Štev. 96.
V Ljubljani, v sredo, dne 24. avgusta 1910.
Leto XIII.
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10’40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (širina 72 mm) za Izhaja vsako sredo in soboto.	enkrat	20	vin.,	večkrat	po	dogovoru.	Posamezna	številka	10	v.
Deželna organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke na Goriškem.
Cenjeni sodrugi i
Podpisani odbor sklicuje za nedeljo 25. septembra t. 1. svojo III. redno
deželno konfere&co
v Gorico s sledečim dnevnim redom:
1) konstituiranje konference:
a) volitev predsedništva;
b) volitev odseka za pregledovanje mandatov;
c) volitev odseka za pregledovanje predlogov;
d) volitev volilnega odbora.
2) poročilo o političnem položaju;
3) organizacija, agitacija in taktika.
4) socialno demokratična stranka na
Goriškem in kmečko vprašanje;
5) strankin tisk in kolportaža;
6) volitev političnega odbora;
7) raznoterosti.
Začetek ob 9. dopoldne.
Na deželni konferenci imajo pravico biti zastopane vse krajne organizacije do 50 članov z dvema delegatoma; za vsakih nadalj-nih 20 članov gre organizaeijam še po en delegat. Vsaka delavska stroka v deželi ima pravico do dveh delegatov. Sodrugi, organizirani v izobraževalnih društvih, imajo pravico poslati dva delegata.
Vse omenjene organizacije so naprošene, da izvolijo svoje delegate in naznanijo imena političnemu odboru najkasneje do 20. septembra. One organizacije, ki hočejo vlagati predloge, jih morajo poslati najkasneje do
15.	septembra tajništvu.
Gorica, 21. avgusta 1910.
Za politični oddelek deželne organizacije jugoslovanske socialno demokratične stranke na Goriškem
Josip Petejan,
tajnik.
Hribar ni potrjen.
Vlada je storila neumnost, ki se je že precej dolgo napovedovala: Ivan Hribar ni potrjen za župana ljubljanskegn. Vladna že-nialnost barona Schwarza, ki je napravil, oziroma dal napraviti tak referat, da je centralna vlada na njegovi podlagi priporočala cesarju odklonitev potrdila, je dosegla uspeh. Občinska avtonomija Ljubljane je dobila klofuto in napovedan jej je boj.
Svoje mnenje o vprašanju, ki se je rešilo z dekretom deželne vlade, izročenim podžupanu drju Tavčarju, smo že povedali in to mnenje je neizpremenljivo. Za nas je strogp ločeno vprašanje o osebi Ivana Hribarja, pa o načelu občinske avtonomije. Če bi bili pri volitvi župana imeli sodelovati socialni demokratje, je povsem gotovo, da ne bi bili oddali svojih glasov za gospoda Hribarja, čigar načela in delovanje je v najostrejšem nasprotju z načeli in zahtevami socialne demokracije. Toda občinsti svet je izvolil Ivana Hribarja. Izvolil ga je soglasno. Pa če bi ga bil izvolil le z večino glasov, bi bil izvoljen. In čim se je to zgodilo, je za nas gotovo, da je Ivan Hribar v sedanjih razmerah poklican za župana ljubljanskega. Volitve so se na podlagi veljavnega volil-
nega reda izvršile v redu, ugovorov ni bilo po našem demokratičnem prepričanju je taka volitev veljavna In od vlade ne moremo po demokratičnem načelu zahtevati nič drugega kakor potrditev take volitve.
Na podlagi poročila, ki ga je baron Schvvarz poslal na Dunaj, se to ni zgodilo. In zdaj ne gre za Hribarjevo osebo. Politična in socialna načela nepotrjenega župana, njegovo delovanje v občini in v parlamentu, njegovo stališče napram socialo demokratični stranki — vse to zdaj ne prihaja v poštev. Celo ime je zdaj postranskega pomena. Za one, ki se navdušujejo za Hribarja, kakor za one, ki so z njim v boju, je zdaj merodajno le dejstvo, da je vlada nastopila proti avtonomiji ljubljanske občine. Baron Schwarz ne priznava župana, ki ga je soglasno volil občinski svet; svojo voljo postavlja nad voljo avtonomne občine. V tem tiči koeflikt in resnost spora.
V tem konfliktu mora stati vsaka demokratična stranka na strani občinske avtonomije. Če je torej baron Schvvarz mislil, da napoveduje boj le gospodu Ivanu PIribarju, ko je poslal tisto poročilo na Dunaj, je bil popolnoma v navskrižju z demokratičnimi načeli naše dobe. Z nepotrditvijo pravilno izvoljenega župana napoveduje vlada boj vsemu demokratično mislečemu prebivalstvu Ljubljane; s korakom vlade niso prizadeti le pristaši, ampak tudi nasprotniki Ivana Hribarja. V konfliktu, ki se zdaj razvija, mora vlada ostati osamljena; kdor bi se v tem sporu postavil na njeno stran, bi se izkazal sovražnika demokracije in temeljnih demokratičnih načel.
Vlada in draginja.
Zgodil se je čudež. Avstrijski ministrski svet se je bavil z vprašanjem draginje in je celo nekaj sklenil. Od jeseni leta 1907. so socialni demokratje v državnem zboru neprenehoma zahtevali resne korake zoper draginjo in so podali stvarne, utemeljene, obrazložene predloge. A vse je bilo bob ob steno. Poljedelski minister je razobesil »zeleno zastavo« in trgovinski minister se je uslužno postavil pod njo. Čemu bi se vlada ozirala na klice socialnih demokratov, ko je večini parlamenta draginja čisto všeč ? No, draginja je reč, ki ne vprašuje za politično prepričanje in sega v žep tudi najlojalnejšim in najbolj patriotičnim ljudem. Posegla je polagoma tako globoko, da so se začele puntati celo soproge c. kr. uradnikov in so organizirale »mesne štrajkec. Želodec, ki ga idealisti zaničujejo, je vendarle velik gospod. Nazadnje je postalo gibanje radi draginje tako viharno, da so sedli gospodje ministri k mizi — ob sedanji vročini! — in začeli ugibati, kaj bi bilo storiti. In po tridnevnem ugibanju so spisali izjavo, pa jo poslali časopisom. Dobra vlada, očetovska vlada! Kako se žrtvuje I
Izjava, ki je bila izročena javnosti, je prav dolga in polna obljub. O, avstrijski ministri niso skopi, kadar gre za — besede. Če bi se moglo ljudstvo najesti ministrskih besed, bi bil v 24 urah konec vse bede.
Ampak to pot prinaša vlada stvarne obljube. Skrbeti hoče, da pride več živine kakor doslej na avstrijski trg. Pa poglejmo, kako hoče to doseči.
Najprej bo pospešila korake, da se bo uvažalo meso iz Rumunije, ki je po novi, od 1. septembra veljavni pogodbi dovoljeno. Da se to olajša, bodo parobrodne družbe
povabljene, naj podajo predloge radi transporta mesa v hladilnih ladjah. Pa tudi iz Srbije se ima dovoliti uvoz mesa, seveda le toliko, kolikor ga določa nova trgovinska pogodba, že od 1. oktobra. Še več: Od slučaja do slučaja hoče dovoliti celo uvoz žive živine iz Italije, Holandije in Francije. Pospeševati hoče uvoz mesa iz Bosne in Hercegovine in študirat hoče celo vprašanje o uvozu ohlajenega mesa iz Argentinije.
Lepi darovi, kaj? Prijetno zvene besede; ampak če ne zatisnemo oči ob njih, se nam bo takoj pokazalo hudičevo kopito.
Meso iz Rumunije. Prav lepo. Z Rumu-nijo je Avstrija sklenila pogodbo, ki dovoljuje še precej uvoza. Ampak gospod Weisskirchner je pozabil povedati, da je vrednost te pogodbe precej zmanjšana, ker — v Rumuniji sami nimajo preveč živine za izvoz. O, če bi bila na severnem tečaju država, bi sklenil gospod Weisskirchner z njo še lepšo pogodbo; od tam bi dovolil uvoz goveje živine v neomejenem številu. In ministrski svet bi povabil Zeppelina, naj poda predloge, kako bi se dala živina transportirati z njegovimi zrakoplovi.
Zakaj je bil gospod Weisskirchner tako ljubezniv napram' Rumuniji in zakaj ne napram Srbiji? V trgovinski pogodbi s Srbijo, ki nam je najbližji sosed, se je število živali, od katerih se sme uvažati meso, še znižalo. V Srbiji imajo živine za izvoz, iz Srbije bi lahko dobili več mesa, a ravno zato se omejuje uvoz ondotnega mesa. Hladilni čolni so prav koristna naprava, a važnejše bi bilo poskrbeti, da bi imeli hladilni čolni res kaj uvažati.
Tolažba z živino iz Italije, Francije in Holandije je prav malo vredna, zakaj v teh deželah je živinoreja razmeroma manjša nego v Srbiji, blagostanje je zlasti v Holandiji in Franciji večje nego v Avstriji, vsled tega potrebujejo tudi mnogo več živine doma. In če se bodo vršile še sekature z živinozdrav-niškimi preiskavami, bo ta obljuba ostala lepo na papirju.
Iz Bosne in Hercegovine bi se že lahko pospeševal uvoz živine, ampak dosedanje izkušnje ne kažejo v tem oziru dobre volje. Saj še ni dolgo, ko so na dunajskem trgu konfiscirali bosenske prešiče, češ da so morda »kontrabant« iz Srbije.
Uvoz argentinskega mesa pa hoče vlada študirati in kaj pomeni tako študiranje, je že davno znano. V London prihaja vsako leto stoinsto tisoč centov argentinskega mesa in angleško prebivalstvo je bolj razvajeno od avstrijskega. Te študije bi bile torej kmalu lahko končane. Ampak vlada hoče poslati šele komisijo v Argentinijo in preden bo ta preštudirala in poročala in preden bo na podlagi teh študij in poročil vlada kaj sklenila in preden se bodo potem napravile priprave za realiziranje sklepa in preden se začne sklep izvrševati, ne bo morda več ne Bienertha ne Weisskirchnerja.
Če torej vlada misli, da jej bo prebivalstvo radi njenega komunikeja zapelo ho-zana, se bo pač zmotila. Vladni sklepi so doslej popisan papir in nič druzega ne. Počakajmo na dejstva!
Politični odsevi.
* Avstrijska vlada je povabila ogrsko s posebno noto, naj sporazumno dovoli uvoz mesa iz Srbije, kolikor ga dovoljuje nova trgovinska pogodba, že pred uveljavljenjem pogodbe, najkasneje s 1. oktobrom. S takimi malenkostmi, ki ne morejo prav nič učinkovati na cene mesa, se hočejo tolažiti konsu-mentje.
* Socialni demokratje na Dunaju so
imeli v pondeljek večer velikanski shod radi draginje v ljudski dvorani na rotovžu in na trgu pred rotovžem. Govorili so poslanci Reumann, Schuhmeier, David, Skaret, Hanuš,
Polzer, Sever in Volkert ter sodruginja Pop-pova. Dasi je nekaj časa močno deževalo in je razsajala nevihta, se vendar množice niso dale pregnati. Shod je bil velikanska manifestacija zoper agrarne stranke in vlado, ki se neprenehoma obotavlja, namesto da bi storila kaj resnega zoper draginjo. Sprejela se je resolucija, ki zahteva, da se odpro meje, da se brez odlašanja omogoči dovoz prekomorskega mesa in da se uredi smotrena aprovizijska politika občine. Na koncu se pravi v resoluciji: »Shod poživlja vse dunajsko prebivalstvo na odpor zoper atentat na žepe konsumentov, da se napravi konec občenevarni gonji veleagrarcev in mesarjev.*
* Avstrijski katoliški shod bi se imel vršiti meseca septembra v Inomostu. Ta shod ni nič druzega kakor vsakoletna reklamna parada avstrijskih klerikalcev, ki sprejema telegrame od najrazličnejših visoko stoječih ljudi in z njimi demonstrira. Zadnja leta pa ima tudi katoliški shod že nekoliko smole. Ker so dunajski krščanski socialci popolnoma zabredli v nemško nacionalni šovinizem, je nekdanja enotnost avstrijskega klerikalizma precej poškodovana in vsak hip nastajajo spori. Letos se med češkimi klerikalci mnogo agitira, da bi se ne udeležili tega shoda. Zdaj pa se je pojavila še nova težava. Občinski svet v Inomostu je nemško nacionalen in je nekoč sklenil, da se sme v mestni dvorani samo nemško govoriti. Takrat seveda mestni očetje niso mislili na klerikalce, ampak hoteli so prokletim socialnim demokratom onemogočiti shode v najpriprav-nejši dvorani. Zdaj pa so izkopali ta sklep, ker se boje, da bi se dvorana okužila, ako bi se v njej izpregovorila kakšna slovanska ali italijanska beseda. Klerikalci so vsled tega v veliki zagati. Od nenemških klerikalcev vendar ne morejo zahtevati, da ne smejo reči ne ene besede v svojem materinem jeziku, če pa ne store tega, je pa nevarnost, da ne dobe dvorane. Kako si bodo pomagali iz zadrege, se še ne ve; nekateri mislijo, da pade zaradi teh težav katoliški shod sploh v vodo. Škoda bi ne bila prevelika.
* Argentinski konzul na Dunaju izjavlja v imenu svoje vlade, da bi bilo Ar-gentiniji mogoče, vsak teden izkrcati v Trstu 1500 do 2000 naj lepših volov, da se lepših ne more dobiti v Avstriji. Tak vol, ki tehta živ najmanj 700 kilogramov, bi veljal samo 200 kron, dočim velja enaka žival tukaj 700 do 900 kron. Kvaliteta mesa, kakršno se je videlo v razstavi v Buenos Ayresu, se mora označiti za prvoredno in bi zadovoljila okus najbolj razvajenih konsumentov. Argantiska vlada bi prevzela garancijo, da pride živina v najboljšem stanju na trg. — Vpričo takih dejstev se mora ponoviti vprašanje: Kaj je bolj važno — ali interesi vsega prebivalstva, ali pa interesi par tisoč agrarnih oderuhov?
* Hrvaški sabor je bil v pondeljek slovesno razpuščen. Ker se saborska dvorana popravlja, je bila seja v občinski zbornici. Posebna deputacija je pripeljala bana v dvorano in tu je Tomašič prečital kraljevski dopis, ki pravi:
Kakor se je sabor milih nam kraljestev v pretečenem svojem zasedanju posvetil na našo zadovoljnost resnemu delu, kateremu se ima zahvaliti ustavno ustvarjeni zakon o razširjeni volilni pravici, kar bo blagodejno učinkovalo na splošni napredek mojih rečenih kraljestev, smo se vendar prepričali o priliki preobrata v pretežnem delu narodnega predstavništva, da ta sabor v svoji današnji sestavi ne daje potrebnega jamstva za uspešno delovanje, dasi zahtevajo interesi omenjenih kraljestev ravno v sedanjem času pazno brigo narodnega predstavništva na najrazličnejših panogah zakonodajstva in uprave. Zato ukrepamo na podlagi ustanove §-a 3. zak. čl. II. iz leta 1870. o uredbi sabora razpustiti ta sabor.* S tem se je seja zaključila in večina poslancev je odšla na — zahvalno mašo v Markovo cerkev!
* Hrvaška vlada je od svoje strani že vse pripravila za nove volitve, ki se imajo izvršiti baje že v treh tednih.
* Poslanec Supilo agitira za ustanovitev enotne demokratično meščanske opozicije v hrvaškem saboru, ki naj bi stala na podlagi naprednosti ter skupnosti Hrvatov in Srbov.
* Hrvaška napredna stranka (tako-zvana pokretaška) se pogaja s hrvaško stranko prava, da se zedini z njo. Naprednjaška glorija je torej bila kratkega življenja.
* Ogrski ministrski predsednik grof Khuen je imel na Dunaju pogovor z grofom Aehrenthalom. O čem sta se pogovarjala, ne pove uradni brzojav. Potem se je gospod grof odpeljal v Ostende na počitek.
* V ogrski državni zbor je bil pri nadomestni volitvi v okraju Lipto Szent Miklos »soglasno* izvoljen kandidat Khuenove stranke Andrej Kozmar.
* Nemški katoliški shod se je v nedeljo otvoril v Avgsburgu. Začel se je seveda z mašo v stolni cerkvi.
* V Italiji so v nedeljo spustili prvi »dridnavt« v morje.
* Turška vlada je bolgarski naznanila, da bo strogo preiskala vsa nasilja, ki so se vršila pri razoroževanju vstašev v Macedo-niji in Albaniji. Begunci, ki so se rešili na bolgarska tla, se bodo smeli vrniti.
* Grška vlada naznanja, da je imela grška trgovina vsled turškega bojkota 20 milionov frankov škode. (Avstrijska vlada ne bo povedala, koliko škode je imela avstrijska industrija vsled njene premodre politike na Balkanu, škode, ki jo je največ trpelo avstrijsko delavstvo).
* Japonska je anektirala Korejo. To je najsočnejši sad njene vojne z Rusijo.
* V Nikaragvi (v srednji Ameriki) so vstaši premagali vladne čete in izdali razglas, da prevzamejo vlado. Predsednik republike Madriz je odložil svoje dostojanstvo in se pripravlja, da zapusti deželo. Vstaške čete so se že približale glavnemu mestu Managva, kjer je vse narobe. Po cestah so hrupne demonstracije proti Združenim državam severne Amerike.
* Cesar Menelik, o katerem se je že davno naznanjalo, da je umrl, je baje bolehen, vendar pa ne tako, da bi bila pričakovati katastrofa.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko.
— Kdo ima odločati, kaj naj se zgodi z ozirom na to, da ni potrjena izvolitev župana Hribarja? V nekih izjavah, ki hočejo biti merodajne, smo čitali dvoje. V eni se pravi, da se bo prepustilo Hribarju samemu, naj da občinskemu svetu direktivo. V drugi se pa občinstvo poživlja, naj vse prepusti narodno-napredni stranki. Oboje je napačno in ljubljansko prebivalstvo ima pravico z vso odločnostjo protestirati proti takim naukom in nakanam. Narodno napredni stranki nimamo prav ničesar prepuščati; Hribar ni bil izvoljen in nepotrjen kot župan liberalne stranke, ampak kot župan mesta Ljubljane. Njegova nepotrditev se ne tiče liberalne stranke ampak ljubljanske občine, v kateri imajo tudi drugi ljudje kakor liberalci zmisla za občinsko avtonomijo. Pa tudi gospoda Ivana Hribarja nima nihče vpraševati, kaj se ima zgoditi. Ivan Hribar se ni sam volil za župana, temveč volil ga je občinski svet in ta ima suvereno sklepati, kaj bo zdaj storil. Priznati moramo, da smo bili kar osupnjeni, ko smo brali od pristašev Ivana Hribarja, da naj se njemu prepusti odločitev. Če bi bil to napisal njegov najskrajnejši nasprotnik, bi bilo nelojalno; če pa tako pišejo njegovi pristaši, pa človek res ne ve, ali je to brez-primerna nerodnost, ali brezprimerna hinavščina. Ivan PIribar je v vprašanju pač tako prizadet, da ne bo mogel na noben način popolnoma abstrahirati od svoje osebe. On je tisti, ki ni bil potrjen. Od njega torej zahtevati, naj odloči, kaj se ima zgoditi, se pravi goniti ga v najhujšo zagato. Zanj nastane ta dilema:	Ali	naj se radi moje
osebe začne boj ali ne? Njemu prepuščati odločitev je torej prav toliko, kolikor naložiti mu odium osebnega štrebarstva, ali pa ga prisiliti, da se z lepo gesto umakne. Tako to ne gre. Ivana Hribarja je izvolil občinski svet ljubljanski in ta mora biti tako možat, da prevzame odgovornost za posledice svojega nastopa. Ivan Hribar mora ostati neprizadet; ker je nepotrditev brez obzira na načelno vprašanje tudi njegova osebna zadeva, bi bilo celo umestno, da se ne udeleži sklepanja o nadaljnih korakih. To nalogo imajo izključno oni, ki so ga volili. Zdi se nam, da občinskemu svetu itak ni mnogo premišljevati. Če ima pred očmi, da gre tu za n a-čelo, ne more noben občinski svetovalec niti trenotek dvomiti, kaj mu je 9toriti pri novi volitvi. Vprašanje je le, če se občinski svet zaveda svoje naloge in odgovornosti napram tistim, katere zastopa. Če se je za-
veda, tedaj mu pač ni treba posnemati ptiča noja in skrivati se za Hribarjevim hrbtom.
— Kranjski deželni odbor, v katerem imajo klerikalci večino, hoče deželnemu zboru predlagati zvišanje deželnih doklad za trideset odstotkov. Ker je tudi de-želnozborska večina klerikalna, je naravno, da bo predlog brez resnega odpora sprejet na radost kranjskih direktnih in indirektnih davkoplačevalcev. Temv namenu se ni prav nič čuditi. Da so kranjske deželne finance silno žalostne, je že davno znano in klerikalci morajo gledati, kako bodo dobili denarja za svoje gospodarstvo. V svojih vrstah imajo sicer nekoliko »socialno naobraženih« ljudi, a to je le za dekoracijo. Nihče ne pričakuje od njih, da bi reformirali deželne finance na tak način, da bi se za deželno gospodarstvo potrebni denar jemal tam, kjer ga je kaj. Zvišali bodo doklade, naložili bodo indirektna bremena tistim, ki jih že zdaj najteže prenašajo. Klerikalci so kljub vsem svojim barvam kapitalistična stranka, torej je tudi vsa njihova finančna umetnost kapitalistična. Zanimivo pa je, da klerikalci z največjo previdnostjo molče o svoji nakani, ki je že s ki e n j e n a. Pa tudi to ima jako tehten razlog. V Beli Krajini bo v kratkem nadomestna volitev za državni zbor. Kandidat klerikalne stranke je deželni odbornik profesor Jarc. Kakšno priporočilo pa bi bilo to pri belokranjskih volilcih, če bi se jim povedalo, da je njihov kandidat član tistega deželnega odbora, ki jim pripravlja že za prihodnje leto tako lepo darilo ? Belokranjski glasovi so dobri, torej se je treba varovati vsega, kar bi jim utegnilo škodovati. In nazadnje bodo davkoplačevalci še dosti zgodaj zvedeli, kaj jim je prinesel Miklavž. Dokler ne bodo volitve v Beli Krajini končane, se bo torej lepo molčalo. Kadar bo mandat na varnem — če bo — je pa še časa dovolj, da se odpre malha.
— Bivši župan Hribar se je odpeljal na svoje posestvo v Cerkljah.
— Javni železničarski shod. ki je bil za pondeljek prepovedan, bo v četrtek, 25. t. m. ob 8. zvečer na vrtu »Narodnega doma». Ker je shod javen in na dnevnem redu dra-gina, torej predmet, ki gotovo zanima vse delavstvo, vabimo tudi neželezničarje, naj se udeleže tega shoda in pokažejo, da besede o draginji niso prazne bajke, temveč kruta resnica. Če tarejo visoke cene stanovanj in živil po drugih krajih, je draginja še bolj občutna za ljubljanski proletariat, ki živi še v gmotno slabših razmerah. Saj so mezde naših delavcev take, da je pošteno življenje ob njih že skoraj nemogoče. Pričakovati se torej sme, da bo udeležba na shodu taka, da napravi vtisk.
— Organizacija lesnih delavcev je
trn v peti mizarskemu mojstru gospodu A. Petrinu v Ljubljani, ki si je menda vtepel v glavo, da je njegova naloga preprečiti emancipacijo delavstva. Kar se sicer ni posrečilo Bismarku in podobnim kapacitetam, misli gospod Petrin, da dožene. In zaradi tega »visokega cilja« prezira tudi pogodbo, ki jo je še pred kratkim sam podpisal. Ko se je zaključilo zadnje mizarsko gibanje v Ljubljani, se je sklenila delovna pogodba, ki med drugim določa: »Zaupniki in organizacija se pripoznajo, vendar se ima v delavnicah med delovnim časom opustiti vsaka agitacija.« Gospod Petrin se ne more pritoževati, da bi delavci kršili to pogodbo. V njegovi delavnici se ob delovnem času dela. Ampak temu liberalnemu mojstru je to vse premalo in če bi imela veljati njegova, bi se moral delovni čas šteti od polnoči do polnoči. Že sama misel, da smejo »njegovi« delavci v svojem prostem času govoriti še kaj druzega kakor slavo svojega gospodarja in svoje delavnice, mu je neznosna; zaupniki bi smeli biti po njegovi želji le možici, ki bi smeli vsakih deset let enkrat izreči mojstru kakšno prav ponižno malenkostno prošnjico delavstva, sicer pa gratulirati za god, za rojstni dan in za novo leto. Ker pa ni tako, je ni mizarske delavnice v Ljubljani, v kateri bi se delavci tako menjavali kakor v Petrinovi. Organizacije lesnih delavcev nič posebno ne veseli, kregati se s posameznimi mojstri in končno tudi mi ne smatramo tega za svojo najvišjo in najljubšo nalogo. Toda če ni drugače, smo tudi za to na razpolago in gospod Petrin naj se tedaj nikar ne pritožuje, če mu postane ta reklama neprijetna. Za danes naj si poizkusi v duhu rešiti vprašanje, ali je ura opoldanskega počitka in večerni čas po delu še »delovni čas« ali delavčeva prostost. In če se logično reši to vprašanje, se morda izpremene razmere v njegovi delavnici, če pa hoče boj za vsako ceno, ga pa tudi lahko ima.
— Tesarski mojstri v Ljubljani se nočejo pobotati z delavci, zlasti se upirajo vsaki pogodbi, ki bi vsaj nekoliko zajamčila pravice delavcem. Ravni poti se izogibljejo, zato pa hodijo po ovinkih. Na čelu so seveda zopet večja podjetja, ki hujskajo manjše mojstre v trmo, pa računajo, da jih bo dolga stavka polagoma ugonobila in odpravila neprijetno konkurenco iz sveta. Med tem pa sami iščejo stavkokaze, ker jim zastaja delo
in jim je stavka že prav neprijetna. V Ljubljani niso imeli sreče s svojim lovom, pa so šli na deželo. Tako se je Tonniesova tvrdka zatekla na Gorenjsko, kar kaže sledečih dvoje pisem:
18./8. 1910.
Herrn Lovrenc Mandel in Lees. lhr Werthes vom
16.	td. erhalten. Es wundert mich, da Sie mir so ver-sprochen haben, die Zimmerleute gleich am 16. zu schicken. — Wenn Sie mit einer guter Partie 8—10 Mann kommen, konnen so \vollen Sie am Sonntag gleich die Biicheln mitbringen. Ich ervvarte Sle beim Zug Nr. 1721, der '/d Uhr nach Laibach kommt, n3m-lich Siidbahnhof.
Mehreres miindlich.
Mit Gruss
A. Zupan.
Temu pismu je sledil osebni sestanek in potem drugo pismo, ki se glasi:
Gospod
Lovrenc Mandelj
v Lescah.
Ljubi j. 21./8. 1910.
Kakor sva se ustmeno pogovorila, pridete jutri 22. t. m. z 8 do 10 ljudmi tesarji, kateri imajo v tovarni stanovanje in tudi si smejo sami tu v tovarni pustiti kuhati, katerim so drva in stanovanje brezplačno.
Vožnjo iz Lesec do Ljubljane imajo prosto, oziroma se bode vsacemu povrnila ko pride v delo. Plača je po previdnosti zmožnosti K 4'— in ako se previdi, da je sposoben več.
Odpovedi ni nobene in sme vsak izstopiti ali odslovljen biti kadar hoče eden od obeh strank. — Delati mora pa vsaj najmanj 8 dni, ako ne, se mu za vlak ne povrne.
Vsak tesar mora prinesti knjižico in potrebno orodje.
S spoštovanjem
G.	Tonnies.	A. Zupan.
Gospodje v Tonniesovi tovarni so torej slutili, da je v njihovem početju nekaj čudnega, pa so hoteli stavkokaze zapreti v tovarno kakor v ječo. Tako — so si mislili — bo vse dobro; tesarji ne bodo prišli z zunanjim svetom v dotiko, najbrže še vedeli ne bodo, da so stavkokazi, pa bodo garali. Če jih ne bo več treba, pa dobe brco brez odpovedi. Gospodje so se pa vendar urezali. Tesarji so pač prišli v Ljubljano, tukaj pa se je poskrbelo, da so zvedeli, kaj se namerava z njimi. Ker vozi železnica ne le iz Lesec v Ljubljano, ampak tudi narobe, so že zopet tam, odkoder so prišli. V Tonniesovi tovarni so se pa nekateri nosovi znatno podaljšali.
— Nesposobnost barona Schvvarza
postaja od dne do dne neverjetnejša. Če bi pri centralni vladi bili ljudje, ki bi količkaj razumeli, kakšne naloge ima politična uprava, bi morali že davno privoščiti temu gospodu pokoj, ki ga je nadvse potreben. Ni je reči, ki pride baronu Schvvarzu v roke, ne da bi se spodrsnila, pa naj bo kaj velikega ali kaj malega. Tako je na pr. prepovedal javni železničarski shod, ki je bil naznanjen za pondeljek večer, češ da je bil prepozno priglašen. Naznanilo je odšlo na deželno vlado v četrtek. Po vseh človeških računih bi ga bili morali pri vladi imeti v petek dopoldne v rokah. Pravijo pa, da so ga dobili šele v soboto. Na vsak način čudno 1 V četrtek je sicer pošta imela nedeljski počitek radi cesarjevega rojstnega dneva, kar pa je bilo tako slabo in nezadostno razglašeno, da ni tega skoro nihče v Ljubljani vedel. Vzlic temu pa bi se bilo moralo pismo ekspedirati vsaj v petek zjutraj in če pri vladi ne spe, bi ga bili morali dobiti v petek dopoldne v roke. Pa recimo, da se to vendar ni zgodilo, dasi nam ne gre v glavo, da bi pismo iz Ljubljane v Ljubljano potrebovalo tri dni. Recimo, da so dobili pismo res šele v soboto. Pri vseh uradih je vendar navada, da se šteje rok vlog od tistega dne, ko so bile oddane na pošto. Pri vladi so torej imeli nalogo, prepričati se, kdaj se je to zgodilo. Tedaj bi bili spoznali, da ni bil shod prepozno naznanjen, ampak prezgodaj. Pečati se je imel shod z draginjo. Ne vemo, če šteje baron Schwarz tudi to vprašanje med nevarne predmete; da njega ne mori draginja stanovanj, verjamemo, ampak železničarji in drugi delavci ne morajo stanovati po luksurioznih palačah in zanje je vprašanje važno. To bi nazadnje tudi morali vedeti na Bleivveisovi cesti, kajti včasi je bilo tako, da je vlada morala skrbeti za interese ljudstva in jih pospeševati. To se pa gotovo ne godi, če se prepovedujejo shodi o takih čisto materialnih vprašanjih. Nič posebnega ne bi bilo zahtevati, da bi se vlada sama nekoliko pobrigala za taka splošna ljudska vprašanja, kakršno je draginja. Če pa tega že sama ne stori in če je njen načelnik nesposoben za to, naj pa vsaj ne brani ljudstvu, da se samo posvetuje, kako si bo pomagalo. Če pa baron Schwarz tudi tega ne zna, tedaj naj gre v penzijo, ker itak ni za nič druzega na svetu.
— Ljubljansko mesto se zadnje čase zopet neprenehoma izpreminja v taborišče oborožene sile. Zadnje dni je parkrat mrgolelo žandarjev in človek se ves osupel vprašuje, čemu vse te koncentracije, ki so včasi že videti prav kakor provokacije. Kaj se godi v Ljubljani takega, da gospod baron Schwarz ne more mirno spati in kositi brez šume žandarskih bajonetov ? Od znanih september-skih dni je Ljubljana tako krotka kakor da se nima ljudstvo zanimati za nič druzega
kakor za številne cirkuse, ki prihajajo v La-termanov prater. Tistih pet in pol pobičev, ki so v sredo večer »demonstrirali«, ne šteje toliko kolikor oštarijska pijanost ob navadni nedelji. In vendar živimo v Ljubljani zopet prav tako kakor v izjemnem stanju. Po vsakovrstnih skroviščih se blešče žandarski bajoneti, po ulicah jahajo celi eskadroni dragoncev — nemara k maši ? —, shodi se prepovedujejo z malenkostnimi izgovori. Kaj pomeni vse to? Zdi se nam, da nič druzega ne kakor osebne potrebe velemodrega gospoda barona Schvvarza. Mož je prišel v Ljubljano iz Trsta in vse bolj se kaže, da se ga drže vse tržaške policijske tradicije. Kakor tam Bušiču in podobnim kapacitetam nikdar ni bilo dosti »nevarnosti«, »iredente«, »anarhizma« in podobnih pošasti, tako menda misli baron Schvvarz, da ne bo dosti »važen« in »potreben«, če ne bo neprenehoma slikal hudiča na steno. Na Dunaju morajo misliti, da je Ljubljana gnezdo samih črnih zarot, tedaj se bo bleščala Schvvarzova slava in on pride v policijsko zgodovino kot rešitelj Avstrije. Ampak gospod baron se moti. Le zato vendar ni ljubljansko prebivalstvo na svetu, da bi si baron Schvvarz na njegov račun slikal nezasluženo avreolo okrog glave. * On naj le pošilja na Dunaj poročila o konspiracijah in komplotih, ampak mi smo se tega naveličali, pa bomo poskrbeli, da se bo tudi na Dunaju spoznala Schvvarzova glorija, ta slava majhnega kratkovidnega birokrata, ki bi morda čisto dobro znal mundi-rati koncepte v kakšni pisarni, ki pa na svojem sedanjem mestu ni več vreden kakor navaden diurnist, če bi ga posadili tja.
— Ljubljanska N. D. O. je imela v nedeljo »shod« v »Mestnem domu«. Ker je bila udeležba tako pičla, da so se dali »zborovalci« sešteti na prstih ene roke, se je shod »preložil« in v »Narodu« pripovedujejo, da so ga aranžerji sami odpovedali. To bajko naj pripovedujejo ljudem, ki jih najamejo, da jih bodo poslušali, nikar pa poznavalcem razmer. Stvar je enostavno ta, da se živ krst ne zanima za ljubljansko zizibambulstvo, ki obstoja iz treh komediantov, pa bi rado igralo »vlogo« v- Ljubljani. Najsmešneje pa je, da »Narod«, ki objavlja oficielne izjave liberalne stranke, na drugi strani protežira ta neumni ribolov.
— Razpustila je vlada ljubljansko N.
D. O. Doživeli smo že marsikatero piesene-čenje, a priznati moramo, da smo osupnili, ko smo zvedeli to čudno novico. Živ krst ni doslej ljubljanski N. D. O. pripisoval nobene važnosti. Kdo pa naj bi se brigal za par brezpomembnih ljudi, ki niso znali pod milim nebom nič druzega kakor prirejati veselice in gojiti staro kranjsko čednost pijančevanja? Kadarkoli je poskusila N. D. O. stopiti na drugo polje, je doživela fiasko. In zdaj je ta skromna biljka, ki je še v nedeljo s svojim shodom doživela najgrozovitejšo blamažo, postala nevarna avstrijski državi! Ne vemo sicer, s čem utemeljujejo na Blei-weisovi cesti svojo najnovejšo modrost, vendar pa vemo, da se nikdar niso društva razpuščala radi malenkostnih formalnosti, ampak vedno le tedaj, če so gospodujoči faktorji zaslutili v njih kakšno nevarnost. Komu in čemu pa naj bi bila nevarna ljubljanska N. D. O.? Če se boji baron Schwarz že takih brezpomembnosti, tedaj je pač že skrajni čas, da prepusti svoje mesto možu, ki ima nekoliko več korajže. N. D. O. je bila ustanovljena proti socialni demokraciji in če se je mi nismo bali, bi tudi Avstrija lahko mirno spala. N. D. O. je bila nepotrebna za naše socialno življenje, ampak to vendar ni briga barona Schwarza. Vsak ima pravico, biti tako nepotreben, da je sam sebi odveč in vsak sme biti smešen, kolikor se mu ljubi. Kdor že te svobode ne prenaša, naj postane trapist, ne pa deželni predsednik.
— Plenarna seja strokovnih organizacij v Ljubljani se v soboto dne 27. avgusta 1910 zaradi nepričakovanih ovir ne more vršiti. Naznanili bomo potom vabil pravočasno, kdaj se vrši in s kakšnim dnevnim redom.	Strokovno tajništvo.
Goriško.
— Sovodnje. Zadnjo nedeljo se je pri nas ustanovila podružnica »Delavskega izobraževalnega društva v Gorici« in se je takoj vpisalo do 30 članov. To in pa dejstvo, da je socialno demokratično gibanje v našem kraju prav močno, daje upanja, da se bo nova podružnica krepko razvijala in v resnici širila omiko in izobrazbo med našimi delavci in kmeti. Glavno je seveda zanimanje sodrugov samih; treba je ne le, da se vpišejo v društvo, ampak da potem tudi ne ostanejo le člani na papirju. Le živahno delo, pa ne more izostati uspeh.
— Vrtojba. Kakor smo že naznanili, imamo dne 4. septembra pri nas veliko delavsko veselico, od katere smemo pričakovati, da postane za goriško okolico važen dogodek. Priprave se vrše pridno in umno pa se skrbi, da bodo imeli udeleženci čim več užitka. V glavnih potezah bo spored sledeči: Ob 3. popoldne sprejemanje gostov
v Gorenji Vrtojbi; nato obhod z godbo po obeh občinah. Ob 4. popoldne veselica s petjem, godbo, dramatično predstavo in drugimi zabavami. Natančni spored priobčimo v prihodnji številki. Za danes poživljamo delavce in mladeniče, naj pridejo v čim večjem številu na veselico, kjer bodo prisrčno sprejeti. Na svidenje dne 4. septembra v Vrtojbi!
Trst.
— Tržaški „Edinosti" ni bilo všeč, da je udaril celjski »Narodni Dnevnik« po struni, ki je tržaški narodnjakariji zelo neprijetna. Po mnenju gospode, ki piše tržaški nadstrankarski list, se sme očitati špijonstvo klerikalcem, ne sme se pa očitati njim, nadstrankarskim gospodom. Nadstrankarstvo tržaških narodnjakarjev je ravno tako puhla fraza kakor slovanstvo kranjskih klerikalcev.
V vsem svojem toli opevanem nadstrankarstvu so tržaški narodnjakarji ravno tako besno strankarski kakor kranjski klerikalci. Zaradi tega ni pa nič bolj smešnega, kakor če očita »Edinost« kaj klerikalcem. Zakaj ničesar niso storili naši klerikalci česar ne bi bila že davno storila »Edinost«. Ako kranjski klerikalci ne poznajo kavalirstva v boju z nasprotnikom, ga pozna še manj tržaška gospoda. Kranjski klerikalci rabijo batine proti liberalcem; tržaški poli-tičarji so rabili in rabijo še vedno polena proti socialni demokraciji. Klerikalci uganjajo sramotno špijonsko delo proti liberalcem, »Edinost« je uganjala tako sramotno špijo-nažo proti članom socialne demokracije. Kranjski klerikalci in liberalci in tržaški narodnjakarji so pa unisono uganjali špijonstvo proti italijanskim nacionalcem. Zato pa ni za celjski »Narodni Dnevnik« nič bolj častnega kakor dejstvo, da se je z nami vred poprijel boja, brezobzirnega boja proti tisti sramotni struji, ki je zašla že skoro v vse slovenske nesocialistične stranke in ki se teh strank poslužuje, da sme v imenu naroda vršiti lumpovski posel špionov. Mi poznamo prav dobro vzroke, ki narekujejo klerikalcem posel Nastičev, ampak še bolj poznamo tiste elemente, ki igrajo v tržaški narodnjakarski stranki še precej vplivno vlogo in ki narekujejo »Edinosti« špionstvo proti italijanskim nacionalcem. Še vsak špion se je naučil opravičevati svoje lumpovsko delo. Zaradi tega se mora človek smejati v pest, ako hoče »Edinost« opravičiti svoje pripovesti o italijanski iredenti, ki je ravno taka kakor tista slovenska, o kateri govori »Slovenec*. Avstrijski militaristični krogi skušajo na vse mogoče načine razširiti mnenje, da preti Avstriji nevarnost ed notranjih sovražnikov, da smejo potem opravičiti troške za utrdbe in nove kanone. Kakor dosedaj in še vedno »Edinost«, tako razširja sedaj tudi »Slovenec« to mnenje na željo in veselje militarizma. Zato se pa veselimo, če so nekateri slovenski listi prišli do spoznanja, da je treba proti takemu špionstvu boje, pa naj se špionstvo vrši v imenu vere ali v imenu naroda. Sedaj ima pa »Edinost« besedo, da se opraviči, čemu je povedala, kdo so bili tisti, katerim niso veteranci na 17. t. m. v Trstu imponi-rali. Gotovi nismo, teda zdi se na 3, da so bili nekateri mladi fantiči aretirani, zaradi tega, ker jim veteranci niso imponirali in da so bili aretirani menda šele potem, ko je »Edinost* pokazala policiji pot, po kateri se lahko pride do tistih mladičev.
— Skedenj pri Trstu. Kakor po vsej naši okolici, tako se začenja tudi pri nas svitati. Tako smo se zbrali in sklenili, da si tudi mi ustanovimo svoje delavsko izobraževalno društvo. Dosedaj se nas je vpisalo že 60 slovenskih in italijanskih delavcev. V soboto dne 19. t. m. smo imeli prvo zborovanje v gostilni poleg dvorane Černut. Udeležba je bila lepa tudi od strani nečlanov. Zborovanje je otvoril sodrug Konič. Obširno je poročal o pomenu izobraževalnih društev in o potrebi organizacije sodrug Regent. Govoril je prvo v slovenskem potem v italijanskem jeziku ob splošnem odobravanju navzočih. Končno se je vzel na znanje sklep pripravljalnega odbora, ki določa, d a bo ustanovni občni zbor novega društva v soboto dne 2 7. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Černut. Vsem vpisanim članom in prijateljem izobrazbe priporočamo, da se udeleže tega važnega občnega zbora v velikem številu. Društvo bo razpolagalo z lepim številom raznih listov in s knjižnico, ki mu jo bo dal na razpolago naš »Ljudski oder«. Torej naprej od stopnje do stopnje, pa do zmage.
— Društvo »Ljudski oder« v Trstu vabi ponovno vse svoje člane in prijatelje delavske izobrazbe na V. občni zbor, ki bo v soboto dne 27. t. m. ob 8. zvečer v dvorani v »Delavskem domu* ul. Boschetto 5,
H.	nadstropje. Dnevni red: 1. Poročila.
2. Razprava o nadaljnem delovanju društva.
3. Pevski odsek. 4. Volitev novega odbora in nadzorovalnega odseka. 5. Slučajnosti. Kdor pozna prevažno vlogo, ki jo igra naš »Ljudski oder* v javnosti in zlasti pri delu za delavsko izobrazbo, mora priti tudi na ta
občni zbor, ki je izredne nihče naj ne manjka.
važnosti. Torej
Dnevne vesti.
Slov. akad. društvo „llirija“ v Pragi se je preselilo z dnem 15. t. m. v novo stanovanje: Kral. Vinohrady, Taborska ulica št. 14 mezzanin.
Delavsko gibanje.
Tesarje opozarjamo, da naj ne sprejemajo dela v Ljubljani toliko časa, da poneha stavka. Opozoriti moramo delavce te stroke zaradi tega, ker skušajo nekateri ljudje zvabiti tesarje v Ljubljano, češ da je stavka ponehala. Delavska čast zahteva, da nihče ne škoduje svojim tovarišem.
Gibanje livarjev v Trstu. V torek,
17. t. m. so imeli zaupniki tržaških livarjev v Delavskem domu važno sejo, na kateri so bili prečitani |brzojavi odnosno pisma centralne komisije na Dunaju, ki pooblašča tržaško tajništvo kovinarjev oziroma zaupnike livarjev, da v slučaju, če bi ne bilo pričakovati izpora drugih kovinarjev kot posledico, livarji lahko stopijo v stavko. Po obširni debati o tej zadevi, katere so se udeležili zaupniki vseh prizadetih livaren, se je prišlo do zaključka, da ni pričakovati nobenega izpora — kar pa se seveda ne more garantirati — ter se nalaga tajništvu kovinarjev, poročati takoj centr. strok, komisiji v tem zmislu. Sklenilo se je dalje sklicati v sredo,
18. t. m. vse prizadete livarje in org. kovinarje v Del. domu na sestanek, da se sklenejo končni koraki, eventualno dan, kdaj da sto-
pijo livarji v stavko za svoje opravičene zahteve proti trmi — o kateri smo že poročali — trdovratne zveze delodajalcev. Na tej seji je predsednik sodr. Chiussi konstatiral da je 92°/0 prizadetih livarjev organiziranih, kar je v tem slučaju seveda posebnega pomena in bi bilo želeti tudi od drugih delavcev, nahajajočih se v kovinarski industriji. Omeniti pa moramo, da ni z /eza delodajalcev odnosno tajništvo kovinarjev do danes od Stabilimenta St. Andrea dobilo še nobenega odgovora na spomenico. V četrtek ob 8. zvečer je bil sestanek vseh livarjev, na katerem se je sklenilo z 90 proti 2 glasoma stopiti v petek zjutraj v stavko. Livarji Stabil. St. Andrea so na tem sestanku izjavili simpatijo in solidarnost livarjem drugih tovarn.
Za tiskovni sklad je darovala kegljaška družba pri Petriču 2 K 26 vin.
Pušica pri Petriču 1 K 40 vin.
Razpis.
Najboljša ura sedanjosti Zlata, srebrna, tula, nikel-nasta in jeklena se dobi samo pri
H. Suttner,
Ljubljana, Mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.
Tovarniška varstvena znamka
JKO1
Pri podpisani blagajni oddati je s 1. septembrom t. 1. služba
tajnika
z mesečno plačo 130 K; in s 15. septembrom t. 1. služba
inkasista
z mesečno plačo 90 K.
Poleg običajnih pogojev se zahteva usposobljenost prosilca za tako službovanje. Inkasist, ki je tudi uradni sluga, mora založiti 200 kron kavcije. Namestitev je za sedaj provizorična. Prosilci imajo vložiti lastnoročno pisane prošnje pri podpisani blagajni do
31. avgusta t. 1.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani
dne 24. avgusta 1910.
Načelnik:
Fr. Bartl.
Vsak zaveden sodrug mora biti naročnik „Rdečega Prapora
44
Zanesljiv
raznašalec lista
se sprejme. — Šelenbugova ul. 6/11.
Posojilo 2a nov »DelavsKi t)om“
Vodilni odbor zadruge je v sledečih člankih določil pogoje, po katerih se najme že naznanjeno posojilo:
Čl. 1. Zadruga (prosta) za ureditev in upravo poslopja, ki je last delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo, ki bo kot .Delavski dom' sedež delavskih organizacij, katero tvorijo vse pristopivše organizacije, je izdala
posojilo na minimalne deleže po deset kron,
ki se amortizirajo v desetih letih od 1. oktobra 1912.
s 5% letnimi obrestmi.
Delavske zadrage, katerih last je poslopje, so prevzele poroštvo posojila.
Čl. 2. Dne 15. septembra vsakega leta, pričenši od 1912., bo vodstvo zadruge, skupno z vodstvom delavskih zadrug, sortiralo eno desetino vloženih deležev. Svota sortiranih deležev se bo v štetem denarju izročila deležnikom iz osrednje blagajne delavskih zadrug in to od 1. naslednjega oktobra naprej. Od dneva, ko so bili deleži sortirani, se od sortiranih deležev ne	plačajo več nobenih obresti.
Čl. 3. 5°/0 obresti teko vedno od 1. oktobra pričenši s 1. oktobrom 1911; za dobo	do 1. .oktobra 1911. bodo obresti	posebej	računane	in	se bodo izdale posebne liste, ki se bodo plačale na 1, oktobra 1911.
Čl. 4. Lastniki pomnoženih deležev po 50 ali po 100 kron, bodo dvignili obresti lahko vsako leto od 2. oktobra naprej.	Obresti, ki
v teku enega leta ne bode dvignjene, se bodo kapitalizirale.
Lastniki posameznih deležev po 10 kron, bodo dvignili obresti skupno s svoto deležev po sortiranju in sicer v smislu sledeče tablice:
Za vsak delež sortiran v letu 1912. se bo plačalo K 10'50	Za	vsak delež sortiran v letu 1917. se bo plačalo K 13'37
...	.	.	1913................11'02	...	.	. 1918. . .	„	.	14-03
...	.	»	1914.	, ,	.	,	11*57	»	.	»	.	•	"	*	•	"
.........................1915.	. .	„	12-14	.	„	.	. 1920. , .	.	15-46
:	:	;	:	.	me...	:	:	i2-74	:	:	.	.	, 1921.	.	.	im
Čl. 5. Zadruga si pridrži pravico do sortiranja tudi večjega števila deležev in pravico, da sme vsak trenotek vrniti tudi ves kapital posojila.
Številke sortiranih deležev kakor tudi slučajna odpoved vsega posojila, se bo objavila v listu .11 Lavoratore' in na lepakih v »Delavskem domu*.	...	.	.	...
Čl. 6. Deleži se smejo oddati drugim osebam samo ako dovo ^zadruga. V slučaju smrti lastnika deležev preidejo v last njegovim dedičem.
Čl. 7. Zadruga ni dolžna izročiti sortiranih deležev kot samo na vrnitev tega dokumenta.
Pripravljene so že izkaznice in znamke po 1 K za plačevanje na obroke; poleg tega so tudi pripravljena spričevala po 10, po 50 in 100 kron, ki se bodo izročila onim, ki so vložili ves znesek.
Izkaznice za plačevanje na obroke in zato potrebne znamke se dobe v vseh uradih in skladiščih delavskih zadrug in pri vseh zadrugi pristopivših organizacijah.
To posojilo, izdano od zadruge pod višje navedenimi pogoji in jamstvom, nudi tudi lepo priložnost za malo prihranjevanje.
Kdor pripomore temu posojilu do uspehaj bo olajšal izgotoviti delo, ki bo v korist in na	čast	vsemu	trža-
škemu delavstvu, obenem bo pa v nravnem in gmotnem oziru uspešno založil svoje prihranke.
Dosedaj nam došle izjave nam dajo upati, da bo naše podjetje ugodno izpadlo. In mi upamo,	da	ne	bo
sodruga	in organiziranega delavca, ki ne bi podpisal vsaj en minimalni delež, ki je vsem dostopen.
Vodilni odbor:
Rudolf Brumllk, I. Cattalan, J. Crisman, Avg. Gaspari, Ivan Oliva, Fr. Pittoni, Val. Pittoni, Vilijelm Pitz, Edmund Puecher, Romoj Sigon,
Zadrugi so pristopile organizacije in zastopstva tu označena:
1. Društvo kavarniških uslužbencev.
2. Skupina uslužbencev kemičnih obrti.
3. Skupina uslužbencev glavnih skladišč.
4. Društvo sodarjev.
5. Skupina težakev.
6. Skupina črevljarjev.
7. Skupina pomorskih natakarjev, kuharjev In shram-
barjev.
8. Posojilno In podporno društvo pomorskih delavcev.
9. Žensko socialistično društvo 10. Mednarodno športno društvo.
U. Clrcolo dl studi sociali
12. Socialistično mladeniško društvo.
13. Deželna komisija strokovnih organizacij.
14. Politični odbor Italijanski.
15. Politični odbor slovenski, is. Politični odbor nemški.
17. Delavske konsumne zadrnge.
IH. Skupina železničarjev.
19. Skupina pekovskih delavcev.
20. Skupina kurjačev, mornarjev In podčastnikov.
21. Skupina knjigovescev In knjlgorlscev.
22. Skupina pristanlščnlh delavcev.
23. Ljudski oder.
24. Skupine kovinarjev.
25. Skupina zidarjev.
26. Skupina pleskarjev In dekoraterjev.
27. Soupina krojačev.
28. Skupina klesarjev.
29. Skupina tramvajskih uslužbencev.
30. Skupina pomorskih strojevodjev.
31. Skupina ognjegascev.
32. Podporno društvo prodajalnlških uslužbencev.
33. Skupina uradnikov zavarovalnih zavodov.
34. Skupina trgovinskih uradnikov In uslužbencev.
35. Skupina socialističnih tiskarjev.
36. Skupina lesnih delavcev.
37. Skupina tesarjev.
38. Delavsko pevsko društvo.
39. »II Lavoratore".
Glavni urad: Delavske konsumne zadruge za Trst, Istro in Furlanijo Trst, ulica S. Francesco d’ Assisi št. 21 1. nadstropje.
Priporočamo našim gospodinjam pravi	kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
Srečen vse žive dni Vsaka mu jed diši, Nikdar bolan:
Kdor vživa
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 ,	,	4	80
Naslov za naročila: ,FLORIAN“, Ljubljana.
Postavno varovano.
Našim somišljenikom priporočamo:
Ilirija in Praxm kremo za črevlje.
Ciril in Metodovo vazelino in vazelino z mednarodno znamko Giril-Metoda ter Polerin čistilo za kovine.
Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
Golob & Volk, Ljubljana.
I. Jax & sin
Ljubljana
Danajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalmfc strojev
za rodbino in obrt jPisalni stroji „.A_čLlercc
Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
Pri okrajni bolniški blagajni v Ljubljani oddati je službo
blagajniškega zdravnika.
S to službo je spojena letna plača 1800 K in za obiske bolnikov izven teritorija ljubljanskega mesta po 40 vin., oddalnine od vsakega kilometra ter prosta vožnja.
Prosilci vložiti imajo svoje prošnje do 30« avgusta t. 1.
pri podpisani blagajni.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani
dne 23. avgusta 1910.
Načelnik:
IFV- ZBa.x*tl_
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev	jjf
registrovana zadruga z omejeno zavezo	^
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije cesta n (Koiizej)	%
Zaloga pohištva	|
lastnega Izdelka in tapetnišKega blaga, Izvršuje vsa mizarska stavbna deLi*.	p
Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani.	%
KmečRo-delavska gospodarska zadruga
Dobravlje - pošta sv. Križ, Goriško - Dobravlje
priporoča svojo
bogato zalogo Izbornih vin.
V Ljubljani ima zalogo v Vodmatu ,,pri Mraku“ Po cenah je vprašati v prodajalni „Konsumnega društva za Ljubljano in :	okolico“, Vodmat, Bohoričeva ulica	:
Nabrežinske delav. zadruge“
v Nabrežini
iščejo skladiščnika-prodajalca za prodajalno konsumnega društva v Nabrežini.
Zahteva se znanje slovenskega in italijanskega jezika in umevanje uprave konsumnih zadrug.
Ponudbe s dosedanjimi spričevali z navedbo plače in kavcije je poslati do — 8. septembra t. I. — vodstvu
,Nabrežinske delavske zadruge4.
im.
ra
Jsai
im.
im
im.
I* ZaiYod za pohištvo in dekoracije
Ljubljana, Frančiškanska ulica, 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	štev.	97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištve-_ nega blaga i. t, d. Enostavne in razkošne ženitne opreme v naj- _ I*	solidnejši	izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.	^
m
Wf,.
naznanijo.
Velecenjenemu občinstvu in svojim ljubim prijateljem uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem v obrat prevzel znani
HOTEL .ILIRIJA1
Kolodvorska ulica 22.
Točila se bodo pristna dolenjska, štajerska, istrska in avstrijska vina v sodih in steklenicah ter vedno sveže dvojno marčno belo in črno pivo iz združenih pivovaren Žalec in Laški trg.
Gorka in mrzla okusna meščanska kuhinja ob vsakem dnevnem času, posebno ob odhodu in prihodu vseh vlakov. Opoldanski in večerni abonement po prednostnih cenah.
Krasni prostori za družbe, svatbe; skupne pojedine po dogovoru. Salon in sobe so na razpolago za društva; za večje in manjše sestanke, konference in shode. Za popolno zadovoljitev p. n. naročnikov jamči moje dosedanje mnogoletno delovanje v največjih podjetjih.
Gospodične, ki se hočejo v kuhinjstvu izvežbati, sprejemajo se pod najugodnejšimi pogoji. "“Pl
Velik senčnat vrt, salon in kurljivo kegljišče.
Popolnoma nanovo urejene sobe za tujce se zaradi bližine južnega kolodvora najtopleje priporočajo.
Zahvaljujoč se za dosedaj mi kot ravnatelju grand hotela „Union“ izkazano zaupanje beležim
z najodličnejšim spoštovanjem Jyaj| Bračič
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1919.	hotelir.
im.
M
fen?
'©J
WM
mi
im
im
¥,RVRHJiR ,ILIRIJA*
je vsak dan vso noč odprta.
im
im
vm
Z velespoštovanjem
Štefan Miholič, kavarnar. m
vm
g
mm
Kavarna
,Unione v Trstu4
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
mm
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon štev« 1©8_
V LdUBLJflfll
priporoCa svoje
Telefon šte1©8 _
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl.
Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.