fteo.286 «UaDllaai,«petek, dne 14. decembra 1906. teto um. Velja po pošti: za cclo leto naprej K261 — za pol leta „ ,, 13'- la ietrt leta 650 za en mesec „ „ 2*20 V upravniStvu: l» celo leto naprej K 20' — li pol leta „ „ I01 — n telrt leta it tn mesec „ 5'-170 /a pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENE Inserati: Enostop. petitvrsta (72 rtir>•): za enkrat .... 12 Ii za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmor.dvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelj« in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Iti - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se n« sprejemajo. llrcdniSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod (JpraVfliŠtVO v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ———. Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. CJ p r a vn I š k e g a telefona štev. 188. Zo »Narodov" blnsor. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) V gledališču so vprizorili sinoči Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«, v restavraciji »Narodnega doma« je pa sklical odbor »Slovenskega društva« občni zbor. »Leta 1888 sc jc ustanovilo v Ljubljani politično liberalno društvo »Slovensko društvo«, ki ie imelo za svoj organ list »Rodoljub«. S tem poročilom jc otvoril sinoči predsednik dr. Triller ta občni zbor. Potem jc pa navzočim zborovalcem, ki sc jih jc okolu 9. ure s težko mujo, kjub vsakodnevnemu »Narodovemu« bobnanju, nabralo 27 možakarjev, sramežljivo priznal, da o kakem delovanju tega društva žc več let ni bilo nika-kega govora in torej tudi ni kaj o njem poročati. V začetku svoje dobe je imelo društvo razširjeno svoje delovanje po celem Kranjskem in jc dajalo svojim udom — 1100 na številu • brezplačno list »Rodoljub«. Ko jc umrl delavni notar Gogola, je nehalo tudi društveno iu odborovo delovanje. Leta 1895. se je stranka prelevila v napredno, in takrat je pričel delovati »izvrševalni odbor« tc stranke. Zdaj so se razmere bistveno spremenile na Kranjskem, in treba je stranki političnega društva. društvu pa v odbor mladih mož, ki bodo res kaj »delali«. Plašno se je pri tem oziral dr. Tavčar, obupno jc gledal dr. Triller, in z nekako re-signacijo sta grizla viržinki Plantan in Pcr-jančič. Vseli se je polastila melanholija. In srebali so iz kozarcev preteklosti, vživali so sladke spomine, ki so bili in ki sc ah! nikdar ne povrnejo. Harambaša si jc vihal svoje brke in pravil, kako je enkrat reševal narod po litijskem okraju, in poslušala sta ga predsednik »Naše zveze« in pa vrhniški apo-tekar. Dr. Perja n čič vpraša, kaj jc pravzaprav društvo delalo (vse sc muza in spogleduje!), in kako jc bilo poslovanje tajnika in blagajnika (spet muzanje). Stranki jc treba osredotočja. Dr. Triller predlaga per accla-mationem voliti takle odbor: Predsednikom dr. Kokalja, za odbornike (ljubljanske in zunanja dva) pa nenavzočega dr. Rusa, Fran-chettija, Chama, Pustoslcmška, Jančigaja, Me-jača, Ditricha (za Postojno). Rozmana (za Novomesto) in Grmeka. Volitev obvelja. Kontrolor Trstenjak predlaga osnovanje političnih ura. 0 dijodemu z vkouanlmi berili. (Spisal C. Doyle.) (Dalje.) Bilo je to lepo štirioglato poslopje, zidano iz navadnega belega kamena in jc bilo za nekaj metrov oddaljeno od ceste. Proti čelu hiše vodili sta dve vozni poti, med katerima se je nahajal nerabljen, s snegom pokrit prostor; obe poti pa sta bili proti cesti zaprti z mrežnatimi vratmi. Na desni strani jc bil majhen gozdič, po katerem sc jc prišlo do ozkega pota, ki jc vodil med dvema živima plotoma s ceste v kuhinjo in po katerem so hodili razni prodajalci živil. Na levi strani hiše bila je pot, po kateri si prišel do hleva in ki jo je navadno vsa družina uporabljala. Pri hišnih vratih se jc Holmes ločil od naju, šel počasi okoli in okoli hiše in pred njo gori in doli, zavil na stezo proti kuhinji in krenil potem zadaj skozi vrt na pot proti hlevom. Mudil se jc pa pri tem tako dolgo, da me je med tem peljal gospod Holder v svojo obcdovalno sobo, kjer sva ga čakala pri peči. Molče sva sedela tu skupaj, dokler se niso vrata odprla in je vstopila neka mlada dama. Bila jc sred- društev tudi po deželi, kakor so v Dalmaciji in na Hrvaškem. Pustoslemšek pravi, da to ni potrebno in tudi nemogoče; dr. Triller opozarja, da jc itak izvrševalni odbor narodno napredne stranke tu, ki ima zaupne može po deželi. Dr. Perjančič zopet sumljivo dreza, kaj je z blagajničnimi prispevki, t. j. z bilanco tega društva. Bivši predsednik odgovarja, da sc ni nič prihranilo, ker jc bilo treba vse žrtvovati za list in druge potrebščine. Učitelj S k u I j opozarja odbor, naj sc loti po deželi med priprostim narodom podrobnega dela in narod poučuje o političnih pravicah in zavednosti, drugače ne bo nič, kakor je bilo zdaj vse nič. Učitelj L i k o z a r jc za to, da sc daj ljudem po deželi vsak petek brezplačno list, ki bo donašal kak izčrpek novic iz cele dežele, kajti kmet, čc pri kakem društvu kaj plačuje, hoče imeti tudi kako korist od njega. On pozna ljudi na deželi. Dr. Perjančič priporoča da imej društvo po deželi pododbore, ki bodo v vednem kontaktu z društvenim odborom v Ljubljani. Ta naj pa pošilja govornike na deželo za shode, da bo cela dežela dobro organizirana, posebno pri volitvah, ker jc zdai treba s podvojeno silo delati stranki, če hoče kaj doseči. Dr. Triller pove, da bo društvo eksekutivneniu odboru dajalo svojo firmo pri tem političnem delu. Konkurence ne smemo liberalci delati drug drugemu (Dr. Tavčar jo jc po večerji pobral iz oštarije menda k »Roži«), Plantan ni nič »govoril«, ampak samo svojo viržinko »vlekel«. Oštir Hribar je privlekel iz Vodmata štiri delavce Chamovega »del. izobraževalnega društva«. Dr. Triller jc potem počastil učitelja Likozarja milostno s par besedami, potem jo pa tudi odkuril za dr. Tavčarjem. Dr. Kokalj ic li koncu pripomnil, da bo novi odbor po moči nasvete govornikov uvaževal, zlasti pa da bodo člani dobivali »Gorenjca«, »Notranjca« in »Dolenjca« brezplačno ali za znižano ceno, se zahvalil za udeležbo ter zaključil ob polu enajstih občni zbor. Zupana Hribarja se »Narodovi« pozivi niso prijeli in ni prišel na shod. Zabaval sc jc nad Grozdovim tipom v gledališču. Ta konkurenčni shodek proti Cankarjevemu »Narodovemu blagru« sc je izjalovil liberalci so raje šli v gledališče poslušat, kako ljudstvo pobija šipe liberalnim prvakom. »Narodov« očividcu namen, spraviti skupaj impo-zanten društveni shod. ker liberalci v »svoji« nje velikosti, vitke, lepe postave, črnih las iu črnih očij, kar sem posebno lahko opazil na njenem bledem obrazu. Zdi sc mi, da šc celo življenje nisem videl kake ženske tako mrtvaško blede, kot jc bila ta. Tudi njene čeljusti so bile brez krvi, njene oči pa od jokanja za-rudele. Ko .ic nema stopila v sobo, naredila je name šc žalostnejši vtis, kot zjutraj bankir. In to je bilo tem bolj čudno, ker jc bila oči-vidno trdnega značaja in sc jc mogla torej lahko premagovati. Kot bi nc bila opazila mene, stopila jc k svojemu stricu in ga božala nežno in ljubeznivo po licu. »Kaj nc, pana, da si ukazal, naj Arturja zopet izpustijo?« vprašala je. »Nc. nc, ljubi moj otrok; cclo stvar moramo preje natančno preiskati.« »Toda, jaz vem gotovo, da jc nedolžen. Moja slutnja me ne moti. Jaz sem prepričana, da on ni storil nikake krivice in boš šc obžaloval, da si tako strogo ž njim postopal.« »Zakaj pa noče govoriti, ako jc nedolžen ?« »Bog ve, zakaj ne! Znabiti iz nejevolje, ker ga sumiš takega zločina.« »Zakaj bi ne+fi ne mogel njega sumiti, ko sem videl z lastnimi očmi, jc imel drago-gotino v rokah?« »Oh, saj jo je vendar samo pobral, da bi si jo ogledal. Veruj mi, da jc popolnoma Ljubljani ljudskega shoda več nc zmorejo, je bil le vreden časovni odsev včerajšnjih dogodkov na odru slovenskega gledališča. Zdelo se nam je, da se navzoča sedemindvajsetorica z žalostnimi pogledi z (irozdom v zadnjem dejanju vprašuje: Kdo je pobil šipe? . . . Ker do 10. ure ni bilo na shod nc starega, ne mladega Bleiweisa, so šli zborovalci domov spat. Še enkrat pokojninski zakon privatnih uslužbencev in Kranjski zavarovalni upravičenci. Naše v uvodnem članku od 2. nov. stavljene zahteve glede na vstanovitev lastnega deželnega zavarovalnega zavoda zasebnih uslužbencev za Kranjsko so znanima graški-ma listoma, ki sta si stavila za nalogo rešitev navidezno napadanega nemštva na Kranjskem, docela zmešale pamet. To zahtevo, da ima Kranjska, ki bo gotovo postavila več zavarovalnih upravičencev kot marsikatera druga, tudi nemška kronovina, kakor n. pr. Koroška in Solnograška, tudi od postave priznano pravico do lastnega deželnega zavoda, bi vsak le količkaj pravno misleči človek spoznal nc samo za upravičeno, ampak tudi za sa-moobsebi umevno, kakor tudi to, da mora biti uradni iezik tega deželnega zavoda, kojega člani - delodajalci in zavarovani bodo najmanj za 95% slovenske narodnosti, slovenski. .Sicer sc političnega pravnega čuta od obeh omenjenih glasil nc more pričakovati, da sta pa zaradi te čisto naravne zahteve kar iz sebe in zopet enkrat tožita, da sta nemška industrija iu trgovina potisnjeni v kot ter kličeta zaradi tc strašne nevarnosti na pomoč nemške poslance, jc naravnost smešno in to tembolj, ker jima je čisto dobro znano, da je nemški jezik ravno kar se tiče socialnopolitičnih naprav, okrajnih bolniških blagajn, zavarovanja zoper nezgode, obrtno nadzorništvo itd. v naši deželi enakopraven s slovenskim, da celo več, ljubljansko »Trgovsko bolniško in podporno društvo«, kojega odbor jc sestavljen izključno iz Slovencev, posluje dvojezično iu to vzlic temu, da bi nemščino kot uradni jezik čisto lahko ignoriral, ako bi hotel enako z enakim vrniti. Kar se tiče zasedenja uradniških mest, je tudi v tem oziru čisto naravno, da morajo tu v prvi vrsti priti vpoštev Slovenci, kajti dokler pride do tega, da bodo importirani Nemci znali na Kranjskem uradovati slovensko, bo vzlic pozivu gospoda Koniga še precej časa preteklo. Mari se pa namerava vstvariti kako novo nemško posestno stanje? No, kar sc tega tiče, sc gospodje lahko pomirijo; iz tega ne bo nič! nedolžen. Pusti raje vse pri miru iu nc govori \ cč o tem. Tako neznosno je predstavljati si našega dobrega Arturja, zaprtega v ječi.« »Preje nc bom miroval, dokler ne najdemo ostalih kainenov nikdar preje, Mary. Ti si tako navezana na Arturja, da niti ne \ idiš strašnih posledic, ki me še čakajo. Jaz šc ne mislim nc, kaj prikriti, temveč pripeljal sem seboj nekega gospoda iz Londona, ki se bode šc natančneje pečal s to stvarjo.« »Tega gospoda?« vprašala jc in se obrnila proti meni. »Ne, njegovega prijatelja. Zcicl je naj ga pustiva samega. Ravno sc mudi na poti, ki vodi proti hlevom.« »Proti hlevom?« Potegnila jc svoje obrvi kvišku. »Kaj neki išče tam? O, gotovo jc tale! Trdno upam,« rekla je vstopivšeniu Hol-mesu, »da boste dokazali nedolžnost mojega bratranca pri celem tem dogodku, o kateri sem jaz popolnoma prepričana.« »Jaz sem istega mnenja, kot Vi in ravno tako tudi upam, da bom mogel vse to dokazati,« odvrnil jc Holmes in šel še jedenkrat k rogožini, da bi si otrkal sneg z nog. »Gotovo imam čast govoriti z gospodično Mary Holder. Vas li smem nekaj malega o tej zadevi prašati?« Zaradi dozdevnih visokih stroškov v slučaju. če se v Ljubljani ustanovi lastni deželni zavod, sc ni treba piscem omenjenih notic prav nič vznemirjati, kajti — ne glede na to, da postava določa fiksne premije — jc zelo dvomljivo, da bo uprava v slučaju, da se Kranjska priklopi k tržaškemu deželnemu zavodu, manj draga, kakor če se ustanovi lastni deželni zavod s sedežem v Ljubljani. Zato smo tudi v svojih prvih izvajanjih govorili o večjih stroških za zadnji slučaj le pogojno, česar seveda »Grazer Tagblatt« ne razume in tega od njega tudi ne moremo zahtevati, kajti ta list postavo, o kateri razpravljamo, tako malo pozna, da je še pred kratkim od gosposke zbornice nedavno sprejeti zakonski načrt zamenjal s prvini vladnim zakonskim načrtom od JI. maja 1901, ki se vendar od prej omenjenega docela razlikuje! Da nas vpitje nasprotnikov lastnega deželnega zavoda za Kranjsko nc bo zadrževalo, da nc hi na tej zahtevi tudi nadalje vztrajali, dokler jo tudi dosežemo, je samoumevno in pri tem računamo z gotovostjo na podporo od strani vseh pri tem prizadetih činiteljev, predvsem od poslancev brez razlike strankarskega mišljenja. S. Šk. Rusko pismo. Glavna zadeva na Ruskem so zdaj volitve v novo dumo. Sicer se pa meni zdi, da to vprašanje ni za Rusijo nobenega bistvenega pomena, ker nova duma ne bo odločila ruske usode. Cc bo duma taka, kakor si jo želi vlada, ne bo našla priznanja med ljudstvom in revolucija se bo nadaljevala, če bo pa duma proti vladi, jo bo vlada spet razpustila in stali bomo tam, kjer smo bili. Kako bo izpala volitev, sc ne da čisto nič prevideti, mogoče je, da iznenadijo volitve v drugo dumo ravno tako kot so prve. Pred prvimi volitvami je pisal poveljnik Moskve, admiral D u b a s o v vladi, da bodo zmagali mo-iiirliisti. med volitvami jc žc poročal, da zmagujejo oktobristi, zmagali so pa popolnoma kadeti. Podobna presenečenja so mogoča tudi sedaj, ker je podzemeljsko delo rcvolu-ci.ie neprcračunliivo. Pri vseh zemskih volitvah so zadnji čas zmagali oktobristi in kadeti so izgubili svoje večine. 1'oda v zenistvih odločujejo lc plemc-nitaši in ti so se zaradi agrarnega načrta prve dume močno odvrnil od kadetov. Iz volitev v zemstva sc pa še nc more sklepati, kako izpadejo volitve v dumo. Oktobristi triumfujejo nad temi volitvami in njihovo glasilo »Novoje Vrenija«, oznanja, da bo prihodnja duma »zmerna«, oktobristovska. Toda »Novoje Vre-mja« že davno nc predstavlja na Ruskem javnega mnenja, dasiravno sedi v njegovem uredništvu celo brat ministrskega predsednika Sto-lipina. Oktobristom manjka predvsem ljudi. »Seveda, če bo to kaj pripomoglo, da se ta strašen dogodek razjasni.« »Vi preteklo noč niste popolnoma ničesar slišali ?« »Nič, dokler ni pričel moj stric glasno govoriti. To sem slišala in nato sem prihitela gori v njegovo sobo.« »Vi ste na predvečer zaprli vsa okna in vrata. Ste li zaprli popolnoma vsa okna?« »Vsa.« »In so bila vsa okna še danes zjutraj v istem stanu?« »Seveda.« .ledna Vaših služkinj ima ljubimca? Kot mi je znano, ste Vi opozorili svojega strica včerai zvečer, da jc zapustila hišo in se sešla z njim.« »Da, to jc bila ista, ki jc stregla pri večerji in ki je morebiti slišala, kar je govoril moj stric o shranjenem nakitu.« »Aha. Vi slutite, da jc ona to povedala svojemu ljubimcu in da sta sc potem oba dogovorila, kako bi nakit ukradla.« »Kaj neki naj pomenijo te negotove siiui-nje,« posegel je nervozno vmes bankir, »če Vam povem, da sem natančno videl, kako jc j držal Artur dragocenost v svojih rokah.« »Potrpite malo, gospod Holder, to nam bo I žc še postalo jasno. Kar se te deklice tiče, Voditelja stranke in najbolj sposobna moža, M e y d e 11 iu Sta h o v i C sta iz nje izstopila in zdaj jo vodi Gučkov, 1110/. častilakomen, ki hi rad postal minister, a je človek brez vsakih posebnih zmožnosti. Oktobristi stoje na stališču sedanje konstitucije in na strani vlade, M o n a r h i s t i ne marajo sedanje dume, ampak hočejo imeti absolutnega »carja samo-djeržca«, kateremu bi stala na strani duma, izvoljena po drugačnem volilnem pravu, ki bi pa ne smela delati postav, ampak samo izražati vladarju prošnje in želje ljudstva. Tudi tnonarhisti govore, kot bi ves ruski narod stal na njihovi strani, z »izjemo inorodcev, zlasti Poljakov in Judov, dalje inteligentov in fra-masonov, delavcev in socialistov in zaslepljenih ljudskih mas.« — Vprašanje bi potem seveda bilo, iz česa obstoji ta »ruski narod«, ki stoji za tnonarhisti? Morda edinole iz činov-nikov? Toda nedavno so dokazale »Moskov-skije Vjedomosti« da stoji zlasti na višjih mestih večina uradnikov na strani kadetov, in zahtevale, da se morajo vsi taki uradniki odstraniti iu kaznovati. Ce jc torej poleg celega naroda tudi večina uradnikov že postala revolucijska, kdo naj še kaznuje te revolucionarje! Kako močne so monarhistične stranke, se ne da niti približno povedati, ker so se tudi one podale na podzemeljsko, skrivno pot in pripravljajo revolucijo črnih stotnij. Gotovo je, da imajo na razpolago dovolj sredstev, da vprizorijo državne nemire. Vlada se izjavlja proti njim, toda ne ukrene proti njim ničesar in pusti, da razvijajo čisto neovirano svojo agitacijo. Mnogo višjih civilnih in uradnih oseb in udic cesarske rodbine stoje med njimi. Legalna jc še »stranka mirnega obnovlje-nja« kneza Trubeckega, najboljšega učenca Vladimirja Solojejeva, ki hoče pri prihodnjih volitvah nastopiti samostojno in ne kot oddelek stranke kadetov. K nji spadajo jako plemeniti možje, toda nimajo za seboj širšega občinstva in bodo težko dobili večje število mandatov, dasiravno so ponekod celo Judje pristopili k tej stranki — iz strahu pred revolucijo črnih stotnij. Kako stoje sedaj leve stranke, je težko soditi, zato, ker jih je vlada vse, kot revolu-cijonarne, kratkomalo prepovedala in morejo razvijati svojo agitacijo le skrivnim, nelegalnim potoni. Na vsak način je nekdaj najmočnejša stranka »kadetov« močno zgubila vpliv, toda ne na korist oktobristom in monarhi-stom, ampak na korist bolj na levo stoječih elementov. Na vseučiliščih imajo med akademiki večino socialni demokratje, slabši so socialni revolucionarji, kadeti imajo slabe manjšine. vse druge stranke skupaj pa sploh nimajo nobenega pomena. Vlada dela kar more, da bi dobila dumo po svoji volji. Rada bi bila temu primerno spremenila volilno pravico, toda ker so se vse stranke prve dume, celo oktobristi izrekli proti temu in istotako tudi večina državnega sveta ali po naše gosposke zbornice, si vlada ni več upala storiti tacega koraka. Dala si je pa po sebi popolnoma pokornem senatu raz-tolmačiti volilno pravico tako, kakor ji je ugajalo, tako, da bo cela vrsta poprejšnjih volivcev izključena. Na primer: V prvo dumo je volil v kmečki skupini vsakdo, kdor je po svojem stanu kmet, to je, kdor je imel v potnem listu vpisano, da je kmečkega stanu, če je imel v resnici kakšen občinski delež ali nc. Sedaj jc pa senat na željo vlade odgovoril, da za-ttiore v kmečki skupini voliti le, kdor je po stanu kmet in res obdeluje svoi kos zemlje. Na Ruskem namreč kmet ni lastnik polja, ampak lastnik je občina, ki recimo vsakih 20 let razdeli polje med kmete družinske očete. Letos ima kmet svoje polje tukaj, drugo leto ga žc lahko dobi dve uri daleč na drugi strani. To je eden izmed glavnih vzrokov, da vlada na Ruskem neprestana lakota. Kmet se namreč ne trudi, da bi zboljšal svoje polje, zasadil drevje itd., ker si misli: Kaj bom 'o delal, ker dobim morda v kratkem drugo, slabo obdelano polje. Poleg tega se ie razvila posebna vrsta ljudi, ki se imenujejo »kulaki«. »Kulaki« so kmečki oderuhi najhujše vrste, ki so dobili občine v svoje roke in delajo z ljudmi, kar ho- gospodična Holder, ste Vi sami videli, kako je prišla pri kuhinjskih vratih noter, kai ne da?« »Pa; ravno ko sem hotela pogledati, če so vrata dobro zaprta, smuknila je noter; opazila sem tudi moža zunaj v temi.« »Ua I i poznate?« »Seveda; 011 jc trgovec z zelenjavo, ki nam donaša vse, kar potrebujemo v kuhinji. Imenuje se Francis Prospcr.« »Stal je,« nadaljeval je Holmes, »na desni strani vrat, nekoliko bolj doli pri grmu?« » Tako je.« »In ima leseno nogo!« Pri tej besedi pojavil se je v živih očeh mlade dame neki strah. »Vi znate resnično čarati; odkod pa veste to?« rekla je in sc smehljala. Toda njen smehljaj ni niti za trenotek spremenil suhega in bistrega obraza Holmesovega. »Najprvo bi šel rad v gorenje nadstropje, potem bom pa moral iti gotovo še enkrat okoli poslopja. Morebiti je pa boljše, da pregledam preje okna spodaj in grem potem gori.« Hitro ie šel od enega do druzega. Samo pri nekem velikem oknu, ki je bilo na hodniku m je bilo obrnjeno proti poti, mudil sc je dalje. To jc odprl in natančno preiskal podoknico s povečalnini steklom. «Sedaj pa pojdimo gori,« rekel je slednjič. (Dalje prihodnjič.) čejo. Do revolucije namreč kmet na Ruskem ni bil svoboden, ampak je bil takorekoč suženj občine. Ako doma ni imel od česa živeti in je hotel v mesto iskat dela v tovarni, morala mu je dati občina za to dovoljenje in zato je bilo potreba podkupiti kulaka. Potni list se je dal vedno le za pol leta, potem ga je morala občina spet podaljšati in zato je bilo spet potreba podkupiti kulaka. Kulak 11111 je podaljšal potni list, toda Ic pod pogojem, da bo od svojega dnevnega zaslužka njemu plačeval toliko in toliko. Kolikor več ic delavec zaslužil, toliko več jc moral plačevati vaškemu oderuhu, drugače so ga pa odgnali v vas nazaj, kjer je lahko gladu umiral. Občina je lahki, človeka celo dala odgnati v Sibirijo, če ji je doma b;i nepotreben ali nadležen, in to brez vsake sod-nijske razsodbe. Da bi pri novih volitvah vlada pridobila kmeta za sebe, je izdala v njegovo korist celo vrsto potrebnih odredb, ki bodo pa seveda le pomagale, če sc bodo tudi res izvršile. Kmet postane lahko lastnik poPa, veliko vladnih posestev so razdelili med kmete, kmetje plačajo v posojilnici iste obresti, kakor plemeni-taši, potni list se mora dati vsakomur, kdor ga zahteva itd. Na eni strani hoče vlada torej na ta način pridobiti ljudstvo, na drugi strani nastopa brezobzirno zoper vse opozicijske stranke. Toda kljub temu ni gotovo, če dobi večino. Poslanec prejšnje dume, Lednici iz Minska, mi je zatrjeval, da bo nova duma veliko bolj revolucionarna od stare. Isto mnenje mi je izrazila neka oseba, ki ima zveze s carskim dvorom in pozna dobro razmere v Peterburgu. V najnovejšem času je bil velik udarec za rusko vlado afera Gurko-Lidvai, ki bo imela gotovo tudi velik vpliv na volitve. Stvar je sledeča: Od prejšnje dume jc zahtevala vlada 55 milijonov rubljev v podporo za stradajoče kmete. Duma je odgovorila, da nima zaupanja, da bi vlada res za kmete porabila denar in je zato dovolila le 15 milijonov. Vlada je obljubila, da bo v uradnih listih objavljala natančne račune, toda računov ni bilo nobenih. Nedavno so pa časniki priobčili, toda ne uradni ampak opozicionalni, o tej stvafi jako zanimivo poročilo. »Tovariš poljedelskega ministra«. ali recimo po naše »podininister«, Gur-ko je sklenil kar sam pogodbo z ameriško firmo Lidval, da bo za 10 mil. rtih. žita razdelila med kmete do konca tega leta in ji je plačal naprej 800.000 rubljev. Od firme se ni zahtevalo druge varščine, kot da se je naredila pogodba pred notarjem. Tedni so potekali in žita za stradajoče ni bilo, listi, toda nc uradni, ampak opozicionalni, so se pričeli s stvarjo pečati in prišle so čudne reči na dan: Lidval je peterburška filijalka ameri-kanske firme za razne kanalizacijske potreb ščine, v prvi vrsti pa dela po bogatih hišah moderna patentirana stranišča s pluskanjem vode. Dalje se ie zvedelo, da ima firma Lidval v Peterburgu varijete, kjer iščejo razni bogati in visoko stoječi peterburški lahkoživci po noči svoje zabave. Dokazalo se je, da je firma Lidval dostavila jako majhen del žita, katerega bi morala dostaviti po pogodbi, in da bi vsega sploh dostaviti ne mogla, že iz tega vzroka, ker železnice nimajo dovolj vozov na razpolago. Na vsak način je čudno, kako je prišel minister Gurko na misel, da bi bila amerikanska firma za patentirana stranišča in za ponočne zabave najbolj pripravna, da preskrbi z žitom lačne kmete. Toda to še ni konec. Odkrilo se jc namreč dalje, da v Ameriki sploh ni nobene firme Lidval. ampak samo agent, ki pošilja v Peterburg naročeno blago. Potem se je pokazalo, da tudi v Peterburgu ui nobene filijalke tega imena. Neka amerikanska firma jo je namreč tožila za 110 rubliev in pri tej priliki se ie dognalo, da v Peterburgu ni nobene firme Lidval. Kako je ta firma »Lidval« izvrševala svojo pogodbo, kaže še sledeči slučaj: Ona bi imela z žitom oskrbeti tudi gubernijo Nižnji Novgorod, kjer vlada huda lakota. Ona jc pa namestil tega odprla v času velikih jesenskih sejmov v Nižnjem Novgorodu hiše za ponočne zabave, ki so ji vrgle na noč do 4000 rubljev čistega dobička. Vse to je prišlo na dan, pripoveduje se pa še marsikaj drugega. Na primer, da je »firma Lidval« poleg patentiranih stranišč, zalagala dame visokih dostojanstvenikov tudi še z nekim drugim blagom, katerega pa ne morem omeniti, da ne bi dal pohujšanja. Škandali imajo biti neizmerni, toda najbrže se bo vse potlačilo. Siccr je car sam odločil strogo preiskavo, toda Gurkotu se od nje ni dosti bati. Nedavno je priobčil v »Novoje Vramja« pismo, kjer se zagovarja, da jc delal tako, kot jc bilo vedno v navadi. Na vsak način se kaže velik napredek na Ruskem že v tem, da se .ic sploh ukrenila preiskava. Pred dobrim letom so se odkrile na sibirijski železnici velikanske defravdacije, a minister Vitte si ni upal nič proti njim nastopiti. Opravičil jih je z besedami: »Zlorabe so se vršile gotovo, toda če vpoštevamo veliko delo. katero je železnica izvršila, ni vredno, da bi se ž njimi pečali.« In zdaj se zažene za borih 800.000 rubljev takšen hrup! Pripomnim še, da je minister Gurko sin bivšega varšavskega generalnega guberna-toria in se jc gotovo žc pri svojem očetu imel priliko izvežbati v podobnih manipulacijah. Niegova mati, žena generalnega gubernatorja ali po naše deželnega predsednika, je hodila po varšavskih prodajalnicah in pobirala blago, nc da bi kaj plačala in nikdo se je ni upal tirjati. Drugi važni dogodek na Ruskem je razkol v socialni stranki, toda o tem moram poročati v posebnem listu. SlouensHo gledališče (Ivan Cankar: »Za narodov blagor« — Premiera.) O umetniški vrednosti Cankarjeve farse smo že govorih. Včeraj smo jo videli oživljeno od umetnikov, igrano z živim navdušenjem, od občinstva sprejeto z entuzijazmom, ki je redka prikazen na fotelih našega parterja. Čutili smo vsi, da je intendanca storila nekaj takega, kar je podobno kulturnemu dejanju, domačega umetnika vstohčila na našem odru in se celo z neko samozavestjo iu patosom povspela nad stališče prejšnjih vodstev, ki jim je kabinetna justica vladajoče klike branila vprizarjati, kar je bilo proti njenim interesom. To so bržčas čutili tudi igralci, ki so tembolj dovršeno igrali, čimbolj poznajo politiško-kul-turno ozadje igre, v katerem živijo tudi takrat, ko ne igrajo. Odtod tolik vspeh. Na višini sta bila Dragutinovič — Grozd in Boleška Ščuka. V izbranih maskah, prvi brutalen, brezobziren in velik v svoji klikarski nadmo-rali, drugi ciničen, vzlic vsemu realizmu teoretik, oba nekoliko sentimentalna: Grozd kon-sekventen lopov, Ščuka spokorjeni dekla-inator. V prvih dejanjih smo občudovali globokega, ironičnega poznavalca ljudi, v tretjem in zadnjem jc močno zadišalo po socialistih: po gledališču so burno ploskali, ko je Ščuka - Boleška oznanjal narod, ki razcapan zasede prestole prvakov. G. Boleška je dovršen in-terpret Cankarjevega žurnalista, odlikoval se jc posebno v prvih dveh dejanjih, ko Ščuka opazuje, ironizuje in vse podira s svojo suve-renno satiro, pozneje, ko ima zgraditi kraljestvo proletarcev, je vtis slabši in bolj kričav Cankar in Ščuka sta zgolj destruktivna talenta. G. Boleški čestitamo na vlogi, kjer mu je bilo dano pokazati precej samosvojega. Tudi g. Dragutinoviča je vloga Grozda, vzeta iz našega življenja, podoba prvaka na shodih, v kavarnah, v občinskih posvetovalnicah in domačih salonih, vsega prevzela. Igral jo je kakor mojster, ker je ta značaj umel do zadnje komponente. Najboljši je bil tedaj, ko je pripovedoval o sanjski prikazni Ščukovi in takrat, ko se —•uaznotraj slab — nazunaj vzravna v domišljeni, brutalni energiji. In naš Taborsky! Imel je najtežjo vlogo, nerodnega, zmedenega, lenega, dobrodušnega Gornika, ki ne ve, kam naj gre, kam nai sc vsedc, kaj naj počenja, kaj naj misli, kaj poreče. Taborsky je bil ves Cankarjev Gornik, tako velik in dovršen v nemoči in neodločnosti, ki jo je imel igrati. Krasna v igri in zunanjem blesku je bila soproga Taborskega kot Grudnovka. V umetniškem oziru najboljše izvedeni prizor iz Cankarjeve drame, zlobno lepoto in koketno podlost narodne prvakinje je igrala Taborska v vseh stopnjah od ponosa in samozavesti do cinične udanosti. Nezlomljena, brez prevar in iluzij do konca, tako oddaleč podobna kaki srednjeveški Medicejki ali pa Borgiji. Sicer pa lahka vloga. Bogato stran pa smo včeraj odkrili v umetniškem talentu našega Ve-rovška. Kolikokrat je pač videl dr. Pavla Grudna pod drugim imenom po ulicah, ga sre-čaval ob vsakem oglu, poslušal kakšno nedeljo. Včeraj je imel priliko predstavljati ga na odru in tekmovati z Dragutinovičcm — Grozdom. Bila sta oba enaka, oba v svojih vlogah z vsemi mislimi in čustvi vkoreninjetia. Puhlega intriganta, dostojanstvenega lunipa, profesorja Kremžarja, to vlogo g. Danilo uvrsti med svoje najlepše. Odlikoval se jc predvsem tedaj, ko .ie hotel Gornika pridobiti zase, čisto poseben filister, ki dela politiko na svoje roke. V ta krog jc gdč. Noskova stopila kot enakovredna interpretinja smešne, navdušene Mr-movljevke. Burnega poštenjaka, neškodljivega razsajavca Kadivca je dobro pogodil g. Nučič, bil jc pa nekoliko preglasen. Sicer pa ie karikiranje v tej igri na mestu. Druge igralcc naj pohvalimo sumarično, tudi najmanjše vloge so bile v dobrih rokah. Gledališče jc bilo polno, le nekaj lož sc je blestelo praznih, počastil pa je in prisostvoval vseobčemu navdušenju g. župan Hribar, kateremu se jc igra očividno zelo dopadla. F. T. Književnost In umetnost. »Vrtec« in »Angelček«. Cas, ki nas še loči od Novega leta, je kratek. Stariši in drugi vzgojitelji žc mislijo na darila, ki jih hočejo pokloniti deci v korist in zabavo. Zato cenjeni čitatelji pač ne bodo zamerili tnladinoljubu, da je na čelo svojemu sestavku napisal imeni, ki naši šolski deci pred Novim letom vzbujata podvojene želje. In to po pravici! Mladina že po svoji naravi dobro ločuje med primernim in neprimernim čtivom, mladina je najstrožji in neizprosni sodnik med slabim in dobrim. Ako upoštevamo to dejstvo, potem se nam ni čuditi, da je list kakor »Vrtec«, ki je namenjen izključno mladini, dosegel moško starost šestintridesetih let. Kie dobi naša mladina kaj boljšega in primernejšega v roke, kakor jc »Vrtec«? I11 drobna deca, ki se je šele naučila čitati, kje naj išče kaj lepšega kakor je »Angelček«? Nikjer! In zato sega s tolikim veseljem po obeh listih . . . Ta uspeh listov pri mladih prijateljih pa zagotavlja tudi vsakemu vzgojitelju, da je osnovan na pravi in trdni podlagi. Pod spretnim in iskrenega priznanja vrednim uredništvom g. prof. Kržiča, ki je takorekoč duša listu in ki je lep del svojih bogatih moči posvetil ljubljeni mladini v prid. dvigni se je »Vrtec« s prilogo »Angelček« na toliko višino vzgojne in umetniške vrednosti, da sc more kosati s priznanimi mladinskimi listi večjih narodov. Dvojno napako ima moderno mladinsko slovstvo sploh: manjka 11111 poučnega jedra in umetniške vrednosti. Krepko in edino pravo not jc ubral edino »Vrtčev« urednik s pisatelji, ki jih je zbral okrog svojega lista. On se drži strogega načela, da mora biti mladinsko slov-»vo: umetno, zabavno in poučno obenem. Vse sile mladih duš se morajo razvijati harmonično, ker le tako je možno, da v mlado srce zasadimo kal, ki se bo razvila v kremenit in trden značaj. Napačno je preveč povdarjati estetiško izobrazbo in pozabljati obenem vzgojni moment. Mlado drevesce sc upogne, staro ne več . . . Cut dolžnosti, čut za dobro in slabo, veselje do idealov, ljubezen do domovine — vse to mora povdarjati mladinski list! Iu »Vrtec« odlično izpolnjuje to dolžnost. A kljub temu, da naš list z vnemo povdarja vzgojni moment, nikakor ne zaostaja v umetniškem oziru. Najboljše sedanje lepo-slovce je štel in šteje »Vrtec« med svoje so-trudnike. Koliko mladih umetniških moči se je že razvilo pod njegovim okriljem! In koliko životvornih sil tiči med sedanjimi njegovimi sotrudniki, katerih šteje toliko število! Zadnji letnik leži pred nami. Prikupna zunanja oblika se čisto prilega bogati vsebini. A kar nas mora predvsem iznenaditi, je veliko število sotrudnikov. V bogatem pesniškem delu sodelujejo: krepki T a r a s V a z i I j e v, ki je znan po svojih humorja polnih pesmih »Iz raznih stanov«, nežna Ljudmila M o d i č e v a , nadarjeni Fran Z g 11 r, G r a d i š k i, S o b j e s I a v , M o k r i š k i i. dr. Nič manj raznovrsten je prozaiški del. Vse povesti in črtice so pisane v živem mladinskem tonu. Zdravi humor sc druži z nežnim čuvstvom, realne slike mladega življenja se menjavajo z živimi bajkami. V vrsti teh pisateljev zasledimo bogato nadarjene umetniške narave, kakor: nežni Ivo C e s n i k, ki je poln globoke misli, humori-stični Fcrd. G r e g o r c c, resni Ko m p o I j -s k i zabavni Slavko S I a v i č, Jos. A 11-d r e j c v, M a r a, C v e t k o S 1 a v i 11 i. dr. Iz samih imen je razvidno, kolika raznolikost in pestrost vlada v listu. A kljub temu zasleduje list en enoten princip: vzgajati v mladini resne in idealne značaje. Pestrost in raznolikost mora dičiti mladinski list, ker je to nežnim srcem sonaravno, a poleg tega jih mora polagoma uvajati v resno življenje, kajti tudi čas mladosti hiti, in — v mladosti zamujeno, vselej zamujeno. Toliko o vsebini leposlovnega dela. A poleg tega prinaša »Vrtec« tudi kopico zabavnih drobtin pod zaglavjem »Listje in cvetje«. Kar nas pa mora iznenaditi, so številne slike, ki sc vedno prilegajo vsebini in jo pojasnjujejo. Kako je tudi v tem oziru g. urednik pravo zadel! Mlado oko vedno in vedno stik 11 ie po slikah in podobah. — Kot priloga »Vrtcu« izhaja v nekoliko manjši obliki že štirinajst let »Angelček«, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Iste prednosti, kakor »Vrtca«, dičijo tudi ta listič, le da je namenjen še nežnejši mladini. Oba lista sta si kakor večji in manjši bratec, oba pridna in dobra, prikupljiva in živahna. Oče,urednik pa je poln skrbi zanja; zvesto čuva nad njima in ju vzgaja, da postajata krepkejša in boljša od meseca do meseca, od leta do leta. Hvaležna morata biti bratca svojemu očetu. Pokazati morata svojo ljubav s tem, da prispeta v vsako slovensko družino, da zahajata v vsako šolsko knjižnico, da obiščeta vsakega vzgojitelja. In ko pride novo leto, tedaj morata bratca obiskati vsakega mladega prijateljčka in prijateljico.---- Zlasti v sedanjosti je mladinski list kakor »Vrtec« in »Angelček« eminentno socialnega pomena. Mladi nežni duši sc hoče zdrave in primerne hrane; ako tč primanjkuje, seže mladina nehote po knjigi, ki ji zastruplja mlade misli in že v mladostno srce zasaja kal ne-značajnosti in nevere. Vprašanje o mladinskem slovstvu je dandanes posebno zato postalo pereče, ker se tu in tam že seli podlo slovstvo v družinske knjižnice, ker se kot prvi pogoj prave vzgoje oznanja svobodna šola, ker ima nežna mladost povsod več prilike, da se nauči slabega, kakor dobrega. Zato v teh kritičnih časih nikakor nc smemo pri drugem podrobnem socialnem delu prezreti, kako važna je skrb za dobro in zdravo mladinsko čtivo. Ohranimo si zdravo mladino, in prihodnost je naša! Mladinoljub. * • • »Vrtec« izhaja prvega dne vsakega meseca in stane s prilogo »Angelček« za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 h. »Angelček« se oddaja tudi posebej in stane na leto 1 K 20 h. (Na deset izvodov pod skupnim zavitkom se daje eden po vrhu.) Naročnina se pošilja na naslov: Anton Kržič, c. kr. profesor v Ljubljani. — Naroča se lahko tudi v »Katoliški bukvami.« * Kritična razprava o lurških dogodkih, I. del. Spisal dr. J u r i j B e r t r i n, vseuči-liški profesor v Parizu. Knjiga je epohalna, najboljše in najbolj kritično-znanstveno delo o čudežnih pojavih v Lurdu. Pisatelj opisuje historično prikazovanja Bernardki Soubirou-sevi, konštatira na podlagi uradnih listin 111 psiholoških razmotrivanj, da Bernardka ni varala hote, kar pripoznavajo cclo bogotajni učenjaki in potem zelo temeljito točko za točko raziskuje, je ii bila Bernardka Soubirous podvržena halucinacijam. Resuine teh študij je sledeči: »Dokazali stno, da sc ne more dvomiti o Bernardkini odkritosrčnosti. Pravzaprav o njej tudi še nihče ni dvomil. Pokazali smo tudi, da male zamaknjenke nikakor ni zmotila razdražena domišljija. Saj ni bila nervozna, torej tudi ni bila sposobna zato, da bi bila videla reči, katerih ni. Sploh nikoli ni razodevala prevelike ali nezdrave pobožnosti; in zaradi tega nikakor ni mogla imeti nagnjenja do verskih halucinacij. Halucinacije imajo take lastnosti iu kažejo bolniku takšne sanjarske slike, da sc z Bcrnardkinimi prikaznimi šc primerjati ne morejo. Bernardka jc naprej povedala, kolikokrat bo imela prikazen. Kdor ima halucinacije, kaj takega naprej ne ve, Halu- cinacija se ravna vedno po okoliščinah, v katerih se zgodi. Bernardkine prikazni se na okoliščine ne ozirajo. Dalje so Bernardkine prikazni čiste in določne. Prikazen Bernardki ni oškodovala dušne zmožnosti. To sta dve stvari, ki jih ne najdemo pri halucinacijskih sanjah. Halucinacije so nerodovitne. Kdor ima halucinacije, ne vidi nič, ne najde nič, ne na sebi, ne izven sebe. Nasprotno je Ber-nardka vsled svojih prikazni povedala stvari, ki jih še sama prci ni vedela. Opisala .ie Marijo, kakršne še ni nikdar videla. Umetniki so očarani vsled lepote Bernardkine Marije in si je ne upajo upodobiti v marmor. Ali torej najdemo kako podobnost med halucinacijami in Bemardkiniini prikaznimi? — Ne! Ampak vidimo razloček, kakor noč pa dan. III. del knjige obravnava o stališču, ki ga je nasproti lurškim dogodkom, prikaznim in ozdravljenjem zavzela cerkev, ki je dogodke vestno proučila. Vprvič se je cerkev šele štiri leta po prvi prikazni izrekla. Knjigo, od katere je preveden šele I. del, toplo priporočamo posebno izobraženstvu in učeči se mladini, ki vsled današnjih kulturnih boiev dostikrat pri najboljši volji nima prilike, poučiti se o najvažnejših pojavih in se mora informirati o takih stvareh mesto pri znanstvenikih — strokovnjakih pri nevedni profesijonalni liberalni žurnalistiki. Knjiga, moderno opremljena, stane 1.60 K, po pošti 1.80, za dijake pa samo 1 krono. R. O. * »Nihilistica«. Premijera Zajčeve operete »Nihjlističe« je žela na zagrebškem gledališču nenavaden vspeh. Vse melodije, ki jih je izbral Zaje izmed najboljših melodij svojih prejšnjih oporet, so občinstvo silno navduševale. Za vsakim odmorom je sledilo ploskanje in odobravanje brez konca. Libreto, ki ga je napisal neki V. Otto jc ponekod premalo motiviran, a nekatere scene v njem so dobro pogojene. Med igralci sc je naibolj odlikovala Polakova, ki jo je obdarovalo ljudstvo z venci. * Slovenska in hrvaško »Matica«. Kakor znano, sta stopili slovenska in hrvaška »Matica« v zvezo, s katero sta sc zavezili, da izda vsako leto vsaka od obeh po eno slovensko, oziroma hrvaško knjigo. Letos izide v »Hrvaški Matici« »Antologija slovenskega pesništva«, a »Slovenska Matica« je že dotiskala prvo knjigo »Hrvatske knjižnice«, ki obseza dela najboljših hrvaških piscev. Koncem vsake strani je pod črto nekak slovar, ki tolmači tiste hrvaške besede, ki bi bile morda Slovencem neumljive. Obe knjigi je uredil dr. Franc Ilešič. * Za Božič. »Cirilsko društvo ljubljanskih bogoslovcev« priporoča vlč. gg. katehetom, starišem, šolskim vodstvom itd. kot primerna božična darila za otroke »Marjetice« in »Pomladne glase«. »Marjetice« stanejo 60 vin., »Pomladni glasi« pa nevezani 60 vin., karto-nirani 80 vin. — V isti zalogi sc dobe tudi po predavanjih dr. Kreka sestavljena skripta »Narodna ekonomija« (1.20 K) in »Dostavki socijalizmu« (1 K). Naročila sprejema I. Kovač, bogoslovec v Ljubljani. PROTI ENAKOSTI. Šele sedaj sc dajo preračunati vse zle posledice, ki bi iih imela zahteva gosposko-zborniške komisije, naj sc uvede numerus ciausus kot nekak junktim za to, da se pusti volivna reforma, kar sc tiče enakosti volivne pravice, neizpremenjena. Numerus ciausus, določba, koliko članov imej gosposka zbornica, samanasebi ni bogve kakšno zlo, ker bi se reforma gosposke zbornice, kakor si jo želi poslanska., vzlic temu dala seveda težje, izvršiti; kot junktim pa je nevsprejemljiva. Kajti nekateri sovražniki volivne reforme v poslanski zbornici bodo padli po tej nepopularni zahtevi gosposke zbornice, povzročili neskončno debat, predlagali izvolitev odsekov in pod-odsekov, drugi bodo zopet zabarikadirali delo z nujnimi predlogi, tako da bo junktim zaviral vspešno rešitev tako dolgo, da bo pretekla zakonodajna doba zbornice in z njo vred padla za enkrat tudi volivna reforma, kar grof Thun in tovariši tudi nameravajo. I) u n a j, 13. dec. Predsednik gosposke zbornice, knez NVindischgraetz se sedaj tu posvetuje s člani gosposke zbornice, da se domenijo. kedaj sklicati sejo plenuma. Baje se snidejo že prihodnji četrtek, da izvršijo glaso-vinje še pred Božičem. Včeraj so govorili o tem, da naj sc zakonodavna doba zbornice podaljša in eventualno odstopi ministrstvo. Prvo je skoro nemogoče, ker vlada ne bo segla po takem vsemu duhu ustave nasprotnem sredstvu, drugo sc pa tudi ne potrjuje. Novo ministrstvo bi položaja sedaj prav nič ne izpremenilo. Ministrstvo, ki bi bilo z pluralno volivno pravico v smislu gosposke zbornice, bi bilo v nasprotju z veliko večino zbornice in z vsem ljudstvom. Vlada doseda. ne misli na nič druzega kot na to, kako streti upor gosposke zbornice, njeno pluralno volivno pravico in nevarni junktim »določenega števila«. Iz Budimpešte poročajo iz krogov delegatov, da bo vlada, kakor hitro vrne gosposka zbornica poslanski volivno reformo iz-premenjetio, bodrila poslansko zbornico, naj to predlogo gosposki vrne, medtem pa imenovala cel kup novih gosposkozborničuili članov, ki sc bodo morali zavezati, da bodo za enako, volivno privico. Tako bosta v gosposki zbornici pri drugem posvetovanju o volivni reformi grof Thun in dr. Plener ter njuni pristaši poražena. Na vsak način zdaj je položaj še nerazvozljan. PRORAČUNSKI ODSEK AVSTRIJSKE DELEGACIJE. Poroča Bacquechem. Govornika sta Kink eontra, Barnreither pro. Kink javi zanimivo novico, da letos vlada oferte za gradbeni material bosanske železnice ni razpisala kakor jc to doslej bila navada, po uradnih avstrijskih listih in da so naročila za 1907 dobile zgolj mažarski; tvrdke. (Cujte!) Predlaga resolucijo, naj delegacija pretresa še razna podrobna vprašanja glede na vojaške nabave, ki so na škodo avstrijski industriji in poljedelstvu. Nato odsek obravnava o proračunu ministrstva za zunanje zadeve. Pitacco povdarja, da zatrjevanja o prijateljskih odnošajih med Avstrijo in Italijo niso čisto odkritosrčna.. Šef generalnega štaba dobro pozna tridentski okraj, meja se utrjuje, gradi sc brodovje. Barnreither je pojasnjeval Pitaccu, da Avstrija ni agresivna, pač pa Italija zasleduje na Balkanu ekspanziv-110 politiko, dočim mi vzdržujemo status quo. Avstrijski Italijani naj ncsporazumljenja med Avstrijo in Italijo skušajo odstraniti, kajti v to so poklicani iu oni so precej vzrok napetim razmeram med obema državama. (Živahno pritrjevanje.) Biankini izvaja, da se bo Avstrija z Italijo gotovo zapletla v krvavo vojsko, čc Avstrija ne opusti svoje osvojalne politike na Balkanu in čc bo nadaljevala z izdajalsko politiko nasproti Dalmatincem. Schon-born polemizuje z Biankinijem. Aspiracije Avstrije na Balkanu so upravičene. Govor Biankinijev mora javno mnenje še bolj razburiti. Svojih teženj na Balkanu ne moremo zaradi Italije opustiti. Klofač izvaja, da se mora Avstrija glede na Albanijo z Italijo na vsak način domeniti. Priporoča zvezo z Rusijo in emancipacijo od Berolina. Klofač napade krono, na kar ga pozove predsednik Lob-kovvitz k redu. Kramar povdarja dobre strani sedanje politiške situacije. Nemčija je navezana na našo pomoč, z Rusijo smo v najboljših odnošajih. Slabo pa stojimo z Italijo. Dobcrnig se malce ogreva za Nemčijo, na kar je generalna debata končana. ZA SVOBODO CERKVE. (Pariško poročilo.) Napihovanje francoskih ministrov vidno pojema. Preiskavama pri papeževem zastopniku, monsignoru Montagniniju, so za vlado precejšnja blamaža: mislili so, da zasledijo v njegovi korespondenci rojalistiško zaroto, pa so sc docela zmotili. Ministrstvo za zunanje zadeve je zapovedalo preiskovalnemu sodniku, da mora vse monsignorove listine, ki so datirane pred časom, ko se je pretrgala zveza med Vatikanom in francosko vlado, vrniti. Listine, izročene varstvu celega diplomatiške-ga zbora, vrne vlada Vatikanu. Stvar je bila precej resna, kajti včeraj sc je raznesla vest, da bo papež v noti na vse pri Vatikanu zastopane vlasti protestiral proti preiskavi Monta-gninijevega arhiva ter odklonil vso odgovornost, ako se kakšna mednarodne zadeve ob-ravnajoča listina izgubi. Prizadevanja vlade, napraviti glede na dolžnost priglaševanja bo-goslužnih dejanj v smislu zakona iz I. 1881, kak kompromis s tem, da bi mesto župnikov to priglasili pri oblasteh laiki, so sc izjalovila. Doslej so se namreč našli taki laiki samo v Parizu in še ti trije so sumljive eksistence: eden jc redakter nekega anarhističnega zakotnega lista, drugi kolporter, tretji pa zavarovalni agent. Seveda cerkev ne prizna takih oglašanj, ki izročajo cerkve neverski drliali. O postavah. ki jih vlada predloži zbornici in o katerih so ministri že dvakrat sklepali in siccr jako burno, kakor si šepetajo na uho parlamentarci — se vam je že poročalo, izvaja pa vlada te represalije dozdai šc jako previdno. Pred vsako cerkvijo bo stal zgodaj zjutraj ob 6 uri policijski komisar. Nc bo branil duhovniku, iti brat mašo, ko pa konča duhovnik mašo in hoče domov, ga ustavi pri vratih komisar, strogo rekoč: »Na podlagi tega in tega paragrafa zduževavnega zakona iz leta 1881 vas moram naznaniti. Imeli ste namreč v cerkvi nepriglašen javni shod.« In tako dalje. Pariz ima 71 cerkva. Od teh jc 69 nepriglašenih. Druga poročila: Pari z. 13. dec. Vlada je v nepriglašenih pariških cerkvah napravila zapisnike o nejav-ljenih društvenih shodih. Pariz, 13. dec. Po mnogih mestih v provinciji so semeniščniki že zapustili zavode. Pariz, 13. dec. Policija ie župnika iz St. Germaina pozvala na komisarijat, ker ni bogoslužja naznanil. Župnik je dejal, da ni imel nobenega shoda, ampak samo bral inašo. Cc so cerkvena vrata odprta ne more nikdo braniti ljudem priti v cerkev. PREDSEDNIK ŠVICE. Zvezni svet Švice je imenoval za leto 1907 za predsednika republike Miilleria. NEMIRI NA KITAJSKEM. Nemiri v provinciji Himan so vedno bolj resni. Upornikov je nad tisoč oboroženih. Upor je naperjen proti vladajoči dinastiji. Vladne čete, poslane proti vstašem, so močne 2000 mož in oborožene s 6 topovi. RUSIJA. 13. t. m. je bil v procesu proti admiralu Nebogatovu pozvan za pričo admiral Roždc-stvenskij. Izpovedal ni nič posebnega. Na mnoga vprašanja ni odgovoril. Japonci so boljše streljali nego Rusi, brodovje Nebogato-vo mu ni koristilo, ker je prišlo prepozno, častniki pa se Nebogatovu niso uprli, kakor trdi slednji. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR RAZPUŠCEN. Tako se vlada na Nemškem! Državni zbor je z 178 proti 168 glasovom odklonil dodatni kredit za jugozahodno Afriko, na kar je državni kancelar prebral cesarsko naredbo, ki državni zbor razpusti. Pri glasovanju so odločili P o I i a k i (16 glasov) proti vladi, združeni s centrom. REFORME V MAKEDONIJI. Sultan je dal poveljniku orožništva v Makedoniji, dc Giorgisu na razpolago 300 vojakov za reformno orožništvo. Dnmp ncvicp, + Volitve v delavsko zavarovalnico proti nezgodam. Tudi v Trstu se je osnoval odbor, ki naj sporazumno z ljubljanskim, od obeli političnih strank podpisanim odborom, vodi akcijo za nastop Slovencev in Hrvatov pri volitvah v delavsko zavarovalnico proti nezgodam in jo končno iztrga sedanji dragi lahonski nam nasprotni upravi. Letos volijo podjetniki iu zavarovanci kategorije 111. (kemične industrije itd.), IV. (stavbena obrt in podobne) in V. (tekstilna industrija itd.) za vsako kategorijo po enega člana in enega namestnika v predstojništvo zavoda, in nadalje podjetniki in zavarovanci šestih kategorij skupaj po enega predsednika iu po tri namestnike v razsodišče. Glasovnice za te volitve so žc dostavljene članom zavarovalnice. Volitve so d o 1 oč e n e na dan 29. d e c c m-b r a t. I. Prosimo vse svoje somišljenike, da takoj pobero vse glasovnice za to volitev; posebno vsi županski iu župni uradi naj sc takoj zanimajo za stvar. Ker bo z ureditvijo dokaj dela in ker sc glasovnice, ki dospo na dan volitve po 4. uri popoldne, ne vpoštevajo, sc polaga vsem na srce, da vpošljejo glasovnice vsaj par dni pred 29. t. m. + Izpremenjene Izkušnje za red na gimnazijah in realkah. Ravnateljstvo znanstvene preiskuševalne komisije na Dunaju je sklenilo, da preloži za gimnazije in realke dozdaj veljavni prvi rok izkušenj, ki je bil določen dozdaj za februar, v mesec januarij. Za leto 1907 sta določena 19. in 20. januar za izkušnje glede na red. + Duhovske vesti z Goriškega. Preč. g. dr. Frančišek K. n a v s, dosedanji kurat na Livku, jc imenovan za župnika-dekana v Cerknem. Čestitamo! — C. g. Valentin Batič, I. kaplan v Tolminu, gre za kurata na Livck; č. g. Albert L e b a n, II. kaplan v Tolminu jc imenovan za I. kaplana v Tolminu; č. g. Krištof '1' o in š i č, novomašnik, gre za II. kaplana v Tolmin. + Izboljšanje državnim uradnikom. Dne 13. t. m. je zborovala po ministrskem svetu imenovana komisija štirih članov, ki ji je naročeno, da poroča ministrskemu svetu, kako izboljšati gmotno stanje državnih uradnikov. Komisija namerava pospešiti posvetovanja tako, da predloži svoje poročilo ministrskemu svetu šc pred Božičem. : Gosp. drž. in dež. poslanca Pogačnika je imenovala občina Ovsiše za častnega občana. Občni zbor društva za pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja se je dnč 28. novembra t. I. pod predsedništvom podpredsednika dr. Jožef Koslerja v posvetovalnici ljubljanskega magistrata vršilo; članov se ga jc veliko število udeležilo. O delovanju leta 1905 poročal ie društveni tajnik; iz tega poročila posnamemo nastopne podatke: V imenovanem letu se je kupilo 49.045 kg umetnih gnojil za 3997 K 86 h. Ker društveniki dobivajo gnojila za 30% ceneje, skupilo se je zanje 2798 K 52 h. primanjkljaj v znesku 1199 kron 34 h pa je društvo iz lastnih sredstev poravnalo. Semen (semenskega ovsa, jarega ječmena, deteljnega in travnega semena) se je 2810 kg za 948 K 49 h nakupilo in članom po znižani ceni oddalo. Razloček pri znižanih cenah v znesku 100 K .ie tudi društvo trpelo. Društvo je na lastne stroške barska preizkuševališča (preizkuševalna polja in travnike) pri Škofeljci, Studencu, ob Iški cesti pri Studencu, pri Borovnici, Blatni Brezovici in Vrhniki vzdrževalo. Za gnojila in semena, ki so se na teh preskuševališčih porabila, izdalo sc jc vsega skupaj 364 K 21 h. Na teli preskuševališčih so se deloma prav dobri, deloma povoljni uspehi dosegli o čemur so društvena poročila »Izvestja« natančneje po-jasnovala. Društvo je v poročilnem letu imelo troje shodov in sicer dne 8. decembra v Škofeljci, dne 17. decembra v Studencu in dne 26. decembra v Notranjih Goricah; na teh shodih je gosp. dr. E. Kramer predaval o umnem pridelovanju krme na ljubljanskem barju. Teh zborovanj se je nad 300 kmetovalcev udeležilo, izmed katerih sc jc nad 100 za nove društvenike vpisalo. Dr. F. Kramer je društvenike o obdelovanju barja poučeval deloma v društveni pisarni, deloma na pre-izkuševalnih poljih in travnikih. Društvena poročila »Izvestja« so mnogo poučnega gradiva obsegala ter so se med člane brezplačno razdelila. V poročilnem letu jc štelo društvo 360 članov. Kot navoditelj za obdelovanje travnikov je bil gospod Ignacij Bezenšek nastavljen. Društvo je nadalje na preizkuševa-lišču v Črni vasi društveno drevesnico ustanovilo, v kateri se je spomladi 1906 nasadilo 1500 eepljenk, tekom leta 1907 se bo ta drevesnica znatno povekšala. Cepljenke izborno uspevajo. Tajnikovo poročilo se jc z zadovoljstvom na znanje vzelo. O računskem zaključku za I. 1905 je kot preglcdovalec društvenih računov poročal gospod rnagistratni nadkomisar Jakob Tome. Dohodki so znašali 7790 K. izdatki 6253 K 47 h. tako da je z dnem 31. decembra v blagajni ostalo 1536 K 53 h. Računi so bili v popolnem redu ter se je potem društvenemu odboru dal absolutorij. Gospoda oskrbnik L. R u n d t in dr. M a u-r i n g sta predlagala, naj se nova presku-ševališča ustanove v Vcrbljcnjah, Brestu in Babni Gorici. Predlogi so bili sprejeti; istotako sta bila sprejeta predloga gospoda Karol P o č i v a v n i k a in dr. M a u r i n g a, naj se potrebno ukrene, da se bo pri razdeljevanju podpor oziralo na hleve, ki bi se na ljubljanskem barju umno zgradili. Gosp. dr. F. Kramer je predlagal, naj se vsem ljudskim šolam na ozemlju ljubljanskega barja, in siccr v Brezovici, na Vrhniki, v Notranji Gorici, To-mišlju. Studencu in v Zelimljah podarijo zbirke kmetijskih semen in umetnih gnojil. Predlog je bil soglasno sprejet. Vrhniški župan gospod Gabrijel Jelovšek je nasvetoval, naj se kratko navodilo o uporabi umetnih gnojil izda in med društvenike razdeli. Sprejeto. Gospod Franc T r š a r z Vrhnike je predlagal, naj se društvenemu odboru iu posebno gospodu dr. F. K r a m e r j u za požrtvovalno delovanje izreče zahvala ter naj se zborovalci v ta znak dvignejo s sedežev. Zbor je to z odobravanjem storil. Velik rop v cerkvi. V župni cerkvi v Šibeniku so tatje ugrabili s podobe Matere božje votivne darove v skupni vrednosti 20 tisoč kron. — Dopolnilna volitev v hrvaški sabor. Nekaj srbskih volivcev v Garčinu kandidira za dopolnilne volitve v hrvaški sabor, ki se vrši v tem okraju 21. t. m., odvetniškega kon-cipijenta naprednjaka Heimerla. Večina je baje za dr. Novosela, katerega podpira koalicija. Umrl ie v Cetinju prof. Luka Zore. Občinske volitve v Tinjanu v Istri so razpisane ter se vrše 20., 21. in 23. t. m. — Pri občinskih volitvah v Buzetu so zmagali v lil. razredu Hrvatje z 581 glasovi. Nasprotniki so dobili samo štiri glasove. Danes voli II. in I. razred. Visoka starost. V Orehovljah pri Bil-jali je umrla pretekli petek 29. novembra Katarina vdova Kogoj roj. Pojavnik, stara 99 let. Stavbinska zadruga se snuje v Brežicah. C. kr. poštnohranilnični urad na Dunaju je te dni razposlal okrožnico z računom za mesec november. Iz izvestja povzamemo sledeče podatke. Tekom novembra sc je po celi državi v varčevalnem in čekovnem oddelku skupaj vložilo 3,252.050 krat. skupaj pa 878,541.768 K. od tega po naših krajih pride 23,064.698 K na Štaiersko, 7,976.820 K na Koroško, 6,059.797 K ua Kranjsko, 12,242.489 K na Primorsko (Trst, Istra, Gorica, Gradiška), 3,160.889 K na Dalmacijo; vrnili so pa v 815.039 slučajih skupni znesek za 831,970.805 kron, od tega 10,984.074 K po Štajerskem, 2,001.178 K po Koroškem. 3,124.411 K po Kranjskem. 6,231.353 K po Primorju, 859.287 K v Dalmaciji. Med povračili nahaja se 183 milijonov 422.648 K, za kar je urad vložnikom po želji kupil in odposlal vrednostnih listin. Število vložnikov je naraslo za 7311 oseb v varčevalnem, za 467 v čekovnem in za 462 v na-kazničnem (clearing) prometu. Skupno število vložnikov sedaj jc 1,999.853 v oddelku varčevalnem. 72.892 v čekovnem, in izmed teh jih je 71.845 tudi v nakazničnetn. Ob svojo knjigo-vložnico jc prišlo 165 varčevalcev, med njimi po naših krajih eden v Javorniku, in ta dobi novo knjižico dnč 19. t. ni. V neuradnem delu okrožnica priobčuje podatke o poštni hranilnici na Ogrskem, Belgiji, Francoskem, Italiji, Nizozemskem, Švedskem. StajersKe nouice. š Slovenska krščansko-socialna zveza za Štajersko. V zadnji odborovi seji se je načeloma sklenilo, da sc to zimo priredi v Mariboru socialni tečaj za društvene voditelje. Ni sklenjeno, a bržkone bo tečaj začetkoma meseca februarja. Opozarjamo žc danes vse društvene voditelje, da sc pripravljajo za to prireditev. — Zveza ustanovi več ljudskih knjižnic na narodno nevarnih krajih. Prosimo v to svrlio tudi prispevkov v knjigah in denarjih. Oboje se naj pošilja na Zvezinega blagajnika Fr. Spindlerja, Maribor. Zveza bo svojim društvom kmalu vposlala seznamek predavanj, ki sc lahko v naših društvih uporablja. š Videm. Z dovoljenjem visokočastitega kn. šk. ordinarijata se je dnč 13. decembra prvikrat opravila sv. maša v kapelici sv. Jožefa v Resi. Kapelo, ki je popolnoma reno-virana, jc blagoslovil velečastiti gospod dekan Franc Cernenšek. š »Zadružna zveza v Celju« jc tisto jabolko, za katero bo šel boj »mladih« proti starim. Dobiti v roke »Zadružno zvezo«, to jc življenjsko vprašanje »Narodne stranke«. Dr. Vekoslav s svojim premoženjem iz Polni ne bo mogel in tudi nc hotel kriti raznih deficitov stranke, — zato bo treba »Zadružne zveze«, dalje denarja nje članic in konečno »Zvezinih« podjetij, t. j. tiskarne, knjigoveznice in trgovine. Najpridnejši delavec v zmi-slu mladih je nadrevizor Jošt, ki jc na shodu »Narodne stranke« dne 8. t. m. zastopal strogo provincijalno štajersko stališče, ne potnislivši, da jc vsako separatistično pokrajinsko stališče mnogo slabše kakor vseslovensko ozir. jugoslovansko, ki ju zastopa ljubljanska »Zadružna zveza«. Sicer pa separatist Jošt, zakaj imate v svoji »Zvezi« tudi kranjske in druge izven-štajerske zadruge? No. sicer jc pa mogoče, da se Joštu njegov načrt v Celju tako izjalovi, kakor se mu je žc enkrat v Ljubljani. š Politični shod v Ljutomeru. Dne 9. t. m. je »Katoliško slovensko politično iu gospodarsko društvo za ljutomerski in gornjeradgonski okraj« priredilo v dvorani g. Kukovca politični shod. Kljub skrajno neugodnemu vremenu je bil izredno dobro obiskan. Znamenje pač, da se ljudstvo giblje, da gre s tokom časa! Najprej sc jc konstatovalo, da je konstelacija glede ljutomerskih okrajnozastop-nih volitev celo ugodna. Nato jc povzel besedo državni poslanec g. dr. Korošec. Govoril jc najprej o volivni reformi ter posebej pojasnjeval boj za slovenske mandate na Spodnjem Štajerskem in na Koroškem. Govoril jc potem prav obširno o kmečkem vprašanju. Po govoru se je z burnim trikratnim »Zivio« sprejela resolucija:, »Politični shod v Ljutomeru z dnč 9. grudna 1900 izreka g. drž. poslancu dr. Korošcu svoje zaupanje.« Med raznoterostmi so kmetje prav živahno posegli v debato. Posebej se je mnogo govorilo o nesreči, ki jo je povzročil glavar Rainer s svojim avtomobilom. Shod zahteva, naj se vožnja z avtomobili po murskem polju preneha. Shod izraža svoje ogorčenje nad tem, da se ljutomerski uradniki v uradnih urah vozijo na izlete m hodijo po lovu. Zahteva se, da se pri ljutomerskih uradih nastavljajo v prvi vrsti Slovenci kot uradniki, potem šele vsaj slovenščine zmožni uradniki. Posebej zahteva shod pojasnila glede dr. Moschla z ozirom na njegovo nepostavno bivanje v Ljutomeru. Shod se izreka solidarnim z resolucijami shoda pri Sv. Juriju z dne 11. novembra. — Posebej moramo omeniti, da sc je shod vršil nepričakovano mirno. — Vladnega zastopnika ni bilo. Strah jih je! Prišel je pa glavarstveni pisač Pogriutz, a jo je moral popihati, ko so ga opazili! š Po prepiru z materjo obesil se je tesar Prane P a v I i č v Št. Lovrencu pri Mariboru. Ljuto se je razjezil nad materjo in se zaklenil v svojo sobo. Mati luido sluteč, je klicala sosede, ki so v sinovo sobo vdrli in ga našli obešenega. Odrezali so vrv in rešili mlademu fantu življenje. Pavličev oče se je pred enim letom tudi obesil. š O smrti dragonca Bernoggerja v Mariboru prinašajo časniki vesti, da židovski zdravnik dr. Svvaton ni dal smrtno ranjenega dragonca samo s škafi vode polivati, češ, da jc pian, ne židovska divjost je šla še dalje: ker sc kljub mrzlim polivom Bernogger ni zavedel, trdil je S\vaton, da dragonec simulira in začel jc umirajočega nevsmiljeno pretepati s širokim usnjatim bičem, tako, da je bil ubogi trpin ves pisan od hudih udarcev. Tako jc delal židovski zdravnik z umirajočim vojakom! š Zreče. Gospod Tomandl, član okrajnega zastopa v Konjicah, ie umrl. Temu se ima izvoliti naslednik. Volitev vrši se potom »volivnih mož«, a te izbirajo občinski odbori, župani pa so volivci že glasom dotične postave. Naša občina šteje 2 + 1 = 3 volivce. Pa izbirajoči občinski odborniki so obžalovali, da gospod e, katerim so razmere pri okrajnem zastopu znane, istih niso bili razložili po volivcem pristopnih listih. O našej nalogi smo zvedeli iz uradnega dopisa. Glede okrajnega zastopa pa se govori, da si vso moč v istem nameravajo privojevati tržani Konjičani, in tem potom v samosvojo oblast dobiti »Okrajno hranilnico«, ki naj bi služila njihovim koristim. Culi smo dalje, da je gospod Possek odložil načelništvo; zastopniki so baje bili žc dvakrat klicani k seji, da mu izberejo naslednika, a obakrat brez vspeha,. ker je trška stranka in pa okoliška vsaka za sebe imela po petnajst glasov. Novi zastopnik bo torej odločil, in bo načelnika dobila stranka od omenjenih dveh ena. Te razmere bi v naših listih opisane volivcem dobro došle, ker samo na »govorice« se ni zanesti. Pa nekdo jc menda zadel, ko je rekel: »Tržani nc upajo svojih misli in namere javno razodeti, okoličani pa so — tiho«. š Železniška nesreča v Mariboru. Včeraj dopoldne je na južnem kolodvoru prišel neki železniški stroj na napačni tir ter zavozil v neki z d. Železniški stroj je močno poškodovan, trije vozovi so popolnoma razbiti. Zavi-rač je močno ranjen. Izpred sodišča. Otrok utonil. Janez Bcrgant, trgovec v Stari Loki, je dne K), novembra t. I. popoludne imel v varstvu svojega 3 in pol leta starega sinčka Alojzija in sicer pri sebi v trgovini. Ker je bil otrok postal nekoliko siten, spustil ga je v skladišče tik trgovine, ne da bi bil pomislil kaka nevarnost da preti otroku, kajti iz skladišča se stopi naposredno na nezavarovani mostiček, vodeč čez potok, ki je tisti dan vsled deževja narastel. Ccz dve minuti so otroka pogrešili, dekla je našla na mostu fantičev klobuček, drugo jutro so pa našli otroka v Sori, kamor se steka potok, utopljenega. Bcrgant je bil obsojen na 5 dni zapora. Prepir zaradi detelje. Jože Bizjak, bajta-rice mož je prišel pred hišo Matevža Pavca v Gornji Beli in ga pustil ven poklicati, da bi se zmenila radi neke detelje, ki mu jo je prodal. Ker se nista mogla pobotati, začel je Bizjak upiti in zmerjati. Pavčeva žena ga je hotela odpraviti, zdajci jc pograbil kol in jo udaril po desnih spodnjih lehtih tako, da ji je stri koželnico. Za kazen bo sedel tri mesece v težki ječi. Nezvesti železniški poduradnik. Janko Plesni čar je bil v službi Južne železnice kot postajni ekspedijent v Borovnici. Meseca avgusta 1904 je bil zaradi raznih nerednosti o.dpuščen iz službe. Dotični odpustni dekret je prišel njemu neposredno v roke, a on ga jc utajil, tako da jc nekaj dni kasneje službo zapustil. Od štirih strank je poneveril voz-nino za vozno blago v skupnem znesku 109 K. Za 72 K 20 vin. jc obstal, kar je pa več primanjkljaja pa pravi, da ga je le iz kolegijal-nosti napram bivšim svojim kolegom prevzel na svojo odgovornost, kar je pa bosa. Škoda jc deloma poravnana. Za kazen je dobil en mesec ječe. Sodelavca ukradel. Tone Flander, delavec na Javorniku, jc svojemu sodelavcu Francetu Gmajnerju vzel žepno uro z verižico, katera je visela na steni poleg postelje. Ker ga je vest pekla, je delo pustil, svoj plen je pa zakopal pod nekim grmom na Javorniku, kar jc orožniku priznal. Obsojen ic bil na pol leta težke ječe. Tcpež zaradi preže. V nedeljo zvečer, dne 29. julija t. I. sta se na okrajni ccsti v Zgornji Šiški fanta Jakob Kosanc in Janez Pcršin lotila Andreja Pcrkota in mu očitala, da jc prvega ogoljufal pri takozvani preži. Na Perkovo pripombo, da ni nikogar ogo- ljufal. skočili so skupaj, vnel se jc pretep, katerega se je tudi vdeležil poleg došli Janez Pire, tovarniški delavec iz Kosez. Ta je udaril Pcrkota z vijakom, ki je imel pritrjenega na vrvici dvakrat po glavi in ga smrtnonevarno ranil. Za kazen jc dobil eno leto težke ječe. ijuuijafisKB novica. lj Leonova družba. Dr. J. Demšar jc v svojem predavanju o spiritizmu povdarjal sledeče misli: Nikakor ne moremo trditi, da se ne bi moglo, ali da se ni še nikdar dogodilo kaj takega, kar se brez vidnih nadnaravnih vplivov ne da razlagati. Nadnaravne vplive na človeštvo more tajiti le materijalist. Toda toliko časa moramo smatrati razne pojave kot naravne, dokler ni dokazano, da se ne dajo razlagati drugače, kot iz nadnaravnih vzrokov. Veliko spiritističnih pojavov je znanstvo že raztohnačilo, in sicer po naravnih duševnih in živčnih silah, ali je dobilo zanje vsaj analogijo v navadnem duševnem življenju, o ostalih pa smemo upati, da jih znanstvo še pojasni. Do tedaj pa — in to mnenje prodira bolj in bolj ravno v katoliških znanstvenih krogih — moremo smatrati spiritizem kot vprašanje, o katerem ima odločiti deloma naravoslovska veda, deloma dušeslovje, ker govore važni razlogi proti vsakemu vmešavanju duhov pri spiritizmu, kakršno nastopa pri spiritističnih sednicah. Naj bo pa izvor spiritističnih pojavov že kakršenkoli, gotovo je, da spiritizem zelo kvarno vpliva na fizično, moralno in versko življenje in je zato nekaj nravno slabega, udeleževati se spiritističnih poizkusov, ki morejo biti dovoljeni le veščakom v svrho resnih študj. Predavanje je bil res temeljito in trezno premišljeno, kar je navzoče občinstvo soglasno priznavalo in odobravalo. Po predavanju se je razvila živahna debata, katere so sc posebno živahno udeleževali gospodje dr. A. Ušeničnik, dr. Janežič in dr. Opeka. li Kranjska hranilnica. Proti sedanjemu predsedniku Kranjske hranilnice, g. Ilam-b e r g u. so širili danes Nemci po Ljubljani oster oklic. Na vsak način ga hočejo vreči s predsedniškega stolčka. lj Osebna vest. Polkovnik 17. pešpolka g. Ivan Pregelj je umirovljen in odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem. li Iz pisarne slovenskega gledališče. V soboto se ponovi duhovita Cankarjeva satira »Z a n a rodov blago r«, ki jc snoči izzvala toliko priznanja. Gornika igra g. T a b o r -s k y, Heleno ga. Taborska, Grozda g. D r a g u t i n o v i č. Grudna g. Verošek, Ščuko g. Bo leska. V torek bode prva re-priza »P r o d a n e ne v e s t c«. li Ljubljanska društvena godba priredi jutri v hotelu »Južni kolodvor« (Seidl), Kolodvorske ulice koncert. Začetek ob polu osmih. Vstop prost. Ij Trije samomorilci so ležali v zadnjih 48 urah na mrtvaškem odru v mrtvašnici pri sv. Križu, in sicer so sc vsi trije obesili. Da bi bili 3 obešenci hkrati ležali v mrtvašnici najbrže nikdo nc pomni. Lansko leto se je zgodil slučaj, da so ležali trije samomorilci v mrtvašnici, a se jc bil eden ustrelil, eden obesil, eden pa utopil. li Zadnje dni je bilo zasačenih na južnem kolodvoru nekaj tatov, ki so kradli premog, medtem se je nekaterim posrečilo pobegniti. Uzmoviči se bodo morali zagovarjati pred sodiščem zaradi prestopka tatvine. Ij Priporočlj v gost je 431etni postopač Karol Nekcrman. ki je bil radi različnih prestopkov že 19-krat kaznovan. Sinoči je prišel v neko gostilno v Florijanskih ulicah, kier je spil liter vina. potem pa zahteval prenočišče. Ker mu jc gostilničar to odklonil, je Nekerinan postal silovit m se jc lotil tudi nekega gosta, razbil šipo pri vratih potem pobegnil. Policija ga jc pozneje prijela in potem izročila sodišču. Ij (iospej Juvančičevi v Spodnji Šiški so se bolečine vsled opeklin tako pomnožile, da bo baje težko preživela noč. Tragična njena usoda vzbuja vseobče sočutje. li Javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti bo jutri v soboto od pol 8. ure do pol 10. ure zvečer. Koroške novice. k Mleko se je podražilo. Na celovškem trgu prodajajo mleko po 30 vinarjev liter. Eno jajce pa stane 10 vinarjev. Po navadi velja mleko le 20 vin., radi bližajočih se praznikov so pa tnlekarice ceno toliko povišale. k Kurz za lesno trgovino bode z novim letom otvorjen na koroški nižji gozdarski šoli v Celovcu. Kurz bode trajal do konca meseca sušca. K obiskovanju kurza bodo pripuščcnc tudi zadostno predizobražene osebe. Šolnina znaša 30 kron. Za stanovanje morajo pa obiskovalci sami skrbeti. Prošnje, opremljene s zadnjim šolskim spričevalom je vlagati do 2i). t. m. na predsedništvo koroškega gozdarskega društva. Gospodarstvo- g Glavna skupščina »Gospodarske zveze« za Istro je sprejela predlog odbora, da »Gospodarska zveza« prične samostojno delovati. Štirje glasovi so bili za to, da se razdruži. g Novo gospodarsko društvo v Istri. V Svet Viccntu se jc ustanovilo gospodarsko društvo za nabavo in prodajo živeža in gospodarskih potrebščin. Razne stvari. Ogoljufana princczinja. Belgijsko prince-zinjo Lujizo je tožil grof Rudolf Fcstctics za plačilo posojenih i 100.000 kron. Princczinja jc pa ovadila grofa zaradi oderuštva, češ, da ji je dal le 55.1X10 kron, ostalo vsoto pa zaračunal za obresti. Pri razpravi je pa izpovedal grof, da je dal 70.000 kron ljubimcu princc-zinje Mattasichu. Sodišče je v več inštancah razsodilo, da grof ni kriv oderuštva. Žrtev napačnega kopniškega stotnika. Vpokojili so policijskega nadzornika Jakelna, ker je brezpogojno ubogal napačnega kopniškega stotnika. Nemiri v angleški mornarici. Nemiri so nastali v angleški mornarici v Vigo in v druga španska pristanišča odposlanega španskega brodovja. Moštvo je bilo nezadovoljno, ker morajo že tretji Božič praznovati v tujini. Oder se je podrl pri zgradbi neke dunajske hiše. Podsulo je več delavcev. Požarna hramba je delala več ur, predno je spravila na varno ponesrečence, izmed katerih je eden mrtev, pet pa nevarno ranjenih. Pri reševalnem delu je bil ranjen tudi en ognje-gasec. Nenavaden informacijski urad za londonske žene. V Londonu je osnovanih več informacijskih uradov, ki skrbe edino zato, da postrežejo bogatim Angležinjam z nasveti o toaleti. Tako ni treba biti Angležinji več v skrbeh za svoje obleke. V takih informacijskih uradih ji nasvetujejo vse, kar bi bilo njej primerno in ji pristajalo, gredo z njo k šivilji in naroče tam, kakor se jim zdi najprimernejše. Tako so zdaj lepo napravljene tiste bogate Angležinje, ki nimajo po naravi sicer nobenega okusa za lepo toaleto. Poroka dveh stoletnih. V Oujezdu na Moravskem sta se poročila Jožef Koppner in Roza Waldner. Ženin je star 101 leto, a nevesta ravno 100 let. Poznata sc že 30 let, a sta sklenila, da se poročita baš takrat, ko bosta stara oba po 100 let. Želodec kriv tatvin. V Budimpešti so zaprli 20letnega trgovskega pomočnika vsled tatvin in prevar. Piše se Steiner in trdi, da ie vsega kriv njegov želodec. Ta rabi namreč toliko, da ga ne more zadovoljiti s tistim, kar pošteno zasluži in zato mora še krasti in goljufati. Newyorške dnevne in nočne banke so postregle svojim odjemalcem na nov način. Omislile so si avtomobil, na katerem se nahaja varna shramba za denar in dragocenosti. Konštruiran ie tako, da more voziti z njim edino tisti, ki pozna njegove skrivnosti. S tem avtomobilom sc vozijo bančni uslužbenci noč in dan okrog svojih odjemalcev in jim tako krajšajo pota. soc Nedeljski počitek v Italiji. Laška vlada je predložila senatu zakonski načrt o nedeljskem počitku. Ta zakon obsega vse delavske stroke, izvzemši kmetijstvo, momarstvo, ribištvo in železnice. Nedeljski počitek bodo imeli vsi državni uradi, tudi pošte. Telefonska In brzojavno HISTORIČNA SEJA GOSPOSKE ZBORNICE. D u n a i. 14. dec. Seia gosposke zbornice bo prihodnji četrtek. To bo historična seja, velevažna za nadaljni razvoj Avstrije. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Budimpešta. 14. dec. Proračunski odsek avstriiske delegacije je sprejel nespremenjen ekstraordinarij za armado. Vojni minister je izav I, da so vesti o utrdbah pri Beljaku neresnične. Popoldne nadaljuje plenum delegacije razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. NOVI NIZJEAVSTRIJSKI DEŽELNI MARŠAL. D u n a i. 14. dec. Princ Liechtenstein je imenovan za nižjeavstrijskega deželnega maršala. BIANKINIJEV GOVOR V PRORAČUNSKEM ODSEKU AVSTRIJSKE DELEGACIJE. D u na i. 14. dec. O Biankinijevem govoru (glei naš politični pregled) poročajo :z proračunskega odseka delegacije še sledeče: Hrvati v Dalmaciji bodo v opoziciji proti zunanjemu min strstvu, dokler se Dalmacija ne združi s Hrvaško. V Dalmaciji se dela »pour le roi d' Italie«. Vendar ie pa ideja prihodnosti ideja skupne hrvaško-italijanske akcije proti Nemštvu. Tako italijanska, kakor tudi avstrijska osvajalna pol tika na Balkanu je nesin sel-na. Balkanski narodi hočejo samoupravo in v tem jih moramo podpirati. Govor je Nemce zelo razbur I. HRVAŠKI SABOR. Zagreb. 14. dec Sabor je nadaljeval včeraj adresno debato. Starčevičanci ostro nastopajo proti adresi koalicije. Govori se, da so Starčevičanci sklenili pričeti z ostro obstrukcijo, potrjena pa ta vest še ni. ZA SVOBODO CERKVE. Pariz, 14. dec Po vseh pariških cerkvah so se vršile službe božje, katerrm so prisostvovali verniki v najobilnejšem številu, ki tru-moma spreiemajo sv. obhajilo. Oblasti citirajo vse duhovnike na policijo in tudi več izgred-nikov, ki so po cerkvah hodili pokriti. Policija i h je kaznovala. Vlada upa, da sc ogne konfliktom s prijavljenji od strani la kov. Duhovniki so nasproti tem javljenjetn popolnoma pasivni. N a n c y, 14. dec. Škof Turinaz je vložil tožbo prot listom, ki so poročali, da ic on udaril nekesra žandarja. Škof je samo zabranil, da žandar ni pretepel neko žensko. R i m. 14. dec. Papež je imenoval na Francoskem nekega prelata za svojega zastopnika. R ! iii, 14. dec. V Vatikan prihajajo iz vseh strani sveta izjave solidarnosti s sveto stolico, med njimi od nadškofa sv. Pavla v Minuesot:, C ti C»s opazovanja Stanje barometru T mm Temperatura po CeUiju Vetrori Nebo = e s 5- -o ** > 12 9. zveč 3iM 0 1 sl. ju«. oni. 7. zjutr- 724 1 18 n megla 14 O '£. pop. '219 0'i n obl. nadškofov Iz Santlaga, Santafeja in Milvan-keeja. Pariz, 14. dec. Vlada predloži parlamentu novo postavo, kako urediti bogoslužje Vlada občinam vrne cerkveno premoženje, da bo bogoslužje omogočeno. O škofih bode predložila posebne predloge. B r u s e I i, 14. dec. Orleanski vojvoda izda okl e na francoske roaliste naj vse svoje moči postavijo za pravice cerkve. RAZPUST NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. Berolin, 14. dec. Vsi listi se bavijo z razpustom nemškega državnega zbora. »Ger-mania« piše: Centrum bo lahko nosil odgovornost za svoje dejanje. Centrum ni izdal kolonij, ampak hoče, da vlada pokaže voljo, varčevati z denarjem in ljudmi, da se naredi kolonialna in denarna politika. »Vorvvarts« piše: Ljudstvo bo že pokazalo, da se po kolonialni opoziciji ne sme hoditi, pa tudi meščanske stranke dobe spominski list.. Parola pri volitvah bo: V boj za pravico, kulturo, poštenost. »Frankfurter Zeitung« se veseli razpusta, češ, da bo s tem vpliv centruma končan (?). Bismarkovo glasilo »Hamburger Neueste Nachrichten« pravijo, da je vlada pozno ravnala, vendar tudi za to pozno dejanje zasluži pohvalo. Parola pri volitvah mora biti: proti centrumu, Poljakom in socialni demokraciji za cesarja in državo. Berolin, 14. dec. Nekateri listi pišejo, da je nemški cesar brzojavil kancelarju Bii-lowu: »Razženite bando norcev!« Berolin, 14. dec. Soc alno demokraški listi so že izdali volivno parolo: Boj osebnemu regimu za varstvo ljudskih pravic. Vladni in liberalni listi izrekajo nado, da centrum ne bo dovolj močan, da bi v boju z vlado mogel biti zmagovalec. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem *06'2 m, srednji zračni tlak 7 '6-0 mm Srednja včerajšnja temn. norm. 1-4° Klanjajoč se sklepu vsemodrega Stvarnika naznanjamo v brezkončni bolesti, da je naša ljubljenka, gospodična Gabrijela Rus po hudem trpljenju, previdena s sv. •akramenti za umirajoče, včeraj oh 5. uri popoldne izdihnila svojo plemenito dušo. Pogreb nen^domest ji ve pokoj-nice bode v petek ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Karlovski cesti 14 na pokopališče k sv. Križu. Sv. m^e /adušoice se bodo brale v mnogih cerkvah. V L j ubl j a ni, 13. dcc. 1906. Jakob in Marija Rus, starši. — Ivan, brat — Pavlina, sestra. ttes'.o vsacegz posebnega obvestila. SCsr P©5©jila Zastopnik nekega dunajskega kreditnega zavoda, koji je začasno v Ljubljani, da posojila v vsaki visokosti brez pred-troškov po 6 in pol letnih obresti trgovcem, tovarnarjem in obrtnikom vsake vrste. Stroga diskrecija zajamčena. Ponudbe pod ,,Mirni denar" na „anončni bird", Ljubljana. 2798 3 2 949 50 se dobi le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. •V Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred Šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom ,izvirne Singerce*. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroStva, niti doposlati posamnih delov. Priloga 286. itev. >fSlowenoa«Mi A% m SHl M Rantni davek pla&a banka sama. Izrednoznižanecene pri Veliki tovarni v Ljubljani, Resljeva cesta 3 — Sv. Petra cesta 37. Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za dame in dečke. Velikanska izbera konfekcije za dame in deklice. Velika zaloga kožubovine za gospode. 2621 20-13 A. LUK/C, poslovodkinja. Si = Najkoristnejša = božična darilo dobite v trgovinah s tem kazalom. -— 2805? 2 Singer Co akc. dr.za Siual. stroje Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Za gospodinji želiva vstopiti v župnišča na Štajerskem, Koroškem ali Hrvaškem. — Izučeni v kuhi. — Prva stara 27, druga 39 let. Naslov: Katarina in Lucija Gerbajs, Ljubljana, Krakovski nasip 16. 2sli 1—1 Primerna darila za Božič in Novo leto! Trgovina in zaloga umetnin Josip Kaplan Duga ulica 12 - Zagreb - Telefon 245 je poznana kot najsolidneji in najcenejši vir za nabavo slik v najmodernejšem slogu v okusnih okvirih kakor tudi največja in najcenejša zaloga okvirov. Ilustrovani ceniki zastonj in franko. 2795 10-2 Kranjska tovarna lanenega olja ZABRET & flllTER v Kranju priporoča lanene tropine (preše) najboljše kakovosti v vrečah po 50 kilogramov in =sladko laneno olje.= Opomniti je, da je laneno olje mrzlo stiskano, nima v sebi nikakega albumina in je ravno raditega najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine. Analiza lanenih tropin znaša : 40—41 % surovega proteina (beljakovin) z 9—10% olja, po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega pre-izkuševališča na Dunaju. 291 13-10 •53 m si i |J m m m m Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! Najcenejša, največja eksportna tvrdka! 1932 18—15 urar, Mestni trg nasproti rotovža prej v Kranju priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih švicarskih ur, brilantov, zlatnine in sre-brnine v veliki izberi po najnižjih cenah. V dokaz, da je moje blago res fino in dobro, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. Prosim , zahtevajte veliki, novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. a M . tM o ^ a M R ^ o Na N Nfl t. Q - ^ e Ho H H N N %JL Prva kranjska mizarska zadruga v St.Vidu nad Ljubljano vpisana zadruqa z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje Vižmarje v lastni hiši naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila mizarsko delavnico s stroj, obratom na parno silo Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najfinejših, po najnižjih cenah, brez konkurence. Izdeluje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. 2H81 3—7 V Zaloga v St.Vidu nad Ljubljano, prodajalna vLjubljani, Dunajska cesta št. 18, — v hiši Kmetske posojilnice. Opomba: Gosp. Dragotin Puc ni več zastopnik mizarske zadruge. imixxxxixxnvixixixxxmil 1o T O 2 M O« fesjl c 3« 3 te* !'N iR iT feS M ■mhbhedheh o^jBMiaHE3CD'jKasače najbolje za gospode, gospe in otroke priporoča trgovina Iv. podlesoik mL Ljubljana, Stari trg št. 10, ■OB CESCSEiflBB flOHBDSDCDEBBBSHBSO) B m g B 3 B $ $ H m i m M &) U)< O a O M — B» fil tn* nj ui« O o-.