.v. »»
V četertik 17. mal. serpana.

Spoštuj očeta in mater, <lc ti bo dobro na zemlji.
Pred nekaj leti je živela v Belgii Funji-ska (Fougnies-) deržina. ktera je imela dosti denara in premoženja, pa malo dobriga imena. Oče. g. rti nji. je bil preklican človek, ki s svojo žetni ni mogel v lepim mirti živeti, in jo j«; poslednjie še popustil, t e je bila tudi /.ena res malopridna, ali ne. nc vemo ravno, dosti pa je bila strahovana . de se je mogla od svoj b dveh otrok, sina in hčere, lotiti, in jih per očetu pustiti, kar vsakimi! maternimu sercu mora težko tleti. V žalosti iu serčni bolečini je uboga žena večkrat mein hiše svojiga moža šla. iu se ogledovala po oknih, de bi kje ugledala sina ali hčer iu zvedila. kako sc jima godi. Kes se je kterikrat namerilo. i'e je gospodičina l.idia. tako je bilo hčeri ime. pred okna m ali pa na vratih stala: pa kaj je otrok počel? Vpričo ljudi je toliki stud in nejevoljo zoper svojo lastno mater skazovala. dc je proti nji p Ij u v a I a . kakor de bi se ji h o 11 o vzdigniti, ko jo zagleda. Sin. Gustav, je ravno tako delal. Ko je na svojim berhkim konji sedel, in svojo nesrečno mater od deleč vidil priti, je potepin konja spodbodel in tako blizo mem matere zdirjaI. de ji je blato s ceste v oči letelo. Kaj taeiga pa Bog ne more brez stra-hovanja gledati. kteri je ukazal očeta iu mater spoštovati. \ar pred je sin naletel, \ekiga dne je zopet svojo mater očitno zasramoval. kakor je bilo ravno rečeno. kar se neprevid^ma konj spluši in hudodclnika tako močno v blato verze, de si je nogo zlomil; svoj živi dan po tem jc pokveka ostal in na berglah hodil. To je bilo očitno strahova nje božje. pa krokarska otroka nista hotla spoznati: oba sta še potlej mater zasramo-vala in ji veliko žaliga storila. Zavoljo tega je ravno zdaj, naše dni. božja sodba dozorela. Malopridna hči je bila moža dobila, kteri je imel slovesno ime (grof Bokarmc). sicer pa je bila zgolj spaka in hudobi ja, in je s svojo ženo tako hudo delal, de bi si živi hudoba ne mogel hujšiga zmisliti. Ali s silo. ali z našuntanjem je bil poslednjič svojo ženo napeljal, mu k hudobii penia-gati, preti ktero bi se mogla zemlja od groze tresti. Pomagala je namreč možu. de je njenim u bratu pokvečenimu Ciusfafu Funji-tu s silo zavdal. Zavoljo tega silniga in grozovitniga hudodelstva *ta.
nedavno, mož in žena v Belgii pred sodbo bila . ktere zaslišanja ne more nikdo brati, de bi ne stcrmel in se ne zavzemal. Kako strasna sodba in strahovanje ! Sin, ki je mater zasramoval. je pcrsiljen od svojiga svaka in svoje lastne sestre, de mora strup piti. in ona. ki jc ravno tako zoper mater grešila, stoji kakor brato-morivka preti sodbo! -- Ako imaš še starše, keršanski bravec. iu si jih žalil, pojdi, ko si to prebral, iu prosi jih. de ti odpuste. Zakaj z Bogam sc nc da norčevati; «n sam je na kamnitim tablo zapisal besede: ..Spoštuj o e c t a in mater/ on ve in zna svoji po»tavi veljavo dati."	( Volksfrd.)
Kaj *pri<*njejo cerkve?
Od cesarja Karlna V. se bere. de jc. kadar koli je v kako mesto, kjer poprej še nikoli bil ni. prišel navadno na tri reči posebno pazil, in po njih na stan prebivavcov sklepal, t.ledal je zlasti na turnsko uro. na cesto ali pota in na tempelj ali cerkev. Je našel cesto snažno in posuto; je vidil. de ura prav gre in kaze, in de je cerkev zvunaj in znotraj v dobrim stanu, in spodobno okinčana. tedej jc po tih zunanjih znamnjih sodil, de so tudi prebivavci tega kraja pridni, skerbni in pobožni ljudje. \am se to pametno in modro zdi. Zakaj, kjer sc sosedje ene županijc ali ene fare lepo zastopijo. pridno delajo, in srenjske reči v dobrim redu iu stanu imajo, zraven pa tudi in zlasti za božjo ča*t in za svoje zveličanje skerbe. ondi so gotovo srečni in dobri ljudje. Pa mir in ljubezen, delavnost in pridnost, lepo zader-žanje in pobožnost so bolj notranje skrite lastnosti ljudi, ki se naj gotovši iz vnanj h zna in i nj spoznati tlajo. Tlo-vek namreč je že tak. de le, kar koli časti, spoštuje, ljubi, za to si tudi vselej veliko perzadene. Kdor na svojim vertu koprive in ternjc rasti pusti, kdor nima skerbi za svoje polje, ne za svojo živinico. on gotovo ni prijatel ne sadje-ne živinoreje, ne kmetijstva. In soseska. ktera pri vsifpremožnosti za svojo farno cerkev malo skerbi, jo znotraj prašno in umazano pusti, taka soseska gotovo nima ne veselja, ne ljubezni, ne spoštovanja do Boga in njegoviga tempHjna. Farna cerkev to očitno spričuje. \asproti pa farmani. ki si pri svoji rev šini pet zadevajo, avojo cerkev, kolikor mogoče, v dobrim
— 1*0 —
m a mi ohraniti, snažno imeti in olepšati, že s tem svojo pobožno*!. svojo ljubezin do Boga in spoštovanje do nar Svetejsiga očitno pokažejo.
Ce bi torej od svojih očetov na Krajnskim nič ne vedili, nikjer ne brali, nikdar ne čali, kakšniga duha de so oni bili, se ozrimo le okrog po deželi: z obil-iiinii manjšimi in vccimi čerkami je lo zapisano na brili h in v dolinah. Kamor oči obernemo, uglcdamo kako cerkvico, ki stoji, kakor siva priča, ktera skazuje. de mi naši spredniki nekdaj pobožni katoliški kristjanje bili. •le so gospod B>»ga in lepoto njegove hiše ljubili. \e vemo. če je ktera dežela velikiga cesarstva avstrian-kiga, kjer bi v primeri več cerkev najti bilo. kot na Krajnskim. Pol miliona ljudi imamo čez tri sto cerkev, kjer se služba bužja redovno opravla. čez tavžent podružnic •n I'II kapel, tedej vsih skupej 1407 hiš božjih. Iu t<il.ko število cerkev na tako majhnim prostoru, kaj je t<» dru/iga. kakor ravno toliko starih resničnih spriče-vuiij. de so naši očetje verni, pobožni, za božjo tast in svoje zveličanje vneti kristjani bili. Vender čjihii rajnke hvaliti in poviksevati'*. -- sej so plačilo svoje že prejeli: obeiuimo ne raji sami nase. in poskerbiino. dc tudi mi lake hvale, takiga za-lu/.enja vredni postanemo. T« se pa bo zgodilo . ako svoje cerkve v dobrim stanu ohranimo Kakor namreč zapušene ali r.anemarjenc cerkve spri« u jejo. de se v kristjanih posvetni duh vgnje-/.dtije. mlarnosi in mer/lota siri. pobožno*! in vnema /a bozj'» službo in čast pa zgublja, tako je nasprot -e /onram dobro znamnje. ee se vsaj veei del kakih tariiiauov prizadeva, svoje cerkev v dobrim stanu ohranit.. poskodvano popravili, staro prenoviti, nespodobno s priMiijno namestiti, in kolikor se da olepšati in častitljivši storiti. Ohranjenje cerkev v dobrim lepim s'..mu je polivala in sprieevanje. de Bog šc zmi-rain svn|e zveste služabnike v sredi služabnikov sveta in hlapcov hudičevih ima. In to je zlasti v današnjih i as b dobro in veselo znamnje. Zakaj, če se ravno to-likrai bere in slisi. de tu iu tam vera peša. krepost umira. I;uhezen ga-ne. strah božji beži. vse hudo pa s;«i isiuje in raste: se vender od Krajncov. iu mislim od >!<iveiicov splnh. to reči ne more in ne sme. Ozrimo se it* po zgledu Karlna X. po tempeljnih božjih. Kdaj bi sr /e ra/.padli bili. naj bi pobožnih za božjo čast vnetih kiisijaiiov ne bilo' Obisimo cerkve božje, zlasti tu na (•iireiiskirti. in prepričali se borno, dc tudi sedanjih (ioni.rov. veei del saj. živa vera in resnična pobožnost /apu-tila še ni. Tudi oni še smejo s psalmistam reči: (»osjiod. m: ljubimo lepoto tvoje hiše in kraj. kjer tvoje v elit asi v o prebiva! Zakaj skoraj povsod si perzadevajo, sv o e r-ikve v dobrim, lepim, snažnim stanu obderžati, K a; noviga napravili ali spodobno ozaljšali. —
( konf r sImIi. i
\ a k ki a ii i I o.
Prihodnje izdaje noviga. o b č n o - s I o v a n s k i g a zraven tudi nemškiga. francoski ga in laškiga, mi pi dopustljivosti okoljšin tudi vesolniga ali celo-svetskiga alfabeta s priloženo kratko prcdlago sani i ga slovenski ga v poskušajo.
Ze davno *o bile želje učenih Slovanov, de bi se, kakor vsi drugi narodi, tako tudi slovanske ljudstva v alfabetu in pisanji kdaj zedinile. Zakaj vsakimu. kteri od pismarije ali slovstva kaj znanja ima. je očitno, de od taciga z edin j cnja povzdiga vsih vidnost ju znanj, in od tod ob i I niš i omika in pre-lirisjiost celiga naroda visi. I.e po pisavcih nam-nv se zamorejo vednosti in umetnijc ined Ijud-stvam razširiti - Kdo pa si bo za pisanje, ktero toliko
truda in časa terja, prizadeval: ako vidi, de za svoje bukve, klere bi pisati vtegnil. namesti po tisučihftav-žentih) še morebiti po sto bravcov dočakovati ne more .'Le same molitevske bukve ali morde še kake kmetijske vsi in potrebne bodo izhajale; take pa, ktere od vednost in umetnij govore, ki so le nekteri m stanova m koristne, ali za višjo omiko in prebrisnost naroda potrebne, lic bodo nikoli beliga dne gledale. — In taka je še zdej skoro pri vsih slovanskih odrodih, kteri vsak svoj lastni alfabet ali čerkopis rabijo, in z njim svoje bukve in izdelke le za majhino število bravcov berljive ali čitljive, za vse druge Slovane pa. ki taciga alfabeta ne umejo, nerabne store. Namesti de bi bukve, ki se pri njih ali pri nas izdajajo, blizo osemdeset milionov ljudi brati zamoglo. jih zamore skor večidel komaj po dva ali tri.
—	Kdo bo tedej pri tacih ljudstvih od takošnih znanj in umetnij bukve pisal, za ktere se po navadnim od eniga miliona ljudi komaj po 5 0 ali 100 bravcov dočakovaii zamore ! .Same zalage ( Kosten j natisa bi se tako ne plačale.
Cas je tedaj, de se vunder kedaj. in sicer pred vsim v alfabetu in pisanji /.edinim o, če nočemo, de bi vsim drugim narodam na večno zadej hodili, in lc drobtinice mibirali. ki od njili miz padajo.
Kno imenitno stopnjo naprej smo sicer v ti reči v zadnjih letih storili, ker smo sc Iliri in .Slovenci v dovzetni sedejiga alfabeta s Cehi zedinili: to de to zedi-njenje še lc en manjši del slovanskiga naroda obseže. in alfabet je sam na sebi tako ne pri praven iu pomanjkljiv, dc uikdar obrni ali družni alfabet cel i ga slovanskiga naroda postati ne more.
Aepriprarniga ga imenujemo zato, ker mu manjka za mnoge slovanske glasove last ni.i čer k. namesti kterih si le s .sekiricami pomaga, ki čistost in lepoto natisa kaze, in pisanje skor pri vsaki besedi ovirajo, ker je za volj njih vedno s peresam prenehovati treba, de se zgornje ziiaminja dostavijo.
Pa še temnejši stran tega alfabeta je njegova p o m a njkljirost. Ze samo za slovenski jezik mu manjka treh. za vse slovanske narode vkupej pa pet glasnikov, kteri se ne morejo s pikami ali sekiricami namestiti, brez de bi se povdarkam prostor ne odtegnil.--Zvunaj tih glasnikov pak mu manjka za vse slovanske narode skupej še devetnajst soglasnikov, zmed kterih sc nekteri s samimi nadznamki clo zaznamovati ne morejo: in če bi bilo vse ž njimi pisati mogoče, bi se namesti ene ver ste skoraj vedno po dve pisati in brati mogle.
I)e bo tedej z e d i n j e ii j e v a 1 f a b c t u in pisanji vsim Slovanam mogoče, mora občni slovanski alfabet za vsak glas svojo lastno enojno in z latinskim alfabetam popolnama spovzetuo čerko imeti.
—	Iu tak alfabet upamo v kratki dobi na svitlo dati.
Preden pak se to zgodi, damo v dokladi priči-jočiga naznanila z gol slovenski alfabet v trojni zberi novih čer k v spregled; in želimo, de bi ga Slovenci iu vsi drugi Slovani dobro presodili in poskusili. — ('e bo, kakor upamo, po splohni razsoji rabe n in pripraven najden; bomo. kmalo ko bo mogoče. celiga Slovanskiga in z njim tudi nemškiga, francoskiga in laškiga na svitlo dali: in če bodo okoljšine pripustile, inu tudi vesolni ati celo-svetni alfabet (Cniversal- oder \Veitalphabet") pridružili, kteri s slovanskim vred sedem novih alfabetov obseže, in po tim takim vsim narodam iu jezikam cele zemlje zadostvati zamore.
Ker je to naznanilo z doklado slovenskiga alfabeta v poskušajo ne lc Slo venca m, ampak tudi vsim drugim slovanskim u a roda in in verh tega tudi
Nemca m, Francoza m in La ha m namenjeno: je moglo po tim takim v nemškim jeziku pisano biti, in se dobi v Ljubljani pri blagorod. od Kleinmevr pod naslova m : Ankiindigung eines allgemeinen slavischen zugleich deutschen . franzosischen, italienischen und even-tuell auch eines Universal- oder \Ve It-A I p ha be-tes mit Beigabe eines B r e v i m a u u - V o r s c h I a z e s de« s I o ve n i sch e n Aljthabetes, als Probe. — Velja s kamnopisno polo (jithogr. Vorschl. Tabelle) vred nczvc-zano 40 kr. mehko zvezano 43 kr.; v začetku mesca velikiga serpana (augusta) pak nastopi štacunska cena po 1 gold.	r—
£draiil» uekiga poNtcniga kmeta.
Stara cunjarica pride k kmetu, in ga prosi, de bi smela na njegovim hlevu prenočili, kakor je že večkrat. Kmet ji odgovori: „Xa'a. ženka, dans ne bos na mojim hlevu spala!" - Zopet ga prosi: „Xoč ježe, kam boni zdaj šla: pustite me še enkrat spati na vašim hlevu!" -— r„Xeua, — reče kmet — r„ženska. dans ne smeš na mojim hlevu spati, dans moraš iti v nar lepši stanico, ki jo imam."" — Potem ji da jesti, kolikor hoče, in ji res potem odkaže nar lepši stanco in zmed treh postelj nar boljši. Zjutraj beraška cunjarica vstane in doli gre. ter reče kmetu, ki ji vesel naprot pride: „Bog vam poverili za jesti in piti in za dobro posteljo*'. (In pa odgovori: Takrat moram jest vam reci : Bog vam verni!"" Zenka si misli, to je čudno, ter ga debelo gleda. Kmet pa reče: ,.,.Res, res. jest se ti moram zahvaliti: le poslušaj, zakaj? Včeraj - večer, prejden si peršla. je moja nar boljši krava tako zbolela, »le sim mislil: proč je, in si nisim vcdil pomagati. Ko si me tedaj ti za prenočevanje na hlevu v Božjim imenu prosila, sim mislil sam per sebi: »zdaj bom ženi usmiljenje skazal, ji bom večerjo dal. in jo djal v svoje nar lepši stanovanje spat: morebiti bo potlej dobrotljivi Bog tudi meni usmiljenje skazal. in mi zopet kravo ozdravil. In zares, dobrotljivi Bog mi je povernil, krava je dans živa in zdrava, kakor de bi ji nič ne bilo."" Tako je pošteni kmet govoril, iu jc ženki zopet jesti in še nekaj na pot dal. Zcnka je pa dalje cunje šla pobirat in si mislila : „takc časti še svoj živi dan nisim imela, take postelje tudi šc nc. Hvala Bogu in Bog mu plati desetstotavžentkrat !" ^Sion.)	J.
Taki naj boilo v*i vojšaki!
Stari Cieneral Diez v Mnihovim je umeri prav kakor keršansk oče. Pred sv. obhajilam je poklical svoje k smertni postelji, jih očetovsko opominjal, dc naj bo-gaboječe žive. je vse prosil, naj mu odpuste, če ja koga razžalil ; potlej je prejel z veliko pobožnostjo svete zakramente, in je s perserčnim zaupanjem tako dolgo molil, de je jenjalo blago seree biti. in se jc duša ločila od telesa. — Lepo in častitljivo je, kadar je serčin vojšak tudi dober kristjan.	J.
Razgled po kersan škilit svetu.
Francosko, (iospod Lamenais je bil O. Ventura-ta k pogovoru povabil, v kterim jc poslednji unimu marsi-ktero ojstro resnico v oči povedal. Lamenais odhajavši je O. Venturu rekel: „Xe bodite tako terdi proti meni; morebiti bom vas v kratkim potreboval. To je veselo znamnje, de se bo stari grešnik Lamenais po božjim usmiljenji vedno blezo poboljšal. — Lamenais . rojen v
francoski Bretanji 1781, 1817 v mašnika posvečen, je zmed nar bistroumniših francoskih pisavcov, kteri je veliko dobriga za sv. Cerkev storil, prejden se je začel, nekako od leta 1834, ziniram globokejši v zmote po-grezovati, ker je v svojih pismih keršanski uk v der-žavniški deinagogizem in socializem zniževal, in tako zašel, de časti rimskiga sedeža ni več spoznal. Lamenais je svari ven zgled, kam človek zajde. kteri je ponižnost zgrešil in ga zgol napuhnjena dozdeva učenosti žene in kerni. Zdaj tedej, kakor se sliši, misli stezo pokore nastopiti. ali pa jo je že. „Volkshalle~ pravi, de ima Lamenais mehko seree. de ziniram svojo pobožnost k .Marii opravlja, in tudi roženkrane moli, de tudi veliko sere za njega zdihuje. V tacih okolišinah jc glas njegov i ga spreobernjenja zares verjetin.
—	Xa Francoskim rase zmiram bolj gorečnost, sveto vero razširjati. Dohodki Lionskiga društva k podpiranju misiouov so znesli lansko leto 3.0S2.7iii> frankov. in so sc žc spet za '.£38.000 frankov pomnožili. Koliki je prid tega društva, sc zc iz tega vidi. de je že pred 8 leti od njega pomoč dobilo 139 škofov in 4G50 mašnikov po vsih straneh sveta. - Ako imenovano društvo primerimo s protestauškimi uiisjonarskiitii društvi, je očitno, de protestanti imajo več d en ara v svojih zakladnicah, katoličani pa več m i s j ona rje v in blagoslova božjiga pri svojim poslaništvu med ne-jeverniki. Protestanški misjonarji po večim menijo, de je dosti, ako biblije med iicveriiikc pošljejo, katoliški misjonarji pa gredo sami jim oznanovat sv. evangeli
- z živo besedo, iu odpirajo z živo ljubeznijo nevednim skrivnosti v kraljestvo božje priti.	( BI. }
—	„1 Assemblec nationale" piše. de so tri severne moči vladam v Rimu. v Neaplu in v Florcncii naznanile. de so pripravljene na Laško poslati pomočite vojske. berž ko jih bodo te vlade zaželele.
Iz Londona, 5. rozniga cveta. „Vslcd sedajniga zatiranja katoliške vere bo anglikanska deržavna cerkev svesto konec vzela: tako jc saj misel mnogo inoz, kteri so v deržavni ^politiki*) dobro znajdeni." Dopisnik govori dalje od razpora angleške cerkve z vlado iu od postave zavolj škofovskih imen od posebnih mest iu krajev, potlej pravi: rZ žalostjo se mora spoznati, de vse to jc še le začetik prepirov cd vere. kleri imajo priti. Xa Irskim je napravljena velika družba ( bratovšina ) v brambo katoliške vere; do minuliga petka sc ni imela proti nikomur braniti: zdej pa ima k temu obilno pcrložuoot. Anglikanski prenapetneži smejo, kadar sc jim ljubi, nar svetejše šege (opravila) katoliške vere zaderzevati in motiti, iu katoliškim škofatn vsakčas pcrloznost natveziti slavo marternikov doseči.
Pariz. V Parizu jc okoli Ml.OOO katoliških Xem-cov raztresenih, kterih veči del ne razume francosko tako popolnama, de bi zamogli keršanskiga podučevanja deležni biti. tedej so ti ubogi ljudje iz verniga ogleda vsi zapušeni. X'ekimu ubogimu duhovnu je to k sercu šlo, in se jc storil nemškiga misjonara. Xekšna delavnica je spremenjena v kapelo in v šolo: vstanovilc so sc štiri mile sestre nemškiga jezika, ki po hišah bolnike obiskujejo, jim strežejo, iu zdaj tri sto dekličev uče. Plačilo iiajetnšiue samo znese 7000 frankov ua leto. kteriga zdaj Ic samo edina Previdnost božja prcskei bljuje. Zraven te nove kapele sc mora napraviti dom za 1» do 8 misjonarjev, kterih jc potreba, de zamorejo vsim neno-am kej. Otrok jeze veliko odrašenih brez sv. zakramentov in brez podučenja. K temu keršanskiinu delu ubozi^a duhovna perpomoei seje oglasil pervi pariški vikši škof. po tem tudi veliko druzih dobrotnikov iz Fraticoskiga in Vcmškiga -nVidcnsk> Deniiik" jc to zgodo nemcov v Parizu zlasti
zato popisal iz 1'tTmverm, ker, kakor pravi, je očitna podoba stanu Slovenov na Dunaju, in jo tudi Prešpur-garici perporočujc brati, ktera z nekakim potuhnjenim glasain od Dunajskih Slovenov govori. Tukaj naj pa iina namen Slovencam vnovič pokazati, de katoliški duhoven nima druziga namena, kot kraljestvo božje med ljudmi razširjali.
Avgusta Vindeliška. V Koiiigsbrunu je ib* tihi katoličanov, vender so mogli dosihmal božjo službo \ takim revnim poslopji imeti, ki ni nič boljši od kake kmečke koče. Torej je Svabski in Ncubtirški novel v svo-jm zboiu krepko pr»šnjo na vlado napravil, de bi se vender pošteia cerkev katoličanam zidala.
I.aško. Sovražno sardinsko ministerstvo se je ur.dan zopet na katoliško Cerkev zagnalo, ter je hotlo škofam zapovedati. de bi dajali svoje učence v šolah od deizave napravljen b izučevati. Proti temu nasilstvu so >e pa vsi škofije ojstro iu častitljiv« ustavili. Skefje so perprav Ijeni. raj-i tudi v se preterpeti. kakor de bi svoje dolžnosti zamudili, se svoje pravice znebili ter odrejo duhovske mladosti v tu|e roke dali. in jih zaupali napravam. ktere ni-o pod njih vlado. Kavno tako so sc tudi savojski škofje, od piemonteških spodbujeni, oglasili.
Mazziiiilova rogovilarska derhal. pravijo, je tako razširjena, de po vsem l.aškim ni vasi. še samot-niga gradu ne. od koder bi derhal. ktere gnjezdo je v l.ondonu. po eniga ali po dveh dopisavcov ne imela.
\cmško. Det m o Id u se je v zbornici z 12 proti II glasam utihnilo. de bo verska nesvoboda, ali lirjustvo zoper katoli>ko vero še zmiram naprej terpelo. Protestanti so za to večji del. v kljub svojimu prepričanju. zoper svob"do glasovali, ker-e boje. de bi z versko svobodo prote>tan*.ka ziiotran a iazpadeno-t in troh-ljeiio<4t či-to na dan peršla. V tem pa katidiška občina v Dctonddu lepo rase. iu upanje imajo, de -e bo v kratkim katoliška cerkev zidala.
— Knez Metcrnih je zdaj v M>gutici:.
V	Kreiburgu na Kadniskim jc Icas sloveči iu iit-mški j.isaver Gfr»rer kakor katoličan procesjo hv. rešnjiga Telesa spremil.
V	Bcrolinu so letaš katoličani na sv. rešnjiga Telesa dan v proeesji sk«-z Moabj-ko piedmestje v Span-dau šli. Veliko protestantov je k tej slovesnosti privrelo, in si rc z odkritimi glavami prav spodobno zaderzali.
l esko. I.itomcriški škof Avguštin Jernej llille *voj inu duhovstvu s persertnim veseljem naznani, de jc zdaj peršel čas. de bodo semenišč za mladost napravili, /e v letu ISI"> o tri stoletnim obhaja nji t r i— den«kiga sv. zb raljša jc škof pri svojim diihovstvu to misel obudil in jo je od tisthmal. kakor Marija ( I.uk. 2. •">!.) v svojim serru ohranil. Bogoljubni pastir vse zaupanje stavi v B«<ga in Marijo Devico, ter pravi: ,.Dominus sibi hic aedificat domiim: ergo non fru-tra laborant. «|ui aedificant eam. Tukej si Gospod hišo zida. tedej ne delajo zastonj, kteri jo zidajo.4*
Ogersko. Bansko-bistriški ški-f. prečast. g. Mojzes. /Jo skerbi za oiidašnii riiiinaz um. iu sc je žc na ministerstvo obernil. de bi bil za čisto slovenskiga razgia>en iu v število deržavu h sprejet.
Iz Dunaja se toži. de so nove delavnice (fahrike~) za «modke ali cigare velike sovražnice čutnosti in poštenosti. ker velikrat pet sto do šest sto v keršanskim nauku slabo podučen.h ženskih oseb med 17. in 20. letam skupej dela, in cu sam nepošten mlad zija k ali pa skoz
in skoz splesnjcv in oguljen sivic brez božjiga strahu zamore take bitja spačiti in jim to malo vere in čednosti poropati. kar jc imajo. Sploh se za keršanski poduk ženske mladosti vse premalo stori: zmiram se le težav boje. ki so s takim obnovljevanjem sklenjene, in tako vedno per starim ostane (sicut plerumqueJ. — Le kupčevavstvo samo je spoznalo, na čem de kazi. in jez obilnimi stroški učilišes peterimi razdelki in tremi ločinami za svojih 1100 kupčijskih učeneov napravilo. V tein uče-lisu bo učilo vsako nedeljo 18 učeuikov in trije učeniki keršanskiga nauka zaporedama od treh do šestih. — Mladost je res silno potrebna, de bi se vikši na njo skerb-nejsi ozeraii. zakaj če je človek že mlad spačen, se bo ravno tako težko kdej naravnal, kakor drevo, ktero krivo rase iu krivo zrase.
^IHCN.
V \capclnu je nadzorništvo vsih šolskih naprav .Iczuilovskimii redu zročeno.
* Dobrotni zdravnik v Pruntcntu na Svajcarskiin, ki si je veliko premoženja v Mehiki in v Parizu pridobil, je odkazal 100.000 frankov katoliški bolnišnici v svojim rojstnim mestu, in ravno toliko parižanskim bolnišnicam.
Taji katoliki so hujši od rogatiga satana. V Mo-guncii je neki tajčkatoiiški nesramne/, mladenca s silo terpežil (pretepal in nategal) zato. ker je bil po zapovedi velikonočno spoved opravil. Zavoljo te hudobije so ga za tri tedne v ječo djali.
Strup, kterimu pri nas žganje pravimo, med ubogimi Indijani veliko morije dela. Nekteri rodovi so od žganjskiga pitja popolnama odmerli. Tako p. Lisaške-ludijane. kterih je bilo pred IS let še SO.OOO duš. je žganje zmanjšalo že na 2000.
Katoliški časnik Ciril in Metod nc bo poginil, temue, ker je dosedanji vredovavte g. Polarik za kaplana k sv. Terezii v Pešti poklican, bo v redovanje in na-daljno izdavanje prevzel gosp. Juli Piošič, kaplan v Banski Bistrici, njegova obramba pa bota oba novoposve-čena škofa slovenskih krajev prečast. gg. Mov ses in Z o b o j s k v.
- V l.ondonu oznanuje ali pridiga tudi katoliški duhoven Kaviguan z veliko slavo. G. Riehard pusevit jc vsled tega l.oiidouskimu škofu pisal list, v kterim spricujc. de bi bilo mnogo boljši, duhovnu llavignanu dovoliti, v angleški cerkvi pridigati, kakor protestanškiiu pridigarjem novejših stablov. — Povsod se kaže, de je protestanštvo trohlo drevo, ktero razpada: — Bog daj. de bi že skorej razpadlo, ter se vnovič zbralo v katoliški cerkvi.
Darila za rast« misionarja g. Dr. Ignaeja Hiioblelicrja.
Od poprej . . 21M gold. .li kr. G. Andrej Zor. iz Ccrkljan . . 1	— „
Skupej TT~29'2 goldTŠJ kr.
f o /t r a r e k.
\	Danici < št. 2S. >tr. 117. 2. pol., rersta 30 od
/rorci namest ..20' beri: „2000«. in mi. 1lh, 1 pol., versta S ...i ajorej iiaim-vt » nt i o n .t I i - m ii - " beri / ratinnal-smu.«."