GLAS NARODA!
list slovenskih delavcev v AmerikL
» i ■ Tha largest Slovenian Daily Kb the United States.
Issued every daj fexcept Sunday* and legal Holidays. BV* 75,000 Readers. "^H
TELEFON: £876 CORTLANDT.	Entered aa Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, M. Y., under the Act of Congress of March 3, 1870.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 34. — ŠTEV. 34.	NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 10, 1922. — FETEK, 10. FEBRUARJA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
j
POLITIČNI SESTANEK DELAV. ORGANIZACIJ
Predstavniki farmer^kih in stro-? .ovnih organizacij pozvani na sestanek v Coicagn.
Washington, I). P. 9. februar- ]
Ju. — Vodstvo 16 vod lini n unij! : Hi /nn-arskih orfpaci/acij je jxi-sljdo poziv <i\ «*sto predstav i lik o m strokovnih, linij, tako pr«*d*tav-rjikom faro-erskih urbanizacij, — z.isti pnikom liberalnih političnih m rank ter nekaterim posameznikom, naj se vdeleže konfeieree, ki h i se naj vršila dne 20. febru-urja v ('hicafru.
S vrha tega sestanka je, — da razpravljajo in sprejmejo osnovni program, ki bi os^niral dobrobit vsena onim, ki dajejo v industrijah d»-lo ter onim, v industrijah delajo.
V tem po; ivu je med drugim tudi rečeno.
—	Mi živimo v zemlji, ki .k blagoslovljeno 7. neizčrpnim bo-jrastvom, v zemlji, ki rcnopo več-produeira, kakor zahtevajo nase polrebe. Mi smo narod, inteligenten in sposoben dovolj, dtt raz v i jem i» ta svoja bogastva. V vsem tem izobilju, vidimo farmeije, kako iščejo tržišča svojim pridelkom, vidimo zaprte tvomiee po-lejr milijonov brezposelnih delav-et-v. a jwdeir tega tudi milijont-Ijudi. ki iščejo in zahtevajo pi-.v izvodov teh zaprtih tovarn.
—	Vse državljanske pravice, ki so ustavno zajamčene, so poteptam« od ljudi, ki imajo svoje pH-\ ilejrije. V zakonodajnih dvoranah se snu j.'jo zak(ini potlačeva-iija, in pred sodišči sr- morajo zagovarjati ljudje radi onih svoboščin. na katerih temelju je bila ustvarjena ta republiko.
Med delavskimi organizacijami j» opaziti veliko« zadovoljstvo j a sled ideje tega nameravanega' sestanka.
KONEC K£M&3E STAVKE ŽELEZNIČARJEV.
Berlin, Nemčija, 7. februarja, f-'tavka železničarjev je bila pre-llieana. Koiuitej stavk ar je v je obvestil po^m zvečer koncelarja, da ro bodo ljudje vrnili pogojno n-i delo t..i temelju zagotovila vlade. da se ne bo posluŽila repre-salij.	""
i ■ PROHIBICIJA JE
ŽALOSTNA STVAR
Težke obdolžitve ameriškega kon-gresnika. —Zadnji dve leti sta bili podobni peklu.
Washington, D. C.. 9. febr. — V Walter bolnišnici leži kongres-nik fi ali Ivan iz Mass. težko bolan za fnfluenco. Neglede na to je pa naperil s svoje bolniške postelje r ster napad na ameriško prohibits 'jo in na i z vedenje osemnajstega amendmenta. Izjavil je, da je podala prohibicija 'žalostna komedija". Jako značilni so naslednji odstrtvki v njegovem govoru:
——'Sedaj imamo že dve leti pro-hiliieijo. Tekom tega časa. smo pustili onim. ki so prohibicijo želeli, uganjali vse, kar se jim je iz-l.jnbilo.
Tmeii so moč, kakoršne ni še nikdar imel zastopnik kake moralne dmžabne ali gospodarske •deje. Zastran njih je hil sprejet dostavek k ustavi, in na podlagi tega pristavka so bile izdane postave. ki daleč presegajo ustavni airpiidment.
Z a vzdrževanje prohibicije je potrebna cela armada špijonov in detektivov. Sedaj pa -vprašam vse, če so se razmere izza nve-Ijavljenja prohibicije obrnile kaj :ia boljše. Xc, zadnji dve leti sta uili leti pravega pekla. Take go-spodarsko-sorijalne orgije ni še videl naš plan* t. Blaznost se nada IJilje in postaja vedno ilabSa.
Zvezna mašinerija zn. izvedbo prohibicije je le peto kolo v vozu izvrševal ne oblasti, ki moti delovanje ostalih koles.
Velika večina Amerikancev zna spoštovati postavo. Kavno i*ta večina pa odločno nasprotuje pro-hibicijski postavi.
SMRT JE BOLJA KOT JEČA, —PRAVI INDIJSKI VODITELJ
I London, Anglija, 10. februarja. — Neka brzojavka, ki je dospela v l^ondon iz Bombaja. pravi, da je indijski * oditelj — Mahatma (iandhi izjavil, da mu je smrt o<i krogle ljubša kot pa ječa. Pristavil je: — 1'pam, da bi ves Gaja-ratov roti da 1 prednost Uiki smi--*: ......i .
LAHI ŠE NIMAJO i SVOJEGA KABINETA
Klerikalci in demokratje se no 1 morejo zediniti. — Priprave za < konferenco v Genovi.
Rim, Italija, 9. februarja. — Novi italjanski ministrski predsednik Orlando si je na vse na- '
i
čine prizadeval stvoriti nov kabinet. Kot pa kaže, so bila vsa nje- ( gova prizadevanja brezuspešna. 1
Sprva je hotel napraviti spora-zum med demokrati in kleriklci. , pa se je vse zvodenelo.
Zastopnikom desnice je rekel, -da bo vlada, katero bo on stvoril. < zasledovala politiko narodne koncentracije.
Orlando se jc posvetoval tudi s socijalistl.
SocijaJisti zahtevajo takojšno revizijo versailLske mirovne pogodbe, nestrankarsko notranjo po lit iko ter vzdržan je obstoječega volilnega sistema.
Orlando je odvrnii, da jim bo ugodil, kar s« prvih dveh točk tiče, da pa glede tretje zaenkrat še ne more razpravljati.
Genova, Italija, 9. februarja. — Kljub padcu lionomijevega kabineta se predpriprav" za finančno konferenco v Genovi ustrajno vrže. —
Prt fekt P iggi .i** že pripravil prostor za t;soe delegatov in sedemsto časnikarskih poročevalcev.
Konferenca se bo vršila v stari kraljevi palači.
MAVRI SO ZAŽGALI VAS V MAROKU.
Madrid, španska. 9. februarja Neka oficijelna brzojavka naznanja, da so ustaški Mavri zažgali vas Aduar v Maroku.
Ko je izbruhnil požar, so pobegnili Spanci v špansko cono.
i
FRANCIJA HOČE PLAČATI SVOJE DOLGOVE S ŠAMPANJCEM.
Pariz, Francija, 9. februarja. — Francija bi rada imela dovoljenje, da bi plačala svoj dolg Združenim državam s šampanjcem, pa ji je prohibicijska postava na
poti.
NOVA IZNAJDBA ii SE JE OBNESLA
Poskusni poUt z letalom, ki se ] dvigee navpično v zrak, je sijaj- ] no uspel.
London, Anglija, 9. /"brnarja. — Včeraj preizkusili na ne- , kem letališču v Londonu helikopter Louis i'renmar.a. Helikopter j«' aeroplan ali letalo, ki se dvigne z zemlje brez zaleta vertikalno v zrak ter lahko na istem mestu, kjer :e je dvignil, tudi pristane.
Na helikopterju, katerega /so včeraj preizkusili in ki tehta —-sam preko en«* tone, se je nahajal pilot, 255 funtov posebne teže in velika zaloga gazo];na. Poskus s <em letalom .je bil strogo tajen.
Glasom "Brenmanove izjave, je ta eksperiment dokazal, da more helikopter nositi š:» veliko večje teže.
— Jaz sr-in popolnoma zadovoljen. — je dejal. —- Helikopterju .ie u>-peh zagotovljen. Ivo se bo priredil tekom nasledn jih dveh tednov nov polet s helikopterjem sem prepričan, da se bo ta pole še boli obnemel kot prvi. Za sedaj pa je konStri^vcija stroja še tajnost. —
NOVA PLAČILNA LESTVICA*
ZA UNITED MINE WORKERS.
_
Indianapolis. Indiana. 0. febr. Poseben odbor T". M. W. je začel sestavljati novo plačilno lestvico, ki bo predložena posebni majnar-ski konven<yiji. ki boi pričela prihodnji teden tukaj "zborovati.
Nova lestvica se tiče vseh pre-imgarjev, zrfposljenih pri kopanju mehkega premoga.
TUKAJ JE RODOS, TUKAJ PLEŠI.
Znani nevyorski proliibieHski petelin Anderson, kateremu pla-k enj« Antisalonska lipa po deset tisoč dolarjev na leto za njegovo bevskanje In napadanje ljudi, ki m:i niso -liič mari, ima priliko, da nastopi kot aktiven prohibicijski uradnik s plačo $4000 na leto, kajti ponudilo se mu jc službo pomožnega prohibicijskega ravnatelja. Anderson pa je ponudbo hvaležno odklonil, ker mu je sedanja ljubša.
ANGLIJA NAMERAVA
4 i
ZAPRETI GANDHIJA
Indija naj postane dominij, toda ne takoj, pač pa potom počasne-pa razvoja. — Demonstracije.
London, Anglija. 9. februarja. Tukajšnji časopis 'Daily Sketch* .je izvedel baje iz zanesljivega vira. da je zapovedala angleška \ iada aretirati indijskega narodnega voditelja, Gandhlja.
Tajnik za Indijo, E S. Montagu. jo imel 'rakaj "jako značilen ;'0V0r, v katerem jc rekel med •Irugim tudi naslednje:
— Mi smo za samovlado Indije. Zaenkrat pa Indija Se ni zrela ch kaj takega. Treba je še dolgotrajnega razvoja, gospodarskega n političnega. Zaenkrat moromo »dločno nastopiti proti vsakemu. ii se proti vi postavi.
London, AugLija. februarja. V Tiruvanamalai so se vršile velike demonstracije. Vsega skupaj se jih je vdeležilo nad drset- tiso<^l k oseb.
Angleška policija je streljala • na demonstrante ter usmrtila tri osebe in osem ranila. '
Položaj v okrajih. Id le?e seve-. lovzhodno od Madrapa. ie jako ' poslabšal.
Neprestano se vrše demonstracije, katerih sc tudi ženske vdele-
- iujejo. [___
BOLJŠEVIKI POŠILJAJO NA
TONE ZLATA V AMERIKO.
Stockholm, Švedska. 9. febr. — 1 Danes je dospelo sem iz Revala nad .">0 ton i usluga zlata. Zlato je v prvi vrsti namenjeno za Ameriko.
ROJAKI. NAROČAJTE "SLO > VENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR" I
t -
1 Te zanimive knjige imamo ie malo v zalogi. V nji so n&jboljjH članki za sodobne razmere. Koledar stane s poštnino vred 40 centov. Vsak, kdor ga je naročil. Je bil žnjim zadovoljen. Ha delo, dokler je čas.
Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt St., New Tork Oily.
VELIKANSKI NAPREDEK If MODERNE TEHNIKE
Profesor Rota je iznašel novo na- ] avno silo, o kateri trdi, da bo * I
zrevolucionirala svet. _______
London, Anglija, 10. februar-; ;a. .. Iznajdba, ki bo zrevolucio-lirala svet!	j i
Tako je- izjavil mlad, dozdaj ' ;koraj nepoznan učenjak, r.rofe-;' or L. V. Kota. ki pravi, da je j' idkril skrivnost takozvanega te-' liričnega električnega toka.
—	S pomočjo moje iznajdbe, j' •ravi profesor, — je mogoče u- ■' ličiti vsako bojno ladjo v vsa-^ <em trenutku, kakorhltro da via- * la tozadevni ukaz.	11
—	Moja iznajdba bo koristila i 'loveštvu. ker bo pospešila hit-i' •ost transportacije in potovanja. ! ta.isibo v zraku, na morju aii na '.emlji.	|
—	Tako se bo naprimer lahko :! poslalo preko Atlantika v strojn (
'^»•rtl.'-'i f	tovor blaga, ne ,
la bi lrla r tr! n:> na stroju' nnvzočnost	; li kakega dru- j
crega človeka. In ta stroj bi letel i p > zraku p-r.io'"-jo moje Iznajd- j oe do 400 milj na uro. Zračno letalo bi se dvignilo horizontalno 1 lo poljubne višine, nato letelo v svojo smer ter nato lahno In var-1 no pristalo natančno na m^stu. j katero bi se vnaprej označilo.
—	Brezžične brzojavke bodo s pomočjo moje iznajdbe dosegle J1
sako daljavo ter bodo zavarova- • ne pred vsemi konfuzijami zine- 1 <njave ter bodo absolutno pri vat- ' ne, kakor je privaten pogovor med dvema osebama na telefonu.
—	Naravo in značaj vseh mine- • ralij in vs«ga olja. Kar ga je v zemlji, se bo lahko označilo s pomočjo moje iznajdbe, in to brez posebnega truda ali stroškov.
—	Ta telurična sila, ki bo švi-•rala po zraku, bo dala stanovalcem v hišah sijajnejšo in boljšo razsvetljavo kakor so jo kdaj pričakovali. —
O eksistenci te teluriene sile, ki izhaja iz zemlje (odtod tudi njeno ime), so prepričani tudi dru-•*i učenjaki.
PET OSEB ZASLIŠANIH ZASTRAN UMORA RAVNATELJA TAYLORJA.
Los Angeles, Cal., 0. februarja. Danes je bilo zaslišanih pet oseb. o katerih sumi državno pravdni-štvo, da jim je nekaj znanega o umoru kinematografskega ravnatelja TayTora.
Veliko senzacijo je jwvzrocil detektivski stotnik Adaiqs, ki je rekel:
—	Jaz ne verujem, da je Mabel Normand umorila Tavlora. Ne rečem pa, da ni bila ona vzrok r jegove smrti. Umoril ga je naj-brže iz ljubosumnosti k alt Človek, ki je hil vanjo zaljubljen.
V Tavlorjcvi zapuščini so dobili vsa pisma, ki jih je pisala igralka Normand.
*
Pisma so bila skrita v star ribiški škorenj.	^
j
S STROJNO PUŠKO PROTI ŠTRAJKARJEM.
--— . i
Yorkville, O. 9. februarja. — Tekom včerajnjih nemirov, ki so sp odigravali pred tovarno Wheeling Steed Corporation v Yorkville, je bila. ena oseba ubita in več ranjenih. Tovarna, ki je bila *-sled stavke delavstva zaprta izza julija meseca lanskega leta, je pričela v torek zopet obratovati.
Poroča se. da se je zbrala pred tovarno množica, ki je štela preko tisoč stavkarjev. nakar so napadli nekega stavkoma za, ko je Sel iz tovarne. Na štrajkarje so pr:čeli potem streljati s strojne puško.
Ubiti mož je Elmer Cox ter je oženjen. Preje je bu zaposlen v omenjeni tovarni.
SKRIVNOSTEN UMOR
V NEW JERSEY
** _
Italijan Coruona in 371etna žena Mrs. Lagura, najdeno, ustreljena v stanovanju.
Elizabeth, N. .T.. 0. februarja. 1 -- Policija si prizadeva, da bi I tazkrila tajnost skrivnostnega u-' ':.ora 17-letne Mrs. .Josephine l^a-{jrura ter Rafaela Cordona. katera iso našli ležeta na tleh stanovanja [Mrs. Lagnre.
! Ko je prispela na lice mesta policija. je bila mlada ženska še .vedno pri življenju, dasi je bila franjena z dvema kroglama v pr-tsi. Prepeljali jo v bolnico, kjer I pa je. kmalu umrla, j Cordona je ururl Se pred no je i dospela policija, zadet od treh i krogci.
j Kmalu nato, ko je bil odkrit 1 umor. je stopil v stanovanje -To-jseph Lagura, mož ustreljene mla-jdc žene. Ko v? izvedel o stvari, je postal histeričen. Policija ga jo I zaprla kot glavno pričo, i Nekaj dečkov, ki so SI I mimo j hiše, je slišalo strele, nakar so |takoj telefonirali policiji.
Detektivom se dozdaj še ni po-isrečilo, da bi izvedeli za kake podrobnosti o ustreljenem Cordoni. j Za njegov naslov ne vedo. sosedje j Mrs. Lagure pa pravijo, da ga še (niso nikoli videli v soseščini.
Tudi o vzrokih umora ne more j policija ničesar dognati. Policija je mnenja, da Cordona sam ne bi bil mogel oddati toliko strelov, ker bi mu prej zmanjkalo moči.
INFLUENCA SE ŠIRI Z VELIKO NAGLICO.
Union town, Pa. !0. februarja. — Tukajšnji zdravstveni urad je izdal danes poročilo, da je v tem mestu zbolelo za inflneneo okoli i nesettisoč oseb. to jc polovico — . vsega prebivalstva. Situacija je naravnost obupna, in f:e se ne bo i uvedlo drastičnih odredb, bo pre-
. bivalstvo celega mesta obolelo.
•
GENERAL DE WET JE BIL POKOPAN KOT JUNAK.
London, Anglija, 9. februarja. . včeraj so pokopali v Bloomfon-tain generala Kristjana De Weta. liazen velikanske množice doma-• činov so se vdeležile pogreba tu-» di angleške oblasti.
Na grobu je govoril ministrski
>	predsednik general Pmuts.
>	Pošiljateljem denarja na
znanje.
^ Pri kr. poštnem čekovnem uradu v Ljubljani smo izposlovali, da lobimo vbod oče za vsako naše nakazilo izplačilno potrdilo s podpišem naslovijenea ^li njegovega pooblaščenca.
Six)razumno s tem ne bomo za-naprej več razpošiljali doseda.i običajnih obvestil z označbo dne-I \a, ko je bil odposlan denar iz Ljubljane r.i zadnjo poŠto. Mesto teh obvestil bomo poslali za vsa-. ko denarno pošiljatev, ki smo jo prejeli dne S. decembra 1921 ali ^ kasneje, izplačilno potrdilo s podpisom naslovljenea oziroma nje-Tovega pooblaščenca.
Te vrste potrdila pa prihajajo večkrat le počasi z zadnjih pošt nazaj v urad čekovnega urada v Ljubljani, .kjer se zbirajo in šele riato odpošljeo v meriko; radi tega ter drugih možnih zamud iam bo mogoče razposlati potrdila šele v približno osmih tednih k od dneva, ko smo izdali prejemno potrdilo. Denar pa bo neglede na to izplačan tako hitro in pod isti-. nai pogoji kot do sedaj.
Spoštovanjem , Frank Sakser State Bank.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
•e potem nt« feaafea Urriojejt po nlzU ceni, tanedjiv« tn hitra. Tkng M Ki« ufe MM ikMi:
JofoshTjJa:
RupoUUa m ntdtaje Ntte <b lzplaia> "Kr. peMul McorraI wf
In "Jadranska tanka" v LjnbUanL
300 kron ...... $ 1.20 1,000 kron ..........$ 3.90
400 kron ...... $ 1.60 5,000 kron ............$19.00
600 kron ...... $ 2.00 10,000 kron .	$37.00
G1mw ■■nJh« ministrstva trn potU ki brzo^T v JagofllsvlJl
Je Mda) an»> tm ukaxoratl wyttk* paUm pokU edinole v di-omrjih; trn mM i tiri knoe bt tipMiB ea dinar; razmerje med dinar>M in bu <«ta* torej nnliprfiMiJfii
Italija in zajedeno ozemlje:
Ibupoinja m Bftdnjc peito	ta Itpl^Je -Jadran*« banka" v
Tnta.
50 lir.......$ 2.90	500 lir ........ $26.00
100 lir ....... $ 5.40	1000 Ur........ $51.00
300 lir ........ $15.60
Kemika Avrtrijai	^
fU^wiilUe ba lAiJn peAte fta li>kli> "Adriat^cbe Buk ■»
Radi velllcaiMldli raslHi w teiajo Ispbfajcrae sedaj w Avstriji mm smerikanpke dotarjt, Nato pristejbina u vsako posamezno nakazilo de •1®.— roa&a M tenUnr; od $!•.— de $» - po It-; in *m vetja nakazila po t cmt» od dolarja.
Pod htimi pefoji izstavljamo tudi djlar-^eke in pošljemo ameriške dolarje *v Jugoslavijo in v Italijo.
moT iT'lecB^Mdsf* d oipli pSStt ■Tie^h^eLe wisprwI
Ml nfmi—e pe eeni Men du kol wm poatei denar doepe v roke.
Bol g— rokrt sortspoM "Mranske Banko" tn ajeoik pediui-oft* immmtm uliplm Jaro-efcs ogodbo pogojo. ki kodo roUto ko-rlstf sa esMk U ee Ae ail ee k«H pidolirsM sak bmJtm. ' Dmmt mm Je pos*e«l »Ml pe Dntfli Memg (Mr. aH pe ! pe fkm tak Bm*i ML	aA^I^L,
fEAUX SAIBXS STATI BAR. 82 Cfertlandt «t? Hew York
«> .	nimrsioon
"GLAS NARODA:'
impm murnom firnjun
«a mram—l	*
INUNK IAUU, ri I UMI	LOUia BEN EDI K. Tli—W z
(*«•«• mt tiiil«— a« HM Corporation tni AMnmh «f Abov* Offlcters:
M CorUtn^t ItrMt, »wui> o* Manhattan. N«w York City. N. Y. »
Nfa<>» h>iji >»m a«*	eedaU ta vmuUm.
n
Ka ta* lota taja IM aa Anartaa Za Now. York ia co4o tal« IPJ0 ta Ca.naaa »TJ« za pol tata 1 ■a pol lota „ M.OOZa laoaaanotvo za oalo tata 9TJ* T Va totrt tata_HJi _»a pal lata_IM» ..
• tAl HAHitA
CVoloa ar Ow Nopul	_
kAM il>| Dajr Kxsspt Sunday* ana ItlMua. 9
MurKWta yaartF «MI __ >
Atfvarttaomanta on Asriwust.	^
ItKcl trav poAptaa ta Unii pa mi >rtnlN|i» ZHnar n*l * klaffnvoa pa>
H)ili po Mon*r Orto. Prt apraiaamM kmja naroCaCkor proptiaa, «a m »mm
tudi praSAfcio MikHHt naananl, Aa hitrcja neja®mo naatornlka._
Q L. A S NARODA	1
IB »ortlM«« Wrwl. Boroupfc of Manhattan. Now York. M. V.	\
Totaphona:. CorHandt M7>
«4«
_ __i
VOLJA RUSIJE.
.i
Vsi ljudje so že f-uli naslednje vprašanje: — Ka-|-ko je mogoče, da se riutki narod, kljub strahotam ter I1 sterilnosti komunističnega režima, ne upre proti svojimi4 tlačite! jem?
Vzroki te pasivnosti, — pravi M J. Kessel v pari-', fkem Figaro, — so raznoliki. Teror, moralni razkroj in < Jionečno telesno propadanje, -— vsaka teli stvari poja- • snuje 1o dejstvo deloma. Je pa ena stvar, ki spravlja vse ' t<* tnomente skupaj in to je paraliza volje Rusije.	^
M. Kessel je pred kratkim prisostvoval sestanku , Tevolui ijoimmih soeijalistov, članov edine stranke, ki se . še vedno aktivno bori proti boljševizmu v notranjosti i Kusije. Sestanek se je vršil le malo izven meja sovjetske J IŽusije, na nekem mestu, katerega poročevalec ne more navesti iz povsem razimiljivili razlogov. Navzoči so bili energični možje, med katerimi jih je bilo dosti, ki soj, riskirali življenje, ko so šli preko meje. Eden teh Rusov . tje rekel M. Kesselu:
Ravnokar ste videli par junaških dec"-kov, to mi j' lahko v rjame te. f'e bi bilo dosti takih v Rusiji, bi ne ' bi!u danes Lenina več v Kremlju. Zdi pa se mi, da so moji rojaki izgubili smisel za voljo in akcijo. Njih apa-tija je postala naravnost presenetljiva. Povedati vam hočem čudno povest, ki se tiče tega predmeta.
—	V času upora v Kronštadtu sem se nahajal z ■ dvema tovarišema tik ob meji. Vi veste, kako majhno (je bilo ob onem času navdušenje rdečih čet in s kakšnim upanjrm se je pričakovalo uspeha ustašev. Na rdečo posadko v Pskovu si* je bilo tako malo zanašati, da so neprestano krožile govorice o uporu.
Nekega dne se je delegatom komiteja vojakov iz lega mesta posrečilo priti preko mejo ter me obiskati.1 Rekli so mi natančno naslednje:
—	Deset tisoč mož nas je, ki se hočemo pridružiti kro. šlatskemu gibanja. Na poti pa nam je 200 komunističnih špijonov in komisarjev. Če nam morete poslati dvesto odločnih dečkov, ki' se jim bodo približali z revolverjem v roki. jim bodo čete z navdušenjem sledile. < 'e ne, pa ni mogoče ničesar storiti.
Rus, ki je povedal to povest M. Kesselu, je sklonil
svojo glavo in ustnice sta se mu bolestno tresli. Dostavil
„
—	Ona minuta je bila najbolj mučna v mojem življenju. Kljub temu pa vam prisegam, da niso bili ljudje; ki so prišli k meni, nikaki strahopetci.
Ta slučaj ui izoliran. Ljudje čutijo zanjke krog svojih vratov, a si ne prizadevajo sneti jih v vratov. Ar-j nad 11 i častniki so se pustili masakrirati, ne da bi se skušali braniti. Par vodi na prostor eksekuelje veliko večje število mož, ki celo vspričo bližajoče se smrti ne občutijo potrebe, da bi se branili z eneržijo, ki jim še ■preostaja. V ruski duši je nekaj, kar je dedščina stoletja trajajoče vladp nagajke.
(Jlasi se, da je ni stvari na svetu, ki bi v večji meri vzbudila eneržijo ljudi, kot je glad. V Rusiji ni tako.. Sestradani umirajo molče. Še več. Oni gledajo, kakoj se niaste njihj krivniki ter jim puste mastiti se. V Sa-| mari. ki predstavlja eno najbolj prizadetih središč pasu] lakote, je najti poletni vrt, imenovan Strouk, kjer so tekom pretekle jeseni sovjetski komisarji in člane tajne policije prirejali vsaki dan strašne orgije. Par korakov vstran, na železniški postaji, pa so stale po več dni gruče sestradanih izseljencev in beguncev. Ivi so slišali zvoke godbe ter kričanje in popevanje veseleeih se komunistov. Nikdar pa ni padlo nobenemu v glavo, da bi šel tja ter se vdeiežil pojedine.
Kako pojasniti to otopelost ? Ruska pasivnost, — 1o je preveč obrabljen izraz, da bi mogel vsebovati vso resnico. Vse kaže, — v kolikor je mogoče nahitro soditi o tako delikatni zadevi, — da je treba razlikovati dve fazi v popolnem propadu ruske volje. Ko se je ' uveljavil bojševizem, so bile presenečene ljudske mase prav tako kot je bila buržuazija in vsi so mislili, da je to le mimoidoč pojav. Tedaj je prevladoval usodepoln optimizem. K temu je prišla še moralna izmučenost, povzročena od vojne in revojucije, ki je že nadalje ob-težila* že itak slabe ruske živce.
Režim je imel vsled tega dosti časa, da se je utrdil in ko so pričeli ljudje razumevati vso njegovo okrutost, je bilo že prepozno. A ^ .	1
iiAftvmi, -i
Iz Slovenije.
Nesreče in nezgode.
Sedemletni Karel Stare, sin mi- ] zarja i/. Vodraata. se je igrral z i drugimi otroci skrivalnice. Da bi|; se bolje skril, je zlezel za nekoe vozno 4"trngo*'. ki je bila na-slo-j1 njena na zid. Ta pa se je pri tem Ji premaknila,, podrla fantička naj] Ha in sra poškodovala na glavi in 1 i;;* prsih.	j •
T-ouaai Cvetko, ključavničarski j)t»uu;čnik pri tvrdki Waibl v , Slouiskori iH.ici v Ljubljani. je sekst železo. Pri delu mu od-li-t>l železni dr o bee z veliko silo i v levo-oko in ranil.	j
liaz sani je padel Frane Campa i/. Kota, ko je peljal iz gozda drva. Pri 4»adcu si je zlomil roko.
Med cigani.
| Župan v Kogn nad Središčem
je obe.kal svoje samotno in neob-
Ijudeno posestvo tik ob medjimur-
|ski meji. Pravili so mu, da so si
tamkaj rekvirirali stanovanje br-j
vatski cigani. Š puško oborožen
j.' prišel župan z večjim številom j
spremljevalcev na svoje posestvo.'
Iv praznem hlevu je našel žrjavi-j
I eo ter lonec fižola <j»b njej. Ko so
odprli svinjski hlev, je .prišel prvi!
!na dan mlad, kosmat m raztrganj
mož, v katerem so kmalu spoznali1
domačina, katerega so že dalj ea-j
sa pogrešali. Ta "ciganje bili
bivši trg<ivski pomočnik in pfKl-J
narednik, ki je pred enim letom j
zapustil svojo čfcto v Mariboru in! . • i se pridružil ciganski tolpi. PostaM
je pustolovec. Njegova mati, ki
živi v bližini, ni v«*lela zanj. "Ci-
^an" je izročen vojaški oblasti. <
Trgovska tiskarna.
{ Ljubljanski trgovci, med njimi t.lelačin. ŠaraJjon, Stnpica in Dra-gotiji Hribar, so ustanovili delni-i jško družbo, katere namen je, po-J staviti Trgovsko tiskarno. Po-i<lopje tt- nove tiskarne v ijregor-čičevi ulici j<- že dozidano.
Izprememba posesti.
Trgovsko hišo «r. Šeit-a na Aleksandrovi cesti v Mariboru je kupil Andrej Oset, doslej gostilničar v hotelu "Beograd" v Sloven j grade«. Hotel " Beogradv Slovenjgrndeu pa je prevzela go-ji sj>odična .Julija 1'rlSahc.	|j
Ji
Obsodba zaradi žalenja časti, jj
Iz Gorij pri Bledu poročajo::] jZa^lnje dni je bil obsojen pred <>b-p činskini sodiščem Jakob Jan, bivši'? poverjenik in bivši župan, na 2(K)jl kron globe, in sicer zaradi žal je- p nja časti. Jakob Jan je dejal nam-i leč o sedanjem županu, ki je bil! izvoljen tudi z njegovim glasom,} da '*je treba take župane, kakor ] je sedanji osel. suniti v rit". Vsa!] čast bi\šemu poverjeniku, <la ta-i ko lepo <rovori.	,
Vsa računanja v dinarjih.
i Državni finančni odbor je sj>re- , je!# predlog soeial-demokratičnega )»os!an<-a dr. Milana Ko runa, Slo-
•	venca, da <k1 1. januarja v celi državi vrše vsa drž. računanja in
^ j.tola^an.iii računov v dinarji.
• i
Anketa o ustanovitvi sladkorne tvornice.
> Ankete «> ustanovitvi sladkorne 1 tovarne za Hrvatsko in Slovenijo, i ki se je vršila v Zagrebu, ao se udeležili predstojniki oziroma od-J I>osIanei posamičnih oddelkov po-i krajinske oblasti v Zagrebu, za-'
-	stopniki pokrajinske oblasti za' Slovenijo, zastopniki git^jKKlar-'
>Ukega društva za Hrvatsko ni Sla-! j von i jo ter mnogi veleposestniki i in kmetje. Referate so imeli: dr.' 1jDimnik i/. Krškega o dosedanjem!
*	delu za ustanovitev sladkorne to-' ? varne za Hrvatsko in Slovenijo,' t v.veučiliični profesor kemijske
tehnologije dr. Viktor Koudelka f o tehniških vprašanjih nameravanega podvzetja. vseučilišč ni profesor za gospodarsko upravo dr. 1 <\ton Frances o ekonomskih vpra-i šanjih sladkorne t'>varne. ReVe-j renii in drugi govorniki, ki soj posegli v debato, so poudarjali, J nujno potrebo, da se čiinpreje
-	ustanovi sladkorna tovarua. pa i tudi težkoče, s katerimi je *dru-^ /ena ustanovitev tako velikega
podjetja. Od več strani se je ugo-^ varjalo, da je boljše, da se »po-pobii.io obstoječe sladkorne to- ( 1 varne v Vojvodini, kjer so za to j najboljši pogoji. Velika večina j
-	zborovaleev je bila mnenja, da. zahtevajo na rodno-gospodarske in 1
. državne koristi,, Via se ustanovi j sladkorna tovarna za Hrvatsko inj » Slovenijo ter da je tretja ijidu-strializirati zlasti Hrvatsko ' in
Slovenijo, ki v normalnih časih ne-bosta mogli uspešaio konkurirati z ekstendivnim gospodarstvom vzhodnih pokrajin, ter da je t raba že vnaprej v zaščito hrvatskega in slovenskega kmeta ustanoviti sladkorno industrijo, ki bo navajala naše kmete k intenzivnemu obdelovanju zemlje' |in jim s rem pomogla do višje kulture zemlje in boljšega <j>o>lo-Žaja. Po mnenju vse učil. prof. dr. Frangeša hi 'bilo za veliko sladkorno tovarno, v kateri bi ne predelalo dnevno 7000 metrskih sto-jiov sladkorne pese, letno 6000 <>-ralov površine. Nadzornik agraiv ne direkcije v Zagrebu. Hribar, je bil mnenja, da bi mogli že samo člani gospodarskega dru&tva za Hrvatskxj in Slavonijo, katerih je 70,000, pridelati zadtxsti p^I se za tako veliko tovarno. Načelnik agrarne direkcije, Subotič, je izrazil mnenje, da se bo uredila ' j agrarna reforma., da bodo mogli tudi veleposestniki sodelovati pri * jtako važnem narodno-gospodar-'skem podjetju. Anketa je končno i sklenila, da se sestavi komisija t strokovnjakov, ki 'bo proučila vse »pogoje glede površine zemlje, do- ] J ba ve denarnih sredstev. renta-1; j bili tete itd. Ker je pa skoraj z go-J1 o v ost jo računaiti na to, da so vsi !l>og«ji za ustanovitev velike slad-, kome tovarne za Hrvatsko in
> veni jo ]K>dani, se je izvolil tudij !pripravijaiiii odbor, in sicer: dr. ( | Krištof, ravnatelj agrarne d i rek- ■ cije v Zagrebu, dr. Oton Frangeš, vseučil. ]>rof. in Ravnatelj gospodarskega društva za Hrvatsko in Slavonijo, Rauer, posestnik, Ka- : stel in M. Rupčič, vlasteliustvo, Vinice, dr. Subotič, načelnik agrarne direkcije za Hrvatsko in (Slavonijo v Zagrebu, dr. Vuehe-jtieii, vlastt-linstvo iEartijanee, dr. Dimnik, odveJnik v Krškem. E>ra-gotin Hribar, pretlsednik t.rgov-ske in obrtne zbornice v Ljubljani, Franjo Malasek. strokovni učitelj na Grmu pri Novem mestu. V . ožjem odboru sta za Hrvatsko dr. . Koudelka, za Slovenijo Dimnik.
Kraljev lovski plen.
'j Oba divja kozla, ki ju je ustre--jlil kralj Aleksander v Bistrici, so prepeljali v Ljubljano. (Vba ust reji jena divja kozlu >,ia bila prav le-jpa eksemplarja. Po kraljevi želji :-.preparirajo in nagačijo oprsje
-	j večjega divjega kozla, a manjšega i samo glavo, da se potem odpošlje-)jta kralju, ki ju bo čuval v spomin
-	na svoj prvi lov v Sloveniji.
-I
1 j	Poroke.
V Mariboru se je poročil iuže-''iiijer Ljuboslav Petrovič, šef stroj-iiiie delavnice državnega posestva "j Belje, z g«lč. Vido Smerdeljevo, učiteljico iz Ljubljane. — Ravno-tam sta se poročila gdč. Lenči Skerl, iz Ljubljane in Rado Le-
" nard, trgovec v ^[ariborn.
%
Obsojen komunist.
1 Pied maribekrskim sodiščem je i
bil na podlagi zakona o zaščiti države obsojen Pavel Kern, ki je ob
koroški m«'ii razilajal komunist Left
ne letake, na 6 tednov ječe.
r	Nezvest sluga.
'' Pred tedni je bil v Ljubljani i aretiran PVadie FerWž iz Zetal na j Štajerskem, ker je brez dela po-;stopal po -iiieah. Policija je kma-jlu <lognala, da j«- aretiranee iden-,tičen z bivšim kolodvorskim slugo jt-Vrležem, ki je poneveril nad 15 jtLsoč kron uradnega denarja, ka-itei-ega je na podlagi ponarejenih .pobotnic sprejel kot odškodnino j za železniške pošiljke, ki so se • izgubile, ali pa poškodovale. Fer-lež, ki je goljufijo priznal, je bil ^zdaj obsojen na 4 mesece ječe.
Požar pri Sv. Marjeti.
Požar je popolnoma vpepelil ^o-.jspodarsko poslopje posest nice Ma--j rije Limnger. Obstojala je tudi J nevarnost za sosedna poslopja, a i j se je gasilcem s težkim naporom k »
posrečilo ogenj lokaiizirati.
Nesreča v rudniku.
i Ivanu Tomšetu, rudarju v Za-■ gorju, «;e je med delom v rovu
-	vdrl strop in era zasul. Sreča v -.nesreči je bila, da so to takoj za-► pazili njegovi tovariši ter mu pri-i j skočili takoj na pomoč. Žalibog i .pa je dobil Tomše smrtnonevarne i {poškodbe na spodnjem delu živo-ijta in v križu. Prepeljali so ga ta-hkoj v ljubljansko bolnišnico. Uve-
-	d ena je tlidi preiskava, koga za-n dene krivda na nesreči.
Peter Zgaga
Od vladnih in državnih opasti dobivamo neprestano razne darove. Zadnja leta je posebno vteme-Ijena navada, da na.« oblagodare z najraznovrstnejšimi prazniki. Takole imamo na primer "dan premjrja'4 teden či&tobe 4' teden varčnosti" itd. Teden, ki ga sedaj preživi jamu. se imenuje "teden smeha*'.
Postavno sicer ta praznik še ni določen, toda oblasti nam toplo priporočajo, naj se krohota-mo in naj pozabimo vse vsakdanje težave.
^ a torej, dragi rojak:
fih. smej se. duša. smej in smej: Ta teden je ves teden smeha. Čeprav je smeh v t«'h dneh pregreha,
le smej se. duša. smej in smej!
(Josp^ida. ki postave dela. je% zakon takle naredila, i in ga je javno razglasila, da smej se vsak, ki nima dela.
j
In če zaslužka nima';, smej se, " i če nimaš kruha, se krolioči — ' prezebel ves. nikdar ne joči, 1 če nimaš kolna, s smehom grej se!
| Ko pridejo po davek k tebi. češ. zdaj zapadli so lačuni. jih rahlo tja med rebra suni
in smeh v lorbo jira telebi!
• • * .
t Marsikateri mladi fant gre dan- ,,
-	današnji samo zato na pl»*s. da /
? ljudem svojo kratko kikljo {>o- ( _t»
icaze.
* . •
Sahara bi bila najidealnejši prostor na svetu, če bi bila Tako ' 'suha" kot so Združene države, j1 : - * »
V	nekaterih slučajih je lepota i f J odvisna samo od debeline pa v dr a
in barve, ki jo ima dekle na obrazu.
*	* *	L
V	Ljubljani izhaja list 'Jutro', ; ki je prišel na. jako originalno (
° idejo. Preeej visoko nanrado jej, razpisal za najlej»ši odgovor na | y vprašitnje: "Kaj je Jugoslaviji! > '' najbolj potrebno?" * Odgovori so začeli prihajati, r a Veliko jih je in so več ali manj.'-n zanimivi. •	j
Tako je pisal nekdo, da bi bilo Jugoslaviji najbolj potrebno, če
l»i vlada kastiirala vse komuniste.
*	* •
Xeka gorenjska punca je drit- , , gačnih nazorov. Piše in pravi: Za Jugoslavijo bi bilo najbolj po- •
-	Ircbno, tla bi se možki samo za i i tri leta ženili.	1
Tn sramežljivo pristavlja: Ta- ' ko bi že vspj vse na vrsto prišTe. 1
# * •	I
Po mojem mnenju bi bilo zn Ju- : p goslavijo najbolj potrebno točno izpolnjevanje starosbmtega ge-3 sla:
'T'razne ease, srea puna, ma nje riječi, više čin&. on da bit.* če o pet si-etna i Ijepa naša domovina. ... d • # •
Tn še en predlog imam in ta se " glasi:
Proč s tistimi, ki preveč z A v- , ^ str i jo simpat-ir.irajo in proč z vse-' mi. ki so preveč Srbiji prodani. Na ta način bi ostala peščica ljudi. Če bi tole pešč.!eo dobil v t, šolo pravi Jugoslovan ter jo vzga-.. sal in vzgojil. T)i bil zadan do-1 ber temelj lepi bodočnosti jugoslovanskega naroda.
Sugnalnuattska {jf^tb KatnL Srlmnta
Ustanovljena 1. 1898	Inkorr»orirarwa L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni tdbornlkt
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BAT. A NT, Box 106 Peael Af«., Le^aim, O. Tajnik: JOSEPH PISHLEK, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minil.
Blagajnik neizf^aCaniij smrtnim: J<1HN MOVERN. KM E. 2nd Are., W. Dulutij, Mina.	,
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAFI Eg, 843 E. Oblo Street, N. S., PittefcurgU, Pa.
Nadzcrnl
MOHOR MLADIC, 2603 So. Lawudale Ave., Chicago, I1L FRANK SKRABEO, 4822 Washington Street, Denver. Oola
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. GREGOR J- PORENTA, Box 170, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH, 6217 St Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC, 019 Meadow Ave., Rockdale, Jollet, I1L *>ACLINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle. I1L JOSIP STEiiLE, 404 E. Mesa Avenue, Tueblo. Cola ANTON CELARG TOG Market Street, Waukegan, 111.
- Jednotlno uradno glusllo: "Glas Naroda". -
Yse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne po?i!Ja-tvo naj se poSlljajo na glavnega tajnika. Vse pritoibe naj se poSilja na predseonika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov ln bolniška spričevali*, naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Kitollška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor 2eli postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljifrega druStva J. S.. K. J- Za u&tanovltev novih društev le pa obrnite na gL tajnika. Novo društvu se lahko vstanovl z 8 člani ali članlc-asil.
Dopisi
Meadowlands, Pa. {
Že .jt- m kaj r-ysii. niinilo. odkar ni bilo nobenega poročila iz na.še naselbine. Kaj vzrok, nti tiij r'nano. If ioliko v«'in, da >«• vsjik ■ težko pripravi k pisavi.
Mo2<x"-c bi kateregii ziinuna'o.; !;ako in ka j <b*l:iiin> tukaj. p:i mu J ia kratko povem, da eni d»daj«», malo. driiiri |>a i 11 • -, to j»% da de-! iaVftke vazineiv so za nič. To sij nje traja že več Uot let'» dni ter j se ne ve. kdaj se bodo te razmere' izboljšale.
Zdaj. ko -se bliža prelpust. soj se začeli naši pečlarji bolj zanimati za boljše polovice in tako soj začeli skakati v zakonski stan. rako smo iiueli zadnji te<le?i <lve i lieeti. Kflo Ntj je poročil, ve v«ik-■ !o, kdor je l>il tega veseFja deležen, tisti pa. ki ne ve, kdo >•• je! poročil, zakaj ni prišel poyrb-dat.'j Vein, da bi Itil zadovoljen in ve>el' Kakor sem bil jaz ker je bilo vs«*-iii dosti. Kakor sem slišal, borno j imeli v bližnji bodočnosti zopet eno poroko. (V bo ne vem, mi-stim. da bo treba zr»i>et pogb»<lati. ";a se prepričam na lastne oči.
Tukajšnja slovenska in hrvatska društva b<wlo prirtvlila ^kupno \e<eiieo \- prid rus.kim sin>-am. Vejeliea ^e brt vršila v soboti« dne 11. februarja v "Lion dvorani na Meadow lands. Kt-r ' je \sio]inina le .">(»<-, upam. da pridete vsi «,d blizu in daleč, da se zopet enkrat razveselimo sknjKij in pozabimo na tiste slabe čase. Za -_»odbo in druge, potrebne stvari bo skrbel za to i/.voljeni i^lbor. Xa vedelo "-videnje 11. februarja!
Andrej (iruden
Barberton, Ohio.
V iiiiii naselbini se naš narod prav pridno iriblje na	s'tran:.
I'red par tedni je naša na.-elbina dobila . slovenskega duhovnika lie v. Ktefaniča.
\aš Slov. Dramatični Klub bo v soboto	februarja priredil
nad vse zanimivo i«ri*o "Moč uni-
forme". Kdor rojakov se hoče na-smejaii in razv»-driti. naj ne za-iumli te j>rilike in naj pritle k []»red-stavi, /.a kar mu ue bo ž_:J. i Pripeljite - -v4'lio) t ii« Li .svoje otr>-Il:e. da tudi naši malčki vidijo, tla [nekaj premore naš narod, L/. kat» i ce<_ra .-i) i/šli in o katerem Jako n'-'slišijo nič dobrega od ameriške jjavuosii. .faz misljin, <l;i naši ojro-■ i Vse preinalo gi'etlo iiieil nas oil i rasle; ko bi šli, bi imeli malo ve> iie:pekta do svojega naixnla, mail ere in očeta
j Policijski načelnik našega me j sta je podal svojo resigiuucijo. ■ Vzrok temu je, kakor se govori, ;tat ženskih -p »dnjih kril.Tat k!*a-».ie j»o naš *m mestu že pet let in je že kradel v r>4 h i šali, ne da bi '.ra mojrli prijeti. So <_ja že lovili j iil streljali, pa jim je še vselej jubežaL
j ' -laz s-mi se že naveličal b"oi : mest ni pes", se je izrazil uače i ii i k. "'Kamorkoli sireni , ]>o\ - • • I me k»lo sprašuje, če smo ^ra '/.<■ 'prijeli. Povem vam. da mož. kat»-I ri b».prijel tega tatu, b:> nv»g"-! !»iti zelo prebrisan človek", je <1<> stavil načelnik.
I Je res rudno, da tat ne ukrade |nič drngeira kot ženska krila, če jima priliko za to.
A okoliš.
1\'aš dni^i «lop is homo priobčili v priiio lujem glasilu, ker /.a-tra li jedil": inili računov nam ga
jni bilo um uoee priol»čiti. l"er<l.) |-'---
OGLAS.
! Podpisani naznanja m. d» nisem \ eč plačilih zu mojo ženo Anno jStarieh. ako bi slučajno zahteva j -a na moje i me kake stvari, t.foseph Starieh. 1 ^."ii; \V. 22. S• . j( 'hieairo, lil.	10.11.13—2»
NAZNANILO.
j R^>jakom v Conemaugh, Pa., in okolici naznanjamo, da jih bo ob iskal naš potnik
Mr JOŽE ČERNE Iter ga vsem toplo priporočamo Uprava Glasa Naroda.
Znižanje cene za 40°|o.
wpjjffltf —Najnovejša 14K. čisto zlata— B ZAPESTNA UEA
yg.-'gj1. -m žene in dekleta, na 15 ruby fino kolesje, do-
bite danes ,a $29.50 IVAN PAJK,
24 MAIN STREET	CONEMAUGH. PA.
,Zrno do zrna - pogača.
Kamen do kamna - palača!
Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte se s tem pravočasno za Vašo starost,
Na vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na "special interest account'(posebni obrestni račun). Vloge so zasigurane z najboljšimi fcondl Državno nadzorstvo!
82 Čortluult Street,	FRM*K SAKSER STATE BANK
New York, N. Y.	glavno zastopstvo Jadranske Banke
Zakaj si nihče ne upa aretirati princezinje Elizabete.
Vnukinja bivšega avstrijskega cesarja Franc Jožefa je pognala z b*čem sodnijske uradnike, ki so prišli, da ji odvzamejo otroke in ra-zentega ima tudi čedno navado streljati na ljudi, ki se drznejo zasledovati jo.
Nobena stvar n; bolj značilna za izpremcnjene lazmere v evropskih kraljevskih družinah, k*--t je divje in brezobzirno obnašanje princesi nje Windisehgraetz. ki je bila preje nndvojvodinja Elizabeta, hčerka Rudolfa i ti vnukinja cesarja Franci Jožefa.
Prineesinja se postavlja ravno se<laj po robu poveljem avstrijskih sodifie ir. sieer s pomočjo revolucionarjev. ki so začasno stopili na stran članov prejšnje avstrijske tesarske rodbine radi slikovitega in Lir^zobzirneg aodpota prineeslnje proti postavnim oblastim.
V drugih časih bi ve prineesinja tudi uprla sodiščem, a na bolj dostojanstven način ter s pomočjo drugih zaveznikov. |
Pred kratkim je vložil princ. njen mož. tožbo'za ločitev od svoje /t ne, bivše prineesitije. česar bi se gotovo ne drznil storiti v prej-,"*ijih časih. Princ sam ni na postimo dobrem glasu in tudi ne poseb-ro moralnejra značaj*: a ravno s^daj izgleda še pošten v primeri 8 svojo trdovratno ženo.
Princ in princa inja sta živela prav do konca vojne v bližini tfkega avstr'jskegi* vojnega pristaniiea v Jadranskem morju. —-Prineesinja j« bila zelo priljubljena med mornariškimi častniki, ka-t»re je mnogokrat zabavala v svoji vlii V tožbi za ločitev je navedel princ več kot dvajset mornarjev, ki naj bi pričali o r.feri njegove /.ne z mornariškimi »fieirii. Na prošnjo princa se je vršila obravnava tajno. Večina informacij, i ilea joči h se te zadeve, je prišla od ,ii incesinje *anie. a njeni sovražniki pravijo, da bi dale povesti, katere s.( pripovedovali mornarji, povod še za ve" je število ločitev. V .-odi.š< u in izven sod?>ča je princ* sinja odločno zanikala vsako trditev princa.
_ Ta človek jr. ur sramen la/njivec, — je rekla skupini poročevalcev. — Treba bi hilo bičati ga Ur potopiti v ribniku.
Princ, ki se je bal, da bo mogoče izvedla s vojo nakano, je zbežal s poznriščii. Sodišče je ugodilo njegovi prošnji ter mu poverilo varstvo štirih otrok para. — princa Franc Jožefa, starega IG let, — princa Ernesta in Rudolfa in prineesinja Štefanijo, staro dvanajst let.
Prineesinja je bila dobro pripravljena za to odločitev sodišča, i maknila se j»> s svojimi štirimi onoci na majhen grad, katerega Ima v bližini Dunajskega novega mesta, nekoč svetočega industrijskega kraja v bližini Dunaja. To meslo se nahaja v rokah komuni-Mov, ki s«' ne brigade za bolj zmerno republikansko vlado na Dunaju.
Ko je prišel t Dunaja sodnijski uradnik, <la predloži prineesi-i ji odločitev sodišču >r odvede otroke, ga j- sprejela pri glavnih vratih svojega gradu ter mu rekla, naj se izgubi.
Prineesinja je visoka. 1« pa in močna ženska ki se rada peča z vsakovrstnimi športi na prostem Ponavadi nosi seboj pasji bič, ka-icreua da okusiti \sakemu. ki si »lrzne nasprotovati njenim željam iti poveljem.
__ Vrnite se k onim lopovom, ki so vas poslali, da ukradete materi otroke, j" vzkliknila prineesinja. — Povejte jim tudi, da bom /bičala vsakega, ki bi si drznil priti sem.
Uradnik je odšil, ne da bi izvršil dano mu povelje. Par dm pox ne j,» je dunajsko sodišee tip zahtevo princa in njegovih odvetnikov poslalo štiri sodni jske uradnike, da izvedejo povelje ter vzamejo mil ter i otroke.	i .
M. I tem Čason pa so čnli politični voditelji in prebival« Dura jskc_r:i Novega mes'a o celi zadevi ter dali izraza svojim simpatični do princezinje, kajti bili so na strani vsakega, ki je bil proti vladi na Dunaju. Kr so imeli le malo drugega dela, so ti domoljubi slvorili komite j ki naj bi ponu-ga! prineesinji v njenem boju proti.
dunajskim oblastim.
Prišli s,, odposlani štirje dunajski uradniki ter potikali na glav-M vrata gradu. Izjavili so da. bodo Mlrli v grad, če jih ne bodo prostovoljno pustili noter Tedaj pa so se vrata odprla in ven je prihitela prineesinja. s pasjim bičem v roki.
_ Proč, vi vlomilci! — i<- zakričala ter udarila z bičem urad-« nika ki je stal najbli/ie. — V note se k svojim gospodarjem, ki nimajo nobenega rešP kta do ženske časti in pravic matere ter jmu
povejte, kaj sem sfmla.	. .
To ie bit signal za krajevni komitej revolucionarjev, ki so ca-1-j.i: izven gradu v zesedi. Planili so po uradnikih ter jih potisnili od
:~iatU!l Najeti lopovi! Odvajale« otrok! — so se glasil' najmitejši :„-izi katerih so se posluževali pri tem. Odvedli so uradnike nazaj r i železniško listajo, nh obmeta\a!i medtem s smrdljivimi jajci m drugimi stvarmi. k'i ko postale nezažiutne, kljub veliki draginji in
r>o manjkanju
S tem se je končala zadeva, in sicer za enkrat s popolno zmago prineesinje. Dunajsko sodišče ni- j ma na razpolago toliko sile. da < bi moglo kljubovati prebivalstvu j Dunajskega Novega mesia.
Treba je navesti par stvari, da \ -e pojasni", kako važna oseba je I da nekoč ta prineesinja. Bila je edino dete i.vsi rijskegn prestolonaslednika Rudolfa, ki je na tako tragičen in misterijozen način j končal svoje življenje v Mever-lingu. ("e bi ne bilo gotove po-slave, ki je izključevala ženske od prestola v Avstdiji, bi postala I.l'zabeta cesarica.
Pita je r&jbolj priljubljena nnukinja Ktarcga cesarja Franca Jožefa, in nobene stvari ni bilo na svetu, katero bi ji mogel zanikati. Itazentega pa jc bila tudi v ozk^m sorodslvu z r.adaljnim kraljem. kajti * materne strani je l lta nnukinja st-aresra belgijskega Jiratja Leopolda. Številni opazovalci pravijo, da jc podedovala po njem svoj arogantni značaj.
Ko je bila živahna deklica v starosti osemnajstih let. se je na smrt zaljubi'.a v mladega princa Otona iz družine Wlndischgraetz. Hit je to eder: najlepših In najdrznejših članov ponosne avstrijske aristokracije. Pripadal Je starodavni družini, iti je uJHvala pred-pravice vladarskih his. a dejanski ni bilo nobene lesidene enakosti med tako knežjo družino in mogočno csarsko hišo Habsbur-žanov kot je obstojala pred izbruhom vojne.
Mlada nadvojvod »nja se je za-- ljubila	kt>-gn Je prvi-
krat videla na nekem dvornem j plesu; Obstajala je navada, da je morala ena izmed cesarskih prin-jcesinj prva vprašati kakega navzočega moškega za ples in tako | povabilo j? 1 ilo dovoljeno !e en-krrt. Na d vojvodi nja Elizabeta raj bi prva naprosila princa "\Vin-nisehgraetza za ples. a Ttejansk« •/a je trikrat naprosila, naj pleše ž njo, kar je bilo proti pravilu.
Princ je bil v onem času zaročen, in njegova zaročenka, neka ndada grofica, je bi*a navzoča nn dotičnem plesu. Ko je videla, — kaj se je ugodilo, je odšla hitro domov, a to ni niti mato vznemirjalo nadvojvodinje Elizabete. — Kmalu potem se je razdrla zaroka med princem in dotičijo grofico.
Princ ni bil zabit ter je kmalu izprevidet, da se je cesarjeva u-l'ukinja zaljubita vanj in da je zanj najbolj pametno, vsaj na<-videz vrača ljubezen. Nadvojvo-dinja Elizabeta je sta k svojemu staremu očetu ter mu rekla, da se t hoče takoj poročiti s princem — Windisehgraetzom.
Cesar ie protestiral, kajti hote"*
•	j:\ da bi se njegova čedna unuki-' nja poročila s kakj«n prestolona-■ sbdnikom ter postala v dogled-
r.em času kraljica, a ona je vztra-
•	jale pri svoji zahtevi in stari ee-*-ar ji ni mogel odbi*i nobene pro-
i šjije Ko sta se končno poročila, ie dal Elizabeti več palač, velikan ski letni dohodek, več obširnih posestev ter nakita, ki je predstavljal vrednost en milijon do-
•	larj^F. Dvignil je princa na sta-
liš« e, katero je zavzemal liačel-r.ik ali glavar njegove d nižine, i k«jti to je bilo največ, kar je m o-! ■iel storiti zanj.
Princ in piincesinja sta "bila vn- . elitni osebnosti na vseh zabavah
v	avstrijskih aristokratskih kro- | gjh v časih pred vojno. Angleški , kralj Edvard je vedno rad sprejemal povabila obeli ter se dobro t zabaval v i jih družbi.	'j
Med stvarmi, katere je podaril cesar novo po ločencem a. se je na- ' ha jat tudi grad v Prag:, staro- j davnem češkem prestolnem mestu ^ ki slovi tudi lv»t veselo mesto, v nič manjši meri kot Dunaj sam.
Kmalu po rojstvu drugega ot-i roka je pričel princ posvečati svo jo pozornost neki Mariji Ziegler, " plesalki in pevki, o kateri se gla- ' .si. da je bila zelo lepa ln mična.
Princesin/a je kmalu izvedela, kaj se vrši. Piav posebno pa jo je rrzkačilo, da je pripeljal njen ^ mož svojo očarljivo ljubico v pro-j* storno kne;.jo palačo, dočim je | bila ona ods< t na. V sln?aj utake- . ga temperamenta, kot je bil Ta- 1 sten princesinji, je jasno na pr- '
vi	jwjrled. da bo sledila akcija j
razkritju.	i;
i1
Objavila jc, da namerava oditi! na Duna j, na obisk k esearju ter i dejanski odpotovala po številnih j pripravah. Ko je prišla noč, se je1 na skrivnem vrnila v palačo ske- • zi zadnja vrata ter odšfa. neopa-j žena, v svoje lastne sone.
Prisluškovala je. dokler ni en-j 11 veselih glasov v sobah svojega ' moža. "Nato je prijela za revolver j ter planila povsem riepričakova- j no v sobe p.-inca. Neki sTari la^ kaj princa jo je skušal ustaviti, j a ona ga je ustrelila na mestu. !
Y naslednjem trenutku je v dr- j la v nadaljno sobo ter našla tam l "princa in plesalko. Dvojica je že j uganila vzrok kravata, ki je na- , stal zunaj. Ko je vdrla princesi- j nja v sobo, je bila pevka v zelo i pomanjkljivi rljlcki, že pri oknu. skozi katero je hotela pobegniti, j
Soglasno s poročili ob onem j času, je prineesinja ustrelila tu- \ di pevko in nadaljna poročila so! celo javljala, da je obstrelila tu-j di svojega moža. a Izza poloma i avstrijske < esarske ht5e se je iz-' vedelo za stvarna dejstva cele te | xadeve.
Prineesinja je namerila revolver na Marijo Ziegler. ko je slednja ravno plezala skozi okno ter ustrelila, a zadpla je plesalko le v roko. Hotela je drugič ustreliti, 1 ko jo je prijel princ za roko terJ ' ji iztrga! revolver.
Mala M aria Ziegler je prišla /Iva na cesto in novica o Streljanju se je hitro razširila po celem mestu. Ko je pevka izginila, se je domnevalo, da jc tudi ona mrtv^. I 1 Kakorhitro se je sporočilo celo f.fero avstrijskemu cesarju, je • pozval princi k sebi ter mu povedal. kaj misli o njem. Stari monarh pa je bil v glavnem jezen radi sramote, katero je napravit i princ cesarski družini in njegov> umik in ji Elizabeti.
Cesar Franc Jožef sam ni bi! . nikak svetnik ter je dobro vedel, . kako morajo princi postopati s i i-evkami. Vsled tega ga, je jezilo, > da se je princ tako nerodno za-. baval s plesalko, da je prišla —
stvar v javnost. : Seveda ni storilo nikakili ko-. -akov. da se kaznuje princes'njo, . ker je ubila vernega služabnika . ter obstrelila igralko. V onem ča-- «u bi nikomur niti v sanjah ne . pifllo v glavo, da bi j»oklical na . odgovornost člana cesarske dru-. žine radi take bagatete kot je u-i mor človeka, ki je izpolnil dano i mu povelje.
Družina lakaja je dobila prl-■ »nemo odškodnino. Igralka je do-. bila poveljf, naj drži jezik za
t Par trenotkov pred' svojo smrtjo .ie umirajoči papež Benedikt XV. izrekel svojo politično oporoko, ki jo je naznačil v kratkih besedah: "Z bt*žjo pomočjo bo moj naslednik končal moje tlelo.", i Naloga, ki si jo je stavil papež Henedikt pri nastopu svojega pontifikata, je bila v tem, da doseže sporazum med Vatikanom in J Kvirinalom; v dosegi tega živ-! h njskega cilja ga je ovirala voj-J na, ker je imela itfiljanska vlada nujnejša opravila, tako da je tu-, t!i ob njegovi smrti ostala neiz-j polnjena njegova politična misija: pomirjen je med italjansko vlado in sv. stolieo.	^ j
ln nikdo ni bil bolj poklican, da izvede to nalogo, kot ravno papež Benedikt XV.
Papež Leon XIII. je umrl <po' !dolgi tradieijonalni borbi za "ma-Irrimonium saneti Petri", Hotel j«j LZVOjevati to borbo s popolno zmago Vatiliana in kapitulacijo Kvi-rinala ; dosledno je odklanjal vsa-: ke kompromisne predloge, pa naj i bi pi ihajali od katerekoli strani.
Ko mu je sledil slabotni in ne-I odločni Pij X.. je vzel za svoje j svetovalec staro gardo i/. Leono-| v i h dni. kardinale Rampollo, Va-jnutellija. Merry del Vala, neizprosne so\Tažnike Kvirinala in ! predstavnike Leonovega stalhšča.
'Drug za tlrugini so umirali ti ve-' - - ' . . . !
I liki diplomati in vatikanski do-j .
j stojanstveniki, m kmalu po iz-jbruhu vojne pni je sledil tudi I Pij X.
} Prišel je papež Benedikt XV.. I potomec st are italjanske aristo-jkratske obitelji, vzgojen v starih {tradicijah plemiča in dvorjanika, 'a obenem v strogo nacijonalistič-l !nem italjans-kem dului. Mel*odaj-! j na je za njega sledeča karakteri-zaeija, katero je napisal visok | cerkveni dostojanstvenik: ••Bei>ie-| idikt XV. je bil prvi italjauski1 j papež, italjanski papež najmoder-' fnejših vidikov. On je vedno ljubili | Italijo, to lahko trdim, ker sem j videl njegovo duševno trpljenje j po kobariški nesreči. Tudi takrat, i , j ko je moral kot poglavar rimske ;cerkve izreči kako sodbo, ki ni ! bila v skladu z njegovim ita.ljan-skim prepričanjem, je prosil na , tihem Boga, da naj čuva Italijo."
Papež takih nazorov je bil po-| klican, da izvede pomirjen je med . J rtal jansko kraljevino in rimsko cerkvijo.
L Kot rečeno, ga je v tem delu ovirala vojna; a tudi kratki po-{ vojni čas še ni bil zrel za defini-, tivno akcijo, da m so se vedno in I to ravno po zaslugi papeža Bene-* /dikta kazale vse tesnejše in intim-, nejše zveze med italjansko vlado . in rimsko kurijo.
Kavno mi Jugoslovani smo naj-. bolj občutili posledice teh novih j stikov: odstranitev dr. Karlina iz
>	Trsta, deportaeija dr. ,Mahniča i/
r zobmi, obenem pa je tudi izvedela, da je pod policijskim nadzor-š stvom. Kakorhitro je okrevala, je , zopet nastopila, kakor da.se n!
-	uič zgodilo.
Objavljeno je bilo oficijelno zanikanje eele afere in istočasno
-	se je glasilo, da se bo kazenski za-, sledovalo vse. ki bi širili take — i ' izmišljotine".
Po tej tragediji sta se princ in » prineesinja navidez sprijaznila in i imela sta še dva otroka. Kljub . temu pa sta sovražila drug druge-. ga. čeprav sta živela pod isto
>	streho.	•
Polom avstrijske \ladarske hi-
-	5e pa je dal princu priliko, da se
-	joči od hude babniee. koje jarem J je toliko časa potrpežljivo nosil.
i
Krka. odcepitev Reke od sen j ske J biskupije in imenovanje zuanegal D'Aununzianea za reškega škofa.J in v zadnjem času še odstranitev, tržaškega škofa Bartolomasija,' , vsi ti pojavi so glasno govoreči' argumenti, kam vodi 'pomirjenje' meti Vatikanom in Kviriualoan in' kaj imamo mi Jugoslovani ]>iiča-'kf.vati od te sprave.
Papež Benetlikt XV. je zapustil'
'svojo politično oporoko, ki jo boj njegov naslednik gotovo privedel ,do uresničenja.	i
j Papeškega kandidata, ki bi zastopal nazore Leona XIIL in ki bi; vod«! politiko kot so jo vodili I jKampolla in Merry del Vali, da-j nos med mnogobrojnimi kardinali J ne bo več najti. Prišel bo mož iz'
i	šole Benedikta XV., ki bo izvajal J njegovo politično oporoko. Ko bo: ta izvršena, ko se doseže pomir-j jenje nuni italjansko vlado in rim-.>k<> cerkvijo, bomo imeli v Rimu J dva sovražnika: enega v Kvirina-i lu, drugega v Vatikanu.	j
j (Zgoraj navedeni članek je pri-j , občil ljubljanski dnevnik "Jutro'" ob priliki smrti papeža Be-j
>	nedikta XV. Ker je Članek zelo j . zanimiv za nas Jugoslovane, smo| . ga ponatisnili.)	j
i ~~ ~~ , !
KONEC ŽELEZNIČARSKE i -j	STAVKE
London, Anglija. 9. februarja.' Danes zvečer je bila končana že-1 lezničarska stavka na Ii-skem. Že-1 lezničarji so se \TniIi na delo. Po-, drobnosti dogovora še niso objavljene.
y
! ŽRTVE KAPITALIZMA V DRŽAVI PENNYLVANIJI.
: --
; I Philadelphia, Pa., 9. februarja, 'l Ravnokar je bila izdana statisti-j,ka. iz katere je razvidno, da s^ je f 1 ponesrečilo leta 1921 v premogov-, t.'kili te dežele 905 eseb. j Vse te osebe so bile smrtno po-^ nesrečene.
ii
i KITAJSKI KULIJI SO ZA-M ŠTRAJKALI V HANKOVU.
j j Peking, Kitajska. 9. februarja, i Pred kratkim sa zaštrajkali ku-}{liji v Ilankovu ter osnovali unijo J pod imenom Rickhaw Kulis Asso-j eiation. Ta unija je prva svoje
vrste v tem mestu. x Strajk traja že sedem dni.
Predsednik Harding bo predlo-} žil kongresu predlogo za znižanje I budžeta vojske in mornarice.
Italijansko časopisje proti z j	Franciji
j Z ozirom na nepopustljivo fran [ cosko stališče v vprašanju pod-
-	j morskih čolnov se deli rimsko 5a--; sopisje na dva tabora. En del sto-
na strani Francije in molči, —* i (drugi del pa piše popoinoma od-I krito, brez ozira na desno in le-
>	v«. "Epocn" naprimer zahteva.
>	da se z ozirom na to. ker želi — -; Fmncija, da dobi hegemonijo na -! Sredozemskem morju, stvori kon-
j veneija med Španijo. Grško in 11 Italijo, katero bi brez dvoma pod-l pirala tudi Anglija. "Stampa" ) !p«-ziva italijansko vlado, naj opu-
-	sti dosedanjo miroljubno politi-
>	ko in naj z vso silo nastopi proti Franciji. Italija ne sme pod jio-
-	benim pogojem pristati na to, da » bi bila v Sredozemskem morju i potisnjena na stopnjo pomorske . sile podrejenega pomena.
Nek časopis je priol>čil sledečo vest:
Boulogne-sur-Mer, 22. januarja. Ko je hotela ladja ribiča Javela i pristati, jo je valovje gnalo proti * zapadu, kjer se je razbila ob pomolu. Štirje možje in en deček so j1 utonili. Ker vihar še ni pojenjal, se je bali novih nezgod.
Kdo je ta ribič Javel ? Morda\ brat onega, ki ima samo eno roko.'1 Če je res oni. n?. kojega mislim. I je bil pred osemnajstimi leti priča neke druge ^aloigre- ki se je ravno tako straši o in priprosto končala, kakor vsi dogodki na morju.
Starejši Javel je bil tedaj lastnik male ladjice.
Ž njo je križaril po morju in It vil.
Ko je zapihljal hladen veter in se je^ valovje pomirilo, so začeli ii ibariti. Mreža je bila v vsej svoji j '! dolžini pritrjena na dolg železe if L'drog, ki je segal ob strani ladje r J skoraj od rilca do krmila. Drog 'ije bil na obeh koncih privezan naj -Idebelo vrv, ki je bila navita na' t'debel valjar. Če so hoteli loviti, - so odvili valjar in spustili mrežo-i v morje.	!
Javel je imel na krovu svojega' mlajšega brala, štiri može in 1 j dečka.	j
> Iz ponižnega vetra je postal vi-1 har in prisilil ribiče, da so si iska-jli zavetja. Dospeli so do angleške obali, toda zaradi nemirnega morij ja niso mogli pristati. Obrnili so il in se približali francoski obali -j K() se je čez par ur vihar ponii-iji'il, je zapovedal Javel vreči r.' mrežo.
lj Železni drog z mrežo so vrgli o I čez krov in začeli odvijati težki -jvaljar. Močan val je nagnil ladjo, mlajši Javel se je zazibal in pri Stem nehote vtaknil roko med moč-
I!no konopno vrv in valjar.
Z obupnim naporom se je hotel
I	oprostiti vrvi, toda vrv ni odje-njala.
J Zakričal je. Vsi so prihiteli in j poskušali oprostiti zdrobljeno ro-
II	ko. Vse zastonj.
j "Prerezati bo treba"', reče eden mornarjev in potegne iz žepa !oster nož. Vrv prerekati se pravi (izgubiti za vedno mrežo, .vredno
ilo frankov.
Starejši Javel pa ves prestrašen zakliče: "Ne, ne reži. poea-Ikiij, da obrnemo!" j Tekel je h krmilu, toda ladja 'se je pomaknila, komaj za par čevljev nazaj.
Mladi Javel je bil pokleknil, stisnil zobe in izbulile so se mu oči. Ničesar ni rekel.
Njegov brat je še enkrat zal;li-eal : "Nikar prerezati, nikar, bom vrgel sidro!*'
Sidro je padlo, vrv se je nekoliko odvila in Javel je oprostil .zdrobljeno roko.
| Ko s:> mu slekli krvavo obleko, 'so zapazili nekaj strašnega: zme-\čkan kos mesa, iz katerega je lila
!kri
j Pogledal je na roko in zamrm-r-il: "Izgubljena je!*'
Na tleh je bila mahoma cela luža krvi. — "Poglej, vsa ti bo odtekla. Žilo bo treba p od vezati." J Vzeli so rjavo debelo vrvico in [podvezali z vso silo roko ravno jnad ramo. Kri se je polagoma popolnoma ustavila.
Ko je Javel vstal, mu je roka
0	h visel a ob strani. Vzdignil jo je z drugo roko in jo stresel. Vse je bik* razmesarjeno, vse kosti zdrobljene. Ogledoval jo je z motnim, žalostnim pogledom. Tovariši so mu nasvet oval i rano neprestano izmivati, da se prepreči pri-isad. Postavili so pred njega go-llido, iz katere je zajemal s kozarcem vodo in polival po rani.
"Kaj bi ne bilo bolje, če bi šel leč ? *T ga vpraša, brat. Sel je v spodnje prostore, pa se je po preteku ene ure vrnil, ker mu je bilo dolgčas.
Lov je bil nepričakovano dober. Velike ribe z belimi trebuhi so legale poleg njega in se tresle v smrtnem boju.
' Ko so se hoteli vrniti nazaj v
1	Boulogne, je izbruhnil iznova vi-jhar, ki ni odjenjal do jutra. V zgodnji jutranji uri so začeli ja-
Idrati proti francoski obali.
Proti večeru je poklical mlajši Javel k sebi tovariše in jim pokazal črne maroge na ranjeni roki. ki ni bila več njegova.
Vsak je povedi svoje mnenje. "Črni prisad je", reče prvi. "Morske vode vlij na rano", svetuje drugi.
L>a. da, morske vode. '
Prinesli so morske vode.
Javel je smrtno prebledel, zaškripal z zobmi, a ni zinil besedice.
"Daj mi nož!" reče naposled | bratu.
j Brat mu ga je dal. i "Vzdigni mi roko in mi jo rav-|no drži.!*'
» Brat je ugodil prošnji.
I Brat je ugodil prošaiji.
Nato je začel režat i z ostro ua-„ brušenim nožem počasi in premišljeno kitu in kuialu je imel me-t .sto roke samo kratek št reel j, katerega je takoj pomočil z vodo.
"To se je moralo zgoditi, drugače bi bi! sam izgubljen." ^ Drugi dan je pobral .lavel s tal svojo odrezano roko in jo začel ^ natančno opazovati. Na vsak na-- čin bi bil nastopil prisad. Tudi j i drugi mornarji so se približali, o-! gledovali in duhali roko ter si jo •podajali drug drugemu. rt "Vrzi jo v morje, pa bo!" se * {'-glasi starejši Javel. j Mlajši se je razjezil. "Ne, tega ne bom storil. To je moje, saj je \ M>ila moja roka." j Vzel ju ie in položi-1 na koleno. L! V glavo mu je šinila dobra mi-^ sel. Kibe se v soli ohranijo sveže in če se ribe. se bo tudi roka. I Položil jo je prav na dno sod- J . čka, po.solil, drugi pa so naložili M ribe nanjo.	fl
Ranjeni si je polival rano z vodo " ( ter hodil po krovu sertitertja. j Tretji dan so prlspeH v pristal j it išče.	'J
.j Zdravnik je preiskal rajio ter I 'izjavil, da je v dobrem stanju. Ob- 1 . vezal mu jo je ter mu velel, naj J . gre k počitku. A on ga ni ubogal I ter se vrnil-nazaj na ladjo, odprl i .' >odček, stresel ribe iz njega, za-\ il roko v belo obrisaeo in odšel proti domu.
Njegova žena in otroci so z zanimanjem otipavali ta kos mesa lin poklicali mizarja, ki je moral 'napraviti malo krsto, j Naslednji dan je šlo vse moštvo ■ ribiške ladje za pogrebom.
Brata, oblečena v črno obleko,
sta stopala tik za krsto, katero je fl -i , ., . nosil cerkovnik v naročju.
(! Mlajši Javel ni šel <xl onega
časa več na morje. V pristanišču
Me dobil malo službico in ko je
»pripovedoval ljudem svojo zgrnl-
|bo, je vedno pristavil: "Če bi do-
Jvolil takrat brat odrezati mrežo,
,'»! imel še danes roko. Toda. kaj
jse hoče: skopuh je skopuh!"
;[ - .
Jugoslavia irredenta.
i -
Smrtna kosa.
. Na Proseku je preminul tam-ikajšuji mestni učitelj Lojze Bull-a vet-, načelnik tamkajšnjega So-',! ola in pre<l?sednik pevskega dru-^ itva "Ilajdrih", v starosti 34 let.
V Gorenji vasi pri Kanalu je 'jrnrl Josip Logar, finančni nad-ikoniLsar v Trstu, star 52 let. I V Trstu je umrla gdč. Slaviea jflodina v starosti 27 let. Pokoj-, rica je hčerka znanega narodne-!ga boritelja Stanka God»s»e.
i
Goriški deželni odbor.
Kakor poročajo iz Gorice, je j iraljans:ka vlada v Gorici zop<4 , vzpostavila deželni odbor, v kate-, rega je b:lo imenovanih 5 Sloven-I eev ir» 5 Italjanov. Predsednik je . »taljan. in sicer dr. Pettarin. Od Slovencev so bili imenovani: dr. Anton Gregorčič, dr. Engelbert .Besednjak. nadučitelj Ignacij Križman. dr. Henrik Turna ter , Tre ven iz Idrije. Namestnika sta (med drugimi trgovec Anton Mi-j kitž od Sv. Lucije in župnik Kari , Oblak z Gorjanskega.
:i
J Smrtna nesreča s plinom.
| V ulici della Guardia v Trstu . se je ponoči v hiši št. 36 pripetila -'smrtna nesreča. V stanovanju ^ rodbine Colautti je bita poškodo-[vana cev za plin ter je vsled tega 7 plin začel uhajati. Ker nasleduje-.'ga dne iz stanovanja ni bila ni-' kogar na spregled, so so**edje si-_ loma odprli vrata. Hčerki Alda • in Georgina sta ležali v sobi mr-[ t vi. mati in hčerka Silvana pa sta . se borili s smrtjo. Upati je, da ti _'dve ostaneta pri življenju.
Zopet nova tvomica.
, Tvornico makovega olja osnuje *v Kavadaru Milan Veljkovič.
Na morju.
izpisal Guy de Manpassant j
Benediktova politična oporoka in Jugoslavija.
POKOJNI PAPEŽ BENEDIKT NA MRTVAŠKEM ODRU.
GLAS NARODA, 10. FEBR. 1922 _
gfc&S^AROPA.-10. FEBB. 1922
v
Zhra smrt
B£8NiČ£3i DOŽIVLJAJ.
A
Poroča A. Hyatt Verrill.
vsemi doživljaji in izkušnjami, katerih sem bil deležen tekom tridesetih let. katera sem jvreživel v malo znanih delih tro-piČne Amerike, je en doživljaj, ki jo napravil name najbolj trajen litis in ki se mi še \edno vrača v sanjah. Zgodilo se je 1o v času. ko sem bil še novinec v tem poslu in tekma enega mojih prvih potovanj v džungle Jnfcne Ame-i ike.
Kot vsi 'Menderfee* " ali mehko kožneži sem šie tudi jaz malo brigal za nevarnosti pragozda in oborožen /. boljšim ]>oznavnnjem na-lavoslovja .— vsaj tako sem domneval. —- sem ne oziral na ^"»vesti domačinov in Indijancev kot na proizvodi prebivali ne domišljije ali eelo direktne laži.
Razventeg;. pa sem imel skrajno zaupanje v svoj«* lastne zmožnosti ter b'd prepričan, da lahko skrbim za samega. sobe v vseh okoliščinah. kajti kot številni drugi nisem imel dosti pameti, da bi me bilo strah.
Med drugimi stvarmi sem tudi čul čudovite povesti o takozva-nih "arinadnCL mravljah**, ki kn-raka jo, sogliasno z onimi, ki so j mi pri pove.? ova 1 i te povest i. pre-I ko dežel v velikanskih množinah SNt«'r požro v.-Ji-.ko živo stvar, vsak liortijmanj&i drobec živalske snovi, sani jim pridi pri rem na pot. Šo-sf tlnsno r domačini sin neon j in £rvoda edini stvari, ki moreta usta-' viti neodoljivi naval t*r požreš-i:ili trum 'ii navajaii so slučaje, ko so bili konji, goveja živina in eelo ljudje uničeni ter požrli pri živem telesu. pr«'»lno so mogli pobegniti i< fcrojra milijard in milliard mravelj, ki so.jih obkolile brez Kvarila.
Domačini so mi povedali nadalje. d« je najti te mravlje vedno v manjših množinah in pogosto so rni jih tudi pokazali — ozke ko-I .ne velikih, i javkasto-frnih mravelj, ki s<» -e pomikale -k«>ri gozd v rednih kolonah, a rekli so. da se ob potftV'h «'-asih in iz nekega nepoznanega razloga, naenkrat pojavijo t-« inravlj* v armadah, ki to »iroke po več slo čevljev ali i elo eno miljo in ki se stezajo preko dežel - na velike razdalje. Kazventegn so trdili domačini, da imajo te mravlje naravnost človeško paiu«*t ali inteligenco, kajti kadar se nahajajo na pohodu, odpošljejo naprej pnzvedovalne oddelke. Poletr te*a imajo dobro izurjen inžinirski zbor 1er tudi sanitetni 7.hor. 4'e bi mogel človek vr jeti tem ljudem, odpravljajo inžinirski inldelki mravelj ovire, ki se stavi ja jo na pot, stvarjajo žive mostove., preko katerih se Izmikajo kcfoue ter iščejo najlažjo pot, kateri naj sledi armada. Poizvedovalni oddelki pa prinašajo poročila glede plena in živeža. Scnitetni zbor spravlja na stran ranjene ter jih leči ali pa hitro umori one. ki ko preveč močno ptrnkodovane. da bi preživele.
Konečno so mi povedali domačini, da ne bodo šle armadne mravlje nikdar preko vrvi viseče postelje iz vrvi (hammock) in da je človek, ki l-.ži v taki postelji pop< Inoma varen pred njih napadi. Raz ven te«; a pa preplavijo te nravlje pogosto koče domačinov, kjer nničijo vso mrčes in eelo pse in mačke, ne da hi d.imačiui vedeli, kaj se je zgodilo, dokler ne> vstanejo ter najdejo (•branili kosti svojih živali kot neme priče nočnega obiska mravelj,
Izprva sen. se norčeval iz teh povesti, kajt! stavljal sem jih v isti razred kot povesti o ljudeh, ki imajo L po dva pr*ta na rokah ter povesti o repatih hudičih. Ko pa sem pričel sata opazovati mravlje ter bil priča njih namvnAKt nejiojmljive inteligence, sem pričel nekoliko bolj vrjeti v povesti domačinov. Ko sem nekoč ustrelil fazana ter skušal polastiti »e ga, sem stopil nepričakovano v kolono mravelj, široko en jard. V trenutku sem bil pokrit z mravljami ter opikan na jtisbČ in tisoč mestih, prodno sem
mogel jnibegniti. Na ta način sem prišel konečno vendar do prepričanja da ne morejo biti tozadevne povesti preveč pretirane.
Ivi al o pa se mi je sanjalo, da bodo Še pred potekom enega leta iste mravlje rešile moje življenje in <bi bom očividec takega, dokaza njih strašne sile. da bodo stavljene v senco vse tozadevne povesti domačinov ..
V družbi nekega prijatelja ter dveh domačinov vodnikov sem prodrl globoko v notranjost nepoznanega distrikta. ki ltsži med (iuiano. "Brazilijo in Venezuelo, — deželo Mvogong Indijancev, ki so bili vedno sovražniki tujcem in ki uživajo sloves, da ne prizanesejo nikomur. Tz zasede streljajo ti divjaki zastrupljene psice iz dolgih cevi pa obkolijo svoje žrtve med spanjem, jih primejo ter obnesejo, nakar jih mtičujo ter požro, kot trdijo drugi Indijanci. pri knterih so na skrajno slabem glas/ti.
Skozi celo potovanje nismo zapazili dotedfi.- nobenega znamenja Mvogong Indijancev nli drugih sovražnih domačinov in maloštevilni Indijanci, s katerimi smo s<> sestali, so bili prijateljski in gostoljubni, a kljub temu smo obdržali eneg.*» svojih vodnikov vedno na straži preko noči.
Konečno. pozno nekega popoldne. smo dospeli do brega nekega
<	čari. ji v p ga jezera z majhnim polotokom nli rtom. ki je segal precej globoko v vodo jezera. Ta pol-
<	tok je imel obliko žlice in njegovi bregovi so pada'i ostro navzdol v jezero, doe itn se je na kopni strani dvigala nadaljna visoka skala. <►!» koje vznožju je izviral stud-miee. Le ozek odprt prostor je vodil iz gozda na ravno površino širokega dela te "žlice". T«« je bil naravnost idealen pro--tor za taborišče in na ."a dva vo<t itika sta hitro zgradila koče ter postavila vise«~e postelje tik poleg stud ene:;
(' ;>ra\ snui se čutili trika j varnim. -- kajt: kdo; je hotel priti do taborišča, je moral Iti preko ozkega odprtega prostora, ki je bil viden pogledu* — sem vendar ukazal enemu izin»*u vodnikov, po imeu rhico (mali). naj ostane na straži preko noči.
I' tega ali onega vzroka sem imel rejo vznemirljive sanje ter se prehudii sredi noči s čustvom bližajoče se nevarnosti. Instinktivno. ne d.i bi se premaknil, sem se ozrl proti gozdu in ko sem storil to, se tu i je zdelo, kot da se je kri v mojih žilah prenehala pretakati. V razdalji šestih korakov od mojega ležišča je stal nag Indijance. upirajoč se na neko drevo in s svojo dolgo cevjo namer-jeuo direktno na moja prsa. Za njim, kot sence, plazeče se ob vznožju skale, so se štiri nadaljni Indijanci, vsak oborožen s cevjo in -ulito, previdno in molče bližali mojim spečim tovarišem!
Imel sem občutek, kot da sem na smrt I oian od strahu. Premakniti se ali dati od sebe gla.% bi pomenjalo zame smrt na mestu in smrt bi bila gotova stvar tudi za ostale moje tovarišče, kajti pri najmanjšem alarmu bi divjaki planili po mojih tovariših, jih umorili s sulicami ali jih pa prijeli ter odvedli, da jih pozneje mučijo in konečno požro pri kaki kanibalski slnvnosti.
Moja puška je ležala tik poleg-mene, a -rsem si upal iztegniti roke ter jo prijeti, kajti najmanjša ::retnja, gibanje s trepalnica-ii i bi zapečatila mojo usodo ter ono mojih prijateljev, kajti tudi če bi ubil divjaka poleg sebe. bi bilo moje ž=vijenje izgubljeno in u .oda mojih tovariše-* zapečatena.
Vpraševal sem se, kje je Ohico, ki bi vendar moral biti na strain Nisem si npal popolnoma od pr« ti oči in medtem, ko sem se vpraševal, sem videl skozi trepalnice lavno za divjakom, ki je opazoval mene. truplo našega \odnika, leteče \*travi. O načinu njegove siurti so pričale tri drobne pšice, zapičene v njegov hrbet.
Ubogi dečko je bil »adet od zadaj, še predno je mogef le enklat zakrreau.
Vedno bližje in bližje, so se p'a-ziie temne človeške oblike in vsak trenutek sem pričakoval, da bo divjak, ki je bil najbližje meni. zapazil moje napol odprt« oči in c'a bora v i^tem trenutku občutil majliuo bolečino, ko bo njegova smrtonosna pšftca zadela moje meso.
Trcnulki so se mi zdeli kot ure in zdelo se mi je nadalje, da odmevajo udarci mojega srca skozi ročno tišino ter pretresajo moje ležišče. Nato pa sen pričel moliti. — moliti kot nisem še nikdar v svt.j,.ni življenju. — da bi se zgodilo nekaj, kak endež, ki bi rešil mene in moje tovariše. Ko sem molil, se je završlla neka čudna stvar.
Indijanec, ki je opazoval mene. se je naenkrat obrnil ter pogledal navzdol po svojih nogah. V naslednjem trenutku je zakričal od groze ter skočil nazaj.
Ob njegovem pritajenem kriku so se ostale štiri senee ustavile ter se obrnile da vidijo, kot sem videl tudi jaz. kako je moj nasprotnik kot blazno planil proti gozdu ter metal od sebe orožje, ko je hitel. Se predno je napravil dvajset korakov, se je lotila ]xi-uika tudi njegovih tovarišev in tudi oni so se obrnili ter pričeli bežati.
Komaj so pričeli bežati, ko se je njih tovariš ustavi! in v luninem svitu sem zapazil z grozo, da ;e bila njegova rdečkasta koža od. nog pa do pasu pokrita s premika'-"**- sf črno maso. Takoj sej n venci za vzrok terorja, ki se je lotil Indijancev. Zajeti in obkoljeni so bili oil a ruin dni h mravelj in njih siee pret rešuj o? I kriki so nam pripovedovali, kako strašna so morala biti njih trpljenja.
Moja dva tovariša, prebujena vsled šuma in kričanja sta pričela klicati ter se dvigati v svojih visečih iezisc'h. a jaz sem oba takoj nosvaril ter zakričal;
— Armadne mravlje. Ostanita v ležišen. čc hočeta o«tati živa!
Tedaj ni bilo več treba bati se divjakov, kajti čudež, za katerega s^m tirrisil se je v resnici zavr-šil in na 1 tro sem povedal svojl-rn:i presenečen ima tovarišema, kaj se je p.ipetilo.
Obupno, n zaman se je petori-ca Indijancev borila proti neštetim miljonom lačnih mravelj, kr so jih obdajale od vseh strani ter pokrivale tla pod nami z živo. valovito preprogo, ko so potiskale naprej kot mogočen hudournik, ki požre vse. kar se mu stavi na pot. Truplo ubogega Chica je že davno izginilo pod to valovito črno maso in kot začarani smo zrli ter videli, kako so se naši sovražniki polagoma pogrezali v vrve-<vc mase mravelj, stični kupcem i rez oblike.
Nad nami in pod nami je bilo na miljone mravelj in šum. ki so ga proizvajale njih kretnje, je bil siičen šumenju vetra v gozda. T* svojih visečih posteljah pa smo bili varni in vsi tresoči se in polni ernusa smo ležali ter opazovali strašni prizor, ki se nam je nudil. Skozi več minut je bilo opaziti na kupili mravelj, ki so zna-čili mesta, kjer so ležali nesrečni Indijanci, konvulzivna. kratka gi-h m ja. Nato pa jc postalo vse mirno. —
Uro za uro smo ležali z odprtimi očmi, dokler se ni pričelo daniti in v prvem svitu jutra smo \ideli zadnje oddelke velikanske armade mravelj, kako so se izgubljali v gozd.
Na kratko razdaljo od našega taborišča smo našli šest . kupov belih kosti in šest lobanj. To je bilo vse. k.vr je ostalo od petih divjakov in našega vodnika.
Zadnja slika Carusove vdove in njene hčerke Glorije.
Petrolej, petrolej!
Gustav Meyi ink.
Bilo je v petek opoldne, ko je doktor Kuitibald .lese^rhn strib-ninovo raztopnino v ptjtfok.
Na vrh vode je prišla mrtva riba. trebuh je imela obrnjen navzgor.
— Takole mrtev bi bil sedajle ?i. — si jc rekel desegrim in se pre-tegnil, ves vesel, dn je s sirupom zlil pro«" tudi vse samomorilske misli in nakane.
Trikrat v življenju je že zrl dr. Jesegrim na tak način smrti v oko in vsakokrat «ra je obdržala pri življenju neka nejasna sluT-i'ja. da ga je izbrala usoda za nekaj velikega, zato. da b<> izvršit njeno divj.\ strašno maščevanje
nad svetom.
Prvikrat ,i> hotel i a pravit i fcn-iee zato. ker -.<> mu ukradli njc-
jiovo iznajdbo, potem, "ez ve." let zop«4. ko s<. «_'a sp.,dili Iz službe. J
r ni dai i.ii« u tisi • njegove Iznajdbe. ampak ga je vedno preganjal in irr razkrinkava! in
s**daj — ker —--ker —
Kunibald Je>'k,_rrim je za ječ al.
Razpoloženje v Nemčiji.
Nemško časopisje opozarja na resno nevarnost, da zasede Fran cija nove rlele Nemčije, ee ta ne bi plačala reparacij. Jasno je, da si po velikih Briandovih uspehih niti ena država ne upa resno nasprotovati francoskim namenom, zato be morala Nemčija izpolniti natančno svoje obveznosti. To pomeni nov &uaek preti gospodarski konsolidaciji Evrope.
cel kup milijonov. Meskal je nekako narkotično sredstvo, ki u-spava in dr. .Jesegrim je znal preparirati meskal.
Več kvadratnih milj posestev (-krog Tampika je bilo njegovih in upati je biio, da bodo lirezšte-viii \ jwurolej-iki vrelci, na njego-\ 111 posestvih še |>ovečali njegovo pr« možen je. ki bi potem naraslo v neiztnernost.
Ampak to ni bilo tisto, po čemer je hrepenelo njegovo srce. —
Novo leto je prišlo v deželo.
—	Jutri bo prvi januar 1851 in leni kreoli l odo imeli zopet po-v-,mI. da boilo vse tri praznike žrli in plesali fandango. — si je mislil ilr. Jes.egrim, ko je irledal doli n svojega balkona na tiho morje.
—	In v Evropi tudi ne bo do--ti bolje. Sedajle izhajajo tam že ♦ L'- vniki. ki s«> še enkart bolj debeli kakor sieer in štirikrat bolj neumni. Prinašajo slike novega
fleia. ki je upodobljeno kot nag j fantek. no\ • koledarje z ženska-I mi in rog.ivi obilja v zraku in statistične jtoseiinnsti: da bo v to-J rek ob ina jsiih. minut in 16 ! kun d preteklo natančno devet in.iijard S4»kund. odkar se Je pre-jvrlil iznajditelj dvojnega knjlgo-
ja, tako velika-kakor eel Hudson-ski zaliv.
Vedel je to, zakaj vse to je iz-racuaL Dvanajst let. je računal.
Vse mesto Mehika je stalo po njegovem mnenju na kraju, kjer <?o se pod zemljo nahajale velikanske skalnate jame. ki so bile po večini napoinjene s petrolejem in so imele zvezo med senoj.
Njegova, življenska naloga je bila, prebiti vse stene, ki so ločile posamezne votline. Cela leta je, to delala cela vojska delavcev. . . In koliko denarja je to stalo!
Vsi milijoni, ki jili je bil zaslužil pri trgovini z beskalom, so šli.
In če bi bil pri tem enkrat sam-krr.t zadel na vir zemeljskega olja bi bilo šib vse k vragu. Vlada bi nu bila seveda takoj prepovedala še dalje kopati, ker itak ni videla rada. kar je počel.
Nocoj ponoči morajo pasti zadnje stene, one proti merju, tam na kosi in one. dalje proti severu.
rlksploziio bodo oskrbele avtomatične naprave.
T>r. -Tesegrim je vtaknil tistih par tisoč dolarskih bankoveev. kr si mu še ostali, k sebi jn se odpe-'jal na kolodvor. Oh štirih zjutraj :c šel vlak proti New Vorirn.
Kaj naj bi še počel v Mehiki*
k«> se j«* spomnil sv«. ;.* divje boli.
Vse je šlo k vragu, vse. kar je imel v živHeiijn. vse. k.^r mit jej bilo na svetu ljub« in dra&o. In! s^mo slepo, bornirano sovraštvo j lolpe. Ivi sc na podbigi nekih re-; ko\ in priii.-ipov upira vsemu. kar bil«t y»or«>j< n<> v šabi«»nl. samo tisto sovraštvo je bilo krivo vse. !ra.
\*se mogoče si je izmislil in — predlagal, vsega niogoče«_ra se jc p«alst«»pil.
Komaj |>a s« je česa lotil, je moral ž«* nehati: pred njim je stal kitajski zid : tolpa teh ljubih ljudi s širokimi čeli in pa besedica ' 'toda "*.
— Bič božji, — da, tako se i-mennje odrešenj«*. li«ig v nebesih, vsemogočni, daj. tla bi mogel podirati, rušiti, daj da hi bil Atila, -- je vzplamtela jeza m besnost
v Jesegrimovem srcu.
Timur Lenk, pžingis Kan. ki jf šepal skozi Azijo in pustošil Evropo s svojo rmeno mongolsko vojsko, vodja Van dalo v, ki so šele na razvalinah rimske umetnosti našli svoj mir — da. vsi ti ljudje so mu bili sorodni, so mu bili močni, surovi bratje, rojeni v e-i:em m istem orlovskem gnezdu.
Neizme.rna., silna ljubezen do teh bitij, ki jih je ustvaril bog Siva, se je vzbudila v njem. Duše teli mrtvecev bodo z menoj, je začutil naenkrat iV- bliskovito je začutil v svojem srcu čisto drug tip.
C'e bi se bil tisti hip pogledal v ogledalo, bi mn čudo transfign-racije ne bilo več uganka .
Tako preidejo temne moei narave v človekovo kri. tako hitro in globoko.
Dr. Jesegrim je bil neizmerno učen, bil je kemik in ni mu bilo težko preriti se skozi življenje.
V Ameriki taki ljudje dobro napredujejo. Ni čuda. da ^e imel Lina hi dosti denarja, celo bogastva.
Naselil se je v Tampiku in si je pridobil s trgovino z meskalom
vodstva ** zasluženi večni mir itd.
Dr. .Tesegrim je še dolgo sedel tamkaj i?i strmel v nepremično površino morja, ki je tako nena-vadno sevalo od zvezd. Tako dolgu. da je bila ura dvanajst.
Polnoči. — — _
Totegnil uro i r žepa in jo za-'1 navijati in jo navijal toliko asa. da so začutili njegovi prsti upor pri remontoartt.
Na lahko je pritiskal dalje, potem močneje —--naenkrat ^
tih šum, peio je počilo, ura je obstala.
Dr. Jesegrim se je prezirno zasmejal : — Takole bom stri pero
tudi vam, vi ljubi, dobri---
Stralipt na detonacija je spra-vlla vse mesto pokonci. Tam doli na jugu nekje je zagrmelo in mornarji so rekli, da je moralo biti am doli nekje pri zemeljski kosi približno med Tampikom in Vera Cruzom.
Nihče ni videl odseva kakega ognja in tudi svetilniki iiiso ničesar signalizirali.
Grom? Sedaj? In ko je nebo tako jasno ? Nemogoče I Torej najbrž potres.
Vse se je križalo, samo oštirjl so kleli kakor za stavo, zakaj vst irostje so bili planili iz krčem in tekli na griče pri mestu, kjer so si pripovedovali čudne reci.
Dr. Jesegrim se za vse to ni zmenil. Šel je v svojo učilnico in je potem pel nekaj podobnega, kakor: "Oj. adaj gremo. . , Bil je izvrstno razpoložen. Iz miznice je \ze lzemljevid in ga prebadal s šetsilom ter primerjal "i zapiski v svojem zapisniku in bil vesel, da je bilo vse tako natančno in v redu: do Omahe, — norda še bol j proti severu, je segalo petrolejsko ozemlje. Ni bilo ■ivoma o tem. Vedel je tudi. da je pod zemljo petroleja za eela-mor-
Cisto pravilno, v vseh časopisih je že bilo — originalna brzojavka z vseh obrežnih točk mehi-1-anskega zaliva v okrajšavah — mednarodnega cable-coda :
— Efraiin govedje ledvice, —. medvedje blato. — kar se pravi prestavljeno približno takole: — Morska površina čisto pokrita s petrolejem, vzrok neznan, vse — smrdi na dolgo in široko. Državni governer. —
A akeeje je to neizmerno zanimalo. ker je moral ta dogodek nedvomno napraviti velik vtis na borzo in na petrolejsko kurze.
Bankirji na Wall Streetu. katere je vprašala vlada, ali bo ta dogodek povzročil kako padanje ali dviganje kurzov. so majali z ramami in odklanjali vsakojake sodbe, dokler se ne dozna za" — v."rok tega fenomena. Potem — seveda — če se napiavi ravno nasprotno od onega n> borzi, kar ukazuje zdrav razum, bi se dalo zaslužiti cel kup denarja.
Na duhove v Evropi ta vets ni napravila posebnega učinka; pr-vič bili tam zavarovani z varnostnimi carinami, drugič pa so vpeljali ravno nove zakone, med katerimi je bil tudi zakon o odpravi lastnih imen moških indi-vid nov. kar bi raznlamtelo ljubezen do domovine in bi pripravilo duhove pri pr.. v n «\jše službo.
Medt eni pa je teke! petrolej, natančno tako. kakor je prerača-nal dr. Jesegrim. pridno je tekel izpod zemeljskih votlin Mehiko v morje in je tvoril na površju pre-vb»ko. ki se j« širila vedno dalje in dalje. Zdele" se je. da bo pokrila ves zaliv, posebno ker jo je raz-našal zalivski tok.
Obrežja so bila prazna, zakaj prebivalstvo se je umaknilo v notranjost dežele.
Skoda za vsa ta cvetoča mesta!
Pri vsem tem pa je bil pogled na morje strahovito lep. — Nepregledna ploskev, ki se je blestela in izpreminjala v vseh barvah.
Učenjaki so rekli, da bi bila natančna ugoditev vzrokov tega pojava visoke znanstvene vrednost* in ker .je 1 il dr. Jesegrim znan' po vsej državi kot praktik hi poznavalec mehiških petroIej.sk i h vrelcev, so vprašali tudi njega za mnenje.
Odgovor je bil kratek in jedrnat. čepra*/ ni odgovoril na to. kar so vprašali:
— Ve bo zemeljsko olje še naprej tako tekk«. kakor doslej, bodo po mojih računih v 28 do 29 tednih vsi oceani zemlje pokriti s petrolejem in bo za vso bodočnost izostal dež, ker voda na ta račin ne ho mogla izhlapevati. V najboljšem slučaju ho tedaj deževalo petrolej.
Ta frivokid prerokba je zadela na viharno ogorčenjen. Toda vsak dan so ji bolj verjeli, ker nevidni dotoki absolutno niso hoteli u-sa lini t i; nasprotno, zdelo se je. da so z vsakim dnem močnejši. Tedaj je prevzel vse človeštvo paničen strah.
Vsako uro po poročale zvezdar-nice vse Amerike in vse Evrope rove vesti, da, celo evropejske zvezdam ice, kj so doslej samo mesec fotografirale, so začele polagoma obračati pozornost na nove čudovite pojave.
Na vsem svetu ni nihSe govorit o novih- predlogih za vojaštvo in
oče dotičniH predlogev,*neki major Dreseel vitez plemeniti G-hi-
binger Cinkski von Trottelgrnen je bil čisto pozabljen.
—	Proč z vojaščino, ki nam meče denar proč; proč. proč! Rajši delajte stroje, izmišljujte si sredstva, kako rešiti obupajoče človeštvo pred petrolejem. . .
Toda to vendar ne gre. so rekli tisti, ki so bili bolj brihtni. saj ne moremo tolikim milijonom ljudi naenkrat vzeti kruh in zaslužek !
Kako vz«'ti kruli? Samo odpustiti je trebi vojaštvo, saj se je gotovo vsak česa uč'l, čeprav najbolj enostavnega rokodelstva, je bil odgovor.
No — dobro — moštvo T
Kaj pa bo potem s tolikimi častniki?
To je bil na vsak način važen a rgument.
Poč.vsi so prišla druga mišljenja do veljave in zmešnjava je l>i^ b? splošna. Nobena stranka ni mn-«.'la priti na površje. No, pa je prišla šifrirana brzojavka iz New "Vorka :
"Svinja celefuntne vnetje tre-bušnine Amerika", kar se pravi po naše:
"PetiTolej vre vedno močneje* iz zemlje, situacija jc skrajno n«1-varna. Prihodnjič brzojavite, če pri vas tudi neznosno smrdi. Sr-č(n pozdrav. Amerika.*'
To je izbilo soden dno.
Neki ljudski govornik — zagrizen fanatik — je vstal, mogočen kakor skala ob morju in fa-oinirajoč. pa je hnjskal ljudstvo v svojih govorih k najbolj nepremišljen i ni dejanjem.
—	Odpustite vojaštvo, proč s ♦em igračkanjem, naj se častnikt tudi nečesa poprimejo. Dajmo jim nove uniforme, če jih veseli, zaradi mene tudi lahko žabjeszelene z rdečimi pikami. In na morski breg ž njimi, tamkaj raj s pivnikom suše petrolej, človeštvo pa naj misli dalje, kako bi s«» prišlo struhoti v oknm.
Množica je gromovito ploskala.
Nič ni pomagalo, če so nekateri rekli, da bi taki ukrepi nič ne pomagali, '-er bi se dalo morda petrolej s sveta.
"Vemo. vemo vse", so rekli in začeli demonstrirati.
Maščevanje nad nedolžni mi sorojaki.
V Sibeniku je prišlo do krva-za vojaško vvh s popi do v med italijanskimi mornarji in med meščani Sibeni-l:a. Ne momo razpravljali o tem. kdo je povzročil te dogodke, kon-št a tiramo le. če je bi' sploh kdo kr>v. je bil krivec gotovo edinole med udeležniki spopada. To neizprosno logiko dogodka pa odklanjajo fašisti v Trstu, ki so imeli na katerem so sklenili sledeč«* resolucije:
— Tržaški fascio odobrava velikodušen nastop mornarjev, ki na "Audaee" branili east Italije. protestira pa z največjo odločnostjo priti neprestanim izzivanjem, ki se čujejo 7. neverjetno pogostostjo z italijanskih mest ob Adriji. žrtvovanih hrvaški — predrznosti in poziva vlado, da enkrat za vstlej z največjo trdoto i duši jugoslovansko nesramnost, ter si končno pridržuje, da naredi odgovorne vse Slovence, ki žl-ve v mejah Italije za vsa izvršena nasilstvT nad našo častjo in našim nacijonalnim ugledom. — Torej za šioeniške dogodke naj odgovarjajo naši do krvi izmučeni Primorci. Nedolžni In brez zaščite naj bodo krvne žrtve za podivjane instinkte tržaških fašistov. Bolj ciničnega in bolj podlega koraka fašisti pač niso moli napovedati. Ves svet vendar ve, da ne pomeni grožnja fašis^pv nič drugega, ko nov požig in novo preganjanje nedolžnih.
Pa kaj, gospodje tam preko, da hi laški trgovci, ki žive med rami! Kaj. ko bi morali plačati vaše divjaštvo vsi laški trgovci, ki žive med nami. Kaj. ko bi mi zaprli naše meje. da ne bi mogli kupovati mesa pri nas za 30 k, ki velja pri vas preko 100 kron! —• Kaj ko bi vam mi pričeli plačevati vse okrutnosti! Kaj ko bi mi lepega dne storili odgovornega za vse vašega dopisnika v Ljubljani, ki brez prestanka hujska proti nam!
Toda ne bomo apelirali na uvidevnost fašistov, še manj pa na
r.jih pravičnost, kajti najeti plačanci nimajo ne enega- ne drugega.
BJmHMffi^^Hi^HH Edgar Alias Po«: KTH| |B| . .
Čudoviti doživljaji Arturja Gordon
Pyma.
--f
Za "Glas Naroda" prevel A. Šabec. '
(Nadaljevanje.)	j 1:
O htrairj-iu vtisu te nenadne)" j ' ikazni. ne more nihče čudi-j j i i. <V u po »leva vse okoliščine, ki ' j » idejo vpošt' v. ITČmek je bil stra ' it'll. Nihče i'i dvomil, »la prikazen * »ie bi bi bi prh va. Luč. ki je visela j 1 i/pod. stropu, m* je ribala ter me- j trda čudne sence po mojem m rt- j v„škem obrazil. ITčinek je se pre- j s kosil naše piieakovanje. Mut je,"
sko'*ii s »vojt* žiiuii»ee. trenutek i.sito ]>a j.- pa<!**l. ii" da bi izpre- > govoril hesedien. 1 o1 vi'eejj na-11;,. Iti t je mrtev. z;, del a ga .je " ■-.■'•na kap, in njcgnw telo se je
alilo oh zibanju ladje kot hlod f j j roti sloni. Od sedmih ostalih je < sama troje oseb dobilo spet pri- ' sol nosi duh;., listali štirje so sede- ' i i nekaj časa nepremično na svo- 1
žininieah. kakor ni bili nanje J pribiti. Mi miio planili |h. njih in ? zaclelj na odpor samo pri kuhar jr. ~ .John iluntu in Ribaril Parkerju. rl oda branil, so se le malo in ne- * <,d1o«"no. Dva je Pel- rs takoj u- ■ strelil, jaz pa setn vrgel Parker ja z udarcem roeaj.i na tin. <— ' ^iedteni je pobral Avgust na tleh J h žečo mušketo ter ustrelil neke- 1 pa upornika, namreč Wilson a. — Sedaj so ostali samo še trije, toda ' ti so se konči o zbudili iz svoje le-targije; morda se jim je pričelo i svitati; preslei>arili so nas. kajti \ borili so s* odločno in besno in i samo Petersovi nadTloveški moči i se je zahvalni, da niso ostali zrna- i govalci. Ti «r'je so bili; .Ton^s. C;r»"lv in AbsaUui Hicks. Jones ^ j. vrjrel Avgusta na tla ter »i»n 1 yadal r nožem več \hrwlljajev v i ramo. in brezdvoinni bi ga bil hiti o umoril, kajti niti jaz. niti Pe-ters se nis\a mogla odtrgati od 1 svojih nasprotnikov, če nam ne ; bi priskočil na pomor prijatelj, na katerega nismo računali. Ta 1 prijatelj ni bil nihče drugi kot i rI iger. 'A besnim renčaujem je pla- S nil v kajuto, in sicer ravno v tre- t nutku, ko s- - je nahaja? Avgust v n.ijv«*eji nevarnosti. Kot strela je -sinil na .lonrsa. ki je bil v nasled- J njun trenutku na tleh. Moj prijatelj pa je bil peetežko ranjen. 1 cia bi mogla <- Petersom še raču- 1 naii na njegovo pomoč. Pes nika- ' kor ni hotel j>opusiiii .lonesove- J ga *rrla; Piters bi bil s svojima « navprolnikoma kmalu jroU»v, če -pa ne bi v borbi oviral majhen « prostor in p.i strahovito zibanje ladje. Nato m mu je pos.rečšlo po- ' grabiti težak stol. S' rem stilom 1 j«- razbil v n^sletlnj<-in trenutku ■ črepiitj«! Oreclyju. ko je hotel sled i.ji ravno sprožiti mušketo nanj. V naslednjem trenutku je zgrabil 3'ieksa za vrat ter ga trenutno zadušil s svojima silnima rokama, tiamo s pomočjo svoje medvedje t.: oči. Tako s mo j»o*.tali gosjKular-ji ladj«'. in !o v mnogo krajšem času. kakor sem jaz navedel te dogodke.
Od vseh naših nasprotnikov je rstal pri življenju samo še Rihard Parker. Te«*a \loveka sem namreč jaz takoj •.* pričetku boja vrgel n a tla z udarcem ročaja, s katerim sem udaril na glavo. — Ležal je. ne da bi se ganil, pri vratih kajute. Ko ga jc Peters su-i.il nogo, odprl usta Ter profil milosti. Pil je le lahko ranjen na glavi, si — r }»a ni imel drugih ran in udarec ga je samo onesvestil. On je vstal in mi smo mu zvezali roke na hrbtu. Pes je »e vedno ležal renče na Jonesu, toda pri natančnejši preiskavi smo dognali, da j«* Jone.- mrtev. Kri mu je vrela ir globoke rane na "rn.tn. katere mu je očividno prizadejal |*'s s svojim ostrim zo-I o v jem.
Bila je približno ena ura zjnt-ra; in vihar je »e vetlno tulil in divjal z vsi vvojo silo. Ladja je besno plesala po valovih in v vsakim novim valom, ki je trečil preko krova, je zajela nadaljno vodo. It ilo je potrebno, da se nekaj ukrene. Ograja na krovu je izginila. istotako mala kajutica. ki se je nahajala na zadnjem delu krova. Vsled škripanja glavnega jarbola smo spoznali, da je malone razčepnjeno.
Pustili smo mrtvece ležati v kajuti ter smo odšli k sesalkam. Razumljivo je, da smo Parkerja oprostili vez:, ker nam je moral pemagati pri napornem delu. —. Avgustu smo zavezali rane, ka-£ Jcor »mo pač vedeli in znali, na-
l:ar nam je pomagal, kolikor je mogel. Spoznali smo, da bo morala biti ena sesalka neprestano na delu. če se hočemo ubraniti »«ia-raščanja vode. Ker smo bili samo štirje, je razumljivo, da je bile to trdo delo. a nismo obupali. Nepo-trpežljivo smo pričakovali jutra, kajti sklenili smo, da bomo s po-sekanjem glavnega in poškodovanega. jarbola jadrnico olajšali.
Tako nam je potekla noč. polna strahu in truda, in ho se je pričele končno daniti, ni vihar še prav iič popustil ter tudi ni bilo še nobenih znamenj, da se bo kmalu polegel. P> :vit-kli smo trupla na <rov ter jih \r«rli v morje. Ko je bilo vse pripravljeno, je vzel Pe-lers sekiro, k*, jo je na.šel v kajuti, in ko se je ladja nagnila, jc posekal jarbolo, riokar je treščilo jadrom vred v morje, ne da bi ~e ladja pri tem najmanj poškodovala. Tzprevideli smo, da gre •;» <laj ladja lepše kot prej, toda nas položaj je bil še vedno zelo kočljiv/ Vihar je še vedno divjal n na Parkerjev nasvet smo posekali nato št* prvo jarbolo. Ko je treščilo v morje, je odneslo seboj tudi doberšen kos prvega dela ladje.
Dotlej smo bili lahko zadovolj-i ni, da ni ladja kljub stramovitim j, valovom, ki so j o pre meta vali, tr- j pela jmsehne občutne škode. Toda i asa zadovoljnost ni dolgo trajata, kajti kakorhitro je bilo odstranjeno prvo jarbolo/so pričeli valovi močm-je pljuskati preko krova, kajti jarbolo jim je prej nudilo koliko rt o I i k -1 odpora. ■—i V manj ko! petih minutah je bi-!'
0	vse, kar se je nahajalo ua kro- l< vu, odtrgano in splavljeno v mor-!
je.	r
Okoli poldneva je kazalo, ka-l k«»i da se vihar nekoliko polega : 1 toda tolažba je bila le kratka. —I kajti po nekaj minutah je izbruh- i nil z novo silo. Ko je napodila ikh' i nisem imel skoraj nobenega upa-j nja več. da bo ladja vzdržala do. jutra.
O polnoči smo bili globoko v vodi. ki je stala že v medkrovju. * Kmalu nato je odtrgalo krmilo.'Mi vsi smo računali, da bo kr-' milo vzdržale, kajti bilo je tako 1 močno pritrjeno, kakor ga še ni-J icm videl pritrjenega na nobeni ; •irugi ladji.	;
Komaj smo se oddahnili od pr-' vega strahu, ko je treščil preko/ krova velikanski val. kaktrnega i še nismo videli v tem viharju, ter«
1	- pometel s krova zadnje ostan-' ke ter napolnil ladjo prav do roj 'tU T vodo.	i
Devete poglavje.
K sreči smo se že prej privezali na krov. da nas ne hi valovje 'odneslo, vendar smo bili vsled o-j vromne teže vode, ki je pljuskala j preko nas, vsi omamljeni. Ko sem \ (»riše! končno nekolike k sebi. —■ sem pričel Klicati svoje tovariše, toda odgovoiil mi je daljšem klicanju samo Avgust. Njegov odgovor, ki je bil Ase prej kot tolažilen. se je glasil • — Za na* tli rešitve; Hog bodi milostl.fev r.ašiin dušam ! — Polagoma s<^» tu-J di ostali prišli k sebi in skušali j <> se t<4ažiti. češ. da jc nemogoče. I !a bi se ladjo tako fiitro potopi-i 'a in da Ih> proti jutru gotovo ponehal vihar. Te besede so me zopet poživile, kajti spomnil sem se. da je naša ladja r.atovorjena s praznimi sodi, kakor sem že omenil, in bilo mi je ja^no. da je nemogoče, da bi se potopila s takim tovorom. Pričel sem si torej razvezo vat i svoje vezi in isto so •;t »rili tudi tovariši.
V tem strašnem položaju smo osi al i do jutra in ladja je bila samo še plavajoči kos lesa, katere-za so valovi metali po svoji volji . sem in tja.
j Držali smo se trdno za razne
•	| redmete ter vsak hip pričakova-i i i, da se bo ruševina ladje popol-i noma razsula, ali pa da nas bo i kak vejik val tako globoko poto-. pil. da se bomo zadušili, predno
uam bo mogoče dospeti zopet na
•	površje. Bog pa nas je obvaroval . te strašnei isode in proti poldne-i vu nas je poživilo smSnefe. ki je l :.asijalo skozi megle. Kmalu nato
-	smo opazili, da se je pričel vihar
-	polega t i in Avgust "je proti veee-
-	m v prana 1 Petersa, Če misli, da
Italjani streljajo na Šibenik. '
V šibeniku in Splitu se nahajajo še vedno italjanske bojne la-! dije. Vsak hip pride zaradi tega J meti ifaljanskimi mornarji in našimi ljudmi do kakega ne^porazu-i ma. Običajno so seveda Tisti. ki iz-j zivajo. italjani. Kar se je dogo-j dilo te dni v Šibeniku. i»a presega! že vse meje. Pijani itaijanski nior-j narji so patruljirali u»» mestu ter j silili naše ljudi, da bi kričali "Ži-i vela Italija!" K«-r tega naši ljud-j ie naravno niso hoteli storiti, je^ prišlo do prepira. Italjani so sej ustrašili in zbežali. Ljudstvo. 4i: je bilo oh?aeb i umevno silno raz-, lmrjeno, •»i italjanske" izzivače' preteplo, če jiii ne l»i obvarovala1 naša policija. Italjani so nato zbe-] žali na svojo ladjo in pregovorili: svoje tovariše, da so pričeli streljati ua šibenik. Padlo je nad G(H>j strelov in je bilo vs«* polno ljudi ranjenih. Najlepše- pa pride šele -edaj! italjani, ki s-» izzivali ter> nato streljali, zahtevajo za+lo^če-1 nje. Razburjenost Dalmatineev jej
I	, . !
paradi tega nepopisna. V Splitu; so priredile vse stranke velik!
je "ri'sitev še mogoča. Najprej ni J bilo nobenetra odgovora, potem pa I je Peters dejal, da u:« vezi strašno | it.5če v želodec. Mi smo obžalova-1 [li, da mn ;.ismo mogli pomagati j j:er smo ga tolažili, naj j>otrpi. — : k e r v takem valovju ni mogoče ničesar storiti. On je odvrnil, da bo vsaka pomoč, ki bo prišla po-i >.neje, prekatna, nakar .te utihnil, j
Ko se je zmračilo, se je morje J ! toliko uminio. <la j" komaj vsa-1 Lih i>et muiiit pljusknil val na lazijo. Že več ur nisem slišal no-11-enega svojih tovarišev govoriti j zato sem pričel klicati Avgusta, j Odgovoril je s tako slabotnim gla som. da ga nisem razumel. Nato sem ogovoril Peters i in Parkerja, toda nihče mi ni dal odgovora.
Kmalu nato sem zapadel čudni letargiji ali neke vrste nezavesti; pred meji mi očmi so se pričele pojavljati najkrasnejse in ljubke slike: Krone dreves so se pripogibale v lahnem vetru in - v sapi so valovila zlaia žitna polja.
Ko sem se končno prebudil iz svoje otopelosti, sem opazil, da ni skoraj nikakega vetra več in da je morje ranego bolj mirno. Moj|i leva roka s< je izmuznila iz vezi ter se je pri tem n-koliko odrgnila. Druga vrv, katero sem si ovil okoli telesa, se je skrčila ter me zelo rezala okoli pasu. Ogle-dal sem se po svojih tovariših ter opazil, da je Peters šc pri življenju. Avgust n; dal od sebe nikakega znaka življenja, Parker pa me je vprašal, če imam dovolj moči, da osvobodim sebe ter rešim nato njega vezi. Rekel sem mu, naj trenutek potrpi, ker ga bora skušal rešiti.
(Dalje prihodnjič.)
Iz Jugoslavije.
protestni shod. na katerem so zahtevale, na i se odpoklice 1akoj '."s » itaijanske bojne ladje. Preje i»e bo bolje, dokler ne dožive lta- . ijani še enkrat svojega <'aporetta . (Kobarida), kajti Italjan je člo-l, l vek. ki miruje le '"•nlaj, kadar jih j. (ti»l)i jx> grbi.	•	j(
Itaijanski listi objavljajo o do-|, ' godku v Šibeniku lažnjiva in p^l Ipelnoma tendencijozna poročila. . j v katerih zvraeajo \ so krivdo se-1, j ved.i na šilieniško meščanstvo, češ' da je napadlo mirne italjanske !mornarje, jih obstreljevalo in na-' ']j<"dil.» nazaj v pristanišče. Ko soj ; ve iraljanski mornarji vkrcali na I .:«.torni čoln, tla se <xlpeljejo na. j svojo ladjo, so začeii nanje stre-: I jat i tudi jugoslovan-ki orožniki, |a tudi iz. raznih v luki vkrcanih j ladij je padlo več strelov. Šele ko! i.-o v,, itaijanski mornarji vrnili na' I svojo ladjo, je oddala irtaljjinska posadka eno serijo strelov iz -ttM jHe puške. Hrvati^denion- i stranti so imeli mrtve in veliko ; ranjenih.
' Ta italjanska jioročila tako i tendenci jezno . prikrojena, da se. • villi na prvi pogled, tla m* čutijo J Italjani krive in hočejo vso kriv-j'lo zvaliti na Sibeničane. ki so sa-1:110 zavrnili italjanska izzivanja! I po lnes-tu Jstolaka prinašajo ita-f ijan>Ui listi lažnjivo poročilo, da j je prišlo do velikih protiitaljan-skih izgredov v Sol i tu, kar je pa popolnoma izmišljeno. Iz Brindi---i.ia in Pulja so ocfeplule {»roti Ši-j!»eniku 4 italjanske vojne lati je.
s Runianinov spomenik.
j V Novem Sadu v Bački je skli-;-al prota Veljko Milosavljevič ])<>seben odbor, ki bo zbiral .pri-H>evke za nagrobni spomenik skladatelju "Lepe naše domovine", čigar gr<ib je bil že popolnoma pozabljen. Načrt spomenika s poitretoiu skladatelja v reliefu je izdelal M. Gjnrič, znan z ljubljanske grafične razstave. Do sedaj s*' je nabralo za spomenik 101 lisoč kron. Tudi "Društvo hrvatskih književnikov'* nabira pri-spe\ ke za sj>4>me4iik skladatelja naše narodne himne ter prispevke za njegovo hčer Viljeijjino, ki živi v revščini na Hrvatskem. Po nalogu prr»svetnega ministrstva se bodo vršila po vseh šolah predavanja o Runjaninu.
Železnica Varaždin—Koprivnica.
, ' Ministrstvo saobraeaja je dobilo iz Maribora ponudbo za zgradbo
Nove Jugoslavija P1AN0-R0LE
SVETA NOČ,	i besedam I $1.25 NA MARJANCE, polka .........91.00
KJE SO MOJE ROŽICE, » «1.25 MLADI VOJAKI, koraCnlca ----»1.00
VSI SO PRIHAJALI, »	»1J5HOLZHACKER, mar» ..........$1.00
LJUBCA MOJA,	» $1^5DONAVSKI VALOVI, valČMt ...$1.00
ČREZ VALOVE, val£«4c ........$14»
SE DOBIJO EOINOLI P»: ^	. '
NAV1NSEK - P0T0KAR CO., 331 Grem SL, Coaemamfk, Pa.
pri naračllu MagavoU*« poslati H centov aa poitnlno.
ZA LETO 1983. 201 s poštnino vred. Večja naročila:
00 pratik stane........$12.00
50 pratik stane........$ 6.501
25 pratik stane........ $ 3.75
Z naročilom pošljite tudi denar. Slovenic Publishing Co., 12 Cortland* St„ Hew York. H. Y.
normalnotirue železnice Varaždin—Koprivnica.
Ruski profesorji za jugoslovanske šole.
M'nis>+rst vo . prosvete je imenovalo nekaj ruskih profesorjev za naše srednje šole. Ti profesorji se raz vrste 7)0 vsej kraljevini.
POZDBAV.
Pred r»dhodom v <?taro domovino v Škof jo Loko 11. februarja s parni kom La Savoie pozdravljam vse prija-telje in znance širom Združenih držav, }x>sel»no ]>a one v Sunnyside, Ltaii, in Uo<*k Springs. Wyo. Z l>ojfom! — Anton Pretnar.
ADVERTižEMBKTa.
NAZNANILO IN VABILO.
Slovensko pevsko društvo Zvon ( v Fcrest City, Pa„ vljudno vabil Slovence hi Slovenke iz Forest J _ < ity, Vyiniling in Browmlale. da]H se v delež e MAŠKARADNE VE- _ SELICE, ki se vrši na pustni to-' _ rek 28. februarja 1922 v d ruš t ve-! I 11 i 1 * prostorih lia Grand Avenue,. | Forest City. Dobitki za najboljše J maske. Igrala bo izvrstna gudba.jp^
Vstopn ina moiikje oOr1. ženske pro-j
r	-	-	i Al
site. Za dobro zabavo in vljudno 1
postrežbo !k> skrbel oilbor. Nu ve-jgj
selo svidenje!	"Zvon". si
(Mx 10,17.24—2)	Xt
____N«
OŽENITE SE! S
Novi in reyiclirani ženilovanjski se zna -mi, vsebujoč imena, naslove In opis ^jj Številnih ftt-kii<- in udov. ki	hoc-ejo
v kratkem otnožiti. Za. majhno svoto j dveh dolarjev. N"e pustite, da l>i stalo par I ft dolarjev meti v;jmi in vašo možno z.i-krinsko srečo. Pošljite š»- danes.
COSMOPOLITAN B CLUB !
Pi
BOX 423	VENICE, CALIFORNIA Imr
1 - ■ - H
■■■■■■■■■■■■■B M
t
NAZNANILO IN ZAHVALA. N
Tužnim srcem naznanjam vsem znancem in prijateljem žalostno jpi j vest. da je s prvega na drugega | V j februarja ponoei ob eni uri pri i razsitrelbi tukaj 11a Gfites, Fayette ^ (County, Pa., ubilo mojega drage-
i =a sina	M
JOE HRIBARJA
■jv starosti 30 let. V stari domovini j J se ej vdeležil vseh vojn na vseh '1 frontah in po premirju sem ga ^ dobil sem v Združene države ^ {pred devetimi meseci in ko .je do- ^ 'jspe! sem, je takoj dobil delo 111 to 'jže omenjeno ponoei. Tukaj zapu- f L še a poleg več znancev in prijate- ^
I je v mene zopet zapuščenega oče-' ia. v starem kraju pa žalujočo 1 mater in dva krata. Doma smo iz 'j vasi V in in vrh št. :J, fara Sv. Križ P 1 pri Kostanjevici na Dolenjskem.
Pogreb se je vršil dne 4. febr. g ", ob 0. ni i zjutraj iz hiše žiilosti v g f cerkev, po sv. maši in cerkvenih ^ ' obredih ua pokopališče v Ltn-k-1 on, Pa.	^
Lej»a hvala rojaku Joe Šintiču. da mi je prepustil prostor v sta ^ 1 110 van ju za mrtvaški oder.
Ko s-o mrtve delavec vlekli ven iz ]>reuiogorova na praznik Sveč- I 1 luieo. so jih takoj naložili na vlak ® "fin odptljali v bližnje mesto Ma-1 i son town. Pa., do pogrebnika. Po-1
leg mojega sina je še več drugih 1 pr. 11 e .s r eč e 11« - e v raznih narodnosti. Le moj sin in še neki drugi sta dva Slovenca. Za število vseh se t pa ne ve in se tudi najbrž ne ln> nikoli vedelo. Mrtvo je pa vse. kar je bilo omenjeno noč na delu. J liazstrelba ni bila po vsem »vu, pač pa samo na desno. Sreča pa.
*	da so ni noreča pripetila podne-
*	\ u. Koliko več žrtjev bi biJo!
Tebi pa. liejK^zalmi sin. brat in " prijatelj, kličemo: Poreivaj mir-a no v ameriški zemlji! 1	Žalujoči ostali:
" Tukaj oče Joe Hribar, v starem ■ kraju pa niati Neža Hribar, brata Martin in Frank ter več prijateljev in znancev v Gates. Pa.
Električni lonci z limom.
Električni lonec za lim vzdržuje
Jrr^j.	enakomerno temperaturo, prepre-
euje strjenje ali smojenje lima k	ter ga onrani v dobrem stanju.
A Nevarnost požara je zmanjšana. „ pte^ kjer se rabi eletktrične lonce za
Di	? lim in vsle«ltega so pristojbine za
• fl^V!	zavarovanje proti požaru nižje.
-—Sfefc-LL— Lonce za lim se razkazuje v vseh
naših prodajalnih.
The N e\v York Edison Company
\At Tour Service
CIcr.t. r_l < jtfit-Ls: Irving i'fai't- ar.il i 5tli Street
t'odru?.ni<-f, kjer s«- razkazuje in razstavlja t-Wktrir-ne priprAV za uilohnost obetnstvn.
M r ,, c	124. West 42J ft	^ _	. _
ut	i Ji East 86th ft	->62
10 Irving Pla«	e^ 12Jth ^	S5S I remont Ave
Knii^1 -	Kniiap	V
, 1 f -	lillJIgC	■
|POLT£NE KNJIGD.	7. iv.: Prihajal. Zanimiva po-	
' Angleško-sloveuskl slovar —		JI
Dr. Keru ____$5.00	B. zv.: Breocelj: Kako mm se	
! Slovenske angleški Mow ....	jaz likal, 1. zvezek 1.M	
Slovecsko-angleska snovnim ____ 1.50	LO. zv.: Breneelj: Kako sem se	
>eaiški abcedcik ............... '35	jaz likal, 2. zvezek L«i	
Nemško ang*«£k3 tohnei ........60	11. zv.: lireuceU: K^ko sem se	
O lepem vedenju .............. .50	ias likal. H. zvezek 100	
•Slovensko-nemški šiaimr — 1 (JanežiC Bartoi) ' 4.M i Anele^tna bnc .........M	14. sv.: Breneelj: Ljubljanske sll- S»«. (Podol>e ljubljanskega mo-sta) *««.... .................. 36. av.: P. Colotne: Juan M1s«xia.	.79 J
€«7&iea. Ntvodllo aa Stanje ta pisanj© srhS^e t cirilici . .. .S"		
jOekletun. Spiral Anton B /eglf£ Jt	Povesit iz Španskega življenja	.79
GMpodinatvo — Fut-gsj. }*rak-	zv. Ne 9 Asserlkt. Po resnlCnik	
j ti<*na knjiga za na5e go*i<Jl-	dogcx.t>ak. ....................	.79
! nje. (T»-do rezana.) ..........		
|Praktični rakuna- ............	^PILMANOVE POVESTI. .	
Knjiga o Ifpem vedenja Urbana«.	i *v.: Maros, krSanald OeCefe la	
(Trdo VKiuo) .............. )-M|		
Mladeničem. Ant. J*«lie	Libanona ....................	Jft
I. »veark, ...................1	i zv.: Marijina otroka, povest la	
11. rvezek ....................611	kavkaSklh gora ...............	JA
Na*vet* m. i.» dom. Koristna	4. zv.: l*ra.3ki »udek, povest, IL	
knjiga za vsako klflo ........1.M!	BAtlfl •**»**»*ooooo#*««o«oo«oa	X9
j Pravila 3» oliko. Dr. J. Dostojen .65	S. zv. :Tll indijsko povesti......	M
1 Varčna kuharica, sa slabe in dob-	9. zv.: Kraljičin at^mb. ZgodoTln-	
re Case ...................... LW	•ka po>«wf iz Japonskega ....	JA
	IG. zv. :Zvom1 sin, pojest iz vlcile	
KAZNE POVrESTl IN ROMANL	Akbarja Velikega ............	JU
j Ldova Leruž, detektivski roman l.dO	11. zv.: r-de a ln bela vrtnica, no-	
		M
<*m. Jnržič, i z7.: Cvot In sc.d.	12. TV : Ksrrjska >rata. Črtica ls	
Hči mestnega soaxd>-a itd. .. ,7&	mlsijono- v Koreji............	M
Jnržk, o. sv: Sosedov sin. Sin	iS. zv.: Ks| in iw»g», povest ls	
kmeiske?* cesarja Itd. ........ M	Amata .......................	Ji
Jos. Jurčič, 6. xt.: l oktor Zober,	14. sv.: Prilega horeuskega gla-	
! roman.' — Ti^oraer, tia^-euija .56	varji, pls zgodovine k«.	
Dve sliki — K save« Metko...... M	nadske ......................	j«
Undo breadno. Ni v« zlato, kar so	15. zv.: Anget« stenjev — Brazil-	
1 se sveti ltd. .................. JS5	sk« povest ..................	jg
fairia, povest la inue juna£ke do-	l«t sv.: Zla t okopi, povest ......	ji
li®	17. «v.: frv!« aid Indijanci ali	
°od svobodnim lolncem, agodovin-	vožnjt v Nikaragne ..........	JW
ua povest. X. zv.............1 JU	18. zv.: Preranj^Je Indijskih mi-	
od svobodnim svincem, 7^00ovin-	sijonarjev ...................	Ji
£ ska povest, 2. zv. ............ LZI \ Povesti slovenskemu tjndstva v	9. sv.: Bflaea mnujk invest	M
poduk ln zabavo, Kalar........85		
Komarira, povest ...............M1 SPISI ISA MLADINO.		
Sisto S Šesto, povest Iz Abrooev .Si j		
Slike te povesti, Ksaver Mefiko .36 ^ xm mZiidi ......		M
* test naj b«r, — Nadi vsakdanji	Dedek y, tMavljlca ......	M
kruh ........................		
Veselo povesti: Za moiem. — V	r IOLITVTMKL	
jrastiv Je Sla. — Pravda me«1		
bratoma ..................... Ji	Skrbi za Mt:	
/ojnimir aH poganstva m krst.	v usMja >ezeno ..............	
pOVGSt •»•••••••••••flstfl •••••• »S)	v plr.^o vestno ............	Ji
1 eter Zgaca .................. -60		
. Doli s or oljem ................ M	Kaj«*! gimtmnlt	
, Knjige družbe Sv. Mohorja		
Duhovni boj str.) ...... M	v r'»tEo večamo ..............	ii
Mesija (1. zv.) ..............	v kos*, vezano ...............	1.7i
- Mesija (2. sv.) .............. Jt$	t nan«6 vezavo ....*... .....	um
1 Zgodovina, slov. naroda (6. zv.)		
Zgodovina slov. naroda f®. zv.) M	ZEMUETSL	
f1 Mladim Brceifa (2. sv.)		
Spisal K. MeSko J90	Mražuift drfav ................	JI
Imflgm za isUundfMM kjodl.	Zemljevid Sle?en|Je ..........	JT
> Spissi I. Pankar..............1.75	|ZealJevh3 fclvrope ..............	Ji
Tet tedd^v v zrakoplovu ........t.O* 1. unerika k Amerikanef..........S.Oe	' Vel<ha stenska mapa ..........	ul
	jZearijevftčs: ^ork, minila, Co-	
1» 1. JUUSKA KNJIŽICA — POVESTI.	lorado, K^nsaz, Motana, Mlnno-	
	sota, Wyoming la Alaska .•—	
L sv. Znamenj« Mrlh. Povest do	vsaki po	ji
tektlva Sherlock Ilolmee ____ J4	Pennalyvalila ...............	M
1 Z zv. Darovana. Zgodovtuika po-	j West Virgin Ija ..............	Ai
povest j dobe čnvnasklb apoo-	i	
tC^OT« ss*ssass«sffs*s »J®	j RAZGLEDNICE:	
3 sv.: J'TinČ Znagcvač, povest. — Med Plazovi, tirols'^a povest. JI	' Zabsvne, različne, ducat	Ji
" 4. zv. Malo življenje, povest____ M	Newyor5ke> n:zllčne, duzat.	
a a. sv.: Zadnja kmečka vojska,	Panorama mestu New IsA,	
zgodovinska povest .......... .n	1 25 slik	JI
«. sv. Gssdsrjev sin — Vinegar,	j Panorama nusU Celje, 21 pal-	
	cev dolge ................	Ko.
		
	*	
Z ZADNJO POSILJATVTJO SMO DOBILI NASLED-		
NJE K	NJIGE:	
Stric Tomova Koča ............. .€0	Godčerski Katekizem ...........	J9
) Sv. Notburgn _.................. JI	Beneška Vedelevalka ............	J9
01 Pravljice sa Mladino, 8. Košufcalk JI		M
5 Gozdo-Tiik, (2 zvexka) .......... LM	Cvetke .....................77 Pozigaltc ......	J9 .43 Jt5 JU
		
	Svptria ktJ« _	
r Pravljice H. Msjar ............. JC Ciganova osveta ................		
„ pro-« i—. mu	Slovenic Publishing Co.,
w gotovini, money order mil Mae
te gotovine, rekomandirajto pismo,	82 GortM SI.,
Ne naročaji« knjig, katerih ni v ee-
^ ^	N(jw Yflfk :
GTISS %ATft>T>A, 1ft. PEER 1332
34	(Nadaljevanje.
Ravnokar sta sc vrnili domov, ponosni nj svoj uspeh ter kar-a-ri zmagoslavno kopij) Jakovega osma. Dionizija je takoj prijela r>&pir. I>očim je eitala, je opisala Adelajda sestanek s sodnikom ter ugotovila .kako prepirljivo in ošahno se je obnašala in kako strašno potrt in jHinižen je bil gospoJ (ialpin.
—	Itil je ves iz sebe. — »;«■ rekli obe star' teti. — Zdrobljen, po razen, uničen.
—	I)a, lepo rej ste napravili, — je mrmral stari baron. — in lost i vzroka irnata postavljati s*- žem.
—	Moji teti *itf storili dohr » — se je oglasila Dionizija.
—	Poglejte, kaj s pisal Žal:, .lasno in natančno. Kaj se nam je bati, če pravi on: — Bodi zaprolovljena. Ko bo prišel čas, bom tue-dil eelo zadevo.
Folirat je vzel pismo. «ra p«*eeital ter zmajal z glavo. Nato pa je rekel:	*
—	Prav nič ni bilo treba toga pisma, da sc potrdi moj? domneve. Xa dnu te zadeve je skrivnost, katere ni dosed a j še nikdo meti nami iznašel. (Jospoti de Boaskoran pa nastopr. zelo neprevidno, če •e na ta način igra s kazenskim postopanjem. Zakaj ni jK)jasnil vsega takoj? Kar je bilo včeraj lahko, bo jutri težje in v enem tednu eelo n< »nocroče.
—	Žak. gospo<l, je človek in nol, — je vzkliknila Dionizija. — Kar pravi on, j«- href, dvorna pravilna stvar.
Vstop Za k o ve matere jo preprečil odvetniku odgovor. Dve uri počitka sta Milili dan ženski preeo; njene običajne cneržije in navzočnosti duha Prosila )e torej, naj se pošlje brzojavko njenemu možu.
U — To je najmanj, kar mo:ciii<; storiti, — je rekel gospod de fJ"'andore pritajeno, — čeprav b< brez koristi Boaskoran se ne briga • 'osti za sVojega sina ' e Z• i bil to kak redek poicelan ali kak krož-
t enn
Iti »K
na da1
nore 1 ni«r
lobi vate 0
Kokole je bil v tem trenutku strašno grd. Iz ust so mu tekle pene in gledal je naoarog kot raboden vol.
—	Zakaj nisi hotel priti? —* je vprašal gospod Senešal.
Idiot se je delal, kot da ga ne sliši.
—	,Zakaj si ugriznil Miho? —.je nadaljeval župan.
Nobenega odgovora.
—	Ali veš. da je gospod de Boaskoran v ječi raditega. ker si rekel ti T
—	vedno nobenega odgo\ora.
—	Prav nič ne koristi izpraševati ga, — je rekel Miha. — Lahko ga pretepate prav do jutri in preje bo dal dušo od sebe kot odprl svoja usta.
—	Jaz sem. — jaz sem lačen, — je zajecal Kokole.
Gospod Folgat je postal ogorčen.
—	Če pomisli človek, — je rekel, — da je bila na pričevanje takega človeka dvignjena obtožba radi umora!
Stari oče Žandore je bil videt: ttrašno v zadregi. Rekel je:
—	Kaj na svetu naj storimo s tem idiotom ?
—	Jaz jja bom odvede! v bolnico. — je rekel gospod Senešal. — Vel bom sam z njim ter obvestil o tem dr. Sejnboja.
Dr. Sejnbo je bil brez dvoma ekscentrieen elovek. Absurdne povesti, katere so pripo\ edovali o njem njegovi sovražniki, niso bile vre neutemeljene. Imel pa je v vsakem slučaju redko lastnost, ela je imel do svoje umetnosti, kot jo je imenoval, spoštovanje, ki je mejilo že na entuziazem. Soglasno z njegovimi nazori je bila medicinska fakulteta nezmotljiva, prav i ako kot papež, katerega seveda ni priznaval. Zaupno je seveda včasih priznal, da so nekateri njegovi tovariši pravi osli, a nikdar ni dovolil, da bi kdo drugi rekel to v njegovi navzočnosti. Od trenutka naprej, ko je imel kak človek v svoji roki ono slavro diplomo, ki mu daje pravico nad življe-rjem in smrtjo, je postal elotični človek v njegovih očeh vzvišena eseba pred. celim svetom. Bil je po njegovem mnenju zločin ne pod--reči se slepo sklepu kakega zdravnika.
Iz tega je izvirala tudi njegova trdovratnost v odporu proti fJalpinu. Raditega je tudi tako surovo pozval zastopnika postave, naj zapusti sobo, v kateri je ležal njegov bolnik.
_ fj vragi, — je rekel, — bi ubili človeka, da dobe sredstva,
s pomočjo katerih bi odrezali drugemu človeku vrat.
(Dalje pr»bodnjii->
Mati.
Ivan Podržaj.
u.k, ki manjka v njegovi zbirki potem bi bila stvar seveda povsem d rugae na.
Kljub temu se j<- sestavilo in odposlalo brzojavko in kmalu :iato je prišel služabnik ter javi;, .la je miza pogrnjena Stvar ni tako žalostno izpadla kot so vsi pričakovali. Vsakdo je občutil neko tesnobo pri srcu da •* mogoče v istem času prinesel jeear Boasko rnnu skromno jed ir. Dionizija se ni mogla premagati ter potoeila solzo ali dve, ko je videla gospoda Folgat sedeti na mestu, kjer je jMinavadi sed« 1 Žak. Nikdo, z izjemo mladega odvetnika, pa. ni mi-j iil dn se nahaja Ž;.k v resnici i nevarnosti.
Gospod Senešal je prišel noter ravno v času, ko so servirali ka-''o in on jt. delil bojazni gospoda Folgat. Dobri župan je prišel, da .rve noviee in da pove svojim pi ijateljem, kako je preživel dan. Pogreb ognjegaseev sr- j< izvršil povsem mirno, čeprav vspričo splošnega ginjenja. Nikakih neredov ni bilo opaziti in dr. Sejnbo ni govoril pri odprtem gio'm kot se je pričakovalo. Žalostno pa je izjavil župan, tla je večina prebivalstva trdno merjena o krivdi Boa-skorana. ("ul je ljudi povoriti: In vendar boste videli, da ga ne bodo obsodili. 1'bog človek, ki b. izvršil tak strašen zločin, bi brez dvoma visel. Si.i markija de Boaskoran . . . no boste že videli, pa irrr prišel iz eele zadeve bel in nedolžen kot sneg.
Ropot an je kočije, ki se je ustavila pred vratmi, je na srečo prekinil to modrovanje župana.
—	Kdo more teki to biti? — je vprašala Dionizija, napol preplašena.
Culi so na hodniku stopinje in skoro v istem trenutku je odprl \rata >in najemnika. Alihael ter vzkliknil:
—	Dobil sem ga. Tukaj jc.
temi besedami je potisnil v sobo Kokoleja, ki se je branil ter zrl naokrog kot divja žival, ki se je ujela v past.
—	Na mojo čast. dečko moj, — rekel župan. — ti si opravil celo stv«ir boljše kot pa orožniki
Način, kako je pomežknil Miha z očmi. ie kazal, da nima previsokega mnenja glede premetenosti in iziwjdlj'vosti orožnikov.
—	Obljubil sem baronu, — je rekel, — da bom dobil Kokoleja j a ta ali oni način. Vedel sem, el-j je ob gotovih časih izginil ter se zakopal, kot divja žival, v neko luknjo, katero je izkopal med ska-!ami v najbolj gostem delu gozda Rošpomje. To njegovo skrivališče sem nekega dne slučajno našel. Kakorhitro mi je gospod baron povedal, da je tep?e izginil, sem si rekel:
—	Gotovo mora tičati v svoji luknji.
_ Sel sem ter ga tam v resnici našel. Ni pa bilo tako lahko potegnili ven iz njegovega skrivališča. Ni hotel priti in medtem ko se j- branit, iue je ugrizni, v roko kot kak stekli pes, kar je tudi.
Miha je pri tern pokazal ovojo levico, zavito v okrvavljeno cunjo.
__Precej težko delo je bilo spraviti blazneža sem. Prisiljen sem
bil zvezali mu roke ir. noge ter ga odnesti v hišo mojega očeta. Tam sem ga naložil r:» majhen voz in sedaj seir. tukaj. Le oglejte si tega posebneža.
Nimam posebno lepih spominov na svojo otroško dobo in še manj •ia svojo izgubljeno mlaelost. Vse je bilo nenavadno čudno. . .
Toda če je le en spomin v moji duši, je to spomin ca njo, ki je trpela zaradi mene, predno sem ji povzročil prvo bolečino, na njo, ki je bila pripravljena žrtvovati za moje svoje življenje. . .
O, velika beseela ženske, ki se zaveda svoje življenske naloge: Svetejše in lepše besede nt na zemlji. Ženska, ki izpolnjuje v ljubezni osnovni zakon vsega' življenja, je vzvišen hram božji, svetišče, ki si ga je izbrala večna življenjska volja za prerojevanje nepoznanega božanstva. . . .
Vse, kar doseže človek dobrega in lepega v življenju, dolguj* i jej, ki ga je s po čel a v hrepene-' nju in rodila v trpljenju. Hvaležen ji mora biti tudi za zlo, kajti brez spoznanega slabega in gr- | dega ni dobrote in ne lepote, ki vodita Človeka po trnjevl poti iz-^ popolnjevanja do neznanega cilja. . .
Vselej, kadar jo vidim, mi je tako težko pri srcu, da bi izbrisal iz duše vse neprijetne spomine na svojo otroško in mladostno clobo, samo da bi bil spomin nanjo tem lepši in svetejši.
Bil sem njeno prvo dete. Ob mojem rojstvu se j? izpolnilo — skrivnostno koprnenje njenih dekliških let. Vsa radost in vse-trp-ljenje poštenega dekleta se je fteljlo iz njene v-mojo dušo.
Skromna in preprosta, toda velika v požrtvovalnosti, je skrbela, da me ohrr.ni pri življenju. Pobožna in veiujoča v poosebljeno
božanstvo, me je priporočala njegovemu varstvu od prvega trenot-ka. ko me je vzbudila k življenju, ves čas mojega detinstva in pozneje, ko sem zbežal z doma in v temi zmote iskal resnico življenja. Priporoča me še danes, ker je dobra in ker veruie v veeno plačilo in večno kazen. Njena ljubezen do matere božje pa je zame dokaz t-ienega visokega umevanja materinskega poslanstva. . .
jZa menoj so prišli drugi. Cela vrsta. Sedem bi nas« bilo, da se liso trije skesali komaj po rojstvu. Prava mati sedem žalosti. Vsak od nas ji je zasadil v srce oster meč trpljenja. Trije so ga izruvali, čeprav je pri tem trpela čez mero, štirje pa vrtamo še vedno v njenem dobrem in poštenem freu. In kar je najbolj krivično,
SLOVENSKO AMERIKANSKI
KOLEDAR ZA LETO 1922
Cena 40 centov. r^V zalogi imamo še samo en tisoč iztisov. Kdor ga še nima naj -napise apodej svoj naslov in nam pošlje ta kupon in za 40c. znamk in prejel ga bo z obratno pošto.
GLAS NARODA 82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
Najnovejše izkopnine v Pompejih. ✓
V Pompejih, Id so postali 1. 70 žrtev ognjenika Vezuva, se ne umomo nadaljuje delo. Vsak dan prihajajo na svetlo nove zgradbe nove ulice in trgi, ki pričajo o visoki kulturi starih Rimljanov. Po d robno s ti, ki prihajajo o raznih izkopanih hišah na dan, nam po dajajo boljše^ sliko notranjega rodbinskega življenja starih Rim Ijanov, kakor vsi pergamenti in knjige.
Pri nedavnih izkopiilnah so bile odkrije tri nove hiše*, v katerih je bilo najdeno zopet mnogo stvari, ki nam tolmačijo in razlagajo življenje v rimskih hišah. Izkopane in restavrirane so na novo tri hiše, krasni vzori rimskega razkošja. Ena se nahaja v neki mali uličici in izgleda na zunaj vrlo čedna. Skozi ma;li vhodni vrtiček in portal se pride v prve sobe, kate-jrih stene so okrašene z jako lepimi freskami. Njih barve so se še popolnoma ohranile.. Sredi neke sobe se nahaja kip Ifigenije. \ , pobožnih sobah je istotako mnoge kipov raznih bogov in polbogov.
V	neki drugi »obi so našli v dobrem stanju tudi,še podizglavje krasne postelje.
Nad to hišo se nahaja takoj druga, ki je pravi arheološki biser. Sobe so izvrstno ohranjene: ena je popolnoma rumena, druga črna z rdečimi in zlatimi pasovi.
V	njej se nahajajo tudi svetil j ke vzidaaie v zid. V trikliniju so še vsi istoli, miza in vse, kar spada zraven. Na sten ali so razni napisi
j med drugimi tudi sledeči: * Ne .obračaj poželjivih oči na tuje žejne!" Skozi ne.ko luknjo v zidu sf jelobivali iz podzemlja hrano, ka-jdar je srečni lastnik tega poslotpja j zaželel, da obeduje v gornjem ' nadstropju. V tej hiši je vse še ;nenavadno -dobro ohranjeno. Sredi vrta, e>bdanega od žive meje 'stoji kip Diane z malim žrtveni-kom.
| Tretja hiša je ogromna, z veli-ikim -portalom in triklinijem, če-gar stene so polne fresk iz Iiiade lin Eneide. V hiši je nekaj ele-'gantnLh dvoran in krasen čudovit i vrt z mramornatimi skupinami in j bogatimi studenci. To je ena naj-Jelegantnej^h hiš, ki je bila dose-elaj odkrita v Pompejih in je bila nedvomno last kakega bogatega Rimljana, ki je imel poleg denar-jja tudi še okus za lepoto in eleganco.
POTOVANJE 12 EVROPE.
Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri ie tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga zamorete sedaj dobiti sem. Na-lalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti žene in otroke izpod 18. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo plakati vizej pii ameriškem konzulu •: amerikanskiiD denarjem in rav-io tako morajo na Ellis Islandu «voto $Zo.OO pokazati v ameriških lolarjih.
Glede denarnih pošiljatev v j. S. dolarjih, za vsa pojasnila deele potovanja, potrebnih listin affidavitovl in voznih listkov obračajte na najstarejšo slovensko tvrelko:
Frank Sakser State Bank, «2 Cortlandt St., New York, N. Y.
Požene strupe iz vašega telesa.
>*uga-Tone je eno najboljših z«lravll. !si se požene strni>e in dru^e odpadne -novi iz lelesa. To je dobro sredstvo ':i izeišf-enje krvi In «la se napravi s!a!>e. izmučene, izčrpane in nervozne ljudi močnim, zdravim in jakim. To j« čudovita zdravilo za želodčne bolezni NnKO-Toiie poveča vašo živčnomoč. vam la dober tek ter spravi zdravo barvo n:./aj na bledo in usahlo lie/». Povečalo ■><• vašo tožo. vam tlalo več ambicijo ter nov rok življenja. Kupite stekle-i i< o Nujra-Tone se danes v kaki lekarni, pa j«*inajte par dni in če se ne l»o-počutili boljše tor izgledali boljši kot kedaj poprej, odnesite preostalo nazaj k lekarnarju, ki vam bo vrnil vaš denar. nima vaš lekarnar Nnf?a-T«ne, ne vzemite nikakega nadomest:-a. temveč nam pošljite $1.00 in mi vam bomo poslali eelemesečno zdravljenje, poštnino plačano. National Laboratory. 1018 S.Wabash Ave.. Chieago.
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo is New Yorka.
ORBITA '
ADRIATIC
OLYMPIC
N. AMSTERDAM
PARIS
KROONLAND HUDSON NOOROAM AQUITANIA
SEYDLITZ
HOMERIC » OROUNA ZEIUND -A LORRAINK »R. MATOIKA SAXONIA ARABIC MINKEKAHDA
O 8AVOII lYNOAM
OLYMPIC
AMERICA
PARIS
HANOVER
^rtOPESA
FINLAND
»OTOMAC
VQU ITANIA
N. AMSTERDAM
17	febr — Hamburg
18	febr. — Genoa 18 febr. — Cherbourg 18 febr. — Boulogne tl febr. — Havre 85 febr. — Boulogne 25 febr, — Bremen
8b	febr. — Cherbourg
28	febr. — Cherbourg
1	marca — Bremen
1	marca — Cherbourg
3	marca — Hamburg
4	marca —Cherbourg 4 marca — Havre 4	marca — Bremen
7	marca — Bremen
8	marea — Qnn"« 8 marca — Hamburg
11 marea — H*vr» 11 mar~a ~ Boulogne
11 marca — Cherbourj
11 marca — Bremer 15 rra<-ca — Havre 15 marca — Bremen
17	marca — Hamburg
18	mirei Cherbourg 18 marca — Bremer ti marca — Cherbourg 25 marc? — Boulogne
HOMERIC
YORK
ORBITA
HUDSON .
OLYMPIC
KROONLAND
LA LORRAINE MAURETANIA I PARIS
i LAPLAND
PR. MATOIKA I SEYDLITZ FRANCE ORDUNA . FINLAND
MAURETANIA f HANOVER ROUHAMBEAU OROPE9A i! ZEELAND I LA SAVO IE
YORK
LAPLAND
ORBITA
MAURETANIA
MAJESTIC
ORDUNA
BERENGARIA
(5 mirca — Cherbourg 29 marca — Bi em on 81 marca — Hamburg 1 aprila — Bremen 1 aprila — Cherbourg 1 apr lia — Cherbourg 1 aprila — Hav.e
4 aprila — Cherbourg
6 apula — Havrg
8 aprila — Cherbourg 8 aprila — Bremen
12	aprila — B-emen
13	aprila — Havrg
14	aprila — Hamburg 22 aprila — Cherbourg
25	aprila — Cherbourg
26	aprila — Bremen
27	aprila — Havre
28	aprila — V.imbun
29	aprila — Cneroourg
6 maja — Havre
10 maja — Bremen
13 maja — Cherbourg
12 maja — Cherbourg 16 m - ja — Cherbourg 2C maja — Cherbourg C6 mja Cherbourg
30	maja — Cherbourg
ADVERTISEMENTS.
Nusa-Tone
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek& Cešarek
70 — 9th AVE.. NEW YORK, N.Y
(med 16. !□ 16. ceato)
poillja denar v Jugoalavljo, Italijo ltd; — prodaja vozne llatke za vge vaineJSe Črte; — Izvršuje notarske posle, LI ao v zvezi s starim krajem. — Cene vedno med najnlijl~nt. — Telefon W&tklna 7529
Ime............
Naslov.........
Mesto in država
se zdi, da se bo izpolnil na njej drugi del četrte božje zapovedi, da pa ostane tretji prazna obljuba božja. . . .
In to me bolj boli negro vsi žalostni spomini na preteklost. Iz srca rad bi pomagal, *ls se izpolni na njej v polnem obsegu beseda božja, saj ji dolgujem več nego vsem drugim, toda moja dobra volja j? kakor želja po nedolž-u<m obsojenega jetnika. . .
Sram. me je pred njo, mučenlco ki je pretrpela toliko gorja, tako
sram. da ne bom moge? nikoli iz-ic£i pred n,io tolažili!ih besed:
Glej, mati, tvoj sin je zaslužil, dtf^si ga rodila! Nima zlata, ker ne služi mamonu. ima pn dušo. del tvojpga trpljenja. In ta duša ti je hvaležna za vse, kar si ji dala in česar ji nisi mogla dati . . .
Zato mi je težko v njeni bližini čeprav bi jo rad gledal Iz obličja v obličje reertareas, ki ji 5e pre-ostaja.i3a~bo polna* mera njenega in mojega trpljenja. . .
♦	♦»♦♦♦♦•♦♦♦»♦♦»»»♦»»»M*
:: Dospelo je novo suho grozdje.
Muskatel zelo sladke debele ja-| gode, boksa 50 funtov .. $6-50 Cipar grozdje -največj® in naj-' sladkejše jagode, boksa 50 fun-; tov ...................... $7^0
■	Malo Črno grško groždje, zelo ; sladko, boksa 50 funtov .. $6.50
•	Cesplje font po 10 centov. Za
%*ečja naročila poseLie cene.
■	PoiUlte IS. r-% nCun vsake boka*
■	kt narodu In poelall bomo takoj.
! BALKAN IMPORTING CO. 51-53 Cherry Street New York, N. ¥,
ZAKAJ SE STRtriTE S SLABIM TOBAKOM. POSKUSITE NAS IMPORT1RAN
pravi trrški tobak,
boksa, en funt $3.00, pol funt« $1,50 a papirjem
hercegovski mešani,
boksa 1 funt $2.00; pol funta $1,0C
s papirjem Boksa hllsnov 15c. In maiHna sa delati clgBxete 16c. Z naroČilom poftljite (Knar. ADRIATIC IMPORTING CO., 60« - 11th Avenue, New York. N. Y.
Dr. Koler
slovenski zdravnik
638 Ptss At*. PittsUrfh, Pa
^Mk	dr.
^ >dr»yttt^
jjjjB^H^Jtf m ^»■■ga^^r w a
JSwhliTi	prta>a"l% 'll^ti
^ boa« tai N« tekajte k« «a k*
MltA Ktfew h|in> eaaatt«
X iwi ^S? jyij
j'Wiuiiii'ui votoe kne 9 Ml »rak ta aloer k«« operaoU«. IWiIimI M^nfc if povarofrMo N
Mm t krtka trn hrfc*« ta rSavtk ta« ^ —- —
jf ri^IofaJao kU m1t*" MJ*1'*1 tmm^wmmmSo? j"^* **
CH^iOlOR
Najhitrejši moderni parnikl na e^etu. Izborna postrežba potnikom.
V	vašem mestu ali bližini je lokal.
nI agent.
V	Jugoslavijo, Bolgarsko, Rumuasko in Madžarsko,
Preko Reke in Trsta:
ITALIA
24. marca
Karta $90. — Davek $5.
Železnica d« I.jubljmn« tl.£5.
Preko Cherbourg:
FRENCH LINE
ICOHPASNIE 6ČNEML£TRAK3ATUUinQJE K
^	Crmi	S*rvxr«
AQUITANIA
SAXONIA
28. febr. 7. mare*
Direktna sloiba t
Jugoslavijo
preko Havre
> velikimi parnikl t te S vijake
ROCHAMBEAC ....... 21. febr.
PARIS ................ 21. febr.
LA LORRAINE ...... 4. marca
LA SAVOIE.......... 11. marra
PARIS .............. 15. marca
£& drutln« nudimo lsboroe U|od-noetl tretjega ntrtda — k«Kia* a dvema. Štirimi, fieatiml in ownlml poMeUami Val t&U potolkt ixxlo deletni lsve tzborne slutbe fn h»a-ne. t(M katere ie nuuia FranooMa firta-
Sa nadalje Wormad1« rpraSaJte prt loknlnlh »«»nt1h rpgMCM t-lNt.

Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Korčula, Kot or, Kranj, Ljubljana, Marluor, Metkovlč, Sarajevo, Split, ftlbenlk Zagreb.
ITALIJA Trst, Opatija. Zadar.
NEMŠKA AVSTRIJA Dunaj.
IZVRŠUJEMO hitro In poceni denarna izplačila v Jugoslavia Italiji« in Nemški Avstriji ter izdajamo čeke v kronah, lirah in dc-larjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki hi vseh njenih po* druinieah.
PRODAJAMO parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje ln za vse črte. (Vidi zgoraj kretanje parnikov.) Kadar ste na potu v staro domovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo Izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri n&£ a!i ste ga morda kupili drugje.
Zajamčeni so nam pri Jadranski banki Izvanredno ugodni poboji,
Id bodo velike koristi za vse one, ki m ie ali m bodo poaluievaU
nase banke.
Frank Sakser State Bank

EN MILJON DOLARJEV
ALI DOBRO ZDRAVJE!
kaj bi si izbrali?
Kaj je bolj važno kot dobro zdravje? Nobena stvar na svetu, kajti kaj koristi denar ali vse, kar lahko kupi denar, čf NIMATE DOBREGA ZDRAVJA, DA "UŽIVATE TO?
Ali je vas želodec iz reda? Ali vaše ledvice in jetra ne delujejo kot bi morale? Ali je vaS sistem okužen od strui>ov. katerih se ne more iznebiti v svojem oslabljenem stanju ? Potem potrebujete
JU VITO ČISTI ŽELIŠČNI ČAJ
senzacijonalno zmes narave iz šestnajstih zelišč, korenin, cvetov in listov, ki so priznana skozi stoletja kot največji prijatelji človeštva. Neredi v želodcu, ledvicah in jetrih so "odgovorni za večino iMovefikih Itolezni. Nervoznost. i»obitost. revmatizem, prehladi in drugo, vse to izvira iz gromadenja strupov v sistemu vsled pomanjkljive prebave. Mi vemo. KAJ BI STORIL JUVITO ter smo pripravljeni staviti ga na poskusu jo v vašem domu.' Zahtevajte PROSTO POSKUSNO ZDRAVLJENJE TAKOJ ter opazujte uspehe. JUVITO je tudi napravljen v obliki tablet, — JUVITO ČISTE ZELIŠČNE TABLETE. BlELEK MANUFACTURING CO.. 068 Liberty Avenue, Pittsburgh, Pa. LEKARNARJI IN AGENTI pišite i>o naše mjčne p*>nudl>e.
wAJI n/kvpmnrr nimniTt v m ntiAVAi * ROJAKI, NABO&AJTS SE HA "GLAS NAHODA", HAJ-
Požigalec.
FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAIC. Spisal Emile Gaboriait, Zf "OlM Naroda" preval O. P.