Primorski
dnevnik
ČETRTEK, 12. MAJA 2016
št. 111 (21.651) leto LXXII
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
NOVOMAT.
AVTO STEKLO CENTER
d.0.0.
Ko steklo poči, do Novomata skoči!
OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888
ljubljana - Na 3. strani
Nagrajenki iz vrst slovenske manjšine
Nagrada ministrstva za zamejce
kras - Na 6. strani
Pozna lovska sezona in radoveden medved
Kosmatinca zagledali pri Bazovici
gorica - Na 13. strani
Vozil brez »vozniške« in pristal na strehi
Prometna nesreča v Ulici Terza Armata
italija - Poslanska zbornica z zaupnico odobrila zakon, ki (skoraj) izenačuje istospolne pare
Civilne zveze uzakonjene
celovec - Škandalozna razsodba
CELOVEC - Obravnava na deželnem sodišču v Celovcu proti 25-let-nemu igralcu nogometnega kluba iz Golovice (ASKÖ Wölfnitz) zaradi kršitve zakona o širjenju nacistične miselnosti se je včeraj končala s škandalom. Porota na deželnem sodišču v Celovcu je namreč soglasno izrekla 25-letnemu moškemu oprostilno sodbo. Porota sodbo ni utemeljila, državni tožilec pa ni podal izjave, zato sodba še ni pravnomočna. Obravnava na sodišču je trajala ves dan.
Kot je znano, je obtoženec lani oktobra na tekmi proti ekipi iz Sel nosil vidno številko 88, ki v kodiranem jeziku neonacističnih krogov pomeni Hitlerjev
RIM - Poslanska zbornica je včeraj vladi v povezavi z zakonom o istospolnih partnerstvih izglasovala zaupnico. Renzi-ja je podprlo 369 poslancev, 193 jih je bilo proti, dva poslanca sta se glasovanja vzdržala. Sam zakon je nato podprla še širša večina (372 za, 51 proti, 99 vzdržanih), saj se je tudi del opozicije, ki je glasovala proti zaupnici, vzdržal glede zakona.
Z odobritvijo v zbornici bo zakon o istospolnih partnerstvih, ki ga je že februarja sprejel senat, lahko začel veljati. Zakon istospolnim parom daje podobne pravice, kot jih uživajo poročeni pari. Isto-spolni parterji bodo poslej pred sodišči, finančnimi uradi ali v bolnišnicah obravnavani kot zakonski partnerji. V primeru partnerjeve smrti bodo upravičeni do vdovske pokojnine. Iz prvotnega osnutka pa so na pritisk katoliškega centra črtali člen, ki bi istospolno usmerjenim omogočil posvojitev partnerjevih bioloških otrok.
Na 2. strani
trst
Prvi koraki za »novo« staro pristanišče
TRST - Znanost, tehnologija in kultura, morje, mednarodnost, prehrana in dobro počutje so temelji, na katerih bo slonel načrt za ovrednotenje in obnovo starega pristanišča, ki ga pripravlja skupina Ernst&Young iz Milana. Ta ima nalogo, da pripravi strateški načrt v sodelovanju s tržaško občinsko upravo in Pristaniško oblastjo, prve izsledke študije pa so predstavili včeraj v skladišču št. 26.
Na 4. strani
gorica - Zaradi neizvedenih del
Vzpenjača, občina toži gradbince in inženirja
Oproščen nogometaš, ki je Slovence poslal v plin
Obtoženec na tekmi proti ekipi iz Sel širil nacistično miselnost
pozdrav, dva igralca slovenskega nogometnega kluba DSG Sele-Zell pa je tudi rasistično zmerjal. Kot sta nogometaša povedala, jih je na tekmi poslal s hitlerjevim pozdravom »v plinsko celico«. Nekaj dni po incidentu pa so varnostni organi pri hišni preiskavi pri nogometašu našli še vrsto slik Adolfa Hitlerja.
Državno tožilstvo v Celovcu je po večtedenski preiskavi začetek leta vložilo tožbo proti nogometašu zaradi oživljanja neonacistične miselnosti in zahtevalo obsodbo incidenta. Sodišče je ves včerajšnji dan poslušalo številne priče, proti večeru pa se je sestala porota in nogometašu soglasno izrekla oprostilno sodbo... (il)
A
carpinus
Predsezonsko znižanje cen
do 30.06.
Carpellet - _ _ _ jelovl peleti 3,60 eur
Bioprofit - _ 0<_ bukovi peleti 3,80 eur
»^■4,30 eur
Prevoz brezplačen za področje Trsta in okolice za minimalno eno paleto.
URNIK
ponedeljek - petek: 7.00 -19.00
Carpinus d.o.o. Krvavi potok 31, Kozina 00386 5333 44 04
kultura - Film
Lanterna na festivalu v Cannesu
CANNES - S projekcijo najnovejšega filma Woodyja Aliena Café Society se je sinoči v Cannesu začel ugledni mednarodni filmski festival. Na njem bodo danes, sicer zunaj konkurence, predvajali tudi dokumentarec L'ultima spiaggia (Poslednja plaža) o tržaškem kopališču Lanterna, ki mu domačini pravijo Pedocin. Včeraj sta režiserja Thanos Anastopo-ulos in Davide Del Degan o njem spregovorila akreditiranim novinarjem.
Na 10. strani
Nasilen rop v rojanski trgovini
Na 5. strani
V	Lonjerju hudo poškodovan motorist
Na 5. strani
V	Trst se vrača Mare Nordest
Na 7. strani
KulinArtfest vabi v soboto na Volčji Grad
Na 11. strani
Na Goriškem izsledili »pozabljivega« pilota
Na 12. strani
TRRTTORIR \B05TIIJJh ■^RECENICD - PREČNIK
IZVRSTNI DKUSI
SLOVENIJA SE PREDSTAVI
Srečanje okusov
hrane in vina iz raznih dežel slovenije
13 MAJ 20 16 □ D 17:oo|do 2 1:oo
flEPUflLlKA SlOvEMijA
Cf.pihalni kûmzulat <J trstu
9771124666007
2
Četrtek, 12. maja 2016
AKTUALNO
Primorski
ki Ji
cirinna
Aleksander Koren
aleksander.koren@primorski.eu
Po italijansko, pa vendar
Zakon Cirinna, ki ga je parlament dokončno odobril včeraj, v javnosti istovetimo z istospolnimi zvezami. To je tudi razlog, da je vzbudil veliko pozornosti in povzročil vroče polemike, da so se mu po robu postavile cerkvene oblasti ali vsaj njihov italijanski del, da so se enako vehe-mento oglašala združenja podpornikov in nasprotnikov zakona. V resnici ureja nov zakon tudi razmerje med neporočenima moškim in žensko, ki živita pod isto streho, teh pa je čedalje več. Pri tem je zanimivo, da zakon daje istospolnim parom celo nekaj več pravic kot slednjim. Obojim sicer priznava pravico do asistence partnerja v zaporu ali bolnišnici, do prevzema stanovanjske najemniške pogodbe ali ljudskega stanovanja po partnerju. Pravico do dedovanja, do prevzema pokojnine jn drugih socialnih pravic po partnerju pa zakon priznava samo istospolnim zvezam. Skratka, istospolne zveze se zelo približujejo poroki, od katere se bistveno razlikujejo po tem, da jim je onemogočena posvojitev otrok, vključno s posvojitvijo (morebitnega) otroka partnerja. Še dve razliki obstajata med poroko in istospolno zvezo, a sta nebistveni in farizejski: istospol-ni par lahko zvezo razveže takoj in brezpo-sledic, nezvestoba pa ni kaznovana.
Zakon, kije kompromis med centrom in levico vladne koalicije, končno prvič ureja pravice istospolnih in raznospolnih partnerstev. V skladu z ustavo (in evropskimi direktivami), človekoljubnostjo in zdravo pametjo hvalevredno odpravlja vrsto diskriminacij. Toda istospolnim zvezam sporoča, da med njihovo zvezo in zakonsko zvezo (poroko) ni razlik (če ne vpletajo otrok), a da tega ni primerno zapisati črno na belem, neporočenim parom pa, da svoje razmerje lahko sicer registrirajo, a da se jim bolj izplača, če se vendarle odločijo za poroko.
Zelo italijansko, pa vendar velik korak naprej.
italija - Zakon Cirinna z zaupnico potrjen tudi v poslanski zbornici
Kot zadnji v Evropi dobili civilne zveze
RIM - Poslanska zbornica je včeraj vladi v povezavi z zakonom o istospolnih partnerstvih izglasovala zaupnico. Renzi-ja je podprlo 369 poslancev, 193 jih je bilo proti, dva poslanca sta se glasovanja vzdržala. Sam zakon je nato podprla še širša večina (372 za, 51 proti, 99 vzdržanih -na sliki Ansa), saj se je tudi del opozicije, ki je glasovala proti zaupnici, vzdržal glede zakona, ki je sicer pomanjkljiv, je pa kljub vsemu korak naprej.
Predlog zakona o istospolnih partnerstvih je že februarja sprejel senat, z odobritvijo v zbornici pa bo lahko začel veljati. Novi zakon istospolnim parom daje podobne pravice, kot jih uživajo hete-roseksualni poročeni pari. Istospolni parterji bodo poslej pred sodišči, finančnimi uradi ali v bolnišnicah obravnavani kot zakonski partnerji. Lahko bodo tudi prevzeli priimek partnerja. V primeru partnerjeve smrti bodo upravičeni do vdovske pokojnine. Iz prvotnega osnutka pa so na pritisk katoliškega centra črtali člen, ki bi istospolno usmerjenim omogočil posvojitev partnerjevih bioloških otrok.
Kaj podrobneje določajo novi predpisi? Civilno zvezo bodo pari (istospolni kot tudi raznospolni) sklenili pred funkcionarjem matičnega urada ob navzočnosti dveh prič. Akt bo zapisan v arhiv matičnega urada. Partnerja bosta lahko izbrala skupen priimek enega od dveh, ali uporabljala oba. Iz zveze izhaja vzajemna obveza do mo-
ralne in materialne podpore in do sobiva-nja. Ni pa predvidena obveza do zvestobe, kakršna velja za poroko. Oba partnerja v zvezi bosta dolžna prispevati po svojih močeh in sposobnostih k zadovoljevanju skupnih potreb. Po vzoru poroke je oblikovan člen o skupnem načrtovanju in uresničevanju družinskega življenja in izbiri skupnega bivališča.
Glede materialnih dobrin velja načelo združitve premoženj, partnerja pa se lahko po dogovoru odločita tudi za ločeni premoženji. Glede pokojnine, dedovanja in odpravnine veljajo za partnerja v civilni zvezi enake pravice kot za poročene pare, oškodovani pa bodo otroci, ki bodo lahko dedovali le po biološkem staršu in ne po njegovem partnerju.
Zmaga Sandersa, a Hillary še vodi
NEW YORK - Demokratski senator Bernard Sanders je na torkovih strankarskih volitvah za izbiro predsedniškega kandidata v skladu z napovedmi anket ugnal Hillary Clinton, za katero to ni nobena ovira do končne zmage. Volili so tudi republikanci, ki pa imajo le še enega kandidata, Do-nalda Trumpa, in ta je zanesljivo zmagal v Zahodni Virginiji in Nebraski.
Senator iz Vermonta Sanders je doslej osvojil 19 držav, nekdanja državna sekretarka Clintonova pa 23, vendar ima že neulovljivo prednost v delegatskih glasovih za konvencijo konec junija v Philadelphii, na kateri bo potrjen zmagovalec demokratske tekme. Clintonova ima trenutno najmanj 2238 delegatov, Sanders pa 1468. Za zmago jih je potrebnih 2383 in Clintonova lahko do konca izgubi vseh 12 preostalih tekem, pa bo vseeno zmagala. Sanders lahko v tem primeru zmaga le, če uspe prepričati več kot 500 super-delegatov, da zapustijo Clintonovo in stopijo na njegovo stran.
Za razvezo veljajo enaki postopki kot jih zakon iz leta 1970 predvideva za razvezo poročenih parov vendar z razliko, da v primeru civilne zveze ni potrebno predhodno obdobje ločitve.
Bistvena razlika v primerjavi s poročenimi pari je v tem, da partnerja v civilni zvezi ne bosta mogla posvojiti otrok drugega partnerja. Glede tega vprašanja se je bila na-jostrejša ideološka bitka s cerkvijo, katoliškimi skupinami in njihovimi političnimi predstavniki v parlamentu. V zakonu je sicer določilo, ki dopušča sodnikom - kot so to delali že doslej - da v interesu otroka v posameznih primerih dovolijo posvojitev.
Zakon opredeljuje tudi dejansko so-bivanje dveh polnoletnih oseb, ki se odločita za življenje v paru, ne da bi to zvezo kakorkoli formalizirali ne s poroko in ne s civilno zvezo. Tudi v tem primeru izhajajo iz sobivanja določene medsebojne obveznosti in pravice glede materialne in moralne oskrbe, obiskovanja partnerja v bolnišnici ali zaporu, pooblaščanja partnerja za sprejemanje odločitev glede zdravstvenih tratmajev oziroma darovanja organov in ravnanja s truplom partnerja v primeru smrti. V neformalnih zvezah imata partnerja nekaj pravic nasledstva v najemniški pogodbi skupnega stanovanja, par pa lahko skupaj sodeluje v razpisih za neprofit-na stanovanja. Partnerja lahko tudi skleneta pogodbo o združitvi premoženj, v primeru ločitve pa lahko sodnik določi plačilo preživnine partnerju, ki ne bi zmogel z lastnimi sredstvi poskrbeti za preživetje.
Eksplozije v Bagdadu zahtevale številne žrtve
BAGDAD - V iraški prestolnici je včeraj razneslo tri avtomobile bombe. V napadih je umrlo najmanj 94 ljudi, okoli 150 pa jih je bilo ranjenih. Najhujša eksplozija je odjeknila blizu tržnice v šiitski četrti Sadr City na severu Bagdada. Terjala je 64 mrtvih, 82 ljudi je bilo ranjenih. Eksplozija je odjeknila okoli 10. ure po lokalnem času, ko je bilo tam največ ljudi. Med žrtvami so tudi ženske in otroci, več ranjenih je v kritičnem stanju. Odgovornost za napad je prevzela skrajna sunitska skupina Islamska država, ki na območju Bagdada in drugod pogosto izvaja napade, tarča pa so večinoma šiitski muslimani, ki jih ima za krivoverce. Poleg napada v Sadr Cityju je samomorilec napad z avtomobilom bombo izvedel tudi v četrti Kadhimija na severozahodu iraške prestolnice, kjer stoji pomembno šiitsko svetišče. V tem napadu je umrlo 17 ljudi, med njimi več pripadnikov varnostnih sil. V okrožju Džameja na zahodu Bagdada pa je avtomobil bombo razneslo v popoldanskih urah. Ubitih je bilo najmanj 13 ljudi. Tudi za napada v Kadhimiji in Džameji je odgovornost prevzela Islamska država.
Braziliji se obeta dolgo odstavljanje predsednice
BRASILIA - Predsednik brazilskega senata Renan Calheiros je včeraj izjavil, da bo odstavljanje predsednice Dil-me Rousseff dolg in travmatičen proces, ki ne bo prinesel hitrih rezultatov. Calheiros je pred novinarji spregovoril tik pred začetkom razprave o sprožitvi postopka za odstavitev predsednice v zgornjem domu parlamenta. Postopek za odstavitev Rousseffove so sprožili, ker naj bi med predvolilno kampanjo leta 2014 prikrila dejanski proračunski primanjkljaj. Očitajo ji, da je poneverjala proračunske izkaze z nezakonitim izposojanjem denarja iz državnih bank in to prikazovala kot proračunske prihodke. Sama trdi, da to ni nič takega in da so to počele tudi druge vlade pred njeno. Če bodo senatorji začetek postopka potrdili, za kar je potrebna navadna večina in kar se bo, če ne bo kakih presenečenj, tudi zgodilo, bo Rousseffo-va za pol leta suspendirana s položaja. Senat bo v tem času preučil primer. Za dokončno odstavitev predsednice je v zgornjem domu brazilskega kongresa potrebna dvotretjinska večina glasov.
parlament eu - Predlog Komisije še nezadosten korak v pravo smer
Evropski poslanci kritični do reforme azilne politike
STRASBOURG - Predlog reforme evropske azilne politike, ki ga je prejšnji teden predstavila Evropska komisija, je včeraj v Evropskem parlamentu naletel na ostre kritike. Evropo-slanci so bili v razpravi še posebej kritični do predloga, da bi države, ki ne želijo sprejeti prebežnikov, lahko plačale solidarnostni prispevek 250.000 evrov na begunca.
»Ideja, da lahko države plačajo, da ne sprejmejo beguncev, ni najboljša pot za učinkovito solidarnost,« je menila malteška poslanka Roberta Metsola (EPP). Kot je poudarila, mora solidarnost ostati eno temeljnih načel EU. »V tem smo ali nismo skupaj,« je dejala. »Zdaj vemo ceno enega begunca v Evropi - četrt milijona evrov,« pa je bil oster Marcus Pretzell iz skupine Evropa narodov in svobode (ENF).
Tanja Fajon (S&D/SD) je menila, da so sankcije za tiste, ki ne sodelujejo, nujne, a niso zadostne. »In ne bodo dovolj, dokler se ne bomo zavedli, da gre za skupen evropski problem in da je edina prava rešitev sodelovanje vseh,« je dejala. Izpostavila je, da evropska azilna politika ne deluje niti za države članice niti za prosilce za azil. Predlagane spremembe du-blinskega sistema so za korak v pravo smer, ki pa je premalo ambiciozen. »Kot bi želeli zdraviti simptome, ob tem pa pozabljamo na izvorno bolezen,« je ponazorila.
Številni drugi poslanci so poudarili, da je potreben resnično skupen sistem evropskega azila, ki bo temeljil na pravičnosti in solidarnosti. »Poslanec Milan Zver (EPP/SDS) je menil, da samo reforma azilnega sistema ne bo odpravila kri-
ze, temveč je treba tudi okrepiti zaščito zunanjih meja in vračanje prebežnikov v varne države. Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem) pa je izpostavil, da z reformo azilne politike sporočamo, kako bo Evropa videti v prihodnje. Po njegovih besedah je vprašanje, ali nas res ogrožajo begunci ali bi nas moral bolj skrbeti naš odziv na krizo in nezmožnost ukrepanja. Več jih je poudarilo, da dublinski sistem ne deluje, zato je reforma nujna. Mnogi so tudi menili, da je treba poskrbeti za premestitev prebežnikov, da bodo bremena begunske krize pravično porazdeljena med države članice. A nekateri poslanci so bili do prerazporeditve beguncev tudi kritični. »Politika prerazporeditve bi bila v redu, če bi šlo za vreče krompirja. A begunci niso predmeti, z njimi ne moremo tako ravnati,« je dejala Cornelia Ernst (GUE/NGL). Več poslancev, med njimi Du-bravka Šuica iz Hrvaške (EPP), so opozorili na potrebo po zaščiti otrok brez spremstva, ki jih je po nekaterih podatkih trenutno več kot 10.000.
Predlagana reforma azilnega sistema predvideva bolj pošten in učinkovitejši sistem porazdelitve prosilcev za azil med članice. V ta namen uvaja korektivni mehanizem, ki naj bi zagotovil, da se nobena država zaradi azilnih prošenj ne bo znašla pod nesorazmernim pritiskom. Predlog predvideva tudi preoblikovanje evropskega azilnega urada. Za tiste države, ki pri tem ne bi želele sodelovati, predlog predvideva plačilo solidarnostnega prispevka v višini 250.000 evrov na begunca. Ta denar bi namenili državam, ki bi namesto njih sprejele begunce.
IZPOSOJENI KOMENTAR
Hrvaške iskre
Hrvaška se je znašla tik pred politično krizo. V ideološki in gospodarski je že nekaj časa. Nekaj časa se je zdelo, da najodgovornejši v državi tega ne vidijo, vendar mižati pred tem - in se ob tem celo delati, kakor da se nič ne dogaja - le ni bilo mogoče predolgo, v Delu piše Dejan Vodovnik. Hrvaška je danes le korak oddaljena od krize, ki bi utegnila dodobra spremeniti aktualni trenutek. Postavljanje ultimatov, zavzemanje za "naše", obsojanje vseh, ki mislijo drugače, politično kadriranje, ki je prešlo mere dobrega poslovnega okusa, ogrožene vrednote strpnosti in zakonitosti ter javno preverjanje vsakega s testi domoljubja, ki se začnejo in končajo le z eno idejo o "domoljubju". Da je nekaj hudo narobe, je morala opozoriti celo hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovič, ki je, pa naj si je to želela priznati ali ne, tudi sama precej časa zbirala energijo, da se postavi pred javnost in opozori na nastali trenutek. V kar dveh zaporednih nagovorih je nato sporočila, da se na Hrvaškem zadnje čase stopnjujejo
nestrpnost, sovražni govor in povzdigovanje propadlih zločinskih režimov pa tudi, da delitve uničujejo družbo. Politični zakon med HDZ in stranko Most je vse bolj nevzdržen, "zakonca se niti ne pogledata več". Veliki politični igralci, zlasti HDZ in opozicijska SDP, ostajajo v svoji želji do in po oblasti enaki, manjši ostajajo premajhni in nepomembni.
Ko je stranka Most s presenetljivim volilnim izidom vstopila na politični parket, se je zdelo, da se bo nekaj le premaknilo. Vendar se je premaknilo tja, kamor si nihče ni želel. Nazaj! Mogoče bi bilo drugače, če bi bil Most bolj trden, starejši in bolj izkušen politični dejavnik.
Iskre, ideološke in gospodarske, ki se zadnje čase iskrijo na Hrvaškem, niso nedolžen okras majskih noči. Toliko jih je že, da jih je res nemogoče ne opaziti in si pred njimi zatiskati oči. Le malo pa tudi še manjka, da se spremenijo v grozeč požar, sklene Vodovnik.
/
Primorshi
AKTUALNO
Četrtek, 12. maja 2016
3
ljubljana - Nagradni natečaj na temo Slovencev izven Slovenije
Ne beg, temveč kroženje možganov
Med nagrajenci tudi Vida Forčič iz Šempolaja in Karen Ulian iz Sovodenj
LJUBLJANA - V Vili Podrožnik je včeraj potekala slavnostna podelitev nagrad, s katero se je sklenil že XIV. Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v iz-seljenstvu. Slavnostni govornik minister Go-razd Žmavc je v svojem nagovoru med drugim posebej izpostavil, da si na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu želijo, da bi stereotip o begu možganov čim prej prerasel v dejstvo o kroženju možganov. »Natečaj sodi v naše širše prizadevanje za oblikovanje čim bolj učinkovite mreže slovenskih študentov, raziskovalcev, profesorjev in znanstvenikov, delujočih v Sloveniji in zunaj nje,« je ob tem še dodal Žmavc.
Zvone Žigon iz Urada je v nadaljevanju dejal, da je v vseh dosedanjih letih na natečaj prispelo 242 nalog, od katerih je bilo 87 nagrajenih. Predsednica strokovne komisije Sara Brezigar je kot zanimivost tokratnega natečaja izpostavila dejstvo, da so nagradili izključno dela ženskih avtoric, tudi drugače pa je med poslanimi deli bil podpisan le en sam avtor.
Nagrade s področja Slovenci v zamejstvu
Prav tako naj bi tokrat na razpis prispelo kar pet predlogov iz Italije, od katerih sta bili dve nagrajeni. Tretjo nagrado na področju zamejstva je za magistrsko nalogo napisano v italijanskem jeziku in z naslovom La testimonianza d'amore nelle poesie di Ljubka Šorli:vita, opere e il progetto didattico prejela Karen Ulian iz Sovodenj. Delo je na Univerzi v Trstu nastalo pod mentorstvom prof. Igorja Sakside in so-mentorice prof. Loredane Umek. Strokovna komisija je med ugotovitvami posebej podčrtala, da je avtorica nadvse verodostojno izpostavila vse vrednote, ki prevevajo pesni-čin svet. Podeljena je bila še ena tretja nagrada, ki jo je prejela Vida Forčič iz Šempolaja, prav tako za magisterij The Changing Role of Slovenian Schools in Italy: a Dynamic Path Towards the European Inter-culturality?
Strokovna komisija v obrazložitvi ugotavlja, da avtorica na osnovi sociološko zastavljene analize uspešno zagovarja tezo, da evropski integracijski procesi pozitivno pogojujejo slovenske šole v Italiji, ki se razvijajo v smeri temeljnih evropskih vrednot, predvsem interkulturnosti. Vida Forčič je študirala na Inštitutu za evropske študije Univerze v Bruslju. Druga nagrada je odšla na Koroško. Prejela jo je Andrejka Žejn za doktorat z naslovom Določitev poteka izo-leks v slovenskih narečjih na Avstrijskem Koroške. Andrejka Žejn naj bi z vso znanstveno natančnostjo in poglobljenostjo lotila analize besedja slovenskih narečij na dvojezičnem območju avstrijske Koroške. Prva nagrada je pripadla Miši Glinšič za diplomsko nalogo z naslovom Literarni di-
skurz in konstrukcija kulturne identitete: Maja Haderlap (Angel pozabe) in Peter Handke (Še vedno vihar). Strokovna komisija je ocenila, da avtorica izvrstno prepleta literarno teorijo in semiotiko, različne teorije in poglede na literaturo pa mojstrsko utemeljuje z analizo zbranih del.
Nagrajena dela s področja izseljenstva
Za področje izseljenstva sta bili podeljeni po dve tretji nagradi in ena prva. Tretjo nagrado je prejela Eva Batista za doktorat z naslovom Način pripovedovanja o izkušnji druge svetovne vojne med Slovenci in argentinskimi Slovenci. Po mnenju komisije delo razbira prelomno obdobje slovenske zgodovine skozi perspektivo dveh slovenskih svetov, tistega v domovini in tistega v diaspori. Na ta način naj bi avtorica ponudila vzajemni vpogled na slovensko
Nagrajenke skupaj z ministrom Goranom Žmavcem
rosa
preteklost in odpirala zanimiva obzorja tudi proučevanju slovenskega izseljenstva.
Prav tako tretje mesto je prejela Tina Blatnik za magistrsko delo Angleško-slo-venski jezikovni stik: primer ameriških Slovencev v Minnesoti. V svojem delu, tako meni komisija, avtorica ugotavlja, da ameriški Slovenci sicer materinščini pripisujejo velik pomen, da pa v realnem življenju ta predvsem zaradi močnega vpliva angleščine nima velike možnosti, da bi se ohranila. Marija Prelc Tratnik je strokovno komisijo prepričala z diplomsko nalogo v kateri spregovori o razmeroma slabo poznani slovenski skupnosti v Švici. Prvo nagrado za področje izseljenstva je pripadlo njeni nalogi z naslovom Organizacije in identiteta Slovencev v Švici.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je prvonagrajenima podelilo po 800 evrov, za drugo se prejme po 600 in 400 evrov za tretje mesto.
RobiŠabec
Vida Forčič in slovenska šola
Katerim obdobjem se posvečate v vaši nalogi?
V moji nalogi, ki je napisana v angleščini sem zajela čim širšo zgodovino slovenskih šol, od vsega začetka, se pravi še od časa Avstro- Ogrske. Napisala sem jo pa v angleškem jeziku tudi zato, da je ta razumljiva za širšo javnost. Slovenci določene stvari že poznamo, tujci pa tega ne. Zato sem tudi pozornost namenila določenim pojasnitvam in zgodovinskemu okvirju.
Ali se v tujini kaže zanimanje za vaše delo?
Moram reči, da se zanimanja kažejo. Na Univerzi v Bruslju je bilo to tudi za njih nekaj novega in se razmišlja o objavi.
Katero ugotovitev v vaši nalogi bi izpostavili kot ključno?
Ključne ugotovitve moje naloge so pozitivne. V kolikor strnem lahko rečem, da so šole danes proste nekih političnih spon, ki so bile najbolj izrazito značilne recimo za čas fašizma. Danes v šolah tega ni več in gre bolj v smeri mednarodnega povezovanja in sodelovanja.
Kaj porečete na večkrat izraženo bojazen, da se z odpiranjem slovenskih (manjšinskih) šol navzven, v prvi vrsti tu mislim na sprejem in vključitev otrok italijanskih staršev, izgublja nivo znanja slovenskega jezika?
To je eden od problemov, ki ga obravnavam tudi v svoji nalogi in je seveda odprt in na njega ne moremo dati nekega dokončnega odgovora. V prvi vrsti bi potrebovali več kadra, več ljudi, ki bi poučevali in bi na ta način prispevali, da se slovenščina ohrani na ustreznem nivoju. Po drugi strani pa je prav tako potrebno, da se tudi odpremo in zaživimo v tem velikem svetu. Pri tem je seveda absolutno nujno tudi ohraniti svoje slovenstvo. Menim, da s(m)o se Slovenci v preteklosti že soočali s precej hujšimi izzivi, od katerih je bil eden najhujših zagotovo fašizem.
Karen Ulian in Ljubka Šorli
Zakaj je prišlo do vaše odločitve, da izmed slovenskih pesnic izberete prav Ljubko Šorli?
Predvsem zato, ker v prvi vrsti še vedno ni dovolj dobro poznana, sploh pa ne med italijanskim bralstvom na Goriškem in Tržaškem. Zanimiva so njena mladinska dela, blizu pa mi je tudi njena življenjska zgodba, saj se je rodila v Tolminu ter nato odraščala in živela v Gorici. Prevzela me je s svojimi deli in močnim karakterjem.
Ste pa v svoji nalogi poleg Ljubke Šorli predstavili tudi dela drugih slovenskih književnikov?
Nalogo sem začela s prerezom slovenske književnosti, od začetka do danes. Opisovala sem mladinsko književnost in se nato posvetila pesnici Ljubki Šorli.
Koliko so po vašem mnenju slovenski književniki s svojimi deli sploh poznani med italijanskimi bralci recimo v Gorici ali Trstu?
Zelo malo. Slabo.
Ali se kažejo kakšna zanimanja za vaše delo?
Da bi italijanska skupnost kazala kašno zanimanje, tega ni. Nekaj več zanimanja je med Slovenci. Mogoče pa ga bo sedaj po nagradi celo več. (smeh)
Kaj lahko rečete o projektu vaše predstavitve pesnice Ljubke Šorli v otroškem vrtcu?
Predvsem je bilo izjemno težko, ker nisem imela na razpolago toliko časa, kot bi si ga želela. Moram pa reči, da so me otroci prijetno presenetili. Naučili so se vse kar smo se dogovorili in bili prav žejni vse teh novosti. Komaj so čakali na nadaljnje informacije o pesnici, da bi pisali pesmice itd. Mislim, da bi na način, kot sem sama predstavila Ljubko Šorli v otroškem vrtcu, lahko predstavili tudi druge pesnike in pisatelje. V takem obdobju kot je zdaj, ko imajo otroci raje računalnike, kot pa knjige, je potrebno otrokom približati svet književnosti. (roša)
sežana - Tiskovna konferenca ob današnji slovesnosti na Mali Gori
»Ne« razvrednotenju dela društva Tigr Primorske in političnemu manipuliranju z zgodovino
SEŽANA - Danes ob 16. uri bo na Mali gori nad Ribnico spominska svečanost v spomin na prvi oborožen spopad Tigrovcev s fašističnim okupatorjem Slovenije, v katerem je padel eden voditeljev Tigr-a Danilo Zelen. Udeležence bosta pozdravila župan občine Ribnica Jože Levstek in predsednik društva Tigr Primorske dr. Savin Jogan. V soboto, 14. maja, pa društvo Tigr Primorske vabi na slovesnost, ki bo ob 15. uri pred spomeniku Danilu Zelenu v rojstnih Senožečah.
Odbor društva Tigr je včeraj v Sežani priredil tiskovno konferenco, na kateri so poleg predsednika Jogana novinarjem spregovorili še tajnik društva Miha Pogačar, član vodstva Ciril Peli-con in drugi. Podali so podrobno informacijo o delu, ki ga je društvo Tigr opravilo od ustanovitve (1994) dalje. Postavljenih je bilo veliko obeležij in večkrat na leto se prirejajo številne pobude, s ciljem, da se ohrani in ovrednoti doprinos tigrovcev kot prvih primorskih (in slovenskih nasploh) borcev proti fašističnemu zatiranju. Poleg tega so bile izdane številne publikacije, druge pa še bodo, tudi v teku letošnjega leta. Skratka, bogata in dragocena dejavnost, ki je bistveno prispevala in še dalje prispeva k dvigu zavesti o tem, kaj je Tigr pomenil v slovenski zgodovini. Med njegove cilje spada tudi dokončanje spomenika
Z leve Miha Pogačar, Savin Jogan in Bruna Olenik
du
braniteljem slovenske zemlje na Cer-ju kot trajnega obeležja boju Primorskih ljudi, ki želi biti obenem obeležje na križišču poti miru in sodelovanja med narodi.
Kot je v svojem posegu poudaril predsednik Savin Jogan, društvo opravlja uspešno delo prav zato, ker je nestrankarsko in deluje po načelih civilne družbe. Zato se bo z vsemi sredstvi postavilo po robu poskusom razvrednotenja, širjenja neresnic,natolcevanja
in zavajanja javnosti, kot se dogaja na pobudo pred kratkim ustanovljenega društva Tigr-13 maj. Voditelji društva Tigr so na včerajšnjem srečanju z novinarji na podlagi obširne dokumentacije zavrnili vse očitke novonastale-ga gibanja, ki je očitno nastalo s slabo prikritim predznakom slovenske desnice, predvsem stranke SDS in želi vnesti v javnost zmedo, dvome in zasledovati, namesto objektivnega obravnavanja zgodovine, ozke strankarske
interese.
Voditelji društva so na tiskovni konferenci še poudarili, da je bilo v Sloveniji že dovolj političnega eksklu-zivizma, egoizma, prisvajanja zaslug in razdvajanja ljudi. Z zgodovino naj se ukvarja stroka, ki ima nalogo z raziskovanjem še nadalje osvetliti boj Ti-grovcev proti fašizmu. Mnoga poglavja so še premalo obdelana, toda rezultata ne more biti, če se bo tematike instrumentalno in tendenciozno polaš-čala politika, so povedali voditelji Ti-gr-a in bili pri tem kritični tudi do nove slovenske televizije. Ocenili so, da so kakršnekoli manipulacije zgodovine za društvo nesprejemljive, enako nesprejemljivi pa so tudi poskusi razvrednotenja dela, ki ga je v več kot dvajsetih letih obstoja opravilo društvo Tigr, tako kot to dela novonastalo društvo Tigr-13. Maj. Tako kot iz Ljubljane mnogi ne v vojnem ne v povojnem času niso razumeli, da je bila za Primorski protifašistični boj temelj -nega pomena enotnost, tako tega ne razumejo in ne upoštevajo niti danes.
Društvo Tigr Primorske, ki se zavzema za najširšo enotnost, vključno z borčevskimi, veteranskimi in zamejskimi združenji, bo zato tudi s pravnimi sredstvi zaščitilo ugled in svoj simbol, pod katerim poteka delovanje, ki uživa med Primorci velik konsenz. (du)
1 2 Četrtek, 4. maja 2016
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
trst - Skupina Ernst&Young predstavila prvi del izdelave načrta za njegovo ovrednotenje
Prvi koraki na poti obnove starega pristanišča
Znanost, tehnologija in kultura, morje, mednarodnost, prehrana in dobro počutje so temelji, na katerih bo slonel načrt za ovrednotenje in obnovo starega pristanišča, ki ga pripravlja skupina Ernst&Young (EY) iz Milana. Ta ima nalogo, da pripravi strateški načrt v sodelovanju s tržaško občinsko upravo in Pristaniško oblastjo. Na tej osnovi bo stara luka postala del Trsta in se bo mestno središče povečalo za približno 15 odstotkov, poglavitno pa bo privabiti primerne vlagatelje. Glavna skrb bo pri tem zagotoviti, da bodo razvojni ukrepi v korist mesta oziroma občanov.
Skupina Ernst&Young je konec januarja prejela nalogo za izdelavo načrta, ki ga bodo predstavili javnosti pred koncem septembra, prve smernice pa so predstavili včeraj popoldne v prostorih skladišča št. 26 v starem pristanišču. To je bilo prvo iz niza srečanj, saj bo vse potekalo v znamenju transparentnosti in participacije, kot je to poudaril tržaški župan Roberto Co-solini. Glavno vodilo občinske uprave je namreč usklajevanje javnega interesa z interesi zasebnih vlagateljev, to pa bo moralo biti vsakemu podjetniku zelo jasno.
Prve izsledke študije so po uvodnih besedah župana Cosolinija predstavili zastopniki družbe EY, še pred tem pa je izredni komisar Pristaniške oblasti Zeno D'Agostino razložil način dela in poudaril, da mora razvojni načrt upoštevati srednje oz. dolgoročno obdobje, a vzporedno že potekajo dela in gradbišča za nekatera strateške ukrepe. Med temi je železniška zveza med Barkovljami in 4. pomolom, ki bo skupaj z openskim tramvajem povezovala morje, mestno središče in Kras.
Leto 2016 bo torej obdobje za študije in analize, že prihodnje leto pa bodo odprli prva gradbišča, so povedali. Sicer je bilo srečanje z občani še kar obiskano, čeprav ni mrgolelo ljudi. Svetovalci EY Fulvio Di Blasio, Antonio Maresca, Pietro Sepe in Paolo Del Buoso so v okviru skoraj dveur-ne predstavitve postregli z vrsto sicer že znanih podatkov o starem pristanišču, o njegovi velikosti (230.000 kvadratnih metrov), o neizkoriščenih območjih in skladiščih (skoraj 90 odstotkov) in o izrednem razvojnem potencialu. Razložili so, da so v zadnjih mesecih opravili več kot sto intervjujev ter odprli številne študijske delavnice. Med glavnimi aduti, ki jih bo potrebno upoštevati, je vsekakor vloga mesta na mednarodni ravni. Med postavkami, ki lahko privabijo vlagatelje, pa so jasnost glede časovnih rokov in subjekta, ki izvaja načrt, raven profita, sodelovanje državnih institucij in javne naložbe v infrastrukturo.
Aljoša Gašperlin
V Zgoniku začasno mobilni poštni urad
Poštno podjetje Poste Italiane sporoča, da je zgoniški poštni urad začasno zaprt zaradi obnovitvenih del. Stranke se lahko v tem času obrnejo na mobilni poštni urad, ki ga je podjetje dalo na razpolago na trgu pred sedežem zgoniške občinske uprave. Ta urad bo odprt od ponedeljka do petka med 8.20 in 13.45, v soboto pa od 8.20 do 12.45.
Predstavitev je bila v starem pristanišču v prostorih skladišča št. 26.
Spodaj: staro pristanišče bo postalo del mestnega središča
fotodamj@n
Staro pristanišče v središču Trsta
Mestno središče se bo povečalo za 15 odstotkov 230.000 kvadratnih metrov zazidane površine (z možnostjo povečanja za 20 odstotkov) 60 hektarjev površine (večinoma niso več državna last)
trst - V garažni hiši Park San Giusto
Mural in plošča o dirki Trst-Opčine
V garažni hiši Park San Giusto so včeraj odkrili ploščo in mural o dirki Trst-Opčine. Prvo je daroval Club Venti all'ora, drugega je na steno vhodnega hodnika narisal umetnik Davide Comelli s sestro Saro. Na plošči je napis: »Ko se zgodovina avtomobilizma prepleta z zgodovino celega mesta.«
Navzoče sta pozdravila tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj in šport Edi Kraus in predsednik družbe Park San Giusto spa Franco Sergas. Ob tej priložnosti sta bili na ogled starodobni vozili, s katerima so poleg 105-letnice same dirke počastili tudi 55-letnico omenjenega kluba, ki prireditev organizira.
trst - Jutri
Stavka
občinskih
vzgojiteljev
Občinski uslužbenci, zaposleni v šolskem in vzgojnem sektorju, bodo jutri stavkali ves dan. Državni osnovni sindikat USB je namreč razglasil celodnevno stavko z zahtevo po izdelavi večletnega načrta za ureditev položaja prekernih uslužbencev, ki so zaposleni vsaj 36 mesecev. Zahtevo utemeljujejo na osnovi sodb evropskega sodišča in javnih storitev na tem področju. Tržaški osnovni sindikat USB bo priredil v tem okviru shod na Velikem trgu jutri ob 10.30. Sindikat zahteva od tržaške občinske uprave novo politiko v tem sektorju, začenši z zagotavljanjem delovnih mest za prekarne uslužbence, ustreznimi naložbami in znižanjem tarif, ki so po mnenju sindikata previsoke in so povzročile krepak upad vpisanih v občinske vzgojne centre.
Volitve 2016
Furlanič: Vstarem pristanišču zlasti pomorske dejavnosti
Županski kandidat Združene levice Iztok Furlanič je poudaril, da mora biti gradnja rezidenčnih poslopij v starem pristanišču zelo omejena. V stari luki morajo biti namreč po njegovem mnenju v ospredju morje in nanj vezane dejavnosti, temu pa bo sledila pozornost do hotelirstva, muzejev, šole, znanstvenega raziskovanja, mladih (zlasti nočni lokali, da se reši problem nočnega hrupa in razgrajanja v mestnem središču) ter športne dejavnosti in za prosti čas. V starem pristanišču bi lahko dobil prostor tudi morski park, glede katerega se krešejo mnenja, je še ocenil Furlanič.
Roberti (SL): Glede starega pristanišča gola propaganda
Tržaška občinska uprava izvaja glede starega pristanišča golo propagando. To je mnenje pokrajinskega tajnika Severne lige Pierpaola Ro-bertija, ki poudarja, da bi se lahko velik del Trsta v prihodnosti izpraznil, kajti mnogi občani bi se preselili v staro luko. Trditve, da se bo mestno središče povečalo in še ovrednotilo, torej ne držijo, je prepričan Roberti.
Menis (G5Z) bo odločal o javnem denarju z občani
Županski kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Menis namerava v primeru izvolitve upravljati mesto v sodelovanju z občani. To je nov način upravljanja z javnim denarjem, pravi Menis, saj bodo del bilance sestavljali neposredno z občani. Bilanca tržaške občinske uprava je v višini več kot 300 milijonov evrov: Grillovo gibanje predlaga, da bi o približno 3 milijonih (se pravi enemu odstotku) odločali občani.
Carini (StartUp Trieste): Trst izgublja vse
Županski kandidat liste StartUp Trieste Fabio Carini poudarja, da Trst izgublja vse. Po zdravstvu, podjetju Acegas, prevozih in turizmu so zdaj pokradli še šport, pravi Carini, saj bodo kmalu preselili iz Trsta v Videm sedeža zvez Coni in Federcalcio.
Na postaji Rogers javno srečanje o t.i. voucherjih
V	prostorih postaje Rogers na nabrežju Grumula št. 14 bo jutri ob 18. uri javno srečanje o uporabi t.i. voucherjev kot plačilo za (navadno začasno) opravljeno delo. Srečanje bo uvedla pokrajinska odbornica za delo Adele Pino, govorila pa bo poslanka Demokratske stranke in članica komisije za delo v poslanski zbornici Maria Luisa Gnecchi. Sodelovali bodo tudi kandidati na listi DS za tržaški občinski svet Caterina Conti, Giovanni Barbo, Matej Iscra, Loredana Lepore in Roberto Treu.
Vidali jutri na Borznem Trgu
V	volilnem šotoru Demokratske stranke na Borznem Trgu se bo jutri od 10. ure do 12.30 pogovarjal z občani kandidat stranke Slovenske skupnosti na listi DS Maurizio Vidali.
/
Primorshi
AKTUALNO
Četrtek, 12. maja 2016
5
rojan - Opoldanski rop v trgovini v Ulici Udine
Ropar pretepel in zvezal prodajalca
Neznanec je včeraj opoldne izvedel nasilen rop v trgovini Idee regalo v Ulici Udine 61. Trgovca je večkrat udaril v glavo, ga naposled zvezal z lepilnim trakom ter odnesel denar in razne predmete, plen pa ni posebno bogat. Neoboroženega storilca, ki je v akcijo šel pri belem dnevu, do sinoči niso izsledili.
V omenjeni trgovini, ki jo upravlja italijanski državljan, prodajajo priložnostna darila, okrasne predmete iz azijske in afriške tradicije, pa tudi srebrnino, nakit in zlatnino. Ropar je opoldne stopil vanjo in se takoj spravil na trgovca. Storilec po navedbah policije ni veliko govoril, žrtev ga je le opisala kot moškega, ki je verjetno doma iz kake vzhodnoevropske države. Ropar je trgovca s pestmi večkrat udaril v glavo ter ga lažje poškodoval, nakar ga je z »ameriškim« lepilnim trakom zvezal ter začel nemoteno brskati po blagajni in policah. Kmalu zatem je odšel v neznano.
Po informacijah policije je plen skromen, drugi viri navajajo vsoto kakih tri do štiri tisoč evrov. Žrtvi so priskočili na pomoč policijska izvid-
Policija in rešilec pred oropano trgovino v Ulici Udine 61; desno: forenzika spravljata v vrečko lepilni trak, s katerim je ropar zvezal trgovca
fotodamj@n
nica in služba 118 z rešilcem. Moški je z obvezano glavo stopil v vozilo, ki ga je odpeljalo na pregled v bolnišnico, večjih poškodb pa nima.
Trgovino so podrobno preiskali policisti forenzičnega oddelka, ki so nekaj predmetov odnesli, med temi predvsem lepilni trak. Nadzornih vi-
deokamer v trgovini ni.
Dogodek preiskuje mobilni oddelek policije, ki verjame, da je bil ropar sam in neoborožen, drugih podrobnosti pa na kvesturi niso razkrili. Zbirajo obvestila, zaenkrat pa se je za nasilnim kriminalcem izgubila vsaka sled. (af)
lonjer - Prometna nesreča v noči na sredo
Z motorjem v zid: 30-letni domačin se bori za življenje
V noči na sredo se je okrog 1. ure zjutraj na Lo-njerski cesti pripetila zelo huda prometna nesreča. 30-letni A.F. se je s svojim motornim kolesom znamke Suzuki takrat peljal proti domu v Lo-njerju. Iz še neznanih razlogov je mladenič izgubil nadzor nad dvokolesnikom in silovito trčil v zid v bližini hišne številke Lonjer 220, samo nekaj ovinkov pred domom.
Na prizorišče nesreče sta pripeljala rešilec službe 118 in rešilni avtomobil z zdravstvenim osebjem; takoj je bilo jasno, da je mla-deničevo zdravstveno stanje zelo hudo, saj je zadobil več hudih udarcev v telo in glavo (kljub temu, da je nosil čelado). Odpeljali so ga v katinarsko bolnišnico, kjer so ga na urgenci sprejeli z rdečim kodeksom, včeraj je bil v smrtni nevarnosti.
Na kraju so bili tudi tržaški lokalni policisti, ki so poskrbeli za vse potrebne meritve in sedaj preučujejo potek nesreče.
trst - V soboto na Velikem trgu
Za Giulia!
Pobuda tržaškega liceja Petrarca v spomin na ubitega Regenija
Na pobudo tržaških liceja Petrarca in združenja Amnesty International bo v soboto, 14. maja, ob 17.30 na Velikem trgu pobuda v spomin na 28-letnega furlanskega raziskovalca in novinarja Giulia Regeni-ja iz Fiumicella. S pobudo zahtevajo organizatorji, naj se pojasni ozadje nasilne smrti mladeniča, ki je v Kairu raziskoval politično in sindikalno represijo, ki jo vojaški režim izvaja nad svobodnimi sindikalnimi organizacijami in politično opozicijo.
Regenija se bodo najprej spomnili ravnateljica liceja Petrarca, ki ga je Giulio obiskoval, Cesira Militello, ter docenta Adria- mučijo in ubijejo. Organizatorji vabijo vse na Sulli in Tiziano Vidoni, za mikrofon bo udeležence, naj si nadenejo temna oblači-za njimi stopila predstavnica organizacije la, s seboj pa naj prinesejo temno ruto. Z njo Amnesty International Tina Marinari, ki bo si bodo najprej zakrili oči in v tišini, z ro-obnovila izsledke preiskav.	kami za hrbtom simbolno pokazali, da so
Sledil bo flash mob z zahtevo po po- človekove pravice teptane ne le v Egiptu pač jasnilih o smrti Giulia Regenija in številnih, pa marsikje po svetu. Nato si bodo ruto sne-ki izginejo, ki se znajdejo za zapahi, ki jih li in glasno zahtevali resnico o Giuliovi smrti.
Gasilski posegi na tovornjakih
Kakih trideset gasilcev iz tržaške pokrajine se je včeraj udeležilo tečaja, ki ga je na pokrajinskem poveljstvu vodil inž. Fabio Salvi, strokovnjak za avtomobilsko industrijo in sodelavec nemškega koncerna Bosch. Predavatelj je obravnaval temo varnosti in gasil-
skih posegov na cesti, na primer na tovornih vozilih na plinski ali mešani pogon, pa tudi mednarodne predpise v tem sektorju. Opisal je tehnične značilnosti različnih vozil, predavanju pa je sledil praktični prikaz na dvorišču vojašnice (na sliki).
bazovica - Tradicionalni napis na pobočju Kokoši
Tito brez zapleta
Tradicionalna pobuda je sad sodelovanja med domačini iz Bazovice in Lokve
Na pobočju Kokoši, ki gleda proti Bazovici, se je tudi letos pojavil napis Tito. Gre za že tradicionalno pobudo na tem obmejnem hribu, ki je sad sodelovanja med domačini iz Bazovice in sosednje Lokve.
Na Kokoši so mladi vandali lani popolnoma uničili napis Tito. A jih je ujel revirni lovec in jih sedem izročil policistom. Razpletla se je prava kriminalka, ki je letos nismo doživeli. Vandale je »na delu« pred enim letom zalotil domačin na večernem sprehodu, skušal jih je pregnati, nato pa so ti za njim stekli s kamni v rokah. Vandali so vzbudili pozornost revirnega lovca na bližnji opazovalnici in ta je sprožil pravo akcijo. Sedem jih je na tej poti lovec zajel in spodaj predal slovenski policiji, drugi so zbežali.
Lanski dogodek je za RTV Slovenija opisal Boris Čok, domačin iz Lokve in član organizacije TIGR Primorske. A ker napis Tito na Kokoši ni uradno spominsko obeležje, skrunitev ni kaznivo dejanje, zato so policisti razbijače kmalu izpustili.
6
Četrtek, 12. maja 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
kras - Običajno se je lov začel 15. maja ...
Na začetek lovske sezone bo treba počakati
Birokratski zapleti krivi za zamudo - Lovci so jezni, saj so že itak omejeni pri lovu
Kaže, da se bo lovska sezona letos začela v zamudi, ki jo gre pripisati birokratskim zapletom na deželni ravni. Lani se je namreč spremenila zakonodaja, saj je avgusta po 23 letih stopil v veljavo petletni deželni načrt za upravljanje favne, ki določa, da morajo posamezna deželna lovska območja (teh je 15), ki združujejo več lovskih družin, pred začetkom sezone pripraviti petletni tehnični načrt, pravi lovsko-gospo-darski plan za upravljanje z divjadjo. Petletni favnistični načrt predstavlja izhodišče za varstvo prostoživečih divjih živali in s tem divjadi ter usmeritev lova v FJK.
Kot je povedal goriški lovec Simon Ferfolja, ki je sestavil načrt za goriško-tržaško lovsko območje št. 13, se je zataknilo pri deželnem odboru, ki je pristojen za upravljanje favne. Slednji je imel nalogo, da preveri prejete načrte, a je dejansko zmanjkalo časa. Načrt, ki so ga morali tehniki lovišč že januarja vložiti na deželo, je moral vključevati analizo stanja populacije v zadnjih petih letih (srnjad, parkljarji, jelenjad, fazani, zajci) in statistične izračune o njeni rasti v prihodnjih petih letih, nazorni plan petletnega odstrela posameznih vrst in tudi rešitve za izboljšanje okolja, za vzgojo gozda in pašnikov, košnje trave, beleženje lovskih postojank in prež ter podobno. »Tehniki smo morali opraviti veliko dela v zelo kratkem času,« je ocenil Ferfolja, ki je med drugim tudi predsednik komisije za parkljasto divjad za kraško območje.
Odločitev o začetku sezone - običajno se ta začenja 15. maja in zaključuje 15. januarja - še ni padla, zamude pa so neizbežne. Lovci so že pošteno siti zavlačevanj in dodatnih obremenitev. »Ob torkih in petkih ne smemo na lov, omejitev pa velja tudi zjutraj in zvečer oz. samo dve uri pred sončnim vzhodom in dve uri po zatonu. Divji prašič pa je na primer nočna žival ... « je poudaril predsednik Društva slovenskih lovcev Doberdob Žarko Šuc. Če zamuja še lovska
sezona, potem pomeni, da predvidenih oz. načrtovanih 2000 uplenitev letno ne bo: lovci namreč na podlagi podatkov o številčnosti živali pripravijo plan odstrela, ki ga mora nato odobriti deželna vlada. »Samo na našem kraškem območju smo v pretekli sezoni uplenili 600 divjih prašičev, ob tem še 446 srn, v lovišču Devin 5 gamsov, v Jamljah pa enega mladiča jelena.« Tem plenom velja prišteti še to, kar »opravijo« tržaški pokrajinski čuvaji, se pravi uplenitev še kakih 100 divjih prašičev, ki jih polovijo okrog mest in naseljenih območij.
Šuc pa je opozoril še na drugi hud problem: letos je namreč stopil v veljavo državni zakon, ki določa, da divjih prašičev ne gre več krmiti, kar je po njegovi oceni katastrofa. »V našem kraškem predelu izvajamo v glavnem se-lekcijski lov, se pravi, da z visoke preže čakamo na žival, ki se pojavlja v glavnem v večernih urah. Prepoved krmljenja pa bi bil za nas polom: zakaj naj bi divji pra-
šič prišel pod prežo, če mu nič ne ponudimo oz. če ga nimamo s čim privabiti? Pa še to takrat, ko to mi hočemo?« je potožil Šuc.
Da je divji prašič vse večji škodljivec, je pojasnil tudi član Društva, kon-tovelski lovec Sergij Štoka in nas opozoril, da so prašiči ravno v preteklih dneh na občinski cesti, ki pelje z Dula-nje vasi v vinograde, podrli kamniti zi-dek. »Povsod jih redno lovijo skozi vse leto, samo v Italiji jih še uvrščajo med navadno divjad in jih ne pojmujejo kot škodljivce.« Zaradi milih zim skotijo samice divjih prašičev dvakrat do trikrat letno in vsakič od 6 do 8 mladičev: problem zadobiva jasno vse širše razsežnosti, tako da morajo po oceni lovcev ukrepati oblasti same. Štoka je namignil, da sta baje v Liguriji in Toskani deželna oz. pokrajinska uprava uredili posebne odredbe za odstrel. Če je volja, se torej lahko ukrepa ...
Sara Sternad
draga - Včeraj zjutraj malo pred 8. uro
Cesto prečkal mlad medved
Zaletel se je v avto, padel, se pobral in zbežal
Po besedah očividcev je medved še majhen
slovenianbears.com
V gozdu okoli Bazovice se je včeraj potikal mlad medved. Po ocenah pokrajinskih lovskih čuvajev naj bi šlo za približno 60 kilogramov težko žival. Domačina z Jezera, ki sta ga iz avtomobila malo pred 8. uro zjutraj zagledala na cesti med Drago in Bazovico, pa pravita, da je medved morda še nekoliko manjši.
Zjutraj sta se lovec David Fonda in njegova mati Grozdana Gašperut -doma sta z Jezera - peljala z avtomobilom. Na cesti, ki skozi gozd vodi iz Drage proti Bazovici, sta okrog 7.45 prisostvovala neobičajnemu prizoru. »Pred nama je počasi vozil drug avtomobil, v katerega se je nenadoma zaletel mlad medved. Dotaknil se je desnega prednjega dela vozila. Padel je, se pobral in naglo zbežal naprej v gozd. Ni bil videti poškodovan, saj je bil avto skoraj ustavljen,« je povedal Fonda. Po njegovih besedah medved v višino ni segal do vrha pokrova avtomobilskega motorja, čeprav se je vse skupaj zgodilo zelo hitro. »Morda je letošnji,« je ugibal.
Včeraj pa je mladega kosmatinca v gozdu blizu ceste ob bazovskem šohtu zagledal tudi lovski čuvaj. »Išče ga moj
kolega. Po njegovih ocenah naj bi medved tehtal kakih 60 kilogramov, skotil naj bi se torej lani. Upajmo, da ni šel proti mestu, da se ne zaplete v kaj nevarnega. Bolje bi bilo, ko bi šel v nasprotno smer in se vrnil na varno v Slovenijo,« je sinoči povedal lovski čuvaj Maurizio Rozza. Možno je, da gre za medveda, ki je lani kot mladič z materjo taval med Sežano in Divačo, kjer ju je opazilo več ljudi. Zdaj se je na pohod odpravil sam. Rozza pravi, da se je medved take starosti sicer nekoliko zgodaj ločil od matere, a da to ne bi smelo predstavljati kako posebno težavo, saj je lahko že povsem avtonomen.
Pred dvema letoma se je mlad medved potikal po gozdu med Ferneti-či, Colom in Sežano, takrat so ga skupaj iskali strokovnjaki z obeh strani meje. Medvedje, ki se kot znano pomikajo po zelo obsežnih ozemljih in zlahka prehodijo več deset kilometrov na dan, pa se na tržaškem Krasu pojavljajo od časa do časa. Včasih se to dogaja na območju pod Kokošjo, kjer je sladkosne-dec že nekajkrat stegoval šape po gro-čanskih čebelnjakih.
Aljoša Fonda
trst - Jutri in v soboto
Prikaz pasjih reševalnih vaj v vodi
Reševalni psi italijanske šole SICS, ki se v evropskem prostoru ukvarja s šolanjem psov za reševanje iz vode, bodo konec tedna protagonisti dogajanja na tržaškem morju. Ob prihodu ladje Amerigo Vespucci, ki jo italijanska mornarica uporablja v didaktične namene, bodo jutri od 10.30 do 12. ure za obiskovalce ladje po-
skrbeli za prikaz reševalnih vaj v vodi.
Podobno bodo storili tudi v okviru pobude Mare Nord Est, ko bodo v soboto od 14. ure dalje pred Velikim trgom pokazali, kako skrbijo za varnost v vodah. Pri stojnici na nabrežju bodo člani šole SICS nudili vse potrebne informacije o pasji reševalni enoti, hkrati pa se bo mogoče s psi fotografirati.
križ - Zadruga Curiosi di natura
V nedeljo izlet na vrh Sv. Primoža
Zadruga Curiosi di natura prireja v nedeljo sprehod od Križa do vrha Sv. Primoža, med katerim bodo izletniki lahko občudovali hraste in rastlinje ter travnike s pogledom na Tržaški zaliv. Po poti jim bo vodič opisal naravne, geološke, zemljepisne in podnebne značilnosti Krasa. Izletniki se bodo zbrali ob 9.15 v Križu, na parkirišču na pokrajinski cesti št. 1 (pri odcepu za Brišče). Pohod je primeren za vsakega izletnika v normalni fizični kon-diciji, prireditelji svetujejo čevlje, primerne za hojo po stezah. Izlet je brezplačen, predhodne prijave pa zbirajo na elektronskem naslovu curiosidinatura@gmail.com in na tel. št. 340-5569374.
V nedeljo, 22. maja, bo na sporedu izlet iz Trebč v Orlek. Na sliki je eden prejšnjih pohodov, ki jih zadruga prireja s pokroviteljstvom evropske zveze zadrug Ue.Coop in Etične banke.
dolina glinščice
Ob mraku med flišem in apnencem
Večerni izlet bo 21. maja - Udeležbo je treba potrditi
Iz Naravnega rezervata Doline Glinščice vabijo v soboto, 21. maja, na večerni izlet Ob mraku medflišem in apnencem. Izlet se bo začel ob sončnem zatonu na Dragi, kjer bodo udeleženci lahko opazovali bujno rastlinstvo, ki obkroža zaselek, predvsem v smeri doline. Tam namreč podlago kraškega apnenca zamenja peščenjak, na katerem teče potok Globoki Potok, pritok Krvavega Potoka, ki se potem še sam izliva v reko Glinščico.
Na poti po kolesarski stezi bo mogoče opazovati kontrast med ostrimi oblikami apnenčastih pečin in mehkim in zaokroženim flišnatim gričevjem na gornjem toku reke Glinščice. Pot zaide nato proti razvalinam Fun-fenbergovega gradu, na skalni apnenčasti pečini, od koder je pogled nad dolino res enkraten, in se nadaljuje pod visokimi pečinami Stene, na katerih rade gnezdijo najrazličnejše ptice.
Ob somraku, bo petje dnevnih ptic počasi utihnilo, z izjemo slavčka, in zaslišalo se bo značilno petje pod-hujke in ko bi imeli nekoliko sreče tudi kake nočne ptice roparice.
Pot po kolesarski stezi je primerna za vse pohod-nike. Sprehod je namenjen zlasti družinam in otrokom starejšim od 8. leta; pohod naj bi trajal kake tri ure. Za udeležbo na vsakem izletu z vodenjem v slovenskem jeziku je potrebna predhodna najava v tajništvu (040/8329237, od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, oziroma preko elektronskega naslova info@riservaval-rosandra-glinscica.it).
/
Primorshi
AKTUALNO
Četrtek, 12. maja 2016
7
trst - Od jutri do nedelje na Pomorski postaji in na morju pred njo
Trije dnevi v znamenju morskih dejavnosti
Znanost, tehnologija in šport so osrednje teme letošnje pete izdaje prireditve Mare Nordest 2016, ki bo od petka do nedelje potekala na Pomorski postaji in na ter v morju pred njo. V treh dneh bodo strokovnjaki različnih poklicnih profilov poskusili povečati zanimanje za dejavnosti, ki so tako ali drugače povezane z morjem, v projekt pa bodo vključili tudi dijake različnih šol, med katerimi bodo letos tudi dijaki liceja F. Prešeren. Kot zanimivost naj povemo, da so k sodelovanju povabili več kot tisoč dijakov.
Več o izobraževalnem projektu, ki ga v sodelovanju z Občino Trst pripravlja združenje Trieste Sommersa Diving, so povedali na včerajšnjem srečanju z novinarji. Zbrane je nagovoril občinski odbornik za šport Edi Kraus, ki je prepričan, da tovrstne pobude v mesto privabijo tudi obiskovalce iz drugih krajev. Predsednik omenjenega združenja Roberto Bolelli je dejal, da formula prireditve ostaja nespremenjena: ponujala bo predavanja o aktualnih temah, predstavitve knjig, reševanje v vodi s kuž-ki, tečaje potapljanja v morju pred Pomorsko postajo, preverjanje čistoče morskega dna, predvideno je tudi njegovo čiščenje itd.
Naj spomnimo, da so v preteklih letih potapljači z morskega dna potegnili stotine kosov odpadkov. Kot novost letošnje izdaje so izpostavili sodelovanje z oceanografskim in geofizičnim inštitutom OGS. Njegovi predstavniki bodo skupaj s tržaškimi dijaki stopili na krov ladje Ancona in preverjali kakovost našega morja. Prva posadka se bo na krov te ladje vkrcala že jutri zjutraj ob 9.30. Temu dogodku bo ob 10. uri na Pomorski postaji sledila predstavitev tržaškega Nav-tičnega inštituta, med 10.30 in 11. uro bodo obiskovalci izvedeli marsikaj zanimivega o nadgraditvi škedenjske čistilne naprave, s katero bo morje pred Barkovljami čistejše. Zanimiva in poučna predavanja se bodo zvrstila tudi v soboto in nedeljo, povezovali pa jih bodo Romano Barluzzi, Francesco Cardella in Maurizio Spoto.
Zelo pester in zanimiv je program športnih prireditev. Na morju pred Pomorsko postajo bodo predstavili vodne motorje, ognjeni krst na prireditvi Mare Nordest bo doživelo mednarodno tekmovanje v supanju, približen slovenski prevod je v stoječem veslanju, ki bo na programu v nedeljo ob 13.30, in sicer na morski črti Veliki trg, Miramarski grad in nazaj. Zain-
Dvosedežna podmornica na prireditvi Mare Nordest 2014
fotodamj@n
teresirani občani in občanke pa se bodo v soboto ob 15. uri lahko udeležili tudi tečaja supanja, ki ga bodo izpeljali na morju pred Velikim trgom. Program bodo dopolnili tudi tečaji potapljanja, posebne omembe pa je vredna pobuda, v okviru katere bodo učitelji potapljanja izvedeli ko-
ristne informacije o tem, kako je treba v morje pospremiti osebe s posebnimi potrebami, še posebej slepe in slabovidne. Ob tej priložnosti bodo štirje novi potapljači prejeli tudi mednarodno potrdilo za potapljanje z invalidnimi osebami.
Sanela Čoralič
trst - Danes
Tomizzev roman in novi zidovi
Kot spremljevalni dogodek obmejnih srečanj Forum Tomizza, ki se bodo začela 18. maja, bo danes ob 17.45 v Novinarskem krožku (na Korzu Italia 13) potekalo srečanje, posvečeno Tomizzevemu romanu Fughe incrociate iz leta 1990. O tej knjigi bosta govorila literarna kritičarka Sanja Roic in novinar Peter Verč, srečanje, ki ga bo uvedel predsednik združenja Gruppo 85/Skupina 85 Marino Vocci, pa bo povezovala Patrizia Vascotto.
Ker bo letošnji Forum Tomizza potekal pod geslom »Zid«, je Tomizzev roman zelo aktualen, saj pripoveduje zgodbo juda Mandolina, ki želi postati kristjan, in kristjana Leandra Tisama, ki bi rad postal jud. V njunem pogovoru na plan pridejo etnične, verske in rasne razlike, ki že od nekdaj delijo človeka. Današnji gostje bodo potegnili vzporednico med aktualno begunsko krizo in dogodki, ki so se zgodili konec 16. stoletja.
Naj spomnimo, da se bo Forum Tomizza začel 18. maja, njegov prvi dogodek pa bo posvet v palači Gopčevic, nakar se bo dogajanje preselilo v Koper in Umag, kjer bodo pozivali k preizpraševanju posameznika in kolektivnega duha.
trst - Zadnje srečanje iz niza Znanost & mesto
i • • v ••	• i	v
Genski inženiring ni nudic
Znanstveniki menijo, da bi ljudje lahko imeli več zaupanja vanje - Od komarjev do človeških zarodkov

Sinočnje srečanje v gledališču Verdi je bilo zadnje v nizu
trst - Pomanjkljiva ženska toponomastika
S fotografijo in besedo proti zapostavljanju žensk
Razstava in knjiga o ženskah, ki so si zaslužile ulico, trg, vrt
Pobudnice v Novinarskem krožku
fotodamj@n
Kako smo prišli do odkritja DNK in desetletja kasneje tudi do vstavljanja, odstranjevanja in popravljanja DNK znotraj celic? Zakaj ne obsojamo genetske manipulacije komarjev, s katero so znanstveniki uspeli ustaviti razmnoževanje samic, ki so nosilke nalezljivih bolezni, smo pa izredno kritični do vsa-kakršnih poskusov genskega spreminjanja človeških zarodkov v raziskavah? Zadnje besede so besede, ki marsikateremu pripadniku trde linije nasprotnikov povzročajo podobne vzgibe, kot jo je čarovnica članom španske inkvizicije 15. stoletja. Z njimi pa si ne belijo las gostje zadnjega srečanja iz znanstvenega cikla Science & City (Znanost & mesto), ki se je včeraj zaključil v Mali dvorani gledališča Verdi.
Tema tokratnega srečanja je bilo gensko spreminjanje, o tem pa so govorili znanstveniki, ki so bolj cenjeni v tujini kot doma. Fulvio Mavilio, Roberto Sitia - oba molekularna biologa, prvi dela v Parizu, drugi v Milanu - in Roberto Di Lauro, genetik, ki na italijanskem veleposlaništvu v Londonu krije funkcijo znanstvenega predstavnika, so strastni zagovorniki tehnike genskega manipuli-
ranja. Vsi trije gostje so v pogovoru s prof. Maurom Giacco iz Mednarodnega centra za genski inženiring in biotehnologijo (ICGEB) večkrat ponovili, da slepo nasprotovanje genskemu inženiringu zavira razvoj, negativna medijska kampanja pa po njihovem prepričanju skrbi, da lai-
fotodamj@n
čna javnost ostaja dezinformirana. Razložili so razlike med vnosom gena v celice in spreminjanjem genov, pozornost so namenili tudi vnosu t.i. samomorilnih genov, ki v kombinaciji s primernimi spojinami povzročijo smrt celic, v katere so bili vneseni. Ta pristop poskušajo uporabiti pri zdravljenju rakavih obolenj. Izvedeli smo, da znanstveniki vnašajo gene v celice s pomočjo prenašalcev, ki se imenujejo vektorji, in da imajo jetra mnogo lastnosti, zaradi katerih so edinstveni tarčni organ za gensko terapijo.
Z včerajšnjega srečanja lahko izluščimo, da se je genski inženiring na mnogih področjih človekovega delovanja že uveljavil. A na točki, ko največji znanstveniki že vedo, kako bi oplojenemu jajčecu odstranili okvarjen ali nezaželen gen in vstavili novega, so obtičali. Glavni razlog niso vratolomne finančne vsote, ki podpirajo raziskave, ampak osnovno vprašanje morale in razuma: »Ali smo šli predaleč?« Včerajšnji gostje so navzoče poskusili prepričati, da so polemike in dvomi o etičnosti popolnoma odveč, in poudarili, da bi ljudje vseeno lahko imeli več zaupanja v znanstvenike. (sč)
Pred nekaj leti je občinska komisija za enake možnosti preučila razmerje med ulicami, trgi in podobnimi mestnimi kotički, ki so poimenovani po moških oziroma po ženskah. Zaključki sploh niso presenečali: 1305 ulic, trgov in mestnih vrtov je poimenovanih po pisateljih, pesnikih, umetnikih, znanstvenikih in podobno, samo 43 pa po njihovih ženskih kolegicah. Podatki so predsednico združenja Fotografaredonna Mariso Ulci-grai spodbudili, da si je pred letom dni zamislila projekt Fuori dove laparita non esiste, s katerim bi javnost opozorila na nedopustno pomanjkljivost.
S finančnim prispevkom Dežele FJK je najprej nastala ideja o razstavi Spazi ritrovati, ki jo bodo slovesno odprli jutri ob 19. uri v Ulici Cassa di Risparmio. »Kar pod milim nebom med ulicama Genova in Bellini bo razstavljalo 16 fotografinj, ki je v svoje objektive ujelo in po svoje interpretiralo teh nekaj ulic, ki nosi ženska imena,« je na včerajšnjem srečanju v Novinarskem krožku povedala umetnostna kritičarka Marianna Ac-cerboni.
Da bo vrzel vseeno težko zapolniti, saj bo naša družba le s težavo dosegla enakost, je ugotavljala Ulcigra-jeva. »Razstava pa hoče vseeno po-
skusiti predramiti javnost in opozoriti na vlogo žensk.« Članice združenja Fotografaredonna so v sodelovanju z Občino Trst najprej katalogizirale vse ulice, ki so poimenovane po ženskah. Slednje so nato po eni strani fotografirale, po drugi pa raziskale zgodbo žensk, po katerih nosijo ime, tako da je potem z vsem zbranim materialom nastala še obsežna publikacija Fuori dove la parita non esiste, ki jo je uredila Sandra Grego in jo bodo predstavili v petek, 20. maja.
Fotografije so avtorice interpretirale in obdelale (tudi s pomočjo fo-tošopa). Glede knjige pa so se avtorice odločile, da bodo sledile kronološkemu pregledu poimenovanj ulic po ženskih likih: do 19. stoletja so bile te prava redkost (v glavnem je šlo za svetnice), podobno pa je bilo tudi v obdobju do 2. svetovne vojne, kljub mestni širitvi. Stanje se ni spremenilo niti do leta 2000, čeprav se je vse več žensk uveljavilo na raznoraznih področjih, tako da je bilo treba počakati do začetka tega stoletja, ko so javne ustanove primerno počastile nekaj ženskih likov. V knjigi bomo torej izvedeli za zgodbe umetnic in politično-kulturnih delavk, partizank, svetnic in tudi predstavnic slovenske narodne skupnosti. (sas)
83-letni hitrohodec v Trstu
V Trstu se je v torek ustavil prav poseben hitrohodec; poseben po starosti in dolžini trase, ki jo namerava prehoditi. 83-letnega Alessandra Belliera je v Mestni hiši sprejel tržaški občinski odbornik Edi Kraus, ki je vitalnemu športniku zaželel veliko sreče pri njegovem zadnjem podvigu. Alessandro Belliere, nekoč padalec pri alpinskih enotah, je 2. aprila startal v Aosti, 5808 km dolga pot pa ga bo vodila do Palerma, kjer pričakujejo njegov prihod 24. oktobra letos. Na srečanju je bilo slišati, da se je hi-trohodec s športom začel ukvarjati v rani mladosti in od takrat nikoli ni več odnehal. V zadnjih letih pa se je posvetil hitri hoje na dolge razdalje.	Alessandro Belliere
8
Petek, 13. maja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
Primorski
ki Ji
trst - Alternativen dan Slovenske zamejske skavtske organizacije
75 skavtov je šlo v kino
Volčiči, volkuljice, izvidniki, vodnice, roverji, popotnice, starši in drugi so si ogledali film Knjiga o džungli (po kateri se zgledujejo)
Slovensko stalno gledališče in UL - AGRFT
MOJ DEVETSTO
Avtorski projekt Patrizie Jurinčič
DANES - četrtek, 12. maja, ob 20.30 v petek, 13. maja, ob 20.30 v soboto, 14. maja, ob 19.00 v nedeljo, 15. maja, ob 16.00
v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi
ponovitve se nadaljujejo do 22. maja
I Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com
Ker je dogodivščina volčičev in volkuljic vezana na Knjigo o džungli in ker so v preteklih dneh predvajali v kinu film z istim naslovom, smo se skavti odločili, da naredimo nekaj alternativnega: gremo vsi skupaj v kino. Pobudo so sicer dali stari volkovi, pokrajinsko vodstvo je sprejelo predlog in vabljeni so bili vsi člani Slovenske zamejske skavtske organizacije, starši in prijatelji. Navdušenje volkuljic in volčičev ter članov je bilo takojšnje, nekateri so pohvalili pobudo in predlagali, naj postane to na-
Koncert bo uvedel teden posvečen Satieju
V gledališču Miela se drevi začenja teden kulturnih dogodkov posvečen 150-letnici rojstva francoskega skladatelja in hudomušnega misleca Erika Satieja, ki ga že 23 let prireja zadruga Bonawentura. Samo ekscentričen je naslov letošnjemu nizu, ki ga bo uvedel koncert skupine Gogo Penguin -akustičnega jazz-elektronskega tria iz Manchestra, jutri pa bodo na oder gledališča stopili mladi furlanski glasbeniki ansambla Ba-rabba's.
vada v primeru za otroke zanimivih filmov.
Tako smo se v soboto, 30. aprila, zbrali pred kinodvorano. Vabilo je imelo res velik odziv: bilo nas je namreč več kot 75 med volčiči in vol-kuljicami, izvidniki in vodnicami, roverji in popotnicami, voditelji in starši, pridružilo pa se je tudi nekaj prijateljev organizacije. Od navdušenja najmlajši kar niso mogli stati pri miru. Kar naprej so spraševali, kdaj nas bodo končno spustili v dvorano in kdaj se bo film začel.
Stopili smo v dvorano s prepolnimi rokami pokovke in marsikomu se je zdelo zanimivo to, da smo bili v dvorani sami skavti. Ko so končno začeli s predvajanjem, smo vsi pozorno gledali in poslušali: ker smo z volčiči skozi vse leto obravnavali Mavgli-jeve dogodivščine, smo lahko potem ocenili, koliko je bil film zvest originalni zgodbi Rudyarda Kiplinga. Kljub temu, da je, kot je za filme značilno, režiser precej spremenil zgodbo, smo vsekakor uživali ob dogajanju v džungli.
Po končanem filmu in skupinski sliki smo se poslovili, pred tem pa smo se spomnili, da je to le film in da bomo mi naprej doživljali džungelsko dogodivščino po tradicionalni zgodbi, kot jo mi poznamo.
Neža Petaros
Na kavi z znanostjo: Darwin in biologija
V	kavarni Tommaseo na nabrežju se nadaljuje niz srečanj z znanostjo in književnostjo Caffe' delle scien-ze, ki ga Tržaška univerza prireja v sodelovanju z Inštitutom za ocea-nografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS). Danes bo ob 17.30 gostja biologinja Enrichetta Misson, ki bo spregovorila o kulturnih dobrinah v naravnem okolju. Sledilo bo srečanje z biologom in novinarjem Marcom Ferrarijem, ki bo predstavil revolucionarne Darwi-nove poglede.
Dan zdravstvenika
Ob mednarodnem dnevu medicinske sestre in zdravstvenika bo združenje Ipasvi danes že tretje leto zapored predstavilo nagrado Valentina Sossi za najboljšega zdrav-stvenika oz. medicinsko sestro (več informacij na spletni strani www.ipasvitrieste.it). V soboto pa bo združenje med 10. in 12.30 na Borznem trgu poskrbelo za fotografiranje »v zdravstvenih pozah«; s tem hoče združenje opozoriti na pomen teh likov ter na vzgojo k zdravemu življenjskemu stilu.
Pomen samopodobe
Kulturno združenje Leviedelblu vabijo drevi ob 20.15 v prostore v Ul. sv. Frančiška 15 na srečanje o pomenu samopodobe. Spregovorili bosta psihologinji in psihotera-pevtki Gaia Zelik in Giulia Targa. Vstop je prost.
Komorna glasba
V	gledališkem muzeju Schmidl bo danes ob 17.30 novo srečanje posvečeno komorni glasbi. Obiskovalce bo v svet komorne glasbe popeljala Paola La Raja, njeni gojenci pa bodo poskrbeli za glasbeno kuliso. Za vstopnino bo treba odšteti 4 evre.
Srebrni pečat srbsko-pravoslavni skupnosti
Pokrajina Trst bo podelila srebrni pečat srbsko-pravoslavni skupnosti. Slovesnost bo danes ob 11. uri na sedežu pokrajinske uprave, v dvorani Grom v Palači Galatti (Trg Vit-torio Veneto 4).
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 12. maja 2016
PANKRACIJ
Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.26 - Dolžina dneva 14.50 - Luna vzide ob 11.09 in zatone ob 1.41.
Jutri, PETEK, 13. maja 2016
SERVACIJ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 2 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15 stopinj C.
H Šolske vesti
GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« vabi na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 14. maja, od 9.30 do 12.30, na sedežu šole, Ul. Montorsino 2. POLETNI CENTRI IN PREŠOLA v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 13 let) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it, www.dijaski.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v jasli od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnasti-ca 72), od pon. do pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it, www.di-jaski.it.
Primorski
dnevnik,
primorskiD primorski_sport
Si naročnik?
Naročniki na tiskano izdajo imajo pravico do brezplačnega dostopa
do celotne elektronske izdaje Primorskega dnevnika, ki je na razpolago tudi na iPadu.
Zato ne oklevajte in aktivirajte kodo za brezplačni dostop
po telefonu na 040 7786310 (po 16. uri) ali sledite navodilom na spletnem naslovu http://www.primorski.eu/Narocninanaspletnidnevnik/
Im

mšm&rt

/
Primorshi
AKTUALNO
Četrtek, 12. maja 2016
9
Turistične kmetije
OSMICA GIOVANNINI V TRSTU,
Ul. Modiano 2, je odprta do 15.05 in od 20.05 do 5.06.
Tel. 392-1359257.
[H Osmice
EI3 Lekarne
čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah.
CACOVICH IGOR je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni!
ERIK IN JADRAN sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel. 040-820223.
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632.
SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih.
V	PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943.
V	REPNU PRI VOLNIKU ima odprto osmico družina Škabar. Toplo vabljeni. Tel. št. 339-4106075.
V	ZGONIKU je odprl osmico Stanko Milič. Tel. 040-229164.
H Mali oglasi
DVOSOBNO STANOVANJE dam v najem v Križu. Tel.: 349-3320198.
GOSPA SREDNJIH LET išče katerokoli delo, tudi kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 342-7438392.
PRIJAZNA IN ZANESLJIVA PUNCA pomaga pri varstvu otrok. Tel. št. 3394723750.
PRODAM 4 ALUMINIJASTA PLATIŠČA za avte znamke seat, volkswagen in škoda, s petimi luknjami, za gume 205-45R16 ali samo za premer 16. Cena po dogovoru, tel.: 338-7281332.
PRODAM moško kolo in motorno žago na bencin. Tel.: 040-280910 v večernih urah.
H Čestitke
U Kino
Do nedelje, 15. maja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30
Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6
-	040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9
-	040 414304, Boljunec - 040 228124 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264.
Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.0019.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Šentjakobski trg 1 - 040 639749.
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-
M Izleti
□ Obvestila
V Mačkoljah trobentač RI-KARDO ŠTURMANslavi danes 80. pomlad. Še mnogo lepih, zdravih, srečnih in veselih dni mu klapa '36 želi.
AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Captain America: Civil War«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Florida«
CINEMA DEI FABBRI - Dvorana je rezervirana.
FELLINI - 16.40 »Robinson Crusoe«; 18.10, 20.00, 22.00 »Il traditore tipo«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Money Monster - L'al-tra faccia del denaro«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.15 »Al di la' delle montagne«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »La sposa bambina«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.30 »Angry Birds«; 16.30, 18.30 »Angry Birds (sin-hr.); 15.25, 17.25 »Angry Birds« (sin-hr.) 3D; 18.50 »Houston, imamo problem«; 15.50, 20.20 »Izdajalec po naši meri«; 18.00 »Materinski dan«; 16.40 »Nadzor z neba«; 20.40 »Planet samskih«; 16.00, 19.20, 21.15 »Sosedi 2«; 17.00, 19.50 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna«; 18.10, 21.00 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna 3D«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Gospod sodnik«.
NAZIONALE - 20.30 »Captain America: Civil War«; 16.40 »Il libro della giungla«; 16.30, 18.10, 20.10, 22.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »The Boy«; 18.15, 20.10 »Truman - Un vero amico e per sempre«; 16.30, 18.30, 20.10, 22.00 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 16.40, 18.30 »Il regno di Wuba«; 22.00 »Where to invade next«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.00, 16.30, 18.55, 20.50, 21.20, 21.50 »Captain America: Civil War«; 16.40, 19.00, 21.20 »Il libro della giungla«; 17.40 »Captain America: Civil War 3D«; 16.30, 19.00 »The Boy and the Beast«; 21.30 »Where to invade next«; 16.40 »Fuga dal pianeta Terra«; 16.40, 18.40 »Robinson Crusoe«; 19.00, 21.30 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 19.25, 22.00 »Zona d'ombra«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Captain America: Civil War«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »Mo-ney Monster - L'altra faccia del de-naro«; Dvorana 3: 17.00, 19.50, 21.45 »Tini - La nuova vita di Violetta«; Dvorana 4: 16.40 »Robinson Crusoe«; 18.15, 20.15, 22.15 »The Boy«; Dvorana 5: 17.15, 20.00 »Pe-ricle il nero«; 22.00 »Captain America: Civil War«.
PD ROJAN IN KROŽEK KRU.T vabita na enodnevni izlet v Ziljsko dolino v nedeljo, 12. junija. Info in vpis v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040360072, 040-826661 (g. Kobal) ali 040-417025 (g. Bole).
SPDT v sodelovanju z ZSŠDI organizira od ponedeljka, 27. junija, do sobote, 2. julija, že 16. Planinsko šolo na Planini pri Jezeru. Za vse informacije in prijave je na razpolago naslov: mladinski@spdt.org.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta za dopust do danes, 12. maja.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS
se bo sestal danes, 12. maja, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159.
SKD PREŠEREN, Srenja Boljunec, Mladinski Dom, ANPI Boljunec in SKD Opla organizirajo danes, 12. maja, ob 20.00 v zgornjih prostorih gledališča Prešeren, javno srečanje vaš-čanov z Orožniki iz Doline na tematiko: »Kazniva dejanja s strani lažnivih orožnikov, uslužbencev Enel, Acegas, itd. Kako preprečiti kraje v stanovanjih, krajo identitete, krajo pri bankomat okencih in kreditnih kart.« Z obzirom na pomen in aktualnost tematike ste vljudno vabljeni!
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 12. maja, ob 21.00 na sedežu na Padričah seja odbora; v nedeljo, 15. maja, ob 13.00 odhod avtobusa s Pa-drič za nastop v Cerkljah (na Gorenjskem); v torek, 17. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE Skupina »Fortunato Parisi« v Trstu, Ul. Mazzini 30, organizira na sedežu dve srečanji v petek, 13. in v soboto, 14. maja, ob 20. uri na temo: »Rudolf Steiner in antropozofska zdravniška umetnost«. Predaval bo Sergio Maria Crancardo - antropozofski zdravnik. Priporočena je rezervacija.
SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v soboto, 14. maja, ob 18.00 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma Animals United - Živalska konferenca (2010, sinhroniziran v slovenščino).
ZSKD sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bo sledila predstavitev Zbornika ZSKD in članic ter tematske delavnice na temo: zborov-stvo in glasbena dejavnost, društva 2.0 - nove vsebine in pristopi, blagajniško poslovanje in finance, mediji in učinkovitejša promocija društvenega delovanja ter o jeziku malo drugače. Število udeležencev je omejeno. Prijave in info na info@zskd.eu, 040635626.
SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor v torek, 17. maja, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem; na dnevnem redu poročila o društvenem delovanju in volitve novega odbora.
GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom Generalnega konzulata RS v Trstu, vabi na predstavitev Deželnega arhiva Glasbene matice v Furlani-ji Julijski krajini, ki bo v četrtek, 19. maja, ob 17.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14.
SLOVENSKI VERNIKI bodo imeli svojo slovesnost v petek, 20. maja, ob praznovanju 50-letnice Marijinega svetišča na Vejni. Zbiranje ob 17.30, nato procesija mimo oltarja Cirila in Metoda skozi sveta vrata v cerkev kjer bo sveto mašo vodil upokojeni škof Evgen Ravignani. Pri slovesnosti bo sodeloval Združeni zbor ZCPZ. Vabljeni!
ZSKD vabi v nedeljo, 22. maja, na enodnevno delavnico, ki bo v Terski dolini, v odkrivanju slovenskih ustanov in kulturno-naravnih točk. Izlet je namenjen mladim članom oz. odbornikom od 14 do 30 let. Podrobnejše info na info@zskd.eu ali 040-635626.
JK ČUPA vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 28. maja, in v četrtek, 2. junija. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Oba dni bo zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljan-skem zalivu.
OMPZ F. BARAGA vabi na Oratorij 2016 za otroke od 5 do 13 let, ki bo na Kontovelu v župnijskih prostorih od 4. do 17. julija. Glavna tema bo
Ostržek. Vpis (do 6. junija) in info na tel. 347-9322123.
ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo preko ZSKD in Arci Servizio civile FJK. Trajanje 12 mesecev oz. 360 ur. Na voljo so 3 mesta. Rok prijave: do 9. 6. 2016 do 14. ure. Info na sedežu ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20, II. nadstropje, tel. št.: 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na Arci Servizio civile (Ul. F. Severo 31, tel. št.: 040-761683, www.ar-ciserviziocivilefvg.org).
AŠD BREG prireja poletni športni kamp. Potekal bo v dveh izmenah: od 13. do 17. junija in od 20. do 24. junija, v športnem centru S. Klabjan v Dolini. Info: 347-4334072 (Irina) ali 040-8327146 (Boris).
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA
od 27. junija do 2. septembra v Bazovici za otroke od 3 do 11 let. Vpis do 16. junija na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu v Ul. Cicerone 8 ob ponedeljkih in četrtkih, od 14.30 do 18.30 in ob sredah, od 9.00 do 13.00. Info na www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, 345-7733569. Število mest omejeno.
KOMISIJA ZA ODBOJKO PRI ZSŠDI prireja v sodelovanju z vsemi odbojkarskimi društvi na Tržaškem poletni odbojkarski kamp Volley Mania. Potekal bo od 27. junija do srede 6. julija v večnamenskem športnem centru v Briščikih. Info na ZSŠDI ali pri trenerjih društev.
KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija. Info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II.nad. -tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SKLAD MITJA ČUK vabi od 4. do 22. julija v celodnevni poletni center (8.00-16.00) »...Nekoč v davnih časih... Once upon a time«: 3 tedni zabave in prijateljstva v svetu pravljic. Utrjevanje angleških besed in preprostih stavkov, branje in interpretacija pravljic, vodene igre in pesmice, ročna dela in risanje, prosta igra in bazen v prostorih občinskega vrtca Mario Silvestri, Naselje sv. Na-zarija 73 na Proseku. Namenjen otrokom od 3 do 7 let. Mesta so omejena. Tel. št.: 040-212289 ali urad@skladmc.org.
PRIMORCI BEREMO 2016 - do 11. novembra vabljeni k branju del slovenskih avtorjev. Sodelujoče knjižnice: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Knjižnica D. Feigla - Gorica, Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev - Op-čine, Občinska knjižnica v Saležu in Knjižnica B. Pahorja na Proseku. Info v knjižnicah ali www.knjiznica.it.
SS Prireditve
TS360, Trg Oberdan 7, vljudno vabi na predstavitev publikacije »Ravni oblačenja« (Dress code), v petek, 13. maja, ob 19. uri v TKS. O knjigi bosta spregovorila avtorica publikacije Lea Pisani in priznani etnolog prof. dr. Janez Bogataj.
ZAPLEŠIMO SKUPAJ: plesna predstava baletnih skupin SKD F. Prešeren, SKD I. Gruden, baletno društvo Sežana in ŠKUD 15. februar Komen bo v soboto, 14. maja, ob 19. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
ZTT, v sodelovanju z društvom Debela griža, Kosovelovo knjižnico - Sežana in s knjigotrštvom Buča, vabi na 3. sejem kuharskih knjig Kulinart-fest. Dogodek bo v soboto, 14. maja, od 10.00 do 18.00 na Volčjem Gradu pri Komnu.
22. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB bo v nedeljo, 15. maja, ob 16. uri na Titovem trgu v Postojni v organizaciji JSKD in ZSKD. Nastopili bodo Postojnska godba 1808 (dir. Luka Loštrek), Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč (dir. Danjel Grizonič) ter Pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Simon Tomažič). V primeru slabega vremena bo koncert
v Kulturnem domu v Postojni. Koncert spada v niz dogodkov v okviru Tedna ljubiteljske kulture.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi vse mamice, nonice in sploh cele družine, posebno pa otroke, na »Veseli družinski praznik«, na katerem bodo nastopali Otroška pevska skupina Vesela pomlad (vodi Andreja Štucin Cergol), otroška igralska skupina Mali telego (tečajniki Radijskega odra) s skeči in igrico »Zlata ribica« ter čarodejka Karly Ann. Predstava bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v nedeljo, 15. maja, ob 18. uri.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 15. maja, ob 20.30 v cerkev sv. Ivana na celovečerni koncert »APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani«. Vodi Jerica Gregorc Bukovec.
RAZSTAVA »GLINŠČICA - BISER NAŠIH KRAJEV« Branke Sulčič je na ogled do 15. maja v gostilni nasproti cerkve, Proseška ul. 35 - Opčine, vsak dan 9.00-15.00 in 18.00-23.00 (razen ob torkih).
RAZSTAVA z novimi slikami Nivee Mislei »Ne samo baker« je na ogled
v	gostilni v Zgoniku do 15. maja.
DSI vabi na večer na temo »Aktualnost misli Jakoba Ukmarja o sožitju med narodi«. Z Eleno Blancato se bo pogovarjal Tomaž Simčič. Ponedeljek, 16. maja, ob 20.30 v Peterlino-
vi	dvorani.
KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na zaključno srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 16. maja, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. sv. Frančiška 20. Info na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici.
ZALOŽBI ZTT in Mladika ter Tržaško knjižno središče TS360 vabijo v sredo, 18. maja, na kavo s knjigo Michelle Pierrot »Ženske ali molčanja zgodovine«. O delu bosta spregovorila avtorja spremne besede v slovensko izdajo knjige Drago Rotar in Taja Kramberger, ki je delo tudi prevedla iz francoščine. Gosta bo predstavila Marija Juric Pahor. V Tržaškem knjižnem središču na Ober-dankovem trgu 7 v Trstu ob 10. uri.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Sončne opekline in kožni rak« v četrtek, 19. maja, ob 17.30 v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka, Ul. Ricreatorio 2, na Opčinah. Predavala bo dermatologinja dr. Majda Košuta. Na razpolago bo parkirni prostor.
UMENTIŠKA ŠOLA UNINT (MFU)
vabi v nedeljo, 29. maja, na vodeni ogled Muzeja Ca'Pesaro - Mednarodna Galerija Moderne Umetnosti, v Benetke, v spremstvu in z razlago akademskega umetnika Leonarda Calva. Občudovali bomo dela moderne umetnosti 20. stoletja (Klimt, Kandinsky, Chagall, Morandi, De chirico, Boccioni, De Pisis itd.)
BARČ'ČA JE ZAPLAVALA... fotografska razstava iz starih albumov o postavljanju maja, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55, je na ogled v društvenem baru n' G'rice v Boljun-cu. Vabljeni.
Prispevki
V	spomin na dragega prijatelja Stankota daruje Cvetka 50,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na drago Olgo Družina daruje Dora Rapotec 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
V	spomin na drago Olgo Družina daruje Milena Petaros 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
V	spomin na Evgena Dobrilo darujeta Ivica in Dorica Kresevič z družinama 50,00 evrov za krožek Krut.
V	spomin na Alojzija Briščika daruje Anica Skabar 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
1 G
Četrtek, 12. maja 2G16
KULTURA
Primorski
ki y
tržaško knjižno središče - V gosteh novinar Matej Šurc
Ne obtožuje, dokumentira
S svojo knjigo Prevarana Slovenija osvetlil orožarsko afero - Barbara Furjan o knjigi V imenu resnice
TRST - V Sloveniji je v zadnjih letih na delu ekipa resnicoljubnih piscev, ki vztrajno raziskuje temne plati osamosvojitvene zgodovine. Nekatere, kot sta na primer Barbara Furjan in Draga Potočnjak, so v to prisilile sumljive smrti njihovih najdražjih. Druge pa novinarska etika in želja po razkrivanju manj znanih dejstev in kriminalnih dejanj. Med te nedvomno sodi Matej Šurc, novinar z dolgo kilometrino, med drugim je bil dopisnik RTV Slovenija v Beogradu in Washingtonu, danes pa komentator Radia Slovenija in raziskovalni novinar. Šurc je soavtor odmevne trilogije V imenu države, v torek pa je v Tržaškem knjižnem središču na povabilo Slovenskega kluba predstavil svojo knjigo Prevarana Slovenija - Domoljubje, zapisano z ničlami.
Skoraj 500 strani obsežna knjiga raziskuje dogodke v obdobju od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji (aprila 1990) do prvih demokratičnih volitev, ki so se v samostojni državi zgodile decembra 1992. Kot je pojasnil v pogovoru z Dušanom Jelinčičem, je namen te knjige, »da se resnico pove kot je in ne kot bi nekateri radi, da je«. Kot novinar sicer ne obtožuje, ampak dokumentira, veseli ga, če si ljudje sami ustvarijo mnenje o določeni zadevi. Rdeča nit knjige je trgovina z orožjem, ki jo je skupina ljudi vodila vzporedno s prizadevanji za demokratizacijo slovenske družbe. »Z Barbaro Furjan in Drago Potočnjak smo vsak po svojih poteh ugotovili, da so določene struk-
Z leve Barbara Furjan, Matej Šurc in Dušan Jelinčič
fotodamj@n
ture delale v lastno korist in da so za njimi eni in isti ljudje: Janez Janša, Igor Bavčar, Anton Krkovič ... Ti ljudje so bili po eni strani razkrinkani, po drugi pa še dalje lažejo in jim nihče ne oporeka,« je bil jasen Šurc, za katerega je bila prodaja in preprodaja orožja veliko kriminalno dejanje, zaradi katerega so se na zasebne račune na Koroškem, v Italiji, Avstraliji zlivale visoke provizije, država pa ni od tega dobila skoraj nič. Orožar-ska afera je medtem sodno zastarela
Tržaške predstavitve se je udeležila tudi Koprčanka Furjan, avtorica knjige V imenu resnice. Pojasnila
je, da jo je k pisanju silila želja po razkritju vzrokov smrti brata Blaža. Maja 1997 je bilo služenje vojaškega roka še obvezno, Blaž je umrl štiri dni pred koncem služenja, »po neuradnih informacijah naj bi storil samomor«. Barbara ni nikoli verjela verziji, po kateri naj bi se Blaž ustrelil s puško v sence. Preiskava je bila zelo površna, nikjer ni sledi o kakih analizah, skicah, ugotovitvah: prepričana je, da je Blaž preveč videl in slišal. Za njim je bilo v slovenski vojski vsaj še enajst sumljivih samomorov. Zato se je odločila, da napiše knjigo in v njej postavi na desetine vprašanj, ki pa ostajajo žal še dalje brez odgovora. (pd)
trst - Komorni salon v priredbi Chamber Music
Zlito in ubrano muziciranje
Člani kvarteta Josef Suk nastopili z orkestrom I Virtuosi italiani - Naslednji koncert 16. maja
TRST - Klavirski kvartet Josef Suk se vedno bolj uveljavlja na mednarodnem nivoju, odkar je začel osvajati nagrade na prestižnih tekmovanjih, med drugim tudi na mednarodnem tekmovanju Trio di Trieste (2013). Društvo Chamber Music, organizator tekmovanja, je češki kvartet že nekajkrat povabil v Trst, tokrat s formulo, ki nam je omogočila še bližji stik s posameznimi člani: po vrsti so namreč nastopili kot solisti ob spremljavi orkestra I Virtuosi italiani, ansambla, ki se je že večkrat odlično izkazal v stilno različnih kompozicijah. Tretji koncert niza Komorni salon je bil posvečen dunajski klasiki in odprl ga je pianist Vaclav Macha, ki je dovršeno odigral Haydnov Koncert v D-Duru Hob.XVIII: 11. Igra je bila neoporečna, vendar brez žara, ki bi interpretacijo osvetlil in razgibal. Po-ustvarjalnega zagona pa nismo pogrešali pri čelistu, ki je nato zaigral Haydnov Koncert št. 2 v D-Duru Hob.VIIb: 2: Vac-
lav Petr se je izkazal s pogumnim in bri-ljantnim pristopom, ki je nujno potreben pri tehnično zelo zahtevni partituri. Muzikalnost in sporočilnost izvedbe sta izvabili dolge aplavze, ki se jim je solist zahvalil z lepim dodatkom, odlomkom iz Ysayijeve sonate za čelo solo.
Nivo se je v drugem delu koncerta strmo dvignil, kajti violinist Radim Kre-sta in violistka Eva Krestova sta se izkazala kot odlična solista, zlita v ubrano muziciranje, ki je bilo iskrivo, stilno mikavno, sporočilno in duhovito. Mozartova Koncertantna simfonija v Es-Duru za violino in violo KV364 je zablestela v polni lepoti, ki sta jo vedno vzburljiv dialog med godaloma osvetlila iz vseh zornih kotov: plemenito in domiselno fra-ziranje violinista je violistka dopolnjevala s toplino in polnokrvnimi potezami, da je prvi stavek stekel kot žuboreč potok, ki se je v drugem stavku umiril v blaženi božajoči melodiji, ki sta jo solista sku-
Čelist Vaclav Petr se je izkazal z briljantnim pristopom
chamber music
paj gradila in razvijala. Razigrano, a vedno v mejah čistega klasicizma, sta mojstra zaključila simfonijo v sproščenem veselju zadnjega stavka ter sprožila dolge in navdušene aplavze. Svoje vrline sta nato še enkrat dokazala z vrhunsko izvedbo Passacaglie, ki jo je po Haendlo-vi temi domiselno priredil norveški skladatelj Johan Halvorsen.
Pohvalo si zasluži tudi orkester, ki je brez dirigenta zelo pozorno sledil vsem solistom ter poustvaril žlahtno zvočno podobo; koncertni mojster Alberto Martini je ansambel vodil zanesljivo, kot zanimivost naj omenimo sodelovanje odličnega solo hornista orkestra tržaškega gledališča Verdi Nila Caracristija, ki se je lepo zlil z ostalimi pihalci in trobilci.
Naslednji koncert bo 16. maja oblikoval duo Lavrynenko-Gulei, ki je lani osvojil prvo nagrado tekmovanja Trio di Trieste.
Katja Kralj
cannes - Woody Allen sinoči uradno odprl filmski fe
Za uvod veliko j. poostrenih varn
CANNES - Po slavni Montée des marches, to je stopnišču filmskega festivala v Cannesu, se je Woody Allen sinoči povzpel že šestič in pri tem, s filmom Café Society tretjič odprl osrednji francoski festival. Seveda je bilo to prvič, da se ga je Woody udeležil kot osemdesetletnik (pomembni jubilej je namreč dopolnil decembra lani) in v spremstvu nove skupine mladih zvezdnikov: Kristen Stewart, njegov nov alter ego Jesse Eisenberg, Blake Lively in Steve Carell, ki tokrat nastopajo v njegovem filmu.
Café society je postavljen v eno najljubših Allenovih dob, v trideseta leta prejšnjega stoletja in se odvija med New Yorkom in Hollywoodom, kamor se Bobby preseli, da bi pri stricu Philu, pomembnem hollywoodskem agentu, našel primerno zaposlitev. Mamin brat ga tako uvede v lepo življenje filmske industrije, sprejemov in zabav ter mu za spremljevalko po Beverly Hillsu ponudi svojo mlado tajnico, ki postane tudi Bobbyjeva zaročenka. Kot se pri Allenu dogaja, pa se prav tu vse skupaj zakomplicira, ker je v resnici v lepo Vonnie zaljubljen tudi Bobbyjev stric, ki pa je že poročen.
Ob zvokih jazza in ritmih plesa pa poteka v newyorškem nočnem lokalu tudi življenje Bobbyjevega brata, sicer gangsterja in lastnika znamenitega lokala, v katerem se naposled zaposli še sam Bobby.
Tudi najnovejši Allen tako spet pripoveduje o ljubezni, o hrepenenju in neuresničenih sanjah, k čemur po novem dodaja tu-
di ironično opisovanje smrti in celo razmišljanje o posmrtnem življenju.
Sicer se je 69. Cannes za skoraj 4500 akreditiranih filmskih kritikov in novinarjev pričel ob običajnem čakanju v dolgih vrstah za vstop v filmske dvorane in letos seveda tudi ob podrobnih pregledih nekaj tisoč policistov in stražarjev, ki bdijo nad vsem, kar se tukaj dogaja. 69. izvedba festivala je namreč prva po pariških atentatih in ob tako številni prisotnosti medijev tudi precej občutljiva »točka«. (Iga)
cannes - Na festivalu tudi dokumentarec o tržaškem
Paradoks o meji,
CANNES - Burja, valovi, morje, prihod in odhod velikih grških ladij, kopalci in kopalke, predvsem pa kopališče, ki ga ločuje visok zid, na ženski in moški del, bodo danes zvečer zaživeli na velikem platnu ene osrednjih festivalskih dvoran. Prestižna francoska obala in seveda Festival v Cannesu bosta gostila zgodbo o najbolj ljudskem izmed tržaških kopališč, Lanterni, ki sta jo posnela Thanos Anastopoulos in Davide Del Degan. Nekaj čez dve uri dolg dokumentarec, L'ultima spiaggia (Poslednja plaža), posnet v strogo tržaškem narečju, je pripoved o kraju, o ljudeh, ki na tisto plažo zahajajo, o njihovih življenjih, pogledih na svet in neposredno tudi o zgodovini in mestu, v katerem tisti ljudje prebivajo.
Kot sta na včerajšnjem srečanju v italijanskem paviljonu hotela Majestic povedala avtorja, je skupni projekt tržaškega ose-minštiridesetletnega režiserja Davideja Del Degana in enainpetdesetletnega grškega fil-marja Thanosa Anastopoulos nastal, ker sta oba želela posneti dokumentarec o »Pedo-cinu«. O tem kopališču - je obrazložil v Atenah rojeni Anastopoulos, ki že več let živi v Trstu, kjer je poročen z eno osrednjih duš Trst Film Festivala Nicoletto Romeo - so se v zadnjih letih časopisi na široko razpisali, nihče pa ni pomislil, da bi mu posvetil film. Ideja se je tako skoraj istočasno porodila obema, kar ju je prepričalo, da bi skupni pogled domačina in tujca zagotovil filmu dodano vrednost. To se je očitno res zgodilo in dokumentarec je prepričal francoske selektorje, da ga vključijo v netekmovalni sklop osrednjega festivalskega sporeda.
Snemanje je trajalo skoraj leto dni. Thanos in Davide sta se mestni plaži približala pozimi, ko v Pedocin zahaja le peščica neuklonljivih in zvestih kopalcev, ki tudi v mrzlih mesecih preživljajo dneve ob morju. Delo sta nato nadaljevala od junija do septembra, ko sta s kamero sledila pro-
Tržaške kopalce in kopalke v Lanterni ločuje zid
fotodamj@n
tagonistom in pripoved zaključila oktobra, ko obiskovalci Pedocina priredijo končno zabavo: tudi to seveda strogo razdeljeno na ženski in moški del.
»Zid, ki deli kopališče, je v resnici meja, ki omogoča kopalcem veliko prostost,« je obrazložil Del Degan, »in za tiste, ki Pe-docina še nikoli niso videli, je to tudi najtežje razumeti. Sam sem tja zahajal z babico, ko sem bil še otrok, in svoboda, ki jo čutijo na eni strani ženske, na drugi pa moški, ko se postavljajo soncu, ne da bi jih pri tem opazoval nasprotni spol, je neskončna.«
Prav ta paradoks o meji, ki daje prostost, je prepričal oba avtorja, da sta se s kamerama podala v notranjost tistih zidov in ujela v tretje oko in mikrofon vse, kar se je tam dogajalo. Rezultat več sto snemalnih ur je portret mesta, katerega v resnici nismo navajeni in za katerega smo najbrž mislili, da ne obstaja več. Prvi del dokumentarca namreč ponuja celo serijo pogovorov, ki se navezujejo na zgodovino, politiko, preteklost.
/
Primorski
KULTURA
Četrtek, 12. maja 2016
1 1
stival
azza in ...
ostnih ukrepov
Woody Allen (v sredini) s svojimi igralci, na levi fotografiji žirantka Valeria Golino
ansa
i kopališču Lanterna
ki daje prostost
Precej poveden je trenutek, ko ima eden izmed moških obiskovalcev prižgan radijski sprejemnik in ko razume, da je sinhronizi-ran na valovih slovenskega Radia Trst A, jezno zamenja postajo.
»Ob snemanju teh, včasih tudi skrajnih trenutkov in pogovorov,« je povedal Del Degan, »sva želela ponuditi realnost malega mikrokozmosa in mišljenje ljudi, ki v tisti mikrokozmos zahajajo.«
Koralna zgodba o tržaškem kopališču, ki je predvsem v prvem delu precej podobna dokumentarcu Franca Rosija Sacro Gra, je razdeljena na tri dele. Poleg prvega, bolj politično obarvanega, so v drugem v ospredju osebne zgodbe ljudi, ki tja zahajajo, v tretjem pa zabava in sprostitev, ki jo tam najdejo.
Na vprašanje, ali gre pri tem za lokalno ali univerzalno zgodbo in ali je politična realnost v Trstu tudi v resnici tako ek-stremna, je Anastopoulos odgovoril, da mu je slavni Teo Anghelopoulos nekoč rekel, da
volčji grad - V soboto sejem kuharskih knjig kulinArtfest
Knjige v kuhinji
TRST - Kuharske knjige niso samo koristen pripomoček za vse, ki se ne zadovoljijo z dušenim rižem ali »pa-što na belo«. Pozoren bralec bo skozi zbirke receptov spoznal tudi kulturo neke skupnosti, njeno preteklost in sedanjost, spremembe v njenih pre-hrambnih navadah in še kaj. To dobro vedo prireditelji kulinArtfesta, edinega sejma kuharskih knjig in knjig s kulinarično vsebino v Sloveniji, ki bo v soboto že tretjič potekal na Volčjem Gradu. V lepi kraški vasici blizu Komna se bodo med 10. in 18. uro zbrali predstavniki vseh slovenskih založb, ki ponujajo tovrstno literaturo. Na primer tisti Klemen Košir, ki v samozaložbi izdaja knjige, ki so pravi dizajnerski izdelki: s svojima knjigama o kruhu in ribah je že dvakrat osvojil nagrado za najlepšo slovensko knjigo. Kot so pojasnili na včerajšnji predstavitvi v Tržaškem knjižnem središču, ki je potekala v sklopu niza Kava s knjigo, pa bo ponudba veliko bolj razvejana.
KulinArtfest si je zamislila urednica Založništva tržaškega tiska Martina Kafol in k sodelovanju privabila domače društvo Debela Griža, Kosovelovo knjižnico iz Sežane ter knjigotrštvo Buča (sejem uživa tudi podporo Občine Komen). Ob njej sta včeraj sedela mož David Stepančič, med drugim tudi eden izmed enajstih vodičev, ki jih je društvo Debela Griža usposobilo za vodenje po Volčjem Gradu in okolici, ter Sergij Stancich, ki je upravljanje Zadružne kraške banke zamenjal za kmetovanje na družinski kmetiji pri Kam-narjevih na Volčjem Gradu, pred nedavnim pa je bil izvoljen tudi za pred-
Od desne Martina Kafol, Stancich in Stepančič
fotodamj@n
sednika že omenjenega društva.
Sejem bo potekal na domačiji pri Mrškovih, kjer bodo tudi stojnice z domačimi proizvodi in toplimi obroki. Novost letošnjega kulinArtfesta pa so borjači, ki jih bodo obiskovalcem odprli domačini: tu bo mogoče okusiti med, pršut in druge kraške proizvode, obiskati kamnarsko delavnico ali domačijo, na kateri stoji plošča v spomin, na partizane, ki so konec aprila 1945 od tu krenili osvobajat Trst ...
Med organiziranimi dogodki bo ob 10. uri pri Kovačevih delavnica mojstra francoskega slaščičarstva Naserja Gashija, ob 11.30 pa posvet o repi tro-pinki, ki je postala pravi zaščitni znak
Volčjega Grada; vzporednice med kraško in furlansko pripravo bosta iskala Enos Costantini in Romana Marinšek Logar. Ob uri kosila bo vas obiskal kvintet TrobiNOVA in obiskovalcem podaril tudi nekaj glasbenih užitkov. Okrog 11. in 14. ure pa sta predvidena tudi vodena ogleda vasi.
Ob 3. kulinArtfestu (za njegovo lepo celostno podobo je spet poskrbela Ivana Soban) so organizatorji poskrbeli tudi za razpis za kratko prozo na kulinarično tematiko. Rok za oddajo prispevkov (od 6.300 do 10.000 znakov) zapade decembra 2016, prihodnje leto pa naj bi v KulinArt zbirki izšla antologija najlepših kratkih zgodb. (pd)
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
je tudi »najmanjša zgodba, lahko univerzalna, ker je to odvisno le od zornega kota, ki ga izbereš, ko jo pripoveduješ«. Del De-gan pa je pripomnil, da se je v Trstu v zadnjih letih res veliko spremenilo, da pa je zaprta miselnost in navezanost na desničarsko preteklost dela prebivalcev še zelo prisotna.
Zgodovinska in politična stališča, ki privrejo na dan predvsem v v prvem delu filma, so za tiste, ki smo se v zadnjih letih prepričevali, da se je mesto spremenilo, da se je odprlo in da je v veliki meri zapustilo vprašanje nacionalizma daleč za sabo, klofuta, ki boli. To je najbrž tudi velika prednost tega dokumentarca, ki več kot deset let po padcu meje, dokazuje, da je potreba po nekaterih zidovih še vedno prisotna. In mogoče je univerzalnost prav v tem, da ženske in moški za kopališkim zidom najdejo svobodo, ki jim je podobne pregrade v njihovih spominih in življenjskih izkušnjah nikakor ne omogočajo. (Iga)
Al d i là delle montagne
Kitajska 2015 Režija: Jia Zhang-Ke
Igrajo: Zhao Tao, Yi Zhang in Sylvia Chang Ocena: ★★★★
V Fenyangu, na Kitajskem, med leti 1999 in 2025. Tu se odvija zgodba Jie Zhang-Keja, režiserja, nagrajenega z zlatim levom za film Still life, ki je lani v Cannesu predstavil poetično zgodbo v treh delih - portret današnje kitajske družbe.
Lepa Tao se na začetku novega tisočletja znajde pred zahtevno odločitvijo: prijatelja Zhang in Lianzi ji že dalj časa dvorita in temnolasa študentka naposled izbere bogatega in ambicioznega Zhanga. Mlad par se tako poroči, dobi otroka in zasleduje sanje o sreči, ki jih Zhang vidi predvsem v bogati prihodnosti. Ob poteku njunega vsakdana teče tudi kitajska sodobna zgodovina, predvsem pa režiser zariše neprizanesljiv portret kapitalistične kitajske družbe, ki jo označuje zahodnjaška mrzlica. Tao in Zhang se kmalu ločita, Lianzi, ki se je iz žalosti preselil daleč na podeželje, umira. Zhang živi po novem v Pekingu z drugo žensko in sinom, ki ga je cinično vzel materi, Tao pa obžaluje marsikateri trenutek iz preteklosti.
Neprizanesljivo kritiko želji in hrepenenju po Zahodu še najbolj pooseblja ime, ki ga Zhang izbere za sina, saj ga imenuje Dollar. Nato za dečka odloči tudi prihodnost: pošlje ga v mednarodno šolo in kmalu potem še v Avstralijo, obljubljeno deželo na drugi strani sveta. To bo naposled privedlo do absurda, da se oče in sin ne bosta več mogla pogovarjati. Sin namreč ne pozna kitajščine, oče pa se ni naučil angleščine. Film šestinštiridesetletnega režiserja je lani tekmoval na festivalu v Can-nesu in je že drugi teden na sporedu v italijanskih kinodvoranah; gre za surov naturalističen prikaz štirih različnih tragičnih življenj, ki je povzet po resničnih dogodkih, kar mu je doma pomagalo, da se je izognil strogi vladni cenzuri, v tujini pa omogočilo, da je drzno prikazal globoko brezno, ki vse bolj deli kitajsko družbo. (Iga)


LJUBLJANA - Pri založbi Beletrina, ki letos praznuje dvajsetletnico delovanja, so pravkar izdali tri sveže knjige. Ob romanu Mojce Kumerdej Krono-sova žetev in pesniški zbirki Matjaža Pikala Rekla si, da hočeš, je tudi prevod romana no-belovca Patricka Modiana z naslovom Dora Bruder.
Junakinja Modianovega romana je Dora Bruder, 15-letna deklica, ki je v času okupacije Francije med drugo svetovno vojno ušla iz samostanskega penzionata. Na njeno ime je Modiano naletel leta 1988 med listanjem pariškega časnika iz leta 1941. V njem je bil njen podroben opis, s katerim sta njena starša upala, da jo najdeta. Ker sta bila Juda, sta deklico skrila v samostan, da bi jo zaščitila pred nacisti, a sta prav s poizvedbo v časniku storila usodno napako ... Urednik založbe Beletrina Mitja Čander je na včerajšnji predstavitvi izpostavil, da roman v prevodu Jaroslava Skrušnyja odpira problematiko hitrega pozabljanja in brisanja kolektivnega spomina. (sta)
1 2 Četrtek, 12. maja 2016
APrimorski
r	dnevnik
O w
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Podjetje z neizvedenimi deli odtegnilo občini 420.000 evrov
Vzpenjača, tožba zoper gradbince in inženirja
Nov udarec za grajsko vzpenjačo v Gorici. Občinska uprava je aprila na sodišču in na računskem sodišču vložila tožbo zoper gradbeno podjetje Edilramon in zoper direktorja gradbišča, inženirja Vittoria Ra-naletto. »Vodja tehničnega urada občine Mauro Ussai je med lanskim ogledom gradbišča vzpenjače na grad opazil, da so bila nekatera dela preplačana, druga pa sploh niso bila izvedena. Zaradi tega smo se odločili za preverjanje, ki je trajalo kar nekaj časa, saj je bilo zelo zapleteno. Izkazalo se je, da je podjetje Edilramon odtegnilo goriški občini420.000 evrov, medtem ko inženir Ra-naletta ni izvajal nadzora, kot bi moral,« je včeraj povedal župan Ettore Romoli, ob katerem je sedel Mauro Ussai.
Po županovih besedah se je vse skupaj začelo že julija 2011, ko je spomeniško varstvo prekinilo gradnjo vzpenjače zaradi najdbe ostalin starega grajskega obzidja. Takrat je podjetje Edilramon zašlo v težave in je utrpelo škodo, za katero občina ocenju-
ronke - Občina
Violin novi odbornik za kulturo
Massimiliano Violin je novi odbornik za kulturo občine Ronke. 37-let-nega predstavnika SEL, ki je nasledil Riccarda Avianija, je včeraj imenoval župan Roberto Fontanot. Odgovoren bo za stike s kulturnimi društvi, za prireditve, za ovrednotenje občinskega avditorija in knjižnice ter za odnose s kulturnim konzorcijem. Fontanot je zadržal zase resor za osebje, za kar je bil do odstopa pristojen Aviani. »Z Violi-novim imenovanjem smo obnovili zavezništvo s stranko SEL,« je poudaril župan. Violin je poročen in bo kmalu postal očka dvojčic, v občinski svet je bil izvoljen leta 2011 s 17 glasovi.
Zgraditi morajo še 20-metrski predor ter namestiti dvigalo in kabini. Po županovih napovedih, ki seveda ne morejo upoštevati morebitnih zapletov - teh je bilo do danes na pretek -, naj bi grajska vzpenjača začela obratovati leta 2018
bumbaca
je, da je vredna okrog 150.000 evrov. Januarja lani je podjetje zahtevalo odškodnino. Us-sai se je lotil preverjanja dokumentacije in si ogledal tudi gradbišče nedokončane vzpenjače. Ugotovil je, da so v knjigovodsko dokumentacijo vključili tudi gradbena dela, ki jih v resnici niso opravili. »Takoj je bilo jasno, da je razlika med izvedenimi deli in dokumentacijo presegala 100.000 evrov. Zato sem se julija 2015 odločil za razveljavitev pogodbe tako z gradbenim podjetjem Edilramon kot tudi z direktorjem gradbišča. Takoj zatem smo se lotili preverjanja izvedenih del. Nalogo smo poverili inženirju Bensi, s katerim je sodeloval tehnik, ki ga je imenovalo sodišče. S svojim delom sta zaključila aprila letošnjega leta. Ugotovila sta, da razlika med izvedenimi deli in dokumentacijo znaša 420.000 evrov,« pojasnjuje Ussai. Romoli dodaja, da odgovornost za nastalo situacijo nosi tudi inženir Ranalet-ta. »Ni opravljal nadzora, kot bi moral,« poudarja in napoveduje, da se bodo kakorko-
Začelo se je »daljnega« leta 1999
1999 - Dolga zgodba o vzpenjači na goriški grad se je začela pred sedemnajstimi leti. Uprava z županom Gaeta-nom Valentijem na čelu 28. septembra 1999 objavi razpis za pripravo preliminarnega načrta za obnovo Travnika in za gradnjo vzpenjače. Leto kasneje izberejo načrtovalca, ki se zatem loti dela. Do leta 2003 izpeljejo storitveno konferenco; pri zasedanjih sodelujejo predstavniki spomeniškega varstva, gasilcev, zdravstvenega podjetja, razni občinski uradi in deželne direkcije.
2003 - Med županovanjem Vittoria Brancatija odobrijo izvršni načrt za obnovo Travnika in gradnjo vzpenjače, ki je skupno vreden 8.059.433 evrov. V sklepu določijo, da gradnjo vzpenjače ločijo od obnove Travnika.
2007 - Na javni dražbi za izvedbo gradbenih del ponudi najvišji (41,2 odstotni) popust na izklicni ceni podjetje Luci Co-struzioni, ki ga 1. marca 2007 izberejo za izvajalca. Takoj po majskih občinskih volitvah novi župan Ettore Romoli podpiše sklep, na podlagi katerega sta pod-
jetju Luci Costruzioni zaupana obnova Travnika in gradnja vzpenjače.
2009	- Občina odpove pogodbo s podjetjem Luci Costruzioni, ker ni obnavljalo Travnika po predvidenem časovnem planu. Podjetje gre kasneje v stečaj, cesta pred cerkvijo sv. Ignacija pa je kmalu potrebna prenove.
2010	- Občina avgusta izbere novega izvajalca, ki bo gradil grajsko vzpenjačo. Gre za navezo med podjetjema Edil-ramon in Geosistema iz kraja San Biagio di Callalta pri Trevisu. Dela se začnejo decembra istega leta.
2011	- Delavci podjetja Edilramon med gradnjo vzpenjače julija naletijo na ostanke starega grajskega obzidja. Spomeniško varstvo odredi prekinitev del.
2015 - Občina aprila razveljavi pogodbo z direktorjem gradbišča Vittoriom Ranaletto in podjetjem Edilramon, ki kmalu zatem gre v stečaj. Začne se preverjanje izvedenih gradbenih del, ki se zaključi aprila letos.
li skušali dokopati do izgubljenega denarja. Dobiti ga bodo skušali iz stečajne mase v okviru stečajnega postopka podjetja Edil-ramon, hkrati bodo odškodnino zahtevali tudi od Ranalette in od podjetja Saico, ki je skupaj z inženirjem skrbelo za direkcijo gradbišča. Romoli pojasnjuje, da so inženirji zavarovani, zato se bodo po denar odpravili tudi na zavarovanja: »Občinskega odvetnika smo že poverili, naj se loti dela.« 22.000 evrov bodo dobili iz kavcije, ki jo je gradbeno podjetje plačalo ob začetku del.
Postopek za dokončanje grajske vzpe-njače se je zaradi navedenih dejstev ponovno zavlekel. »Pripraviti moramo izvršni načrt za zaključni del gradnje in za namestitev kabin. Preliminarni načrt je pripravil vi-demski studio Causero Spadetto. Za dokončanje gradbenih del je potreben 1.900.000 evrov, ki jih že imamo. Celotno zadevo pa je žal zakomplicirala tudi nova zakonodaja s področja javnih dražb. Upravni postopek bo zato trajal tja do konca leta,
gradbena dela bi se lahko začela januarja 2017 in trajala približno eno leto,« navaja župan. Zgraditi morajo še 20-metrski predor ter namestiti dvigalo in kabini. Vzpenjača naj bi začela obratovati leta 2018, napoveduje. Ussai pojasnjuje, da podjetje Edilramon ni zgradilo nekaj zidov, ni namestilo ograj, ni dokončalo električnega omrežja, hkrati pa je za nekatera izvedena dela zahtevalo višje plačilo od njihove resnične vrednosti. Ko so odkrili preplačane zneske, se je junija lani Ra-naletta zagovarjal, da ni šlo za dokončne zneske, ki naj bi jih ne bilo mogoče izračunati. »Ko koplješ gradbeno jamo, v dokumentacijo vnaprej napišeš znesek, ki ga nato popraviš, ko točno izmeriš njeno velikost. Ker so v dokumentaciji tudi gradbena dela, ki jih sploh niso opravili, je to nekaj čisto drugega,« trdi Ussai, Romoli pa pristavlja, da gre za neupravičeno prilastitev denarja.
Goriška občina je podjetju Edilarmon skupno izplačala 2.800.000 evrov, izvedena dela pa so vredna 2.380.000 evrov. (dr)
gorica - Preiskava
»Pozabljivi« pilot prejel 50.000 evrov nadomestila
Letalski pilot
arhiv
Zaposlen je bil pri eni izmed italijanskih letalskih družb, ki ga je odslovila oktobra 2012. Takoj zatem mu je pokojninski zavod INPS začel izplačevati nadomestilo za mobilnost, vendar je zatem »pozabil« obvestiti, da je že novembra 2012 dobil novo službo pri letalski družbi s sedežem v tujini. Od leta 2012 do leta 2014 je tako poleg redne plače prejemal še nadomestilo za mobilnost, ki se ga je skupno nabralo za nekaj več kot 50.000 evrov.
»Pozabljivega« letalskega pilota so izsledili goriški finančni stražniki in ga ovadili goriškemu sodišču zaradi kršitve člena kazenskega zakonika, ki zadeva nezakonito prejemanje državne pomoči in predvideva od šestih mesecev do treh let zaporne kazni. Finančni stražniki so pregledali dokumentacijo zavoda INPS in bančne transakcije, iz katerih izhaja, da je pilot z bivališčem v eni izmed občin goriške pokrajine zaprosil za prekinitev prejemanja nadomestila za mobilnost maja 2013. Takrat je povedal, da bo novo službo nastopil junija 2013, čeprav so ga v resnici njegovi novi delodajalci zaposlili že novembra 2012. Moški je tudi razložil, da bo podpisal pogodbo za šestmesečno obdobje, v resnici je bil že od vsega začetka zaposlen za nedoločen čas.
Namestnik goriškega javnega tožilstva je potrdil ugotovitve finančnih stražnikov in predlagal sodniku za predhodne obravnave zaseg pilotovega imetja. Sodnik za predhodne obravnave je sprejel zahtevo in odredil finančnim stražnikom, naj zasežejo moškemu 50.010 evrov na bančnem računu oz. na delnicah, ki jih ima v lasti. Zavod INPS je že sprožil postopek, v okviru katerega bodo izterjali denar, ki si ga je pilot nepošteno prisvojil. (dr)
gorica - Umetniška instalacija
Izkušnja prve vojne v grajskem predoru

w
Kaj so ljudje doživljali v bojih in bombardiranjih med prvo svetovno vojno? Njihovo izkušnjo naj bi podoživel, kdor se bo sprehodil po Bombijevem predoru, ki je speljan skozi grajski grič v Gorici. Jutri ob 18. uri bodo v predoru aktivirali senzorične instalacije umetnika Joshue Cese. Cilj njegovega projekta Insight je približati današnjemu človeku občutke izpred sto let. Na obiskovalca bodo »navalili« zvoki in podobe vojne, zaradi katerih ne bo mogel ostati ravnodušen do izkušenj ljudi, ki so se znašli sredi bojev in pod bombami. Joshua Cesa, ki je uporabil multimedijske naprave, po katerih radi segajo sodobni umetniki, bo v goriškem predoru, dolgem 350 metrov, uredil sedem
Urejanje senzoričnih postojank v Bombijevem predoru
senzoričnih postojank, hoja mimo njih pa bo neke vrste ritual spominjanja. Pri vsaki bo obiskovalec podoživel različno izkušnjo vojne: izmenjavala se bosta tišina in zvok, svetloba in tema - prispodobi življenja in smrti.
Instalacija sodi v umetniški festival B#Side War, ki ga združenje IoDeposito iz-
vaja na temo prve svetovne vojne v različnih krajih dežele FJK, Istre in Veneta in ki ga na mednarodni umetniški sceni ni enakega. Projekt Insight je osrednji dogodek letošnjega festivala, Joshua Cesa pa je zanj izbral Gorico ravno zaradi vloge mesta med prvo svetovno vojno.
/
Primorshi
AKTUALNO
Četrtek, 12. maja 2016
13
gorica - Nesreča v Ulici Terza Armata
Brez »vozniške« pristal na strehi
Z avtomobilom se je prevrnil na streho, vendar se k sreči ni poškodoval, tako da je lahko sam zlezel iz vozila.
Včeraj okrog 6. ure se je polnoleten albanski državljan z bivališčem na Goriškem peljal z avtomobilom tipa Alfa Romeo 147 po Ulici Terza armata v Gorici. Iz še nepojasnjenih razlogov je zapeljal s cestišča in trčil v obcestni zidek, pri čemer se je avtomobil prevrnil in pristal na strehi pred vhodom v market Vivo.
Iz nasprotne strani je takrat pri-vozil moški, ki je pristavil svoj avtomobil, da bi nudil pomoč morebitnim poškodovancem. Takoj zatem je opazil, da je skozi okno na prtljažniku priplazil iz avtomobila mlad voznik, ki se v trčenju k sreči ni poškodoval. Moški je vprašal mladega voznika, kako se počuti; mladenič je odgovoril, da je z njim vse v redu, takoj zatem ga je zaprosil, naj nikomur ne pove, da ga je videl. Mladenič se je zatem od prizorišča nesreče oddaljil peš.
Moški je kljub mladeničevemu priporočilu vseeno klical karabinjerje, ki so se nemudoma odpravili na prizorišče dogodka. Na kraj so prišli tudi policisti, ki so približno pol ure kasneje izsledili voznika in ga pripeljali v Ulico Terzo Armata, da bi povedal karabi-njerjem, kaj se je pravzaprav zgodilo. Karabinjerji so med preverjanjem dokumentov ugotovili, da je mladenič vozil brez vozniškega dovoljenja, ki mu je bilo začasno odvzeto.
Mlad albanski državljan se ni po-
doberdob
Prizorišče nesreče v Ulici Terza Armata
škodoval, zato se je odločil, da se ne odpravi na pregled v goriško bolnišnico. Po vsej verjetnosti je treba vzrok nesreče iskati v utrujenosti in neprilagojeni hitrosti. Mladeniča so že kaznovali zaradi kršitev prometnega zakonika, medtem ko še preiskujejo, zakaj se je včeraj zjutraj mudil v Gorici.
Avtomobil, s katerim se je prevrnil na streho, ni njegov; avtomobilov lastnik je sorodnik neke njegove znanke. Karabinjerji so avtomobil zasegli, s prizorišča nesreče ga je odpeljala av-tovlečna služb. Zaradi nesreče je bil promet v Ulici Terza Armata nekaj časa oviran. (dr)
gorica - »Ponoreli« računi
ENI, odjemalci se odločajo za pravne poti
»Vse več odjemalcev plina se odloča za pravne poti. Dovolj jim je brezbrižnosti podjetja ENI, ki kljub reklamacijam in opozorilom še naprej pošilja ljudem račune z izredno visokimi zneski. Nekateri so na neodgovorno ravnanje podjetja že opozorili sodišče, drugi so se naveličali in so izbrali drugega ponudnika plina, spet tretji razmišljajo o ustanovitvi potrošniške zadruge.« Pokrajinska odbornica Donatella Gironcoli je včeraj še z nekaterimi predstavniki odbora t.i. Ponorelih računov (Bollette pazze) navedla, da se pri njih neprestano oglašajo odjemalci, ki jim je prekipelo.
»Da bi razčistili njihove dvome in jim ponudili alternativo, smo se odločili, da v petek, 13. maja, ob 18. uri na nekdanjem sedežu rajonskega sveta v Ločniku priredimo javno srečanje. Nanj smo povabili ponudnike plina, doslej se je odzvalo podjetje Am-ga-Acegas-Aps, ki ga bo predstavljal Ales-sandro Temresian. Udeležence bo nagovoril tudi Giuseppe Giannoni iz združenja Al-troconsumo,« napoveduje Gironcolijeva in izpostavlja račun, ki ga je prejel goriški slikar in grafik Franco Dugo. »Za skladišče, v katerem hrani likovna dela, bi moral plačati 2700 evrov, vendar so mu račun preklicali. Pri tem se sprašujemo, kako lahko izdajo in zatem prekličejo račun. Kdo je odgovoren za napake in zakaj se ponavljajo? Moškemu, ki je v oskrbi socialnih služb, so poslali 986 evrov vredni račun, čeprav od leta 2014 dalje za poravnavo zneskov skrbijo ravno socialne službe, saj sam nima denarja,« nadaljuje Gironcolijeva in opozarja, da je podobnih primerov še in še. Zato prirejajo jutrišnje javno srečanje. (dr)
Lep del mesta v popolni temi
V goriškem mestnem središču in zlasti v severni četrti s Podturnom in Sv. Ano vred je v torek okrog 22.20 prišlo do izpada elektrike. »Električni mrk je prizadel 6000 odjemalcev. Do izpada je prišlo zaradi dotrajane izolacije na enemu izmed vkopanih kablov srednjenapetostnega omrežja. Tehniki so se takoj lotili odpravljanja okvare. Po petnajstih minutah je pol odjemalcev spet razpolagalo z električno energijo, ostali so jo dobili v roku ene ure,« so povedali v podjetju Acegas-Aps-Amga. Delavci so včeraj nadaljevali z iskanjem točnega mesta, kjer je prišlo do okvare. »Električno omrežje v Gorici ni ravno rosno mlado, zato v njegovo obnavljanje vlagamo letno od 600.000 do enega milijona evrov,« so še sporočili. (dr)
Deželna pojasnila
Da je rešilcev dovolj, dokazujejo s podatki
ronke - Z ravnateljstva šole Amelio Cuzzi opozarjajo starše
Moški »gleda« otroke
V Tržiču so v zadnjih mesecih zabeležili več primerov spolnega nadlegovanja deklet
Deželni odbor je včeraj poročal članom tretje svetniške komisije o smrti Brune Ferletic, ki je umrla v goriški bolnišnici 16. aprila zaradi notranje krvavitve. Iz preverjanj izhaja, da sta bili takrat v Tržiču na razpolago dve rešilni vozili, s katerima bi lahko žensko odpeljali v bolnišnico. »Zaradi tega niso resnične trditve, da ni bilo na voljo rešilcev, s katerimi bi žensko pospremili v bolnišnico,« pravijo na deželi.
Telefonski klic, ki so ga v operativni centrali 118 prejeli iz Dola, od koder je do tržiške bolnišnice sedem minut poti, sta posneli dve pomnilniški sredstvi, kot določa zakon, medtem ko so varnostne kamere goriške bolnišnice posnele zasebni avtomobil, s katerim je sin pripeljal mamo na urgenco. Posnetke so že dali na razpolago preiskovalcem, ki bodo z njihovo pomočjo lahko razčistili svoje dvome.
Na deželi opozarjajo, da je nepo-
polno poročanje o dogodku ustvarilo med ljudmi preplah. »Pred širjenje nepopolnih informacij bi se bilo treba primerno informirati, saj ljudi ne gre zavajati,« poudarjajo na deželi in pojasnjujejo, da delujejo v deželi štiri operativne centrale; ena izmed njih je v Gorici in ima na razpolago šest rešilcev in dve zdravniški vozili. »Iz operativne centrale organizirajo delovanje vozil, ki ne pripadajo tej ali oni bolnišnici,« poudarjajo z dežele, kjer so analizirali izkoristek rešilcev v prvih štirih mesecih leta. »V 28 odstotkih 24-urnega dnevnega urnika ni uporabljen noben rešilec; v 31,4 odstotka časa je na poti en rešilec. V 22,35 odstotka časa sta na delu dva rešilca. V 12,01 odstotka so na delu trije rešilci, v 4,83 odstotka štirje, v 1,47 odstotka pet in le v 0,14 odstotka časa je zasedenih vseh šest rešilcev. To potrjuje, da rešilcev ni nikakor premalo,« zaključujejo na deželi.
Z ravnateljstva osnovne šole z italijanskim učnim jezikom Amelio Cuzzi v Ronkah so v prejšnjih dneh poslali staršem pismo, s katerim jih opozarjajo na moškega, ki naj bi se potikal pred šolami in opazoval otroke na šolskih dvoriščih, nakar pa naj bi počenjal opolzka dejanja. Z ravnateljstva so že opozorili tudi karabinjerje, ki so uvedli preiskavo.
Zdi se, da naj bi šlo za mladeniča, ki se s čepico na glavi vozi naokrog s kolesom. Neka mamica naj bi ga opazila pred šolo Amelio Cuzzi v Ulici Isonzo in naj bi ga spravila v beg. Starši so se sicer o primeru že razpisali na socialnih omrežjih, kjer se je nabralo tudi kar nekaj groženj in psovk. Starši otrok pred začetkom in po koncu pouka nadzirajo območje ob ronški šoli Amelio Cuzzi, na podoben način so se organizirali še ob nekaterih šolah.
Marca je neznan moški vsiljivo nagovoril 15-letnico, ki živi v Tržiču. Pri-
bližal se ji je sredi dopoldneva, medtem ko se je vračala domov. Moški azijskega rodu naj bi jo zagrabil za ramena, zatem naj bi 15-letnica zbežala domov in neprijetno doživetje takoj zaupala staršem, ki so dogodek prijavili silam javnega reda. Karabinjerji poudarjajo, da jih je tre-
Starši otrok so se razpisali na socialnih omrežjih, kjer so se nabrale tudi številne grožnje in psovke; tržiški karabinjerji vodijo preiskavo
ba obvestiti čim prej, saj tako lahko lažje izsledijo storilce.
V obdobju, ki gre od konca lanskega leta do začetka letošnjega, so sile javnega reda v Tržiču obravnavale še nekaj podobnih dogodkov. Od oktobra
do januarja se je skupno nabralo sedem prijav, vsiljivci naj bi bili azijskega rodu. V dveh primerih je prišlo do pravih fizičnih napadov.
Decembra je neznan moški otipal 24-letno študentko prava v mestnem središču; približal se ji je in jo potisnil ob mrežo gradbišča v Ulici Barbarigo. Januarja so karabinjerji zaradi poskusa spolnega nasilja in povzročitve telesnih poškodb vpisali kazensko ovadbo zoper 33-letnega delavca A.T., ki je po rodu iz Bangladeša in že več živi v Tržiču. Moški je v Ulici Romana fizično napadel mlado nosečo žensko. Nekaj minut ji je sledil, nakar jo je prijel za tilnik in ji dejal, naj ga poljubi. Ženska se mu je takoj uprla in ga opraskala po obrazu, s čimer je napadalca spravila v beg. Februarja so karabinjerji obravnavali še en primer, že osmi po vrsti. Moški po rodu iz Bangladeša je nadlegoval univerzitetno študentko v Ulici Pieta.
GLASBENA MATICA
v Furlaniji Julijski krajini Šola Gorica
zamisel in gjasba:
Ambra Cossutta
solisti, zbori in šolslci orlcester

A Z i O N e
Risparmio di Gorizia
Neapeljska picerija
SPOMIN NA PRVO VOJNO
V Neaplju stoletnica picerije »Gorizia«
Neapeljčan Salvatore Grasso je leta 1916 odprl picerijo v neapeljski mestni četrti Vomero in jo imenoval »Gorizia«. Bil je namreč pripadnik italijanskega bataljona, ki se je med prvo svetovno vojno bojeval na soški fronti in je istega leta zasedel Gorico. V torek zvečer so v piceriji na Trgu Vanvitelli obeležili stoletnico delovanja z mondenim dogodkom, med katerim je glasbo izvajal Gorizia Band. Udeležil se ga je tudi neapeljski župan Luigi De Magistris, ki je goriškemu podžupanu Robertu Sar-toriju simbolno izročil ključe picerije. Med navzočimi je ob neapeljskih pevcih in gledališčnikih izstopal Corrado Ferlaino, nekdanji predsednik nogometnega kluba Napoli, ki je v obdobju svojega vodenja ekipe osvojil italijansko prvenstvo leta 1987.
kulturni dom v gorici danes, 12.5.2016 - ob 18.30
1 4 Četrtek, 12. maja 2016
GORIŠKA
Primorski
ki Ji
»Češnjev vrt« Antona Pavloviča Čehova, maturitetna predstava četrtega letnika dramsko-gledališke smeri Umetniške gimnazije
arhiv gimnazije
nova gorica - Gimnazija
Bili so pionirji
Pred petnajstimi leti so v Novi Gorici pod okriljem tamkajšnje gimnazije kot prvi v Sloveniji začeli izvajati program Umetniška gimnazija dramsko-gledališke smeri. Kasneje so takšen program uvedli sicer tudi v Ljubljani, dokler pa so bili v Novi Gorici edini, so imeli vpisane dijake iz vse države. »Pred petnajstimi leti sta ta program začela profesor Marjan Štrancar -"oče" naše gledališke gimnazije - in tedanji ravnatelj Bojan Bratina. K sodelovanju sta povabila strokovnjake z določenih umetniških področij,« pojasnjuje Natalija Ar-čon, ki na novogoriški gimnaziji poučuje glasbo. Dramsko-gledališka smer po njenih besedah poleg splošnih vsebuje še pestro paleto umetniških predmetov: od dramaturgije, improvizacije, glasbe, likovne umetnosti, govora do plesa.
Program obiskuje okoli sto dijakov. »Lani smo imeli dijakinjo iz zamejstva, letos pa imamo dijakinjo iz italijanske družine,« odgovarja Arčonova na naše vprašanje, ali je program pritegnil zanimanje tudi v sosednjem prostoru.
Za potrebe Umetniške gimnazije dramsko-gledališke smeri imajo na šoli urejeno gledališko dvorano, projekcijsko učilnico, ki je namenjena video in filmski delavnici ter plesno dvorano. Posebnost novogoriške Umetniške gimnazije dram-sko-gledališke smeri je tudi ta, da vsi letniki, z izjemo prvega, šolsko leto zaključijo s predstavo. »V rednem programu učnega načrta imamo med drugim predmeta umetnost govora in dramsko gledališko delavnico. Pri slednji je, razen v prvem letniku, obvezno, da šolsko leto zaključijo s produkcijo. Letos smo že imeli produkcijo četrtega letnika, v četrtek in petek bodo na vrsti drugi letniki, sledila bo še produkcija tretjega letnika, junija pa še plesna improvizacija vseh štirih letnikov Gimnazije Nova Gorica,« našteva Nataša Konc Lorenzutti, koordinatorica programa dramsko-gledališke gimnazije.
Kakšno izhodišče predstavlja program dijakom pri izbiri nadaljnjega študija? »Nekaj dijakov se vedno odloči za AGRFT (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, op.n.), sicer pa imajo odprte možnosti na vse družboslovne smeri. Prednost je po mojem mnenju ta, da znajo na-
stopati, naučijo se govoriti, kar prinaša veliko prednosti pri poklicih, kjer so potrebne veščine govora,« meni Arčonova. Po njenih podatkih se približno četrtina dijakov kasneje usmeri v umetniške smeri študija.
»V prvi letnik se vpišejo dijaki, ki radi nastopajo, ki si vsi želijo biti igralci, manj jih zanimajo ostali gledališki poklici,« pristavlja Nejc Rožman Ivančič, ki poučuje teorijo in zgodovino drame in gledališče.
Kakšno specifično znanje dobijo dijaki po njegovem mnenju na tem programu? »Zelo je poudarjena predvsem gledališka igra. In ukvarjanje z gledališčem. Na trenutnem programu je tako, da so dijaki posvečeni gledališču in imajo v veliki večini velike ambicije.« Po sogovornikovem
mnenju je velika posebnost tega programa tudi v tem, da postanejo dijaki »opremljeni« za spremljanje gledališke ustvarjalnosti na gledaliških odrih. »Velikanska razlika je, kadar peljemo v gledališče dijake splošnih oddelkov gimnazije ali pa dijake gledališke gimnazije. Slednji imajo namreč posebno afiniteto do gledališke umetnosti,« pravi Rožman Ivančič in dodaja, da ima velik odstotek dijakov na omenjenem programu željo po igralskem poklicu. »Množično gredo na sprejemne izpite na AGRFT, kjer je sicer ozko sito, imamo pa v vsakem letniku akademije po kakega dijaka, bodisi na igri, režiji, dramaturgiji, po novem celo na snemanju,« zaključuje sogovornik.
Katja Munih
gorica - Pod lipami o Andreju Gosarju
Osebnost, ki se ni pustila pavšalno opredeljevati
Na zadnjem Srečanju pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž so prireditelji počastili lik Andreja Gosarja, enega od utemeljiteljev krščanske socialne misli na Slovenskem. Predstavili so zbornik, ki je izšel po študijskem posvetu iz leta 2014 v Logatcu, Gosarjevem rojstnem kraju. O njem, njegovem delu, življenjskih zapletih od rojstva leta 1887 do smrti leta 1970, besedilih in družbenih izbirah so govorili Štefan Skledar, Bi-bijana Mihevc, Mira Cencič in Ivo Jevnikar, ki je posege tudi usklajeval.
Gosarjeva dela niso izšla takoj po drugi svetovni vojni, ker je bil odrinjen v zatišje. Po miselnosti je bil demokrat, etična osebnost, ki se ni pustila pavšalno opredeljevati; različna gledanja ga niso razdvajala le od oblasti, temveč tudi od sindikatov in cerkvene hierarhije, sicer pa je prejel pape-ško odlikovanje in prej je drugi Vatikanski koncil potrdil njegova gledanja. Oboje mu je bilo v veliko zadoščenje.
Na srečanju v Centru Bratuž, ki se ga je udeležilo okrog štirideset ljudi - med njimi je bila skupina občanov iz Logatca -, je Štefan Skledar poudaril, da je Gosar že pred se-
demdesetimi leti iskal rešitve in načenjal probleme na področju gospodarstva, zadružništva, sociale in drugih družbenih pojavov. Primerno bi bilo ponotranjiti njegova razmišljanja, koristna tudi za današnji čas, je dejal. Bibijana Mihevc je ravnateljica knjižnice v Logatcu in je za goriški večer pripravila zgoščeno razstavo Gosarjevih publikacij, sicer pa je gradiva ogromno. Knjižnici ga je predala avtorjeva družina; zaenkrat ga urejajo, potem pa čaka raziskovalce veliko dela.
Raziskovalka dogajanj med vojnama in po drugi svetovni vojni Mira Cencič je pojasnjevala pojav, vlogo in značilnosti t.i. »primorske sredine«, ki ni sodelovala s fašizmom in nacizmom, a ni sprejemala izbir OF pod vodstvom KPS. Pri svojem delovanju ni našla odziva v ljubljanski »sredini«, kaj šele pri oblastvenih strukturah z banom Natlačenom in škofom Rožmanom na čelu. Bliže ji je bila prav Gosarjeva krščansko socialna skupina. Glede upora so bili za čakanje do prihoda zahodnih zaveznikov. Izdelali so tudi gospodarski projekt za Slovenijo. V nadaljevanju je sledilo pravzaprav samostojno predavanje o razmerah in odtenkih, o svečenikih
Srečanje pod lipami
bumbaca
sv. Pavla, o delitvi tržaških in goriških sredincev ...
Ivo Jevnikar je povezal Gosarjevo življenje in delo z dogajanji med vojno in po njej. Nemški Gestapo je aretiral vso družino, ker je njen poglavar izginil, ko so ga iskali, da bi ga zaslišali glede najdenega seznama neke bodoče slovenske vlade v povezavi s četniškim gibanjem. Ko se je sam prijavil, so družino izpustili. Moral je v Dachau, kar mu je povzročilo zaplete po vojni, saj je bil med osumljenci, obtoženimi na t.i. dachauskih procesih. Vse je zdržal s pomočjo »vere v vero«. Hudih posledic ni bilo, a na ljubljanski univerzi je smel poučevati le stranske predmete in njegovi otroci so kasneje vsi dokončali fakultetne študije.
goriška - Hitra cesta Razdrto-Vipava
Sanacije in protivetrne zaščite tudi letos ne bo
Sedem let mineva od odprtja odseka hitre ceste H4 v Vipavski dolini od Razdrtega do Vipave, obljubljene pro-tivetrne zaščite pa še vedno nima. Na gospodarsko škodo, ki nastaja zaradi zapor prometa ob močnih sunkih burje, na poškodovano cestišče in na pomanjkanje odstavnega pasu so pristojne v Ljubljani že večkrat opozarjali no-vogoriški politiki, a se je doslej na omenjeni trasi naredilo bolj malo. Na težave omenjenega odseka je aprila ponovno spomnil državni svetnik Tomaž Horvat. Glede na odgovore Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) se tudi letos na odseku še ne bo izvajalo nič konkretnega.
Za izvedbo dodatne protivetrne zaščite je sicer izdelana projektna dokumentacija, pridobljena so vsa soglasja, gradbeno dovoljenje pa je v pridobivanju. Tako pojasnjujejo na DARS-u. Ker pa je investicijska vrednost izvedbe protivetrne zaščite velika, morfologija terena na območju hitre ceste kompleksna, burja na tem območju pa sunkovita, so se na omenjeni družbi za avtoceste odločili, da bodo v prvi fazi izvedli tri testna polja, s katerimi se bo dokončno potrdilo ustreznost, učinkovitost in nivo zaščite predvidenih proti-vetrnih ograj. Lokacija prvega testnega polja je predvidena na območju viadukta Lozice, tam skupna dolžina ograj znaša slabih 700 metrov, drugo testno polje nameravajo postaviti na območju od strelišča Mlake proti predoru Podnanos, kjer skupna dolžina ograj protivetrne zaščite znaša 620 metrov, tretje testno polje pa je predvideno na lokaciji med Logom in Zemonom, kjer skupna dolžina ograj znaša 304 metre.
»Sredstva za izvedbo testnih polj in za nadaljevanje gradnje protivetrnih ukrepov načrtujemo v okviru Poslovnega načrta za leto 2016 in jih bomo načrtovali v poslovnih načrtih v prihodnjih letih ob pogoju, da se bodo z novim Zakonom o poroštvu za obveznosti DARS za to investicijo zagotovili finančni viri,« pojasnjujejo na družbi za avtoceste in dodajajo, da bo terminski plan izgradnje protivetrnih ukrepov možno določiti po sprejetju omenjenega zakona, ki bo zagotovil finančni vir za pri-četek gradnje.
Svetnika Horvata je zanimalo tudi, zakaj se cestišče na trasi hitre ceste
Učinki burje na hitri cesti pri Zemonu
Razdrto-Vrtojba ne preplasti celovito, saj se obnavljajo le manjše luknje. Na DARS-u odgovarjajo, da so lani za obnovo treh odsekov omenjene trase izvedli javno naročilo za izdelavo PZI dokumentacije obnove vozišča v skupni dolžini več kot 24 kilometrov, ki so v prihodnjem obdobju predvideni za obnovo. Dokončanje projektov za prvo etapo je predvideno v juniju, za drugo etapo v juliju, za ostale tri pa v jeseni oziroma v začetku prihodnjega leta. »Predvideno je, da bi se za prvi dve etapi javni razpis izvedel takoj po potrditvi ustreznosti projektne dokumentacije. Termin izvedbe je odvisen od uspešno izvedenega javnega razpisa za oddajo del ter celotne zagotovitve finančnih virov,« odgovarjajo na DARS-u in dodajajo, da v kolikor z deli ne bo mogoče pričeti še v jeseni, je to pričakovati takoj po zaključku zimske službe v letu 2017. »Dela bodo zaradi velikega obsega predvidoma razdeljena na dve gradbeni sezoni, zato je pričakovati, da bo sanacija najbolj poškodovanih odsekov na hitri cesti H4 zaključena do sredine leta 2018,« pojasnjujejo na omenjeni družbi in dodajajo, da se trenutno v okviru rednih vzdrževalnih del izvajajo popravila lokalnih poškodb vozišča. Ukrepi so potrebni, da se zagotovi varno odvijanje prometa ter omeji širjenje poškodb vozišča do izvedbe celovite obnove odseka, dodatno pojasnjujejo na omenjeni družbi, medtem ko vzpostavitve dodatnega pasu ne načrtujejo. (km)
V kartoteki Zveze komunistov je bil zabeležen s pozitivnimi človeškimi karakteristikami. Ni sodeloval z družbeno opozicijo. Osamil se je, ni pisal za javnost. S Kocbekom ni iskal stikov, ker je zavračal njegov krščanski socializem. Zavzemal se je za oblike »soupravljanja«, ne pa za Kardeljevo »samoupravljanje«. Že prej je zavrnil Kidričeva in Vidmarjeva vabila, naj se pridruži OF kljub temu, da je vedel, kdo bo zmagal.
Povedanega je bilo časovno za dva večera in vsebinsko za tri predavanja. Povsem na začetku je prisotne pozdravil logaški župan Berto Menard. Izrazil je zadovoljstvo nad predstavitvama rojaka Gosarja v Trstu in Gorici ter omenil postavitev njegovega kipa v rojstnem kraju. (ar)
Deset let dvorane Incontro
V	goriškem Podturnu bodo nocoj ob 20.30 praznovali 10-letnico dvorane In-contro. Ob tej priložnosti so povabili v goste tržaškega Slovenca Ivana Tavčarja, ki piše v slovenščini, italijanščini in nemščini; njega in njegovo pesniško zbirko »Euforia del giorno eter-no« bo predstavila Majda Bratina.
Gradež z Modro zastavo
Gradež je s svojimi plažami tudi letos pridobil Modro zastavo, ki je z vidika okolja in turizma jamstvo za kvaliteto.
Oskrba domačih živali
V	pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo danes ob 14.30 posvet o oskrbi in reji domačih živali; posebno pozornost bodo namenili ažuriranju občinskih pravilnikov zakonskim novostim. V palači Attems-Petzenstein pa bo ob 18. uri odprtje razstave »Bratje« ob 50-letni-ci delovanja inštituta ICM.
Večer o Francescu Planissiju
V	okviru niza o Goričanih, ki jih ne gre pozabiti, bo danes ob 18. uri na sedežu centra IGEA v Ulici Favetti v Gorici zgodovinarka Liliana Mlakar predstavila trgovca Francesca Planissija.
/
Primorski_GORIŠKA_Četrtek, 12. maja 2016 15
V Sovodnjah odprta vaja Bodeče Neže
Bodeča Neža z zborovodkinjo odhaja na državno tekmovanje Franchino Gaffurio
Dekleta vokalne skupine Bodeča Neža se pripravljajo na nov izziv: v nedeljo, 15. maja, bodo pod vodstvom zborovodkinje Mateje Černic nastopila na državnem tekmovanju Franchino Gaffurio v Quartianu (Lodi). Petčlanski žiriji, ki ji bo predsedoval Giovanni Acciai, se bodo predstavila v dveh kategorijah. Priprave na tekmovanje bo kronala odprta vaja s priznanim dirigentom Stojanom Kuretom v organizaciji Prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela in Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Pevke, ki so v prejšnjih letih že imele v gosteh Kureta in druge ugledne dirigente, vabijo ljubitelje zborov-
ske glasbe, da se udeležijo odprte vaje jutri, 13. maja, od 18.30 do 21.30 v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah. Med vidnejše projekte, ki jih je Bodeča Neža izpeljala v letošnji sezoni, sodijo uspeh na mednarodnem tekmovanju v Maasmechelnu, ciklus Čar božične noči, koncert v sklopu abonmaja tržiškega gledališča ter zlato priznanje na tekmovanju Zlata grla, ki so ga prejele mlajše članice Bodeče Nežice. Letos čaka skupino še sodelovanje z orkestrom ArsAtelier in gostovanje v Barceloni v okviru izmenjave z zborom Cor Noies Orfeo Catala.
Iskrivi smeh z Butalci
C& fi jLr\
* i^Hti
■
■r ■
"f ..Ç--
Štandreški »Butalci«
V nedeljo, 15. maja, ob 18. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici na vrsti zadnja predstava v okviru niza veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«. Mladinski dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež bo uprizoril »Butalce«. Klasično humoresko Frana Milčinskega so mladi gledališčniki posodobili ter na odru prikazali povsem novo podobo Slovenca, ki je še bolj naša in današnja ter nagovarja predvsem odrasle. Glasba je izvirna in jo je prispeval Matej Petejan, besedilo je skoraj pravljično, igra pa duhovita. S pomočjo izkušenih mentorjev Daniele Puia in Božidarja Tabaja ter v režiji priznanega režiserja Emila Aberška bo mlada skupina tudi goriški publiki pokazala, da Štandrež, na gledališkem področju, zanesljivo koraka v prihodnost.
razstava
Gagliardi, iz Rima v Furlanijo
V galeriji Kulturnega doma v Gorici bo jutri ob 18. uri odprtje samostojne razstave italijanskega slikarja Sandra Gagliardija.
Rojen je v Rimu leta 1934, kjer je tudi opravil prve korake na področju likovne umetnosti, že veliko let pa živi in ustvarja v Chiasiellisu pri Morteglianu v Furlaniji. Nadaljnjo izobrazbo je pridobil v rimskem ateljeju Renata Guttusa in v stiku z ravno tako znanim Ugom Rambal-dijem. Ustvarjalni navdih je našel tudi med potovanji po Španiji, Grčiji, Nepalu in Indiji. O njem so pisali številni umetnostni kritiki in ga umestili med ustvarjalce s preprosto likovno govorico, ki pripada izvirnim stvarem. Posebno mu leži krajinsko slikarstvo. Njegova dela najdemo v zasebnih in javnih zbirkah v Italiji in tujini. V Kulturnem domu ga bosta jutri predstavila Fla-vio Barbina in Vili Prinčič.
Goriško razstavo prirejata Kulturni dom in združenje Abruz-zesi e Molisani iz Furlanije-Julijske krajine; odprta bo do 3. junija, in sicer od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami.
Mail Art Award na temo smeti
Grad Kromberk
Na Gradu Kromberk bodo nocoj ob 20. uri odprli razstavo International Mail Art Award - Mednarodna Mail Art nagrada, ki je nastala v sodelovanju z novogoriškim umetnikom Vanjo Mervičem in bo na ogled do 15. septembra. Razstavo bo predstavila kustosinja Katarina Brešan. Gibanje Mail art se je začelo v 60. letih 20. stoletja, ko so umetniki pošiljali po pošti dopisnice, ki so jih opremili z risbami, napisi in poezijami namesto, da bi jih razstavljali v galerijah ali prodajali na tradicionalne načine. Izvor tega gibanja pa sega dlje v preteklost, saj so umetniki začeli pošiljati avtorsko ilustrirane dopisnice že takoj po letu 1869, ko je avstrijska pošta izdala prvo dopisnico, t.i. Corre-spondenz-Karte, ki je imela na eni strani natisnjeno znamko in prostor za naslov, na drugi pa prazno površino za kratko sporočilo. Lani, v okviru Fa-bianijevega leta, so v Goriškem muzeju predstavili tudi zbirko arhitektovih likovnih dopisnic, ki jih je pošiljal umetnici Neeri Gatti. Futuristi in da-daisti so množično uporabljali takšen način komunikacije, ki pa se je najbolj razširil v 50. in 60. letih 20. stoletja z gibanjem Fluxus. Gibanje Mail art velja za predhodnika spletne umetnosti, vendar je danes, kljub razširjenosti interneta, še zelo prisotno in razvejano. Umetniške dopisnice so prispele tudi na razpis z naslovom »Smeti«, ki ga je pripravil Vanja Mervič in je prvi te vrste na Goriškem. Nanj so se odzvali umetniki z vsega sveta ter tudi nekateri domači, goriški ustvarjalci. Dopisnice obravnavajo svetovno perečo temo kopičenja smeti, onesnaževanja in reciklaže.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335.
DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039.
^ Gledališče
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 12. maja, ob 20. uri premiera igre »Ondina« (Jean Giraudox) s ponovitvijo v petek, 13., in soboto, 14. maja, ob 20. uri; v soboto, 14. maja, ob 10.30 bo v bralni sobi Gledališka igralnica z Medeo Novak; informacije po tel. 003865-3352247.
Q Kino
fi Razstave
simpozija »Slovenija odprta za umetnost 2015« na Sinjem vrhu. Avtorje bosta predstavili kritičarki Anamarija Stibilj-Šajn in Cristina Feresin; na ogled do 31. maja od torka do sobote 9.0012.30, 15.30-19.30.
~M Koncerti
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.30 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 20.45 »Captain America: Civil War«. Dvorana 2: 17.20 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 20.30 »Terra magica e Rivoca«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Money Monster - L'altra faccia del dena-ro«.
DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Captain America: Civil War«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mo-ney Monster - L'altra faccia del dena-ro«.
Dvorana 3: 17.00 - 19.50 - 21.45 »Tini - La nuova vita di Violetta«. Dvorana 4: 16.40 »Robinson Crusoe«; 18.15 - 20.15 - 22.15 »The Boy«. Dvorana 5: 17.15 - 20.00 »Pericle il nero«; 22.00 »Captain America: Civil War«.
V KULTURNEM DOMU V GORICI bo
danes, 12. maja, ob 18.30 glasbena pravljica »Čudežni zvok«, povzeta po pravljici bratov Grimm.
ZDRUŽENJE RODOLFO LIPIZER sporoča, da je na kasnejši datum odložen koncert pianista Carla Levija Minzija in simfoničnega orkestra Transilvania, ki je bil napovedan za soboto, 14. maja, v Centru Bratuž v Gorici.
H Šolske vesti
GLASBENA MATICA prireja dan odprtih vrat na sedežu na Korzu Verdi 51 v Gorici v soboto, 14. maja, od 9.30 do 12.30 ter brezplačne poskusne lekcije na Glasbeni matici v Gorici, Sovodnjah in Doberdobu; informacije po tel. 0481-530508, gorica@glasbenamati-ca.org.
S Izleti
V GORICI: v galeriji A. Kosič v Raštelu 5/7 (vhod skozi trgovino obutve) bo danes, 12. maja, ob 18. uri odprtje razstave del s 23. mednarodnega likovnega
poldrugo uro dolg (nezahteven) pohod s Planine do doma na Pristavi. Udeleženci, ki se za pohoda ne bodo odločili, se bodo z avtobusom pripeljali do doma na Pristavi. Popoldne ogled Finžgarjeve rojstne hiše. Informacije glede razpoložljivih mest in prijave po tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času ter danes, 12. maja, na sedežu društva.
Ü3 Obvestila
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 27. maja, odpeljal avtobus udeležence izleta na Goli otok ob 5. uri iz Gorice s trga Medaglie d'oro-z Goriš-čka, nato s postanki v Pevmi pri vagi, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, v Doberdobu in na avtocesti pri Devinu. Organizatorji priporočajo, naj udeleženci preverijo veljavnost dokumenta za Hrvaško.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka.
SPDG prireja v nedeljo, 15. maja, izlet na cvetoče livade pod Golico, kjer že cvetijo narcise. Odhod avtobusa iz Gorice ob 7.30. Predviden je približno
AŠKD KREMENJAK sklicuje občni zbor volilnega značaja v četrtek, 26. maja 2016, ob 7. uri v prvem in v petek, 27. maja 2016, ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva v Prvomajski ulici, 20 v Jamljah.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Prireditve
KATOLIŠKA KNJIGARNA na Travniku v Gorici prireja danes, 12. maja, ob 10. uri srečanje »Na kavi s knjigo«; gost bo zgodovinar Branko Marušič, ki bo v pogovoru s profesorico Marijo Češčut predstavil svojo knjigo »Doktor Karel Lavrič (1818-1876) in njegova doba«.
KINOATELJE IN HIŠA FILMA prirejata danes, 12. maja, ob 20.30 v Kinemaxu na Travniku v Gorici filmski večer »Vinarstvo, tradicija in Briška krajina v filmu«; na programu projekcija portreta briških vinarjev »Terra Magica« (Jure Breceljnik) in kratkometražnega filma »Rivoca« (Leonardo Modonutto in Luca Chinaglia).
»SREČANJE POD LIPAMI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 12. maja, ob 20.30 bo goriška Slovenka Než-ka Figel predavala na temo »Iran-Izrael: privilegiran ali sovražen odnos?«.
PRAZNOVANJE SV. KRIŽA V KOJ-SKEM: v petek, 13. maja, ob 19. uri predstavitev monografije »Poznogotski krilni oltar v cerkvi Sv. Križa v Kojskem in življenje v Brdih v 16. stoletju« ter odprtje slikarske razstave Andreja Ko-siča, v programu sodeluje MoPZ Srečko Kumar, sledi družabno srečanje. V soboto, 14. maja, ob 15. uri pohod med vinogradi in češnjami, zbirno mesto pri Sv. Križu, zaključek v športnem parku Rio Kojsko, sodeluje OŠ Kojsko; ob 18.
uri zabavni program v športnem parku Rio Kojsko ter otroške delavnice (ob slabem vremenu prireditev odpade).
UNITRI Nova Gorica prireja danes, 12. maja, ob 19. uri prireditev ob koncu študijskega leta v dvorani Pinta hotela Perla. Bogat kulturni program skupin UN TRI: folklora, citre, kitare, ples in orientalski ples, MePZ, skeč.
ZDRUŽENJE AHAU prireja danes, 12. maja, ob 20. uri v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici predavanje »Scoprire il proprio Matrix«, po metodi Lucie Giovannini. Predavala bo Elisabetta Burello; prijave na ahaufvg.segreteria@gmail.com, 3478924763 (15.30-19.30).
AŠKD KREMENJAK prireja v petek, 13. maja, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah zaključni nastop skupine Zumba Kids in gojencev diatonične harmonike. Gost večera bo otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana pod vodstvom Martine Hlede.
ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ v Fa-ri (Strada Colombara 11) prireja danes, 12. maja, ob 20.30 dogodka v sklopu niza, ki je posvečen mladim raziskovalcem: Giulia Tacchino bo predavala o zdravju in preventivni negi zob, Simone Kodermaz pa bo povezoval fiziko in glasbo; vstop prost.
V DOBERDOBU bo v nedeljo, 15. maja, ob 15. uri voden ogled naravnega rezervata Doberdobskega jezera ob odkrivanju rastlin v vlažnem območju, sledila bo predstavitev zelišč in njihova uporaba. Priporočajo primerno oprema. Ogled je brezplačen, prijava pa obvezna do zasedbe mest; informacije po tel. 333-4056800 ali inforo-gos@gmail.com.
L. Mali oglasi
PRODAJAMO lep, rdeč, metaliziran skuter Ovetto-MBK 50 cc, letnik 1999, v odličnem stanju, lepo vzdrževan, vedno v garaži. Plačana prometna taksa za leto 2016, komaj opravljen tehnični pregled, možnost ogleda; tel. 329-8973526.
Pogrebi
DANES V POLAČU: 11.00, Carolina Terl-izzi vd. Spilotti (iz bolnišnice v Palmanovi ob 10.25) v cerkvi Sv. Agate in na pokopališču v Foljanu; 14.00, Alcide Furlan (iz bolnišnice v Padovi) v cerkvi (ležal bo od 12. ure dalje), sledila bo upepelitev.
16
Četrtek, 12. maja 2016
MNENJA, RUBRIKE
Primorski
ki Ji
GLOSA
Zahod je s svojo plenilsko politiko sam povzročil nasilno reakcijo
Jože Pirjevec_
»Poglej tisti bor,« mi pravi Vran (Anton Vratuša), in mi pokaže visoko, nekoliko oskubljeno drevo. »Po-denj sta se skrila dva partizančka med italijansko hajko. Samo onadva sta se rešila, vse ostale so pobili.« Smo na vrtu Šiftarjeve fundacije na Petanjcih, nekako med Radenci in Mursko Soboto, kjer vsak prvi petek v maju organizirajo »dneve spomina in tovarištva«. Park je nastal slučajno: leta 1946 je mati Apolonija, ki je izgubila v vojni dva sinova, posadila pred domačo hišo vrbi žalujki. V naslednjih letih je edini preživeli sin Vanek nadaljeval njeno delo, sadil drevesa in grmičevje ter ustvaril čudovit nasad, ki je verjetno enkraten. Vsako drevo, vsak grm ima namreč svojo zgodbo ali prihaja iz kraja, ki ga je druga svetovna vojna tragično zaznamovala, na primer iz Auschwitza.
V govoru, ki sem ga imel na proslavi prejšnji petek, sem se navezal na geslo, ki ga nosi vrt, da hoče namreč biti »vsem mrtvim borcem proti fašizmu in nasilju v večni spomin, živim v stalni opomin.« Govoril sem seveda o spominu, pa ne samo na drugo svetovno vojno, temveč tudi na prvo in na osamosvojitveno, saj so nas v prejšnjem stoletju z različno intenzivnostjo oplazile kar tri vojne vihre. V sklepnem delu svojega nastopa pa sem se osredotočil na opomin, pri če-
mer sem ugotavljal, da je zaradi zločinov, ki jih je zagrešil med leti 193945 intelektualno najbolj razvit evropski narod, nemški, zašla v krizo ideja razsvetljenskega in romantičnega kova, da je zgodovina človeštva v znamenju stalnega razvoja in napredka. Z njo tesno povezana ideja socialne revolucije je tudi izgubila na privlačnosti, kajti nasilje, ki ga neizbežno prinaša, je vedno manj sprejemljivo. Po padcu Berlinskega zidu in polomu realnega socializma, kakršnega je utelešala Sovjetska zveza, se je celo zdelo, da zmagoviti kapitalizem nima alternative in da je zaradi tega napočil »konec zgodovine«, kakor je dejal politolog Francis Fu-kuyama. V resnici se je izkazalo, da ni tako. Velikanski razkorak, ki obstaja med bogatim, v materialne dobrine zagledanim in od tehnološkega napredka prevzetim Zahodom, ter revnim tretjim svetom, je sprožil mehanizem, s katerim nismo računali. Prišlo je do naskoka obubožanih množic na evropsko oazo blagostanja in do sovražnega odnosa do njenega modela civilizacije, ki se izraža v islamskem ekstremnem fanatizmu. Ta fenomen interpretiram kot revolucijo, ki na žalost ni progresivna, ampak ima retrogradno vsebino, saj muslimanske množice, zajete v bubo religije, ki ne pozna kritičnega branja
svetih tekstov, ne znajo izpovedati svojega protesta drugače kot na primitiven in nasilen način. To situacijo je Zahod v veliki meri sam ustvaril s svojo nespametno, plenilsko politiko v Afriki in državah Bližnjega in Srednjega Vzhoda, pri čemer danes ne zmore odgovoriti na reakcijo, do katere je prišlo, če ne z bodečimi žicami in populističnimi, neofašističnimi parolami. Kam to pelje? Očitno v konfliktno situacijo, ki narekuje papežu Frančišku strah pred izbruhom tretje svetovne vojne. Mnenja sem, da se moramo vsi, ki se zavedamo grozot preteklosti, nad njegovim svarilom zamisliti in iskati izhod iz slepe ulice, v katero je zašla naša družba. To pomeni, da moramo kritično preoblikovati gospodarske in politične strukture časa, v katerega smo vpeti, v iskanju pravičnejšega sveta. Tistega, ki je bil naš ideal med narodnoosvobodilno borbo. »Zasadimo na vrtu spomina in tovarištva, predvsem pa v naših srcih in pameti drevo univerzalnega bratstva!«
Skupaj z madžarskem županom in Sarvarja, kjer je bilo med vojno taborišče za Primorce, ki so se po prihodu Italije v naše kraje naselili v Prekmurju, sva zares zasadila dve drevesi: on rumeni dren, jaz pa rdečega. Tudi stoletni Vran je zagrabil za lopato.
VREME OB KONCU TEDNA
Na vrsti so ledeni možje in Zofka
Darko Bradassi
Al
»Ledeni možje« Pankracij, Ser-vacij in Bonifacij, ki v zaporedju praznujejo od danes do sobote in v nedeljo »mokra« Zofka letos prinašajo predvsem veliko nestanovitnost. Do prehodne, toda kar občutne ohladitve pa bo prišlo zlasti v začetku prihodnjega tedna. Danes in v prihodnjih dneh dežja ne bo manjkalo in bo dogajanje kar razgibano in pestro. Ob občasnih padavinah bodo nastajale tudi plohe in nevihte, mestoma ne gre izključiti kakšne močnejše. Skupne količine dežja do vključno nedelje povečini ne bodo ravno zanemarljive. Vmes pa bodo možna obdobja s spremenljivostjo, prehodno bo lahko ponekod posijal tudi kakšen sončni žarek. Skratka, šlo bo za živahno pomladno dogajanje s hladnim epilogom.
Nestanovitnost bi se morala, če sodimo po teoretičnih izračunih, v vsesplošnem razgibanem dogajanju dvakrat še nekoliko povečati, če bo-
do pravzaprav razlike opazne, in sicer danes, medtem ko boste prebirali ta članek in v soboto zvečer ali v noči na nedeljo. Obakrat se bo našim krajem v višinah približal hladnejši zrak, danes s ciklonom zlasti v najvišjih slojih, od nedelje pa, občutneje od severa, tudi v nižjih. Zaradi neskladja med toplim in vlažnim prizemnim zrakom ter hladnimi pronicanji v višinah bo energija precejšnja. Nastajala bo izrazita kopa-sta oblačnost, ki bo sicer, če izvzamemo večjo temnino v glavnem nevidna, ker bo prekrita z nižjimi oblaki, iz nje pa krajevne plohe in nevihte. Zaradi velikih razlik v temperaturi bo dogajanje mestoma lahko burno, zato ne gre izključiti kakšnega krajevnega močnejšega naliva ali morebitnega drugega občutnejšega pojava.
Glavnina današnjega poslabšanja ob udaru hladnejšega višinskega zraka bi se morala zaključiti v
opoldanskih urah. Nato se bo čez dan vreme, verjetno le prehodno, nekoliko izboljšalo, v popoldanskih urah pa bodo še možne krajevne padavine, deloma plohe in nevihte.
Jutri se bo visoko nad nami še zadrževal hladnejši zrak, povezan z današnjim ciklonom. Ozračje bo sicer v glavnem bolj umirjeno kot danes, toda ne bo stanovitno. Prevladovalo bo spremenljivo oblačno vreme, mestoma se bodo pojavljale padavine, deloma v obliki ploh ali posameznih neviht, ki pa bodo nekoliko manj pogoste. Vmes ne gre izključiti prehodne spremenljivosti.
V	soboto se bo proti Alpam spuščala višinska dolina s hladnim severnim zrakom in bo nad Tiren-skim morjem nastal zavetrni pri-zemni ciklon. Padavine se bodo čez dan znova okrepile. Možne bodo tudi plohe in nevihte, mestoma lahko nastane kakšna močnejša. Dogajanje bo po sedanjih izgledih najbolj burno zvečer in v noči na nedeljo, ko bo začel vdirati hladnejši zrak. Zapihala bo zmerna do močna burja, ozračje se bo postopno ohlajalo.
V	nedeljo bo sprva še oblačno in deževno, čez dan pa kaže na izboljšanje in na večjo spremenljivost ter na možnost postopnih razjasnitev. Hladneje bo, pihala bo burja. Noč na ponedeljek bo razmeroma hladna. Na Kraški planoti in v notranjosti dežele se bo živo srebro spustilo do okrog ali malo nad 5 stopinj Celzija, ob morju malo nad 10 stopinj Celzija.
Na sliki: dogajanje bo v naslednjih dneh kar razgibano
koroška - Žalostna novica
Prerano je odšel Fabjan Hafner
CELOVEC - V 50. letu starosti je odšel znani prevajalec, pesnik in literarni zgodovinar Fabjan Hafner . Ugledni koroški Slovenec je nazadnje poučeval na celovški univerzi Alpe-Jadran na inštitutih za germanistiko in slavistiko, bil pa je tudi namestnik vodje Musilovega inštituta v Celovcu. Hafner, ki je v Gradcu študiral slavi-stiko in germanistiko, je bil nekaj časa tudi lektor za nemščino na Univerzi v Ljubljani.
Fabjan Hafner je veljal za nesporno avtoriteto na področju literarnega prevajanja, za izvrstnega znanstvenika in poznavalca Slovenije, Koroške in njune književnosti v obeh jezikih, s katero se je ukvarjal pri svojem delu v Musilovi hiši v Celovcu. Bil je tudi prejemnik številnih priznanj in nagrad. Tako je med drugim Petrar-covo nagrado za prevajalstvo in La-vrinovo diplomo. Prav tako tudi avstrijsko državno nagrado za prevajalstvo Translatio. Hafner je bil tudi eden od pobudnikov literarno-glasbe-no-umetniškega srečanja Trivium na gori svete Heme pri Globasnici na južnem Koroškem.
Pokojni Fabjan Hafner
orf
Vest o smrti literarnega strokovnjaka Fabjana Hafnerja je med drugim globoko prizadela tudi koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, ki je pokojnega označil kot graditelja mostov med kulturama v deželi. »Literat Fabjan Hafner je imel izredno sposobnost graditi mostove med obema jezikoma in kulturama v deželi,« je v izjavi za javnost zapisal deželni glavar.
Ivan Lukan
slovenija - Štajerska avtocesta
Tovornjak s pšenico zgorel pod predorom
Tovornjak s pšenico, ki je zgorel v tunelu Jasovnik
rtv slo
LJUBLJANA - Slovenska družba za avtoceste Dars bi lahko danes odprla prehitevalni pas na avtocestnem odseku med Vranskim in Trojanami, kjer je včeraj zgodaj zjutraj v predoru Jasovnik zagorel tovornjak, ki je prevažal pšenico. Pred odprtjem pa morajo biti nujno zagotovljena dela, ki bodo zagotavljala osnovno prometno varnost. Dars je takoj po nesreči, do katere je prišlo ob 5.19, sklical komisijo za izredne dogodke, ki jo sestavljajo strokovnjaki gradbene in elektro stroke ter strokovnjaki Darsa.
Zaradi požara je prišlo do večjih poškodb voziščne konstrukcije, poškodb betonskih robnikov, uničenja litega asfalta, zalivk na stikih med betonskimi ploščami, do poškodb in delnega odpadanja notranje betonske obloge, uničenja luči, kabelske povezave, kabelske police, uničenja table za označevanje smeri pobega, uničenja video kamere, uničenja sevalnega kabla in linijskega javljanja požara.
Nesreča se je zgodila 100 metrov pred koncem predora. Zaradi požara je predor zelo poškodovan, zaradi hitrega posredovanja gasilcev pa se požar ni razširil na priklopnik tovornjaka, na katerem je bila naložena pšenica. Dars je takoj po dogodku zaprl desno cev predora in sprožil požarni alarm. V nesreči ni bil nihče ranjen.
ZSKD vabi na 50. redni občni zbor in delavnice
TRST - V soboto bo pod geslom Bodočnost je naša v Prosvetnem domu na Opčinah potekal 50. redni občni zbor in 8. kongres Zveze slovenskih kulturnih društev. Na dnevnem redu bodo ob običajnih obveznostih (odobritev obračuna, proračuna itd.) tudi volitve novega vodstva te največje kulturne ljubiteljske organizacije Slovencev v Italiji. Če ne bo prišlo do presenečenj, bo za novo deželno predsednico izvoljena Zivka Persi (dosedanja vršilka dolžnosti predsednika in predsednica tržaškega obora zveze).
Uradnemu delu bodo sledile predstavitev Zbornika, ki ga Zskd posveča predstavitvi svojih članic, in tematske delavnice. Teh bo pet, pokrivale pa bodo različna področja, od glasbe do uspešne promocije društvenih dejavnosti, od pridobivanja finančnih sredstev do skrbi za jezik in razumevanju spremenjenih okoliščin, v katerih delujejo kulturna društva. Prijave zbirajo samo še do jutri v uradih ZSKD.
/	Primorshi	GORIŠKA	Petek, 225. maja 2016 1 3
Težave s srcem?
BUKAREŠTA - Smrt nogometaša Patricka Ekenga je bila morda posledica njegovih zdravstvenih težav. Kamerunski nogometaš je umrl v petek, potem ko se je zgrudil na igrišču med tekmo svoje ekipe Dinama iz Bukarešte (pri kateri igra tudi nogometaš iz Lokve Miha Mevlja), ugotovitve obdukcije pa kažejo, da je imel povečano srce in okvarjeno venčno arterijo. V obdukcijskem poročilu zdravniki sicer niso mogli potrditi, ali so bile te srčne okvare tudi vzrok smrti 26-letnega igralca.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Guidolin »podaljšal«
SWANSEA - Nogometni trener Francesco Guidolin je podaljšal pogodbo z angleškim prvoligašem Swanseajem. Nekdanji trener Udineseja (doma iz Castelfranca Veneta), ki je v Wales prišel januarja, je podaljšal sodelovanje za dve leti. Guidolin je ekipo prevzel, ko je imela ta le dve točki naskoka pred mesti, ki vodijo v drugo ligo. Krog pred koncem prvenstva pa je Swansea na varnem enajstem mestu.
kolesarstvo - V sprintu je bil najhitrejši Nemec
Jubilejna Greiplova
ivo doglia
»Nibali favorit, pozor na Rogliča«
Slovenski kolesar Primož Roglič
ansa
Kolesarski navdušenec in veteran-tekmovalec Ivo Do-glia, doma s Proseka, je nad letošnjim Girom navdušen. »Dirka po Italiji ima svoj čar. Tudi včerajšnja in torkova etapa, ki sta bili na papirju lažji, sta bili v resnici zelo naporni. Na prvi etapi na italijanskih tleh, pri Catanzaru, so kolesarji kolesarili 200 km, včerajšnja etapa pa je bila še za 33 kilometrov daljša. Teren je bil razgiban,« je dejal Doglia.
Katera bo prva etapa, ki bo pokazala, kdo je v formi?
Po nedeljskem kronometru bomo videli, kdo se bo boril za najvišje uvrstitve.
Kdo so vaši favoriti?
70 odstotkov možnosti bi pripisal Vincenzu Niba-liju (Astana). Ima za seboj močno ekipo, ki ga stoodstotno podpira. Polena pod noge bi mu lahko vrgel Nizozemec Domoulin (Giant-Alpecin). V klancu vidim dobro pripravljenega Kolumbijca Estebana Chaveza (Orica-GreenEDGE).
Kaj pa Slovenci?
Matej Mohorič ni v formi. Je precej izčrpan. V zadnjih sezonah je v kategoriji mladincev vložil preveč truda. Res je, da je postal svetovni mladinski prvak. Od takrat pa se še ni opomogel. Občudujem pa Primoža Rogliča. Dober je. Želim mu, da bi osvojil vsaj eno etapo.
Prihodnji teden bo Giro znova obiskal našo deželo oziroma Beneško Slovenijo. Trinajsta etapa (v petek, 20. maja) bo startala v Palmanovi in se zaključila v Čedadu.
»Naša« etapa bo po svoje zanimiva. Bo v malem priprava na bolj naporno sobotno »dolomitsko« etapo, ki bo šla čez Pordoi, Sello, Gardeno, Campolongo, Giau in Val-parolo. 5400 metrov »višincev«.
Ali lahko Nibali cilja na »dvojček« Giro-Tour?
Ne. V sodobnem kolesarstvu je to nemogoče. Nibali bo na Touru le podpiral Aruja in treniral za olimpijske igre. Giro preveč izmuči kolesarje, ki nato na Touru delujejo polovično. Časa za regeneracijo je premalo. V soboto sem po Vipavski dolini treniral s profijem Kristijanom Korenom, ki bo tekmoval na Touru in ga ni na Giru. Eni se pač odločijo za eno, drugi pa za drugo dirko.
Ali še tekmujete?
Zadnje leto sem miroval, ker sem sodeloval z ekipo Ale Cipollini Team. Bil sem odgovoren za marketing za Slovenijo in Hrvaško. Letos pa smo znova ustanovili ekipo Team Eppinger Vini la Delizia. Sezono bomo začeli z dirko Franja v Ljubljani. (jng)
Nemec Andre Greipel (Lotto Soudal)
ansa
NEAPELJ - Nemec Andre Greipel (Lotto Soudal) je dobil sprint pete etape kolesarske dirke po Italiji od Praie a Mare do Beneventa v dolžini 233 kilometrov. Zaključno dejanje etape je bilo nekoliko osiromašeno, saj v sprintu nista sodelovala Greiplov rojak Marcel Kittel, ki je včeraj praznoval 28. rojstni dan, in Giacomo Nizzolo, Italijana je zaustavil padec. Drugo mesto je zasedel Francoz Arnaud Demare, tretje Italijan Sonny Colbrelli, četrto pa drugouvrščeni v skupnem seštevku Luk-semburžan Bob Jungels, ki pa bo kljub zmanjšanju zaostanka za štiri sekunde - zdaj zaostaja 16 sekund - še naprej gledal v hrbet rožnate majice Nizozemca Toma Dumoulina. Štiri sekunde je pridobil tudi eden od favoritov Španec Alejandro Val-verde, ki zdaj na sedmem mestu v skupnem seštevku le še sekundo zaostaja za Italijanom Vincenzom Nibalijem.
Od slovenskih tekmovalcev se je tokrat izkazal Luka Me-zgec, ki je dobil sprint druge skupine, s tem pa z zaostankom štirih sekund zasedel 15. mesto. Matej Mohorič (Lampre Me-rida) je zaostal 54 sekund, Primož Roglič (LottoNL-Jumbo), ki še celi rane po padcu, in Grega Bole, ki zaradi komaj pozdravljene poškodbe ni v optimalni formi, pa sta na cilj prišla skoraj štiri minute za najboljšimi, isto velja za Kittla, ki mu je v zadnjem delu etape prav tako zmanjkalo moči.
»Vsa čast mojim moštvenim kolegom, še posebno Jurge-nu Roelandtsu. Potem ko so praktično sami lovili tekmece, saj nam nihče ni hotel pomagati, so v zaključku še sami potegnili in me pripeljali v ugoden položaj. Sam sem samo pazil, da me drugi niso zaprli, 300 metrov pred ciljem pa sem se odločil, da začnem sprint. Zmaga je bila izjemna, res sem imel močne noge,« je po svoji jubilejni, 130. zmagi v karieri, četrti na Giru in prvi v Italiji letos dejal Greipel.
Leta 2018 na znameniti Fuji?
Če je verjeti virom blizu organizatorjev kolesarske dirke po Italiji, bo 101. izvedba dirke leta 2018 zgodovinska. Giro 2018 naj bi se namreč začel na Japonskem, doslej se je dirka že 13-krat začela izven Italije, a še nikoli izven Evrope. Direktor dirke Mauro Vegni naj bi že obiskal Japonsko, kjer naj bi že podpisal predpogodbe, prave pogodbe pa naj bi podpisali v naslednjih dveh tednih, ko naj bi japonska delegacija obiskala letošnjo dirko. Na Japonskem naj bi pripravili štiri uvodne etape, v eni se bi kolesarji povzpeli na znameniti Fuji, s 3776 metri najvišjo japonsko goro. Organizatorji dirke, navdušeni nad uspehi etap izven domovine, so prepričani, da bi azijske etape pomenile korak naprej v globalizaciji tega športa, prinesle pa naj bi tudi finančni dobiček.
nogomet
»Knapi«
pomagali
Olimpiji
LJUBLJANA - Dva kroga pred koncem Prve lige Telekom Slovenije se je položaj na vrhu lestvice bistveno spremenil: tehtnica se je prevesila na stran ljubljanske Olimpije, ki jo vodi italijanski trener Rodolfo Vanoli. Olimpija je v včerajšnjem 34. krogu v gosteh premagala Celje s 3:1. Maribor izolskega trenerja Darka Milaniča pa je na domačih tleh nepričakovano klonil proti velenjskemu Rudarju. »Knapi« so slavili zmago s 3:2. V boju za obstanek se je spodrsnilo Luki Koper, ki je na domači Bonifiki izgubila proti zadnjeuvrščeni Krki (2:3). Novomeščani so tako dohiteli Luko Koper. Gorica pa je zmagala v gosteh proti Kršku. Domžale in Zavrč sta si razdelila izkupiček (0:0).
Vrstni red: Olimpija 68, Maribor 65, Domžale 54, Gorica 49, Rudar 41, Zavrč 39, Celje 39, Krško 39, Luka Koper 34, Krka 34. Prezadnji krog (v soboto ob 16.55): Gorica - Luka Koper, Rudar - Olimpija, Domžale - Celje, Krka -Maribor, Zavrč - Krško.
APrimorski
~	dnevnik
Vincijeva in Seppi KO
RIM - V 2. krogu ženskega teniškega WTA turnirja v Rimu (2,4 milijona evrov) je izpadla Srbkinja Ana Ivano-vič. Premagala jo je Američanka McHale (6:7 (3), 6:4, 6:1). Rimsko prizorišče zapušča tudi Roberta Vinci, ki je morala priznati premoč Angležinje Johanne Konte (6:0, 6:4). Podobna usoda je doletela Belorusinjo Viktorijo Azarenko, ki je izgubila proti Romunki Beguvi (6:3, 6:2). V moškem turnirju Masters Atp v Rimu (4,3 milijona evrov) je Novak Bokovič premagal Francoza Roberta 7:5, 7:5. Andreas Seppi je izgubil proti Francozu Gasquetu (6:3, 6:4).
Anglija brez Welbecka
LONDON - Angleška nogometna reprezentanca bo na bližnjem evropskem prvenstvu v Franciji igrala brez Dannyja Welbecka. 25-letni igralec, ki se je poškodoval na nedeljski tekmi z Manchester Cityjem, bo moral na operacijo kolena, čaka pa ga devetmesečno okrevanje.
Slovaška znova izgubila
MOSKVA - Izidi svetovnega prvenstva v hokeju v Rusiji: Švica - Latvija 5:4, Švedska - Kazahstan 7:3, Slovaška - Belorusija 2:4, Finska - Madžarska 3:0.
Sassari in Pistoia izpadla
KOŠARKA, A1-Iiga, četrtfinale (tretja tekma): Sassari - Reggio Emilia 85:99 (0:3), Pistoia - Avellino 90:92 (0:3). Danes: Trento - Milano (0:2), Ve-nezia - Cremona (1:1). A2-liga, osmina finala (peta tekma): Tortona - Alma Trieste (2:2).
ROKOMET - Izidi 5. kroga končnice za prvaka 1. NLB Leasing lige: Gorenje - Celje 26:26, Koper - Maribor 28:26, Loka - Ribnica 30:30. Vrstni red: Gorenje 58, Celje 57 (... ) Koper 35.
nogomet - Leicester City
Vardyjeva V9 za vzgojo nogometašev
LEICESTER - Jamie Vardy, novi angleški nogometni junak in sveži prvak s presenečenjem angleške lige Leicestrom, bo ustanovil nogometno akademijo. V poplavi podobnih šol nogometašev po vsem svetu bo njegova nekoliko drugačna, saj bo vanjo vpletel lastne izkušnje igralca na poti z dna do vrha. Obenem pa bo veliko pozornosti namenil nogometašem, ki ne dobijo priložnosti v najmočnejših ligah in zato morda nehajo igrati nogomet.
Zdaj 29-letni Vardy lahko veliko pove o trnovi poti do vrha. Igral je že tudi v sedmi ligi, pri tem pa za polovičen delovni čas delal v tovarni, da je preživel. Zdaj, po šestih letih, je eden od zvezdnikov otoškega nogometa in strelec 24 golov za Leicester v tej sezoni, ko je njegov klub poskrbel za eno največjih senzacij v zgodovini angleškega nogometa.
Njegova akademija, poimenoval jo je V9, bo namenjena igralcem, ki ne dobijo priložnosti v klubih ali pa jih ti neupravičeno odslovijo kot preslabe. »Rekli so mi, da sem premajhen, da si ne zaslužim štipendije. Mislim, da je nepošteno nekomu pri 15 ali 16 letih reči, da je brez nogometne prihodnosti. Toliko priložnosti se lahko še ponudi. Verjetno so stotinam igralcev povedali isto in so obupali,« je Vardy pojasnil, zakaj se je lotil ustanavljanja te nogometne šole.
Jamie Vardy
ansa
Prve prijave, pričakujejo nogometaše od 17. do 33. leta, bodo začeli sprejemati kmalu, treningi bodo predvidoma brezplačni, potekali pa bodo v prostorih trening centra Manchester Cityja, ko jih to moštvo ne bo uporabljalo. Del začetnih sredstev bo Vardy namenil iz svojega žepa, upa pa, da se bo akademija pozneje lahko preživljala sama. »Igralci se morajo zavedati, da jih čaka trdo delo. A dobili bodo priložnost, da trenirajo pod vodstvom strokovnjakov premier lige in priložnost, da naredijo korak naprej,« je zaključil Vardy.
18
Četrtek, 12. maja 2016
ŠPORT
Primorski
ki Ji
košarka - Druga četrtfinalna tekma play-offa deželne C-lige silver
Breg Mediachem že v polfinalu
Geoclima Fogliano - Breg Mediachem 55:72 (18:18, 32:31, 41:51)
Breg: Carra 17 (6:8, 4:12, 1:3), Mattias-sich, Zobec (-, 0:1, -), Pigato 5 (1:2, 2:6, -), Slavec (-, -, 0:2), Strle 10 (-, 5:10, -), Vecchiet 9 (5:6, 2:8, 0:2), Semec, Spiga-glia 7 (-, 2:2, 1:4), Cigliani 19 (-, 5:10, 3:7), Gelleni 5 (1:2, 2:3, -). Trener: Krašovec.
Košarkarji Brega so z granitno obrambo v drugem polčasu strli odpor Fogliana in si tako po hitrem postopku izborili vozovnico za polfinale. V četrtek, 19. maja, bodo košarkarji Brega v Dolini na prvi polfinalni tekmi gostili Codroipese, ki je sinoči s 84:69 v Trstu premagala tržaški Don Bosco.
Tekma v gosteh se za varovance trenerja Toma Krašovca ni začela najbolje. Pravzaprav prva četrtina je bila izenačena. Začetek druge četrtine pa ni bil obetaven, saj gostje v uvodnih šestih minutah niso zadeli koša. Položaj so bistveno popravili v drugem polčasu, ko so strnili obrambne vrste. V tretji četrtini so »zbežali« s tremi zaporednimi trojkami Ciglianija, ki je bil tudi najboljši strelec. V fazi obrambe pa se je sinoči izkazal požrtvovalni Luca Gelleni. Škoda le, da sta sodnika pustila pregrobo igro.
Ostala izida: Don Bosco - Codroipese 69:84 (0:2), Latisana - Ubc 67:91 (1:1).
Košarkar Brega Andrea Cigliani je bil na sinočnjem gostovanju »top scorer« z 19 točkami
fotodamj@n
Planinski svet jutri
Zaradi pomanjkanja prostora bomo rubriko Planinski svet objavili v jutrišnji tiskani izdaji našega dnevnika. Bralce prosimo za razumevanje.
košarka - Play-off C-lige gold in silver
Jadran v Tržiču, Bor Radenska doma
Današnji večer bo košarkarsko obarvan, saj ponujata Stadion 1. maja v Trstu in športna dvorana v Tržiču (ulica Baden Powell) zanimivi tekmi. Na drugem srečanju četrtfinalne serije play-offa C-lige gold se bosta v Tržiču ob 20.30 udarila Jadran in Tarcento. Do ponedeljka je bilo prizorišče tekme pod vprašajem, saj naj bi združena ekipa sprva morala igrati v telovadnici na Opčinah, kjer potekajo nekatera vzdrževalna dela, naposled pa se je vodstvo kluba odločilo, da bo Jadran odigral odločilno srečanje v Tržiču. Ban in soigralci so v pretekli tednih že trenirali v tržiški telovadnici, v njej pa so 24. januarja tudi odigrali prvenstveno tekmo proti Bassanu, ki ga je četa trenerja Mure premagala s 84:66. Tarcento vodi v zmagah z 1:0, tako da bo morala združena ekipa odigrati vrhunsko, če želi izsiliti tretjo tekmo, ki bo nato v soboto v Čenti.
□ Obvestila
KOŠARKARSKI KLUB BOR sklicuje danes ob 18.00 v prvem, ter jutri, 13. maja, ob 19.00 v drugem sklicanju, redni letni občni zbor, v prostorih KD Slavko Škamperle, na Stadionu 1. maja, Vrdelska cesta, 7. ŠD SOKOL vabi na proslavo ob 50-letnici ustanovitve društva, ki bo v soboto, 28. maja, ob 19.00 v nabrežinski telovadnici. NK KRAS REPEN organizira Športni kamp namenjen dečkom in deklicam letnikov od 2004 do 2010, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja in Občine Repentabor. Kamp bo od 13. do 18. junija na športnem igrišču v Repnu. Vpis do 10. junija. Info in prijave na društvenem sedežu 0402171044 med 10.00-12.00 in 16:00-18:00 ali na tel. št.3393853924 (Emanuela), 3286238108 (Zulejka).
www.primorski.eu]
Odbornik spoznal karate
Prejšnji teden so karateisti Shinkai cluba iz Zgonika gostili novega odbornika za šport in kulturo Občine Zgonik Davida Pupulina. Shinkajevci so svojega gosta sprejeli v telovadnici v Saležu, kjer redno trenirajo. Tehnični direktor Sergij Štoka, predsednica društva Erica Košuta ter drugi odborniki so Pu-pulinu predstavili delovanje društva in mu obenem napovedali 26. Pokal Zgonik, ki bo konec meseca v Zgoniku.
Četrtfinalno serijo v C-ligi silver želi podaljšati tudi Bor Radenska, ki bo igral danes ob 20.30 na Stadionu 1. maja proti San Danieleju. Deželni pokalni prvak je bil doslej v letošnji sezoni prava nerešljiva uganka za Crevatina in soigralce, ki so se sicer lepo upirali tako na povratni tekmi rednega dela prvenstva kot na prvem srečanju končnice, ko so izgubili s šestimi točkami zaostanka (75:69). V primeru poraza se bo sezona Bora zaključila danes, v primeru zmage pa bo tretja tekma v soboto, 14. maja, ob 19.30 v San Danieleju. (av)
odbojka - D-liga
Zalet Kontovel pri Briščikih za obstanek
V	ženski odbojkarski D-ligi bo Zalet Kontovel (7 točk), ki se bori za obstanek, igral tekmo predzadnjega kroga že drevi ob 20. uri v telovadnici pri Briščikih. Nasprotnik varovank trenerja Mitje Kušarja, ki bo imel na razpolago vse odbojkarice, bo Sanvitese (18 točk). V zadnjem krogu (21. maja) bo Zalet igral v gosteh proti ekipi Pav Udine. Če bo Zalet Kontovel končal sezono na predzadnjem delu lestvice, bo moral igrati še dodatne tekme v boju za obstanek (28. maja, 2. in 4. junija).
Naš prapor drevi za D-ligo
V	finalu 1. moške divizije bo dre-vi (ob 21. uri) imel Naš prapor prvo »match« žogo za napredovanje v D-li-go. V Kulturnem domu v Gorici bodo gostili tržaški Sant'Andrea. V polfinalu play-offa 1. ženske divizije na Goriškem bo Mavrica Arcobaleno drevi (20.30) gostovala v Pierisu.
Volley Mania v Repnu
Odbojkarska komisija ZSŠDI bo danes (od 8. ure do 12.00) v telovadnici v Repnu organizirala šolski turnir v miniodbojki Volley Mania 2016.
šolski šport - Atletsko tekmovanje na Kolonji pri Trstu
več fotografij na www.primorski.eu
Rezultati
TEK 60 M - 1. razred, Ž: 1. Laila Tozzi (Sv. Ivan), 2. Tea Civardi (Prosek), 3. Veronika Starc Albi (Opčine). 2. razred Ž: 1. Johanna Kerschbaumer (Prosek), 2. Irina Blasina (Opčine), 3. Sofia Belinello (Prosek). 3. razred Ž: 1. Carlotta Benco (Sv. Ivan), 2. Anna Ciuch (Prosek), 3. Claudia Humar (Sv. Ivan). 1. razred M: 1. Alen Hukarevic (Sv. Jakob), 2. Sandor Pelessoni (Katinara), 3. Saša Zagar (Opčine). 2. razred M: 1. Matija Pučnik (Sv. Ivan), 2. Nicholas Taucer (Prosek), 3. Marko Sancin (Prosek). 3. razred M:
1.	Thomas Breganti (Opčine), 2. Chetan Gašperlin (Sv. Jakob), 3. Emil Favento (Sv. Ivan). DALJINA - 1. razred Ž: 1. Veronika Starc Albi (Opčine), 2. Bianca Martone (Sv. Ivan), 3. Tea Civardi (Prosek). 2. razred Ž: 1. Johanna Kerschbaumer (Prosek), 2. Irina Blasina (Opčine), 3. Sofia Cuccagna (Opčine). 3. razred Ž: 1. Carlotta Benco (Sv. Ivan), 2. Mara Zaccaria (Prosek), 3. Marianna Carboni (Sv. Ivan). 1. razred M: 1. Alen Hukarevic (Sv. Jakob), 2. Jan Coretti (Sv. Ivan), 3. Saša Zagar (Opčine). 2. razred M: 1. Filip Panjek (Prosek), 2. Peter Gerlani (Prosek), 3. Stefano Giusto (Sv. Ivan). 3. razred M: 1. Thomas Breganti (Opčine), 2. Tinej Sterni (Prosek), 3. Chetan Gašperlin (Sv. Jakob).
VORTEX - 1. razred Ž: 1. Anna Lapel (Sv. Ivan),
2.	Chiara Pauli (Sv. Ivan), 3. Sophie Alessandra Tobou Mouafo (Katinara). 2. razred Ž: 1. Johanna Kerschbaumer (Prosek), 2. Katerina Antler (Opčine), 3. Michela Sossi (Prosek). 3. razred Ž: 1. Carlotta Benco (Sv. Ivan), 2. Anna Ciuch (Prosek), 3. Živa Furlan (Opčine). 1. razred M: 1. Alen Hukarevic (Sv. Jakob), 2. Jožef Pelessoni (Katinara), 3. Marco Hollan (Sv. Ivan). 2. razred M: 1. Oscar Ostrouška (Sv. Jakob), 2. Gabriel Buono (Sv. Ivan), 3. Peter Gerlani (Prosek). 3. razred M: 1. Thomas Breganti (Opčine), 2. Jan Jakob Sancin (Katinara), 3. Jakob Kralj (Sv. Ivan).
Višje, dlje, hitreje
V organizaciji AK Bor je nastopilo okrog 270 dijakinj in dijakov
Na atletskem stadionu Draghicc-hio na Kolonji pri Trstu so včeraj zjutraj kljub muhastemu vremenu uspeli izpeljati srečno do konca tradicionalno atletsko tekmovanje za slovenske nižje srednje šole na Tržaškem v organizaciji atletskega kluba Bor. V treh atletskih disciplinah (tek na 60 metrov, skok v daljino in met vortexa) je tekmovalo 267 dijakinj in dijakov nižjih srednjih šol od Svetega Ivana, s Proseka, Opčin, Kati-nare in Sv. Jakoba. Zaradi slabih vremenskih napovedi so predčasno odpovedali nastop šoli iz Doline in Na-brežine. Vremenske napovedi so bile res neugodne. Začelo pa je deževati šele ob nagrajevanju, tako da so se organizatorji res oddahnili. Tekmovalci so dosegli nekaj solidnih nastopov. V moški konkurenci je v kategoriji tretjih razredov dosegel »triplete« Thomas Bre-ganti (Opčine), ki je dosegel najboljše dosežke v vseh treh disciplinah. Podobno je v ženski konkurenci dosegla Johanna Kerschbaumer (Prosek), ki obiskuje drugi razred.
Celotno tekmovanje je povezoval Bruno Križman, pri organizaciji pa je pomagala ekipa nekdanjih in sedanjih Borovih atletskih delavcev, med katerimi so mnogi tudi podeljevali kolajne.
Utrinki z včerajšnjega tekmovanja na Kolonji pri Trstu. Nagrajevala je tudi Borova atletinja Meta Sterni (desno)
fotodamj@n
/
Primorshi
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 12. maja 2016
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: 6. maja, na četrtek, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 Igra: Colors 15.15 Torto a ra-gione? Il verdetto finale 16.40 La vita in di-retta 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Non dirlo al mio capo 23.40 Aktualno: Porta a porta
RAI2
6.0014.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Il tocco di un angelo 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.3013.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo pianeta
RAI3
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2016, 6. etapa 18.00 Geo 20.00 Blob 20.10 Viaggio nell'Italia del Giro 20.35 Nad.: Un posto al sole
21.05 Film: Stolen (akc., '12, i. N. Cage)
22.55 Gazebo
_RAI4_
13.00 Atlantis 14.30 Star Trek Enterprise 15.15 Fairy Tail 15.40 Numbers 17.55 Novice 18.00 Flashpoint 19.30 Ghost Whisperer 21.00 Eurovision Song Contest 23.00 Film: Parker (akc., '13, i. J. Statham, J. Lopez)
_RAI5_
13.45 23.35 Lo stato dell'arte 14.15 Wild Italy 15.00 Isole selvagge 15.55 18.55 This is Opera 16.45 19.45 La liberta di Bernini 17.45 Piano pianissimo 18.00 Memo -L'agenda culturale 18.50 Novice 20.45 Chailly racconta La fanciulla del West 21.20 Opera: La fanciulla del West
RAI MOVIE
14.00 Film: Rocky V (dram., '90, i. S. Stallone) 15.45 Film: Mystic Pizza (rom., '88, i. J. Roberts) 17.35 1.00 Novice 17.40 Film: Narciso nero (dram., '47) 19.20 Film: Personal Effects (dram., '09, i. M. Pfeiffer, A. Kutcher) 21.15 Film: Betrayed - Tradita (dram., '88, i. D. Winger)
pazzi per amore 23.20 Nad.: Questo nostro amore 70
_RETE4_
6.55 Serija: Hunter 8.55 Nad.: Bandolera 9.45 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 I viaggi di Donnavventura 15.45 Serija: Hamburg Distretto 21 16.50 Serija: Walker Texas Ranger 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: The Bourne Legacy (akc., '12, i. J. Renner, R. Weisz, E. Norton)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici - Day Time 16.20 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza
23.25 Film: The Truth About Love (kom., '05, i. J. Love Hewitt)
RAI PREMIUM
11.45 Serija: Lui e lei 13.40 Nad.: Un posto al sole 14.30 Nad.: Il commissario Nar-done 15.20 Parliamone 16.10 Nad.: Pasión prohibida 17.05 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 17.10 Nad.: Cuori rubati 17.40 Serija: Provaci ancora prof 19.30 Novice 19.35 Nad.: Il commissario Rex 21.20 Nad.: Capri 22.15 Nad.: Tutti
CIELO
11.45 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 17.15 Giardini da incubo 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: Una bionda tutta d'oro (akc., '93, i. K. Basinger) 23.00 Film: Venere nera (dram., '10)
DMAX
21.10 Film: Philomena (dram., '13, i. J. Dench, S. Coogan) 23.20 Film: Anna Karenina (dram., '12, i. K. Knightley, J. Law)
_ITALIA1_
6.35 Risanke 8.15 Nad.: Settimo cielo 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: My Name is Earl 16.05 Serija: Due uomini e 1/2 17.00 Nan.: Friends 18.00 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Flight 616
23.20 Film: Tutto l'amore del mondo (kom., It., '10, i. N. Vaporidis)
_IRIS_
12.35 Film: 40 gradi all'ombra del lenzuo-lo (kom., It., '76) 14.45 0.15 Live from Cannes 15.10 Film: Corleone (triler, '78) 17.15 Film: Noi donne siamo fatte cosi (kom., It., '71, r. D. Risi, i. M. Vitti) 19.20 Serija: Su-percar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: La leggenda del pianista sull'oceano (dram., '98, i. T. Roth)
_laz_
7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffe Break 11.00 L'arai che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Sfera 18.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Ec-cezionale Veramente
_lazd_
6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.3019.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 0.55 Cambio moglie 18.55 Dnevnik
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.40 21.00 Ring 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour
12.30 20.20 Affari a tutti i costi 13.2018.35 Affare fatto! 14.10 Si salvi chi puo! 15.05 Gator Boys: gli acchiappalligatori 15.55 Cacciatori di gemme 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Gli eroi dell'asfalto 19.30 Banco dei pugni 21.10 Non e un altro stupido game show 22.00100 cose da non fare a casa 22.55 Colpo di fulmini
SLOVENIJA1
6.55 Dobro jutro 11.15 18.25 Kviz: Taksi 11.40 Turbulenca 12.20 Dok. serija: Naši vrtovi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok.: Brez pik in vejic o Venu Tauferju 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Težišče 15.4018.05 Risanke in otroške serije 16.25 Profil 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum
SLOVENIJA2
7.00 19.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Zgodbe iz školjke 9.00 Pesem Evrovizije 2016: 1. predizbor 11.00 17.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.05 Slovenski magazin 15.45 Čas za Manco Košir 17.50 Kviz: Vem! 18.25 10 domačih 19.05 Kviz: Male sive celice 20.00 Pesem Evrovizije 2016: najboljši slovenski nastopi 20.25 Dok.: Leto z Mansom Zelmerlövom 21.00 Pesem Evrovizije 2016: 2. predizbor 23.15 Avtomobil-nost 23.45 Dok. film: Holodomor - Pozabljeni genocid
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 17.15, 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 14.45 Klic Dalmacije po Otta-viu Missoniju 15.15 Najlepše besede 15.50 Road to UEFA EURO 2016 16.20 Dok.: K2 16.50 Slovenski magazin 17.25 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City Folk 20.30 Film: Lov za dekleti (kom.) 22.15 Dok.: Mister Gadget 23.20 Na obisku 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 8.20 9.30, 11.00, 12.10 Tv prodaja 8.3515.35 Nad.: Italijanska nevesta 10.00 16.55 Serija: Komisar Rex 11.15 14.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.25 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.30 20.00 Nad.: Usodno vino 16.3018.55, 22.30 Novice in vreme 21.00 MasterChef Slovenija 23.05 Nan.: Franklin in Bash
_KANAL A_
7.0018.00, 19.55 Svet 7.5511.40 Serija: Odvetnik z ulice 8.5012.50 Risanke 9.45 15.40 Nan.: Od zaroke do poroke 10.15 11.25, 12.35 Tv prodaja 10.30 14.45 Nan.: Nočna izmena 13.40 18.55 Nan.: Kar bo, pa bo 16.10 Film: Ljubezen prek pisem (dram.) 20.00 Serija: Alarm za Kobro 11 21.00 Big Brother 22.00 Big Brother Klub 22.30 Film: Tujčevo maščevanje (akc.)
PLANETTV
11.55 Tv prodaja 12.25 Serija: Havaji 5.0 13.30 22.05 Bilo je nekoč 14.45 Ellen 15.45 Nad.: Esperanza 16.55 20.00 Nad.:
IRIS
Četrtek, 12. maja Iris, ob 21. uri
La leggenda del pianista sull'oceano
Italija, 1998
Režija: Giuseppe Tornatore Igrajo: Tim Roth in Pruitt Taylor Vince
Po izredno uspešnem gledališkem tekstu Alessandra Barrica, je Tornatore posnel film, ki pripoveduje o vir-tuoznem pianistu, ki se je rodil in preživel vse svoje življenje na čezo-ceanski ladji Virginian. Kljub izjemni Morriconejevi zvočni kulisi in nekaterim izrednim kadrom, s katerimi so posneli premikanje klavirja med hudim morskim neurjem, je film dokaj razočaral mnenja filmskih kritikov. Nekateri mu očitajo dokaj enolično postavitev. Vseeno pa si je Tornatorejevo delo priborilo pet srebrnih trakov, šest Donatellovih Davidov in pa Golden Globe za najboljši scenarij.
Ena žlahtna štorija 18.00 21.10 Da, dragi! Da, draga! 18.45 21.40 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 23.15 Ta teden z Juretom Godlerjem
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Od table do računalnika; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Miguel de Cervantes Saa-vedra: Don Kihot - 4. del, sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Literarni pogovori, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Cultura e societa; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Nottetempo.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
Oddaja Z goriške scene ob 14.10 vsebuje najprej pogovor s predsednikom športnega združenja Dom Mitjo Primosigom. Elija Fajt, project menedžer podjetja LedLuks, bo predstavil podjetje in Primorski tehnološki park v Vrtojbi, v katerem si je podjetje uredilo svoj sedež, nazadnje pa bo ravnateljica Kristina Knez spregovorila o delovanju dijaškega doma Simon Gregorčič in o muzikalu Matilda. Gost majske oddaje Literarni pogovori ob 18.00 bo dolgoletni novinar na področju kulture, pisatelj, publicist in urednik Jože Horvat, ki je ob novinarskem in uredniškem delu pisal tudi knjižne ocene, eseje, intervjuje, potopise, kratko in mladinsko prozo; zlasti se je posvečal kulturi in literaturam manjšin. Poleg izbora poglobljenih intervjujev s pisatelji in pisateljicami s Tržaškega je objavil štiri knjige krajših in daljših pripovedi, ki jih večinoma navdihujejo spominska, pa tudi stvarna vračanja v rodno Prekmurje. Njegovo zadnje literarno delo nosi naslov Domorodje.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Četrtek, 12. maja 2016	VREME, ZANIMIVOSTI
_dnevnik
ki Ji
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad zahodno Evropo in zahodnim delom Sredozemlja je obsežno ciklonsko območje. Vremenska fronta se od zahoda bliža Sloveniji. Pred njo priteka k nam z vetrovi južnih smeri topel in vlažen zrak.

Ponoči in zgodaj zjutraj se bodo pojavljale znatne do obilne padavine, vmes bodo tudi nevihte; tekom dopoldneva se bo oblačnost trgala. Le v zgornji ravnini in v predalpskem pasu bodo še možne kratkotrajne plohe in posamezne nevihte zlasti na vzhodu. Na obali bo ponoči pihal okrepljen južni do jugovzhodni veter, čez dan pa jugozahodnik. Snežilo bo nad 2000 m.
Zjutraj in dopoldne bo še oblačno s padavinami, deloma nevihtami. Možni bodo tudi močnejši krajevni nalivi. Popoldne se bo delno zjasnilo, nastale bodo še posamezne plohe ali nevihte. Zapihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju 16, najvišje dnevne od 15 do 20 stopinj C.
Še bo nestanovitno vreme; več spremenljivosti bo na zahodu z občasnimi padavinami, ki bodo predvsem na vzhodnem pasu ponekod lahko znatne. Verjetne bodo tudi nevihte. V nižinskem pasu in na obali bo pihal zmeren ju-gozahodnik.
Jutri in v soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bo deževalo, pogosteje v zahodnih krajih. Možna bo tudi kakšna nevihta. Pihal bo jugozahodni veter.
jutri
o minimalna temperatura -12,7 °C, na Krvavcu < (1740 m) -9,1 °C, na Kumu (1218 m) -6,0 °C in na Šmarni gori nad Ljubljano (665 m) -2,9 °C.
Danes: ob 7.15 najnižje -35 cm, ob 14.42 najvišje 22 cm, ob 20.25 najnižje 4 cm, ob 23.54 najvišje 7 cm. Jutri: ob 8.30 najnižje -27 cm, ob 16.12 najvišje 24 cm.
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 15,2 stopinje C.
500 m ..........13
1000 m ..........11
1500 m ...........8
2000 m ...........6
2500 m ...........3
2864 m...........1
UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 7 in v gorah 8.
Hillary Clinton želi objavo vladnih skrivnosti o NLP
NEW YORK - Hillary Clinton ima zagotovljene glasove volivcev, ki so prepričani, da neznani leteči predmeti (NLP) obstajajo skupaj z vesoljci, ki jih vozijo, in da ameriška vlada veliko ve o tem, vendar skriva prave informacije. Clintonova ne pravi, da verjame v vesoljce, vendar pozna tematiko. Za NLP naj bi jo navdušil šef njene kampanje John Podesta. Obama je leta 2008 vprašanja o NLP gladko zavračal in jih vzel kot šalo, Clintonova pa se sploh ne šali, ko govori, da bo odprla vse vladne kartoteke, ki jih bo lahko, brez razkritja državnih skrivnosti. Verniki v NLP so navdušeni in govorijo o Clintonovi kot prvi o »kandidatki E.T.«.
OZVEZDJE - Potrdili obstoj 1 284 novih eksoplanetov
Kot Zemlja jih je 21
Toliko je zdaj odkritih planetov, ki krožijo na za življenje idealni razdalji od svojega sonca
WASHINGTON - Vesoljski teleskop Kepler je od leta 2009, odkar je v Zemljini krožnici, odkril skoraj 2300 tako imenovanih eksoplanetov, to je planetov zunaj našega osončja in od tega jih je 21 takšnih, ki so na ravno pravšnji razdalji od svojega sonca, da bi bilo lahko na njih življenje, podobno našemu.Ekipa znanstvenikov pod vodstvom raziskovalca univerze Princeton Timothy-ja Mortona je v torek v reviji Astrophysical Journal objavila novico, da so uspeli potrditi 1284 novih eksoplanetov, ki jih je zaznal Kepler. To je doslej največji sveženj potrjenih novih planetov v galaksiji Rimska cesta, Kepler jih je pred tem potrdil okrog 1000, obstaja pa še okrog 5000 kandidatov, ki jih znanstveniki potrjujejo s pomočjo zemeljskih teleskopov.
Direktor astrofizike pri Nasi Paul Hertz je dejal, da je eno največjih vprašanj vseh časov, na katera skuša odgovoriti Nasa, to, ali smo v vesolju sami ali imamo družbo. Prvi korak do odgovora je odkrivanje in razumevanje populacije planetov in zvezd, pri čemer je planetov najbrž precej več kot zvezd. Od 1284 novih potrjenih planetov jih je okrog 100 takšnih, ki so malce večji ali malce manjši od Zemlje, devet pa jih kroži okrog svojega sonca na razdalji, ko razmere niso prevroče in ne premrzle za obstoj tekoče vode in s tem življenja. Skupaj s prej odkritimi je takih planetov sedaj 21. Najbolj znan je planet Kepler-452b.
Nasa bo naslednje leto poslala v vesolje podobnega lovca na planete, kot je Kepler, in sledilo bo obdobje hitrejšega odkrivanja planetov.
Kanadski šolar iz domačega naslanjača odkril izgubljeno majevsko mesto
QUEBEC - 15-letni Kanadčan William Ga-doury je kar iz naslanjača doma v Quebecu odkril izgubljeno majevsko mesto v 3500 kilometrov oddaljenem pragozdu mehiškega polotoka Yucatan. Primerjal je zemljevide na Googlu in satelitske sli-
Nosečnicam ne smejo odkloniti alkohola
ke kanadske vesoljske agencije, odprava na območje pa bi lahko bila organizirana v kratkem, je poročal časnik Daily Mail.
Najstnik je sledil teoriji, da so ti srednjeameriški Indijanci pri gradnji mest upoštevali postavitev zvezd. Te so določale primeren kraj, kjer bi se lahko naselili. Preveril je 117 znanih krajev, kjer se nahajajo majevska poselitvena območja in pri tem zaznal povezanost lokacije teh s postavitvijo zvezd. Mesta je primerjal s 23 različnimi ozvezdji in pri preučevanju zadnjega našel tri zvezde, ki pa so sovpadale le z dvema mestoma.
Ker se mu je to zdelo nenavadno, se je odločil pregledati Googlove zemljevide in satelitske slike območja, kjer bi se lahko nahajalo mesto. Pri pregledu posnetkov neprehodnega mehiškega pragozda je odkril 86 metrov visoko piramido in poleg nje še 30 različnih zgradb. Kanadčan je svoja spoznanja predal profesorju Armandu LaRocqueju
z Univerze New Brunswick. Znanstvenik meni, da bi to mesto lahko bilo peto največje od vseh, ki so jih do sedaj odkrili. Povod za raziskavo je bilo dejstvo, da so Maji svoja mesta postavljali proč od rek, in sicer na slabo rodovitni zemlji in v gorah, kar je skrajno nenavadno in mu je predstavljalo uganko, ki se jo je odločil rešiti.
Predstavnik kanadske vesoljske agencije Daniel De Lisle je Gadouryjevo raziskavo opisoval v presežnikih. Dejal je, da je osupel nad njenimi razsežnostmi. Način, ki ga je uporabil kanadski šolar, je po njegovem mnenju edinstven. Precej nenavadno je, da bi nekdo, še posebej pa najstnik, povezal koordinate zvezd z izgubljenimi mesti, vse to pa naknadno še preveril preko satelitskih slik. Precej verjetno je, da bo Gadouryjeva spoznanja v kratkem šla preverjat posebna odprava, najstnik iz kraja Saint Jean de Matha na jugu province Quebec pa si želi v odpravi sodelovati. (sta)
NEW YORK - Restavracije in bari v New Yorku nosečnicam ne smejo odreči postrežbe alkohola, ker bi s tem kršili njihove temeljne pravice, so sporočili iz urada newyorškega župana. Glede na nove smernice mestnega zakona o človekovih pravicah odrekanje alkohola nosečnicam predstavlja »diskriminacijo na podlagi spola«. Odklonitev postrežbe alkoholnih pijač ali surove ribe nosečnicam, kar bi lahko potencialno škodilo zarodku, tako predstavlja kršitev pravic. Leta 2003 je newyorško sodišče ugotovilo, da zakon za zaščito otrok ne velja za nosečnice, pri čemer pa njihova dejanja lahko vplivajo na zdravje zarodka.
velika britaniJa - Zadrega
Nediplomatske izjave kraljice Elizabete II. in premiera Camerona
LONDON - V britanski javnosti zelo odmevajo nediplomatske besede kraljice Elizabete II. in ministrskega predsednika Davida Camerona. Pojavil se je posnetek, kako Elizabeta II., oblečena v roza plašč in bele rokavice, med vrtno zabavo Buckinghamske palače v čast svojega 90. rojstnega dneva policijski častnici Lucy D'Orsi, ki je lani oktobra skrbela za varnost kitajskega predsednika Xi Jinpin-ga in soproge, reče, da so bili člani kitajske delegacije zelo neolikani na srečanju z britansko veleposlanico na Kitajskem. Tiskovni predstavnik Buckinghamske palače je že zavrnil, da bi komentiral »kraljičin zasebni pogovor«. Kraljičine besede veljajo za redek spodrsljaj britanske monar-hinje. Kitajska se prav tako uradno ni odzvala, so pa na Kitajskem prekinili predvajanje televizijske postaje BBC World, ko so predvajali kraljičine besede.
Dan prej so v javnosti odmevale besede premierja Davida Camerona, ki je pred vklopljenimi mikrofoni britanski kraljici dejal, da na vrh o boju proti korupciji, ki bo danes v Londonu, prihajajo voditelji »zelo skorumpiranih držav,« med katerimi je kot dve domnevno najbolj skorumpirani državi označil Nigerijo in Afganistan. Kraljica se na njegove besede ni odzvala. Vrha naj bi se udeležila tako nigerijski predsednik Mohamad Buhari kot afganistanski Ašraf Gani. V uradu nigerijskega predsednika so v odzivu na Cameronove besede dejali, da so bili njegovi komentarji »neprijetni«.
Novozelandskega premierja med razpravo vrgli iz parlamenta
WELLINGTON - V Novi Zelandiji pravila veljajo za vse enako. Tako je predsednik parlamenta David Carter med vročo razpravo o panamskih dokumentih premier-ja Johna Keyja vrgel iz parlamenta. Key je odgovarjal na vprašanje poslanca zelenih Jamesa Shawa o tem, zakaj zavrača opravičilo Greenpeaceu, Rdečemu križu in Amnesty International, potem ko jih je povezoval s tujimi kor-poracijami, ki so bile objavljene v panamskih dokumentih kot tiste, ki poslujejo v davčnih oazah. Ker se ni odzval na poziv predsednika parlamenta, naj se usede, in večkratnim pozivom k redu v parlamentu, je Carter premierju na koncu ukazal, naj zapusti dvorano. »Z njim ne bom ravnal drugače kot z ostalimi v parlamentu,« je dodal.