Ishsj* vsâk daa ^lj ia praaaikev.
¡^ed daily except Sun-fej. aod Holidays.
PEO S.w ETA
UradalAkl la upravnllkl
proa tori: Mft7 S. Lawndala Ara.
- Office of Publication: MS7 South Lawndala Am Telephone, Rockwell 4904
So-YKAE XXL?
je Norman Thomas, kandidat soc. stranke?
ge preden je postal socimltet ne ZaMOTSU Organizator
je bojeval za delavske pravice.	r
Chicago» III. — Norman Tho-socialistični predsedniški idat, je poznan kot študent političnih, socialnih in ekonomih vprašanj. On je eden prvih eksponentov radikalne misli fcželi. Spisal je veliko knjig in kov, pa člankov s socialistič-vidika o tekočih ameriških problemih. Zdaj dela na spisu o »postavitvi ciljev in taktike s<* izma v Ameriki. Obdržaval je shode in preda-vanja. Udeležil se je pogostokrat bojev za svobodo govora, kjer so ft lokalne oblasti ovirale. Bil je kandidat na socialistični glasovnici za governerja v državi New York in za župana v mestu New Yorku. Prejel je vselej čedno število glasov.
Thomas se je rodil dne 20. novembra leta 1884 v Mar ionu, O. Njegov oče je bil duhoven, nje-fov stari oče tudi. Študiral je na univerzi v Princetonu in je "dovršil svoje študije v letu 1905, ko je dovršil svoje dvajseto leto. Leta 1911 je študiral na Union teologičnem semenišču. Preden ae je podal na študije v seminar, je prepotoval ves svet in tako študiral plemenska in narodna vprašanja. Njegovi stiki s cerkvijo so ga spravljali vedno v «vezo z njegovim socialnim delom. Uta 1906 in 1907 je bil wcialni delavec v Spring Street Neighbor Housu. Proti koncu leto 1907 je pa postal pastor Kri-«tove cerkve v New Yorku. Leta k poatel paator prepbite. rijanske cerkve na Peti avenuji. Nato je bil pastor v presbiteri-janski cerkvi v East Harlemu. Leta 1917 je podpiral Morris Hil-duitta, ki je kandidiral za mestnega župana. Po Hllqillttovi kampanji je Thomas pretrgal vezi s cerkvijo in «e pridružil so-, cialistični stranki leta 1918. V kratki dobi deset let se je povzdignil na vodilno mesto in portal poznan kot socialist križem Združenih držav.
Thomas je član unije časnikarjev, pomagal je organizirati tucat delavskih strokovnih organizacij. Sodeloval je v paterson-«kem štrajku tekstilnih delavcev kita 1919. V tej stavki je bil njegov brat med voditelji stavbe. Leta 192« je zbuknila stavka tekstilnih delavcev v Passaicu in Ponías je bil zopet na mestu in Podpiral stavko z vsemi svojimi močmi. Citatelji ae še spominja-J,)' kako je policija nastopala ,,rotl «tavkarjem. Prepovedani "" Wli shodi. Thomas je bil mne-da so take prepovedi v pro-tiakivju z ustavo in so nelegal-S i>omočjo Unije za ameri-dvilna svobodščine je najel ,,ra/n° «tavbišče. Zlezel je na <h',,v« in pričel govoriti stavkar-J"n. Govoril jc komaj par mi-"IJt »n «hod je bil razgnan, on r »"'tiran. Thomas jc noč pre-
vržen iz radarske unije
Vzrok? Na delu je bil ta Odbor za ohranitev unije.
Pittsburgh, Pa.—Issiah Haw kins, zamorski rudar in član rudarske lokalne unije št. 762, ki je bil nastavljen od Odbora za o-hranitev unije kot organizator, je bil na seji svoje lokalne organizacije dne 25. aprila izključen iz rudarske organizacije.
Lokalna organizacija je prejela od eksekutive rudarske organizacije pismo, podpisano od Lewisa, v katerem se zahteva, da se izključijo iz rudarske organizacijo vsi oni, ki podpirajo Odbor za ohranitev unije.
Hawkins meni, da je povod njegovi izključitvi velika animo-ziteta mednarodnih odbornikov napram njemu.
Hawkins pravi, da si ne dela nobenih skrbi zaradi izključitve. To je že verjetno, kajti Hawkins je tudi pastor babtistovske cerkve v Brownsvillu. Lokalna organizacija, ki ga je izključila, se nahaja v Vestaburgu.
Hawkins je povzročil, da se je veliko zamorskih rudarjev v neorganiziranih diatriktih odzvalo klicu za splošno stavko dne 16. aprila.
KoRtrola spola z X-iarki prida vsak čas
Poakuinja ae obnesla na kokoših in zda j pride na UedL Medicinska veda našla pravo zdravilo zoper pljučnico.
bil
v zaporu, prihodnji dan je pa
"puščen pod poroštvom. Pro-!' "¿«'mu ni bila nikdar uvedeno k;«z«-nsko postopanje in Thomas ' za $100,000 odškodninaker je bil aretiran brez vzro, «<«• rhomas je član Lige za in-'"^tnjako demokracijo in rav-"**«''J Unije za civilne avobod-
,' f'u 1901 se je Thomaa poro-1 "»je oče petih otrok. To je kratko povedano, kdo je Tho-Predsedniški kandidat
' 1,11 ^^he stranke.
Chicago. — "Predrojstna določitev spola pride v bližnji bodočnosti." Tako je izjavil dr. Roberts C. Borden, direktor A-meriškega instituta homeopati-je, na zborovanju Illinoiskega homeopatskega društva v Palmer hotelu v sredo zvečer.
Dr. Borden je poročal o znamenitem uspehu dr. Williama H. Dieffenbacha v New Yorku, ki jc eksperimentiral glede kontrole spola na kokoših in dosegel pozitivne Rezultate. Dr. Dieffen-bach je izpostavil kokošja jajca X-žarkom (Roentgenovlm žarkom) in dognal je, da močna doza žarkov spremeni moški spol v ženskega. Cim večja je bila doza, tem več pišk ae je izvalilo in manj je bilo petelinčkov. Dr. Dieffenbach bo zdaj poskusil s to metodo na ljudeh. Ako se doseže praktičnost metode glede določanja Človeškega spola pred rojstvom, tedaj bo ravnotežje med a poloma popolnoma ovrženo, kajti večina staršev bo hotela imeti sinove, je rekel dr. Borden.
Dr. Borden je tudi poročal, da je medicinska veda kontno odkrita pozitivno zdravilo proti pljučnici. Zdravilo pride v splošno rabo še leto« ali najkasneje v prvih mesecih prihodnjega leta. Zdaj preizkušajo novo zdravilo samo na klinikah in na 8000 bolnikih se je temeljit« obneslo.
v privabi ksitroii električne sile
Bodoči rodovi bodo doživeli e-letkrično ailo upreženo v službo človeštva.
Waahinirton, D. C. — Socialistični kongresnik Victor L. Ber-ger iz Milwaukeeja, je izigral fino potezo proti privatni kontroli proizvajanja in razdelitve e-lektrične sile. Predložil je kongresni zbornici predlogo za zvezno kontrolo proizvodnje in razdelitve električne sile.
Predložil je tudi podroben načrt, ki vključuje ohranitev naravnega bogastva, umetno namakanje zemljišč, kontrolo poplave, navigacijo po notranjih vodah, produkcijo električne sile in razdelitev te sile po ceni režijskih stroškov. Vse to se da izvesti, ako države dobe federalno pomoč, vrhtega bo pa tudi dela dosti in ne bo treba delavcem hoditi od tovarne do tovarne prosit za delo.
"Prihodnja faza civilizacije bo slonela na splošni uporabi e-lektrične sile," je naglašal Ber-ger. Dom, tovarna in farma bodo odvisni od nje. Ako se ta sila pametno kontrolira, tedaj nastane sužnjica človeštva in povzroči, da je druga sužnost nepotrebna in odveč. Ako ta sila ni pod javno kontrolo, ampak se prepusti kontroli peščici višjih lordov, da jo izrabljajo v zadoščenje svoje lakomnosti, tedaj bo pa ta sila zasužnjila človeštvo. .
"Danes kontrolira pet kompa-nij skoro polovico električne si-e, ki se rabi v Ameriki. Okoli dvajset družb kontrolira več kot štiri petine električne energije naše dežele. Leta IMS ja ta e-ektrična industrija imela 587 milijonov dolarjev profita, kar pomeni, da so v treh letih pomnožili profit za več kot 260 milijonov dolarjev."
propaganda trusta jav-nih naprav.
Na svoji plačilni I lat I je Imel veliko število veeučllIMnlh profesorjev.
ao-
Haywood umira.'
M"«kva, 8. maja. — William ' "aywood. bivši vodja I WW Ameriki, ki je pred osmimi le-Pnbetal v Sovjetsko Rusijo. rn"L4 v bolnišnici v Kremlu. V
. «več#r jra je zadel mrtvo- 140 milijonov dolarjev. Zdravniki pravijo, da ni več pripisuje padec slabi letini ""'M-	prejšnjem latu.
Ogndta zahteva Belo Kuna.
Dunaj, 3. maja. - Ogrska vlada je poslala avstrijski vladi formalno zahtevo za izročitev Bele Kuna. bivšega predsednika sovjetske vlade na Ogrskem, ki je bil pred nekaj dnevi aretiran na Dunaju. Delavstvo Avstrije brez dvoma nastopi proti izročitvi, kajti v tem slučaju bi bil Bela Kun izrofcen kruti »mrtl.
Izvoz padel v Jn«wdaviji.
Helgrad. 3. maja. — Izvoz blaga iz Jugoaiavlje je bil v letu 1927 za $25.000,000 nižji kot leta 1926. Vea lanakl izvoz znaša
Vlada
Washington, D. C. — Imeniten seznam vseučiliščnih profesorjev, posebno profesorjev ekonomije, se razvidi iz imenika o-seb, ki so dobivale podporo od zakulisnikov trusta javnih naprav, kot so izpovedale priče, ki so nastopile pred zvezno obrtno komisijo, ki preiskuje propagando trusta. *
Zakulisnikl so potrošili nad $400,000, da ubijejo predlogo glede jeza v Boulder kanjonu in Walshevo resolucijo, ki zahteva preiskavo v delovanje in propagando trusta javnih potrebščin.
V obteževalnih dokumentih, ki jih je dobila v roke zvezna obrtna komisija, »e večkrat o-menja ime dekana trgovske šole v ohljskl državni univerzi O. C. Bugglesa, ki Je prejemal mesečno $625 za svojo propagando v prilog t rust u. V seznamu so tudi Ralph Mailman z Northwestern univerze. Richard Kly s teksaške univerze in več drugih. Vae te oaebe je imel trust na Hvoji plačilni listi, da ao razširjale propagando proti Ijudake-mu lastovnnju Javnih naprav in v prid truatu.	«
Kralj Aauuialah v Moafcvl.
Moskva, 8. maja. — Emir A-manulah, vladar Afghanlstana, Je danea prišel v Moakvo. Kali-nin, Bikov In drugi sovjetski vodje ao ga oficijelno sprejeti. Sovjetska vlada Je aklenlla. da ponovi prvomajake vojaške demonstracije na Rdečem trgu v avrho, da bo Amamilah videt moč in perfektnoet rdače armade. To J# prvi monarh, ki Je »topil na ruska tla. odkar Je bil zadnji car elanekutiran pred da», setimi leti.
IZMENJAVA STAVKOKAZOV «OiaiEUKA
Eni odhajajo, a drugi prihajajo. Ne zmanjka pa «tavkokazev le ne.	4
Wheeling, W. V». — Stavko-kazi, ki delajo v premogovnikih pri Dillonvillu, Pinney Forku, Tiltonvillu, Dun Glenu in York-villu, ne marajo prebivati v stanovanjih, k! Jih njim nudijo kompanije. Posledica tega je, da stanujejo daleč proč od premogovnikov in da ae morajo voziti z vlaki Wheeling in Uke E-rie železnice na delo in od dela domov.
Stavkokazi ne marajo živeti v teh mestecih, ker se jim zde stanovanja v kompanijakih hišah najbrž preslaba sanje in ne hodijo radi mimo ttfvilnih piketov. Vožnja tja in naaaj atane v navadnih razmerah 91.50. Cena za vozni liatek tja in nazaj je pa znižana na dolar. Vozne liatke plačajo najbrft stavkokazi sami.
Na poaeatvu premogovniško kompanije strašijo stavkokase kompanljakl stražniki, na postajah pa zvezni maršalovi deputi-ji, Stavkokazi so siti se voziti vsak dan tako daleč na delo, pa zopet domov. Ta in drugo jih dela nezadovoljna, tako da eni odhajajo, drugi pa prihajajo.
Med stavkokazi' se opazijo nezreli mladeniči, tf ao Jih nabrale delavski posredovalnice. Gospodarji so pač izumili novo sredstvo, da pokažejo rudarjem, da je masno piketiranje neučinkovito. Akoravno stavkokazi prihajajo in odhajala, dejstvo pa postojl, da podjetniki obratuje* jo svoja premogovnike s stavkokazi.
pričakuje 8e poviôanje mezde za »klavce na ka-nadski pacunčni _
Železnici.
Na kanadskih državnih želeni-cah je bila mezda Mavcem v železniških delavnicah še po-
Montraal. Kanada. — Železničarji ugibajo, kaj bo kanadska pacifična železnica, ki je lastnina privatne družbe, storila, da se približa povišanju mezde, ki so ga bili deležni delavci v delavnicah kanadskih železnic. Nekateri menijo, ds bo družba dala delavcem počitnice in reklu, da je delavcem dala počitnice a plačo mesto povišanja mezde.
Drugi pa sodijo, da bo železniška družba povišala mezdo, kajti puditnfce z mezdo pomenijo, da ne je mezda pri mezdi 75c na uro, povišala za cent in pol. Povprečna mezda Je manj kot 75c na uro. Mezde na kanadski pacifičnl železnici in na državnih kanadakih železnicah so sko-raj vedno bile enake. Počitnice pa imajo to dobro atran, da ni treba začasno odslavljati delavcev, pravijo zo|n*t drugI železničarji.
Meh Mi I vata*! vrgli vlak Iz tira.
Mexico City, 8. maja. — Vlak. ki je vozil iz glavnega mesta v Guadalajaro, je včeraj skočil iz tira blizu OcotUna v državi Jalisco in 30 papirjev Je bilo ranjenih. Vojaška otdast dolži ki« r I kal ne vstaše. da ao zrahljali tračnice. Pred tremi tedni ro vaUši pož*ali tri mostove v I-stem okolišu in uatavlll promet za več dni.
Avijatlk pripisal pa-godbo za polet s svata
«■namaaamav
Drsneš je Nemec, ki hoče MM pijonir v poletu do najvUje motne točke v ozračju.
Berlin, 3. maja. — Prvi človek, ki poleti v raketnem aero-planu do meje zemeljske atmosfere, bo Anton Raab — ako se mu načrt poareči. Raab je glavni pilot Raab-Katzenstein zra-koplovne družbe. Raab je včeraj podpiaal pogodbo z Opel avto-mobilno družbo v Nemčiji za zgraditev novega letala, ki bo izdelano po modelu Raab-Katzen-stelnovega športnega aeroplana "Praamuocke," imelo pa bo dva raketna motorja. Raketni motor je iznajdba inženirja Sanderja in patent ima družba Opel, ki zdaj izdeluje avtomobile s tem motorjem.
Novo letalo bo tehtalo z motorjema vred okoli 700 funtov. Po načrtu v pogodbi bo lotalo I-melo na vsakem koncu en motor. Motor na zadnjem koncu bo gonil letalo navzgor, dočlm bo aprednji motor služil samo reguliran ju brzine in spuščanju na tla. letalec se zavaruje s para-tutom proti slučajni nezgodi. Raketni motor razvije slino hi-trlco, o kakršni človek še nI sanjal in katera — tako upajo — revolucljonira irakoplovatvo.
Namen Raabovega poleta je, doseči najvišjo točko v zraku ali pa izven oiračja, ki jo more človek sploh doseči. Ugotovljeno bo tudi, kako daleč more človek iti z dihanjem umetnega kisika, ne da bi škodilo njegovemu zdravju in življenju. Vsled tega bo ta poskus silno važnega znanstvenega značaja.
Fritz von Opel. glava avtomobilske
Prooes ohranitve sadja iznajdea v Nemčiji
Kemična preaerva ohrani sadno
Berlin. 3. maja. — Ministrstvo poljedelstva v Nemčiji Je odobrilo nov proces ohranitve sadja v formi moke, koiaČev itd. Proces je iznajdba kemika Karla Hesseis in nova forma hrane se Že izdeluje v tovarni v Frank-furtu. ki ima monopolske pravi-ce za Nemčijo.
Proces je velike važnosti radi tega, ker se lahko vse sveže sadje. ki že gnije in ki se v milijonih tonah vsako leto vrže v nič. ohrsni pretvorjeno v suho moko. Ts moks lahko stoji nepokvsrje-na dolga leta. Moka se Ishko stisne v kolače ali v druge oblike in je užitna, kadarkoli se zmoči z vodo. Procns odstrani le vodo Iz sadja, vsed rugo, kot sladkor, vitamini itd. ostane. Proces znači ogromno pridobitev v hrani z malimi stroški. Devet funtov svežih Jabolk daje dva funta omenjene moke, ki ae bo lahko prodajala j>et!no ceneje kot aveža Jabolka in imela bo isto kvaliteto.
Proces Je silne važnostI za vae dežele, kjer ae prideluje veliko aadja.
Papežu je danea vae pagan«ko
Ulm, f. maja. — Papež Je vče
APEL V INTERESI MISSOLI-NIJÈWH2RTEV
Pregnane žrtve faAlatovake diktature v Parizu apelirajo na strokovno In aftctalletlčno organizirano delavstvo vnega sveta.
Pariz, Francija. — Gl. stan izgnanih italijanskih delavskih strokovnih organizacij, pridružen Mednarodni federaciji strokovnih unij, je na prvega mejnika apeliral na strokovno in so-claliatjčno organizirano delavstvo vsega sveta, da Izreče enoten protest proti fašistovakemu terorju, ki je potlačil italijansko delavce.
"Fašlstovski vladarji so vrgli na tisoče italijanskih držsv-ljanov v Ječo ali so jih deportiran na otoke v Sredozemskem morju," se čita v apelu, "ne da bi imeli sodnijsko obravnavo. Sodrug Viotto, bivši član Itall-janakega strokovno organiziranega delavskega središča, je v Ječi od meaeca novembra 1926 In šq zdaj ne pozna vzrokov, sa-kaj je bil aretiran. . . Vsak dan se izrekajo težke kasni nad našimi sodrugi — 2, 8 ali 6 lat ječe — samo tpradl tega, ker našli pri njih člansko kartico ali pa liste oefašistovske organiia-clje. . . Obtožba, da ji kdo pomagal družinam političnih kas-njencev še zadostuje, da jc pomočnik aretiran, težko kaznovan b denarno globo ali deportiran bres vsake obravnava, i "Mučenje je topet uvedeno v italijanskih ječah. Aretirani, ki nočejo tega reči, kar faiUtovska policija feTI, dl Tečejo, so l*po-stavljeni naj grdemu ravnanju, fte nI dolgo, ko Je polleia obvestila družino Gaston Sozzija, plemenitega borca za svobodo in proti fašismu, da Je izvršil samomor v Ječi v Perusi. Sosljeveipp očetu nI bilo dovoljeno videt! avojega mrtvega sina. Ml smo od takrat izvedeli, da Je nesrečni mladi Junak umrl zaradi strašnega mučenja, ki so ga Izvrševali tihoiaaci fašistovskih krvni kov nad ojlm, da ga priallljo, da jim poda Informacije o protifa šistovskem gibanju."
Imens delavcev In kmetov, ki ao Jih fašisti pometali v ječe a-II deportirall aH ki so bili v Ječi ubiti od kakšnega kriminalca, ki so mu ga nalašč dali za tova riše, ao tudi navedena v doku mentu.
HU&NOHTAE NI POPOLNOMA IZGINILA NA JUGU.
Plantažnih obtožen pecmnže. — |'ridržaa s« Kodnijako obrav navo pod poroštvom.
(tarkndaJe. Mina. — Sužnost šp ni izginila popolnoma v Južnih držayah. Tupeaam Je obto-žen eden ali drugi plantažnikov, da a ailo drži zamorce na svoji plantaži In Jim ne dovoli zapu-atiti plantaže. Zdaj je peonaže, tako ae imenuje te vrate aužnoat, obtožen Eugene Brlgham. Obtožen Je peonaže in pridržan Je za sodnijsko obravnavo |>od $2000 poroštva. Obtožnica mu očita, da
Vihar v
Clerks, Neb
Nebraafcl.
— Vihar.
raj protestiral proti prihajajoči drži zamorko Ailice Akin* v peo gimnaatičnl tekmi med dekleti v »ažl. Htvar Je naznanil njen ao-Rimu. V piamu n» kardinal« kod"»k WAkins, Pompilija |mpež pravi, da ltl*i,	^	....
"aveto meato katolk Izma. Ima ! Handlnovl %»tašl rasairellll dva
po dvajaetih atoletjlh krščan	rudalka.
stva manj rešpekta do deklet k<H Hluefleld. Nikaragva. 3. maja ga Je Imel paganakl Rim, ki je — Kandlnovl vstaši, ki m pred izključeval dekleta od Jevne te- kratkim okupirali dva zlaU lovadbe."	' rudnika U ¡Mt In Bonanza v ae-
.	I verni Nlkaragvl, ao te dni unl-
f m vaji aretirani radi UCla«. čili oba rudnika z dlnamltom.
H lila, lil John|<»"	-u "m:rU,k<l
kl Je Beverly
divjal v tem okolišu v aredo zve-|Laeehte. Jame. Adams.	^
llersmsn in Paul Tabor a«i bili \Mt
-1» je bilo4v .redo aretirani na obtožbo, da	^luíU.
ki je razneaal
čer, je (»odri nad petdeeet poet»
oil in vaéW število oaeb je bilo > >n«iu	«m •» . m
KT« ). MU IM I»*r«dll	v^ -,ru>''	"
otežkočena. ker )e vihar podrl .tanovanja,	katerega ao "^van»- 9m m|Mm^|N
brzojavne In telefonske drogova I vall.H	¡H§rmmp9Mm rVlPVOT^ I
žlaparalva avIlaHéalh
; »oi raste roi goee
- #
Tiaoče mladenlčev, ki bi radi biti letalci, calaparJenih aa denar.
Chicago. — Avijacija, ki s* razcveta kot še nobena nova naprava, je prineela tudi novo izkoriščanje. V Ameriki je na de-settisoče mladih fantov, ki bi radi bili Llndberghl. Ambicija *a letalstvo raate a takimi ako-ki, da se more resen človek kar čuditi. In kadar je doati ambicije za kakšno atvar, tedaj Je ta stvar navadno predmet sleparij v svrho naglega obogatenja. Letalstvo poataja buaineaa — dober In umaaan.
V enem letu, odkar Je Und-bergh premostil ocean med A-meriko ln Evropo, Je v Ameriki vstalo tiaoče "letalaklh šol". Samo v Chicagu do danea ekalatl-ra sedemnajst takih privatnih šol. Reklama, ki Jo delajo laat-nlkl teh "letalaklh aavodov," je že zapeljala cele trume mladenlčev, ki bi radi bili avijatlki. Vae te šole so navadna alejiari-Ja. Brfgvestnl lastniki odpirajo "šole" ln delajo hrufmo rekla-mo samo zato, da livlečejo denar ii lahkovernih fantov. Učenci ae ianabe denarja, ne nauče se pa nlčeaar ln končno ao v smrtni nevarnoetl, da ae ubijejo, ako poskušajo leteti. Sleparij navadno aahtevajo $800 do $400 sa "tečaj petih ali šeatih mesecev;" učenec mora plačati najmanj $26 takoj, drugo pa v tedenskih ali meaečnlh obrokih. Vsakemu! u-čencu obljubljajo "sigurno alut-bo pilota" a sijajno plačo čim dokonča-šolo. Službe pa nI nikjer — in tiaoče oaleparjenih reveiev, ki so dali ves kar ao imeli, hodi 4a»es okrog bres dela In preklinja' s voie "nroftmorte.* * t .. Slovanski mladeniči, ki ao navdušeni za avljatlko In ao morda bombardirani a sllčno reklamo, naj se čuvajo. Vsaka letalska šola. ki obljubuje preveč in Jamči vaakemu pilotsko sludbo s sijajno plačo, Je gneado sleparjev.
KLANOVSKA RAZKRITJA V INDIANI.
Državni cestni komisar odkril aarolo v volilni kampanji leta 1924.
Indlanapolls, Ind. — John D. Wllliams, državni ceatni komisar, je nastopil kot priča v tožbi, ki jo vodi državni pravdnlk Arthur L. Gillion proti klanov-cem ln Izpovedal, da so kianov* ski voditelji prejeli od rasnih podjetnikov $81,000 za izvolitev klanovcev v državne urade. Podjetniki so i aa za svoje kontribu-clje v volilni sklad prejeli kot proti uslugo |>ogodbe za gradnjo raznih Javnih del, cest ln poslopij, pri ksterih so napravili o-grom ne dobičke.
M
lini
podvojM število kon-šalov.
Rim, 3. msjs. — Vlada je naznanila, ds ae italijanska konsu-tarna služba podvoji. Atevllo glavnih konzulatov ae pomnoži na 800 ln oaobje bo tudi pomnoženo. Največ novih konzulov gre v Združene države, Južno Ameriko. Francijo In obltžje Kredo-zemskega morja. Kontull imajo nalogo, da orgpnlilrajo Italijanske emigrante v fašlstovnke grupe in Jih ohranijo za Italijo. O-krott de «rt milijonov Italijanov živi v inozemstvu.
Potre« na Ravamkem.
Berlin, 3. maja. — Močan au-nek je včeraj «tresel Pse Sau na Bsvarskem. ftipe v oknih ao ae «drobile In mnogo dimnikov se Ja zrušilo. O ksklh človeških šr-tvsh nI poročila.
Carigrad, 9. maja. — V Carigradu je bil včeraj spet hud potre.
Sofija, 3 maja. — 60 oeeb je bik» ranjenih med ciklonom ¥
Stari Zagori.	•	[

PRQSVETA
GLASILO SLOVENSKE NA KODNE PODPORNB JBDNOTB
LASTNINA SLO Ven 8KB NARODNE PODPORNE JEDNOTB
oglaaov po dogoTNV. Rokopiol ao no vimlajo.
Noroteina: Zedlnjeoe drtave (izveo Chieoga) $440 aa loto, SMO ao pol lato t Chicago in Cioaro I7J0 no loto, $8.71 oo pol lota, la so otvo 'K)	_ •
Naelev aa »aa. kar isa otik o
TBOSVETA
S8t7-St Sow Lewodele A
-THE
T
ENLIGHTENMENT*
Org ao of the Slovaae National Bomath
Owaed by Um
Advertising rotoo on
gabotriptfoa: Uni tad BUtoo (except Chicago) aad Chicago 87.60, and foreign aomitrioo >84» por yoar,
SSjOS por
MEMBER OF TBE FEDERATED PREM

rHE FEDERAT!
Data» v oklepaju o. pr. (April 88-18*8) polog volege I do Tooi Jo o toa daeveai potekle ao aoUri Uot
no aaalova
RUDARSKA STAVKA V DRŽAVAH PENNSYLVA-
NIA IN OrtlO.
L 2. 3. d. ft. «. 7. S. 10.
Ah Jo društvo prizodeto v aad. premog«raki aUvki?— No. Koliko ¿lanev Je prizadetih?—4.
AU Je prejel kateri donarno podporo od fieozbergereT—No. AH ao dali podpora aepriatrano?—Veo. Ali jo drultvo zadovoljno, da ae tako doli I sonaprejT—No.
Koliko ¿loaov Jo Slovencev?-
Koliko ¿laaev Jo Hrvatov?—8vi.
Koliko ¿ionov Jo Srbov t-
Koliko ¿Ionov Jo drugih nerodnosti?-
Te informacije 00 nam aolo potrebne radi todiMjftege poslovanja in po rodi previdna rosdelitve podpora. Apeliramo zato pasovno, da izpolnita navedeno vprašanja takoj in totno Ur nam vrneta to llotino izpolnjeno e por d nek. Ni treba ¿akati društvene aeje. Če Vem Jo oaona kaka priatranoet aH nepodtonoet, izjavit« to točno in navedite fakto ta dokaze. Za tako pojasnilo robito prostor spodaj in na drugi stroai tf liatine.^ Zahvaljujem ae Vam za vae to ¿e vnaprej ter ootojom,
Vol Z bratski01 pozdravom,
VINCENT CA IN K A K, preda. SNPJ. Mi 00 ne alolemo, do ae ovako djeli kako ae Je do «oda djolllo, nego do ao iolje na društvene tajnike, koji znadu stanje svakog ¿lana.
Uz bratskim pozdravom—STE VE RUBCIC.
(Dalje prihodnji«.j
Občinstvo je bilo povsem za-ovoljno s programom. Večer je bil zaključen a plesom.—Poročevalec.
Zaključek gl. odbora. Delitev podpore stavku joči m in razni nepotrebni prepiri pri delitvi podpore stavkujotim ¿lanom S. N. P. J.
CHICAGO, ILL., dno 14. msrca 1028. Društvo iUv. 471 v Duncanaroodo, 0. y
Prosim, izvolite poročati o izredni podpori, katero doli po navodilu is gl. urada br. Nace Žleraberger, ter ispoinite v to evrho toino vsa tu sledova vprašanja:
1.	Ali Je društvo prisedeto v sod. premogaroki stavki?—Jest.
2.	Koliko členov ja prizadetih?—ft fomiUJa Jo potrobao, to jo 10 ¿Ionov s deco.
3.	Ali Je prejel koleri denarno podporo od Zlembergera?--No.
4.	Ali ao deli podporo nepriatrano ?—Nosnem, če j« ne priatrono lil no.
6. Ali Jo droltvo zadovoljno, do ae tako deli I zanaprej?—Do.
6.	Koliko ¿Ionov Je Slovencev?-
7.	KoUko ¿Ionov je Hrvatov?—3.
8.	Koliko ¿Ionov Je Srbov?—10.
10. Koliko ¿Ionov Je drugih narodnooti?-
Te informacija ao nem zelo potrebna rodi točnejšego poslovanja in pa rodi previ ¿no razdelitve podpore. Apeliramo so to ponovno, do Ispoinite navedeno vproionjo takoj in ^¿no Ur nenAvmeU to lietlno izpolnjeno v par dneh. NI t robo lakoti društvene aeje. Ca Vem Jo snana kaka pristranost aH nepoštenoet, izjavite U tolno te novodiU foku in dokaze. Za toka po-jaenilo robiu prostor spodaj io na drugi strani u listine.
Zohvoljujehi se Vem za vae to le vnaprej Ur oaUjam,
Val s breUkim pozdravom,
VINCENT CAINKAR, proda. SNPJ.
Cenjeni brat! Kar ao tile gornjih vprašanj, ¿e je društvo potrebno podpore, odgovor jem: Rudnik ne delo od prvega aprila leU 1924 po do prvega eprile leta 1027. Povpi^fl devet mesecev od prvega aprila 1927 amo nd •tavki. Na vemo, kako Itrajk ko^a. Mislim, do Jo bilo konferenco dne 22. februarje v Bellolrju, O., ker Je društvo is Bolloirjo pozvalo drugo društvo no konferenco. Jaz sem bil na konferenci kakor delegat nalogo društvo. Videl eem, kaj Je na stvari. Prvo vprašanje Je bilo no breU Noče ¿lember-gorje, no kekšen iuUHn ime on provo, do deli podporo. Bret Nace je odgovoril, do ima provo In obloet is gl. urada. Na to ao pričeli razgovori, do izberemo pomol ni odbor sedmih ¿ianpv, ki noj Ima pravo prejemati podporo Is gL urada te Jo deliU na druga drultvo.. Bil aero proU Umu, kor ml Jo saeno, do JednoU ne polil ja milijonov, da Je šoto treba sodem ljudi. <te delijo podporo. Društvo Je za U, do ae deli podporo vzekemu, ki Je potreben pod pore, po bil Slovenec oll Hrvat, ali po Poljak. Kar ae tile nalogo drultvo, nlamo delali v «tirih letih deset mesecev. Pet drulln Je potrebnih podpore.
Z bratskim p«»zdrevom—OSTOJA KRNJAICH, tajnik.
CHICAGO. ILL, dne 14. merce 1928.
Društvo štev. m v Delloiro, O.
Prosim, i s voli te porolotl o lirednl podpori, koUro doli po novodllu te gi urodo br. Neoe Zlemberger, Ur IzpoInlU tolno vae tu sledečo vproionjo:
1.	AH Ja Vaše društvo prizadeto v aed. premngaraki sUvkl?—Jest.
2.	Koliko ¿lanov jo prizadetih ?—70.
8. Ali Je prejel kateri denarno podporo od žlembergera ? —Je« t, por
llonl do prod 4. March.
4. Ali aa dali podpora nepristrano?—Jeat nepriatrano do 4. marca a »od noprad imamo odbor.
I. Att Je društvo zadovoljno da m Uko deli I zanaprej?— Ne.
fl. Koliko ¿lanov ima Voše druitvo?—73 do ood, nekoliko Ih vselo pre atupne karu k d rut. 628.
7.	Koliko Ja Slovencevf—6.
8.	Koliko Je Hrvatov ?—II.
9.	Koliko je Srbov ?—Vera zu srbake 2, oH au u HarvaUkej. 10. Koliko ja drugih nerodnosti?—2.
Ta informacija so nam salo potrebne rodi tolnejšego poslovanja in p« rodi pravline raidelltve podpore. Apeliramo žeto ponovno, do tspolniU na videno vprašanja takoj in tolno ter nam vmeU to listino ispolnjono v por dneh. Ni treba ¿akati društvene aeje. Ako leliU koj posebej pojesntti, robiU proetor spodaj in na drugI strani U listina, če Vem Je snene kaka prlatranoat aH nepottenoai izjoviu to to¿no te navediU dokaza.
Za vae U m Vam najlepše zahvaljujem le v ne prej ter oetajam,
Vel s bratskim poedravora,
VINCENT CAINKAR. predz. SNPJ.
Cijenjeni brate, gl. Pre« jed ni k.—Vrlo ml Jo drago, da oU 00 dali na poaao da lepjtate istinu u poglodu dijelonjo potporo, koje sU vi dali apelirati no ¿lenstvo kros "Proavetu" I nakon aU upunovnolill brata Nace ¿lembergo-ra. mislim da su dobili doaU prltulba od pojedtnih ¿lanovo I drušUvo koo
djolino.
Jo ¿u vam toliko Javiti samo tu aa ti¿o mojeg društvo u kom sam Jo UJaik, parna vjerovall lil ae. "
Nate drultvo je vo¿lnom na fttrojku, 1 100% au so svoju uniju t so SNPJ. samo kad je došle prijava na društvenoj seji dne 6. feb. do Noee Zlemberger otvoreno govori I prezira dijelltl pomo^ najpotrebnlm, koji su narodnoati drugih, oaim daje som» Slovencem. Mi amo odaae uvldtli, da bude prigovora i mrlnje medju •nemo ¿lanovlsra. sloge amo sokljulill, do aoaove-mo konferencu, U da napravimo naj bolji plan za pravedno dijalenje pomoli. Pimli smo vama par puta, l sva jo* do danes nlaam vldlo dobi vi dali Javno svoja mitljenje oaim vi koo gl. presjednik odobravali aU I verovali aU daje U pravedno da Nace daje kome on ho*e, ali samo Slavencom, dasu Horvati u IMuLurgu i do tamo dabiju Itd. itd.
Na seji 4. marce smo opat uzeli na dnevni red dUtriboclJu, breU Noče, I nakon toga kake sam bio tsvtjestio članstvo, da vi glavni preajodnlk nalete slati pom<M na drultveoa tajnike sa razloge jer neki su sposohal o neki ne koji bi tnali bolje motiti itd. U am» nabrali poaebni odbor od 3 ¿Ione de oni > sobno govore sh bratom Naeom fcleii>»>*rg»rom, o ovi do doblvenu pomol daju kome J« naj potrebnlja, bes razlike vere. narodnoati tli politika, nakon •mo dobili od jednog ¿lano L J. «a* upnik« brata Nace Zlembergera 940.00, Ueme mi «Mimo na seji 4. marra podijellli I to na 21 ¿lan po $1— 1 na 3S djeee po fcOr svake, IU ukupno et«>ji 840 00. Donas na 18. marca sam d oblo Od Nace Zlembergera 6ek (Checki nd fto doliefo. ko Je budem dljolio ao ova druga 2 ¿lana odbornika, onim ¿lanom I djeet koji a« naj potrebnih. Sutra Mam u Brtdgeport po odijelo. p««*'-, mi >e Nace kozao da za naše društoo Umo ima ju Toliko za«*d Ito ar uU n«Ug društva StMi
,	PROKO RAHRAK, tajnik.
rillTAOO. IU., dne 14. marre It»?*. Društva štev. 82* v Wheellag. W, Ve. v
Prosim. 1 ■ volite poročati a isr^lul pndpeei, kater» drl» po navodilu Iz gl. urad« br. Nace Zlemberger. ter tapoiniu v U evrho tolm, v s« tu »le«le*a v prašen jat
VESTI IZ NASELBIN |
mmmmrnmm	^
Konferenca In ah od.
Bridgeport, Ohio. — Konferenca klubov JSZ in Izobraževalne akcije, katera ae je vrši-la dne 29. aprila, 1928 v Brldge-portu, Oblo, ae je precej dobro zavrela. Navzočih je bilo okrog 70 oeeb, to je, zastopnikov .socialističnih klubov JSZ in zastopnikov raznih druitev, Id ao včlanjena pri Izobraževalni akciji. Predsednikom konferenc«1 je bil izvoljen a. J. Snoj iz Bridgeporta, tajnikom Nace 2lemberger iz Glencoe, Ohio in zapisnikarjem pa sodruginja A. Kravanja iz Glencoe, Ohio.
Prečitan je bil zapisnik pretekle konference in odobren. Nadalje ao dali vsi zastopniki svoje poročila, ki so bila vzeta naznanje. Gibanje je v dobrem zamahu, kateremu je ljudstvo zelo naklonjeno, le žal da so dela v ake razmere v tako slabem položaju, vsled stavke in izprtja v premogorovih, da začasno nI misliti na večji napredek v tem ozira, vsaj toliko čaaa ne, dokler se delavske razmere ne izboljšajo.
Izvoljeni ao bili vsi stari od tornlkl in zastopniki. Sicer pa t>o podano natančnejše poročilo konferenci v bližnji bodočnosti, v katerem bo natanko opisan potok konference. — Na konferenci je bil navzoč tudi so-drug Philip Godina iz Chicaga, kateri se je nahajal v tej okolidi kot govornik za društvo št. 13 SNPJ, katero je sklicalo «hod za 28. aprila, 1928, in povabilo vaa bližnja društva v svrho, da se razjasni stvar glede delitve podporo od strani SNPJ, bodisi v denarju ali obleki, katero delita v tem okrožju brata Nace Zlemberger in J. Snoj. Dali smo m\i besedo parkrat za časa zborovanja na konferenci in nam je v pojjudni besedi pojasnil marsikaj in aas spodbujal k aktivnimi v sodelovanju za izboljšanje delavskih razmer in vabil na složno skupno sodelovanje. — Poročevalec.
Razne vesti Iz Waukegana. Waukegan. III. — List "Pro-sveta" nam služi za pouk in izobrazbo. Kdor ga pazno čita, more to pripoznati. Danes, ko pišem te vrstice, je prvi,majnik. Zavedam ae že iz otroških let, da to je dan najpomembnejši za proletariat vsega sveta. Danes
la stvar urediti tako: eno (veliko) sobo za mladino in drugi dve v najem. Seveda, stvar bi treba preurediti, da bi odgovarjala. Lahko bi dali ceneje v najem. Zdi se mi, da dve sobi zadostujeta za kakšnega zdravnika, ali za "beauty parlor." Predno se pa pod vzame ta korak, moramo gledati na to, da se mladina kolikor mogoče združi, da postane odsek S. N. doma, najsibo pevski ali dramski. Ako pridemo do tega, sem uverjena, da bo mladina za zboljšanje in napredek S. N. doma.
Zdi se mi, da je na mestu poročati o uspehu koncerta na velikonočno nedeljo, ki so g« priredile vse tri čitalnice. Poročala bom le o financi. Skupnih dohodkov je bilo $366.86, raznih stroškov $216.09, čisti preostanek za SND pa $149.77, katera vsota se je takoj izročila v blagajno Doma. Ce vzamemo raz mere, ker vlada velika brezposelnost, je to prilično lepa vsota kot preostanek. Kdor želi vedeti podrobnosti dohodkov in stroškov, so mu na razpolago pri tajnici čitalnice.
Narava nas je pričela že vabiti iz notranjih prostorov. Za zaključek sezone priredi Čitalnica SND veselico s šaloigro "Trije tički" dne 26. maja ob 8. zvečer v SND. Poyem vam, da še niste imeli prilike se toliko nasmejati kot je boste imeli, ako se udele žite igre omenjeni večer. Vstopnina je le 60c. Vabim vse ljubi telje dramatike tu in iz bližnjih naselbin, da se udeležite te predstave. v
Opominjam članstvo čitalnice da se udeleži seje 13. maja ob 2. popoldne. Nadzornike pa opo-zarjam na njih dolžnosti.
Annle Mahnich, tajnica či tablice. , .
Prvomajska alavnorft v Chicagu
Chicago. — Manifestacijska prireditev kluba št. 1 JSZ 1. ma ja zvečer v dvorani ßNPJ je vsestransko dobro izpadla. Udeležba je bila velika — večja kot je klub pričakoval, kajti dan je bil izredno lep, gorak. Zlasti je bilo dosti slovenske mladine Skupina naših delavcev je prišla celo iz South Chicaga.
Program je trajal dobri dve uri. Otvorjen je bil z "Interna-cionalo," ki jo je igrala godba nato je govoril slovensko s. Još-ko Oven o pomenu Prvega maja in mednarodnem delavskem položaju. Tajnik stranke, a. Will am Henry, je v angleškem govo-
zvečer praznujemo v Domovih »ru očrta! pomen letošnje kam
prostorih Prvi maj. Koliko naših rojakov se bo nam pridružilo? Dobro vem, da so možje in Šene. ki bi ae radi pridružili, ampak, žali bože. je zapreka. Dandanes so razmere, in se mora paziti na vsak korak, ki gn narediš. Zavedajmo se, prišel bo čas, ko bomo lahko svobodneje dihali.
V sedanjem času se mnogo govori, kako pridobiti našo mladino za naše ideje. Nastane vprašanje, kako jo pridobiti hi ohraniti pri S. N. domu, da bo znala ceniti žrtve avojlh staršev In čuvati to svetinjo Še v poznih letih, ko nas ne bo. Ali se starši zavedajo, da je njlhnn dolžnost Jih poučevati, treba jim je dati ugodnosti, treba Je delovati na to, da oe združijo v eno skupno, da bodo skupno delovali za ft. N. dom.
Na delniški seji meseca aprila Je bil stavljen predlog, da bi ae pripustilo prazno prostore v Domu za shajališče mladine. Predlog Je propadel. Zakaj ? Treha bi bilo več razmotri vonja. pojasnjevanja, da bi bili delničarji in delničarke na jasnem, pa ae hI atvar izvršila. V K. N. domu imamo tri sobe prazne. Moje mnenje Jo, da oe bi da
panje In pohvalil slovenske delavce, ki so tako aktivni v stran ki. Pevski zbor "Sava" je zape marseljezo. Lepo, ubrano in mogočno je donela revolucionarna pesem. Mrs. Ana Miško je svojim ljubkim aopranom pela "Tičico" in potem sta ona in s. John Beniger zelo zadovoljivo zapela dva dueta. Deklamaci sta bili dve: Annie Turk je — veliko boljše kot kdaj prej — deklamirala kratko angleško, « Angela Tič pa — zelo dobro, za nosito — slovensko "Bratstva znak."
Zadnja točka je bila Upton Sinclalrjeva enodejanka "The Second Story Man" s tremi osebami. V tej predstavi je po dolgih letih zopet nasopila nekdanja Emily Jorga, zdaj Mrs. Gonzales, ki je pokazala, da je še vedno dobra igralka. Z vsem občutjem je igrala ženo kompa-nljskega advokata, ki oalepari uboge telesno polkodovane delavce za «dlkodnino. S. Donald
Proolava ¿eeetletalet AruMva. Sheboygan, Wi*. — Konstruktivna kritika je na aftstu in potrebna. če kritik kritizira stvar n z namenom, da a*iv bodočnosti ne ponavljajo napjtke, ki bi ahko izostale.
Pri nas v Sheboyganu je društvo "Združeni Slovenci", štev. 344 S. N. P. J., obhajalo desetletnico. Dne 15. februarja 1928 je minilo deset let, odkar je bilo društvo ustanovljeno. Društvo
sklenilo obahajati svojo desetletnico na posebno slavnosten način. V to svrho se je izvolil pripravljalni odbor, na čelu mu društveni tajnik in predsednik. Društveni člani so z veseljem pričakovali alavnoetnega dneva, v nadi, da odbor priredi nekaj, kar ostane ne le članom v spominu, ampak tudi sheybogan-skemu občinstvu.	*
In kaj amo doživeli? Pazili smo na časnike, kdaj prinesejo bogat program te redke društvene slavnosti. Čakali in čakali smo, a pri ten^čakanju nismo opazili nobenem notice v slovenskem časopisju, dasi imamo svoje glasilo. — "Prosveto". Končno so prejeli nekateri člani, ne vsi, dopisnice na način, kot se vabijo člani na kakšno domačo zabavo, na katerih je pa bilo s par vrsticami povedano, da se vrši dne 16. aprila desetletna društvena alavnoat društva "Združeni Slovenci", štev. 344 S. N. P. J.
I Vobče so se člani jezili, das imamo v društvu tudi brezbriž-nlke, ki komaj poznajo svoje društvene odbornike in se bri gajo za društvo, kadar ga potrebujejo. Vobče člani niso bil zadovoljni in so godrnjali. Kdor je bil omenjeno nedeljo v Flu dernikovi dvorani, je slišal in videl skupine člaipv, ki ao še petale med seboj in kritizirale in vpraševale, kakšen je pa naš odbor, da ni razglasil desetletne slavnosti Uko, kot to store druga društva ob enaki priliki. Posebno so godrnjali oni, ki so bili pri rojstvu tega druitva in ao se živo spominjali bojev in žrtev prvih let društvenega obstanka pa do danes. Lahko bi bili povedali svojim sosedom, da bo društvo, ki je veliko prestalo od strani reakcije, praznovalo svojo desetletnico in povedalo na glas, da se je ftekdaj šibko dete razvilo v krepkega moža kljub vsem oviram in viharjem od strani nazadnjaštva in mračnjaštva. Ustanovitelji in prvot ni člani so veliko prestali. Bil so preganjani. Sovražnik ni b izbirčen v sredstvih in voditelje celo vlačili po sodnijah, a
noeti. V poljudni besedi je raz-loill pomen jednote in društev, pomen organizacije in pri tem nagiašal, da moramo delati pa to, da pridobimo mladino pod okrilje S. li. P. J. Njegov govor, na kratko povedano, je bil vseskozi jedrnat, podučljiv in zanimiv. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno z njim. Kakšen vtis , e pa on dobil od nas, pa ne vem.
V. S.
Slovenski politični amor v Joliet. III. » Br. John Težak
Presenetljiva ugotovitev Reakcijonarni H*ti bo Ugol viH, da i. maja ni bilo révolu, ¡e.» Bes je ni bilo. Kredit kom credit I
xrfjáe polovice škandala.
Jo-
t>alkanskem Detroitu.-—Zig.
e e e
Težave ob meji.
_____________ lz Detroita: Naša balkan.sk
_____dnevi ustreljen *kciJ* ^ma sreče. Kotel je fl
v svojih lastnih prostorih, So9|te,;t I* J»aj bo na Balkanu a)Q ndiana ave., kjer je imel po-grebniški zavod in cvetličarno. Ustrelil ga je John Musich, lastnik saluna, 1208 N. Chicago st., katerega mu je policija zaprla malo prej na obtožbo, da je kršil prohibično postavo. Musich je obdolžil Težaka, da ga je on založil, dasi je pokojni izjavil, da ni nikdar atoril tega.
Težak je bil član več društev in med temi tudi društva "Joli etslca zavednost" Št. 115 8NPJ, h kateremu ja pristopil pred dvema letoma. Rojen je bil 7. februarja 1886 v Clintonu, Iowa, in v JoUetu je bU 26 let. Zapušča vdovo, štiri majhne sinove in dva brata.
Z Musichem sta bila prijatelja, toda razdvojila ju je politika* Pri zadnjih primarnih volitvah 10. aprila je Težak agitira za nominacijo sedanjega držav naga pravdnika Jtehna na repu bUkanekem tiketu, dočim je Musich agitiral za nasprotnega kan didata Bielfeldta. Ko ao mu potom zaprli salun, je Musich trdil da sta sa Težak in Rehn maščevala nad njim. To ga je tako razpalilo, da je izvršil umor. Pu ško z odžagano cevjo si je izposodil pri Johnu Zupančiču. Morilec je bil takoj aretiran in odveden v zapor. Drugi dan je bil zaslišan, toda ni hotel odgovorit na nobeno vprašanje. V zaporu se obnaša hladho. Njegova zadeva pride še te dni pred vele-poroto in najbrž bo obtoien u mora prve vrste, kazen za katerega je smrt na električnem sto-
Težak je bil star {I let. Musich je pa 29.—Poročevalec.
so
kljub temu so ostali zvesti dru štvu in njegovim principom. In tako je društvo postalo središče in zavetišče vsega naprednega gibanja. Pogum članov je vezala solidarnost. Društvo, ki ima tako burno zgodovino za seboj kot naše, je lahko ponosno na svojo desetletnico, kajti to društvo je prekosilo v naselbin druga društva v teku kratke dobe deset let. Zato je bilo dru štvo lahko ponosno na svojo slavnost, da je lahko na ves glas razkričalo, da bo praznoval svoj desetletni jubilej. ~bb takih prilikah je na mestu. da kateri društvenih članov razvije zgodovino društva z go-gornice. V prvi vrsti so poklicani društveni odborniki, da to store. Ker je pa dar govora poseben dar, ki ga nima vaak in če med društvenimi odborniki ni nikogar, ki bi govoril, tedaj je na meatu, da ae izbere kateri drugi izmed članov, da očrta društveno zgodovino na slavnosti in tako aeznani občinstvo in društvene člane a preteklostjo društva. Čakali amo in čakali, kdaj kdo atopi na oder in aaj v kratkih besedah oriše prve boje. ki jih je društvo imelo s avojimi sovražniki in preide na sedanjost. da sf tako pokale celotna slika društvenega delovanja. A bilo ni nič. Na oder je stopil Vincent Cainkar. gl. predsednik lx»trich je bil "second story!S. N- P- J* ki smo ga tudi že man" — vlomilec — in igral je t*žko čakali. Udeležnikl slav-
dobro. Samo advokat, ki ga je igral Krank Wegel, je bil preveč okoren. Ker Je še novinec na o-drti, se mu to odpusti v upanpt. da bo drugič boljši.
nosti ao ga pozdravili burno.
Sledili so pazno njegovemu govoru. ki je trajal več ko eno uro. V svojem govoru nam je predočil pomen in vairioat alav-
V pojasnilo.
Pierce, W. Va. — V uredniškem članku sem čital protest katerega sem vam podal glede društva št. 658, kateri imajo neko posebno, oziroma so imel konferenco. iBesede, katere či tam v "Prosveti" z dne 27. apr la v št. 100, ste pravilno zapisal kajti jaz sem jnlslil vprvič. da sem v zmoti, alf pa da se je na pravila pomota v uredništvu, ker sem spodaj čital, da se je ude ležilo konference 15 društev in med njimi tudi društvo št. 529 toda, ako je bila prva številka Črtana, je moj protest pravilen
Z bratskim pozdravom osta^ jam vaš — John Kogoj, tajni« društva št. 29 SNPJ.
Opomba«—Vaš protest je pra vilen, kajti tajnik društva štev 258 še dozdaj nI pojasnil, katero društveno številko je mislil, povečalnim steklom se pa rad križevt ki sb napravljeni prek prve številke ne more razumet drugega kot štev. 5, dasiravno je bilo že to enkrat povedano v popravku. Brat tajnik društva štev. 268, zgiasite se in povejte kaj pomenijo tisti križi in črte pred štev. 29.
000
Družabna novica. Lindbergh ae je ločil od «vm
■ v.sakftf
brez
o #se
Grelnik ae kuha. Prokleta kača je spet požrl blagajno, pokrovček in ključe )h, bratci, če bi hoteli vsaj konvencije, vsaj do konvencij panati kačo!—Poor Devil, Nort Side.
M ♦
Mild je mati želje ... Cicerski prispevkar" iz Mc Cormickove dumpe v stari Av »trijl je gotovo že videl Cicer -Ne zamerim mu, da se je ta nastanil v duhu. V Ciceru zda lepo zeleni in cvete ... In če vleče tja, zakaj ne? Prostora dosti tudi za "prave in poštene —Nick Lopata.
0*0
J 1;	J, ...
Junaki dneva.
1.	Reševalec unije s svedrom v žepu.
2.	Al Smith s pipo.
3.	Nemjki baron z monok-Ijem.
4.	Big Bili s črno bunko.
5.	Romar Jerič, zastonjski glaševalec.
o o e
Rekord.
Iz Stare Avstrije: Sveta Neža je imela veliko, veliko, veliko ljubezen do Boga. Naša Jera i-ma še večjo.
o e o
Imperialaka opereta.
(Konca še ni.)
Iz Imperiala: Tukaj nekdo je, ki hlale nosi, ko pisati začne — in ko papir popisan je, spet kik-lja je, haha! Basi vam pri srcu so, haha — to pa prazne želje so. Bas, ki mora v kiklji bit, naj se gre solit! 2eničice, ženiči-ce skup tišče brihtne glavičice, kar tri, pa tuhtajo in tuhtajo, katera bolj pisat zna, haha. Ena sama jih pa pogrunta tako, da odgovarja vsem trem lahko. Juhe, pri nas pa res lufitno je!
(Enkrat bo fe konec.)
St. Louisu.
- ^Direktorji
Znižanje mezde uslužbencem poulične železnice v
St. Louis, Mo. J Public Service kompanije so 2. maja odglasovali, da se zniža mezda usužbencem poulične železnice za 9%. Uslužbenci groze s stavko v slučaju, da utopi znižanje v veljavo.
n---■,«-
rorociio. •• Clairton, Pa. — Tu pU priredila dne 31. marca društvi Št. 426 SNP/4n št. 248 HBZ skupno zabavo v korist stavku joči m rudarjem. Vprizorjena je bila predstava "Potnik". Hvala vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da Je bila zabava omogočena. — Stroški so znašali $70.84, čisti dobiček pa $203.51, kar amo poelali na P. O. pomožni odbor. Hvala vsem poeetnikom.—Nick Cvltanovich.
Naznanilo. Milwaukee. Wla. — Članom in članicam društvd "Sloga" št. 16 SNPJ! Sklenjeno je bilo na društveni seji. da se udeležimo pol-noštevilno majniške proslave, ki jo priredita soc. pevaki zbor "Naprej" in soc. klub št. 37 JSZ dne 6. maja v SST dvorani. Zbiramo ae v spodnjih prostorih ob 3. popoldne. — Vr. Perko.
Zahvala. Burgettatown, Pa. — Lepo « zahvaljujemo za podporo dobrosrčnim darovalcem in nabiralcema, M. Junku in A. Kazič«. od društva 300 in vsem darovalcem na Braddocku. Bodite prepričani, da vaše delo ne l»o nikdar pozabljeno.
Po $1 so darovali: mrs. M Zigavrovich, A. Kinkela, K. Ne* manlč, A. Suša, J. SnidarM. J. Mule J. Rednak, F. Samsan, * Brancel, P. Zagorc, J. Mille. Žagar, M; Stublar, A. Miklavčič. F. Ponikvar, L Zar, J. Bara?» M. Junko in A. Kaziž. Po 50c: J. Stefančič, A. Kramar. A. Mlakar, -A. Stangel, J. Muli. J. ^ lan, I. Indigar, M. Dobrena. T-Frank, M. Jerina, N. Kari*. T. Matavič, S. Vegovič, M. Ter**-J. Kern, M. Karpiš F. Pire. * Lesjak, mrs. iHpovič. T. M* vran, F. Zetko, F. Cehovin. Zadoravac, J. 2rjav, T. Rcdn»v T. Rožanc, R. Cellga, J. Anzl«'. P. Sedmak, M. Kokovich. F. H*-bič in J. Rudman Po 2fic: Verget, A. Sedmak. F. Horvat, mi*. M. Zaje, T. Bobotam. Aj>» Dovrobo, J. Famor, A. Kuch. s Marinčič. J. Warosel. L Brk. ^ Rogina. M. Coplš. F. Kran^ M. Segina. S. Mavrič. J. lin, J. Ručlč. T. Samson. V get in J. Irenčič. Martin Hodrj SOc; M. Potruša 20r; Rajzan 20c; F. Oraien lOr ^ ' paj $41.66. Hvala vsem skupaj' -
Frank Laerirk
4. MAJA.
Vesti iž Jugoslavije
,V,CE IZ DELAVSKE SLO-' VENUE.
(Irvimo.)
«u-vske razmere v Kočevju.
menda, kakor povsod, jdi pri nas v Kočevju. Slabe e redukcije in druge take bitve, ki jih ima delavski
„ od meščanstva v seda-
"kapitalističnem družabnem V Kočevju se vedno bolj n0 da se nam ustavi prednik. Iz Beograda večkrat cmo. da tam piha jako čudeu in da bo morala premogo-družba usUviti svoj ob-tudi v Kočevju, ako država bo hotela prevzemati in oditi nova naročila. — Plače v liku so slabe ter tako maj-da komaj izhajamo. Oni pa, imajo še nekoliko večjo dru-ifoo, pa so že skoraj prepuščeni |U. __ Ne kaže sedaj prav ali bo kaj boljše, ali ne. — [Dobili pa smo v Kočevje v zad^ lijem času novo tekstilno tovariš ki se imenuje "Nova teksti-Pf" Je to podjetje last neke k kapitalistične družbe in ob-ije sedaj vsega skupaj že nad mesece. Delamo tu predvsem Bgavice. Podjetje je prav mo-[derno, urejeno na električni po-i, tako, da je produkcija zelo S velika. Podjetje lepo uspeva, za-| to pa imamo mi toliko manj plače. Kapitalisti seveda ne gle-dsjo na nas, glavno je za nje le, 4a imajo oni dovolj velike dobičke, katere napravimo mi. Ljudje se tu pritožujejo, ker so pla-k v tej tovarni neverjetno nizke. Začetkom, ko vstopiš v delo, Boraš sploh delati en teden ali 14 dni — zastonj. Potem pa te plačajo po 1 dinar na uro. Koliko je to, si lahko mislite, ^ko pomsilimo, da se da kupiti za en denar 2 zemlji. Torej zaslužiš vsega skupaj 16 žemelj na dan! To so za nas — "nebesa." —- Politično se delavci v Kočevju po-časi prebujamo. Ze prihaja čas »piznanja in že več ne verujemo ¿po našim meščanskim voditeljem, ki imajo le lepe besede za nas. — Organizirali smo že delavske kulturne organizacije in Uko mislimo, da bomo počasi napredovali v marsičem. Ko bomo imeli tudi nekoliko aociali-sticnega znanja, tedaj bo za nas boljše, ker bomo tudi borbeni in «e bomo organizirani postavili za «voje razredne interese.—Pa drugič še kaj!
Iz rdečega in delavskega Ma ribora. Maribor sicer v zad: njem času ni doživel mnogo novega, vsaj za delavstvo razve-»eljivega, ali kar je novega je to, da se od povsodi organizira močan in ljut napad meščanstvA in državnih oblasti proti delavcu in njegovim razrednim organizacijam. Sedaj pred parmi dno\i je gospod general, mini-■kr jugoslovanskega prometa l Milosavljevič brzojavno ukinil živilsko skladišče (nekako aprovizacijo). To je posebno razburilo železničarje, ker so živo zainteresirani na tem, «li «kladišče živil ostane ali ne. — Dobro pa so se odrezali nasi Ijudje-železničarji pri zadnjih volitvah v obratne zaupnike. Do-M so nad tričetrtinsko večino in Mo izkazali, da je v njih Pra\ <|,Savska socijalistična za-vest. belavstvo sedaj spoznala. da U> doseglo več svojih P^vic. čim več bo imelo svojih in čim močnejše bodo nje-l0Vt' razredne organizacije.
Političen položaj v Mariboru J< Maj jasen. Vemo, da so P^ti nam demokrati in kleri-Vemo, da so si razdelili °fcino v Hvoje roke najhujši *Ms«Ujni nasprotniki samo tega, ker se boje, da bi dela vn M»cijalisti s svojim denar-J,fT1 !*» <1. lavsko in socijalistič ^MsjKKiarili na mariborskem
tivni. Vidi se in opaža se, da postajajo reelnejši in da s simpatijami gledajo na nas socija-lističen pokret. Skratka ae more reči, da je Maribor enoten in da vlada med socijalisti lep red in disciplina. Ljubljanski komunisti sicer hočejo intrigirati, pa ljudje jim ne verjamejo več in tako nastajaja počasi popolno ozdravljenje delavskega so-cijalističnega gibanja v Mariboru in okolici.
Iz Ljubljane. Oživitev dcfav-skih kulturnih organizacij Svobode v Ljubljani in v provinci.
Delavsko gibanje ne more biti idejno močno, če ni izrazitega in dobrega kulturnega socialističnega gibanja. Slovensko delavstvo v domovini že ima kulturne organizacije, samo na žalost, te organizacije še niso dovolj močne. Te organizacije delujejo po posameznih industrijskih revirjih, ali prehajajo in prihajajo premalo intenzivno v delavske in kmetske mase. Do sedaj je v precejšni meri vladala otopelost in mrtvilo v teh kulturnih organizacijah. Ali z novim glavnim odbojem, ki je zelo agilen in nadvse aktiven, in katerega sestavljajo ss. Štukelj, Vrhove, Kermauner, Aleš, Bi-težnik, Siard in Pezdir, je znatno poživil delo naših kult. organizacij ter napravil končno red. — Z momentom, ko delavske kulturne organizacije izkristalizirajo določno svoj program in ga prično izvajati, pa nastane nov porast gibanja, gibanje pa dobi novo moč. . In reči je treba, da delavske kulturne organizacije že delajo v tem smislu in da že napredujejo tako, kakor je želja nas vseh, posebno pa tistih, ki svoj prost čas posvečajo društvu in socijalizmu.
IZ PRI10RJA
Brez plet«a so potekli velikonočni prazniki na Goriškem. Oblast ni hotela dati nobenega dovoljenja. Včasih so bile na velikonočni ponedeljek po številnih krajih lepe kulturne prireditve. Sed*j jih ni več . . . Odprte so gostilne, v katere vsiljujejo ničvredno laško vino in kjer se dobi pogostoma prilika za preganjanje drugorodcev.
Združitev občin. Združile so se občine Kobarid, Kred, Dre-ženca, Idrsko, Ljibušnje, Livek in Trnovo v eno občino z imenom Kobarid, ki šteje 6790 prebivalcev. Na Vipavskem so se združile občine Vrhpolje, Lože, Slap, Budanj^, Goče, Vipava in Erzelj v eno občino z imenom Vipava, ki šteje 5088 prebivalcev.
Premeščena sta slovenska u-čitelja Fran Ravnik is Cepovana v Milan in Fran Starman iz Sla-vine, v pokrajino Reggio Emilia. Tržaški šolski skrbnik Moudino hoče sprejeti zopet v službo one učitelje, ki so bili odpuščani, ker nimajo Jzpita iz italijanščine, ako prestanejo sedaj ta izpit. Seveda učitelji s kako politično hibo ne pridejo v poštev.
S puško oboroženi miličniki so vršili častno službo pri procesiji v Krkavcih. Ko je bila procesija pri kraju, so miličniki navalili na hišo Antonije Kaplove. Nesrečno ženo so pretepli in ra nili kričeč na njo, da se jim je smejala med procesijo. Potem so pretepli in ranili Marijo De-lakovo in njeno mater, Mihael Grbec se je le s težavo rešil pred napadalci, napravili pa so mu na hiši znatno škodo. Fašisti so prepovedali slovensko petje cerkvi. Tržaški škof je poslal v Krkavce mladega duhovnika, ki je sicer Slovenec pa je tako strahopeten, da se ne upa z nikomur spregovoriti po sloven sko! Ljudstvo je zbegano, ker vidi, kako se cerkveni voditelji udajajo fašizmu, ki poitalijan-čuje cerkev.
Dijaki iz Istre so hodili študirat v Jugoslavijo z navadnim
Se-
ggPBVlTg
Povrniti vinih pristojbin, pla-! m prid 1. jttliietn, 1923

AtUMBW <r*m"rwvrr r § ^
ZDRAVSTVO
Poljudna beseda o htftjenl In akrbi aa zdravje.


Dne 29. marca je poslanska zbornica (house of representa-tives) sprejela zakonski predlog, s katerim se dovoljuje povrnitev pristojbin, plačanih za pas-
MMMSBMB'
JOD KOT ZDRAVILO PROTI Iv izmenjavi snovi, ki dovajajo GOLSl.	I do golše. Ta raziskovanja Fel
lenbergova so bila polno potrjene stoletja rabi ljudstvo v bo-|n* na najrazličnejših krajih portne vize med 1. julijem, 192:1,1 ju proti 1H>pei j, sežganih «veta, tako tudi in 30. junijem, 1924, katere vize |morNkih rastlin in gob. Zato ni ¡Združenih ji
v ameriških
__drŽavah In na novi
pa so potem postale neveljavne I ¿¡0 ^ ¿udn«ga, ko so leU 18111 Zelandiji, vsled uzakonitve priseljehiškegn L^m v ukem pepelu novi elo- Jod je torej eden od neobhod-zakona od 1. 1924. Po konzular- ment j(Xjt ^ R0 Mali zvezo med no potrebnih elementov, čeprav nih poročilih od avgusta 1926 je t0 |jU(|ako navado in med jodom v nasprotju do doslej znanih približno 15,000 takih viz posta- ter ^ preskušali spojine no- elementov ne nastopi kot takoj jCleaverja
KRIMINALNA ZAROTA
ODKRITA.
Daniels naročil 18 strojnic sa člkaške teroriste.
Chicago. — A. Daniels, alias Goldberg. ki je bil pred par dnevi aretiran, je v sredo izpovedal, da je naročil šestnajst strojnih pušk od neke newyorške tvrdke, katere je potem razdelil med podzemeljske karakterje in tero-riste.
Dve strojni puški, ki sta bili najdeni v stanovanju Charles 10285 S. Elizabet h
lo brezpomembnih vsled uveljav-jenja novega zakona. V vsakem slučaju zna&a pristojbina $10. Poslanska zbornica prčdlaga, da se odobri vsota 1160.000 za po-
Senzacijonalna aretacija v Beogradu. Beograjska policija je aretirala veletrgovca J. Ka-rija, ki ima veliko trgovino v
Ulici Mihajla. V njegovi trgo-	. . .
vini je nedavno nastal požar, ki policijskimi propustnkaml ie uničil manufakturnega blaga daj pa je ob ast odredUa, da se * • ......— ~ Po- ima postopati proti njim po pol
vega "elementa v zdravljenju I viden stavbni kamen živeče sub-1st., katerega policija smatra, da iroUe.	stance, temveč je potreben samo je bil načelnik romarjev, ki so
Uspehi ao bili negotovi, vča- Iza prav določene namene, v na I- pred kratkem oropali vlak v K sih je pomagalo, včasih nI, in neznatnejšlh množinah.	vergreen parku za $188,000, sta
.vprašanje se je brez razjasnitve Praktična posledica teh odkrt-	d® •rfiUclj* ^^"J
vrnitev teh zaman plačanih vi«. v|eklo desetletij naprej. Tu- tlj za boj proti golši Ao ni orisa- Aretiran Je bil v nekem hotelu To vprašanje je na dnevnem Ly nj bilo dosti bolje., ko se je na. Najprvo je poskusila Svicn «evernl strani mesta in odredu že od 1. 1924. Ljudje, ki so hfU 18M nemškemu kemiku hn sa njo druge države, da Utre- vedsn v federalno poslopje na imeli že vizo, niso mogli več pri- Baumannu posrečilo odkritje, bijo golšo s sistematičnim dova- «asiišanje. ti v Združene države, ko je sto-1 da je v golšni žlezi vseh sesavcev janjem joda. Ozdravljenje že Policija in federalne «vtorite-pil novi zakon v veljavo. Zastop- relativno velika množina joda. obstoječih golš pri odraslih je te so prepričane, da se l»odo seniki mnogih držav so protesti- Ker pomeni golša obolelost tega dvomljivo; pač pa se menda po- daj, ko Je bil Daniels aretiran, rali in zahtevali, da se njihovim organa, je bilo jasno, da moraLreči, da odpravimo goHo v po- pojaanili mnogi umori in ropi, ki državljanom povrne vsota, v pla- obstojati zveza mêd golšo in jo- Ltanku s tem, da še otroka v ma- *> Mil Izvršeni v zadnjem času. čanaza nevporabljene vize. dom, a popolne jasnosti tudi to- tirnem tflesu bogate je preskr- Strojnice, katere Jo naročil Da-Dasi ruska vlada se ni vdele- daj še niso mogli doseči. Toda bimo z jodom in da to preskrbo- niel», «o bile odposlane po Avto žila teh protestov, vendar so bili raziskovali so naprej, in dafies vanje od rojstva naprej nadu- Airo kwp^ljUs New Yorta. ravno Rusi oni, ki so največ zgu- nam je ves kompleks vprašanj že yujemo. To napravimo s tem, ,,f,lclJ» imH	,
bili. Poročalo se je, da so ame- precej dobro znan. Vemo, da da primešamo namlinl soli prav «11 Uta ngerj»», William riški konzuli izdali Rusom šest jod ni v golši odložen In neškod- majhne množine jodovega kali- h». William IJonovana in c íe-do osem tisoč več viz nego je Ijiv strup, temveč da je za živ- ha. Kjer so ta način zdravljenj« «verja, katerih fotografije in o-znašala ruska kvota v fiskalnem Ijenje važna snov. Odkrilo se Je doslej v veliki Izmeri izvedli, je pUl soglašajo » opisi banditov, etu 1924. Te vise so bile v glav- popolnoma novo polje r«zisko- Imelo sijajne uspehe. Eggen-1 ki so oropali vlak. nem izdane ruskim beguncem na vanja, ki nam. bo blologični po- berg omenja, da Jo nagnjenost,
Poljskem in v sosednjih drža- men joda postavilo v svetlo luč. U golšo pri otrokih v kantonu Protset radi odaloviive meatntn vah. Razlog navala na ameriške Poglejmo, kako daleč je razisko- Appenzell popolnoma Izginil«.	zdravnikov,
vize je "bil zlasti v tem, ker ta- vanje dospelo.	Ce bodo uspehi trajni, to se pa Chicago. — Odslovltev petdo-
mošnje vlade niso marale imeti Danes poznsmo prav natan-1 pač ne more trditi.	set zdravnikov In večje število
toliko ruskih beguncev in so jim ¿no vsaj eno od snovi, ki se na- y nadaljnem raivoju toh bolniških «tružnic i« *"J»tne služ-delali potežkoče, razun «ko «o hejajo v omenjeni žlezi kot no-1 vprašanj so se izcimlla razisko- be že dobiva odmeve. Zdravstvo-mogli dokazati, da je njihovo bi- „jteljice joda, in morebiti Je t« vanja, ki so izredno zanimiva. komisar Kegel je te dni pravšnje le začasno in d« namerava- anov sploh edina. Uta 1920 J« Ñajprvo so se hoteli dovajanju Jel nešteto protestov od rasnih jo zopet oditi. Radi tega so jim popisal Kendall neko jod vsebu- joda v namizno sol odtegniti na ossb ln organizacij, ameriški konzuli davali vizo, ki jočo snov v žlezi, ki Jo imenoval ta način, da so obogatili s jodom V sredo Jt prišla posebna dojim Je služila kot dokaz njihove- thyroxin. Lani je Harington nftravna živtta. Dve možnosti putao Ja lUinoisice federacije ga začasnega bivanja, ali Uto- thyroxin razjasnil in slntelčno iU b|ll m(«očl: dovajanje joda ženskih klubov v urad mestne-časno so jim ameriški konzuli sestavil. Dokazali so, da je jod koristnim domačim živalim, zla- ir« zdravstvenega departments, izjavljali, da ne morejo takoj od- L« življenje potreben element, iti kravam in kozam, da dobimo d« urgirá potrebo zdravniške In-potovat, marveč da morajo po- torej bio-element (grška beseda "jodovo mleko", nato pa gnojs- «pekcljo v Javnih šol«n.
" bios—življenje). Prav po do- Lje s Jodom, da vzgojimo na Jo- Kogel Je Izjavil, da ne more mače označimo vlogo golšne žle- du bogatejše rastline. Prvi po- storiti ničesar, da se odslovljenl ze kot vlogo organa, ki mora za UUs smemo smatrati kot posre- zdravnik Plovno nastavijo, to skrbeti, da izmenjava snovi ¿«n. Res (je mogoče dobiti s ker Js sklsd, Is katerega ss je v celicah ne zaspi. Ts Izmenja- krmljenjem mleko, ki Ima več plačevalo zdravnike va se razteza tudi na duševno j^g hot drugo vrste in ki nam ce, Izčrpsn^
____delovanje; zmanjšan je duševno- torej omogoča dovajanje Joda že | NAPRKDNK RKVIJK.
íjavo komaj mesec dni kssnej«. Iga delovanja povzroča ravno on« pri najmanjših otrokih. Nera*-T« zakon Je določal novo obliko težka motenja, ki nastopajo v|ja*njeno je imi šs vprsšsne, če
čakati na kvoto v letu 1924-25. Mnogi pa so odpotovali v pristanišča za vkrcanje v Ameriko in rajši Um čakali.
Med tem pa je bil sprejet zakon od 1. 1924, namreč 26. maj« 1924. Tk zakon Je stopil v vo.
In strežni-
"Pod lipo," leposlovna, polj ud-
v vrednosti 3,000.000 Din. Po- »m« posiopa« pruu ^ , , ^ ,» uko2vane priae{Jeniške vize, raznih oblikah, če žleso opera- moremo z jodovlm gnojenjem „«.^«nstvena In ^Htlčna revi-Mja ni mogla ugotoviti v5^pa I "Tv JugoTl^Uo br'ez p'red- in ie oni, ki jih ima, sme priti v tlvno popolnoma odstranimo ali dos^l večje množine j^a v rs.t- Jt itt Mhv,nHko delovno ljudstvo
rot», boru
«Ktil
df.n»» kini
*u. Prebivalstvo v Marina	¿e vidi plodove « in kakor ao v svojih pihali "vzajemnega in plo-dela de mokratov In aiov. i)jti bodo zgubil "•«d delovnim ljudstvom in
požara, niti visokosti škode.,	Q
Dva Karijeva trgovska pomoč- pisanega potnega ista. Sodišče nika Pa sta podala ovadbo, da v Buzetu t^ ^ em zakonu 6 je Karijo sam zanetil požar, dijakov in dijakinj ^ n^ove Blago je bilo zavarovano za 6 Uarše^ K^vatdbodo.z zapo-milijonov dinarjev. Aretacija rom od 3 do 6 mesecev! je v beograjskih trgovskih kro- lulljanizadja priimkov. \ gih povzročila veliko senzacijo, zadnjih seznamih izprememb Smrtna kosa. V Ljubljani je priimkov čitamo tudi te^le: B« umrl šofer tvrdke Sarabon Joško čar Baccara Blaževič Dibiagio Hrovat. - V Lepodvorski ulici Bra j nov >č Di BraiBoilčBozz. v Sp. Šiški je umrla soproga tr- Brandstaetter Brandl, Cebu c govskega potnika Jožica Kreko- Cevioll, Ceh Cecchi Cibzon C i-
va _V St. Petru v Savinjski proni, Debevc Debeli i, Rudolf
doiini je umrl 14. apr. posestnik Kovsčič je postaj Fabbro, Karel Alojz Terseglav, bivši štajer- Kovačič pa Fabbroni Frsn Do-ski deželni poslanec. - V celj- lene «e zove seda Dol^i Anton ski javni bolnici sta umrla 70- Dolenc P« ^'J^*?**™ etni Simon Kukovec, delavec v Dur angelo, Silvij Godnič se je tovarni Vošnjak v Šoštanju in Spremenil v Godenigo, I. God-62 letni posestnik Martinčič iz nič pa v Godi, Hochkofler Caf-St Jurja ob juž. žel. V splošni fiert, Hoenigman Melll, Jakon-boinici v Ljubljani je umrl v 32. ¿ič iDigiacomo, Koenigsberger letu starosti Franc Hrašovec pl. Montere, Karel Kovačič Je «e-Homannsguelt, trgovec, večlet- daj Fabrettl, Marij Kovačič: p. ni član upravnega odbora in Cova, Mayer Malneri, Mayer-nadzorstva Mestne hranilnice v berger MonUnari, Karel Med-Radovliici — V Novem mestu Ved je Orsi, Marij Medv<*i p*
Jenenadoma preminul Rudolf Orsini, en Novak je postd No-
Pretnar, davčnf upravitelj v po- L, ang
Nočni napad r Makove«. V drugi p Ma^ovcu Tfsntje iz Dolenjih Do, napadli 50Jetnega	neUi, SU^ D^r T^«tori.
i"« f bT^en^KetnTS. Vimani, Cotlč Zot
i^t i ar.-esp:11 a^i v
Domači	tikoj prene.U v An|f|«|k. rtrutb. ftolw.y J«
hlio In mo nudili prvo pomoč. kuplu tovurno «od« Adrm Ker p. je njegovo »Unje po.U- TrtKu. I>rutb. Je fUl.tRnlm Ulo čedalje reenejt«. ao «a na- ridovedneiem povedala, da orta-«lednje»a dne odpeljali v boln - « v« pri »taren, In da » b« co uamlljenih bratov v Kand.j., L,«, n.daDevalo. Drutb. M-kjer ae «-daj zdravi.	way" ima »voje »lavno podM*
Tra.Miii. neiakonake Balere.in .voj centralni aede». vRoal-vl^, M^^JTSTwinmU- L«nu pri Uvornu. Topol» « L ^¡Hcf^to »U«bil. »'iTrleate" M boji. d. bl prIMo fr.
Združene države kot priseljenec Radi tega So prejšnje vize posta le neveljavne. Vrh tega pa Je bl la tudi kvota znatno zmanjšan». Tako Je bila poljska kvota zmanjšana od okroglo 81,000 nn 6000 in ruska od 24,400 na 2200.
Ugotovilo se je, da je bilo že iz danih toliko viz, da bi bila nova Francoz Ch»t n, kvota' z njimi napolnjena kar do zdravnika Hunzlker
pa če bolestno shira. Na ta n«.|nnMh. To je vprvl vršil odvil- L JugoslavlJI, Avstriji, Italiji In čin bi bilo smatrati golšno obe- no od kakovosti tal. V marši- Ameriki, lenje kot začetno motenje g«l*- k«kšnl zemlji je Jod tako trdno cetrU itevllka to delavske re-ne žleze vsled iwmsnjkanja jo- navezan na humus, da ga rast- v|ja Ima sledečo, »elo zanimivo da.	lina ne more potegniti ven. To- vsebino: Mile Klopčlč: Noč (pe-
V modernem času »o se poleg mdevns Helskovsnjs s v pol- Mm)( _ pesmi Is svstovns knji-že omenjenih strokovnjakov * m,m teku ln bo trebs počakati, tfVnosth Luciano Folgore: Pre-jem vprašanjem bavlli največ kâj nMm iiodo odkrila.	mogar; Covington Flail ; Ja*-
Kur Je pa še veliko l»olJ važno stroj : M«x Rartheli Rusiji. — in k«r Ima za bodočnost nedo-|H. K.: Thermidor. — Brstko
švicarska j in Eggen-
1 1980 Vsled tega so mnogi berger ter nemški kemik *f"*n L|edne možnosti, to so opazovs- kreft: V pričakovanju smrti.— ljudje prišli v strahovito zadro. berg. Ta kemik je ustvaril P°- Lj1( k| nam prsvljo, da j»ovzročl Ivan Molek, Chicago: MoJemu go Niso se mogli povrniti v Ru- polnoma nove metode, ki nam IK)mnot<,no dovajanje Joda pri hkietu (|>esem). — Mehsnlst, sijo in v Ameriko niso mogli iti. pmogočijo kvslltatlvno ugotovi- rMt|lnih jn tMVilh pospešenje in Chicago: Seksualni problem. -Tedaj ao jih vtaknili v razne ta- te v majhnih množin joda *jnter.|v|ranje tlvljensklh proce- 8, J. Cederbaum: Dvajset ur v bore. jim odvzeli priliko za za- solutno gotovostjo. PH tej U- ly Ta rgr.|«kovanJa so v prav potniškem Jerbasu. - Ivsn Vuk: služek in obenem onemogočili, | gotovitvl ne gre niti za m Igra- ljh ^tklh In moramo biti Momo h.milnl lupus, - Hlstorl-du bi vendar kam odšli. Kasneje me in je bilo treba najti * { nj|h p^ojanju izredno pre- cost Pereči problšml. — Listek, se je vendarle mnogim posrečilo manjšo enoto, namreč tMInk« l|d|||( p0,wlnoma ogniti se jim UN» plstnlcsh: Delsvskl šport. (Klootovstl v Južno Ameriko In mUlgrama ali milljonitiko gra- ^aj nič več ne moremo. Do- Slovenskim delavcem v Am«-
}	------m«. Fellenberg raziskuje na kMJwM m, da se z dovajanjem rlki toplo priporočamo revijo
raznih krajih ftvlce, ki ao delo- J)r, korUtnlh živalih ne da "Pod lipo." Izhaja vsakega lft. ma z golšo okuženi, deloma brer	^^ bistvene zmanjšan« v mesecu In stane za celo leto
nje, vso okolico: zrak, vodo, ka j umr|j|vollt mi»dlh živali, temveč $1.50, |x»s«me«ns številka 15c.
koju.
soaedovega sina. Nastalo je med njima intimno razmerje, ki nI osUlo brez posledic. Ko se je približala usodna ura, se je Milica podala v gozd in čim je za-
/i,
lu,
no zastopniki delavstva! slišaU jok novorojenčka, je P«>-kih interesov in ne k a- brala kamen in ubila otr^k» doae^li Ko je 4»rišel v hišo orožnik, da I aretira mlado morilko, so na*u Milico obešeno v podstrešju do-mače hiše.
I.V.
* Umo slejkoprej
*r hrrfemo imeti.
,rnuninti lih je ne
v Mariboru koli-' mirni In konstruk-;
¿as nad tržiško tovarno sode kako presenečenje, to je. da bl »e delo skrčilo ali celo opustilo in bj * povečalo podjetje v Ro-ftignanu. Fašistični voditelji so napovedali prtmwski industrtjl razmah in sijajne ča«e. C^di J-» ae da n-gnikoUkl lndu«trljakl vrsti ubijajo Industrijo v Ju-lijaki Krsjini! Sedaj bodo p» magst) še angleški kapitalisti.
tudi v Južno Afriko.
Ameriški konzuli niso mogli povrniti plačanih $10, kajti vpla-čane pristojbine pritakajo v federalno blagajn ico, ln ta ne mo-re ničesar izplačati brez odobre nja zakona. Rad| tega Je bilo potreba, da kongres kaj sklene v tem pogledu. Seveda predlog postane zakon še le tedaj, ko ga tudi aenat odobri in predsednik podpiše. — PLW.
Mojstrski poakua telepatlje.
Znani telepat Hanussen Je stavil z nekim praškim listom, da bo našel kliše, ki ga bodo skrili kjerkoli v Pragi, tekom 20 minut. Htavnina J# znašala 20,-000 Kč. Ko so podpisali pogod-je stopil HanuAMtfi z zavihanimi očmi v pripravljen avto, kier »ta ga čakala dva medija, zdravnik In zaatopnlk naaprot-ne atranlu». Krmaril Je Hanus-sen sam. včasl poéaal, vča«i hitreje, po najrazličnejših ulicah. Knkrat je cekj ustavil in izstopil. Kont no je izutopil pršil ne-ko modno trgovino zares, šel naravnost vanjo In iztegnil v nekem površniku skriti kliše iz žepa. Vsa ta telepat»ka procedura je trajala celo manj nego 20 minut. '	____
tudi bistveno boljša rast, boljše I Naslov za Ameriko: HIW9 W. izrabljanje hrane In pri kravah |26th St., Chicago, 111. zvišana produkcija mleka. U
to je zelo važno.
Kaj bo iz vseh teh raziskovanj sled itd, dsnes S« ne mor«, mo z gotovostjo reči. ' Treba bo
še več let, preden bomo na J»»' U^^ «jviefon Crawford »Mit».
Nireüle ■
mtdin+l
jr
tlel. »s)
menj« prst, rsstllne in živali. Kot pravilo ln merilo as je Izk« zslo, da je bil v krajih pogon*« golše dnevni dotok Joda manjši kot v krajih brez golše. Izkaz« lo se je d«lje, da Je že dolgo poznano |>omanJkanje golše v vseh obmorskih |wkrajlnah v zvezi s (»osebno močno Jodovo vsebino v zraku. — Tu Igra veli-ko vlogo tudi uživanje morskih rib. o čemer smo zadnjič govoriti, — Fellenberg Je v velikih potezah mogel pojasniti tu li kroU-nJe joda. Glavni vir joda Je morje. 00 tod pride potom izhlapevšnjs In «te«r sam last« — ne v spojinah — v zrak In vetrovi na celino. Tam gs sprs vita roaa In de« na zemljo, ln tako pride Jod v tla In v raitli ne. Odtod zopet pride v teko*'» vodo Itd. Drug del Joda prid«-kamenja In po«tane prost pri preprrevsnju.
Hrt ko doaež* dnevni dotok joda potom hrane In zraka go tovo stopnjo, golša izgine. Za to je potrebna Uko majhna množina, da si je niti predutav-I jati ne moremo. V vsem letu l»orahl človek okoli 20 millgra
mov joda. A to množino mora,	sr«IStvo
HnHI, sli^r njegova golšna *b v za izhlra, In fiaatanejo motenja
NA PRODAJ JK trgovina s čipkami In rasnimi ročnimi ženaklml dali "Fancy Hlore" v dobrem kraju. Proda ae zmerni ceni. Vzrok prodaj*
nem. Ce bodo |>a dosedanja ra xiskavanja zadobila aplošno vel I javnost, tedaj ae »k» naše prehranjevalno gospodarstvo po l*»lnoma spremenilo. OledsM moramo pot*m ns to, ds f>akrbu jemo našo zemljo prsv t«ko sls. temstično z Jodom kakorMelarn » to aedaj z umetnimi gnojili. To je naloga, ki n« bo stavila ne-premagljivih ovir, V surovem iibikem solltru je zaenkrat do-»ti joda, da krije tudi vrfje zahteve. Dalj« i* rszpolaga zemlja v halogah, nekak morski msh, ona rastlina, ki se vleče včasih V morju na n«df»glediie razdslje, s Jodoviml zalogami, lil ao prsktlčne, ««izčrpne. Mor-<la l»o prišel kmalu čas. ko ho Industrija gnojilnih sredstev za-Ma umetno dovajati «iopnje-vane m»K»ftine joda.
Za nas tukaj ima seveda jod
(Adv.)
NAZNANILO.
In taj-Ja#
Društvenim tajnikom s kam ss tem potom di Marajo aasaaalll mam Im naalovov članov In Manie, naslove m/vlh članov, ter Imena la naslove IHaalfc In Izobčenih saaattl oprsvnlštvn ds as lahko toča»« vrsdl sa pdHI)aaJ« llata
I« aaalav«, kater« poAlje-
b

gtavaem« . tajska
h arhiv« In jlk a« MI. Tors J je v ««I« J pašljet« na priprnvljamtti llsltonk vas ve «ffsvakMm Praevsla hej. Pri %aakl apreanmaM va aaj «« vaatoj «m«al Äart la navl aaaWv. I pravaUtv« «IJad-n« «Hira. da draaMvsa« la lajale« t« tafeitevaja, hi»
(.«idUMI, HffSVllelj.
fEOBViiiMi
petek, 4. -maj
f • •
(Zgodb« is Brd.)
V	prelepih Brdih. med Gorico in Krminom, v domovini žlah-tnegs grotdja, ob progi, ki vodi v I siki Videm in odtod Se dalje v širno ravnino beneško. ee je pridela ta zgodba. Pravim, pri* dele, ker njen konec ni bil Um, ampak drugje, v tujem svetu, ne jugu. Ni novs zgodba; bilo jih je mnogo podobnih. Tudi stara ni, zakaj od dne, ko se je končale, je minila leto In pol...
1.
V	Brdih. ob železnici iz Coricc v Videm, je bil Suligoj čuvaj. Čuvajnica, kjer je ventno in natančno opravljal službo petnajst let je stala med Ločnikom in Krmlnom. Svet za hišico je bil najet. Trte je raatla po njem. 2e Suligojev oče jo je bil zass-dil. Bogve kako veliko ni bilo Suligojevo posestvo: majhna okna, njivica ob progi in trta v bregu. Ob večerih, tistih lepih večerih v Brdih, ko ta črna, rodovitna zemlja diha svoj poeeb-ni vonj, ko vse križem pojejo črički in vstane tam zadaj Gorica, svetla in praznična in za njo grad In Kostsnjevics, — Je hodil Buligoj z družino na vrh holma, da se odpočije in nauilje lepote, ki Je skorsj ni prime-rs.. •
Petero otrok se je rodilo fiu-ligoju. Ko so po vrsti prihajali na svet, Je čuvaj s skrbjo giedsl v bodočnost. Rastll so in zrastli, čeprav ne v obilju. Sedaj Je bilo Suligoju lažja: ko bo star, sega bodo spomnili, njegs In mate-
na
Vse bi bilo po fiuligojevlh računih, da nI nenadoma, nihče je ni pričakoval, prišla vojna. Okoli
Gorice je zatulilo ... Soče je za-krvavela ... Kalvarija je ječala od udarcev iz juga... svetišče ne Sveti gori je padlo v prah...
Suligoj Je pustil Ženo in otroke in je odšel v Karpate. Družina pa je povezala eule ... iz Gorice jih je odpeljal zadnji vlak daleč strsn od Brd. Zemlja je ostala prazna, holmi so samevali štiri dolga leta . . .
Končno je ponehalo bobnenje ob Soči. Gorica, ki je vstajala iz razvalin, je dobila novega go-apodarja. Onega, ki je preje bruhal ogenj nanjo . . . Brda so oživela . . . Vračali ao se: gle-gat zemljo in dom... Bila je razdejana in uničena: kamen ni ostal na kamnu: Lotili so se je z ljubeznijo, a delo Je šlo počasi izpod rok. Le polagoma so izginjala iz brdske zemlje zevsjo-če kotline . . . Suligojev i ao se vrnili. On iz Karpatov, družina iz Štajerske. Bled, koščen, upadel je bil Suligoj; pečat vojne se ga Je držal Hišica ,je bila porušena, trte ni bilo več.
Pa so prišli oni, z juga, novi gospodarji, postavili so novo, lepio od prejšnje. Suligoj se je razveselil novega doma, vso ljubezen je dal tkj črni rodni grudi, trto je sasadil znova . . . Počasi so bledeli spomini na beg iz domovine In na Karpate. Le z o-trokl je včaai govoril o viupn tem. Ob zimekih večerih, ko so sedeli okoli ognjišča...
2.
Od tistih dob so minila štiri leta. Trta je uepevala dobro in z ženo eta računala, koliko let Jima bo še prebiti tu. Se Jih je petnast. Otroci bodo dotlej preskrbljeni, ssma pa ss preselita v Kozano, k sestri, ki ima ondi svoj dom.
Toda nekega solnčnega dne,
ko so bili holmi vsi zeleni In pl-..... i ii» i ..
sani. ko Je trta kazala prve groade. je prišlo pismo, ki je u-gonobilo srečo Suligojevih. Bil je dekret, ki je veleval, ,da mora Suligoj proč a te zemlje, tja doli na jug!' Suligoj je strmel v list in ni verjel črkam. Saj Je vendar pomota. Mora pač biti drugi Suligoj, aaj jih je v Brdih polno ... On, ki je že dvajset let tu, ki je bil v Karpatih, domačin, naj gre na tuje, med nepoznane ljudi!? Tuj človek pa naj zasede hišico in trto in holm, odkoder se tako lepo vidi Gorica in grad In Kostanjevica! Ni mogoče in ni!
Zjutraj Je stopil na postajo v Ločnik. Znanca, starega tovariša v službi, je imel Um. Pismo je Izvlekel iz žepe bi mu ga pokazal.. .
"Čudiš se, Suligoj" je žalost-no dejal prijatelj, "pa je "mogoče! Pri tej ljudeh je vse mogoče! Mnogi so dobili take dekrete. Tudi mi, ki jih danes še nimamo, pojdemo! Drug za drugim — vse tako kaže! Da napravimo prostora njim! Krivica je to, do neba vpije, a ukloniti moraš tilnik, ali.., Vem, da ti Je hudo, hujše od Karpatov. . . tudi meni bo... Pa potrpi, Suligoj I Če ne bo kazalo, — nekaj let še kako prebiješ — nato pa poprosiš z| upokojitev in se vrneš v Brdo! Sej pojdeš tja doli sam, kaj ne? Žene in otrok ne vlači s seboj, ko ne veš, kam prideš. Pozneje. Ko si urediš in sposnaš!.. Potolaži se, Suligoj! Nisi sam!"
Suligoj je strmel predse; prijatelja je poslušal le na pol. Crke so mu plesale pred očmi-Salerno! Za boga, saj to je na skrajnem jugu države!... Dežela nI zdrava, pravijo... Pošiljajo ga v izgnanstvo! Zakaj? Kje je njegov greh? Drugič mora iz te zemlje! O Bog!
H. H. Ewers:
U9UE M
Za "Pvaaveto" psalevsnll — A. Bebec.
(Dalje.)
To vodo napolnim v male steklenice, katere prejemam is New Yorka, opremljene še Um s potrebno etiketo. Ns etiketah Js naslikana krvava sekira Cimbi Rite, poleg U pa je napis Eau da Dom Pedre. Mene sUne stek-leničlca tri cente, prodajam jih pa po dolarju. Kupčija Je Izvrstna; samorci se Upejo sanje; sadnjl teden sem jih pričel pošiljati tudi v no-tragjost dežele.
Sloer pa so kupci selo zsdovoljnl In trde, da so uspehi U čudodelne vode Izredno zsdo-voljlvl pri vseh mogočih boleznih, če bi znali pisati, bi Imel sdaj še kupe zshvalnih pisem. Adelajda je ssvsda tudi trdno prepričana o ločilni lastnosti Ukočlne.
e e s
26. svgusU.
Adelajda Je vsa is sebe od sroče: končno ima svojega dečka.
e e e
4. septembra.
Obljubil aem si, da ne bom imel nobenega opravka več s ljudmi, ki pripsdajo vodo-aektl, tods sem se motil. Včeraj je priiokala k meni etara ženica Filoksera, one, ki dels ns mojsm vrtu. NJsn prsvnuk Je izginil. Jez sem jo tolažil, češ. de Je najbrše šel v gozd. Toda rekla mi je. da je tudi aama sprva to miallla, da ga je le več dni iakala, zdaj pa končno ve: po-lastili so se gs ljudje, ki so pristaši vodo-kulU. Imajo gs bsje zsprtegs v neki koči pred vasjo, in eledečegs tedns ima biti žrtvovan. Obljubil sem JI svojo pomoč ter se (»del na pot. Pred kočo ml je prišel naproti Uk črn falot, katerega sem Ukoj spoznal: bil je eden izmed ave-čenlkov. ki sem jih videl one noči v tempelnu. Sunil sem ga izpod nog ter stopil v kočo. Tamkaj sent res našel dečka; čepel je v velikem zaboju, povezan na rokah In nogah. Prerezal aem mu vezi, svečenik jo sUl zraven ter a« ni dntnil a prstom migniti. Dečka sem Ukoj odpravil na pamik. ki danes odpluje; kaplUnu pa sem izročil pinmo do nekega svojega trgovskega prijatelja v St. Thomasu, katerega sem prosil, naj se zavzame za dečka. Tako je mali na varnem — če bi bil oetal tu) bi pre> ali alej prišel pod njihov nož. SUra mamica Je pla-kala veselja, ko je videla, da je njen dečko varen na parniku. Zdaj ae ji ni ničeaar več beti; kadar pride nazaj, bo odraatel mož. ki bo znal te eam klati . . .
e e •
10. septembra.
Po dolgem čaau ava m- t Adelajdo spet sprla. Ona je namreč is vedela, da sem rešil ftUrkinega pravnuka Ur me je pozvala vsled tega ne odgovor,
Svečeniki Clmbl Rite »o namenili dečka žrtvovati, kako eem al ga.jim torej dntnil It-trgati
2 njo nisem več govoril o vodo-prutaših od tedaj, ko ml Je aama od sebe kmalu nato povedala, da se Je odpovedala svoji časti višje uvečeniee. Rekla je. de ne more biti več eve-¿t niča, ker me preveč ljubi.
10. septembre.
Adslajda je neznosna. Povsod vidi prikazni. Vedno je ob moji strani, kakor psica, ki me hoče čuvati in braniti. To je sicer zelo gfnljivo, toda mi Je prav tako neprijetno, zlasti ker deU, katerega ne da niti za trenotek lz rok, včasih nesnosno kriči. Vsa moja jedila sama pripravlja, in s tem še ne zadovoljna, jih tttdl pokuša, proden jih prinese meni na mizo. Sicer vem, da so zamorci izvrstni poznavalci boUnike in strupov, vendsr ne verjamem, da si bo kdo drsnll, ns meni preizkusiti svojo učenost.
•	s e
•	24. septembra.
• Torej "dušo" so mi že vzeli! To sem izvedel od Filoksere; stara ženica ni v nič manjših skrbeh radi mene kakor Adelajda. Danes js prišla k meni, ds bi me posvarila. Hotel sem poslati Adelajdo iz aobe, toda ona je vztrajala pri Um, da hoče slišati, kaj je. Svečeniki kulU so torej raztrosili med svojimi verniki vest, ds sem Clmbi-Eito, ksteremu sem prisegel zvestobo, lsdsl. Jsz ds sem postsl zdsj volkodlak, ki pije otrokom v spanju kri. Zato so mi svečeniki "vseli dušo", to Je, naredili so iz ila majhen kip, ki nsj bi predstsvljsl mene, in U kip so obesili v tempelnu. To je sicer samoposebi vse akupej zelo nedolžno, tods ima tudi slsbo stran: sedsj sem nsmreč Človek "brez duše", kaUregs Ime vsakdo pravico ubiti. Da, ne aamo pravico, celo dolžnost!
Toda sa vse skupsj se mnogo ne brigsm. Dokler lešs pred mojimi vrati moji zvesti psi, pod mojo blaslno pa moj zanesljiv revolver, se mi ni ničeaar bati. Vsa jedila mi pripravlja Adelajda svojeročno, zsto nimam strahu pred Črnimi lumpi.
e e e
Adelajda ml Jo resnično žal. Kakor senca mi povsod aledi in me ne izpusti niti trenotek is oči. Ponoči komsj še spi; po cele noči sedi ob moji postelji In čuje nad mojim spanjem.
Ne plaka več; tiha in zamišljena je poleg mene, kakor da se jI je boriti z nekimi velikimi vplivi. .
* To pišem v svoji delavni sobi, kjer izgleda kakor v trdnjavi. Adelajda je šla ven; nI mi povedale, kam gre. toda prepričan sem, da je šla spet parlementirat z vodo ljudmi. Pred saklenjenem! vrati leže trije psi. ns mizi pred menoj nabit revolver. To Je naravnost smešno — kskor ds bi se kak zamorec drznil pri belem dnevu skriviti mi las na glavi! Toda moram se pokoriti Adelajdinim željam. Ona Je sama
odšla; otrok leži v moji sobi na divanu in spi.
•	e e
30. oktobra.
Menim, da Je Adelajda zblaznela. 'Kričala je in tolkla po vratih. Uko da nisem mogel ttovolj hitro skočiti kvišku in JI odpreti. Planila je naravnost k svojemu otroku, ga dvig. nila k sebi ter ga skoraj zadušila s svojimi objemi In poljubi.
Njeno sUnJe je naravnost strašno. Rekla nI niti besede, toda očlvldno je bila unpeSna. Ona ne poekuša več mojih jedi; vea strah, ki ga Je prej imela zame. je zdaj izginil. To pomeni. da je vseka nevarnost odstranjena. Pri večerji je nedela molče poleg mene. ne da bi salošHa grižljaj, in me neprestano gledala.
(Koe* jatri.)
Kakor pijan je prišel domov. Zena ga je skuaal* tolažiti, pe j* bila sama potrebna tolažbe.... Tisti večer niso šb na vrh holma. gledat Gorice, gradu in Ko-sUnjevice...
3.	/
Na poeUji v Ločnik u ao jemali alovo. On se je sklsnja! skozi okno k upe j a. žena in otroci pa ao stali ob vlaku, ki je bil namenjen proti Vidmu in še dalje. Tako težko se je odtrgal od hišice in svojih. Vso pot do po-aUje so stopali molče J
Premaknil je vlak, žena je zadnjič pomahala, otroci so za-plakall, on pa ae Je zgrudil na klop . . . Holmi so leteli mimo, grad v ozadju je izginil za vrato topolov... mimo je zletela hišica, njegov dom. Pred njimi je stal drugi, s praporcem ... Suligoj si je priprl glavo, izmed prstov so. mu vrele sobe... Vzdignil je glavo šele, ko se je v kupeju pomračilo... bili so v Vidmu, kjer je kolodvor pokrit. Ni poslušal ljudi, Id so z glasnim govorjenjem vstopali in izstopali, lopuUli z vrati, ee smejali in peli. Komaj je čakal, da so zapustili glavno mesto Furlanov, sUri Videm. Pričela se je širna beneška ravan, mrak v kupeju je rastel, zagorele so luči. Dolgo, dolgo so pela kolesa svojo pesem, preden je udarHo Suligoju na uho:
"Meetre!" Tedaj je vzel mirno svoj kovčeg s police in stopil iz voza, da poišče vlaka, ki ga ponese v prognanstvo, v Salerno.
4.
Suligojevi so se preselili v Kozano, k sestri. Čes nekaj dni je dobila žena pismo:
Draga!
Tu sem. Precej daleč je, dva dni sem se vozil. Čuvajnica stoji na samoti. Nič ni Uko lepa, kakor naša. Ljudje so čudni. Čisto nič niso podobni našim. Pravijo, da je vsak začetek težak, pa vetadar ne v:m .*. . Srce me vleče v Brdo. Ko si uredim življenje, vum sporočim, da pridete k meni. Skoraj gotovo pa ne bo treba, ker — pridem nazaj. Naj bo že kakor hoče! Kako vam ja. Tebi in otrokom? Tako ae ml toži po vas vseh.
Pozdravljam Tebe in otroke
Ivan.
Kratko je bilo pismo. Jz njega pa je zvenelo toliko domo-tožja in bolesti, da se je Suligo-jeva bridki razjokala nad njim. e
Pismo je bHo prvo In zadnje iz njegovih rok. Suligojeva je čakala še drugih, pa jih ni bilo. Zopet ao Ukli dnevi, tedni in došlo je drugo pismo, z drugačno pisavo, v napollUnskem narečju: — Sporočam, da je vaš mož bolan. Mrzlico ima in leži v tukajšnji bolnici. Mene so poslali začasno na njegovo mesto. Upam, da kmalu okreva.
Pa ni ozdravel Suligoj. Umrl Je za malarijo še tisti teden. Brsojav je Suligojevim naznanil njegovo smrt.
To je vsa zgodba, kakor »e je pričela in končala.
2ENTTVENA PONUDBA.
Samec selfajim seznaniti s Slovenko dIPHrvetico v starosti od 80 <JdL40 let sicer v svrho ženitve\ /Lastujetn svojo farmo. Tajnoet jemčena. Katero veseli lfe^fafendrtiaJ P& na naslov: sibd|n#ki Farmar, 2657 S. Lavvndalelf^ Chicago, III.	**dv.)
veuao
Sm. kátrm v*. Vidita
NA PRODAJ JE
trgovina a sladoledom in mehke pijače. Tu je lepa prilika za Slovenca katerega veseli taka obrt. Pridite v Slovenski Dom v La Salle, 111., in si oglejte prostor. Za ceno in drugo se pogovorimo. Hubert Dular, 1059 First Street. La Salle, III.
(Adv.)
Th, Imtr aadajo priliko vtdaU VOJNO. Trn m »rar. «Uk« ta vaja«, in «lato kot ki Mi« I Ivo. aa poli«..v aakapik ta akar pok», konjooik« in krljo. Sojo a eropiani. »odmora Icami ta ».like fcrilark«. valdaa* vaat. n«u in «o vottko drueik aaal-' Mivik .lik. T« aiik« po «MU ao émm vojn«, ao kra.no karvafc. kodo vaaa ia otroka« v aakavo ta ta vao ftlvljeak- Cali aoatav aaatojl k HOMOSCO-TA ta IM attk. viaéaa »IS. toda so ZNIŽANI CBN I SAMO U.M. *
POPOLNOMA ZASTONJ t damo a vaaktai aaatavoai «tiri poarbno novosti. 1> Lap kipai m*. t, K i ta jati prstan arada, ia arafcra. •) Žepni dataktiv. a te» lahko vidita kaj aa eodi «adoj aa vao«i. 4) X-Ray mvIu a katera lakko vidite koatl na vail roki. Mi vam vrnoaao ako ao kadeta aadovoijni. NN POifLJAJTS DBNABJA V NAPBBJ. teoivo* poéUite ta octaa a vatla, naaiovoM. ter Me aa poAilJa-troikc. Za klae« pladate MM, ko aa prajoMte.
ZASTAVE
refslije. prekoraaiBlee la trakove, dalje, prava glasae Vie-trole ia Victor plošče v vsek jesildk.
Ure. diamante, prstaae, veri-itd.
trgovini aad SS let. Ceas smerne, postrežbo točne.
IVAN PAJK
24 Mala St. Cenemaagk, Pa.
ike.
JI
p3mmmu
RAZNO
Ribji lov s električnim tokom. Ribarsks zadruga v Weissenfel-su ob Saall (Pruslja) je napravila poskua ribjega lova z elektriko. Poskus se je izvršil v mrtvem rokavu reke Saale, pri čemer je električno energijo dodajal dinamo a 60 konjskimi silami. Na obeh bregovih so bile napeljane In z zemljo zvezano bakrene žice. Z zvezo obeh o-brežnih vodov se je dosegel sklenjen krog električnega toka. Zvezno Žico aof na vodni gladini nosili kosi plutovine in obe vodni žici sU se polagoma bližali druga drugi. S tem se je prostor za ribe vedno bolj zoževal. Uko da so bile vse ribe segnane nazadnje na zek> ozek prostor med obema žicama. V tem prostoru je tok omamil vse ribe s kratkimi električnimi sunki, čez četrt ure so vae ribe zopet oživele, ob dotiku s roko pa Ukoj. Zanimivo Je. da ima isti tok na večje ribe seradi njihovega več-Jegs obsega hujši učinek nego na manjše. Poskus je praktično brez pomena, ker je predrag. Za lov rib, ki ao 3 metre pod gladino, bi bil namreč potreben tok 8 amperov na kvadratni me-ter vodne površine.
NŠROŠNm POZOR!
Znamenje (April 30-28) pomeni, da vam je naročnika potekla U dan. Ponovtte jo pravočaaao, da vaa UeU aa nsUvimo. Ako lieU ne prejmete, je n&ogoče vaUvIjen, ker nI bil plačan. Ako je vaš Hat plačan in ga ne prejmete, je goče vaUvljen valad napačnega naslova, pišite nam dopisnico In navediU stari In novi nas . Nafti zastopniki aa val društveni tajniki In drugI saatopni-ki, pri katerih naročnino.
Naročnina aa celo leto je $6.00 in sa pol leU pa «8.00. Gani S. N. P. J. doplačajo «4.80 aa leto, sa pol leto H40.
Za meeto Chicago In Cleere za leto «7.50, pol leta «3.75, sa člane «6.30.
Za Evropo atane aa pol leta «4.50, aa vae leto pa «9.00.
Tednik atane sa Evropo «1.70. člani doplačajo aamo KOc aa poštnino.
Mladinski List stane sa celo leto «1.20.
Naročnino lahko todl sami pošljete na naalov:
UPRAVNlBTVO
"PROSVETA"
2667 8. Lavndal. Ava CHICAGO. ILL
VEUKŠ EVR0PSKŠ V0JNŠ
Zeatoaj! «NAaj izrednega. Zastonj!
kveoraao
lakko vidite
GRAND NOVELTY COMPANY
17M Na. Kodak Ava.
na.
IS.
Gotia odpravljen šssSšiS
ta octaa ia po«(Jlu a
projmote. CHICAGO Ckieaeo, lil.
Prilika aa vam nudi. da hitoo. poaani ia br«> bokiin «d... vite voltu. Ni« »oda kaktao vrate ,ol»o imat* i„ kolikol? Vaša eoifta bo «udovito hitro iaetaUa a uporabo na»«*, a ni COITKIC adravita, katere*. Ja ianaiol «lavni «vropaki «draj Dr. Tom. To «udovito «dravilo ja »nano akoraj po vaem .» kot najbolj», i. daavno dobivamo «odalje v«č «ahv.lnlh Nato ANTLGOITKIC «dravilo vadao poma«.. |„ ^ r..likuT adravil. katera ata doaodaj rabili bra« vapoka. Ttarfi a ajiaa «udovito napako ta Jih bodala tudi vi. Ako n« pomai vam danar vrnomo. Ja nMkodlJivo aa adravj«. Da v »»ker otajkamo naroiilo. »oso aniteli aaao ANT1-OOITRIC ZDKAViU ia POTIH DOLARJEV aa f».M. Poakuaite takoj in m uneJ to aadioe«.	«
NE POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ, tomvet S Mc aa pofttna atrotk«. Oatak M M plačate, kadar tdr.vil« MEDICAL LABORATORV. 17M N. Kadil. Ava. Drpt. 4«
IZVRSTNA PRILIKA
Člani in članice S. N. P. J.
Sedaj lahko dobite list PreeveU vsak dan za eno leto In knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno «5.00-*Jko nam poftljeto brez odbitka avoto «7.80.
Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLEŠKA SLOVNICA, vredna «2.00, ZAKON BIOGE-NEZUE, vredna «1^0, in PATER MALA VEN« TURA V KABARETU, vredna «L50, skupaj vrednoat «5.00 in dnevnik Proaveta sa ena sa avoto «7.80.	"	(l
To velja sa člane S. N. P. J. aa vaa stare la nove naročnike. Ne članf plačajo «9.00.
NAROČITE SI KNJIGO "AMERIŠKI SLOVENCI."
dobite pol leto dnevnik Proeveta In akopnei vrednoat! sa «2.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZA-1 KON BIOGENEZUE, ali pa ZAJEDALCE In HRBTENICO In INFORMATOR ako nam poftljeto avoto «4.00. Ne člani poftljejo «4w60. AH pa sa $X00 polleU llet Proaveta In knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlani «3.60.
To vae velja aa atare In nove naročnike. VeaK mora peolatl celo avoto *bres odbitka. Denar In naročila poftljlto na npiavnlfttvo na nsnlov:
Proaveta, 2657 So. Lawndale Aven Chicago, DL
Ime
eeeeeeoooee
Naalov
M......M.M........M..
DrŽava. .....M.......
Pošiljam «_________
ČL drnfttva.
Ali želiš znati pravilno piaati ia čitatl angleško? Naroči i "Slovenako-angieško slovnico", katero je izdala ia ima ns prod* Književna matica S. N. P. J.
Tiskarna S. N. P. J.
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Cene zmerne, unijsko delo prve vrate. Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne
S. N. P. J. PRINTERY
26674» Sa Lawwlala A vem»
CHICAGO, tLL.
TAM SE DOBE. NA 2ELjO TUDI VSA USTMENA POJASNILA