Ste*. 38. V Ljubljani, v Četrtek, dne 17. febrnarla 1910. Leto XXXVIII. s Velja po pošti: ae Za oelo lat« naprej . K 26 — m gol lata » . » 13*— sa četrt » » . » 1-50 za en meseo » . » 2'20 za Nemčijo oololotM * 29'— sa ostalo inonemstvo » 35*— s V upravništvn: = Za oel« let« naprej . K 32-40 za pol leta » . » 11*20 za četrt » » . » 5-60 za an meaeo » . » 1-90 Za pošiljanje na dom 20 v, sa mesec. — Posamezne Štev. 10 t. ===== Inseratl:-- Enostolpna petitrrsta (72 mm): za enkrat......po 15 t aa dvakrat.....» 13 » za trikrat.....> 10 » za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popust. vsak dan, izvsemši nedelje in praznike, ob 5. uri popoltae. mr Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. »/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana planu sa na = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Dpravnlštvo Je t Kopitarjevih ulicah štev. 0. ' = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. == Unravnlškega telefona štev. 188. , ■■■ V dveurni razpravi so se po došlih jioročilih govorniki manjšine izjavili, naj »Poljsko kolo« v državnem zboru podpira politiko slov. strank, govorniki večine so pa izjavili, naj »Poljsko kolo« ne vravna svoje politike izključno v smislu Slovanske Unije. Končno so sklenili, naj Glabinski pri pogajanjih z vlado in s strankami zavzame stališče, ki so ga zastopali govorniki večine. Nekateri člani »Slovanske Unije« so izjavili, da se hočejo voditelji pri Bienerthu informirati o vladnih načrtih. Ob tej priliki nameravajo tudi izjaviti, da vstopijo v vlado le, če se izpremeni zistem. »Narodni Listy« izjavljajo, da je sicer parlamentarna komisija »Slovanske Unije« sklenila, da se udeleži konference pri Bienerthu, a da se ne bo pogajala in da vzame Biener-thova izvajanja zgolj na znanje. Z Bienerthom tudi krščanski soci-alci niso zadovoljni. Sicer ne zahtevajo takojšnje rekonstrukcije, pač pa tako vlado, ki bo sposobna vladati in ki bo razpolagala z zadostno večino. Ostati hočejo v nemški skupnosti, ampak trpeti ne more, da jo smatrajo in ravnajo ž njo kot s priveskom v pet skupin razcepljenih nemških svobodomiselnih strank, dasi razpolagajo krščanski socialci s 96, nemško svobodomisel-stvo pa zgolj z 78 poslanci. Krščanski socialci naglašajo, da se z večino, ki varira od 4 do 20 glasov in se lahko vsak trenutek izpremeni v manjšino, no more vladati. Krščanski socialci tudi ostro grajajo visoko birokracijo, ki se je menda zarotila proti njim. Upravičene želje se naravnost razža-ljivo prezirajo samo zato, ker to zahtevajo krščanski socialci, medtem ko svobodomiselci dosežejo, kar hočejo. Krščansko socialnim prosilcem so vsa vrata zaprta. Vsak vsenemec in soc. demokrat hitrejše avanzira, judoni se pa najbolje godi. Ni uradniškega, profesorskega. in tudi ne mesta slugo, ki bi ga ne imel Schreiner v cvidenci in skrbi za to, da sc odda najzagrizenej-šim nasprotnikom krščanstva. Ta tobak je sicer precej hud, ampak če bo pomagal, je drugo vprašanje. Krščanski socialci so se nekoliko preveč svoj čas eksponirali za Bienertha, zato pač ne bodo storili tistega koraka, ki naj bi bil v položaju, ko jih Bienerthova vlada res tako nečuveno prezira, da bi prestopili v opozicijo. Opozicija na nedolžnem popirju, v zbornici pa. podpirati vlado, je sicer nelogično, ampak po avstrijski doslednosti menda le dosledno. Če bi bili škodoželjni, bi rekri-mirali, a. nočemo. Zaradi precejšnje nevolje krščanskih socialcev osobito na Schreinerja, ki vodi za kulisami svobodomiselno niti, so postali nahodni nemški svobodomiselni krogi. Prvi so zakihali češki nemški svobodomiselni krogi, ki smatrajo položaj kot zelo kritičen. Na eni strani se boje, da bi Poljaki no dosegli popolne izpremembe zistoma, na drugi strani pa jim ni všeč, ker se krščanski socialci potegujejo zato, da vlada poveča vladno večino. Iz Brixa je došlo poročilo, da jc Bienertha zaslišal 14. t. m. dopoldne prestolonaslednik v daljši avdijenci. Govori se, da je avdienca v zvezi z rešitvijo političnega položaja. Položaj je torej skrajno nejasen. Ne dvomimo, da Slovani zmagajo, ker po današnjem stanju »Slovanska Unija« trdno skupaj drži. Soriški deželni zbor. (Nadaljevanje XVI. seje 16. februarja popoldne.) Namestu ob 3. uri se je seja začela ob četrt na 5 popoldne, vsled česar jo galerija imela priliko igrati se hrupno obstrukcijo. Občinski posredovalni uradi. Posl. S t e p a n č i č jc utemeljeval zakonski načrt, o občinskih posredovalnih uradih. Razvil jc historični razvoj toga načrta. Zakon iz leta 1864 temelji na S 5. državnega okvirnega občinskega zakona. Toda ta zakon je preozek; zato ni imel pomena. Leta 1869 smo dobili nov zakon, ki pomeni velik korak naprej, ker določa delokrog občinskih posredovalnih uradov. Skoro vse dežele, izvzemši Solnograško, Moravo, Tirolsko, Istro in G o ri š k o, so sklonile tak zakon. Statistika pa kaže, da posredovalni uradi niso delovali. Zato je vlada leta 1901 pod pritiskom dežela predložila nov zakonski načrt, ki jc postal zakon leta 1907 in ki jo razširil delokrog posredovalnih uradov. Sicer ta zakon ne sili strank, da bi se posluževalo občinskega razsodišča; toda določa, da vsaka stranka, ki se razprave noče ali no more udeležiti, mora to javiti. To bo mnogo pripomoglo, da se bodo ljudje posluževali teh razsodišč. Doslej je le Gorenja, Avstrija ustanovila take posredovalne urade. V naši deželi stojimo tam, ko leta 186S. Župani sicer skušajo tupatam doseči kako poravnavo, ki pa. nima nobeno druge veljavo kot navadna pogodba, vsled česar se kaka stranka lahko tudi ne drži sklopa razsodišča in jo druga stranka nato vseeno prisiljena, obrniti sc na sodišče. Ti posredovalni uradi bodo ve-s likoga pomena, ker bo kmet imel priliko, poravnati sc doma, in sicer ne le v civilnih zadevah, ampak tudi v nekaterih kazenskih (n. pr. razžaljenje časti). Zakonski načrt jo bil nato sprejet v vseh branjih. — Prav tako je bil sprejet zakonski načrt o pobiranju odstotnega davka na najemnine v Gorici v korist mestu. — Potrdila se jc ustanovitev zalogo za nujno potrebne naprave (melioracije, nasipe itd.), v katerega prispeva dežela 15.000 K, država naj pa da 150.000 K. Deželna umobolnica. Posl. Pettarin jc podal poročilo o deželni umobolnici samo v glavnih potezah, iz katerega sledi, da jc jmmanj-kljaja 470.000 kron. Vlada se pozivlje naj podeli izdatno podporo, kakor tudi vsakoletno podporo za vzdrževanje, ke* bode umobolnica sprejemala tudi bolnike, za katere je dolžna skrbeti država. Dež. odbor naj s kreditno operacijo skrbi za pokritje. — Posl. Meizlik (kršč. socialec) predlaga, da se naj ta točka odloži z dnevnega i-eda ter naj odbor poda tiskano poročilo, Meizlikov predlog se odkloni. Bugatto (kršč. socialec) predlaga nato, naj se poročilo vsaj prebere. Odklonjeno. Pri glasovanju je večina (slovenski poslanci in laški liberalci) proti glasovom kršč. socialcev laških odobrila poročilo, Splošni vodovod v Gorici. Sprejeli so se še nekateri manj važni zakonski načrti, nakar je Pinavčič predlagal zaponski načrt, s katerim sc hišnim posestnikom v Gorici nalaga, naj v svojo hišo vpeljejo vodo iz mestnega vodovoda. Ta zakon, ki ga že imajo na Moravskem, je bil sprejet. Razne podpore. Posl. B e r b u č v imenu šolskega odseka predlaga, naj sc za laške obrt-no-nadaljevalne šole podeli 4500, za slovenske 4210 K, od katerega zneska naj se da prispevek tudi šoli v Bovcu, ki sc šele ustanovi. Za leto 1910 se dovoli za laške obrtno-nadaljovalne šole 7210 kron, za povzdigo domače obrti v hribih 1200 K. Čipkarskim šolam v Če-povanu, Cerknem in Gorici se dovoli po 200 K. — Sklene se ustanoviti po vsakem političnem okraju eno gospodinjsko šolo. — Za trgovske in obrtne namene se dovoli 1200 K. — Na predlog Pettarinov se dovoli za leta 1908/09 laški trgovski šoli 12.000 K, i.a leto 1910 pa 6000 K. Za slovensko zadružništvo. Na predlog dr. Gregorčiča so podeli slovenskim rajfajznovkam 2000 Današnja številka obsega 4 strani. Predpriprave za državno-zborsko zasedanje. Dunaj, 16. febr. 1910. O seji parlamentarno komisije »SI. Unije« se je izdala sledeča izjava: »Parlamentarna komisija »Slovanske Unije« je imela po parlamentarnih počitnicah prvo sejo, ki jo je vodil dr. Šusteršič. Seja je trajala tri ure. Razpravljalo se je o bodočem državnozborskem zasedanju. Komisija je pooblastila poslance dr. Šusteršič, Udržal, Pacak (v Kramarovi odsotnosti), Hruban in Ploj, ki so povabljeni h konferenci k Bienerthu dne 17. t. m. ob dveh popoldne, da se smejo konference udeležiti.« Ob dveh popoldne je zborovala parlamentarna komisija čeških držav-nozborskih klubov. Sejo je vodil Udržal. V triurni seji so razpravljali o taktiki, ki naj jo zavzamejo češke stranke v bodočem državnozborskem zasedanju. Vstop kakega svojega člana v kabinet smatrajo stranke za škodljivo češki stvari. Dr. Pacak je izjavil v tej seji, kakor tudi v seji »Slovanske Unije«: »V soboto 12. t. m. je ponudil Bienerth Pacaku češko krajansko ministrstvo. Pacak je izjavil, da v sedanjih razmerah ne more vstopiti v vlado. Po razgovoru s češkimi voditelji je Pacak odklonil ponudbo.« Zelo nevoljni so tudi Poljaki. Splošno pozornost vzbujajo Gljibinskijeve izjave o svojem stališču nasproti ministrskemu predsedniku. Nikakor ne gre, da bi bili poslanci samo zato, da dovoljujejo rekrute in proračun. Bienerth je obljubil novo konstelacijo, če postane zbornica delomožna. Zbornica je delosposobna in zdaj je čas, da omogoči Bienerth sodelovanje pri vladi velikim slovanskim strankam. Iz Lvova je došlo sledeče velevaž-lio poročilo: »Danes popoldne so zborovali poljski državni in deželni poslanci. O položaju je poročal Glabinski. Izjavil je, da je položaj naravnost obupen in da sc no more naprej A'idcti izhod. Omenjale so se razne možnosti in sicer mala rekonstrukcija, potem velika in končno se lahko zgodi, da ne bo nobene rekonstrukcije. Odkrito so mora izjaviti, da ni v celi vladi sposobnih mož kakor tudi no pri večinskih strankah, ki bi omogočili izhod iz sedanjega položaja.« LISTEK. Za slovenski ljudski oder. Čezdaljebolj se odkriva, kako globoko je pod sedanjim ravnateljstvom slovensko gledališče padlo, in kar se nam danes pod imenom slovenskega narodnega odra nuja, to so čisto navadno kranjske dile. Kje drugod pa je tudi mogoče, da vodi gledišče v umetniškem in tehniškem oziru en sam človek, ki sploh ni strokovnjak? Ta sezona jo bila višek šmire. Vsako resno gledališče se vzdržuje z dramo, naše pa z opereto in burko. Vsako pravo gledišče ima kaj vzgojnega, pomena posebno še tedaj, če je edino, ki ga ima narod, v našem pa se po ogromni večini igrajo take reči, ki spadajo v špelunke, vsako gledišče je negovališče domačih talentov, v našem pa doma-Člni stradajo in se mečejo na cesto. In uspehi te anarhije? Občinstvo se za gledišče vedno manj zanima, z deželo nihče vanj ne hodi, kar ga napolnjuje, jc tista »zlata mladina«, ki se pase ob opolzkih in trapastih prevračarijh, ki Jih je g. Govekar postavil v slovenskem gledišču na tron. Čc bi g. Govekar zra- ven še cigane za godbo naročil in začel med akti prodajati pivo in safalade, pa bi bil naš slovenski oder popolnoma tam, kamor ga on dosledno vodi. Metoda tega gospoda jo ta-le: vzgojiti si igralce, ki mu popolnoma pari-rajo, naj so potem dobri ali slabi. Dobrih talentov se sploh ne pusti na vrh. Tistega kontakta, ki je potreben med igralci in umetnost ljubečo publiko, se ne trpi, in igralcem se celo prepoveduje, občevati z ljudmi, ki komu niso ljubi! Tako se »vzgajajo« igralci! Najbolj srečen jo nekdo seveda, če moro spraviti stran domačine, ki imajo še nekaj trde hrbtenice, in če nabere čeških »umetnikov« iz praške »fidlovač-ke«, koder se zbira cvet padlih »talentov«. Letos so uprizorili v celi sezoni samo pet boljših reči: Galeotta, Očeta, Žetev, Kato Vrankoviča in Nad močjo, vse drugo je bilo tiridirajsabumbum-bum. Slovensko gledališče ima za režiserja človeka, ki je sicer marljiv in nadarjen, ni pa v celem svojem življenju videl drugega odra kakor ljubljanskega. Zdaj pa pomislite, da je ta ravnatelj, kateremu sc ima slovensko gledišče zahvaliti za vsaj popolni propad, še predrzen! Kaj njemu kritika, on je podobno kakor njegov gospodar, ljub- ljanski župan, posoda vse umetnosti in dobrega okusa. In zato v včerajšnjem »Narodu« ošabno pravi, da njemu nobena reč nič mar, kajti on reflektuje edinole na narodno-napredne kroge, ki edini vzdržujejo gledišče. Kakšna predrznost! Ali si bo deželni odbor kaj takega pustil dopasti? Deželni odbor je nasproti »Dramatičnemu društvu« in g. Govekarju po splošni sodbi v javnosti sploh preveč kulanten, kajti društvo, ki po svojem ravnatelju izjavlja, da re-flektira samole na liberalce in se samo-le nanje ozira, ima se pa le deželnemu odboru zahvaliti, da sme v deželnem gledišču sploh igrati — tako društvo no zasluži nič drugega, kakor da ga večina dežele na prag postavi! G. Govekar ne bo v naši hiši, v hiši, ki je last slovenskega ljudstva na Kranjskem, čez nas zabavljal! Zakaj neki? Zato, ker je napravil iz našega gledišča ka-šperlišče? Če se naši ljudje za Govekar-jevo gledišče toliko ne zanimajo in če tudi ljudstvo zanj ne mara, priča to lo o dobrem okusu in »Dramatično društvo« si daje ubožno spričevalo, če tako odkrito priznava, da uživa simpatij le v tisti plasti ljubljanskega prebivalstva, ki jo najbolj nazadnjaško, namreč pri liberalcih. Sicer pa to ni popolnoma res. Navadno so namreč vse libe- ralne lože skoro pri vsaki predstavi prazne, parter je povprečno komaj srednje zaseden, tako da je velika predrznost, večino občinstva smatrati za liberalno. Naši ljudje pač še vedno v gledišče hodijo, ker se v pleveli sedanjih uprizoritev semtertja brez ravna-teljcve zasluge najde tudi kakšno zrno. Končno pa opozarjamo, da je glede sedanjega gledišča v javnosti ena sama sodba, da namreč ni naše narodno vzgajališče, ampak poniževališče. Kdor ljubi ljudstvo in prospeh njegove umetnosti, naj zbere naše domačo igralce in talente in povzdigne »Ljudski oder«, da bo g. Govekar s svojo talijino cizo sam in da bomo Slovenci končno vendar prišli do domače drame. Propadanje naše domače dramatične umetnosti nas ne sme tako daleč zapeljati, da bi postali za to stran našega kulturnega življenja brezbrižni. Naš slovenski »Ljudski oder« pa naj prevzame tudi prevažno nalogo vzgoje naraščaja, pa no samo iz mesta, marveč s cele dežele, koder imamo veliko lepih talentov v tem oziru. »Ljudski oder« ima veliko nalogo pred seboj: naj se je loti vešče, sistematiško in v v c 1 i k e m stilu! i \ x - Nova vera. rt > » kron; »Goriški zvezi« letno 6000 K. Deželni odbor si pridržuje pravico eventualne revizije. Nove železnice. •Sprejela se je resolucija za železnico Gorica-Červinjan ter se dovolil, ko bo delo zagotovljeno, znesek 100.000 K. Sprejele so se resolucije tudi za železnice Idrija-Sv. Lucija - Kobarid - Trbiž, za podaljšanje vipavske železnice in za železnico Štanjel-Divača. Za železnico Sv. Lucija-Kobarid se dovoli — ko bo delo zagotovljeno — 100.000 K. — Sprejela se je resolucija za briško železnico. Dokler na to ni mogoče misliti, naj se vpelje avtomobilski promet. O tem je poročal poslanec B e r b u č. Cesta Trst-Tržič. Za zgradbo ceste Trst - Tržič ob obrežju se dovoli 80.000 kron. Odprava mitnic v Gorici. Goriški mestni občini se da za dobo tlveh let za odpravo mitnic 7000 K. Poslanec F o n predlaga, naj se cla to pod pogojem, da mesto mitnice takoj odpravi. Sprejeto. — Deželnemu odboru se nato prepusti volitev članov kurato-rija dež. hipotečnega zavoda in odposlancev v deželno komisijo za osebni davek. Bugatto zahteva, cla se volitev .vrši v odboru; a je bil njegov predlog odklonjen. Za vodovod v Gorici. — Krasen prizor. Goriškemu mestu se dovoli za pre-skrbitev vode 300.000 kron. Posl. Gas-ser (kršč. socialec) predlaga, naj se da 500.000 kron. Bombič, župan goriški, nasprotuje. K besedi se oglasi poslanec Fon, ki pravi: Priča smo krasnih prizorov, ki jim v politiki ni dobiti primere celih zadnjih 100 let. Poslanec Gaser predlaga, naj se goriškemu mestu d& 200.000 kron več; župan goriški, Bombič, pa temu nasprotuje in hvaležno odklanja ta plemeniti dar. Razlogi za tako ravnanje so očividno zelo plemeniti. Leonida s svojimi Špartanci pri Termopilah ni imel takih plemenitih čustev. Ker od Gasserja plemenito ponujani dar mestu Gorici goriški župan plemenito odklanja, bi bilo želeti, da bi gospodje stavili drug predlog. Naj se nakloni ta lepa vsota vipavskim občinam, ki bodo za to vsoto gotovo hvaležne; saj tudi rabijo denarja za isti vodovod. (Velika veselost.) Pereči sarkazem Fonov je dal dolgočasni zbornici nekaj živahnosti. Proračunski provizorij. Pride na vrsto proračunski provizorij, ki o njem poroča dr. P e 11 a r i n. Izdatki so: za upravo 13.500 K; za kmetijstvo (redni stroški) 9000 K; izredni 45.950 K; za zdravstvo redni 2152 K; izredni stroški 246.640 K; za uk 23.510, izredno 19.590; za dobrodelne naprave 800 K; za javna dela 621.087 K. Razne podpore 85.100 K. Skupni izdatki znašajo 1,086.829 K. Nepokritega je 68.627. Nalaga se dež. oclboru, kako naj skrbi za pokritje. — Pesi. FaidUtti govori k proračunu ter pravi, da jc njegova stranka izključena od vsega. Vendar ne bodo glasovali proti proračunu v celoti. Na predlog posl. Bugatta se glasuje o vsaki točki posebej. Izvzemši eno postavko kršč. soeialci glasujejo za ves proračun. — Novi prostor dež. uradov. Nato se je dodatno še sklenilo, naj dež. odbor skrbi, da dobe deželni uradi nove prostore. — Za popravo ceste Ajba-Potravno-Močila se dodatno dovoli 500 K. Zbornica nesklepčna. Nato jc posl. Pinavčič (laški liberalec) prebral interpelacijo o laškem vseučilišču, nakar je poslanec Venier (liberalec) začel brati interpelacijo o slovenskem učiteljišču v Gorici. Med njegovim branjem pa so Slovenci odšli iz zbornice, ki je bila nesklepčna. Vladni zastopnik je opozoril glavarja, naj sejo zaključi. Glavar je nato vkljub Venierovemu hu-dovanju zaključil sejo. Zadnja seja bo najbrže v četrtek 17. t. m. Popolni baflkerot na Hrvaškem. So se že sprli — zavezniki, koalicija in ban pl. Tomašič 1 Slavna »narodna« koalicija, ki se je cel čas svojega obstoja bojevala zoper Khuena, jc sklenila zdaj s slednjim pakt, glasom katerega jo prišel khuenovec Tomašič na vlado. Javnost se je izprašcvala, kakšni so pogoji pakta, ko koalicija o tem previdno molči. Njeni listi so samo to naglaševali, da bo Tomašič upostavil ustavo, rešil proračun in razširil volivno pravico, koalicija pa bo zanj glasovala in volila v deset volivnih okrajih Tomašičeve kandidate, ki bi tvorili »avtonomen klub«, na katerega bi se ban nekako naslanjal. Toda dogodki zadnjih dni so pokazali, da je Khuen Hrvate strašno nre-varil. Koalicija se je dala od njega meni nič, tebi nič zaklati kakor golob. Ban Tomašič je namreč pravkar sklical stare mažarone na posvet, da zbude svojo stranko od mrtvih! Ko so ga koa-licionaški listi zato prijeli, se je skliceval na neko dvoumno točko v paktu. Koalicionaški listi so zato v veliki zadregi in dolže Khuenovce naravnost prevare. So pa ljudje, ki pravijo, da je tudi to razburjanje komedija in da ban dela popolnoma v sporazumu z bivšimi »narodnimi voditelji«. Facit je, da je Hrvaška kakor mila živina prodana in da z njo vsak lahko elela, kar hoče. Saj sam Supilo v »Novem Listu« očita koa-licionaškim voditeljem demoralizacijo! In res — koalicionaši so že s Khuenovci konferirali in se lepo medseboj pobotali .. . Kar se tiče volivne »reforme« no-vega bana, je le udarec za Hrvate. Napravljena je namreč tako, da bodo Srbi dobili skoro 40c/o vseh mandatov! Tomašič bo delal kakor je Khuen — vladal bo s pravoslavci zoper katoliške Hrvate. Potem pa treba pomisliti, da je mažaronska vladna stranka nanovo ustanovljena in bo potegnila nase vse uradništvo, ki bo delalo volitve. Uspeh »reforme« bo torej za Hrvate zelo žalosten. Načrt Khuenov je bil ta: Poraziti narodno koalicijo na Hrvaškem kakor Košutovce na Ogrskem. Potem more s Hrvaško in Ogrsko neomejeno razpolagati in izvesti svoj program. Na Hrvaškem se mu je to na prvi mah posrečilo s tem, da je koalicijo deloma Kupil, deloma prevalil. Hrvaška je danes zopet Khuenova igrača in mažarska sa-trapija bolj kakor je le kdaj bila. Hrvaška danes molči in ima zvezani obe roki. In kdo je pomagal jo zvezati? Narodna koalicija — hrvaški liberalizem — narodni frazerji in širokoustneži — najboljši prijatelji naših slovenskih liberalcev in različnih Spinčičev, Laginj in Biankinijev. ITALIJANI PROTI AVSTRIJI. Naša preljuba »zaveznica« in »prijateljica« nas ima tako rada, kakor ljubi tista skregana soseda svojo sose-dinjo, ker ji zavida lepši predpasnik. Veliko protiavstrijsko demonstracijo so priredili 15. t. m. v Milanu. Recitirali so v »Futurski pesniški šoli« odo »Bodoča vojska«, ki je polna zabavljic proti Avstriji in poveličuje generala Asinarija. Del občinstva je burno pritrjeval, socialisti so sikali. Sodnik Ma-rinetti se je dvignil in vzkliknil: »Abasso 1' Austria«. Marinettija je dal policijski komisar odvesti. Italija tudi neprestano pomnožuje armado. 2e lani so je pomnožilo število vojakov. Še letos se uvede dveletna vojaška službena doba. Preosnujejo pa tudi armado. Pri 12 bersaglierskih polkih pomnože bataljone od 3 na 4. Bataljon ima tri stot-nije. Četrti bataljoni dobe sčasoma vsi kolesa. Kavalerija dobi tri divizije s sedeži v Milanu, Veroni in v Trevizu. Lahka artiljerija dobi 12 novih clivizij-skih polkov, dozdaj je bilo 12 kornih in 12 divizijskih artiljerijskih polkov. Trdnjavsko topništvo se pomnoži od 6 na 10 polkov. Train se popolnoma pre-osnuje in clobi avtomobile. Dnevne novice. + Osebne vesti. Za finančnega nadsvetnika je imenovan finančni svetnik g. Ferd. A v i a n pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu. — Zdravstveni koncipist dr. Jožef SkoČir je prideljen okrajnemu glavarstvu v Črnomlju, zdravstveni asistent dr. Živ-ko L a p a j n e pa okrajnemu glavarstvu v Kamniku. + Osmešila se je »Edinost« s svojim vpitjem zaradi cirilmetodarije, o kateri jc v teku enega tedna napisala 12 dolgih Člankov. Liberalni »Dnevnik« se je namreč zaradi tega iz nje ponor-čeval, češ, da je »solzarska« in da se le smeši, ko prepričuje pristaše S. L. S., da je cirilmetodarija pobožna. »Edinost« zdaj ne ve, kaj bi, in tako joče, cla se sneg taja. Zdaj se krega z liberalci! Uboga stara teta, ki se vedno blamira! Posluša naj dr. Tavčarja, ki je v deželnem zboru kranjskem ob priliki, ko je zadnjič dr. Oražen bral neki poslovnik cirilmetodarije, vzkliknil nekaj, kar različne pobožne metode pri cirilmetodarjih odkrito označil za hinavščino. — »Edinost« naj pa tudi posluša nasvet dr. Lončarja, ki je v »Praporju« opomnil liheralce da morajo za cirilrnetodarijo ne ic plačevati, ampak tudi moliti, kakor je to v pra- vilih! Končno vsa razumna javnost le odobruje naš boj zoper ono neodkritost, katero je dr. Tavčar označil za hinavščino. + Nevarno je obolel v Št. Vidu pri Vipavi prečastiti gospod župnik Janez Demšar. Se priporoča v molitev. + Kdo je kriv zamočvirjenja na našem gledišču? To nam je na vsa usta povedal sinočni »Narod«, ki pravi, da se ravnateljstvo ravna po zahtevah in okusu slovenskega naprednega občinstva in naprednega ljubljanskega občinskega sveta, ker ta dva faktorja že dolgo let sama vzdržujeta slovensko gledišče, zato je njun okus tudi edino merodajen. Ali se »Narodovi« uredniki niso zavedali, kako hudo zaušnico so s to izjavo zadali slovenskemu naprednemu občinstvu in ljubljanskemu občinskemu svetu? Saj vendar danes tudi že vsak prvošolec v6, da je slovensko gledišče zadnja leta zamočvirjeno' No, mi smo nasproti temu občinstvu vendar toliko pravični, da ga branimo pred to hudo »Narodovo« insinuacijo in trdimo, da je to občinstvo v veliki večini ravno tako nezadovoljno s sedanjimi razmerami na slovenskem gledišču, kakor smo mi. Krivda leži nekje drugje — in ondi naj bodo vsaj toliko obzirni nasproti potrpežljivemu naprednemu občinstvu, da ga ne bodo s takimi izjavami blatili pred vsem svetom. r O slovenskem deželnem gledališču piše »Slovenski Narod« v včerajšnji svoji oceni: »Drama in opera sta v letošnji sezoni popolnoma v ozadje potisnjeni in slovensko gledališče se bavi samo z vprizarjanjem n e m-ških operet.« Tako celo »Slovenski Narod«, in vendar je »gledališka pisarna« tako predrzna, da si upa v isti številki >;Slovenskega Naroda« zavijati, cla naša kritika o slovenskem gledališču izvira le iz »političnega hujskanja in ščuvanja« ter da »politično hujskanje in ščuvanje hočejo izvestni krogi zanesti med osobje, a da gledališče služi le umetnosti (glej zgorajšnjo »Narodovo« kritiko) in plemeniti zabavi, vse drugo se mora korenito iztrebiti.« »Gledališka pisarna« naj si izbije iz glave, da bi s kakimi novimi persekucijami domačih moči odgovorila na našo stvarno kritiko, kajti zgodi se v takem slučaju lahko, da bi bila taka »gledališka pisarna« iz deželnega poslopja postavljena na cesto! Zato le nekoliko več mirne krvi, saj »gledališka pisarna« dobro vč, da je naš odgovor sama povzročila z napadom na prof. Jarca. Ali bo »gledališka pisarna« tudi »brezobzirno iztrebila« uredništvo »Slovenskega Naroda«, ki si je včeraj upalo zapisati resnico o njenem dičnem delovanju za slovensko umetnost? + Naša izvajania o propadanju slovenskega gledališča omenjajo tudi ostali slovenski listi cel6 liberalnega mišljenja, kakor n. pr. »Dnevnik«. Saj ni v slovenski javnosti veljavnega in razsodnega človeka, naj bo liberalec ali »klerikalec« ali pristaš budizma, ki ne bi obžaloval in obsojal dekadenco našega domačega odra. — škof v Djalcovu postane po zatrdilu »Hrvatskega Dnevnika« dr. Ante Bauer, odlični poslanec hrvaškega sabora. Nekateri trdijo, da je to koncesija nove vlade koaliciji. Zanimivo je, cla dr. Bauer toži »Hrvatstvo« radi velikih napadov nanj povodom imenovanja nove vlade. — Reaktivirana bodeta zagrebška vseučiliška profesorja Manojlovič in dr. Šurmin, katera je Rauch odstavil. Dr. Manojlovič je sedaj nevarno bolan. — Domobranstvo v častni službi. Glasom naredbe.ki je nedavno izšla, se more odslej tudi domobranstvo porabljati za častno službo. — Muzejsko društvo za Kranjsko. V zadnji odborovi seji tega društva je bil za večjezično društveno publikacijo »Carniolo« sestavljen uredniški odbor. V tem oclboru so gospodje dr. Gruden, dr. Mantuani in dr. Sajovic. — Dama zdravnik. V Matuljah pri Opatiji se je nastanil dr. Grayer s svojo ženo, ki je tudi doktorica zdravilstva. Je hči dr. Ljud. Jenka v Ljubljani. — Oba bola izvrševala zdravniško prakso. — Podpojno društvo za slovenske vlsoltošolce na Dunajn je v svoji odborovi seji 14. t. m. razdelilo med 88 prosilcev 1300 kron. Beda mod dijaki je velika, a blagajna je skoraj prazna. Prosimo torej, cla slovensko občinstvo temu tako potrebnemu in uspešno delujočemu društvu priskoči hitro na pomoč. Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident v pok., Dunaj III./3, Reisnerstrafie 27. — Izpraševalna komisfja za slovensko stenografijo v Zagrebu. Doslej nismo imeli komisije, ki bi aprobirala tudi za slovensko stenografijo; no nemških univerzah ni bilo misliti, da bi se kdaj ustanovila taka komisija. To dejstvo je imelo neprijetne posledice za slovenske stenografe, ki si niso mogli pridobiti veljavne aprobacije, in posredno za slovensko stenografijo sploh. Sedaj je odstranjena ta težava; zakaj z odredbo hrvatske vlade z dno 6. januarja 1910, št. 28.359, ki je objavljena v njenem »Službenem Glasniku« clne 31. januarja t. 1., se je izpraševalna komisija za stenografijo pri vseučilišču v Zagrebu konstituirala tudi kot komisija za slovensko stenografijo. Komisarji so gg. prof. F r. M a g d i č in M i j o Vamberger (oba rodom Slovenca) in prof. Stanko Miholič, ki je vešč slovenščine v govoru in pisavi. — S tem smo Slovenci storili na polju stenografije znaten korak naprej. Opozarjamo na to vse tiste, ki bi hoteli polagati izpit iz slovenske stenografije. Natančnejša pojasnila o tem, kaj se vse zahteva pri tem izpitu, daje g. profesor Franjo Magdič v Zagrebu, Pri-laz 3. — Predavanje dr. Ilešlča v Kar-lovcu. Dne 12. t. m. predaval je v Kar-lovcu predsednik »Slovenske Matice«, g. dr. Ilešič na prošnjo »Bratov hrvatskega zmaja« o Juriju Sporeru Matiču. V krasni dvorani karlovskei mestne posvetovalnice se je zbralo mnogo občinstva. Sporer se je rodil v Karlovcu leta 1797. ter mu je bil oče francoski maire. Prvi pouk je užival v Karlovcu, pozneje v Senju in Zagrebu, a nazadnje je študiral medicino na Dunaju. Prepojen z idejami Napoleonove Ilirije, hotel je že kot dijak na Dunaju izdajati »Ilirske Novice«, za časa hrvatskega preporoda je bil navdušen pri-1 staš Gajev, a javno ni smel delovati,' ker je bil uradnik, zdravstveni referent; v Celovcu. Pozneje je bil zdravstveni referent v Ljubljani, naposled pa je živel na Reki, kjer je 94 let star umrl leta 1884. Skušal je delovati kot književnik, pisal je mnogo dramatskih igrokazov in dr., a na žalost mu je zagrebška kritika vse zavrgla. Njegov roman je tiskal karlovski list »Svjetlo«. Leta 1823.' je izdal v Karlovcu »Almanah ilirski«, ki je pa danes zelo redka knjižica. Na stare dni je nameraval napraviti v mali Opatiji (pred 25 leti) zdravilišče. A nje- f gov poziv na podpis delnic ni našel odmeva in stvar je padla v vodo. S tem opozorjena južna železnica pa je zbrala kapital in naredila v Opatiji svetovno kopališče za bogataše, a ne to, kar je hotel Sporer, namreč zdravilišče za bolne in potrebne. Kot pesnik zasluži Sporer priznanje, — do svoje smrti je 1 bil prevzet z ilirizmom. Predavatelj je končal zanimivo predavanje s pozivom na kulturno vzajemnost Slovencev in Hrvatov. Predavanju je sledilo burno odobravanje. — Prestolonaslednik na Brionskih otokih. Končno je odločeno, da pride prestolonaslednik z družino v petek, 18. t. m. na Brionske otoke in ne 21. t. m., kakor je bilo prvotno poročano. — Dan pred poroko ponesrečil. V petek, 28. januarja, se je ponesrečil v Clevelandu Slovenec Alojzij KraliČ v tovarni Tayler-Buggis Tound blizu Euc.lid ave. Zašel je mecl turbinsko kolesje, ki ga je razmcsarilo. Našli so ga mrtvega na tleh. Naslednji ponedeljek bi se morala vršiti njegova poroka z Rozalijo Gorendič. Doma je bil iz Za-gradca na Dolenjskem in je prišel pred petimi leti v Ameriko. Star je bil 23 let. — Red sv. Cirila in Metoda. Poroča se iz Sofije, da bo v najkrajšem času sprejeta v sobranju zakonska predloga, s katero se ustanavlja red sv. Cirila in Metoda. To bo največji bolgarski red, ci ga bo smel car podeliti samo tujim kronanim glavam, bolgarskim državnikom, ki so si stekli posebnih zaslug za razvoj Bolgarske, ter končno tudi tujim državnikom, ki so učinili velika dela za človeštvo in si stekli zaslug za Bolgarsko. — Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl dne 16. t. m. nagle smrti gosp. Janko Christof, brat tukajšnjega solicitatorja Josipa Christof, ki je pred kratkim izgubil tudi svojo mater. — Zopet nesreča s samokresom. Iz Pulja poročajo: Tu jc ravnal pekovski pomočnik Mctkovič z nabitim samokresom tako neprevidno, da mu je padel na tla in se sprožil. Krogla mu je šla v levo stegno. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. — Velika delniška družba. V kratkem se boste združili ladjedelni družbi Avstrijskega Lloyda in ona Stabili-mento tecnico triestino v Trstu v eno delniško družbo. Nova delniška družba se bo imenovala »San Rocco«. Delniški capital bo znašal pot milijonov. —- Vest o prodaji gradu v Kraljeviči so ne potrjuje. — Društvo bosensklh sre»*n'eM-skih profesorjev se jo 13 t m. ustnuo-vilo v Sarajevu. Predsednik jo sarajevski gimnazijski profesor Mijo Poljak. BjSrnsonu so zdravje vrača in bo skoro gotovo ozdravel. Iz krvave Prosile. V Prusiji rdeči prelita kri prusko zemljo. Socialna demokracija je mobilizirala ulico proti ne kdosigavedi kako napredni volivni reformi pruskega deželnega zbora. V nedeljo že so bile hude demonstracije v Berolinu, a do velikih, obširnih izgredov ni prišlo. Dne 15. t. m. je pa rdečila, kakor smo že včeraj poročali, kri neumiinstrske zemlje. O teh demonstracijah se še poroča: Po vseh shodih, na katerih se je najstrožje obsojal nastop policije ob nedeljskih demonstracijah se je podalo 150 mladih ljudi pred mestno hišo, kjer so zasmehovali policijo. V nekega policista je bila vržena steklenica. V tem trenutku stopi iz mestne hiše policijski predsednik Gutsmann, ki je vodil v nedeljo policijske atake proti demonstrantom. Na Gutsmanna je padel en strel in metali so kamnje nanj. Policija je razgnala s sabljami demonstrante, ki so se pomnoženi vrnili pred mestno hišo. Policija jc pozvala na pomoč vojake. Došla je stolnija pod poveljstvom stotnika Klee. Po trikratnem pozivu, naj se demonstranti razidejo, so vojaki nasadili bajonete in nabili puške ter nato z bajoneti razgnali množico. Demonstranti so pobili okna na mestni hiši in tudi po drugih hišah. Zaprli so sedem oseb, ranjenih je več policistov in demonstrantov. Nekemu delavcu je odsekal policist popolnoma roko v trenutku, ko je pobral kamen, da ga vrže na nekega policijskega uradnika. Velika demonstracija je bila tudi v Kasslu. Demonstracijski izpre-vod je priredilo do 5000 oseb. Demonstrante je naskočilo 300 policistov, ki so jih psovali demonstranti s klici: »Ihr Bluthunde«. Demonstracije so trajale dobre tri ure. Ob izgredih v Rusiji je prusko časopisje ostro pisalo proti ruski policiji. Zdaj ko dviga revolucija svojo glavo v »napredni« (?) Prusiji, ko pokajo v Prusiji. streli, ko seka policija demonstrantom roke, nemško »svetovno« časopisje ne napada »nazadnjaške«, »nasilne«, »reakcionarne« itd. itd. Prusije. Nemci pravijo: »Jede Schuld riicht sich auf Erden«. Štajerske novice. š Smrtna kosa. Iz Celja poročajo: Danes izročajo hladni zemlji petošolca JožefaKorbuna, k je vstopil v tu-tukajšnjo orglarsko šolo 1. 1902 in jo z odliko dovršil v teku dveh let, posebno na orgijah, glasovirju in v glasbeni teoriji. Tedanji učitelj dr. P e g a n, dr. S o-m r e k in g. učitelj K r a n j c so se nanj posebno ozirali ter ga pripravljali za gimnazijo, na kateri je skozi 4 leta hvalno napredoval ter ves čas igral pri šolskih mašah tega zavoda. Dalje je večkrat nastopal kot pijanist in pevec v Narodnem domu in drugod. Poučeval je pri raznih slovenskih strankah glasovir. Bil je zelo hvaležen svojim gmotnim podpornikom, n. pr. tukajšnji dijaški kuhinji, g. opatu itd. Že v četrti, posebno pa v peti gimnaziji se ga je lotila jetika in ga gnala v hladni grob. Star je bil 23 let in rojen na Zg. Poljskavi. Bodi mu žemljica lahka! — Umrl je v Cel ju trafikant g. T e r s te-n j a k. š Na celjski nemški višji gimnaziji je dobilo 40 odstotkov vseh učencev nepovoljna spričevala II. in III. reda. Vsekakor čudno! Večina teh je padla radi nemškega jezika, seveda največ Slovencev. Temu zavodu bode treba posvetiti posebno pozornost, kajti do sedaj se še na tem zavodu kaj tacega ni pripetilo, iz česar sklepamo, da učenci ravno niso tako slabi, da pa je temu krivo učno osobje, posebno še napačna metoda poučevanja in pa huda mr-žnja gotovih profesorjev do slovenskih dijakov. Najbolj se dijaki pritožujejo proti ultranemcu profesorju Eisnerju, kateri Slovencev sploh ne more videti. š Samoumor ali nesreča na postaji v Celju. Dne 15. t. m. je prišel 18 let star mladenič pod poštni vlak, ki pride z Dunaja v Celje ob 10. uri 13 min. in pripelje v Ljubljano ob 12. uri 38 min. ponoči, tako nesrečno, da ga je lokomotiva vrgla na tla in mu odrezala glavo od telesa. Kolikor se je zamoglo dognati, prišel je mladenič tisti dan z Dunaja, se sprehajal po kolodvorskem hodniku in v bufetu spil več kozarcev konjaka. Če so pri njem najdeni dokumenti njegovi, imenuje sc Henrik Zitz-ler, rojen dne 27. januarja 1892 v Lan-zersdorfu kot sin železniškega uradnika ter je bil osmošolec, vendar pa to ni verjetno. Ali je storil samoumor ali pa je prišel le po nesreči pod vlak, bodo sc še-lc dognalo, sumi se pa, da je izvršil samoumor zaradi slabega šolske- ga spričevala. Na lice mesta doSla komisija dala je truplo prenesti v mrtvašnico okoliškega pokopališča ter obvestila o stvari stariše. š Sad nemških šol. Kako krasne uspehe imajo nemške šole, priča to-le pismo neke mariborske Reze: »Bos denkts tu endlich, berst mich pringen oder net, klapst das i mich fon dir fernorn holt, so ane vi du pist, i prachi sunst niks fun dir nur meine sochn zuriick, sunst niks, fi bos prachst meine fotografiech umanonda trogn, van niks di aun geht, schau dast pold pringst, chobi dir imer gefrogt, pleibst mich urntlich oder net und du pist sogn, jo jo prachts di net firehten und jez afamol pist her kumen mit ondern und host so klacht hinten vi i kuman pin, nacha pist gleich gongen, hast mi net a mol urntlich arigschaut ludar hobi ja gar net dich dazu truzt das mus mi hobn. i brauch jo Sulche lotar net i prache a urntliches burseh, das bleibt mir imer oba net so vi du mochn tust, tej wochn mit ane und andre wochn mit andrn, tej restel prach i net d os fos den ondern iberbleibt, a lek ... Imechti nur meine sochn zuriick hobn, sunst prach i nicks, pa tos mech i amol visn fas tu host und fas denkst du endlich, des hobn i jez schon de trite-mol schribn, sulst mich dos zuriick prigen, varum pringst mich net. val net her kumen vilst, schick mich holt, prachst net her kumen, pin i di so net neikirig. dos mecht i visn varum pringst mich net i so dich noch amol das polt pringst. ich kipi dich kan rua frier das net zuruck gelien berst, ich ber dich jeden tok an prif schreibn abr mit one Markn. Klapst berst mich fer norn holtn i prachi di net mein liaber leobolt. i chobi dir schon so gern kopt, paff das chobi net kenen fergesen af di imer chobi tenkt af dir padanoeht unt pantok i chob ich mich te ganze noeht gvant dos tu pist mit te ondern gongn, chobi tenkt schprinkt i af te drau eini und hota net fil gfelt das chobi net tan, und vos kon i jez mochn, also pring mi meine fotografiech zuruck past i beri net fil geld fir prif ausi schmeisn fir das Schpas. noclia host a mol ruight fon mir noclia schreibi dich net mer, noeha pist frei. Es krist dir filmols deine Resa.« š Truplo neznanega moža v Savinji. Od Sv. Marjete pri Rimskih toplicah se nam poroča: Tukaj so včeraj iz Savinje potegnili veliko, močno moško truplo brez jopiča. Vrh glave ima veliko rano. Nihče ga ne pozna. Ljubljanske novice. lj Seja ljubljanskih odbornikov »Narodne obrambe« je jutri zvečer ob 8. uri v uredništvu »Slovenca«. lj Javna predavanja S. K. S. Z. Zadnje predavanje v S. K. S. Z. je bilo jako dobro obiskano. Zlasti številno je bilo zastopano ženstvo, kar je umljivo, ker je bila kot predavateljica prvič oglaše-na ženska — gospa K 1 e m e nč i č. Predavala je o ženskem vprašanju ter izvajala, kako je to vprašanje nastalo z novim duhom časa, ki je zavel v Evropi ob veliki francoski revoluciji, v Ameriki pa ob velikem gibanju za odpravo suženjstva. Klic za človeške pravice je vzbudil tudi ženske, da so se začele zavedati svojega nevrednega položaja v družbi, svoje duševne zaostalosti, ter zahtevati pravico do polnovredne izobrazbe in vporabe svojih sil na polju občega dobra. Ko so na to pritisnile še nove gospodarske razmere, ki jih je ustvarila industrija in pognale ženske od doma s trebuhom za kruhom, tedaj je postalo žensko vprašanje akutno in ženstvo se je pričelo po vsem svetu organizovati v dosego svojih ciljev. Začelo se je moderno žensko gibanje. Cilji tega gibanja nikakor niso sebični, marveč gredo le za tem, da se ženski prizna svoboda izobrazbe in ji omogoči, da v družbi uveljavi svoje specijalno ženske sile: ljubezen do slabejših in zapuščenih, višjo moralnost in zdrav gospodinjski smisel. V to svrho zahteva mesta ne le v posameznih poklicih, marveč tudi v postavodajalnih zasto-pih, kjer bo mogla vplivati na sestavo zakonov. Kar se tiče konkurence z moškimi v kruhoborstvu jo silijo žalibog k temu gospodarske razmere. Moški si položaj lahko olajšajo s tem, da sprejmejo ženske v svoje strokovne organizacije ter zahtevajo zanje enako usposobljenost, in dosledno tudi enako plačilo. — Poslušalkam sc je videlo na obrazu, da jim je predavateljica govorila iz srca in marsikateri je gotovo z nova oživela vera v se, vera v žensko stvar. Prav je, da smo slišali enkrat o tej zadevi govoriti žensko, ki je gotovo najbolj poklicana v to. Upajmo, do se bodo odslej v S. K. S. Z. še večkrat oglasile ženske predavateljice. Predavateljica je žela burno pohvalo pri vseh na- vzočih. — Prihodnji torek predava državni in deželni poslanec tir. Ig. Ž i t-n i k o ugašajočem polumescu. lj Ljubljanska društva so v preteklem letu imela 94.784 članov, torej 20.877 več nego leta 1908. Vsa slovenska društva, ki tvorijo nekako 82 % vseh društev, so imela 88.597 udov, torej jih pride povprečno na vsako društvo 422. Nemška društva pa so imela 6187 članov, tedaj vsako društvo po 140. — Iz navedenih številk je razvidno, da je društveno gibanje v Ljubljani nenavadno živahno. lj Sofija Borštnik contra Govekar. Naša prva umetnica igralka Sofija Borštnikova nam je danes poslala sledeče: »Vložila sem pri c. kr. sodišču tožbo proti g. Francu Govekarju radi njegovega nepravilnega in neumestnega postopanja proti meni. Vabim vse tiste, ki se zanimajo za slovenske gledališke razmere na to obravnavo pred c. kr. sodiščem, ki utegne postati zelo zanimiva. Z odli čnim spoštovanjem Sofija Borštnikova.« lj Izlet »Ljubljane« v Benetke, katerega pripravlja za Binkošti, izvest-nim ljudem ne da miru. Sedaj so raznesli, da se je na sestanku naših izobraževalnih društev, ki se je vršil nedavno v »Unionu«, pozivalo duhovščino, naj kaj daruje za ta izlet. To je popolnoma navadna laž in infamna izmišljotina lopovov. Kaj takega se sploh nikjer ni govorilo. Niti krajcarja ne potrebuje »Ljubljana« za ta izlet nabirati in urejeno bo tako, da tudi vinar društvenega denarja ne bo zanj izdan. Po Ljubljani se tudi trosi, da je neki gospod daroval za izlet 500 kron. Tudi to je popolna laž. Take grde izmišljotine le kažejo, s kakimi čudnimi nasprotniki se imajo boriti v Ljubljani pri svojem napredku razna naša društva. Objavljamo to, da ne bo kdo našel in da dostojni ljudje lahko spoznajo lažnike. Vsem, ki se zanimajo za izlet v Benetke, javljamo, da je društveni odbor sestavil za temeljite priprave poseben odbor, ki je že na delu. Da bo izlet tembolj uspel in da bo i*es poučen za izletnike, se jc odboru posrečilo pridobiti krepko pomoč društva za promet tujcev. Za izlet ne bo treba nobene časnikarske reklame, ker je že itak zagotovljen. lj Kap je zadela včeraj okoli 1. popoldne v Češnovarjevi gostilni na Dolenjski cesti 661etnega vžitkarja Ivana Sveteka, očeta, posestnika, poštarja in župana g. Antona Sveteka v Tomišlju. Ko se je vsedel h kosilu, mu je jelo prihajati slabo in hipoma se je zgrudil in umrl. Priskočili so mu takoj na pomoč ter ga začeli drgniti, a ga niso mogli spraviti k življenju. Tudi na lice mesta došla policijska komisija je zamogla konstatovati smrt za srčno kapjo in je odredila, da so pokojnikovo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. lj Deiravdantov konec. Pred kratkem je bil v Milanu v neki kavarni are-tovan v Tržiču rojen kontorist Fran Hanhardt, ker je defravdiral nekemu tovarnarju za dežnike 80.000 lir. Ko so ga privedli v policijski biro, si je zapodil kroglo v glavo in je bil takoj mrtev. Hanhardt je bil predlansko leto kot kontorist zaposlen pri tvrdki Lavren-čič in Domicclj na Dunajski cesti in je tudi tukaj poneveril 2700 K potem pa pobegnil v Italijo. Tudi tam je defravdiral večjo vsoto denarja, potem jo pa popihal v Pariz, kjer je bil čez nekaj časa aretovan in tamošnjemu sodišču izročen. Hanhardt je bil sicer rojen v Tržiču na Gorenjskem, izrejen pa v Parizu. Ker mu tam ni več ugajalo, je šel zopet v Italijo, kjer se pa ni mogel zdržati svoje stare navde, marveč je segel še po večji vsoti, katera mu jo pa povzročila le smrt. Bil je zelo na-obražen in bi se bil zlahka ustvaril dobro eksistenco, kajti govoril jc poleg slovenščine še pet drugih svetovnih jezikov. Pač žalotsna usoda. lj Kreditni zavod. Upravni svet c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt določil je v svoji predvčerajšnji seji čisti dobiček za leto 1909 s 15,596.825 K 26 v, to je za 1,167.909 K 37 v več kakor za leto 1908. Občnemu zboru, vršečemu se dne 8. aprila t. 1. se bode predlagala razdelitev za 2 K višje dividende (32 K za. delnico), pripis j,000.000 K izvanrednemu rezerv, zakladu ter prenos 1,786.000 K na nov račun. Rezerve dosegajo sedaj približno 66 milijonov K ali 55% delniške glavnice. lj Stara hiša. Predvčerajšnjim jc bil pred neko prodajalnico v Prešernovi ulici zasačen baš ko je izmaknil par čevljev, policiji splošno znani razgrajač, žgajnar, berač in brezposelni krtača r Franc Cerar, kateri ie hil zaradi raznih »dobrih del« že neštetokrat predkaznovan. Ker je na sumu, da je ravnotam že preje ukradel par galoš in žensko krilo, je bil aretovan in sodišču izročen. Telefonska ln brzojavna poročila. ŽUPNIK IVAN DEMŠAR UMRL. Vipava, 17. februarja. Župnik Ivan Demšar v St. Vidu pri Vipavi je umrl. Pogreb bode v soboto ob 10. uri dopoldne. GORIŠKI DEŽELNI ZBOR. Gorica, 17. februarja. Ob 11. se je vršila menda zadnja seja deželnega zbora, ki je trajala samo pet minut. Deželni glavar je naznanil, da obvestilo o zaključenju še ni došlo in da je zato na dnevnem redu kot edina točka overovljenjc zapisnika včerajšnjo in današnje seje. Ker pa vsled ogromnega dela ni bilo mogoče zapisnika sestaviti, predlaga, da se overovljenje zapisnika prepusti deželnemu odboru. Nato Bombig od laškega liberalnega kluba izjavi, da je za izboljšanje učiteljskih plač, da pa ni stavil tozadevnega predloga, ker je slovenski klub temu nasproten. Zato le prosi, naj deželni odbor do prihodnjega zasedanja izdela učiteljski zakon. Dr. Gregorčič je podpiral glavarjev predlog glede overovi jen j a zapisnika, kar se je nato sprejelo. Nato je glavar sejo zaključil. — »Slovettčevo« poročilo glede Berbučeve-ga predloga o ustanovitvi slovenskega vseučilišča je treba v toliko popraviti, da je deželni zbor sprejel predlog v tej obliki, da se ima vseučilišče v Ljubljani takoj ustanoviti. SOCIALNOZAVAROVALNI ODSEK DRŽAVNEGA ZBORA. Dunaj, 17. februarja. Socialno-zavarovavni odsek državnega zbora ima v ponedeljek sejo. POLOŽAJ NA GRŠKEM. Atene, 17. februarja. Zopet so bila nova nesporazumljenja ined vojaško ligo in vojno mornarico, pa ni izključena možnost medsebojnega boja. Včeraj so čete zasedle glavne točke mesta, ker se je bati napada mornarice. Tybaldos so je nenadoma vrnil v Atene. Pariz, 17. februarja. Iz Aten poročajo: Ministrski predsednik je izjavil, da bo ogromna večina prebivalstva soglasna z vojaško ligo v vprašanju revizije ustave. Ko bo reforma izvršena, bo liga takoj razpuščena. Po reviziji ustave bodo razmere na Grškem postale zopet normalne. VIHARJI V SEVERNEM MORJU. London, 17. februarja. V Severnem morju razsaja nenavaden vihar. Norveški poštni parniki so dospeli z 24-urno zamudo. Vsi došli parniki so več ali manj poškodovani od viharja. PARNIK SE JE POTOPIL. Kodanj, 17. februarja. Parnik »Cambodia« vzhodno-azijske družbe v Kodanju, ki je bil na potu v Južno Afriko, je pri Hesnaes ob norveškem obrežju zavozil na morsko plitvino ter se potopil. 13 mož je rešil norveški parnik »Activ«, 16 mož posadke pa še po-^ grešajo. ZASTRUPLJENE JEDI. Stockholm, 17. februarja. List »Da-geno Nyeter« poroča, da je obolel državni maršal pl. Essen vsled zavžitja zastrupljenih jedil. Zdravnik, kakor tucli člani maršalove družine nočejo ničesar izjaviti tozadevno, vendar je obolelo tudi več oseb, ki so obedovalo skupno z maršalom. Stanje bolnikovo se je v zadnji noči nekoliko zboljšalo. Stokholm, 17. februarja. Stanje državnega maršala pl. Essen je bilo predvčerajšnji dan zelo kritično. Tudi bivši višji namestnik Tamm, pri komur je bil maršal na pojedini, in njegova žena sta obolela. Dve dami ste ravnotakc težko oboleli. Preiskava doslej še ni dognala, v katero jed jc bil strup na-mešan. Dobivanje zob Ne vznemirjajte se vsled dobivanja zob Vaših otrok, ampak dajte malim Scott-ovc emulzijo in ne bodete imeli nobenih noč več brez spanja. Presenečeni bodete, kake lahko in brez bolečin bodejo prodrli potetr zobje. Scott-ova emulzija f obsega v lahko prebavni obliki vs» potrebne snovi, za pridobitev belih ravnih in močnih zobčkov. Čistost in močan učinek 261; Scott-ove emulzije sta neprekosna. „SCOTT" prebavi lahke celo za najslabši organizem. Pristna ic s to Scott-ova emulzija 7nntnl 16; zvei. 731 6 11 brezvetr. oblačno 17 ' ** | Z. pop 738 7 - 20 si. sever megla 26 740 3 1 2 si. jug Srednja včerajšnja temp 1'5°. norm — 0'1°. Naprodaj je dobro obiskovana i lepim velikim senčnatim vrtom na zelo prometnem kraju tik velikih tovarn in ne da č iz mesta. Kupni pogoji prav ugodni. Kje, pove upravništvo „Slovenca"' 355 zajamčeno pristno po najnižjih cenah 390 se dobi v trgovini 6-i s C « w »« se za takojšnji nastop Prednost ima tisti, ki je že bil v kaki prodajalni v Ljubljani. - Naslov pove uprava. 425 3 1 ključavničarja iS kovača v tovarniških popravilnih delih sprejme takoj 3ovarnazaklej (litnlovama) v£|ub jam. 426 1 1 se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del. Specijalltefa: črtanje poslovnih knjig za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno. HLEV 348 s pritiklinami se odda v najem na Poljanski cesti 81. Več se izve pri J. Zakotnik, Dunajska cesta 40. sprejme takoj Fran Cadež, krojaški mojster, Sava, p. Jesenice-Fužine. 407 Prodajalna obstoječa iz dveh lepih in svetlih prostorov s 4 izložbenimi okni se takoj odda. — Več se izve v trgovini A. Kune, Dvorski trg 3. ffiHA ur z velikim orlom In Jako obiskovano gostilno v Prigorici, sredi vasi št. 48 pri Ribnici z vso gostilniško opravo in velikim avtomatom proda matija Križman, gostilničar o Ribnici. 415 2-1 Karla Planinška ^ pražena kava 2 - — «/« 01 je za po znavalce najboljša. V smislu sklepa izrednega občnega zbora z dne 2. februarja 1910, vsled katerega se izda si dovoljujemo vabiti k subskripciji glasom sledečih pogojev: 1. Po § 9 pravil imajo gg. lastniki doslej izdanih delnic predpravico, da si pridobe nove delnice v razmerju 3000 : 1500, na dve stari delnici torej pride 1 nova. Zato je treba v svrho dosege te pred-pravice pri subskripciji delnic IV. emisije predložiti primerno število starih delnic, ki se nanje pritisne štampilija in se takoj vrnejo. 2. Delnice, ki se izdajo na podlagi te pred-pravice imajo emisijski kurz I< 600'-za kos. 3. Za akcije, ki jih subskribirajo nedelni-čarji, se ustanovlja kurz K 800*- za kos in imajo tu subskribentje iz trgovskih krogov prednost. 4. Subskripcijska doba se konča 15. marca 1910 ob 12. uri opoldne. 5. Pri subskripciji mora delničar za vsako subskribirano delnico položiti predujem K 200-—. dne 1. maja 1910 nadaljnih K 200-- in do 30. junija 1910 ostanek. Nedelničar mora položiti za vsako subskribirano delnico pri subskripciji K -100'—, ostalo tako kakor delničarji. 6. Vsi gg. subskribentje se pokoravajo re-particiji v 4. odst. § 9 pravil upravnemu odboru reservirane, subskribentom. katerim se delnice niso pridelile, se vrnejo plačani predujmi. 7. Nove delnice imajo delež na dobičku upravnega leta 1010-1911. 8. Subskribira se lahko pri naših blagajnah v Kolinu, Prostjejovu in Ljubljani, pri Češki banki v Pragi, pri Živnosten-ski banki za Češko in Moravsko v Pragi in vseh njenih podružnicah, pri Osrednji banki čeških hranilnic in nje podružnicah, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in pri kreditni banki v Ružomberku. V Kolinu, 3. februarja 1910. U3t iri i 422 Predsednik upravnega odbora: Vinc. Krička. C ln f o < m 3 o <0 3 šE1 tu 3 ar o Marijin trg štev. 1. Največja zaloga najfinejših = barv ===== za umetnike, od dr. Schonfelda & Co. Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde ln tekoče, tempera barve v tnbab, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate ln raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, sreb' o in alumininm v listih. Stampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte ln tuši. Slikarsko platno in papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. :: = Najnovejši = slikarski vzorol in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične ===== prstene in rudninske barve. ===== :: Priznano najboljše in najizdatnejše :: = oljnate barve = za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje == in hišne posestnike itd., priporoča-- Hdolf Hauptmann prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov ln steklarskega kle|a. -Prodaja najboljšega mizarskega- lima po najnižji ceni, karbolineja == samo boljše vrste, = gipsa alabastra ln stukaturnega za podo-365 barje ln zidarje. 52—1 Ustanovljeno 1832. Zahtevajte cenike. M. POdkRjŠek, srvZPetradcestanstevP32! izvršuje vsa lasna dela in priporoča svojo bogato zalogo kit. Stev. 1 kratka preveza . . K 11'— » 2 „ „ . . „ 9 — 3 poldolga preveza. . „ T— 4 » * n * . . „ o „ 5 dolga preveza .... 3'60 Pri naročilu zadostuje vzorec in številka, pošiljatev diskretna po povzetju. Sive in svetlo-rumene 20% dražje. 400 M. F. Schaffer & nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih 3281 l]»l lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po povzetju. :-: Vedno ln v vsaki množini je dobiti: ezano strešno opeko prve vrste, z Jamstvom za nje trpežnost skozi pet let in opeko za zid = iz lastne nove, moderno opremljene parne opeharne na UlCn pri Ljnfoljiani, dalje staobni kamen za sldanje i z domačega kamenoloma v Podpcči, pri Knez 1 Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Štete.