Stav. 250. V Trsta, v tetrtak dm oktobra 1914. Letnik XXXIX. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredniftvo: Uhcj Sv. Fianflika AsiSkega *. 20. L nadatr. — Vi dopisi naj se pošiljajo uredniftvu llsU. Nefrankiranj sprejemajo ln rokopisi se ne vratajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan GodJaa. iMhrffc lista .PiHbmMv — Tisk tiskarne .Edinosti-, vpisana ' ozr.ejenim parodhrum v Trata, ulica Sv. PranCUka * *" Telefon urednrthra in uprava «av. 11-97. KaroCalaa anala: Za cala lato ...... za pol lata m tri aicatrr . Za aedaljako Udafo H «•» tato . • K Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v girokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov . ..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in seratni oddelek .Edinosti". NaroCnina Sb reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se tzUJuEno la upravi .Edinosti-. — Plato in toli se v Trstu. Uprav In Insentnf oddelek se fiahajfca v uDd Sv. Fruaikt Astikega St 20. — PoMnohranUniCnl raEun «t §41.652. Zmosa pri Harmaros-szisetu. - Slitina obrambo Przemvsla. Izpraznjenje Antoerpno. - GNlsonov otfoovor m brzojavbo cesarja vnjema D. - Veleizdajnika obravnava v Zagrebu. - Potres na »em. BUDIMPEŠTA, 7. (Ogr. kor. urad.) Po uradnih poročilih so naše čete pri Marmaros-Szigetu pobile vdrle ruske čete in jih preganjale vse do Nagy Bocsko. L pravne oblasti prevzamejo še tekom današnjega dne zopet svoje uradno po-slo\ anje. Pokopavanje v dvodnevnem boju pri L šoku padlih Rusov se nadaljuje. Dose-daj so pokopali 8000 ruskih mrtvecev. Sijajna obramba Prcemysla. DUNAJ 7. (Kor.) Uradno se poroča: 7. oktobra opoldne. — Naša ofenziva je dosegla tudi včeraj tuintam v manjših spopadih povsod svoj smoter. Kakor javlja častnik generalnega štaba, ki se je vrnil iz Przemysla. vodi za boj navdušena posadka z največjo delavno-stio in previdnostjo obrambo trdnjave. Več izpadov je porinilo nazaj sovražno črto in zajelo mnogoštevilne ujetnike. Vsi na-Roki Rusov so se ob strahovitih izgubah razbili v ognju utrdeb. \ Karpatih ni zapadno od \Vyszoškega prelaza nobenega sovražnika več. Pri Marmaros Szigetu je bil vdrli nasprotnik premagan. Mesto je prešlo prošlo noč zopet v našo posest. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. H o f e r. generalmajor. Položaj v anil i županiji. BUDIMPEŠTA 7. (Kor.) Ogrski kores-pondenčni urad poroča iz Ungvara: O zopetnem zavzetju Siankov v Galiciji, ki se ie izvršilo 5. dne t. m., se poroča, da se je neka honvedska divizija, ki se je že jrej odlikovala, tudi izvrstno sodelovala v unški županiji pri preganjanju sovražnika. Sovražnik, ki je v unški županiji prekoračil mejo, je štel eno kozaško divizijo in poldrugo infanterijsko divizijo z dvajsetimi topovi. Honvedska divizija je potolkla sovražnika, ki se je urneknil proti Sa- .boru. pri čemer so ga preganjali naši honvedi. S pomočjo ukrepov velikega župana grofa Gabrijela Sztaraya je mir v unški županiji zopet vzpostavljen. Rodbine, ki so pobegnile, se zopet vračajo. Z nemšRo-francoskega tojltfa. NajljutejšI boj se šele prične. LONDON 7. >Times« poročajo iz Pariza: Dasiravno je imel sovražnik tupa-tam srečo, je moralično razpoloženje francoskih čet neomajano. i Daily Telegraph« piše: Boji na Francoskem postajajo od tedna do tedna Iju-tejšl. Ce se posreči pognati Nemce čez mejo, jih ne bo več mogoče obkoliti Tedaj doživimo boj Iz bližine, ki spominja oblegovalnih operacij z vzporednimi jarki in utrdbami, ki leže le po dvajset metrov narazen. To bo brezdvomno največje In najstrašnejše poglavje velike vojne. Položni ni francoskem bojiiću. RIM 6. (Kor.) »Tribuna« piše danes v svojem situacijskem poročilu, da se francoske in nemške uradne objave o vojnem položaju na Francoskem strinjajo takrat in da jih tudi potrjujejo zanesljiva zasebna obvestila. Potemtakem se zdi, kakor da bi se bil popolnoma ponesrečil francoski načrt obkoljenja nemškega desnega krila in se izpremenil v svoje nasprotje. Sedaj se zdi. da ogrožujejo Nemci francosko levo krilo z obkoljen jem. Znano je, da so Nemci, ki so takoj slutili Joffrejev načrt in videli, da jim preti pariška armada, nemudoma ukrenili vse potrebno ter iz Lo-rene porinili tjakaj močne bojne sile in tako onemogočili načrt obkoljenja. Ne morejo se pa brez presenečenja sprejemati zadnje vesti, da se pripravljajo Nemci. da poizkusijo sami izvedbo načrta, ki se je ponesreči! Francozom. Odkod so pač Nemci, ki morajo tvoriti vedno večjo fronto proti Rusom na vztoku. po težkih obrabah tekom treh mesecev vojne mogli postaviti na noge še nove bojne sile? In poleg tega še konjico, ki potrebuje toliko prostora za prevoz? Po vsem tem moremo le še zopet ponavljati vpia-šarje. ki smo ga izrekli že tolikokrat: Zakaj se ni posrečilo Francozom, ki so mogli imeti pred seboj le dve tretjini ali tri četrtine nemške armade in ki so imeli zase vse prednosti, ki izhajajo iz boja na lastnih tleh. podpirani po trdnjavah in iTiogočnih utrdbah ter po dejstvu, da imajo 7d hrbtom razsežno zvezno mrežo: da bi bili zbrali zadnji skup svojih moči v neodvisni armadi, ki naj bi štela ne več nego 150.000 do 200.000 mož, kar bi vzpostavilo ravnotežje? — Sele po končani vojni morda dobimo odgovor na to vprašanje. izmiMc litverpu. LONDON 7. (Kot.) Časopisje priobčuje uradni razglas iz Antwerpna, ki je izšel snoči ob 10, v katerem sporoča vojaški guverner županu, da se bombardiranje pričakuje neposredno. Oni, Id žele zapustiti mesto, so naprošeni. da odpotujejo sedaj. Bombardiranje ne bo imelo nikakega vpliva na obrambo mesta, ki se bo nadaljevala do skrajnosti. Prctf padem Intvcrpno. 1CR1ST1JANIJA 7. (Kor.) Pod naslovom: »Pred padcem Antwerpna« piše vojaški sotrudnik lista »Afterposten«: Na polju trdnjav ske vojne je bila ta vojna nepretrgana vrsta presenečenj. Oblegajoče nemške armade se niso menile za doslej za tako vojno veljavna načela. Moderne pojme o obrambnih utrdbah proti topn:škemu ognju so streli iz neznanskih 42centimetrskih možnarjev skratka razpršili. Ta najnovejši način, po katerem nemške oblegovalne vojske takorekoč pometajo najmočnejše trdnjave, se more označati kot »Made in Germany«. ttecnški princ Eitei Friedridi ponesrečil. BEROLIN 7. (Kor.) Princ Eitei Friedrich je v nekem spopadu padel s svojim konjem in si poškodoval koleno. — Princ Joahim pričakuje cesarjevega dovoljenja, da se vrne na bojišče. Odlikovanje za hrabrost. HANNOVER, 7. (Kor.) General pl. Em-mich, ki je bil za zavzetje Liitticha že odlikovan z redom »Pour le merite«, je dobil železni križ prvega razreda z milostnim lastnoročnim cesarjevim pismom. Nemške, avstrijske in ogrske ladje v Antwerpnu. HAAG 7. (Kor.) Poroča se, da so v Ant-w*»rpnu zadržanim nemškim, avstrijskim in ogrskim ladjam razstrelili kotle z dinamitom. V Antwerpnu se nahajajoče število avstrijskih in ogorskih ladij je baje le majhno. Amerikanski Rdeči križ na naših bojiščih. BEROLIN 7. (Kor.) Prihodnje dni dospe semkaj ekspedicija amerikanskega Rdečega križa, obstoječa iz zdravn kov in strežnic. Del ekspedicije odide k nemškim, drugi pa k avstrijskim armadam. Vojno v kolonijah. BEROLIN 7. (Kor.) Wolffov urad poroča: Oficijelno poročilo angleškega ko-lonijalnega ministrstva pravi: Sovražnik je meseca septembra večkrat poizkušal vdreti v angleško Vzhodno Azijo (?) in pretrgati ugandsko (?) železnico. Vsi ti poizkusi so bili zavrnjeni. Le eno samo obmejno postajo je zasedel majhen nemški oddelek. Normalna posadka je bila o-jačena po indijskih Četah. Kameninski guverner poroča, da so se vršili začetkom septembra zmagoviti boji z Angleži in Francozi, v katerih so padli nadporočnika pl. Rothkirch in Milbrat ter okrajni glavar Rausch. Na pristojnem mestu se misli, da so se ti boji vršili ob reki Benue in Cross. Z nentiko-Jflponskett bojttča Japonci zasedli MarŠalskl otolc. TOKIO 7. (preko Berolina.) Uradno se poroča: Oddelek japonske mornarice je zasedel Jaluid, vladni sedež Maršalskega otoka in sicer brez odpora. Angleškim trgovcem so Japonci dovolili prost uvoz. Mornariška uprava izjavlja, da je bilo izkrcanje strogo vojaški čin. Trajno si ne misli Japonska prisvojiti otoka. — K tej vesti doznava Woiffov urad, da je Jaluid neutrjeno mesto. obračuna in zedinjenja. V kolikor pa je tak namen nezadosten, ga pa mnenje člove-čanstva kot zadala instanca v taki zadevi spopolnL Za pojedino državo, ki k sreči nima nič opraviti s sedanjo vojno, bi bilo neprevidno in prezgodaj, da bi si ustvarjala ko-nečno razsodbo ali jo samo omenila, niti bi se ne strinjalo to z nevtralnostjo naroda, ki ni udeležen pri bitkah. Izražam se tako prosto, ker vem, da pričakujete in želite, da govorim kot prijatelj prijatelju 2n ker sem gotov, da se vam zadržanje razsodbe do zaključka vojne, ko postanejo vsi dogodki in okoiščine v svoji celoti in v svojem pravem stiku jasni, samo priporoči kot pravi izraz odkrite nevtralnosti Odgovor unisono m svojetosno brzojavko cesarja VUelmu BERLIN, 7. (Kor.) »Norddeutsche All-gemeine Zeitung« priobčuje naslednji odgovor predsednika WHsoaa na znano brzojavko cesarja VUjema: Vaše cesarske maje* tete važno poročile z dne 7. u jiHimlni t L se« sprejel in je c največjim zanimanjem te sočustvovanjem vzel na znanje. Ćutim se počaščenega, da ste se radi nepristranske sodbe obrnili na me. kot zastopnika naroda, ki na sedanji vojni resnično ni udeležen in ki srčno želi, da spozna resnico in jo uva-žuje. Vi ne bodete pričakovali, tega sem gotov, da povem več. Prosim boga, da bi ta vojna skoraj končala. Pride potem dan obračuna, če se, česar sem gotov, zedini-jo narodi Evrope, da končajo s prepiri. Kier se je storila krivica, tam ne izostanejo posledice in odgovornost zadene krivca. Narodi celokupnega sveta so se k sreči zedinili v namenu, da mora priti do takega Kdo le kriv sedaole evropelske konfla-mefle. DUNAJ 7. (Kor.) V »Fremdenblattu« od 8. t. m. je čitati: Neka ruska zbirka di-plomatičnih spisov, ki se dostajejo pred-zgodovine sedanje evropejske konflagra-cije, zasleduje tendenco, da bi odvrnila od Rusije krivdo današnje vojne in jo zvalila na Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Kako se dejstva, ki so znana vsemu svetu, pretvarjajo, naj dokaže sledeči primer. Imenovana zbirka vsebuje brzojavko ruskega poslanika na Dunaju, ki je datirana z 28. julijem. Glasom te brzojavke naj bi bila odrejena splošna avstro-ogrska mobilizacija že tega dne. Odkrito historično dejstvo pa je, da je bila takrat odrejena samo delna proti Srbiji naperjena mobilizacija, ker Srbija na avstro-ogrsko zahtevo ni dala povoljnega odgovora. Da-. siravno to dejstvo, ki se nikakor ni dostajalo sosednjih ruskih pokrajin in kot tako ni vsebovalo nobene grožnje proti Rusiji niti kakega sovražnega namena, je začela Rusija z mobilizacijo, ki je bila že zdavnaj pripravljena in to ravno v onih vojaških okrajih, ki bi lahko prišli v poštev pri eventualni akciji proti monarhiji in je tako s tem direktnim groženjem naše meje prisilila c. kr. vlado dne 31. julija v splošno mobilizacijo. To pribito, neovrgljivo dejstvo stoji in ne potrebuje komentarja. Vsakega nepri-stranca lahko prepriča, komu je pripisovati krivdo, da je nastala iz diferenc, ki jih je imela vzravnati monarhija izključno s Srbijo, evropejska konflagracija. Pri tej priliki je treba na podlagi avtentičnih informacij popraviti tudi neko drugo trditev, ki se nahaja v zbirki. V neki brzojavki ruskega poslanika v Parizu z dne 26. julija poroča slednji, da mu je »Directeur Politique« v francoskem ministrstvu za zunanje zadeve pripovedoval, da je zadržaj srbske odgovorne note na avstro-ogrski ultimatum sporočil c. in kr. poslaniku in da je zadnji izrazil svoje začudenje, da baronu pl. Gieslu ta odgovor ni bil povoljen. To ne odgovarja resnici. Nadoinestnik »Directeur-ja PoIitique« M. Bertelot je sicer na pkrog 100.000 padlih. Naše čete so ujele okrog 50.000 Rusov. Če so potemtakem avstrijska poslaništva v svojem oficijoznern pojasnilu, ki so ga podala v nevtralnih deželah, cenila ruske izgube na približno pol milijona ljudi, pač niso šla preko verjetnosti, temveč je bila njihova cenitev celo previdna. Izredno velike izgube moštva in topništva tudi pojasnjujejo dejstvo, da je začela pešati ruska ofenziva v Galiciji, čemur čisto nič ne nasprotuje drugo dejstvo, da so ruske čete vdrle v marmarsko županijo. Naj si jih ie teh let toliko ah toliko, nikakor ne more njihovo prodiranje v teh večinoma goratih in z ogromnimi, skoraj nepredirnimi gozdovi pokritih predelih pomenjati ofenzhe v sirafegič-nein uziru. Je to le »diverzija«, kakor so običavali imenovati v devetnajstem Stran II. i EDINOST« St. V Trstu, dne 8. oktobra 1914. Odprava cirilice v Hrvatskih ljudskih Jotah. .... ... , : u i Hrvaška vlada je v soboto izdala na- li, kakor so jih vedno zopet napravljal ,, katero se odprav]ja raba ciriIice Be.fona v zgornjo Alzac.jo.neda bi(v |judskih -o)a!|_ Qjavne točke te nared. be se glase: V I. razredu vseh javnih ljudskih šol se bodo otroci učili pisati in citati samo v latinici. V IL in v vseh ostalifi razredih vsakdanje in ponavljalne šole se bodo vsi o-troci učili istotako latinice, samo otroci grško-vstočnega (vstočno-pravoslavnega) veroizpovedanja se bodo radi veronau- ________ ka v II. razreda učili tudi cirilice in sicer nemška, doseže odločilne uspehe nad ru- iz »bukvarja«, ki izide v vladni založbi staktiu take vpade, diverzija z določenimi krajevnimi smotri in morda s rreiez-iio političnimi cilji, vendar pa. kakor se meni, nič pomembnejša nego podobni pohodi iz to kaj vplivalo na potek velikih bitek na Francoskem. Cc se pomisli, da je Rusija z izredno drznostjo, ki bi jej ne bil zaupal nihče, ne da bi se menila za razne zapletljaje v Aziji in Kavkazu, postavila vse svoje za vojno sposobne čete v ofenzivo, se vendar ne more reči. da so pridobili toliko, kolikor so izgubili. In tako smemo urati. da ofenziva, ki sle jo sedaj pričeli združeni armadi, avstrijsko-ogrska in sko armado. Brezkončno UtKo. Pod tem naslovom priobčuje dunajska »Zeit« članek o poteku velikanske bitke med rekama Oise in Moza. ki traja že — ako prištejemo boje ob reki Marni, ki so bili v resnici le predigra sedanji bitki — cel mesec. To je najžilaveja in naj-silneja borba, ki sta jo kedaj bila dva naroda :ned seboj. Po bojih prvega meseca, ki so bili zelo neugodni za Francoze, po viharnem prodiranju nemških zapadnih vojsk proti Parizu in po begu francoske vlade iz Pariza v Bordeaux — v takem kritičnem položaju je znal general Joffre, fiancoski višji poveljnik, zbrati Še enkrat vso vojaško moč Francije in jo voditi k orjaškemu naporu proti koncentrično napredujočim nemškim armadam. V prvem tre- Tega bukva rja se bodo otroci po potrebi lahko posluževali tudi v višjih razredih. Začetnice, vse čitanke in računice se v prihodnje natisnejo samo v latinici. Vsi dosedanji predpisi, ki niso v soglasju s to naredbo, se istočasno razveljavijo. Sličice iz volne. Krompir edina hrana nadvojvode. V bitki pri Huczwi, katere se je udeležil tudi nadvojvoda Josip Ferdinand, je ruski šrap-nel razdjal voz, na katerem so vozili živila za nadvojvodo in njegovo spremstvo. Nadvojvoda je ostal tako brez hrane. Edino, kar je bilo ta dan mogoče dobiti. je bil krompir, a brez soli in zabele. Nadvojvoda je vsled tega ta dan imel za zajtrk, za kosilo in za večerjo — krom-nutku se je zdelo, da ta ponovna Vranco-;p|r, a počutil se je vzlic temu, kakor je ska ofenziva s svojo presenetljivo odloč- ponovno zagotavljal, kar najbolje, nostjo utegne imeti uspeha. Nemci so se, „Gospod 5totnik, iz iefta ne ^ Vsa —.kal,. Francoz, so viharno P" ; ža!ost in groza, ki ju vidi in sliši vojak v njimi, roda kmalu se je pokazalo, da bj Ri k včasjh brez de|a , žj v strclnein Je vodstvo nemške vojske le pritegnilo, ^ nu(jj tQ ŽWV ]c včasill tudi ve svoje čete v pozicije, k. so b.ie v ta na-{se|e trenutke in se je trcba večkrat praN men skrbno izbrane, modro■ vposfevajoc ^ srca smejatL Q takem trenutku pričt vse miJitarične možnosti. Od tega trenutka so stale nemške armade zopet Kakor zid. od katerega se odbiiajo vsi napadi. Od tedaj traja bitka. Poizkusi Fran- prav smejati. O takem trenutku priča naslednja sličica: Neki stotnik pehote je ležal s svojo stot-nijo že nekaj ur v strelnem jarku, ne da cozov, da bi desno krilo Nemcev *ob-;!>' mu bila dana možnost da njegovi Ijud-šli., so se ponesrečili. Tam na skrajnem i 1« v saj par strelov izstrelc Nad njegovi-zapadu razsežne bojne črte. je prišlo do ljudmi m poleg njih free šrapneli, tu.n- najhu&h in najbolj krvavih spopadov.,' ta"?Je/"dl k,do za^t. Ravnokar ,e javil LiL Fr,ncp ~ podčastnik z levega krila: »Pešec Muller od šrapnela zadet, mrtev!« — Bitka je ali vsak tak poizkus Francozov se je iz |a lovil. Priznati pa je treba, da francoska ar- trajaia še nekaj ur dalje, ne da bi mogla mada vkljub večkratnemu ponesrečeni« stotn.ja poseči vmes ah zapustiti strelni v obče ne kaže nobenega upadanja na i^rek. Nastala Pavza. m spotnik se k nje vojevite sti. marveč vztrajnost. Ce sej^™"'1 ub,t^a f i ^^ je zdelo poprej, da je francoski tempera- Jetniku na levem knlu:^daj pokop-ment na slabšem nasproti sloviti nemški -M™ Mullcr.a , Odgovor: »Iz te-vztraiiumti ko gre za naloge dolgotraj-! ne bo nic- stotnik, jaz se ze cel ■c^ vojskovanju ^htevai^ega ^ehkV ure » Kratkočasim z potrpežljivosti, se pa mora sedaj priznati. = mini, oživel je zopet« da se je francoski vojak v tej vojni že, P«smo belgijskega častnika. Pismo bel-mnogo naučil ter da se kaže sedaj vrl ne, gibkega častnika Georga d Ursala je pri-le v drvenfu naprej, ampak tudi v vztra-'šlo v nemške roke. Glasi se takole: rDra-janiu j ga mamica! Tvoj list sem prejel selc vce-ni mo/no nie reči. kak bo izid bitke.! raj. Pišem ti dve pismi, od katerih eno niti <-e ne zdi še blizu odločilni zaobrat. i dobiš po poti, ki si jo sama odredila. Nam Po dosedanjih vesteh, ki javljajo le del-; gre sedaj dobro, samo zelo smo žalostni na premikanja tej ali oni strani v prilog! radi smrti siromasnega \VoIfa in hrabre-— kakor samoobsebi umevna ob tako, ga Henrija. Nadejam se, da skoraj poze-dolgi fronti in dolgem času borbe — ni nemo te proklete Nemce iz Belgije, po-.....^__:___tem na bo nas povratek v Bruselj pravi na večer prinašajo vlaki iz bližnjih predmestnih krajev nekoliko gibanja v oinrt-vele žile železniškega telesa. Okoli kolodvorov severne in zapadne železnice valovi masa brezposelnih radovednežev, ki zasledujejo tisto malo vlakov z ranjenci, ki jih sprejemajo ambulance Rdečega križa. Strmimo in smo ogorčeni, da tako malo ranjencev prihaja v glavno mesto — v Pariz z njega velikimi bolnišnicami in lazareti. Tupatam prihajajo tudi begunci. Njihove culice so postale še manjše in na njihovih zagrenelih obrazih je citati tragedijo, ki jih je pognala semkaj. Drugi pariški kolodvori ne poznajo niti teh žalostnih prizorov. Na teh se sploh nič ne godi in istotako bi jih lahko zaprli Povsod puščava, povsod tišina. Prostori za prtljago so prazni; nekaj nosilcev postava okoli in zeva. Voz, ki donaša prtljago, je že velik dogodek. In potnika, ki izstopa iz njega, pozdravlja s tištim začudenim strme-njem. s katerim pozdravljajo v kopališču prvega gosta sezone. Pred vhodom stoje kaki dve, tri draške. »Iz stare navade,« je rekel kočijaž. Ce imaš mnogo potrpljenja in čakaš par dni, utegneš dočakati kakega človeka, ki se hoče peljati z droško. Navadno je kak meščan iz okolice, ki hoče radi kupčijskih poslov potrositi za voz. Nekateri prihajajo nakupovat v Pariz, da se založe za prihodnjo lakoto in bedo. In kakor na kolodvorih, tako mirno je povsod po Parizu. Po drevoredih »Bois« se moreš sprehajati, ne da bi te motili »avti«, ali pa tisti hrup elegantne družbe, ki sicer gospoduje tu. Počaščena zajeta posadka. Vojni poročevalec lista .N. W. Tagblatt" pripoveduje v imenovanem listu o zavzetju utrdbe Camp des Romains, kjer se je doigrala naslednja zanimiva dogodbica : Po grozovitem koncentriranem ognju naših težkih baterq so bile utrdbe najprej prisiljene umolkniti, potem šele smo napadli in naskočili utrdbo Camp des Romains, U je do svoji legi zelo važna. Francoska posadka se je branila izredno hrabro in se vdala Šele, ko so Nemci vdrli v utrdbo z golim orožjem. Zgodilo se je. da so Nemci in Francozi streljali drugi na druge v razdalji komaj petih metrov. Slednjič se je posadka vdala; bilo je kakih 450 mož, vsi drugi so padli. Radi izredne vojaške vrline je posadka odkorakala z vstmi vojaškimi častmi. Ćete, ki so izvršile napad, so prezentirale orožje in zastave so se poklo-ni'e. Posadka je nato odi« žila orožje in se vdala kot vojni ujetniki. Francoskim častnikom se je vsled njih hrabrosti in vrtine dovolilo, da so obdržali svoje sablje. možno izrekati niti domnevan«, na kateri točki pade odločitev o zmagi in porazu. Kajti na obeh straneh se delajo tem pa bo naš povratek v Bruselj prav triumf. To bo veselja! Nabaviti si hočemo potrebno količino vžigalic in videla boš. skrajni napori. * da se ohrani vsaka ped': kako bo razsvetljen Koln in vsa druga tal. da se sovražnik utruja in slabi. Ven- mostn. sko z. katera ooidemo. Od dar: po polnem mesecu neprestanih bojev. iiajhiifsin štrapac. najsilneiem napenjanju vseh telesnih in duševnih sil. ne kaže nobena stran r.ikakega znaka obne-mrglosti. Prevelika je uporaba sil in sredstev. prevelike pretrpljene izgube, prevelika je že vložena stava, da bi se ne ču-! tila oba vojujoča prisiljena, da vsakdo od njiju da vse do zadnjega, kar je še v njem. da si zagotovi končno korist. Ves svet gleda s sočutjem — tako zaključuje dunajski list — na pozorišče tega groznega boja. Mi Avstrijci, kot zavezniki Nemcev, želimo seveda tem od srca plačilo za trude — končno zmago. nemška mesta, skozi katera pojdemo. Od sedaj naprei ni več niti ranjenih, niti zajetih sovražnikov — mi vse ubijamo. O naši Odiseji na Francoskem in povratku na parnik Ti sporočim ob prihodnji priliki. Piši mi, kako je sedaj v Bruslju. Ako Ti je mogoče, obišči nas tukaj..... George.« Tihi kolodvori v Parizu. »Figaro« opisuje sedanjo sliko kolodvorov v Parizu lakole: Strašno razburjenje in divje vi-hranje prvih dni bega ie odzvenelo; praznota in sainotnost se širita preko kolodvorov, ki jih napolnjuje sicer mrzlični tempo prometa. Lope so kakor izumrte, i blagajne velikih črt zaprte. Le zjutraj in DomaČe vesti. Pred izpraševalno komisijo za občne ljudske In meščanske šole v Gorici se prično prihodnji izpiti za učno usposobljenost v ponedeljek, dne 9 novembra t. I. — Pravilno opremljene prošnje je vložiti službenim potom v takem rokuf da '-odo v rokah ravnateljstva vsaj do dne 31. t. m. V nedeljo popoldne se ponovi šolska slavnost otrok šentjakobskih C. M. šol v Narodnem domu. Začetek bo točno ob 4 in pol popoldne. S tem se je hotelo ustreči vsem onim, ki se je niso mogli udeležiti preteklo soboto. Obenem so se cene pri sedežih znižale, da bo omogočena udeležba vsakomur. Vsled dobrodelnega namena je pričakovati obilne udeležbe Začetek se je določil na gori omenjeno uro tudi radi tega, da se je lahko udeleže naši vrii okoličani. O ranjenih in bolnih vojakih. Predvčerajšnjim pop« ldne ob 5 35 je dospelo z vlakom južne železnice v Trst 9 vojakov, od katerih so jih pet pustili takoj na svoje domove, d« čim so bili Štirje, ki so ranjeni, sprav-I eni v pomožno bolnišnico v zavodu „Av-stro-amerikfine-. Ti štirje so Ivan Bronzin d 87. pešpolka, doma iz Trsta, Edvard Remec od M7. pešpolka, doma iz Gorice, Ivan Krebelj od 97. pešpolka, doma iz Izole, in Gregor Z-goIin, i udi od 97. pešpolka, doma iz Vrsara. — Z ravnoistim vlakom so dospeli v Trst tudi trije temno-sivo PODLISTEK Vihar In tišina. PrevcJ U laSrmc M. C V tem so zadobile moje misli drugo smer. Bila sem gotovo prevestna. Doslej sem se vedla napram Maksu skrajno taktno: priznala sem mu svojo zaročitev in govorila sva med seboj le o bratovski ljubezni. Nisem kršila svojih dolžnosti napram \\elfardu. £