isiv. 335 (Posamezna številka S vinarjev.) V Trsi«, v tor«* 4. decemora 191J r j va*-i. o«* ru-.-'i-*H !n nb 5 zjuit\ :• i*" *»li»t *** r -u* A*>& • : tt. i. aaU- r Vrt 4cpUi naj ^M.uit/u liai- ' irankirtn« pir --c ic a "n "' ^ptsi : >i vr«ča)0. i*dt'vHf - *< ■'s &eL i • ic-in*. Lastni* i.un j. Ifcti — f 1 «vK§rne ^Cd -"i', vpisane /sdrge i 4Hvt,t»i» por»*tv-rtniko\ ... mm po i o,' Os v.rice, - r^T- :a cg"! :! •ucv ...... mtn po 20 :ii> Og.asi v te! -ts? !fe;.. vrst........K vsaka cat: 3 vr lt> ■ . Mali ogifcsi po v virv.rj? beseda, najmenj p s 40 vinarjev. Oa^e sprejiaa inser ml oddelek ,£diaosU\ NacoČiuna. to rt lama..Je se pobijejo upravi lista. PlaCuJe se izkljuJr- T* vpravi .Edinosti" — PUJa ia toil se v Trslu. ' ** aaiytjata * ulici Sv. rraaciAa A^^kčga »t. m — Poltuohranilnital nahin St. 841.o5& Delegacije. Otvoritvena ssjs avstrijske ftlegacile. DUNAJ, .3. (Kor.) Avstro-ogrska deie-gacija je imela danes svojo otvoritveno seio. Navzoči so bili skoro vsi delegati. Galerije so bile zasedene od Številnih članov poslanske m gosposke zbornice. Po otvoritvi seje no ministru za vna-iije stvari, na katerega desni strani Je sedel ministrski predsednik dr. Soidler, je pr- vzel predsedstvo starostni predsednik Fuchs, nakar je bila izvršena voJTtev predsednica. Za predsednika je bil izvo-ijeu delegat Hauser, ki je izjavil v svojem nagovoru, da bo smatrala delegacija za svojo prvo dol; nos t, da napravi naglo konec strahovitemu prelivanju krvi, da se ozdravijo po možnosti grozovite vojne rane. S prisrčnim veseljem, je izjavil predsednik, P' jzd'*avljam nn iepolni žarek miru, ki ."e zablesk tal na vzhodu. Naj bi se naše;- j vnanjemu uradu posrečilo, da !:ma-ij udejstvi /esele ns-1c na mir. Vsekakor bo avstrijska delegacija napela vse sile, cia napravi iz tega vojnega zasedanja kmalu tiirovno zasedanje. iša dolžnost rapr: m junakom v strc-l-, 5-ktii jarkih. ka!;"r tudi napram pomoč: o.Lčbnemn pr bh bistvu v zaledju m ne v zadnji vrsti itoprron našim / vestim zaveznikom le. da i =r r o vse. a olajšamo voj:io in dosežemo v kratkem tudi mir. Prepričan s^m p" » •noma o tem, cia oni, s.l pričakujejo cd avstrijske dele- gacije podaljšanja voine, ne pridejo na svoj račun. Al.o pride pri razpravah delegacije tuintnm d< ^stre kritike, ne bom j s ral te«?a za kako nesrečo, karti v vojnem času s.? o ' srodilo marsikai. .;esar nismo mogli odobravali. N- vsak .*ac; i tkk1o stremljenja \ rada po do-1 scj;i miru, pridob.;« važnosti pome-1 mi na znotraj rr znnai, :'v>> se pokii^j jasno, da so dek sati v tem vprašanju z ministrom ^a vr? sr-ari v -nopolnem soglasju. Predseaaik se jpomlr nato v toplih besedah pokor ena cesarja Franca 'ožefa, nakar ie nadaljeval: Dobrotna • e* idTj^t je prravila na t tegova mlade^n cesarja Karla I. On je bil Dr is i-ijen, da ..adaljuje z Vbo energijo vojno, s katere pričetkom ni imel n:C- opraviti. Od ^-'ietka vojne strem; !e za tem, da ozdra-.; krvave vojne rane :n da r.apravi konec - • »vitemu kia^iu. Poln! občudovania in bcziii gledamo nt. prijazno postavo ce-a.jti. ki je v temnih časih volne za pre-. .i!:-tvo prava svitla točka, Id prinaša tolažbo in upe. Bf !:*še pač ne r- >re-n fjosvetiti svojega delovanja, kakor da se >>r;čctkom zasedanja poklonimo pletne-n omu vladarju. r:r isednik »e prosil zbornic*), naj vzkli-. e skupno 2 niim trikratni »ti-jrcii!« na . rja. Delegacija se je pozivu :akoi od- ' ■. i • n Po izvolitvi delegata dr. ttiiinskc&i '-a Jrr^iiscrdnika je predložil vnaiijt mi-- r skupne predk»ge, nakar so se vr-ile :-uif.ve odsekov in tajnikov. •irsko detoftcija. J. .5. *>grska delegacija je nc i, danes r^pokiiic svoi^ ot\roritveno sejo, ua. kateri »e bilo Izvr&tno konstituira ■ 2. Za predsednika ie bi! "zv i;en gre-i k hiiefi Medorvar-,, -Ta i^l&reć-tednik a gn i Avgust Zkrhv. Po kflikw patrijoti:-ne:.i iiagovoru predsednika ^r >fa Khuena. ki je M >i reje! z navdušenimi vzkliki, so bili izvolicn" odseki. Prihodi-ja plenarna bo naznanjena , ic nn lim polcm. PciiciiiKs zUrnlca. Debata « aa'^M z H NAJ, o. «,Kor.) !' zbornica X »ričela drugo čitanie iiatodbenega pro-v*z r?a. Poročevalec je uvedel ra pravo. Tr^ jv 'niuister baron izvaia: Pr sklen.enih določbah ste bili obe vladi, avstri)? iekom oagotref>ni za parlamen-ar o obravnavanje nagotiJ.eiiLga razmerja. S tem 11 je bilo izvršeno tudi priprav-'jalno delo. ki ie prav posebnega pomena '.a n t'04ie, ki so se razvile s to velikansko :oi :o. Ta v ina je gospodarska vojna in bo tudi mir. ki naj z^kijuči to vojno, gospodarski mir; nanašal se bo predvsem na gospodarske zadeve sveta. Je prav lahko mog ^e, da b:Jo teritorijalni dogo-/ori v mirovni p Jbi na pomenu prav daicČ zaostr.iali z i dogovori, ki se bodo nanašali na gospodarske razmere narodov sveta. Na vsak način mora monarhija pripravljena pristopiti k mirovni mizi in •btdve vladi morate urediti svoio oboje-:r: -sko razmerje, predno ^e boste in»)gli i pcšno udeleževati mirovnih pogajanj. Nc gre, da bi se i >gaja'i z nasprotnikom. seboj pa ne bi bili še edini. Mislim, ia to, kar sc ie deseglo z orožjem, ne sme biti uničeno z diplomacijo. Z vztraino ■abrostjo čet »ii:o dvi^egli izredne uspe-i:\ /.držidi smo jx>vsod železni obioč. ki .naj nas bi zadrgnil. Sedaj hoćemo tudi {gospcKlarsko žeti sadove te vztrajne mili-tarićro borbe. Predno se pogajamo s svojimi nasprotniki, je potrebno, da stopimo ; v p<.«gajanja s svojimi prijatelji, zlasti z i Nemčijo. Ta pogajainja so se že začela. V j lem, da ta dogovor že sedaj ni definitivno [predložen zakonitemu obravnavanju, ni nobenega nasprotja. Vlade morajo biti na to pripravljene, toda stvari Še niso uspete toliko, da bi bila mogoča zakonita uredi-| te v potom parlamentov. Minister je opo-jzarjal nato, da je opozicijonalni govornik, idr, Ptnincr, sam priznaval, da-bi za««ogIo |tekf:m mirovnih pogajanj priti do tega, da popolne pogodbene svolK>de ni mogoče doseči niti pri najboljši volji osrednjih /lasti in da bi istim, ako bi se naši nasprotniki združili v ožjo gospodarsko zvezo, ne prcostajalo nič drigccja, kakor da store isto. Dosedaj še ni mogoče preračunati, kake posledice bodo imeli teritorijalni in drugi dogovori v mirovni pogodbi na gospodarske razmere obeh držav mo-fi.trhije in raših prijateljev. Zaenkrat še nismo tako daleč, da bi zamogli reči, da zamoremo skleniti pogodbo, o kateri bi zamogli reči, ;la jo je mogoče izvesti ne-! i/premenjeno. Minister želi, da ite ostane ji: * ena nejasnost, kakor da bi vlada; kaj nameravala, kar ji po ustavi ni dopustno. Isračena je bila bojazen, kakor da bi bila poslanska zbornica ; sprejemom besed dogovorjena nova ureditev« vezana. Dalje se !e izražala bojazen, la b? stopi! za-na kak ir.čin brez privoljenja parfa-rr.e"!ta v veljavo. Vlada ne misli na kaj V: ga. ^ 'avb je zato smatrnla. da zamore pridodejaniem besed s privoljenjem ustavodajnih fcorpofac^ ofetfc držav« raz-pršiti vse dvome. <"»lasom poročila ogr-4- cga ministrskega predse=*"'ka. je tudi i odrska vlada za ro. da se pristavijo v ! i>usedilo te besede. Doba dveh let bo dol-l da omogoči parlamentu natančno razpravljanje nagodbe, ki »e bila. ali ki bo I -1 temena v7ad. Nato je govoril posl. Fricdmauti in za njim posl. Snineić, ki je aft in Medler, ki je rr/pravljal o razmerja rned nami in ;0?3frsko 7. >zirom na bodoče možnosti po iskle iitvi m;rn. Razmerje mora temeljiti !na ^ "ugi pod'agi. kakor dosedaj. Govornik iie ri>oz »rial na to, cia ie zavzela ogrska [zbornica osp*o stališče proii Cehom, ker bi vio v slučaju uresničenja pravice sa-nio-rJločbe narodov gosnodstvo Madžarov ra Ogrskem v nevarnosti. Svari vlado. naj se nikar r;e n>sltiži i)roti Cehom ostrih "Jrcdb. kakor si jih žele Madžari. Cdii b'=uo glasovali proti predlogi, ker nočejo izraziti zadovolinosti z dualizmm. Nato ie bila seia pre»kinjena. Prihodnja seja iutri. Mm nrntsiino parciiliL AVSTRIJSKO. DLNAJ, 3. (Kor.) Uradno ra/glaša: i .*. oceenihra 1917. V zadiiiib diic}< je bik» v množili odsekih ruske fronte od divizije do divizHe in od 3: -tudne^a zbora do arma^ktega zbora i>Vleni-TM» počivanje orožia. V ozemlju Pripjata je sklenila ruska armada z nasproti sio>čein.-i poveljsivi zaveznikov ! jieti ko fortnaioo premirje. Rusko odpo- I-Sanjivo je pi ek.H ačiio včeraj naše črte, .ca skieue s pooblaščenci zveznih armad prtiiiirje tia vsej fronti. Na i talij nskem bojišču in v 4lt*iti)i nič | tU; v t ga. Načeiaik generalnega štaba. NEMŠKO. BERO LIN, 3. (Kor J Veliki glavni stan. X decembra 1917. Zapadno bojišče. -— Armada kraljeviča Ruprelua: Po srditem bohna-i jočem oeniu ob jasnem fuuineiu svitu so napadli Angleži včeraj zjutraj z močnimi silami naše postojanke pri in inžno Pa-'chendaeie. Turinške in hesv?i>ke čete so vrgle sovražnika s krepkim sank mi nazaj In ujeie M) mož. Po odbitju napadov je ogenj ponehal in naletel zvečer začasno zopet do velike sile. Na bojišču pri Csim-brai jv bilo teK<>m u:$eva le v nekaterih lidsekih t'ipovsko delosanje živahno. Zvečer je napadel sovražnik ined krajevna I 'nehv in Bonrlon po Kt*»čnc-ni topovskem j stopnjevanju. Bil ie odbit oo srditih boiih i bližine. Acgkški deinl naoad pri Vac-! quet k. se ie »zjaJoviL S protismikoin s strujale. Število od iioveidbra uapra\1j&nifa ujetnikov se Je zvišalo na MUKJ. število top;>> na HM. — | Armada nemškega cesar je v i ea: V Argo-aih smo v ^ešnih akcijah napravili ujetnice. — Ark ada vojvode Alfcrohia: Zi-v-hno sovražno ddovauic v (i^tiui Tban-ua iu v SuucgaiL — V zadnjih treh dneh so izi£ubili naši nasprotniki 27 letal in 2 pri v ezna balona. Poročnik Miilfer je izvo-Jeval 35.. pL Bulovv 27 in 2S„ Pongratz 25. in 26. letalsko zmago. Vzhodno bojišče. — V števJSmh odsekih ruske fronto Je bilo od divizije dO divizije ti ^govorjeno krajevno počiv-jujc orožja. Z nisko armado v ozemlju Pripeta do Jnži«o Lipe in z več generalnimi poveljstvi je bilo sklenieno premirje. Vrše so nada&ia pogajala. Rusko odposlanstvo le v svrho sklenitve splošnega premirja prispelo v ohmtK-ie armade princa Leopolda^Savarsk^ga. MacedonsJca fronta. — Nosnih večjih bojnih dejanj. ltalfianska fronta. — Nič novega. Prvi generalni k /artirmojster ph Ludondorft TUHSKO. CARIGRAD. I. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Sinaiska fronta: Dne 29. novembra je bilo H išno krilo naše Srednfe skupine močno na^iadeno pri Beturelfi. Potem ko smo za;asno izgubili nekatere dele naših postojank, smo vse druge po-sioumke iamkaj pozneie zopet zavzeli. Zapacino Jeruzaleu»a topovsko delovanje. CARIGRAD, 2. &orJ Iz glavnega stana se poroča: Sinaiska irmta: Večja bojna delanja so se vršila ie pri Neallnu, kjer smo zmagovito prodrli do višin potu od tuda v Botur e! P-kko. Sovražnik .ie za-nRjgel še ^bdržad ^iciur el Tato. Na de-snem Krilu jc izvrši! neki napadalni bataljon drzen ?uuek d Ofr4irdza iu le uplenil večje število str^Hiic. Na ostali fronti mestoma topovski Oj^ni. Zapadno in južno Jeruzalema asir. Sicer nobenih posebnih dogodkov. SOVRAŽNA VRtkDNA POROClI poročilo. 2. decembra. — Od a^iaške planote do dolnje Piave je topovski ogenj neprestano zek> močen. Sovražne čete, tki so se nahajale na pohodu z Mt. Cismona v dolino Nos, so bile opažone in obstreljevane ter razpršene od naših baterij. Znatni sovražni oddelki, ki so sefco srditem bobnajo-čem ognju poizkušali približati našim postojankam na Meletti, so bili takoj pognani v beg. V ozemlju Pertica je eden naših oddelkov z nenadnim sunkom prispe! na višino 1549, ki je bila v sovražnih rokah, a je ni mogel zasesti, ker je bil neprespano v srditem koncentričnem ognju. DOGODKI NA MORJU. BERGLI N, 3. (Kor.) Wolffov urad poroča: V Sredozemskem morju je bilo po-toplh iiih 11 parni kov, skupno 34.000 ton. omuijnnski io]M v Rusiji. Poslanik Maklakov odstavljen. PETRGGRAD, 2. (Kor.) Trockij je od-siavil ruskega veleposlanika Maklakova v Parizu in izjavil da bi bila udeležba Ma-kiakova na konferenci zaveznikov zločin proti državi. Mirovna akefin Lenina in Trockega. STGCKHGLM, 30. (Kor.) Kljub grozilni noti aliirancev generalu Duhoninu, ki je napravila po vsej Rusiji neugoden vtis, nadaljujeta Lenin in Trookij energično mirovno akcijo. Glasom »Utra« splošni armadni odbor, ki obstoja iz zastopnikov vseh amiadnih odborov, ni hotel priznati praporščaka Krilenka za vrhovnega poveljnika. Krilenko je naznanil vladi, da se nahaja v Pskovu vsa garnizija na strani vlade. General Cere»aisov je bil aretiran, general Poldiriev pa radr ^epokorščine odsiavdien. Protest Amerike »n Francije pro i premirju. \ONbGN, t. (K »r.) Reuterjev urad Javlja: Ameriški vojaški pooblaščenec v glav.iem stanu ruskega generalnega štaba je izročil Duhoninu energičen protest Unije proti sklenitvi posebnega premirja. T: i d i francoski v\ia§ki pooblaščenec ie naznanil Duhoninu, da Francija ne priznava narodnih komisarjev m pričakuje, da bo rusko vrhovno poveljstvo odk'onilo vsa zločinska pogajanja. Petrograpfcl občinski svet razpuščen. LGNDGN, 2, (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Maksimalisti so razpustili petrograjski občinski svet. Nove volitve se bodo vršile 9. decembra. Zastopstvo Petret rada v ustavi lini skupšeini. \MS1 tr.RDAM, 2. (Kor.) Reuteriev urad poroča iz Petrograda: Petrograd zastopajo v ustavodajni skupščini Lenin in T ročki i. in Miljukov in Rodičev. Boljše-viški komisarji so za H vojaške akademije. Be»arabi*a avtonomna? BERN. 3, (Kor.) Po vesteh, ki so dosle v Pariz, je bila v Kišincvu proglašena avtonomija Besarab ije._ WILSON — ROMUNSKEMU KRAL.fU. \VASHINGTON, i. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Predsednik Wilson je poslal kralju Romunov sledečo brzojavko: Na-i Združenih držav ie. s toplimi čustvi simpatije in občudovanja zasledoval, kako hrabro se borita kralj in narod, da reška narodno samostojnost in svobodo gospodstva nemškega militarizma. Vlada Združenih držav je odločena, da pomaga Romuniji v njenem boju še naprej. Istočasno zagotavljam Vašemu Veliea:ist\it. da bodo Združene države po vojni kar najbolj podpirale Romunijo in da bodo pri mirovnih pogajanjih gledale na to. da popolnoma zagotove Romuniji neodvisnost kot prostemu, neodvisnemu narodu. RADOSLAVOV O RUSKEM MIROVNEM KORAKU IN ZAHTEVAH BOLGARSKE. SOFiJA. i. (Kor.) Sobranje se je ^opet sesiaio. Ministrski predsednik Radosla-vov je pc-dal sledečo izjavo: Bolgarska ie bila v soglasju s svojkui zavezniki vedno pripravljena, da prične mirovna pogajanja. kakor i.itro bi izdali nasprotniki io-zadevno kak predlog, kar je dokazala že z Sioto iz decembra 1915 in z odgovori na noti Wilsona in papeža. Tak predlog sta nam poslala sedaj načelnrk vlade ruske republike Lenin in komisar za vname stvari Trockij. Ml smo takoj odgovorili, da pričnemo pogajanja. (2ivahno c-Jobra-vanje). Bolgarska te mirovne ponudbe ni mogla odkloniti, ker je uresničila narodni ideal, za katerega je pričela vojno, namreč zjedinjenje bolgarskega naroda v eno samo državo, ki vsebuje tudi Mac^dcnijo, dolino Mor a ve in Dobrudžo. To bo tvorilo podlago za vsa pogajanja. Po :nc]:li jilor- \ macijah bo ruvska vlada v kratkem imenovala svoje delegate, ki prično n?io kmalu pogajanja z nami m našimi zavezniki. (Ponovno odobravanje na vseh klopeh). MarcheSe Carlotta prispet v BERN, 2. (Kor.) >Temps poroča: ;ta!i-ians-ki veleposlanik- v Petrogracu. mar-chese Cariotta, ie prispel v Pariz. I Dunaju. (CM aaScga posebnega poročevalca.) 30. uo v. Pomoč obrtnikom. Danes že pozno popv>kkie je prišlo na dnevni red v poslanski zbornici poročilo) obrtnega odseka v stvari kreditnih podpor obrtnega stanu. Poročevalec dr. Erb je obširno slikal silo in potrebo obrtnega stanu, pred vsem zaradi tega, ker izginile do malega že skoro vse surovine. Trgovinski minister baron Wieser je dejal, da zna cenki posobne težave, ki jih je prinesla vojna obrtnikom, ki jim brez ozira na narodnost priznava lojalno mišljenje m požrtvovalnost za državo. Trgovinski minister ukrene od svoje strami vse možno, da ta prevažni stan ne bo izginjal vsled vojne. Minister je slikal vznemirjenje, ki je nastalo med obrtništvom vsled zgrešene organizacije vojnega gospodarstva. in je rekel, da bi morali orga-nizovati vojne zveze; tudi treba skrbeti za to, da bodo obrtnikom njih lastne organizacije razdeljevale vse potrebno. Za zdaj je že pripravljenih 70% i»odplat{>v, ki so na razpolago, da se razdeie čevljarjem. Enako je z materijalom za deželne obla-čilnice. Isto velja tudi za nrti, ki se bodo neposredno delile med obrtnike. — Priznava opravičenost izražene želje obrtnikov, da bi bili tudi maii in srednji obrati zastopani v glavnem odboru generalnega komisarijata za vojno in prehodno gospodarstvo. To se zgodi in poklicanih bo 181 zastopnikov. Mfhister >c dejal, da izpolni! svojo obljubo in skliče kmalu obrtni svct.| Dejal je tudi, da bodo vse škode nastale j obrtnikom vs'ed vojne -.malu znpet po-1 ravnane. Domobranski minister je izjavil: .ojnaj uprava si ie svesta visokega pomena, ki! ga sploh :ma obrtništvo tiskan gospodarstvu, i.i prrpoznava, da se moramo za »vzdržanjeprad vsem zahvaliti obrt-i nikom. Zato si 'tudi prizadeva, da z 'obro-j voljno presojo zažcljcliih odpustov in do-1 pustov obrtnikov prn>omore, kjer in koli-j kor more. Zahiram deloma ne neopraviče-? nih pritožb, da že dovoljeni odpusti niso bili dovolj hitro izvršeni, je izjavil mi-nisier, da je iznova ukrenil potrebno od-pomoč. Minister je omenjal tudi ui^orabe za irontno službo nesposobnih mož v domačih krajih ali njih bližini, kar bi moralo priti obrtnikom na jx>moč. Vojna uprava ne more sprejeti resoiucijskega predloga posl. Ganserja, ki zahteva splošen dopust vsem nad 48 let starim in za irontno službo nesposobnim obrtnikom. Dopusti za Božič sc bodo dajali v sedanjih običajnih mejah. Da bi se taki dopusti še pomnožili, za .se stanove, sc je minister ol r,iil naj višje vojno poveljstvo. Tekom razprave se je slišalo mnogoj lepih nasvetov in krepkih kritik. Minister sam je vetiko govoril in razni poslanci so mu zaklicali vmes marsikako krepko resnica Odkar obstoje na svetu parlamenti, ni bilo nikdar toliko govora na primer o niti za šivanje kakor danes. Posl. \Viist ie med govorom ministra vskliknil. da kmetom preiskujejo shrambe, kjer bi mogli imcii kako kračo odveč, nmiajo pa poguma, da bi pokukali v skladišča, kjer je i brez dvoma nakoni<*^nega pgroinoo take- ga blaga, ki ga danes že ni več mogoče kupiti za visok denar. V tej razpravi je pniel do besede tudi slovenski poslanec Gostinčar. Dejal je. da so v tej vojni trpeli največjo škodo razni obrtniki in tisti stanovi, ki imajo močne gospodarske zveze z obrtništvom. To je pred vsem krnel, ki zares nima več rokodelca na razpolago. Govornik se ie pritoževal, da nižje oblasti ne izpolnuie;o točno navodil domobranskega ministrstva v stvari odpustov. Zahteval je, da se obrtnikom nakažejo surovine. Menil je, -1a ima minister sicer dovolj dobre volje, ia bi podpiral obrtnike, žal pa ne more upati, da se ta dobra volja spremeni v dejanja. Izjavil je, da bo glasoval za predloge obrtnega odseka, in pričakuje, da jih bo vlada tudi točno izvrševala. Zlasti v siu-čaiu, ako se ne ustreže obrtništvu s te:n. da se rriu da na razpolago potrebnih pc-možnih delavcev, bo vse Ijudskogospodar-stvo v nevarnosti resne in velike škode. Prva in najboljša pomoč vsem stanovom bo pač, naravno, konec vojne. Dal Bog, da bi se vsi stanovi našega ljudskega gospodarstva kmalu našli v prijaznem scJc-lovaniu v blagor posamičnikov in celote. Govornik je predlagal resolucijo, ki poživlja vlado, naj podpira malo obrt v v sci državi z vso močjo in vsemi pripravnimi sredstvi in naj lo pospešuje, pri čenittr opozarja posebej na težki položaj obrtništva v južnih deželah monarhije, ki je v vsakem j ogledu zanemarjeno. (Živahna pohvala med Jugoslovani.) Izborno je tudi slikal težavni v obrtništva poisl. Sever. Posl. Ricliter je predložil resolucijo, ki zahteva obvezno bolniško zavarovale obrtnikov, ki so postali nesposobni za zaslužek* kakor tudi ustanovitev zdravilišč in rekonvalescentnih domov. Posl. Einspinner >o dejal, da odloe;.o delo obrtništva med vojno ni našlo do 'j uvaževasija. Desettisoči prej cvetočih obi ti danes tri vce. stotisoči obrtnikov bo moralo po vojni iznova začeti. — Obrtnike, ki bi lahko veliko dobrega storili za splrs-nost, ni možno oprostiti vojaščine, če o tam še tako neporabni in !e v napotje. — Protivi se temu, da drže obrtnike brez slehernega razioga v ktmcentracijskih taboriščih, kakor tudi proti temu, da izuč -ne delavce in samostorne obrtnike porabljajo v industrijskih podjetjih za zelo podrejene vrste opravila. Dokler jc Jo-volj ujetnikov na razpolago vojni industriji, se obrtniki ne smejo uporabljati. — ^ stvarnem pogledu glede obrti same je povedal marsikaj zelo umestnega. Po raznih drugih govornik je zaključ razpravo poročevalec Erb, ki je deja* • so za sedanj'* položaj obrtnikov odgovoru-, v prv! vrsti birokratje v trgovinskem mi nistrstvu in tisti činitelj?, ki so sestavih generalni kemisarijat za vojno in prehodno gospoda-stvo. Obrtniki niso zastopani v nobeni centrali. Odsek ovi predlogi sprejeti. Resoluc W stavljene 4.elosebno, kar se tiec zahteve, naj se beguncem nudi prilika za delo. preseljevanja beguncev in glede zahteve, ua mora uradništvo v taboriščih biti zmožno jezika beguncev. (O tem bomo še govorili. Op. dop.) O spornem § 9. pa predlaga odsek ko! t-promis, ki se glasi tako: "Onim nepremožnim osebam, ki so morale vsled oblastvene odredbe (evakuacije) zapustiti svojo domačijo in vsled tega, ker so ostale v takratnem ali sedanjem vo]i:em ozemlju, niso dobivale begunsko t odpore, ali so isto Izgubile, ker je bilo njih bivališče izločeno iz begu i-eem določenega ozemlja, ie — ako doba, ko ..»odpore niso dob ali, presega tri mc->ece — iia tozadevno utemeljeno prošnjo naknadno nakazati preživljenski prispevek po I krono na dan do najvišjega skupnega zneska 500 kron.- Bttgatlo ie reke! dalje, da gosposka zbornica u«di soglaša, naj se beguncem njihova pravica zakonito določi.^ Pa tudi vlad: prihaja novo besedilo 9 & na pol pota naproti. . r _ Minister za notranje stvan grof loggen-burg ie zelo zadovoljen s spremembo § 9., ker je naknadno izplačilo podpore omejeno na tiste begunce, ki so bivali v vojnem ozemlju ali v takih krajih, ki beguncem niso b:ii dovoljeni (n. pr. Dunaj nekaj časa); dalje zato. ker je določen najmanjši jas 3 mesecev, okrogel znesek I krotra na dan in najvišji znesek 500 kron. Vse :o silno olajša delo oblastni jam. pa tudi omogoči proračun, kolik.* bo ta naknadna podpora zahtevala. Minister sam prosi zbornico, naj sprejme predloženi načrt begunskega zakona. PoSL i je obžaloval, da ni predložen načrt zakona po prvotnem besedilu. Mnoge m.de beguncev so snem uničene. To velja posebnoga omejitev preseljevanja iu izplačevanja begunskih podpor, (O ten» jmmosr« ikv. V Trstu, dss 4. decembra 1917 bcnoo posebej govorih. Op. dop.) — Begunci tudi ne bodo hvaležni, da ni sprejet, v načrt zakona prvotni § 9. — Govornik Je slikal razmere v begunskih taboriščih, kier je ostalo vse pri starem vkljub vsem' pritožbam in vsem obljubam vlade. Tam vlada protekcija. — uprave taborišč uga- j njaio Juksus. a prehrana in stanovanje be-; gnn^ jm se nista nič izboljšala. Posledice se ' v hiranju na sploh in v veliki vin !?ivo«ti otrok. Govornik ^e je dalje pritoževal. da se beguncem po taboriščih ne p! 'ijejo vzdrževalni prispevki. Minister 7.1 notranje stvari ie beguncem naklonjen. a'.' svo Ji podrejenih organov ne more pri-f?viri do tev{a. da bi izplačevali beguncem te podpore. — Halje je govornik prosil vlado, nai b: pospešila vrnitev be-1 Riiiicev na Goriško, kar 1 i bilo v veliko! k >rIst vsei državi, kajti rodovitna zemlja i čaka njihovih pridnih rok. Vračanje treba p.^pešiti« ker poljska dela že čakajo na; nje. Vlada naj uvažuje skušnje, ki jih ie doživela pri vračanju begi iicev v Galicijo. da obvaruje naše begunce pred nepotrebnimi težavami, fžjvanna polivala med; Jugoslovani.) PosL dr. Kolesno je gjvori! o vzrokih.! k! so zakesnili ta zakon: vzrok sta vlada in gosposka zbornica. Ta ie hotela stanje beguncev še poslabšati. To bi storila posebno. ako bi obveljala njena omejitev selitve! Govornik zahteva v tem oziru izvršitev ski&pov meseca oktobra. — Svari za vsak slučaj pred zopeino evakuacijo. Tl se ljudje tako boje. da so se že izvršili cclo sar.i rL Govornik je zahteval, naj vlada po Miče na odgovor organe, ki zavlačujejo izplačilo begunski!] prxipor. Na predlog dra. Pogačnika je bila raz-pr. s a sklenjena in besedo ie dobil generalni govornik. Dr. Rybaf obžaluje sicer, da ni predložen prvo.ni zakon, a bo glasova! za ta načrt, ker je boJje ta zakon, nego nič. — Konstaiuje :ia je upravno sodišče v vsa-ke.ii slučaju zavzelo beguncem dobrohotno stališče. Toda. zaL podrejene oblasti se ne drže razsodb upravnega sodišča. N'_ki vladni zastopnik je v begunskem odseku očitno priznal, aa se nižje oblasti v nekaterih vprašanjih ne bodo ravnale po tc h razsodbah, marveč, da bodo poskušale. izzvati razsodbo, ki bo odgovarjala vladnemu stališču. (Čujte! čujte! iz vrsi Jugoslovanov.) Najodločneje pa moramo zaiti e vati, da ministrstvo samo ne ravna pror rhZSL/dbzin upravnega sodišča, marveč nižjim oblasinijam celo naloži, da te razs rdbe uvužujejo pri aiiaJogi^ih slučajni. Kar se tiče povraćanja beguncev, se čuje}o vsak dan hude pritožbe proti ravnanju obla^nij. ki dovoljujejo olajšave le be-gunccm v taboriščih. — Nato ie govori! 0 vedenju gosposke zbornice nasproti temu zakonu. Zadnje mesece smo sicer večkra doživeli zelo ronižuiočo igro, da je gosposka zbornica izpreminjala a!« rnl-klan ala zakone, kf jih je poslanska zbornica soglasno sklenila. — Gosposka zbornica ima formalno pravo, ako >dk»ani.j sklepe poslanske, nima pa moralnega prava. Jcajti poslanska zbvjijaosti, bo \ 2.1 d- Ižfjost. da iake pojave zatr^. — j Po dan^šnj; izjavi ministra za notraesje! *r' je upati. da gosposka zbornica taj načrt zakona odobri. — Nato je bil zakon j sklenjen v drugein in tretjem čitunju. K vest!« G.— Pivd£iu&Ka ir :i .i jt - ^a s^ianJe ru^ke vlade na vse voj-j juječ -e države. Ta ponudba jKtetavlja v j ospredje jamstva za pravico narodne sa-mrrodloče. doOm se zdi, da i ji in avstrfif-] kega !r.ir:"strsk:ga predsednika, podana" vi spor, zumije: iu z ministrom za zinia-ije j : ' i ijučuje varstvo pra- vice d. "A;»čbe, ker jo zam 4ču>e. Z ozir. na 10 bistveno nasprotje v važni t» wkl ponrdbe za premirje se bojimo, da bi že pričeia poku^ nj. w mo^la voditi do zakliu ;' a miru, za kar delamo vjaik> v potit? meri odgovorno. Z našega sialisča Bgoi. še enkrat, da v smislu svojih deKLir^cU z dn^ 3ti. maja t L vztrajamo v polnem < bsejcu pri zahtevi samoodločbe \se:i »u«. Že sinoči se je čulo, da imajo parlamentarne stra.:>ke v rokah ;k>-potno besedi;^ mi ovne ponudbe in poslanec Zenker je v tein oz?ru podal ostro vprašanje, ali hoče vlada priobčiti nepri-kražša^io ta sveiovnev-zgodovinski doku-uient. — Današnji listi prinašajo nekako oficijozno opra\ ičtva^je v u.m smislu, da so različni radiobrzoiavi različno sprejmi nekatere <*lsta\^ke, ki niso povsem jasni, zato so sc izi>uitiic te nejasnosti, ki so pa nebistvene. Zato se dvomi, da bi mu^el imeti posl. Zenker kako b=>lj avtentično be^ed'lo. — Zdi se pa, da se parlamentarce stranke ne dado odpraviti samo s tem nedolžnim pojasnilom. Aoroviiacltok* ilviri« RazdelfevatHe kondenzlranega Mleka. Aprov. komisija nam naznanja: Ker je došlo kondenzirano mleko, ga bo mogla aprov. komisija že od danes, v torek, 4. t. m., dalje zopet razdeljevati na izkaznice. Morejo si ga nabavili tudi oni odjemalci, ki so si včeraj, v pondeljek. 3. t. m„ že nakupili svoj tedenski odmerek. Prodajalcem kruha. Aprov. komisija vabi vse prodajalce kruha na sejo, ki se bo vršila dajies. v to-jek. 4. t. ni., ob 5. popoldne v izkazničnem uradu v ulici deila \alie št. 3. — Predmet posvetovanju bodo tvorile odredbe giede akazilnih listkov za nabavljanje kruha. — Priporoča se vstm prodajalcem kruha, da se zanesljivo udeleže ie seje, ker se oni prodajalci, ki se je ne bi udeležili, nikakor ne bodo mogli opravičevali, ako ne bi znali, kako jim ie ravnati z izkazilnimi listki za nabavljanje kruha, ki stopijo v veljavo v petek, 7. t. m.,__ Prodaia kuriva. ogiie*. 10 kg (»a izkaznico. Rdeče izkaznice. Novo mesto: št. 1200— Stock, ul Sguerro nuovo 15, (cena 60 vm. 1400 (obrobna št. 3) dne 5. 12., pri A. k?). — Stara mitnica: št. 4256-4355 (obrobna št. 3) dne 4. 12., pri A. Ribarich, ul. *ledia 8. (cena 84 vin. kg), št. 4356—4505 frjbrcfbnj št. 3) dne 4. 12.. pri P. Buttus, ul. S&iiario. (cena 60 vin. k?). — Sv. Jak^fi: šu 4521—4649 (obrobna št. 2) in št. l--4^7 (obrobna št. 3) dne 4. 12.^ pri G. Macofin ul. Madonnina S, (oena 52 vin. kg), št. 428—497 (obrobna št. 3) dne 4. 12., pri G. Gul, ul. Ponzanino 5, (cena 58 vin. kg), št. 498- 577 (obrobna št. 3) dne 4. 12., pri F. Rupena. ul. Rigutti lli. (cena 84 vin. kg), št. 578—727 (obrobna št. 3) dne f. Braicovicli. ul. Madonnina 24. (cena 60 vin. kg). — Vrdela: št. 381—^30 (obrobna ši. 2) dne 4. 12.. pri Miceo, S. Cillrao 2, (cena 60 vin. kg). — Kiadin: št. 115—2M (obrobna št. 3) dne 4. 12.. pr! M. Rupena ul. hoseolo 19, (cena 6T> vin. kg). — Skorkija: št. 273—324 (obrobna št. 3) m št. 1—150 (obrobiia ŠL 4) dne 4. 12., pri Stock. iti. Squerro nuovo 15, (cena 60 vin. kg). Drva za kurjavo. 20 kg na izkaznice. — Rdeče izkaznice. Staro mesto: št. 2092—2151 (obrobna ž i. 3) dne 4. 12.. pri A. Perotto ul. Fornelli 1. (cena 30 vin. kg). — Novo mesto: št. 1170—1199 (obrobna št. 3) dne 4. 12„ pri A. Martinuc!t ul. dci Forai 12, (cena 3( vin kg). — Star* mitnica: št. 4506—4605 t obrobna št. 3) dne 4. 12„ pri A. Ribarich. ul. Medi;i 8. co i cena 30 vin. kg), št. 783— ^32 (obrobna št. 3) dne 4. 12., pri C. Cigoj il. Co'icordia 17, Št. 883—908 (obrobna Št 3> dne 3. 12.. pri F. Rupena uL Ri9—1108 (obrobna si. I .i) dne 5. 12.. pri G. Stancich n!. S. Zeaione i št. 1109—12*'* (obrobna št. 3) dne 5. 12.. ! nri A. Maver ul. Concordia 5, (cena 22 vin. ksri. — škedeni: št. 295—316 (obrobna št. 3» in št. 1 -79 (c»brobna št. 4) dne 5. 12.. pri R. Sanci o. Skedenj 508. (cena 22 Ivin. kg). Riavi prcmoif dne 5. 12.. pri F. , Frank. Bivio 6, (cena 38 vin. kg). Prem<»g (iossiie*. 20 kg na izkaznico. Aknire izkaznice. Staro mesto: št. 314—39;t (obr->bna št. o) in ri Ciua-siia ul. Salice 7. (cena 13 vin. kg).-— St£-, ra n. tiiica: žt. 320—560 (obrabita št. 8) dne 4. 12.. r>ri Gua.stia, ul. Salice 7, (ce4ia 13 kg). i Pooravck. \ nedeljo fe bilo obljavljeio i pr; Babuder ul. Giuliani, premog (ross^le) I »>o ceni 13 vin. kg. pravično je cena prj j '8 vin, kg._ Odb"rova sttU Političnega društva »Edinost« bo vršila "juiri, 5. t. iii„ ob 3 pop. v prostorih uredništva v ulici sv. Frančiška 20 L Ker so na dnevnem redu važna poročila in predlogi, se priporoča polnoštevilna udeležba. — Predsednik. Podaljšanje podpisovalucga roka za 7. vojno posolio. Kakor pri dosedanjih vojnih posojilih, so se tudi pri sedanjem 7. vojuem polojilu z različnih strani od občinstva in podpisovalaic izrazile želje, da bi se rok za podpisovanje podalfSaL Finančni minister je torej dovolil, da se smejo podpisi na 7. avstrijsko vojno posojilo sprejemati tudi ie po poteku v prospektu razglašenega roka za podpisovanje, toda samo do sobote, 15. decembra 1917, opoldne. Po tem roku bo poštnohfanilnični urad sprejemal samo še v tiru se nahajajoče podpise javnih kon>oracij, ustanov in zakladov ter zbirke. Seju premogovne komisije. Včeraj se je vršila pod predsedstvom namestnika barona Fries-S! eneja seja namestnišivc-ne premogovne kombije. V svojih izvajanjih je namestnik naglasa*, da odredbe, ki so od začetka novembra v veljavi glede preskrbe kuriva, dosedaj žal še niso obrodile zboljšanja razmer. Od količin premoga, iti so bile odkazane Primorski, smo v preteklem mesecu dobili le razmeroma majhen del. Zlasti občutljivo postaja zopet pomanjkanje premoga za plin. V tem oziru se je pokazala potreba, da se poraba lina in elektrike ponovno skrči in da se. strogo izvajajo že obstcjjeei tozadevni predpisi. V tem smislu je komisija po temeljiti razprav; sklenila, da se bodo morale trgovine in prodajalne zapirati boli zgodaj in da sc igralni čas kinematografov preloži v čas med 6 in in 10 zvečer. Drugo tečko posvetovanja je tvorilo vprašanje sestave konzorcija, ki nai urejuje preskrbo Trsta s kurivom. Temu konzorciju bo pripadala Ludi tržaška občina. Tudi vprašanja ccn se ima urediti enotno iii s posebnim ozironi na interese konsu-mentov. Po daljši debati se je komisija s nretežuo večino izrekla za sestavo tega konzorcija. Na koncu' je namestnik je obljubil, da bo glede ogoji, do 15. t. m. naznanijo statistično anagraiič-nemu urad*' v ulici Sanita št. 25, vrata 53. vse innrebne podatke o dotičmikih (polk. vojno pošio itd.), da se bo zamoglo po- i jkrbeti za njihovo premestitev. Občinski za«top v Dolini za jugoslovansko deklaracijo. Občinski zastop dohnskj zbran dovoljno številno v seji dne. 1. decembra 1917. soglasno sklene: a) Izreka j ugoslovranskomu klnbn popolno inneo-maj-io zaupanje, posebno pa apelira na vse: v JngoslovaTTsiceiT! klubu združene poslance, nai od zahtev ©odanih v deklaraciji 30. majnika 1917 v državnem zboru nHi naima;i> ne odnehajo in ne popustijo. I b) Izreka državnima m deželnima poslancema dr, £uvteršiču in Jakliču, katera sicer ne zastokata naM dežele fn ofcčine, ki sta pa bila kod čla-na Jugoslovanskega 'dnba dolžna podpirati tudi naše interese s tem, da sta radi svojih osebnih koristi zstopila iz r Jug "slovanskega kluba« in za če! a delati rned narodom razdor ravno v naik-ritičneišemu ča3u, ko bi moral stati ves nar^J združen ene misli enega načela — soglasno nezaupnico. Apelira na vse občinske zastope onih občin, ki jih zasto-; pata dr. Susteršič »n Jaklič, da se o njiju neopravičljivem rn graje vrednem nastopu izjavijo v isie^i smislu ikor občina Borovnica na Kranjskem. Čitajte! Mtklav^ž pride v soboto — na praznik — z vsem svojim sijajem v tr-i Eaški Nanidni dom, da obdari po zaslugi, male in vcli«L otroke. Six>red bodo prtuz-! vajaU člani šentjakobske Ckalnice«. ves j lon ček pa dobi ženska podružnica CMD za svojo -Božičnicos. Pridite vsi. da po-| magate do najlepšega uspeha, kakor ga ^amen prireditve tudi zasluži! Opozarja-j •rw> že daiies. da otrokom brez spremstva ?d rast lih ne bo dovoljen vstop. Darovi naj ^ i>ošiliain dobro zaviti in zvezani ge. Bič^ovi v Narodni do«n. Za ča^>pisje izven Dunaja. Po=rlanec ir. Kybar in tovariši so stavili na ministra i 7.a trgr.vino tiasledrrje vprašanje: \ zad-' njih me^ec^i se nakazovanje papirja za . časopisje izven Dunaja krči vedno bolj, ako, da so biii dnevniki, ki so še začetkom vojne izhaiaii na 4—6 straneh in z večerno izdao, pri^ij^ni. da so z večer-ninr i/danji pe^oltioma prenehali, a jutranja izdanja -omejili na 2 strani. Vkljub! temu zahteva vlada pred otvoritvijo parlamenta, In to celo z 7.agroeitvijo ustavlje-fija. naj časopis? prinašajo vse možne urad-c In iMldjozjie razglasa, prlčenši pri vojni'] paročilih in sporočili!', o obiskih vi-j in najviših oseb. razglasih policij-, si-; . oblasti in dežefriifi nr-čelnikov, in naj-| različnejih ur:u'"=ih in j po! i radnih komisij! - pa-do jako mal • zanimivih zbirk za j Rdeči križ. dome in slično. Ti raz-1 glasi zahtevajo čest^ " H sta, tako, da za; druga sporočila in uvoJniko ostaja le iako; malo prostora. doc?m tv^lasi skoro vo-j polnoma izkljuleni. \ , da na Dunaju izhajajoče, posebno pa ta« kozvano veiiko časojjisje niti «a^iu±nje ne trpi vsled pomanjkanja papirja, aarveč izhajajo listi do na 40 straneh (ob nedeljah celo 60) m morejo posel z inserati vršiti dalje v nairazsežneji oatrL Od 40 strani v tednu je nič manje nega 26, a od 60 ob nedeljah nit manje nego 45 žapoiitienih z inserati, v katerih s* ponuja aH liče prav vse, kar more bfef »n iv- nlai, začenši pri ponarejenih zabeh do ženit ve in svobodne ljubezni, in cele strani izpolnjene z osmrtnicami, tudi po 10 o istem smrtnem slučaju. Mei tem. ko časopisje v provrnci. radi pomanjkauja prostora ne more pri-j občevati nrti nafvažnejih vesti, ali to le zelo skrajšano, more dunajsko veliko ča-, sopisje eno ki isto vest predlagati čita-i teljem tudi trikrat v isti številki, m sicer: j ko< brzojavko, kot politično vest in kon-| Čno kot predmet uvodnega članka. Po-i membnost Dunaja kot velemesta in glav-1 nega mesta države priznavajo podpisani j ;brez drugega, kakor priznavajo tudi radij , potrebo posebnih ozirov do njegovih po-1 ! treb. Ni smeti pa prezirati, da vsled zgo- [ , dovin^kega razvoja in mnogovrstnosti na-j | rodov tli Dunaj tako kulturno središče kot j . n. pr. Pariz za Francijo, ter da radi raz-' ličnosti jezika dunajsko časopisje skoro; ne prihaja v vpoštev za potrebe posameznih delov države. Zato je veče irvaže-vanie časopisja izven Dunaja brezpogojno potrebno, pri čemer je še pomisliti, da dunajski časopisi že vsled svoje veče naklade večinoma potrebujejo več papirja, katera potreba naj se ne veča še s potrat-nostjo po obsegu posamezne številke. Ako je res pomanjkanje papirja, potem naj se potrebi javnega prometa na Dunaju zadošča na drug način, nego pa z inserati v časopisih, ali pa naj se ti vsaj omeje. Žalostnega srca in solznih očij naznanimo vsem, ki so pognali gospoda Esona Jezerska bivšega učitelja na šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu in poročnika v po ku gorskih strelcev, odlikovane ga z vojaškim . zaslužnim križcem 3. vrste, prlznanjt m pohvale In Karlovim križem za Čete, da je umri dne 15. listopada t L ob reki Piave, zadet v glavo od sovražnika. Bil je ljubeč soprog, vdan sin in drag brat Braneč svojo domovino je legei v tujo zemljo, od kjer pa bo prepeljan v zemljo slovensko, pre-! drago deželo, ki jo je ljubil presrčno 'ves čas. V neizmerni boli prosimo ; tihega sožalja. Križe pri Tržiču, 1. grudna 1917. MARINKA, soproga. : Ana in Janko, stariši. — Vinko (v ruskem ! ujetništvu) in Janko, brata. — Darinka^ Anica, Stanka, Danica in Vera, sestre. Češko Budjevička Restavracija (Bosa- fcova uzorna če^ka gostilna v Trstu) se nahaja v u!. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jed'lni listi.____ MALI OGLASI._____ T rt mor f H f S *» ^ ^ kfc*.« za fiiol. moko alt tUliltllJU *C kaj dražega. Pi meo« ponudbe Kuch. Aieasandro Volta 12. 16'.)'-) Ifffttn Bln/kinio. Ulica Petronio fit. 2, Maks istem Gui iwo _ EIhA pecivo in kandi e za sv. Miklavž:: llilU ®e dobi po najnižji c.ai ul.ca Valdirivo , 2"f Mlekarna 16 il M«t MvMflltff jo Lole-etj t dobrem staaju. «ko-nu PfUUaJ raj uov — J«p Vran. Toma w«v H. 3123 IIf. MBirtllfi so ^—^ tčdnOT mladi prašiči. Sv. ' IlU Un«ttU| Ivan pri 8tari cerkvi Po^-tvo | M» inic. ! ĐVArfnm rae»eco brejo in dvo breji Prcumn kozi Sv. Ivan nova cest^ Gostilna Toni-. 1638 AAOj modra ^atic« v vsaki množini se dobi po 9Q jO 17 K pri Kavol« Šiiikovič, Ć nikal. 31 2 ! I Imuno v m ožini so na prodaj v ulici ; LIUlUIlK Valdirivo št 21». M. Mozet:č • j Fotoarcf ^^^Vo/rg'ir^ lenske čevlje irupim takoj. Riltenz. nI ca 1'iCCardi 2, I n a J -1 r A 17 HlfA z ia vodnj»' zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake forniaiitete — potovati in bivati ae samo v celi Evropi, ampak tudi v kater sibodi deieli \ega sveta. (Svetovne polke). DrnStvo je zavezano plačati celo vlogo, tuđi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju 111. VettavaUi P« preteku enega leta po izdanju poHce: a> zavarovanec se oprosti plačevanju aa mešana zavarovanja v slučaju, da po^Ua« nesposob«-^ za deR» IV VaHavaife pa pretoke trak tet od Isdaaia: ai Absoluta« aeizpodkitaost zavarovaaiz razun slučaja prevare. k) Druaivo je zavezano plačaU celo vlogo, tudi ko bi zavarovaoicc mnrl vsled ««Hiomora si) poskvreneza samomora, e) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačcvunh) 4Vi% DraStvo sprejema zavarovanje tudi za —žlvlie«ie. požar prevažanie in itlona.