Telefon št,. 74. Posamna številka 10 Iu /*C"f»lti prijemu: sa »•Jo. Jelo naprej 26 K — b Cil l«ta » 13 » — » trt . . 6 »50» » 2 » 20 » f apravalitvu prejema«: za ••lo leto naprej 20 K — h pel -teta » 10 » — » Wtr! » • » 6 „ — » mesec » 1»70» ®t,P'C S i 1 j a n j e na dom 80 h na mesec. Politič en list slovenski narod. NareAnlne I« inserate sprejema upravnlštv« v Kalo). Tiskarni Kopitarjeve ulice M. 2. Rokopisi se ne vranjo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Urednlltve je t Beme- niskih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vaak dar ,izvzemii nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 162. V (LJubljani; v-f- tek, 17. julija 1908. Letnik XXXI. IKrščanska deroa-kraška organizacija v gornji Italiji. Iz Milana. Središče katoliškega gibanja v Italiji je v Milanu, v tem lepem mestu, slavnem ne le po svoji zgodovini, ampc.k tudi po svojem vijogastvu, po procvitajočem obrtu in razširjeni« trgovini. Saj je Lomhardija dala ime celo'.va£ni stroki bančnega gospodarstva. Tu izhaja deset dnevnikov poleg nebroja.r.ianj-ših tlisfov in tiskovin. In nekateri dnevnikov imajo po tri izdaje na dan: eno jutranjo za provimsijo, eno popoldansko za mesto, v katero sprejmejo,. najnovejša poročila, in še eno večerno za inozecaotvo. Rodovitna Lcm-bardija daje najkrasnejše polje za kmauko organizacijo, mnogobrojna industrijska podjetja valijo k organizaciji delavstva, in globoki, vroči verski čut, katerega je tu sejal sveti Aecbrož, katerega rje vzgajal sv. Kard Bcromejcki in ki se kaže še danes v živet", verskem življenj« /ravno tako, kakor v prekrasnih eorkvenčfc etavbah, daje moralni temelj krš&nski ljudski organizaciji, katera se sice? bort:3 nemilimi časovnimi suzmerasni, a ki veiMrir narašča, se krepi is. ima vse predpogoje za nadaljnji rarvoj. Kot -mojega teoretičnega učitelja časie italijanski katoličani profesorja plinskega vseučilišča Jožefa Teniolo, kateri je razvijal ideje, podane v papeževih okrožnicah, in postal za č ert.ii ik kr-ččan-cke dc m o -k r a c i j e v t e o r d j i , ksiior je bil A 1 -berttrio njen ogEjeviti cagovotiik v časopisja. In?£anes se eedovi ie ideje kažejo že v vseh strekah socialnega življenja, koder 4>9 najdejo praktični ljudje, da jo anajo izvrševati. Zunanjo obliko je dobilo katoliško,,gibanje po zvezi «Opera de: congressi«, katera naj bi združila vse italijanske katoličane v eno armado. Razdeljena j'e v štki odseke : 1. Za vorsko življenje, 2. .za soci alno in narodnogcapodarako organiascijo, ;£. sa politiko, 4. za časopisje. Prvi odsek je takoj zsžel dobe® delovati, a trije ostali, ae dolgo niso mogli povzdigniti, ker niso znali dobro mačeti. Danes pa se je težišče vsega delovanja položilo v drugi, v socialni odsek. To je atalo boja, in »Opera* je morala prestati precejšnjo krizo, preden .se je pomladila in prišla v pravi tok. To je naravno, ako se premisli organizacija tega obsežnega aparata. Sedež je tam, kjer je predsednik. Vsa zveta ima provincialne odbore, ti imajo škofijske odbore, in ti imajo posamezne organizacije pod seboj. Oblika je bila dana, a življenja ni bilo v telesu. Katoliška demokratiška organizacija je šla evojo lastno pot. Na čelu jej je Btal don Romolo Muriri, kateri je zbiral okoli sebe kot pravi demagog mlade moči. Ni bilo vedno vse prav, kar bo delali ti vročekrvni, a dobromisleči mladi ljudje, in nastala je precejšnja napetost med konservativno Opero" in med novimi krščanskimi demokrati. Tri leta se je borila demokratična struja proti starim konservativcem za pravico obBtanka. dasi se je ves socialni krščanski razvoj vršil le pod njenim vplivom. 1'emu je naredil konec sv. oče sam, ka-Seri je z okrožnico priznal opravičenost krščanske demokra-! i j e, jej hkrati očrtal prava načela in ikrenil, da se »Opera« reformira in poživi s čilim demokra tičnim elementom. Ko so vstopili demckrai ije v ^€*(perogasfei a svoje rodbine vsestran nejdviecn in je dal svojo grajščino v Eerrari na rrazpolego organizacijskem!: de il«. iDelevanje ee je začelo hitro razvijati, ml adi ljudje so dobili 'veselje do dela in do aoc ialr.ih študij, .škofje so iz-prevideli, daija ti 'e&a tudi izobrazbo mladega naraščaja i Ic-pclniti, so poslali več mladih duhovniko v na Nemške in ustanavljajo tud: sociološk e -atolice po semeniščih. Cisto posebne politične raznrere, katere silijo katoličane, da as \ načelnem nasprot-stvu do -sedanjega italijanskega kraljestva, so krive itudi, ida se v javnosti tu katolicizem ne kaže tako, .kakor' bi se dalo dosledno sklepati po zasebnem življenju, * kateram katolicizem pač tndi še sedtj ee^a v r;se ljudske razmere., .Z i stiia: :trecutkor.i, ko je padel Rim, ee je pol astiSc framasonatvo vae javnosti, in katolioizei n se je -skril v svetisCe cerkva in rodbin, češ: ta javnoet je krivični., jaz je ne priznavati, politika »con e^pedit«;? To je e ozirom na papeževe pravice do rimskega mesta gotovo do sledno in opravičeno., a na drugi strani postane lahko Ugovor za socialno politično delavnoeč In >to je ločka, kjer so se »mladi« cprli in ffekli: Ta »non j expedit« cias ;tl«či, naa v.aže, nas -fcažo proti »ljudstvu kot nesposobne, ko vendar vidimo, vLako je dcmovica potmbna nsiegu sodelovanja v javnosti To jo gnalo "vročekrvnega JKomola Murri v opozic:') o proti ofiošslni katoliški abstinenčni polifcti:,i, in med mladkn naraščajem klerikalnim in neklerikalaim, ima imrogo tihih Bomi&jeniko«. Katoličani imajo pa /kljub temu v srokah ie tnncgo občin, uidi po velikih mestih, in socialna organizacija t delavskih stanov je edaio le njihovo in soc. &3mokrasko dele. Zato bi jim bilo zfasti v gornji Italiji lahko, podreti kandidature liberalnih puhloglavoev, katere jim dekretira lož& iz .Rima. A geslo »non expedtfc« jih veže. -vili delamo z eno .samo roko, to je naša teževa«, mi je reke! urednik vodilnega gornj^italrjanskega lista »Osservatore Catto-lico«. .»Mi smo močni, a ne moremo tega pokazati. :J, a za sociologa dvatrat zanimivo. Krščanska demokracija je prvič nastopile, javno s celotnim programom na-svojem prvem shodu dne .26., 27. in 28. aprila 1901, (A&i del primo ccngresso lom-barde della democrazia eristiana.) Tu bc; zahteval: združevanje delavskih stanov na krščanskem temeiju, boj socialni demokraciji in lib^.lizmu, sodelovanje duhovščine pri socialni organizaciji, razširjenje katoliškega časopisja, socialno-politične učilnice za iz obražence in ljudske univerze itd. Bili so zraven &urri, Albertario, Meda, Orugui i. dr." To je bil -sicer majhen, a dober začetek. Začelo se je gibanje, ki je iz spanja budilo dobre gospode pri »Operi«. Ta aparat je bil sploh preobširen, pretežaven, prekonser-vativen in preveč centralističen. Kaj je pom agalo, ako ,se je nad celo Italijo razprostrla organizacija, ki ni bila nič drugega, kakor doktrin&ren teorem, prazna oblika brez vsebine? Ta aparat naj bi bil skrbel sploh za vse: Za vsa verska društva, za narodno gospodarstvo, za politiko in za časopisje. In če so vsemu temu na čelo po- stavili kakega mnogozaslužnega etarega mon-signora, ki je milostno sprejel to kot častno službo, kakor se sprejme kak naslov, ee ni čuditi, da je vse spalo spanje pravičnega. Mladi krščanski demokrati, vajeni dela, živeči med ljudstvom, polni ognja in navdušenosti, so naskočili to spečo trdnjavo. V Avstriji se je to gibanje napačno sodilo. Po mojih mislih je bilo opravičeno in potrebno. In slednjič je dobilo tudi priznanje od svetega očeta. Doslej dela pravzaprav Ie .prvi odsek: krščansko življenje. Drugi odsek: socialno ekonomična organizacija, se je začela razvijati ponekod. Tretji: politika, sp: še popolnoma. Tudi četrti: časopisje, je potreben aočne roke, ki naredi red v tej -stroki. Časopisje je v Italiji silno razširjeno. Tudi katoliško lokalno časopisje je tako žfavilno, da se mu je čuditi. V zgornji Italiji so trije veliki vodilni katoliški listi: „Osser-valore Cattolioe" v Milanu, „L' Avvenire d talia" v Bologni in „11 Cittadino" v Genovi. Vsako me&lo ima pa še svoj poseben listič, ki je bolje in slatje urejevan. Manjka pa 12 e n o t e. V marsikaterem, političnem in takti: nem vprašanju, kjer bi bila nujno potrebno edinost, manjka složnega postopanja. Vsak orje s svojim konjičkom. •Sicer moram reči, da imajo Italijani precej izbornih sil. Občeval sem z gospodi, ki so odlični po izobrazbi in po praktičnem umu. gfirbi se za boljšo senaeniško vzgojo, ikofje so začeli pošiljati izobražene mlade iluhovnaie tudi po svetu, da v naprednejših deželah, v Nemčiji, Belgiji i. dr. preučujejo socialno gibanje, vendar je še vedno povprečni znrčaj italijanskega duhovnika — don Abbondio. Don Abbondio je blaga duša, pobožen, dobroten, za vse dobro vnet, a boji se liberalcev, kakor seje pred tristo leti Manzo-nijev don Abbondio tresel pred banditi. Bon Abbondio pozna samo pot od župnišča v ccerkev, kjer vidi četo ženskih in otrok okoli sebe, med katerimi pastiruje. Liberalcev ne vidi in je vesel tega, ker iz časopisov bere, kakšni ljudje so to. On preganja liberalizem le z vzdihi, in to ne škoduje liberalcem. Ce ga kdo nagovarja, naj vendar ludi on malo poseže noter v ta grešni svet, da ga spravi nszaj v pravi tir, reče don Abbondio udano: Non expedit. Kratko: Don Abbondio je ideal duhovnika, kakor si ga žele vaši kranjski liberalci .. . A vendar dobra stvar napreduje, vsaj v gornji Italiji, o kateri adini morem govoriti. Slednjič bo metralo priti itak med papežem in med italijansko vlado do kake pogodbe in sprave, in takrat io nastopila nova doba kulturnega razvoja. Bolezen sv. očefa. Krepka narava sv. očeta še vedno kljubuje smrti. To liberalcem ni prav. Papež bi moral umreti takoj, ko se je prehladil, po tem bi bili - tisti zadovoljni, ki so tega plemenitega moža psovali za »izvrg človeštva«. „Narod" piše: »Navadno (!) umirajo ljudje možato in udani v božjo voljo, tu pa vidimo 94-letnega starčka, ki bar neče in neče iti pred tistega, ki ga je na zemlji zastopal.« Tako nizko stoje slovenski liberalci tudi ob papeževi smrti! Pridružujejo se naj-podlejšim žurnalistiškim hijenam. Da bi Ie vsak liberalec na bolniški postelji bil tako udan v voljo božjo, kakor je bv. oče, ki bo pač lahko podal račun pravičnemu tedniku. A dočim je ves katoliški svet vesel, da volja božja ohranja katoliškemu svetu še nekaj trenotkov »luč na nebu«, je liberalnim časnikarskim hijenam to na poti. Včeraj zjutraj je bil položaj sv. očeta tak, da so zdravniki konstatirali, da moči sv. očeta po noči niso bolj opešale. Zirav-niki so zjutraj rekli, da katastrofa še ne nastopi takoj, a je neizogibna. Ko so zdravniki šli v predsobo, da sestavijo buletin, je sv. oče zašepetal svojemu slugi: »Kaj so zapisali?« Centra je šel ia zdravniki, kakor bi se hotel informirati, in ko je prišel nazaj, je dejal sv. očetu: »Zdravniki so zapisali, da so Vašo Svetost danes našli krepkejšega.« Papež pa je odgovoril s komaj slišnim glasom: »Ne, ne! To ni res I« ter je zmajeval z glavo. V Vatikanu niso včeraj vso noč spali. Sv. oče često jako težko diha. Kardinal Mathieu je po obisku pri sv. očetu dejal: »Želel bi, da bi bil Niatzsche v tem trenotku navzoč, njegovo mnenje o nadljudeh bi bilo izvestno drugačno.« Poroča se, da je slavni zdravnik Caltarellli izdal odprto pismo, v katerem na podlagi^ zdravniških buletinov dokazuje, da upravičeno lahko domneva, da je diagnoza zdravnikov napačna in da niso konstatirali prave bolezni. Sv. očeta so ob 1 uri včeraj zjutraj z dovoljenjem dr. Lapponija prenesli v naslonjaču v prestolno dvorano poleg spalnice ter odprli vsa okna, da je privel v sobo svež zrak. Občinstvo na sv. Petra trgu je menilo vBled tega. da je paoež umrl. V Vatikan je došlo 20 000 brzojavk. Kardinal O r e g 1 i a bo kot kamerlengo stanoval v nekdanjem stanovanju kardinala L e d o c h o ,v s k e tr a. Včeraj ob 7. uri zvečer so zdravniki izdali naslednjo izjavo: Položaj sv. očeta se danes zjutraj ni spremenil. Tekom dneva je papež nekaj ur sDal. Žila 88, dihanje 30, temperatura 36 ti. L a p p o n i M a z z o n i. ' Gb 7. uri 15 minut zvečer: Ker je av. oče zaBpal, ga zdravniki niso motili. Tekom večera bodo še enkrat prišli k sv. očetu in izdali še en buletin. Lapponi je ; naznanil Mazzoniju, da je splošni položaj bolnikov nespremenjen. Tekom včerajšnjega dopoludneva je msgr. M a z z o 1 i n i bral v papeževi sobi ev. mašo. Dopoludne je bil papež nekaj trenotkov z dovoljenjem zdravnikov izven postelje v naslonjaču. Zapustil je posteljo s pomočjo sluire Centra. ° Listi s posebno živahnostjo trdijo, da bo novi papež kardinal karmeličan G o 11 i , ker je proti njemu baje najmanj ugovorov.' Kardinal Gotti. Pole, v katero bi vpisovalo občinstvo svoje sožalne izjave v Vatikanu, ni več na razpolago. Nekdo je bil tako netakten, da je v polo zapisal ateistične fraze, nakar niso pole več razpoložili. »Italia« poroča, da je sv. oče dejal svojemu osebnemu zdravniku : „Jaz sem že več dni skoro v večnosti, preživel sem se. Ostane mi tolažba, kaka bo o meni sodba zgodovine : Vestnosti in zvestobe mi ne bo mogel nihče odrekati. Vse moje misli in čustvovanja so bila od začetka do konca posvečena sreči in moči cerkve.« V slučaju smrti bo truplo sv. očeta na mrtvaškem odru v Capella del Sacrtimento. Listi pravijo, da je kardinal Gennari dejal: »Bojim se, da bo Leon XIII. bc ravno tako dolgo boril a smrtjo, kot Benedikt XIV., kateremu je v njegovi bolezni bdo en dan bolje, drugi dan alabeie. in je še po pripravah za konklave živel dva meseca.« Nekateri liberalni listi poročajo, da namerava kardinal Oreglia, ko prevzame po sle kamerlenga, švicarsko gardo razpustiti. V Rim sta došla D y o n i s 0'Con-ne 11, predsednik katoliške univerze v Wa-shingtonu, in kardinal G i b b o n s. Poslanec Lemisch o nemški „ge-meinbiirgschaft." Z osnovanjem znane nemške »gemein-biirgschaft« niso povsem zadovoljni tudi razni radikalni elementi, bioer jim je všeč, da se je izvršilo zedinjenje vseh večjih nemških strank, vendar pa ne pričakujeio od te zveze nobenega j>osebnega vspeha. To je uvidel tudi velegerman dr. Lemisch, ki z ourom na vspehe ogrske opozicije naravnost pravi, da nemške stranke v Avstriji kaj takega ne morejo pričakovati: ao »namreč premehke in preveč obzirne.« Tudi ni naš namen, pravi Lemisch, da bi kedaj postali vladna stranka (saj ste že sedaj!) kajti na tem opolzkem potu je padel že marsikateri nemški voditelj, poleg tega nam pa mero-dajni ljudski glas izreka vedno nezaupanje. Zadnje zedinjenje nemških je bilo dobro mišljeno, toda s to zvezo se more kaj doseči le tedaj, ako se nemške stranke izvzemši Schonererjance, zedinijo v trdno falango in take ostanejo. —S tem je poslanec povedal, da nainovejša zveza nima nikakih trdnih vezi in da kaj takega od nje tudi ni pričakovati. Pokazale so se namreč v teh strankah razne notranje diference, ki kažejo, da bi bili radi na vrhuncu vsi voditelji ah pa morda celo ministri. To pa seveda ne gre in tako tudi Lemisch ne pričakui« od »gemeinburgschaft« nikakega večjega vspeha. Poljaki proti Koerberju. Zanimivo vest poročajo včerajšnji listi: na shodu poljskih veleposestnikov v Tarno-polu je bila sprejeta ostra resolucija proti vladi, v kateri se izraža prepričanie, da sedanja prijenljivost poljskega kluba napram vladi deželi ni prinesla nikakih koristi. Takih vesti doslej nismo bili vajeni čuti s Poljskega, ker je doslej poljsko kolo brezpogojno sledilo vsaki vladi in šlo zanjo v boj. Če se pa uresniči, je za Slovane sploh tem bolj vesel dogodek, ki daje vsaj nekoliko upanja, da poljski poslanci v usodnem trenotku ne puste na cedilu ostalih slovanskih tovarišev. — Na omenjenem shodu so torej govorili posl. Garapich, Vivien in Podlewsky in izražali mej drugim mnenje, da bi zveza vseh strank, ki niso zadovoljne z burokratiško-centralistiško vlado, isto lahko strmoglavila, ko bi hotela nadaljevati dosedanjo, Slovanom sovražno politiko. Resolucija v tem smislu je bila sprejeta soglasno ter jej nista ugovarjala niti poslanca Szeptycki in Zagorski, le to je še sumljivo, ker se je zahtevalo od Koerberjeve vlade le to, da premeni razmerje do poljskega kluba in dežele. Nejevoljo poslancev in ljudstva vzbuja namreč doslej le to, da vkljub opetovanim obljubam še niso uravnane gališke vode ter vsled tega povednji povzročujejo prebivalstvu veliko bedo. To je pa seve primeroma zelo neznatna zahteva in jo vlada gotovo izpolni, kakor naglo bo potrebovala pomoči poljskega kluba. Z ozirom nato žal še ne moremo verjeti poročilom, ki trdijo, da ae v bližnjem času napram nemški „gemeinbiirgschafta zasnuje vseslovanska zveza. Kriza na Ogrskem. Novi ogrski ministerski predsednik Khuen Hedervary je ie uvidel, da ne more zlomiti moči opozicije. Pridobil je bil sicer ob nastopu vlade Ferencza Košuta s tem, da je umaknil vojno predlogo in dovolil, da se za letos zadovolji vojna uprava z navadnim številom vojaštva. Košut je tedaj dal Khuenu častno besedo, da opusti s svojo stranko obstrukcijo. To besedo je sam res držal do sedaj, ne pa vsi člani njegove stranke, ki pa tudi ničesar obljubili niso. Izstopilo je torej iz Košutove stranke že do 40 poslancev, ki bo se pridružili nezadovoljnim elementom ostalih frakcij in divjakom, tako da broji stranka pod vodstvom Baraba-sovim že blitu 60 poslancev. A tudi v ostali Košutovi stranki še vre in posledica je, da je Košut iznova odložil predsedstvo. S tem se je pa tudi odvezal dani besedi in bržkone ni več daleč čas, ko bo tudi Košut pristopil v Barabasov tabor in ondi nadaljeval boj proti vladi in proti Avstriji. Skoro se zdi, da je bilvestaKošut-Barabasov manever dogovorjena stvar, uprizorjena le zato, da se v prvem hipu vsaj nekaj doseže sa že nezadovoljne volivce, bedaj je pozicija obstruk-civnistov mej volivci zopet utrjena in lahko se nadaljuje prejšnji boj. Boj, ki ga sedaj bojujejo madjarski nezadovoljni elementi proti Khuenu, je mnogo ostrejši, nego je bil oni proti szellu, ki je bil pri opozicionalnih poslancih vsaj osebno priljubljen, česar pa Hedervary ne more trditi o sebi. Kaj sedaj stori Khuen ? Nevarnost položaja mu je popolno jasna. Najprej ae poda, kot javljajo budimpeštanski listi, prihodnjo soboto v Išl, kjer bo vladarju poročal o po-litiškem položaju. Od tega razgovora, pravijo, je odvisno, kako se reši sedanja kriza. Mogoče je le dvoje: ali gre Khuen ali pa parlament. Prvo bi bilo Hedervaju še najljubše, ker bi potem imel res največ nade, da postane upravitelj Bosne in Hercegovine. Najbolj verjetno |e pa za sedaj drugo. Khuen Hedervary v sedanjem ex lex stanju razpusti parlament in razpiše nove volitve. Grof Khuen je za te dni pozval k sebi vse ogrske nadžupane. Toda mož se sdno moti, če meni, da se tem potom izmota iz zagate. Barabas in Košut Bta si mej prebivalstvom že pridobila toliko simpatij, da se število somišljenikov nikakor ne zmanjša v novi zbornici, razun če se Khuenu zde zadnje volitve premalo »čiste«. Boj se bo torej tudi pozneje še nadaljeval in končal bržkone še le tedaj, ko se poleg carinske ločitve Avstrija loči od oholih Mad-jarov tudi v drugih ozirih in konečno vendar le napoči čas, ko naša polovica preneha biti molzna krava druge polovice. Sramotno bo za nas le to, da bomo dosegli ta cilj ne po lastni, marveč nasprotnikovi volji. Ženske volivke v Avstraliji. V prihodnjem decembru bodo pri volitvah v parlament avstralskih zveznih držav prvikrat nastopile ženBke kot volivke. Ze doslej je vpisanih v volivne imenike nad 850 000 ženskih volivk. Te se pa po nekodi tudi izborno pripravljajo na izvrševanje svojih novih pravic. Osnovale so si vse mogoče organizacije ter na zborovanju v Melbourne v Viktoriji sostavile naslednji program, ki ga mora podpisati vsak njihov kandidat: 1. enakost žena pred zakonom, posebno v zadevi ločitve zakona in javnih služb, 2. skrb za zdravje in. občni blagor, mej tem prepo ved uvoza opija, 3. pospeševanje socialnega miru; 4. mejnarodni mir, armada naj služi le defenzivi in ae sploh daje prednost meščanskim gardam. — Marsikakemu politiku povzroča to gibanje dokaj preglavic. Iz brzojavk. Nova kriza na Ogrskem. V ogrskih parlamentarnih krogih se govori o novi premembi ogrske vlade. Pravijo namreč, da v kratkem odstopi pravosodni minister Plosz. — Khuen H e d e r -v a r y poslanec. V Temesvaru je bil Khuen z 847 od 867 glasov izvoljen držav, poslancem. Socialist Bokanyi je dobil le 20 glasov. — Odkup gradu Wawel. Gališki deželni maršal ter deželni odborniki so včeraj podpisali pogodbo, s katero država prepusti grad Wawel deželi proti odškodnini 3 200.000 K. Grad se priredi za cesarsko rezidenco. — Italijanski državni podtajnik de Nobili odstopil. Podtajnik v zakladnem ministerstvu de Nobili je odstopil, ker ne more izhajati z dohodkom 10000 lir in mu bo več nesla advokatura. Zanimivo je, da niti ministri ne dobe več nego 25 000 lir. — General Botha o položaju v Transvalu. Botha je izjavil napram nekemu prijatelju, da je položaj v Transvalu veliko slabeji, kot poprej. Botha se v kratkem poda v Haag, da se ondi posvetuje s Kriigerjem in Leydsoim. V Milnerjevo vlado Botha ne vstopi. — Rusija v Mandžuriji. Iz PortAr-turja se sedaj o posvetovanju ruskega diplomata z ostalimi poslaniki poroča naslednje: Priznava se, da možnost vojske ni izključena, toda ta okolnost ni bila glavni predmet razgovorov. O dohodu ruskega vojnega ministra Kuropatkina se je dognalo, da je v zvezi s pomnožitvijo vojnih čet v Mandžuriji. Razni podjetniki v Port Arturju so dobili nalog, naj preskrebe vse potrebno za zgradbo barak za 20 000 mož, ki pridejo iz Karbina. — Turčija in Bolgarija. Turška vlada je uradno obvestila Bolgarijo, da bo v svrho zboljšanja razmer mej Turčijo in Bolgarijo izvedla sledeče: osvobodila bo pri jete Bolgare, razveljavila nekaj odredb proti bolgarskim četam, umaknila del vojaštva od bolgarske meje, dovolila otvoritev zaprtih cerkva in šol ter razpustila ilave-polke. Od Bolgarije zahteva le poroštva, da nima nikakega sovražnega namena in da hoče gojiti s Turčijo vedno prijateljske razmere. To se je tudi zgodilo. Dnevne novice. v Ljubljani, 17. julija. Shod v Kostanjevici. Ker smo z ozirom na notico v „Slovencu« St. 260 z dne 12. nov. pr. 1. glede prodaje radeške graščine prejeli popolnoma zanesljivo poročilo, da dotična notica ne temelji na istim, zato lojalno izjavljamo, da smo v tem oziru storili g. županu Hribarju in g. dr. Trillerju krivico, ki jo s tem popravljamo. Nemikutarji in trgovska bolniška blagajna v Ljubljani. Kakor se nam I poroča, hotelo je 10 uslužbencev nekega tukajšnjega slovenskega kreditnega aavoda pristopiti k trgovski bolniški blagajnik a njihova prošnja za vsprejem je bila odbilo -njena, ne da bi se jim povedalo i a -kaj. Ker društvo more na podlagi pravil vse naotavljence v trgovinah, bankah in pri industriji sprejeti za člane, je odklonitev zgoraj imenovanih ulužbencev pripisati le njihovi slovenski narodnosti, i® rea so, kakor se nam poroča, pri seji nemški odborniki glasovali soglasno proti vsprejemu, dočim so slovenski člani bili z a vsprejem. To kaže, da je skrajni čaa pomesti z nemško večino v odboru, katerega marsikateri član bi potreboval, mimogrede povedano, radikalne modernizacije. Ker je k mnogim pritožbam proti odboru sedaj prišel še narodni moment, zato ne dvomimo, da bo slovenska večina društvenikov pri prihodnjem občnem zboru storila e-vojo dolžnost. Opomniti moramo še prazen izgovor, s katerim nemški člani odbora v zasebnem občevanju skušajo opravičiti svoje glasovanje s tem, da bi potem tadi uslužbenci kreditnih za vodov v Ljubljani morali biti sprejeti. Mislimo, da bi bilo to po pravilih popolnoma prav in če morajo biti društveni člani uslužbenci tukajšnje n e m s k e menjalnice I. o. Mayer, tedaj imajo brez dvoma uslužbenci slovenskih zavodov isto pravico! Sicer pa je riziko za društvo pri večjem številu članov manjši^ kakor pri manjšem številu. Če pa izvestni gospodje delajo na zmanjšanje števila članov — iz narodnostnih namenov, katetrih nočejo pripoznati, a pravijo potem, da so to storili samo iz zgoraj navedenega vzroka, tedaj Be s takim izgovorom tako osmešijo, da sami ne vedo kako. olovenska večina pač ne bo tako nerazsodna, da bi se vjela na tak puhel odgovor, s katerim hočejo prikriti namen dobiti počasi blagajno v nemške roke. Slovenska večina krepko na dan! Ljudski shodi na Štajerskem. V nedeljo dne 19. julija priredi »Slov. društvo« političen shod v Rušah v prostorih gosp. Muleja. Začetek ob 3. uri popoludne. Govorila bosta : D-ežel. odbornik g. F r. R o b i č o splošnem političnem položaju in gosp. dr. Fr, gosi na o ljudskem šolstvu na Spod. Štajerskem. — Prihodnjo nedeljo, dne 26i t. m. priredi isto društvo političen shod v H o č a h pri Mariboru. Prepovedane slovenske trobojnice na slovenski Kemiji. V St. Ilju v Slov. Gor. je tamošnji župan, ki je nemškega (!) mišljenja, prepovedal razobesiti narodne zastave raz hišo, koder je bila napovedana veselica „Braln. in pev. društva ,Maribor'.tt To zvedevši je brzih nog vložii advokat, g. dr. R. Pipuš, priziv na okrajno glavarstvo, ki je telegrafičnim potom obvestilo goep. župana v St. Ilju, da se trobojnice smejo razobesiti. Diamantna maia. Iz Konjic pišejo: Zlato-mašnik in župnik v Zičah, č. g. K a s p e r Zabukovšek bo dne 30. julija 1.1. slovesno obhajal dijamantno sv. mašo. Promocija. G. Aleksander F a t u r , koncipist južne železnice v Gorici, bo pro-moviran doktorjem prava dne 18. julija. Čestitamo! Umirovljenje ravnatelja tržaškega gimnazija. »Wiener Zeitung« objavlja: Cesar je ravnatelju držav, gimnazija v Trstu dr. Alojziju Perntnerju, povodom zaprošenega umirovljenja podelil naslov vladnega Bvetovaloa, oprostivši ga od taks. Umrl je sinoči v Velikih Liščah gosp. Matija Žužek, bivši učitelj in član slov. gledališča v Ljubljani. Požrtvovalno je sodeloval kot režiser tudi pri sloven. predstavah v Trstu. Pobrala ga je jetika. Bil je obče priljubljen. N. v m. p.! O »Krojaški zadrugi" sta prinesla „Soča" in „Narod" grozovit članek. Odgovor na to in na lumparije izvestnega človeka, ki je z vsemi močmi deloval na propad zadruge in tudi pisal ta članek, sledi. Članek je izbruh jeze, ker je goriška liberalna „Ljudska posojilnica" propadla s svojo odpovedjo prostorov »Krojaški zadrugi." Prešernova diploma. Glede nase včerajšnje notice nam g. kustos Miillner zadevo takole pojasnjuje: Lastnik diplome je bil umrli uradnik v pokoju M. S c h o r 1, •in nekdanjega ljubljanskega krojača a c h o r-1 a. Po smrti podedovala je skromno imetje stričevo gospodična Roza »chorl, z dedščino pa tudi dolžnost poplačati mnogo precejšnjih stroškov vsled dolge stričeve bolezni. Ponudila je diplomo in nekaj starin g. kustosu v nakup za muzej in mu izročila diplomo. Zahtevala je 200 K. Glede ▼ažnosti, katero Prešernu prisnava, dasiravno diplome juristov, medieincev itd. ros spadajo med komade, katere muzej nabira, je deželni odbor vendar is muzejskega zaklada 100 K prispevka v nakup votiral. Glede ostalih 100 K obrnil se je g. kustos do predsednika „Matice islovenske" g. ravnatelja L e v c a. Imenovan* gospod j« stvar dal na pismeno glasovanje v cirkulandum in kot prvi svoj glas v smislu oddal da se odkloni. Vsi drugi ao z izjemo g. dr. Požarja in g. dr. Zbašnika aa predsednikom glasovali. Ker je gospodična Schorlova di-pJomo zopet zahtevala, ji je bila zopet takoj po izjavi g Leve t doposlana. Je li gospodična Schorlova Nemka »li Slovenka, ni znano, gotovo je le to, da je reva to svoto porabila v pokritje bolniških in mrtvaških stričevih stroškov. Za Kranjse pa je diploma neka relikvija Prešerna, sedaj nekako kulturno zgodovinske važnosti in s tega stališča je g. kustos se potrudil, da ostane diploma v deželi. — Zbolel je precej feudo preč. g, profesor dr. Jožef Mi a r i n k o in se zdravi vt bolnici čč; usmiljenih bratov v Kandiji. Želimo prav od srca, da bi se gospodu kmalu obrnilo na bolje. — Maturo na novomeški gimnaziji so naredili: F r. Z i d a r in M a r t i n M a 1 n e r i č z odliko, Karol Prijatelj, Leopold S e v n i k in Iv. Vidmar. Trije kandidatje morajo izpit ponoviti čez dva meseca, oden pa čez eno leto. — V sadovi velikega požara na Čatežu, o katerem smo puročali, se nam še piše: 1. Občina, daj nam kaj gasilnega orodja. Par starih trhlih mačkov so imeli gasilci v rokah, druzega nič. Čemu nam je velika brizgalna, ki smo jo drago plačali, ko je pa na Veliki Loki. Vsaka vas nam lahko zgori, predno jo dobimo gori. Čatež potrebuje lastne brizgalne, pa ne kakoršna je za platno škrpp.ii. 2. Dežela, daj nam vodovod. Gasili smo z lužami in gnojnico, seveda je obojega takoj zmanjkalo. Sest vasi je tu brez vod«, studencev pa na vseh krajih dovolj, le oddaljeni so preveč. 3. Čate-žani, organizirajte nočno stražo. Vsaka hiša bo dala samo enkrat v mesecu moža na stražo. Ta pa vam lahko prepreči marsikatero nesrečo po ognju ali pa tatovih. Nove sv. maie v lavantinski škofiji. Iz IV. leta: g. Goričnik Alojzij, pridigar č. g. Fr. Hrastelj, dekan v Konjicah, dne 9. pri Sv. Kunigundi na Pohorju; g. Kavčič Jožef, pridigar č. g. Jak. Kavčič, profesor v Mariboru, dne 9, avgusta v Rušah; g. Lass-bacher Jož., pridigar č. g. Jož. Sinko, župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. dnč 16. avg. v Negovi; g. Ogradi Ivan, pridigar Fr. Ogradi, opat v Celju, dne 9. avg. v Gor. Gradu; g. Peter Simon, pridigar Fr. Valenko, župnik na Polenšaku, dnč 16. avg. pri Sv. Trojici niže Ptuja; g. Skerbec Ivan, pridigar č. g. Jož. Cerjak, župnik v Rajhenburgu, dnč 16. avg. v Podsredi. — Iz III. leta: g. Lak Ivan, pridigar č. g. Fr. Feuš profesar bogoslovja v Mariboru, dnd 30. avg. v Ljutomeru; g. Ostrž Franc, pridigar č. g. Jožef Sinko, župnik pri Sv. Lovrencu v SI. gor., dnč 2. avg. pri Sv. Tomažu; g. Penič Anton, pridigar č. g. Janko Župančič, župnik v Šmihelu pri Žužemberku (Kranjsko), dnč 9. avg. Sv. Križ pri Kostanjevici (Kranjsko); g. Žgank Ferd., pridigar č. g. dr. Iv. Mlakar, kanonik, ravnatelj, profesor itd., dnč 16. avg. Sv. Pavel pri Preboldu; g. Žolgar Vinko, pridigar č. g. Josip Tombah, duh. svetovalec in župnik pri Sv. Petru pod Sv. Gorami, dne 1. avgusta v Podčetrtku. — V studenec je padel v noči od 13. na 14. t. m. viničar K v a r iz Votomarc pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Drugi dan so ga privlekli mrtvega iz studenca. Zapusti vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. — Velikovika itudentka. Štirinajstletna gospodična Rezika D a i m e r , hči velikovškega gosp. c. kr. nadinženirja Josipa Daimer, je dne 26. in 27. rožnika t. leta na celovški gimnaziji z dobrim vspehom napravila skušnjo za tretji latinski razred. — Poročil se je veleposestnik g. Ivan Ribič z Ivanko M a r i n i č , oba iz Tr-govišča doma. — Državna gimnazija v Puiju je imela v preteklem šolBkem letu 187 dijakov od katerih je bilo 48 Hrvatov, 39 Nemcev in 100 Lahov. — Zlate naofinike (cviker) je našla neka žena v ljubljanski okolici. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v našem uredništvu. — Tatvine na Gorenjskem. I z Besnioe pri Kranju se nam piše 15. jul. Dva zmikavta sta se plazila dane* j po naših vaseh, najbrže ona, ki sta obiskala danes z]utraj tudi šmartinsko župnišče. Po- 1 stave je bil eden večje, drugi maniše, prvi je bil bolj suhega obraza s črnimi brkami, videti človek kakih 35 let, drugi čokljat starejSi nad 40 let, debelejši s sivimi brkami. Obleko je imel prvi črnikasto videti kot kak mestni rokodelec, drugi pa bolj ponošeno rujavkasto. Hodila sta po vasi tako, da je v črno oblečeni prihajal k hišam na vse strani opazujoč od ene strani, drugi pa od druge, skupaj pa še-le tedaj, ko sta si vse dobro ogledala. Kramljala sta med seboj bolj po-tihoma. Obiskala ata Bankovega Urbana, videč, kam je hišna gospodinja spravila ključ od vežnih vrat. Obleko po hiši sta vso razmetala, pobrala hlapcu 20 K in njegovi materi tudi nekoliko denarja, hišni gospodinji pa latvico smetane ter polu hleba kruha kuhalnico in žlico ter potem ne daleč od hiSe prvo dvoje povžila v grmovji, zapustivši kot sled le nekaj črepinj. Ljudje so ju videli na mnogih krajih, kako sta semtertja vse opazoval pa tudi izpraševala za pot na Podnart. Š .la jima ie bila tako všeč, da sta jo kar skozi okno jemala na piko in tudi nekatere boljše hiše, zlasti sta pa župnišče dobro preštudirala, ker sta sredi opoldneva prinesla lestvico pod steno gospodarskega poslopja za svoje nočne namene, kateri se jima pa zdaj še niso posrečili, ker ju je sl. c. kr. orožništvo zasledovalo. Morda so se jima sline cedile po hranilnici, ker napis sta dobro »puštabirala« dalj časa. Pozor vaščani! — Osebne vesti. Srebrni zaslužni križ je podeljen delavcem v tovarni za smodnik v Kamniku in sicer Jan. Z u m r u , Jan. S t e 1 e t u . Jan. B o 11 e s u in Andr. B a b n i k u. — Poštna praktikanta gospoda: Karol Urbančič in Hugon L e n a s s i ter poštni pomožni uradnik g. Jan. Na dr ah so imenovani asistenti, in sicer prva dva za Ljubljano, tretji za aempeter na Krasu, poštni ekspedient v 3. stopnji je postal poštni sluga dim. P a 1 o u t v Ljubljani, poštna slugi pa vpok. orožnik Jan. P a v I e t i č v Trstu in pomožni sluga Fran P 1 a z a r v Ljubljani. Razpisani sta službi odpravnika v Mediji-Izlakah in Zagradcu-Fužinah. — V prvi razred kranjske gimnazije so včeraj sprejeli 54 učencev — Telefonska zveza na Gorenjskem. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo je izdelalo načrt, po katerem bi se ob prot^i državne železnice najvažnejši kraji pritegnili v interurbanski telefonski promet in bi »e telefonske naprave vpeljale v poštnih uradih v Trbižu, Beli peči, Mojstrani, na Jesenicah, v J*vorniku, Uescah, Radovljici, Podnartu, Kranju inv Ljubljani. Pri morebitni vpeliavi v Tržiču, Stofii Loki in na Bledu bi bi o treba napraviti stranske zveze. Troški za vnanjo napravo bi znašali okrog 124.000 K in bi imele k tem troškom prispevati prizadete občine 30 % prispevek v zneaku 33.000 K. — 50 let pri meščanski gardi. Iz Novega mesta se piše: V nedeljo dne 19. julija t. 1. priredila bode un formirana meščanska garda slavnost na čaat svojemu stotniku g. Antonu Vertačiču in narednikoma Mihi in Janezu Jazbec-u povodom petdesetletnega službovanja pri gardi. — V St. Rupertu na Dolenjskem so začeli te dni zvonik prekrivati. Jako čudno je videti sedaj ta veličastni zvonik, ko je vea v odrih. Pokriva ga kleparaki mojster Kora-čin iz Mokronoga, ploščevino pa je preskrbela tvrdka »Merkur« v Celju. — Po Dolenjskem je splošno pomanjkanje delavcev v vseh strokah. Revež, kdor mora kaj zidati, aaj ga ni dobiti zidarja. Opeke tudi nimamo, če je kje kaka opekarna, ima že naprej več pečij opeke prodanih. Vbo v Ameriko, pa večina le na »sprehod" ker 1—2 leti je Um, potem pa zopet domov, a doma je ostal dolg za vožnjo črez lužo. Res, dajte nam železnice Trebnje - St. Janž - Novo mesto-Ka/lovec, potem bo doma dosti zaslužka. Žetev kaže lepo, le preveč je žito poleglo. Mrve je dosti, tudi trta je nastavila bogato. Bog nas varui toče! — Izvestje c kr. viije gimnazije v Kočevju prinaša na uvodnem mestu nadaljevanje spiBa »Das k. k. Staats Obergym-nasium zu Rudolfnvert«, spisal dr. K. Pamer. Poučevalo je na zavodu 14 učnih moči, dijakov je bilo 224, od teh 11 Nemcev. Od-ličnjakov je bilo 22, prvi red je dobilo 144, drugi 21, tretji 9, ponavljavni izpit se je dovolil 28 dijakom. Šolnina je znašala 4920, ustanove pa 419809 K. — Dobavni razpis. Za domobranske polke Gradec 3, Celovec 4, Trst 5, Maribor 26 in Ljubljana 27 se za dobo od 1. sept. 1903 do 31. avg. 1904 razpisuje nabava posteljne slame. Za 27. domobranski polk bo vrši ponudbena obravnava 5. avg. ob 10. uri dopoldne v domobranski vojašnici. — Petindvajsetletnica meščanske iole v Krikem se je praznovala slovesno ob koncu letošnjega šolskega leta. Dvojezično letno poročilo, katerega smo prejeli, ima poročila šolskega vodstva v nemščini. Na čelu je spis »Die Geschichte der Sohule« s sliko šol. poslopja in s slikama plemenitega dobrotnika gosp. Martina H o t s c h e -v a r j a in njegove blage gospe. Prav mičen je v letnem poročilu slovenski spis »IMitelj-stvo" s slikami Vincenca Vidmarja, Ivana Knavsa, Ferdinanda Seidla, Jožefa Bezlaja in s sli kami sedanjih učiteljev Ivana Nepom. Reniera, Josipa Cizela (v poročilu je priobčen tu Ji njegov „Festprolog"), Ivana Lapajneta, Karol a Hume k a, ki je priobčil v poročilu v slovenščini in v nemščini spis »Nekoliko iz zgodovine umetnoBti«. Tudi to poročilo krase slike. Prav posebno poduden je spis »Absol venti naše meščanske šole«. V preteklem letu je bilo gojencev v I. razredu 33, v II. 30 in v III 20. — Iz Slatine na Stajarskem. Vsa prirodna krasota milega poletja se je razgrnila čez divno Slatino — štajerski biser — in nje okolico. Vaepovsod je živo, na polju, kjer se poti kmet, na novi železnici, kjer nas spominjajo trpini nehote časov iz egiptovske sužnoBti, v letovišču, kjer se v hladni senci ob oživljajočem vrelcu šetajo in za bavajo gmotno obdarjeni krogi, a tudi v okolici ni pusto. Dne 2 julija si videl na poldrugo uro oddal|eni strmi hribček Ložno k romarski cerkvi Mar. Loreto že ob rani zori hiteti svetokriške slavčke — cerkvene pevoe — da bi tam proslavili Marijin praznik. A še nekaj. Naši sosedi Hrvati, kojih krasno Zagorje smo gledali s tega hrib-čeka, trpijo sosebno v tem času pod neznosnim bremenom. Slovenci se jih sočutno spominjajo, prirejajo protestne shode, a kaj, da bo ti le glas vpijočega v puščavi. Tudi naši izletniki, blizo 40 po številu in mnogo drugih vernikov, so napravili nekak protestni shod za rodne brate; pa obrnili bo ae do Vsevečnega, ki vodi usodo ljudstev in dežel in do Marije, ki je pomoč kristjanov. Veleč, gosp. konzistorijalni svetovalec djakovski in nadžupnik svetokriški Fr. Korošec je opravil sloveBno sv. mašo osobto ca blagor divnega Jugoslovana biskupa S t r o b s -m a y e r j a, velikega dobrotnika svetokriške cerkve, ki verno čuti in posebno sedaj veliko trpi s svojim tlačenim hrvatskim narodom. (Kakor se nam poroča, je prišel slavni biakup dne 9. t. m. popoldne zopet v njemu toli priljubljeno Slatino.) Č. g. nadžupnik je imel tudi kratek in prisrčen nagovor, ki je napravil na navzoče globok utia. Po bv. maši so daleč naokrog donele raz hriba Marijine pa tudi druge mične slovenske pesmi, in na duhu in telesu okrepčani so se vrnili izletniki na dom. — Pomanjkanje učiteljev na Kranjskem. Za prihodnje šolsko leto preti že zopet pomanjkanje — učiteljev, ln zopet si bo deželni šolski svet moral pomagati z ženskimi močmi. Ze aedaj je praznih 15 moških mest, kjer so nameščene ženske. Večina letošnjih abiturijentov pa bo šla zopet — k vojaštvu in v državno službo. Lepa perspektiva za prihodnjost! Res, lepa, za predek našega ljudskega šolstva! — Iz Radeč pri Zidanem mostu se nam piše: V t o r e k , 21. t. m. priredi družba slov. igralcev predstavo v prostorih »Narodnega Doma« v Radečah. Igrale se bodo tri enodejanjske igre: „K d o r se poslednji smeje", „S rečno novo leto" in »Dobro d o š 1 i! « S tem repertoirom se nudi eb-činstvu vesela igra in burka. Naj bi ae občinstvo ne le v Radečah, temveč tudi iz bližnje okolice mnogobrojno udeležilo te predstave, da a tem pokaže, da zna ceniti pomen gledaliških predstav. — Šolska vest. Piše ae nam: C. kr. deželni šolaki svet je z ukazom z dne 22. junija t. 1. odredil razširjenje enorazredne ljudske šole na Robu v dvorazrednico. Ob enem se ustanovi na novo po ena jedno razredna ljudska šola v Kervavi peči in ena pri Mohorjih. Imeli bomo torej v župniji Rob tri šole; samo to je vprašanje, kje ae bodo dobile učne moči. Vsekako bo treba misliti tudi na ustanovitev službe duhovnega pomočnika. — Marijina družba mladeničev v Smledniku bo priredila v nedeljo, dne 19. julija 1903 KržiČevo igro: »Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava.« Pred predstavo igrali bodo tudi nekaj točk domači tamburaši. — Svari se pred Marijo Koširnik, blizu 40 let staro (zeleno) kajžarico iz Smarce pri Kamniku št. 9, katera pod raznimi neresničnimi pretvezami išče denarja na posodo ter dolgove in drugo dela na drugih imena ali pa tudi na svoje. — Solarski izlet je priredila povo dom svoje 25 - letnice meščanska šola v Krškem danes v Ljubljano. Od tukaj je odpotovala z učitelji vred na Jesenice in čez Gorje na Bled. Izleta se udeležuje 2. in 3. razred te učilnice s 50 učencev. —Najnovejši odvetnik v Istri. Včeraj je položil na tržaškem višjem deželnem sodišču odvetniško prisego gospod dr. Ivan Poščič, odvetnik na Voloskem. — Šolsko poslopje mestne realke v Idriji Do 15. septembra letos bo ta šolska zgradba popolnoma dovršena in tudi opravljena, tako, da se bo s prihodnjim šolskim letom že v njem lahko pričelo s poukom. — Brivci v Gorici Brivci delodajalci in njih pomočniki so se med seboj sporazumeli tako, da bodo od 1. aprila pa do 1. oktobra odprte brivnice od 7. ure zjutraj do poludne in od V|2. ure popoludne pa do 8. ure zvečer. Od 1. oktobra pa do konca marca odprte bodo brivnice od osme ure zjutraj do poludne in od V«2. ure popoludne do 7. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih odpro se pa brivnice, in sicer v poletnem času ob l/«6 uri zjutraj, v zimskem času ob 6. uri, zapro se pa opoludne. Ob sobotah se zapro brivnice, in sicer v poletnem času ob 10. uri, v zimskem času pa ob 9. uri zvečer. Prvi majnik pa bode praznik. Ljubljanske novice. Drznost ljubljanskih nemških pobalinov med nami je res že sama na sebi škandal. Že tujci se čudijo, kake to, da si Slovenci puste to rogoviljenje dopasti. Kaj se v Gradcu, Celju, Celovcu ali pa še celo v Ptuji zgodi s Slovencem, ki bi si to dovolil, kar si dovolijo nemški ljudje v Ljubljani? Pmar Vrhouz nosi, kakor čujemo, kar dva samokresa pri sebi, Plautz in drugi imajo tudi orožje. Izzivajo s plavicami, da bi potem — streljali. Zakaj poklicane oblasti tej razposajenosti ne narede konca? Ma električni železnici. Franc Sturm, voznik v Velikih čolnarskih ulicah št. 13, pripeljal je včeraj dopoludne še z enim drugim voznikom po av. Petra cesti in zavil v Skoije ulice. Voznika sta vozila vštric V tem hipu je privozil električni voz in zadel ob Sturmov voz in prevrnil z njega trugo s peskom. Voznik Franc Jeglič je električni voz takoj ustavil, aicer bi se bila lahko večja nesreča pripetila. Električni voz je bil precei poškodovan. Umrl je danes g. Ivan Škrjanc, pravnik in rezervni častnik v 29. letu svoje dobe. N. v m. p.! Vinska pokušnja v deželni vinski pre-Bkušalni kleti v Ljubljani (pod kavarno „Evropo«) bo zopet v soboto, dne 18. t. m. zvečer odosmih do detetih. V kleti je mnogo novih vin iz raznih vinskih krajev naše dežele. Koncert »Društvene godbe«. Ljubljanska društvena godba priredi v soboto dne 1 8. t meB. koncert v Perlesovi r e • Istavraciji v Prešernovih ulicah. Podporni člani so vstopnine prosti, nečlani pa plačajo 40 vin. vstopnine. Začetek ob 8 uri zvečer. V Ljubljanico je hotela skočiti danes ponoči na frančiškanskem mostu neka ženska, kar je pa preprečil neki častnik, ki je ravno prišel mimo. Izgubljeno. Luka Zaje, delavec, stanujoč na Turjaškem trgu št. 3, je izgubil včeraj dopoludne v mestu denarnico s tremi kronami. Nemška Izzivanja se nadaljujejo. Včeraj proti večeru je izzival na Mestnem trgu a plavicami mladi K as tne r, menda zato, ker Kastnerjevo trgovino Slovenci podpirajo. Nek delavec mu je potegnil plavico raz klobuka. Ostale nemškutarske pobe je nato minilo veselje izzivati, samo k a p e 1 n i k vojaške godbe je čutil potrebo, atre sati svojo kritiko, ker ao se mu menda Bmilile vsenemške plavice. Mi smo mnenja, da bi kapelnika vojaške godbe plavice ne smele brigati. Ko je v Gradcu vojaštvo bilo v nasprotju z občinstvom, je občinstvo vo jaško godbo pri vsaki priredbi izžvižgalo. Posebno širokoustila se je te dni po Mestnem trgu prodajalka Eberl iz Selenburgovih ulic, kateri je pa sicer slovenski denar prav po volji. Prijateljski sestanek abiturijentov se vrši nocoj ob 9. uri v rokodelskem domu v Komenskega ulicah. Čudna prikazen na nebu. Včeraj mej en četrt do pol 10 ure so opazovali ljudje na vzhodnem delu neba neko zvezdo, ru dečo kot karmin. Ta rudeči svit se je na-krat ločil od zvezde in padal doli in hitro ugasnil, zvezda se je pa bliščala v močnem belem svitu. Se enkrat se je iz zvezde raz vil rudeči svit, a to pot se ni ločil od zvezde, ampak se zopet spremenil v bel svit. Svetloba zvezde je skoro na to postala manjša, zvezda je postajala vedno manjša in naDOsled popolnoma — izginila. Sestanek slovenskih akademikov je danes zvečer ob »/, 9 uri zvečer pri Auru in ne abiturijentov, kakor smo včeraj napačno poročali. Naj bi Be ga udeležili vai slovenski visokošolci. Promenadni koncert priredi danes ob »/, 7. uri r „Zvezdi" vojaška godba. Podpore za uboge. Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe nad-vojvodinje Marije Valerije je razdeliti med petero ubogih vdov 400 K. Prošnje za podelitev tth podpor je vlagati pri magistratu do 30. t. m. Prešernova soha bo merila s kamenito podlago vred blizu 10 metrov. Podobe bodo vlite v bron. Vlivanje spomenika bo trajalo 6 do 7 mesecev. Ker se izroči delo vlivarju že tekom prihodnjega meseca, bode prihodnjo pomlad (aprila ali maja) spomenik že lahko na svoje mesto postavljen. Slov kolesarski klub „llirija" priredi prihodnjo nedeljo popoludne dirko med Medvodami in Ljubljano. Cilj dirki je določen pri Koslerjevem vrtu. Po dirki bo na tem vrtu veselica, pri koji bo svirala društvena godba, petje pa bode oskrbelo pevsko društvo „Slavec". Na programu je več zabavnih točk. Začetek ob pol 4. uri popoludne. Vstopnina 40 v. Dogodki na Hrvatskem. Včeraj ob '/»3 uri popoludne je prišel novi ban grof dr. Teodor Pejačevič v Zagreb. Na kolodvorskem peronu je stala častna Btraža 16. pešpolka. Nagovoril je bana pri dohodu Krajcsovics. Ban je odgovoril, da bo zvest Bin domovine posnemal načelo svojega očeta, da dobra uprava da srečo deželi in da bo domovino vodil k srečnejši bodočnosti. Množioa pred kolodvorom ga je pozdravila z »živio , za avgust......» 6 25 » , za maj 1904 .......5 05 > (Efektiv). Dunajski trg PSenica banaška ... ... K — do Rž jutne železnice ........— , Rž.............6-25 » Ječmen . ........— , — ob Tisi........— » - Koruza ogrska.........6 60 , 6-75 Cinkrant........., 7 40 „ 8-— Oves srednji..........5 85 „ 6'05 Fižol ...........11— » 12 — '7-19 7-43 6 20 5S2 6 32 6 26 507 6 45 820 1-1 Potrtega srca javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsegamogočnemu dopadlo vzeti našega iskreno ljubljenega sir a in brata, gospoda Ivana Škrjanca pravnika in rezervnega častnika v petek, du6 17. julija, po dolgotrajni, mučni bolezni, večkrat previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 29. letu mladeniške dobe k Sebi v boljše življenje. Zemeljski ostanki nepozabnega nam pokojnega preneso se v sooeto, dne 18 julija t. 1., ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Bohoričeve ulite št. 25, k sv. Krištofu v rodbinsko rakev k zadnjemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Prerano umrlega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 17. julija 1903. Žalujoči ostali. Nove suhe gobe, kakor tudi deželne pridelke, kupi Anton Kolenc v Celju. Priporoča tudi slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnega špecerijskega blaga na debelo in drobno. 914 10-2 Tuijaški trg v Katol. domu le tri ucčcrc, v petek, 17. julija ob 8. uri zvečer prva predstava Obefammepgau in njegova pasionska igra v blizu 100 barvnih električnih potnih slikah po edino koneesionirani priredbi iz 1. 1900 s pojasno-valniui besedilom gospe taj. dvornega svetnika Toni pl. Schumacher. I. oddelek: Oberammergau in okolica, H. • Predstavljalci v originalnih kostumih, 01- » Pasionska igra. Ker im» le to podjetje pravico za predstave na Avstro-Ogrskem, je moči v vsakem mestu le enkrat videti natančni posnetek izvirne Oberammergauske pasionske igre. Cene prostorom: 1. sedež 1 K, 2. sedež 60 vin., stojišča 40„vln. — Vstopnice se predajajo v trafiki g Sešarka v Šelenburgovih ulicah. Velespoštovanjem H. Jung, 930 3-2 prireditelj in ravnatelj Barve za učence ^J&E BRATA EBERL v IJubljanl, Frančiškanske ulice. 521 19 11—11 Vnanja naročila proti povzetju. 140 26—17 Razpis. 882 5-5 Posojilnica V Dobrepoljah razpisuje natečaj za zgradbo lastne hiše „Naš dom" v Dobrepoljah. Vse delo je proračrnjeno na K 19.643'18 in sicer je cenjeno: 1. Zidarsko delo 2. Tesarsko, steklarsko, barvarsko 3. Mizarsko.......... 4. Ključavničarsko in dobava železa 5. Kleparsko........ 6. Lončarsko........ 7. Slikarsko........ K 11.130-24 2.67154 2.345-60 2.545-60 272 20 500 — 178*— Skupaj . K 19.643-18 Ponudbe z 10 % vadijem v gotovini ali vrednostnih papirjih naj se pošljejo do 20. julija načelstvu. Načrti in proračun so ob uradnih dnevih na ogled v posojilnici, sicer pa v kmetijskem društvu. V Dobrepoljah, 1. julija 1903. Načelstvo. Razpis. 919 3—3 Za zgradbo vodovoda za trg Vrhniko na 88.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne dražbe. Pismene, vsa dela zapopadujoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 10. avgusta ti. ob 10 uri dopoludne podpisanemu občinskemu uradu. Ponudbe, ktere morajo biti kolekovane s kolekom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Vrhniko." Ponudbi mora biti tudi dodana izrečena izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled pri občinskem uradu na Vrhniki Občinski urad na Vrhniki dnč 10. julija 1903. Gabrijel Viktor Jeloviek m. p. župan. tUT Nftkup ln prodaje, TA vaacovritnih driavnlh papirjev, »refik, denarjev Itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanj-lega dobitka. — Froiaeae za vsako žrebanje, iniintni izvršitev naročil na borit Menjarična delniška družba „91 K B C U K" I, HfolIzBilB 10 in 13, Dunaj, I., StrsbolgassB 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in flnan6nUi stvareh , potem o kursnih vrednoitih vseh ipekolaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdti za dosego kolikor je mogoče viiocega obrestovanja pri popolni varnosti nalotenth glavnlo. 134 220 ] liak »Katolifik* Tiskarne« t Ljubljani.