Edini slovenski dnevnik, v Zedinjenih državah. Velja za vse l*to. T1 $3.00 -: Ima 10.000it£rocnikov GLAS Tfce only Slovenian dai^ in the United States s- List slovenskih delavce? v Ameriki. Issued every day except Sundays and Holidays :« IBt TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered aa Second-Class Matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDlj NO. 192. — ŠTEV. 192. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 16, 1915. — PONEDELJEK, 16. AVGUSTA, 1915. VOLUME XXIH. — LETNIK XXHL RUSI SO SE UMAKNILI BOLJ PROTI VZHODU. OBSTRELJEVANJE NOVO GEORGIJEVSKA. V SPLOŠNEM JE POLOŽAJ NA VZHODNEM BOJIŠČU NEIZ-PREMENJEN. — V KRATKEM SE BO ZAČELA ODLOČILNA BITKA. V BOJIH SE POSEBNO ODLIKUJEJO BAVARSKI POLKI. — BOJI PRI NJEMNU. — RUSKA BOJNA ČRTA PRODRTA. TEŽKA NEMŠKA ARTILERIJA PRED KOVNOM. — TURŠKI PORAZ V KAVKAZU. — ZAVEZNIKI SO UNIČILI NEMŠKO TOVARNO V JAFI. — SUEŠKI PREKOP. — DJAVID PAŠA JE DOSPEL V BERLIN. Nemško uradno poročilo. Berlin, Nemčija, 15. avgusta. — Vrhovno vodstvo nemške armade j** izdalo danes sledeče uradno poročilo : Armada generala He Iowa je pognala v beg ruske čete severno od K obiska. Mi smo vjeli 2:i00 mož in zaplenili veliko vojnega materi-jala. Izpad, ki so ga Rusi vprizorili iz Kovna, se je popolnoma ponesrečil. Nemei so Novo (4eorgijevsk že skoraj z vseh strani obkolili. Mestu mora v najkrajšem času pasti. Čete generala Vojrša so vjele zadnje dni preko 4(X)L ruskih vojakov. Med jetniki je bilo tudi 22 častnikov. Dunajska vest. Dunaj, Avstrija, 15. avgusta. — Avstr jsko vojno ministrsvo poroča : — Včeraj so Nemei hi Avstrijci vprizorili splošen napad na vso rusko fronto in jo na nekaterih mestih prodrli. Rusi se od danes zjutraj že neprestano umikajo. Obstreljevanje Novo Georgijev-ska. Petrograd, Rusija, 15. avgusta. Veliki ruski generalni štab poroča : — V okolici Rige je položaj nespremenjen. Pri Duenaborgu se vrše vroči spopadi. Med Narevom in Hugo in smo odbili se sovražniske napade. Na levem bregu reke Bug je stopil sovražnik v ofenzivo in z vso silo navalil na železniško progo, ki j«* že dva tedna v naših rokah. Po dolgotrajnem boju se nam je posrečilo pognati sovražnika v beg. Pri tej priliki smo vjeli osemsto mož in zaplenili precej strojnih pušk ter drugega vojnega ina terijala. Nemška težka artilerija obstreljuje trdnjavo Novo Geor-gijevsk. Na desnem bregu Buga in ob Zloti Lipi je položaj neizpre-menjen. Pri Dnjestru se vrše manjši spopadi, ki pa nimajo nikakega upli-va na splošni položaj. Težka artilerija. Kodanj, Dansko. 15. avgusta. — 1/. nemških .poročil je razvidno, da, je poslalo vodstvo nemške armade proti Kovnu veliko 42-centime-t rskili topov. Vojaki so dobili nalogo utrdbe v najkrajšem času zrušiti in zavzeti mesto. Kakor kaže, bodo Nemci naleteli na hud od-I"T. Ce ne bo drugače, bodo Rusi zapustili tudi to mesto in se umaknili bolj proti vzhodu. Odločilna bitka se bo začela po preteku nekaj dni. Boji ob Njemnu. Berlin, Nemčija, 15. avgusta. — Iz današnjih poročil je razvidno, da so zavzeli Nemci nekaj višin pri Kominu, ki so zanje velike važno sti. Tem četam poveljuje genera! Hmdenburf, ki ima nalogo zavzeti trdnjavo Kovno in prebiti rusko fronto. Zadnje dni so vjeli Nemei preko 300 jetnikov in zaplenili precej vojnega materijala. Ob reki Njemen se še vedno vrše vro či spopadi. Iz uradnih poročil je razvidno, da so se približale prednje straže Maekensenove armade na štirideset milj trdnjavi Brest Litovsk. Ta trdnjava je pravzaprav centrum ruske bojne črte. Maekensenovi armadi pomagajo čete bavarskega prestolonaslednika Leopolda. Ko so Nemci zavzeli neko postojanko severno od Novega Georgijevska, so vjeli 1800 Rusov, med katerimi je bilo tudi veliko častnikov. Zaplenili so štiri strojne puške in ve- liko vojnega materijala. Armada generala Mackensena je premagala Ruse v dveh bojih in sicer 10. in 11. avgusta. Med Narevom in Bugom je položaj neizpremenjen. Četam, ki prodirajo izpred Varšave proti vzhodu, poveljuje.bavarski princ Leopold. Zavzele so že mesto Sokolov in se približujejo Bugu. Dosedaj so odbile vse so-vražniške napade. Angleški konzulat v Rigi. Washington, I). C., 14. avgusta. Poslanik Marrve v Petrogradu je sporočil državnemu departmentu, da je ameriški konzul v Rigi prevzel tamošnji angleški konzulat ter da bo od sedaj zanaprej on vodil vse angleške konzularne posle. — Poslanik ni omenil, zakaj se je to zgodilo. Nemci in ruska bojna črta. London, Anglija, 14. avgusta. — Kakor kaže, si Nemci na vse načine prizadevajo prodreti rusko bojno črto, kar se jim pa najbrže ne bo posrečilo. Dosedaj so bili še po vsaki večji bitki pognani v beg. Nemška in ruska poročila sogla šajo v tem, da so Nemci zasedli mesto Sokolov, Siedlee in Lukov ter da se je 50 milj široka nemška bojna črta pomaknila za 50 milj vzhodno od Varšave. S tem so .Nemci prišli že do srede poti med Varšavo in Brest Litovskom. Turki v ofenzivi. Berlin, Nemčija. 15. avgusta. — Poročilo, ki ga je izdal včeraj turški generalni štab, se glasi: Na fronti pri A vi Burmi smo zaplenili včeraj osem strojnih pušk in veliko množino munieije. Neka sovražna bojna ladija je obstreljevala naše postojanke pri .A vi Burim, pa se je morala umakniti. Pri Sed-il-Bahru smo zavzeli nekaj sovražniških strelnih jarkov, ki bodo za nas velike strate-gične važnosti. Francosko poročilo. Pariz, Francija, 15. avgusta. — Francoska admiraliteta naznanja da se je francoskim četam posrečilo zavzeti več strelnih jarkov pri Sari Bahru. Angleška artilerija je popolnoma uničila turške jiosto janke. ki so se nahajale na 200 metrov dolgi fronti. Angleži, ki so se izkrcalin* zali vu Suwla, so zasedli nekaj višin in prodirajo proti Gaba Tepe. Francozi in Sueški prekop. Pariz, Francija, 15. avgusta. — Francoska admiraliteta naznanja: Francoska križarka. ki je razdejala nemško tovarno za orožje v Jafi, operira ob palestinski obali. Turki so se pripravljali na splošen napad na Sueški prekop. Na azijski strani so imeli precejšno množino vojaštva, ki je bilo z vsem potrebnim izborno preskrbljeno. Ko so Turki izvedeli, da so začeli prodirati Angleži iz porečja reke Evfrat, so se umaknili, kljub temu, da so dobili navodilo, da morajo ostati na svojih mestih. Sedaj se baje izgovarjajo, da jim je pretila \'elika nevarnost od francoskih bojnih ladij, ki so neprestano križarile v tamošnji bližini. Atensko poročilo. London, Anglija, 15. avgusta. — Neka tukajšnja brzojavna agen-tura je dobila iz Aten poročilo, da je začelo Turkom na Galipolisu primanjkovati munieije. Turška artilerija je tako oslabela, da sploh ne more več odgovarjati na zavezniške napade. Če bodo hoteli Turki kaj doseči, jim preostajajo edi-ncle bajonetni napadi. S tem tudi ne bodo veliko opravili, ker so Angleži in Francozi še vedno v premoči in imajo na razpolago veliko vojnega materijala. Djavid paša v Berlinu. Pariz, Francija, 14. avgusta. — Neki tukajšni list je dobil iz Ženeve poročilo, da je dospel turški finančni minister Djavid bej v Berlin ter da je sporočil nemški vladi, da Turčija ne more več nadaljevati z vojno, če ne dobi takoj velike svote denarja. Isto vest potrjujejo tudi angleški časopisi. Zrakoplovci. Carigrad, Turčija, 14. avgusta. Turški generalni štab poroča: — Pri Avi Burnu smo obstreljevali neki most, po katerem so hoteli zavezniki izkrcati svoje čete. Most smo čisto razdejali. Nad našimi postojankami pred Sed-il-Bahru se je pojavilo nekaj sovražniških zrakoplovcev, ki so metali bombe na naše šotorišče. Bombe niso pov zročile skoraj nikake škode. Situacija v Kavkazu. PetrogTad, Rusija. 15. avgusta. Iz glavnega stana ruske armade v Kavkazu poročajo: V okraju Boldasore pri Olti so stopili Turki pred par dnevi v o-fenzivo, kakor hitro jih je pa začela naša artilerija obstreljevati, so se podali v beg. Mi smo jih dolgo časa zasledovali in zaplenili veliko vojnega materijala. Zavzeli smo več zelo važnih višin, ki ob-krožujejo dolino Passine. Turki so si na vse mogoče načine prizadevali vzeti osovojeno ozemlje, pa se jim ni posrečilo. Videč, da ne more jo ničesar opraviti, so se podali v beg Včeraj smo vjeli neko turško transportno kolono, ki je peljala naše jetnike v turški tabor. Kolona je vodila seboj velike čede goveje živine. Jetnike smo oprostili, živino smo pa konfiscirali. Tovarna v Jafi razdejana. Pariz, Francija. 14. avgusta. — Francosko mornariško ministrstvo naznanja, da je neka francoska križarka razdejala pred par dnevi nemško livarno v Jafi, ki je bila last tvrdke bratov Wagner. V tej tovarni se je izdelovalo muni-eijo in čolne za ekspedicijo proti Sueškemu prekopu. Governer mesta Jafe je dobil že dva dni prej naročilo, da naj tovarno zapre in ustavi obratovanje. Ker se to ni zgodilo, so Francozi tovarno razstrelili. Interpelacija dr. Liebknechta. Amsterdam, Nizozemsko, 16. avgusta. — Jutri bo stavil dr. Lieb-kneeht v državnem zboru interpelacijo. ki vsebuje vprašanje, pod kakimi pogoji je pripravljena Nem čija skleniti mir. Časopisje ni k tem poročilu priobčilo nobenega komentarja. Nova kampanja. Boji na Balkanu. V Srbijo bo poskušalo vdreti 400 tisoč nemških in avstrijskih vojakov. — Bolgarska in Grška. v pivovarni. V Ruppertovi pivovarni je nastala velika eksplozija. — Šest uslužbencev je bilo omamljenih. Včeraj zjutraj je nastala v Rup pertovi pivovarni v New Yorku velika eksplozija, ki pa ni imela tako strašnih posledic, kakor se je v začetku mislilo. V oddelku za led je delalo več uslužbencev. Naenkrat je- eksplodirala velika cev za amonjak Pok je bil tako strašen, da so začeli ljudje preplašeni bežati iz sosednjih hiš. Požarna bramba je bila takoj na licu mesta in je po preteku par minut že stopila v ak ,cijo. Ognjegasci so odstranili kotel zaprli ventile za plin in prenesli omamljene na sveži zrak. Uslužbenci so zatem izpovedali, da so takoj po eksploziji začeli bežati proti vratom, toda še pred no so dospeli do njih, so bili tako o mami jen i, da so popadali po tleh Iz bližnjih hiš je pobegnilo 16 družin. Ljudje so mislili, da bo izbruhnil ogenj, in so bili tako preplašeni, da bi kmalu nastala med njimi panika. Škoda, ki jo je povzročila eksplozija, je le malenkostna. To je tekom zadnjih treh let, že druga eksplozija v tem prostoru. Pri prvi so bile tri osebe ubite. BELGRAD OBSTRELJEVAN. Nemci upajo, da se jim bo dovolilo izvažati orožje skozi rumunsko ozemlje na Turško. London, Anglija. 15. avgusta. 400.000 nemških in avstrijskih vojakov je pripravljenih, da vdrj v Srbijo in da si pribori prosto pot do Turčije. Pri Orošavi ob Donavi se je že vršilo par spopadov. To je torej začetek nov,j kampanje na Balkanu. V vojno se bodb vpletle vse balkanske države. Dosedaj se še ne da določiti, kateremu se bodo pridružile Bolgarska, Grška in Rumunska. Nemci si na vse načine prizadevajo, tla bi jih dobili na svojo stran. Jasno je, da se bodo pridružile onemu, kateri jim bo največ ponudil. Rumunska je baje že sklenila z Nemčijo tajno posrodbo. ki določa, da bo ,Nemčija lahko izvaževala muni-cijo skozi rumunsko ozemlje v Turčijo. Na rumunski meji so velikanska skladišča pšenice, katero se bo eksportiralo v Avstrijo in Nemčijo. London, Anglija, 15. avgusta. Avstrijci so zopet začeli s svojimi težkimi topovi obstreljevati Belgrad. Mesto je zelo poškodovano. Srbska artilerija obstreljuje Zemun in druga mesta onkraj Save in Dona.ve. Avstrija je samo zategadelj začela s Srbijo sovražnosti, da bo prisilila ostale balkanske države izraziti se, na katero stran bodo stopile. Kakorhitro se bodo Nemci in Avstrijci napravili proto pot skozi Srbijo, se Bolgarska ne bo več ustavljala, ampak takoj privolila Nemčiji izvažati skozi svoje o zemlje vojni materijal v Turčijo. — Italijanska poročila pravijo, da je del rumunske armade mobiliziran proti Avstriji. Ta vest najbrže ne bo resnična, ker je dala Rumunska zadnji čas Nemčiji veliko koncesij. Ce bi se Rumunska hotela nmešati v vojno, bi se lahko že prej. posebno v času, ko so Rusi kontrolirali vse Karpate in so na nekaterih mestih že začeli prodirati v Ogrsko dolino. Niš, Srbija. 15 .avgusta. — Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo; — Danes ob dveh popoldne je začel sovražnik s težkimi havbicami obstreljevati Belgrad Takoj zatem smo mi izstrelili par granat na Zemun in Pančevo.— Nad Zemunom se dviguje gost dim. znamenje, da smo mesto na več krajih zažgali. V Belgrad je padlo kakih sto šrapnelov, ki pa niso povzročili skoraj nobene škode. Ranjen ni bil nikdo. Italijanska fronta. Italijani se umikajo. General Gonzales in Združene države. Stališče Bolgarske. Berlin, Nemčija, 15. avgusta. — "Vossische Zeitung" poroča glede note, ki jo je poslala četvero-zveza Bolgarski, sledeče: Ce se Bolgarska pridruži zaveznikom, ji bo Srbija odstopila oni del Macedonije, katerega je dobila po drugi balkanski vojni. Grška ji bo odstopila nekaj ozemlja pri Kovali, koliko ozemlja ji je pripravljena odstopiti, se sedaj se ne ve. Grška bo dobila v zameno nekaj okrajev v Mali Aziji. Mace-donijo, ozemlje pri Kavali in o-zemlje v Mali Aziji bodo zasedle angleške in francoske čete ter ga bodo po vojni izročile Bolgarski oziroma Grški. Obstreljevanje Carigrada. London, Anglija, 15. avgusta. -Neka tukajšnja brzojavni aigeti-tura je dobila iz Carigrada sledečo brzojavko: Na Carigradom so se pojavili francoski in angleški zrakoplovei in začeli metati bombe v mesto. — Povzročena škoda je precejšnja. Avstrijske čete so odbile vse so- General odločno zavrača vsako vražniške napade. Vroči spopadi intervencijo. Mehiške čete bodo med Tolminom in Krnom. najbrže vdrle preko meje. PODMORSKI ČOLN. Situacija v dolini reke Adiže. — Francosko uradno poročilo o potopu podmorskega čolna. Dunaj, Avstrija, 15. avgusta.— Na italijanskem bojišču se je začelo zelo živahno gibanje. Sovražnik je koncentriral med Tolminom in Krnom močno armado, ki se je pa morala na celi črti umakniti. Pri Bovcu so odbili Avstrijci vse sovražniske napade. Današnje uradno poročilo se glasi: "Na jugozapadni fronti se ni ničesar posebnega prigodilo. Pri Gorici je naša artilerija z u-spehom obstreljevala italijanske postojanke. Med Tolminom in Krnom se je vnela vroča bitka, kije trajala skoraj cel dan. Proti večeru so se Italijani z ogromnimi izgubami umaknili. Ob tirolski meji smo odbili v<=e napade. Naša artilerija je z višine Lavarone bombardirala sovražniske utrdbe pri Campomorone in Torano." Italijansko poročilo. Rim, Italija, 15. avgusta. — Italijanski generalni štab naznanja: "V dolini reke Adiže je poskušal neki sovražniški oklopni vlak dospeti na kolodvor Serra Valle, toda mi smo s tako silo streljali nanj, da se je moral umakniti. V dolini Poprath. so Avstrijci par-krat navalili na naše pozieije, toda opraviti niso mogli veliko, ker smo bili mi v premoči. V dolini Septen. je morala so-vražniška artilerija utihniti..pred našo. Na primorski fronti prav dobro napredujemo. Med Krnom in Tolminom smo si priborili več lepih uspehov. Zaenkrat je naš glavni cilj Gorica in most, ki vodi preko reke Soče. Utrdbe pri Gorici, katere so Avstrijci zgradili takoj po začetku vojne, so že tako poškodovane, da se ne bodo mogle več dolgo ustavljati. Pri Tržiču je situacija neizpre-menjena." Francosko poročilo. Pariz, Francija, 15. avgusta. — Francosko mornariško ministrstvo naznanja: "Avstrijski podmorski čoln "U 3'\ ki je že dalj časa operiral v Jadranskem morju, je zasledil francoski torpedni rušilec "Bisson" in ga potopil. Posadka "Bissona" je ujela enega častnika in 11 mornarjev. Pred nami so zasledovale "U 3" italijanske pomožne križarke. Naše brodovje se pripravlja na nove operacije ob jadranski obali." BEGUNCI. Amerikancem se v Mehiki slabo godi. Noben si ni varen življenja. Usoda dr. Fora. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH. Avstrijski nadvojvoda bo postal poljski kralj. Petrograd, Rusija. 15. avgusta. Avstrija in Nemčija bosta v kratkem času proklamirali avstrijskega nadvojvoda Karola fttefana za poljskega kralja. Avstrijsko časb-pisje je še pred kratkim poročalo, da je Nemčija s tem imenovanjem popolnoma zadovoljna. Slavnost kronanja se bo vršila v varšavski katedrali. Nadvojvoda Karol Štefan je bil rojen leta 1860 in ima šaržo admirala. Razen tega je tudi pokrovitelj 8. infanterijskega polka. -Štefan je sin nadvojvode Karola Ferdinanda, ki je umrl leta 1874. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 14. avgusta. — Zavezniške čete so vprizorile severno od Avi Burna in Sed-il-Bahra več vročih napadov, toda dosegle niso ničesar. Danes je dospelo iz Carigrada poročilo, da se je zaveznikom slednjič vendarle posrečilo zavzeti nekaj strelnih jarkov severno od Avi Burna, toda ta u-speh nima zanje popolnoma nobe nega pomena. One sovražniake boj ne.ladije, katere so hotele obstreljevati turška pristanišča, so pregnale turške obrežne baterije. V splošnem je situacija na Ga lipolisu neizpremenjena. Washington, D. C., 15. avg. — Pablo Gonzales, najboljši Carran-zov general, je danes poslal državnemu departmentu dolgo poročilo, v katerem pravi, da bode Mehika napovedala Združenim državam vojno, če bodo hotele intervenirati. Njegova izjava je nekak odgovor na panameriško noto, katero je poslal državni department. vsem mehiškim voditeljem in uglednim Mehikancem. Gonzales pravi, da nima nikdo pravice umešavati se v mehiške zadeve. Mehikanci so že toliko zavedni, da bodo sami uredili vse in ustvarili mir ter da ne potrebujejo od nikogar nikake pomoči Združene države si gotovo ne bodo upale z orožjem posredovati. To bi bilo od Amerike nečastno in nepošteno, če se pa kljub temu kaj takega zgodi, bo Carranza vedel, kaj mu je storiti. Kolikor se je zamoglo dosedaj dognati, je Villa zadovoljen z u-krepi panameriške konference. Največ težav bodo imele Združene države s Carranzom in njegovimi voditelji. General Funston je sporočil, da se zelo boji, da .ne bi mehiške ban-de vdrle preko meje. Na meji je sicer precej vojaštva, toda vseeno morajo priti v najkrajšem času še velika ojačeuja. Boji, ki bi se razvili v tej okolici, bi ne bili redili boji, ampak bi bili le roparski napadi. Mehikanci se poslužujejo pri bojevanju posebne taktike. Četa konjenikov se z vso silo zapodi proti sovražniku, pokolje vse, kar more v par minutah po-klati, potem se pa zopet umakne. Laredo, Texas, 15. avgusta. — 2. in 3. bataljon 9. infanterijskega polka, ki sta bila poslana v Brownsville, sta se zopet vrnila sem. Na krovu parnika "Mexico" je dospelo včeraj v New York veliko beguncev iz Mehike. Ljudje so izpovedali, da vladajo v nesrečni deželi naravnost strašne razmere. Največja nevarnost preti Amerikancem. Skoraj vsak dan koga ubijejo ali pa mu zaplenijo premoženje. Življenje Amerikanca je toliko vredno kakor življenje psa na cesti. Banditi so umorili zdravnika Amieeta Fora, pobrali mu vse dragocenosti in mu zažgali hišo. Ljudje nimajo nobene instance, kamor bi se pritožili. Zapadno bojišče. Boji v Argonili< Francoska artilerija je morala u-tihniti. — 350 mrtvecev. — Obstreljevanje postaje v Markirch. BOMBE. Situacija pri Oise in Aisne. — Ae-roplani nad dolino reke Spade. — Letalci so se nepoškodovani vrnili. Berlin, Nemčija, 15. avgusta. — V Argonih in v Alzaciji se vrše izvanredno vroči boji, v katerih so pa skoraj vedno Nemci zmagovalci. V gorenjem delu Alzacije so Nemci toliko časa obstreljevali francoske pozicije, da je morala francoska artilerija utihniti. Poročilo nemškega generalnega štaba se glasi ; Pri nekem spopadu v Argonih je padlo 350 Nemcev. Spopad je trajal komaj nekaj minut. Mi smo z uspehom obstreljevali železniški predor pri St. Die. Na več mestih se nam je posrečilo pognati Francoze v beg in zavzeti nekaj njihovih strelnih jarkov. Pariz, Francija, 15. avgusta. —■ Francosko vojno ministrstvo naznanja : Zadnjo no"- so se vršili vroči boji pri Souchezu in Roelincourtu. Med Oise in Aisne smo zažgali veliko mino, ki je uničila velik del strelnih jarkov. Takoj zatem smo osvojili neko višino, ki je za nas zelo velike strategične važnosti. V zadnjih bojih so se najbolj obnesli naši metalci bomb. Pri griču št. 607 je eksplodirala nemška mina, ki pa ni povzročila skoraj nobene škode. Na dolino reke Spada se je pojavilo kakih dvajset nemških zrakoplovcev. Umaknili so se takoj. ko smo jih začeli obstreljevati. Poškodovan ni bil noben zrakoplov. Poročilo o situaciji v Argonih se glasi: Naša artilerija v Argonih se izborno obnaša in si je zadnji čas priborila več lepih uspehov. Nemci so iz velike daljave obstreljevali neutrjeno mesto Mont Didier. — Kljub temu. da so granate še precej dobro zadevale. Svoj cilj, niso napravile velike škode. V splošnem je situacija neizpremenjena. Italijanski junaki. Boston, Mass., 15. avgusta. — S paruikom "Canopic" se je odpeljalo danes preko tisoč italijanskih rezervistov v domovino. Ko so dospeli do nemškega parnika "Amerika", ki je interniran v pristanišču, so začeli metati nanj kamenje. Ranili so več mornarjev. Ranjence so morali odpeljati v bolnišnico. Na obrežju se je zbrala velikanska množica Italijanov, ki so z navdušenimi klici odobravali to pobalinsko početje. Policija je bando razgnala in a-retirala deset kričačev. Pri kopanju utonil. V Mill Creek. Canarsie, je vto-nil včeraj lOletni Ernest "Warne-ker iz Brooklyna. Ko je priplaval že precej daleč od obrežja, ga je prijel krč. Utonil je. še predno so mu prišli na pomoč. Policija bo poskrbela, da se otroci ne bodo več brez nadzorstva kopali. Izvoz sadja. Berlin, Nemčija, 15. avgusta. — Dosedaj se je izvažalo po reki Ren na Nizozemsko veliko sadja. Nemška vlada bo najbrž izvoz sadja prepovedala, če pa tega ne, ga bo j že vsaj precej omejila. Nemci mi-[slijo, da pošilja Nizozemska sadje na Angleško. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve t Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in d(* loma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje po^ta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj se vojakom ne mora denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo rojaku, ako vedo sa njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in on4 oseb«, kateri se ima iiplačati. G e fi i n K S K 1 .80 12C..M 19.20 10.... 1.60 131'».«» 20.80 15____ 2.40 146.... 22.40 20.... 3.20 150.... 24. OC 25.... 4.00 160.... 25.60 30.... 4*0 170.... 27.20 35.... EŽ60 180.... 28.80 40____ 6! 40 190.... SO. 40 45.. u 7.20 200.... 32. (K 50,... 8.00 4O.0C 55.... 8.80 30O.... 48.00 60 ... 9.60 360.... 50.Of 65.... 10.40 400.... 64.01 7n ... 11.20 450.... 7 2. or 75 ... 12.00 500..„ 80.C( 80 ... 12. KO 600.... 96. Oi 85 ... 13 00 700.... U2.0- 90 14.40 800..., 12S.O ioe..„ 16.00 141.0 110____ 17.60 lOOO____ 1G0.0 Ker se cene sedaj Jako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. TVRDKA FRANK SAKSER, 83 Cortlandt St, Haw York, X, & f H 6US NARODA" ISJ^nk Daily.) CNmeu «ua puoli»baey Order. ■1 srromeobi krajs naročnikov pro-f>" nam tudi prejšnj« ^ blišče naznani, da hitreja najdemo naslovnika. Dopisom tn poeiljatvam naredite ta naslov: VttJtS NARODA*" v. ; f'orl!«b(it St, New York City. .tega je morda šel v Rusijo, a je limo, kakor vojaki v zakopih ši- celo sueg in so bili mrazi. V več binkoštni ponedeljek. je zadela to malo vrjetno, ker so poleti po- rom Evrope, ali pa v ujetništvu krajih na Kranjskem je pobila našo župnijo zopet velika nesreča ta iz Anglije v Rusijo odprta, na Ruskem. Posebno lista "Glas tudi toča, zlasti na Dolenjskem, vsled toče. Popoldne okoli 5. ure! Večji del tega bakra je gotovo Naroda" se razveselimo tukajšni kjer je najbolj pobila v soboto 28. je prišel od Gorjancev sem silen i našel pot v Nemčijo. Slovenci, ker ima toliko zanimi- popoldne v Mokronogu in okolici, vihar z nevihto in začela je pa-i Pa kaj z angleško vlado? Ali vega branja. Sedaj je pričel sode- Dne 28. in 29. julija pa na Vrhu dati deloma prav debela toča, ki nima nobenega pojma o vsem lovati eelo g. Josip Goričar, ka- pri Vinici. — Dne 2. avgusta je je padala kake četrt ure in je litem? Če je tako, potem obstaja terega imam čast osebno po-znati pobila toča v Marindelu okoli ničila vse vasi naše župnije razen vlada iz samih bebcev. Najbrž pa izza leta 1910. ko je bila eksplo- cerkve, v ZuniČih, na Preloki, v Pribinec in Tribuč Strni ki so' se noče pokvariti kupčije tovari- zija v Primero, Colo. Takrat je Stari gori v kuniški župniji in na kazale prav lepo. so bile uničene, j še m in bratcem ter zatisne oba kot konzul dosti pripomogel, da Prilištu na Hrvatskem. da so jih morali pokositi. Tudi^ očesa. so Avstrijci dobili odškodnino.] Leta 1890. 23.'junija zvečer v malo starega trtja, kar ga je bilo Predsednik Wilson ima tu snov Cast takim rodoljubom, ki se ne mraku je padala nekoliko toča v še ostalo po toči 31. maja 1892, za dobro osoljeno noto. alajo podkupiti od Avstro-Nemči- Selih, Dolenjcih, Fučkovcih, Bed- kakor tudi vsi novi nasadi ameri-| je in raje zapuste službo, kakor nju, Pribincih in Tribučah, ki pa kanskih trt v Mali Plesivici, je; da bi služili krivični stvari. — „i naredila dosti škode. — Dne 5. bilo uničeno. Vihar je polomil tu-i I Naj omenim dogodek, ki se je avgusta pa je padala zopet prav di obilo drevja, posebno sadnega,' pripetil v naši kompaniji pred debela popoldne okoli 4. ure, a k in nekaj dreves tudi izruval ter j __i l>ar dnevi. Dne 5. julija smo imeli sreei le kratek čas. Nekoliko je več streli razkril. Toča in nevihta „ . ' P^čo in kot vselej, je tudi sedaj pobila v Adlešičih in Purgi, a sta imela isto smer, kakor 2. av- Trestle, Pa. — Iz nase naselbi-(Quartier Master Sergeant pobiral bolj v Selih, Dolenjcih, Puckov- gusta 3897. Prišla sta od Gorjan-ne je le malokdaj kak dopis pa denar, ki je za redne stroške, kot cih. Bednju, na Pribincih in po eev sem in uničevala ob Kolpi, tudi danes nimam ničesar velele- za brh,.a> snažilea č-evljev, čital- Veliki Plešivici, kjer je povzro- Toča je pobila tudi semiško žup-ga poročati. Pred kratkim se je^.ico, biljard in pranje. Nabral je c-ila precej škode. Pobila je tudi ni jo, prav liudo podzemeljsko in peljal rojak Jožef Likar s kole- blizo 1500 pesov (750 dolarjev) ; nekaj piščet.. Ob istem času je po- preloško, a na Hrvatskem lipni-som, pa je tako nesrečno padel, ,,rallje je plačal, z ostankom 1093 bila tudi po drugih krajih na ško, kuniško in priliško župnijo da je uro kasneje, ko so ga pe- pesanii je hotel pa dezertirati, pa Kranjskem. — Dne 12. avgusta ter Še dalje po Hrvatskem. Pobila J:,111 v o°lmsnico>. u™rl- />tar je,se mu ni posrečilo. Od tukaj je popoldne okoli 3. ure pa je pobila je tudi še Zastavo in Vranoviče bil 2L let m doma iz Gabru na Uo- 5el dinigi dan y danilo, kjer si je et med silnim viharjem Jia yr. v čmomeljski župniji. Drugi dan. renjskem. Bil je priden mladenič kupil listek za Kongkong, Kitaj- hovcih iu v Marindolu, a največ v torek 23. maja, pa je zopet bila m dober clan dveh druste\ Po- sko? ki Velja 40 pesov. Ker gre škode je napravila v vinogradih' v podzemeljski župniji in lipni-gresal ga bo vsak, kdor ga je po- parnik vsak teden eukrat} je m0. y MaU pleSiviei iu v Selih. v fa_'5ki na Hrvatskem. Škode je znal. Clam društva sv. Barbare,ral čakati v Manili od tork; " I i Jugoslovanska [šE B Katol, Jedneta a Telefon 46 87.Co rt'and t esflg!^' Izvoz v nevtralne dežele. m« m< Že večkrat smo omenili, da skuša buržuazija. vseh dežel, tudi ona vojskujočih se, iztisniti iz vojne kar največ dobička, dočiin Be pridiga priprostemu narodu zatajevanje in udanost v ''božjo" voljo. Samoposebi umevno je, da Bc po možnosti izrabi položaj "dra-ro'* domovine ter zaliteva za dobavo kar največje cene. V tem stremljenju pa podpira buržuazi-jo vlada sama, naj bo te ali one de/., le. Kapitalistični sistem dela to ,l moralično dolžnost. S tem j < pa buržuacija ne zadovoljuje. Tudi sovražnika se lahko izrabi r je treba, tem le nastopiti na način, ki ne pade v oči priprostemu narodu. .Ravno sedaj je prišlo i/. Londona oficijelno poročilo, ki bi a. v i v polno luč hinavstvo in požre Š11 ost kapitalistov. Vsak se spominja izmenjave not 1 Ameriko in Anglijo glede o-evanja in delnega onemogoče-nja ameriške trgovine z nevtralnimi državami. Še v zadnji angleški poslanici na Ameriko se je iz-iveno povdarjalo, da dobivajo nevtralne države, kot Holandska in skandinavske države, od pričet ka vojne naprej iz Amerike veliko več blaga kot preje in da je i/ toga sklepati, da tvorijo te dežele le transitno postajo za Nemčijo. To domnevo potrjujejo tudi številke, objavljene glede auiei i^kega izvoza v zadrfjem letu. Kako so pa more angleška vla-pritožiti glede stvari, katero »ljuje v izdatni meri svojim lini kapitalistom? Ameriški ''.ul v Londonu, Skinner, je razkril to nesramno dvojezičnost. A' nekem poročilu na "Washington i/.javlja, da se je tekom zadnjih šestih mesecev, do konca junija, ang-leški eksport na Ilolandsko in v Si. mdinavijo v enaki meri zvišal kot se je ameriški v dotične dežele. To pa ravno v predmetih, kojih i/.voz iz Amerike skuša Anglija na vso načine preprečiti. Najbolj nesramno na celi stvari pa j •, da angleški trgovci zopet izvažajo blago, katero so dobili iz Združenih držav. Generalni konzul Skinner dokazuje to na enem predmetu, bombažu, katerega po-ftebno lovi Anglija, ker služi Nemčiji za izdelovanje municije ter je pri tem neobhodno potreben. I voz tega blaga v Anglijo se je zviial za 1.314,592 stotov po 312 angleških funtov. Od te količino se je skoro polovico izvedlo na Ilolandsko iu v skandinavske dežele, dočim so prejšna leta potrebovalo te dežele le desetino sedanjo količine. Kaj so napravile 6 tem bombažem? D ru gi predmet, kojega odpoši-Ijanje v Nemčijo skuša Anglija pa vse načine preprečiti, je baker. Z angleškega stališča je to popolnoma pravilno, ker je baker za vojskujočo se državo neobhodno potreben. Pa kaj je čuti ob istem easu? Anglija je poslala v polovici leta na Norveško 317 ton bakra proti 48 tonam v isti časovni dobi preteklega leta. Del Dopisi. v iviaii riesivici 111 v senn. v ta- ski na irirvatsKem. rskode je 11a-. v oq rovškem vinogradu je uničila več(redila samo v Beli Krajini za več »t. 33 J. S. K J. m postaja nt. sob0te, pa so ga detektivi prej 0a polovice pridelka. Po Bukov- kakor 400,000 kron, kakor so .jo arustva sv. Barbare so mu Prir^ j prijeli. Teh par dni, kar je bil v lju in v Dubravall pa je padala'precenili. Isti dan pa je pobila P°Speb- ijahka mu bodi mestu, je tudi skoro vse zapravil. tako ra0čno, da je je bilo Še drugi tudi še drugod po Dolenjskem in Sedaj ga imajo v tukajšnjem za- (]an ^osti p0 tleh. Pobila je tudi Oorenjskem, kakor so pisali časo- svobodna žemljica! — A. E. Thomas, W. Va. — Delavske razmere so tukaj kakor ponavadi. Oni, ki imajo delo, so lahko veseli. Sem ne svetujem nikomur hoditi, ker se delo težko dobi. — Pred kratkim sem se seznanil z zanimivo osobnostjo, katero pozna vsak ameriški Slovenec že vsaj po imenu, z Mr. Matijo Po-gorelcem. Večkrat je že prepotoval Združene države od vzhoda do zapada, pa mu vandrovska žilica še sedaj ve da miru. Rekel mi je, da ni zdrav, če ne potuje. Zelo me je zanimalo, ko mi je pripovedoval, "kako se mu je godilo v vašem milijonskem mestu. Razen nevvorških. Slovencev je obiskal tudi Slovence po bližnjih farmah. Hvalil se je, da so ga povsod dobro postregli, posebno je pa še omenil pevsko društvo •'Slavec", starosto slovenske ne\v-vorške kolonije, g. Remsa, peč-larje v Brooklvnu, znana saloo-nerja brata Vogrič, družino Gor-jančevo itd. Mr. Pogorele je prava slovenska korenina in je skoz-inskoz navdušen za narodno stvar. Pa ne smete misliti, da je sam. Kaj še! Spremljajo ga take lepe stvari, da človeku kar sapa zastane, ko mu jih pokaže. Sedaj je menda odšel med gozdarje, pa kot se meni zdi. bo kmalo zamenjal popotniško gorjačo s sladkim zakonskim jarmom. Meni sicer ni tega povedal, toda po njegovem obnašanju sem videl, da se_ pripravlja na novo življenje. Ce je res. Matija, naj ti da Bog veliko sreče, če se pa motim, vem, da mi boš oprostil. Pozdrav! — Poročevalec. Eagle Pass, Texas. — To mesto ima približno 10,000 prebivalcev. Med temi je komaj petina Ameri-kaneov, vsi drugi so pa Mehikanci. Mesto leži ob reki Rio Grande, katera loči Združene države od Mehike. Na drugi strani je mehi -ško mesto Piedras Negras. Temu mestu, ki ima komaj 15,000 prebivalcev, poveljuje general Villa. Na meji je zaenkrat 17. pešpolk (toda ne kranjski!), precej kava-lerije, artilerije in oddelek strojnih pušk. Vojašnice nimamo, pa^ pa živimo v šatorih in moramo biti vsak čas pripravljeni. Vroči na je naravnost grozna. Noči .so prijetne in hladne. Iskren po-zdra vsem Slovencem širom Zdru ženih držav! — Frank Omerza, slovenski vojak. Fcrt Mills, Filipini. — Zopet sem se namenil malo opisati tukajšnje razmere. Vreme se letos še ni dosti izpremenilo. Lani ob tem času (sredi julija) je že en mesec deževalo, letos pa vročina pritiska, in sicer tako lnido, da se človeku kar koža olupi, če je iz postavljen solnenim žarkom. Četrtega julija smo še precej dobro praznovali, vendar ne tako sijaj 110 kot tam v Združenih državah. Slehernega obide domotožje ob spominu na ta veliki narodni praznik, ki je eden najpomembnejših v zgodovini naše nove do movine. Želeti je, d^ kot tak o-stane, razen tega pa želimo, da bi enkrat tudi slovenski narod v do movini mogel praznovati dan pro-glašenja neodvisnosti, da bi se prosto razvijal in napredoval. To bi bilo najboljše plačilo za krivice, katere trpi naš narod v sedanji vojni. Upajmo, da bo delo amerikanskih slovenskih rodoljubov uspešno v boju za pravice, do katerih je naš narod opravičen. Kadar pride poŠta iz Združenih poru in ga čaka kazen od 3 do 12 na Preloki. let. To je najbolj presenetljivo, . . n - . i lil • i Leta 2892. 31. maj je bil za ne- da je tako padel, ko le vendar . ^ ..„-'.. , ] , . ■ , katere vasi nase župnije strasen uglednih sta rise v sin m jako na- , . v , ' J i . • , , - dan. Ob tri cel rt na 3. uro uro podarjen ter je užival obce 1 poldne je začela padati po strašni zaupanje in prijateljstvo od vseh, čast- .... . . ^ . - i-i vročini m sopanei tega in prej- nikov m moštva. Nam je zelo zal, „ . , , -, r i • . i , i i i + - snjega dne, med silno nevihto m da je tako zabredel. Nekateri pra-, .. v , , . . , • • 1 - - , . iviharjem, toča, debela kakor jaj- vijo, da ga-je igra na karte spra-1 , - - , , „ . ^ . . ca, ki je padala četrt ure m jc uničila vse poljske pridelke po vaseh Adlešiči, Gorenjci, Vrhovci, Sela, Purga in Dolenjci. Strni, ki so prav lepo kazale, so bile vse uničene, da so jih morali pokositi. Tudi vsi vinogradi v Mali Plešivici, ki so kazali prav lepo, so bili uničeni, da v jeseni ni ni-kdo trgal. Ker je bil tudi les močno obtolčen in ranjen, poznala se je škoda več let. Tudi na župni cerkvi je naredila toča veliko škode, ker je razbila in prevotlila skoraj vso streho, ki je bila krita s škodi jam i, posebno še nad pres-biterijem, da smo je'morali nemudoma prekriti,, kar je stalo čez 180 K. Pobila je tudi mnogo šip. Na cerkvi 11, v župnišču 4 in v šoli 20. Prišla je od hrvatske strani, od Bosiljeva sem, kjer je padala silno debela, pravili so, sko- vila v dolgove in da je zato poskusil pobegniti, vendar meni ni znano. Morebiti ne bo pretežko sojen, ker je imel lepa izpričevala o vedenju. — Iskren pozdrav zavednim Slovencem širom Amerike, posebno pa čitateljem "Glas Naroda". — Jos. Marela, slov. vojak. 8Gth Comp., Fort Mills, Corregidor, Ca vite, P. L Doneski k vremenoslovju v Beli Krajini, Kako je v zadnjih 27. letih delala teča škodo po Beli Krajini, zlasti v adleški župniji. Poroča J. Sašelj. II. Izmed naravnih sil ali moči, ki povzročajo človeku večkrat prav ogromno škodo, ni najzadnja toča, kakor nas uči večkrat skušnja. Saj p ob i je mnogokraj v enem samem dnevu ne samo po eno župnijo ali kraj, ampak po več žup pisi. Po toči pa je deževalo vsaki dan skozi 7 dni tako, da ljudje niso mogli posušiti strni, ki so jih pokosili. Je pa tudi skoraj vsaki dan grmelo in se bliskalo ter nam pretila huda ura. Leta 1900. Dne 31. julija popoldne od 4. do 5. ure smo imeli nevihto s točo, ki je napravila precej škode j i o njivah med Bednom in Tribučami. a najbolj pa na Pribincih, kjer je pokončala polovico letine. Posebno hudo pa je pobila ta dan v podzemeljski župniji in v Metliki. V podzemeljski župniji so bile močno potolčene vasi Cerkvišče, Gradac, Dubravi-c-e in nekoliko Griblje. Nevihta je prišla od Metlike sem. Tudi drugod po Dolenjskem je pobila, kakor -okrog Leskovca, Rake in Št. Jerneja. Tudi v naši Veliki Plešivici je naredila precej škode po novih vinogradih. Leta 1901. 16. aprila je bil prav nenavaden djan. Večkrat je bilo lepo, a zopet večkrat deževalo. Po-poldne okrog 5. ure.pa je nastal hud vihar s ploho in točo. ki je po nekodi, kakor v Dolenjcih in Fučkovcih. vse pobelila in tudi raj kako repa. Pobila je tudi tre- "''koliko -Škodila sadju, ki je bilo tjino viniške župnije, Zi.je v pre loški župniji, potem kuniško, lip niško in žakanjsko župnijo na Hrvatskem. V kuniški župniji je pobila najbolj v Stari gori in v Mrzljakih, kjer je bilo drevje vse okleščeno in golo kakor pozimi in je potem vse nanovo odganjalo. ni j in okrajev, včasih celo po več Dan PreJe> maja. pa je pobila dežel skupaj in uniči ves pride- i nekoliko v podzemeljski in metli-Iek, ki ga je kmet po težkem deluj »ki župniji, a 1. junija pa v semi-in obilnem trudu pričakoval. Vj*ki župniji. — Dne 3. avgusta po-kratkem času, včasih le v nekaj poldne pa je zopet pobila po Fuč- minutali, je pokončano vse in ljudje trpijo potem večkrat hudo pomanjkanje ali eelo lakoto, če nimajo denarja, da bi si kupili živil ko ve ih in Dolenjcih, koder 31. maja ni pobila. Ta dan je pa skoraj vse uničila tudi v Gribljah v podzemeljski župniji, v Ziljali v od drugod. Tudi Belo Krajino kaj preloški župniji, pa tudi v Crnom-rada obiskuje toča in je le malo- lju in okolici, na Rosopajniku v katero leto, da ne bi pobila po kuniški župniji in tudi po lipniški eno ali več župnij. K nam prihaja iu žakanjski župniji na Hrvat-navadilo od Gorjancev sem, kjer skem. Vsled te strašne škode po toči je daroval naši občini podpore deželni odbor 1200 kron, ee- se zbirajo pogubonosni oblaki, ki se razpredejo potem od Semiea v Mali Plešivici, katere je preje že uničevala trtna uš in strupena rosa, skoraj uničili in da poslej ni bilo v njej skoraj več trgatve. Leta 1897. Dne 2. aprila popoldne ob četrt na 4. je padala toča čez Podzemelj do nas, ali pa tudi sai" Pa 1000 kron. Ta toča pa je na Hrvatsko po žakanjski in lip- bila tudi^kriva, da so se vinogradi niški župniji. Redkeje pa priha- "" * jajo hude ure s točo od vzhoda ali juga, to je od hrvatske strani. Vendar pa opazujemo, da je zad-njaleta manjekrati pobijala po Beli Krajini, posebno v naši župniji, kakor pa pred kakimi 15 do]v Mali Plešivici, v Adlešičih, Go 25'leti. Opaža se tudi, da pada renjerh. in Vrhovcih, ki je nare-rada včasih po več let skoraj po jila pa škodo le na črešnjah in ci-isti črti ali v isti smeri. Tako mi borah, ki so bile ravno v najlep-je pravila pred več leti Marija j šem cvetju. — 2. avgust je bil zo-Marentič iz Tribuč št. 17, ki je pet strašen dan -za našo župnijo, umrla leta 1901. v starosti 76 let, j Popoldne okoli 3. ure je pridrvil da je v njeni mladosti toča 7 let'od Metlike sem silen vihar. Malo eno za drugim pobijala v vasi Tri-!pred polu 4. uro pa je začela pa-ouče, a potem pa ne več. j dati toča, prav debela, a bolj red- Naj priobčim tu iz tukajšnjih ka. Kmalu zatem pa se je vsula župnih kronik svoje zapiske o to-'malo drobneja, pa prav gosta in či, kako je delala škodo v naši suha, ki je padala dobro četrt ure župniji. Pri teh zapiskih sem I^a in je uničila večino pridelkov po zabeležil navadno tudi še, če je sej vaseh Adlešiči, Gorenjci, Vrhovci, kje drugje pobila, bodisi v sose-,Mala Sela, Purga in Bedenj, in si-ščini ali pa tudi v bolj oddaljenih cer le v Jankovičih in Šuštaričili. krajih. ' [Malo manj pa je pobila v Velikih Leta 1888. Meseca julija smo j Selih in Fučkovcih. Isti dan je imeli prav nenavadno vreme, iz- pobila tudi Belo Krajino od Luže redno mokro, podobno aprilu. De-1doli do Preloke in Marindol, na ževalo je skoraj ves mesec, z ma- 'Hrvatskem pa Prilišče, Vukovo limi izjemami vsaki dan. Vmes se Gorico in Bosiljevo. Na drugem je mnogokrat bliskalo in grmelo, Kranjskem pa še po župnijah Št. bili so hudi viharji in nevihte in Janž, Št. Rupert, okolico Iga in je padala med dežjem večkrat tu-j Kočevja i. dr. Na naši župni cer-di toča. Do 20ga je bilo tudi ne-|kvi je naredila'ekode za 125 K, navadno ravno v- cvetju. Ponoči pa je grmelo in se bliskalo ter je -zapadel precej sneg. Leta 1902. Dne 13. maja popoldne okoli 2. ure je padala nekoliko toča, debela kakor lešniki, ki ni napravila pri nas skoraj nič škode, pač pa je naredila precej škode na Vinici in drugod po Dolenjskem in Notranjskem. Na Planini iji na Rosopajniku v kuniški župniji pa je pobelila, kakor da je zapadel sneg. — Dne 17. julija je pobila popoldne okrog 5. ure po nekaterih vaseh naše župnije. Največjo škodo je naredila na Veliki Plešivici v novih vinogradih, kjer je močno uničila trto in grozdje, ki je prav lepo kazalo. Precej škode je napravila pa tudi v Mali Plešivici, na Preložniku in v Suštaričih na Bednju. Večjo škodo pa, kakor pri nas. je povzročila ponekod v semiški župniji in v podzemeljski, posebno v (Jradaeu in na Kruni, kjer so strni pokosili. Tudi po drugem Kranjskem je pobila. Leta 1903. Dne 3. maja je padala nekoliko toča po Dolenjcih, Fučkovcih, Bednju in Pribincih, ki pa ni napravila posebne škode. hladno, ker je držala'ker smo jo morali zopet prekri-burja. Po Zgornjem Štajerskem, (vati. držav, se jo ravno tako razvese-!Koroškem in Tirolskem je zapal Leta 1899. Dne 22. maja, na Vej ne željni kardinal. V stolnici v Pisi v Italiji je kardinal Machi opominjal ljudstvo, da naj hrabro vstraja v preskusu j i, h kateri je sam Gospod poklical Italijane, in da ne omaga v tej nalogi, ki jo je Previdnost naročila Italijanom v obrambo svete pravice in civilizacije. — To vest je prinesla dunajska židovska "Neue Freie Presse". Celovški "Mir" k temu pripomni, da kardinala Machi v Pisi sploh ni. Iz tega je razvidno, kako zanesljiva so poročila nekaterih dunajskih listov ! Dota. Ženin očetu svoje neveste: "In koliko tedaj boste dali svoji hčeri dote?" Oče: "Lepo opravo, šest tisoč kron in pa — eno kilo moke." Zaslužite $25 do $50 na teden s prodaj'o naših posesti v Patersonu in drugod v bližini New Yorka. Pišite ali se oglasite. Chylin, 30 Church St., Room 513, New York. lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Minn." Zaupnik: LOT'S KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZITNICII, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGIllCH. 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, T>427 Ilorner Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN', 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, VTvo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash/ POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, o.l društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednole, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "O L A S N A R O D A." ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRU ŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. .BI 3C Za smeh in kratek čas. — Zakaj se pa tako čudno 10 ('('! kicr > sem kot vojni poročevalec na po-1,i iiisi ii niti enkrat dobil tako 'račun izdeluje še danes neka maj-br*-/.dvomn»"jra vtiska o operaci- hna vojna ladja za tujo državo in jah. ki so v začetnem stadiju, ka- jneki parnik za Austro-Americana knr - iln.i ob Soči. Italijanska o-jse še danes nahajajo naše čete. lVn/.\;i se je ponesrečila. In ker istotako v vzhod njem delu mesta j, vsika ponovitev brezuspešna. J v Mandriji. Šele na drugi strani 11; 11 i j; 111 i vsi zmešani, kajti če | 'železniškega nasipa se nahajajo inotvjo niti ob Soči prodreti, j Italijani. ki se skrivajo pred av-K i .mjsUein in Tirolskem goto- strijskimi šrapneli. Srapneli ved-h, bodo. Od 1>00.000 mož, ki no eksplodirajo nad italijanskimi 11 > < »re I ali j; i postaviti, jih je taborišči. V zalivu pri Sesljanu. i j: m mi« 10 vezanih na severni meji. j kjer so se 17. junija pojavili 4 *Y . i| lega je za dogleden čas avstro-og"ski torpedu i rnšilci in i , • . in da Iti mogli večjo moč . i>(). junija neki avstrijski pod-4,•■:.!;,ti » a francosko fronto. In ,morski čoln. so ostale italijanske ih 110.000 mo/. ki že seilein Itoi-pedovke precej daleč-od bre- II 1111 o \ čakajo v Bariju, da jih (ga. Odstrelile so samo vrh cerkve nega stolpa pri Sv. Ivanu in neki: j metrov žleba na devinskem gradu. Zapadno od planote Doberdob se nahajajo nekaka zbirališča vole za Gradiško. ki služijo preskrbi tamošnje okolice. Ta ' zbirališča srno porušili in na ta y. i! i r! 11 m '_ra napada z eno be- način preplavili spredaj ležeče -edn /delo s.' je. da so bili dani ozemlje Hraber pohod nadporoč-\ i j, ce« | j kc.'i tj i. ki naj zajamčijo nika Costicrja v Gradiško je pri lahek in 11 i t - t- uspeh. Kaj je pov- j nepričakovanem napadu imel ta /!' mar zgraditi umet- višine. V noči na 9. junij je pri-n.uriii. Kdino mesto. jf"ri sovražnik graditi most t-r je i..fe nadalje izkrcati, jc(»» pontonib spravil čez reko alpi-mali /a !!v Ses'.jan. V.a tem se zo- "e in čete iz srednje Italije v gru-p.-t i i •, pi.-iio dviga skalnata ste-ičali po dvajset do trideset mož. na i'n vradu in razvalinah De-,Z;i obrambo določena artiljerija vin blizu Sv. Ivrna Devinskega pustila hladnokrvno se zbrati s,- prične / rekami, kanali in rib- j1sovražne%čete na tamošnjem niki namakana ravnina tržaška.1 Peščenem otoku. Ob 5. uri zju ki dr/i zahodno proti lagurske- je artiljerija otvorila ogenj, mu ozemlju Gradeža. Da so to .ki if 1)iJ v prvi vrsti naperjen ravnino, čez katero gre deželna proti mostu. Na most so padli tri-lneja. prostovoljno izpraznili, je -1'* projektili. a že pri drugem l i i o / vojaškega stališ" a samo ob , K<1 -i'1 most porušil. Nato je sel,i razumljivo. Vzhodno od Tr- I rtiljerija svoj ogenj namerila v i a se dviga kakor polkrog pla-;lla peščeni otok. Italijanske čete. liota v kateri je najvišji vrh Št. j^i so se bile tamkaj zbrale, so se M dtela (J7f) metrov. > Ob zahod-, razpršile v redke strelske vrste p ji' tj i obronku te planote tvori tor skušale dobiti kritje za kare' a s., a polkrog. Severni obro | men jem in redkim grmovjem. 0. n. k proti ravninskemu trikotu '1,1 artiljerija je otok obstre-{j-oi iškeiiiu tae.ji dotok Soče Vijia-, kakor je bil dolg in širok. \ i M. > < Jorieo brani proti za-s"ni videl še dve vrsti očr-hn.'il ton j le reka Soča, ob stra-|IU'1^1 mrtvecev na belem obrežni proti jugu pa vrh St. Mihela in m'm P 'skn. Moštvo je dalo temu o.! --ver;. Pod gora in hrib Sabo Otoku i »10 "otok mrtvili." Osta-1 n. Zadnja dva hriba pa se na-|"<}c italijanskih čet se je skušal I i, ! a /e na desnem zapadnem ! r'*s,tl s plavanjem. Avstrijci so 1.1. -. u Soče. Avstro-ogrska fron-,obsiiH pontone s krogljami. En ta 11 rži v sle>11 i k m solkanskim kamnitim mo- ,,nr("eni. 1!)7 mož in 2 častnika. Mom. Naslednji obronek Korade '"'ez obuval in popolnoma mokrih pri Vrh polju smo llalijanom pro- !so nase čete vjele. — (Videli smo stovoljno pripustili. Napravili so I jih pozneje v Ljubljani. — Op. i/ tega veliko zmago, Čeprav ni,— Na drugi strani razruše-1-il niti en Avstrijec na njem. in , "♦*?-ra mostu se nahaja neka kašo postavili tam zdaj dvesto to- s(elu podobna vila. kjer so se na-pov. Avstro-ogrska črta se drži ^'ujali italijanski sapor j i s svo-se.iaj ob višinah na levi strani .i,,M orodjem in drugi vojaki. To Soče. Med temi se dvigata višini sta zadela dva strela. Saper- ."{S:t. pri Piti veh kakor poloto-j-i' s« zbežali \/. vile, kakor prepo-1 a proti zahodu. Iznad teh se za-j^'^ne mravlje. !Med t<'in časom je hodno dvigajo vršiči kolovratske- \ sovražna artil jerija 1 juto obstre-" i slemena, ki se dvigajo do spj 'jeva a naše pozicije s strani, a metrov in ki flankirajo Plavski poškodovala le i-no' topovsko frič. Ta okoliščina je pripomogla pritrjeno stojalo. Od poV- enajste da je mogel sovražnik priti čez i ure ustaviti ob vznožju j mir. Potem se je zopet pričelo Plavskega griča. Od tu gre fronta »obstreljevanja alpinov in trena, cikeak ob Soči navzgor čez Ka-, nakar je bil zopet do 4. ure poind, Tolmin in Bovec, kjer so Ita-iP°hlne mir. lijani zastonj poskušali prodre- j Preslepi jeni po tem miru se ie ti. — j podalo zopet kakih 80 alpinov Sunek, ki smo ga pričakovali IV v}}.°\ Par z granatami po napovedi vojne in ki bi mogel ™ Jlh^ Posililo zopet k hitremu biti v sled nedostatnih priprav in ' ta nafin so se zoPet P«- moči /a nas nevaren, je izostal. I "t81*,1 VRI ostah naP»di v tem S tem je sovražnik kakor prej v .k.U- V zadn-iih dnevih se j.-političnem oziru, tako tudi v stra-!0"10'1'1 sovrazmk na artiljerijske tegičnem oziru zamudil ugodno i'Protratf- 0,1 21- 23. junija je priliko. Ko je nato izvršil napad, j0^1^™1 sovražnik višino 121. je imel sovražnik pred seboj na-' l>0,^rdobska planota tvori prav mesto črnovojnikov. že izurjene I ca to naravno trdnjavo. čete. Bojne dispozicije, ki so jih ' ? &oriskem odseku je položaj našli pri nekem vjetem adjutan-!tej;avre.lS1' kpr odpira goriška tu. so patetično naznanjale- _:('o1lJia Pr°ti zapadu in je morala Dne 4. junija bo osvojena piano-!pOSP '1 avstri-lska fronta v varstvo ta Doberdob. Zgodovina bo ime-1n? v,sine (1oSno od Soče. novala ta dan "Bitko ob Soči" 1 Artl,lenjski poveljnik, podpol-To bo. toda o osvojitvi planote f°In? Ko-rner. je postavil v ne ve ničesar poročati. i^oenik težek možnar ter obstre- ...... w jljeval od tam kolodvor v Kormi- Nasle« r.j, napad jo bil izvršen nu. kjer so izvagonirali Italijani na odseke Sabotin. Zagraia. Tr- v• - . ,r ... . J žič. Tolmin in Plave. Kakor že:,%°Je 7 ' Vehkansk3 rečeno, niso vzeli izliva Soče in ^ »mečkale 35 italijanskih east-mesta Tržič v okoliš obrambne (11'kov mnogo moštva. Dne 27. črte, ki jo nudi planoto Dober- maja so napadli Italijani €09 m dob" ~ visoki hrib Sabotin, ki dominira nad Gorico. Ta napad smo odbili. Pri tem so sodelovali s sosednje Svete gore topovi štajerskih čet in pa ogrska infanterija. Tudi drugi juriš v noči na 7. junij se j je ponesrečil. Sovražnik je nato ; zažgal Ločnik na treh straneh, j da bi se skril za dimom, toda veter se je obrnil in je nakadil po-žigalee. ki se tako niso mogli skri ,ti za dimom in prekoračiti Sočo. Ko so Italijani izprevideli da na J ta način ničesar ne opravijo in I ker niti posamezne granate, ki so padale v mesto Gorico, niso vznemirile prebivalstva, so začeli svoj i napad pripravljati z ogromnim j razsipanjem svoje artiljerije. Ka-|kih 300 topov je bilo na merjenih iproti goriškim višinam. Toda navzlic temu izgube niso bile znatne. I Strokovnjaki so mi izračunali, da je vsaka rana, ki so jo prizadjali našim vojakom, stala Italijane (5000 lir. Večino j)pškodb je povzročilo kamenje. Granata je udarila v kritje ter zagrebla šest častnikov. ki so pa ostali vsi nepoškodovani. Večina granat je padla prekratko. Druge so bile zaman namerjene proti rezervam, ki naj bi se nahajale na onostranskem obronku hriba. Ko je sovražnik menil, da so naše pozicije ugodne za naskok, j«1 pričela brigada, obstoječa iz 43. in 44. polka, naska-kovati ter bila pri tem poražena. Sledeče dni se je godilo isto. — italijanska artiljerija je vrgla na vsak hrib I .",00—2000 granat, nakar se je italijanska infanterija .prepričala, kako malo je to bombardiranje pretreslo hrabre Dal-matinee. Neki vjeti italijanski poročnik je pripovedoval: — "Bilo je grozno. Mi smo imeli vsled lastne artiljerije več izgub nego vsled vaše! — Pri nekem poskusu (naskočiti, so se vrgli Italijani. I b roječ i eno divizijo, v kritje, ki se je nahajalo vmes. C. in kr. artiljerija je bila na to pripravljena in je nametala mnogo stotov jekla na kritje. Sovražnik se je u-maknil ter pustil mnogo mrtvih. Dalmatine i so imeli ta dan samo pet mrtvih. Prihodnje dni se je sovražnik razporedil k novemu napadu, ki je bil naperjen proti višini 240 pri Pod gori. Zopet je govorilo njegovih 300 topov. Gore so se tresle, srca Dalmatineev so bila mirna. 1017 granat so šteli na eni sami točki. Ranile so dva moža težko. 3 lahko in ubile enega. — Kakor povsod na tej gorski fronti pa se niso mogli na tem ozkem prostoru razviti, tako da so stopile na njih strani samo prve 4 stotnije 2. polka v akcijo. Za polkom št v. 2 je stal polk štv. 1. za njim bataljoni bersaglierijev. Na avstro-ogrski strani se je branila ena stot mja domobrancev pod vodstvom nadporoenika Holuba. proti napadom. Pustila je, da je prišel sovražnik do ovir bodečih žic. potem je začela z uničujočim brzim ognjem, medtem ko je artiljerija podpolkovnika Koerner- ja obstreljevala njen bok. Od treh rojev prijeti, so skočili Italijani. kar jih je ostalo, po pobočju navzdol, prišli pa so pri tem v ogenj svojih lastnih strojnih pušk, ki so decimirale, kar je ostalo. V paniki je 51 a cela brigada nazaj. Neki sobojevnik mi je dal na bojišču iz svojega dnevnika ta-le popis boja: — Po artilerijskem dvoboju v noči na 10. junij, so dospela poročila, da se bliža sovražnik tako daleč, da ga je mogoče skoro poklicati. Do pol 10. ure zvečer j«' vladal mir. Potem se je pričelo indijansko vpitje: — Avanti Savoia! _ A- liasso Austria! — Abasso Dalma-tia! — Evviva! — in — Corag-£10! — Istočasno so pokale puške, ročne granate so se razpočile pred našim kritji. Štirinajst krogel je udarilo proti reflektorju, pri katerem sem stal jaz in so ga ugasnile. Na povelje sem go zopet prižgal in posvetil na polje, ki je bilo polno strašno na pomoč vpijočih ranjencev. Deset korakov od mene, z zgornjim delom telesa obešen na žično ograjo, z nogama za pleten v njo, je ravno vzdih-nil neki mlad, lep. črnokodrast poročnik, ki ga je bila zadela neka naša ročna granata. Na dveh krajih je bil sovražnik že prerezal bodečo žico. Neki ranjen italijan ski nadporočnik je poklical nekega našega poročnika na pomoč m ga poskusil usmrtiti. Nato je zaklical naš poveljnik ranjencem: Spravili vas bomo. toda mirni bodite, sicer vas vse pobijemo! _ Po tem upravičenem svarilu so pričeli naši sanitetni vojaki s svojim delom. Drugo jutro sem našel vse Polje pokrito s puškami, mu-nicijo in celo čevlji. Peščica pri-bežnikov se je približala z belo zastavo. Takoj nato je streljal j sovražnik na naše sanitetno moštvo. Morali so pustiti več mrtvih Italijanov pred začetim skupnimi grobom, odkoder sedaj okužuje-1 jo mrliči zrak. Izgube Italijanov so bile velikanske. Celih 24 ur je vozilo 12 sanitetnih avtomobilov' in nešteto voz njih ranjence stran in naše patrulje so poročale, da I je še ves gozd poln mrtvih. Koliko zemlje potrebuje Spisal Lev Tolstoj. Strejša sestra iz mesta je obiskala mlajšo na vasi: starejša je bila oinožena s trgovcem, mlajša s kmetom. Pili sta skupaj čaj in se pomenkovali. Starejša se je balmla s svojim življenjem v mestu: kako prostorno da je njeno stanovanje, kako lepo se oblači in lipša svoje otroke, kako fino da je in pije in se vozi na izprehode in obiskuje gledišče. Mlajšo sestro je to žalilo, grajala je življenje trgovčevo in hvalila življenje kmetovo. "Ne menjam s teboj", je izjavila. "Res, da živimo preprosto, a ne poznamo skrbi. Vi pa, četudi živite razkošneje, imate ali velik dobiček ali pa poginjate. Pregovor pravi: sreča in nesreča hodita po isti stezi. Danes bogat, jutri berač. Naše kmetiško življenje je varneje. Suho življenje, dolgo življenje. Preobilj ni pri nas dobiti, vsako uro pa smo siti." "Kakšna sitost!" se je rogala starejša. "S prašiči in teleti skupaj! Brez blišča, brez omike! Ka-korse tvoj mož tudi ubija, živite na gnoju in tam umrjete. Vajini ot roci tudi ne bodo imeli nič bo- "No. in kaj zato V' se je razgrela mlajša. "Živimo zato sigurno, na lastni zemlji, se ne priklanjamo pred nobenim in se ne bojimo nobenega. Vi v mestu ste zmeraj v izkušnjavi. Danes gre dobro, jutri pa pride tvojemu inežu nečistnik čez pot, kakor bi trenil, ga zapelje: kvarta, pije. leta za babami. In potem gre vse križem in narobe. Ali ni tako?"' Pa h o m, mož mlajše, je ležal na peči in je slišal, kaj klepetata ženski. Moja žena govori čisto resnico, je rekel sam pri sebi. Nas enemu, ki od malega razrivamo maj-ko zemljo, ne pridejo nobene norosti v glavo. Le nesreča, da imam premalo zemlje. Da imam pa dosti zemlje, tedaj se ne boiirn nobenega, tudi vraga ne. Vrag pa je ravno sedel za pečjo in je vse slišal. Bil je silno vesel. da je napeljala kmetica svojega moža na bahate misli; če bi imel dosti zemlje, vrag bi ga ne vzel. Velja stavo, si je rekel. Veliko zemlje ti lioeem dati. ^ zemljo te vjamem. Majhna grajščakinja jo bila Pa homova soseda. Imela je stoin-dvajset desjetin. Preje je živela s kmeti v dobrem soglasju, storila jim ni nikoli nič zalega. V zadnjem času pa si je bila vzela odpuščenega vojaka za oskrbnika; ta je trpinčil kmete z globami. Kakor se je Pahom tudi pazil : ali je stekel konj v sosedin oves ali je zašla krava na vrt ali so teleta uhajala na travnik. Za vse je pela kazen. Pahom je plačeval, klel, pretepal svoje ljudi, veliko greha je storil v teku poletja zavoljo oskrbnika. Po zimi se je raznesel glas, da hoče soseda prodati svojo zemljo in da bi jo rad kupil oskrbnik. Ko so kmetje o slišali, so se zelo pre strašili. i e postane oskrbnik posestnik, so si rekli, tedaj ne bo konca ne kraja kaznovanja. Prosili in rotili so grajščakinjo. naj odstopi posestvo, ne oskrbnika, ampak občini. Ker so obljubili plačati več, je bila zadovoljna. Posestvo sosedino je imelo postati torej občinski svet. Kmetje so se zbrali na posvetovanje, se zbrali vdrugič, a se niso zedinili. Hudoba je delala zdraž-bo. Sklenili so tedaj, naj po premoženju kupi vsak za-se; tudi s tem je bila soseda zadovoljna. Ko je čul Pahom, da je kupil njegov sosed dvajset desjetin, pri čemer mu je bila polovica kupnine dovoljena na obroke, se ga je lotila zavist. Vse pokupijo, si je rekel, in jaz ostanem praznih rok. Posvetoval se je z ženo. ^ "Kmetje kupujejo", je dejal, "gledati morava, da dobiva tudi midva kakih deset desjetin." Prevdarjala sta, kako bi napravila. Sto rublje v sta si prihranila .-prodala sta zdaj žrebe, prodala po lovico panjev, udinjala sina za delavca — in tako spravila skupaj polovico denarja. Pahom si je pogledal zdaj petnajst desjetin z malo lioste in se pogajal s sosedo — za petnajst desjetin se je pobotal, dal roko in aro. Peljali so se v mesto, napravili kupno pogodbo, polovico denarja je položil, za ostanek se je navezal. da plača v dveh letih — Pa-liom je imel torej zemljo. Izposodil si je pri svaku denarja, kupil semena in posejal kupljeni svet. Vse je izvrstno brodilo. Ze v enem letu je mogel poravnati dolg pri sosedi in pri svaku. Pahom je bil zdaj sam gospodar. Oral je lastno zemljo, kosil seno na lastnih tleh, na lasten travnik je gnal svojo živino. Ni se mogel dovolj naveseliti: drugačna se mu je zdela trava in drugačne rožice so cvetele v njej; preje mu je veljal ta svet kakor vsak drug. zdaj pa je bil poseben košček božje zemlje. ... * Pahom se je veselil svojega življenja. Vse bi bilo dobro, ako»bi le kmetje pustili na miru njegova polja in ne bi pasli po njegovih travnikih. V vsem prijateljstvu jim je prigovarjal. Oni pa niso nehali goniti svojih krav na njegovo livado in ponoči so prihajali tuji ko- ji v njegovo žito. Pahom -jih je zapodil in ni zameril kmetom. — Slednjič pa se je ujezil in je težil pri sodniji. Vedel je dobro, da so delali kmetje v sili, ne iz hudobije. Vendar je menil, jim moram za-soliti. drugače popasejo vse. Dober nauk bo koristil. S pomočjo sodnije je poučil več kot enkrat, več ko en kmet je dobil kazen. Tako se je zgodilo, da so dobil isosedje piko na Pahoina in so mu radi nagajali. Nekoč se je bil splazil kmet ponoči v gozdič in da si napravi lubja. izpulil kakih deset mladih lip. Pahom se je peljal skoz svojo bost o in glej — nekaj Jdešči na tleh. Ko je prišel bliže, je videl obeljena drevesca s koreninami ležati na tleh. Jeza ga je pograbila. Ne ene lipe mi ni pustil hipov. Ako bi le mogel dognati, kilo je storil to. tega bi si privoščil. Premišljeval je in premišljeval, kdo bi mogei biti. To ni storil nihče drugi ko Sjemka. Šel je gledat na Sjernko-vo dvorišče, a ni našel ničesar. To je bil prepir! In od tistega trenot-ka je bil Pahom prepričan, da ni bil nihče drug ko Sjemka. Vložil je tožbo. Sodišče se je sešlo in — ker ni bilo dokazov — p prost i lo kmeta, kar je spravilo Pahoma- čisto v; sebe; skregal se je z občinskim načelnikom in s sodniki. "Vi", je vpil, "delate tatovom dolge prste. Ako bi vi sami živeli po pravici, ne bi dajali prostosti tatovom." • Z vsemi sosedi je bil skregan. 'Pač se je bilo povečalo njegovo posestvo, v občini pa mu je postajalo tesneje in tesnej.... Glas se je širil v tem času, da se veliko ljudstva seli v novopridob-Ijene dežele. Pahom si je mislil: kaj treba meni samemu puščati svojo zemljo ? Ako bi jih pa šlo nekaj naših, postalo bi prostorne-je tukaj. Njih svet bi pokupil in ga združil z mojim posestvom. Pretesno nam je tukaj. Ko je sedel nekoč doma. je poprosil kmet-popotnik, da bi ga vze-i pod streho. Pahom ga je pridrži pri sebi čez noč, ga dobro pogostil, povprašal, odkod ga vodi Bog. in govoril ž njim o tem in o-nem. Kmet je pripovedoval, da priha ja od dolenje Volge, kjer je delal; veliko da se jih je naselilo tam; vpisali so jih v občino in oddelili za vsako dušo deset desjetin: krasna zemlja, veselje je gledati polno klasje. Neki kmet je prišel nag in ubog, samo svoje roke je prinesel seboj, in zdaj je posejal do petdeset desjetin z žitom. Lani je prodal samo žita za pettisoč rabljev. S slastjo je poslušal Pahom. Mislil si je: pokaj bi se trapil tukaj v tesnobi, če lahko živiš dobro? Zemljo in dvor hočem prodati in si za prejeti denar nakupiti sveta ob dolenji Volgi in urediti gospodarstvo. Tukaj v tesnobi je večen prepir. Pojdem, da tam na mestu po izvem. Ko je nastalo poletje, se je odpravil na pot: do Samre z ladijo po Volgi, odtam peš kakih štiriti-soč vrst. Dospevši na mesto, je našel vse tako, kakor so mu opisali: deset desjetin je oddeljenih za dušo in radi sprejemajo kmetje tujca v občino; ako prinese kdo denarja seboj, lahko dokupi sveta, kolikor ga veseli; tri rublje za de-sjetino najboljše zemlje. Ko je Pahom vse poizvedel, se je povrnil na jesen domov, prodal z dobičkom svojo zemljo, prodal hišo in živino, se izbrisal iz občine, počakal pomladi in odpotoval z družino v novopridobljene dežele. Slovens ko katoliško podp. društvo ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Wlllock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 20U, N. Cor. 3rd St. Rock Springs, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIX, Box 402, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUIIlC, Box 537, Forest City, Pa. PooblaSC-euec: JOSIP ZALAli, 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 47:{4 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORINO, Box G22, Forest City, Pa. II. nadzoruik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Com>maugh, Pi. III. nadzoruik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 72, East Mineral, Kans. I. porotnik: MARTIN STEFANČic, Box 7S, Franklin, Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOPCIČ', 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Green- field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, BrMgei>ort, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box i::5, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, %Vitt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Bor 707, Forest City, Penna. DruStveno glasilo: "GLAS NAROD A." Dospevši z družino na mesto, ;e je nastanil Pahom v veliki vasi in se vpisal v občino. Ko je bil pogostil starejšine, je takoj dobil vse. iistine. Zdaj je bil sprejet in oddelili so inii za pet duš, razun paV .lika petdeset desjetin v različnih poljih. Začel je obdelovati in kupil je živine. Samo na dušnem deležu je imel zdaj dvakrat toliko ko preje — in kako rodovitno zemljo! Vsega je imel zadosti in lahko je redil živine, kolikor je hotel. Spočetka, ko je še obdeloval in urejal gospodarstvo, se mu je zde lo vse izvrstno; ko pa se je bil 11-živel. se mu je začelo zdeti tudi v tem kraju pretesno. Kmalu ga je zamikalo, kakor so delali drugi, da.bi sejal pšenico, ali v občinskem svetu je bilo malo trdih tal. Mehkih tal je dosti, a so samo za rž, pšenica hoče trdih tal. Trda tla imajo vsi radi. Xi jih dovolj za vse. 0 tem je voden prepir. Premožni hočejo sejati sami in zadolženi prepuščajo trgovcem dobra tla namestil plačila. Prvo leto je posejal Pahom pšenice na prideljeni mu zemlji; obrodila je izvrstno, vsled česar je dobil veselje, da bi imel več sveta na razpolago. Peljal se je k trgovcu in je vzel v najem zemlje za eno leto. Žetev se je bogato obnesla. Žalibog so ležala polja predaleč od vasi, do petnajst vrst je bilo treba voziti domov žito. Videl je — v okolici so živeli kmetje, ki so kupčevali. po pristavah in so bogateli. Koliko bolje bi bilo, si je mislil Pahom, ako bi jaz, namestil do jemljem v najem, zemljo kupil in istotako napravil pristave — to bi dalo okroglo posest v eni roki. Jn premišljeval je, kako bi napravil, da bi vkupil dobre zemlje. Tu je naletel na kmeta, ki se je bil — v posesti petstotih desjetin — uničil in je hotel zdaj poceni prodati svojo last. /edinila sta se: Pahom je imel plačati petnajsto rubljev, od teli polovico takoj, drugo pozneje. V tem času je prišel, da nakrmi konje, potujoč trgovec na Palio mov dvor. Pila sta čaj; govorila o tem in onem. Trgovec je pripovedoval, da prihaja daleč sem od Baškirjev; tam da je kupil sveta, kakih pettisoč desjetin. in plačal za to tisoč rubljev. Pahom ga je izpraševal. Trgovec je dal natančnih pojasnil. . w "Samo se mora človek", je pravil, "izkazati dobrega njih starej-šinam. Kaftanov in preprog sem razdelil med-nje, kakih sto rubljev me je stalo; tudi sem razdelil zabojček čaja in sem dal vsakemu piti žganja, kolikor je hotel. 1)?-sjotino sem dobil po dvajset k.,-pejk — tukaj je kupno pismo — zemlja ob reki kakor stepa sta travnat svet." Pahom ga je izpraševal dalje. "Sveta", je poročal trgovce, "ne obhodiš v enem letu -- vse to je baškirski svet. Ljudje so neumni kakor ovce, od njih kupi človek lahko skoro zastonj." Pahom si je mislil: e, kaj bi kupil za svojih ti^oč rubljev petsto desjetin in si nakopal povrhu še dolg na vrat, ko si lahko pridobim za isti stvo. .. denar neizmerno pose- Paliom je vprašal za pot k Ba-jškirjem. Ko je bil spremil trgovca, se je odpravil na pot. Na polje in dom naj bi pazila žena, vzel je seboj smo hlapca. V bližnjem mestu, medpotoma, sta kupila zobojeek čaja, daril, žganja — kakor je bil nasvetoval trgovec. Vozila sta se, vozila — petsto vrst sta bila že prevozila — sedmi dan sta prišla v pastirski tabor kakor je bil povedal trgovec. Ob reki. v stepi, žive Baškirji v kibitkali (šotori); ne orjejo, ne jedo kuha; krave in konji se pasejo po stepi; za šotori so privezana žrebeta in k njim priženejo dvakrat na dan matere kobile; iz konjskega mleka delajo kumis (kisla. jako zdrava pijača ; ženske medejo kumis in delajo sir; moški ne dela drugega nego pije kumis in čaj, je jančje meso in s vira na piščal. Vsi so debeli, veseli, praznujejo vse poletje. Neolikano ljudstvo. ne razume ruskega, a je prijazno. Ko so zagledali Pahoma, so prišli Baškirji iz svojih šotorov in obkrožili gosta. Tolmač je bil pri pri roki, kateremu je povedal Pahom, da je prišel kupit zemlje. Baškirji so kazali svoje veselje, prijeli so Palioma pod pazduho, ga peljali v svoj boljši šotor, ga posadili na preprogo, mu podložili pernice in ga napajali s čajem in kumisom, zaklali so tudi janca 111 ga pogostili s pečenko. Pahom je prinesel iz svojega ta-rantasa (ruski voz) zaboj čaja kakor tudi drugih daril in jih je razdelil med Baškirje. Baškirji so bili veseli. Čebljali in čebljali so med seboj — nato so veleli tolmaču. naj govori. "Dajo ti povedati", je pričel tolmač, "da te imajo radi. Pri nas je navada, napraviti gostu vsa mogoča veselja, z darili se zahvaliti za darila. Ti si nas obdaril, zdaj 'pa povej, kaj ti dopadj našega, da te obdarimo." "Najbolj mi dopade pri vas vaša zemlja", je odgovoril Pahom. "'Doma pri meni je pretesno in zraven je že vse pod pljugom. Vi pa imate veliko zemlje, in dobre zemlje. Žive dni nisem videl take -jemlje." Odgovor Pahomov je prestavil tolmač. Zopet so čebljali Baškirji. Kaj čebljajo, Pahom ne razume, a vidi, da so dobre volje in se smej.«-jo. Nato utihnejo, gledajo Pahoma in tolmač govori: "Dajo ti reči, da so ti hvaležni za tvojo dobrotljivost in ti hočejo odstopiti zemlje, kolikor hočeš. Pokaži samo z roko, katera zemlja te bode v oči — in tvoja bo." Baškirji so se pomenkovali in nazadnje so se začeli prepirati. Pahom je vprašal, odkod je nastal prepir Tolmač je odgovoril: "Eni menijo, da treba vprašati starosto, brez njega da se ne sme skleniti nobene pogodbe; lahko tudi brez staroste, trdijo drugi." * (Konec prihodnjič.) Imenik uradnikov aievaih društev Jugoslovanske Katoliške Jednote v Zjed. državah ameriških. Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 1. v Ely, Minn. Predsednik: Štefan Banovec, box tajnik: Jus. J. Pesehel, box 165; blagajnik: Jožef Zobec; zastopnik: Frank Koščak, box 920. Vsi v Ely, M lun. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo I Hi dvajsetem v Jos. Skaletovi dvorani. Društvo Sv. Srca Jezusa štev. 2, v Elj, Minn. Predsednik: Josip Kolenc, box .119; tajnik: Jobu H. Merhar, box 95; blagajnik in zastopnik: Ludvik PeruBek, box 982. Vsi v Ely, Minn. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Josip Skaletovi dvorani na Sheriden St. Društvo Sv. Barbare štev. 3, v La Salle, 111. Predsednik: Bregač Joseph, 437 4tb sr., Crosud;in. Militi.; tajnik: Jobu Drago-till, box 003, Soudan, Minn.; blagajnik: Anton Gornik, box 1505, Tower, Minn.; zastopnik: Anton Štefanieh, box 1190, Tower, Minn. Društvo zboruje vsako četrto (4.) nedeljo v mesecu v cerkveni kapeli v Tower, Mlnu. Društvo Marije Pomagaj štev. G, v Lorain, O. Predsednik: Jolm Kotnik, 1712 E. 2Mb St.; tajnik: Ludovtk Petkov.šek, 1025 E. »1st St.; blagajnik in zastoje nik: Frank Krištof, 1005 E. 29th St. Vsi v 1 .oralu, O. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu dopoldne v Frank Justi-novlb prostorih. Društvo Sv. Cirila in Metoda štev. 9, v Calumet, Mich. Predsednik : Slike Kloliuchar, 115 — 7tli St.; tajnik: John Ilenieh, 817 Scotc St.; blagajnik: Mike Sunieh, Jr., 421 Vili St.; zastopnik John Ileuhh, 817 S« '.tt St. Vsi v Calumet, Mieh. Društvo zltoruje vsako tretjo nede-1 j<» v mesecu po prvi sv. maši v cerkveni dvorani Sv. Jožefa. Društvo Sv. Štefana štev. 11, v Omalia, Nebr. Predsednik: Anton Krašovac, 152o Jefferson Sta.; tajnik : Frank Cepuran. 1111 So. i::th St.; blagajnik; Joseph Cepuran, 1123 So. 12tli st.; zastopnik: Frank Žitnik, 1108 So. 22ud St. Vsi v Omaha. Nebr. Društvo zboruje v češki katoliški Šoli na 1 4. ulici vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo Sv. Jožefa štev. 12, v Pitts-burghu, Pa. Predsednik: John BorStnar, 182 — 4.'S1 •_• Butler St.; tajnik Vineenc Arh, 57 Voskamp St.: Pittsburgh. Pa.; blagajnik in zastopnik: Frank Budlč, 833 Phlneas St.. X. S. Vsi v Pittsburgh, Pa. Društvo zboruje na 57 Butler St. v K. S. domu vsako drugo nedeljo v me-e«vu. Dru-.lv« Sv. Alojzija štev. 13, v Bag-galey, Pa. Predseduik: Frank Kolenc, box 42, Whitney, i'a.; tajnik: Ivan Arh, box 102. Whitney, Pa.; blagajnik: Anton Kak, box 5:1. llolstetter, Pa.; zastopnik: Ivan Arh. box 102, Whitney, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v meseni ot> 2. uri i>oi>oldne pri br. Anton Mauser, H o« te t ter, Pa. Društvo Sv. Jožefa štev. 14, Crockett, ("ml. Predsednik: Mihael I\>*el ; tajnik: M. Neuianieh. 201, Crocket. Cal.; blagajnik: F. Veiikonja; zastopnik: F. Gorieh. Vsi v Crocket, Cal. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v I*. 11 anion dvorani v Vuloua, Cal, Društvo Sv. Petra in Pavla štev. 15, v Pueblo, Colo. ( Predsednik: Martin Kočevar, 1219 Eller Ave.; tajnik: Frank Janesli, 1212 Bohmen Ave.; blagajnik: Joseph Bassat, 12-10 So. Santa Fe Ave; zastoje nik : John Zupančič, 1238 Bohmen Ave. Društvo zboruje v John Jermanov! dvorani In sicer dopoldne ob 8. url in zvečer ob T. uri. Društvo Sv. Cirila in Metoda štev. 16, v Johnstown. Pa. Predsednik: Anton Jene, 287 Cooper Are.; Gregor Hreščak, 407 8tli Ave.; blagajnik: Martin Logar, 70S Coleman Ave.; zastopnik: Frank Slabe. 287 Cooper Ave. Vsi v Johnstown, Penna. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v svoji dvorani na 725 Brood Ave. _ , , — Društvo Sv. Jožefa štev. 17 v Aldridge Mont. Predsednik: Jakob Blatnik. Carwin Springs. Mont.: tajnik: John Miku-lič. Alridge, Mont.: blagajnik: John Mikulič, Alridge, Mont.; zastopnik: Geo. /oliee. Box 22, Klein, Mont. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. Tiri dopoldne v Petek in Zobec dvorani na Happy Hallo, Aldridge, Mont. Društvo Sv. Alojzija štev. 18 v Rock Springs, Wyo. Predsednik: Frank Putz, 440 7th St.; tajnik: Frank Fortuua, 315 Gth St.; blagajnik: Kouis Taucher, 299 H & 3rd Sts.; zastopnik: John Putz, 402 7th Sr. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slovenskem Domu ob 10. uri doj>oldtie. Društvo Sv. Alojzija štev. 19 v Lorain, Ohio. Predsednik: Valentin Rozman, 1744 E. 29th St.; tajnik: Frank Pavlieh, 19:;r» E. 29th St.; blagajnik: Frank Ja-nežieh, 1727 E. 33rd St.; zastopnik: Josip Zgone, 1735 E. 33rd St. Vsi v Lorain, O. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani br. Alojzija VI-ranta, 1700 E. 2Sth St.., Globe corne r. Društvo Sv. Jožefa štev. 20, v Gilbert, Minn. Predsednik: Matt. Majerle; tajnik: John Znlier, box 4S4; blagajnik in zastopnik: Frank Lap. Vsi v Gilbert, Minn. Društvo zboruje v Joe Noran dvorani vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Društvo Sv. Jožefa štev. 21, v Denver, Colo. Predsednik: Anton Marinsek, 4S22 Wash. St.; tajnik: Frank Škrabec, 4 Sheedy Row; blagajnik: John Cessar, 5115 North Emerson St.; zastopnik: Frank Smole, 4073 Franklin St. Vsi v Denver, Colo. Društvo zboruje vsakega 10. v meseni \ Mat. Sadarjevi dvorani na 40UO Humbjldt St. Društvo Sv. Jurija štev. 22 v South Chicago, III. • Predsednik: Marko Horvat, 8920 Strand St.; tajnik: Anthony Motz, 9035 Ave. M; blagajnik: Nikola Ja-kovčič, 9021 Ave. M; zastopnik: „\ntho-ny Motz, 9035 Ave. M. Vsi v South Chicago, 111. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Medosh Halle. Društvo Sv. Ime Jezus štev. 25, Evc-leth, Minn. Predsednik: George Kotze, Grant Ave.; tajnik: Louis Govže, 013 Adams Ave.; blagajnik in zastopnik: Anton Fritz, Grunt Ave. Vsi v Eveleth, Minn. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Max Stipetich-evi -lar St. Vsi v Chbsholm, Minn. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Chicholm, Minn. Društvo Sv. Alojzija štev. 31, Brad-dock, Pa. Predsednik: Frank Zapan, 223 Penn Aley; tajnik: Jakob Zalaznik, 507 Cherry Way; blagajnik in zastopnik: Jakob Brancelj, 1008 Cliff St. Vsi v 15 ruddock, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Rubestojnovi dvorani na 11. cesti, vogal Washington St. Društvo Marija Zvezda štev. 32, Black Diamond, Wash. Predsednik: Alojs Krne, box 773; tajnik: Tony Paskar, box ISO; blagajnik: John Terbovec, box G62; zastoje nik: George Porenta, box 701. Vsi v Black Diamond, Wash. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu točno ob 9. uri zjutraj v Masonic dvorani Društvo Sv. Barbare štev. 33, Trestle, Pa. Predsednik: Anton Eržen, R. D. 1. box 82, Turtle Creek, Pa.; tajnik: Fr. Shifrar. Turtle Creek, Pa.. R. F. D. št. 1, Box 70a; blagajnik: Gregor Oblak. R. D. 1. box S2, Turtle Creek, Pa.; zastopnik: Frank Kacin, Turtle Creek. Pa., R. F. D. št v. 1, Box 85. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slovenski dvorani v Trestle, Pa. Društvo Sv. Petra in Pavla štev. 35, v Lloydell, Pa. Predsednik: John Švigelj, box 14; tajnik: Jožef Zalar, box 22; blagajnik: Matija Hribar, box 3; zastopnik Matija Hribar, box 3. Vsi v Lloydell, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo mesecu v lastni dvorani v Lloydell, Pa. Društvo Sv. Alojzija štev. 3G, v Cone-maugh, Pa. Predsednik: Mihael Rova usek, R. F. D. 1; tajnik: John Brezovec, box 0; blagajnik: John Kukovica, box 435; zastopnik: Josip Dromelj, box 275. Vsi v Conemaugh, Pa. • Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo ob !). uri dopoldne v svoji dvorani na First Alley, Conemaugh, Pa. Društvo Sv. Ivana Krstnika štev. 37, v Clevelandu, O. Predsednik: Louis J. Pire, 0119 St. Clair Ave.; tajnik: Ivan Avsec, 5427 Homer Ave. N. E.; blagajnik Anton Zakrajšek. 992 E. G4tli St., N. E.; zastopnik: Frank Millawitz, 1029 E. Olst St., N. E. Vsi v Cleveland, O. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo mesecu v Ivan Grdinovi dvorani, 0025 St. Clair Ave., Cleveland, O. Društvo Sokol štev. 38, v Pueblo, Colo. Predsednik: Mark Ratkovicli, 1230 So. Santa Fe; tajnik: John Kolbesen, 1410 (imen Ave.; blagajnik: .Toe Culig, 1219 So. Santa Fe; zastopnik: Peter :ulig, 1245 So. Santa Fe. Vsi v Pueblo, Colo. Društvo zboruje vsakega 10. v mesecu zvečer v Sv. Jožefa dvorani. Društvo Sv. Barbare štev. 39, v Roslyu, Wash. Predsednik: Juro Jadro; tajnik: Anton Čop, i', o. 440: blagajnik in zastopnik: Mile Baricevič, 1*. O. 375. Vsi v Rislyn, Wash. Društvo zboruje vsako tretjo nedejjo nedeljo v mesecu v Drug Stor Hali v Iloslyn, Wash. Društvo Sv. Mihaela štev. 40, v Cla-ridge, Pa. Predsednik: Andrej Pratschek, box 301: tajnik: Anton Semrov, box 284; blagajnik: Korene Arhar, box 451; zastopnik : Jakob Lazar, box 105. Vsi v Claridge, I'a. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Sloven-sko-Narodnem Domu. Društvo Sv. Jožefa štev. 41, v East Palestine, 0. Predsednik: Frank Kekan, 470 East Martin St.; tajnik: Paul Taucher, box 07; blagajnik in zastopnik: Anton Jur-_ javčič, box 04. Vsi v East Palestine, O. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri sobratu Frank Jurjavčiču. Društvo Marija Pomagaj štev. 42, v Pueblo, Colo. • Predsednik: John Gaber, 1251 So. Santa Fe Ave.; tajnik: Frank Rupar, 222 E. Messa Ave.; blagajnik in zastopnik : John Vidie, 509 Stenton St. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slovenski dvorani, 515 I Ohio Ave. Društvo Sv. Petra štev. 50, v Brookly-nu. New York. Predsednik: Gabriel Tassotti, 423 Throop Ave.; tajnik: F. G. Tassotti, 130 Scholes St.; blagajnik: Jos. Roet-hel, S George St.; zastopnik: F. G. Tassotti, 130 Scholes St. Vsi v Brook-lynu. N. Y. Društvo zboruje vsako tretjo soboto v mesecu v John Klueg Ilubertus Jae-g§er Hali, 211 Montrose Ave., Brooklyn, X. Y. Društvo Sv. Petra in Pavla štev. 51, v Mui-atv, Utah. Predsednik: Louls Založnik, box 33; tajnik: Josip Kastelic, box 34; blagajnik in zastopnik^ Math. Šhober, 118 South St. Vsi v Murray, Utah. Društvo zboruje vsak drugi torek v mesecu v Foresters Hall, Murray, Utah. Društvo Sv. Jožefa štev. 52, Mineral, Kans. Prečsodnik: John Kastelic, box 50, Mineral, Kans.; tajnik: Frank Augu-stin, box 300, West Mineral, Kans.; blagajnik : Peter Benda, box 32S, West Mineral, Kans.; zastopnik: Martin Bamhič, box 307, W. Minneral, Kans. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v Fr. Spaizerjevi dvorani v Mineral, Kans. Društvo Sv. Jožefa štev. 53, v Little Falls, N. Y. Predsednik: Josip Homovec, 2 E. Cesller S. P.; tajnik: Jernej Per, 5 Danube Lane; blagajnik: Paul Osred-kar, 54 Danube S. P.: zastopnik: Alojz Maro.šek, 4 E .Casller S. P. Vsi v Little Falls, N. Y. Društvozboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri |to]M>ldan v lastnem domu na 30 Danube S. P. v Kittle Falls, N. Y. Društvo Sv. Frančiška štev. 54, v Hib-bing, Minn. Predsednik: Anton Krouiar, 3U2 Thirth Ave.; tajnik: Jožef Šiuulc, box ."'.74; blagajnik in zastopnik: John Pav-sii i. Vsi v Hibbtng, Minn. »ruštvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10, url dopoldan v Narodni dvorani. Društvo Sv. Roka štev. 55, v Union-town, I'a. Predsednik : Urban Pičel; tajnik : Jožef Kramar, box 43; blagajnik: Urban Rupar, box«s; zastopnik: Jožef Krumar, box 43. Vsi v Lemon Furnace. Pa. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Ruski cerkvi v Uniontown, Pa. Društvo Sv. Alojzija štev. 57, v Export, >a. Predsednik Bergant John, box 279; tajnik: Anton Murtinšek, box 125 ; blagajnik: Negode Frank, box 192; zastopnik: Kogovšek Frank, box 430. A*si v Export, Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob 2. uri popoldne pri sobratu A. MartinSek, Export, I'a. Društvo Sv. Štefana štev. 58, Bear Creek, Mont. Predsednik: John Kastelic, box 101; tajnik: Peter Kushar, box 209; blagajnik: John Hodnik, box 10; zastopnik: Anton Chesarek, box 16. Vsi v Bear Creek, Mont. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v John Chesarek dvorani. Vsi v Pueblo, Colo. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo (Društvo Sv. Barbare štev. 60, v Chis- ^ v mesecu ob 8. uri zjutraj in ob 8. uri | holm, Minn. zvečer v J. H. Iioitzovi dvorani, 215 E. Northain Ave. Društvo Sv. Alojzija štev. 43, v East Helena, Mont. Predsednik: Frank Rus, box 27: tajnik: Jos. B. Michelich, box 200; blagajnik Anton Smole, box 102; zastopnik : John Sašek, box 110. Vsi v East Helena, Mont. Društvo zboruje vsacega 20. ob 7. uri zvečer v Joseph Luzarjevi dvorani. Društvo Sv. Martina štev. 44, v Bar-berton, O. Predsednik: Matli. Kramar, box 223; tajnik: Louis Balant, 112 Sterling Ave.; blagajnik in zastopnik: Frank Škerl, 214 Center St. Vsi v Barberton, Ohio. Društvo ztKiruje vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob dveh ih>i>oldne na 430 Bolivar li'd. dvorani. Društvo Sv. Jožefa štev. 45, v Indianapolis, Ind. Predsednik: Frank Spilar, 715 N. Warman Ave.; tajnik: Alojzij Rud-man, 73S Holiner Ave.; blagajnik: Josip Koreu, 741 N. Haugh St.; zastopnik: John Hriberuik, 2015 W. Walnut St. Vsi v Indianapolis. Ind. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri ]>opoldau v Jačnlk-ovi dvorani. Društvo Sv. Barbare štev. 47, v Aspen, Colo. Predsednik: Matb. Stariha, P. O. box 34; tajnik: Frank Lovšin, P. O. box 37!); blagajnik: Frank Marolt, P. O. box 805; zastopnik: Anton Kastelic, P. O. box 731. Vsi v Aspen, Colo. Društvo zboruje vsaki tretji ponedeljek v mesecu v Elk dvorani. East Hayinan Block. Društvo Vitezi sv. Jurija štev. 49, Kansas City, Kans. Predsednik: Kari Smarekar, 525 Sandusky Ave.; tajnik: George Bajuk, 527 Sandusky Ave.; blagajnik: Peter Jakobčič, 521 Ohio Ave.; zastopnik: Marko Gustin, 440 N. 5th St Vsi v Kansas City, Kans. Predsednik: Louis Kmet, 207 Central Ave.; tajnik: John Erčul, 111 Spruce west St.; blagajnik: Frank Kamidar, 010 Vant; zastopnik: Martin Govednik, 215 West Tamrach St., box 307. Vsi v Chisholm, Minn. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v mesecu v dvorani Johna Oam-pa v Chisliilm, Minn. Društvo Sv. Jurija štev. 61 v Reading, Pa. Predsednik: Anton Jaklič, 393 N. River St.; tajnik: Frank Špehar, 381 X. River St.; blagajnik: Anton Križe, 327 Harold St.; zastopnik: Ivan Stub-lar, 139 N. River St. Vsi v Reading, Pa. Društvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Clinton Hall, cor. Front & Washington Sts. Društvo Sv. Florijana štev. 64, v So. Range, Mich. Predsednik: Kralj Nikolaj, Baltic, Mich.; tajnik: Muhovič Mike, Baltic, Mich.; blagajnik: Paul Lukanich, So. Range, Mich.; zastopnik: Muhovič Mike, Baltic, Mich. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Štimac dvorani. Društvo Sv. Petra in Pavla štev. 66, v Joliet. IIL Predsednik: Jožef Jurjevič, 1201 N. Broadway St.; tajnik: Anton Barbič. 1009 X. Broadway St.; blagajnik: John Papič, Broadway St.; zastopnik : Jožef Zalar, 1002 N. Chicago St. Vsi v Joliet, 111. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu vstari šoli sv. Jožefa. Društvo Isus Prijatelj Malenih štev. 68 v Monessen, Pa. Predsednik: Nikola Vincetich, 1230 Morgan Ave.; tajnik: Michael Mahov-lieh, box 17S; blagajnik: Ladislav Vrba nič, box 23 People National Bank; zastopnik: August Bendekovich, box 43 People National Bank. Vsi v Monessen, Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob 2. uri popoldan v dvorani Mije Gašpiča v Wiretonu, (in Monessenu), Pa. ___ Društvo Sv. Petra štev. 69 v Thomas, W. Va. Predsednik: Jakob Luzar, box 74, Ben Bush, W. Va.; tajnik: Ivan La-hajner, box 215, Thomas, W Va.; blagajnik in zastopnik: Ignaz Golob, box 300, Thomas, W. Va. Društvo zboruje v Andrej Cudrovi hiši. Društvo Zvon štev. 70, v Chicagu, IIL Predsednik: Frank Retel, 1S27 W. 22nd St.; tajnik: John Zvezieh, 2294 Blue Island Ave.; blagajnik: John Zvezieh, 2294 Blue Island Ave.; zastopnik : John Vol kar, 2304 So. Hoyne Ave. Vsi v Chicago, 111. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob drugi url popoldan v cerkveni dvorani, 22nd Pl. & Lincoln St. Društvo Sv. Janeza Krstnika štev. 71, v Collinwood, O. Predsednik: Luka Terček, 15G17 Holmes Ave.; tajnik: John Malovrh, 439 E. 15Sth St.; blagajnik: Karol Krall, 105 E. 150th St.; zastopnik: Frank Mivšek. 10017 Holmer Ave. Vsi v Col-linswoad, O. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri poiioldne v šolski IvoranL Društvo Sv. Barbare štev. 71, v Ra-vensdalle, Wash. Predsednik: Georg Butala; tajnik: John Bisjak; blagajnik: John Arko; zastopnik: Jakob Ramšak. Vsi v Ra-vensdale, Wash. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Frank Markusa dvorani v Georgetown, Wash. Društvo Sv. Janeza Krstnika štev. 75, v Cannonsburg, Pa. Predsednik: Andrej Milavec; tajnik: George Slialtz, box 38; blagajnik: Joku Zainida, Houston, Pa., box 308; zastopnik: John Koprivšek. Vsi drugi v Meadow Lands, Pa. Društvo zboruje v Bear Hall, Meadow Lands, Pa. ob 9. uri zjutraj. Društvo Sv. Jožefa štev. 76, v Oregon City, Ore. Predsednik: Jožef Mislej, 91S E. 12. St.; tajnik: Jos. Kestnar, box 105; blagajnik : Frank Sekne, 001 llth ami Madison St.: zastopnik : Ivan Jarc, box 174. Vsi v Oregon City, Ore. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob iy> uri popoldan v McLaughlin dvorani. Društvo Sv. Rešnje Telo štev. 77, v Grab Tree, Pa. Predsednik: Ivau Furda, box 463; tajnik: Peter Oženič, box 4G3; blagajnik : Martin M i kovic; zastopnik : Peter Oženič, box 403. Vsi v (Jrab Tree, Pa. Društv o zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri sobratu Peter Oženič. Društvo Sv. Alojzija štev 78, v Salida, Colo. Predsednik: Jolian Ambrošič, box 17; tajnik: Jolian Mautz, box 53; blagajnik Matija Mautz, box 055; zastopnik: Louis Mostella, box 517. Vsi v Salida, Colo. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 10. v mesecu v lastni dvorani pri rudotopilnici. Društvo Sv. Barbara štev. 79, v Heil-wood, Pa. Predsednik: Anton Šmon, box 144; tajnik: Alojzij Kitt, box 85; blagajnik: Frank Ložar, box 68; zastopnik: Anton Šmon, box 144. Vsi v Heilwood, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih Franka Prosen. Društvo Sv. Jerneja štev. 81, v Aurora-Illinois. Predsednik: Leopold Vesel, 537 Aurora Avenue; tajnik: Martin Jurkas, 545 Aurora Ave.; blagajnik: Anton Werbič, 635 Aurora Ave.; zastopnik: Jernej WerbiC, 035 Aurora Ave. Vsi v Aurora, 111. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. Društvo Sv. Janeza Krstnika štev. 82, v Sheboygan, Wis. Predsednik: Mike Skok, 223 N. 8th St.; tajnik: Joe Mežnarsich, 1809 N* Sth St.; blagajnik: Anton Borše, 2033 X. Sth St.; zastopnik: Matija Urban-cich, 1129 S. 10th St. Vsi v Sheboygan, Wis. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. Društvo Sv. Martina štev. 83, v Superior. Wyo. Predsednik: Urban JelovSek, box 155; tajnik: Anton Vehar, box 152; blagajnik: Anton Pivk, box 07; zastopnik : je blagajnik box 552. Vsi v Superior, Wyo. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih South Superior Bar Hali. Društvo Sv. Andreja štev. 84, x Trinidad, Colo. Predsednik: Geo Preskar, Forbes, Colo.; tajnik: Frank Bajt, 225 W. M. St., Trinidad, Colo.; blagajnik: Martin Orekar, 225 W. M. St., Trinidad Colo.; zastopnik: Frank Orekar, Valdez, Colo. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo V mesecu v Union Hall, v Trinidad, Colo. Društvo Sv. Jožefa štev. 85 v Aurori, Minn. Predsednik: Frank Levstik, box 103; tajnik: Frank Šušteršič, box 236; blagajnik in zastopnik: Johan Bradač, box 71. Vsi v Aurora, Minn. Društvo zboruje vsako 1. nedeljo po 20. ob 9. uri dopoldan v društveni dvo-ran«- Društvo Sv. Jožefa štev. 86 v Medvale, Utah. Predsednik: Johan Videč, box 312; tajnik: Peter Blatnik, box 2S6; blagaj- nik : Dan. Radovich, box 43; zastopnik : Josip Perčič, box 2S8. Vsi v Medvale, Utah. Društvo zboruje 11. vsakega meseca v dvorani Dan. Radovič-a. Društvo Sv. Alojzija štev. 87, v St. Louis, Mo. Predsednik:. Mihael Grabijan, 2219 So. Second St.; tajnik: Robert Kunstel, 8224 Frederick St.; blagajnik: John Žgur, 2927 Wyoming St.; zastopnik: Robert Kunstel, 8224 Frederick St. Vsi v St. Louis, Mo. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu na 3101 So. 7th St. Društvo Sv. Mihaela štev. 88 v Roundup, Mont. Predsednik: Frank Čebul, Klein, Mont.; tajnik: J. It. Rom, box 90, Klein, Mont.; blagajnik: Anton Polič, Roundup, Mont.; zastopnik: Martin Raueh- Roundup, Mont. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v M. Rau-chovi dvorani. Društvo Sv. Jožefa štev. 89, v Govan-da, N. Y. Predsednik: Jernej Simnovec, box 979; tajnik: Karl Strnisha, box 974; blagajnik: Raefel Sladič, box 979; zastopnik: Frank Belec, box 902. Vsi v Gowanda, X. Y. Društvo "Orel" štev. 90, v New Yorku, N. Y. Predsednik: Petek Peter, 308 E. Otli St., New York City; tajnik: Valentin Orehek, 90 Stagg St., Brooklyn, X. Y.; blagajnik: Jurkas Ivan, 040 Warren St., Brooklyn, X. Y.; zastopnik: Inti-har Ivan, 409 W. 48th St., New York City. Društvo zboruje vsako tretjo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer v društveni dvorani pri gosp. George Koeuig, št. 107 E. 4th St., New York City. Društvo Vitezi Sv. Mihaela štev. 92, v Rockdale, III. Predsednik: Anton Auzelc, 120 Maen Ave.; tajnik: Anton Pire, 113 Central Ave.; blagajnik: Anton Aberetar, 120 Maen Ave.; zastopnik : Joseph Shustar, 113 Central Ave. Vsi v Rackdale, 111. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Antonija Mavrich. Društvo Sv. Roka štev. 94, v Wauke-gan. 111. Predsednik: Matb. Tereb, 1410 So. Sherry R'd., Waukegan, 111.; tajnik: Andrej Bartel, 1034 Lenox Ave., North Chicago, 111.; blagajnik: Frank Zore. 1013 So. Sherry R'd., North Chicago, III.; zastopnik: Joe PalanSek, 221 So. Jenesse St., Waukegan, 111. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v A. Pucinovi dvorani, 11. in State Sts.. Xorth Chicago, 111. Društvo Sv. Frančiška štev. 99, v Moon Run, Pa. Predsednik: Frank Maček, box 123; tajnik: Frank Podmiljšak, box 222; blagajnik: Anton Vehar, box 240; zastopnik: Martin Demšar, box SO. Vsi v Moon Ruun, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedelj, v mesecu v dvorani Sv. Barbare. Društvo Matere Božje Karmelske štev. Monongah, W. Va. Predsednik: Anton Hervatin, box 34, Monongah, W. Va.; tajnik: Frank Zgonba, box 100, Monongah, W. Va.; blagajnik: Matija Turkovič, 112 Men St., Monongah, W. Va.; zastopnik: Ant. Simčič, box 143, Midleton, W. Va. Društvo zboruje vsako druao nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri sobratu Matija Turkovič, Monongah, W. Va. Društvo Sv. Feliksa štev. 101, v Wal-senburg, Colo. Predsednik: Johan Rotar, Tiaga box 114 Huerfano Co. Colo.; tajnik: Frank Wodenik, c/o Gordan Mine, Walsen-burg, Colo.; blagaj.: J. Uršič, box 71. Toltee, Colo.; zastopnik: David Šušteršič, box 71, Toltec, Colo. Društvo zboruje pri sobratu Lorenc Kapušin-u na 7. cesti v Walsenburg. Colo, ob 10. uri dopoldne. Društvo Sv. Marije Vnebovzetje štev. 103, v Collinswood, O. Predsednica: Marija Anžlin, 723 E. 156th St.; tajnica: Angela Pucelj, 60S E. 160th St.; glagajnica: Marija Lav-rič, 15717 Saranac R'd.; zastopnica: Ivana Wrankar, 14905 Silvia Ave. Vsi v Collinswood, O. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. Društvo Jugoslovan štev. 104 v Chicago, IIL Predsednik: Blish Jožef, 1942 W. 22nd Place; tajnik: Peloza Anton, 2300 Winnemac Ave. & Revanswood St.; blagajnik: Weber Lovrenc, 1911 W. 23rd St.; zastopnik: Anton Kervin, 703 S. Laflin St. Vsi v Chicagu, III. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne na Racine Ave. v Xarodui dvorani. Društvo Sv. Martina štev. 105, v Butte, Mont. Predsednik: John Deslich, 225 Gay-lord St.; tajnik: Joseph Gersich, 2100 Spruce St.; blagajnik: John Petritz, 2100 Spruce St.; zastopnik: Martin Evatz, 1259 Talbot Ave. Vsi v Butte, Mont. Društvo zboruje enkrat na mesec in sicer vsako drugo premembo delavskega dne v dvorani na 436 Kamper Ave. Društvo Sv. Janeza Krstnika štev. 106, v Davis, W. Va. Predsednik: John Mramor, P. O. box 517; tajnik; Franc Mlač, P. O. box A 314; blagajnik: John Bogdanovi?, box 391; zastopnik: Josip JaSšelič, P. O. box 42. Vsi v Davis, W. Va. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v dvorani John Bogdanovicha. Društvo Duluthski 'Slovani' štev. 107, v Duluth, Minn. Predsednik: John Movern, 483 Me-saba Ave.; tajnik: Frauk Delatcb, 409 Mesaba Ave.; zastopnik: Tomaž Mrš-nik. 1223 Glen Place. Vsi v Duluth, Minn. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v uradu 'Xarodnega Vestnl-ka'. Društvo Sv. Antona štev. 108, v 1 Youngstown, Ohio. Predsednik: Anton Xagode, box 454, Struthers, O.; tajnik: Alojz Urbas, box 32, Struthers, O.; blagajnik: John Čo-nič. 532 Tyndale Ave., Yougnstown, O.; zastopnik: Anton Kikel, 1110 Franklin Ave., Youngstown, O. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne na 1110 Franklin Ave., Youngstown, Ohio. Društvo Marija Trsat štev. 109, v Keewatin, Minn. Predsednik: Tony Lundcr, box G4; tajnik : Jakob Kump, box 175; blagajnik in zastopnik: Frank Grinc, box 175. Vsi v Keewatin, Minn. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Mestni dvorani. Društvo Sv. Frančiška štev. 110, v MeKinley, Minn. ' Predsednik: Ivan Menard; tajnik: Frank Roje; blagajnik in zastopnik: Frank Arko, box 73. Vsi v MeKinley, Minn. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu točno ob 2. uri popoldne v City Hall. Društvo Sv. Jurija štev. Ill v Lead-ville, Colo. Predsednik: Matevž Oblak, 315 W. 2nd St.; tajnik: Anton Hren, P. O. Box 1541; blagajnik: John Ločnlkar, P. O. Box; zastopnik: John Hrtu, 125 E. 2nd St. Vsi v Lead vil le, Colo. Društvo zboruje vsacega 10. v mesecu v dvorani Jožefa Goloba, 104 Hudson Ave. Društvo Janeza Krstnika štev. 112, v Kitzville, Minn. Predsednik: Peter Musicli, Kitzville, Minn.; tajnik: Martin Chernugel, box •509, llibbing, Minn, blagajnik: Frank Gornik, Kitzville, Minn.; zastopnik: Frank Kozlevchar, box 575, Hibbing, Minn. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. ob 2. uri popoldan v prostorih Martina Chernugla v Kitzville, Minn. Društvo "Slovenec" štev. 114 v Ely, Minn. Predsednik: Leonard Slabodnik, box 4S0; tajnik: John B. Smrekar, box A. B.: blgaajnik: Jakob Preshiren, zastoi>- nik: Jakob Preshiren, box 280. Vsi v Ely, Minn. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob i>ol dveh popoldan v Glea-so-ovi dvorani na Sheridan ulici. Društvo Sv. Pavla štev. 116 v Delmont, Pa. Predsednik: John Rupnik, Export S. R. box 24; tajnik: Andrew Bogataj. Export S. II. box 12; blagajnik: Jurij Ovcin, Export S. R., box 9; zastopnik: John Resnic, Lusk. box 114. Vsi v Westmoreland Co., Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri pope'.dne v prostorih Matevž Himca. Društvo Sv. Štefana štev. 117 v Sartell, Minn. Predsednik : Aleš Bernik ; tajnik: Josip Ancelj; blagajnik: Frank Jeklich; zastopnik: Andrej Zupan. Vsi v Sartell, Minn. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob 2. uri popoldan v prostorih brata Franka Krušich-a v Sartell, Minn. Društvo Sv. Jurija štev. 118 v Coke-dale, Colo. Predsednik: Stefan Jengich; tajnik: Joseph Loncarich; blagajnik: Pelar Vincilovich; zastopnik: Joseph Frlan. Vsi v Cokedale, Colo. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. Društvo Sv. Ana štev. 119 v Aurora, Illinois. Predsednica: Antonia Ahačič, R. 5, box 193A; tajnica: Antonija Javornik, 581 Aurora Ave.; blagajniea: Mary Verbič, 635 Aurora Ave.; zastopnica: Anna Jurkas, 545 Aurora Ave. Vsi v Aurora, 111. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v Sv. Jerneja dvorani. Društvo Marija Čistega Spočetja štev. 120 v Ely, Minn. Predsednik: Svetlin Alojzija, box 758; tajnik : Peshel Katarina, box 165; blagajnik: Francis Skubic, box 621; zastopnik: Godec Katarina, box 1071. Vsi v Ely, Minn. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne, v prostorih stare cerkve. Opomba: Ta imenik uradnikov krajevnih društev J. S. K. Jednote je pri-občen v glasilu Jednote vsak mesec po enkrat in sicer okoli 15. Vsa društva, oziroma njih tajniki so vljudno prošenl, nemudoma poročati vse nedostatke in premem be njih uradnikov. Ta imenik je priobčen, kakor ml je bilo dosedaj poročano. Društva, katera še niso poslala vseh zahtevanih podatkov, naj blagovolijo to kmalu storiti. ___j JOBHj^MVMn.^ IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Edward Kalifi, tajnik, C119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Rudoif Trost, tajnik, 393 \V. Central Park, New York, N. Y. Jolui .lager, blagajnik, G241 Upton Ave. So., Minneai>olIs, Minn. Kako so se zdravili bolniki (idejo v vročini ostane, jo vender za kolero pred 80. leti, poterpežljivo prenese. To sini velikokrat skusil, ker sem bil sam __vpričo. Dokler se bolnik «e poti, , , „.. J .. j mu rečem suho, čedno perilo pre- < • , . , i, ».Je nase citatelje za- ' - i i -i . , . obleci. Četudi začne bolniku bolj-i ■) :..-mo /upnika v Babolin . . • .. , , • i-i perhaiati, vender we ne pustim h (ij vk. in, k;tK0 je on zdravil , ,, „ , . , . ... T>. [gorke oblage s želodca vzeti, te-i - t Ku/ne bolezni ljudi. Pis- , , . v . . , w. . imuc io rečem vnovič pogreto na-]i i»• iiisano v stari slovenscim . . . .. , . , „ loziti, in bolnika do vratu z dve- ' 1 .T' . ' ^ ' i - ima rjuhama odeti, de se na na- 1 i' ins einya pisma gospod taj-i 11 t /"< \ , . , , , • ■ gum ne prehladi. Ce se bolnik tu- iiicsti;i v Babohu na list na U-j i • t ^v,*.,,. ... , , di pod rjuho vedno poti. je dobro 1 r 1 ■'skiiii, v kterim. pišejo ta skerb- ... . ' , ' . . ... znamnie, takrat mn pustim vstati, t. 1 i k ; 1 k t > so srečno zdravili . , . , 1,1 1 . , , , , • tode se mora po zimsko obleci, 111 11----, ki - :. ;.- bolezen kolera pri- . , , . , 1 kader se gorke zupe naje, mu do- • ' i'.' , „ ,., I volim tudi malo vina. — Tako že : J- M***** Vi!S v j mnogi mojih bolnikov, ki so zju- w.;.,.si prišla, ne moreni- Boga zboleH zve^er že higi ho_ v. dosti zahvaliti, de _ De se ti ljudje Slin ;. <> k u s 11, 111 tako hitro za to. ' .. , r ,J. . ... . ... perpra vijo, de se vlezejo, jih je SI,I.olezeu pomoč m zdravilo;trpba eneharaa iti in opo. i Kulikor bolj je nevarna miniatL Mene že persi bole> ker ... i" 'ko uzeie se da ozdra-; i - - i i - • , , . , .* nepoducium ljudem je komaj in \:ii , ..k r- boltzen brez zdravil- ' - 1 - . . . te/.ko mogoče, kai ]>ametnega do-siiH tierpelie, tako pusti bolni- , .. m - 1 1 • -1 - , .. . povedati. — Tri tedne sun od ju- k;i, zdravila rabijo ia nuca- . , . , , , t , J . . tra do večera od hise do liise ho-J.,: ktkor g«.-ovo umerje, k e- dll ak . itaU tukej ni bilo 1 L 1 11 /r" b,vz zdn!vl! I,a{)U:Jt' mogoče napraviti), sini per bolni- j; i ■ mi 1; 1 k u spru-uje skiKsuia (ka- , . . * J , . . , kili slatal Tiiih roke in noge, in se ki' de )■• dvakrat dvoje slirij. de . . . „ , . , . . , .... nisim me bal, tako de sim od same k,:- .,|eu ne umerje, ce le moje veHke h ;illr oslabel; ua tisto veselje me je po- t .-r ■ ti clia. de bolnik ne jenja .. .. . . . 1. ,..',.. , , 4 . živilo, ki silil ga per ti misli ob- poterperzljiv biti; drugi pa. kteri ..... - n __- __ 1 ' . . ' .. . .čutil, de nam je Rog, kteri nas po beljnov, ki po poti rastejo, rečem zrezati, z vodo pariti, ali pa te na drobno /rezane reči med dve ruti djati, in na eni strani z gorkim vinom namočiti, in gorke bolniku nji želodec naglo položiti in ga precej spet dobro odeti. Tudi pijače rečem precej perpraviti, namreč: bele mete, bezga ali pa kamilc, rečem na vodi skuhati, in to bolniku gorko dajati. <'e ni bele mete dobiti, vzamem tudi polaj, kteri per nas po travnikih raste. Če je bolnik žejin, rečem tudi ječmena na vodi skuhati in to gorko piti dajati; če je lačen, mu rečem dati gorke župe, za pijačo pa ječmenove vode. Kader bolnik vročino perstoji, ktera Nekatere bolnike pa bolezen tudi hujši prime, s temi ravno tako ravnam, kakor sim že povedal. Če pa tako ne morejo v pot priti, rečem nektere pariti, nektere pa kopati. Pariti se da bolnik tako-le: Čeber se pernese in bolnik se v njem na stolček posadi; k nogam bolnikovim na dno čebra se de- Pariška moda — "made in Germany". "Mueneh. N. N." citirajo članek "Tempsa", kateremu je neki strokovnjak izjavil, da je od 90 francoskih modnih časopisov, ki so jih čitali v Parizu, izhajalo 70 v Frankobrodu, Berlinu ali na Dunaju. Iz Pariza pa so jih potem pošiljali po celem svetu kot pristne francoske modne liste. V Frankobrodu so na primer izdajali "Chic de Paris", "Modeles de Paris", na Dunaju "Mode Parisienne", "Al bum Blouses", "Neuvelles du Chic Parisien", "La Kevue Parisienne". "Le Grand Luxe Parisien", "La Parisienne Elegante" in mnoge druge. V Berlinu pa so izhajali: "L'Ideal Parisien", 'Les Jolies Modes de Paris" itd. Listi so prinašali "pariško" modo, o kateri pa v Parizu niti sanjali ni so. — LISTNICA UREDNIŠTVA. A. Š., La Salle, 111. — Dopisa ne moremo priobčiti, ker je preveč lietad vual it rije vroči cegli ali oseben- S takimi stvarmi se ne do kamni, na ktere se jesih na pol s S('ze ničesar dobrega, pač se pa žganjem zmešan vlije, bolnik se naPravi se ve5 razprtij kakor jih hitro do vrata s koci ali s kožuhi Je- DoPls vam je na razpolago. da soparica ne more ni-|Pos]Jlte svoJ naslov.__ razbeljeni cegli pa se Kje je ALOJZIJ PEČEK? Doma zavije kjer ven tako dolgo premenjujejo in v no-vič polivajo, de se bolnik začne potiti. Po tem se bolnik more posušiti in obrisati, se perbleči in v posteljo spraviti, in gorko oblago na želodec dobiti (kakor je bilo pred rečeno). S soparico se tudi tako-le lahko ravna: Naseka se akaeijevih vej. te se v vodi per ognju zavro, in vroč krop v čeber vlije. Bolnik se vsede na stolček v čeber, in pod noge se mu dene spet drug manjši stolček, de noge do kropa ne pridejo, tako se spet dobro zavije, de ga soparica spoti. Skuhane akacijeve veje so po moji skušnji za kopel boljši, kakor pa dišeče zeli, ktere sem poprej tako rekel kuhati, in bolnike v njih kopati. V gorki kopeli je tre- je iz Velikih Blok, pošta Nova vas pri Rakeku. Pred enim letom je odšel iz Clevelanda, O., v Rumely, Mich. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi sestri: Miss Frances Peček, 968 E. 74. St., Cleveland, Ohio. (14-17—8) NAŠI zastopniki, kateri bo pooblaščeni pobirati na rot nlno m "Glaa N-^da" in knjige, ka kor tudi aa vse druge v nafio itroke a padajoče posle: Jenny Lind. Ark. In okolica: Mtchaei Oirar. 8m FmdsM, CaL: Jakob Lovita Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadvllle, Celo.: Jenr Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cnllg, j. M. Hojts, Frank Janesh In John Germ. Solidn, Colo, in okolica: Loot* Co stall o t The Bank Saloon 1. Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich. Clinton, Ind.: ljambert Boiskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rodman Woodward, I a. in okolico: Luka s Podbregar. Aurora. 111.: Jernej B. Verbič. Oclesby, IIL: Math. HrlbernU. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. Depue, 111.: Dan. Badovinac. La Salle, IIL: Mat. Komp. Joliet, IIL: Frank Lanrlch, John Z« letel In Frank Bam bleb. Mineral. Kans.: John Stale. Wonkecsn, IIL: Frank PetkovSek Is Math. Ogrln. So. Chicago, UL: Frank Čeme la Rudolf Požek. Springfield, UL: Matija Barborl« Frooteaae, Kaos. In okolica: Fr*,, Mulkery, Kans. la okoUea: Marttr Kos. Calumet, Mirk. In okoUea: Pave) Shalta in M. F. Kobe. Manistlqne, Mich. In ekoUea: B Kotadan. 80. Range, Mi eh. In rtcollea: a. u UkovW. Aarera. man.: Joslp Fnglaar Chlsholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrlcli In Frank Žagar. Dnlnth, Minn.: Joseph Sharabcnt. Ely, Minn. In okolica: Ivan Gonle, M. L. Kapsch, Jos. J. Peshel In Loulf M. PernSek. Eveleth, Min.: Jurij Kotae. Gilbert, Minn. In okoliea: L. Vesel Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolico: Joe Adamieh. Nash wank, Minn.: Geo. Manrln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlrb St. Loots, Mo.: Mike Orabrlan. Aldridge. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Moot.: Math. UHcb 3409 N. 5th Ave. little Falls. N. ¥.: Frank flr-.^ -Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J Marlneič, Chaa Karllnger In Jskor Besnlk. Barberton. O. In okoUea: AloJn Bi lant. Bridgeport, O.: Frank HoCevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk Lorain. Ohio in okoliea: John Knn Is 1735 E. 33. St Tonngston, O.: Ant. Klkelj Oregon City. Oreg.: M. Justin Allegheny, Pa. In okoliea: M. da 'eh. Bessemer. Pa.: Lonls Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleterfiek. Bnrdine. Pa. in okolij: John Ker HJfailk. Conemangh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge. Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa.: John Kokll^t Brougbton. Pa. Id okoliea: A. Den Kar. Darragh. Pa.: Dragntln SlsvlA. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Sub or Export, Pa. in okoliea: John Prostor Forest City, Pa.: Karl Zalar In Fr Greensburg Pa. in okoliea: Joseph Novak. Irwin. Pa. In okoUea: Frank Pmb far Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja lr John Polanc. Maniania, Pa.: F. Gottlieher Meadow Lands, Pa.: Georg Sehnlts Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Moon Knn. Pa. la skoliea: IV« n> MaSek. Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvaantk Tgnas Magister. Z. Jakfte tn TJ R J* tohich. Steelton, Pa.: Anton ITren. Unity Sta* Pa.: Joseph fikerlj West Newton. Pa. In oktdlea: Josi* *ov»n Wllloek. Pa.: frtnk senw la Jomo> •»eterneL Toele. Utah: Anton PaifilS Winterqnarters. Utah: Lonls Bl» Black Diamond. Wash.: Gr. Porent* Bavensdale. Wash.: J&koh Bon •k Davit. W. Va. In okoliea: Join Br*» Ich. Thomas. W. In okoliea: frist Koeijan In A. Korenchan. Grafton, Wis.: John Btampfel Kenoha. Wis.: Aleksander Pf»7.dtr Milwaukee, Wis.: Joalp Tratnik rohn Voflovnlk In Frank Meh. Sheboygan. Wis.: Frank Seplcb 1» leronlm Svetlin. West Allla. Wla.: frank flkoi 1» Lonls LončarlO. Bock Springs. Wyo.: a Jn»rl» b 7al. Stalleh Kfammr. Ww : Jo^n Moma DAROVI. Za nesrečno Zupanovo družino v Grove City, Pa. Saginaw. Mich. Josip Bohinc 75f; po 50^: Anton Carman, Jurij Polak. Frank Anžiček. John Graf. John Pezdir, John Vrtač-nik, Anton Grajžar in Matija Kant: po 2511: Anton Zatekel, Josip Milar, Anton Gol), Miha Rogl, Blaž Eržen, Frank Stefe, Ignacij Poslinger. Frank Dovžan, Matija Janša in John Razpotnik. (.Matija Rant, nabiralec.) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim šreem naznanjamo prijateljem in znancem, da nam je neizprosna smrt odvzela preljub-ljenega sina oziroma brata JOŽEFA LIKARJA. Ranjki je bil star 22 let, v Ameriki je pa bival devet let. Tukaj zapušča očeta, mater in dva brata, v starem kraju pa brata in dve sestri. Najprisrčnejša hvala vsem, ki so nas tolažili v težkih urah. posebna hvala pa društvu sv. Barbare št. 33 J. S. K. J. v Trestle. Pa., in postaji št. 39, spadajoči k društvu sv. Barbare, katerih član je bil pokojnik. Člani so mu priredili krasen pogreb. Pokopali smo ga na katoliškem pokopališču v Unity, Pa. Hvala vsem za lepe vence! Jakob in Marija Likar, žalujoči stariši. Trestle, Pa., 13. avgusta 1915. IŠČEM SLUŽBO nočnega čuvaja ali pa pumpmana. •J;iz sem ponesrečil v premogpko-pu, kjer sem izgubil desno roko. Sedaj sem star 38 let ter imam ženo in štiri otroke. Govorim slovenski, nemški in tudi angleški jezik. Rojen sem na Dolenjskem, žena pa v Brezovici pri Dobu 11a Gorenjskem. Sem vajen pri strojih in elektriki ter sem zelo pripraven za vsako delo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za kako nieni primerno delo, naj mi piše, za kar mu bom zelo hvaležen. John Smitt, Box 72, Thacker Mines, W. Va. (14-16—S) ZASTONJ dobite 160 uli 320 akrov državne ■zemlje v južnem Coloiadu. Zemlja je jako rodovitna, kar vam lahko dokažejo rojaki, ki imajo tam že zemljo. Dosti vode, dosti lesa. Naselitev in uradna vknjižba znaša 125 dolarjev za 3 60 akrov ali 185 dolarjev za 320 akrov in mora biti plačano takoj, ko ši zemljo izberete. Prvi papir zadostuje. Pridite takoj k meni in jaz grem osebno z vami. Za pojasnila priložite znamko. Frank Clianeher, 2128 California St., Denver, Colo. ZS^3 POZOR! čitateljem in naročnikom naznanjamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega Kole dar j a za leto 1915. Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih knjig. Uredništvo Glas Naroda. NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naroč-Dino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bo da obiskal naš zastopnik Naša posestva v Paterson Park in drugih prostorih v bližini New Torka se je prodalo na mesečne obroke ter so jamčena po Guarantee Mortgage & Title Co. v Passaic. N. .T. S stanarino, katero plačate sedaj, lahko kupite lično hišico, katero vam takoj zgradimo. Vsi pripomočki na lotih, nikakih davkov, nikakih obresti, cena $225 in višje. Prosta vknjižba ali i»ovratek denarja s G% obresti v slučaju smrti. Pišite Se danes gleCe posameznosti ali se pa oglasite pri: Slavonian Department LINT, BUTSCHER & ROSS Room 512, Fifth Floor, 30 Church St., New York. Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list * 'Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom. ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda*. POZOR naročniki v Conemaugh, Pa.! Obveščeni smo, da je pričela ta-mošnja pošta s 1. avgustom dostavljati vse poštne pošiljatve naslovnikom na dom. Prosimo torej cenjene naročnike, da nam NEMUDOMA NAZNANIJO NATANČNI:: NASLOVE SVOJIH STANOVANJ, da zamoremo iste v imeniku popraviti in tako pošti omogočiti, da bode list našim naročnikom redno dostavljala na dom. Upravništvo 'cGlas Naroda". 1 Kje se nahajata: ANDREJ GOLOB. doma iz vasi Asreče. fara j Šmarjeta. Dolenjsko, in FRAN RABZELJ, doma iz vasi ZIo-gajne, fa>a Škoeijan, Dolenjsko' Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju bivališče, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali pa naj se sama javita. — Frank Bati, Box 365, Girard, Ohio. (14-17—S) HARMONIKE tatfcPtnskirii vv»ic tafataja&J 1« Hvnvliea a»4»ifl2ifc ituk, m fitH ffHiii 1» aaassmva. Y *ft?r»r« SUM- aUlT« TraUi poSlja, ktr »«aa maO 1« 1st taksi t Ua jiosla Iz. sofej r crS- Iu&«b Coora. V po*r0u milj od tu. Izplačalo se bo priti. Pridite takoj. — Odlašanje je nevarno. Dr. L, E. SLKGELSTEIN, 308 Permanent Bldg. 746 Euclid Arencr, CleTelanJ, Ofcis Mr. IV01TK0 JAKSH1, ti je pooblaščen pobirati »arod-uino in izdajati tozadevna potrdila. Sedaj se mndi v Pittsburgh, Pa., in okolici. TJoravništvo "<21aa PRVA HRVA5K0-SL0VENSKA TOVARNA TAMBUHIG V AMERIKI priporoča se veem SlovenBkim tam-bursžkim zborom, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tambure. V tej tovarni sc izdelujejo taaibure f>o najno»ejtam litfe. mu tn najpopolDej- •ih uiaetaiiklh ni- OkraSprie »o z biseri in vdakorrt-t-nimi rolaml. Velika zaloga v?ttkovrt-tnih godni in najboljših gramofonov ter finih eloveuskih p!ošč i. t. d. Veliki iluatrova-ni cenik b slikami poiljem vsakema isstonj, Ivan Benčic 4054 St. Clair Atc., Clevul&nd. Ohio. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKTJ ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postreženl. Kadar je kako drnStro namenjano kaplti bandero, sastavo, regaii« fodbene ;nštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, vsriiico, privabi* pr t« itd., na kupite prej nikjer, da tndi mene saccne vprašate. UpraKt-re stane le Sc pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pičite poaj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328. dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NAHODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NABODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne sli- ___ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo Za vaebino oglaaov mi odffovor^13'0001 ~~ Ta številka govori, da je list s.elo razširjen. Mi Bft BTidsiiiTff a« upr»TniitvftVge. osobje lista je organizirano in s|>ada v strokovne unije. brat nenapovedano v našo sob«. Da sem ga spoznal, bi jra lic spre ff . — / jel tako prijazno kot sem storil. Komaj pa smo se pozdravili, je I^[anOn Lescaut \ že rekel ^anon> da se je prišel opravičit radi svojega prejšnega j nastopa. Bil je baje mnenja, da vodi ona nesramno življenje; se- K in K da j Pa je izvedel od najinega služabnika, kdo da sem jaz in pri 5 i • • 5 tem izvedel toliko dobrega o meni, da je naenkrat čutil potrebo, ^ Lnevalier UeS^neUX. ? okleniti z menoj prijateljstvo. ^ ~ ^^ ^ I Dasiravno je imelo to znanstvo, prihajajoče po lakaju zams 0 J nekaj žaljivega in nenavadnega, sem vendar mirno sprejel njegove Spisal: ABBE PREVOST. j laskave besede in sieer radi Manon, ki je bila videti srečna, da _Q__j je bil brat naenkrat tako popustljiv. 5 S -V Par trenutkih se je napravil pri nas tako domačega, da še Za Glas Naroda pre vel: G. P. ^ nama je ponudil za spremstvo, ko sva govorila o povratku v Chail Za Glas Naroda p r e v e 1: G. P. ^ ^ lot. Odstopiti sva mu morala sedež v najinem vozu. Stem pa se j .,rj lias popolnoma udomačil, kajti kmalu naju je tako pogosto 7 (Nadaljevanje) obiskal, da je bil videti gospodar vsega, kar sva premogla. t* •• -> i - i - i ' Imenoval me le za svoiejra brata ter porabil to bratovstvo 7a Dasiravno sem ji zagotovil splosno odvezo za vse njene grehe.J ^ ,l"u lu uiaiuvslU) S'm vendar hot«-! izvedeti, na kak način se je dala zavesti od gospoda pl. B. Izvedel sem, da io je bil zagledal z okna. da s«* je takoj . , . -, . , , , . . . ' . .mi i i - i t i • zahteval od naju, da plačava zaljubil vanjo ter v pismu zagotovil, da ne bo plačilo ljubezni za- . . ^ 1 i mi * ^ • i t i i i i -Manon. sem se udal temu tiranstvu ter se delal kot a mi še jasnejše dokaže, kako popolnoma se hoče obrniti od gospoda pl. B.. je sklenila, da postopa z njim povsem brezobzirno. ! — Ilišno opravo mu bom jmstila, — je rekla. — kajti ta je njegova. Nakit in kakih 60,000 frankov, katere je v teh dveh letih dobila od njega, pa bo vzt-la s seboj. — Ker mu nisem dovolila nikakih pravic nad seboj. — je rekla. — bova lahko čisto mirno | ostala v Parizu, vzela v najem lično hišico, kjer bova lahko mirno in udobno živela. i Jaz sem ji nato izjavil, da se za njo pač ni treba bati, pač pa ' za mene ker me bodo prej ali slej spoznali, nakar bi prišel zopet v nesrečo. Ona pa mi je dala nato razumeti, da bi se le nerada ločila od Pariza. Tako želo sem se bal povzročiti ji kako bolest, da je ni j bilo nevarnosti, kateri bi ne kljubovala njej na voljo. Konečno sva ' našla pametno srednjo pot. Vzela sva v najem majhno hišico v vasi. ležeči v bližini Pariza, odkoder sva lahko hitro prišla v mesto, če so naju klicali tja opravki ali razvedrila. Izvolila sva v bližini ležečo vas Chaillot. Manon se je hitro vrnila v svoje stanovanje, jaz pa sem se podal k malini vratom pri Tuilerijah. kjer sem jo pri eii koval. Po preteku ene ure je prišla z najetim vozom. S seboj je imela deklico, ki ji je stregla ter par kovčegov, v katerih so bile zložene njene obleke, njene dragocenosti in sploh vse, kar se je nahajalo v njeni posesti. Kmalu smo dospeli v Chaillot. Prvo noč smo se nastanili v gostilni, da si poiščemo prihodnjega dne udobno stanovanje, pripravno za tri osebe. Kmalu smo lvffšli, kar nam je ugajalo. Sedaj sem smatral svojo srečo neomajno zagotovljeno za vse ' čase. Manon je bila poosebljena nežnost in popustljivost. Proti meni je bila tako obzirna, da sem se smatral bogato odškodovanega za vsa trpljenja, katera sem preje prestal. Ker sva pa postala oba v za« I lijem času precej izkušena, sva se povsem mirno dogovorila j glede najinih denarnih razmer. Šestdesettisoč frankov — celo na- ! še premoženje — ni bila svota. s katero bi mogla računati za celo ' življenje. Na drugi strani pa tudi nisva imela nobenega posebnega nagnjenja. aj bi tudi ta knjiga našla svoje apostol je, ki bi SU žnjo krlžemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajcvvski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Bertm pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 60 CENTOV. Naročajte jo pri: Slovenic Publishing Co., B2 Cortlandt Street, New York City, N. Z. <Ž> ® ® <8> NAJBOLJŠA ® ® & €> SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, b sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena v platno vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto ▼ podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Gair Ave , N. E. Najmodernejša. TISKARNA "GLAS NARODA" Izvršiaje vsakovrstne tiskovine po nizkih Odo «kasso._ Izvrta)« prerode * drtfi jdk UoQslco organizirati^ Posebnost m drnftvesa pravila, okntfake, panfiefi, ces&Titf, ssa t« narotfla poiUifcTug Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New Tork. N. Y. Cenjenim naročnikom v Mon-tani, Wyoming in Utah sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. OTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati i>«ro3ni~ no in izdajati tozadevna potrdil*. UpravniStvo "Glas Narodm". Prosti nasvet in informacije priseljencem. "TKI Buream of Imdmrtrlfa aat Inmigratioa" m« državo New York varuje ik pomaga priseljam-s«m, ki «o bili otleparjeai, oropani ali ■ katerimi ie j« slabo rav-aalo. Brezplačno »e daje aasvet« prl-•eljeacem. kateri »o bili oalepar-jeai od bankirjev, odvetnikov, tr-ffcve«T s zemljišči, prodajalcev parobrodnih liatkoT, spremljeral-eey, kažipotov in poaeatnikoT fo- rtilm ' Daj« se imformaaij« t matarali-zaeljakih zadevah x kako postati driayljaa, kjer se oglasiti as dr iavljaaiks liatiae. Sorodniki naj bi se sestali a pri-•eljeaei na Ellis Islands ali pri Barge Office. DBŽAVNI DHHTU5 DEPARTMENT (State Department of LafttiiJ BUREAU OP INDUSTRIE* AND IMMIGRATION. Urad t mestn New Torka i M East 29th St., odprt vsaki dam od 9. are zjutraj do ». popeldm« is v sredo zreSer od 8. do It. iH --—_•■ GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK doečenja, če bi me ne zadržale'solze Manon. Dočim sva Se govorila z Manon o tem sluea^n, je stopil njen _ jl^ ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ ! __ POZOR ROJAKI! Najbolj a-■mšdo mi-žilo za." ženske in moške lase. kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, gosti in dolgi lasje. kakor tudi moikim kraen« brke in brada in nebo- do odpadali in _ _ ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje t rokah. nogah in križu ▼ 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. ture. kraste in grin te, potna noge. kurje oči, bradovice. ozebline t par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Piiit« takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, lew m. «4th St, Cleveland, OMa. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI ■LOVENSKI DNEVNIK V ZD& DRŽAVAH. Veliki vojni atlas "1 vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij- | skih posestev vseh yelesfl. Obsega 1 1 raznih zemljevidov, sa ZOtih straneh in vsaka stran je 10i pri 13* palca velika; Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas r Obsega devet raznih zemljevidov | ss 8 etraseh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov. Vil aemljevidi so narejeni v raznih barvah, da'se vsak Ishko spozna. Označena bo vsa večja mesta, [število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je poviod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamema države. Pošljite 25c. ali pa 16c. ▼ znamkah In natančen naslov Is mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas,- Pri vsčjsat edjsmu damo popust " Slovenic Publishing Company, &82 Cortlandt Street, New York, N. Y. fi ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je (10) ako —. ---------------jw .—den deset HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ga predloži skupno i devetdesetimi (90) ali ved rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki nalili HASSAN PRF.MT.TSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO„ PreBdom Dept. 490 Broome St, New York, N. 1. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1815.) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je pri 38 palcIH Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka driava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi _____ . Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani jZjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, New York, N. Y. ZanesljivoJpride sedaj denar v staro domovino« Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne počiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.1 100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred j FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. . —__k_i_ ________,__