leto XI L, ŠTEV. 287 "Ljubljana, nedelja 9. decembra 1951 VALEČ POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN DAN človečanskih PRAVIC Pred tremi leti je Generalna skupščina Združenih narodov na zasedanju v Parizu sprejela splošno deklaracijo o človečanskih pravicah. Na lanskem zasedanju Generalne skupščine pa je bil sprejet sklep, da se 10. december določi za »Dan človečanskih pravic«. Na ta dan naj bi po vsem svetu podprli napore Organizacije združenih narodov, da se izpopolni in splošno popularizira načrt osnovnih svoboščin in pravic slehernega človeka. 2e L 1946 so v Organizaciji združenih narodov začeli pripravljati načela, ki naj bi jih sprejele in upoštevale vse države. Leta 1948 je bila odobrena splošna deklaracija o človečanskih pravicah. Odtlej in vse do danes pa si komisija za človečanske pravice, ki je sestavni del go-spodarsko-socialnega sveta Združenih narodov, prizadeva izdelati konvencijo, bi naj bi postala mednarodnopravni zakonik, obvezen za vse države. Čeprav so bile težave že pri razpravljanju in sprejetju splošne deklaracije, so še večje pri določanju načel in predpisov, ki naj jih vsebuje konvencija. Zelo je značilno — pa tudi razumljivo, — da se prav Sovjetska zveza najbolj upira sprejetju konvencije, kakor je bila tudi proti odobritvi splošne deklaracije o človečanskih pravicah. Ne bi hoteli reči, da je deklaracija o človečanskih pravicah popolna in da dosledno zajema vse osnovne svoboščine, to pa zaradi tega, ker je poudarek deklaracije na tako imenovanih klasičnih pravicah, medtem ko zanemarja vprašanje gospodarske osvoboditve človeka, t. j. ne upošteva, da je prav materialno vprašanje tisto, ki vedno določa socialni položaj posameznika in s tem tudi krog njegovih svoboščin in pravic. Generalni tajnik Združenih narodov Trygve Lie je v svoji poslanici za »Dan človečanskih pravic« napisal. da »je razumljivo, da je sprejetje splošne deklaracije o človečanskih pravicah samo del programa Združenih narodov o zavarovanju svobode, kajti ta program se razteza tudi na druva področja — na ukrepe za pr^m-e'evanje diskriminacije in za zc"x5to manjšin, na izpopolnitev svobodne izmenjave informacij, na zaščito beguncev, na preprečevanje prisilnega dela in suženjstva, na repatriacijo vojnih ujetnikov, na položaj žensk in temu podobno.« Torej pred Združenimi narodi je še veliko dela, da se izpopolnijo te in še druge pomanjkljivosti splošne deklaracije in da slednjič le pride do sprejetja mednarodne konvencije. Jugoslavija, ki sodeluje v komisiji Združenih narodov za človečanske pravice, je že doslej veliko prispevala, da se poi-mi razčistijo, formulacije izpopolnijo in osnovna načela pravilno opredelijo. Tudi v bodoče bo naša država podpirala to akcijo Zdrn""nih narodov z namenom, da prodre v svet čim naprednejše pojmovanje. k?i je posameznikova svoboda in kako ie treba izvajati človečanske pravice. Jugoslavija toliko bolj spontano proslavlja »Dan človečanskih pravic«, ker so načela, ki jih razglaša splošna deklaracija o človečanskih pravicah, popolnoma uresničena v naši državi. Najvažnejše je pri nas dejstvo, da je pri nas dana tudi materialna osnova, da se te pravice lahko v celoti uveljavijo. Naš gospodarski sistem preorečuje izkoriščanje človeka po človeku in daje s tem vsakemu posamezniku resnično enakopravnost. Človečanske pravice in osnovne svoboščine so zagotovljene predvsem v naši ustavi (od člena 20 do člena 431, enako pa .je tndi v zakonu o kazenskem postopku. v zakonu o izvrševanju kazni, v kazenskem zakoniku in v zakonu o prepovedi nacionalne, rasne in verske mržnie. V teh zakonih kakor tudi v načelih socializma in internacionalizma so zajeti in poudarjeni tisti veliki smotri, za katere so se vseiei borili najnaprednejši zagovorniki človekove svobod«» in enakopravnosti in ki so 'tudi skrajni cilj delovanja vsega človeštva. PoKoina izpustitev 267 obsojencev Saralevo, 8 dec. (Tanjug) Z odločbo ministra za notranje zadeve vlade LR Bosne in Hercegovine so pogojno izpustili 267 obsojencev, ki so presta, jaii kazni v kazensko - poboljševalnih ustanovah te republike. Skupina odpuščenih obsojencev je poslala ministru za notranje zadeve brzojavko, v kateri se zahvaljuje in obljublja, da bo ostala tri mesece na delu v rudniku Brezi. VREMR VRKVfFNSKO POROČILO HIDROMETFOKO! OSKE SLUŽBE Stanle S. decembra ob 7. url zjutraj: Od zahodne Evrooe se gradi področje visokega zra^neea pritiska v srednjo Evropo tn ustvarta s tem zboljšanje vremena v vsem nax'edenem področju Vendar 1e stabllizacila lepega vremena le kratkotralnega značaja. — Danes dopoldne ’e bilo v Sloveniji pretežno oblačno vreme s s’abotniml padavinami-Nainižia temr-eratura —0" C v planici. V Planici Je snežilo, vendar Je snežna odeja komat v me4ah od 1—3 cm. Napoved za nedeljo: Pretežno lepo vreme z jutranjo meglo oo kotlinah. Temperatura oonoči —š* C. podnevi bo dosegla do 12» C. Prevladovali bodo zahodni vetrovi. KONFERENCA 0 ZAGREBŠKEM ZBOROVANJU V PARIZU Mir je stvar odločnega odpora proti vsem, ki hočejo spremeniti boj za mir v propagandno orodje Pariz, 8. dec. (Tanjug): Člani francoske delegacije, ki so sodelovali na zborovanju za mir in mednarodno sodelovanje v Zagrebu, so imeli v četrtek v Parizu v dvorani »Mutualite« airso konferenco na kateri so pri šotne seznanili z delom in sklepi zagrebškega zborovanja, kakor tudi z osebnimi vtisi, ki So jih dobili v Jugoslaviji. Konferenci je predsedoval pisatei., Jean Cassou, ki je naglasil daljnosež ni mednarodni pomen in značaj za grebškega zborovanja ter je zlasti poudaril dejstvo, da je pobuda za njegovo sklicanje izvirala popolnoma neodvisno od kakršnega koli vpliva obeh obstoječih nasprotnih blokov Samo to dejstvo, je rekel Cassou, po. meni velikanski prispevek k splošni borbi proti vojni agresiji in iskrenim naporom resnično demokratčinih sil na svetu, da se ohranita mednarodni mir in varnost. Clan izvršilnega odbora francoske socialistične stranke (SFIO) in poslanec Leon Boutbien je podrobno razložil 10 točk resolucije, ki je bila soglasno sprejeta na zagrebškem zborovanju. Dejal je, da se je lahko v Zagrebu ugotovila’ skupna želja vseh delegatov po čim tesnejšem sodelovanju narodov na temelju spoštovanja enakopravnosti in neodvisnosti vseh držav v njihovih medsebojnih odnosih. Knjževnika Louis Martin — Chauf. tier in Agnes Humbert sta govorila o razpoloženju, ki je vladalo na zagrebškem zborovanju. Po njunih besedah je docela svobodna izmenjava misli na zborovanju pokazala, da imajo posamezni delegati lahko tudi različna mnenja, v katerih se izraža posebnost problematike njihovih držav, vendar je vse vodila skupno želja, da gre za pomiritev na svetu in sporazumevanje med naredi, kar ie najboljša pot, da se izvede velika .amisel o zmagi miru na svetu. Hamed Ailaoui, delegat marokan. ikega nacionalističnega gibanja Isti .dal, je pojasnil razloge, katere si zasledovali predstavniki osvobodilnih gibanj v odvisnih državah, da so se deležili borovanja za mir in med. narodno sodelovanje v Zagrebu Naglasil je. da je zagrebško zborovanje najbolje pokazalo, kakšen odnos mora ■meti do kolonialnih narodov in do njihovega boja za neodvisnost in svo. vodo. Prc ’cmi kolonialnega sveta s« n- more je reševati brez udeležbe kolonialnih narodov. Zagrebško zborovanje je bila resnično svobodna in neodvisna tribuna, na kateri So lahko kolonialni narodi poudarili, da se ne bore za vsak mir, temveč da žele pravičen mir, kar pomeni, da se bore za mir in neodvisnost tudi kolonialnih narodov. Znani sindikalni borec in ugledni pobornik za pravice in svoboščine francoskega delavskega razreda Mi. chel Morin je najostreje obsodil imperialistično politiko, katera prihaja do izraza v zahtevah Po odločilni vlogi velesil in razdelitvi sveta na vplivna področja, ki jo danes izvaja Kominform z vlado Sovjetske zveze na čelu ter je apeliral na neodvisne francosko in svetovno sindikalno gibanje. naj odločno podpre resolucijo in ostale sklepe, ki so bili izdani na zagrebškem zborovanju. Član sveta francoske republike Leo Hamon je naglasil, da mir ni samo stvar dobrih namenov in občutkov, temveč stvar odločnega in nepomirljivega odpora proti vsem, ki bi želeli spremeniti boj za mir v propagandno orodje, orodje hladne vojne. 'Vedno moramo biti pripravljeni na pogajanja toda pogajati se ne pomeni kapitulirati, saj se ne da do. =eči niti mir niti kaj konstruktivnega, .«ko se nacionalna suverenost prepusti volji in milosti kateremu koli od >beh nasprotnih blokov. Na koncu konference so sklenili, ta bodo člani francoske delegacije na zborovanju za mir in mednarodno sodelovanje v Zagrebu sestavili akcijski odbor Francije za mir in mednarodno sodelovanje. Prav tako so sklenili nadaljevati intenzivno delo na pripravi propagandne akcije za čim boljše spozna, vanje francoske široke javnosti z načeli in sklepi zagrebškega zborovanja. Razen članov francoske delegacije so se konference udeležile številne ugledne osebnosti francoskega kulturnega in javnega življenja, med njimi tudi bivša ministra in socialistična poslanca Repreux in Gazier. Generalna skupščina OZN v palači Chaillot v Parizu, je označeno mesto, kjer sede jugoslovanski delegati S četverokotnikom Za takšno ravnanje ni opravičila Izzivalne izjave italijanskega generala na vojaški paradi v Vidmu Iredentistična izzivanja ob meji naše države so zavzela tak obseg, da o njih ni več mogoče molčati, niti jih ni mogoče pripisovati samo neodgovornim, razgretim fašističnim glavam. Eno so namreč neofašistične in iredentistične organizacije, nekaj popolnoma drugega pa je redna italijanska vojska, in tisti, ki jo vodijo. Za izzivalne izjave in dejanja iredentističnih prvakov italijanska vlada še lahko najde kako opravičilo, čeprav bo dvomljive vrednosti, nikakor pa ni mogoče opravičiti izjav, ki jih dajejo italijanski uradnih vojaških paradah. Eno takih neopravičljivih izzivanj je bila vojaška slovesnost, ki je bila v torek, 4. decembra v Vidmu ob obnovitvi tretjega gorskega. artilerijskega polka divizije »Julia«. Temu polku, ki je v torek dobil zlato medajlo za »junaška dejanja v Rusiji, kjer so alpinci 3. polka obnovili legendama dejanja iz borb v Abesiniji in Grčiji,« je general Bi-glino, poveljnik V. Vojaškega teritorialnega poveljstva, dejal: »Tem vojakom in samo njim bo jutri pri- vojaški poveljniki ob slovesnih i padla čast, da bodo prvi vkorakali Splošna deklaracija o človečanskih pravicah ki ie bila spreleta na sen Generalne skupščine OZN dne 10. decembra 1948 Ker sta spoštovanje dostojanstva in Spoštovanje enakih in neodjemljivih pravic, ki so svojstvene vsem članom človeške družbe, temelj svobode, pravice in miru na svetu; ker sta nepriznanje in preziranje človečanskih pravic vodila do barbarskih dejanj, katerim se upira vest človeštva, in ker je ustvaritev sveta, v katerem bi vsi ljudje uživali svobodo govora in vere, prosti strahu in bede, razglašena za najvišjo težnjo vseh ljudstev; ker je nujno, da se pravice človeka zavarujejo z močjo prava, da bi človek ne bil prisiljen zatekati se v skrajnosti k uporu zoper tiranijo in nasilje; ker je nujno potrebno pospeševati razvoj prijateljskih odnosov med narodi; ker so ljudstva Združenih narodov v Ustanovni listini ponovno potrdila svojo vero v temeljne pravice človeka, v dostojanstvo in vrednost človeške osebnosti, v enakopravnost moških in žensk in sklenila pospeševati družbeni napredek in boljše življenjske pogoje v večji svobodi; ker so se države - članice zavezale, da bodo zagotovile v sodelovanju z OZN splošno spoštovanje in upoštevanje človečanskih pravic in temeljnih svoboščin; ker je skupen pojem teh pravic in svoboščin največjega pomena, da se bo ta obveznost mogla popolnoma izpolniti, GENERALNA SKUPŠČINA razglaša TO SVOJO SPLOSNO DEKLARACIJO O ČLOVEČANSKIH PRAVICAH kot skupen ideal, ki naj ga dosežejo vsa ljudstva in vsi narodi s ciljem, da vsi posamezniki in vsi organi družbe, stalno s to Deklaracijo pred očmi, zastavijo s pomočjo prosvete in vzgoje vse sile, da se razvije spoštovanje teh pravic in svoboščin in da se jim zavaruje s postopnimi nacionalnimi in mednarodnimi ukrepi splošno in stvarno priznanje in uporaba, tako med prebivalstvom samih držav - članic, kakor tudi med prebivalstvom ozemelj, ki so pod njihovo upravo. ČLEN 1. Vsako človeško bitje se rodi svobodno in enako po dostojanstvu in po pravicah. Obdarjeno je z razumom in z zavestjo in je dolžno ravnati drug z drugim v duhu bratstva. ČLEN 2. Vsakdo se sme okoristiti z vsemi pravicami in z vsemi svoboščinami, ki so razglašene s to deklaracijo, brez vsake omejitve, zlasti glede rase, barve, spola, jezika, vere, političnega ali kakršnega koli drugega prepričanja, nacionalnega ali socialnega izvora, premoženja, rojstva ali kakršnega koli drugega stanja. ČLEN 3. Vsakdo ima pravico do življenja, svobode in varnosti svoje osebe. ČLEN 4. Nihče ne sme biti držan v suženjstvu, niti v tlačanski odvisnosti; suženjstvo m promet s sužnji v kakršni koli obliki sta prepovedana. ČLEN 5. Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali surovemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. ČLEN 6. Vsakdo ima pravico, da je njegova pravna osebnost vsepovsod priznana. ČLEN 7 Vsi so enaki pred zakonom in imajo vsi brez razlike pravico do enakega varstva po zakonu. Vsi imajo pravico rta enako varstvo zoper sleherno diskriminacijo, ki bi kršila to Deklaracijo, kakor tudi zoper vsako izpodbujanje k taki diskriminaciji ČLEN 8 Vsaka oseba ■ima pravico, da se z uspehom obrne do pristojnih sodnih oblastev zoper dejanja, ki kršijo temeljne pravice, priznane po ustavi ali po zakonih. ČLEN 9. Nihče ne sme biti samovoljno zadržan, zaprt ali izgnan. ČLEN 10 V,akdo ima pri popolni enakosti pravico, da jo v njeni stvari D nično in javno zasliši neodvisno in nepristranska sodišče, ki bo odločilo isi o njenih pravicah in obveznostih ali o utemeljenosti kakršne koli obtožbe, podane zoper njo po kazenskem pravu. ČLEN 11 l~ Vsakdo, ki je obtožen kakšnega kaznivega dejanja, velja za nekrivega, dokler njegova krivda ni pravilno dokazana na javni obravnavi, na kateri je imel zagotovljena vsa jamstva, potrebna za obrambo. 2. Nihče ne sme biti kaznovan za dejanja ali za opustitve, ki bi v trenutku, ko so bila storjena, ne bila kazniva po nacionalnem ali po mednarodnem pravu. Nihče ne sme biti kaznovan s strožjo kaznijo, kakor pa je predpisana v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. ČLEN 12. Nihče ne sme biti izpostavljen samovoljnemu vmešavanju v svoje zasebno življenje, v svojo družino, v svoje stanovanje ali v svoje dopisovanje in tudi ne napadom na svojo čast in svoj ugled. Vsaka oseba ima pravico do varstva po zakonu zoper tako vmešavanje ali take napade. ČLEN 13. 1. Vsakdo ima pravico do svobodnega gibanja in do izbire svojega prebivališča v notranjosti države. 2. Vsakdo ima pravico zapustiti vsako državo, vštevši sem tudi lastno, , in se vrniti v svojo državo. ČLEN 14. /. Vsakdo ima pravico iskati in uživati zatočišče pred preganjanjem v drugih deželah. 2. Na to pravico se ni mogoče sklicevati v primeru preganjanja, katero je stvarno utemeljeno na zločinu po splošnem pravu ali na dejavnosti, ki je zoper načela in cilje Združenih narodov. ČLEN 15. 1. Vsakdo ima pravico do enega državljanstva. 2. Nikomur ne sme biti državljanstvo samovoljno odvzeto, pa tudi ne pravica, da svoje državljanstvo menja. ČLEN 16. 1. Moški in ženske, brez omejitve glede na raso, narodnost ali vero, imajo, ko dosežejo starostno zrelost, pravico skleniti zakonsko zvezo in ustanoviti družino. Oba imata enake pravice glede zakonske zveze, dokler ta traja, in pri razvezi. 2. Zakonska zveza se more skleniti samo na podlagi svobodne in popolne privolitve bodočih soprogov. 3. Družina je naravna in temeljna enota družbe in ima pravico do varstva družbe in države. ČLEN 17. I. Vsakdo, bodisi sam ati v družbi z drugimi, ima pravico do premoženja. 2. Premoženje ne sme biti nikomur samovoljno odvzeto. ČLEN 18. Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in vere; ta pravica obsega pravico do spremembe vere ali prepričanja, kakor tudi svobodo izpri-čevanja svoje vere ali svojega prepričanja, posamič ali v skupnosti, javno in zasebno, s poukom, z opravljanjem bogoslužja in z izvrševanjem obredov. ČLEN 19 Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in izražanja; ta pravica vključuje tudi pravico, da zaradi svojega mišljenja ne bo nadlegovan, in pravico iskati, sprejemati in razširjati, brez ozira na meje, sporočila in ideje s pomočjo kakršnega koti sredstva izražanja. ČLEN 20. 1. Vsaka oseba ima pravico do svobodnega in mirnega zborovanja in združevanja. 2, Nikogar se ne sme prisiliti, da bi pripadal h kakemu društvu. ČLEN 21. 1. Vsakdo ima pravico do udeležbe pri upravljanju javnih zadev svoje dežele, bodisi neposredno ali po svobodno izvoljenih zastopnikih. 2. Vsakdo ima pod pogoji enakosti pravico do javnih služb v svoji deželi. 3. Volja ljudstva je temelj veljave javne oblasti; ta volja mora biti izražena s poštenimi volitvami, ki se morajo opravljati periodično ob splošni in enaki volilni pravici in s tajnim glasovanjem ali po enakovrednem postopku, ki zajamči svobodo glasovanja. ČLEN 22. Vsakdo ima kot član družbe pravico do socialne varnosti; upravičen je uresničevati gospodarske, socialne in kulturne pravice, nepogrešljive za svoje dostojanstvo in za svobodni razvoj osebnosti, v skladu z nacionalnim napo-om in z mednarodno solidarnostjo, v mejah organizacije in virov moči vsake dežele. ČLEN 23. 1. Vsakdo ima pravico do dela in do svobodne izbire poklica, do praznčnih tn ugodnih delovnih pogojev in do varstva zoper brezposelnost. 2. Vsakdo brez razlike ima pravico do enakega plačila za enako delo. 3. Kdorkoli dela, ima pravico do pravične in zadovoljujoče nagrade, ki naj njemu tn niegovi družini zagotovi človeka vreden obstoj in ki naj se po potrebi dopolni še z drugimi sredstvi socialnega varstva. 4. Vsakdo ima pravico, da z drugimi ustanovi sindikate in da se v sindikat včlani zaradi obrambe svojih koristi. ČLEN 24. Vsakdo ima pravico do dopusta in do počitka, vštevši pametno omejitev delovnega časa in periodični, plačani dopust. ČLEN 25. 1. Vsakdo ima pravico do življenjske ravni, ki zadošča, da zavaruje zdravje in blaginjo njemu in njegovi družini, vključno hrano, obleko, stanovanje, zdravniško oskrbo in potrebno socialno pomoč; pravico do zavarovanja za primer nezaposlenosti, bolehni, nesposobnosti, vdovstva, starosti in drugih primerov izgube sredstev za vzdrževanje zaradi vzrokov, ki niso odvisni od njegove volje. 2. Matere in otrtJci imajo pravico do posebne pomoči in podpore. V da vsebuje za državo, skupino ali posameznika kakršno koli pravico do dejavnosti ali do dejanj, ki imajo namen odpraviti katero koli od pravic — svoboščin, ki so v njej določene. v Trst in na griču Sv. Justa razvili trobarvni prapor.« Ta izjava kaže, da stoje za doslej neodgovornim pisanjem iredentističnega tiska in za izjavami sekretarja neofašističnega italijanskega socialnega gibanja De Marsanicha, najvišji vojaški krogi Italije. Že samo odlikovanje vojaškega oddelka za njegove zasluge v osvojevalni fašistični vojni je znak spodbude k nadaljnjim sličnim roparskim dejanjem. Izjava generala Biglina pa izključuje vsak dvom, ki bi lahko še obstojal. Prisotnost vidnih tržaških iredentističnih in celo fašističnih osebnosti je še bolj poudarila izzivalni značaj vojaške parade v Vidmu. Dvajset »odličnih« predstavnic tržaške iredente, med katerimi sta bili tudi žena tržaškega župana Barto-lija in hči conskega predsednika dr. Palutana, je ob tej priložnosti v v imenu Lege Nazionale pripelo zastavice na trobente desetih trobentačev izkrcevalnega bataljona »San Marco«. Poročilo v »Giornale di Trieste« navaja, da je to dejanje »simbol hvaležnosti tržaških bratov tem vojakom, ki so ob koncu zadnje vojne stopili v borbo proti Nemcem, da bi branili ceste Julijske Krajine« (!). Med častnimi gosti je bil twdi bivši tržaški nacistični župan Pagnini. Manjkali so le kom-informovci in bHa bi zbrana vsa pisana druščina, ki se zaradi lepega videza med seboj prepira, ima pa skupen program, kadar gre za napade na našo državo. To najnovejše izzivanje postavlja na laž vse uradne izjave o pripravljenosti na sporazumno rešitev tržaškega vprašanja, ter kaže na zahrbtne načrte danunzianskega tipa proti naši državi. Današnji Italiji, ki se hoče uvrstiti kot enakopravna med demokratične države sveta, taka zahrbtna izzivanja lahko samo škodujejo. F^ozabiiirci Trst, 8. dec. (Od našega dopisnika). Tajnik tržgške demokrščanske sl ranke Romano Redento je na današnjem kongresu stranke v Trstu ponovil zahtevo italijanskih imperialistov po jugoslovanskem ozemlju. Zahteval ni le jugoslovanske cone STO, ampak celotno Istro, Reko in Dalmacijo. V političnem poročilu je Romano Redento nadalje naglasil, da predstavlja ZVU v Trstu oviro za demokratizacijo civilne uprave. Napadel je ZVU, ki po njegovih besedah ne dovoli, da bi se v angloamerički coni tržaškega ozemlja izvajali italijanski zakoni kot po drugih italijanskih pokrajinah. Nadalje je naglasil, da so najvišji anglo - ameriški funkcionarji v Trstu pod vplivom Italiji sovražnih političnih krogov. Čeprav zasluži to politično poročilo več ironičnega smeha, kot komentarja, je treba poudariti, da je ZVU že pred petimi leti izročila civilno obla$t italijanskim iredentistom, 'sov tem času povsem nemoteno raznarodovali slovenske kraje, naselili v slovenskih krajih na tisoče Italijanov, ter ovirali in še vedno ovirajo slovenskemu prebivalstvu kulturni razvoj. Dočim se mora slovensko prebivalstvo boriti za najosnovnejše narodnostne pravice, so italijanskemu imperializmu porplnoma odprta vrata za širšenje svoje politike tako proti tržaškemu prebivalstvu, kot proti Jugoslaviji. Ce je na vse to italijanski imperialistični glasnik Romano Redento pozabil, ga bomo pa spomnili še, kako so narodi Jugoslavije obraču. nali s tistimi, ki so stegovali svoje prste po Istri, Reki in Dalmaciji, Pripravno stanje v Kairu in Aleksandriji Kairo, 8 dec. (Reuter) Egiptovst. vlada je objavila pripravno stanje v Kairu in Aleksandriji. Policaji s čeladami so prevzeli stražo pred tujimi veleposlaništvi, poslaništvi in konzu. lati ter drugimi važnimi poslopji. Pretrgane so vse telefonske, cestne in železniške zveze s "'iezorn, odkar Je egiptovska vlada odklonila »britanski vojni ultimat«, kakor je imenovala zahtevo britanskih oblasti, naj da podreti 75 hiš blizu nan”» ” f'-*ri ranje vode v Suezu. Vojaški kamioni, polni oboroženih policajev, križarijo po ulicah mesta, da bi v primeru potrebe z orožjem preprečili morebitne demonstracije. Str. 2 S L O V E N S K. T POROČEVALEC štev 287 / 9. decembra mt ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN V PARIZU Deklaracija o pravicah in dolžnostih držav Na koncu je Generalna skupščina spre-ela predlog šestega odbora o osnutku deklaracije z 49 glasovi proti 7 glasovom, štiri delegacije pa so se vzdržale glasovanja. S tem je Generalna skupščina končala svoje dvodnevno delo. Datum prihodnjega zasedanja plenuma Generalne skupščine še ni določen. V odboru za gospodarska in finančna vprašanja se je začela včeraj razprava o posameznih resolucijah, ki se nanašajo na finansiranje gospodarskega razvoja nerazvitih držav. Na dnevnem redu so resolucije: čilska, ki poziva gospodarsko socialni svet, naj izdela načrt za ustanovitev posebnega fonda; kreditnimi ustanovami; kubansko-bir-mansko-haitska, ki določa istotako kot čilska ustanovitev posebnega fonda; grško-brazilska, ki govori o dajanju priporočil gospodarsko socialnemu svetu, in jugoslovanska, ki določa takojšnjo ustanovitev fonda Združenih narodov za dolgoročno finansiranje razvoja nerazvitih držav. Jugoslovanski predlog resolucije pravi, da je mogoče gospodarski razvoj nerazvitih držav občutno pospešiti, če bo uvedena mednarodna finančna pomoč, ki bi jo dajali po načrtih in programih o gospodarskem razvoju, katere bi sestavljale prizadete države. Ko je utemeljeval jugoslovansko resolucijo, je jugoslovanski delegat Leo Ma- ekvadorska, ki poziva Mednarodno ban-. tes izjavil, dl je _ praksa pokazala, da 7 _ _ 1 _ * . * _* _ J .1 . . 1 I J .n . ^ f , nM«*4 rt 'iS «0^4/1 TS rt V 4 _ spet odložeoa Pariz, 8. dec. Na včerajšnji plenarni seji Generalne skupščine je predložil odbor za proračunska in upravna vprašanja finančno poročilo o računskem letu, ki se je končalo 31. decembra 1950 ter resolucijo, s katero se odobrava poročilo o finančnem poslovanju v letu • 1950. Drugi predloženi načrt določa ustanovitev odbora, ki bi imel nalogo, začeti razgovore z državami članicam; o tem, koliko so pripravljene prostovoljno prispevati za izpolnitev programov, ki jih je sprejela Generalna skupščina in ki ne morejo biti finansirani iz proračunskih sredstev. Prvi osnutek resolucije je bil sprejet s 50 glasovi;' 5 delegacij pa se je vzdržalo glasovanja, _______. r__________________ dočim je bil drugi načrt resolucije spre- ko za obnovo fn razvoj, naj sodeluje z I je današnje finansiranje nezadostno, zajet s^ 35 glasovi, 10 delegacij pa se je narodnimi' industrijskimi in agrarnimi I radi česar je treba nujno ustanoviti med-vzdržalo glasovanja. ----------------------- Zadnja točka dnevnega reda včerajšnjega zasedanja je bilo vprašanje osnutka deklaracije o pravicah in dolžnostih držav, ki ga je večina v šestem (pravnem) odboru pred nekaj dnevi prestavila na sedmo zasedanje Generalne _ skupščine. Proti predlogu, da se odloži , razpravljanje o tej točki, je je izjavilo ! več delegacij, med njimi tudi delegat ' Jugoslavije dr. Bartoš. Izrazil je mne- ! nje jugoslovanske delegacije, da je ta j deklaracija potrebna, da bi določili med- i sebojne obveznosti držav. Sama seveda ne more preprečiti vojne, toda ovirala bi napadalca, da prikrije pred svojim lastnim narodom in pred vsem svetom pravi pomen svoje agresivne delavnosti. Jugoslovanska delegacija ne more sprejeti formalističnih razlogov proceduralne narave, ki so uporabljeni, da bi se j odložilo obravnavanje te točke na pri- j hodnje zasedanje. Zato bo jugoslovanska delegacija glasovala proti predlogu še- ] stega odbora. Dokaz za izdajstvo ozopovcev narodni fond za finansiranje programa, ki bi ga sestavile tiste države, katerim je pomoč potrebna. Pomoč Jugoslavije poplavljencem v Italiji Rim, 6. dec. (Tanjug) Jugoslovanski odpravnik poslov v Rimu Dalibor Sol-datič je včeraj obiskal namestnika ita-lijanskega zunanjega ministra Paola Tavianija in ga obvestil, da je vlada FLRJ sklenila poslati prebivalstvu po. plavljenih krajev kot pomoč 2000 ton cementa. 1000 kub. m mehkega gradbenega lesa in 50 ton suhih sliv. Taviani se je toplo zahvalil jugoslovanskemu odpravniku poslov za pomoč jugoslovanske vlade ter je naglasil. da je ta pomoč pomembna ne le zaradi materialne - vrednosti, temveč tudi zaradi solidarnosti in sočustvovanja, ki so ga jugoslovanski narodi pokazali proti Italiji in hudo prizadetemu prebivalstvu v dolini reke Pad. I prli križni ogenj na njihove vrste. V | sežgali. Candido Nilo . Bill, bivši komisar garibaldinskega bataljona, je poslal sodišču v Lucci pismo, v katerem raz-krinkuje, kako je ozopovska skupina pod poveljstvom Bolla, za katere likvidacijo obtožujejo garibaldince v Lucci, izdala garibaldince fašistom in povzročila smrt 300 izmed njih. V pismu opisuje dogodek, ki se je pripetil v Bači pri Modreji 24. decembra 1944, ko je šla brigada »Picelli«, sestavni del divizije »Natisone«, čez Sočo. Povelje za pohod je bilo izdano v največji tajnosti in je raze« članov garibaldinskega poveljstva vedelo zanj le še ozo-povsko poveljstvo (skupina Bolla), ki je bilo obveščeno in povabljeno, da skupno z garibaldinci odide čez Sočo. Ko so garibaldinci hoteli čez most na drugo stran Soče, so fašisti iz enct »X Mas«, katerim je poveljeval vojni zločinec princ Valeno Borghese, od napadu je padlo 300 garibaldincev. 35 pa je bilo ranjenih. GAP (italijanske skupine partizanske akcije), ki je dobila nalogo, da najde krivce Izdaje, je ugotovila, da se je v vrstah GAP skri. val vohun z imenom »Volf«. Na zaslišanju je priznal, da je od ozopovskega poveljstva dobil navodilo, naj se vtihotapi v partizanske vrste, da bi vo. hunil in jih razkrajal. Povedal je tudi, da so se poveljnik Bolla in njegovi najožji redno sestajali v zaklonišču gledališča »Odeon« v Vidmu s fašističnimi in nemškimi poveljniki J Bivši garibaldinec Candido Nllo v svojem pismu dalje navaja, da poleg tega dogodka dokazuje Ozopovsko iz. dajstvo tudi dejstvo,, da so vse ozo. povske poveljnike, ki so bili aretirani v septembrski ofenzivi 1944. leta, v nekaj dneh izpustili, medtem ko so partizane ujete v kraju Costalunga žive V POLJSKI — PRED OBRAVNAVO — PROTI G0MULKI — V CSR — ARETACIJA SLANSKEGA 166 pod kremeljskim soncem Resnici na hubo Pogojna izpustitev Alojzija Stepinaa, bivšega zagrebškega nadškofa na svobodo, je izzvala v svetovnem tisku vrsto komentarjev. Pretežni del, kolikor toliko objektivnega tiska, prikazuje to izpustitev kot željo Jugoslavije, da bi po svojih močeh prispevala čim več k ustvarjanju dobrih odnosov v svetu. Razumljivo je seveda, da tisti listi, ki jim je uspešni razvoj socializma v Jugoslaviji največji trn v peti, izkoriščajo to v svoje protijugoslovanske namene, tako keminformovski kot razni reakcionarni listi na zahodu. Med temi vodi vsekakor vatikanski »Osservatore Romano«, ki je. namesto da bi pozdravil to velikodušno dejanje jugoslovanske vlade, izrabil izpustitev Stepinca, da je zagnal vik in krik, kako je vera v Jugoslaviji preganjana. Stvar je razumljiva. Stepinac je bil najboljši adut v vatikanski politiki do Jugoslavije. Vse svoje laži o preganjanju vere v Jugo-goslaviji in svoje sovražne postopke proti Jugoslaviji, so dokazovali in opravičevali, češ da je Stepinac, najvišji cerkveni predstavnik v Jugoslaviji, zaprt, proglašali so ga za mučeniki* in svetnika. Z izpustitvijo Stepinca pa jim je ta adut izpadel. Zato Vatikan ni hotel sprejeti ponudbe naše vlade pred pol leta, da bo Stepinac izpuščen, če ga papež prevzame v Vatikan ali v katero koli drugo državo. Zato tudi danes noče Vatikan sprejeti Stepinca, ker pač misli, da bo morda Stepinca še enkrat lahko naredil za mučenika, če ne velikega, pa vsaj malega. In tudi sam Stepinac izgleda, da bi rad zadostil tej vatikanski želji. To je vidno iz inter-vjuva ki ga je imel z novinarji takoj po izpustitvi, kjer je izjavljal, da ga lahko samo s silo spravijo čez mejo in ker je kljub izjavi, da noče govoriti o političnih zadevah, naglasil, da je sporazum med cerkvijo in državo možen le če se uveljavi odnos cerkve do šole, zakona in tiska. Ni potrebno naglaše-vati, da je to izrazito politična stvar, kajti vsak naš državljan se dobro zaveda. da je ena cd velikih pridobitev naše ljudske revolucije tudi ta, da so se naša šola, sklepanje zakona in tisk osvobodili dominantnega vpliva in kontrole cerkve, da se je naš razvoj v napredku s tem oprostil-tistih zaprek, ki so mu v preteklosti zavirala pot. 2e ti začetni pejavi kažejo, da namerava Stepinac nadaljevati s svojim delom. »Osservatore Romano« piše, da katoličani v Jugoslaviji ne morejo izraziti svojega mnenja o izpustitvi Stepinca, ker katoliški tisk v Jugoslaviji ne obstoja. Resnica je ta, da je tega tiska v Jugoslaviji še preveč in da tudi katoličani izražajo o tej izpustitvi svoje mnenje. Naša redakcija je prejela več dopisov, kjer se ljudje zgražajo i nad Stepincem i nad poskusi rovarenja Va-, tikona v. Jugoslaviji, nekateri pa v do-piših zahtevajo, da se Stepinac postavi preko meje. Vsakega vsaj malo poštenega katoličana je namreč sram v dno duše če bo njegovo cerkev predstavljal človek, ki je storil nad jugoslovanskimi narodi ogromen in krvav zločin. Naši ljudje hočejo v miru delati za napredek svoje domovine in ne bodo dopustili, da bi kdor koli skušal rovariti in’zavirati njihovo delo in zato je to ogorčenje popolnoma razumljivo. Violinist Igor Ozim ho nastopil v Liverpoolu London, 8. dec. (Tanjug): Dvajset-letni Igor Ozim iz Ljubljane, ki si j« prejšnji mesec na tekmovanju v Londonu pridobil medaljo Carla Flescha najvišjo mednarodno nagrado za mlade violiniste, je dobil ponudbo za 4 koncerte v Liverpoolu. Od 3. do 6. marca bo sodeloval kot solist na koncertih fil. harmoničnega orkestra iz Liverpoola. Sporočila, da v Varšavi pripravljajo veleizdajnISki proces proti bivšemu generalnemu sekretarju poljske delavske stranke Vladislavu Go-m u 1 k i in da so v Pragi nenadoma aretirali generalnega sekretarja češkoslovaške komunistične partije Rudolfa S lanskega, ki je tudi obtožen veleizdaje in vohunstva in bo kot tak bržkone sedel na zatozm klopi skupaj s Clementisom, Slingom, Svermovo, Husakom in drugimi Se včeraj uglednimi in visokimi partijskimi funkcionarji, kažejo, da je prenehalo »zatišje«, ki je vladalo skoraj leto in pol, odkar so moskovski »tehniki« organizirali monstre-procese v Tirani, Budimpešti m -onji. Na vrsti sta torej sedaj Varšava in Praga, da dokažeta svojo »neomajno zvestobo Sovjetski zvezi in modremu Stalinu«, v dokaz te »zvestobe« pa bo moralo na vešala nekaj komunistov. .. »Čistke«, aretacije, deportiranje, obsodbe, obešanje in streljanje, ki se v valovih pojavijo zdaj v tej, zdaj v drugi državi sovjetskega lnform-birojskega imperija, imajo skupen epicenter — v Moskvi. To dejstvo, ki ie splošno znano, govori o žalostnih razmerah, v katere so danes pahnjeni narodi in države Vzhodne Evrope, žrtve, ki padajo v čast in s.avo sebičnih »višiih ciljev« sovjetskega imperializma in ckspanzion.zma, nemo kričijo o hedni usodi, katero doživljajo narodi, ki so izgubili svojo nacionalno neodvisnost in svobodo in ki ječijo pod knuto k.emeljske k^^epra^bodo^Gcmiu/ko^os^aviii^pred^'odišče v Varšavi in. čeprav so Slanskega aretirali v Pragi, gre vendar za isti pojav, ki ga čutijo prav tako v Albaniji, Bolgariji, Romuniji in Madžarski, kajti v bistvu gre za delo istega »čistilnega stroja«, ki je začel pred tremi leti z množičnim .... . 6 _____i narti i v vzhodnoevropskih državah. čiščenjem znotraj informbirojskih partij v Zapiranje, velike obravnave in obsod- »Čistke be v vzhodnoevropskih državah tudi v letih 1945—1948 niso bile nič izrednega, toda tedaj je »čiščenje« veljalo razrednim sovražnikom. Komunisti so prišli na vrsto šele po »prekletstvu«, ki so ga razglasili nad Jugoslavijo po znani kominformovski resoluciji, ki je bila objavljena 28. junija 1948. Od tega trenutka naprej je »čistilni stroj« obrni! vso pozornost na članstvo v komunističnih partijah in v razdobju nekaj le: je »očistil« 25 %> članov komunističnih partij Vzhodne Evrope. Poljska delavska stranka, ki je nastala po združitvi komunistov in socialistov, je še v začetku leta 1950 štela 1.300.000 lčanov, danes pa jih ima le milijon. Komunistična partija ČSR je izgubila skoraj milijon članov, saj je leta 1949 imela 2,5 milijona članov, sedaj pa jih ima komaj še 1,5 milijona. Na Madžarskem je danes včlanjenih v KP 800.000 članov, leta 1949 pa jih je bilo 1,200.000. V Romuniji je to število padlo od milijona na 700.000, v Bolgariji so »očistili« 150.000 članov od prejšnjih 400.000, v Albaniji pa 10 tisoč od prejšnjih 70.000. V vzh. coni Nemčije je položaj še slabši, kajti ostalo je samo še 20°/» od prejšnjih 1,8 milijona. Čeprav so vse te številke le približne, ne glede na to, da slonijo na poročilih, ki so izšla v informbirojskem tisku, si je vendar mogoče ustvariti splošen pregled, ki kaže, da je od skupaj 8 milijonov, kolikor članov so štele partije v vzhodnoevropskih državah, bilo »očiščenih« in vrženih iz organizacije 2 do 2,5 milijona članov. Seveda v teh podatkih večinoma niso upoštevani kandidatje za sprejem v partijo, kakor tudi ne pripadniki raznih mladinskih in drugih pomožnih organizacij, ki jih je zajelo čiščenje. Seveda časopisje satelitskih držav ne objavlja podrobnosti o usodi milijonov bivših članov partije, vendar pa večinoma sporoča vsaj aretacije in obsodbe nekaterih vodilnih funkcionarjev. Iz teh sporočil je mogoče sklepati, da je bilo 5—10 %> uglednih komunistov vrženih v ječo. Toda ta odstotek se menja od države do države. Če vzamemo za primer Bolgarijo, ugotovimo po dakaj verodostojnih podatkih, da je v ječah in koncentracijskih taboriščih kakih 100 tisoč državljanov, od katerih je vsaj 30.000 komunistov. Sklepajo, da je v vreh satelitskih državah zaprtih približno 150.000 komunistov. Usoda izključenih, a ne zaprtih članov partije, je skoraj pri vseh vsai družbeno in ekonomsko težka, posebno še, ker so po »preskušeni« sovjetski praksi prizadeti tudi člani njihovih družin in bližnje sorodstvo. Na ta način se število »zaznamovanih« in »nezanesljivih« poveča še za več kot £ol milijona ljudi. »Čistka« tudi za vodilne funkcionarje V vseh satelitskih državah pa so »čistke« prizadele tudi vodilne partijske funkcionarje: člane politbirojev in centralnih komitejev, okrožne in okrajne sekretarje; kakor tudi marsikaterega voditelja osnovnih organizacij bodisi v tovarnah in zadrugah, bodisi v državnih uradih. »Čistilni stroj« odkriva »vohune«, »diverzante«, »saboterje«, »izdajalce« in »veleizdajalce« vsepovsod: »sovražnikovi asenti« so celo ljudje na najvišjih partijskih položajih, n. pr. na položaju generalnega sekretarja partije! Mnogokrat prikrivajo aretacije višjih funkcionarjev, bržkone iz bojazni, da bi takšna aretacija ne razburila članstva. Javnost zve za njihovo odstranitev šele tedaj, ko se ne pojavljajo več pri prireditvah ali v svojih uradih, ali pa tedaj, ko njihovo ime nenadoma izgine iz listov. v šestih satelitskih državah — v Albaniji, Bolgariji, Češkoslovaški, Madžarski, Poljski in Romuniji — so pobrale kar pet podpredsednikov vlad (Albanija, Bolgarija, Poljska, Romunija in sedaj s Slanskim še ČSR), 1O0 generalov, med katerimi je tudi poljski maršal Rola-Zimjerski, kakor tudi približno 1000 visokih vladnih funkcionarjev in partijskih voditeljev. Med žrtvami so celo notranji ministri, ki imajo sicer pod seboj ves policijski aparat, šefi tajne policije in voditelji vojaških obveščevalnih služb. Tudi ljudem na tako eksponiranem mestu, kot je prvi politični tajnik ministrskega predsednika, ni bilo prizaneseno, čeprav so na takem poiožaju najzanesljivejši uradniki: tako so v kratkem razdobju drug za drugim bili aretirani Peter Gri-gorov v Bolgariji, Milan Reimann v ČSR in perenz Donath v Madžarski. V marsikaterem primeru vzbuja likvidacija partijskih voditeljev veliko pozornost. Tako je bil n. pr. ustanovitelj in voditelj albanske komunistične partije Koči Dzodze, ki je bil obenem notranii minister in šef albanske polici- Klub ljudskih odbornikov vabi vse člane kluba ljudskih odbornikov in člane društva profesorjev in učiteljev na predavanje tov. Uroša Kraigherja »0 KULTURNIH PROBLEMIH« ki bo v sredo 12. decembra ob 20. uri v prostorih kluba (Kresija). V petek 14. decembra ob 20. uri pa bo predavanje tov. Vlada Vodopivla »0 POGODBI MED ZDA IN JUGOSLAVIJO« V istih prostorih. Generalni sekretar poljske partije Vladislav Gomulka, proti kateremu se bo začel »veleizdajnlški« proces. je, maja 1949 obsojen na smrt kot »veleizdajalec«. V Bolgariji je bil v decembru 1949 obešen generalni sekretar bolgarske partije in podpredsednik vlade — Trajčo Rostov. Prav tako je bil aretiran septembra 1948 stari bolgarski komunist Ivan Stefanov, novembra istega leta pa so »likvidirali« Petka Runima, ki je bil član bolgarskega politbiroja in odgovoren za gospodarska vprašanja. Avgusta 1951 so »očistili« tudi Titka Černokolova, ki je v politbiroju odgovarjal za kolektivizacijo kmetijstva Član madžarskega politbiroja in notranji ter zunanji minister Laszlo Rajk je bil oktobra 1949 kot vohun obsojen na smrt. Aretirali so tudi predsednika madžarske republike Arpada Szakasitsa (maja 1950) in zunanjega' ministra Gyulo Kallaia. Na Poljskem je padel v »nemilost« Vladislav Gomulka, generalni sekretar poljske partije. Ista usoda je zadela generala Mariana Spydhalske-ga, člana politbiroja in vojnega ministra; leta 1949 je bil izključen iz partije, poleti 1950 pa aretiran. Ženo Kliszko, tudi član politbiroja poljske partije, je bil leta 1949 izključen, a decembra naslednjega leta aretiran. Počasi, toda zanesljivo »Čistka« na Poljskem je pravi šolski primer, kako poteka počasna, toda »zanesljiva« likvidacija. Gomulki so julija 1948 n. pr. najprej očitali, da se je oddaljil od partijske linije in so mu zato samo »začasno« odvzeli njegove visoke partijske funkcije, pustili pa so ga še naprej v vladi. Iz politbiroja so ga izključili šele septembra 1948. Kljub temu pa je vse do januarja 1949 ostal član varšavske vlade. Njegova izključitev iz partije je prišla šele novembra 1949. Tedaj je poljski informbirojski tisk začel žolčno napadati njegovo prejšnjo politiko, toda to'je bilo vse. Šele avgusta 1951 so obenem' z »veleizdaj-niškim« procesom proti visokim poljskim častnikom »odkrili«, da je protidrsavni zarotnik, izdajalec in saboter. Po nekaterih vesteh je bil Gomulka aretiran pozimi leta 1950, nakar je vsaka sled za njim izginila. Šele po treh letih, odkar je padel v »nemilost«, so se zopet pojavili glasovi, da mu tožilec že piše obtožnico, češ da je bil »vohun«. Nekaj podobnega je bilo tudi s Kostovom: že januarja 1949 je bil izključen iz politbiroja, toda še tri mesece je hodil na seje centralnega komiteja; šele pozneje je dobil »sobni atest«, avgusta 1949 so ga vrgli iz partije in decembra istega leta je bil obešen. Kako pa takšna zadeva »ekspresno« funkcionira, nam služi primer Laszla Rajka, kar pa ie le izjema splošnih pravil in ga je bržkone narekovala nujnost, v hitrici dobiti »gradivo« za obrekovanje Jugoslavije. Maja 1949 je bil Rajk še eden najvplivnejših članov vodstva madžarske partije in vlade. Pri volitvah 15. maja je bil med prvimi kandidati KP Madžarske. Štirinajst dni pozneje je že sedel za rešetkami in je bil uradno razglašen za veleizdajalca. Obravnava proti njemu se je začela septembra, a oktobra ga je krvnik že potegnil na vešala. V Romuniji je bil konec 1950 »likvidiran« član politbiroja in minister za pravosodje Lucretiu Patrascanu. General Petru Borila, minister za javna dela, je bil marca 1951 odstavljen in po vsej verjetnosti tudi aretiran; isto usodo je doživel tud! George Vasilicki, član politbiroja in odgovorni funkcionar za gospodarska vprašanja, ki je »izginil« maja 1951. Moskovska »dolga roka« Moskovska »dolga roka« je likvidirala tudi Matrkosa Vafiadisa, ki je septembra 194Ž začel organizirati partizansko gibanje v Grčiji, ustanovil grško ljudsko vojsko in januarja 1947 postal njen poveljnik. Tudi njega so 1. 1948 »očistili«. To delo sta opravila v interesu »višjih ciljev« Zahariadis in Joa-nidis. General Markos je »izginil« brez sledu kot mnogo njemu, enakih. , . .Velika »Čistka« v Češkoslovaškf se je začela šele lani: februarja 1950 je bil aretiran Milan Reimann, ki se je izkazal v odporniškem gibanju proti Nemcem med zadnjo vojno. Reimann je baje v zaporu napravil samomor. Novembra 1950 je bila aretirana Marija Svermova, namestnik generalnega sekretarja partije, -decembra 1950 je bil aretiran Vilem Novy, glavni urednik osrednjega partijskega glasila »Rude pravo*. Potem so prišli na vrsto drugi ugledni češki in slovaški komunisti: Oto Sling, Gustav Husak, Ladislav Novomeški in februarja 1951 še bivši zunanji minister Vlado Clementis, ki so ga obtožili, da je nameraval pobegniti v tujino. Pred nekaj dnevi pa je »dolga roka« Moskve pobrala še generalnega sekretarja Rudolfa Slanskega, ki ga je še deset dni pred aretacijo »Rude Pravo« na vso moč proslavljalo in hvalilo njegovo delo. Nekateri od omenjenih partijskih funkcionarjev so kar »izginili« v zaporih, za druge pa je bil pripravljen proces. Vendar je bilo mogoče opaziti, da poteka način likvidacije običajno tako, da se pogubljenje kakega uglednega komunista začne na seji politbiroja. Kaj se na takih sejah govori, zve javnost vsaj v izvlečku šele mesece pozneje. Določeno »žrtev« neizbežno napade kak drug član politbiroja, ki se pri tem odkrito sklicuje, na svoje »prijateljstvo s Sovjetsko zvezo«. Toda s tem, da se nekdo pojavi kot »podaljšana roka« Moskve, še ni rečeno, da bi se dotični izognil grožnji, da sam pride na vrsto »čiščenja«. Najlepši primer za to nam nudi »čistka« na Poljskem, kjer je na seji poljskega centralnega komiteja leta 1948 član politbiroja Ženo Kliszko ostro in nesramno napadel Gomulko. Ko pa je bil Gomulka izključen iz partije, je tudi Kliszka doletela -ista .usoda. Ali pa zadeva s Slanskim: Slanski je bil namreč tisti, ki je napadel Clementisa, Šver-movo, Slinga in druge, sedaj pa ga je doletela ista usoda kot njegove žrtve. Ljudje na »črni listi« Na Zahodu so si prizadevali osvetliti »ozadje« mehanizma s kremeljsko »črno listo*. Tako so se našli nekateri, ki so trdili, da so te »čistke« v vrstah vodečih komunistov v vzhodnoevropskih državah namenjene' tako imenovanim »zahodnim komunistom*, t. j., da je »čistilni stroj« naperjen proti tistim, ki so prej živeli in delali v zahodnoevropskih državah in ki bi po nekem tajnem ukazu morali biti zamenjani z ljudmi »moskovske šole*. Toda doslej poznani primeri ne govorijo v prid temu mnenju o načelih izbire. »Očiščeni« so bili nam- reč i tisti komunisti, ki so živeli na Zahodu, i tisti, ki so se izšolali v Moskvi. Koči Dzodze n. pr. se je šolal v Moskvi, pa je bil vendar »likvidiran«, medtem ko se »zahodnjak« Enver Hodža še vedno drži na položaju albanskega ministrskega predsednika. Isto bi lahko rckli^ glede bolgarskih komunistov: Trajčo Rostov je dolga leta živel v Moskvi,^ kjer je bil ugleden funkcionar Kominterne; prav tako je bil Petko Ku-nin vrsto, let v službi sovjetske vlade; likvidirani državni tajnik v bolgarskem zunanjem ministrstvu Georgi Andrejčin je. bil prej dolgo v sovjetski diplomatski službi. Od »očiščenih« Čehov in Slovakov bi bil lahko samo Clementis zaznamovan kot »zahodnjak«, medtem ko je bil marca 1951 aretirani general Josef Reicin vzgojen v Sovjetski zvezi in je služil kot oficir v Rdeči armadi. Isto bi lahko rekli tudi o Rudolfu Slan-skem, saj so ga do nedavna imeli za najbolj zaupnega eksponenta moskovske politike v ČSR. Madžarski vladi še vedno načeluje izraziti »zahodnjak« Matyas Rakosi; res je, da je Rajk veljal za »zahodnega komunista«, toda Sandor Zöld in Gyula Kallai sta bila po vzgoji popolna »zahodnjaka«; tudi vsi aretirani madžarski vojaki in policijski oficirji so imeli »moskovsko šolo«. Enako tudi Poljak Gomulka in tudi general Spvchalski, ki je bil celo sovjetski oficir. Drugo mnenje, ki ga pa uradno razglaša informbirojska propaganda, trdi, da gre za čiščenje in likvidacijo »jugoslovanskih agentov«. Toda ta »trditev« je prilagojena zgolj trenutnim potrebam sovjetske propagande, kajti »dokazi« o »titoizmu« Rajka in Kostova so bili tako smešno izmišljeni, da bi bilo odveč o njih govoriti. Tudi je jasno, da obtoženci niso imeli nobene zveze z jugoslovanskimi voditelji; nasprotno, mnog! izmed njih so bili goreči nasprotniki politike naše vlade in partije; ker pa je to splošno znano, Označuje .informbirojska propaganda njihove prejšnje izjave proti Titu in Jugoslaviji — kot »spretno zakrinkavanje«. Samo o Gomulki bi bilo mogoče reči, da ni soglašal s protijugoslovansko resolucijo Kominforma, čeprav je bil med njenimi podpisniki. Vsi drugi, ki jih obtožnice žigosajo kot »titoiste« — med njimi Rajk, Clementis in Spvchalski so prav odločno zavzeli «tališče proti jugoslovanskim komunistom; Trajčo Rostov pa je bil celo med podpisniki omenjene protijugoslovanske resolucije. Podpisnik protljugo slovanske resolucije je bil tudi Rudolf Slansky! Nezmotljivost velikega Stalina Boljšo razlago za ozadje tega »čiščenja« daje mnenje, da gre v bistvu samo za osebne pomisleke glede določenih političnih in gospodarskih problemov ter za stališče, katero je večkrat različno od ukazov, ki prihajajo iz Moskve. Gre torej za tisto, kar sovjetska uradna propaganda napada kot »nacionalistični odklon«. Definicijo tega »odklona« je podal najjasneje Hilary Mine, ki velja sedaj za najmočnejšega človeka v poljskem političnem vodstvu. Po njegovi definiciji ima »nacionalistični odklon* dve možnosti: ali »pomanjkanje zaupanja v Sovjetsko zvezo,* ali »pomanjkanje vere v nezmotljivost naukov velikega Stalina*. Po tej definiciji gre torej za dva »zločina«, ki zajemata kar najbolj na široko vsako kritično pripombo na račun moskovskih velmož. Pri prvem »pomanjkanju« gre pravzaprav za vsako pripombo, pa naj si bo glede kvalitete blaga, ki ga izvaža Sovjetska zveza v podrejene države, ali pa za kritiko obnašanja sovjetskih oficirjev nasproti ženskam v satelitskih državah. Drugi »zločin«, ki je bolj teoretične narave, je pa enak smrtnemu grehu, ker gre za razlaganje marksistične doktrine, katere avtoritativno pravico tolmačenja je prevzel sam Stalin. Edino on je upravičen razlagati teorijo, vsi drugi pa morajo le ponavljati, kar je on kdaj koli povedal. Stalin hoče, da naj se zgodovina Sovjetske zveze do potankosti — čeprav v miniaturi — ponovi v podrejenih državah, to pa izključno _ le po vrstnem redu poglavij, ki jih je sam napisal v kratkem kurzu zgodovine VKP(b). Iz tega zaključka je tudi preprost odgovor kdo ukazuje vse »čiščenje« v vzhodnoevropskih državah. Če k temu dodamo še uradne komunikeje in časopisne komentarje, ki so bili objavljeni po aretacijah oz. likvidacijah uglednih komunistov, je lahko razbrati, da so vse »čistke« izvedene po ukazu iz Mo- skve, od koder vodijo tudi nadzorstvo nad njihovo izvedbo (Rajka so n. pr. peljali na zaslišanje v Moskvo!) in tudi vodstvo teh očiščevalnih akcij. Skoraj vsaka teh akcij je bila namreč pojasnjena z nujnostjo, da se »še bolj utrdijo bratske vezi s Sovjetsko zvezo*. V tej zvezi je zelo zanimiva in značilna uradna objava po procesu proti Rostovu. Brž ko je Trajčo Rostov končal na ve-čalih, je bolgarska komunistična par- Do tega je moralo priti: tudi Rudolfa Slanskega so vrgli v Jedo, kjer £aka, da ga »likvidirajo«. tija poslala Stalinu brzojav, v katerem pravi med drugim: »Samo Tvojemu modremu in pravočasnemu opozorilu, visoko spoštovani tovariš Stalin, se lahko zahvalimo, da nam je bilo mogoče iztakniti strahopetne sovražnike naše republike in agente imperialističnih sil ter se jih odkrižati. Samo Tvoj vse predirajoči pogled je mogel tako hitro odkriti zločinsko vohunsko tolpo Rostova*. Isto pove tudi izjava, ki jo je takoj po aretaciji Rudolfa Slanskega dal češkoslovaški minister državne varnosti Kopriva, ki je rekel, da »je treba še povečati budnost nasproti vsem, ki bi radi skalili prijateljstvo z ZSSR in velikim Stalinom*. Ponarejevalci zgodovine Obenem s tragiko vseh »čistk«, ki so na dnevnem redu v vzhodnoevropskih državah, pa se kaže tudi nekaj smešnega. Imena likvidiranih voditeljev so namreč napisana in proslavljena v vseh partijskih zgodovinah, v učbenikih, v besednjakih in brošurah. Vse to je treba vedno obnoviti, čim eden izmed prej slavljenih izgine »iz zgodovine«: vse je treba predelati, nanovo napisati in znova izdati. Prav tako so bile vse množične demonstracije in gesla, ki jih je bilo po 1. 1945 v vseh satelitskih državah precej, filmani in fotografirani. Na teh posnetkih je videti današnje »izdajalce« kot včerajšnje junake. Ker pa je vsak spomin nanje preklet, je treba ves ta material uničiti. Fotografijo in film pa skušajo nadomestiti z risbami in ilustracijami, ki seveda ne smejo upodabljati stvari takšnih, kot so. bile, temveč le tako, kakor je novemu vetru primerno. Slikarji so postali sedaj ponarejevalci zgodovine, kajti seje vlad in partijska zborovanja iz prejšnjih let morajo biti »skonstruirane« slikarsko na tak način, da so le »pravi« možje na pravem mestu, »izdajalcev* pa seveda ni mogoče na teh risbah zaslediti nikjer. Nekaj tragikomičnega pa je tudi v tem, da se za rešetkami zaporov :n — koncentracijskih taboriščih neredko znai-dejo skupaj tisti, ki so prej izvajali »čistko«, in njihove žrtve; »tehniki« MVD pa morajo bržkone uživati, ko t sarkazmom opazujejo ta »srečanja« svojih starih in novih žrtev. Je pa tudi nekaj patološkega v vsej tragikomediji, ki jo uprizarja Stalin s svojimi _ ljudmi iz Kremlja po vsej Vzhodni Evropi, nekaj, kar spominja na rafiniranost velikega inkvizitorja Tor-quemada m na usedline azijatsko-tatar-skega načina »politike«, katere pa so izpopolnjene z iznajdbami mučenja in preziranja človeškega življenja in mišljenja, ki so nastale lahko samo v glavi Džingiskana s telefonom. Beograjska »Borba* je o tem sistemu napisala naslednje: »Pod krinko socializma si moskovski hegemonisti prizadevajo sedaj prikriti pošastnost grobih teženj barbarske birokratske kaste. T oda, kakor si je inkvizicija pridobila herostratsko slavo, tako bodo v človeški zgodovini ni isti način zapisani tudi novi ink--~ ~-j- m njihov veliki mojster*. Znan! francoski karikaturist prejšnjega stoletja — Gustave Dorfe Je v vrsti lesorezov uoodobii Čudno pot ruske zgodovine. Med njimi je tudi gornja karikatura Petra velikega z naslednjim pojasnilom- »Nekega dne je car Peter želel nekaj pojasniti svojim dvorjanom. Na koncu obilnega in prijateljskega obeda, pri katerem je slišal veliko napitnic, Je svojim dvorjanom pokazal, kako ljudje, ki so se dobro najedli lahko hitro zgubijo glavo«. Elektrifikacijski oUbor za elektrifikacij« enajstih vasi v Ščavniški dolini Je vzorno vodil vsa dela in poskrbel, da so dobršen predel Slovenskih goric elektrificirali v osmih mesecih Zaman bi skušal te ljudi zvabiti od elektrike. Prevzema jih in priklepa kot vonj iz spomladanskih brazd. Računa, mo, ali bi več ali manj žarnic. Jurčki kopnijo kakor sneg. »Tiho bodi in brez skrbi. Letos so krave po trideset, ob letu bodo nemara samo še po pet. Kaj bi se obotavljala zastran ene luči?« Ali elektrika nam je neprestano za petami. Tok, cena, pavšal, kilovat, industrijski tok, mehanizacija. Preveč naenkrat za presenečeno kmečko gospodinjo. »Pravijo, da bo tok po 25. no. en kilo... kilovat?« ji gre težko z jezika. »Ali ni to drago?« Elektrika prinaša v Blaguš novo delovno silo. Svetila bo, grela. kuhaLa, likala, kar bodo želeli. Tisoči in tisoči nevidnih električnih delavcev bedo dan za dnem služili Blaguščanom, delali zanje. Samo stikalo bo treba zasukati: zasijale bodo žarnice in za številne delovne ure podaljšale jesenski in zim. lini tako rekoč pokopal: »Zakaj ne daste za maše, tega človeka ne bo več!« Kako slabe informacije je imel staro, jugoslovanski notranji minister. Z njimi ni mogel niti v svojem rojstnem kraju zatreti revolucionarnega duha Štirinajst let kasneje pomaga »pokopani fant« elektrificirati. S svojimi ljubljanskimi potmi je mnogo prispeval, da je na Dan republike zasvetila elektrika po vaseh v Ščavniški dolini. Številke, s katerimi postrežejo predsednik elektrifikacijskega odbora Mau-ko, tajnik Štukelj in odbornik Vlado Kreft, so sicer skope, a zgovorne za vsakogar, ki mu elektrifikacija ni tuja. Daljnovod od Kapele do Dragotincev 4.200 metrov, nizkonapetostnega omrežja za 11 vaji s hišnimi priklopi nad 25 kilometrov, nad 700 jam in nad 700 drogov, pa nova trafopostaja v Dragotincih. In k temu še nad 10.000 ur prostovoljnega dela. Kratka, suha bilanca Prvi občni zbori vaških organizacij QF v poljčanskem okrajn V prejšnjem tednu so bili v nekaterih vaških organizacijah Osvobodilne fronte v poljčanskem okraju prvi občni zbori. Prav zato, ker so bili v različnih krajih, ki so med seboj precej oddaljeni, nam nudijo še bolj, jasno sliko, kako so se dosedanji odbori nanje pripravili in s kakšnim odnosom so izvedli to svojo poslednjo nalogp. Dobro so uspeli občni zbori v Sladki gori, Rogaški Slatini in Radanji vasi pri 2rečab, nekoliko slabše pa v nekaterih vaseh v okolici Podčetrtka, v Rogatcu, Polju ob Sotli ln še nekaterih sosednjih krajih pa so morali občne zbore zaradi slabe udeležbe preložiti. Na občnem zboru v Sladki gori, kjer Je bilo nairzočih nad go odstotkov članstva, Je bilo največ razpravljanja o dein Fronte pri raznih prostovoljnih delovnih akcijah. Fron-tovci tega kraja so med letom samo pri popravilu krajevnih cest opravili nad tisoč prostovoljnih delovnih ur. Med dragim so sprejeli tudi sklep, da bodo v najkrajšem času izvedli zimsko škropljenje sadnega drevja, ln sicer stoodstotno. V Rogaški Slatini je prišlo na občni zbor nad 216 članov, iz česar se vidi da Je Fronta v tem . kraju znala pravilno nsmerjati svoje delo ter pritegniti nase svoje članstvo. Poleg ostalih vprašanj, ki so jih tu obravnavali, so dali I največ poudarka kulturno-prosvetnemu 1 delu. Da bi poživeli prav to področje dela Osvobodilne fronte, je bilo sprejetih več dobrih predlogov. Podobno kot v teh dveh krajih so občni zbor izvedli tudi v Radanji vasi pri Zrečah, kjer je poročilo starega odbora Fronte prikazalo vse dobre in slabe strani dosedanjega dela Fronte. Na vseh teb občnlb zborih Je prišla izredno močno do izraza tudi demokratičnost pri volitvah novih odbornikov. Medtem ko so pri dosedanjih volitvah postavljali običajno samo toliko kandidatov, kolikor so volili članov odbora, so imeli na teb občnlb zborih člani OF dovolj možnosti, da so izbrali v odbore zares najboljše tovariše, ker so imeli za to tudi dovolj izbire. Tako so n. pr. v Sladki gori za sedemčlanski odbor predlagali frontovci kar 15 'kandidatov. Podobni primeri so bili tudi drugod. V krajih, kjer so morali občne zbore zaradi slabe udeležbe preložiti, pa je potrebno, da ngotove tudi vzroke, ki so krivi za tako stanje, če namreč občni zbor lahko uspe v nekaterih krajih, potem uspe labko tudi drugod. Vprašanje je le, koliko so bili taki odbori delovni med letom in pred samim občnim zborom, ln pa koliko se za občni zbor zanimajo tudi ostali člani organizacije, če se odbor zanj ne zmeni v zadostni meri. 1- Vj Ka] pravi Kropa o progi Lesee-Bied V »Slovenskem poročevalcu« je bila 22. nov. oDjavljena skica z ugotovitvami kako približati oz. skrajšati železniško zvezo Ljubljana—Bohinj—Nova Gorica V teh ugotovitvah so skrbno obdelane vse tri variante v zvezi s terenom in gradbenimi stroški. Ugotovitve pravijo, da bi bila najprimernejša tretja varianta, t. j. odcep proge z Lesc na Bled, ker je to najkrajša trasa in ker bi bili gradbeni stroški zaradi lažjega terena najmanjši. Odločilno važnost daje tretji varianti turistično vprašanje, zlasti prevoz z Lesc na Bled. Vsi navedeni razlogi brez dvoma govore v prid odcepu na Lescah. Za prvo in drugo varianto Pa je vsekakor premalo upoštevana gospodarska korist, ki bi jo prinašal naši skupnosti tovorni promet, dovoz surovin. odvoz Izdelkov industrijskih podjetij, prevoz lesa iz Jelovice itd. Pri tem je prvo važno vprašanje, kako približati železnico industrijskemu podjetju »Plamen« v Kropi, ki ima svoje obrate v Lipnici, Kropi in Kamni gorici. »Plamen« mora za proizvodnjo vijakov in žebljev letno transportirati s tovornimi avtomobili s 7 km oddaljenega Podnarta 6 do 7 tisoč ton surovin, goriva in pomožnega materiala. 'V Kamni gorici pa gradijo podjetje za pohištveno okovje, s čimer se bo tonaža dovoza surovin in odvoza izdelkov še povečala. Drugo važn0 vprašanje je, kako približati železnico Jelovici in njepemu lesnemu bogastvu. Na robu Jelovice je bila že pred leti postavljena nad vasjo Kolnica žičnica. Navzlic temu pa je prevoz lesa s kamioni in vprego zaradi oddaljenosti in dveh strmin proti Radovljici izredno težaven in drag. V bližnji bodočnosti se bo prevoz še podražil, ker je predvidena prestavnev radovljiške železniške postaje za 1 km proti 'Lescam. Na področju Krope in Kamne gorice sta tudi dva kamnoloma z izvrstnim gradbenim materialom za železnice in ceste, ki ju pa zaradi transportne oddaljenosti ni mogoče izdatneje izkoriščati. Hkrati je treba tudi upoštevati, da je poleg Krope, Kamne gorice, od Dražgoš, Jamnika in Dobrave pid Kropi po vsej dolini Zg. Lipnice do Ribnega več vasi in naselij, ki bi jih s prvo varianto približali železnici. Izognili bi se tudi velikemu vzponu proge med Otočami in Radovljico in hkrati ta del proge razbremenili za osebni in tovorni promet proti Bledu, Bohinju in Novi gorici. Z odcepom proge v Podnartu bi ne približali zgolj Ljubljane Bohinju, ampak bi hkrati rešili pomembno gospodarsko vprašanje, kako približati industrijske kraje fn Jelovico železniškemu prometu. Proga z odcepom pri Podnartu bi tekla po dolini Lipnice v neposredni bližini Krope, ob Kamni gorici, tik pod Jelovico mimo več vasi in naselij v bližini Bleda do Bch. Bele. koristi te proge bi bile za našo skupnost neprimerno večje od izdatkov, ki bi nastali z gradnjo zaradi Težiesa terena in nekaj kilometrov daljše proge. In slednjič: proga z od. čepom v Podnartu ima prednost tudi zaradi strateških razlogov. L. P, Elektrika je pogasila leščerbe in podrla malike V tistih novembrskih Bneh, ko so začele bakrene žice iz slovenjebistriškega »Impola« kot drobno ožilje prepletati in prepredati vinograde, njive, travnike in vasi ob Ščavnici, ljudje niso več mogli strpeti. Po vaseh se je kmečkih ljudi lotevala nedopovedljiva vznemirje. nost. Dve, tri desetletja stara, zakopana nejevera, ki so jo nekoč klerikalni in liberalni režimi z neprestanimi političnimi obljubami zasa-jali v vesela prleška srca, se je slednjič razklala ln jela podirati. »Da bi nas grom, kakor ob pamet smo volili za — elektriko!« ti zdaj veselo odrežejo v Ščavniški dolini, ko imajo goloba v roki in se ni več treba ozirati za njim po slemenih. »Takrat s politiko nismo prignali elektrike na Ščavnico. Z obeti si še treske ne prižgeš, pa naj ti obljubi elektriko sam biserjanski dr. Korošec!« se zdaj Prleki sme. jijo samemu sebi. A še spomladi in poleti so mnogi dvomili. Da bi se čas tako spremenil? Kaj, da je že Prlekija ob Ščavnici na vrsti, ko na Dravi in Savi še hidrocentral nismo do kraja postavili? Ta čas je marsikdo še vedno bolj verjel v vesoljni potop, kot v to, že tolikokrat obetano elektriko. Kako nedosegljivo daleč je še zmeraj tičala v kmečkih glavah. Ko so zasadili prve krampe in lopate za daljnovod od Kapele, se v nekaterih ščavniških vaseh niso mogli znajti: »Pravijo, da bomo potegnili novo cesto! Ne. železnica bo, železnica, pravijo. Bojda, no, bojda,... Ali ste čuli?« In možje iz elektrifikacijskega odbora so po prleško solili vsem mo. drijanom: »Tramvaj bo, tramvaj od Kapele na Videm, da bi ga vrag!« Malodušje se je počasi in previdno umikalo. Zakaj ni lahka stvar, v eni pomladi spodrezati dobrih dvajset let malodušja! Vidiš v Ilovico skopane jame, drogove že postavljajo, a nekje na dnu še vedno glodata malodušje ln dvom. Sredi poletja je stekel daljnovod od Kapele do Dragotincev na novo transformatorsko postajo. A]i zdaj verjamete? Poskusimo! Vklopimo zvečer to vražjo elektriko! Žaromet siplje v dolgem snopu s trafopostaje belo svetlobo po dolini in jo prepeljava po brežinah, vinogradih in kolnikih. Na Rožičkem vrhu se hrupoma odpirajo koče. In ženske, ki jim zlepa ne omaješ stare vere, zaženo vrišč čez vinograde. Na trafepostaji pa vriskajo po dolini. Tisti poletni večer se je v preneka-terem srcu podrl star. trhel malik! Potlej je šlo laže od daljnovoda. Jama za jamo proti Vidmu. Brezjam, Biserjanam, Jamni, Blagušu, Grabonošu na Dragotinski in Rqgički vrh. Kdo bo kopal jame, kdo podiral bore, kdo postavljal drogove? »Sami, kak te ali! Politika je zdaj v naših rokah! Kar si bomo naredili, bomo imeli_______« V ti- soče naraščajo delovne ure. Kogar stiska podnevi kmečko delo, pride ponoči. Elektrike ne kaže potegniti za nos. pustiti na cedilu. Kar pomnijo, še ni bilo v dolini tako dobro obiskanih množičnih sestankov. Enajst vasi se je neučakano zagnalo na elektriko, ki ždi nekje za Kapelo, da ji odpro drobne bakrene žile in plane skoznje v Ščavniško dolino. Trije delovni dnevi za 25 din Popoldne, pred Dnevom republike, postavljajo in zabijajo v Blagušu v ilovnate jame zadnje borove drogove, »Se sedem. Do večera bomo končali. Žico potegnemo po praznikih. Kaj pravite, ne bo zmanjkalo elektrike?« Razočarani so, ker za praznik v Blagušu še ne bo zasijala elektrika. Znabiti je tudi tod prepočasi rasla vera vanjo? Kdor je znal potrpeti dvajset let, bi ne potrpel še nekaj dni? Ne o vremenu in letini, ne c živini in ozimini se ne odveže beseda. V žicah še ni elektrike, ali v glavah že brni in ne da miru. Po hišah štejejo prostore in žarnice. Gospodar pogleduje gospodinjo: »No. ali bi štiri ali pet luči? Tudi pred hišo in v hlevu?« Bogme, zdi se, da je elektrika ljudi pomladila, še preden jim je zasijala. »Hm, takole me je gledala stara pred svatbo!« V Ščavniški dolini so kmetje sami postavili daljnovod in nad 25 km nizkonapetostnega omrežja. Ker Je bilo premalo monterjev, so se kmetje lotili tudi montaže ter sami opravili precej elektro-inštalaterskih del ski čas, zavrteli se bodo motorji ln delali namesto žuljevih dlani. Vsak dan več vsak dan bolje, vsak dan ceneje. Ce ’ pomislimo, da ima kilovat toliko delovne sile, kolikor je zmore čvrst delavec v treh delovnih dneh, potem je 25 dinarjev kaj malo za toliko poslušne delovne sile! Zdi se ml, da vrla Blaguščana nisem do dna prepričal. Potrpita leto, dve! Takrat bodo nemara že tudi v S&av-niški dolini motorji mlatili, sekali re-zanico za živino, hrustajoče mleli jabolka in grozdje. Znabiti bo elektrika celo pasla živino, da pastirčkom ne bo treba več jeseni ln spomladi zamu. jati šole. velikega dela, ki so ga od pomladi do Dneva republike zmogle vasi v Ščavniški dolini, ne da bi za las zanemarile svoje vsakdanje kmečko delo, ne da bi v jesenski setvi ostal en sam ogon ne-zoran. Novi čas je iz src, polnih nejevere v elektriko, izkopal In izgrebel čudovito silo. Z lastnimi rokami, s podporo ljudske oblasti in z vso svojo kupno močjo se je Ščavniška dolina v revolucionarnem zamahu prebila do elektrike. Električno razkošje za zastrtimi okni Z velikim kresom nad Vidmom je na predvečer Dneva republike Ščavniška dolina odgrnila svoja čustva. Zdavnaj so po Slovenskih goricah že zamrli kresovi. Mi pa smo kurili, godli in peli v zvezdnato jesensko noč. V novem zadružnem domu so krasili novo dvorano, montirali žarnice in parole. Vaški trg je to noč prvič zasijal v reflek. torjih. Po kmečkih dvoriščih so vso noč sijale žarnice. Kdo bi se menil za ceno to noč nam teče elektrika na pavšali V novo zadružno dvorano se je na Dan republike nagnetlo iz ščavniških vasi toliko ljudi, kakor še za nobeno priliko. V opoldanskem soncu so radostni ljudje zastrli velika okna zadružne dvorane, da se slednjič oči tudi podnevi napijejo elektrike in njenega razkošja. Da prav ta dan občutijo v srcih, kaj jim je prinesla elektrika, da ob električnih lučeh sprejmejo in poslušajo svojega dobrega tovariša ministra dr. Potrča ln se zahvalijo gene. ralnemu direktorju inž. Milošu Brelihu, inž. Korošcu, inž. Strajnerju, inž. Doberšku, direktorju Alešu Tičarju, inž. Frasu, direktorju Hočevarju, direktorju »Impola« in drugim iz Ljub. ljane, Maribora, Slov. Bistrice in Radgone, ki so Prlekom v Ščavniški dolini pomagali v boju za elektriko. Kdo bi se zmenil za sonce, ki je zunaj ozarjalo Murešček, Kapelo, Janžev vrh, Staro goro in drobne, bele zidanice po slovenjegoriških vinogradih? Reflektor je s cerkvenega stolpa tekmoval z dnevno svetlobo, dokler ni zmagal, ko se je praznični dan izgubil v mraku. Kdo bi zameril, če se prvi dan ljudje ne morejo ločiti od luči, na katero so čakali dvajset let? Zadružni dom v Vidmu ob Ščavnici, v proslavo Dneva republike so v zadružnem domu odprli lepo urejeno dvorano s prostornim gledal, odrom. -Šolska mladina je pod vodstvom učiteljskega zbora osnovne šole ln nižje gimnazije priredila za Dan republike lepo kulturno prosvetno proslavo. Blaguščanom pa bo vsak dan Jasne, je, kaj jim je prinesla elektrika! »Maratonski tekač« in njegov ljubljanski pomočnik Ko ti Vlado Kreft, najmlajši izmed treh bratov Kreftov, pripoveduje zgodbe o elekrifikaciji Ščavniške doline, spoznaš šele stotere stvari, ki tičijo za eleJctrifikacijo. Nikjer jih ne vidiš, ko zasijejo žarnice; nikjer niso zapisane, sproti jih je požiral boj za elektriko. Ko seštevaš poti v Ljubljano, v Maribor, z direkcije na direkcijo, v Radgono na okraj, v Slov. Bistrico k »Impolu«, intervencije in prošnje, pota podnevi in ponoči v vsakem vremenu, se pokaže v kilometrih neznanska številka. Trdo gredo trenutno še vse te reči okoli elektrifikacije našega podeželja, Pa bo vsako leto laže in laže, ko bo več in več žic, več izolatorjev, žarnic, varovalk in motorjev. V začetku je delo najtežje in najtrše. In v njem si je za elektrifikacijo Ščavniške doline neodjenljivi in nepopustljivi Via. do Kreft zaslužil za svoje kilometre venec» maratonskega tekača«. Raje bi se na kilometrih sesedel, kakor odnehal. V Ljubljani je »elektrificiral« Sčav. niško dolino drugi Kreft, neumorni brat Ivan. Leta 1938 je dr. Korošec tega fanta pred vaščani v Ščavniški do- Ta dan je elektrika odprla Ščavniški dolini velik kos novega življenja. Pogasila je po kmečkih hišah leščerbe in petrolejke, v marsikaterem srcu pa do kraja podrla trhle malike, ki so očem zastirali novi čas in pot v socialistično preobrazi». France Geržeij Kmetijska zadruga v Osilnici ima kar devet odsekov in vsi delajo z dobičkom Kmetijska zadruga v Osilnici na Kočevskem je ena najboljših lp najaktivnejših kmetijskih zadrug v Sloveniji. Vseh devet odsekov — obnovit, veni, mizarski, čevljarski, krojaški, trgovinski, lesni, odkupni, hranilni iri pekarna — se vzdržuje iz lastnih sredstev in so celo visoko aktivni, V rekordno kratkem času je zadruga le. tos zgradila 2 apnenici, ki sta dali že 22 vagonov apna. S tem so znatno pospešili razne gradnje in obnovo podeželja. Mizarska delavnica, ki ima 7 izurjenih pomočnikov, izdeluje najrazličnejša dela po naročilu. kako okna, vrata ln pohištvo za obnovljene hiše. Čevljarji zadostijo vsem krajevnim’ potrebam in sprejemajo celo naročila od drugod. Trgovina te kmetijske zadruge Je vedno dobro založena z najrazličnejšim blagom in živili. Mesečno ima do 2 in pol milijona dinarjev prometa. Za osilniško krajevno gospodarstvo je značilno še to, da ni nihče v zaostanku s plačilom davka. V Osojnikovi zadrugi bodo povečali plantažne nasade na 22 ha V Osojnikovi zadrugi pri Ptuju vse leto skrbno gospodarijo. Zdaj vozijo s ptujske železniške postaje kninski apnenec, s katerim bodo pognojili svoja zemljšča. Naročili so ga 20 vagonov. Z apnencem so začeli gnojiti ieta 1949 in so s tem zelo povečali hektarski'pridelek njiv in plantaž. Za breskdve plantaže so kupili tudi 20 vagonov hlevskega gnoja. Začeli s0 že z globokim zimskim oranjem. Pri tem Pa ne zanemarjajo plantaž, ki jih bo. do z zimskim škropljenjem zavarovali pred kaparjem, listnimi ušmi, luknjičavostjo ta drugimi sadnimi škodljivci. Saj je imela zadruga letos 80"/* dohodkov samo od plantaž. Pripravljajo 8 hektarov zrlgolane površine za nov nasad breskev, s čimer bodo povečali svoje plantažne nasade na 22 hektarov. Živahno razpravljajo tudi o socialističnem akordu. Združili se bodo v več skupin, ki bodo izdelale svoje delovne plane 'ter tako čimbolj pomagale pri utrditvi zadruge. Za novoletno jelko pripravlja mladina prireditev, s katero bo razveselila stare in mlade Osojnikovce. M. S. V Mariboru je imela občne zbore že nad polovica odborov Osvobodilne fronte V Mariboru je izvedla občne zbore že nad polovica osnovnih frontnih or. ganizacij. Najboljši obisk je bil na Pobrežju, povprečen obisk na občnih zborih pa okrog 300 frontovcev. Razpravljali so o delu svojih odborov, o političnem položaju in tekočih stvareh, vendar so se front o vej vse premalo oglašali v razpravi. Tudi o nadaljniem delu nišo Iznesli dovolj zadovoljivih predlogov. Uspele občne zbore so imetij v Studencih, kjer so na 4500 članov izvolili 350 delegatov za mestni zbor fronte. Občni zborj Osvobodilne fron te bodo v Mariboru gotovj do kraja decembra. Po končanih občnih zborih bodo začeli na množičnih sestankih deliti nove članske izkaznice. Na občnih zborih in posvetovanjih so razpravljali tudi o tekmovanju nad katerim pa zaradi nerednega poročanja Mestni odbor Osvobodilne fronte nima zadovoljivega pregleda Občni zbor Osvobodilne fronte v Ribnici Nedavno je bil frontni občni zbor v Ritmici na Dolenjskem, ki se ga je udeležilo članstvo v lepem številu, saj se je zbralo ofcrog 700 frontovcev, da se pomenijo 0 svojem delu in bodo. člh načrtih. Poročilo o dosedanjem delu Osvobodilne fronte je zajelo razne pomanjkljivosti, bolj skopo pa je omenilo dosedanjo aktivnost Fronte. Iz poročila posnamemo, da je od vseh množičnih organizacij v Ribnici najboljša AF2, ki se odlikuje po svoji vsestranski delavnosti in rednem sestajanju. Vidno je njeno humanitarno delo v socialnem skrbstvu, napredni vzgoji mladine itd. Za onemogle v Ortneku in za partizanske vdove v Dragi ln Podpre skj je žrtvovala več tisoč dinarjev, trudi se za čimprejšnjo ustanovitev Doma Igre in dela, otroškega vrtca, otroškega igrišča; požrtvovalno sodeluje v kultumo-pro-svetnem delu in gospodarski dejavnosti Ribnice. Manj uspehov je pokazala Zveza borcev, ki še dane» n; pripravi. Ia predloga za odlikovanja najzaslužnejših borcev narodnoosvobodilne bor. be. Premalo agilna Je bila tud; mladina ter je njen odbor premalo povezan s članstvom. SKUD se mora boriti z velikimi težkočami. Ne pomagajo mu vsi kultumo-prosvetni delavci. Inva- lidska organizacija se je izkazala pri nabiranju zdraMLlnih zelišč- Gasilsko društvo je preveč izolirano od ostalih organizacij. Zadovoljivo je delo .predvo. jaške vzgoje. Letos bo v Ribnici ustanovljeno avtomoto društvo. O mnogih perečih gospodarskih vprašanjih so razpravljali zborovalci potem tudi v diskusiji. Sklenili so, da bodo rešili najbolj pereče vprašanje: ure. ditev ceste. S skupnim delom bo d« odstranili bajer sredi Ribnice, ki kvari njeno lice in zamaka cesto. Poskrbeli bodo za tlakovanje trga ter ceste Ribnica—kolodvor. Poskrbeli bodo za ureditev stanovanja za zdravnika in ži-vinozdravnlka, ki ju še sedaj ni v Ribnici — ker m stanovanja! Aktivne, je bodo sodelovali tudi v SKUD. Pri volitvah v novi frontni odbor Je kandidiralo le 11 članov (med njimi le dve tovarišici kljub visoki zavesti ribniških žena, ki so se izkazale v narodnoosvobodilni borbi in danes) od katerih je bil izvoljen 7-članski odbor. V okrajni odbor Fronte so bili izvoljeni trije delegati. Občnega zbora »e je udeležil tudi zvezni poslanec tov. dr. Metod Mikuž, Če hočemo sovražnika uničiti, ga moramo dohro poznati Vrsto let se po Sloveniji že širi ameriški kapar in nam ogroža naše sadjarstvo. Strokovnjaki sodijo, da je okuženih že 4 milijone dreves ali približno polovica našega sadnega drevja. Kljub temu pa se še vedno najdejo sadjarji — in ni jih malo — ki kaparja ne poznajo. Kako se naj potem uspešno borijo s sovražnikom, za katerega sicer vedo, da jim je nevaren? Kako bomo ugotovili kdaj se bo prisesal na njihovo sadno drevje in ga začel izčrpavati in načenjati njegovo življenjsko silo? Vidni znaki okužbe niso namreč v začetku nič posebno vidni, povečevalnega stekla pa nima vsak, da bj si z njim pomagal. Prva naloga vsakega sadjarja je torej, da se z najnevarnejšim sovražnikom svojega sadnega drevja predvsem dodobra spozna ta da se nauči ugotavljati njegovo prisotnost, čeprav ga ne vidi. O ameriškem kaparju je bilo že mnogo napisanega, veliko tega Pa že ni več dostopno. Zato je založba »Kmečka knjiga« napravila sadjarjem veliko uslugo, ko je te dni založila knjigo znanega mariborskega strokovnjaka inž. Vilica Msstena: »Boj ameriškemu kaparju«. Knjiga, ki je izšla v 5089 izvodih, je prav privlačna tud! Po svoji zunanji podobi. Krasi jo med drugim celostranska barvna priloga, ki zelo nazorno kaže kaparjevo uničevalno Velo. Mnogo slik je razvrščenih tudi med besedilom Dragoceno slikovno gradivo pa je zbrano na posebni prilogi, ki je tiskana na najboljšem papirjii. Štiriindvajset slik te priloge, ki so večinoma močno povečane. kaže ameriškega kaparja v najrazličnejših njegovih oblikah in razvojnih stopnjah. Pa Sne samo slike, tudi besedilo prinaša poučna dognanja, kako je treba ameriškega kaparja spoznavati in ga pravilno zatirati. Čeprav kaparja ne vidimo, lahko njegovo navzočnost ob močnejši okužbi doženemo. če z nožem zarežemo tik pod lub. Na okuženih mestih lepo vidimo vijoličasto-rdeče tkivo kot posledico škodljivega delovanja ameriškega kaparja. Po tako značilno obarvanem lesu lahko z gotovostjo sklepamo, da imamo opravka s kaparjem. Splošno je razširjeno mnenje, da je mogoče kaparja dognati tudi po značilnih rdečih kolobarčkih na sadovih. Inž. Masten pa ugotavlja, da ti rdeči kolobarčki niso vedno zanesljiv znak okužbe z ameriškim kaparjem. Pri mnogih sadnih sortah namreč ti kolobarčki izostanejo, pri drugih pa nastanejo, vendar so posledica vbodljajev drugih kaparjev in žuželk, vremenskih vplivov, mehaničnih poškodb in drugega. V splošnem nam pa morajo biti rdeči kolobarčki svarilo, da je potrebna budnost Ob njihovem pojavu je treba takoj ugotoviti, za kaj gre. Zanimivo je tudi, da niso vse sorte jablan in hrušk enako občutljive za ameriškega kaparja. Na nekaterih se razvija in širi bolj, na drugih manj. Posebno izrazite s0 okužbe pri najboljših sadnih sortah z gladko in svetlo kožo kakor na primer pri beličniku. fcelfleurju, londonskem pepingu itd. S tem pa seveda ni rečeno, da druge sorte ob močni okužbi niso v enaki nevarnosti kakor naštete. Isto velja za žlahtne hruške, kjer pridejo okužbe posebno do veljave. Knjiga inž. Maslena b0 sadjarjem dobrodošla tudi zato, ker prinaša med gradivom natančna navodila, kako je treba pripravljati škropivo, ’ kdaj in kako škropiti. Prav v tem se je minula' leta mnogo grešilo in če b0 knji-sa prispevala, da bo odslej kakovost škropljenja boljša, smo prepričani, da bodo tudi uspehi v boju proti kaparju večji. Škropljenje pa ne zahteva samo boj proti kaparju, čeprav postaja sedaj (o škropljenje zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja kapar najvažnejše. Skrben sadjar bo škropil tudi do osemkrat na leto svoje sadno drevje Inž. Masten je zato svoji knjigi priložil podrobno izdelan načrt vseh škropljenj sadnih rastin, ki bo sadjarjem služil kot izvrstna delovna smernica -zg Taka Je kaparjeva okužba na steklom, Gornjo sliko prinaša in pod povečevalnim kot zelo lepo barvno prilogo Zgledno delo nekaterih, potrošniških svetov v Mariboru Poslovni odbor, ki je prihranil podjetja 64.000 dinarjev Za uspešnejše poslovanje naše trgovine je delo potrošniških svetov zelo važno. Kjer so ti sveti delavni, trgovine dobro poslujejo in potrošniki so zadovoljni z izbir0 blaga, ki jim ga nudijo. Podjetje »Hrana« v Mariboru se s sv< | jimi potrošniškimi sveti ne more postavljati. Letos je prejela uprava »Hrane« iz svojih poslovalnic, ki' jih ima v mestu in predmestjih 32, samo 3 zapisnike sej potrošniških svetov. To dokazuje da So potrošniški sveti ali sam0 na papirju ali pa o svojem delu ne poročajo. Drugače je s potrošniškimi sveti Glavne potrošniške zadruge. V mestu in predmestjih ima ta zadruga 82 raznih trgovin, mesnic, pekam, gostiln in obrtnih obratov. Vsaka poslovalnica ima svoj potrošniški svet, ki ga ime-nujejo poslovni odbor. Sestavlja ga I» pet ljudi, ki skrbijo za pravilno poslovanje. Ti sveti« imajo vsak mesec sestanek, na katerem razpravljajo o najvažnejših vprašanjih poslovalnic. Kazen poslovalnicam so sveti močna opora tudi Osvobodilni fronti, saj obravnavajo na množičnih potrošniških sestankih tudi politična vprašanja. Najboljše je sodelovanje potrošnikov v predmestjih, kjer je najbolj razširjena Industrija. Tu potrošniki res živijo s svojimi poslovalnicami in si z njimi vred prizadevajo odpraviti napake v trgovini. Poslovni odbori sodelujejo tudi pri inventurah. S svojim sodelovanjem se gospodarsko izobražujejo, obenem pa se vzgajajo v odgovornosti do skupnosti. Prav tako soodločajo potrošniški sveti pri posloval- nicah Glavne potrošniške zadruge o ustanavljanju novih trgovin. Delavnost potrošniških svetov je v mnogem odvisna od sesatve članov. V poslovalnici S na Pobrežju so na primer v poslovnem odboru skoraj sami obrtniki, kar zelo vpliva na znižanje režijskih stroškov. Tamkajšnjo poslovalnico So s prostovoljnim delom uredili v moderno trgovsko hišo, s čimer so prihranili podjetju 64.000 din. Uredili so tudi potrebno skladišče za zimsko zalogo živil. Člani tega poslov, nega odbora so v veliko pomoč tudi gostinskemu obratu, mesnici in krojaški delavnici. Skupaj z Osvobodilno fronto sklicujejo dobro obiskane se. stanke, na katerih je bilo tudi že po 700 ljudi. Prav tako Je delaven poslovni odbor poslovalnice 4. Člani tega odbora nadzirajo več poslovalnic in specialnih trgovin. Razen tega opozarjajo uprav, ni odibor Potrošniške zadruge, da sproti odpravlja razne pomanjkljivosti v svojih obratih. Tako so pri delitvi sla-bega riža predlagali, naj poslovalnica v bodoče skrbneje pregleda nabavljeno blago, da potem ne bo nepotrebne, ga godrnjanja. Opozorili s0 tudi na to. da so nekateri prodajalci tehtali papirnate vrečice skupaj s čokolado, kar je bilo v škodo potrošnikov, saj kupujejo potrošniki čokolado Po večini le v manjših količinah. S tem. da so kritično obdelali nekatere zanemarjene izložbe, so dali pobudo za tečaj aranžerjev. Tako so dosegli, da so se-daj izložbe Potrošniške zadruge po večini zadovoljivo. urejene. Potrošniški NATANČNEJŠA NAVODILA za izvajanja uredbe o otroških dokladah Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade FLRJ je izdal podrobnejša navodila za izvajanje uredbe o otroških dokladah. Po teh navodilih delovni staž delavcev in uslužbencev ne preneha, če je njihovo delovno razmerje prenehalo zaradi reorganizacije ali opustitve podjetja ali zaradi kakih drugih organizacijskih ukrepov. To velja za tiste uslužbence in delavce, ki so se v 30 dneh javili organom z posredova-nje dela ali pa ki so našli zaposlitev v kakem drugem podjetju. Tisti, ki so prešli v enem mesecu na delo iz enega v drugo podjetje, morajo predložiti potrdilo prejšnje ustanove o prejemanju otroške doklade. Ce gre za iz-seljence-povratnike, se računa v delovni staž za pridobitev pravice za otroške doklade tudi čas v delovnem odnesu v tujini. Ce pa ne izpolnjujejo pogojev predpisanega staža, si lahko pridobe pravico do doklade, če sklenejo delovno pogodbo za leto dni. Doklada jim gre od dneva, ko so sklenili pogodbo, f oziroma ko so začeli delati. Navodila določajo izplačevanje vsega zneska otroške doklade delavcem ln uslužbencem tudi v mesecih s 24 ali 25 delovnimi dnevi, če so ves ta čas nepretrgano delali ali če kdaj pa kdaj opravičeno niso prišli na delo. Stalna otroška doklada in doklada za novorojenčka gre tudi tistim, ki delajo v skrajšanem delovnem času ali preje-• majo invalidnine II. skupine in delajo po potrdilu zdravniške komisije manj časa. Otroške doklade pa se ne bodo izplačevale delavcem in uslužbencem za dneve, za katere so prejemali samo del plače, ker neopravičeno niso prišli na delo Otroške doklade se tudi ne bodo izplačevale za tiste dni, ko so bili delavci in uslužbenci na neplačanem dopustu. Tisti, ki jim po uredbi načelno pripada otroška doklada, pa so lastniki posestva, manjšega od 2 ha obdeloval, ne zemlje, in ne žive na njem, temveč ga obdelujejo z najeto delovno silo ali jo dajejo v zakup na polovico, nimajo pravice do stalne otroške doklade, če so skuronl dohodki od posestva, ki se obdavčuje, večji od 3000 din letno na člana gospodinjstva. Otroške doklade ne bodo prejemali tudi tisti, ki obdelujejo-v zsikup vzeto zemljo če je dohodek od te zemlje, ki se obdavči, večji od 2000 din mesečno na člana gospodinjstva, Osebam, ki imajo posestvo manjše od 2 ha obdelovalne zemlje in pri katerih je dohodek, ki se obdavčuje, manjši od 3000 din letno na člana gospodinjstva, pa imajo razen tega dohodak od gospodarske delavnosti zakonskega druga, se vsi ti dohodki seštejejo v en znesek. Ce tako sešteti dohodki ne presegajo zneska 2000 din na člana gospodinjstva, imajo te osebe pravico do otroške doklade. Na stalno otroško doklado ne vplivajo do. hodiki od vrtov v mestu, šolskih vrtov, ki jih obdelujejo učitelji, niti od posestev ki jih obdelujejo železničarji ln podobno, če So manjši od 1 ha ta Jih obdelujejo za svoje lastne potrebe. S temi navodili je pojasnjen tudi položaj študentov in dijakov srednjih šol glede otroške doklade. Studenti medicinske visoke šole, stomatološke in veterinarske fakultete in tehniške visoke šole veljajo za redne študente do diplomiranja, najdlje pa 7 mesecev po ohsolviranju. Študentje ostalih fakultet veljajo za redne do diplomiranja in najdlje 3 mesece po absolviranju. Dijaki srednjih šol, ki so bili pri maturi ali diplomskem izpitu zavrnjeni za leto dni kakor tudi dijaki, ki so bili z disciplinsko kaznijo za določen čas odstranjeni iz šole, ne veljajo za redne dijake in zato tisti, ki jih vzdržujejo, za ta čas ne bodo dobivali doklad zanje. V posebnem odstavku je urejeno tudi vprašanje doklad za opremo novorojenčkov. Ce se Izplača enkratna doklada za opremo pred novorojenčkovim rojstvom pa se rodi mrtev, izplačane eoklade ni treba vrniti. Enkratna do-klada za novorojenčke po porodih po 31 oktobru letos do konca leta se bodo izplačevale v znesku 8000 din, treba pa bo dokazati, da koristniki niso do-bili VP nakaznice oziroma 1000 indu-Sirijskih bonov. Ce pa se je to zgodilo, se bo ta doklada Izplačevala samo znesku 2000 din. Ta navodila urejajo tudi nekatera vprašanja, ki še niso bila podrobno pojasnjena, ’“‘ravica do otroške doklade gre tudi za vnuka, če ga vzdržuje stari oče zato, ker nima staršev, ali pa so njegovi starši trajno nesposobni za delo in nimajo nobenih dohodkov. Pravico do otroške doklade imajo tudi tisti, ki so začasno v tujini in dobivajo svoje redne prejemke. Ce dobiva otrok družinsko pokojnino in živi v skupnosti z drogami roditelji, vplivajo dohodki dru. gega roditelja na pravico do otroške doklade. Tudi za otroka brez staršev, če živi pri svojem skrbniku, aili če je otrok ločenih staršev, pa živi pri enem izmed njih, njegov ločeni roditelj ali skrbnik ne bo dobival otroške doklade, če ima dovolj dohodkov da ga vzdržuje. svet poslovalnice 4 ima največ pregleda nad razvrstitvijo delovne sile in skrbi za pravilno izkoriščanje plačnega fonda. Manj delavni so potrošniški sveti v središču mesta. Potrošniški svet pošlo, valnice 23 sestavljajo na primer učitelji, profesorji in drugi intelektualci, ki zaradi funkcij drugod nimajo rednih sestankov in se za poslovanje trgovine tudi zelo malo zanimajo. Del. no pa je vzrok manjše delavnosti potrošniških svetov v središču tudi večje število trgovin in tako večja izbira blaga. Zato potrošniki na svojo trgo. vino niso tako navezani kakor potrošniki v predmestju. S seje izvršilnega odbora MLO Ljubljane Včeraj dopoldne je bila seja izvršilnega odbora MLO Ljubljane. Na seji so razpravljali tudi o cenah za komunalne usluge in storitve, pri katerih bosta odločala ponudba in povpraševanje, Upravi Mestnega vodovoda in Elektrarne bosta izdelali točna navodila, kako naj hišni lastniki in upravitelji zaračunavajo vodo in električni tok posameznim strankam od 1. novembra dalje. Zaradi določitve cene električnemu toku za šole, fizkulturne organizacije in kulturno-umetniška društva bodo pregledali seznam vseh upravičencev. Mestno klavnico bodo v prihodnjih mesecih spremenili v podjetje za usluge. Klavnica bo razbremenjena komercialnih poslov in proizvodnih nalog. Odklonjen je bil predlog, naj bi postal dosedanji rajon Polje samostojna občina pod okriljem glavnega mesta, ker bi bili stroški za vzdrževanje takega aparata preveliko breme za davkoplačevalce. Nadalje so sklenili, da bodo dovolilnice za opravljanje prostih obrti, ki so jih izdali MLO ali rajonski ljudski od- j bori kos ta n j ar jem, čistilcem čevljev, prodajalcem časopisov in slaščičarjem, ponovno pregledali, ker se množe pritožbe, da nekateri na skrajno nehigienski in nekulturni način opravljajo to obrt. Novemu podjetju Gasilske zveze LRS »Gasilski servis« so izdali dovoljenje za poslovanje. Izvršilni odbor je razpravljal še o problemih Ljubljanskega barja ter o osnutku nove uredbe o melioraciji Ljubljanskega barja, ki ga je predložila Glavna uprava za vodno gospodarstvo LRS. Izvršilni odbor MLO se v načelu strinja s predloženim osnutkom. Zasedanje plenuma Centralnega odbora sindikatov zdravstvenih delavcev Jutri se sestane v Beogradu plenum Centralnega odbora sindikatov zdravstvenih delavcev Jugoslavije. Na zasedanju bodo predvsem razpravljali o zdravstveno-prosvetnih nalogah, o strokovnem napredku članov ter o večji podpori, ki bi jo morali kolektivi zdravstvenih delavcev dajati pri raznih zdravstvenih akcijah ljudske oblasti. Hrvatski premogovniki so izpolnili petletni plan Te dni so premogovniki v LR Hrvatski dosegli celotno količino proizvodnje, planirane v petletnem planu. Svojo petletno proizvodno nalogo so najprej izpolnili rudarski kolektivi Siverič, Konjščina in Ivanec, te dni pa je izpolnil svojo petletno nalogo tudi kolektiv največiega hr-vatskega premogovnika v Raši, razen tega pa še kolektiv rudnika Bregi. Prva ribička India iz piranske ladjedelnice V piranskem pristanišču so spustili v morje prvo ribiško ladjo, ki je bila zgrajena v piranski ladjedelnici. Ladja ie dolga 22 metrov ter namenjena ribičem podjetja »Sardela« v Novem gradu. V piranski ladjedelnici izdelujeio rudi drugo lad:o istega tipa, ki io bodo prav tako dobili novograjski ribiči. Spiritual ljubljanskega semenišča dr. Čepon vztraja Članki, ki smo jih priobčevali zadnji čas v zvezi z raznimi perečimi, a nerešenimi vprašanji ljubljanskega semenišča, so bili deležni nadpovprečne pozornosti. Ne oziraje se na to, da so, reči smemo, redki posamezniki pod vplivom ljudi, katerim ti članki seveda niso bili po volji, dvomili o tem, da je vse povedano tudi resnica, dokazuje pozornost bralcev, da gre za res važna vprašanja in da je javno razpravljanje o tem vsekakor koristno. Koristiti in olajšati razčiščenje stvari je namen tudi spodnjega intervjuja, ki ga je imel naš sodelavec s prorektorjem semenišča g. dr. Pogačnikom in spiritualom g. dr. Čeponom. Intervju povzema le važnejše stvari, ki se predvsem nanašajo na članek »Molite za jetnike in za tiste, ki so člani CMD, ker je to najhujši odpad od Trubarja sem,« ki smo ga objavili 4. novembra letos. Ali vam je, g. dr. Pogačnik znana izjava g. dr. Čepona o katoličkih duhovnikih — članih CMD, o katerih smo pisali v članku z dne 4. novembra letos? O tem ne dajem izjav. Najbolje je, če vprašate g. dr. Čepona sami. Ali je bogoslovcem čitetnje dnevnega časopisja in Nove poti res prepovedano? Odborniki pa taki! Dol. Lendava, 7. dec. Letos Je naša vlada postopno ukinjala obvezne odkupe. Tako Je danes v veljavi ie še obvezna oddaja žita in nekaterih industrijskih rastlin. Te stvari so kmetje z zadovoljstvom sprejeli, upravičeno bi tedaj lahko pričakovali, da ne bo težav pri obvezni oddaji tistega malega števila pridelkov, za katere obvezna oddaja še velja. Vendar ni tako. Primeri iz Male Polane v lendavskem okraju dokazujejo prav nasprotno. Začelo se Je 3. t. m. pri Stefanu Zveru na štev. 98. Obvezno bi Zver moral oddati še 200 kg žita in 500 kg koruze. Tovarišem z okraja, ki so prišli, da bi izterjali ta dolg, je dejal, da še zase nima. Preiskava Je ugotovila, da je skril večje količine pšenice, rži in prosa v shrambo, ki jo Je predelil s prebarvano leseno steno, ob katero je postavil omaro in polico. V istem skrivališču je na krompir nametal repe, da bi bil bolj varen pred odkritjem. Komisija za izterjavo je seveda vzela od teh zalog tisti del, ki ga je Zver dolgoval. Nekoliko huje Je bilo naslednjega dne. Najprej je predsednik KLO Mala Polana odklonil, da hi šel s komisijo na Izterjavo, češ da »on že ne ho držal glave za ves KLO«. Pristal Je le na to. da je šel kurir s člani komisije do odbornika — zeta Ivana Spilaka na številko 44, ki naj bi šel s komisijo. Toda Spilak sam'Je dolgoval še 60 kg koruze, ki Je ni hotel oddati. Tudi krompirja ni maral dati v zameno, češ da še zase nima. S tem odgovorom se komisija ni zadovoljila. Sli so na njivo, kjer so našli pod 12 m dolgim kupom šibja v zemljo zakopan krompir. To, da se Je komisija »drznila« vzeti ustrezno količino krom- hornika KLO — Spilakovega zeta tako »užalilo«, da se Je uprl iti s komisijo po vasi. Se bolj pa so »zrasli« odborniki KLO Mala Polana tretji dan, to je 5. t. m. Tega dne je predsednik KLO kratkomalo odklonil vsako sodelovanje. Pri tem je nesramno pretil, češ saj mi nič ne mo--rete, kakor mi tudi drugi z okraja niso nič mogli. »Kar sami si poiščite kakšnega odbornika, samo ne verjamem, da ga boste našli!« — Komisiji res ni preostalo drugega, kakor da je šla sama do Ivana Kozjana na štev. 53. Tudi Kozjan je namreč še dolgoval državi koruzo in je ni odda) kljub temu. da je sam že dvakrat obl tubi! pripeljati v zameno krompir Tedaj pa se je »izkazala« Koz-janova žena: člane komisije je ozmerjala z roparji in še drugimi psovkami ter jim pred nosom zaklenila vrata. Kakor vse kaže. so dobili po vsem tem »IVOgum« tudi v KLO Gaberje. Ko je prišla komisija-v ta kraj, se je predsednik Tratnjek uprl. da bi šel z njimi po vasi. »Ne grein, pa čeprav me obesite!« je dejal. »Ne bom bodil z vami. saj nisem jedel novih gob.« In kakor da to še ni dovolj, je ščuval ljudi, govoreč jim, da koruze ni ln da krompirja tako ni treba obvezno oddati. Vsi — predsednika obeh KLO, odborniki in tudi kmetje, ki še niso Izpolnili obvezne oddaje — so lahko prepričani, da jib ne bo zaradi tega nihče obesil. Vsekakor pa so zaslužili najstrožjo kazen, ki Jo določa uredba o obveznem odkupu za nepravočasno Jzpolnitev obvezne oddaje. Tiste, ki so kot predstavniki ljudske oblasti zavirali obvezni odkup, pa je treba kaznovati za to protizakonito dejanje še posebej. Upamo, da pirja (namesto neoddane koruze), je od- so že tam, kamor spadajo! 99 SLOVENSKA NARODNA VOJSKA SMO!“ Ervin Dolgan, po partizansko Janez Je leta 1941, popeljal prvo partizansko skupino na Primorsko in Je bil komandir prvih primorskih partizanov. Takole pripoveduje o tistih dneh: Kakor povsod sta na Primorsko zanesla vstajo Partija in njen Centralni komite. Po nalogu Centralnega komiteja sem šel leta 1941. na Primorsko, kakor so šli ostali člani PK SKOJ v droge slovenske pokrajine. 26. junija pod - ečer sva se dobila s Tonetom Tomšičem pod »Bellevuejem«. Pripovedoval mi je o pripravah z» vstajo ter sporočil, da grem po nalogu CK na Primorsko. Dal mi je tudi nekaj imen ljudi y Knežaku in St. Petru za zvezo. Istočasno sta bila na Primorskem še Oskar Kovačič, ki ga je CK poslal v Trst, in njegov brat, ki je bil poslan v Gorico, da bi koordinirala delo. Meni so odredili pivško področje. Javka za vse tri bi morala biti pri Vižintinu v Renčah, kamor sem šej dvakrat, vendar se z imenovanimi nisem srečal. Pozneje sta bila poslana na Primorsko še Kovač, ki je šel v Brda, in Andrej Kumar. . Pot na Primorsko me je vodila čez Loško dolino, kjer sem imel že stare zveze s Skojevci, ki so me pospremili do meje. Prekoračil sem jo na Mašu-nu. Dalje ni9em potreboval vodnika, ker sem bil itak na domačem ozemlju, V Trnovem sem poiskal zveze, navezal stike z Brkini, Reko, Pivko, zgornjo in spodnjo Vipavsko ter Renčami. Za nimai sem se za razpoloženje, govoril o pripravah - za oboroženo vstajo v Sloveniji ter razdelil material, ki sem ga prinesel s seboj. Vse je kazalo, da tudi na Primorskem zorijo tla za upor. Po vsem tem sem se vrnil v Ljub ljano, kjer sem Tonetu Tomšiču poro_ čal o položaju. Tov. Tomšič me je poslal na Mokerc, kjer naj bi dobil par fantov, ki bodo jedro narodne vojske na Primorskem. Ob koncu julija sem vzel 6 fantov, v glavnem Primorcev, in odpravili smo se na pot. V tej skupini so bili: Milko Puntar s Proseka, ki sem ga postavil za komisarja, med tem ko sem sam prevzel «komando: nadalje je bil v sku. pint Jovo iz Dekanov pri Trstu, Peter s Tolminskega — odličen borec in mi traljezeč, neki študent iz Ljubljane in še dva druga. Domačini so nas popeljali čez Bloške planote in Loško dolino. fantje iz Podcerkve pa spremili na mejo. Da ne bi kdo mislil, da je bil prehod čez mejo lahek, je treba povedati, da so jo imeli Italijani dobro zastraženo z bunkerji. Od meje naprej smo šli sami preko Jurše, mimo Knežaka na Siltaber. En dan smo taborili nad Nerinom, !:er so fantje utrujeni od dolge hoje zahtevali počitek, čeprav je bilo tamkaj silno nevarno. Taborili smo namreč med voja_ ško cesto, ki so jo gradili nad nami, in železnico s predori pod nami, kjer je mrgolelo italijanske vojake, Jurščanl in Nerinei ao spraševali, kakšna vojska smo, vendar se takrat iz previdnosti še nismo izdali, da smo partizani. Petra smo jposlali v Nerin po mleko kjer se je izdajal za lovca. Domačini pa so vseeno že takrat čutili z nami. Dokler nismo vedeli, pri čem so, je bila taka previdnost potrebna. Prva četica primorskih partizanov, oborožena z »zbrojevko«, puškami in bombami, ki pozneje še eksplodirale niso je pravzaprav, zelo drzno vdrla v carstvo takrat še brezskrbnih Italijanov. Meja je mrgolela financarjev in fašistov v trovrstnih bunkerjih, kjer so bile po trinadstropne trdnjave s topovi, je čepela »guardia frontierra«. V Postojni in Ilirski Bistrici je bila italijanska divizija, v St. Petru pa armadni zbor. Od St. Petra je bilo vsega uro hoda do Nerina, kjer je taborila prva partizanska četa na Primorskem. Prva slovenska narodna vojska I na Primorskem Od Nerina smo krenili nad Staro Sušico, kjer smo se spet utaborili. Tu smo se pokazali v pravi podobi. Va- mm Prve tedne v avgustu srno prišli v | ln Studen e ga v Ljubljano. V Glav- Brnico, kjer smo taborili na več krajih. Tu smo razvili propagandno in organizacijsko delo po zgornji Vipavski. V vsaki vasi so nas ljudje sprejemali z veseljem in zaupanjem. Na poti skozi Vrapče so nam prinesli cel škaf vina in krog nas se je zbrala vsa vas, da smo hočeš nočeš naredili mating. Tedaj smo razbili progo Stanje!— Občine pri Koprivi. Razmetali smo tračnice in pragove ter prerezali vse telefonske zveze. Vzporedno smo kaznovali nekaj izrazitih domačih fašistov. Se pred tem sva s Karlom Maslom iztirila vlak nemških letalcev, ki so se peljali v Opatijo na oddih. Z velikim železnim drogom sva zlomila vezi med tračnicami in jih odvila. Pri, čakovala sva Italijane, i>rišel pa je osebni vlak z Nemci, ’ki ga je vrglo s tira. Pravijo, da Je bilo precej mrtvih, midva pa sva jo naglo odku-rila. V BrnicI se nam je pridružilo nekaj domačih fantov. Iz Brnice se je četa vračala čez Zgornji Kras. Sploh je bila četa zelo gibčna in ni ostajala na enem mestu več kakor 24 ur. Med potjo pa smo vedno agitirali. Tanki I. »lovenskega tankovskega odreda ščanke med njimi Mica Matjonova, so nam prinesle hrane in vseh mogočih dobrot. Odtlej smo povsod, ljudem govorili: »Slovenska narodna vojska smo!« In ljudje so nas z vzhičenjem in radostjo sprejemali. Ze 1. dne. ko smo taborili med Staro Sušico, sem šel zve_ čer v vas in zelo glašno razpravljal z možakarji o oboroženem boju. Napravil sem skoraj cel miting. To je bil začetek propagandnega dela prve skupine primorskih partizanov. Ta skupina je imela pred seboj veliko pionirsko delo, pripraviti vse za oboroženo borbo, ki je kmalu sledila. Bila je organizator osvobodilnega gibanja, vršila agitacijo, mitingovala, zbirala orožje in ustvarjala oboroženo formacijo. Organizirali smo si dobro obveščevalno službo, tako, da smo ce. lo vedeli, kdaj se iz’Trsta vozi general armadnega korpusa. Prvi propagandni pohod z marijšimi akcijami smo izvršili čez Volče, Senožeče, Dolenjo ya* ter Vipavska Brda. Kali upora so pognale Primorsko je takrat že zajemal upor, saj so pri vseh akcijah sodelovali domačini na en ali drog način. Karlo Maslo n. pr. še nJ bil v partizanski vojski, ko je že hodil na akcije. Se potem je šel nazaj v italijansko vojsko z nalogo, da izvrši diverzijo nekje v Srednji Italiji, Od tam je pobegnil k partizanom okoli 20. decembra 1941 Ob koncu leta so pobegnili iz Italijan, ske vojske fantje iz Ješan in Šembij. Se pred njimi pa sta prišla k partizanam Tone in Pavl« iz Vipavskega Gradišča ter Prešeren iz sosednje vasi, tako da se Je naša vojska stalno krepila. Preserski most zleti v zrak Pozna jesen je že bila, ko smo bili v Brkinih, od koder smo se spet vrnili v Bmico. Ob koncu novembra sem zapustil četg iu odšel mimo Postojne nem štabu sem tov. Leskošku in Baeblerju poročal o položaju na Primorskem. Za Primorsko so mi dodelili še 20 ljudi iz tabora v Smrečju pri Rovtah. Od tu smo z gorenjskimi in dolomitskimi partizani napadli preser_ ski železniški most 6. decembra 1941. Prevoz je bil onemogočen za dalj časa. Cel mesec so imeli delo s popravljanjem. Od preserskega mostu proti italijanski meji je bil pohod silno težaven, ker so nas vseskozi sledili in gonili Italijani ter obsipavali iz minometov in topov. Cim so Italijani zaslutili, da hočemo (prekoračiti mejo, so jo še močneje zasedli. Tem se je pridružil še globok sneg, da smo včasih kar izginjali vanj. Zato se je skupina 20 partizanov vrnila in se pridružila dolomitskim partizanom, sam pa sem nadaljeval pot na Primorsko. Udarno leto dvainštirideseto Minilo je leto 1941, leto diverzij in agitacijskega ter organizacijskega dela na Primorskem. Gibanje se je raz-rastlo in začele so se večje akcije. V februarju 1942 smo napadli italijanski bunker pri Štanjelu. Brila je burja in mrzlo je bilo. Počakali smo in izkoristili navado Italijanov, da so salutirali mimoidočemu vlaku. Takrat smo napadli bliskovito, da se Italijani niso prav znašli. Razorožili smo jih, zaplenili strojnico in precej municije. Nekaj dni zatem smo spali v sosedni vasi Griže. Namesto partizanov so stražili vaščani. Navsezgodaj zjutraj nas je obvestilo neko dekletce, da se bližajo italijanski avtomobili. Zasedli smo postojanke na gričku pred vasjo in udarili na 2 kamiona karabinjerjev. Značilna je še akcija pod Ostrožnim Brdom. Italijani so hoteli čez most. Karlo Maslo jih je spustil na pol mostu, nato smo pa užgali po njih. Nato smo se pri opekarni bili ves dan. Italijani so jo obstreljevali celo s topovi. • * * Spomladi 1942 so začeli posegati na Primorsko odredi gorenjskih partizanov, ki so organizirali oborožen boj na Idrskem in Tolminskem. Prišel je tudi Martin Greif s fanti, ki jih je Janez pustil onstran meje. Ob koncu aprila je zagorelo 12 vasi in zaselkov v Brkinih. Sredi Bistrice pa so Italijani obesili Pfve primorske ljudi. Sledili so boji na Nanosu in po Tol. minskem, kapitulacija Italije z goriško fronto in časi velikih ofenziv ter bojev IX. korpusa, ko je primorsko ljudstvo s svojo lastno krvjo cementiralo priključitev k svoji pravi domovini. V vseh teh velikih dogodkih pra\ gotovo zavzema častno mesto prva skromna partizanska četa, ki Je ponesla partizansko zvezdo na Primorsko in bila prva slovenska narodna vojska v ten, dolga leta zasužnjenem delil slovenske zemlje, . J. G, Dragi gospod, stopite vendar V vašo upravo in vprašajte tam, ko-iiko izvodov »Poročevalca« prihaja dnevno na naslov našega semenišča. Kako gledate na predlog B. Bratkoviča o izenačenju semenišča z ostalimi študentskimi domovi v članku »Nov duh v ljubljansko semenišče« z dne 21. oktobra? O tem predlogu ni mogoče resno razpravljati, ker imamo svoje cerkvene predpise glede vzgoje duhovniškega naraščaja. Ali se strinjate z g. dr. Čeponom, da je CMD najhujši odpad v slovenski zgodovini od Trubarja sem? Tudi o tem ne bi hotel dati Izjave. G. dr., če je res, da vse navedbe niso bile resnične, zakaj niste zahtevali popravka? Popravka nismo zahtevali, ker smatram, da ga ne bi priobčili, tudi če bi ta popravek ustrezal resnici. Gotovo ne bi bilo težko komentirati te izjave in bralci bodo nedvomno pritrdili, da bi tak komentar le ponovno dokazal, da je ljubljansko semenišče v krizi, ki_ zahteva ustrezno rešitev. Dr. Pogačnik ne verjame, da so nekatere članke pisali bogoslovci. Pri tem se verjetno opira, kakor tudi nekateri drugi ugledni duhovniki, na »neresničnosti«, ki so bile objavljene v enem izmed zadnjih člankov, kot n- pr.: Dr. Cepovan, ne dr. Čepon, dalje, da dr. Čepon ni dal že znane izjave 1. oktobra, ampak 30. avgusta, da dr. Pogačnik ni sežgal Nove poti, ampak, da je bogoslovcu Dolžanu »samo« naročil, naj odnese Novo pot tja, kjer jo je dobil. Z g. dr. Čeponom je naš sodelavec lahko razgovarjal šele pri tretjem obisku. O obisku pri g. dr. Pogačniku je bil že obveščen in ga ni bil posebno vesel. Čeprav sprva nerad, je dal končno le nekaj odgovorov: G. dr., kako je bilo s tisto Vašo izjavo? Res je, da sem se takrat o članih CMD tako izrazil, kakor ste pisali, vendar naj pripomnim, da niste napisali vsega. Povedal sem namreč tudi to, da zaradi tega na člane CMD sam ne bi hotel prvi vreči kamna. Kako je prišlo do te Vaše izjave? Bilo je to na predvečer praznika Vezi Sv. Petra. Bogoslovcem sem govoril o tem, kako je bil Sv. Peter vržen v ječo in da tudi danes naj molijo za duhovnike, ki sa v ječah. Tu sem potem podal izjavo, kakor ste jo že objavili. Ali ste zasledovali s to izjavo kakšen poseben namen? Kakšen namen naj bi imel! Kot spiritual semenišča skrbim za duhovno rast bogoslovcev in se ne zanimam za politiko. V politiko se nisem vtikal nikoli. Ali mislite resno, da je CMD največji odpad v slovenski zgodovini od Trubarja sem? Subjektivno vzeto CMD lahko tudi ni odpad. Toda, če gledamo na stvar objektivno, se da trditi, da je. Kaj menite o Novi poti, ali morda veste, če je ta revija na cerkvenem indeksu prepovedanega tiska? Tega vam ne vem povedati. Sam Nove poti skoraj ne čitam. Spomnim se Ie neke številke lanskega letnika, za katerega je prispeval g. Janžekovič čisto dober članek, ki sem ga prečital. Za to, ali čitajo naši bogoslovci Novo pot, se ne zanimam. Za »Poročevalca« vem, da ga prejemajo nekateri na svoj naslov In ga verjetno tudi čitajo. G. dr. Pogačnik mi je v razgovoru o Bratkovičevem predlogu med drugim omenil, da je poleg nekaterih drugih stvari tudi ta predlog mogoče smatrati za poskus naše ljudske oblasti, da si podredi cerkev. Kaj mislite o tem? Jasno je, da cerkev in ljudska oblast ne moreta iti po isti poti, vendar je po mojem mnenju mogoče, da gremo z ljudsko oblastjo vzporedno, ne da bi prišli drug z drugim v spor. Ali niso značilni ti odgovori? Dr. Čepon še kar naprej vztraja v svoji izjavi, da je CMD objektivno vzeto odpad. Kako gledajo sedaj na to izjavo tisti, ki hočejo zagovarjati dr. Čepona, češ da je ta njegova izjava bila podana nepremišljeno in da ga je za to »prijel« sam škof? Dr. Čepon skrbi za duhovno rast bogoslovci, pa s to izjavo ni imel nobenega posebnega namena, on se sploh ne zanima za politiko. Vzgojiti bogo-lovce v največje sovražnike pridobitev _ NOB, kot so to prikazali že mnogi naši članki, to zanj ni politika! Nove poti, .ki je glasilo CMD sploh ne bere, društvo pa napada. Od kod ima potem podatke, da so duhovniki — člani CMD odpadniki? In končno, kako da g. dr. Čepon ni našel med okupacijo nobene obsojajoče besede za tiste svoje sobrate, ki so ne samo sodelovali z okupatorjem, temveč celo odločilno vplivali na organiziranje zločinsko izdajalske bele garde?! Da ni bilo zanj takrat to sodelovanje popolnoma naravna stvar, medtem ko so mu danes tisti duhovniki, ki hočejo živeti z ljudsko oblastjo v miru, odpadniki!" Ali kljub vsemu temu to ne diši na visoko šolo reakcije? To kar kriči po tem, da merodajni ljudje pod-vzamejo primerne korake, da se to vprašanje reši, kot to predlaga B* Bratkovič, i IZ DELA Bi ŽIVLJENJA ISTRANOV Kaj in koliko izvažajo istrska podjetja in zadruge Ob lepem vremena poprimejo v Novem Celja vsi za delo Zdravilišče Novo Celje vrača zdravje tuberkuloznim bolnikom Letošnje gospodarsko leto gre h kraju, podjetja tovarne, kmetijske zadruge im gospodarski strokovnjaki v Istrskem okrožju delajo obračune za leto 1951. obenem pa tudi načrte za novo gospodarsko leto 1952. Ze iz drobnih poročil, ki smo jih od časa do časa objavljali, smo lahko razbrali, da se je letos Izvoz iz istrskega okrožja precej dvignil količinsko in tudi po večji izbiri blaga. Na prvem mestu so (kmetijski proizvodi, izmed Industrijskih so Pa predvsem konserve rib, sol, kamen in marmor, milo in nekaj polindustrijskih proizvodov. Najmočnejša izvozna postavka in za istrsko kmetijstvo tudi najbolj pomembna so zgodnji pridelki — češnje, grah in paradižniki. Ravno zgodnja dozorelost daje veliko vrednost in izvozne možnosti tem pridelkom. Dober izvozni predmet je fižol v stročju-vrtne in gozdne jagode ter zgodnje hruške. Gospodarska postavka kmetijskih zadrug in kmetov je v glavnem odvisna od teh pridelkov, če jih spomladi čimprej spravijo na trg. Iz leta v leto spoznavajo kmetijski strokovnjaki. da je važen izvozni pridelek tudi krompir, ker zgodaj dozori — v času. ko je n. pr. v Jugoslaviji največje povpraševanje zanj Poleg sadja In povrtnine je vino najvažnejši izvozni pridelek istrskega kmetijstva. V zadnih letih je na zunanjem trgu precej povpraševanja pa istrskem namiznem grozdju. Pri obnovi vinogradov in pri povečanju vinogradniških površin istrski kmetje In zadružniki že upoštevajo tudi to in sade trte, ki rode dobro namizno grozdje ln ki dajejo vino, po katerem vprašujejo na inozemskem trgu (refošk, muškat). Intenzivnejša obdelava rodovitne istrske zemlje, obsežna melioracijska dela z namakalnimi napravami, predvem pa strojna obdelava zemlje bodo omogočili izdatnejši pridelek zgodnjih po-vrtnin in sadja, s čimer se bo izvoz teh pridelkov v inozemstvo v nekaj letih zelo dvignil. Kar se tiče industrije, je na prvem mestu konzervna industrija. Industrija ribiških izdelkov je izrazito izvoznega značaja. V tej panogi je edina ovira pomanjkanje bele pločevine za izdelovanje konservnih škatlic. Pločevino je treba uvažati in je ni vselej lahko dobiti. Ena izmed najmočnejših izvoznih postavk istrskega gospodarstva je danes še pasivna; to je istrski premog iz rudnika v Sečjolah. Rudnik že leto dni in pol obnavljajo in bo v obratu verjetno že spomladi. Velike količine premoga — domača industrija ga bo uporabila le malo — bodo lahko izvozili Po morju v bližnji Trst. Letos so začeli izvažati kamen in marmor ter pesek za sladkorne tovarne. Razvoj nekaterih industrijskih panog bo dal v nekaj letih nove možnosti izvoza. Letošnji gospodarski ukrepi so v marsičem odprli večje možnosti trgovanja z inozemstvom. Kmetijske zadruge So dobile precej deviz za izvožene pridelke, g čimer jim je omogočen nakup umetnih gnojil in strojev. Samo kmetijske zadruge iz koprskega okraja so dobile nad 18 milijonov lir samo za sadje in zelenjavo, ki so ju izvozili s posredovanjem izvoznega podjetja »Fructus« v Trst in Avstrijo. Podjetje »Kamnolomi« v Bujah je letos v jeseni izvozilo prve tovore odličnega istrskega kamna v Italijo. Svoje izdelke izvaža tudi tovarna mila »Salvetti« v Piranu. Tovarna likerjev v Kopru izvaža odlične izdelke, s katerimi lahko tekmuje na inozemskem trgu. Močna postavka v izvozu je dobro Istrsko vino, ki ga izvažata podjetji »Vino« v Kopru in »Vinoeksport« v Umagu. Glavna uvoznika vina sta Trst in Jugoslavija Večji del letošnjega vinskega pridelka je namenjen za izvoz. S tem pa še niso izčrpane vse možnosti izvoza. Gospodarski strokovnjaki se ukvarjajo z mislijo, kako izkoristiti razne odpadke, jih predelati in izvažati. Kmetjske zadruge imajo v načrtu za prihodnje leto izvoz zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev in predvsem brinja. Novi gospodarski ukrepi in predvsem novi sistem v zunanji trgovini, ki daje izvoznikom možnost, da z delam deviz sami razpolagajo, odpira široke možnosti nakupa raznih dragocenih predmetov . v inozemstvu hkrati pa -daje istrskemu kmetu in zadružniku veliko pobud za intenzivnejšo obdelavo zemlje ln za gojitev tistih kultur, ki ne ustreza io samo podnebju, tlom ln gospodarskim zahtevam pokrajine, temveč ustvarjajo tudi močno postavko v trgovanju z inozemstvom. Letošnji uspehi so veliki, možnosti za bodoča leta pa je zmerom več. Leto» so podjetja, ustanove fn zadruge istrskega okrožja uvozile raznega blaga v vrednosti nad 250 milijonov deviznih dinarjev, izvozile pa za nekaj manj kot toliko. Najrveč deviz je büo uporabljenih za potrebe zdravstva. Za kmetijstvo in industrijo so uvozili za okoli 80,000.000 dev. din strojev, umet. gnojil in raznih naprav. Na j več jo postavko v izvozu dosegajo poljedelski in vinogradniški pridelki, ki prinesejo nad 150 milijonov deviznih dinarjev. Tovarne ribjih konserv so letos sklenile samo z Avstrijo pogodbo za izvoz 20 vagonov ribjih konserv v vrednosti nad 180.000 dolarjev. Izvozniki istrskega okrožja pričakujejo da bodo do konca leta v celoti izpolnili plan izvoza. V prvih desetih mesecih letos je bil izvoz za 80°/« večji od celotnega izvoza v letu 1949 in za 20*/» večji od lanskega izvoza. Od izvoza v prvih desetih mesecih odpade' 60V« na kmetijske pridelke, 25*/* na ribe in ribje konserve. V drugem polletju je bilo izvoženfh 252 ton ribjih konserV, od tega 180 ton v Avstrijo. V naslednjih mesecih bo glavni izvozni predmet vino, katerega je bilo odkupljenega okoli 220 vagonov in že prodanega v Trst in Jugoslavijo nad 20 vagonov. • Velikega zborovanja ob Dnevu republike v Kopru se je udeležilo okoli 12.000 ljudi. V koprskem okraju je bll0 ta dan 35 različnih prireditev, katerih se je udeležilo nad 30.000 ljudi. Okoli 8000 ljudi pa je gledalo sedem večjih športnih prireditev. Preteklo nedeljo je bila pri Kava-ličih v koprskem okraju odkrita spominska plošča na hiši, v kateri je bilo novembra leta 1944. prvo zasedanje okrajnega ljudskega odbora za okraj Koper — takrat loparski okraj Dva meseca prej istega leta so biie po vseh slovenskih vaseh Istre volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore. Novembra istega leta je bila sklicana tudi prva okrajna ljudska skupščina-seveda še pod zaščito partizanske vojske. V spomin na te dogodke so predstavniki množičnih organizacij priredili v Kavaličih obenem z odkritjem plošče lepo slovesnost. Slovenska družina Ljudskega gledališča v Kopru je začela letošnji gledališki spored s Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi« Po prvi uprizoritvi v Kopru so že gostovali v Tartinijevem gledališču v Piranu in v tovarniški dvoran; »Arrigoni« v Izoli. Družina je priredila posebno predstavo tudi za vojake. Za nov0 leto bo na sporedu kot druga novost Sieber-jeva opereta »Svojeglavček«, nato pa Priestleyeva drama »Inšpektor na obisku«. V koprskem gledališču je nedavno eostovalo Komorno gledališče iz Ljubljane z Benedettijevo veseloigro »Dva ducata rdečih vrtnic«. Komorno gledališče je z istim delom gostovalo z velikim uspehom tudi v Dekanih. Izmed naslednjih gostovanj v koprskem gledališču je napovedan obisk članov italijanske drame Ljudskega gledališča z Reke. V Loški dolini se je razgibalo kulturno-prosvetno življenje V zadnje-m Časa se Je kulturno-pto-svetno življenje pri nas zelo razgibalo. Prvi so se izkazali igralci kulturno-nmetniškega društva »Štefka Prešeren« v Starem trgu pri Rakeku, ki so uprizorili igro »Dva para se ženita«. Ogromna udeležba je pokazala, kako si ljudle v Loški dolini želijo dobrih in veselih iger. Igro so ponavljali, preteklo nedeljo pa so z uspehom gostovali v Nov! vasi. Tudi pevski zbor. ki ga vodi Ivan Mercina. je znova oživel. Zboru so se pridružili novi, predvsem mladi pevci, vendar so steber zbora še vedno starejši, izkušeni pevci iz Starega trga In Loža. Lepo so usuell z nastopom na proslavi Dneva republike. Snlošna želja je, da ne bi svojega dela omejili samo na nastope pri proslavah. marveC bi čimprej nastopili na samostojnem koncertu. Po dolgem trdovratnem mrtvilu Je oživela tudi knjižnica, ki bo odslej poslovala vsako nedeljo dopoldne v okviru kulturno - umetniškega društva »Štefka Prešeren«. Knjižničarske posle sta prevzeli dve mladi absolventki tukajšnje nižje gimnazije. Knjižnica se Je obogatila In izDopolnila s številnimi novimi knjigami in bo prebivalstvo nedvomno zelo zadovoljila, sa.1 Je ves ta čas zelo pogrešalo svoje knjižnice. Tudi Ljudska univerza Je po enoletnem premoru oživela. Novi odbor, ki mu predseduje Metod Jenko, si Je začrtal delo za vso zimsko dobo In bo skrbel za redna štirinajstdnevna podavanja. Ljudska univerza Je začela delo s predavanjem Andreja Steleta »Svet v številkah«. Zanimivo in poljudno predavanje Je poslušala predvsem mladina. — M. J. V Maribora živahno pripravljajo novoletno otroško veselje Sindikalne podružnice in množične organizacije v Mariboru se živahno pripravljajo na Novoletno jelko. Dedek Mraz. dober znanec naših malčkov iz vseh povojnih let, bo tudi letos obdaroval mariborske otroke. Unionska dvorana bo preurejena v pravljičen grad, kjer bodo 4 dni razne prireditve. Člani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru bodo pripovedovali otrokom pravljice ter vesele in težke dogodivščine iz borbe našega ljudstva za svobodo. Male In velike baletke bodo zaplesale. Na Koroški cesti bo lutkovna dvorana, ki jo bodo ob vhodu simbolično spremenili v Postojnsko jamo s kapniki. Mestni park bodo preuredili v pravljičen gozd, kjer bodo paviljončki z živalmi In gobami. Jelke in smrečice v parku bodo okrašene z neštetimi lučmi, ki bodo zvečer sijale v pisanih barvah. Oh ribniku v parku ho speljana železnica, na ribniku pa bodo plavale račke. Revnejši otroci bodo obdarovani na terenih, otroci delavcev ln nameščencev pa pri sindikalnih podružnicah. Na obdaritev otrok se najbolje pripravljajo v Mariborski tekstilni tovarni, Tovarni metalnih izdelkov, kurilnici, Delavnici držatnih železnic lxi v Tovarni avtomobilov. Pri pripravah sodelujejo tudi vse množične organizacije in društva, ki so nekatera že med letom zbirala iz raznih prireditev prispevke za Novoletno ielko. Miličniki lia prostovoljnem delu v rudnikih za Dan armade Miličniki, podoficirji in oficirji Ljud-«ice milice, ki so prve dni novembra odšli r.a daljšo delovno akicljo v rudnike po Sloveniji, so sklenili, da bodo v počastitev desete obletnice ustanovitve JA opravili po-leg rednega osemurnega dnevnega dela še nad 400 prostovoljnih delovnih dni. Med vsemi sta se najbolj Izkazala miličnika Anton Kos in Anton Veliščak, oba v rudniku Senovo, ki sta obljubila, da bosta delala vsak po 6 delovnih dni. A. G. Literarni večer v Postojni Pred dnevi Jp Ljudska univerza v Postojni organizirala literarni večer, na katerem so brali svoja dela France Bevk, Marička Žnidaršičeva, Ferdo Godina, Lili Novy Janez Potrč in Matej Bor. Večer le minil v splošno zadovoljstvo tako nastopajočih, kakor občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano postojnskega kina. S. B. Založba Ljudske tehnike za novoletno jelko/ Založba Ljudske tehnike je pripravila za novoletno jelko zbirko tehničnih knjig za pionirje, ki posegajo v področja modelarstva, elektrotehnike in ra-diotehnike. Knjižice vodijo pionirje v svet tehnike in fizike; s praktičnimi nasveti in z načrti kot pripomočki pa jim omogočajo da si sami izdelajo leteče in plovne modele vseh vrst, nauče se sprejemati in oddajati Morsejevo abecedo itd. Knjižice so pisane pionirjem primemo in navajajo pionirje k samostojnemu konstruiranju lastnih zamisli, na splošno pa bude zanimanje in ljubezen za tehniko. — Ker so cene knjižni zbirki zelo zmerne — 6 knjižic stane 180 din — bodo marskikatere organizacije in kolektivi s temi knjigami uspešno obdarili čim več ponirjev za njihov otroški praznik. Zanimanje za večerno gimnazijo v Zagorju Zagorski rudarji, ki prebivajo v samskem domu, so sami začeli akcijo za vpisovanje v večerno delavsko gimnazijo. Vodstvo gimnazije je obljubilo pričeti s poukom februarja, če bo prijavljenih najmanj 25 slušateljev. Rudarji so sami prevreli akcijo za prijavljanje in se jih je doslej prijavilo že 27. To pobudo zagorskih rudarjev bi lahko posnemali tudi rudarji v Trbovljah in Hrastniku, kjer pa ni za večerno gimnazijo nobenega zanimanja. S. S. Med nepreglednimi piramidami hme-ljevk leži bilzu Žalca naselje in zdravilišče Novo Celje. Veliko zgradbo, ki je bila nekoč graščina ;n pozneje bolnišnica za duševno bolne, so po osvoboditvi preuredili v lepo in moderno zdravilišče, kamor prihajajo iskat zdravja tuberkulozni bolniki. Na zunaj in znotraj Novega Celja se je v zadnjih letih mnogo izpremenilo. Vodstvo zdravilišča je vedno skrbelo predvsem za to, da bi kar najbolje zagotovilo bolnikom mir, dobro oskrbo in izdatno hrano, kar’ je prvi pogoj za uspešno zdravljenje. Moški se zdravijo v prostorni čelni stavbi, žene v ločeni in preurejeni zgradbi. Otroci pa so bli deležni posebne pozornosti UNICEF, ki jim je poslal prikladen zložljiv paviljon iz Amerike, poleg tega pa še nov rönt-genski aparat in še marsikaj drugega, kar je za zdravljenje in njegov uspeh nepogrešljivo. Za uspešno zdravljenje je potrebno predvsem veliko zaupanje bolnikov v zdravnike in vera ter volja za ozdravljenje No, zdravilki v Novem Celju So si to zaupanje znali pridobiti, zlasti šef-zdravnik dr. Ivan Kopač. Mnogi stari borci se gotovo še danes spominjajo partizanskega zdravnika dr. Pavčka, ki jih je zdravil v 'osrčju pohorskih’ host. Zdaj se partizanski dr. Pavček kot šef-zdravnik dr. Ivan Kopač tukaj prizadeva ohraniti življenje in vrniti zdravje stotinam trpečih jetnikov. Prav tako so zelo priljubljeni med bolniki drugi zdravniki, tako dr. Rajko Bric I» dr. Novak, mali bolnički pa najbolj ljubijo dobro in nežno zdravnico dr. Marijo Musarjevo. Trenutno Be zdravi v Novem Celju 250 bolnikov. V zadnjem tromesečju so imeli 1736 röntgenskih pregledov, poleg tega pa še okrog 500 ambulantnih, kamor prihajajo še mesece po odpustu iz zdravilišča rekonvalescenti. V zadnjih treh mesecih So imeli tudi 23 večjih operacij torako-kaustike. Toda to so le suhe številke, ki o velikih prizadevanjih zdravstvenega osebja ne povedo dosti. Sleherni bolnik, s katerim se pogovoriš, ti rad pove o veliki požrtvovalnosti in čuječnosti tistih, katerim je poverjena njegova hega in zdravljenje. Izdatna in izbrana hrana je najboljše zdra. vilo jetičnim. Ekonom zdravilišča Niko Koštaj je letos pripravil kar precej zaloge za zimo. Pravočasno je preskrbel krompir in jabolka, le mleka dobivajo premalo. Okraj Celje se bo Lepi uspehi kulturno-pro-svetnega dela v Ajdovščini Kulturno-prosvetno delo v Ajdovščini je zelo razgibano. Ljudje zlasti radi posegajo po knjigah in zato je knjižnica, ki je bila ustanovljena kmalu po osvoboditvi Slovenskega Primorja, pridobila širok krog čitateljev. Doslej je bilo izposojenih 7500 čitateljem nad 10.000 knjig. Največ obiskov je imela knjižnica letos, ko jo je do 29. novembra obiskalo 2475 oseb, to je za 92.5V« več kakor lani v istem času. Glavni namen Ljudske univerze v Ajdovščini pa je bil pomagati podeželju. Zato so imeli več predavanj v Črničah, Dobravljah, Dornhergu, Vipavi in na Planini; predavanja so imeli seveda tudi v Ajdovščini. Dramska skupina, ki šteje 30 amaterjev, je v letošnji sezoni vprizorila tri igre. Kot novost pa so letos vpeljali lutkovni oder. s katerim hočejo razveseliti najmlajše. Zadovoljive uspehe dosega tudi glasbena šola, saj so učenci ob koncu semestra priredili samostojni koncert. Svoj nastop Je imel tudi ženski pevski zbor. Vsi odseki pa so te dni že marljivo pripravljajo na nastope v okviru proslav Dneva jugoslovanske armade. -Jp. moral ozreti tudi na te potrebe zdravilišča. Bolniki dobivajo domala vsak dan meso, včasih celo dva obroka, prav tako dvakrat na dan močnate jedi. Obroki hrane so zadostni in okusni. Večji del zelenjave pridelajo na svoji okonomiji in so tako z njo dobro preskrbljeni. Novo Celje postafla pravcata vas. Novi prebivalci so izpremenili njego-vo sliko zunaj in znotraj. Uslužbenci zdravilišča ikaj pridno tekmujejo. S prostovoljnim delom pomagajo na ekonomiji, kjer So letos opravili 1370 ur. Zelo dobro se razvija med njimi tudi kulturno prosvetno življenje, pre. davanja, pevski zbor, šahisti se merijo na turnirjih po vsej Sloveniji. Člani se uveljavljajo povsod, sodelujejo v raznih odborih in svetih državljanov v 2alcu. Tudi izobražujejo se prav pridno. V ta namen imajo strokovne seminarje in tečaj angleškega jezika. Iz lastnih sredstev in s prostovoljnim delom so prezidali in uredili vrsto samskih sob za uslužbence zdravilišča. F. M. Zakaj nima Bela krajina popoldanskega vlaka? Pri zadnji ukinitvi potniških vlakov je Bela krajina izgubila dva vlaka, in sicer potniški vlak proti Ljubljani, ki je prihajal v Novo mesto ob 13.04 in potniški vlak proti Karlovcu z odhodom iz Novega mesta ob 15.48. Tako ima sedaj Bela krajina samo en vlak, in sicer onega, ki pripelje iz Ljubljane v Novo mesto ob 17 11 in ima odtod odhod ob 18.38.! Tudi pri ponovni uvedbi nekaterih potniških vlakov Bela krajina ni dobila popoldanskega vlaka. Zato bi bil v teh Urah potreben vlak, ki bi vozil direktno iz Ljubljane (odhod naj bi bil ob 12.10) do Karlovca ali pa vsaj do Metlike. S tern vlakom bi se odpeljalo samo iz Novega mesta proti Beli krajini nad 200 delavcev, uslužbencev in dijakov, ki morajo sedaj čakati cele popoldne do 18-40. To je zelo nerodno zlasti za dijake, ki odhajajo v šolo že zjutraj oh pol petih, po končanem pouku pa se več ur potikajo in zmrzujejo po mestu. Domov se vrnejo šele po 20 uri! Lani je železniška direkcija rešila ta problem tako. da je vpeljala mešani vlak iz Novega mesta do Metlike. 2elimo, da bi tudi letos železniška direkcija razumela prošnjo vseh prizadetih in znova uvedla vsaj mešani vlak do Metlike! (X) Novi šoli v Zidanem mostu in Osilnici Na praznik Dneva republike so imeli v Zidanem mostu lepo slovesnost. Odprli so novo šolo, prvo v trboveljskem okraju po osvoboditvi, šolo so gradili 5 let, staro šolo so namreč med vojno porušile bombe. Pouk so imeli doslej v zasilnih prostorih nekdanjega konjskega hleva cementarne v Zidanem mostu, ki so ga preuredili v šolo. Gradnjo šole so zlasti v prvih letih zavirale neštete težave, predvsem pa pomanjkanje materiala in delovne sile. Letos so se zanjo močno zavzeli sami prebivalci, predvsem pa si Je za čimprejšnjo zgraditev močno prizadeval Šolski upravitelj Groznik, ki je imel vso podporo krajevnega l judskega odbora. Zavzela pa se je zanjo tudi tamkajšnji ljudski poslanec tov. Lidija šent-jurčeva. Danes so usposobljeni za pouk trije razredi ter je en razred opremljen s popolnoma novim pohištvom. — S. S. * Letos so dogradili v Osilnici ob Kolpi novo šolo. ki je med najlepšimi in najmodernejšimi šolami Slovenije, šolo so začeli graditi že !. 1947. Pri gradnji so pomagali s prostovoljnim delom člani množičnih organizacij, predvsem mladine in Fronte. Tudi obnovitvena zadruga se je trudila, da je bila šola lepo zgrajena, šola je enonadstropna, z velikimi, svetlimi okni. V njej so 4 prostorne učilnice, lepo opremljena telovadnica, šolska knjižnica, stanovanje za učitelja, pisarne in drugi prostori. V vseh prostorih so tudi parketi. V pritličju novega šolskega poslopja je lepa dvorana z odrom, kjer bodo imeli tudi kinopredstave. (ap) Zadružni dom v Bujah Pri mladih filmskih „zvezdnikih“ V kratkem bo zagledal »luč sveta« prvi slovenski mladinski film »Ke-kec«. Mlado in star0 psričafkuje ta film z veliko nestrpnostjo. Saj ni čudno, ko Pa je svoječasno, takrat, ko bo’ iskali igralce za mladinske vloge v filmu tako razgibal vso Slovenijo. Do»tj bi vedeli o tem povedati pri »Triglav filmu«. Bile so komedije in tragedije, ko so se na pozive v časopisju javljali v filmskem ateljeju v Trnovem otrcci iz raznih krajev Slo. venije ter s pogumom ali tremo, vsi pa z velikim upanjem stopali pred filmsk^ kamero. Asistent režiserja je po raznih Šolah v Sloveniji iskal primerne tipe in talente. Okrog 6000 otrok je bilo med upajočimi. Izmed teh je bilo končno izbranih 100 najprimernejših — in huda konkurenca se je začela. Baje so v nekaj primerih stopili v »akcijo« celo dobri strički in tetke, ki so skušali posredovati za svoje male talentirane sorodnike. Toda nič ni pomagalo. Filmski ljudje so presojali in izbirali po svojih izkušnjah jn zrelem preudarku. In izbrali so — kako, boste sami presodili, ko Bi ogledate film. Prepričana pa sem, da ne boste razočarani. Zdj se mi pa potrebno, da še prej, preden si jih ogledate na filmskem platnu, nekoliko bolje spoznate mlade filmske junake takšne, kakršni so v svojem privatnem življenju in ko jih spoznate, boste sami potrdili, da pri njihovi Izbiri res ni mogla odločati nikakršna »intervencija« ali »zveza«. Kekec — Barlov Matija Je tudi pesnik —. Kdaj je bil pri filmi-oju v največji zagati? filma „Kekec“ Barlov Matija je doma iz Rožne doline. V šolo hodi na viško gimnazijo. Dober učenec je in tudi sicer kar »fant od fare«. Na pionirski progi je bil prvi prometnik in še ni dolgo, ko je zaradi »filmskih dolžnosti« odložil to funkcijo Dober de-klamator je in rad nastopa na raznih prireditvah — včasih pa tudi kakšno navihano pogrunta. Tako je sam pripovedoval, da je tudi takrat imel malo slabo vest, ko s0 od filma prišli ponj. Kar oddahnil se je, ko je zvedel, za kaj gre. Seve-da je rad prevzel vlogo Kekca. Ne-kajkrat je stal pred objektivom — potem pa ga niso več klicali. Seveda mu to ni bilo kaj po volji. »Propadel sem, drugega Kekca so izbrali,« mi je enkrat spomladi potožil in v njegovem glasu je zvenela resnična žalost. No. pa so prišli ponovno ponj in tokrat se je začelo zares. Po prvih snemanjih v ateljeju so odšli na teren — v Gozd Martuljk in na Vršič. »Bil0 je sijajno, delal; smo, da je kar pot tekel öd nas,« se Matija smehlja ob spominih. Vprašala sem ga, če mu je bilo kaj pri snemanjih posebno težavno. »Oh, da,« je prikimal, »ko sem moral nesti Kosobrina čez potok. Saj dvainšestdeset kil ni majhna reč.« »Najprej so mi napravili lutko,« je pripovedoval,« toda držala se je preveč leseno. No, pa so rekli: Ne bo šlo drugače. Nesti boš moral pravega pravcatega Kosobrina. Kosobrin je r onesveščen, jaz ga moranj dvigniti m j to še hitro. Seveda so bile težave. Pokleknil sem k njemu in z vs0 silo vlekel njegovo roko, da si g* naložim okrog vratu. Tudi Kosobrin se pri tem ni dobro počutil. Stokal je, ko sem ga tako hudo vlekel za roko. Joj, in potem s to težo na rami čez ledenemrzli potok. Se zdaj me kar malo mrazi, če se spomnim. Pa še enkrat sem bil v zagati. Takrat smo pa že snemali v ateljeju na Zrinj-skega cesti. Plezati sem moral po skalah, ki seveda niso bile prave, ampak imitirane. Obut sem bil v prave gorske čevlje, »skale«, ki so bile iz lesa in žakljevine, so se mi neprestano vdajale pod nogami. Hudo mi je drselo in krčevito sem grabil za vrv, ki Pa je nihala —. Po snemanju sem imel roke polne krvavih žuljev. Tudi takrat ni bilo posebno prijetno, ko sem bil dve uri privezan k drevesu — no, pa zdaj je vse minilo in vse to bi snemal še enkrat, če bi bilo potrebno.« Ob koncu mi je nekam sramežljivo priznal, da piše tud; pesmi. Veliko jih je že napisal in še več bi jih, če bi imel več časa. Na viški gimnaziji izdajajo dijaki svoj mesečnik in Barlov Matija je njegov stalni sotrudnik Prebral imi je nekaj pesmi, ki so prav dobre. V pesmih so »junaki« zavali, ki jih ima zelo rad, kakor pravi. Mo-jca Je twK dobra pevka. — Pri filmanju ji je nekoliko nagajal — nos Mojco so šli filmski ljudje Iskat v čisto drug konec Ljubljane — v Moste. Ves Vodmat, pol Zelene jame in Most sem pretaknila, preden sem jo našla Pod ježami na sedmi številki. Mojca Logarjev^ Zdenkg je bila pravkar pri kosilu, ko sem prišla. Hitela ie. ker čez pol ure je morala biti že v šoli, pri uri zborovskega petja. 2e prvi moj vtis je bil tak, da filmski strokovnjaki ne bi mogli bolje izbrati. Mojca je igralski talent. Neštetokrat je že nastopila pri raznih igrah in prireditvah. 2e ko ji je bilo štiri leta, je zelo dobro Igrala Sneguljčico, Tudi zdaj študira to vlogo. Onim, ki so lani videli na Šentjakobskem odru lutkovno igrico 2o-gica nogica pa povem, da je vlogo 2ogice nogice pela Logarjeva Zdenka. ki je tudi dobra pevka. Tudi Zdenka je že tri leta kontrolna blagajničarka na pionirski progi in tam so jo odkrli sodelavci »Triglav filma«, ki So iskali igralce za »Kekca«. Kc sem jo vprašala, če je imela kakšne težave pri filmanju, mi je zaupala, da ji je nekoliko nagajal nos. Prj izgovarjavi namreč. Zato so moral; pri tonskem snemanju včasih ponavljati. Potem Pa se je Mojca nekoliko potrudila in tudi ta težava je bila odstranjena. Zdenkina mama je povedala, da je Zdenka pridna in marljiva. V šoli je vseskozi odličnjakinja. Kakor izgleda, nam pesniki ne bodo tako kmalu izumrli, kajti tudi Zdenka mi je pokazala prav srčkano pesem, ki jo je sama sestavila in tudi deklamirala na proslavi na pionirski progi. In doda. la je, da ima še več pesmic in da ji sestavljanje ne dela nobenih težav. Rožle je pa čisto filmski Rožleta, Mlakarjevega Joškota sem našla v veliki stanovanjski hiši na Vrtači, kjer je njegova mama hišnica. Mama mi je povedala, da zadnji čas misli, govorj, ln menda tudi sa- nja samo o filmu. Vsako nedeljo mu mora dati denar za matinejo. Seveda ni to nič kaj prijetno zanjo, saj mora globoko seči v žep, ker hočeta s starejšim bratcem tudi mlajša dva: sestrica Marinka in navihani bratec Janezek. Kako je prišel k filmu, mj je Joško opisal takole: »Nekega dne je stopil v naš razred na Vrtači neki gospod in vsj smo mi. slili, da je zdravnik. Govoril je s tovarišico učiteljico in potem nas je tri poklical k sebi. Tam nam je po-vedal, da nas bo preizkusil za film. Joj, še nikoli v življenju nisem bil tako srečen. Saj film me tako vleče. Doma se že dolgo igram kino. Sam napravim projektorr, ki pa seveda ni tak kakor pravi. Potem so nas v Trnovem filmali in nam rekli, naj počakamo na pismo...« »Ves ta čas, ko je čakal na pismo, ni ne jedel ne spal,« je vskočila mati. »Potem je prišlo pismo — bil sem sprejet...« V Rožletovem obrazu je zasijalo takšno resnično navdušenje, kakor da je lastnik najbogatejšega' zaklada. Dalje je pripovedoval, kako je, bilo lepo v Martuljku pri snemanju. Tam gori ga tudi nikoli ni bolela glava. Joško je bil namreč v prvih letih nekoliko rahitičen, posledica tega je glavobol, sicer pa je bister pogumen, inteligenten fant »Vedno bi rad’ ostal pri filmu,« Je povedal, potem pa mi Je nekoliko žalosten zaupal, da se mu sošolci posmehujejo, da ga zmerjajo in mu že vnaprej obljubljajo, da se bodo tudi v kinu ob njegovih nastopih smejali. Ce je res tako, potem njegovi sošolci res ne razumejo, kaj se pravi dpbro tovarištvo^ Ko sem odhajala me je Joško pospremil in me poprosil, naj bi napisala, če bi se dalo, da bj mu filmska uprava kot »filmskemu sodelavcu« dala brezplačno vstopnico za matineje. Obljubila sem mu in obljubo izpolnjujem. Tinko Pa je sram, ker jo ljudje preveč gledajo... Tinkare — Alenčice Lobnikarjeve pa, žal, nisem našla doma. Iz šole je prišla, pa je šla takoj nazaj k url harmonike — tako mj je povedala njena prijazna mama. Samo njena sestrica je bila doma — komaj pet mesecev ji je, pa seveda še nikamor ne more. Debeluška, dobrodušna, čisto podobna Tinki, kakršno sem videla na sliki, se mi je smejala jz košarice Na mizi v kuhinji je bilo polno peciva in raznih dobrot. Mama je povedala, da so jih za Miklavža Tinki — Alenki prinesli sosedje in znanci. Sploh se ljudje zadnji čas. odkar so v časopisih pojavile Alenkine slike iz filma, zel0 jn kar preveč zanimajo. Alenki ni to nič kaj prav. »Kar sram me je«, pravi mami, »ko me ljudje povsod tako gledajo.« Devet let je Tinki — Alenki in naj. mlajša je med filmskimi otroki, ki nastopajo v Kekcu. »V šoli se pridno uči, in tudi doma je pridna ln ubogljiva in še čisto otročja —« pravj mama in se srečno smehlja Kako se ne bi. Tako sem vam površno opisala glavne, otroke — junake iz filma »Kekec«. Poleg teh nastopajo še otroci: Alujevič. Dobrin. Arh. Krek. Ple-»ko me ljudje povsod tako gledajo.« Kakšni So v filmu in kako igrajo pa boste videli in presodlj sami Ina Slokan. J MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE odgovarja Toplo pozdravljamo zamisel uredništva »Slovenskega poročevalca«, da se razvije plodna diskusija o vprašanjih Muzeja narodne osvoboditve, kar je načel France Škerl v članku »Poskrbimo za Muzej narodne osvoboditve« in ga je omenjeni list objavil 23 novembra 1931. O tem vprašanju se je France Škerl že razpisal v članku »Kdaj bomo dobili Osrednji državni arhiv«. (Sl. Poročevalec, dne 18. oktobra 1931) in v članku »O nekaterih arhivskih vprašanjih« (»Ljudski pravnik« letnik VI., štev. 1, 1951). Takoj ob začetku našega odgovora pa dvomimo, če je vrednost teh člankov takšna, da bi jih mogli uporabiti kot uvod za reševanje celotnega vprašanja okrog Muzeja narodne osvoboditve. Že ta misel, da se je pisec trudil zapeljati javnost na slepi tir, neupoštevajoč celotno problematiko v danem položaju* kaže piščevo osebno prizadetost. Pisec se je doslej smatral za strokovnjaka v arhivistiki, sedaj pa se naenkrat spušča tudi v strokovna mu zejska vprašanja, ki jih je celo sam kot odgovorni uslužbenec Muzeja narodne osvoboditve puščal ob strani. Kljub temu pa bomo navedli nekaj podatkov, da si bo javnost ustvarila celotno in jasno sliko in se že vnaprej veselimo slehernega nadaljnjega prispevka za reševanje celotne problematike. Saj je Muzej narodne osvoboditve stvar vsega naroda in more črpati svoje sile ob sodelovanju vsega ljudstva. sklep zgodovinarjev z zborovanja v Celju, prj tem ne upošteva izvajanje II. zasedanja muzejskega sveta LRS, ki je v maju 1950. točno definiral: ». . . iz narave muzejev, zlasti narodno zgodovinskega muzeja, muzeja narodne osvoboditve in kompleksnih pokrajinskih muzejev izhaja nujnost, da zaradi znanstvenega pripravljanja ponazoril tvorijo arhivi sestavni del muzeja.« Cernu torej pisec članka postavlja pred javnost problem, ki je bil že zdavnaj dokončno in logično urejen za sedanje razmere in potrebe. 3. novembra 1950. leta je bil o teni vprašanju sestanek na Predsedstvu vlade, ki so se ga udeležili predstavniki ljudske oblasti, družbenih organizacij in znanstvenih ustanov in kjer se je utrdilo načelo, da mora arhivsko knjižna zbirka v danem času ostati skupaj z muzejem. Bodočnost pa bo seveda nakazala nove probleme. In zakaj bi bili preroki, če še v tem pogledu nismo opravili pionirskega dela? Nadalje je pisec pokazal nejasne pojme o sedanji vlogi muzeja. Trdi n. pr. da »potrebuje resnični muzej le dovolj predmetov...« in da »muzejska stroka vodi k umetnosti, arhivarska pa k znanosti.« Ali potemtakem muzej ni znanstvena ustanova? Sklep, sprejet na konferenci muzejskih strokovnjakov v Beogradu, pravi med drugim tudi tole: »V muzejskem delu je znanstvena metoda osnova dela za vse vrste mu- Muzej narodne osvoboditve izhaja j zejev in nujen pogoj za njihovo pra iz Znanstvenega instituta, ki je bil j vilno delovanje...« in dalje »...z ustanovljen z odlokom IO OF Slo-' določitvijo muzeja kot . kulturno vcnije z dne 12. I. 1944 na osvobojenem ozemlju. Po osvoboditvi se je preimenoval v Institut narodne osvoboditve in je dobil z uredbo Vlade LRS dne 10. II. 1948. seda- zgojne ustanove pa se ne izključuje znanstveno raziskovalno delo.« Čudimo se zopet, kako se pisec loteva problematike Muzeja narodne osvoboditve v članku »Poskrbimo Cekinov grad nje ime — Muzej narodne. osvobo ditve. Zavod pa je že od osvoboditve dalje obsegal tri med seboj organsko povezane oddelke: arhiv knjižnico in muzej. Delo se je razvijalo v vseh smereh, seve uspešneje v arhivsko ir knjižničarsko smer, ker pač muzej ni imel razstavnih prostorov in muzejskih strokovnjakov. S to pravilno strukturo se je tedaj strinjal celo pisec omenjenih člankov, lii je vse do 19-IS. leta sam dejansko vodil vse tekoče posle tega zavoda. Njegovi razlogi za drugačno organizacijsko rešitev muzeja, ki jih znova nakazuje v članku »kdaj bomo dobili Osrednji državni arhiv« pa niso nič novega. Začenjajo se že v septembru 1947. in se pojavljajo skozi ves čas v najrazličnejših inačicah. Tega ne bi nit: omenjali, če ne bi bilo to značilno za pisca. Tedaj je namreč de jal na seji Instituta ob odporu vseli članov, da se mu zdi, »da z daljši' perspektive doba narodno osvobodilnega boja ne bo več tako pomembna, ker bodo nova razdobja dala nov. še pomembnejši materijal« (iz zapisnika seje 29. IX. 1947) Na isti seji je začel razbijati ustanovo kot celoto in je svoje- trditve zagovarjal s čisto formalnimi razlogi, da se naj arhiv in knjižnica vključita v Osrednji državni arhiv. Razlog, da naj knjižnica ostane pri arhivu, je v tem, ker ima po njegovem predvsem dokumentarično -arhivsko vrednost. Pa ni ostal zvest samemu sebi. Nedoslednost njegove »strokovne specializacije« se kaže n. pr. v tem, da je sedaj v članku »O nekaterih arhivskih vprašanjih« zapisal: »Neizogibna nujnost in pogoj za resnični napredek v arhivistiki je specializacija v organizacijski strukturi arhivskih zbirk, to je ločitev arhivov od muzejev, knjižnic ...« Pa tudi delitve pisec ni zagovarjal dosledno, saj je postavljal v osnutku uredbe o ureditvi Muzeja narodne osvoboditve, ki ga je predložil Ministrstvu za prosveto, da naj arhiv in knjižnica ostaneta pri muzeju. In sedaj napada, češ da je »ustanovna uredba Muzeja narodne osvoboditve zaradi nejasnih misli o specializaciji kulturnih panog oklenila gradivo v skupni okvir«. Ali ni to napad na njegovo lastno delo? Stvar še ni pri kraju. Sredi 1949 leta je pisee ponovno začel z akcijo, da se arhivsko in knjižno gradivo izloči iz muzeja. Pri tem pa mu ni mar mnenje ostalih sodelavcev v muzeju, pri tem se ne ozira na zaključke konference muzejskih strokovnjakov v Beogradu (2. in 3 jjiniia 1949). pri tem ca ne briga Gostovanje Slovenske filharmonije v Trstu 15. in 16. decembra bo gostoval v Trstu irkester Slovenske filharmoniie. V trža-iki dvoran; »Auditorium« bo pod voiS-tvom dirigenta Boga Leskovica Igral kladbe slovenskih in italijanskih avtor-ev, predvsem Škerjanca, Ipavca, Lipov-ika in Vivaldija. Kot solist bo nastopi) 'agotist Ivan Turšič iz Beograda. To bo jrvo gostovanje večjega ansambla Slovenske filharmonije v Trstu, za Muzej narodne osvoboditve.« Tu rešuje s »predpisi internega ustroja«, z »dodatnimi pravilniki« in s irenutno utopističnimi »centralnimi spomeniki.« v naši sedanji družbe-ii stvarnosti s popolnejšimi in zrelejšimi oblikami socialistične demokracije je sistem dekretiranja od igoraj, ki ga zahteva pisec, ne samo zastarel in neučinkovit, temveč največkrat škodljiv in reakcionaren. •Predpisi«, »dodatni pravilniki« in načrti« bodo nastajali ob danih objektivnih pogojih in potrebah, upoštevajoč vso specializacijo: arhivsko za arhive, knjižničarsko za knjižnici in muzejsko za muzej. Tudi za predpise«, »pravilnike« itd. velja načelo, da »zapisana norma mora biti izraz stvarne potrebe na podlagi objektivnih pogojev« (glej dr. M. Žnuderl »Dokumenti«, str. 9). Kdor bi pa že hotel razpravljati o nalogah muzeja, bi pač ne dokončal srečno svoje naloge, če bi zapisal s piscem, da »resnični muzej potrebuje le dovolj predmetov«. Danes rešujejo muzeji obsežnejše naloge kot nekoč, ko so le zbirali muzealije neke dobe in jih potem razmeščali. Današnji muzej, ki naj bi bil pravilno po piščevem mnenju »učilnica ljudstva«, ne zbira le slučajno preostalih predmetov, marveč ustvarja ponazorila (statistiko, grafikone, skice, zemljevide, makete itd.) in skuša tako rekonstruirati celotno do bo. Tako morejo obiskovalci na la hek način zvedeti v s ° o nekev razdobju ali pokrajini in ne najt samo tega, kar se je slučajno ohra nilo ali našlo. Muzej narodne osvoboditve mori poleg knjige, gledališča, radia, kina itd. prikazovati na nazoren, vsem lahko dostopen način revolucionarni obdobje naše najnovejše zgodovine s čimer poglablja patriotično zaves in sodeluje v velikem okviru vse ljudske vzgoje. To je jasno stali šče vodstva Muzeja narodne osvobo ditve. Arhiv je po svojih dokumentih vsebinsko in številčno zelo bogat Neprestan dotok novega gradiva potrjuje njegovo stalno rast. Bogata knjižna zbirka iz zadnje vojne ji že trden pripomoček pri študiju tega obdobja. Ni pa nikakršne stagna cije pri zbiranju muzealij, čeprav doslej ni bilo osebja in ne prosto rov za muzej. Tu je obsežna zBirke sanitetnih predmetov, partizanskih tiskarn, tu je mnogo orožja in opreme, tu so predmeti iz koncentracijskih taborišč, tu je bogata zbirke vojno zgodovinskega muzeja Ljub ljane, tu je material iz številnih razstav itd. Vse to gre v tisoče in je bilo pridobljeno v času, za katerega pisec neobjektivno trdi, da je v tem pogledu vladala stagnacija. Ali te ne dokazuje, da se pisec kot uslužbenec muzeja ni brigal za muzejsk’ del in mu je ta del »španska vas«! Muzeju je tudi uspelo, da je ustvaril iz originalnih posnetkov osvobodilne borbe eno izmed naivečjih fototek v državi. Vodstvo Muzeja NO ie skupaj z Glavnim odborom ZB in Zavodom za varstvo spomenikov organiziralo zbiranje muzealij v vsei Sloveniji, ker samo ni imelo potrebnih pogojev. Uspeh je po poročilih tak. da je bilo v vsej Sloveniji zbranih do 10 tisoč najrazličnejših predmetov in da so nastajali lokalm muzeji. In vendar še nimamo Muzeja narodne osvoboditve! Kje naj iščemr krivdo? Če bi začeli pri subjektivnih razlogih, bi morali priznat’ da je krivda že v začetku samem Muzej je obstojal kot oddelek že takoj po osvoboditvi, ko bi se moral zanj pobrigati pisec nekoliko prekasno napisanega članka »Poskrbimo za Muzej narodne osvoboditve«. V tistem ugodnem času ze zbiranje muzealij ni bilo pereče vprašanje ne kreditov ne prostorov in najsi so nekateri sodelavci muzeja predlagali tudi Cekinov grad za muzejske prostore, se to vprašanje ni premaknilo z mrtve točke. Pa pustimo to. Tedaj se je zbralo gore arhivskega materiala in pc nuji se je moral urejevati ta material tako, da je sedaj dostopen za znanstvene namene. Kljub oviram pisca se je Muzej narodne osvoboditve vselil v svojo stavbo — Cekinov grad in sedaj postavlja mno-za v prašanja o nastanku muzeja. Eno izmed osrednjih vprašanj je lopet vprašanje kadrov. Strokovnjaki za muzej o narodni osvoboditvi šele morajo nastati. Doslej so pri muzeju delali bibliotekarji in arhivarji po svoji iniciativi. Ti so poleg svojega rednega dela sodelovali pri številnih publikacijah, razstavah, lokalnih muzejih itd. Ti so prenesli svoje znanje zgodovinskega poteka narodne osvoboditve na ski- •e. zemljevide, grafikone in podobno. Seye, da to ni bilo njihovo strokovno delo, pač pa se je v praksi »okazalo, da mora arhiv ostati sku-:aj z muzejem, kajti tudi iz arhiv-ko-knjižne zbirke mora zrasti mu-:ej. Ali ni delal z isto metodo pisec am. ko je vodil priprave za razstavo 'Ljubljana v borbi«? Taka metoda e pač specifična za nastanek muzeja, zlasti ker je doba še nepo-■ redno za nami in še ni zgodovinsko ibdelana do poslednjih podrobnosti, la bi lahko bila res zgodovinska lela podlaga za muzejsko rast. In čemu potem znova zgraditi celo eorijo ob razkosanju sedanjega Muzeja narodne osvoboditve? S tem še oovečujemo prepad do tistega časa. ko bomo Slovenci vendarle že enkrat dobili svoj Muzej narodne osvoboditve. Ta muzej raste, raste preko azstav, publikacij, razprav itd. Če bi imel pisec članka »Poskrbimo za Muzej narodne osvoboditve« zdrave lmbicije, bi lahko vse svoje sposobnosti in voljo za muzej že pokami pri delu za razstavo ob 10. obletnici OF. Tedaj so vsi sodelavci nuzeja — razen znanstvenega sode-'avca dr. Franceta Škerla, z uspehom delali na razstavi noč in dan lasi niso po specializaciji muzealci. Delo Franceta Škerla pa je bilo tako, da so morali njegov oddelek tik pred otvoritvijo razstave zapreti- Končno pisec predlaga muzejsko zgradbo, ki bi naj bila »spomenik«. Vli ni to zopet nekaj, kar bi potisnilo realizacijo Muzeja narodne 'svoboditve v prihodnjost? Mar ni notrebna rast muzeja od morda skromnejših začetkov do veličastne zgradbe? Čemu zopet preskočiti celo obdobje marljivega dela in drobnih priprav? Trenutno muzej razpolaga s tisoč površinskimi metri razstavnega prostora v Cekinovem gradu. Za zdrave možgane je jasno, da «e delo mora pogumno začeti na tem prostoru, ki trenutno ustreza po zgradbi in legi. Tako Muzej narodne osvoboditve ni več nekaj, kar bi bilo stvar daljnje prihodnosti. Prvi realni koraki o že storjeni in pač niso samo taki. la bi po nepotrebnem razpravljali, ili more muzej nastati skupaj z arhivom in knjižnico ali pa ne. Storjeno je mnogo važnejšega in — če hočete, bolj vsakdanjega: Ze nekaj mesecev se bije borba z Ljudsko tehniko za prostore v Cekinovem gradu in jih imajo še vedno 7 zasedenih. Ze dolgo časa skrbimo za *o, da bi se preselile stranke iz Ce-kinovega gradu. Tu se rešuje vprašanje kreditov ob sedanji borbi za gospodarsko stabilizacijo. V tem niti Muzej kot tak niti maloštevilno osebje ne stoji ob strani, saj je osebje z lastnim delom in varčeva- UMETNOSTNI ZAKLADI Srednjeveška anonimnost je v italijanskem 15. stoletju že redka. Umetniki quattrocenta so v veliki meri iz. pričani s pogodbami in literarnimi poročili in — najprepričljiveje — z lastnimi podobami. Tako je zamišljena in s turbanom pokrita glava, ki jo zremo danes vokvirjeno v gotski četvero, list, avtoportret kiparja Lorenza Ghi-bertiJa z njegovih prvih vrat baptiste-rija sv. Janeza Krstnika v Firenci. Posamezna razdobja umetnosti od nekdaj radi pričenjamo z velikimi no-votarskimi deli. Na začetek italijanske zgodnje renesanse smo se navadili postavljati slikarsko — razvojno najvažnejše delo po Giottovi reformi — Ma. sacciove freske v kapeli Brancacci, in v arhitekturi — mogočno kupolo firenške stolnice, ki jo je zgradil Brunelleschi. V kiparstvu, ki je za plastično usmerjene renesanse vodilna umetnost, na stroka, je najvažnejše delo prve četrtine stoletja še enako kot Brunelle-schijeva kupola trdno povezano z gotsko tradicijo, povezano pa tudi z ve-lezanimivim dogodkom 1. 1401. Isti Brunelleschi, ki se potem z vsem uspe. hom posveti stavbarstvu in še petorica drugih, po imenu znanih umetnikov-podleže v najznamenitejšem konkurenčnem natečaju umetnostne zgodo- vfSCUJC Z IdS l lili II UC1UII1 lil VdREVU- liatcucju USIiCtilUStlie ÄgLrUvJ- njem pri preselitvi prihranilo skup- ’ vine sedmemu: ko mora vsak od tek- nosti nad pol milijona dinarjev itd. Borba za Muzej narodne osvoboditve pač nosi pečat vsega našega velikega prizadevanja in vseh naših trenutnih težav Če bi torej pisec motril na probleme muzeja z manjšo osebno prizadetostjo in užaljenostjo, bi pač ne mogel zapisati kar tjavendan: »Muzej narodne osvoboditve ne. izvršuje uspešno svoje naloge, kot mu je postavila ustanovitvena uredba.« To je naš kratek odgovor pisanju, s čimer hoče pisec le podstavljati nogo vozu, ki ga že tako in tako težko, e požrtvovalno rinemo skozi številne objektivne težave. Janez Kr.amar mujočih izdelati poskusen relief za severna vrata firenške krstilnice in ži. rija soglasno prisodi zmago Lorenzu. Ghiberti se je zgledoval po tradicionalno rešenih prvih vratih baptisteri- ja, ki jih je 1329—1338 izdelal Andrea Pisano. Ista razdelitev v isto število 28 enakih četverclistnih okvirjev, ki vsebujejo zdaj v razliko s prvotnim načrtom po štiri cerkvene očete in evangeliste in 20 prizorov iz Jezusovega življenja (pri Andreju osem kreposti in 20 prizorov iz življenja patrona cerkve). Vsak četverclist obroblja še pravokotnik, pasove, ki ločujejo zunanje okvire navpik in vodoravno, pa izpolnjujejo rastlinska vitica, ki jo na sečiščih prekinjajo — pc možnosti prav tako v malih četverolistih podane - močneje izbokle miniaturne glave Sibil in prerokov. Med njimi je umetnikova, ki jo za boljšo speznav-nost označuje še napis: OPVS LAVRENTI FLORENTINE Od 1403 do 1424 je trajalo delo na vratih, po starost, nem izgledu je moral nastati tedaj avtoportret 1378. rojenega umetnika prav proti koncu tega razdobja. 47-leten je pričel Ghiberti vzhodna vrata baptisterija, ena, ki zro proti stolnici. 74-ieten jih je dovršil. Število polj, ki so ostala zdaj renesančnemu okusu primerno le štirikotno obrobljena, se je zmanjšalo na deset. Napol, nili so jih prizori starega testamenta, ki bi morali krasiti že severne duri, oblikovani pa so bili na način, ki je ostal še dolgo vzoren za slikarsko občuten plastičen relief. Bogato pozlačena tretja vrata krstilnice je Michelangelo navdušeno imenoval vrata paradiža in to ime jim je ostalo do danes. Se. Gogolj: Večeri na pristavi blizu Dikanjke Če nismo poprej v zgodovini književnosti prebrali poglavja o Gogolju, nas pričujoča knjiga, ki jo je v prevodu Franca Terseglava pred nedavnim izdala Državna založba Slovenije, kaj lahko zavede v razumljivo zmoto: domišljamo si namreč, da beremo tu pravo pristno »narodno blago«, da so vse te zgodbe, povesti in duhovite podobe zrasle v ukrajinskem ljudstvu in jih je Gogolj samo spretno zbral in »po-snažil«. Vse, se zdi, podpira tako mnenje: prvič jih je Gogolj položil v usta »rusoglavemu čebelarju Panjku« ali kvečjemu še dijačku dikanjske cerkve, drugič se mnogi odstavki bero kot odlomki ljudske epske pesmi (pomislimo samo na sporočilo obeh zaljubljencev v »Kresnem večeru« ali na opis bitke v »Strašnem maščevanju«), tretjič so zgodbe prepolne ljudskih vraž in vero- OB RAZSTAVI LOJZETA PERKA Lojze Perko, Vaška otroka (olje) 1S51 Mlađi akademski slikar Lojze Perko Je doma lz Starega trga pri Ložu na Notranjskem. Pred letom dni je končal študij na Akademiji za likovne umetnosti v Beogradu. Sedaj se nam predstavlja z manjšo razstavo v prostorih umetniškega oddelka »Mladinske knjige« v pasaži nebotičnika. Med razstavljenimi olji sc odlikujejo podobe iz vaškega življenja: »Jesenski ognji«, »Plevice«, »Pri klepanju«, »Vaška otroka«. Perko je postal znan kot ilustrator »Martina Krpana«, še preden je začel študirati na akademiji. Nekaj Perkovih del lahko vidimo tudi na Gosposvetski cesti pri Obersnclu. Zasnoval je ciklus fieuralnih kompozicij iz dogodkov med okupacijo v Loški dolini. Prva je že bila nagrajena v Beogradu. — Razstava bo odprta še nekaj dni. vanj, in ne nazadnje se v njih prepletajo odlomki lirskih pesmi, ki Gogolj sam o njih trdi, da so »ukrajinske narodne«. In potem še dobro znano dejstvo, da je Gogolj Ukrajinec po rodu, in čas, ko je pisal — trideseta leta devetnajstega stoletja, z razcvetom romantičnega čustvovanja v Rusiji —; resnično, težko si je misliti, da bi pisatelj v takih okoliščinah zapustil že izglajeno pot ustaljenih ljudskih pripovedk in ustvarjal na njih osnovi nekaj novega; prav to pa je storil Gogolj. Nemara zato, ker so bile zanj zgodbe in verovanja, kakor jih pripoveduje in občuti ukrajinski kmet, le medel otroški spomin, bolj vtis in na-strojenie kot izoblikovana fabula; morda tudi zato, ker ga je premočna umetniška osebnost silila k ustvarjanju, ne k prirejanju in »čiščenju«. Skratka: Gogoljeve ukrajinske povesti so kljub »narodnemu« okviru verjetno bolj Gogoljeve kot ukrajinske, in prav tako določno prikazujejo njegovo pisateljsko osebnost kot »Revizor« ali »Mrtve duše«, čeprav je tu Gogolj seveda mlajši, še ne čisto izdelan in še močno naslonjen na romantiko. »Večere na pristavi blizu Dikanjke« je začel pisati Gogolj v prvih letih svojega bivanja v Peterburgu. Snov se mu je ponujala sama od sebe: romantično nastrojeni literarni Peterburg se je ravno tisti čas kar topil od navdušenja za »narodno blago« in »lokalno barvo«, manjši in večji pisatelji pa so tekmovali v odkrivanju umetniško še neraziskanih pokrajin mnogobarvne »matuške Rusije«. Kaj je bilo razumljiveje, kot da se ie Ukrajinec' Gogolj spomnil rodne dežele, posebno, ko je že veliki Puškin pred njim odkril njeno pesniško uporabnost? Tako so nastala tista dobro znana Gogoljeva pisma materi, v katerih jo prosi, naj mu pošlje čim več »materiala« iz Ukraiine, bajk, povesti in vraž, pa tudi kolikor mogoče' natančne opise ljudskih praznikov, pogrebov in porok in — ljudske noše. To je torej osnova »Dikanjskih večerov«, poleg mladostnih spominov in nezadržnega domotožia, ki se je izlilo v Gogoljevo vseskozi razpoloženjsko pokrajino in spremenilo njegove opise ukraiinske n-rave v mogočno himno rodni zemlji. Tako čudovito lepa in tako sugestivna je ta sanjska dežela, da se nam še danes, če slišimo ukrajinsko ime, nehote pritakne ta ali ona podoba iz »Tarasa Buljbe« ali iz »Večerov«, in da gledamo zato še danes Ukrajino tako, kakršno jo jc pred več kot. sto leti predstavil Rusiji in svetu mladi pisatelj. Toda kakor so »Večeri« zrasli iz še čisro romantičnih tal, kakor so vsi prepojeni s fantastiko, z ljudskimi vražami in verovanji, tako v njih že čutimo ostro pero bodočega mojstra ruskega realizma. Sredi pesniških opisov narave, sredi mehke lirike vpletenih ljudskih pesmi, sredi vznesenega govora junakov, sredi fantastičnega sveta »nečistih sil«, hudobcev, čarovnic, rusaik. spregovori v svojem čisto preprostem in domačem jeziku ukrajinski kozak. Pa ne samo govori — živ stoj: pred nami, postaven, s povešenimi brki in z 'znamenitim čopom, v svoji obnošeni obleki in s svojimi majhnimi in velikimi skrbmi in slabostmi. V »Majski noči« lazi za dekleti, dokler mu je mladi fantje ne zagodejo prav po fantovsko in ukrajinsko, v »Izgubljenem pismu« mu škodi žganjica, v »Božični noči« in še marsikje drugod ga tare nepremagljiva lenoba. Pa tudi njegova zvesta tovarišica — priletna, a še zmeraj pošteno živa Hivrja iz »Soročiniskega sejma«, pa coprnica Soloha in kumova žena iz »Božične noči« — vse so si sposodile barve na čisto realistični paleti. In če primerjamo oba tokova v Gogoljevem pisanju, »romantičnega« in »realističnega«, šele vidimo, koliko bolj živ in prepričevalen je Gogolj, -kadar se oddalji od »predanega« in govori po svoje. Kako bledi so prizori plešočih vil v »Utopljenki« v primeri z vasovanjem in fantovskimi potegavščinami, kako boleče medokončen je »Kresni večer« ali »Strašno maščevanje« ob zdravem, razposajenem »Soročinjskem sejmu«, ki mu je vraža o hudičevem jopiču samo pretveza za posrečeno snubitev. ali ob obeh povestih »dikanjskega dijačka«, kjer spregovorita mogočno besedo žganje in šegavost, ali ob nepozabni »Božični noči«, prepolni ironije in Gogoljevega svojskega humorja! In če iščemo prizore in ljudi, kakor jih odpisuje Gogolj-realist, je naše iskanje se bogateje poplačano v tretjem delu pričujoče knjige, v »Mirgorodu«. Tu ne pripoveduje več »čebelar Panj-ko«, za katerega skriva Gogolj svoje misli in opažanja v »Večerih«, ampak spregovori z umirjeno besedo pisatelj sam. Še se prepletata fantastika in realizem, vendar — bi rekli, — v obratnem sorazmerju, kajti prevladujoče fantastična je Ie še ena zgodba — »Vij«. Vendar kolikšna razlika med »Vijem« in, denimo, »Kresnim večerom«! Tu strahotna zgodba, polna temnih sil in čudne usodnosti, tam resničnost, ki grozljivost kar vpija vase, dokler od nje ne ostane drugega ko' nekaj prividov vražjevernega, strahu in žganja pijanega bogoslovca, ki mora v zanj strahotnih okoliščinah čuti pri mrliču. Še deli po tej poti je šel Gogolj v •idilčnib »Graščakih 6tarih časov«, ki z me!anhoiičn:m opisom dveh starčkov in njunih čisto povprečnih življenj druži šegav in živ opis ukrajinskega podeželskega dvorca in njega ureditve, »velikih« problemov njega prebivalcev in — nekoliko ostrejši — prikaz podeželskih »reformatorjev«. Reaiistična sta tudi Ivan Ivanovič in Ivan Nikeforovič, ki sta iz najboljših prijateljev postala pravdarja in zagrizena sovražnika zaradi nedolžnega zmerjanja z »gosakom«. In čeprav sta oba še zmeraj opisana s simpatijo, ki je Gogolj svojim Ukrajincem ne more odreči niti, kadar jih graja, vendar v njiju že čutimo bodoče figure »Revizorja« in »Mrtvih duš«, te ljudi vsakdanje banalnosti, v katerih opisovanju je Gogolj vseskozi neprekošen mojster. V čissto drugem svetu kot zgodbe v »Večerih« ali tudi v »Mirgorodu« pa se godi Gogoljeva nedokončana povest o. graščaku Sponki in njegovi tetki. Tu je pisatelj z obema nogama v življenju, ki ga pozna, zapustil je kmete in kozake in začel opisovati male posestnike in meščane, ki bodo odslej njegov stalni pisateljski sve-t. S tem pa Je tudi napisal osmrtnico romantičnemu snovanju svojih »Večerov«. Kot je iz gornjega razvidno, zajema slovenski prevod Gogoljevih »Večerov na pristavi blizu Dikanjke« pravzaprav dve deli: same »Večere«, katerih zgodbe so izhajale najprej posamič, potem pa 1. 1S31 in 1832 v dveh drobnih knjižicah, in pa »Mirgorod«, zbirko povesti, ki so izšle v knjižni obliki prvič 1. 1835, in ki jih je Gogolj v podnaslovu sicer res imenoval »nadaljevanje Večerov«, pa se od Ie-tch vendarle v marsičem ločiio. Novi prevod pa ne prinaša obširne zgodovinske povesti o Tarasu Buljbi, ki pravzaprav spada v zbirko »Mirgoroda«, Pa smo jo Slovenci dobili v prevodu že pred leti. R- Nastop mladih igralcev V četrtek zvečer je bila v dramskem gledališču v Ljubljani produkcija absolventov Akademije za igralsko umetnost iz razreda prof. Vide Juvanove. Akademija za igralsko umetnost v Ljubljani je tista ustanova, ki nam bo sčasoma ustvarila pravo, enotno in izvirno tradicijo v teatrskem delu. Pri doseganju tega cilja je nedvomno ena izmed poglavitnih in neobhodnih metod vsestranski in trden študij naše domače dramatike, predvsem naše klasike — Cankarja. V četrtek zvečer smo videli pet dejanj iz štirih Cankarjevih dram, iz »Za narodov blagor«, dve dejanji iz »Hlapcev« ter po eno še iz »Puhajšanja« in »Kralja na Betajnovi«. Tako naj bi se mladf igralci pokazali v različnih vlogah z različnih plati. Izbiro določenih posameznih prizorov je narekovala seveda tudi številčna omejenost ansambla. Taka sestava programa pa ima tudi svoje slabe strani. Zlasti neizkušenemu igralcu je težko v razmeroma kratkem dogajanju ustvariti zaokrožen in živ odrski lik, pa tudi presojati je težko, ne da bi ga videli, kako gradi svojo vlogo v zaključeno odrsko usodo. Sicer pa menim, da je bil pravi namen in pomen tega večera v tem, da so stopili na deske našega gledališča novi, mladi ljudje, nova generacija slovenskih igralcev, ki so pokazali obilo volje, daru in tudi znanja, in kot celota so nam pripravili vesel dogodek. Razveseljivo je bilo videti njihovo mla-dostnost, čeprav je bila mestoma v nasprotju s tekstom. Razveseljivo je bilo videti njihov zanos, čeprav jim je mestoma preprečil, da bi globlje prodrli v svoje vloge. Razveseljivo je bilo videti njihovo znanje, čeprav jih je mestoma vklenilo v šablono. Nekateri pa so pokazali toliko zrelosti in sproščene originalnosti. da bi bilo zanimivo videti v njihovi Interpretacji celotne figure iz omenjenih Cankarjevih del. Nastopili so: Judita Kreftova, Mira Sardoč, Nedeljka Kacin. Mihaela Novak, Tatjana Senkova, Nada Bavdaž in BorL« Kralj, Alojz Rozman, Miha Baloh, Jurtf Souček ter Janez Varšek. Pri režiji je asistiral Igor Pclan. V Nov roman „Slovenskega poročevalca“ Pnbodnje dni bomo začeli priobčevati naš novi podlistek „Med korali in morskimi somi“ Trije pogumni fantje so jo mahnili proti južnoameriški obali. Radi bi bili videli, kakšne skrivnosti varuje morje. Ustavili so se na Karibskem morju, se spuščali po deset pa tudi več metrov pod površje. Dan za dnem so se jim odpirali pravljični svetovi. Na morskem dnu stoje korale kakor visoka, rdečkastorjava, zelenkasta, stara drevesa. Razraščajo se v velikansko jelenovo ro-govje. Vsepovsod se bliska, tu rdeče tam zeleno, drugje modro ali rjavo. Na vrhovih tega pravljičnega gozda migota vse potno palčkov, pisanih ribic z drobčkanimi očmi... V tej deveti deželi pa žive tudi hudobna bitja, a se jih pogumni fantje ne boje. Od blizu fotografirajo nevarnega morskega soma, napadejo s harpunami strašnega volkača. ki ima tako trdo kožo, da se konice pri harpunrh kar ukrive; šele ko mu porinejo ost v pošastno žrelo, je divjak ukročen. En sam izmed teh pogumnih fantov se spo-prime z mureno, opolzko ribo, ki se zdi človeku prej kača ko riba. Ce jo postaviš pokonci, je višja ko človek. Kogar popade z ostrimi, strupenimi zobmi, je sklenil s tem svetom. Vse te pri. gode. prijetne in razburljive, vesele in žalostne, pripoveduje sam udeleženec. Njegovo pripoved bomo spremljali s slikami, ki so jih filmali in fotografirali globoko pod vodo. ZENSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI Železničar premagal Spartaka Včeraj se je v Ljubljani na Taboru Začelo tekmovanje za žensko državno prvenstvo v odbojki. V prvi tekmi sta «e srečal8 najresnejša kandidata za prvaka ljubljanski Železničar In Spartak iz Subotice Ljubljančanke so po napeti borbi odločile tekmo v svojo korist v razmerju 3:0 (16:14, 15:13, 16:14). V vrsti Železničarja so se odlikovale Vida Zupanc In Tilka Gajšek, pri Spartaku pa Roža Nagy Drugo tekmo, ki m veljala za konkurenco. sta odigrali kombinirana vrsta Maribora ln beograjskega Železničarja Zmagale so Mariborčanke 3:0 (15:8. 15:9. 19:9). v mariborski ekipi sta se odlikovali FUsova tn Valentova. pri Beograjčankah pa Glumčeva. Danes se bo tekmovanje nadaljevalo-Začetek dopoldanskih tekem bo Ob 9. popoldanska srečanja pa se začno ob 15 na Taboru. S preprosto igro do lepih uspehov Dober plasma slovenskih odbojkarjev Branika in Krima na finalnem tekmovanju za državno prvenstvo v Zagrebu Je prav gotovo razveseljiv V razgovoru s stalnim članom državne reprezentance ln trenerjem Krima Milošem Koscem smo zvedeli nekai zanimivosti, kt Jih v naslednjem objavljamo: Kaj Je vzrok lepih uspehov slovenskih odbojkarjev n» državnem prvenstvu? Drugo in tretje mesto slovenskih predstavnikov v končnem vrstnem redu ude- FfjrnÄiiwffi in oda ar ori v zvezi z novim finančnim in plačilnim sistemom VPRAŠANJE: Kakšen vpliv ima pred- pis davčne osnove na pravico do denarne odškodnine namesto živilskih tonov in na pravico do industrijskih bonov upokojencev ter invalidov? ODGOVOR: Do denarne odškodnine nimajo pravice tisti upokojenci, oziroma invalidi, ki za mesec oktober 1951 niso prejeli živilskih nakaznic po predpisih o ureditvi pravice do zagotovljene presk r: trki upokojenci, ozir. invalidi tud. nimajo pravice do industrijskih bonov. Po predpisih o zagotovljeni preskrbi (zlasti po uredbi o ustalitvi delovne sile ter uskladitvi planov delovne sile s planom plačnega fonda in planom zagotovljene preskrbe, objavljeni v Uradnem listu FLJtJ št. 4/50) pa niso bile prevzete v zagotovljeno preskrbo tiste osebe, ki niso bile v delovnem razmerju, a so živele v družini, ki je imela a) vsaj 2 ha obdelovalne zemlje, b) manj kakor 2 ha obdelovalne zemlje, če je znašal z dohodnino obdavčeni dohodek iz kmečkega gospodarstva več kakor 3000 din letno na posameznega družinskega člana (16, člen cit. uredbe). VPRAŠANJE: Kdo določi denarno podporo upokojencu — povratniku iz Amerike, ki je bil do 31. oktobra 1951 sprejet v zagotovljeno preskrbo? ODGOVOR: Takemu upokojencu dolo- čijo denarno podporo lokalni organi za socialno politiko (svet za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo pri okrajnem ozir. mestnem ljudskem odboru), izplačuje pa jo poverjeništvo za finance okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora. VPRAŠANJE: Ali In v katerem znesku imajo pravico do odško-dnine namesto živilskih bonov in do industrijskih bonov osebe, ki so vložile prošnjo za priznanje pokojnine pri pristojnih organih. a te prošnje še niso rešene? ODGOVOR: V smislu pojasnila za pravilno uporabo obvezne razlage 7. točke 83. čl. zak. o drž. uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 70/50) se take osebe ne smejo razrešiti službe vse dotlej, dokler ne prično dejansko prejemati pokojnino. Spričo tega morajo te osebe tudi do^ej, dokler ne prično dobivati pokojnino, prejemati denar, odškodnino namesto živ. bonov in industrijske bone po dosedanjih kategorijah, ker imajo za vso to dobo tudi pravico do svoje dosedanje plače. VPRAŠANJE: Državni nameščenec ima kot solastnik manjše žage (poleg svoje nameščenske plače) 2250 din mesečnih dohodkov. Ali ima pravico na otroške doklade za svoja dva otroka? ODGOVOR: Po odločbi o višini dohod- kov. ki izključujejo pravico do stalne otroške dekiade (Uradni list FLRJ št. 49 51, str. 585) nimajo pravice do te doklade osebe iz prvega in četrtega člena uredbe o otroških dokladah, če imajo sami ali če ima drugi zakonec od premoženja ali pridobitne delavnosti davku podvržen dohodek, ki presega 2000 din mesečno na družinskega člana. Potemtakem ima ta nameščenec pravico do otroških doklad, kajti njegovi dohodki iz premoženja ne presegajo 8000 din mesečno (4 X 2000; zanj, za ženo in oba otroka). VPRAŠANJE: Vdova po vojnem invalidu, stara 55 let, prejema po možu invalidnino in pokojnino. Ali ima pra- vico do denarne odškodnine namesto živilskih bonov? ODGOVOR: Ce sta izpolnjena ostala dva pogoja po čl. 14 uredbe o denarni odškodnini namesto živilskih bonov (da je starejša od 55 let in da ne prejema otroške doklade), ima pravico do denarne odškodnine namesto živilskih bonov, v kolikor manjši redni dohodek te osebe (invalidnina ali pokojnina) ne presega 1500 din mesečno. VPRAŠANJE: Ali morejo imeti tudi državni uslužbenci in delavci, navedeni v čl. 1 točki 1 uredbe o otroških dokladah, 12 mesecev ozir. 20 mesecev službe s prekinitvami za uveljavljanje pravice do te doklade? ODGOVOR: Predpisani staž velja tudi Za omenjene državne uslužbence in delavce. To pravzaprav od\Tečno vprašanje je možno le zaradi res nekoliko nerodne formulacije prav 10. Člena navedene uredbe. Vendar Je kakršno koli napačno tolmačenje tega 10. čl. v tem smislu, da za državne nameščence predpisani staž ne velja, nemogoče, leajti dejstvo, da velja staž tudi zanje« je popolnoma jasno iz Čl. 7. 9 in 13 iste uredbe. (V primeru napačnega, s strani prizadetih željenega tolmačenja tega 10. člena bi n. pr. državni nameščenci po 7. členu sploh — ne tako in ne drugače — ne imeli pravice do otroških doklad). VPRAŠANJE: Kako je z industrijskimi boni za gospodinjske pomočnice? ODGOVOR: Gospod, pomočnice imajo pravico do 365 industrijskih bonov mesečno, ozir. do ustreznega zneska v denarju. Zaradi informacije opozarjamo bralce na »Ljudsko pravico« z dne 24. novembra, kjer je to vprašanje obširno obdelano v članku »Nekaj o gospodinjskih pomočnicah in njihovih prejemkih«. VPRAŠANJE: Ali je mogoč Iačati plin in elektriko z industrijskimi! boni? ODGOVOR: Elektrike in plina ni mogoče plačati z industrijskimi boni, ker se štejeta plin in elektrika med komu- . nalne usluge. Uvedene bodo ekonomske cene surovinam v proizvodnji Beograd. 8. dec. V zvezi s pripravami za prehod k novemu planskemu in finančnemu sistemu bodo uvedene nove ekonomske cene osnovnim surovinam in važnim polizdelkom, ki bodo veljale za vsa proizvodna podjetja v državi. Posebno komisija za izdelavo predlogov za te cene, je te dni končala svoje delo. Predlog komisije, ki bo objavljen, vsebuje nove ekonomske cene za 150 najvažnejših surovin in polizdelkov. leiencev J* prijetno presenečenje, zlasti če upoštevamo njihov slab začetek. Vzrok uspeha Je v preprosti, toda sigurni igri. Ostala moštva so Igrala po sistemu štirje igralci na mreži, kar dopušča nasprotniku, da izkoristi slabo podajanje žog Ih realizira več točk zaporedoma. Ali Je Branik boljši od Krima? Na finalnem turnirju je til Branik brez dvoma boljše m solidnejše moštvo, ki zasluži prav zaradi tega tudi boljši plasma. Krim Je zaigral odlično šele V zaključnih tekmah s Partizanom ln Mia. dostjo. na podlagi katerih lahko trdim, da sta enakovredna nasprotnika Ali je crvena zvezda res najboljše moštvo v državi? Crvena zvezda. Branik. Krim ln Mladost so po kakovosti igre enaki, medtem ko Je Partizan za razred slabši Crvena zvezda te zasluženo osvojila prvo mesto. Prednost ima v servisu čez glavo in v igri v polju upoštevati je treba, da Je Crvena zvezda nastopila brez svojega najboljšega Igralca ki je zdaj pri vojakih V čem sta se Branik ln Krim razlikovala od ostalih moštev? Naši odbojkarji niso posnemali načina igre srbskih igralcev Igrali smo po sistemu dva podajača ih štirje tolkači. medtem ko so ostali igrali po sistemu Štirje igralci ob mreži. Kateri Ijn-sLci sodilo v deseto-rico najboljših v državi? Surkalovič. Miklna. Milosavljevič, dr Kovačevič. Miklhš. Megušar, Stefanovič. Požar, Skerbinek, Turudija: - Sablfaire kreoi telo in bistri duha Sabljaški Šport si počeši utira pot med našo mladino. Se vedno je malo tistih, ki so se mu posvetili Vzrok temu rti le v tem. da zahteva mnogo daljšo učno dobo, ki ne nudi še nikakesa športnega užitka, temveč zlasti dejstvo., da je med našo mladino premalo znan. Sabljanje se je razvilo iz nujne potrebe obvladanja orožja za samoobrambo v negotovih, časih starega in srednjega veka Z modernim načinom vojskovanja pa je izgubilo na Svojem pomenu kot vojaška veščina in se je ohranilo samo še kot šnortna panoga, ki krepi telo in duha obenem'/ Za razliko od drugih športov, kjeT je z a dosego usoehov notrebno samo obvladanje tehnike. zahteva sabljanje tudi sodelovanje razuma s telesom Sele oroučevanje nasprotnika in kombiniranje lastnih akcij da borilcu pravo notranie zadovoljstvo in mu jamči zanesljiv uspeh. • Današnje šoortno sabljanje razlikuje tri vrste orožja: ’floret, ki je osnovno orožje: sabljo in meč. Ta tri orožja se razlikujejo medsebojno po obliki in tehniki uporabe. Oblikovno sta .. floret in meč oodobna nekdanjemu rapirju. V tehniki rokovanja pa se s floretom in mečem samo bode. s sabljo -pa udarja in bode. Namadalna nloskev je uri floretu samo trup. Izključno glava, roke in noge. pri meču celotno -telo. pri sablji pa trup. glava in roki. Floret ima najmanjšo napadalno ploskev in zahteva zato največ točnosti in obvladanja tehnike. Drobne zanimivosti Avstrijski smučarji trenirajo za oHm-piado. V Zilrau v zahodnem delu Avstrije so ta teden začeli trenirati smučarji. ki bodo zastopali Avstrijo pa z;m-skih igrah. Christi Prawda in. Egon Schöpf sta določena za vodji treninga Finska bo roslala 28 tekmovalcev na zimske olimpijske, igre. ki bodo od 14. do 25. februaria prihodnjega leta v Oslu Za vodjo potovanja je določen znan: strokovnjak za ziibske športe Arvo Himberg. Na mednarodnem teniškem turnirju v Riu de Janeiru je vzbudil veliko prese-n^čenie mladi Hfakftec Carlos de Äme-ida. • ki je v fipalu premagal Italijani Faus-ta Oardirtja s 6:4. 7:9. 6:3. 7:9. 6:3,-Univerzitetnl klub Iz Santiago de Chile je povabil nogometno moštvo Haiduk na gostovanja. Poleg turneje po Čileju bo imel Hajduk tudi več tekmovanj v Peruju. Hajduk je sprejel povabilo. v sabijašklh tečajih si mladina kreol svoje telo. bistri um in kuje značaj. Te lastnosti so človeku ne samo v odliko, temveč tudi v življenju potrebne. * • ' Z Sabi jaška sekcij*'S.Đ »Krim« v Ljub' ijani pričenja .nov začetniški tečaj. Vsi. ki se zanimajo za sabljaški šport, so vabljeni, da se udeleže informativnega sestanka v ponedeljek 10. t. m., ob 19. uri v telovadnici Učiteljišča. na Resljevi cesti, kjer bodo dobili podrobnejše informacije. ^ Danes Metalac : Odred Na stadionu Odreda do danes prijateljska nogometna tekma med članoma IT. zvezne lige zagrebškim 'Metalcem in Odredom. Tekma se začne ob 14.15. v predtekmi pa bodo igrali mladinci Triglava in Odreda. Vstopnina je 50 din. za člane 40 za */ojake, dijake pa 30 din Natečaj za najboljšo športno fotografijo Sekcija športnih novinarjev Srbile ■ le' raznisala natečaj za najboljšo fotogra fijo s polfinalnih in- finalnih tekem za "okal Jugoslavije (v Zagrebu. Novem Sadu in Beogradü). Posebna žirija bo podelila 3 nagrad0: prva 3000. druga 2000 in tretja 1000 din. Pravico do udeležbe na nste^aiu imalo vsi tisti, ki se ukvarjajo S športno fotoreportažo (profesional ni fotoreporterji: fotoamaterji i. dr.). Na natečaju je možno sodelovati z več fotografijami (format 13X18),; ki jih je treba postati sekciji športnih 'novinarjev pri Združenju novinarjev Ljudske republike Srbije (bulevar Crvene zvezde br. 1 — Beograd' nSjdalje do 26. decembra t- 1 Na natečaju se lahko sodeluje s polnim imenom, prav tako pa tudi pod Šifro. PD Železničar ima 6Ö0 članov Planinsko društvo Železničar 12 Ljubljane je na dobro obiskanem občnem zboru potrdilo svoj preišnji odbor v celoti in sklenilo vključiti v društvo čim več mladine. Razen skupinskega izletniška bo društvo v bodoče prirejalo tudi orientacijske izlete. Članstvo spet narašča in že presega število 600. -.Tildi j ostalo delo ‘društva obeta napredek v-tretjem letu delovanja. ♦ Občni zbor kolesarjev ljubljanskega železničarja bo v ponedeljek ob 17. v Domu Ljuba Šercerja. Dnevne vesti j KOLEDAR Nedelja, 9. decembra: Valerija, Peter. Ponedeljek. 10. decembra: Smiljan, Judita. SPOMINSKI DNEVI 9. XII. 1943. - XIV divizija NOV je začela z napadom na močno utrjeno Kočevje. v teh bojih je padel komandam divizije Mirko Bračič. 10. XII. — Dan pravic človeka. 10. XII. 1638. — Umrl v Dubrovniku pesnik Ivan Gundulič. ZDRAVNIŠKA dežurna služba Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika, Miklošičeva cesta št. 30, telefon 50-81: sobotna in nedeljska služba: v soboto od 16 do ponedeljka 6 zjutraj; nočna dežurna služba vsak dan od 30 do 6 zjutraj. Celje, 9. decembra: dr. Jože Čerin, Cankarjeva ulica 9, telefon 919. KUD »SIMONČIČ«, DOLENJSKA CESTA Nedelja, 0 dec ob IT: B Nučič; »Navaden človek« 1958-n SINDIKALNO GLEDALIŠČE Železničarjev Postaja Ljubljana Nedelja, 8. dec. ob 18: Surek: »Pesem s ceste, veseloigra s petjem in godbo. — Predprodaja vstopnic v Domu železničarjev. Masarykova cesta »tev. 3. od 10 do 12 3000-n PREŠERNOVO GLEDALIŠČ*, KRANJ Nedelja, 8. dec. ob It: »Jakob Ruda«. Izven. Torek, 11., dec. ob 18: «Vesele Wind-sorke« za tovarne. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja. 9. dec, ob 14: Tomažič: »Mlinarjev Janez*. — Zveza a vlaki ugodna. Sah Vil. SAMPIONAT JUGOSLAVIJE Robar snet trdno rodi Boj za prvaka še vedno ni končan. V 16. kolu se je dr. Trifunovič sicer približa; vodečemu Rabarju na pol točke, toda v 17. kolu se je razlika med njima zopet povečala na celo točko. Tudi medsebojna partija, katero bosta igrala danes. še ne bo verjeno odločila prvega mes-ta. pač pa bo odločitev padla šele v zadnjem kolu. ko se bo dr. Trifunovič sestal z Andričem, Bertok pa z inž. Kindijem. Mojster Germek se je s solidno igro v zadnjih kolih učvrstil v vodilni skupini in vse kaže. da se bo lahko potegoval ceio za tretje mesto. Mednarodnemu mojstru Pucu v zapletenih in riskantnih igrah nekajkrat ni uspelo izvo-jevati niti remija in je zafo trenutno na lestvici nižje kot bi zaslužil. Mladi Bajec je doslej zbral sedem točk in mu manjka samo pol točke do osvojitve bala mojstrskega kandidata. Srečnejši od njega je bil to pot Nikolac, kateremu je kot mojstrskemu kandidatu s trem! bali potrebna samo ena točka za pridobitev naslova šahovskega mojstra ln to sl Je verjetno že zagotovil v Igri z Miličem. Posamezne partije 17 kola so dale naslednje rezultate: Bertok : Matanovič remi. Nasprotnika nista hotela komplicirati položaja ln sta se raiši zedinila za delitev točke. Ivkov : Cdovčič 1 : 0. Bell Je odlično zaigral, osvojil kmeta in prisilil Udov-čiča k predaji. Janoševit : Klndlj sta prekinila par- PRODAJALCE našega dnevnika opozarjamo, da bomo v eni Izmed številk v zadnjem tednu tega meseca priložili stenski koledar za leto 1952 in prosimo, naj nam sporočijo najkasneje do 15 decembra, KOLIKO TEH IZVODOV NAJ JIM POŠLJEMO VEC KOT OBIČAJNO. UPRAVA «SLOVENSKEGA POROČEVALCA« tijo. v kateri je Janoševič z lepimi kombinacijami žrtvoval figuro in izvršil napad, v katerem še Klndij ni znašel in stoji pred izgubo partije. Germek : Trifunovič remi. Igra. v kateri se je Germek uspešno upiral Trlfu-novičevim napadom. Rabar : Bajec 1:0. Najvažnejša partija tega kela. ki je povečala Rabarjev naskok zooet za celo točko. Rabar je zaigral lepo in presenetil Baiea z žrtvijo kvalitete. Ko je že kazalo, da je Bajec napad odbil, ga je Rabar s problemsko potezo postavi! pred neubranljiv mat. Andrič : Tot sta kljub vsem poskusom belega, da izsili prednost, samo remizirala. Karaklajlč : Fuderer nista bila v bojevitem razpoloženju in nista zapletla položaja ‘er sta se kmalu sporazumela za remi. Milič : Nikolac prekinjeno Nikolac Je z odličnimi kombinacijami dosegel sijajno pozicijo in Je Miliču šele v srednji igri uspelo Izboljšati položaj. Ob prekinitvi ima Nikolac kmeta več in upanje na zmago, ki mu bo prinesla mojstrski naslov; Puc : Nedeljkovlč 0!1. Želo ostra in zanimiva igra. v katere zaključni kombinaciji je Puc Iskal možnosti za remi. ker pa 1e Nedeljkovlč tudi ta njegov poskus ovrgel, se je Puc vdal. Longer : Gllgorič 0:1. Lepa igra. ki Je spornimaia na partije, ki jih Je dal Gli-gor=e ko 1e bil v dobri formi. Prekinjena. partija iz 15. kola Kara-klajič ■ Nedeljkovlč se Je končala z zmago belega. Po 17. kolu je stanje na tabeli naslednje: Rabar 12. dr. Trifunovič 11. Ger- mek. Andrič in Fuderer po JO. Udovčič 9 in pol Janoševič 9 (l). Gligorič in Tot po 8, Matanovič ln Karaklajlč po 8 in pol. Ivkov in Nedeljkovi? po 8 (1). Puc 8. Bertok 7 in pol. Milič 7 (2). Nikolac 7 (1) Bajec 7. Longer 4 ln inž. Klndij 3 (2) V. G Upravni odbor Društva novinarjev LRS vabi vse članstvo na izredni občni zbor, ki oo 22. decembra ob 15.30 v siubSKrh prostorih Novinarskega doma v Ljubljani z dnevnim redom, ki je bil objavljen v »Novinarju«. Dr. Bob Alojz se je preselil v Tobačno ulico 14. Na medicinski visoki šoli Je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva Tabor Lujo iz Ljubljane. — Čestitamo! Dne 8. decembra je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva tov. Marjan Veber iz Celja. — Čestitamo 1 2132-n Dne 8.: decembra je bila na medicinski Visoki Soli promovirana za doktorja vsega zdravilstva tov. Podgornik Zdenka. 2131-n Kemiki! Udeležile se sestanka v ponedeljek 10. decembra ob 20 v predavalnici v Vegovi ulici 4, kjer se bo obravnavalo vprašanje štipendij Na vsa vprašanja bo odgovarjal zastopnik Sveta za kulturo in znanost Na sestanku se bomo dokončno pogovorili o podelitvi štipendij slušateljem. — Odbor ZŠJ — fakulteta za kemijo. ABSOLVENTI MEDICINE! 10. decembra sestanek v medicinski knjižnici ob 13 V počastitev spomina pokojne Ane Lebar, ustanoviteljice pomožnega šolstva v Sloveniji, daruje učiteljstvo pomožne šole din 2400 za učence pomožne šole, 2085-n Namesto venca na grob v planinah ponesrečenega FOdransperga Andreja so poklonili sostanovalci hiše dih 1000 slepi mlad.ni za novoletno jelko. — Iskrena hvala! 1979-n Najlepše se zahvaljujeva primariju dr. Krasniku in dr Cebohinu iz Trbovelj za uspešno operacijo, s katero sta rešila moji ženi življenje. Isto zahvalo naj prejme dr. Matko, rajonski zdravnik v Radečah. — Franc in Helena Rojc, Radeče. 2034-a Telovadno društvo Ljubljana-Vič prireja plesne vaje pod strokovnim vodstvom v domu na Viču, vsako soboto in nedeljo od 20 do 23 ter ob nedeljah od 15 do i8. Igra priznani Tonny jazz. Bife. Vabljeni. 2003-n Najlepše darilo Je lepa fotografija. Foto atelje »STEVO«, Masarykova cesta št. 14 — Palača »Grafike«, vam strokovno in kvalitetno izdela vaše .fotografije vseh velikostii na vašo željo v 48 urah. • — Sprejema vsa amaterska in reprodukcijska dela. Na željo pridem na dom fotografirat. Lesno industrijsko podjetje Ljubljana, Parmova ulica 37 obvešča ustanove in podjetja, da imamo začasno sledeče telefonske števelke: 35-65 — direktor; 37-80 — sekretariat; 21-92 — komercialni sektor; 38-42 — računovodstvo: 41-56 — ekonoma t. 2122-n Zborovodje! Izšlo Je pet pesmi za moški zbor. skladatelja Stanka Preka. Po izjavah strokovnjakov so dela pevna ter tehnično ne prezahtevna. Dobe se v knjigami muzikalij, Ljubljana, Kongresni trg. »proteus«, ilustriran časopis ža poljudno prirodoznanstvo. izdaja Prirodoslovno -društvo v Ljubljani. Izšla je 3. številka XIV. letnika. List izhaja letno v 10 zvezkih po 40 strani zanimive vsebine iz vseh področij naravoznanstva z bogatimi ilustracijami. — Letna naročnina 200 din je spričo obsega in bogate vsebine izredno ugodna. — Naroča se pri Upravi mesečnika »proteus«. LJubUana, Vrazov trg 4-1, telefon 47-86. 1'930-n »Meflsto«-čepice, izdelane po mednarodnem športnem modelu, varujejo sinus (čelno duplino) in srednje uho. Trgovska grosistična podjetja, kmetijske zadruge in ostali magazini nabavilo »Mefisto«-če-pice pri »Galanteriji«. Ljubljana, Sv. Petra cesta 1. 2144-n . »Mefisto«-čepica iz impregniranega platna vam varuje glavo, čelo in ušesa. Dobrodošla planincem, turistom, kolesarjem in vsem ki so zaposleni na terenu. 2145-n Gledališče DRAMA Nedelja, 9. dec. ob 14.30: Kreft: »Krajnski komedijanti«. Izven, ob 20: L. N. Tolstoj: »Moč teme«. Izv. Ponedeljek. 10. dec. ob 20: L. N. Tolstoj: »Moč teme«. Red G. s OPERA Nedelja, 9. dec. ob 20: Puccini: »La Boheme«. Premiera. Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA, MESTNI DOM Nedelja 9 dec. ob 20.: Hopwood: Skandal pri Bartlettovih. Veseloigra izven MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Šentjakobski trg Nedelja, 9. dec. ob 10: Poccl: »Čarobne gosli«. Premiera. Ponedeljek, 10. dee ob 17: Pocci: »Čarobne gosli«. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 11 do 12 v dvorani na šentjakobskem trgu in eno uro pred predstavo. MKUD »stane žagar« izvaja Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v nedeljo 9 decembra v Savljah ob 15 v Zadružnem domu tn na Ježici ob 20 v Domu KUD. KUD »FRAN LEVSTIK« VIC Gostovanje društva »Komorno gledališče« Nedelja 9. dec. ob ?0.: Feldman: »Iz mraka«. Predprodaja v nedeljo od 10. do 12. m dve url pred predstavo 814-n Koncerti Jutri ob 29.15 4. abonmajski koncert za abonma A v Unionu. Dirigent Hubad, solista Lipušček in Malif. 2i2G-n Vpis abonmaja v mali dvorani Slovenske filharmonije dnevno od 9—12 in 16 do 18. 2127-n Predavanja Alpinisti! Aipm,stični odsek Univerze ima sestanek v torek 11. novembra ob 19, soba 77, na Univer2i. Predava Verov-šek Miha. Vabljeni vsi ljubljanski alpinistični odseki! 2142-n Društvo za varilno tehniko priredi v torek in sredo il. in 12. decembra od 20 v predavalnici rudarsko-melalurške fakultete, Aškerčeva ulica, diskusijski večer s temo: »Predloj? jugoslovanskega standarda za preiskavo kvalitete električnega obločnega in plinskega varjenja ter predlog standarda za preizkušanje varilcev«. Referat bo podal doc dr. ing Miioš Marinček. 2141-n Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Ljubljana vabi člane in ostale na diskusijski večer v ponedeljek 10. decembra ob 17 v predavalnici na realki, Vegova ptica 4, pritličje, desno. Nadaljujemo debato o kmetijskem tisku in propagandi. 2081-11 Kino LJUBLJANA — KINO »UNION«: francoski film »Parmska kartuzija«. Predstave ob 14, 17.31, in 21. Dopoldne matineja istega filma, predstava ob 9. Pri vstopnini 25% popusta. Prodaja vstopnic za matinejo ob 8. KINO »SLOGA«: italijanski film: »Beg v Francijo«. Kratki film Predstave ob 15, f7, 19 ln 21. Dopoldne ob 10 matineja Istega filma. Pri vstopnini 25% popusta. Predprodaja vstopnic od 9—11 ter od 14 dalje. KINO »MOSKVA«: italijanski film: »Volk z gore Sila«. Kratki film. Predstave ob • 15. 17, 19 in 21. Predprodaja vstopnic od 9—11 ter od 14 dalje. Dopoldne ob 9 ln 11 pionirska matineja sledečih filmov: Popaj in muha. Konjske dirke. Borba za zemljo, Kako je s tokom. Platonovi petorčki. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. Vstopnina din 10. KINO »TRIGLAV«: Danes dopoldne ob 10 matineja. Ameriški film: »Zaklad Sierra Madre«. Tednik. Predstave ob 15. pol 18 in 20. KINO »SISKA«: Danes dopoldne cb 10 matineja po enotni ceni din 29. Popoldne angleški film »Trgovina s starinami«. Tednik. Predstave ob 15. 13 in 29. KINO »LITOSTROJ«: ameriški film: »Škotska kri«. Tednik. Predstava ob 20.* uri Ktiilio SPORED TA NEDELJO PoroCIU Ob 8.60; 12.80, 15.00. 19.00 la 22.00. — 7.00—8.00 Dobro lutro. dragi poslušal*!! (pester glasbeni spored) — vmes ob 7.25—7.30 kaj bomo danes obiskali; 7.30—7 40 Jutinni* telovadba; 8 15 Zabavna giasba: 9 00 Fjodor Ivanovič Tjučev: Pesmi (literamo^glasbena oddala): 10 00 Dopoldanski Koncert jugoslovanske orkestralne glasbe: n Cfl Od pravljice do pravljice: Kipb'ngovo zgodbo o slonovem mladiću In Se nekai zanimivega o s’orrh bo pripovedoval Frane Milčinski: n 39 Selimo Vas razvedriti: 12.40 Zabavna glasba vmes oMave: 13 00 Pogovor s poslušalci: 13.10 Želeli stp — poslušajte! 1510 Priljublieili slovenski zbori in samospevi; 15 30 Kmeti iški nasveti: 15 45 Domače polke ln valčki, 16.09 CaMeron de la Barca: Sodnik za'arn^iski. radijska igra (ponovitev): 16.55 Onemi koncert; 17.30 Igra godba na pihala ljubljanske garnizije ood vodstvom Stjepana Dleska; 18.00 Radijska reportaža — nekaj oroh'e-mov deiavske mladine. 18 20 Uganite, kaj igramo’ 19.10 Giuseppe Verdi: Aida, opera v 4 dejanjih vmes po prvem depoju Športna poročila. 22 15 Melodije za oddih in zabavo (na va’ovih 242.1 in 212 4 m). 22 15 Glasbena oddaja za inozemstvo Pa. dia Jugosidvlla na valu 327 im- f?t=vsn HristiČ* Prva suita iz baleta »Ohridska legenda«. Emil Adamič: Scherzo L M. Skerjaric: Simfonija IV v H duru za godalni orkester; 23 00 7ak'm<*ck odda e. Obvestil" VSEM ORGANOM, KI IZPLAČUJEJO STALNI DODATEK ZA OTROKE! Sporočamo, da je dotiskana »Priglasni-ca za stalni dodatek za otroke« (obrazec DZS Št. 8. 34, ki ga prodajajo vse knjigarne in podružnice Državne založbe Slovenije). Priglasnico mora izpo’.n.ti vsak upavičenec. ki bo na novo uveljavljal pravice do otroškega dodatka Organi, ki izplačujejo stalni dodatek za otroke, pa morajo zahtevati, da naknadno izpolnijo priglasnico tudi vsi tisti dosedanji upravičenci ki ima.io sami. njihov Zakonec ali otroci kakršenkoli dohodek, ki vpliva na pravico do otroškega dodatka Naknadno izpolnjene pri glasnice ni treba zahtevati le od tistih zavarovancev* ki so že predložili vsa dokazila, iz katerih je jasno razvidno, da nimajo niti Simi niti njihov zakonec ali otrok nobenega dohodka, ki vpliva na pravico do otroškega dodatka — Svet za ljudsko zdravstvo tn socialno skrbstvo LRS Ivan Karaivanov: Stvarnost Stalinovega carstva ; ujetnike 30 mučili in pretepali, ,r niso »popolnoma priznali«; ti-ki jih niso določili za takojšnjo jacijo. so puščali po ječah, dokler izgubili sledov mučenja, potem j jih pošiljali v taborišče. V 'ta. čih Kahme so jih izročali v pesti cov. ki so živeli v teh taboriščih i 1. 1929. Stari izkušeni taboriščni-- kulaki — so sedaj postali šefi adzomiki novih žrtev. Ti bivši ku. in sploh stari taboriščniki so se došlim maščevali za vse pretrpele » Posebno nečloveško so se ma. jii številnim ruskim komunistom d prišli pod njihovo nadzorstvo, naščevanje in šikaniranje bivših kov v "strašnih kalimskih tabori-sta bila sestavni del režima v h taboriščih, ki je bil težji od ne zime gladu in vseh onih predi najosnovnejših pravic, kakršne >reživljali in preživljajo milijoni po sovjetskih taboriščih. je bil v kaki rodbini aretiran je bila avtomatsko odločena uso. natere, največkrat tudi cele dru- žine. Takoj po aretaciji enega člana družine so bili vsi člani izgnani iz stanovanja, ali bolje rečeno iz sobe. katero je še istega dne zasedel kakšen funkcionar ali organ NKVD. Ce je bilo pohištvo količkaj: vredno, je ostalo v stanovanju In postalo last novega stanovalca. Družina aretirane žrtve je morala gola v negotovost. Tisoči in tisoči takih družin — emigrantskih pa tudi ruskih — so tedaj tavale brez vsega po sovjetski deželi, iščoč kruha in počitka. Gnane od obupa in budnih oči NKVD, so te družine bežale čim dlje od svojega prebivališča in peš prekoračile Ural v nadi na kakršno koli možnost za življenje v daljno, vzhodnih krajih, . Mučenja jetnikov so se pričenjala od prvega trenutka aretacije, že ko so jih oficirji NKVD peljali iz hiše. Da bi se zasigurali in dokazali svojo popolno vdanost režimu, so sosedje vsakega jetnika spremljali s psovkami, zmerjanjem in pljuvanjem in se tako prilizovali organom NKVD. Skozi mesta Sovjetske zveze, posebno skozi glavna mesta, so ne širili glasovi, ki so pri ljudstvu izzvali psihozo groze o strašnih mukah, ki jih morajo preživeti vsi jetniki Začelo se je z grobim pre. tepanjem in prehajalo na uporabo po-sebnega razbeljenega železa. Jetniki so morali stati ure in ure goli neka; centimetrov cd razžarene peči itd. itd Torkvemadina šola je bila tu moder, nizirana' in dopolnjena z najbolj rafiniranimi metodami mučenja, ki si jih je lahko izmislila patološka psi. hologija nekaterih šefov NKVD. Red-ki so bili posamezniki, morda kakšna žena ali mati, ki Je imela toliko po. guma in ki se ji je posrečilo Izvedeti, v kateri ječi je njen sorodnik, toda vsi poskusi, da bi se jetnikom izročila hrana ali 0bfeka, so ostali brez-uspešni. V teh strašnih dneh, ki jih nikoli ni mogoče pozabiti, — ko je tako ime-novana »čistka« zasegla celotni državni in partijski aparat — so tudi po-polnoma nedolžni ljudje živeli v stra. hu in stalnem pričakovanju aretacije. Nihče ni mogel biti varen, da ga kakšno obrekovanje, sovraštvo ali za-vist. ali pa celo kakšno slučajno poznanstvo ali še hujše — sorodstvo, s kakšnim aretirancem, ne bo vrglo v Ljubljanko. Dejstvo je, da 30 mnogi in mnogi ljudje vsak večer pripravili ob svoji postelji kovček 2 najbolj po. trebnimi stvarmi, da bi ob aretaciji imeli vsaj najpotrebnejše, kajti pri aretaciji sami niso agenti dopustili, nikomur. da bi še poslovil od družine, kaj šele, da bi si pripravil potrebno pe. rilo ln drugo. Včasih se je zgodilo — toda res ma. lokdaj, — da še je kdo od' aretirancev srečno rešil ječe. Srečaval sem takšne redke posameznike. Vsi. katere poznam, so prihajali kakor skeleti, bolje rečeno kot človeške sence, kakor bivšt ljudje, ki so dospeli z drugega sveta — mrtveci, ki so vstali Iz groba, Nikoli ni nihče izmed njih smel reči eno samo besedo opretrpelih strahotah, niti nam, svojim tovarišem. Med njimi so bili znani revOluclbnarjl, stari boljše, viki, na katerih Je bilo še videti sle. dove tudi fizičnega mučenja. Posebno sem si zapomnit nekega znanega stare, ga borca, človeka, ki Je dobesedno vse svoje življenje posvetil revoluciji in ki ga je Dimitrov rešil Ljubljanke. kjer je bil samo 10 dni. Ta stari, že osiveli revolucionar, sicer 2elo ustaljen in trezen.tovariš, še dolgo po svojem prihodu iz ječe ni mogel govoriti normalno in zavestno. Kadar se je po. govarjal z nami, je y družbi kar tako na mah zaspal, se čez par trenutkov naglo zdrznil ln nas preplašeno gl e. dal. Se, mesece in Rlesece se ni mogel osvoboditi strašnega učinka uspavalnih in drugih opojnih sredstev, ki so jih na njem uporabljali organi NKVD. Vso to strahotno kazensko akcijo Imenovano »čistko«, «o izvajali z bliskovito naglico. Stalin je izvajanje te akcije zaupal svojemu vdanemu člo. veku, komisarju notranjih zadev Niko laju Ivanoviču Ježovu, ki je pd Sta. lina osebno dobil neomejena pooblastila. da aretira in likvidira kogar hoče Neusmiljenost, odločnost in naglica s katero je Ježov izvaj. to akcijo, so mu prinesle vzdevek »železni Narkom« Ta svoj vzdevek je Ježov kasneje dra. go plačal. Ne glede na to. kakšen je bil ježov. dejstvo je, da je on začel in izvajal ta veliki in strašni posel. Brez vsa. kršne priprave (ravno kakor za prejšnjo kolektivizacijo), samo na podlagi neomejenih Stalinovih pooblastil. Pravice neomejenega razpolaganja z živ. ljenjem, usodo in bodočnostjo ljudi, kakršne je Ježov dobil od Stalina, so bile podobne pravicam, ki so jih v izrednih časih stari ruski carji dajali svojim odličnim dvorjanom, ki jih je zgcdcvina zabeležila kot rablje. Toda tl dvorjani ruskih carjev so po izvršeni nalogi dobili od dvora nešteviina odlikovanja posestva in nagrade Stalin se je Ježovu zahvalil drugače Ko ie dajal takšna polnomočja Ježovu-se je že vnaprej zavaroval pred vsako’ odgovornostjo. Zato je kmalu ves prezir, Sovraštvo ln prokletstvo milijonov Rusov. Ukrajincev. Belorusov Pollakov Nemcev Itd., padel na Ježova in se tudi danes njegovo ime spominja z najglobljim sovraštvom. Kakor za velikl del njegovih žrtev, se tudi zanj danes ne more reči kakšna usoda ga je doletela — (zginil je brez sledu. Prve dni. ko so odstranili Ježova ie celo »Pravda« pisala, da so »sovražniki ljudstva poskušali ubiti Narknma ježova«, in objavila je podrobnosti, kako sr, preprogo v niegovi delovni sobi poškropili z nekim strupom... Toda bila je javna tajnost, da ie Sta. lin osebno ukazal njegovo'likvidacijo, da bi se ga rešil. Zamorec je opravil svojo nalogo, zamorec mora izginiti, In Ježova so odstranili, potem ko je neusmiljeno in vestno 'spolnil Stali, nove ukaze da likvidira vse sovražnike — toda ne sovražnike naroda in Sovjetske zveze temveč Stalinove in vse tiste, ki so bili na poti ali pa bi lahko ovirali Stalina in njegov pošastni birokratski aparat, (Dalje). Str. 8 StOTENSiri POROČEVALEC štev. 287 ? 9. decembra is» PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v KRANJU išče inspicienta in suflerja, oba s prakso. Plača po uredbi. Stalna služba. — Ponudbe s priporočili na upravo VSEM PODJETJEM, URADOM, USTANOVAM, ZADRUGAM, ZADRUŽNIM IN DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM IN NJIHOVIM PODJETJEM Vsem organom, ki izpolnjujejo mesečno »Poročilo o uporabi pravic na podlagi socialnega zavarovanja« po obrazcu številka E-5 pojasnjujemo, da morajo glede na novo Uredbo o dodatku za otroke (Ur. list FLRJ št. 48-51) v rubriko »V teku meseca, za katerega se poroča izplačano« vnašati celotni denarni znesek stalnega dodatka za otroke, ne pa tudi vrednosti Industrijskih bonov. — Svet za ljudsko Sdravstvo in socialno skrbstvo LRS. POPIS OBRTNIKOV Privatni obrtniki, ki niso člani ONP (zadrug, čevljarji itd.) naj se zaradi popisa zgiasijo v uradu Mesine obrtne zbornice, aa bodo dau družinske in zdravstvene podatke, ki so potrebni za osnovanje obrtniškega socialnega zavarovanja. Zbornica sprejema priglasitve do dne 15. decembra 1951. OBVESTILO Svet za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo Mestnega ljudskega odoora giavcega mesta Ljubljane ODvesča, ca bo prevzemal posie rajonskega socialnega skrbstva v času od 1U.-—16. uecemwa. Poslovanje s strankami v zadevan socialnega skrbstva se v teh dnen UKine tako na rajonih kot pri MLO. Redno poslovanje se prične 17. decembra 1951 v Kresiji, Lmgarjejva ulica 1-iil-, kjer se bodo sprejemala stranke vsak torek, četrtek in soboto od s—13. Le v nujnih primerih se bodo sprejemale stranke tudi izven teh uradnih ur. — MLO — Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo. 2125-a VAZNO OPOZORILO! Vsej zadružni in maloprodajni trgovski mreži sporočamo, da si lahko nabavi neomejene količine jedilne morske soli pri našem podjetju, v kolikor je ne more prejeti pri svojem naj bližjem okrajnem grosistu. Dobavljamo tudi manjše količine od vagonskih. Ob naročilu pošljite na naš nasiov tudi vreče. — Pohitite z naročilom, ker soii v nobeni trgovini ne sme manjkati, kot je sedaj primer na Vranskem, v Žaicu itd. — Trgovsko podjetje z živili, Ljubljana. 2uil-a OBVESTILO Kamnoseško podjetje »Marmor«, Ljubljana, Resljeva cesta št. 30, poziva vse nekdanje naročnike (ustanove, podjetja, organizacije in privatnike), ki imajo v podjetju vskladišcen kakršenkoli kamnoseški material, da tega brezizjemno odstranijo do 25. decembra 1951. — S 1. januarjem 1952 bo vsak tuj v podjetju vskladiščen material nepreklicno zapadel v last podjetja. 1798-a SAP LJUBLJANA SPOROČA, da se spremeni odhod avtobusa iz Cerknega ob nedeljah na 6. uro od sedanje 4. ure in odpelje iz Škofje Loke ob 8.15, ter prispe v Ljubljano ob 9. — Ostalo nespremenjeno. — Na progi Ljubljana-Sostro se odhod iz Ljubljane ob 14.30 premakne na 15.20. — Ostalo nespremenjeno. 2104-a OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI Po naročilu Glavne uprave za kmetijstvo LRS Oddelka za veterinarsko služ bo št TI-22'25 od 10 nov 1951 se ‘mora do 31 1932 izvršiti na področju MLO Ljublana obvezno zaščitno aepUcn!«* pr-ov proti pasji steklini To cepljenle bo na naslednjih zbimin mestih: cev starosti dalje Za cepljenje je treba plačati po 54 din od vsakega psa za kritje stroškov. Po zgornjem roku še bodo vsi psi, ki ne bodo pripeljani k cepljenju m so 6 mesecev stari, odvzeli in po določilu citiranega naročila brez prigovora pokonča11. 856-a SERVIS LOKALNIH PODJETIJ KAMNIK v likvidaciji ima na zalogi kompletne konjske vprege (komati) vseh velikosti po ceni din 7000 franko skladišče. Plačljivo tudi z boni. — Likvidatorji. 2103-a POZIV Pozivamo vse svojbe, kateri imajo grobove na pokopališču v Cretu, in so v letu 1951 zapaca ponovnemu piačiiu najemnine, aa isto poravnajo najkasneje do 1. marca 1952. Sicer preidejo po tem roku grobovi z morebitnimi spomeniki v last uprave pokopališča. — V gornjem smislu bomo kljub plačani najemnini postopali z zapuščenimi grobovi. 1773-a POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! Kmetijska zadruga z o. j. Gorenje Sušice, p. Dolenjske Toplice je prešla v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da do 30. decemora 1951 prijavijo svoje terjatve, oanosno poravnajo svoje dolgove. Po tem roku bomo dolžnike sodno izterjali. Likvidacijski odbor. 2lU2-n POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! OLO Ljubljana okolica, pov. za kmetijstvo, poziva vse upnike in dolžnike, da v roku 8 dni prijavijo svoje terjatve, oziroma poravnajo svoje obveznosti. — Po preteku tega roka bomo dolžnike izročili sodni izterjavi. 2050-n llmrli Umrl je naš oskrbovanec JOŽE MES-NIK, železničar v pokoju. Pogj e d bo v ponedeljek lu. decemora ob I4.30 iz Zai — mrliške vežice sv. Petra. — Uprava prehodnega doma v Ljubljani. zias-a Partijska celica, Upravni odbor, Sindikalna poaruzuica m ves delovni kolektiv tovarne tesnil »Domu Medvoüe sporoča, da je nenaaoma umrl predsednik našega uptavnega odbora tov. RUDOLF RAVNIKAR. Doorega aeiavca in zvestega tovariša bomo onranin v trajnem spominu. — Deiovm koiekuv. — Medvode, dne 8. decemora 1951. 2116-a Dotrpel je naš očka JOSIP KORBAK, poštni upokojenec. Pogreo bo v ponedeljek 10. decembra popoldne na frančiškanskem pokopališču v Mariboru. — Maribor, 8. decembre 1951. Umrla nam je naša draga mama, stara mama m teta IVANA ŠTRAUS. Ohranili jo oomo v trajnem spominu. — Žalujoči: nenartovi, Braunov:, Snedieevi in ostalo sorodstvo. — Šoštanj, Ceije, Ljubljana. Z10b-a Naznanjamo sorodnikom in znancem, da smo prepeljali trupio v Sarajevu umrlega Franca VODeniKA 27. novem bra v Kranj. Izpolnili smo n.egovo zadnjo Zeljo, aa ga krije siovenska zemlja. — 2aiujoči brat Ivan, sestre Mimi, Ani- ca, Pepca, Angelca in ostalo sorodstvo. 1715-a LJUBLJANSKE NAROČNIKE, ki so v zaostanku z naročnino in še iste niso poravnali, prosimo, da to store do 15. t. m., sicer se jim dostava lista ukine UPRAVA SLOVENSKEGA POROČEVALCA Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti ANTONA OKORNA. Posebno zahvalo izrekamo pevcem, sindikalni podružnici in upravi Elektro — Ljubljana. — Sorodniki. 2139-a Za vse Izraze Iskrenega sočutja ob izgubi ljubljene mamice in žene MILKE KURNIKOVE, za prelepe poslednje jesenske rože, častno spremstvo na njeni zadnji poti, govornikom tov. Perovcu v imenu narodnega Šoštanja, Grebenšku za ZB in Blatnikovi za AFZ za globoko občutene besede slovesa, rudniški godbi, ve-■enjskim in šoštanjskim pevcem za ganljive žalostinke, se prisrčno zahvaljujeta Majda in Tone Kurnik, Velenje. Vsem. ki so spremeli našega dragega JOSIPA ZUPANA, mu lajšali težke dni v bolezni, mu darovali cvetje in vence in ga spremili na zadnji poti, naša prisrčna in iskrena zahvala. — Družini Zupan in Romaniuk: 2028-a Ob bridki izgubi našega dragega sina METODA se iskreno zahvaljujemo mladini Ježice, pevskemu zboru, darovalcem cvetja, tov. Cebulu za poslovilne besede in vsem onim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. — Žalujoča družina Erjavec. 1964-a Ob težki izgubi našega najdraZlega moža in očeta JQSIPA HLADNIKA se naj-prisrčnejše zahvaljujemo vsem. ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, mu zapeii žalpstinke. poklonili vence in šopke. Prav tako smo dolžni zahvalo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno smo hvaležni dr. Pušenjaku, ki je pokojniku ves čas njegove bolezni požrtvovalno lajšal gorje. Iz srca hvala vsem za vse. — Žalujoči Hladnikovi. 2075-a Vsem, ki ste se poslovili od naše ljubljene MAME,- najiepša zahvala. Zahvaljujemo se vsem za izrečena pismena in ustmena sožalja. — Hčerke KOVIČEVE. St, Jurij, 8. decembra 1951. 2140-a Vsem, ki ste pokojnega VINKA MAGISTRA spremili na njegovi zadnji poti, poklonili cvetje in izrakli sožalje, naša iskrena zahvala. Posebno se zahvaljujemo dr. Mišu, ki mu je ves čas njegove ležke bolezni stal ob strani in mu lajšal trpljenje. Tudi pevcem iz Radovljice za gan-.jivo petje, iskrena hvala. — Magistrovi, Pavličevi. 2031-a Za vse izraze sožalja ob prerani izgubi naše skrbne in drage mame, stare mame, tete pokojne MARtJE KOLARIČ, rojene LAMPER, za poklonjene vence in cvetje, posebno še kolektivu »Gradis« IMM direkcija, Ljubljana in uslužbencem »Restavracije Trbovlje«, ter za spremstvo na njeni zadnji poti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. — Žalujoče družine Kolarič in ostali. 2098-a Vsem, Id ste sočustvovali z nami ob bridki izgubi naše zlate PARKOVE MAME z Bleda, darovali vence in jo spremili na zadnji poti, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno dr. Benediku in dr. De Gleriju za vso skrb in lajšanje bolečin, istotako župniku za tolažbo. — Žalujoči otroci Pogačarjevi in Grudnovi. 2087-a Obveščamo vse sorodnike in znance, da nam je umrla 30. novembra naša mama, babica, prababica in tašča ANA PI-BROVC. Vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, ji poklonili cvetje, prisrčna hvala. — Rodbine Pibrovc, Maček, Soline, Klemenc. — Celje, Susak, Rakitna. 2105-a ( Mali oglasi ^ j SLUŽBE 10 dec i>ri Vrbincu na Peruzzijev cesti — novca. 11 dec »pri sedmici« na Zaloški cest: — Moste. 12 dec prt »Kurivo«. Janševa ulica 17 -?dC pri Curku Mirje 1. 18 dec prt Robežniku V^ška cesta 50 20 dec prt župnišču v Polju, 21 dec pri Albertu, na Trati prt St Vidu 22 dec Prt Fiorjančku na Ježici. 23 dec za zamudnike pri Curku — Mirte 1 Cepi len te bo ob navedenih dneh od 8. do 13 Privesti je vse pse od 6 mese- Zahvale Ob bridki izgubi naše ljubljene mame, stare mame, sestre JULIJANE SKOitCiu, oivše g osumi carice in posestnice v Ormožu, se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem m znancem za izraženo sozaije, da a ovan je krasnih vencev in spremstvo na njem zaanji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Canu za njegovo požrtvovalno zdravniško pomoč in lajšanje bolečin. — Zaiujoči ostali. 1910-a Vsem, ki ste na katerikoli način izrekli sozaije, bodisi ustmeno in pismeno, ali prisostvovali pri pogTeou pokojnega MARTINA CAGKANA, urarja v Ljutomeru, izrekamo lsicreno zahvalo. PoseDno se Š0 zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja, pevskemu zboru in godbi, dr ju. Kaukierju ter tov. Baukartu in Semeniću za poslovilne govore. — Žalujoči ostali. Najiepše se zahvaljujemo za iskrene poslovilne besede in toiažbo g. prošta Greifa in g. dr. Remca ob kruti ločitvi od našega nenadomestljivega moža, očeta in dedka dr. IVANA FERMEVCA, odvetnika v Ptuju, pevcem, prijateljem in znancem, ki so se z nami poslavljali, ga zasuli s cvetjem ter vsem, ki so pismeno izrazili sožalje. —. Žalujoči: soproga, hčerki in sorodniki. 2149-a Globoko užaloščena mati nesrečne žrtve planin Födransperg Ana se prisrčno zahvaljujem za vse sožalne in tolažilne izraze ter častno spremstvo pokojnega sina ANDREJA v njegov poslednji dom. Za vso dejansko izkazano pomoč in požrtvovalnost ob sinovi smrti pa izrekam še posebej iskreno zahvalo tov. Kilerju Mitji. vsem članom reševalne ekipe, tov. Grđenu Mirku v Kamniku, osebju Komunalne banke in finančnemu poverjeništvu RLO III, Andrejevim sošolcem in prijateljem, tov. pevcem ter Čast. duhovščini za vse zadnje poslovitve. — Ohranite pokojnemu blag spomin! 2111-a VAŠE KOLO BO ZOPET NOVO če ga boste čez zimo dali temeljito očistiti, generalno popraviti, emajlirati ter ponikljati ali kromati. Vse to vam po nizki ceni, solidno, trpežno in v barvi po vaši želji izvršita podjetji »TRIBUNA«, Ljubljana, Karlovška cesta 4 in »MEHANIČNI SERVIS«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18 ŽELEZARNA STORE ŠTORE pri CELJU nudi industriji in trgovski mreži nekontingentirane kvalitetne odlitke v vseh težah iz STROJNE, KOKILNE IN KOMERCIALNE LITINE ter sprejema naročila za leto 1852 CHEMO IMPORT- EXPORT PODJETJE » LJUBLJANA, Tyrseva cesta 50 — Telefon št. 28-37 nudi nižje navedene kemične proizvode po prostih cenah in proti takojšnjemu plačilu dokler traja razpoložljiva zaloga: OLJNATE BARVE: bela — krem — oker — vagonsko rfleča •— cinkovo siva — zelena Express lak — Bronena tekočina — Tesarol lak krem — Arezit lepilo — Svinčena glajenka — Orehovo lazilo — Minij kit — Firnež — kostni in kožni klej — mešani klej — Tekoči klej — Klorovo apno — Lužni kamen — Karbolinej — Kolofonija — Lesno olje — Mast za jermena — Čevljarska smola — črna in rjava ESENCE: češnjeva, jagodna Karbid — Kreda, fino mleta, Mavec alabaster — Mavec štukatura! — Svinčeni minij — Glauber jeva sol — Na-sulfit — Aluminium sulfat ter vse vrste suhih barv Istočasno opozarjamo ustanove in podjetja, ki so upravičena na planske cene, da čim preje dvignejo gori navedeni material v našem skladišču PRAVNIK z večletno prakso in znanjem jeziKOv isee zaposlitev. Ponudbe pou »Pravnik« na ogi.. oddelek. 2027-i ABSOLVENTKA trgovsxe sole s p:aKS~ isee zaposlitve. Ponudoe pod »Tasoj« na oglasni oddelek. 2921-r MIZARSKI POMOČNIK za pohištvo cob. staino delo kot samostojen. Prednos. samski od 35 do 50 let. Ponudbe poa »Samostojen« na oglasni oddeiek. zuzz-. MIZAR išče lažje de.o; siuzdo hišnika ali vratarja. Božic, Sv. Petra nasip 2948-1 samostojnega finančnega knjigovodjo z večletno praicso spiejme takoj Vojno lesno industrijsko podjetje »Jelovica«, Trata-Skotja Loka. Piaca po uredbi z dodatkom na JA. Ponudbe poslati na upravo podjetja. l&aS-i FOTOGRAFSKE POMOČNIKE, popolnoma samostojne, sprejmemo za ujuolja-no in Ilirsko Bistrico. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom o dosedanji zaposlitvi poslati na Invalius.ro podjetje »Fotolik«, Ljubljana, poštni preaal 178. 1939-1 INSTITUT ZA ELEKTROZVEZE Ljubljana išee vodjo tenmciie dokumentacije, razgledanega v Visokofrekvenčni tenni-ki m z znanjem tujih jezikov, predvsem nemškega in angleškega. Zazelje-na je fakultetna izoorazoa. V poštev pride event, tudi honorarna zaposlitev. Knjižničarja za tehnično knjižnico. Pogoj je popoma samostojnost, po možnosti sreonjesoiska lzoDrazoa in vsaj delno znanje nemškega in angleškega jezika. Interesenti naj pošljejo ponuuDe na gornji nas.ov, Ljuoljana, Linhartova šiev. 35 do 23. decemora 1951. 19B6-1 V SLUŽBO sprejmem aekie aii žensko srednjih let. k veččlanski družini. Ponudbe pod »Gospodinjska pomočnica« na oglasni oddelek. 1905-1 ISCEM VARÜHiNJO k triletnemu otroku za aopoiane. Ponudbe pod »Šiška« na oglasni oddelek. ' 1759-1 SAMOSTOJEN KUHAR ali kuharica dobi s.uzoo. — Pismene ponudDe posiati na Upravo šole M-nota, Ig pri LjuDijanl. Piaca po dogovoru. 2X33-1 VRTNARJA 2 vecietno prakso, kateri bi imel veselje do urejevanja pokopališč in nasadov sprejme v stalno siužbo Pogrebni zavod Celje. Plača po uredbi. V ponudbi je- navesti dosedanje zaposlitve. 2114-1 LJUDSKA RESTAVRACIJA, Miklošičeva cesta 12, sprejme šefa kuhinje, 2 natakarja in dva vajenca. Ljubljana, teieion štev. 21-91. 2038-1 Zelezostrugarskega mojstra — sprejme takoj strojno podjetje v Ljubljani. NaSiOV v ogl. odueiku. 2U41-1 MODISTIN JO, prvovrstno, samostojno moč, sprejme salon »Julči« Klopčič — Miklošičeva cesta 34. 2096-1 SPREJMEM NA DOM galanterijsko delo — šteparijo. Naslov v ogl. odd. 2076-1 SOBARICO, kuhinjsko pomočnico In perfektno kuharico išče Hotel Zelenica, 2irovnica. .Nastop 15. decembra. 2034-1 SAMOSTOJNEGA RACUNOVODJO(-injo. sprejme takoj gostinsko podjetje na Gorenjskem. Za stanovanje in hrano preskrbljeno. Naslov v oglasnem oddelku. 1843-1 PRVOVRSTNEGA KUHARJA, ki je sposoben samostojno voditi večjo kuhinjo sprejme uprava Splošne bolnišnice v Mariboru. Piača po uredbi. 20U-1 STROKOVNEGA UČITELJA za godbo na pihala išče Prostovoljno gasimo društvo Bizeljsko. Oskrba in plača po dogovoru zajamčena in zelo dobra. Nastop takoj! Prijave na zgornji naslov čim- prej. 1983-1 KROJAČI, ŠIVILJE in GOSPODINJE! — Otvorili smo dopisni krojni tečaj potom pošte in to: za najmodernejše francoske in angleške kroje z nadrobnimi navodili. Uspeh zajamčen. Izvolite priložiti znamko za odgovor. Prvi model Salon Grčič, Zagreb, Praška ulica številka 10. 2101-1 ZASLUŽEK FOSTRE2NICO za dvakrat tedensko — iščem. -Naslov v oglasnem odd. 1982-2 OTROŠKE ŽABE izdelujem lz starih, pri-nešenih nogavic, hitro in poceni. Naslov v oglasnem oddeiku. 2068-2 UPOKOJENKI ali starejši ženski s spalnico nudim mesto gospodinje. Ponudbe pod »Prijeten dom« na oglasni oddelek Slov. poročevalca- J?®7'2 UPOKOJENKO, ki bi opravljala hišna dela, sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v podr. SP Celje. 1842-2 PARKETE, hrastove'in. bukove dobavlja, polaga in struži ter vrši vse v to stroko spadajoča dela. Zadruga parketarjev, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. Telefon 29-69.’ 2109-2 VAJENCI VAJENCA za kleparstvo sprejme Ivančič Ivan — Zajc Jože, Smartinska cesta štev. 26. 2127-3 PR0DA3I KANARČKI so tekmovali, v Zagrebu na mednarodni razstavi in dosegli prvo mesto s 321 točkami. Se nekaj dobrih pevcev in plemenskih samic naprodaj. Franjo Omahna, Ljubljana, Sv. Petra cesta 53a. 2024-4 PRODAM črno sukno, železničarsko bundo. dolgo, za veliko osebo, dve aspi-distri in eno reksbegonjo. Vodnikova štev. 172-1. od 2—5. 2025-4 ŽELEZEN ŠTEDILNIK, kompleten, vzmeti in novo posteljno mrežo prodam. — Gledališka 4-HI. 2030-4 VOZ NA PERESIH, skoraj nov, prodamo. Poizvedbe na KLO Dobrunje, Sostro. 2029-4 ZLATA POROČNA PRSTANA prodam. — Gregorčičeva, levo, pritličje. 2026-1 ZIMSKO SUKNJICO, dobro ohranjeno, prodam. Boigarsaa 17, klet. 2018-4 REGISTER BLAGAJNO m krznen piaše (činčila) prav ugodno prodam. Ogied od 15—20. Maček, Trstenjakova 3. 2020-4 MOST za diferencial za 5-tonski Maguus z nekaj ležaji prodam. Doimsek Kare: Celje, Medlog 53 . 2012-4 STREPTOMYCIN prodam. Naslov v ogl. oddelku. 2007-4 NAPRODAJ nova fantovska obleka in plašč za starost od 12—15 let ter črn zenski plašč. — Karlovška 20, desno, podpritličje. 2006-4 PLOSCICE za štedilnik in akumulator za avto prodam. Naslov v ogl. odd. 2005-4 GUGALNEGA KONJIČKA, tapeciranega in zložljivo posteljo proaam. Ogled: Le-podvorska S3. 1998-4 KOMPLETNO JEDILNICO ugodno prodam ali zamenjam za spalnico. Naslov v oglasnem odaelku. 1992-4 HARMONIJ, dobro ohranjen, prodam. — Nasiov v podružnici SP Kranj. i997-4 KRAVO, seaem mesecev Drejo, ugodno prodam. Mohor, Primskovo štev. 113, Kranj. 1996-4 PEmCrLIN V OLJU (injection), najunej-ši proaam. Nasiov v oglasnem oddelku Slovenskega porode vaita. 1960-4 CkivT uAMsKi sKOkNJi št. 39 napro daj. Naslov v ogl. odd. lao8-4 ZLuzuiVO POsteLjO prodam. Nasiov v oglasnem oaaeiku. 1908-4 KOMx-eEIeN or vir in razne druge deie motocikla pucn 2o0, poceni piu-oam. ogiea od lo uaije pri Langu» — Strosniajerjeva lti-Iil. ■ 1952-4 ic metrov iNeEta dvojne širine prodam. Nasiov v podružnici Slovenskega poročevalca Hrastnik. 1921-4 krasno klavirsko harmoniko — »scänaalii« 120 Dasov z registri, skoraj novo prodam. Nasiov v oglasnem oddelku. 1923-4 TRrCiKELJ prodam. Aljaževa 12 — Šiška. 192i-4 ZereKE ŠKORNJE št. 38, nove, proaam. svet&savska ti, Bežigrad. 1933-4 KurINvSro Opravo m samsko spalnico, aoDiO onranjeno proaam za Zz.uuu dinarjev. Vodnikova vi — Murn. 1935-4 Rauuoiü aparat »Kosmaj« proaam. nunska ulica štev. 10 — prt. hišniku — Kati. 1936-4 Nov PRT, platnen, z vzorcem, barvast in 6 serverov proaam. Nasiov v oglasnem oddelku. 1940-4 Linueej 2X2.50 m, skoraj nov, ugodno proaam. Kupim enakega 3.»U X 4 m. — Nasiov v og.asnem odaeiku. 1941-4 RADIJSKI APARAT, 4 cevni, majhne ob-irke prouam. — Benot, celovška cesta Številka 74. 19*0-4 STREPTOMYCIN 15 gr prodam. Nas.ov V oglasnem oudelku. 20(4-4 PLASv-E -iN ERACrNrcE za kolo »Pireui« prouam. Spetič, Aljaževa 3-i. 2043-4 EzAViit, dooro uni an jeli, sobno litoželezno pec in stružnico u&uinio prodam. Na.rov v ugi. ouaelku. 2uti-4 TEriiNrou, navauttO za lo «g prouam rtastov v og.a.dcm ouuerku. 2j4U-4 NOV piSaLnz »TROJ z uoigim vaijem proaam. wasiov v ogl. oudetku. žutia-4 »U ta« crPaeKO za »a m Višine s sukan, kotiom snu i, manometrom, kamom — prouam. Rozman, at. v ra. 1948-4 z/tATOntCNo HARruONrKO prodam. — pecovnrk, Šmartno poa šmarno goro številka 23.. l»49-4 PRODAM GEPEL z 11 metrov vrtano osjo. Joras Anton, Kronica na Do.enj-skem. 1906-4 A v tu »OPEL« Super 4 cil. v brezhibnem stanju, primeren za taksi, piouam. — PoMjzar Ferdo, mesar, Poljčane. 2056-4 MOTORNO KOLO 500 ccm s prikolico v breznronem stanju proaam aii zamenjam za lažjega. Nasiov v oglasnem odaelku. 2Uo5-4 globok OTROŠKI VOZIČEK prouam. Dular, Pruie 11. 2053-4 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO 45 1, nov s špiraio prodam. — Naslov v oglasnem oudelku. 2054-4 sumiu KREDENCO, dobro ohranjeno prodam. Avsec, paiakova 17. 1911-4 UGLEDALA ZA PSrHE, brušena, prodam. Poglič, SV. Petra č. 21. 1845-4 PRODAM tri posterje — ena z viož-kom, 1 mizo. Vse v aoorem stanju. — Frankopanska 23. 1881-4 DIFERENCIAL za »Opel« avto proaam. Nasiov v ogiasnem oddelku. 1880-4 PISALNI STROJ, dODro ohranjen prodam. Linhartova 18-a. 1H49-4 MOTORNO KOLO Tryumph 300 ccm v brezhibnem stanju ugodno prodam. — Carman, Tržič — Slap 145. 1848-4 SPALNICO, dobro onranjeno prodam. — Rožna dolina, Cesta VHI, št. 3. 1866-4 GOJZERJE, šivane, nekaj parov prodam Jeraj, Zapoge 10, p. Vodice. 1890-4 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno prodam. Likar, Celovška c. 90, Ljubljana. 1886-4 ŠTEDILNIK, rabljen, prosio stoječ prodam. Jardas, Koseze, Draga 45. 1885-4 FRANCIS TURBINO, ležečo, padca 6 m, 300 lit.-sek., 480 obr.-min., jakost 18,5 ks, proda »Remont, Ljubljana«, Vižmar-je 170. 1984-4 NAPRODAJ: bakreni kotel za štedilnik, marmornata črna plošča 110x68 cm, tapecirani stoli, mala mizica. Naslov v oglasnem odd. SP. 1985-4 DRUŽINSKA SPALNICA, nova, z ogledalom, ugodno naprodaj. Pleskarska delavnica, Hrenova 8. 1981-4 STOJEČ ŠTEDILNIK na tri odprtine prodam. Naslov v ogl. oddelku. 1976-4 TEDILNIK, skoraj nov, prodam. Ižanska cesta 162. 7 1978-4 KOPALNO KAD s pečjo, kompletno, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 1970-4 URADNI LIST F.LRJ in LRS, letniki 1945 do 1947, vezani, 1948-1950 nevezani, samo kompletno, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 1971-4 PRODAM dvodelno omaro, mizo in posteljo po ugodni ceni. Rahne Pavel, . Zgornje Pirniče 119, Medvode. 1962-4 PRODAM vodno črpalko, 10 m medenina* stih ln 12 m pocinkanih cevi. Naslov v oglasnem odaelku. 1961-4 DVE KOLESI, aooro ohranjeni, ženski in moški prodam. — Trnovski pristan štev. 24. 19o7-4 ZENSKI PLASC s krzneno podlogo, gojzerice št. 39, poičeviji naprodaj. Nasiov v ogiasnem ouaeiku. 2117-4 MOSku kolu, novo, prodam. Nasiov v oglasnem oaaelKU. 1950-4 TEKMOVALNE SMUČARSKE ČEVLJE 39 in gojzarje št. 4U, nove, prodam. Naslov v og.asnem odaeiku. 2U8-4 MOStiO KOLO. športno in žensko, zelo dobro onranjeno, prodam. — Derlink, Lužnik, Trata, bxcija Loka. 2119-4 KLAVIRSKO harmoniko, 80 basov in register, ugouno proaam. Sorčan, Zaloška cesta 24. 2128-4 RADIJSKI APARAT prodam; tudi na Done Rožna dolina, Cesta IX-30. 213U-4 ZIMSKO SUKNJO, temnorjavo, novo, prc lam. Ogled v krojatmici, Beeihov-no ■ a 9. 2124-4 ZEL-ZeN ŠTEDILNIK, zelo dobro Omani« i. prodam. Moste, Ribniška unca štej. 4. „ „ 21M-4 KUHINJSKO OPRAVO prodam. Menjak, Sv. Petra cesta 24-1. 2U5-4 RADIJSKI APARAT »Eumig« in nahiouio sadno škropilnico proaam. Ogied popoldne. LjuDijana, Ceiovska c. zdi. 2108-4 MOŠKO KOeO »Phenomen«, odnčno, prodam. StruKeij, Tyrseva cesta 19. 21U0-4 AVTO, nosi.nost do ItiOO kg, v dobrem stanju, proaam. Naslov v oglasnem oddelku. 2093-4 PISALNI STROJ »Torpedo«, prenos.jiv, skoraj nov, in STRUŽNICO za les v dobrem stanju proaarff. Naslov v og.asnem oddelku. 2u9i-4 STOJNICO za manufakturo, dobro napravljeno, z impregnirano streho, prodam. Naslov v-ogl. oddelku. 2137-4 LEPE ZLATE UHANE, primerno novo-letno damo, pioaam. Nasiov v og.as-• nem oddelku. INVENTAR m orodje kompletne urarske delavnice takoj naprodaj. Istočasno se odda lokal ou let stare firme s priključenim Stanovanjem vred v najem. — Vprašati pismeno ali še bolje ustmeno pri dedičih urarja Cagrana, Ljutomer, v glavni ulici nasproti pošte. 2135-4 KROŽNO ŽAGO na krogličnih ležajih prodam. Staneziče 7, St. Vid nad Ljubljano 2U99-4 NOVO'KRZNENO JOPO, bizon-hrbti, zelo lepo, prodam. Perko, Celovška cesta 97 2077-4 KONJSKO OPREMO, kompletno, malo rabljeno, sestoječo iz šestih komadov, prodam. Nasiov y ogl. odd. 2078-4 MOTORNO KOLO FN 500 ccm, prednje vilice teleskop, v brezhibnem stanju, prodam. Ličen, Šolska ulica štev. 5, pri remizi. 2080-4 ŠIVALNI STROJ, odličen, z okroglim čolničkom in radijski aparat »Teletun-ken« 4+1 poceni prodam. Naslo-v v ogl. oddelku. , 2086-4 SPALNICO, dobro ohranjeno in plinssi štedilnik na tri greice prodam po ugodni ceni. Florijanska 5-1. 2116-4 TRI LEŽAJE za os premera 85 mm z dvojnimi valjčki (Doppelwaizenlager) z ovojnim navojem (Spambüchse) prodam. Naslov .v ogl. oddeiku. ISjO-4 SKORAJ NOVO kompletno spalnico in dolg usnjen kožuh za šoferja prodam. Pod ježami 9, pritličje, desno — Mo-ste. 1856-4 BRIVSKI INVENTAR prodam po ugodni ceni Naslov v ogl. oddelku. 1831-4 DINAMO, ti V, 50 A, proaam. Ponudbe na SP Celje. io4o-4 Železno PEČKO prodam. Malgajeva 9, Šiška iöiu-4 NOVO MOŠKO SUKNJO prodam. Poizve se pri gostilni Cerar v Radomljah. 180s-4 PRODAM nove gume za motorno kolo 3.25 X 19 in zračnice ter rabljeno verigo, vžigalni vitek in sireno. — Janez Frte-vodnik, Zminec 33, p. Sk. Losa. 1820-4 VINOGRADNIŠKE ZADRUGE ne zamudite redke priložnosti! Stroj za mašenje steklenic ugodno prodamo. Naslov v oglasnem oddelku. itiuz-4 RABLJEN PARNI KOTEL, voone vsebine 380 litrov, šest atmosfer, proda To-varna konserv, Vič, Tržaška 151. 1789-4 SPALNICO, malo rabljeno, orehova imitacija, kuhinjsko mizo, stole, kuhinjske stolčke in zaboj za premog ugodno prodam Nislov v ogl. oddelku. 1749-4 spalnico, orehovo furnirano in hrastove parkete prodam. Andlovič, Tyr" ševa cesta 37 a. , KLARINET »B« prodam. Naslov v og^s- POLZASTE'stopnice iz hrastovega lesa proda Državna založba Slovenije, Ljub- SIvaALNIM?TROjr.g dobro ohranjen pro- SIdVamLMi zamenjam za kravo mlekarico Naslov v oglasnem oddelku. 1 PRODAM dve novi žimnatil peresmci (federmodroce), moški zimski plašč, 2 80 m blaga za moški rimski Plaro Naslov v oglasnem oddelku. 2041 4 sSs ÄÄu« PLINdSam P20«-4 ŽENSKI ŠPORTNI PLASC. ni prodam tudi za bone. Naslov v^ SPALNICO, mehki les. dobro ohranjeno prodam zaradi selitve. Lenaitič, Lju ljana, Podmilščakova 4. * MOTORNO KOLO »Sach« « ccm. z re zervnimi deli ugodno naprodaj. - Na ogled v mehanični delavnici žica, nasproti gostilne *Rus^^® rlcenj VOLNO ZA ZIMNICE in odeje poceni nrnriam Jerala, Mestni trg 12. 2049 4 »EXAKTA« — kamero, v brezhibnem stanju prodamo. Ponudbe poslati pa Stav. poročevalec, podružnica Maribor pod »Fvakta« 1 (O1—4 GOJZARJE štev. 41 poceni prodam; tudi na bone. Jernejeva cesta 43. • ^921“4 PRODAM eno visoko in eno štiripredalno omaro in črno suknjo. - Grad.jJar- KLARINET B prodam. Peterca, Dobru-nje št. 32. 2039'4 KUPIM PIANINO ali majhen klavir kupim, odnosno vzamem tudi v najem proti odškodnini. Ponudbe pod »Pianino« na oglasni oddelek. 2107-5 KUPIMO dva kovana in en paralelni primož, manjše nakovalo ter petdeset drenovih ročajev za kladiva. — Cirman Stane, Ljubljana,- Aljaževa 8. 2063-5 HARMONIKO, dobro klavirsko, 80 basov, z registri, kupim. Ponudbe pod »Harmonika« na oglasni oddeiex. 2129-3 VEČJO KOjliuLNO SJH.C.GA LESA od vroe, ciprese, upe m jelše kupimo. — Ponudoe nasloviti na; »Dom«, Ljuo.ja-na, Mestni trg 24. 2112-5 GUMI-VOZ z nosilnostjo do 4000 kg in gume iti coi kupim. Ponuaoe pou »voz« na ogiasni oaatiek. 2095-5 STARu UrO ».UX&V1CO kupim. Poiiuaoe pod »Kužu« na ogl. odd. žum-i TOPOL1NO aii Dn.iV xuplm. Ponuaoe pod »Avto« na ogiasni oudeiek. 2033-5 »LtiCO« Stanaara ir,mar, breznibno, kupim. Pismene ponuaoe: sisxa s.avxa, stična. 2ti?2-5 OBKAtoLJEN KRZNEN RJAV PLAbc — (Vonen) kupim. Ponuaoe s ceno pod »Rabim za Krpanje« na ogiasni oaaelek SP. 19ÖÜ-5 MbimJajLNIK za Saks motor rabim. Ba-bič Anton, Postojna, Tržaška 3o. 197Y-5 KUPIM LB1CO, iconipietno, zadnji model. Nasiov v ogi. oddeiku. 1922-5 NUJNO RABiM Hyaergin v kateri koii obliki. Ponudbe na Semenič, Cesta v Mestni log 79. 1943-5 BUNDO, modro ali rjavo kupim. De toy, Stari trg 9. 1944-5 CENTRIFUGO za ožemanje perila kupimo. Ponudbe pod »Cenuifuga« na ogl. oddelek. 1882-5 BODEČO 2ICO kupim. Martinc — Na Peči (nova hiša), Kodeljevo. 1876-5 OMARO ZA OBLEKO, oobro ohranjeno kupim. Naslov v ogi. oddelku. 1864-5 VITEL — DVIGALO, dooro ohranjeno, kupimo aii zamenjamo za opeko. Ponudbe na naslov: Ljubljanske opekarne, obrat Vič, Bokalška c. 18. 1371-5 PERZIJANER PLASC nov ali zelo malo nošen kupim. Ponudbe na ogi. oddelek pod »Odlična kvaliteta«. 1764-5 ZAMENJAM ZAMENJAM levoročni čevljarski šivalni stroj za ženski šivaini stroj. Naslov v oglasnem oddeiku. 2667-6 POSEST ENODRUŽINSKO HIŠO v Dobovi, pet minut od postaje, z gospodarskim poslopjem in vrtom. Primerno za obrinixa aii upokojenca. — Suber Ivan, Dobova. 2150-7 STAVBNO PARCELO prodam. Nasiov v oglasnem oddelku. 1980-7 LEPO PARCELO, zazidljivo, kjerkou v Ljubljani kupim. Ponudoe na ogl. odd. pod »Poljubna velikost«. 1859-7 ENODRUŽINSKO HiSO na Reki ali okolici kupim aii zamenjam za enostano-vanjsko v Ljubljani. — Ponudbe pod »Morje« na oglasni oddelek. 1887-7 HISO, dvostanovanjsko v bližini Kranja, zamenjam za enako v bližini Ljub.jane. Naslov v oglasnem oddelku. 1815-7 HISO 4 stanovanjsko v Celju, zamenjam za enako v Ljubljani. Nasiov v oglasnem oddelku. 1751-7 V NAJEM DRUŽINSKO HISO, primerno za mizarsko obrt, kjerkoli, vzamem v najem. Ponudbe na SP Celje ped »Kiša«. 2U10-8 ISCEM PRIMEREN LOKAL. — Naslov V ogiasnem oddeiku. 1934-8 STANOVANJA INŽENIR išče prazno aii opremljeno sobo, po možnosti s posebnim vnodom, proti dobremu piačiiu. — Ponudoe na oglasni oddelek pod »Inženir«. 2004-9 ZA SOSTANOVALKO vzamem brezplačno miašo žensko, najrajši študentko, ki bi odstopila sobo au kabinet starejšemu, solidnemu uradniku. Nasiov v ogiasnem oddelku. 1987-9 DVE MARLJIVI SESTRI iščeta prazno ali delno opremljeno sobo v bližini Tabora ali kjer koli. Vljudno prosiva čimprej! Plačava dobro. Nasiov v ogi. oddelku. 1972-9 ZAMENJAM SOBO s souporabo kuhinje v bližini centra za enako kjerkoli v Ljubljani. Naslov v ogi. odd. 192S-9 ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Zagrebu za Ljubljano. Valantič, Mestni trg 6-III. 1891-9 IZGUBLJENO ROKAVICO, desno, volneno, črno, sem izgubila v četrtek zvečer od pošte do Gradišča. Vrniti za nagrado v oglasni oddelek. 2001-10 NAJDITELJA MOŠKE URE, izgubljene 4. decembra od gostilne Godec — Bu-kovžlak za Voglajno do Ceija prosim, da vrne za nagrado v SP Ceije. 1924-10 NOVEMBRA SEM IZGUBIL na Dolenjski cesti žepno uro. Najditelja prosim, da za nagrado javi svoj naslov na oglasni oddelek. 1384-10 VERIGA za motor, izgubljena 30. novembra na Tjrševi cesti ob Vodovodni cesti. Prosim najditelja, naj jo odda Podjed — Avtoobnova, Bežigrad, štev. 11. Nagrada. 1786-10 RAZNO NAŠLO SE JE ZELENO KOLO. Dobi se: Rožna dolina, Cesta VIII-24. 2094-11 DNE 15. novembra je odšel neznano kam tov. Sagmajster iz Črnomlja. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči na naslov: gostilna »Griček«; — pogreša ga Angelca. 2110-11 MOŠKO KOLO znamke »Gabro« tovarn, št. 002281 naj lastnik prevzame v Zadrugi ščetarjev in metlarjev v Ljubljani, Jurčičev trg 2. -11 POŠTENEGA NAJDITELJA prosim, da mi vrne moje kolo znamke »Lord-Rad«, tovarniška št. 563232 sive barve, kateri mi je bil odvzet v noči od 28. na 29. november. t. 1. Naslov v oglasnem oddelku. 2123-11 INVENTAR PRODAM, istotam tudi lokal na prometni točki. Naslov v oglasnem oddelku. 1937-11 TAPETNIŠTVO — vrvama MLO Kranj, Titov trg, telefon št. 452, sprejema tapetniška in vrvarska naročila. Izvršujemo tudi popravila. 1994-11 KDOR KOLI IMA prazno kamionsko vožnjo iz Ljubljane v Ptuj, prosim za prevoz enosobnega pohištva za primerno odškodnino. Javiti na oglasni oddelek pod »Takoj«. 2043-11 POZOR! VELIKA RAZPRODAJA na veliko in malo vseh vrst galanterije, manufakture, pletenin in železnine po izredno nizkih cenah Ne zamudite ugodne prilike in pohitite z nakupom Obiščite nas in oglejte si zalogo v naši poslovalnici na Sv. Petra cesti štev. 29 (bivši Goričar) TRGOVSKO PODJETJE KMETIJSKIH ZADRUG LJUBLJANA-OKOLICA GOSTINSKA, ZADRUŽNA, TRGOVSKA PODJETJA, MENZE IN DOMOVE OBVEŠČAMO, da smo prejeli v prodajo emajlirano posodo: Lonce od pol litra do 140 litrov, kozice, pomivalne sklede, vedra, škafe za vodo, metle, ribarice, skodelice za kavo in juho ter krožnike raznih vrst, porcelanaste straniščne školjke itd po konkurenčnih cenah! Blago pošiljamo po železnici ali z avtom TRG. PODJETJE »EKONOM« LJUBLJANA, Tyrseva cesta 12, skladišče IIL dvorišče Lastnik Osvobodilna fronta Slovenije. - Odgovorni aredntk Sergej Vošnjak. • Uredništvo in uprava: Ljubljana, Knafljeva el. s. telefon 55-22 do 55-26. • Uprava za Ljubljano telefon 24-63, Inseratnl oddelek telefon št. 38-96. — Poštni predal 29. - Tekoči račun NB 601-90221-0. - Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. * Mesečna naročnina 120 din. - Poštnina plačana v gotovini.