LETO XLII, ŠT. 11 Ptuj, 23. marca 1989 CENA 2000 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Pogovor s Tonetom Čehom (stran 2) Za pravila volilne propagande (stran 3) Higienski način življenja (stran 5) Jože Vrbnjak — osemdesetletnik (stran 6) Gledališke premiere (stran 7) Smo sredi prvega pomladnega tedna, med cvetno in velikono- čno nedeljo, v tednu, o katerem je v knjigi Nika Kureta Prazni- čno leto Slovencev zapisano, da nismo nobenega družinskega praznika obhajali Slovenci tako slovesno kot veliko noč. Med drugim je zapisano, da se ljudje v velikem tednu v glavnem držijo doma, da temeljito očedijo hišo, da stvari prezračijo na soncu. Ženske prebelijo hišo z apnenim beležem, tako da je za prihod viizma zares vse svatovsko pri- pravljeno. Za veliko noč pa si je tudi najrevnejši človek oskrbel klo- I bas, jajc, belega kruha, mesa in hrena. Jerbas, v katerem nesejo gospodinje k žegnu, pa mora biti lep in prekrit s prtičem ter okra- šen s cvetjem ali presmecem. Foto: M. Ozmec V nedeljo, 2. aprila, bomo glasovali Po sklepu predsedstva RK SZDL Slovenije je sedaj dokon- čno znano, da se bomo v nede- ljo, 2. aprila, izrekali samo o kandidatih za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, ne bo pa referenduma o podpori politiki slovenskega političnega vodstva. Ocenili so, da to ni potrebno, saj je to podporo v konkretnem pri- meru dovolj jasno dalo čez mili- jon podpisnikov februarske izja- ve. Šlo bo torej za neposredno odločanje naših ljudi o članu ko- lektivnega šefa države, ki ga bo po obstoječi zakonodaji dokon- čno izvolila skupščina SRS. Ne gre za volitve, temveč za novi del v kandidacijskem postopku, to je neposredno izrekanje vseh volil- nih upravičencev o kandidatih. Po republiški kandidacijski kon- ferenci sta uradno le dva kandi- data — Marko Bule in Janez Dr- novšek, ljudje pa bodo z nepo- srednim glasovanjem pokazali, kateremu od navedenih kandida- tov bolj zaupajo. Ker ne gre za volitve, temveč za neposredno izrekanje ali izja- vljanje, moramo temu ustrezno uporabljati tudi nazive. Torej ne bo šlo za volišča, temveč za gla- sovalna mesta, za sezname glaso- valcev, glasovalne odbore itd. Kako potekajo priprave na glasovanje v ptujski občini, so 21. marca pregledali na seji volil- ne komisije pri občinski konfe- renci SZDL Ptui. V kraievnih or- ganizacijah SZDL so že določili glasovalna mesta, teh bo v občini nekaj nad 200, za vsako glasoval- no mesto pa je potrebno 6 ljudi — glasovalni odbor (3 člani in 3 namestniki), skupaj v občini čez 1200 usposobljenih ljudi. KK SZDL pa bo za vsako glasovalno mesto imenovala še po 3 aktivi- ste. Pri občinski (državni) volilni komisiji prav tako skrbno delajo, da bo pravnoformalno ves posto- pek glasovanja tekel neopore- čno. V tem tednu bodo pripra- vljeni seznami glasovalcev za ob- močje vsakega glasovalnega me- sta. V skladu s tem pripravljajo vabila za vse glasovalne upravi- čence in jih bodo prihodnji te- den razdelili aktivisti SZDL. Prav tako bodo v naslednjem tednu opravljene instruktaže za člane glasovalnih odborov, ki jim bo tudi razdeljen glasovalni material (vzorci zapisnikov, gla- sovnice itd.). Kljub izredno kratkim rokom so v občinski volilni komisiji in v vodstvih družbenopolitičnih or- ganizacij prepričani, da bo za glasovanje 2. aprila vse pripra- vljeno — tako političnoorganiza- cijsko kot formalnotehnično. Pri- čakujejo tudi, da bodo občani ptujske občine prišli na glasoval- na mesta številno in tako tudi podprli našo politiko. FF KADROVSKE SPREMEMBE V OBČINSKI KONFERENCI ZKS PTUJ Razprava o prenovi Zveze komunistov Medavna seja občinskega komiteja ZKS Ptuj je bila med drugim name- njena tudi analizi uresničevanja soci- alnovarstvenih pravic v ptujski občini v letih 1987-88. Program, ki je raz- deljen na naloge, h katerim je mogoče takoj pristopiti, in na tiste, ko se bo potrebno vključiti v oblikovanje si- stemskih sprememb na tem področju, naj bi obravnavali tudi v sleherni os- novni organizaciji ZKS. Na seji so tu- di ocenili uresničevanje SLO in DS v občini in se seznanili z oceno idejno- političnega stanja v enotah in štabih teritorialne obrambe. Dosedanji sekretar predsedstva OK ZKS Stanko Meglic odhaja na podpredsedniško mesto v občinskem izvršnem svetu. Na seji so ga razrešili funkcije, do izvolitve novega sekretar- ja pa bo delo sekretarja opravljala iz- vršna sekretarka Slava Šare. Spregovorili pa so tudi o dokumen- tu predsedstva C K ZKS o prenovi Zveze komunistov: kako zastaviti raz- prave o tem dokumentu in kakšne od- govore želimo iz javne razprave, kot na primer odnos ZKS do ZKJ. mesto 00 ZKS v delovni organizaciji, spre- jem v Zvezo komunistov, Zveza ko- munistov in SLO, vprašanje politične- ga pluralizma, vloga samoupravljanja v kontekstu podjetništva, oblike last- nin, federalizem ... NaV UVODNIK Sedaj pa na delo! četrtek. 16. marca 1989, bo v zgodovini Jugoslavije zagotovo zapisan s posebnimi črkami. Tega dne smo dobili težko pričakova- no novo zvezo vlado. Vanjo so sedaj uprti vsi upi jugoslovanske, pa tudi svetovne javnosti, ki je ta dogodek sprejela s posebno pozor- nostjo. Deveti povojni predsednik zveznega izvršnega sveta je postal Anle Markovič, zvezna skupščina pa je izvolila tudi 17 članov vla- de, ki jih je izbral sam. Vladno ekipo je Markovič predstavil dan pred izvolitvijo, v svo- jem uvodnem govoru pa je poudaril nujnost potrebe po svobodnem trgu ne le blaga, temveč tudi delovne sile in kapitala. Izhod iz splo- šne gospodarske in politične krize je napovedal le ob krepitvi demo- kracije. Z novo vlado .ve nam torej odpira pot v tržno ekonomijo, v rekonstrukcijo industrije, v posodobitev in večjo učinkovitost in k že znanemu odpiranju možnosti za tuje naložbe. Sicer pa lahko ugotovimo, da so novi člani zveznega izvršnega .sveta v večini primerov sami izkušeni politiki in uspešni gospodar- stveniki z dolgoletno tradicijo. Markoviču bosta tako pomagala kar dva podpredsednika, in sicer Aleksandar Mitrovič iz Srbije in Živko Pregl iz Slovenije. Prvi naj bi skrbel za razvoj in socialno politiko, drugi pa za gospodarski in politični sistem. Sekretar za zunanje za- deve je tako kot v Mikuličevi vladi ostal Budimir Lončar iz Hrva- ške, medtem ko bo za ljudsko obrambo še naprej skrbel Veljko Ka- dijevič. Jugoslavija torej že ima obetajočo vlado in očitno je, da ji veči- na državljanov tudi zaupa, kar je razbrati iz komentarjev v sred- stvih javnega obveščanja, ki so bila zadnje čase razdeljena vsaj na sedem resnic. Od tega, ali bo Jugoslavija vendarle izplavala iz kriz- nih voda. pa je poleg politike novega vodstva največ odvisno od sle- hernega Jugoslovana. Zato bo uspešnost prepričevanja Markoviče- ve vlade, da je trebd>esnično zavihati rokave in zategniti pasove, čutiti že sredi leta, vsekakor pa bo najbolj prepričljivi pokazatelj pravilnosti vladnih ukrepov, če bomo uspeli obvladati inflacijo. V tujih sredstvih javnega obveščanja napovedujejo, da bo ta ob koncu leta že blizu tisoč odstotkov: Markovičev kabinet pa nam vendarle vliva upanje, da ne bo tako. Martin Ozmec svet za varstvo okoua pri sociaustični zvezi Hišni svet Jadranske 17 nima prav (?) Osrednja točka na ponedeljkovi se- ji sveta za varstvo okolja pri predsed- stvu Socialistične zveze je bila razpra- va o članku, objavljenem v Tedniku 8. marca, v katerem so stanovalci iz Jadranske 17 zahtevali, da dobijo vr- njen denar, zbran na osnovi proti- ustavnega sklepa ptujskega izvršnega sveta. Ali imajo prav? Ali res vračati denar, ki bo porabljen za čiščenje nesnage, ki jo povzročamo vsi? Formalno je bila res narejena napa- ka, ker so pri komunali pričeli zbirati denar na osnovi sklepa izvršnega sve- ta, ta pa — kot je ugotovilo ustavno sodišče SR Slovenije — za izdajanje takih sklepov ni pooblaščen. Toda za- radi nerodnosti (morda bi bil bolj na mestu izraz nevednosti ali še kakšen hujši) občinske pravne službe se ver- jetno ne bomo šli utapljat v svojo svi- njarijo. Ce želimo preživeti, čistilno napravo moramo usposobiti. Če jo želimo usposobiti, moramo zanjo zbrati denar. Hišni svet Jadranske 17 ima torej formalno prav, ko zahteva vrnitev de- narja, ki ni bil zbran zakonito. To- da... Ali želimo živeti v greznici? Ali se želimo zastrupiti z odplakami? Ali želimo, da življenje na našem območ- ju čez nekaj let postane nemogoče? Ali želimo, da nas naši otroci čez ne- kaj desetletij obtožijo, da smo moril- ci? Ali želimo, da Drava postane naj- večji kanalizacijski jarek? Ali želimo na račun formalnosti (sklep o zbira- nju denarja za čistilno napravo bi prav lahko pred letom zakonito spre- jeli delegati v komunalni skupnosti) iskati varstvo svojih ustavnih pravic, pa do vratu in čez utoniti v svinjariji? Ce želimo to, potem se pač odpravi- mo na sodišče. Prvič po denar, drugič po obresti. In nekdo si bo mel roke nad našo neumnostjo. In kasiral. Mi pa bomo crkavali ponosni: Uspeli smo! j. šmigoc Višja cena stanarin, najemnin in osnovnih komunalnih storitev Na seji IS SO Ormož, ki je bila minulo sredo, so odo- brili — sicer ne z najbolj lahkim srcem — povišanje sta- narin in najemnin od I. aprila dalje za 65 odstotkov. Na- loga samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ormož pa je, da bo tekoče ugotavljala nastale probleme pri plači- lu stanarin in jih po potrebi tudi subvencionirala. Prihodnji mesec bodo v Ormožu plačevali tudi dražje osnovne komunalne storitve. Cena pitne vode bo porasla za 82 odstotkov. Gospodinjstva bodo za kubični meter vode iz občinskega vodovoda plačala 2290 dinarjev. Do sedaj so v občini Ormož po višini cene bili na petem me- stu v Sloveniji. Cena kubičnega metra vode v gospodar- stvu pa bo 5.300 dinarjev — dosedanje drugo mesto v Sloveniji. Odvoz smeti bo dražji za 75 odstotkov ali 2910 dinarjev za posodo, za kanalščino pa bodo na Komunal- nem podjetju Ormož pobirali 90 odstotkov več kot do se- daj. V. T. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Komisija za odlikovanja in priznanja Na podlagi 7. člena odloka o priznanjih občine Ptuj (Uradni vestnik ob- čin Ormož in Ptuj, št. 6/76, 12/79, 9/82 in 9/85) ter 2. člena pravilnika o kriterijih in postopku za podelitve priznanj občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/76) komisija za odlikovanja in priznanja Skup- ščine občine Ptuj objavlja RAZPIS za podelitev priznanj občine Ptuj 1. Za posebne in izredne uspehe na posameznih gospodarskih in družbenih področjih ter na področju vsesplošne ljudske obrambe, ki so širšega po- mena ali posebnega pomena za občino, se podeljujejo priznanja občine Ptuj, in sicer: 1. imenovanje častnega občana, 2. zlata plaketa občine, 3. plaketa občine, 4. družbeno priznanje v obliki listine. Priznanja se podelijo posameznikom, delovnim skupinam, samouprav- nim organizacijam in skupnostim ter družbenim organizacijam in dru- štvom. 11. Razpisuje se 7 priznanj za delo na področjih dejavnosti: gospodarstva, družbenih dejavnosti, krepitve političnega sistema socialističnega samou- pravljanja ter sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Razpis traja do I. junija 1989. III. Pisne predloge za podelitev priznanj lahko pošljejo komisiji za odlikova- nja in priznanja Skupščine občine Ptuj v razpisnem roku: izvršni svet Skupščine občine Ptuj, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in društva. Predlogi za priznanja morajo vsebovati osebne podatke kandidata oz. po- datke o predlagani organizaciji, skupnosti ali društvu, natančen opis po- sebnih in izrednih uspehov na posameznem področju dejavnosti iz II. točke in predlog za vrsto priznanja. Predlog je treba vložiti na posebnem obrazcu (OD-LO, 18), ki ga predla- gatelji dobijo pri tajniku komisije za priznanja in odlikovanja Skupščine občine Ptuj, Srbski trg I/I. I^^^KTianja bodo podeljena na svečani seji občinske skupščine ob prazno- vali občinskega praznika. KOMISUA ZA ODLIKOVANJA " IN PRIZNANJA 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 23. marec 1989 - TEDNIK S SEJE SINDIKATA DELAVCEV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V ČETRTEK, 16. MARCA Sindikat ni več gospodinjska pomočnica Da se sindikat in njegovo delo spreminjata, smo lahko veliko slišali, če pa delate v njem, pa ste se lahko o tem tudi prepričali. Ne nazadnje je posledica drugačnega sindikata tudi sindikalna lista — seznam zahtev, ki jih je delavsko združenje oblikovalo za boljše življenje svojega članstva. Na drugačnost se bo potrebno navaditi; to bo težko, saj smo bili štiri desetletja vzgajani, da smo si prek sindikata zagotovili ozimnico ali kupili vstopnico za toplice, enkrat letno kaj popili in pojedli na občnem zboru — in to je bilo v glavnem vse. Tudi šolski sindikat postaja drugačen. Pred kratkim so v njegovem okviru oblikovali teze za rešitev problematike financiranja osnovnega šolstva. Gre za težave, o katerih so učitelji veliko govorili: da jim namreč zakon določa enako delo po vsej Sloveniji, da pa jim to delo občine različno plačujejo. V sindikatu so zapisali, da je zagotovljeni program osnovne šole kot ustavna pravica in ob- veznost za vse občane SR Slovenije predmet javnega financiranja — torej »pro- računsko« financiranje oz. financiranje v obliki skladov. Zagotovljeni program je opredeljen nekoliko širše; vanj so vključeni tudi sedanji že doseženi standar- di: prehrana, varstvo in podaljšano bivanje, glasbeno šolstvo, del celodnevne šole, svetovalna služba in šolska knjižnica. Dodatni programi (svetovalna služba nad zagotovljenim programom, po- daljšano bivanje in varstvo učencev nad obsegom zagotovljenega programa, ce- lodnevna šola nad obsegom zagotovljenega programa, prehrana, fakultativni pouk, interesne dejavnosti nad standardom zagotovljenega programa, športna in kulturna društva na šoli, šola v naravi, brezplačna oskrba z učbeniki in pro- grami društev prijateljev mladine) pa so predmet svobodne menjave dela v ob- činskih izobraževalnih skupnostih. Šole pa imajo tudi možnost ponuditi nekatere programe, za katere se v re- publiki ali občini nismo dogovorili, v financiranje staršem po tržnem principu; če šola tega ne ponuja, starši poiščejo možnosti pač v drugih ustanovah — na delavskih univerzah, v pionirskih domovih, zasebnih tečajih tujih jezikov ... Če bi bila stališča sindikata do načina financiranja dela v osnovnem šol- stvu sprejeta, da bile odpravljene nedopustne in nesprejemljive razlike v »boga- stvu« osnovnih šol. Odpravljene bi bile razlike v osebnem dohodku (januarja je npr. učitelj — začetnik v Brežicah prejel 1.200.000 dinarjev, na Vrhniki pa 2.000.000 dinarjev) in v kvaliteti šol — zlasti pri opremi za zagotovljeni pro- gram. Kako zagotoviti za zahteve šolnikov dovolj denarja? Sindikat predlaga tri različice: ali se financira na ravni republike po enotni stopnji ali se na podlagi enotno določenih standardov, normativov in cene financira v občini ob delova- nju sistema solidarnosti, kakršen velja sedaj, ali da se financira v občini, vendar da ima republiška izobraževalna skupnost posebno stopnjo za solidarnost in za potrebne intervencije v tiste občine, kjer bi zaradi večjih motenj v gospodarstvu lahko bilo ogroženo financiranje nacionalnega standarda osnovne šole. NE Z GLAVO SKOZI ZID Ugotovitev, da učitelji delajo v utesnjenih razmerah, ni nova. Bo- li jih, da jim družba tega ne priznava. Lani so šole v naši občini živele na račun materialnih stroškov in storile velik korak nazaj v svojem razvoju. Vendar sindikat ne želi z glavo skozi zid, tudi pri uresničeva- nju sindikalne liste ne (mimogrede — v osnovnem šolstvu bodo naj- verjetneje konec marca uspeli doseči OD, ki gaje sindikalna lista zah- tevala januarja), kajti sindikat ne bo prišel z vrečo denarja in poma- gal. Treba je vedeti popuščati, a pri tem poznati tudi mejo, do katere to še gre. Lani smo, ugotavljajo delavci v vzgoji in izobraževanju, prehitro krčili programe, zaradi tega pa bo tudi letos manj denarja. Vendar le- tos v šolstvu ne bodo ničesar krčili; sedaj zahtevajo financiranje tega, kar imamo (grdo bi bilo, če bi napisal: kar imajo, kajti šolstvo je naš skupni problem, ne učiteljski). Na četrtkovi seji sindikata smo slišali tudi mnenje, da so za teža- ve v šolstvu precej krivi tudi ravnatelji. Tudi zato, ker nekateri meni- jo, da je ravnateljevanje 20- in večletna pravica posameznikov. Pa se je v razpravi pokazalo, da je takšno mnenje osamljeno. Na žalost pa je res, da se pri nas ravnatelj v glavnem ukvarja z vsem drugim, naj- manj pa se lahko s pedagoškim delom. Le kateri pedagoški vodja šole se kjerkoli po svetu ukvarja s problemom strehe, ki pušča? Pri nas se mora. Pa še z marsičim. Sicer pa — saj poznate tisto pravljico: Nekoč je živela mati, ki je imela tri sinove. Dva sta bila pametna, tretji pa je bil . .. J. Šmigoc TEDNIK JE VPRAŠAL - TONE ČEH, NOVI PREDSEDNIK OBČINSKEGA IZVRŠNEGA SVETA, PA ODGOVORIL, Tudi letos pričakujemo nadpovprečne rezultate Gospodarstvo ptujske občine je v prejšnjem letu v primerjavi s Po- dravjem in Slovenijo doseglo nad- povprečne re/ultate. Ali lahko pričakujemo takšne rezultate tudi v tem letu? V letu 1989 je z občinskimi usmeritvami predvidena 4% stopnja rasti družbenega proiz- voda. Predvidena je rast indu- strijske proizvodnje po stopnji 6,7%, kmetijske po stopnji 4 % in drobnega gospodarstva po stop- nji 5 %. Po podatkih o doseženih re- zultatih gospodarstva ptujske ob- čine v prvih dveh mesecih letoš- njega leta lahko pričakujemo, da bodo zastavljeni cilji v letu 1989 preseženi. V obdobju januar—fe- bruar 1989 je bila lanskoletna ra- ven dosežene proizvodnje v pri- merjavi z enakim obdobjem lani presežena za 21,2%. Tako ugod- ne stopnje rasti imamo predvsem na račun povečane proizvodnje v TGA Kidričevo, nadpovprečni indeksi rasti pa so doseženi tudi v ptujski enoti Iskre—Delte, Mlekarni ptujskega kombinata, TOZD Jelka Ptuj, Savini TOZD Avtopnevmatike Kranj —DE Zračnice in večini drugih ptuj- skih kolektivov. Če se bo takšen trend gibanja proizvodnje nadaljeval v prihod- njih mesecih, lahko pričakujemo, da bomo tudi v letu 1989 v pri- merjavi s Podravjem in Slovenijo dosegli nadpovprečne rezultate. Leto je še dolgo, zavihajmo roka- ve. Sedanji občinski izvršni svet mora v bistvu uresničevati pro- gram prejšnjega. Čemu boste to- rej dali poudarek? Glavni poudarek bo dan ures- ničevanju že sprejetih usmeritev, ki sta jih sprejela občinska skup- ščina in izvršni svet v svojem programu dela. Če bo možno vse te naloge uresničiti, bomo lahko do konca tega mandata zadovolj- ni. Seveda pa bomo glede na ak- tualnost problematike tudi kaj dodali. Sočasno z izvajanjem sprejetih nalog bo že v letu 1989 potrebno razmišljati o pripravah novega srednjeročnega plana za obdobje 1991-1995. V OBČINSKI UPRAVI NE BO VEČ VRST ... Na zboru združenega dela ste po izvolitvi za predsednika izvrš- nega sveta med drugim omenjali tudi občinsko upravo in nujnost njene večje učinkovitosti. Kako si to zamišljate? Delo občinske uprave in njena učinkovitost sta v veliki meri od- visna od obsega nalog, ki jih na- rekujeta zvezna in republiška za- konodaja. Pričakujem, da si bo novi predsednik zveznega izvršnega sveta tovariš Markovič kot pri- znan gospodarstvenik prizade- val, da bomo imeli manj zako- nov in da bomo tiste spoštovali. Tako bo lahko tudi delo občin- ske uprave kvalitetnejše in učin- kovitejše. Dejstvo je, da je vsaka uprava neučinkovita, da ne rečem slaba, če morajo občani čakati v vrstah, da uredijo svoje upravne zadeve. Prizadevali si bomo, da ne bo vrst in da bo čas za pridobitev raznih dovoljenj in soglasij čim krajši. Prizadevali si bomo, da bodo razne informacije in poročila čim krajši — jedrnati. Sicer pa si bomo prizadevali, da postane občina enakovreden subjekt, ki se lahko na enako- Tone Čeh (Posnetek: M. Ozmec.) vredni ravni pogovarja z gospo- darstvom. PREDNOST IMA DOLGORO- ČNI RAZVOJ TURIZMA... IN HOTEL Ptujska občina ima zelo ambi- ciozne turistične načrte. Kaj lah- ko poveste o njih? Občane Seveda najbolj zanima gradnja hotela »Zlati noj«. Turizem kot dejavnost mora postati v Ptuju eden od nosilcev gospodarstva. Danes je ta dejav- nost še vse preveč razdrobljena in zato premalo učinkovita. Prva naša naloga bo izdelati skupen razvojni projekt turizma za na- slednjih 15 let, nato pa ga razde- liti na podfaze in pričeti izvajati. Prizadevali si bomo, da tako ali drugače zbližamo in poveže- mo vse tiste, ki se danes bolj ali manj uspešno ukvarjajo s turiz- mom kot dejavnostjo. Da bo lah- ko turizem v Ptuju zaživel kot uspešna gospodarska dejavnost, bo potrebno še veliko naporov in aktivnosti. Ena od teh bo prav gotovo kadrovska okrepitev in to z ustrezno usposobljenimi in iz- kušenimi kadri, ki bodo pričeli delati kot team. Seveda pa bo turizem v Ptuju lahko zaživel le ob tesnem sode- lovanju z nosilci gospodarstva v Ptuju in ob njeni podpori ter podpori širše družbe. Uspeli bo- mo le, če bo postal turizem naš skupni projekt, za katerega bo- mo živeli in vanj vlagali. Menim, da smo se pri nekate- rih načrtih že poenotili, dejstvo pa je, da imamo dovolj adutov, na katere moramo igrati: to so Ptuj, najstarejše slovensko me- sto. Ptujske toplice, gradovi v Ptuju in okolici, vinske ceste s spremljajočimi objekti ter pestro zaledje ožje in širše okolice Ptu- ja. O Zlatem noju bomo morali zelo hitro reči najkonkretnejše. Če iščem prvo kvaliteto, je to prav gotovo dejstvo, da se nekaj premika. Iz marketinškega vidi- ka je opravljena tudi prva propa- gandna akcija, saj se je o njem toliko pisalo, da zanj ve že vsa Slovenija in še kdo. Dober po- slovnež izkoristi tudi negativno reklamo v svoj prid. Upam, da se razumemo: ne glede v kateri fazi sprejemam to nič kaj hvaležno nalogo, menim, da poti nazaj ni. Potrebno bo storiti le korak naprej — zgraditi hotel. Če smo Ptujčani dovolj pogumni, bomo hotel zgradili, v tej smeri tudi že tečejo aktivno- sti. NUJNO USKLAJEVANJE IN- TERESOV Kakšen pomen pripisujete kme- tijstvu glede na to, da je ptujska občina dejansko druga kmetijska občina v Sloveniji, in kako gledate na rahle spore med zasebnim in družbenim delom kmetijstva, ki sta jih s svojimi stališči povzročili predvsem kmečki zvezi? Kako gle- date na načrte družbenega kmetij- stva, ki so v nasprotju z interesi občanov (primer Trnovske vasi)? Zavedam se, daje kmetijstvo v naši občini pomembna panoga. Po deležu ustvarjenega družbe- nega proizvoda je s 17% deležem takoj za industrijo. Zavedajoč se pomena proiz- vodnje hrane so bila v zadnjih desetih letih vložena že velika sredstva v melioracije, s čimer je bilo usposobljeno več kot osem tisoč hektarjev obdelovalnih po- vršin. Izvršni svet si bo prizade- val, da se čimbolj izenačijo pogo- ji kmetovanja v posameznih pre- delih naše občine, pa tudi pogoji kmetovanja v družbenem in za- sebnem sektorju. V zadnjih letih je opaziti sta- gnacijo pri investicijah (razen melioracij) zaradi neugodnih po- gojev financiranja. Ta zastoj se poskuša ublažiti z vlaganjem ne- povratnih sredstev in sredstev za nerazvite. Posebno pozornost bomo mo- rali posvetiti razvoju kmetijstva na manj razvitih predelih Haloz in Slovenskih goric, saj so tam pogoji kmetovanja dosti težji kot v ravninskih predelih, precej po- vršin pa je še neobdelanih ali sla- bo obdelanih. Glede »rahlih sporov«, kot ste navedli v vprašanju, menim, da je vsaka poštena konkurenca do- brodošla. Tržne zakonitosti mo- rajo postati edini izločilni kriterij na vseh področjih našega dela. Tudi organizatorji kmetijske pro- izvodnje bodo morali poskrbeti za čim boljši plasma proizvodov, pri tem pa bodo morale bistveno vlogo odigrati čvrste poslovne vezi, ki bodo zasnovne na skle- njenih pogodbah ali sporazumih. Primeri Trnovska vas in po- dobni kažejo, da bo potrebno vedno pogosteje usklajevati inte- rese občanov in širše družbene interese. Pri reševanju takšnih in podobnih zapletov mora prevla- dati zdrav razum in priti do izra- za »zdrava kmečka logika« — pa jih bomo rešili v obojestransko zadovoljstvo. NUJNE RACIONALIZACIJE IN REORGANIZACIJE Družbene dejavnosti so v neza- vidljivem položaju. Predlagate kakšne rešitve? Delo družbenih dejavnosti je posredno odvisno od rezultatov gospodarstva, v veliki meri pa tu- di od širših družbenih usmeritev. Rešitev velikih razlik v standar- du na področju posameznih de- javnosti je v skupnih slovenskih programih. K temu bo potrebno pristopiti nemudoma za področ- je zdravstva in šolstva, pa tudi za druge dejavnosti. Dokler bo veljal sedanji način financiranja teh dejavnosti, si bo izvršni svet v skladu z možnost- mi ptujskega gospodarstva in do- voljenimi globali porabe priza- deval, da zagotavlja pogoje za normalno delo le-teh. V najkraj- šem času bomo pristopili tudi k nekaterim racionalizacijam in re- organizacijam na področju sa- moupravnih interesnih skupno- sti. Ena od razvojnih perspektiv ob- čine naj bi bilo tudi drobno gospo- darstvo. Kakšne načrte imamo? Drobno gospodarstvo se mora vključiti kot enakovreden part- ner tržnega gospodarstva. V šir- jenju tega sektorja vidim dobre možnosti za zaposlovanje pre- cejšnjega števila naših brezposel- nih. Prednost bodo imele defici- tarne dejavnosti in organizirane širitve v okviru obrtnih con. Izvršni svet je že sprejel pro- gram aktivnosti na področju drobnega gospodarstva za leto 1989. V skladu s sprejetim pro- gramom bomo peljali vse potreb- ne aktivnosti. Za usklajevanje interesov drobnega gospodarstva bo nepo- sredno skrbel profesionalni član izvršnega sveta. Mladi strokovnjaki želijo odgo- vorno sodelovati pri uresničevanju razvojne vizije občine. Zatrjujejo pa, da jih starejši odrinjajo in jim ne dajejo pravih možnosti, da se dokažejo... Na eni zadnjih sej izvršnega sveta smo se dogovorili, da bo- mo v vse komiteje in delovne skupine izvršnega sveta vključili po enega predstavnika mladih. Menim, da bo veliko možnosti sodelovanja na področju kon- kretnega dela in izvajanja nalog. Vse, ki imajo dobre ideje in kon- kretne predloge, vabim k sodelo- vanju. ODPRTA VRATA ZA DOBRE PREDLOGE Kaj pričakujete od svojega de- la? Funkcijo predsednika izvršne- ga sveta ste prevzeli v zelo neu- godnem času. Vsakdo, ki v takšnem ali dru- gačnem času in okolju prevzame neko delo, želi to delo čim uspeš- neje opraviti. Uspehi seveda ni- koli ne pridejo brez truda, me- nim pa, da so uspehi ali neuspe- hi vedno lezultat celotne ekipe. Tudi celoten izvršni svet ne more uspešno delati, če nas ne bo spremljalo gospodarstvo in vo- dilni možje nosilcev gospodar- stva v Ptuju. Le s skupnimi moč- mi bomo tudi v teh slabih časih lahko kaj premaknili. Prizadeval si bom, da bi nas za skupne cilje delalo čimveč. Vse tiste pa, ki naše delo pogo- sto kritizirajo, vabim, da pridejo tudi s konkretnimi predlogi. Ra- de volje jih bomo poslušali, in če bodo predlogi kvalitetni, tudi upoštevali. Pogovarjala se je: Majda Goznik 30 LET PTUJSKO-ORMOŠKEGA DRUŠTVA RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV IN 21. REDNA SKUPŠČINA S Reforma je izziv za stroko V Sloveniji je 33 društev računo- vodskih in finančnih delavcev, ptuj- sko-ormoško z več kot tisoč člani pa sodi med večje tovrstne organizacije. Na petkovi slovesnosti ob 30-letnici društva so med drugim povedali, da je v Sloveniji 25 tisoč fmančnih in ra- čunovodskih delavcev. Slovesnost so začeli z izbranim kulturnim pogra- mom z naslovom: »Lepa je ta dežela, meni najdražja«. Nastopile so dijaki- nje-učenke Srednješolskega centra pod vodstvom Milene Furek in nonet Obrtnega združenja pod vodstvom Darje Koter. Slavnostni govornik dr. Franc Kole- tnik z Zveze društev računovodskih in fmančnih delavcev Slovenije je zla- sti opozoril na številne naloge v luči nove zakonodaje in gospodarske re- forme. Večina zahtev finančnih in ra- čunovodskih delavcev — v zadnjih petnajstih letih so zlasti opozarjali na preveč predpisov, obračunov, neka- kovostne informacije in podobno — bo sedaj uresničenih. Če bomo želeli priti v Evropo, bodo morali svoje pri- spevati tudi računovodski in finančni delavci. Tudi v tej stroki bo potrebno ustvariti pluralizem, ko bo imel pred- nost tisti, ki kaj zna, ne pa tisti, ki ima zakonska pooblastila. Doslej so bili finančni in računovodski delavci predvsem vajeni delati po predpisih, v bodoče bo treba upoštevati tudi strokovna pravila (načela in standar- de). Načela v Jugoslaviji sicer imamo, nihče pa jih ne uresničuje. Do stan- dardov pa naj bi prišli v dveh letih. Predstavnik Zveze in slavnostni go- vornik dr. Franc Koletnik je v petek izročil petnajst priznanj najbolj za- služnim članom ptujsko-ormoškega društva finančnih in računovodskih delavcev. Te je Zveza nagradila ob svoji tridesetletnici pred dvema leto- ma. Priznanja je izročil: Martinu Ber- denu, Viktorju Valentinu, Francu Luk- manu, Francu Lašiču, Reziki Vuk, Al- bini Bezjak, Majdi Lukner, Mirku Horvatu, Avgustu Turku, Petru Krop- cu, Zinki Holcer, Francu Mešku, Mir- ku Žagarju, Mariji Magdalene in Dra- gici Verbegi. Za dolgoletno delo v društvu in v stroki pa so v letu 1987 prejeli visoka državna odlikovanja štirje člani, in to: Martin Berden, Franc Lukman, Rezika Vuk in Mirko Horvat. Ob tridesetletnici dela je društvo s pisnimi zahvalami nagradilo Službo družbenega knjigovodstva — podruž- nico Ptuj, Zvezo računovodskih in fi- nančnih delavcev Slovenije in Biro za gospodarsko svetovanje iz Zagreba. Zlati znak Zveze računovodskih in fi- nančnih delavcev pa sta letos prejeli Justika Gajzer in Tončka Kosi. Že po tradiciji pa je društvo s knjižnimi na- gradami nagradilo učence Srednješol- skega centra — ekonomske usmeri- tve. Letos sta knjigi prejeli Marija Goričan in Natalija Zupanič. Po končani slovesnosti ob trideset- letnici društva je bila še skupščina, na kateri so ocenili delo v prejšnjem letu in sprejeli okvirni program dela za le- tos. Odločili pa so se tudi za poveča- nje članarine. Tudi v bodoče bo dru- štvo osrednjo nalogo posvečalo izo- braževanju in strokovnemu izpopol- njevanju. Organiziralo bo seminarje, posvete in druge izobraževalne obli- ke, posebej še za mlajše računovodje. Petkove aktivnosti so člani ptujsko- ormoškega društva računovodskih in finančnih delavcev končali z družab- nim srečanjem. MG Sindikalna organizacija zagotavlja materialno in pravno pomoč svojim članom Med pravicami, ki jih zagotavlja sindikalna organizacija čla- nom, so tudi pravica do socialne in pravne pomoči. Član sindika- ta, ki redno plačuje sindikalno članarino, ima pravico do socialne pomoči v osnovni sindikalni organizaciji, katere član je. Ce osno- vna sindikalna organizacija ZSS nima dovolj sredstev, lahko član sindikata prosi za materialno pomoč občinski sindikalni svet Ptuj v primeru težkih socialnih in materialnih razmer, ob naravnih in drugih nesrečah ali kadar se znajde v težkih razmerah. V sindikal- ni organizaciji uveljavljamo vrednote sindikalne vzajemnosti in solidarnosti, ki članu sindikata zagotavljajo materialno in pravno pomoč. V skladu s skrbjo in tovariškim odnosom do sindikalno organiziranih delavcev je občinski sindikalni svet ZSS Ptuj v letu 1988 dodelil 15,417.000 din socialne pomoči članom Zveze sindi- katov, začasno nezaposlenim članom sindikata pa 3.360.000. V osnovni sindikalni organizaciji sklepa o dodelitvi in višini social- ne pomoči njen izvršni odbor, v občinskem sindikalnem svetu Ptuj pa njegov svet za vprašanja delovnih in življenjskih razmer delavcev na podlagi mnenj izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije in Centra za socialno delo. Druga oblika pomoči članu sindikata je brezplačna pravna po- moč pri varovanju pravic iz dela in delovnega razmerja. V ta na- men deluje pri ptujskem občinskem sindikalnem svetu služba pra- vne pomoči članom sindikata; dela vsak četrtek od 15. do 17. ure v prostorih Delavskega doma Franca Krambergerja v Ptuju, Cuč- kova 1. V letu 1988 je 137 članov zveze sindikatov obiskalo službo kar 244 krat. Ti podatki zgovorno pričajo o tem, da je neresnična trditev ne- katerih, da se sindikat ne potegne za delavca - člana sindikata. Neresnična je tudi trditev, da je sindikat zlit z vodstvom podjetja in z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Neresnična pa je tudi trditev, da je, ko izbruhne nezadovoljstvo, sindikat v funk- ciji zastraševanja in zavajanja. Tu in tam se dogodi kaj podobne- ga, vendar le v primerih, če je nesposobno in neodgovorno sindi- kalno vodstvo, ki nima lastne hrbtenice. Vendar to ne daje niko- mur pravice, da trdi, kako je povsod tako, in na tak način blati pošteno delo mnogih predanih, vestnih in marljivih sindikalnih delavcev. Ce je v posameziji osnovni sindikalni organizaciji Z;SS kaj na- robe, potem je pravica in dolžnost članov sindikata, da to s svo- jim sindikalnim vodstvom sproti razčistijo. Ce se članu sindikata v njegovem delovnem okolju godi krivica, če se mu odvzemajo pravice iz dela in delovnega razmerja, a ga njegova lastna osno- vna sindikalna organizacija ZSS ne zaščiti, ima vsak član sindika- ta pravico priti na občinski sindikalni svet Ptuj in zahtevati varo- vanje svojih pravic. Skratka, sindikalna organizacija lahko in mo- ra varovati pravice slehernega svojega člana, razen v primerih, ko stori dejanje, ki je v nasprotju z ustavo, zakonodajo, samouprav- nimi akti in statutom sindikalne organizacije. Pošten odnos do dela. rezultati dela in pravice, ki iz dela in delovnih razmerij izha- jajo, so vrednote, ki jih morajo sleherna sindikalna organizacija in njeni organi na vseh ravneh varovati z vsemi sredstvi sindikal- ne angažiranosti. Člani sindikata, ki želijo kakršen koli odgovor, nasvet ali po- moč, se lahko oglasijo na občinskem sindikalnem svetu Ptuj, kjer so jim vrata vedno na stežaj odprta in so ob vsakem čas-j dobro- došH! TEDNIK " '"arec 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 Preventiva se vse bolj uveljavlja Delegati skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj so na seji 14. marca sprejeli po- ročilo o poslovanju skupnosti v prejšnjem letu. Temu so dodali podatke o jinančnem poslova- nju, o realizaciji programa zdravstvenega var- stva občanov v prejšnjem letu. poročilo o rezul- tatih stabilizacijskih ukrepov v občinski zdrav- stveni skupnosti in v zdravstvenih delovnih or- ganizacijah ter poročilo odbora za samoupra- vni družbeni nadzor. Skupnost je lani poslovala z izgubo, in sicer 3,411 milijarde dinarjev. Ta je vključena v letošnji finančni načrt in jo bo po- trebno pokriti iz zbranih sredstev za letos. Lan- ska prispevna stopnjuje bila v povprečju manj- ša kot prejšnje leto. Omejitvena zakonodaja je prispevala k temu, da smo manj denarja zbrali iz prispevne stopnje, kot smo načrtovali, več pa dobili z naslova republiške solidarnosti. Med letom se je prispevna stopnja zmanjšala skoraj za polovico in je ob koncu leta znašala 5,87. Od prvega aprila velja nova prispevna stopnja. Po besedah Silve Gorjup, predsedni- ce komiteja za družbene dejavnosti občine Ptuj, bo nova prispevna stopnja, ki znaša enajst odstotkov, zagotovila likvidnost in pa sanacijo izgub v prvem polletju. Govorila je tudi o aktivnostih izvršnega sveta. Ta je ob koncu leta zagotovil dodatnih dvesto mili- jard dinarjev za sanacijo razmer v zdravstvu. Ukrepal je skladno s predpisi in zakonodajo. Tudi letos ne bo lažje, zato bosta morala skupnost in center delati tako, da ne bo te- žav. Stabilizacijski ukrepi so prinesli rezultate, vendar z njimi ni mogoče nadaljevati v nedo- gled, so lahko le kratkoročne narave. Po be- sedah Milana Jagra, direktorja Zdravstvene- ga centra dr. Jožeta Potrča Ormož - Ptuj, pa zdravstveni delavci ne morejo odstopiti več od amortizacije, investicij, nakupa opreme in podobnega. Stroka mora zagotoviti osnovne pogoje za delo, ne more brez opreme in brez kvalificiranih kadrov. Izhodišča za vrednotenje programov dela za letos ter predlog cen za prve tri mesece sta zbora potrdila, četudi še vnaprej ostaja odpr- to vprašanje zagotavljanja realnih sredstev za zdravstvo. V času med dvema skupščinama pa bo za spremembo cen odgovarjal koordi- nacijski odbor za razvoj, plan in svobodno menjavo dela. Finančni načrt za letos je začasen, saj ni usklajen oziroma pokrit. Nepokrito delo bo moč delno pokriti z zvišano prispevno stop- njo, za katero so se delegati odločili. Pričako- vati pa je, da bodo svoje prispevali tudi zdravstveni delavci z racionalizacijo in delit- vijo dela, z upoštevanjem oziroma uresniče- vanjem sprejetih ukrepov v letih 1987 in 1988. Načrt aktivnosti za uresničevanje progra-: mov zdravstvenega varstva v občini v tem le- tu sta pripravila občinska zdravstvena skup- nost in občinski izvršni svet. Delegati nanj ni- so imeli bistvenih pripomb. Osnova za spre- jem tega načrta je prilagoditev delovnih pro- gramov materialnim možnostim ter uresniče- vanje prednostnih nalog v tem srednjero- čnem programu. Vsa vprašanja delegatov pa so bila v glav- nem povezana z denarjem. Tega tudi letos ne bo dovolj. V pomanjkanju denarja je delno Dr. Mitja Mrgole je v svojem poročilu o uresničevanju zdravstvenega varstva obča- nov v prejšnjem letu navedel vrsto spodbud- nih podatkov. Ti se v glavnem nanašajo na uspehe v preventivni dejavnosti. Prav tako je bilo manj pregledov pri specialistu, nepri- čakovano pa so porasli specialistični pregle- di v Mariboru. Padec pa je pri kurativni de- javnosti. iskati vzrok, da imamo v občini tako slab zdravstveni standard in da ne moremo uve- ljaviti vloge splošnega in hišnega zdravnika. Ti dve nalogi sodita v načrt aktivnosti za uresničevanje programov zdravstvenega var- stva v občini za letos in sta dolgoročne nara- ve. Za pravila volilne propagande »Smo za svobodne, neposred- ne in tajne volitve z več kandida- ti in programi, ki imajo pravico do enakopravnega nastopanja in tekmovanja za doseganje politi- čne moči oziroma vpliva na oblast in upravljanje drugih družbenih zadev.« To je med drugim zapisano v osnutku za razpravo o dokumentu »Prenova ZK«. Ce hočemo to uresničevati v praksi, je treba že sedaj razmiš- ljati o novih oblikah politične in volilne propagande. To pomeni prelom z dosedanjo prakso in vstop v novo — neznano s priča- kovanjem, da nam bo to prineslo nove razsežnosti svobode in de- mokracije, pa tudi nove možno- sti njihove zlorabe. Prav slednje je verjetno spod- budilo komisijo za informiranje ^ri P CK ZKS, da je dala pobu- do za sestavo začasnih pravil vo- lilne propagande. O tej pobudi je razpravljal tiskovni svet pri pred- sedstvu RK SZDL Slovenije na seji 15. marca 1989, v celoti podprl pobudo in dal k predlo- ženemu delovnemu gradivu več dopolnilnih predlogov. Za kaj stvarno gre? Ob uveljavljanju političnega pluralizma so volitve ena od sre- diščnih točk, zato tudi volilna propaganda postaja pomemben in občutljiv del tega procesa. Da pri tem ne bi prihajalo do zlorab, je nujno v okviru Socialistične zveze sprejeti pravila, ki naj bi prispevala k temu, da bodo vsi volilci imeli možnost vsestranske presoje programskih zamisli vseh možnih kandidatov za posa- mezne družbene in državne funkcije in njihovo sposobnost, da jih uresničijo. To naj velja enako za vodilne funkcije v obči- ni, republiki in zvezi. Začasna pravila naj temeljijo na načelih zakonitosti in etike ja- vne besede, posebej pri zaščiti človekove osebnosti, enakoprav- nih možnosti vseh kandidatov pri predstavitvi v javnih občilih, ki morajo biti pri tem samostoj- na in profesionalno odgovorna, možni kandidati pa imajo mini- malno obveznost, da v javnih glasilih nastopajo. Razpravljale! na seji tiskovne- ga sveta so menili, da bi morala nekatera določila iz predloga za- časnih pravil zapisati tudi v za- kon o volitvah, v volilni pravil- nik, statut SZDL in v druge do- kumente s področja volitev in javnega obveščanja. Ugotovili so, da je to sestavni del urejanja političnih odnosov v družbi. Za- radi tega bodo delovno gradivo za začasna pravila volilne propa- gande dali ustreznim organom in delovnim telesom. Končno odlo- čitev o tem pa naj bi sprejelo predsedstvo RK SZDL Sloveni- je- Predvsem mora biti v pravilih poudarjeno, da programske za- misli možnih kandidatov in nji- hovi načini uresničevanja ne smejo biti v nasprotju z v ustavi zajamčenimi svoboščinami in pravicami človeka, da ekonom- ske propagande in drugih vrst plačanih oglasov ne smejo izra- bljati v namene volilne propa- gande in da je zagotovljena ena- kopravnost kandidatov in njiho- vih proramov. Nekatera določila iz teh pravil bi morali praktično uporabljati že pred glasovanjem o kandida- tih za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije, ki bo 2. aprila. Pred- vsem, da je po oblikovanju kan- didatne liste na republiški kandi- dacijski konferenci dopustno ob- javljanje le uradno preverljivih podatkov, da za dan volitev in dan pred njimi velja volilno-pro- pagandni molk, objavljajo se le tista sporočila, ki so pomembna za sam potek volitev, in da se po republiški kandidacijski konfe- renci več ne objavljajo rezultati raziskovanj javnega mnenja o posameznih kandidatih. F F PRENOVA MESTA PTUJA Pogumno naprej Pripraviti kratkoročne in dolgo- ročne rešitve za staro mestno je- dro. Prenova bo potekala pod na- slovom: Ptuj — starosta sloven- skih mest. Ze do občinskega praz- nika bodo na nekaterih mestih, imenovali so jih kontrolne točke, končali obnovo in zgradbam dali novo vsebino. Šestnajstega marca sta se predsednik skupščine občine Najpomembnejša dela letos v mestnem jedru: grad in graj- ski kompleks, mestni stolp in mestna hiša. del Prešernove ulice, kjer bodo svoj denar vla- gale nekatere ptujske organi- zacije združenega dela, mino- ritski samostan, sodišče in po-j vezava z Bakhovim trgom ter\ poslovni center, v katerega no/j bi vnesli nekatere novosti — j predvsem s prenosom trgovskei in gostinske ponudbe na ulice. Načrtujejo pa tudi nove ukrepe glede prometne ureditve v stro- gem mestnem jedru. \ Ptuj Gorazd Žmavc in predsed- nik občinskega izvršnega sveta Tone Čeh s strokovnimi delavci zavoda za urbanizem Maribor, Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine Maribor, ko- munalne skupnosti občine Ptuj, nekaterih občinskih komitejev [^'.! 23. marec 1989 - TEDNIK MIRKO KOSTANiKVEC od dohodka iz kmetijske dejavnosti 4. nadaljevanje 6) po pooblastilu v 64. čl. ZDO je v 24. čl. ptujskega odloka priznana dav- čna olajšava združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v orga- nizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali s proiz- vodno skupnostjo kmetov združijo svoje delo in zemljišče tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje. Višina olajšave je odvisna od dobe skupne pro- izvodnje. 7) slepim čistim kmetom, ki nimajo pogojev za olajšavo po 67. čl. ZDO, kjer je govor o pomanjkanju za delo zmožnih drugih članov gospodinjstev, se po 25. čl. ptujskega odloka prizna olajšava v višini 50 % od odmerjenega davka. 8) po pooblastilu v 72. čl. ZDO je ptujska občinska skupščina v 26. čl. odlo- ka priznala davčne olajšave zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na delovni praksi, kakor tudi če so njihovi otroci na rednem šolanju za pridobitev strokovne izobrazbe. Podrobnosti glej v cit. členu. 9) na podlagi pooblastila v 71. čl. ZDO je v 27. čl. ptujskega odloka prizna- na davčna olajšava zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v grad- njo malih hidroelektrarn in v naprave za izkoriščanje bioplina. Podrobnosti glej v cit. členu odloka. 10) na podlagi pooblastila v 71. čl. ZDO je v 28. čl. ptujskega odloka zave- zancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaženja, priznana davčna olaj- šava. Podrobnosti glej v cit. členu odloka, ki pa je enak kot 10. čl. istega odloka. Tu naj opozorim na to, da je v nekaterih navedenih primerih, ko je v ZDO in odloku zapisano, da se priznavajo olajšave zavezancem davka iz kmetijstva, tre- ba, če gre za to, razumeti davek po dejanskem dohodku, s pavšalnim letnim zneskom in od katastrskega dohodka. Valorizacija zneskov Opozarjam na 29. čl. ptujskega odloka, ki določa, da se zneski v tem odlo- ku, ki so vezani na višino katastrskega dohodka, in olajšava iz 22. čl. (za pride- lovanje sladkorne pese) valorizirajo z vsakokratno valorizacijo katastrskega do- hodka ali ob novem izračunu katastrskega dohodka, in sicer s povprečnim koli- čnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije. Kdaj se ne plača davek iz kmetijstva, odmerjen po dejanskem dohodku in hkrati po katastrskem dohodku? Odgovor najdemo v 46. čl. ZDO, ki določa, da se v primerih, ko se doho- dek iz kmetijstva ugotavlja po dejanskem dohodku, izloči iz katastrskega do- hodka celotni ali sorazmerni de! katastrskega dohodka tistih kmetijskih povr- šin, katerih pridelki so udeleženi v proizvodnji, za katero se ugotavlja dejanski dohodek. Davčne oprostitve in olajšave po ZDO Ker večina zavezancev davka iz kmetijstva ne čita uradnih listov, želim v tem sestavku prikazati vse davčne oprostitve in olajšave iz ZDO, ki so zanimive za davčne zavezance. Od katerih zemljišč se ne plačuje davek? Po 59. čl. ZDO se trajno oziroma do prenehanja oprostitvenih razlogov ne plačuje davek od katastrskega dohodka od naslednjih zemljišč: a) od zemljišč pod stavbami in dvorišč, če niso dana v zakup b) od dvorišč cerkva c) od zemljišč, na katerih so nasipi, kanali, prekopi in njihovi jezovi, objek- ti za potrebe splošne ljudske obrambe, vrbni in drugi nasadi, rovi in druge na- prave iz zemlje, ki so potrebne za obrambo pred poplavami in za osuševanje ali namakanje. Elementarne nezgode, rastlinske bolezni in škodljivci Posebne davčne olajšave zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se priznajo tako, da se katastrski dohodek vsake take parcele posebej zmanjša za toliko %, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Do priznanja dav- čne olajšave pa pride le tedaj, kadar znaša skupno zmanjšanje katastrsk^a do- hodka prizadetih parcel v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom vseh ne- gozdnih parcel zavezanca v enem koledarskem letu vec kot 20 %. Zavezanec lahko uveljavi^ olajšave v 15 dneh po nastanku škode, ki jo oceni posebna občinska komisija (68. čl. ZDO). Preživljanje mladoletnih otrok in za delo nezmožnih drnžiBsUk člasov Zavezancem davka iz kmetijstva, ki preživljajo mladoletne otroke ali za de- lo nezmožne družinske člane in njihov letni dohodek na družinskega člana ne presega 12 % povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v go- spodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 10% za vsakega takega člana (69. čl. — 1. odst. ZDO). Delovna nezmožnost Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so nezmožni za delo in v družinski skupnosti nimajo za delo zmožnih drugih članov gospodinjstva, letni dohodek zavezanca in drugih članov gospodinjstva pa ne presega 50% povprečnega let- nega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Slo- veniji v preteklem letu, se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 50% pod po- gojem, da je davčni zavezanec storil vse potrebno, da bi bilo zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih (67. čl. — 2. odst. ZDO). Kaj se všteva v letni dohodek? V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki ter drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine (67. čl. — 3. odst. ZDO). Način vključevanja katastrskega dohodka in dohodka, doseženega s samostojnim osebnim delom, pa ureja 67. čl. — 4. odst. ZDO. Kdo so mladoletni otroci? Po 67. čl. — 6- odst. ZDO se štejejo za mladoletne otroke otroci do 15 let oziroma do 17 let starosti, če se šolajo v osnovni šoli. Ce pa nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe in niso v delov- nem razmerju, pa se štejejo za mladoletne za čas izobraževanja, vendar največ do 26. leta starosti. Kdo so nezmožni za delo? Po 67. čl. — 7. odst. ZDO se za nezmožne za delo štejejo ženske, stare nad 60 let, in moški, stari nad 65 let, ženske v letu, v katerem so rodile, ter druge osebe, za katere je z odločbo pristojnega organa ali z zdravniškim spričevalom ugotovljena več kot 50% trajna nezmožnost za delo. Pogrebni stroški Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so imeli v letu, za katero se odmerja davek, izdatke za pogreb družinskih članov, se prizna davčna olajšava tako, da se odmerjeni davek zniža za znesek, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. Taka olajšava se prizna le upravičencem, ki niso upravičeni do povračila teh stroškov od zdravstvene skupnosti Prošnjo za priznanje olajšave more zave- zanec vložiti do konca februarja po preteku leia, v katerem so stroški nastali (69. čl. ZDO). OMaia zenljišča in preživninsko varstvo Člen 62 ZDO določa, da se davek iz kmetijstva ne plačuje za zemljišče, ki ga je zavezanec oddal družbenopravni osebi v zvezi z uveljavitvijo pravic do preživninskega varstva (glej zakon o preživninskem varstvu kmetov — Ur. list SRS, št. 1/79). Oipis davka za čas, ko trnja postopek za spremembo lastnine zemljišča V 75. čl. ZDO je določeno, da se v primerih, ko na zemljišču pride do spre- membe lastnine na podlagi odločbe državnega organa (npr. zaradi razlastitve) ali na podlagi podaritve zemljišča kmetijski zemljiški skupnosti, organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti, davek iz kme- tijstva odpiše za vsako leto. v katerem zavezanec ni imel dohodka, ne glede na to, da je zavezanec v zemljiški knjigi in katastrski evidenci še vpisan kot lastnik. KnKtjr-borci NOV In drugih vojn Po 73. čl. ZDO se kmetom - borcem narodnoosvobodilne vojne pri odme- ri davka iz kmetijstva priznavajo naslednje olajšave: a) kmetom, imenitnikom »partizanske spomenice 1941«, španskim borcem in predvojnim revolucionarjem, se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 50 %, b) kmetom — borcem, ki so bili udeleženci NOV in imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v NOV priznan v dvojnem trajanju: — s pričetkom pred 9/9—1943 oziroma primorskim borcem pred 13/10—1943 pa do 15/5-1945 se odmerjeni davek zniža za 30% — spričetkom pred 1/1 — 1945 do 15/5—1945 se odmerjeni davek zniža za 20% — s pričetkom v letu 1945 do 15/5—1945 se odmerjeni davek zniža za 10%. Prav tako se odmerjeni davek zniža za 10 % borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919 (Maistrovim borcem) in slovenskim prostovoljcem iz vojn 1912 in 1918 (vojna Srbije proti Turčiji, vojna Avstroogrske proti Srbiji). Pravica do olajšave pripada tudi zakoncu umrlega borca, in to v višini, kot bi pripadala umrlemu borcu. Borčevska davčna olajšava pa se ne prizna, če ima zavezanec oziroma njegov zakonec poleg dohodkov od kmetijstva tudi dohodek iz delov- nega razmerja, pokojnino ali dohodek od obrtne ali druge samostojne dejavno- sti, od katere se odmerja davek od letnih osnov oziroma v letnem znesku. Ker davčni organ upošteva davčne oprostitve in olajšave praviloma le na pravočasno in dokumentirano zahtevo davčnih zavezancev, bodo tako, vsaj upam, ta sestavek davčni zavezanci pazljivo prečitali, in če se jim bo v zvezi z davki iz kmetijstva pojavilo še kako vprašanje, bodo nanj dobili izčrpen odgo- vor na upravi za družbene prihodke. Konec Vlasta pred prodajalno. (Posnetek: M. Ozmec) MG Prišla je Kamilica! v nekaj manj kot letu dni je klet pod gledališčem v Murkovi ulici šest postala lepotica. V njej je Vlasta Krapec uredila prodajalno zelišč in jo odprla v torek, 21. marca. Pri ureditvi ji je pomagala samoupra- vna stanovanjska skupnost — ta je lokal uredila v grobem, vse drugo je prispevala Vlasta. Do končne podobe lokala so pomagali številni ptujski obrtniki. V prodajalni bo moč kupiti različne čaje in mešanice čaja, zeliš- ča, mazila, ki blažijo težave (revma, krčne žile, išias in drugo) različne kapljice, tonike, sirupe, šampone, kreme na osnovi zelišč in drugo. Vsi izdelki so preizkušeni. O tem, da bo šla v obrt, je Vlasta Krapec razmišljala zelo dolgo. Zelo dolgo je bila v službi, ki jemlje ljudem denar iz žepa, kar ni naj- prijetnejše. Sicer pa jo kamilica — tako se imenuje tudi njena proda- jalna — bolj ali manj spremlja vse življenje. Kamilica ji je (in upa, da bo tako tudi v bodoče) pomagala ob različnih težavah. Želje? Veliko kupcev ... Drugo bo prišlo samo po sebi. občin Ormož in Ptuj i vu issn 0042-0778 Leto: XXVr Ptuj, 23. marca 1989 <;tevilka: 9 VSEBINA: SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 42. Nove cene prispevka za razširjeno reprodukcijo v času izvedbe priklju- čka na obstoječo vodovodno omrežje 43. Sklep o spremembi sklepa o določitvi višine in načina plačevanja letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za traktorje in njihova priklopna vozila ORGANIZACIJE POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA 44. Sklep o višini cen komunalnih storitev 42. SMAOUPRAVNA CESTNO-KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE ORMOŽ NOVE CENE PRISPEVKA ZA RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO V ČASU IZVEDBE PRIKUU- CKA na OBSTOJEČO VODOVODNO OMREŽJE Odbor za plan in finance ter predsedstvo Samoupravne cestnokomu- nalne skupnosti občine Ormož, sta na podlagi 16. člena SS o ustanovitvi interesne skupnosti in 8. točke 14. člena Zakona o komunalnih dejavno- stih (Ur. list SRS št. 8/82) na seji dne 24. 11. 1989 sprejela naslednji SKLEP Višina enkratnega prispevka za priklop na vodovod in kanalizacijo se po- veča in znaša: b) za priključek v družbenem sektorju: 9.610 din/E (populacijski ekvivalent) oziroma najmanj 3.762.390 din po priključku. III. SKLEP o novih cenah se objavi v Uradnein vestniku občin Ormož in Ptuj, prične pa veljati od dneva njegovega sprejema. Ormož, dne 24. II. 1989 Predsednik skupščine: Ivo RAJH, s. r. 43. Na podlagi prvega odstavka 40. člena Zakona o cestah (Ur. list SRS št. 2/88) in 3. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delova- nju skupnosti za cestno komunalno dejavnost občine Ormož je skupščina skupnosti na svojem zasedanju 9. marca 1989 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o določitvi višine in načina plačevanja letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za traktorje in njihova pri- klopna vozila. I. Druga točka sklepa o določitvi višine in načina plačevanja letnih po- vračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za traktorje (Urad- ni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 38/88) se spremeni in glasi: Višina povračil za uporabo cest, ki jih v občini plačujejo uporabniki Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj: Radio — Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — Odgovorna urednica MARICA FAJT. Sedež uredništva: Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska ČGP Večer, Tržaška 14, Maribor. cest za traktorje in priklopna vozila znaša za dobo dvanajst mesecev; — za traktor do 18 KW moči motorja 45.000 dinarjev — za traktorje 18 KW do 29 KW moči motorja 67.500 dinarjev — za traktorje nad 29 KW do 46 KW moči motorja 84.000 dinarjev — za traktorje nad 46 KW moči motorja 100.500 dinar]ev — za specialni vlačilec znamke »UNIMOG« 210.000 dinarjev in — za priklopna vozila po eni toni nosilnosti 12.000 dinarjev II. Sklep začne veljati z dnem sprejema, objavi pa se v Uradnem ve&tni- ku občin Ormož in Ptuj. Ormož, dne 24. II. 1989 Predsednik skupščine: Ivo Rajh, s. r. 44. KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ P. O. Na podlagi odredbe o določitvi najvišjih cen, ki so v pristojnosti SO Ormož, je delavski svet Komunalnega podjetja Ormož na seji dne 16. 3. 1989 sprejel SKLEP o višini cen komunalnih storitev 1. člen s tem sklepom se določijo cene vode, kanalščine in odvoza odpad- kov. 2. člen Cene komunalnih storitev iz 1. člena sklepa so: A. VODA 1. Za gospodinjstvo po m' 2.290 din 2. Za negospodarstvo po m' 2.290 din 3. Za gospodarstvo po m' 5.300 din Ob ceni vode se obračunava in odvaja še 6 % navedenih zneskov kot prispevek za sanacijo vodnih virov. B. JAVNA SNAGA 1. Odvoz smeti 1 posoda 2.920 din C. KANALŠČINA 1. Po m' porabljene vode, kjer obstaja kanalizacija 85 din. 3. člen Cene komunalnih storitev iz 2. člena tega sklepa se uporabljajo od 1. aprila dalje. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 53-J/1989 Datum: 16. 3. 1989 Predsednik delavskega sveta Jože Luknar, s. r. TEDNIK — 23. marec 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 V vrtu Kdaj se opravlja zimsko ali predspomladansko škropljenje sadnega drevja in kdaj spomladansko? Odločitev je odvisna od fenofaze razvoja rastline Predspomladansko izvedemo, ko so rastline še \ fazi zimskega mirovanja ali nabrekanja brstov, spomladansko škropljenje pa se že izvaja v fazi ta- ko imenovanih »mišjih ušes«, ko se brsti odpirajo in so že vidni vršički listov. Ločitev teh stadijev razvoja rastlin je pomembna glede na stanje in razvojno stopnjo škodljivcev, ki jih moramo uniči- ti, in vrsto škropiva-insekticida, ki ga bomo v ta namen uporabili. Glede na čas uporabe ločimo dve osnovni skupini insekticidov-škropiv proti škodljivcem: V prvo skupino uvrščamo tiste, ki so izdelani na podlagi težkih mineralnih olj (frutopon, parapin, petrisan) in tako imenovane rumene pripravke na bazi dinitroortokrezolov (olje rumesan, žuto olje, kreozan, žuta pasta). Vsi ti so namenjeni za uniče- vanje zimske zalege kaparjev, jajčec, bub in drugih oblik, v katerih insekti prezimujejo. Ker na listno zelenilo delujejo škodljivo, jih izključno upora- bljamo le v času mirovanja drevnin. Prav v teh dneh seje ob letošnji mili zimi in zgodnji pomladi ta faza zimskega mirovanja iztekla. Čeprav teh škropiv ni več toliko v prodaji, pa je kljub temu priporočljivo, če z njimi še razpolagamo, da jih ne- mudoma uporabimo, da ne bi bilo ožigov ali po- dobnih poškodb na odpirajočih se brstih. Vse bolj se uporablja druga skupina insektici- dov, ki jih uporabljamo v fazi začetka vegetacije, torej v fazi odpiranja brstov do faze mišjih ušes. Sem spadajo oljni organski fosforni estri, kot so oleodiazinon, folidol, olje olivin, ki odpirajočim se brstom in zelenim listom ne škodujejo; v tej fazi vegetacije pa se prebujajo tudi škodljivci in jih v tej fazi razvoja z navedenimi škropivi najučinkovi- teje uničimo. Letos je bil v prodaji pripravek Radonje Sisak »bijelo ulje«, ki je sicer izdelan na osnovi mineral- nega olja, vendar uporaben za zimsko in spomla- dansko škropljenje proti škodljivcem ameriškega in breskovega kaparja, hruševe bolšice, sadne prši- ce, kakor vse druge vrste zimske zalege škodljiv- cev. Za zimsko škropljenje se uporablja v 3- do 4-odstotni, spomladi pa v 1- do 2-odstotni koncen- traciji. V ZELENJAVNEM VRTU bo pri razporeditvi gredic za posamezne vrste vrtnin potrebno odbrati gredo, na kateri bomo pridelovali cvetačo. Cestokrat je slišati ugotovitev vrtičkarjev, da je kakovostno cvetačo z veliko rožo zelo težko pride- lati. Pa ni tako, če dodobra poznamo njene zahte- ve in pogoje za pridelovanje. Povprečna rastna doba cvetače je 2 do 3 mesece in temu ustrezno si razporedimo njeno saditev, da bomo imeli pridelek vse leto. Sadike so za sajenje sposobne 4 tedne po setvi, pridelujemo pa jih pri temperaturi okoli 15 C, zato do konca marca seje- mo seme cvetače v tople grede, od aprila naprej pa na prosto. Cvetača potrebuje blago podnebje in dobro oskrbo z vodo. Rastišče naj bo svetlo; sence viso- kega fižola, paradižnika ali celo drevnin ne prena- ša. Ustrezajo ji peščena ilovnata tla z dosti humu- sa in primerno godnostjo. Zato dobro uspeva s krompirjem in rdečo peso. Sadike sadimo v rahlo, dobro pripravljeno zemljo globoko do srčnih li- stov. Posevek večkrat okopljemo, redno zalivamo, zatiramo plevel in med vegetacijo dvakrat dogno- jujemo z dušičnimi in hitro delujočimi fosfornimi gnojili. V naslednjem prispevku o opravilih v vrtu, čez teden dni, pa bomo obširneje govorili o spomla- danski negi trate. Miran Glušič, ing. agr. Škropilnice razmetavajo denar in zastrupljajo Pred dnevi sem bil v prodajal- ni in videl kmetovalca, ki se je prijel za glavo ob visoki ceni sredstev za varstvo rastlin. Resni- čno je njihova cena astronom- ska, brez njih pa tudi ni sodob- nega kmetijstva. Toda doslej očitno ta sredstva še niso bila draga, saj kmetje v glavnem niso testirali svojih traktorskih škro- pilnic, ki so neusmiljeno razme- tavale denar in zastrupljale nara- vo. Kmetijska zadruga Ptuj in Srednješolski center pripravljata tudi letos testiranje traktorskih škropilnic. Prvo bo danes ob 9. uri pri gasilskem domu v Mo- škanjcih, drugo naslednji četrtek. 30. marca, ob 9. uri pri gasilskem dcHjm v Hajdošah in tretje v to- rek, 4. aprila, v Srednješolskem centru, znova ob 9. uri. Testira- nje bo brezplačno, zaračunali vam bodo le morebitno vzdrže- valno delo in nove dele. Cisto traktorsko škropilnico do polovi- ce napolnite z vodo, da jo bodo strokovnjaki lahko preizkusili. JB Higienski način življenja L HIGIENA TELESA, OBLACENJA IN OBUVANJA: Preden spregovorimo o umivanju, moramo poudariti, da ima koža več funkcij. Mehani- čno varuje telo, kar ji omogočajo mastna po- vršina, vrhnjična roževina, vezivo in mehka podloga podkožja; varuje nas pred vplivom sončnih žarkov, ker porjavi; pomaga pri uravnavanju telesne temperature; izloča vo- do in soli; vsrkava zdravilne snovi in strupe in pod vplivom sočnih žarkov nastaja v koži vitamin D, ki preprečuje rahitis. Zakaj se umivamo? Z umivanjem prepreču- jemo nalezljive bolezni, preprečujemo širje- nje vonja razkrajajočega se znoja, umivanje nas okrepi in osveži, vzbuja dobro počutje in uspešno delo in ne nazadnje z umivanjem odstranimo s kože umazanijo. Kako se umivamo? S toplo, in če je le mo- goče tekočo vodo. Največjo pozornost mora- mo posvetiti najbolj izpostavljenim delom te- lesa: obrazu, vratu, nogam in rokam in tam, kjer se najbolj znojimo. Pri umivanju rabimo nevtralno toaletno milo, ki ga s telesa dobro operemo. Telo drgnemo s frotirasto vrečko. Vsak naj ima svojo brisačo za temeljito brisa- nje po umivanju. Kdaj se umivamo? Zjutraj začnemo z osve- žilnim umivanjem telesa ali vsaj do pasu. Malo hladnejša voda nas osveži in zbudi. Cez dan umivamo roke po vsaki uporabi stranišča, po vsakem umazanem delu in seve- da pred jedjo. Poleti je dobrodošlo prhanje. Dan končamo s čistilnim umivanjem. Enkrat tedensko se skopamo. Roke so najbolj izpostavljene umazaniji. Pred umivanjem si zavihamo rokave, da lah- ko umijemo tudi zapestje, roke namilimo in drgnemo drugo ob drugo (uporabimo lahko ščetko), dobro speremo in obrišemo v čisto frotirko ali papirnato brisačo. Z rokami in umazanijo za nohti se največkrat prenašajo »bolezni umazanih rok« in nekatera kožna obolenja, kot so: driske, glistavost, nalezljiva zlatenica, garje, uši, kraste okrog ust in nosu. Noge pri vsakdanji negi kaj radi zanemar- jamo, kar povzroča neprijeten vonj ob sezu- vanju, čeprav vemo, da noge ves dan krepko delajo in so obute v nogavice in čevlje. Umi- jemo jih vsak dan vsaj enkrat in jih potem dobro obrišemo. Lase in lasišče umivamo na 5 — 10 dni pod toplo tekočo vodo s kakovostnim šam- ponom dvakrat zapored, splaknemo s čisto vodo, nato dobro obrišemo lasišče in ga obe- nem zmasiramo s konicami prstov, kar po- "»peši krvni obtok in krepi rast las. Za uredi- tev pričeske uporabljamo svoj glavnik. Lase večkrat dnevno počešemo in jih enkrat skrta- čimo. Redno striženje utrjuje lase. Pričeska, zastira oči, kvari vid. Vodna in hladna on- dulacija, barvanje in beljenje lasem škoduje- jo. Plešavost je normalen starostni pojav in je deloma dedna, zato so vsa sredstva za rast las ^>rez vrednosti. Vsakodnevno izpadanje las, jih opazimo na glavniku do približno 100 dnevno, pa je naravno. Omeniti moramo tudi »intimno higieno«, jo opravimo, če je le mogoče, po vsakem 'spravljanju velike potrebe ali vsaj enkrat dnevno. Dodatno morajo ženske vzdrževati nigieno med mesečnim perilom in oba part- nerja pred spolnimi odnosi in po njih. Poleg umivanja telesa in vzdrževanja higie- ne je važno, da smo pravilno oblečeni. Spod- nje perilo naj bo iz naravnih vlaken, torej bombažno, saj je zračno, toplo in vpija kožne izločke. Lahko ga prekuhamo in s tem pre- prečujemo različne okužbe. Spodnje perilo naj se telesu lepo prilega in naj ga ne stiska. Tudi nogavice naj bodo iz bombaža; ženske pa naj sintetične nogavice vsak večer, ko jih slečejo, operejo. Spodnje perilo, zlasti hlač- ke, menjamo vsak dan, čeprav ni videti uma- zano. Vrhnja oblačila pa menjamo glede na vre- me in letni čas. Samo opozorilno bi napisala še o napaki pri oblačenju, ko se je razmahni- la moda »jeansa«. Ta je praktičen, vendar imajo ozki in tesni kroji nekaj senčnih plati: lahko se vname koža med nogami, tesne hla- če ovirajo krvni obtok v nogah in končno nas pozimi same kavbojke ne zavarujejo dovolj pred mrazom. Posledica so ozebline, ki okvarjajo kožo. Tudi obutev mora biti udobna, čvrsta, pro- žna in zračna. Zlasti pri otrocih, ko noga ra- ste, pazimo na dovolj veliko obutev in ojačan opetnik, ki daje otrokovi nožici dodatno opo- ro. Čevlji naj bodo usnjeni. Izogibajmo se oz- kih čevljev z visoko peto, ki povzročajo raz- mikanje stopalnih kosti, ploščenje stopalnih lokov, spodvit palec, krempljaste prste, bole- čine v mečih in stegnih, pa tudi hrbtenici ni prizanešeno. Koničasti in tesni čevlji pa pov- zročajo kurja očesa in otiščance, ki so nepri- jetni in boleči. II. HIGIENA PREHRANE: Zdrava prehrana je del zdravega načina ži- vljenja. S hrano dobimo potrebne snovi za delo, vzdrževanje toplote, za rast in razvoj, za obnovo telesa in pravilno delovanje vseh te- lesnih organov. Hrana mora biti pravilno raz- porejena prek celega dne. Smotrno sestavlje- na prehrana varuje telo pred prezgodnjim staranjem. Pri razgradnji hrane dobimo hranilne sno- vi, ki so v živilih, kot so: beljakovine, ogljiko- vi hidrati, maščobe, vitamini in rudninske snovi (minerali). Prve tri so energetske hra- nilne snovi, ki dajejo telesno »gorivo« za vzdrževanje telesnih funkcij, za življenje in delo. Beljakovine so obenem potrebne še za graditev telesnih beljakovin, kar omogoča rast, razvoj in obnovo tkiva. Vitamini, rud- ninske snovi in voda pa so neenergetske hra- nilne snovi, ki so potrebne za delovanje vseh telesnih organov in sodelujejo pri presnovi. Voda vzdržuje ravnovesje v notranjem teles- nem okolju. Živila lahko razdelimo po prevladujoči hranilni snovi takole: — beljakovine prevladujejo v jajčnem be- ljaku, pustih rečnih ribah in nemastnem me- su; — maščobe prevladujejo v vseh masteh, oljih in maslu; — živila z ogljikovimi hidrati delimo v dve skupini: prva vsebuje predvsem sladkorje, druga pa predvsem škrob; beljakovine in maščobe vsebuje mastno meso, celo jajce in mastni siri; - ogljikove hidrate in beljakovine vsebuje- jo stročnice (grah, fižol); zelenjava in sadje vsebujeta celulozo, vi- tamine in minerale. Večino energetskih potreb telesa (60—65 "()) zadovoljimo z ogljikovimi hidrati z več škroba kot sladkorja; maščobe naj bi dale 20—25 % dnevnih energetskih potreb (izogibajmo se večjih količin svinjske masti, loja in masla in raje uporabljajmo več olja). Beljakovine pa so dragoceno hranilo in naj bi jih zaužili dnevno I gr na kg telesne teže, otroci pa nekoliko več (so v mleku, mesu, ri- bah, jajcih in siru). Pomembno je pravilno -oblikovati pre- hrambene navade. Pravilna razporeditev dnevnih obrokov sestoji iz zajtrka, ki do 10 % dnevnih potreb, dopoldanske malice, ki da 20% potreb, kosila s 40%, popoldanske ma- lice z 10 % in večerje z 20 "o. Malice samo do- polnjujejo glavne obroke. Važen je polnovreden zajtrk, zlasti še za šolsko mladino. Le po izdatnem zajtrku lah- ko začnemo delo s primerno voljo in koncen- tracijo. Cim šibkejši zajtrk zaužijemo, tem prej in več moramo malicati. Način in servi- ranje hrane sta različna. Od načina, kako po- nudimo hrano, je odvisen tudi apetit, od pri- jetnega pogrinjka pa pospešeno izločanje prebavnih scko\. K mizi sedemo vedno sproščeni, jejmo počasi in hrano dobro pre- žvečimo. Hrana mora vsebovati dovolj celuloze in pektinskih snovi za pravilno delovanje čreve- sja, da ne pride do zaprtja. Čezmerno uživa- nje kuhinjske soli privede do zvišanega krv- nega pritiska. Posledica nepravilne prehrane je na eni strani debelost, na drugi pa podhranjenost. O debelosti govorimo, če telesna teža prekorači 10—15% priporočljive teže. Do tega privede preveliko uživanje maščob in ogljikovih hi- dratov, zmanjšana telesna aktivnost in stalno prigrizovanje zlasti sladkarij. Debelost pov- zroča veliko neprijetnosti, težav in nevarnosti za zdravje. Hitrejše je poapnenje žil, to pa predstavlja večjo možnost za srčno ali mo- žgansko kap v poznejših letih; pogostejša je sladkorna bolezen; zaradi preobremenitve te- lesa in posameznih organov pa se povečuje krvni pritisk. Ljudem s čezmerno težo priporočamo shujšanje do primerne teže. Shujševalne diete so lahko za mlad organizem škodljive, zato se je o tem potrebno posvetovati z zdravnikom. Pri enostranski prehrani, s katero bi želeli hi- tro shujšati, pride do primanjkljaja posamez- nih za organizem potrebnih snovi, kar lahko privede do hudih posledic. Telo lahko celo od- klanja vsako hrano, to pa pripelje do popolne oslabitve telesa in celo do smrti. Zato je naj- bolj primerno navodilo za hujšanje nasled- nje: normalno zajtrkujte in le malo večerjaj- te, ne jejte sladkorja, ne pijte sladkanih pijač, na krožnik si dajte le polovične ali dvotretjin- ske obroke, jejte počasi in hrano dobro pre- žvečite, čimveč se gibljite, ne skušajte shujša- ti naenkrat in enkrat tedensko kontrolirajte telesno težo. O podhranjenosti govorimo, če je telesna teža zmanjšana za več kot 20 % priporočljive telesne teže. Vzrok je premajhno uživanje hrane ali pa bolezni (TBC, rak, motnje v pre- bavi). (Nadaljevanje prihodnjič) Justina Vujnovič, višja med. s.. ZC Ormož Ptuj, TOZD Osn. zdrav varstvo KATARINA ZUPANIC S SPODNJE HAJDINE ŽIVI ZA ZEMUO IN OD NJE mm m Zemlja je radodarna Tako prisega Katarina Zupa- nič, ki je zrasla na zemlji in ki jo zemlja že celo življenje preživlja. Ne slabo, pravi Katarina, ki po- stane kar slabe volje, če vidi kak- šen kos zapuščene zemlje. Kako drugačno je življenje kmečke ženske danes od tistega življenja, ki ga je sama pričela pred deset- letji. Pa kljub temu meni, da če- prav ni bilo strojev, tistih, ki so kmečki ženi v pomoč v gospo- dinjstvu, in tistih na polju, je bilo življenje takrat bolj umirjeno. Otroci so imeli red, zajtrk vsako jutro, toplo kosilo. Sicer pa čas sam po sebi ne vpliva na dobro Katarina Zupanič ali slabo življenje. Kakor si po- stelješ, tako spiš, je življenjski moto Katarine Zupanič. Ne gre ji v račun, da so ljudje, kljub te- mu da doma obdelujejo zemljo, še tudi po službah. Meni, da ne eno ne drugo delo ne more biti posebej dobro opravljeno, še po- sebej če sta v službi mož in žena. Za otroke ni časa, družina živi samo še za delo, kar pa ni dobro, še posebej za otroke ne. Katarina Zupanič je kot kme- čka ženska, gospodinja, kmeto- valka uspela. In kje je skrivnost njenega uspeha? V njeni neiz- merni ljubezni do zemlje in v njeni trmi, da ti vsak, še najmanj- ši košček zemlje da lahko beli kruh, le potruditi se je treba. Ni bilo malokrat, da so se muzali, ko je zorala kakšno pusto ledino in jo zasejala s tem ali onim. Ob letu, ko je pobirala pridelek, se ni nihče več muzal. Kljub temu da ji dela ni manj- kalo, pa ji nikoli ni bilo škoda časa za prebiranje strokovnih na- svetov ali za pogovor s starejši- mi, izkušenimi kmeti, ki so toliko vedeli o vremenu, o obnašanju te ali one rastline, o značilnostih te ali one zemlje. Eno z drugim je rodilo uspehe in pa seveda vča- sih že kar nerazumljiva samoza- vest, da mora stvar uspeti. Ce da- nes gleda nazaj, se ji njena pot ne zdi nič posebnega. Imela je pač srečo (res le srečo?), da ji je uspelo vse, česar se je lotila. Denar od pridelka je šel v glavnem za kmetijske stroje, se- me, gnojila. Ona pa si je kot toli- ko drugih žensk želela tudi kaj za hišo, za dom . . . Toda kje vze- ti denar? Še v času kmetijske šo- le na Turniščah je bila tam veli- kokrat: kupila je kakšno sadiko, občudovala rože, si ogledovala zelenjavo . . . Zakaj ne bi tudi sa- ma poskusila s tem, si je rekla. In prek ceste njenega doma je ogra- dila srednje velik košček zemlje, na katerem so rasle koprive, tr- nje . . . Hlevski gnoj, nekaj umet- nega gnojila in pride roke ... in zrasla je solata, koleraba, para- dižnik, paprika, mačehe, marjeti- ce in še in še. Ko je prvi pridelek prodala, je vsak, ki je dotlej še dvomil, moral kloniti pred njeno podjetnostjo. Zakaj ne samo da je znala pridelati, kar je pridela- la, je znala in še zna tudi prodati. In Katarina Zupanič si je lah- ko privoščila tudi potovanja v svet. Prva dežela, ki jo je obiska- la, je bil Izrael in tega izleta se tudi najraje spominja. Videla je že skoraj vse evropske dežele, del Afrike, pa tudi na Kanarskih otokih je že bila. Povsod je vide- la kaj zanimivega, lepega, pa vendar je prepričana, da ima Slo- venija lepote, s katerimi se lahko kosa le redkokateri del sveta. Po- tovanja so ji odprla novo knjigo spoznanj o življenju, o zemlji in o človekovem odnosu od nje. Ni- kakor ne more razumeti, da ima- jo lahko kmetje v nekaterih ev- ropskih deželah tako lepo ureje- ne kmetije, polja . .. Nikjer na dvorišču ni videti nobenega stro- ja, dvorišča so čista, pospravlje- na in ne tako kot pri nas, se raz- jezi in pravi, da seje treba prelja- ti le po cesti Ptuj--Maribor in pogledati na dvorišča, pa takoj veste, koliko je ura. Premalo v tem smislu vzgajamo ljudi, pravi in še omeni naša postajališča ob avtomobilskih cestah, ki so pra- va smetišča, ali pa divja odlaga- lišča za smeti. Tisti, ki pripeljejo smeti do tja, bi jih prav tako lah- ko odpeljali do pravega odlaga- lišča. Katarina Zupanič je ena tistih, ki ji srce ne da, da ne bi pomaga- la. Ce prebere v časopisu, da je kdo potreben pomoči, takoj poš- lje denarni prispevek, ne glede za koga, v kateri državi, da je le potreben pomoči. Nikoli ni se- števala, na koliko takšnih žiro ra- čunov je že poslala denar. To je ^ v njej in mimo takšne prošnje enostavno ne more. Takšna je Katarina Zupanič, ki je je ena sama ljubezen do zemlje; ta pa ji je to ljubezen ra- dosno vračala, in kot sama pravi, njeno življenje z zemljo ni slabo. To svojo ljubezen je znala prene- sti tudi na svoje štiri otroke. Zemlja je bila tista, ki ji je omo- gočila potovanja v svet, ki ji je vedno stala ob strani in je nikoli ni razočarala. Ce boste letos potrebovali kakšne sadike, pa jo na Spodnji Hajdini kar obiščite. Pravi, da ji je bila letošnja zima naklonjena in da kaže dobro za njene sadike. Rada bo poklepetala z vami, vam dala nasvet in potrudite se, kajti ko boste prišli naslednjič, vas bo zagotovo vprašala, kako vam uspevajo njene sadike, in še zlagati se ji ne boste mogli, ker vam bo zagotovo postavila kak- šno takšno vprašanje, da se boste zagotovo izdali, če vam ni uspelo pridelati kakšne zelenjave ... NaV Uspel družabni večer Krajevni odbor Apače na Dravskem polju je pripravil družabni večer ob 8. marcu, dnevu žensk, v prostorih restavracije ODP TGA Kidričevo. Lahko rečemo, da so v svojih namerah uspeli. Njihov mo- to »v veliki krajevni skupnosti se premalo poznamo in družimo«, je v veliki meri uspel. Pokazali so, da se lahko brez vaških meja lepo zaba- vajo in družijo. Naj omenimo to. da je prisotne goste zabaval znani ansambel Prerod, da so pripravili bogati srečelov in uspešno licitacijo odojka. Višek zbranih sr^^dstev bodo namenili gradnji nove samopo- strežne trgovine. Danilo Klajnšek 6 — IZ NAŠIH KRAJEV 23. marec 1989 - TEDNIK Naša uspešna akcija — 10 ton surovin Učenci 7. a in 7. b razreda na kupu zbranih odpadnih surovin; z njimi še tovariš Matjaž Neudauer, medtem ko je tov. Jože Kramberger na drugi strani; on je sprožil fotografski aparat. Na fotografijismo učenci sed- mih razredov OŠ bratov Štrafeia Markovci pred kupom železa, saj si hočemo z lastnim trudom pri- služiti denar za končni izlet. Naši starši se sicer zelo trudijo, da bi nam omogočili čim boljše življe- nje, vendar nam vsega v današnji situaciji ne morejo omogočiti. Vsak dan smo se mučili ob iska- nju železa v raznih odpadnih ja- mah in s tem smo storili tudi ne- kaj dobreba za naravo. V četrtek, 2. marca, pa smo vse zbrano železo pripeljali pred na- šo šolo in od tam na »odpad«, da bodo iz njega naredili nekaj koristnega. Če nam bo ta akcija uspela, jih bomo naredili še več. Izvedeli smo, da smo nabrali 10 ton odpadnih kovinskih surovin. Vesna Strelec, Marija Forštnarič, dopisni krožek na OŠ Markovci 40 LET PROSVETNEGA DRUŠTVA GRAJENA! 'j Ljubiteljska kultura \ se zivi V nedeljo popoldan so v domu Franca Krambergerja v Grajeni s premiero igre Zeljka Kozinca Tepeni inšpektor slovesno proslavili 40-letnico Prosvetnega društva. Ob tej priložnosti so z razstavo pred-^ stavili štiri leta dela društva. Kar 25 gledaliških predstav so zaigrali, < da vseh tistih prireditev, na katerih so sodelovali, sploh ne našteva-' mo, koncerti pevskih zborov še vedno odmevajo v ušesih in ubrano j petje še zlepa ne bo utihnilo, saj se pripravljajo tudi na ustanovitev; ženskega pevskega zbora. ' Na slovesnosti je tajnik Zveze kulturnih organizacij podelil Lin-^ hartove značke za deset-, dvajset- in tridesetletno delo na gledališkem področju. Slavnostni govornik je bil Janez Belšak, predsednik OK' ZKS in hkrati tudi predsednik organizacijskega odbora ob 40-letnem.| jubileju. Prebrali so tudi brzojavki generalnega pokrovitelja — kole-i ktiva Ivana Gomilška (pomagali pa so še Les, Agis in mnogi drugi) in' njihovega rojaka — pisatelja Ivana Potrča. NaV V BUČKOVCIH IN ZAMUŠANIH Koncert iz naših krajev Minuli konec tedna sta bila na našem območju kar dva Koncerta iz naših krajev, oba zelo uspela in odlično obiskana. V soboto so v Bučkovcih obiskovalci pozdravili ansambla Trim in Ivana Ruparja, domače godce in pevce ter Marjana Robleka-Ma- tevža in Borisa Kopitarja. Dan kasneje, v nedeljo, pa seje poslušalcev trlo v gasilski dvora- ni v Zamušanih. Nastopili so ansambli Ivana Ruparja, Viničarji in F*tujskih pet, mešani pevski zbor PD Ruda Sever iz Gorišnice ter seve- da humorist Matevž in voditelj Boris. Še enkrat naj poudarimo, da sta prireditvi navdušili in da bo na tem območju še nekaj podobnih. Z nastopa Viničarjev v Zamušanih Humorist Matevž in voditelj Boris pred prepolno dvorano v Zamušanih. (Fotografiji: Laura, Gorišnica.) DESETI OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA POLENŠAK Praznik, dom in skrb za lepo in čisto okolje Minuli konec tedna so bili zelo deja- vni tudi polenški turistični delavci. V nedeljo, 19. marca, so se zbrali v pro- storih še nedograjenega turističnega doma. Občni zbor je tokrat prvič zase- dal v novih prostorih. Udeležilo se ga je več kot petdeset članov, od gostov pa: Janez Pograjc, predsednik mari- borske Turistične zveze, in Anton Purg, predsednik občinske Turistične zveze Ptuj. Mimica Šegula, dosedanja predsednica društva (vodila gaje skoraj četrt stoletja), je skrbno opisala lanskoletne aktivnosti društva in praznovanje 25-letni- ce. Kljub nekaterim težavam je društvo dobro delalo in doseglo nekaj lepih uspehov. Zatika pa se pri gradnji doma, in to že do- bri dve leti. Inflacija ne dela v korist prizadevnih polenških tu- rističnih delavcev. Izkupiček od vsakoletne prireditve je premaj- hen, da bi lahko dokončali svoje načrte. Nekaj denarja je društvo prejelo tudi od občinske Turisti- čne zveze, vendar tudi tega de- narja ni bilo dovolj. Precej je društvo naredilo pri čiščenju okolja in ohranjanju iz- virnosti pokrajine. Že od vsega začetka pa je njegovo delo v ce- loti vpeto v življenje in delo kra- ja. Zahvaljujoč vsakoletni prire- ditvi — prazniku žetve z razstavo kruha in pogač — je postal Po- lenšak znan v Sloveniji in zunaj nje. Mimica Šegula je ob koncu svojega poročila zaželela, da bi kljub vsem težavam le kmalu odprli vrata turističnega doma. Na nedeljskem zboru so se po- lenški turistični delavci ganljivo poslovili od svoje dolgoletne predsednice, ki želi malo počit- ka, in izrazili upanje, da jim bo po svojih močeh še naprej poma- gala. Društvo bo v bodoče vodila Stanka Kovačič, podpredsednik je Edi Cvetko, blagajničarka Pri- da Brenčič in tajnik Stanko Plohi. Janez Pograjc, predsednik ma- riborske Turistične zveze, je čla- ne polenškega turističnega dru- štva pozdravil v imenu Turisti- čne zveze Slovenije in maribor- ske zveze. Povedal je, da so po- nosni na uspehe tega društva, polenško pa je tudi edino v Slo- veniji, ki ima svoj dom. Posebej je pohvalil njihov odnos do oko- lja. V turizmu naj bi Slovenija v bodoče več dosegla, trg naj bo odločilen, ne pa najrazličnejši sporazumi in monopoli. V Mariboru bo septembra mednarodna turistična prireditev Cvetje-sadje-vino 1989, na kateri pričakujejo tudi udeležbo turisti- čnega društva Polenšak. Janez Pograjc je Polenšanom zaželel, da bi tudi letos uspeli s svojo ju- lijsko prireditvijo. Anton Purg, predsednik občin- ske Turistične zveze Ptuj, je go- voril o akciji Turistične zveze Slovenije za najbolj urejeni kraj. Lani je Polenšak tekmoval v sku- pini manjših turističnih krajev. Med 136 kraji in naselji se je z oceno 3,6 točke od možnih petih uvrstil na deseto mesto. S temi prizadevanji rtaj bi turistični de- j iavci nadaljevali, s tem pa bodo koristili sebi in kraju. Letos bodo Polenšani vse sile vložili v organizacijo tradicional- nega praznika žetve, še naprej bodo skrbeli za čisto in lepo oko- lje in si prizadevali za dograditev doma. Tudi letos kmečki praznik Turistični entuziasti na Destrniku so se povezali pred devetimi leti, ko so ustanovili turistično društvo. V njem dela okrog osemdeset članov. Več kot po- lovica se je udeležila sobotnega zbora, na katerem so ocenili delo v prejšnjem letu in sprejeli osnove delovanja za letos. Najbolj se bodo trudili pri organizaciji tradicionalnega kmečkega prazni- ka. Ta bo predzadnjo avgustovsko nedeljo. Na njem bodo prikazali že opušče- na in zdajšnja kmečka opravila in navade. S praznikom bodo povezali podelitev priznanj za najbolj urejeno kmečko dvorišče. S tem želijo pri svojih članih in drugih krajanih spodbujati skrb za lepo in čisto okolje ter prizadevanja za ohra- njanje izvirnosti pokrajine. Do praznika želijo v svoj dom napeljati vodo in elektriko. Še najbolj si želi- jo postaviti kmečko krušno peč, v kateri naj bi že ob prazniku pekli kruh in so- čne gibanice. Da bodo ti načrti postali stvarnost, bo vsak član prispeval trideset prostovoljnih delovnih ur. Na zboru so se tudi odločili, da bodo ustanovili krožek turističnega pod- mladka. Ta naj bi se že udeležil festivala turističnih podmladkarjev, ki bo maja v Ptuju. Zbor je ocenil, daje društvo v prejšnjem letu vzorno sodelovalo s kraje- vno skupnostjo in gasilsko organizacijo. V imenu Občinske turistične zveze je destrniške turistične delavce pozdravil Anton Purg. MG Jože Vrbnjak — osemdesetletnik Le kdo bi mu prisodil 80 let, še vedno delavnemu Jožetu Vrbnja- ku, ki je še vedno telesno čil in bistrega duha. Pogosto opravi kako delo iz svojega krojaškega poklica, vozi avto, urno stopa po vsakodnevnih opravkih, pri tem ga tudi stopnice ali pot navkre- ber prav nič ne ovirajo. Toda po- gled v osebne dokumente pove, da je bil rojen 8. marca 1909 v Terbegovcih, KS Videm ob Ščav- nici. Veliko ima svojcev, znancev in prijateljev, z njimi je prosla- vljal 80-letnico po skupinah. Prejšnji ponedeljek pa je našel tudi čas za tale pogovor. Kam po osnovni šoli je vsako- letno vprašanje mnogih mladih. Ali je bilo tako tudi v letih vaše mladosti? Jože Vrbnjak: »Zame osebno tudi, ne pa za večino mladih na podeželju. Ti so v glavnem osta- jali doma. Bil sem otrok kmečkih staršev. Osnovno šolo sem obi- skoval pri Sv. duhu na Stari Go- ri, bila je 6-razredna podružni- čna šola. Leta 1923 sem jo kon- čal, veselil me je krojaški poklic, zato sem šel za vajenca v Zagreb. Leta 1927 sem postal krojaški pomočnik in delal predvsem v Zagrebu. Medtem sem v letih 1932-33 odslužil vojaški rok v Sarajevu.« Kdaj ste prišli v l*tuj? Jože Vrbnjak: »Leta 1935, ta- krat sem se tudi poročil. V l*tuju sem začel samostojno krojaško obrt. Delavnico sem imel na Srb- skem trgu v stari hiši, ki jo je po- tem kupil Lenart, jo porušil in zgradil tovarno perila Delta. Jaz sem potem dobil prostore za de- lavnico v Prešernovi ulici in tam delal do okupacije. Okupatorska oblast meje preselila na Minorit- ski trg, danes Trg svobode.« Sodelovali ste v naprednem delavskem gibanju. Kdaj ste se srečali z njim? Jože Vrbnjak: »Takoj, ko sem prišel v Ptuj. Krojač in komunist Mirko Bezjak me je vključil v društvo Svoboda. Tam sem sode- loval predvsem v tamburaškem zboru. Bil sem tudi delegat na zletu Svobod v Celju poleti 1935. Svoboda je v Ptuju imela dram- sko sekcijo, pevski in tamburaški zbor. Skoraj mesečno smo imeli kulturne prireditve, največ v dvo- rani stare ptujske kasarne, ki je bila med vojno porušena. Naše prireditve so bile vedno pod nad- zorstvom policije. Po zletu v Ce- lju je bila Svoboda prepovedana, takoj je bila ustanovljena Vza- jemnost in v njenem okviru smo nadaljevali kulturno delo. V ti- stem času so se vse bolj začeli šo- piriti tudi kulturbundovci, zato smo bili organizatorji in izvajalci številnih akcij proti njim, to je proti nacizmu.« Kako ste doživljali okupacijo? Jože Vrbnjak: »Težko, enako kot vsi drugi, ki so hoteli ostati zavedni Slovenci. Že leta 1941 sem postal sodelavec OF. Pove- zal me je skojevec Franc Grabar, ki je bil krojač v moji delavnici in že leta 1941 ustreljen kot talec. Tudi jaz sem bil 3 mesece zaprt, vendar mi niso niogli dokazati nič konkretnega. Še naprej sem zbiral razno pomoč za OF in par- tizane, zlasti od leta 1943 dalje. V letu 1944 so me hoteli mobili- zirati k vermanom. Nisem šel in sem se skril. Našli so me in zapr- li v taborišče, najprej v Rogozni- ci, potem do osvoboditve v Str- nišču.« So vas od tam osvobodili par- tizani? Jože Vrbnjak: »Ne. Nekaj dni pred kapitulacijo mi je uspelo priti ven. Povezal sem se z aktivi- sti OF in pripravljali smo se na osvoboditev Ptuja. Ko je prišla, ni bilo časa niti za spanje. Straži- li smo trgovine in obrate, da niso bolgarski osvoboditelji vsega od- nesli. Potem je bilo veliko dela pri obnovi in gradnji ljudske oblasti. Že septembra 1945 sem bil sprejet v KP, bil sem član mestnega odbora OF, potem okrajnega izvršnega odbora kot poverjenik za lokalni promet, potem poverjenik za delo do leta 1950. Takrat sem šel nazaj v svoj poklic. Delavnico sem izročil družbi in bil imenovan za držav- nega obrtnega mojstra, bil sem drugi s tem nazivom v Sloveniji. Iz te delavnice je potem nastalo podjetje Krojaštvo moda Ptuj, ki sem ga vodil vse do svoje upoko- jitve v letu 1966.« Kako je bilo po osvoboditvi z vašimi kulturno-prosvetnim de- lom? Jože Vrbnjak: »Kmalu po os- voboditvi je bilo ustanovljeno delavsko prosvetno društvo Svo- boda. Prevzeli smo opustošen Narodni dom, ga za silo obnovili in v letu 1946 že začeli priredi- tve. Tamburaški zbor smo usta- novili leta 1947; v njem sem igral 40 let, sedaj pa že kako leto ne hodim več na vaje. To je napor in sem se enostavno naveličal, čeprav mi prsti še niso otrdeli.« Delali ste tudi kot funkcionar v DPD Svoboda Ptuj. Jože Vrbnjak: »Za Karlom Korenom in Francem Hriberni- kom sem bil 15 let predsednik DPD Svoboda Ptuj. V tem času smo drugič obnovili Narodni dom in mu dali sedanjo notranjo obliko. Pri tem sta nam veliko : pomagala Lojzka Stropnik, ta- j kratna predsednica občine, in ; načelnik Anton Purg.« i Kot se spominjam, ste opra- j vljali tudi vrsto raznih političnih funkcij v sindikatih, v ZK in drugje. Dejavni ste bili tudi po odhodu v pokoj. Kako je danes? Jože Vrbnjak: »Res sem bil vseskozi politično aktiven, le zadnjih pet let že nekoliko manj. Naj delajo mlajši.« Se strinjam. Kako pa sprem- ljate današnja družbena dogaja- nja? Jože Vrbnjak: »Redno sprem- ljam, vendar z grenkobo v srcu. Vse se je tako spremenilo, posta- lo tako zapleteno. Kaj vse smo nekoč želeli, za kaj vse smo se iskreno zavzemali, z navduše- njem delali; in kam smo danes prišli? Odgovora preprosto ne vem! Hlastanje po materialnih dobrinah nam je pokvarilo mora- lo, tovarištvo, čut do sočloveka.^ TURISTIČNI DELAVCI NA DESTRNIKU ZBOROVALI Jože Vrbnjak — 80 let življenja in 65 let dela. (Foto: M. Ozmec.) Vseeno pa smo veliko naredili. Preveč radi pozabljamo, kje smo začeli leta 1945.« O tem bi lahko veliko govori- la, pa pustiva, naj razmišlja vsak zase. Kako ste praznovali svoj vi- soki življenjski jubilej? Jože Vrbnjak: »Dobro, skoraj ves teden. Veliko prijateljev in znancev mi je prišlo čestitat, tudi delegacije občinskega odbora ZZB NOV, odbora sindikalnih aktivistov, KS Olge Meglic itd. Posebej sem imel srečanje z vse- mi nečaki; kar 13 jih je po števi- lu. Vse dni je bilo v mojem domu v Keleminovi I v Ptuju živah- no.« In kaj si predvsem želite za na- prej? Jože Vrbnjak: »Osebno si že- lim, da bi bil še naprej enako zdrav. Družbi pa želim, da bi se spet obrnilo na pravo pot, da bi zavladal resnično pošteni sociali- zem, ki mu pravimo tudi po meri ljudi.« Še sva govorila o dogodkih iz preteklosti in sedanjosti, tudi o njegovih družbenih priznanjih. Povedal je, da je nosilec več dr- žavnih odlikovanj, posebno pa je ponosen na najvišji republiški priznanji — zlati znak Svobode in zlati znak ZSS. Dobil je tudi plaketo občine Ptuj in številna druga priznanja. Jožetu Vrbnjaku čestitamo in se pridružujemo njegovim že- ljam! Franc Fideršek TEDNIK - 23. marec 1989 IZ NAŠIH KRAJEV — 7 GLEDALIŠKE PREMIERE MINULEGA TEDNA Dama iz Maxima, Otroka reke, Tepeni inšpektor Ljubiteljske gledališke skupi- ne ptujske občine so nam v mi- nulem tednu predstavile kar tri premiere. Delavsko prosvetno društvo Svoboda Ptuj je s svoji- ma dvema gledališkima skupina- ma zaigralo Damo iz Maxima in Otroka reke, Prosvetno društvo Grajena pa Tepenega inšpektor- ja. DAMA IZ MAXIMA Radoživa komedija Georgesa Feydeauja Dama iz Maxima je navdušila občinstvo. Komedija, polna spletk, zamenjav, intrig, si- tuacijske komike, igra, v kateri se lahko gledalec uro in pol od srca nasmeje. Predstava zasluži pri- znanje kot celota in vsak posa- meznik, ki je prispeval k njene- mu nastanku. Obe nosilni ženski vlogi, igra- ta ju Jasmina Preac in Dragica Krajnc, sta bili več kot posreče- no izbrani, njuni kreaciji pa se že spogledujeta s profesionalnostjo. Tudi moškim igralcem ni kaj oči- tati. Racionalna scena, dopadlji- vi kostumi in odlična režija Branke Bezeljak-Glazer. Gleda- lišče Delavskega prosvetnega društva Svoboda je znova doka- zalo, da je gledališka tradicija v Ptuju še živa, da nam entuziazma ne manjka. Kar pa je vredno še posebne pozornosti: želja po do- brem gledališču, kakovostnih predstavah, hotenje služiti bogi- nji Taliji. Komedijo so igrali: Jasmina Preac, Dragica Krajnc, Srečko Lah, Oto Mesaric, Boris Mioči- novič, Daša Štefanec, Metod Pe- klar, Vojko Belšak, Igor Krajnc, Iris Zupane, Natalija Mesaric, Mojca Žirovnik, Stane Pal in Dušan Orešek. Drugi, ki so po- magali: Silvo Uec, Marjan Pišek, Mišo Damiš, Irena Toplak, Sa- mo Dzurovič in Ivo Ciani. Reži- serka Branka Bezeljak-Glazer. Sponzorstvo predstave je prev- zela Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič iz Kidričevega. OTROKA REKE Lirični tekst, dramatizirana poezija Daneta Zajca Otroka re- ke, ki so jo na sobotni premieri zaigrali člani Gledališča III in Plesne skupine T4, je bila prese- nečenje v vseh pogledih. Tekst, ki ga je Dane Zaje napisal pred devetindvajsetimi leti, je tekst o ljubezni, o iskanju smisla življe- nja, o minevanju, rojevanju ... Neverjetno, kako so se mladi, pretežno srednješolci, vživeli v besedilo, ga doumeli in poustva- rili v čudoviti predstavi, ki nam je predstavila gledališče, ki ni običajno. Režiserka Branka Be- zeljak-Glazer je mlade znala poi- stovetiti z izpovedjo avtorja, uspela je prepričati igralce, vseh je kar 28, uspela je prepričati gle- dalce. Presenečenje predstave je go- tovo Helena Peršuh, ki je prvič stopila na gledališke deske in vlogo Reke zaigrala tako suvere- no, doživeto in prepričljivo. Tudi Dan, ki ga je zaigral Vojko Bel- šak, ne zaostaja. Oba srednješol- ca, pa vendar sta zaigrala kot iz- kušena človeka v življenju in kot izkušena igralca ter predstavila poezijo Daneta Zajca kot gleda- liško igro. Zares lepa predstava, igra so- dobnega gledališkega izraza, ki izvablja iz mladih tisto skrito energijo in željo po igranju, ki zagotavlja ptujskemu gledališču tudi v prihodnje živo gledališko dejavnost. Igralcev je res preveč, da bi jih tukaj vse našteli. Predstavo pa so Otroka reke Dama iz IVIaxima Tepeni inšpektor poleg njih in režiserke Branke Bezeljak-Glazer pomagali ustva- riti še Majda Fridl Grah — gib, Stanka Vauda — likovna opre- ma, Mira Mijačevič, Darja Ko- ter, Mišo Potočnik — svetovalci ter Tomaž Bezjak, Matjaž Mur- ko, Vlado Durica in Janez Fridl, ki so skrbeli za tehniko. TEPENI INŠPEKTOR Ob 40-letnici svojega obstoja je Prosvetno društvo Grajena v nedeljo na premierni predstavi zaigralo delo Željka Kozinca Te- peni inšpektor. Kriminalistična komedija, polna ironije in ži- vljenjskih resnic o tisti drugi, temni podobi življenja. Življenja, s katerim se inšpektor Kos sreču- je vsak dan. Upodobil ga je Mir- ko Vaupotič, — doživeto, z izku- šenostjo igralca, ki so mu gleda- liške deske drugi dom že več kot dvajset let. Kljub temu da se v igri prizo- rišča nenehno menjajo, teče igra tekoče, slike se diskretno, skoraj neopazno menjujejo, scena je funkcionalna, pa vseeno polna in vsebinsko izredno dopolnjuje dogajanje na odru. Režiserka Marija Vaupotič je z ansamblom uspela postaviti in predstaviti delo kriminalistične- ga inšpektorja na eni in ljudi, ki se srečajo z zločinom, na drugi strani. Polna dvorana doma Franca Osojnika je hvaležno sprejela domače ustvarjalce in jih nagradila, kot sami pravijo, z najlepšim priznanjem — burnim aplavzom. Igrali so: Mirko Vaupotič, Li- zika Cvetko, Justa Vujnovič, Franci Vaupotič, Tanja Cvetko, Janez Kokol, Milan KrojsI, Mar- jan Bezjak, Branko Polanec, Ro- man Očišnik, Hugo Šneberger, Simona Lacko in Janko Mesa- rec. Pri predstavi sta pomagala še Igor Toplak in Tatjana Kokol; režija Marija Vaupotič. Vse tri predstave bodo zaigrali tudi na 12. srečanju gledaliških skupin občine Ptuj, ki se je priče- lo že v torek s predstavo Prosvet- nega društva Vitomarci — Tone- ta Partljiča Ščuka, da te kap. Druga predstava tega dne je bila Spi, deklica, Johna Knittla v iz- vedbi Prosvetnega društva Destr- nik. Včeraj so nastopili Grajen- čani. Srečanje gledaliških skupin se bo nadaljevalo prihodnji te- den v torek s predstavo Otroka reke, v sredo, 29. marca, se nam bo predstavilo Gledališče DPD Svoboda Ptuj z izborom Cankar- jevih del Iz močvirja se je vzdi- gnil. Naslednji dan bo Prosvetno društvo Francka Kozela Cirkula- ne zaigralo Emila Freliha Vrnil se je in v petek bomo videli še Damo iz Maxima. Vsi, ki delajo in še vztrajajo v ljubiteljski kulturi, zaslužijo pri- znanje, priznanje še posebej za- to, ker tudi in predvsem na tak način ohranjajo identiteto naro- da, pa čeprav na račun svojega prostega časa, na račun svoje lju- bezni do gledališča, petja, igra- nja tega ali onega instrumenta. Pri gledaliških predstavah, ki smo jih videli, smo z doseženim lahko zadovoljni (Otroka reke, Tepeni inšpektor, Dama iz Maxi- ma), pa naj gre za sceno, likovno opremo, kostume, režisersko de- lo in z večino igralcev. Pri sled- njih, kljub temu da gre za ljubi- teljsko delo, pa pri nekaterih vendarle preveč moti jezik, izgo- vorjava, narečje. Do neke mere še gre razumeti zagnanost tistih, ki jim slovenski knjižni jezik de- la težave, pa vendar težko verja- memo, da bi na primer zborovo- dje soglašali, da vzamejo v zbor kakšnega pevca brez posluha. Mogoče bi kazalo v prihodnje bi- ti pri izbiri igralcev bolj izbirčen, kadar gre za jezik. To ni kritika, je le želja po lepi slovenski bese- di, še posebej kadar se ta sliši z gledališkega odra. NaV SKUPŠČINA OBČINSKE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA Dejavnost, o kateri premalo vemo Občinska organizacija Rdečega kri- ža Ptuj je lani imela nekaj manj kot devetnajst tisoč članov, od tega več kot polovico mladih. Na krvodajal- skih akcijah je v tem letu sodelovalo 3154 krvodajalcev iz organizacij zdru- ženega dela in 876 iz krajevnih orga- nizacij Rdečega križa. Poleg tega je vodila vrsto drugih humanitarnih ak- cij skladno s svojim poslanstvom in sprejetim štiriletnim programom. Na sobotni skupščini je sodelovalo 22 delegatov iz krajevnih organizacij Rdečega križa od 32, kolikor jih delu- je v ptujski občini. Razpravljali so o štiriletnem delu — o dejavnosti v ob- dobju 1984-1988. Po besedah sekre- tarke občinske organizacije Rdečega križa Marije Gnilšek je ton celotni dejavnosti dajala 40-Ietnica obnove in delovanja Rdečega križa Slovenije, 125-letnica Rdečega križa Slovenije in 35-letnica prostovoljnega, anonim- nega in brezplačnega krvodajalstva. Mirnodobna dejavnost Rdečega križa je take narave, da krepi moč SLO in DS ter pripravljenost ljudi za delova- nje v izrednih razmerah. Izobraževal- nega programa se je v 145 različnih tečajih udeležilo 3995 občanov. Rdeči križ je usposobil 166 bolničarjev, 241 pomožnih bolničarjev, preverjanja znanja iz prve pomoči za voznike mo- tornih vozil pa se je udeležilo 5492 kandidatov, večinoma mladih. V teh letih je pričelo delati nekaj postaj Rdečega križa. Zelo dejavni so v Cirkovcah, kjer na območju kraje- vne skupnosti delajo tri postaje. Odprte so ob nedeljah. Njihovemu zgledu naj bi sledili tudi drugod. V postajah Rdečega križa naj bi delali pošteni in zaupni ljudje. Tistim, ki že- lijo pomoč — v teh kriznih časih jih je veliko, pa tudi v bodoče jih bo še več — je najtežje priznati, da so revni, da potrebujejo pomoč. Na področju zdravstvenovzgojne dejavnosti so v minulem obdobju naj- več naredili za napredek osebne in splošne higiene ter varstva okolja. Ukvarjali so se tudi z vprašanji boja proti kajenju, alkoholizmu in z dru- gim. Dejavni so bili tudi mladi člani Rdečega križa, posebej tisti iz osnov- nih šol. Mimica Korpar se je zavzela, da naj bi takšno aktivnost dosegli tu- di pri srednješolcih; te bi morali bolj kot doslej pritegniti v delo občinske organizacije Rdečega križa. Dejavnost Rdečega križa je huma- na, namenjena je človeku. Zanjo bi se moral ogreti sleherni, zlasti še sedaj, ko je družbena kriza na višku. Prav tako bi o njegovi dejavnosti javnost morala več vedeti. Frtnc Potočnik, član nadzornega odbora občinske or- ganizacije in delovni predsednik so- botne skupščine, je med drugim dejal, da mladim pogosto delamo krivico, ko jih vseprek »obtožujemo«, skoraj Občinska organizacija Rdečega križa Ptuj se je s sklepom sobotne skupščine vključila v tekmovanje organizacij Rdečega križa Sloveni- je pod naslovom »Higiena in zdra- vo okolje — vir zdravja.« Tekmo- vanje bo v času od prvega aprila do prvega junija. Vanj se poleg članov Rdečega križa lahko vključijo vsi, ki delujejo na področju varstva okolja, zdravstvenega varstva in želijo napredek osebne in splošne higiene. nič ali pa zelo malo pa povemo, kaj naredijo koristnega že v sami organi- zaciji. Žalika Obran, dosedanja predsed- nica občinske organizacije, je pred- stavila program dela, ki se v osnovah ne razlikuje od »železnega« progra- ma. Letos bodo imele prednost aktiv- nosti pri ustanavljanju in razvijanju postaj Rdečega križa v krajevnih skupnostih, higienske akcije in akcije čiščenja okolja ter zdravstvenovzgoj- no in prosvetno delo. Sobotna skupščina je bila volilna, razrešili so dosedanje vodstvo in izvo- lili novo. Občinsko organizacijo bo tudi v novem mandatu vodila Zatika Obran, podpredsednica je Betka Šo- štarič in tajnica Marija Gnilšek. Pred- sedstvo občinske organizacije šteje petnajst članov, novi član je predstav- nik Srednješolskega centra. Na sobotni skupščini so se znova izkazali mladi člani Rdečega križa iz krajevne organizacije bratov Reš. Pri- pravili so kulturni program. Anka Osterman, direktorica Centra za soci- alno delo v Ptuju, pa je udeležencem predstavila socialno stanje prebival- cev ptujske občine. To se je v prejš- njem letu močno poslabšalo. MG Nogometna pot Franca Panikvarja Nogomet je specifična športna panoga. Bolj kot se v tej panogi govori o uspehih in padcih, o do- govarjanju rezultatov, črnih fon- dih itd, enako, če že ne večjo šte- vilo navdušencev ima. To se vidi na tekmah že v osnovnih ligah. Nogomet je v ptujski občini po- sebnost zase, toda o tem kdaj drugič. Vsem ljubiteljem te igre je zna- no ime Franca Panikvarja, dol- goletnega igralca in kapetana Slovo, vendar veder pogled v prihodnost nogometa. (Posnetek: Ludvik NK Aluminij iz Kidričevega. V dolgi in bogati športni karieri je doživel veliko vzponov, pa tudi športnih neuspehov. Po dolgih letih igranja se je odločil, da se ne bo več tako aktivno ukvarjal z nogometom, in je v vrstah Alu- minija zapustil svoje mesto mlaj- šim. Priložnost za dostojno slovo od akrivnega igralca NK Alumi- nij je bila tekma z zagrebškim pr- voligašem. Na tej tekmi ob viso- kem jubileju kluba so se od nje- ga poslovili soigralci, člani klu- ba, pa tudi navijači Aluminija, ki niso pozabili njegove požrtvoval- ne igre. Po zelo dolgem stažu v svojem matičnem klubu je težko ob šopku cvetja in skromnem da- rilu reči; Zbogom, moj najdražji dres, spomini, lepi trenutki, pri- jatelji. V rdeče-belem dresu je pričel nastopati 1964. leta v ekipi pio- nirjev skupaj z Lončaričem, F. Hojnikom, Colnaričem, trener pa je bil Strehar. Za NK Alumi- nij je odigral čez tisoč tekem. Njegov staž je znašal 24 let v vseh starostnih kategorijah ter na vseh nivojih tekmovanja razen v prvi ligi. Prvo tekmo za moštvo je kot mladinec odigral proti eki- pi Trešnjevke iz Zagreba. Po nje- govih besedah so bili zanj kot mladega igralca mešani občutki. Vendar pa se v žaru tekme poza- bi na strah in tremo. Po raznih spremembah tekmovalnega siste- ma je ekipa Aluminija igrala v raznih rangih tekmovanja. Bila je vedno v vrhu prvenstvenih raz- predelnic. Velika vztrajnost in tovariški duh sta pripomogla k uvrstitvi ekipe v slovensko nogo- metno ligo, kljub temu da mogo- če po igralskem kadru niso bili kvalitetnejši od drugih ekip. Po mnenju Franca Panikvarja bi vr- sta Aluminija težko izpadla iz slovenske nogometne lige, če bi v svojih vrstah imeli tako dobrega vratarja, kot je bil Vogrinec. Zal smo to v klubu opazili prepozno. Tudi iz vzhodnoobmočne lige ne bi smeli izpasti, saj igralska zasedba ni doživela večjih spre- memb glede na ekipo v slovenski nogometni ligi. Žal se je tudi to zgodilo. Na vprašanje, kako do ponov- nega napredovanja v višji rang tekmovanja, pa je Franc Pani- kvar odgovoril: »Samo z redom in disciplino, s sodelovanjem so- sednjih klubov ter z močno orga- nizacijo klubov. Osnovni pogoj pa je kvalitetno delo z mlajšimi selekcijami. Po mojem mnenju bi nogomet ptujske občine moral imeti predstavnika v SNL ter enega v OCL. To pa je doseglji- vo z dobrim delom v klubih.« Še in še bi lahko zapisali o dolgi karieri Franca Panikvarja. Veliko igralcev je z njim nastopa- lo, veliko je bilo pomembnih te- kem, šal, anekdot in zgodb. Lah- ko pa mimo zapišem, da je po svojem pristopu kot igralec ama- ter p>okazal pravi profesionalni nastop ter mu je bila vsaka tek- ma enako pomembna. V njego- vem športnem udejstvovanju mu lahko zaželimo veliko sreče in iz- rečemo velik nogometni hvala. Danilo Klajnšek 8 - ZA KRATEK ČAS 23. marec 1989 — TEDNIK DELEGAT Dober Jen! Cvetna nedela Je za nami, zaj pa bomo začeli Jorho za pisanke mešati. Jajca so že priprovlena, kurečja, seveda, da ne bi ženske na kaj drugega mislile. Navsezodjo pa so toti svetki lepi ljudski običoji. S cvetjon se spunimo na spomladansko prebujanje narave in človeškega živleja, z vejko nočjo pa na Kri- stusovo in nasploh človeško trpleje. Zodja leta smo si še posebno v naši domovini čin duže boj s tistimi mukami podobni, saj nas vsoki den z rastjo cen na križ pribijajo. Eni so že čista skrvaveli, pa tudi meni bode skoro transfuzija potrebna. Saj vete (ali pa tu- di ne vete), da je to tista zadeva, če maš sam premalo krvi in ti jo spustijo v žile od drugega darovalca. S totimi zadevami se ukvor- jajo krvodajalci, ptujski transfuzijski oddelek in dohtari. Moren vam povedati, da sen tudi jaz krvodajalec. Dvajsti- krot sen že da prostovoljno kri, tek eno petkrot pa so mi jo na ve- selici neprostovoljno spustili notr v hlače in za rohačo. Saj vete, kak provimo Prleki, Haložani in tudi Kujleki: »Kri v luft, čreva na plot. . .!« Vete, negda je tak bilo, da neje bila prova veselica, če si neje keri črev v šurci domu nesa. Gnešji den pa je, hvala bogeci in drugin svetnikom, tak, da nega več tistih ta provih pretepov z branovleki, ročicami in drugimi hladnimi orožji. Tisti ta mlajši vena itak več ne vete, kaj je to branovlek in kaj je ročica. Pitajte svoje ta store, pa vam bodo povedali, jaz gnes neman cajta za razloga. Lehko van samo poven, da man na glovi posledice od ročice, na hrbti pa od branovleka. Pa saj vete, kak poje tista pe- sem: Vsak kmetic ma svoje veselje, najboljšo je kislo zelje (seve- da, če je klobosa poleg.) Pa bodi zadosti za gnes. Nekaj si še moremo prišparati do drugega tjedna. Upam, da bomo do tečas še živi in zdravi — v stali pri kravi. Te pa srečno! Vaš LVJZEK. TEDNIK — 23. marec 1989 ZA RAZVEDRILO - i 10 — ŠPORT IN DRUŠTVA 23. marec 1989 - TEDNIK KOŠARKA ID Jezica— Ptuj 91:72 Igralci f*tuja so v Ljubljani, sredi prvega polčasa povedli z rezultatom 27:20, vendar so konca polčasa niso uspeli zadržati priigrane prednosti. Dobili so ga domačini z rezultatom 47:33. Tudi v nadaljevanju so gostitelji ob izdatni pomoči sodnikov prednost iz prvega polčasa le še povečali. Koše za Ptujčane so dosegli: Ro- bert Kotnik 21, Sulic 20, Vlah 7, Ca- brijan 8, Ploj 6, Marčič 4, Damiš 3 in Soda 3. V soboto, 25. marca, se bodo Ptuj- čani ob 17. uri v dvorani Center po- merili z ekipo Kopra. MG Naslov v Ljubljano Namiznoteniški klub Pelovia Ptuj je organiziral državno ekipno prven- stvo v namiznem tenisu za pionirke. Tekmovanja se je udeležilo dvanajst ekip iz vseh krajev Jugoslavjje, razen s Kosova in iz Makedonije. Žal na dr- žavnem prvenstvu niso sodelovale do- mače igralke, ki bi sicer po svoji kva- liteti zasedle visoko mesto. Srečanja na turnirju so bila zelo borbena. Po predtekmovalnih bojih so bile ekipe razvrščene po skupinah in igrale za uvrstitve od I. do 4., 5. do 8. in od 9. do 12. mesta. Še najbolj so bili zanimivi boji v fi- nalni skupini. Vse do zadnjega sreča- nja se ni vedel prvak. Ekipa Miškine iz Zagreba je zelo dobro pričela sre- čanje proti ekipi iz Jajca, povedli so že s 3:1, naslov državnih prvakinj se je Zagrebčankam že nasmihal, toda pionirke iz Jajca so na koncu slavile ter tako omogočile pionirkam Kovine Olimpije iz Ljubljane, da / veliko sre- če postanejo državne prvakinje. Rezultati skupine od I. do 4.: Mi- škina Semedela I :.S, Kovina Olimpi- ja Jajce 5:3, Semedela Jajce 3:5, Miškina Kovina Olimpija 5:4, Ko- vina Olimpija Smedela 5:4 in Jaj- ce Miškina 5:3. Vrstni red: I. Kovi- na Olimpija, 2. Jajce, 3. Semedela, 4. Miškina. Rezultati skupine od 5. do 8.: Voj- vodina-Primex 5:2, Ilirija Borac 5:1, Vojvodina Borac 5:0, Primex Ilirija 5:2, Ilirija-Vojvodina 5:3, Bo- rac— Primex 1:5. Vrstni red: 5. Vojvo- dina Novi sad, 6. Primex Vrtojba, 7. Ilirija Ljubljana, 8. Borac Banja Lu- ka. Rezultati skupine od 9. do 12.: Ze- nica—Rudar 5:4, Sentex Smedere- vo 4:5, Zenica—Smederevo 5:3, Ru- dar- Sentex 4:5, Sentex —Zenica 5:3, Smederevo -Rudar 5:4. Vrstni red: 9. Sentex Senta, 10. Zenica, ii. Smede- revo, 12. Rudar Plevlja. Irener NI K Petovia I*tuj Ivo Pšajd je o prvenstvu dejal: »Kvaliteta žen- skega nami/nega tenisa na tem prven- stvu je slaba. Izstopale so tri igralke, in sicer Sevškova i/ Kovine Olimpije, (ehovinova i/ Seniedele ter igralka Miškine i/ Zagreba. Vendar pa so močno zaostajale /a svt)jirn znanjem. Prijetno je presenetila defenzivna igralka Braluževa iz Semedele. Ituj- ske pionirke tokrat niso nastopile na državnem prvenstvu, pričakovati pa je, da si bodo to uspele priboriti v na- slednjem letu, saj več kot 80 odsto- tkov igralk, ki so nastopile na tem pr- venstvu, prehja v višjo starostno kate- gorijo.« Organizacija prvenstva je bila zelo dobra. Vsi udeleženci so se pohvalno izrazili. Zraven organizatorjev pa so izkazali delavci SŠC I*tuj. Danilo Klajnšek Klub borilnih veščin Ptuj Klub borilnih veščin Ptuj je v marcu organiziral skupaj s klubom iz Ormo- ža I. kolo tekmovanja medobčinske lige pionirjev v borilnih veščin. Tekmova- nje je bilo v osnovni šoli Stanka Vraza v Ormožu, sodelovalo pa je 43 pionirjev in pionirk različnih starosti in kategorij. Sodila sta Vladimir Sitar iz l*tuja in Edi Korotaj iz Ormoža. Tekmovanje si je ogledalo lepo število gledalcev, največ pa je bilo staršev in znancev tekmovalcev. Rezultati: do 25 kg: i. Nikola Bistranovič, KBV Ormož, 2. Barbara Murat, KBV Ptuj, 3. Aleš Jurčec, KBV Ormož, 4. Zdenko Mezgec, KBV Ormož; do 30 kg: 1. Boštjan Murat, KBV Ptuj, 2. Denis Golub, KBV Ruj, 3. Robi Dajč- bauer, KBV Ormož, 4. Tonček Topolovec, KBV Ptuj; do 40 kg: 1, Edi Gajšek, KBV Ptuj, 2. Sebastian Hasaj, KBV Ormož, 3. Ognjen Miličič, KBV Ormož, 4. Andrej Lesar, KBV Ormož; nad 40 kg: 1. Branko Korošec, KBV Ormož, 2. Robi Bezjak, KBV Ptuj, 3. Simon F ras, KBV Ptuj, 4. Franc Kolarič, KBV Ormož. KBV Ptuj bo organiziral v maju II. kolo medobčinske lige; to bo predvido- ma v osnovni šoli Olge Meglic v Ptuju. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Klub borilnih veščin Pluj organizira rekreacijo iz borilnih veščin, posebej samoo- brambe. Rekreacija ho vsak petek ob 18. do 19. ure v osnovni šoli Olge Meglic v Ptuju. Klub borilnih veščin (karate, samoobramba, fullkontakt, semikontakt, tae-kwon do) uvaja tudi treninge z orodji (nun tschaku, palice). vpis novih Članov od 20. marca i989 vsak ponedeljek in sredo med 18. in 20. uro. Vabljeni tekmovalci, tekmovalke, rekreativci - tudi starejši občani! Zvone zinrajh Slovan—Aluminij 4:0 (2:0) v preostalem srečanju slovenske mladinske nogometne lige so mladinci' Aluminija iz Kidričevega gostovali pri vrstnikih Slovana iz Ljubljane. Po zelo težavnem igrišču in ob sneženju so povrh še močno oslabljeni mladinci Alumi- nija klonili z dokaj visokim rezultatom proti zelo dobri ekipi Slovana. Tudi gostje so si pripravili nekaj priložnosti, vendar pa jih niso izrabili. Danilo Klajnšek Predsednik je Erik Berčnik Na letni konferenci so se zbrali delegati 25 klubov, ki so vključeni v Me- dobčinsko nogometno zvezo Ptuj. Vsi prisotni so se strinjali, da se je delo zveze v preteklem obdobju zelo izboljšalo, zato pa ima veliko zaslug sekretar. Za predsednika MNZ Ptuj so izvolili Erika Berčnika, enega izmed ustanovnih čla- nov te zveze. Tekmovanja v MNZ Ptuj se bodo pričela i. in 2. aprila, kot so zapisali v koledarju. Danilo Klajnšek Uspeh šahistov OŠ Gorišnica v soboto, 11. marca, je bilo v Slad- kem Vrhu odigrano šahovsko prven- stvo osnovnih šol mariborske regije. Udeležile so se ga tudi najbolje uvrš- čene ekipe s prvenstva občine Ptuj. Te so svojo občino dostojno zastopa- le. Tako so bili šahisti OS Gorišnica najuspešnejši udeleženci prvenstva. Starejše pionirke te šole so prepričlji- vo premagale vse nasprotnice in se ta- ko uvrstile na republiško prvenstvo. Ugodno so presenetile s 1. mestom mlajše pionirke, saj so bile v povpreč- ju najmlajša ekipa. Prav tako ni nihče pričakoval tako visoke uvrstitve sta- rejših pionirjev, ki so se ves čas ena- kovredno kosali z najmočnejšimi eki- pami in na koncu osvojili enako števi- lo meč točk in šahovskih točk kot drugouvrščena OŠ. Uspeh ekip iz ptujske občine sta dopolnili z osvojitvijo drugih mest ekipi starejših pionirk OŠ Podlehnik in mlajših pionirjev OŠ Toneta Žni- dariča Ptuj. Rezultati: starejše pionirke (9 ekip): 1. OŠ Go- rišnica 16 (30,5); 2. OŠ Podlehnik 11 (19,5); 3. OŠ Malečnik 10(18); 4. OŠ Sladki Vrh 10 (17). . mlajše pionirke (8 ekip): 1. OŠ Go- rišnica 12 (23); 2. OŠ Sp. Duplek ii (21,5); 3. OŠ Sladki Vrh 11 (21); 4. OŠ Bračičeve brigade 9(16)...; starejši pionirji (9 ekip); 1. OŠ Ho- če 15 (26,5); 2. OŠ Poljčane 11 (20,5): 3. OŠ Gorišnica ii (20,5); 4. OŠ B. Kidrič Maribor 9 (17)...; mlajši pionirji (10 ekip); 1. OŠ Zg. Ščavnica 16 (26,5); 2. OS T. Žnidariča Ptuj 14 (23,5); 3. OŠ Maksa Durjave 13 (21); 4. Sp. Polskava 10(20)... i. V. Regijsko tekmovanje ZŠAM ptujske regije Vsako leto se spomladi srečamo člani Združenih šofer- jev in avtomehanikov ptujske regije, ki jo sestavljajo združenja iz občin Ormož, Ptuj, Poljčane in Slovenska Bi- strica, na tekmovanju iz testiranja cestnoprometnih pred- pisov, kegljanja in streljanja. Tokrat, 18. marca, smo se srečali v Poljčanah. Ob dobri organizaciji domačega združenja so bili doseženi tudi do- bri rezultati, zlasti iz znanja cestnoprometnih predpisov v skladu z novim zakonom CCP. Prvo mesto v regiji je zasedlo združenje iz Ptuja, drugo pa združenje iz Ormoža, ki so ga zastopali Miro Grmič iz Certusa, Ivo Kralj, Vlado Veldin in Miran Rajh iz Tovar- ne sladkorja Ormož in Franc Bombek iz Ograda. Posamezno je za ormoško združenje dosegel najvišje mesto — 4. Miro Grmič. Skupno je nastopilo 20 tekmo- valcev. V disciplinah kegljanje in streljanje so za ormoško združenje nastopili še: Stanko Hanželič, predsednik zdru- ženja, ter Bojan Kovačič mlajši in starejši. Stanko Hanže- lič je v streljanju dosegel med 20 strelci 4. mesto. Z rezultati svojih predstavnikov na regijskem tekmova- nju smo seveda zadovoljni, saj se s tem uresničuje naš na- men — preventivno delo v prometu v akciji za - 10 7c ne- sreč, ki poteka prav letos. ZŠAM Ormož Z letne konference strelcev v petek, 17. marca, so se na letni delovni konferenci zbrali člani Občin- ske strelske zveze Ptuj. V zvezo je vključenih 17 strelskih družin s prek 770 strelci, od tega pa jih je aktivnih nekaj prek 300. V ovkiru strelske zve- ze Ptuj deluje tudi sekcija trap skit. Po uvodnih poročilih je potekala zelo kritična razprava o delu in vseh problemih ptujskega strelstva. Vsi so si bili edini, daje potrebno nadaljeva- ti delo z mlajšimi člani, to je pionirji in mladinci, saj z dobrim delom le- teh in v njihovih rezultatih vidijo bo- dočnost in nadaljnji vzpon ptujskega strelstva. Veliko časa so se zadržali pri predlogu Občinske strelske zveze Ptuj, da bi združevali najboljše strelce in bi bila to selekcija najboljših strel- cev iz vseh družin, ki bi lahko veliko lažje predstavljala ptujske strelstvo ter dosegla še večje rezultate. Razum- ljiv pa je strah nekaterih družin, da bi z odhodom svojih najboljših strelcev veliko izgubili. Vsi tisti pa, ki delajo v športu, se zavedajo velikega pomena koncentracije kvalitete, saj ta prinaša boljše rezultate, s tem pa tudi večja materialna sredstva za dejavnost. Na koncu burne razprave so se dogovori- li, da bodo o tem najprej razpravljali po strelskih družinah in se odločili kasneje. Ob poročilu predstavnika sekcije TRAP SKIT je bilo čutiti strah pred nadaljnjim delom zaradi manj uspeš- nih rezultatov, kot jih je ta športna zvrst imela pred leti. Seveda tega ne moreš dosegati, če nimaš prostora za vadbo, če strelišče v Hajdošah ne de- la. Delegati na letni konferenci so se dogovorili, da bodo skušali dobiti vsaj rezultate raznih analiz, ekspertiz o morebitnem dovoljenju ali dokon- čnem zaprtju strelišča v Hajdošah, ki je tako burilo in polnilo časopisje, s tem pa povzročilo nazadovanje strel- stva Trap skit. Na raznih tekmovanjih so ptujski strelci dosegli dobre rezul- tate. Toda o tem kdaj drugič. Naj omenim le to, da je naziv dobrega strelca doseglo 48 tekmovalcev, odli- čnih strelcev 103 tekmovalci, naziv mojster streljanja pa je doseglo 8 strelcev in prejmejo priznanje SZ Slo- venije. O delu OSZ Ptuj nam je predsed- nik Srečko Hajduk povedal: »Veliko težavo ptujskega strelstva pomeni po- manjkanje materialnih sredstev, saj je znano, da je strelstvo zelo drag šport. Problemi so tudi z nabavo kvalitetne- ga orožja. Proizvajalca v Jugoslaviji namreč ni, nabava pa zahteva veliko sredstev in raznih dovoljenj. Prav ta- ko pa smo v začetni fazi gradnje M K strelišča v Babosekovi jami. Kljub ve- likemu entuziazmu in prostovoljne- mu delu pa bo pri tem potrebna širša družbena pomoč. Zelo je zaživelo de- lo s pionirji in mladinci in ti so že v začetni fazi dosegli zelo dobre rezul- tate.« KAKO JE S TERENSKIM KA- DROM IN Z ŽENSKIM STREL- STVO M? »Imamo enega trenerja in tri in- štruktorje. Problem trenerskega kadra bomo poskušali rešiti z organizacijo izpopolnjevalnega seminarja za in- štruktorje strelstva. Za žensko strel- stvo pa bi rekel, da streljanje še ved- no gledamo kot moški šport. Omeniti moram, da smo tudi v ptujskem strel- stvu imeli zelo dobre uvrstitve Zden- ke Matjašič, na olimpijskih igrah pa je Jasna Šekarič pokazala, da tudi ženske lahko dosegajo vrhunske re- zultate. Upam, da bodo ti rezultati vzpodbuda za nadaljnji razvoj in vzpon ptujskega strelstva.« Strelstvo bo našlo svoje mesto sa- mo s skupnimi močmi, z združeva- njem kvalitete, saj vemo, da so vrhun- ski rezultati vedno potegnili za sabo še tiste, ki od začetka niso verjeli va- nje z ureditvijo strelišča v Babosekovi jami, z oživljenjem dela v sekciji trap skit, kakor tudi s še večjim amater- skim delom in odpovedovanjem vseh bodo strelci dosegli tisto, kar si sami želijo. Danilo Klajnšek Svečano ob 15-letnici NTK Petovia Namiznoteniški klub Petovia Ptuj slavi letos 15. obletnico obstoja. V ta namen so pripravili v petek, 24. mar- ca, v prostorih F. Krambergerja skup- ščino in podelitev priznanj, v soboto, 25. marca, pa namiznoteniški turnir. Pri dekletih bodo nastopile ekipe Fu- žinarja, Maribora in Petovie, pri fan- tih pa Stuttgart Bundt, Valpovo in Pe- tovia. _______ Danilo Klajnšek Ptujski planinci pregledali svoje delo v soboto, 12. marca, smo se zbrali na občnem zboru ptujski planinci. Pre- gledali smo delo v preteklem letu in bili z doseženimi rezultati zadovoljni. Vse načrtovane akcije smo izpolnili, med njimi pa je bilo veliko tudi nenačrtovanih, a vendar uspešnih. Najbolj je bila marljiva skupina markacistov, ki je obnovila markacije na haloški planinski poti, tako da zdaj lahko mirno povabimo vse planince od bli- zu in daleč v prelepi haloški svet. Veliko dela je bilo opravljenega, veliko pro- stovoljnih ur in veliko volje. Nagrada za opravljeno delo je vse večje število pla- nincev, ki se od blizu in daleč odpravljajo na našo pot. Dokaz za to je tudi 3000 prodanih dnevnikov haloške planinske poti, tako da v društvu razmišljamo že o četrtem ponatisu. Markacijska skupina vabi že sedaj vse ljubitelje hoje, da se v aprilu udeležijo skupinskega obiska poti od Cirkulan do Podlehnika v republi- ško zasnovani akciji »STO DRUŽIN PO HALOŠKI POTI«. Komisija za izletništvo ni imela lahkega dela. Vse dražji prevozi so krivi, da upada število udeležencev izletov v oddaljene gore, čeprav si planinci prav teh izletov najbolj želimo. Društvo je omogočilo dva avtobusna izleta — spo- mladi na Vršič in v Tamar, jeseni pa v Logarsko dolino. Število najmlajših ude- ležencev Je dokaz, da se radi udeležujejo takšnih strokovno vodenih izletov. Te akcije želimo v društvu nadaljevati. Predstavnik ZTKO Je pohvalil društvo zaradi množičnosti in vključevanje v njegove vrste ljudi vseh generacij, kar pri drugih društvih ni tako pogosto. Na občnem zboru smo se spomnili tudi preminulih članov, pa tudi najstarejših, ki s svojim zgledom pomagajo širiti planinsko zavest in tovarištvo. Občni zbor smo letos končali z družabnim srečanjem in srečelovom. Tako smo pridobili sredstva za akcije, ki jih tudi letos ne bo malo. Planinci vabimo v svoje vrste vse, ki jim je pri srcu lepota narave in hoja kot najbolj naraven način človekovega gibanja. . - ... . , . . V.4D, TEDNIK - marec 1989 OGLASI IN OBJAVE - 11 USPELO STROKOVNO OCENJEVANJE VINA Še vinski bog bi bil zadovoljen Letošnje ocenjevanje sina zasebnih vinogradnikov z območja Slovenskih goric in Haloz je v celoti uspelo. V primerjavi s prejšnjimi ocenjevanji je bil od- ziv zasebnih kletarjev neverjetno velik, saj je svoje vinske vzorce prineslo v stro- kovno oceno kar 83 vinogradnikov. Daleč največ je bilo vzorcev belega mešanega vina, in sicer 53. Od tega je bilo po oceni 16 vzorcev uvrščenih v kategorijo namiznega vina, vzorci so torej prejeli oceno od 14 do 16 točk. Druga mešana vina so se uvrstila v kategorijo kakovostnih vin, to je v točkovni razred od 16 do 18. Trideset vzorcev je bilo torej sortnega vina, in sicer vzorec šipona, deset vzorcev laškega fizlinga, trije vzorci belega pinota, dva renskega rizlinga, osem sovinjona, en muškat otonela, en traminca, dva rumenega muškata in dva vzor- ca rdečega vina. Sortna vina so se v glavnem uvrstila v kakovostni razred, v razred vrhun- skih vin seje z oceno 18,2 uvrstil samo vzorec traminca. Komisija med ocenjevanjem 83 vinskih vzorcev. Kot je povedal predsednik strokovne komisije magister Tone Skaza, je ko- misija na splošno zadovoljna s kakovostjo vinskih vzorcev, samo trije niso bili primerni za ocenitev zaradi razkisa jabolčne kisline v enem primeru in močnega vonja po žveplovodiku. Komisija je manj zadovoljna z ocenitvijo vzorcev v po- sameznih kategorijah. Tako je večina vzorcev v kakovostnem razredu prejela oceno, ki je že na meji tega razreda, namreč tik nad 16 točkami, prav tako je edino vino v vrhunskem razredu prejelo oceno komaj nekaj nad mejo tega ra- zreda. Vse skupaj je ponoven dokaz, da imamo na našem območju dobre vino- gradnike, da pa še niso osvojili dovolj znanja v kletarjenju. Najpogostejše napa- ke, ki bi jih lahko očitali lastnikom ocenjenih triinosemdesetih vzorcev je: pre- slabo žveplanje mošta, prepozen pr\i pretok in v manjši meri premalo čista po- soda. Tako je torej strokovno mnenje komisije, ki so jo poleg predsednika sesta- vljali trije profesionalni degustatorji iz Kmetijskega zavoda Maribor in dva iz ptujskega kletarstva. Prav je, da omenimo lastnike najboljše ocenjenih vzorcev: Bena mešana vina: 1. mesto: Zvonko Amejčič, Gradišča 116 —17,3 2. mesto: Zvonko Bombek, Remčeva 7, Ptuj —17,00 Janko Valenko, Domava 32 —17,0 3. mesto: Marija Meznari, Bukovci 33 —16,9 Generalno prvo mesto je osvojil Jože Milošič, Videm 24, za svoj traminec, ki se je edini uvrstil v kategorijo vrhunskih vin z oceno 18,2. Ocene vzorcev laškega rizlinga: 1. mesto: Ivan Emeršič, Cirkulane 79 —17,0 Anton Pongračič, Drenova 7 -17,0 j 2. mesto: Marija Mlakar, Kicar 7 c —16,9 Janko Žnidarič, Gorišnica 68 —16,9 3. mesto: Vlado Petrovič, B. Kraigherja 27 —16,8 Najboljšo oceno pri sovinjonu je dobil Vlado Petrovič iz Ptuja, in sicer 17,7, pri blem pinotu Franc Pisanec, Gruškovec 100-17,5, pri renskem rizlingu Simon Toplak, Juršinci 21 — 17,3, pri muškat otonelu Jože llovšek, Bevkova 7,: Ptuj — 17,6, pri modri frankinji pa Simon Toplak, Juršinci 21-16,7. Celoten seznam ocenjenih vinskih vzorcev bomo objavili v prihodnji števil-j ki Tednika. j gračičj Osina podoknica pri \ Anici Kožar v Žerovincih V petek, 17.marca, ob 18. uri je v Žerovincih 75 v krajevni skup- nosti Ivanjkovci zazvenela prva letošnja Osina podoknica. To pome- ni, da bodo pri Nedeljskem še naprej ohranjali ta lepi slovenski obi- čaj. Prva letošnja podoknica, ki sojo izvedli člani ansambla Slovenija in »podokničar« France Pestotnik, je bila namenjena Anici Kožar. Zanjo so se pri Nedeljskem odločili zato, ker je mati desetih in stara komaj 34 let. Njihova domačija, pot do nje je bila minuli petek dobro označe- na, je oddaljena debelo uro hoda od ceste Ormož—Ljutomer. Leži med vinogradi in je skoraj kilometer oddaljena od najbližjih sosedov. Do minulega ponedeljka je bila pot, ki vodi mimo domačije, še blatna. Ker pa so pri slovinu-Kmetijskem kombinatu Jeruzelem — Ormož in krajevni skupnosti Ivanjkovci izvedeli za ta dogodek, so s skupinimi močmi navozili in razgrnili na cesti, ki se vijuga skozi vino- grade, gramoz. V petek se je na prireditvi, ki se je pričela natanko ob 18. uri, zbralo okoli 1000 ljudi od blizu in daleč. Člani ansambla Slovenija so najprej pod balkonom niše zapeli po- doknico, nato je France Pestotnik splezal po lestvi in klical Anico Ko- žar ter ji ob tem izročil velik šopek rož. Ob prijetnih vižah ansambla Slovenija se je prireditev nadaljevala. Na Kozarjeve niso pozabili na Osnovni šoli Ivanjkovci, ki so program popestrili s folkloro in prinesli darila. Prireditev so obiskale tudi predstavnice aktiva žensk iz kraje- vne skupnosti Ivanjkovci. VT Podoknico je zapel ansambel Slovenija, na balkon se je povzpel France Pestotnik (Foto: Ema Žalar) Prvi kozlički iz epruvete Ni sicer povsem tako, je pa res, da smo pred nekaj dnevi do- bili prve kozličke, ki so rezultat umetne osemenitve. Trije krepki kozlički so primeketali na svet pri Bagarjevih v Rogoznici v po- nedeljek, ko smo jih fotograllra- li, so bili skupaj z mamo kozo zdravi in poskočni, da smo ko- maj vse tri skupaj ujeli v obje- ktiv. Kako je sploh prišlo do zami- sli in izvedbe umetne osemenitve ko/c, smo vprašali diplomirane- ga veterinarja Slavka Janželcovi- ča, vodjo osemenjevalnega sre- dišča v Ptuju: »Rejci na našem območju so nas že dalj časa spraševali, ali je možno umetna osemenitev tudi -pri kozah. Ker sodelujemo z dru- gimi osemenjevalnimi središči v Jugoslaviji in ker v Sloveniji ni osemenjevalnega središča, ki bi se bavilo z rejo plemenskih ko- zlov, smo dobili seme v Križev- cih na Hrvatskem. Lani jeseni smo opravili več osemenitev, pr- vi rezultat je tu, druge pa priča- kujemo aprila in maja.« Gre torej za začetek organizi- IVIati koza in trije ko/lički — prvi rezultat umetne osemenitve. ranega osemenjevanja koz na na- šem območju. To je pomembno predvsem zaradi tega, ker se šte- vilo koz iz leta v leto veča. Kozii je sicer skromna žival in pred- vsem na težje dostopnih krajih je verjetno precej dobrih pogojev za kozjerejo, ki je nekoč tam že bila. Koristi, ki jih imamo s koz- jerejo, so predvsem v mleku in mesu. Verjetno br bilo dobro, ta- ko meni Slavko Janžekovič, da bi se rejci koz povezali v kakšni organizaciji, da bi v prihodnje la- žje skupno reševali probleme, ki se bodo morda pojavili glede prodaje kozjega mleka in mesa. Trenutno namreč mlekarna v Ar- ji vasi že odkupuje kozje mleko, rejci sami pa že predelujejo mle- ko v razne vrste sirov. Kakorkoli že, v prihodnje kozjerejcem ne bo potrebno imeti problemov z osemenitvijo koz, najbližja pot jih torej vodi v osemenjevalno središče Obdravskega zavoda v Ptuju, kjer imajo v zalogi dovolj semena kozlov različnih pasem, ki so jih veterinarji v Križevcih uvozili v glavnem iz Francije. Gre za visokogenetsko kakovo- stne živali, ki zagotavljajo kako- vostno potomstvo, torej živali, ki bodo dajale večje količine mle- ka. J. Bračič V Veliki Nedelji so podelili Linhartove značke »Eden drugemu ogenj daj- mo,« je v svoji veseloigri Župa- nova Micka zapisal naš prvi slo- venski dramatik Anton Tomaž Linhart. Te njegove besede je uporabil tudi Milivoj Žemljic, predsednik OZK Ormož, ko je minuli petek v Veliki Nedelji ob premieri ljudske igre Miklova Zala podeljeval Linhartove znač- ke za 30-, 20- in 10-letno delo v Prosvetnem društvu Simona Gre- gorčiča, ki spada med najstarejša tovrstva društva v občini Ormož. »Vsi ti ljudje, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z igranjem in našo le- po slovensko besedo z odra pre- našajo med občinstvo, nadaljuje- jo plemenito izročilo našega pr- vega dramatika,« je v nadaljeva- nju dejal Milivoj Žemljic. Za 30-letno sodelovanje pri Prosvetnem društvu Simona Gre- gorčiča iz Velike Nedelje je pre- jel Linhartovo značko Anton Vajda, za 20-letno sodelovanje so Linhartove značke prejeli Jul- ka Habjanič—Bratuša, Nežka Strnad —Habjanič, Ciril Kuharic in Marija Habjanič, za 10-letno sodelovanje pa je bilo podelje- nih 14 Linhartovih značk. Prejeli so jih: Ferdo Habjanič, Anica Brinjevec—Meško, Marjan Cvet- ko, Danica Cvetko, Franc Cajn- ko. Vida Curda, Terezija Fran- gež —Vinter, Marija Cvetko — Horvat, Tončka Kumer, Veko- slav Kumer, Janko Lah, Friderik Meško, Marija Meško in Marta Frangež—Zmazek. VT Sejem bil je živ... Na cvetni petek, 17. marca, je v Ormožu potekal eden izmed treh letnih sej- mov, ki so ostali še iz prejšnjih časov. Semanja dneva sta v Ormožu tudi ob Ja- kobovem in na Martinovo. Ponudba je bila večja od povpraševanja. Največ je bilo suhe robe, ki jo moderni Ribničani v zadnjih letih pripeljejo kar s tovornjaki. Našel si vsega polno — od vil za obračanje sena, grabelj, raznih košar, vrvi do drobne lesene galanterije in seveda tudi mišolovke, ki so še vedno najbolj učinkovito sredstvo za zatiranje teh malih, ljubkih živalic. Na sejmu si lahko našel veliko čevljev, oblek, raznih nožev, ki kar sami re- žejo, ker seveda tudi kiča, ki se ponavadi znajde na podobnih mestih. Svoje lon- čene izdelke je prodajal tudi lončar Žuman iz Ljutomera. Ljudje imajo čedalje manj denarja za nakup drobnih, mogoče tudi manj potrebnih predmetov, kot je bilo to nekoč. Kljub vsemu pa ima semanji dan svoj posebni čar, ki se ni izgubil od tistih davnih dni. VT (Foto: Ema Žalar) ČRNA KRONIKA Z DROGOM PADEL V SMRT Delavci Elektro Maribor so v sredo, 15. marca, okoli 14. ure v naselju Brstje pri Ptuju podirali drogove starega daljnovoda. De- lavec Janez Pulko, 35 let, doma iz Dobrine pri Žetalah, je splezal na leseni drog in ta se je zaradi preperelosti začel podirati. Pul- ko je bil pripet z varnostnim pa- som in je imel na nogah oprije- malke, zato ni mogel odskočiti. Z drogom vred je padel na tla in se pri tem tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče. KOLESARKA UMRLA POD KOLESI PRIKOLICE Po cesti od Čakovca proti Or- možu je v sredo, 15. marca, po- poldne vozil tovorni avto s pri- kolico italijanski državljan Lu- ciano Cecoto. V Središču ob Dravi je prehiteval kolesarko Vladimiro Jesenek, 66 let, doma iz Središča, in jo pri tem zadel. Kolesarka je padla pod kolesa prikolice. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrla. MOPEDIST PRED OSEBNI AVTO i V sredo, 15. marca, zvečer nekajj pred 20. uro je Anton Milošič iz Maribora vozil osebni avto od Vidma proti Ptuju. Pri odcepu za Pobrežje mu je naproti pripeljal voznik kolesa z motorjem Franc Began iz Ptuja, Ul. Borisa Kraig- herja 38, zavil v levo in tako izsi- lil prednost. Pri tem ga je osebni avto zadel in zbil po cestišču. Franc Began je bil pri tem hudo poškodovan in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. ZAPELJAL NA NASPROTNI PROMETNI PAS Avstrijski državljan Gunther Gratzer je v petek, 18. marca, ob 17.30 vozil osebni avto iz Pod- lehnika proti Maciju. Pri naselju Stanošina je zapeljal na levo, na nasprotni prometni pas, in trčil v osebni avto, ki ga je naproti pri- peljal Ivica Končanski iz Kra- pinske Stubice. Pri trčenju je av- strijsko vozilo odbilo tako, da je še trčilo v osebni avto, ki ga je mimo pripeljal Mato Jokič iz Gradišta. Pri tem je bila hudo poškodovana njegova sopotnica Anastazija Strahinec, voznik Končanski pa je bil lažje ranjen. DVA UMRLA PRI PTUJSKI GORI V nedeljo, 19. marca, okoli 17. ure je na cesti med Majšperkom in Ptujsko Goro prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je ugasnilo dvoje človeških življenj, eden pa je bil hudo ranjen. 15-le- tni Rok Feltrin iz Slovenske Bi- strice, Štuhčeva 6, je bil z očetom na obisku pri sorodnikih. Očetu je vzel ključe osebnega avtomo- bila BMW in se z njim odpeljal proti Ptujski Gori. Med vožnjo gaje v blagem ovinku zaneslo na levo. Prav tedaj pa se je naproti pripeljal Boris Gorišek iz Srbelj 3 a, KS Majšperk z Zastavo. Vo- zili sta silovito čelno trčili, zasta- vo je odbilo s ceste, BMW pa v jarek. Mladoletni Rok Feltrin je umrl na kraju nesreče, 26-letni Marjan Gajser iz Srbelj 6 a pa je umrl med prevozom v bolnišni- co. Voznik Gorišek je bil hudo poškodovan in se zdravi v ptuj- ski bolnišnici. Obe vozili sta po- polnoma uničeni. PRI DRAŽENCIH ŠEST RA- NJENIH V soboto zjutraj ob 7. uri je Nikola Stojanovič iz Zagreba vo- zil osebni avto od Podlehnika proti Hajdini. Pri Dražencih je začel prehitevati tovornjak. Prav tedaj je naproti pravilno po svoji desni pripeljal z osebnim avtom Mihajlo Milovanovič iz Bjelina Sela in vozili sta čelno trčili. Sto- janovičevo vozilo je odbilo v de- sno, kjer je oplazilo zadnji del le- vega kolesa tovornjaka, od tu pa ga je odbilo na nasprotni vozni pas, kjer je še trčilo v osebni av- tomobil, ki ga je vozil Vladimir Trupec iz Susedgrada. Pri trče- nju so bili poškodovani, v glav- nem lažje, Vlasta Stojanovič, Stanka Milovanovič, Doroteja Trupec in Blaženka Trupec, huje poškodovana pa sta bila voznika Nikola Stojanovič in Mihajlo Milovanovič. AVTOSTOPAR HUDO RA- NJEN V nedeljo je Drago Kolar iz Brezja Varaždinskega peljal z osebnim avtomobilom od Ptuja proti Ormožu. V Gorišnici je za- peljal na rob ceste in zadel Boja- na Maučiča iz Ormoža, ki je stal ob cesti in stopal. Hudo ranjene- ga Maučiča so prepeljali v ptuj- sko bolnišnico. OTROKA ZANETILA POŽAR V nedeljo zvečer, 19. marca, ob 18.15 je nastal požar na go- spodarskem poslopju Antona Cuša v Bratislavcih 50, KS Po- lenšak. Vzrok je bil v tem, ker sta se domača otroka igrala. Zažgala sta papir, ga odnesla v garažo in ga polila še z bencinom. Bencin se je takoj vnel in ogenj se je raz- širil po vsem poslopju. Zgorela sta traktor in motokultivator, precej raznega orodja, del ostrež- ja, 10 ton sena in 5 ton slame. Škodo ocenjujejo na najmanj 100 milijonov dinarjev. Gasilcem iz okoliških gasilskih društev in iz Ptuja je uspelo požar pogasiti, preden je zajel celotno poslopje. FF osebna kronika Rodile so: Svetlana Cvetkovič —Petrovič, Ul. 5. prek. brigade 11 — Nata- šo; Urena Krivec, Žetale 8/b — Karmen; Nada Jaušovec, Ljuto- mer, Užiška 7 — Mihca; Danica Gabor, Cven 55/a — Karmen; Olga Čuš, Bratislavci 42 — de- čka; Ida Piškur, Žetale 28/a — dečka; Marica Papež, Kočice 44 — deklico; Darja Vesenjak, Ma- la vas 18/b — Tamaro; Elizabe- ta Bratušek, Kicar 9/a — dečka; Irma Belšak, Koračice 22 — de- klico; Dragica Strelec, Prvenci 9 — Karmen; Tatjana Šmigoc- Senčar, Ul. 25. maja l/a — Tajo; Marica Plohi, Podvinci 60 — de- čka; Marija Mohorko, Ormož, Kolodvorska 2 — Evelino; Ani- ca Murko, Gorca 11 — Barbaro; Darja Lovrec, Senčak 30 — de- čka; Marija Jurgec, Potrčeva 62 — Majo; Sonja Kušar, Nova vas 99 — dečka; Marjana Šoštarič, Sodinci 21 — deklico; Angela Rižnar, Strmec 7 — deklico; Vid- ka Petek, Dornava 103 — Evo-, Marija Strelec, Muretinci 9 — dečka; Bernarda Majcen, Lasi- govci i — Jasmino; Marjeta Zu- panič, Apače 247 — Katjo. Poroka: Janez Ernejčič, Hlaponci 44, in Zdenka Pucko, Hlaponci 44. Umrli so: Neža Prosenjak, Brstje 17, roj. 1918, umrla 10. marca 1989; Vin- cenc Zelenjak, Senčak 16, roj. 1914, umrl 5. marca 1989; Franc Križanič, Stojkova 6, roj. 1909, umrl 13,. marca 1989; Franc Ko- gler. Dom upok. Ptuj, roj. 1910, umrl 13. marca 1989; Janez Mla- kar, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1912, umrl 14. marca 1989; Mari- ja Čoki, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1909, umrla 14. marca 1989; Ivanka Horvat, Mezgovci 45, roj. 1909, umrla 16. marca 1989; Ja- nez Pulko, Dobrina 41, roj. 1958 umrl 15. marca 1989; Janez Jun- ger, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1911, umrl 17. marca 1989; Franc Kiseljak, Gerečja vas 46, roj. 1923, umrl 17. marca 1989; Marija Hameršak, Stojnci 127, roj. 1920, umrla 19. marca 1989. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ure- ja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgo- vorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Puš- nik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar- ja Lukman, Martin Ozmec in Nataša Vodušek ter novinar- lektor Jože Šmigoc. Uredni- štvo in uprava: Radio-Tednik, telefon: (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 100.000 dinarjev,_za tu- jino 160.000 dinarjev. Žirora- čun pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer, tozd Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se temeljni davek ne plačuje.