Križ: ribiški muzej v pričakovanju odprtja (spomladi 2009) nadaljuje z raziskovanjem naše morske kulture /i 8 Predsednik Erdisu Silvano Magnelli zaključil mandat in podal obračun 2 meseca brez vode in elektrike: sramota za Trst Primorski PETEK, 4. JULIJA 2008 št. 158 (19.248) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Slovenci po svetu nosilci izvirnih izkušenj Dušan Udovič Dobro se je obnesla zamisel, da se včerajšnje vseslovensko srečanje v slovenskem Državnem zboru nameni aktualni temi medkulturnega dialoga. Gre za skupni imenovalec, v katerem se dejansko lahko prepoznavajo vse slovenske manjšinske skupnosti, ki živijo zunaj meja Slovenije bodisi da prihajajo iz bližnjega zamejstva, evropskih držav ali celo iz drugih kontinentov. Vsaka skupnost je nosilka izvirnih izkušenj o tem, kakšno stopnjo uveljavitve in integracije je dosegla v večinskem okolju, kolikšna raven priznavanja manjšin je dozorela v posameznih državah in deželah. Še zlasti pa so zanimive izkušnje o tem, koliko je vsaka manjšinska skupnost v času generacijskih menjav uspešna pri ohranjanju in razvoju slovenskega jezika kot glavnega nosilca kulturne prepoznavnosti in identitete. Glede tega je dragocena medsebojna informacija in izmenjava različnih izkušenj, do katerih so se dokopali Slovenci, ki živijo v okoljih različnih držav. To pa lahko bistveno pripomore tudi k nadgrajevanju in ustreznemu posodabljanju politike, ki jo vodi matična država do Slovencev v zamejstvu in po svetu. Zaključki včerajšnjega srečanja v slovenskem parlamentu gredo v to smer, skrb za slovenski jezik bo odslej prioriteta, kar je za vse Slovence izven meja vsekakor pomembno. Pa še pripomba. Prispevek k razpravi bi bil še tehtnejši, če bi se vsi, ki so vanjo posegali, držali nakazane teme in se izognili skušnjavi, da izkoristijo govorniški pult parlamenta za izkašljevanje, malce folklorno samo-promocijo ali obravnavo problemov, za katere je drugih priložnosti na pretek. Parlament je vendarle parlament, tam ne posegamo vsak dan in dobro bi se bilo tega zavedati. ljubljana - V Državnem zboru včeraj 8. vseslovensko srečanje Razvoj slovenskega jezika naj bo prioriteta Tema letošnje razprave je bila medkulturni dialog LJUBLJANA - V glavni dvorani slovenskega Državnega zbora je včeraj potekalo, letos že osmič zapored, vseslovensko srečanje, ki je bilo tokrat namenjeno medkulturnemu dialogu. Zasedanje je s pozdravnim nagovorom odprl predsednik Državnega zbora France Cukjati, poleg njega pa sta uvodoma posegla državni sekretar za Slo- vence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan in predsednik istoimenske parlamentarne komisije Janez Kramberger. Po celodnevni razpravi je bilo sprejetih več pomembnih sklepov kot nosilnih točk resolucije, ki jo bo parlamentarna komisija predložila slovenski vladi. Na 3. strani slovenija V potopljenem čolnu vsaj 10 pogrešanih SEVNICA - Na gradbišču hidroelektrarne Blanca je včeraj prišlo do hude nesreče, v kateri sta se dva čolna z deset do 14 osebami na krovu pri prehodu čez jez prelomila in potopila, je povedal eden od očividcev nesreče, dopisnik Radia Slovenija Goran Rovan, ki je kasneje po nesreči sodeloval pri reševanju ponesrečencev. Spust po Savi so začeli s štirimi kanuji. Eden od čolnov se je prevrnil že na začetku poti, vendar pa so se se vsi rešili. Trije čolni so tako nadaljevali s spustom, dva od teh sta zapeljala skoz prelivna polja nove hidroelektrarne Blanca, kjer je oba čolna prelomilo na pol. Po ocenah Rovana je bilo v obeh čolnih od 10 do 14 ljudi, ki naj bi jih potegnilo v sifon, ena od udeleženk se je uspela rešiti iz Save, ostale pogrešajo. Udeleženci niso imeli rešilnih jo-pičev. V eden od čolnov naj bi bil sev-niški župan in poslanec Kristijan Janc, podžupan občine Sevnica Rudi Dob-nik, direktor Komunale Sevnice Bojan Lipovšek ter še nekateri zaposleni iz občine Sevnica in podjetja Infra iz Sevnice, ki je bilo ustanovljeno med drugim z namenom vzdrževanja objektov vodne infrastrukture na spodnji Savi. Udeleženci so se želeli v čolnih spustiti od Blance do Brestanice. Spust naj bi organiziral sevniški župan Kristijan Janc. Na kraj nesreče je pozno sinoči prišel predsednik države Danilo Tiirk. deželni svet - Sklic za sredo, 23. julija Zbor slovenskih javnih upraviteljev TRST - Predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman (na sliki) bo danes podpisal odlok za sklic skupščine izvoljenih predstavnikov slovenske manjšine iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Skupščina je sklicana za sredo, 23. julija ob 17.30 v deželnem parlamentu v Trstu. Na skupščini bodo izvolili tri člane (enega za vsako pokrajino) posvetovalne komisije, ki jo določa deželni zaščitni zakon za Slovence. Izvolili bodo tudi tri nadomestne člane. Gre za skupščino, ki jo predvideva tudi državni zaščitni zakon za izvolitev treh članov paritetnega odbora. Na Koroškem še pet krajev z dvojezičnim napisom Na 3. strani Leva sredina ostro nastopila proti goriški občinski upravi Na 14. strani Forum Drage mladih se je začel s spodbudo ministra Simonitija Na 16. strani Za goriškega prefekta sodelovanje med narodi ključ razvoja Na 16. strani -30% 0% pohištvo nat stane manj promocijska prodaja od 5. do 23. julija Trst, ul. Corti 2 (tik ob trgu Venezia) 040 9990006 - www.natdesign.i * J ■ Ill GEBVA5ÖN1 iittala »sign.« m 2 Petek, 4. julija 2008 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Smo pred prehodom v alternativni sistem? Julijan Cavdek / Naša sodobna družba premore danes marsikaj in v razvoj je uprtih ogromno naporov, tako v gospodarstvu, v politiki, v zdravstvu in socia-li. In vendar vlada splošni občutek, da se družbeno stanje slabša. Res je, da po ne kaj le tih vzpo na, go spo dar ske ter socialne rasti, vedno pride do kriznih obdobjih. Je pa danes ta občutek drugačen, kajti veliko je pokazateljev, da ne gre za tisto rutinsko krizico, ki v polletju ali kvečjemu slabem letu oslabi in so potem borze spet v najlepšem sijaju. Dejstvo, ki me najbolj prepričuje, da negotovosti ne bo tako hitro konec, čeprav upam, da se motim, je nezadržna rast nafte in njenih derivatov. V zelo posplošenem računu sem ugotovil, da moram, po izgubi bencina proste cone na Goriškem, vendar s pomočjo slovenskega goriva, odšteti za vsako točenje goriva približno dvajset evrov več kot prej. To pomeni, da z dvema polnima rezervoarjema na mesec, če ni kakšnih izrednih izletov, moram odšteti štirideset evrov več mesečno. V letu dni znesek naraste na štiristo osemdeset evrov več. In temu višanju ni videti konca, saj že padajo napovedi, da bomo kaj kmalu dosegli ceno dvestotih dolarjev za sodček, z vsemi posledicami, ki temu sledijo. Ta ne najbolj navdušujoč kontekst, me sili k vprašanju ali se bomo čez kako leto lahko še vozili z avtomobili? Vprašamo se lahko tudi kakšno bodočnost ima transportni sistem, saj je v glavnem osnovan na kamionih, za katere je gorivo ključen fiksni strošek. Tudi za druge proizvodne oz. gospodarske segmente so prejšnja vprašanja prav tako na mestu. In odgovor nanje je, da se danes nahajamo pred dejstvom, ko nimamo alternativne energije za nafto in njene derivate. Veliko se seveda govori o zmanjšanju porabe, o racionalizaciji, o obnavlja-jočih virih, vendar smo še daleč od tega, da bi imeli resno alternativo. Tudi jederska energija, mene osebno ne prepriča, predvsem ker mi ni nihče obrazložil, kako postopati z jedrskimi odpadki, ki pri tem nastanejo. Pa tudi varnost še ni tako stoodstotna, kot mo go če zgle da. Mogoče se motim, vendar od takrat, ko se je začela industrijska revolucija in posledično za njo je potrošniški sistem oblikoval razviti del človeštva, se danes lahko bližamo podobnemu prehodu v novo dobo. To mi potrjuje dejstvo, da je danes jasno, kako omejeni so viri energije in jih ni do vo lj za se da nje potre be na še ga družbenega sistema. Ne smemo pa pozabiti, da je prejšnji prehod šel skozi dve svetovni vojni in nešteto lokalnih spopadov. Tako, da so danes v bistvu napredne tiste države oziroma družbe, ki so uspele ohraniti v svoji notranjosti in s sosedi mirno stanje. So pa to tudi tiste, ki so najbolj podvrže ne po troš niš ke mu sis te mu in njegovim zahtevam. Kar pomeni, da v morebitnem zgoraj omenjenem prehodu, bi prav te morale plačati največji davek. Kje bomo torej iskali odgovore oz. rešitev teh zavozlanih problemov, ki dnevno vstopajo v naš vsakdan preko televizije ter sprememb v skupnih in osebnih socialnih razmerah? Na prvi pogled bi lahko odgovorili, da so to odločitve, ki jih bodo morale sprejemati vlade oziroma vodstva raznih mednarodnih organizacij. Vendar ali je res tako? V določeni meri že. Po drugi strani pa bomo na podlagi današnjih trendov tudi vsi mi prisiljeni v postopno zmanjševanje naših potreb, ker se bo cena za njihovo potešitev vedno bolj oddaljevala od razpoložljivosti v denarnicah. Ali ni to začetek konca potrošnje? Ampak ne gre se samo za potrošnjo kot vsakdanjo navado ljudi, gre se za sistem, za katerega danes ni alternative. Na njega so vezani številni faktorji, med katerimi je zaposlenost najpomembnejša, ker direktno vpliva na družbeni standard posameznika in družin. Zdi se nekoliko čudno, vendar kljub najboljši tehnologiji in organizaciji smo se danes znašli pred težkim zapletom. Alternativo je in bo seveda nujno dobiti. Kakšen bo prehod v novi sistem, to je drugo vprašanje, na katerega bo treba prav tako nujno odgovoriti, da ne bo ponavljanja napak iz pre teklos ti. KULINARIČNI KOTIČEK Spomladanska rižota Na račun blesteče in povsem zaslužene zmage španske nogometne ekipe na evropskem nogometnem prvenstvu 2008 sem sprva mislil črpati tokratni recept iz bogate španske kulinarične dediščine. Ker pa sem se zavedal, da sem se že prejšnji teden mudil v Španiji, vam tokrat prizanesem in se vrnem na bolj domača tla, čeprav vam lahko zagrozim, da se bom na Iberijski polotok še vrnil, saj imajo tako Španci kot Portugalci kuhinjo, v kateri prepoznavamo cel kup mediteranskih prvin, ki so lastne tudi nam. Tokratni recept je sad predelave oziroma moje osebne interpretacije jedi, po kateri upravičeno slovi ena najbolj znanih tržaških restavracij. Od vsega začetka sem sklenil, da ne bom nikoli omenjal imena restavracij ali njihovih lastnikov in tega se bom tudi v bodoče strogo držal. Naj povem samo, da sva z ženo tamkaj imela poročno kosilo in to ni bilo samo pred nekaj tedni. Moram pa priznati, da se ne spomnim, če je bila takrat »spomladanska rižota«, o kateri bom spregovoril danes, na slavnostnem jedilniku. Za spomladansko rižoto potrebujemo: manjši por, manjši korenček, majhno bučko, 15 dag graha (tudi globoko zmrznjenega), en šampinjon, pol zelene paprike, pol stebla zelene, maslo, olivno olje, parmezan, kokošjo juho (tudi iz kocke), pol kozarca suhega belega Zelenjavo narežemo na drobne kockice in jo nekaj minut pražimo na olivnem olju. Ko je por posteklenel, dodamo riž in pustimo, da se dobro prepoji z maščobo, nakar ga zalijemo z vinom in pustimo, da slednje izpari. Zelenjava se nikakor ne sme razkuhati, saj jo moramo čutiti pod zobmi. Ko je vino izparelo, prilijemo vrelo juho. Puristi trdijo, da je juho treba dodajati postopoma, kar je tudi najbolj pravilno, ker pa se danes vsem mudi in medtem ko se riž kuha, imamo morda kakšno drugo opravilo, lahko dodamo dvakrat toliko juhe kolikor je riža, dobro premešamo in pustimo, da se na šibkem ognju kuha, dokler ni riž »al dente«, kar se ponavadi zgodi po 15/16 minutah. Če je še trd, dodamo še malo juhe, če je razkuhan, pomeni, da kakovost riža ni bila primerna. Sedaj pokusimo, če je jed dovolj slana, dodamo žlico masla, pustimo, da se razpusti, premešamo, dodamo malo parmezana, posodo pokrijemo in počakamo, dve-tri minute, nakar lahko rižoto ponudimo. Zelenjava, ki sem jo navedel, je seveda le sugestija, če vam je všeč, lahko dodate tudi manjšo ar-tičoko, nekaj špargljev ali kar pač dobite pri zelenjadarju. Dober tek! Ivan Fischer seja io sso - Tiskovno sporočilo Srečanje z deželnim svetnikom SSk Gabrovcem in poglobljena razprava o najnujnejših problemih TRST - Izvršni svet Sveta slovenskih organizacij je dobršen del redne seje, ki je bila 2. julija na sedežu v Trstu, posvetil srečanju z novo izvoljenim deželnim svetnikom Slovenske skupnosti Igorjem Gabrovcem. Kot piše v tiskovnem sporočilu, je Gabro-vec prisotne natančno informiral o delovanju deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine v dveh mesecih svojega življenja. Razčlenil je novo po li tič no stvar nost, ki je na sta la na De že li po glavnih volitvah, govoril o programu nove vladne koalicije in se ustavil predvsem pri prob le mih slo ven ske na rod ne skup nos ti v de -želi, o bojazni, da se bo udejanjenje naših narodnostnih pravic nekje zataknilo, podrobno je spregovoril o teritorialnih problemih Sloven- cev predvsem na Tržaškem in Goriškem, kjer so na vidiku novi veliki posegi v naravo, ki utegnejo ogrožati razvoj celotnega našega prebival stva. Kot še piše v tiskovnem sporočilu SSO, so člani izvršnega odbora v kasnejši razpravi vnesli svoja dopolnilne misli in nakazali nove smernice v problematiki, ki zadeva slovensko narodno skupnost v Italiji oziroma deželi FJK. V nadaljevanju seje se je po predsednikovem poročilu Draga Štoke in krajevnih predstavnikov Giorgia Banchiga, Marija Mavra in Iva Cotiča razvila zanimiva in konstruktivna diskusija o problemih, ki zadevajo SSO in z njo celotno slovensko narodnostno skupnost v Italiji, še piše v tiskovnem sporočilu. V Sloveniji so za vozila nad 3,5 tone od 1. julija obvezne vinjete za avtoceste in hitre ceste okolje - Zavrnjeno Gabrovčevo dopolnilo o slovenski manjšini Deželni svet je po pričakovanjih potrdil vsa V V«g I V« m V VI • IVI mm zaščitena območja na tržaškem in goriškem Krasu TRST - Deželni svet je po pričakovanjih formalno potrdil vsa dosedanja zaščitena območja (ZPS in SIC) v sklopu projekta Natura 2000. Območja so sestavni del zakona, s katerim se naša dežela prilagaja določilom Evropske unije. Zakon so včeraj popoldne podprli svetniki desne sredi ne, med tem ko so se de mo kra ti in zastopniki Mavrične levice vzdržali. Proti so glasovali edino svetniki Italije vrednot-Občanov z utemeljitvijo, da bi morala Dežela uvesti več zaščitenih območij tudi na tržaškem in goriškem Krasu. Od bor nik Clau dio Vio li no (Se -verna liga) je obljubil, da bo deželna vlada skušala omiliti vpliv vinkulacij na razne gospodarske dejavnosti, posebno na področju kmetijstva. Za to so se zavzeli tudi nekateri svetniki Severne lige in Ljudstva svobode, medtem ko so nekateri predstavniki Demokratske stranke (npr. Mauro Tra-vanut) predlagali še ostrejšo zaščitno ( ali vinkulativno) politiko, ki jo je iz- Dežela ne misli popustiti pri določilh za zaščito kraškega območja vajala prejšnja Illyjeva uprava. Svetnik Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Igor Gabrovec je vložil dopolnili k zakonu, s katerima je predlagal soudeležbo zastopni- kov slo ven ske manj ši ne v pos top kih za novo začrtanje zaščitenih območij in v organih, ki bodo sestavljali uprav-no-razvojne načrte za ta območja. S tem je Gabrovec zahteval spoštovanje slovenija - Odgovor Evropski komisiji o vinjetah Slovenska vlada poudarja, da ne gre za diskriminacijo LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji sprejela odgovor Evropski komisiji, ki je sredi junija zahtevala dodatna pojasnila glede uvedbe vinjet v Sloveniji. Kot je po seji povedal tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak, je vlada v odgovoru ponovno poudarila, da uvedba vinjet ne more predstavljati ukrepa, ki bi diskrimi-niral na podlagi državljanstva. V obširnem odgovoru je vlada še zapisala, da prav tako ne gre za ukrep, ki bi lahko omejeval prost pretok oseb v okviru notranjega trga Evropske unije, je na novinarski konferenci še pojasnil Hajdinjak. Dodal je, da ukrep ne vpliva na možnost dostopa tujih državljanov na trge drugih držav članic, prav tako ne more preprečiti, niti omejiti ali celo narediti manj ugodnega dostopa na ozemlje Slovenije ali gibanja po ozemlju notranjega trga. "Velja pa poudariti, da je uvedba vinjet zgolj začasen ukrep do uvedbe satelitskega cestninjenja tudi za osebna vo zi la ter vo di v spros ti tev pro me -ta, ki je ena od prioritet Slovenije, pa tudi velika želja domačih kot tujih uporabnikov slovenskih avtocest," je še dejal Hajdinjak. Dodal je, da nikakor ne gre zanemariti niti okoljskega vidika, ki je pri tem izredno pomemben. Hajdinjak o podrobnejši vsebini odgovora, ki ga je včeraj sprejela vlada, ni mogel govoriti, ker ima dokument, kot je pojasnil, oznako interno. Kot je še pojasnil, naj bi bil odgovor Evropski komisiji poslan že včeraj, po tem pa bo do pos top ki ste kli na prej. Z odgovorom se mora najprej seznaniti pristojni direktorat Evropske komisije in na podlagi argumentov, za katere je Hajdinjak prepričan, "da so trdni, stojijo in so na naši strani", odločiti, ali bo proti Sloveniji uvedla postopek. Slovenija je s 1. julijem uvedla vinjete za osebna vozila, medtem ko je za tovorni promet še naprej v veljavi dosedanje plačevanje cestnin glede na prevoženo razdaljo. Letos je mogoče kupiti le polletno vinjeto, ki stane 35 evrov, naslednje leto pa tudi enoletno vi nje to za 55 ev rov. ( STA) KROMA 21.člena zaščitnega zakona. Oba amandmaja svetnika Ga-brovca sta bila zavrnjena z odklonilnim gla som svet ni kov des ne sre di ne (izid drugega glasovanja je bil precej tesen, 23 proti in 20). Večina j e svoje nasprotovanje utemeljila z razlago, da gre določila zaščitnega zakona spoštovati avtomatično, ne da bi to povzemali ali prepisali v vsak drug zakon. »Veseli me ugotovitev kolegov iz desne sredine, s katero se strinjam. Žal pa 21. člen zaščitnega zakona do danes še ni bil spoštovan v nobenem predvidenem postopku,« je poudaril svetnik Gabrovec. Vsebina razprave v deželnem svetu bo vsekakor koristna v nadaljnjih postopkih udejanjanja zaščitnih norm, ko bom ob vsaki priložnosti spomnil na uradno iznešene besede in zagotovila v skupščini,« je dejal svetnik. Posebej je omenil stališča odbornika Violina, ki je večkrat izpostavil težave, ki jih zaščitena območja povzročajo Krasu in Kraševcem. / ALPE-JADRAN Petek, 4. julija 2008 3 ljubljana - Števini posegi na osmem vseslovenskem srečanju v Državnem zboru Za Slovence zunaj meja države razvoj jezika življenjskega pomena LJUBLJANA - V osrednji dvorani slovenskega Državnega zbora je včeraj skoraj ves dan potekalo osmo vseslovensko srečanje, kije bilo letos namenjeno medkulturnemu dialogu. Na srečanju se je zbralo veliko predstavnikov Slovencev iz Italije, avstrijske Koroške, drugih evropskih in tudi prekooceanskih držav. Ton zasedanju je dala uvodna kulturna nota z nastopom Slovenskega pevskega zbora iz Mendo-ze (Argentina). Predsednik Državnega zbora France Cukjati je pozdravil zasedanje rekoč, daje slovenska država ravnokar opravila pomembni izpit predsedovanja EU, iz katerega izhaja okrepljena in v svetu prepoznavnejša. Naloga Slovencev pa bo tudi v prihodnje graditi mostove, kar je sicer težaško delo, kajti veliko lažje jih je podirati. Državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan je povzel številne pobude, ki kažejo na viden napredek slovenske države pri obravnavi problematike Slovencev izven meja države. Med drugim je bil sprejet zakon, sredstva so povičali, povezujejo se z drugimi ministrstvi, ki so politiki Urada za Slovence v oporo. Pelikan je tudi poudaril pomen koordinacije SLOMAK, pomembna novost, pa je določanje srednjeročnih ciljev. Državni sekretar je napovedal, da zapušča delo na Uradu in se vrača na zunanje ministrstvo, pri tem pa se vsem toplo zahvalil za sodelovanje. Za njim je posegel Vincenc Otoničar kot predsednik komisije Državnega sveta za evropske zadeve in mednarodne odnose, ki je nagla-sil pomen srečanja. Besedo je nato prevzel predsedujoči Janez Kramberger, predsednik parlamentarne komisije za Slovence v Zamejstvu in po svetu, kije poudaril, daje medkulturni dialog bistven za sporazumevanje, manjšine pa so njegovi eminentni nosilci. Nedvomno gre tudi za medgeneracijski dialog, je še dejal Kramberger in se pri tem vprašal, kako bo s slovenskim jezikom v prihodnje. Sledila je serija uvodnih referatov, prvi pa je spregovoril dr. Avgust Božidar Pust, častni direktor za medkulturne in mednarodne programe za ameriško zvezno državuo Ohio. Izhajajoč iz vloge posameznika v medkulturnem dialogu je navedel vrsto zanimivih osebnih izkušenj, začenši z vprašanjem, kakšen naj bo odnos priseljencev do nove domovine in kultur, ki v njej sobivajo. V Ameriki so glede tega na dobri praksi zgradili model. Pust je velik pri-vženec vizije pomena civilne družbe, ki mora biti vedno v vrhu družbene piramide. V državi Ohio so na podlagi njegovih izkušenj naredili programe za nad 60 etničnih skupin, tudi afriškega in arabskega izvora, nikoli pa niso pozabili na prvobitne ameriške prebivalce - Indijance, ki so v zgodovini doživeli največjo krivico. In tako je Pust postal tudi častni član plemena Šošoni. Pogled na Državni zbor med včerajšnjim zasedanjem BOBO Iz referata dr. Jane Zemljarič Miklavčič iz Centra za slovenščino kot drugega jezika je izšlo veliko podatkov o aktivnosti ljubljanske univerze v zvezi s slovenskim jezikom med Slovenci v tujini. Seminarji slovenskega jezika so z leti doživeli velik razvoj, univerza pa skrbi tudi za gradivo in prirejanje tečajev. Letos jena poletni šoli slovenskega jezika 160 udeležencev, trenutno pa se v Sloveniji vsaj petsto ljudi uči slovenskega jezika. Res je tudi, kar je morda manj znano, da slovenščino poučujejo na kar 50 univerzah v svetu. O jezikovnem načrtovanju kot izzivu za Slovence v Italiji je kot predstavnica SKGZ govorila psihologinja dr. Suzana Pertot. Vprašanje jezika je uokvirila v jezikovno politiko Evropske unije in pri tem poudarila, da je izvajanje primerne in učinkovite jezikovne politike za jezikovne manjšine še vedno izziv za vse države, članice EU. Izpostavila je teoretske osnove jezikovnega načrtovanja, ki ima pri nekaterih manjšinah v Evropi različno urejen status. Orisala pa je tudi položaj slovenskega jezika med Slovenci v Italiji, kjer v okviru krovnih organizacij SKGZ in SSO nastaja projekt, ki strokovno pristopa k vprašanju jezika in možnosti njegovega razvoja. Sledil je poseg dr. Zvoneta Štrublja, ki deluje med Slovenci v Stuttgartu. Izhajajoč iz ugotovitve, da je Primož Trubar slovenska zgodba uspeha v Evropi, je naglasil potrebo, da se hranimo iz lastnih korenin. Štrubelj je iz dela v tujini povedal tudi grenko izkušnjo. Potem,-ko je bil več let župnik na Opčinah, so mu v matici večkrat rekli »Italijan«, potem pa »Nemec« zaradi dela v Nemčiji. Trubar pa je za Štrublja zgled uspešnosti, saj je pol življenja preživel v Nemčiji in tam tudi ustvaril zibelko slovenske pisane besede. Samo Pahor je nastopil v imenu društva Edinost in najprej kritično obravnaval neuspel predlog o postavitvi plošče Žigi Zoisu ob njegovi obletnici. Nekaj podobnega se je zgodil s ploščo Trubarju. Pahor je bil kritičen tudi do Slovenije, ki je bila z resolucijo z lanskega srečanja pozvana k obravnavanju manjšinskega vprašanja v času predsedovanja EU, kar pa se ni zgodilo. Pahor je tudi ugotovil odsotnost medkulturnega dialoga med Italijo in Slovenijo ter zaščitni zakon št.38 označil za »sramoto italijanske države«, ki pa jo še vedno hvalimo. V posegu Darka Šonca je prišla do izraza problematika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pohvalil je kulturo, kajti na tej ravni so odnosi lahko dobri in kreativni, medtem ko zaa politiko ne velja enako, ker menjuje gospodarja. Na aktivnosti Sklada Mitje Čuka pa je bil osredotočen poseg Jelke Cvelbar. Sklad, katerega osnovni cilj je pomoč otokom, stopa v trideseto leto delovanja, v času svoje rasti je širil svoj delokrog glede na potrebe slovenskih otrok, za katere skrbi tudi kar zadeva utrjevanje slovenskega jezika, tradicij in kulture nasploh. Po oceni Cvelbarjeve je včasih preveč nejasnosti o tem, kaj pomeni identiteta, včasih pa se umikamo in prilagajamo pripadnikom večinskega naroda. Na osnovi svojih izkušenj ima Sklad vsekakor že izdelan načrt za slovenski jezik. Tatjana Rojc je govorila o Slovencih v Milanu, ki predstavljajo v gospodarski prestolnici Italije pomembno skupnost, odločno pa se je tudi zavzela za to, da se Slovenija vključno z vsemi skupnostmi v zemejstvu in po svetu zavzame za kandidaturo Borisa Pahorja za Nobelovo nagrado. To bi bilo v trenutku, ko doživlja pisatelj končno svojo zasluženo slavo, zgodovinsko dejanje in bi pomenilo simbolno uveljavitev slovenskega naroda v celoti. V popoldanskem delu, ki mu nismo uspeli slediti, je bila še vrsta zanimivih posegov, zaključke pa je podal poslanec Janez Kramberger. Sprejeto je bilo načelo, da imaslovenski jezik v politiki do Slovencev po svetu in v zamejstvu prioriteto. Nadalje bo komisija dala sugestijo parlamentu,da bi imeli možnost izvolitve v slovenski Državni zbor tudi Slovenci iz tujine. Sprejeta je bila tudi sugestija za Pahorjevo kandidaturo za Nobelovo nagrado, država pa se bo tudi zavzela za uresničitev kulturnega centra za Slovence v videmski pokrajini. (du) Heroin iz Slovenije RIM - Karabinjerji iz Rima in Vidma so po daljši preiskavi aretirali pet trgovcev z mamili in zasegli 15 kilogramov čistega heroina, ki je bil skrit v karoseriji avtomobila iz Slovenije. Med aretiranci sta slovenski državljanki, 43-letna Senija Hanji iz Kopra in 32-letna Elvisa Beščagič z Jesenic. S polnim avtom droge sta se odpravili iz Slovenije v Rim, kjer sta v noči med ponedeljkom in torkom dospeli do neke garaže v Ul. No-mentana. Sprejeli so ju pajdaši, ki bi bili morali heroin predelati in spraviti v zavojčke (laboratorij je bil v garaži). V tistem trenutku so posegli ka-rabinjerji in prestregli mamilo. Za zapahi so se poleg Slovenk znašli 39-let-ni Italijan Andrea Rudel, 36-letni Makedonec Alili Dzabir in 43-letni Bosanec Abinir Xerxa. Terensko vozilo v rešilec TOLMEČ - V sredo zvečer je prišlo v Karniji do strahovite nesreče, v kateri je izgubil življenje 18-letni Asam Canciani iz Paulara, štiri osebe pa so se poškodovale. Zgodilo se je v predoru na cesti med krajema Cedarchis in Paularo. Sredi predora sta trčila terensko vozilo in rešilec, nesrečni Canciani je v prvem vozilu sedel ob vozniku, ki se je huje poškodoval. Lažje se je poškodovala trojica v rešil-cu: voznik, zdravnik in pacient. Nova generalna tožilca RIM - Višji sodni svet je včeraj imenoval 20 novih glavnih državnih tožilcev, med katerimi sta tudi generalna tožilca v Gorici in Trstu. V Gorici bo na mesto Carmineja Laudisia prišla Caterina Aiello, v Trst pa prihaja Michele Della Costa. Rekordno polžja pošta AVIANO - Gospa Ada Beltrami Ri-dolfi iz Aviana je v torek prejela sestrino razglednico iz Valtelline. Novica je, da je sestra poslala razglednico leta 1970: 400 kilometrov dolgo pot je opravila v 38 letih. Cena znamke je 25 lir, v razglednici pa je poseben pozdrav namenjen malemu nečaku, ki ima danes 45 let ... avstrija - Nov sklep ustavnega sodišča o dvojezičnih tablah Še pet krajev z dvojezičnimi napisi Po drugi strani pa je treba zabeležiti mazaško akcijo proti dvojezičnemu napisu v občini Škocjan - Župan občine Suha zamolčuje slovensko plat občine DUNAJ/CELOVEC - Slovenska manjšina na Koroškem je zabeležila nov uspeh pri uveljavljanju v Avstrijski državni pogodbi (ADP) zajamčene pravice do dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem. Na pritožbo slovenskega odvetnika Rudija Vouka je ustavno sodišče na Dunaju te dni petim dodatnim krajem v okrajih Velikovec in Beljak-dežela priznalo pravico do dvojezične krajevne table in zaradi protiustavnosti raz- veljavilo enojezične, nemške table za kraje Dobrla vas, Žitara vas, Šentjakob v Rožu, Podgorje in Ločilo. Skoraj istočasno pa je v občini Škocjan prišlo do mazaške akcije neznancev proti dvojezični krajevni tabli, ki jo je pripadnik slovenske manjšine postavil na svojem zasebnem ozemlju v kraju Klopinj, v dvojezični občini Suha pa je župan v vabilo občanom na 50. obletnico občine popolnoma zatajil slovensko plat občine, čeprav Neznani storilci so v Klopinju v občini Škocjan premazali slovensko ime kraja in mu še dodali »Ne pri nas!« znaša delež slovenskega prebivalstva celo po uradnih statistikah vsaj 15 odstotkov. Ustavno sodišče na Dunaju je torej tudi pod novim predsednikom Gerhardom Holzingerjem, ki je maja letos nasledil Karla Korineka, sledilo doslejšnji pravni praksi in v petih nadaljnjih primerih razsodilo, da so enojezične krajevne table protiustavne. V vseh primerih gre za kraje, ki imajo vsaj 10-odstotni delež slovenskega prebivalstva skozi daljše obdobje. Kot že pri prejšnjih razsodbah, je ustavno sodišče tudi pri najnovejši razsodbi priznalo dvojezičen napis krajem, ki se niso pojavili ne v (propadlem) vladnem predlogu iz letih 2006 in 2007 in prav tako ne v Karnerjevem predlogu t.i. kon-senzne skupine, na katerega so v pogajanjih z vlado pristali tudi predstavniki koroških Slovencev. Le nekaj ur pred objavo razsodbe ustavnega sodišča pa so v Klopinju v občini Škocjan (okraj Velikovec) neznani storilci izvedli protimanjšinsko akcijo. Premazali so slovensko ime kraja na privatni dvojezični krajevni tabli in dodali nemško ugotovitev »Nicht bei uns« (Ne pri nas!). Na incident se je takoj odzvala Enotna lista (EL), ki se je ob tem spraševala, ali je to prispevek občine Škocjan v evropskem letu medkulturnega dialoga? EL je pri tem posebej opozorila na protislovensko vedenje župana občine Thomasa Krainza, ki med drugim odklanja, da bi občina kljub jasnim določilom 7. člena ADP uradovala v slovenskem jeziku. Lokalna (slovenska) Gospodarska lista pa je neprijazno mazaško akcijo ostro obsodila in izrazila pričakovanje, da to storijo tudi odgovorni funkcionarji v občini z županom na čelu. Z velikim začudenjem in ogorčenjem pa je (predvsem slovensko) prebivalstvo dvojezične občine Suha v začetku tedna prejelo uradno vabilo župana Gerhar-da Visotschniga na uradno proslavo ob 50. obletnici občine Suha. Vabilo je napisano izključno v nemškem jeziku, čeprav je delež slovenskega prebivalstva v občini tudi po uradnih statistikah okoli 15 odstotkov, ob rojstvu občine pa je bil še znatno višji. Frakcijski vodja EL Suha Lenart Katz je potezo župana označil za »nesramnost občine in župana« in ob tem opozoril, da občina Suha predstavlja nemško in slovensko plat Koroške. Katz je ob tem še posebej opozoril tudi na razvojni program EU, Agendo 21, v sklopu katere je občina Suha uradno navedla dvojezičnost kot eno glavnih meril za prejem podpor. »Spričo tega je vabilo tembolj nezaslišano dejanje,« je še pristavil frakcijski vodja EL v občini in poudaril, da je župan celo podpredsednik Delovne skupnosti »Avstrijske narodnosti v SPO«, ki v svojih statutih ofenzivno zagovarja dvojezičnost na dvojezičnem ozemlju južne Koroške. Ivan Lukan 4 Petek, 4. julija 2008 ITALIJA demografija - Po podatkih zavoda Istat je lani v Italiji živelo skoraj 60 milijonov ljudi Število prebivalcev Italije raste, a le na račun priseljencev Njihov delež znaša v povprečju 5,8%, v severovzhodni Italiji pa dosega 8,1 % RIM - Število prebivalcev Italije se je močno približalo 60 milijonom, saj je 31. decembra 2007 znašalo 57 milijonov 619.290, medtem ko je 31. decembra 2006 znašalo 59 milijonov 131.287. Lani se je torej število rezidentnih prebivalcev povečalo za 488.003 enote ali za 0,8 odstotka, kar gre v celoti pripisati priseljevanju. Številke so iz Istatove Nacionalne demografske bilance za leto 2007, iz katere izhaja, daje bil naravni prirastek prebivalstva negativen za 6.868 enot, medtem ko je imigracijski priliv znašal 492.823 enot, iz drugih razlogov pa se je število prebivalstva zvišalo za 2.048 enot. Na vsakih sto prebivalcev je bilo lani 5,8 tujcev, medtem ko jih je bilo še leto prej pet. Največ tujcev je v severni Italiji, kjer njihov delež dosega 8,1 odstotka v severovzhodnem delu države in 7,8 odstotka v severozahodnem, v osrednji Italiji jih je 7,3 odstotka, na jugu pa le 2,1 odstotka. Čeprav le v majhni meri, se povečuje tudi število novorojencev. Lani se je rodilo 563.933 otrok (od tega je bilo 60 tisoč tujih državljanov), kar je za 3.923 otrok več kot v letu 2006. Kot omenjeno, ostaja naravni prirastek negativen, saj je število umrlih (570.801) preseglo število novorojencev (563.933). V zadnjih štirih letih je naravni prirastek nihal med pozitivnim in negativnim, vendar je bil vselej zelo blizu ničle. Med priseljenci je prišlo lani do prave eksplozije Romunov, potem ko je država 1. januarja 2007 postala članica EU. Približno polovica novih prijavljenih priseljencev iz tujine, in sicer okrog 600 tisoč, je bilo Romunov, katerih skupno število naj bi po ocenah že doseglo dva milijona ljudi. V dvanajstih velikih mestih z več kot 250 tisoč prebivalci stanuje več kot devet milijonov ljudi ali 15,2 odstotka vseh prebivalcev. V teh mestih je prišlo do rahlega zvišanja populacije glede na leto 2006 (+3.228), v nekaterih pa je bil priliv znatnejši, kot na primer v Rimu, ki je pridobil 13.165 prebivalcev, v Turinu (+7.694) in Veroni (+3.473). Stabilna je bila populacija v Benetkah (+59 oseb), medtem ko je največ (-4.799) prebivalcev izgubila Genova. VItalijije24,3milijonaanagrafskih družin, kamor se štejejo ne le klasične na zakonu zasnovane družine, ampak tudi skupnosti, ki temeljijo na sorodstvu, prijateljstvu ipd. Povprečno število družinskih članov pa se je lani glede na leto prej nekoliko znižalo in znašalo 2,4 osebe, z najnižjim povprečjem (2,1) v Liguriji in najvišjim v Kampanji (2,8). Italijansko prebivalstvo raste na račun tujih priseljencev ANSA bocen Raziskava javnega mnenja dnevnika Dolomiten Zaupanje v Južnotirolsko ljudsko stranko se zmanjšuje BOCEN - Južnotirolska ljudska stranka (SVP), kije doslej veljala za zbirno stranko nemške in ladinske manjšine, izgublja na konsenzu. To se je pokazalo tudi na pomladanskih političnih volitvah in polemike, kdo je ali naj bi bil kriv za osip, se še zmeraj nadaljujejo. Največji osip ugotavljajo prav pri političnih (parlamentarnih) volitvah, vendar se stvari spreminjajo tudi na deželni ravni. Jeseni bodo na Južnem Tirolskem deželne volitve in v ospredju je vprašanje, kakšen bo izid. Dnevnik Dolomiten je, skupaj s tednikom Zett, pred kratkim naročil jav-nomnenjsko raziskavo o stopnji zaupanja, ki naj bi ga zbirna stranka uživala med volilci in to glede treh osnovnih vrednot, na katere se je stranka sklicevala od vsega začetka: domovina, vera, zavest o narodnostni (tirolski) pripadnosti. Anketo je med 28. majem in 13. junijem letos izvedel Institut "market" iz Linza, zajela pa je tisoč oseb. Institut, ki ima okrog 50 zaposlenih in nad450 občasnih sodelavcev, sodi v vrh tovrstnih ustanov v Avstriji. Z ozirom na visoko število vprašanih oseb, je mogoče iz odgovorov izluščiti dokaj jasno sliko o zaupanju volivcev SVP do svoje stranke pri zagovarjanju zgoraj omenjenih vrednot. Dnevnik Dolomiten je v številki 142 (21. in 22. junija) objavil prve rezultate javnomnenjske raziskave, ki, resnici na ljubo, niso ravno spodbudni. Stranka SVP uživa popolno zaupanje le osmih odstotkov vprašanih, 9 odstotkov vprašanih meni, da na tem področju stranka ni vredna zaupanja, 40 odstotkov je prepričanih, da se zaupanje manjša in 36 odstotkov, da se stopnja zaupanja ne spreminja. Sedem odstotkov vprašanih ni odgovorilo. Gornji podatki se nanašajo na celotno število anketirancev. Precej različni pa so podatki na osnovi starosti, stopnje izobrazbe, poklica, območja bivanja. Pri mlajših (od 18. do 29. leta) je stopnja zaupanja do zagovarjanja in uresničevanja omenjenih vrednot s strani SVP nižja kakor pri starejših anketirancih. Zelo kritični do zbirne stranke so anketiranci s srednješolsko in visokošolsko izobrazbo, saj jih kar 11 odstotkov nima zaupanja v stranko. Podoben je rezultat ankete ob upoštevanju faktorja kraja bivanja. Najmanj zaupanja je stranka deležna v Bocnu. Nekaj, pravzaprav kar veliko, se premika tudi na Južnem Tirolskem. Odgovorni za izvedbo načrta javnomnen-jske raziskave pri Institutu "market'Uwe Baco meni, da vrednote kot domovina, vera, narodnostna pripadnost, v Avstriji in posebej v Zgornji Avstriji niso kdove kako pomembne, da pa so na Južnem Tirolskem specifične okoliščine. Oktobrske volitve, zaključuje Dolomiten, bodo vsekakor najbolj točno pokazale če volilna gesla kakor "Sponosom na Južnem Tirolskem" še primejo. (V.K.) I EVRO 1,5885 $ +0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. julija 2008 valute evro (povprečni tečaj) 3.7. 2.7. ameriški dolar japonski jen 1,5885 168,62 10 8828 1,5806 168,41 108319 kitajski juan ruski rubel 10,8828 37,1150 74575 37,0330 7,4579 Ual 1 jlVa M ICJ britanski funt 0,79920 94538 0,79520 9,4538 JVCUJKCI MUI1C1 norveška krona rpr {/ -ps l/ tr\ n ^ 8,0475 23,816 8,0040 23,865 LOM M UI lcl švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,6097 15,6466 236,74 3,3486 1,6135 15,6466 236,30 3,3575 UUIliM ¿.1UL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,6117 1,6509 1,6142 1 6438 avjLI aljM UUlul bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3,6359 1,9558 3,6476 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona I litac 30,300 3,4528 30,302 3,4528 IILUVJM 11 LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7046 2,5535 0,7048 2,5231 UICILMIJIVI ICClI islandska krona ti lira 124,17 1 9950 123,54 1 9661 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,2459 7,2399 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 3. julija 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,46 2,7912 3,13 3,325 LIBOR (EUR) 4,4637 4,9631 5,1612 5,4368 LIBOR (CHF) 2,3216 2,7983 2,9716 3,28 EURIBOR (EUR) 4,464 4,966 5,165 5,432 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.102,96 € -247,69 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 3. julija 2008 brindisi - Med vračanjem skupine starejših ljudi s krajših počitnic v termah Štirje mrtvi in desetine poškodovanih v trčenju avtobusa in težkega tovornjaka BRINDISI - Kratke počitnice skupine starejših ljudi v toplicah Torre Cane v pokrajini Brindisi, so se končale s tragedijo. Avtobus, s katerim so se po državni cesti vračali iz term, j e okrog 13. ure trčil v oklopni tovornjak, obračun nesreče pa so štirje mrtvi in več deset poškodovanih udeležencev. Umrli so trije potniki v avtobusu in voznik tovornega vozila, ena od potnic v avtobusu pa se bori za življenje v bolnišnici v Ostuniju. Terapevtski izlet v terme je že sedmič organiziral center za ostarele v kraju Albe-robello, avtobusni prevoz pa je financirala občina. Udeleženci so se včeraj vračali domov s tremi avtobusi, drugi v vrsti pa je v tesnem ovinku čelno trčil v tovornjak, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Sprednja dela obeh vozil sta se v trčenju zgnetla, tako da Zmečkana je pravi čudež, da se je voznik avtobusa re- pločevina šil, medtem ko je 36-letni voznik tovornja- avtobUsa, ka umrl. Enaka usoda je doletela dve pot- v katerem so umrli nici, stari 78 in 71 let, in 77-letnega potni-trije potniki ka, ki so ostali vkleščeni v pločevini. V ne- srečo sta bila vpletena še dva tovornjaka, a na srečo brez hujših posledic. ANSA vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 31,95 -2,56 KRKA 86,63 -2,15 MERCATOR 55,09 227,35 -3,45 -1,64 TELEKOM SLOVENIJE 538,58 240,76 -1,88 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 82,18 DELO PRODAJA - -3,45 ISKRA AVTOELEKTRIKA 50,95 +1,76 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 27,05 -0,37 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA 78,37 26,92 -0,17 -0,26 SAVA 395,00 -0,19 ŽITO 215,11 -2,22 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 3. julija 2008 +0,08 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 2,355 6,69 -0,25 -0,15 BANCO POPOLARE 11,56 +2,26 BCA POP MILANO 5,96 +0,73 ENEL 5,945 -1,27 +0,34 FIAT 10,16 -1,34 FONDIARIA-SAI 20,43 +2,72 +1,84 IFIL 24,08 4,0625 -0,08 -1,59 LOTTOMATICA 3,7575 18,78 -0,84 MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,175 +3,78 PARMALAT 1,684 +2,07 -0,94 SAIPEM 0,4235 27,63 -3,39 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,47 -0,60 +0,00 TENARIS TERNA 1,325 21,74 +0,91 -2,95 UBI BANCA 2,70 15,78 +3,41 UNIPOL 3,73 1,499 -0,08 -0,27 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 1 t 145,32 $ +0,02 IZBRANI BORZNI INDEKSI 3. julija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 7.595,67 -1,14 PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.680,33 5.256,08 116,03 -1,27 -1,32 -0,19 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 3.489,99 -1,05 FIRS, Banjaluka 3.548,91 +2,05 -0,76 SRX, Beograd 975,28 4.040,08 -1,13 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 17.321,40 5.049,85 -2,31 +0,71 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 11.288,54 +0,54 +0,01 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.262,90 1.375,41 6.353,74 +0,11 -1,23 +0,77 CAC 40, Pariz 5.476,60 5.476,60 4.343,99 3.865,12 +0,93 +1,11 PX, Praga 1.441,4 3.330,90 -2,04 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.265,40 2.880,45 21.242,78 2.703,53 13.094,11 -0,16 -0,89 -2,13 +1,95 -4,18 5 Petek, 4. julija 2008 IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it ul. pietraferrata 50 - Petintrideset Sintov živi v nečloveških razmerah Včeraj je minil 59. dan brez elektrike in vode Včeraj je minil devetinpetdeseti dan. Toliko jih je sintska družina, ki živi v Ulici Pietraferrata 50, preživela brez električnega toka in pitne vode. In to ne v Afriki, temveč v civiliziranem in »avstro-ogrskem« Trstu. S skoraj matematično gotovostjo lahko zapišemo, da bodo v istem položaju preživeli tudi šestdeseti dan, nikomur pa ni dano vedeti, kako dolgo bo še trajala ta neverjetna zgodba. Naselje, ki se nahaja v neposredni bližini Ulice Flavia, so včeraj obiskali občinski svetniki Tarcisio Barbo (Demokratska stranka), Roberto De-carli (Občani za Trst), Iztok Furlanič (Komunistična prenova) in Alfredo Ra-covelli (Zeleni za mir). »Kljub dobrim odnosom, ki jih imamo z županom Di-piazzo, smo ga prisiljeni ponovno javno pozvati, naj reši to neverjetno situacijo,« je pojasnil Decarli, Racovel-li pa pristavil: »Pred dobrim mesecem se je župan obvezal, da bo ukrepal, a ni držal obljube. Sicer pa ta skupnost vse od leta 1997 živi v neposredni bližini odlagališča: nobena občinska uprava ni želela tu namestiti niti stranišča ...« Zgodba tržaških Sintov se namreč ni začela včeraj, temveč pred enajstimi leti, ko je Občino vodil župan Riccardo Illy. Takrat so skupnosti, ki je v svojih prikolicah živela v Naselju sv. Sergija, predlagali novo lokacijo. »Preselili smo se sem, v Ulico Pietraferrata: na številki 50 smo dobili tudi stalno bivališče. Nihče pa nam ni povedal, da je to zemljišče privatno; ker nas je sem namestila Občina, smo bili prepričani, da je pač njeno,« pravi ena izmed prebivalk, ki se ne želi nastaviti fotografskim aparatom in kameram. »Bojimo se, da bi na delovnem mestu ali v šoli imeli težave. Ljudje so polni predsodkov, zamenjujejo nas z Romuni, nomadi... Čeprav moramo priznati, da so ljudje v okolici prijazni.« Zato pa jim težave povzroča novi lastnik zemljišča, ki ga je pred kakim letom odkupil od ustanove Ezit. Tržaški Sinti so se znašli na sodišču, Občina je najprej kot alternativno lokacijo predlagala selitev na Kras. »Tam ne bi imeli kaj početi, navajeni smo živeti v mestu. Naši otroci že dolgo let obiskujejo tukajšnje šole in so letos vsi izdelali. Nato so nam predlagali ob- cgil - Tiskovno sporočilo Sindikat solidaren s senegalskimi prodajalci Tržaški CGIL je v tiskovnem sporočilu izrazil solidarnost s senegalskimi prodajalci, katere je tržaška občinska uprava v okviru preureditve tržnice »izobčila« s Ponteroša. »Ovire, ki jih Občina Trst postavlja senegalskim trgovcem nas močno skrbijo,« piše v sporočilu Elisabetta Faidutti, odgovorna za priseljensko politiko pri tržaški sekciji sindikata. V zadnjih 10 letih so ti trgovci pripomogli k oživljanju Ponteroša, potem ko so zmanjkali kupci iz bivše Jugoslavije, je zapisala Faiduttije-va in dodala, da so Senegalci delali redno in pošteno, v zahvalo pa morajo zdaj stran. Občinska uprava bi njihove stojnice namestila v prostore pokrite tržnice na Trgu Stare mitnice, predlog pa je po mnenju sindikata neprimeren: »Pomislimo samo, kolikokrat smo v zadnjih letih obiskali pokrito tržnico...« CGIL poziva župana in pristojnega odbornika, naj poskrbita za boljšo alternativo, saj si priseljenci, ki delajo in spoštujejo zakone, zaslužijo ovrednotenje. Na skrb vzbujajoče razmere v sintskem naselju so včeraj opozorili občinski svetniki (od leve proti desni) Decarli, Barbo, Furlanič in Racovelli KROMA močje nekdanje smodnišnicepri Altu-ri: s tem smo se strinjali, baje je Dežela tudi že nakazala potreben denar, v resnici pa se ni nič premaknilo.« V zameno je tržaški javni tožilec Frezza odredil odklop električnega toka in vode, zaradi česar živi 35 ljudi, med katerimi je skoraj polovica mladoletna, v razmerah, ki z današnjim življenjskim standardom nimajo kaj opraviti. Zupan je po zakonu odgovoren za zdravje svojih občanov, je spomnil svetnik Barbo, zato od njega zahtevamo odlok, ki naj takoj omogoči dobavo vode in elektrike. »V Italiji in žal tudi v Trstu se ljudi deli na občane prve in druge kategorije. Stanje je zaskrbljujoče. Navsezadnje govorimo o skupini občanov s stalnim bivališčem in volilno pravico,« je spomnil Furla-nič. Na volilno pravico pa se nekateri spomnijo le sredi volilne kampanje: tudi župan Dipiazza je takrat obiskal naselje in obljubljal skorajšnjo rešitev ... Pomanjkanje vode in elektrike povzroča seveda velike težave. Po mnenju dr. Tiziane Cimolino, družinske zdravnice, zaposlene pri tržaški zdravstveni ustanovi, je položaj zelo resen. »Tu ne govorimo o tem, da bi v prikolice namestili klimatske naprave, ampak o hrani, ki se kvari zaradi vročine, o diabetičarki, ki ne more hraniti vsakodnevnih doz inzulina, o nosečnici, ki je že dvakrat izgubila zavest. V teh pogojih živi tudi nekaj otrok, starih manj kot leto dni, kar pomeni, da je nevarnost predvsem želodčnih obolenj visoka. Prepričana sem, da če ne bomo ukrepali, bodo v bodoče problemi še hujši: zvišalo se bo število hospi-talizacij ...in z njimi tudi stroški, ki jih bo moralo kriti javno zdravstvo.« Morda je tudi zato Angelina Pianca, odgovorna za tretji zdravstveni okraj, ki vključuje tudi ulico Pietra-ferrata, v sredo pisala županu Dipiaz-zi in ga pozvala k takojšnjemu posegu. Včeraj je minil devetinpetdeseti dan brez elektrike in vode. »A svojim otrokom ponavljam, naj hodijo z dvignjeno glavo. Našo sinstko skupnost, ki izvira iz družin bratov Levakovič, sestavljajo obrtniki in delavci, vsi naši otroci obiskujejo šole. Nismo tujci, ali kriminalci, temveč Tržačani: nasilnežev nočemo med nami, zato tudi ne dovolimo, da bi se k nam priselili tujci. Saj nismo rasisti, a želimo živeti v miru. Zato morda zamisel o popisu naselij ni povsem slaba: tako bi policija vsaj vedela, kdo smo. A nas, prebivalce ulice Pietraferrata, že danes odlično poznajo ... « Poljanka Dolhar župan - Dipiazza So Tržačani bolj dovzetni za pse kot za ljudi? Med vče rajš njim obis kom pri družini tržaških Sintov so občinski svetniki napovedali, da bodo med ve čer nim za se da njem občinskega sveta od župana Roberta Dipiazzo zahtevali vsaj najnujnejši ukrep: ponovno dobavo elektrike in vode. V času, ki je odmerjen interpelacijam, župana ni bilo na spregled, zato pa je nekaj odgovorov dal zasebni televizijski postaji Telequattro: izjavil je, da je podjetju Acegas-Aps predlagal vodno napeljavo za naselje Sintov. Odgovorili so mu, da tega ne morejo oziroma ne smejo storiti, ker je naselje predmet sodnega spora. Pri Acegasu-Aps naj bi tudi zavrnili možnost generatorja, ki ga je Dipiazza obljubil Sintom. »Prvič, odkar sem župan, sem se znašel v položaju, ko resnično ne vem, kako rešiti problem. Zaradi tega sem slabe volje,« je izjavil Dipiazza in dodal, da včasih imam vtis, da so Tržačani bolj dovzetni za pse, kot za ljudi. Občina je na primer želela sintsko naselje urediti na območju nekdanje smodnišnice, a tamkajšnji prebivalci so se uprli. »Resnično ne vem, kaj naj naredim,« je zaključil župan. Glavna tema sinočnjega občinskega sveta je vsekakor bil načrt za pod mor ski pli no vod, ki bi načrtovani plinski terminal v Za-vljah povezal z vsedržavnim plinskim omrežj em. Sej e se j e zato udeležila tudi skupinica okoljevar-stvenikov; nekateri so nosili majice proti terminalom v Tržaškem zalivu, ki jih je pred dvema letoma tis kal ljub ljan ski ted nik Mla -dina. Debata se je zavlekla pozno v noč, po pričakovanjih pa naj bi občinski svet zavrnil načrt. APrimorski ~ dnevnik PRIREDITVE nova pravila Osebne izkaznice veljajo 10 let Osebne izkaznice, ki jih izdajajo občinske uprave, po novem veljajo deset in ne več pet let. Tako je sklenila rimska vlada v sklopu birokratske poenostavitve in tudi zmanjšanja stroškov javne uprave. V teh dneh se posamezne občine prilagajajo novostim. V bistvu bo treba sedanje izkaznice ob petletni zapadlosti obnoviti, no ve pa bo do - kot re če no - tra -jale deset let. S tem se je Italija končno prilagodila upravnim določilom, ki so v veljavi v skoraj vseh državah Evropske unije, vključno s Slovenijo. Nova pravila Občine Trst so včeraj novinarajem predstavili pristojna odbornica Marina Gruden Vlach, namestnik glavnega ravnatelja Mauro Silla in Daniela Vascotto, funkcionarka matičnega urada. Vse osebne izkaznice, ki jih je Občina začela izdajati po 26. juniju, avtomatično veljajo deset let. Za izkaznice, ki so bile izdane pred tem datumom, veljajo naslednja pravila. V vsakem primeru se bo treba ob petletni zapad-los ti obr ni ti na ma tič ni urad ozi -roma na občinsko izpostavo. Na papirnatem dokumentu bo matičar natisnil potrdilo, da je bila veljavnost izkaznice podaljšana za pet let. Nova fotografija ne bo potrebna. Na elektronskih dokumentih ne bodo podaljševali veljav-nos ti. Pač pa bo ob čan do bil pis -meno potrdilo, da izkaznica velja še pet let. Po tr di lo bo tre ba hra -niti ob dokumentu. Imetnikom elektronskih izkaznic, ki so zapadle v teh dneh, mestna uprava svetuje, da se čimprej zglasijo v občinskem uradu v Ul. Genova, kjer jim bodo izročili omenjeno potrdilo. Za podaljšanje veljave papirna tih oseb nih iz ka znic pa se je treba obrniti na občinske izpostave. To, ponavljamo, velja le za imetnike že zapadlih dokumentov, ostali pa morajo počakati, da osebni dokument zapade. vzhodni kras - Polemična nota Opčine: SSk obsoja početje Občine Trst Slovenska skupnost obsoja početje tržaške Občine, ki je tiskala letake in lepake ob priliki poletne pobude openskih trgovcev, organizaciji in rajonskega sveta, a samo po podrobnem pregledu s strani funkcionarjev občinskega tajništva, ki spominja na pravo cenzuro. Rajonski svet je, kot je to že v navadi za pobude, ki so namenjene razvoju teritorija in ljudi, prevzel nalogo, da poskrbi za tiskanje propagandnega materiala za pomemben dogodek. V tem smislu je predsednik Marko Milkovič poskrbel, da se je poslalo v občinsko tiskarno italijansko in slovensko besedilo, piše v sporočilu tajnik SSk Peter Močnik. Takoj se je oglasila tiskarna, ki je povedala, da lahko tiska samo slovenska besedila, ki jih je prej odobrilo občinsko taj-ništvo.Funkcionarji so naposled odobrili tiskovino, a samo potem, ko je bilo spremenjeno ime naslova občinskega sedeža na Opčinah. Sicer so dovolili, da se piše via-ulica Doberdo in ne Doberdobska ulica. Kaj bi se zgodilo, ko bi prevedli tudi Comune di Trieste - Občina Trst in naziv odborniš-tva? Zakaj se to dogaja tudi potem, ko je predsednik republike odobril seznam krajev, torej tudi celotne tržaške občine, kjer velja izvajanje zaščitnega zakona? Ali ni tam predvideno oglašanje tudi v slovenščini? In tržaška uprava zanika to možnost celo na Krasu, kjer so se vsi desničarji se včeraj strinjali, da se lahko izvaja zaščito. Seveda nam bodo sedaj servirali, da manjka deželni odlok o toponomastiki, da v statutu ni dvojezičnega imena občine, itd. Kaj pa z že preko 50 let veljavnimi normami Londonskega sporazuma in z Osimom in s prepovedjo zakona 38, da se zniža zaščita pod mednarodnimi standardi? Skratka, SSk je mnenja, da tržaška uprava grobo krši naše pravice, da si je v tem edina z drugimi desničarskimi upravami, zahvaljujoč se tudi pomanjkanju deželnih odlokov, ki bi lahko bili že izdani. Zaupanje v italijansko zakonodajo in v dobro vero oblasti pa seje, kot ponavadi, izkazalo za neutemeljeno in bo zato treba sprožiti potrebne politične postopke na mednarodni in predvsem evropski ravni, meni Močnik. 6 Petek, 4. julija 2008 PRIREDITVE erdisu - Predsednik Silvano Magnelli podal obračun triletnega mandata Sodelovanje med institucijami dalo izobraževanju novo vlogo Univerzitetno mesto se razvija tudi ob vsakdanjem življenju študentov - Vrsta novih pobud Vedno večja pozornost do študentov in njihovih potreb, vrsta novih storitev in kakovostni skok v odnosih z javnimi institucijami so zaznamovali mandat predsednika deželne ustanove za pravico do študija Erdisu Silvana Magnellija, ki si je v obdobju 2005-2008 še zlasti prizadeval, da bi Trst iz tega zornega postal privlačnejši. Magnelli je iz vrst Demokratske stranke in mu je zdaj zapadel mandat. Kot se za vsak spoil system spodobi, ga bo po uveljavitvi desne sredine na zadnjih deželnih volitvah nadomestil kdo drug, ki je bliže vladajočim. To bo načelnik pokrajinske svetniške skupine Nacionalnega zavezništva Marco Vascotto, ki bo odgovarjal neposredno svoji politični pokroviteljici, deželni odborni-ci Alessii Rosolen. Upati je, da bo uspešno nadaljeval na poti, ki jo je začrtal Magnelli. Kot je sam povedal na tiskovni konferenci, na kateri je včeraj podal obračun triletnega dela, je to bila zelo pozitivna izkušnja. Pravico do študija morajo podpirati vse javne institucije, je naglasil, ker se univerzitetno mesto razvija tudi ob vsakdanjem življenju študentov. Zato je poudaril tesno sodelovanje z javnimi ustanovami (od univerze do Trgovinske zbornice, podjetja za ljudske gradnje Ater itd.), ki mu je vlilo novega zaupanja in na osnovi katerega so znanost, izobraževanje in mladi v mestu dobili novo vlogo. V tem smislu je Erdisu v zadnjih treh letih sprožil več postopkov z namenom integracije mladih na ozemlju in ustanavljanja novih odnosov z institucijami. Začele so se tako nove poti, kot je npr. univerzitetna izkaznica, ki je nastala v sodelovanju z raznimi ustanovami in bankami. Podjetje Trieste Trasporti je ponudilo ugodnosti za študente, sklenili so tudi konvencije z Aterjem in s finančno stražo. Pomembni in inovacijski projekti bodo stekli na podlagi sporazumov z univerzo, Občino Trst in Pokrajino Trst, medtem ko so na kulturnem področju priredili posvet skupaj z Deželo FJK in razne programe čezmejnega sodelovanja. Kar zadeva pobude Erdisu, so med glavnimi projekt za mednarodno mobilnost Move, finančni prispevki za študente za najemnine, izdelava socialne bilance (predstavili jo bodo vkrat-kem ) in odprtje informacijskega okenca za zaposlovanje, ki so ga uradno odprli včeraj. Temu gre dodati sodelovanje s sorodnimi italijanskimi ustanovami, številne štipendije in nenazadnje skorajšnji začetek del, s katerimi bodo obnovili domove za študente v poslopjih E1 in E2 ter v Ul. Rug-gero Manna (dom G. Gozzi), kjer bo v prihodnjih 4 letih nastalo 200 novih ležišč. A.G. erdisu - Včeraj uradno odprli nov urad, namenjen študentom Okence za zaposlovanje V sodelovanju s Pokrajino Trst bo nudilo informacije o svetu dela in o morebitnih delovnih mestih Predsednik Erdisu Silvano Magnelli in pokrajinska odbornica za delo Adele Pino v prostorih novega informacijskega okenca za zaposlovanje Predsednik deželne ustanove Erdisu Silvano Magnelli je po tiskovni konferenci včeraj tudi uradno odprl novo informacijsko okence za zaposlovanje, ki so ga ustanovili v sodelovanju s pokrajinsko upravo na osnovi ustrezne konvencije. Okence je v prostorih knjižnice Erdisu v Ul. Monte Valerio št. 3 v študentskem domu E4 (5. nadstropje) in bo s polno paro začelo delovati septembra. Kot sta na predstavitvi povedala Magnelli in pokrajinska odbornica za delo Adele Pino, bo namreč pokrajinska uprava v tej fazi priredila tečaj usposabljanja za dva uslužbenca ustanove Erdisu, ki bosta nato nudila študentom vse potrebne informacije. Enkrat tedensko pa bo sodeloval tudi uslužbenec pokrajinskega okenca za zaposlovanje. Po odprtju sorodnega pokrajinskega okenca v prostorih ustanove za tržaško industrijsko cono Ezit je odprtje informacijskega okenca na sedežu Erdisu dodaten korak na poti usklajevanja povpraševanja po de- lovnih mestih s ponudbo, je povedala Adele Pino in dodala, da se vajeniš-tvo često krat spremeni v delovno razmerje. Lani je v tržaški pokrajini začelo delati 100 vajencev in letos že 70. Študentom bodo pri okencu poleg informacij o morebitnih delovnih mestih nudili še druge storitve. Poleg zajetnega gradiva bodo študentom na razpolago informacije o tem, kako izdelati kurikulum ali prošnjo po delovnem mestu, pa tudi kako poteka kolokvij za sprejem na delo. (ag) Nova razsvetljava • • * n • v v* i ti v jami pri Briscikih Deželna vlada bo jamčila za posojilo, ki jo je združenje Alpina delle Giulie najelo pri Zadružni kraški banki za posodobitev razsvetljave v jami pri Briščikih. Gre za posojilo v višini 690 tisoč evrov. Jamstveni sklep je deželna vlada sprejela na predlog od-bornice Sandre Savino, ki je ugotovila, da Alpina delle Giulie ni v stanju, da bi banki posredovala svoja jamstva za posojila. Za to bo - kot rečeno - poskrbela Dežela, ki je v preteklosti že finančno podprla razne sanacijske posege v briški jami. Danes pristane nov turški trajekt Tovorni promet po »pomorski avtocesti« med Turčijo in Trstom bo okrepil nov trajekt turške družbe UN Ro-Ro Istanbul, katere tržaški terminalist je podjetje Samer & Co. Shipping. 193 metrov dolga ladja UN Ak-deniz, ki lahko prevaža 260 tovornjakov, bo svojo krstno plovbo dokončala danes s pristankom v Trstu. Trajekt bo nadomestil ladjo Und Adriyatik, ki je februarja letos zgorela pred istrsko obalo. Med turškimi pristanišči in Trstom pluje trenutno 12 ladij: v letu 2007 so privedle v Trst 230 tisoč tovornjakov. Občina Dolina sporoča Objavljamo sporočila tehničnega urada Občine Dolina. Občinski uradi bodo danes zaprti zaradi obhajanja praznika občinskega zavetnika sv. Urha. Iz istega razloga bo danes izostala tudi služba nabiranja odpadkov v raznih vaseh in v industrijski coni. Odpadke bodo nabirali v ponedeljek popoldne. V ponedeljek od 9. do približno 11. ure pa bo na Krmenki prekinjena dobava vode. Do prekinitve bo prišlo zaradi vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju, v primeru neugodnih vremenskih razmer pa bo odložena na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila. Motor v avtobus Včeraj popoldne okrog 16.30 sta na Ul. Paisiello trčila linijski avtobus in motorno kolo. R.P., mlad voznik aprilie scarabeo, se je znašel na tleh z zlomljenim gležnjem. V katinarsko bolnišnico ga je prepeljal rešilec, na kraju so bili tudi občinska policija in gasilci. posezonska razprodaja - Posebno odprtje trgovin Jutri pričakovana Noč razprodaj Največji naval kupcev prodajalci pričakujejo po 20. uri - Zvečer bodo središčne ulice zaprte za promet, pripravili pa so tudi razne pobude Težko pričakovana poletna posezonska razprodaja tekstila in obutev se bo uradno začela jutri, še posebej zabavno in živahno pa bo v večernih urah, ko bodo ljubitelji ugodnosti lahko nakupovali vse do polnoči. Priljubljena pobuda Noč razprodaj bo tudi letos razveselila ljubitelje shoppinga in tudi tiste, ki si bodo privoščili le sprehod po za promet zaprtih mestnih ulicah. Podrobnosti pobude, to sicer pripravljata občinsko odborništvo za gospodarski razvoj in tu ri zem in Zdru že nje 100 Maes tri v so de lo -vanju z javnimi in zasebnimi ustanovami ter z raznimi drugimi združenji, je na včerajšnjem srečanju z novinarji predstavil občinski odbornik za gospodarski razvoj in turizem Paolo Ro-vis, ki je uvodoma povedal, da se je lani te nakupovalne prireditve udeležilo več kot sto tisoč obiskovalcev, ob tem pa je izrazil še željo, da bi to šte vil ko le tos ce lo pre se gli. Izobešeni oglasi na prodajalnah bodo že v jutranjih urah govorili o tem, da so se pričele po-sezonske razprodaje, največji naval kupcev pa prodajalci pričakujejo po 20. uri, ko bo mestno jedro oživelo v soju luči, za zabavo bodo poskrbele razne glasbene skupine, poskrbljeno pa bo tudi za žejne in lačne, ki bodo brezplačno lah- ko okušali rezine lubenic in slastne kepice sladoleda. Zadnje bodo delili na Borznem trgu, z rezinami lubenic pa se bodo mimoidoči lahko posladkali na Trgu Republike. Vse to bo mogoče početi po 21. uri, ko bo živahno tudi na drugih kon cih mes ta. Na Pon te ro šu bo na spo re du modna revija, ki so jo organizatorke poimenovale Pink Night, manekenke pa si bodo za to priložnost nadele poletna oblačila, kopalke in spodnje perilo. Zabavno bo tudi na Verdijevem trgu, kjer bodo na svoj račun prišli ljubitelji argentinskega tanga, nastopil pa naj bi tudi priznani plesalec Pablo Veron, ki je sicer igral v filmu Sally Potterjeve Tango lesson. To pa še ni vse. Razne radijske postaje bodo intervjuvale mimoidoče in jim delile razna simbolična darilca. Denimo Radio Punto Zero bo v svoji stojnici na začetku Korza Italija vsem tistim, ki bodo radijskim moderatorjem izročili potrdilo - račun o opravljenem nakupu v katerikoli tržaški trgovini, podeljeval napihljiv vzglavnik za na plažo. Za zabavo bo skrbelo tudi pet glasbenih skupin, ki bodo igrale na različnih mestnih vogalih. Da pa evforija zaradi razprodaj ne bi zajela le mestnega jedra, so si prireditelji zamislili tudi pobude, ki bodo potekale na periferičnih območjih. Združenje trgovcev pri Sv. Jakobu Omnia Pu-echer bo tako za to priložnost pripravilo različne mikavne trgovske pobude, kijih bodo kupci lahko izkoristili že v zgodnjih jutranjih urah. Večerno nakupovanje pa se bo od dnevnega ločilo tudi po tem, da si bodo kupci zanimive kose poletne kolekcije lahko ogledovali brez običajnega hrupa, ki ga povzročajo jekleni konjički. Te bo jutri treba pustiti kar doma ali pa na parkirišču znotraj IV. pomola, kjer bo možno brezplačno parkiranje med 20. in 2. uro ponoči. Mestne ulice bodo za osebna vozila zaprli po 20. uri, za vozila javnega mestnega prometa pa po 21. uri. Popolnoma zaprte bodo naslednje ulice: Mazzini, Cassa di Risparmi-o, Genova, Imbriani in Korzo Italija, delna zapora pa bo veljala na Ul. Roma in Largo Ribor-go. Vse te podrobnosti so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri pa so prisotni med drugim izrazili tudi željo, da se nakupovalna vznesenost ne bi čutila le jutri zvečer ob izvedbi dotične nakupovalne pobude, temveč tudi v prihodnjih dneh in tednih, ko bo še naprej mogoče kupovati po ugodnih in znižanih cenah. (sč) Prizor z lanske nakupovalne noči KROMA / TRST Petek, 4. julija 2008 7 visoka šola sissa - Obisk astronavta Umberta Guidonija Polet v vesolje: danes uresničljive sanje Srečanje o zgodovini in usodi potovanj v vesolje - Guidoni opisal svojo skorajda filmsko avanturo »Houston, imamo problem... Astronavt je zamudil letalo...« Ne, v tem primeru ne gre za znameniti citat pilota Nasine odprave Apollo 13, ki naj bi pristala na Luni leta 1970 (a je morala njena posadka zaradi eksplozije spet na Zemljo), ampak za besede znanstvenega novinarja Fabia Pagana na sedežu miramarske znanstvene šole Sissa. Včeraj so namreč tu priredili posvet o zgodovini in usodi potovanj v vesolje, glavni gost pa je bil italijanski kozmonavt in evropski parlamentarec Umberto Guidoni, ki je v Trst priletel z lažjo zamudo. Nič za to, saj sta številne mlade znanstvenike in radovedneže nasploh v vesolje s fotografijo in besedo »izstrelila« sam Pagan in novinar dnevnika Corriere della Sera Giovanni Caprara, ki velja za velikega poznavalca t.i. vesoljskih avantur. Pagan se je uvodoma spomnil lani preminulega pisatelja in vizionarja Arthurja C. Clarka, ki je že v 40. letih preteklega stoletja napovedoval, da bo človek stopil na Luno pred letom 2000; pred kratkim pa še to, da se bo v prihodnjih petdesetih letih razvil vesoljski turizem in da bo potovanje na Luno nekaj povsem običajnega. Po njegovi povesti The Sentinell, je režiser Stanley Kubrick posnel sloviti film »2001: Vesoljska odiseja.« Pri človekovih vesoljskih podvigih se je zaustavil novinar Caprara, ki je nazorno prehodil skoraj petdesetletno astro-navtsko zgodovino: od izstrelitve prvega Sputnika oktobra 1957, ki je predstavljala začetek vesoljske tekme med Sovjetsko zvezo in ZDA, mimo ruskega raketnega inženirja Sergeja Koroljova do nemškega znanstvenika Wernherja von Brauna ter seveda kozmonavta oziroma heroja Sovjetske zveze Jurija Gagarina, ki je 12. aprila 1961 opravil prvi polet v vesolje, in pa ameriškega astronavta Neila Armstronga, ki je opravil »majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo,« ko je kot prvi 20. julija 1969 stopil na Luno. Pogovor se je zaključil pri izrednem razvoju znanosti oziroma pri znanstvenikih ameriške vesoljske agencije Nasa, ki so še pred kakim tednom vrtali v površje rdečega planeta in odkrili nekaj kar spominja na led (in vliva upanje v možnost življenja na Marsu), in pa pri spodbujanju privatizacije vesoljskih postaj tja do leta 2020 ... Največje pričakovanje pa je prav gotovo vladalo za Guidonijevo skorajda filmsko zgodbo. Po fotografiranju z oboževalci, med katerimi je bila tudi 11-letna Sara, ki želi postati astronavtka, se je italijanski znanstvenik spustil v spodbudni pogovor s publiko in odgovarjal na raznorazna vprašanja. Tako smo lahko izvedeli, da je Zanimivo srečanje o razvoju znanosti, vse od Sputnika do Marsa KROMA pred vesoljsko kariero opravil študij fizike, po njej pa se je leta 2004 odločil za politiko. S pomočjo videoposnetka je prikazal svoji dve misiji v vesolje, prvič leta 1996 na ameriškem raketoplanu Columbia, drugič pa kot član vesoljske odprave na Endea-vourju aprila 2001. Strokovno usposabljanje na polet traja več let, dvanajst mesecev pred vzletom pa je v celoti posvečenih simulaciji. Najtežje se je privaditi na premikanje v brezzračnem prostoru brez gravitacijske sile, »tega te na tleh namreč, kljub vajam v bazenu, ne naučijo.« Neznanka torej, s katero se morajo astronavti soočati sami, na vse ostalo pa so tako rekoč pripravljeni ... »Celo na strah, saj nas večmesečno usposabljanje privede do tega, da smo kos res vsakršni situaciji,« je povedal. Sanj ne gre zapirati v predale torej, saj se včasih uresničijo, nas je podučil. Ob koncu se je spomnil še sinčka, ki mu je bilo včasih nerodno, ko je razlagal o očetovem poklicu. »V Ameriki je namreč živel v neposrednem kontaktu z Naso in je od blizu lahko sledil izstrelitvi shuttla na primer. Ko smo prišli v Italijo in so ga spraševali o mojem poklicu, pa mu nihče ni verjel, da sem astronavt,« je povedal Guidoni in se za trenutek zazrl v posnetek Zemlje. »Ob pogledu nanjo me vsakič obide občutek majhnosti in neverjetne energije hkrati.« Sara Sternad ekonomija - Izjava predsednika FJK Škedenjska železarna je vse bližje zaprtju Deželna vlada bo skoraj gotovo preklicala okoljsko dovoljenje za obratovanje škedenjske železarne, ki ga je izdal odbor Riccarda Illyja. To bi pomenilo, da je obrat Lucchini-Severstal vse bližje zaprtju. Da ima železarna dejansko štete mesece je predsednik Dežele Ren-zo Tondo napovedal na včerajšnjem srečanju s predsednikom krožka Miani Mauriziom Fogarjem in združenjem Servola respira Romanom Pezzettom. Oba se že dalj časa zavzemata za zaprtje plavža. Tondo je za razliko od svojega predhodnika priznal Fogarja in Pez-zetto za uradna sogovornika deželne vlade, kar je napovedal že med nedavno volilno kampanjo. Krožka Miani in Servola Respira naj bi sodelovala tudi pri nadaljnjih postopkih za železarno. Renzo Tondo Tondo in deželni odbornik Vanni Lenna sta očitala vodstvu železarne, da ne spoštuje sprejetih obvez glede okoljske sanacije obrata. To je v nasprotju s stališči pooblaščenega upravitelja železarne Francesca Rosata, ki je pred nekaj dnevi povedal, da so prvi sanacijski ukrepi obrodili dobre okoljske rezultate. V Barkovljah včeraj utonila priletna ženska V Barkovljah je včeraj v bližini kopališča Topolini utonila 88-letna Silvana Vatta. Njeno truplo je v morju zagledal okrog 9.30 kopališčni mojster, ki je nesrečno žensko pripeljal na kopno in ji skušal zaman pomagati. Prav tako neuspešna so bila prizadevanja dveh zdravnikov službe 118, ki sta po nekaj minutah prihitela na kraj nesreče. Rešilci so tudi povzročili težave v prometu in je prišlo do daljše kolone vozil na Mi-ramarskem drevoredu. Jutri omejen promet pri pomolu Audace Blizu pomola Audace bo jutri zvečer zaradi ognjemeta omejen promet. Ognjemet bo med 22. in 23. uro, od 20. do 23. ure pa bodo v bližini okvirno 100 metrov prepovedani vožnja in parkiranje vozil, mimohod pešcev in vsaka dejavnost, vezana na raztovarjanje blaga. Prepoved plovbe med Sesljanom in Devinom Na območju med Sesljanskim zalivom in Devinom bo v nedeljo prepovedana plovba od 11. ure dalje, ko bo na programu tekmovanje v plavanju »14. Trofeo Riviera di Trieste«. Prepoved plovbe pri Sesljanskem zalivu Zaradi regate bodo v nedeljo prepovedani plovba, ribolov in katera koli druga dejavnost na območju nasproti Sesljanskega zaliva. Regato Optimist juniores prireja YC Čupa in bo prepoved veljala od 9. do 18. Prepoved plovbe tudi pri Križu Zaradi regate bodo v nedeljo prepovedani plovba, ribolov in katera koli druga dejavnost tudi v višini Križa. Prepoved bo veljala od 10. do 18. ure. Začetek seminarja o nadzorovanju cest Vladni komisariat v Trstu prireja od torka dalje seminar za policijske sile in javne uprave v zvezi z nadzorovanjem cest. Zamisel za tečaj se je porodila na aprilskem sestanku na prefekturi, na katerem so se udeleženci odločili za okrepljen nadzor nad prometom in avtoprevozniki. podjetja - Illycaffe praznuje 75-letnico Anna Illy častna predsednica družbe Anna Illy je nova častna predsednica družbe Illycaffe Spa, kar po me ni, da je na tem mes tu na sle -dila svojega nedavno umrlega moža Ernesta Illyja. Kot znano, je sta-ros ta dru ži ne Il ly, ki je imel po -membno vlogo tudi v Confindu-strii, kjer je vodil združenje znanih blagovnih znamk Centromarca, umrl po kratki bolezni 3. februarja letos. Imenovanje nove častne predsednice je včeraj oznanil pooblaščeni upravitelj kavne družbe Andrea Illy na mednarodnem zasedanju ob 75. obletnici podjetja. An na Il ly je si cer del ni čar ka druž -be in članica njenega upravnega sve ta od dalj ne ga le ta 1963, do le -ta 1995 pa je bila tudi njegova podpredsednica. Vrsto let je vodila direkcijo za trgovinsko poslovanje s tujino, trenutno pa je v upravnem svetu pooblaščena za področje podjetniškega tveganja. Od leta Anna Illy ARHIV 2001 do 2004 je bila Anna Illy predsednica združenja tržaških industrijcev - Associazione degli Industriali di Trieste. Včerajšnje mednarodno srečanje je bilo prvo v vrsti dogodkov, s katerim i tržaško kavno podjetja proslavlja 75-letnico svojega delovanja. Ustanovljeno je bilo 23. julija 1933 v Trstu. Včerajšnjega do-god ka so se po leg An ne Il ly ude -ležili tudi vsi štirje otroci, Andrea, Riccardo, Francesco in Anna. za centrom il giulia - Poškodbe naj ne bi bile zaskrbljujoče V V • ■ VB Težavno reševanje dečka po šestmetrskem padcu Dvanajstletnemu dečku se je včeraj okrog 11.30 spodrsnilo in padel j e po strmini v prepad, ki so ga ob Ul. Pin-demonte (za trgovskim centrom II Gi-ulia, tik ob stavbi) pred časom povzročila izkopavanja. Padel je z dobrih šestih metrov višine ter pristal na hrbtu in nogah: k sreči se je na koncu izkazalo, da hujših poškodb ni bilo. Deček, ki živi v Trstu, se je s sošolcem podil po strmini, ko je izgubil ravnotežje in padel. Z dna prepada je za vpil, njegov prijatelj je zaklical na pomoč in sosedje so takoj poklicali službo 118. Na kraj so dospeli tudi policisti in dve gasilski ekipi, ki sta se lotili reševanja. Z dvojnim privezom so se gasilci spustili na dno, isto je storilo tudi zdravstveno osebje. Mladega ponesrečenca, ki je bil ves čas pri zavesti, so imobilizirali in pritrdili na nosila ter ga v desetih potegnili z vrvjo na vrh. Rešile c ga je odpeljal na Katinaro, kjer so zdravniki ugotovili, da komplikacij na udih in živčnem sistemu ni. Gasilci so zapustili prizorišče šele ob 14. uri. 8 Petek, 4. julija 2008 PRIREDITVE križ - Občni zbor v Domu Alberta Sirka Ribiški muzej raziskuje zgodovino našega morja Dragocena dvojezična knjiga "Terra d'amar" - Otvoritev spomladi leta 2009 Kulturno društvo Ribiški muzej tržaškega Pri-morja opravlja v našem prostoru neprecenljivo vlogo. Po eni strani zbira ribiške in na splošno morske predmete in dokumente, ki jih bo hranil v kriškem muzeju, po drugi pa se ukvarja z raziskovalnim delom. V tem sklopu je v okviru evropskih čezmejnih projektov izdal dvojezično knjigo "Terra d'amar", ki je sad sodelovanja med slovensko manjšino v FJK in italijansko manjšino v Istri. Knjiga je doživela že več predstavitev, v Križu pa jo bodo predstavili jeseni. O knjigi in še o marsičem je tekla beseda na občnem zboru Ribiškega muzeja v Domu Alberta Sirka. Glavno poročilo je imel predsednik Franco Cos-sutta, o raziskovalo-založniški dejavnosti je govoril Igor Milič, Bruno Volpi Lisjak in Franco Cossutta na občnem zboru Ribiškega muzeja, desno stavba muzeja pod Sirkovim domom v Križu KROMA ravnatelj muzeja Bruno Volpi Lisjak, medtem ko je blagajniško poročilo prebral Igor Milič. Cossutta se je zahvalil Albertu Tenceju-Sirci (Križanu, ladjedel-niškemu inženirju, ki živi v Ženevi) za prispevek 2 tisoč evrov ter Združenju za Križ, kije za muzej prispevalo kar 86 tisoč evrov. Društvo šteje danes 160 čla nov, od bor pa za bo do če ra ču na na po moč mla -dih. Tudi to poletje bo Ribiški muzej skupaj z Združenjem za Križ poskrbel za kulturni program. Od 7. do 16. avgusta bodo v sklopu Festivala morja uprizorili komedijo Zakonske zdrahe v režiji Maria Ur-šiča in v izvedbi gledališkega dua Livio Bogatec-Mi-randa Caharija. Predstave bodo na Očarjevem bor- jaču v Križu. Domačin, uveljavljeni operni pevec Alessandro Švab pa bo od v začetku avgusta vodil mednarodno pevsko akademijo, ki bo uprizorila Fi-garovo svatbo. Cossutta je z zadovoljstvom povedal, da so muzejsko poslopje pred kratkim prekrili s strešniki (li-kof bo septembra), če bo šlo vse po sreči pa bodo muzej od pr li pri hod njo po mlad. drzavni znanstveni licej franceta prešerna Profesorji so se na strokovno ekskurzijo podali v Belo krajino V četrtek, 12. junija, smo na li-ceju Franceta Prešerna dočakali prvo strokovno ekskurzijo za učno osebje. Namenjeni smo bili na skrajni jug Slovenije v Belo krajino, ki slovi po beli ljudski noši, Zelenem Juriju in belokranjskem kolu. Ekskurzijo smo načrtovali že na začetku šolskega leta kot novost in naši želji je takoj prisluhnila prof. Andreja Duhovnik Antoni, višja svetovalka za slovenske šole v Italiji na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije, ki je v letošnjem šolskem letu samo za naš zavod brezhibno koordinirala kar šest zelo uspešnih poučnih ekskurzij za dijake in šolsko osebje. Naši prvi razredi so si ogledali Celje, drugi razredi so dva dni preživeli na slovenskem in avstrijskem Koroškem, tretji razredi so obiskali Knjižni sejem v Ljubljani, če tr ti so se po te pa li po Do lenj ski, peti razredi pa so se udeležili že tra-di ci o nal ne ga obis ka atom ske ga re -aktorja v Podgorici Vse omenjene ekskurzije so zajele tudi obisk drugih kulturnih in znanstvenih objektov ter naravnih znamenitosti. Za izvedbo in finančno podporo vseh teh zanimivih strokovnih ekskurzij se iskreno zahvaljujemo Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije. Na svoji ekskurziji smo se profesorji v hladnem, deževnem jutru peljali mimo Ljubljane, skozi Žužemberk in Dolenjske toplice do Metlike. Med potjo smo občudovali pokrajino, ki se vije ob zeleni reki Krki in ob razlagi neutrudljive vodičke izvedeli, da je Bela krajina pretežno kraška pokrajina med Gorjanci, Kočevskim ro gom in Kol po, pre po znav na pa je po stelj ni kih in be lih bre zah. V Metliki smo obiskali Pokrajinski muzej z bogato zbirko. Po dokumentarnem filmu o Beli krajini je bila na vrsti stalna razstava v gradu, ki prikazuje poselitev Bele krajine od mlajše kamene dobe vse do pozne antike. Večji del stalne razstave pa daje vpogled v življenje Belokranjcev v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja, ko je bila Metlika predvsem obrt-niš ko in tr gov sko mes to z moč nim agrarnim poudarkom. Obisk vinorodnega okoliša, posejanega z značilni mi zi da ni ca mi, smo za o kro ži li tu -di s krat kim pos tan kom v Met liš ki vin ski kle ti, kjer smo ob be lo kranj ski po ga či po ku ša li tu di naj zna čil nej ša lokalna vina; v kozarcih so se lesketali belokranjec (belo vino), metliška črnina (rdeče vino) in modra franki-nja (rdeče vino). Nato smo pred kosilom pohiteli v dva kilometra oddaljene Rosalni-ce, ki so znane predvsem po treh gotskih cerkvah, imenovanih Tri fare. Zanimivo je, da so vse tri zbrane za enim obzidjem, kjer je tudi pokopališče. Cerkve so v drugi polovici 12. stoletja sezidali nemški vitezi templarji. Na kmeč kem tu riz mu Si mo nič v Drašičih so nas gostoljubno sprejeli s pogačo in vinom in nas sredi prekrasne gričevnate pokrajine pogostili z obil nim ko si lom. Na tem delu slovenske zemlje privre na dan veliko vodnih izvirov, ki se zberejo v osrednjo belokranjsko vodno žilo - Lahinjo. Ta se pred izlivom v reko Kolpo še 'sprehodi' po Beli krajini in daje utrip celotnemu območju. Po njej se imenuje tudi naravoslovno izjemno bogato področje Park Lahinja, katerega večji del je preoblikovan v značilno kulturno krajino. Lokalna vodička nam je predstavila pomembno arheološko območje na Pustem Gradcu, naravno utrjenem polotoku, ki je nastal v okljuku Lahinje. Na vrhu polotoka smo si ogledali skromno cerkev Vseh svet ni kov, edi ni os ta nek nek da nje ga gradu, ki ga opisuje že Valvazor. V bližini sta tudi zanimiva mlin in ža- ga. Zanimivosti parka nam je zelo nazorno in živahno razodela naša vodička, potomka mlinarja, ki nam je razkrila tudi skrivnosti žage in mlina. Ko je po gna la sta ro mlin sko ko -lo, smo se ob vrtenju kolesa in vodnem šumenju tudi mi zavrteli nazaj v čas. To zavarovano območje je za lokalno prebivalstvo pomembna razvojna možnost, saj se število obiskovalcev iz leta v leto veča in z njihovim obiskom raste samozavest, da je ta lepi košček Slovenije nekaj posebnega ne le za Belokranjce, ampak tudi za vse nas obiskovalce. Po nakupu zadnjih spominkov je na po čil čas za od hod. Dež nam ni pokvaril dneva, ki je bil nabit z lepotami in zanimivostmi slovenske zemlje, prepleten z brezskrbnim kramljanjem in prijateljevanjem ter tiho željo, da bi to lepo izkušnjo še kdaj ponovili. (pr -z) Kubanska glasba drevi v Križu Tipična kubanska glasba, mešanica živahnih karibskih ritmov in otožnih melodij bo drevi ob 21. uri zadonela na nogometnem igrišču v Križu. V goste prihajajo tokrat kantavtor Ricardo Luque, bivši pevec skupine Cubismo, »y sus ami-gos«. Ricardo, ki se je odločil za solistično kariero že vrsto let živi v Zagrebu in je član tamkajšnjega fil-harmoničnega orkestra. Koncert prirejajo vaška društva SKD Vesna, ŠD Mladina in ŠD Vesna. Filmski večer na Pončani V Ljudskem domu na Pončani (Ul. Ponziana 14) bodo drevi ob 20. uri odprli fotografsko razstavo Gio-vannija Capriottija z naslovom »United We Stand«, ki ponuja obiskovalcu utrinke s protestov tibetanskih menihov oziroma izseljencev. Ob 20.30 bodo predvajali še dokumentarni film »China's Gulag in Tibet«, za zaključek pa bo ob 21. uri na sporedu koncert skupine Xpound - jazzyfunky groovema-chine, za njo bo nastopil še DJ. Občinski urad bo zaprt Tržaška občina sporoča, da bo zaradi sindikalne seje urad za vlaganje prošenj (Ufficio accettazione atti del protocollo generale) danes zaprt od 8.30 do 11. ure. EU - kako iz krize? Temni oblaki se zbirajo nad Evropsko unijo: irski »ne« Lizbonski pogodbi, obotavljanje češkega predsednika in napoved poljskega predsednika, da ne namerava pogodbe ratificirati, pa še izzivi glo-balizacije, vse večje preseljevanje, posledice klimatskih sprememb zahtevajo od EU hitre in kakovostne rešitve. Kako iz krize? O tem bo tekla beseda jutri ob 11. uri v knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo 20) na srečanju, ki ga prireja združenje DialoghiEuropei. Udeležila se ga bosta evropska poslanca Roberto Antonione in Ettore Rosato, direktor predstavništva Evropske Unije v Italiji Piervirgiglio Dastoli, docent mednarodnega prava Stefano Amadeo in predsednik združenja DialoghiEuropei Giorgio Rossetti. Muzej na gradu bo gostil novo razstavo Mestni muzej na gradu sv.Justa bo od 14. do 29. julija zaprt zaradi postavitve nove razstave. Razstavo »Medioevo a Trieste. Istituzioni, arte, societa nel '300« bodo uradno odprli 29. julija in bo na ogled vse do prihodnjega 25. januarja. Med postavljanjem razstave bodo lapidarij in zunanji prostori gradu seveda odprti publiki. V Peking nujno z zdravili Od 8. do 24. avgusta bo Peking gostil olimpijske igre, ki običajno privabijo milijone obiskovalcev z vseh celin. Dobro je, da se turisti pred odhodom dobro pripravijo in strpajo v kovčke vse, kar potrebujejo, začenši z zdravili. V našo deželo je v teh dneh pripotovala delegacija informativnega projekta MediCina 2008, ki spodbuja zdravstveno preventivo pri turistih. Walter Pasini, direktor centra Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za medicino v turizmu v Ri-miniju, opozarja, da so v raznih deželah Daljnega vzhoda prisotne malarija, hepatitis B, AIDS in druge bolezni - celo ptičja gripa, na katero je večina sveta že pozabila. »Turistom svetujemo, naj se pozanimajo za zdravila proti malariji in različnim virusom,« pravi Pasini. V zdravniških ambulantah Furlanije-Julijske krajine bo v kratkem na razpolago brezplačna publikacija na to temo, tako kot na spletni strani www.medicina2008.it. / TRST Petek, 4. julija 2008 9 luteranska cerkev - Pobuda ZCPZ Slovenski komorni zbor prepričal občinstvo s kakovostnim nastopom Ko si poslušalci priljubljene oddaje radia Trst A voščijo s poklonom nabožnih skladb, so izvedbe, ki jih poslušajo, skoraj vedno tiste, ki jih je zapel Slovenski komorni zbor, najbolj ploden izvajalec in raziskovalec tega obsežnega pevskega področja. Od leta ustanovitve (1991) do danes se je zbor intenzivno poglobil v izvajanje sakralne literature in je posnel na desetine cd plošč pod skupnim naslovom Musica sacra Slovenica. Tržaška publika zborovske glasbe je imela prejšnji četrtek priložnost, da je poslušala izbor teh skladb tudi v živo, na koncertu, ki ga je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov. Koncert v Luteranski cerkvi ob koncu soparnega dneva in s polfinalno tekmo evropskega nogometnega prvenstva po televiziji verjetno ni spadal med najbolj zanimive večerne programe in obisk je bil žal pod pričakovanji, čeprav bi bilo koristno za pevce, ki pojejo v naših številnih zborih, ko bi ob poslušanju opazovali in razumeli razliko med dobrim amaterskim izvajanjem in profesionalnim pristopom. Slovenski komorni zbor sestavlja namreč okrog štirideset profesionalnih pevcev, ki delujejo kot organizacijska enota Slovenske filharmonije. Tovrstni zbor daje prijeten vtis pevskega organizma, ki funkcionira popolnoma zanesljivo tako v odno- su med sopevci kot v soglasju z dirigentom. Vstopi so gotovi, čisti, glasovi so zliti in ni izstopanja posameznih pevcev, homogenost in ravnovesje zaznamujeta skupni zvok pri vseh izvedbah. Po drugi strani pa imata dinamična in agogična paleta zaradi množične zasedbe skromnejši razpon, predvsem v niansah pianov, kar je prišlo do izraza predvsem pri slovenskih skladbah prvega dela koncerta. Izbrane skladbe velikih mojstrov slovenske sakralne literature (Foerster, Jereb, Vodopi-vec, Kimovec, Mlinar-Cigale) in predvsem tiste s kitično strukturo niso pravzaprav prepustile izvajalcem veliko možnosti kreativnega in efektnega oblikovanja, medtem ko je zbor zaživel pri pesmih, ki jih je izvedel gostiteljem v poklon. Koncertni spored je namreč obsegal tri skladbe tržaških avtorjev: dva klasika, kot sta Večerni zvon Marija Kogoja in Oče naš hlapca Jerneja Karola Pahorja ter slovesno spevno, občuteno Znamenje Frana Venturinija. V drugem delu programa je zbor razširil svoj pogled z gostimi harmonijami pobožne molitve Ave Maria v Bruck-nerjevi uglasbitvi, a tudi s prozornostjo izvrstne Poulencove govorice. Najbolj zanimiv in neobičajni del programa je bil sklop pesmi iz anglosaške sodobne lite- Včeraj danes Danes, PETEK, 4. julija 2008 ELIZABETA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 6.37 in zatone ob 22.16. Jutri, SOBOTA, 5. julija 2008 CIRIL IN METOD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 28,3 stopinje C, zračni tlak 1012,9 mb ustaljen, veter 5 km na uro severo-zahodnik, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,9 stopinj C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 30. junija do sobote, 5. julija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040/271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino ALCIONE - 19.30, 21.15 »Il resto della notte«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Wanted - Scegli il tuo destino«. ARISTON - 21.15 »Tutta la vita da-vanti«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.05, 19.10, 20.10, 21.20, 22.15 »Wanted - Scegli il tuo destino«; 16.05, 17.55, 20.25, 22.15 »Boogeyman - Il ritorno del-l'uomo nero; 16.00, 17.00, 18.15, 19.45, 21.00, 22.05 »Un'estate al mare«; 16.00, 19.50 »La notte non aspet-ta«; 16.10, 18.30, 21.30 »L'incredibile Hulk«; 18.05, 22.00 »Indiana Jones e il regno del teschio ci cristallo«. EXCELSIOR - 18.00 »Il divo«. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 21.00 »La zona«. FELLINI - 17.30, 21.45 »E venne il giorno«; 19.30 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »La notte non aspetta«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15, 18.50, 20.30, 22.10 »Un amore di testimone«. KOPER - KOLOSEJ - 17.20, 19.30, 21.40, 23.50 »Hancock«; 18.30, 21.00, 23.30 »Prstan zaobljube«; 19.00, 21.30, 0.00 »Stregel sem angleškemu kralju«. LJUDSKI VRT -Festival Maremetraggio-21.30 »Columba Palumbus«; »Fore Checking Grandpa«; »La parabolica«; »Pani G«; »Soleil Bas«; »Teeth«; »The minutes after«; »El Relevo«; »Perpetuum Mobile«; »As de corazones«; »Tradition«; »Lupe & Bruno«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un'estate al mare«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 - Godbeno društvo Prosek prireja SAGRO NA B LANCU danes, 4. in v nedeljo 6. julija - Ansambel SOUVENIR jutri, 5. julija - Ansambel Ml in Marijana Mlinar V nedeljo, 6. julija od 17.00 ure dalje Glasbena delavnica za otroke od 19.00 ure nastop Mladih Kraških Muzikantov Zbor je poznan predvsem kot izvajalec nabožne glasbe KROMA rature. Zelo prepričljiva interpretacija je ovrednotila kontemplacijo zborovskih barv skladbe Christus vincit Škota Mac-Millana, v kateri se je zvok sugestivno prelival med glasovi in od zbora do solista. Sledil je lep primer razkošne in sporočilne govorice verjetno najbolj izvedenega in cenjenega ameriškega avtorja zborovske glasbe, to je Eric Whitacre, z mogočno izvedbo njegove skladbe Lux aurum-que. Zadnji del programa je potekal v znamenju črnske duhovne pesmi v njenih različnih aspektih: najprej je zbor prevzel poslušalce s svežino ritmičnega naboja pesmi Ain't a that good news, nakar se je prepustil lirični spevnosti znane Deep river, do energije zaključne Way over in Beulah Lan'. Ustanovitelja in zborovodjo SKZ Mirka Cudermana je na tržaškem koncertu nadomestil njegov asistent, organist in zborovodja Gregor Klan-čič, prijatelj Zveze cerkvenih pevskih zborov, s katero je sodeloval že dvakrat z vodenjem pevskih delavnic na tradicionalnem poletnem seminarju. Publika je izrazila veliko odobravanje in toplino že od prve skladbe na programu in je ob koncu zaploskala stoje, da bi še izraziteje poudarila svoje navdušenje nad pevskim doživetjem. (ROP) »L'incredibile Hulk«; Dvorana 3: 16.20 »Impy e il mondo dell'isola magica«; 16.30, 18.20, 20.15 »Boogey Man 2«; Dvorana 4: 17.35, 19.05, 20.40, 22.20 »Il diario di Jack«. SUPER - 20.00, 22.00 »Un'estate al ma-re«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.00, 22.10 »Wanted - Scegi il tuo destino«; Dvorana 2: 19.50, 22.00 »Un'estate al mare«; Dvorana 3: 20.00, 22.10 »L'in-credibile Hulk«; Dvorana 4: 20.00, 22.10 »La notte non spetta«; Dvorana 5: 21.30 »Un' estate al mare«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo v poletnih mesecih tajništvo odprto od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah in sicer od 5. julija do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 3202717508 (Tanja) in po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGA ZOISE v Trstu obvešča, da 15. julija zapade rok za potrditev vpisa v I. razred višje šole. Prvošolci naj se zato javijo v tajništvu šole do vključno zgoraj omenjenega datuma. RAZSTAVA NA BONOMOVEM DOMU Dijaki 1. klasičnega razreda lice-ja F. Prešeren in mentorica Vas vljudno vabimo v Prosvetni dom na Opčine na poletni ogled fotografske in zgodovinske razstave o Petru Bo-nomu in njegovi palači. Pobudi smo za natečaj sklada FAI in s podporo Zadružne kraške banke pripravili ob Trubarjevem letu, sedaj pa nas je v goste sprejelo SKD Tabor. Razstava bo na ogled do 31. julija. Odprta bo vsak delavnik, od 17. do 20. ure. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v soboto, 19. julija, izlet po Notranjski in na Mašun, kjer bo potekalo družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do danes, 4. julija, med 9. in 13. uro, na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. ■ Župnija Dolina in | 11/ Mladinski krožek Dolina nh^-idC» h vabita na PRAZNOVANJE VAŠKEGA ZAVETNIKA SV. URHA danes, 4. JULIJA Ob 19.00 bo slovesna sv. maša, ki jo bo daroval g. dekan Tone Bedenčič. Med mašo bomo blagoslovili restavrirano prižnico in nova vhodna vrata. Ob 20.30 bo koncert Pihalnega orkestra Breg v prostorih Mladinskega krožka Dolina ^ Toplo vabljeni! ^ PD NOVA GORICA vabi v nedeljo, 6. julija, na izlet na Pisimoni (1880m), Monte Crostis (1894m) - Karnijske alpe - Italija. Izlet je organiziran v sodelovanju z SPD Gorica, na zeleno piramido nad dolino Bele. Zahtevna označena pot, potrebna zelo dobra kon-dicijska pripravljenost, predvideno je od 11 do 12 ur hoje z 2000 m višinske razlike. Možnost organiziranega prevoza. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi: Škrlatica (2740 m) - vzhodne Julijske alpe v petek, 11. julija (zvečer), v soboto, 12. julija in v nedeljo, 13. julija 2008. Zelo zahtevna označena pot, potrebna zelo dobra kon-dicijska pripravljenost, samozavaro-valni komplet in čelada. Predviden potek: Vrata- Škrlatica- Dolkova Špica-Kriški podi (prenočitev)- Pihavec-Bovški gamsovec- Luknja- Vrata. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v torek, 8. julija ob 18. uri. Vodita Jasna Kovšca in Jože Sedevčič. IZLET V GARDALAND Socialno Skrbstvo občin Devin Nabrežina, Zgo-nik in Repentabor, ter zadruga La Quercia, organizirata izlet v zabavni park »Gardaland« v sredo, 9. julija. Odhod z avtobusom ob 7.30 (Hotel Posta v Sesljanu), prihod približno ob 23.30. Cena izleta 42,00 evrov po osebi (otroci in odrasli). Za dodatne informacije, vpise in plačila, pokličite na tel. št. 331/7593959 (Daša) ali 335/7611598 (Monica) v popoldanskih urah. Pohitite, saj so mesta omejena! LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Al-joša 334-9772080, Igor 347-6849308. Bi Osmice IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Tel.: 040-200634. Vabljeni. MAVHINJE, osmica je odprta pri Normi. Tel. 040-299806 OSMICO V SAMATORCI sta odprla že 25. leto Stanko in Alma. Priporočamo se za obisk. Tel. 040-229349. OSMICO smo odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah 30. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Dušan Križman in Slava Starc. Prisrčno vabljeni! STANKO je na Opčinah odprl osmico. V REPNIČU PRI REBULOVIH je odprta osmica. Vabljeni! WALTER IN SUSY sta odprla osmico v Vinjanu st. 3. Tel. 340-5990529 10 Petek, 4. julija 2008 PRIREDITVE S Poslovni oglasi PRODAJAM ZAZIDLJIVO PARCELO z vodo, Opčine, ulica Fior-dalisi. 040-215241 Čestitke V Šempolaju je včeraj naša draga IVANKA okrogli rojstni dan imela. Da bi nas še mnogo, mnogo let ob pustu tako lepo in z veseljem kot do sedaj sprejela, ter dosti, dosti zdravih, srečnih dni ji iz srca želimo mi, od pustne skupine Šempolaj člani vsi. Naša LARA nas je ponovno razveselila, ker zahtevno maturo je premostila. Le kar tako naprej, da veselja bo še kej. Iskrene čestitke - tvoji najdražji. Včeraj je v objemu svojih dragih praznovala okrogel življenjski jubilej naša draga IVANKA. Še na mnoga zdrava leta ji kličemo vsi od SKD Vi-gred. STEPHANIE FURLAN in PETRA CARLI sta opravili malo maturo, DEBORAH SAMSA in NIKI MERIGGIOLI sta uspešno zaključili državni izpit na trgovskem zavodu Ž. Zois ter LISA MERIG GIOLI na znanstvenem liceju F. Prešeren. Vsi pri AŠD Cheerdance Milleniumu čestitamo našim atletom in se veselimo ob šolskem uspehu. Odbojkarsko društvo Bor čestita KAJI KOREN in ANJI GRGIČ za uspešno opravljeno maturo ter MATEJI BRUSS, JANJI HAUSCHILD, IRINIKNEIPP, KATERINIPUČNIK, MARTINI ŽERJAL, ANDREJI NA-DLIŠEK, ANNIPICCOLO in CARO-LINI RUSSO za uspešno opravljeno malo maturo. Smučarski klub Brdina iskreno čestita svoji smučarski učiteljici TJAŠI CORVA ter tekmovalkam ASTRID in KATRIN CORBATTO ob uspešno opravljeni višješolski maturi. Iskrene čestitke gredo tudi tekmovalcem VANESSISTRAIN in IGORJU VALIČU ob odličnem uspehu na mali maturi. "Z3 Obvestila DRAGA MLADIH 2008 bo potekala do nedelje, 6. julija, v Gorici in Novi Gorici. V okviru srečanja, namenjenega mladim od 17. leta navzgor, bodo potekale okrogle mize in številne delavnice (novinarska in fotografska, plesna in glasbena, kuharska, slikarska, debatna in športna delavnica). Na sporedu so tudi številni izleti. Za vse informacije in prijavo www.dragam-ladih.org, rast_mladika@hotmail.com ali 040-370846 (Tatjana, ob sredah od Loterija 3. juj 2008 Bari 42 B7 4B 54 85 Cagliari 66 71 29 77 74 Firence 64 54 6 53 22 Genova 78 8 4B 27 24 Milan 65 37 74 17 36 Neapelj 19 45 70 29 31 Palermo 41 79 59 22 62 Rim B2 89 20 50 5B Turin 82 19 2 85 77 Benetke 75 72 33 90 34 Nazionale 81 61 85 15 9 Super Enalotto Št. 80 19 32 41 42 64 65 jolly 75 Nagradni sklad 2.719.687,31 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 31.503.270,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 543.937,46 € 12 dobitnikov s 5 točkami 33.996,10€ 1.045 dobitnikov s 4 točkami 390,38€ 40.048 dobitnikov s 3 točkami 20,37 € Superstar S1 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -€ 7 dobitnikov s 4 točkami 39.038,00 € 128 dobitnikov s 3 točkami 2.037,00 € 2.648 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.522 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 36.022 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 9. do 12. ure) ali 340-0541721 (Patri-zia). OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata »Poletni Net point« v Nabrežini. To je brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik. Polenti Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo do 31. julija 2008 tajništvo odprto s poletnim urnikom: od 9. do 12. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprto od 1. do 23. avgusta 2008. Od 25. avgusta 2008 dalje bo odprto s poletnim urnikom. KRUT obvešča, da bo pisarna odprta s poletnim urnikom, od 9. do 13. ure. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za drugo skupino za Terme Radenci. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo v juliju in avgustu tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra, delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na šagro na »B'lancu« od danes, 4., do nedelje, 6. julija, na Proseku. Zabavali vas bodo ansambla »Souvenir« in »Mi« ter Marijana Mlinar. V nedeljo od 17. ure dalje glasbena delavnica za otroke, ob 19. uri nastop Mladih Kraških Muzikantov. SMUČARSKI KLUB BRDINA obvešča svoje člane, da lahko na društvu naročijo nove smuči po zanimivi ceni. Za informacije lahko pokličete na tel. št.: 347-5292058. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 4. julija, odhod avtobusa za koncert v Bertokih ob 17. uri, v nedeljo, 6. julija, za koncert v Vitovljah ob 9. uri, v nedeljo, 13. julija, za koncert v Izoli ob 17. uri. Začetek proslav: Bertoki ob 18.30, Vitovlje ob 11. uri, Izola ob 18.30. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljan-skem zalivu, oziroma na tel/fax: 040299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi mlade, ki bi radi preživeli eno leto v okolju slovenskih organizacij, in se v njih aktivno udej-stvovali, da se prijavijo na razpis. Rok za predložitev prošnje za prostovoljno civilno službo zapade 7. julija 2008. Vse informacije in navodila za predložitev prošnje lahko interesenti dobijo v uradih Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu, ul. S. Francesco 20 ali na tel. št.: 040-635626, e-pošta trst@zskd.org, vsak dan od ponedeljka do petka, v dopoldanskih urah; ali na sedežu Arci Servizio Civile, ul. F.Severo 31, tel.: 040-761683, trieste@arciserviziocivile.it prav tako ob delavnikih v dopoldanskih urah. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v torek, 8. julija, ob 18. uri ob prvem in ob 18.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu SKD Valentin Vodnik (Dolina 230). MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL IN RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prirejata kino na prostem na dvorišču rajonskega sveta (Prosek 159) v sredo, 9. julija, ob 21. uri, film »Blood Diamond«, kan- didat petih Oskarjevih nagrad. Vstop prost. MLADINSKI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA NOVA GORICA vabi vse osnovnošolske otroke, ki so zaključili 4. ali višji razred OŠ v Mladinski planinski tabor, ki bo potekal v Kamniški Bistrici od 19. do 27. julija 2008. Prispevek za tabor znaša 140,00 evrov in je plačljiv v dveh obrokih. Izpolnjene prijavnice z vplačilom prvega obroka sprejemamo na sedežu PD Nova Gorica do 10. julija! Več informacij na tel. št.: 041890468 Erik. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča domače ustvarjalce na področju slikarstva, fotografije, oblikovanja kamnitih izdelkov in drugih del, ki želijo sodelovati na razstavi krajevnih umetnikov in ustvarjalcev v sklopu Praznika terana in pršuta v Dutovljah (16. in 17. 8.), da se prijavijo na občinskem tajništvu najkasneje do četrtka, 10. julija. AŠD SOKOL sklicuje v petek, 11. julija, redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Dnevni red: otvoritev občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, poročilo predsednika, blagajniško poročilo in odobritev obračuna za leto 2007 in proračuna za leto 2008, razprava o predsedniškem in blagajniškem poročilu, poročilo predsednika nadzornega odbora in ra-zrešnica, pozdravi gostov, volitve novega odbora, razno. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroškega vrtca na Colu do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040-327335. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na družabno srečanje pod zvezdami, ob kozarcu penine, ob nastopu plesne skupine »Diamante« v petek, 11. julija, ob 21. uri. Vstop samo z vabilom. Za informacije so na voljo naslednje tel. št.: 040-411635 ali 040-415797 ali 338-7845845. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Mi-ramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu namerava v sodelovanju z mladimi animatorji iz Slovenije in s šolskimi sestrami De Notre Dame organizirati »Oratorij« za osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v Sv. Križu. Vsi, ki se zanimate za ta oratorij se priglasite čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 3479322123, kjer boste dobili vse ostale informacije. Lahko si Slomškov dom pridete tudi ogledat. ORATORIJ ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE IN DIJAKE NIŽJE SREDNJE ŠOLE - bo potekal od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v sv. Križu pri Trstu. Zborovanje od 8.30 do 9. ure; ob 9. uri dvig zastave, zgodba, delo po skupinah, malica z odmorom, razne delavnice; ob 12. uri kosilo, popoldanske dejavnosti, igre, petje, itd.; ob 15.30 spust zastave in odhod domov do 16. ure. Za vpis lahko pokličete na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. Vabljeni tudi višješolci in študentje iz Slovenije. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih, v sledečih izmenah: od 21. do 25. julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure win-dsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 31. avgusta do 7. septembra. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. 15 Prireditve V KB CENTRU na Verdijevem korzu v Gorici bodo v sredo, 9. julija, ob 11. uri poimenovali predavalnico v tretjem nadstropju po Henriku Tumi ob 150-letnici njegovega rojstva. Na programu bo priložnostni nagovor, delili pa bodo tudi brošuro, ki so jo izdali v Novi Gorici; sledilo bo kramljanje ob kavi. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in eventuelno posojo del za razstavo. Prosim kličite na tel. št.: 0039-0481-531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). SKLAD MITJA ČUK IN VZS-CEO MITJA ČUK ONLUS vabita na ogled razstave slik in ročnih izdelkov gojencev VZS »Spev mladih v objemu sonca, gozda in morja«, v Bambičevo galerijo na Opčinah. Razstava bo odprta še danes, 4. julija, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA v sodelovanju s Socialno službo okrožja Milj in Doline vljudno vabi na zaključno prireditev projekta »Vaška skupnost« v okviru Področnega načrta za območje občin Dolina in Milj 2006-2008, ki bo v nedeljo, 6. julija, ob 18.uri, v srenjski hiši v Gročani. Predstavljeni bodo rezultati delavnic o medgeneracijskem prenosu tradicionalne kulture in tradicij iz starejših vaščanov na mlajše z razstavo zbranega gradiva in izdelkov. Prireditev bo popestril znani slovenski animator, igralec in pevec Sten Vilar, ki bo nastopil z igro »Ko bom velik«. Toplo vabljeni! SKD LONJER-KATINARA vabi v ponedeljek, 7. julija, ob 20. uri, v ŠKC v Lonjer, na predstavitev mednarodne likovne delavnice »Arteden08« in na odprtje razstave slovenskega slikarja Roka Zelenka. Pobudo bo popestril kvartet pozavn »Henqueleth Brass Ensemble«. MK PROSEK-KONTOVEL, VAŠKA SKUPNOST PRAPROT IN SKD VI-GRED organizirajo v torek, 8. julija, v Praprotu, od 18. do 02.00 ure koncert za Emergency. Sodelujejo skupine: Alter Ego, Atnarat, Just Burning, Kraški ovčarji, Freak Waves, 3Prašički in Tiresia's Folk Bunch. Delovali bodo dobro založeni kioski. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2008 v Prosvetnem domu na Opčinah: v četrtek, 10. julija, ob 21.15, Folkest 2008 koncert skupine »New Celeste« (Škotska); četrtek, 17. julija, ob 21.15, celovečerni film »Juno«; četrtek, 24. julija, ob 21. uri, večer istrskih pesmi z Rudijem Bučarjem; četrtek, 31. julija, ob 21. uri, koncert sardinskega zbora »Paulis di Uri« (Sassari). V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Za podrobnejše informacije www.skdta-bor.it. Pokrovitelj: Pokrajina Trst; pobudo so podprli: rajonski svet za vzhodni Kras, Zadružna kraška banka, Zveza slovenskih kulturnih društev, Nova Conad - Društvena prodajalna na Opčinah in razni domači trgovski obrati. Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE popolnoma opremljeno, za štiri osebe, dajem v najem od 1. julija v Štivanu pri De-vinu. Tel. 040-208989. IŠČEM DELO za oskrbo starejše osebe. Tel. 040-220723 ali 329-6055490. IŠČEM STANOVANJE v najem z dvema spalnima sobama, primerno za priletno osebo. Tel.: 348-4109411. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče dvakrat tedensko delo za likanje ali kot hišna pomočnica, en dan v dopoldanskem in en dan v popoldanskem času. Tel. 040-200930 v večerni urah. PRODAM domače kraške salame. Tel. št.: 040-299442. PRODAM lepo in svetlo stanovanje v Tržiču. Novogradnja v končni fazi, pritličje, 70 kv.m + 300 kv.m terase, 2 spalnici, kopalnica, dnevna soba s kuhinjo, parkirni prostor v garaži. Vsel-jivo predvidoma novembra 2008, trenutno je se možno izbrati notranjo dodelavo. Tel. št.: 347-3404638. PRODAM podolgovate velike, težke, cementne vaze (125x40x43) primerne tudi kot omejitev zunanjih prostorov restavracij. Tel. na št.: 040220886 ali 333-6644567. PRODAM JADRNICO model QR 6,82, dobro opremljeno z možnostjo priveza. Tel. 335-5319333. PRODAM KOZLIČKE - Zainteresirani pokličite na tel. št.: 335-6121077. PRODAM traktor Zetor 7245, letnik 1988, 1280 prevoženih ur, kabina 4x4, zračne zavore za prikolico Pa-terniani in traktor Zetor 6711, letnik 1978, obnovljen motor, 530 prevoženih ur, varnostni lok. Tel. 040228932. STANOVANJE NA OPČINAH novejše poslopje, mirna zelena sončna lega, odlično stanje, kuhinja, štiri sobe (od katerih mansarda razdeljiva na 2 sobi in dnevna), 2 kopalnici, 2 terasi, garaža in parkirno mesto, velik stanovanjski vrt, 3. nadstropje z dvigalom, prodajamo. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 040-213837 od 20.00 do 20.30. TREKKING ČEVLJE ženske, št. 38, malo rabljene, prodam. Tel.: 040-220886 ali 333-6644567. ZA V NAJEM IŠČEM stanovanje ali hišo na slovenskem Krasu. Tel. 040224407. t Zapustila nas je naša draga mama in nona Cristina Maganja vd. Tence Žalostno vest sporočajo hčerka Majda, vnuk Andrea, nečakinja Lučana z Borutom in družino ter ostalo sorodstvo Zahvaljujemo se gospe Marini za izredno nego. Od pokojne se bomo poslovili 5. julija od 11. ure do 13.20 v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v petek, 18. julija ob 14. uri pri spomeniku v Križu. Sledila bo maša ob 14.15 v kriški cerkvi. Križ, 4. julija 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Žalovanju se pridružuje gospa Danica Stančič Ob izgubi dragega očeta SILVOTA BARTOLA izrekamo iskreno sožal-je Claudiju in Borisu z družino. Prijatelji iz Gročane, Peska in Drage i A Petkova priloga Primorskega dnevnika r stran pripravila I Lii^gjd wvrw.rmedij,lt » Soča. Lepotica, ki povezuje. « Vipavska dolina, za mnoge najlepša slovenska dolina, je dobila ime po reki Vipavi. Tok počasi vijugajoče se lepotice, se je, po velikih melioracijskih posegih pred desetletji, spremenil in ni več tako romantično privlačen, se danes spominjajo nekateri nostalgiki. Pa vendar, reka Vipava, ki se po prehodu državne meje steka v Sočo, simbolno rdečo nit rubrike Prosti čas, pooseblja dolino, ki na svojem južnem robu meji na klasični Kras, PETELIN MARTIN Catering Gostinske storitve na domu, v podjetju, na odprtem ... za vsako priložnost Domača in prisrčna postrežba. Nabrežina 145 - Trst Tel. in fax 040.200407 Mob. 338.4676142 www.petelincatering.com petelin.catering@gmail.com na severu pa na Trnovsko planoto. Kraški planoti smo se posvetili v zadnji rubriki Prosti čas, Trnovski gozd, ta zeleni biser na prehodu v predalpski svet, pa je zgodba zase in si kot tak zagotovo zasluži posebno pozornost, ki je bo deležen enkrat v prihodnjih mesecih. Zato se bomo danes spomnili nekaterih značilnosti in privlačnosti Vipavske doline. Pogled v preteklost Zgodovinarji domnevajo, da je bila Vipavska dolina naseljena že v času pred našim štetjem, morda celo v mlajši kameni dobi. Zagotovo pa je velik razcvet doživela v času rimskega imperija, o čemer priča vrsta najdbišč. Na teh tleh se je tudi odvijala znana bitka med stoti-sočglavima vojskama rimskega cesarja Teodizija in uzurpatorja Evgenija, ki je vplivala na poznejši razvoj celotne Evrope. Bitka je trajala dva dni, 5. in 6. septembra 394, in je veljala za neposredni povod razpada rimskega cesarstva na dva dela. V Vipavsko dolino so kasneje radi prihajali tudi drugi mogočneži in bogataši. Prav po številnih gradovih, ki so si jih tu zgradili, je dolina dobila svoj vzdevek Dolina dvorcev in gradov. Zapuščino nekdanjih graščakov najdemo v Vipavi, Ložah, na Colu, Slapu, Velikih Zabljah, Vipavskem Križu in drugod. Zal je večino med njimi že močno načel zob čas. Nekateri, na primer dvorec Zemono, pa še vedno uživajo svojo slavo. Burja Eden najbolj značilnih vremenskih pojavov v Vipavski dolini je zagotovo burja. Močno burjo omenjajo zgodovinske knjige, prilagajanje njeni razdiralni moči pa je pustilo sledove v arhitekturi hiš in tlorisni zasnovi nekaterih vipavskih in kraških naselij. Izjemne hitrosti, ki jih dosega veter, so posledica spuščanja hladnega zraka in ne razlik v zračnem pritisku. Nekatere novejše meritve nakazujejo, da lahko ponekod v Vipavski dolini sunki presežejo celo 200 kilometrov na uro. Vipavci pa se burje ne bojijo. Nasprotno, imajo jo radi. Burja preganja lene oblake in meglo, razbistri srce ter suši pršut in druge dobrote. Vipavsko vino: kulturna dobrina Dolina je po Sloveniji in drugod znana predvsem po svojem sladkem grozd- ju, še bolj pa po žlahtni kapljici. Vipavsko vino so opevali že stoletja nazaj, že takrat je slovelo daleč naokoli - njegov dober glas je segal do Dunaja in še dlje, danes pa ga uživajo vrhunski sladokusci po vsem svetu. Vinorodni okoliš Vipavska dolina ima kar 2200 hektarjev vinogradov, položenih na osončene griče, ki obdajajo dolino - skozi 27 vasi teče Vipavska vinska cesta, ena prvih tovrstnih tematskih poti na Slovenskem. Zaradi močne burje morajo strešnike (korce) marsikje dodatno obtežiti s kamenjem, kar daje streham nenavaden, arhaičen videz. Foto: TIC Vipava TfendaRossa Od/vrta terasa na morju •••••••••••••••••••A Obalna cesta, 172 - Križ Tel. 040 224214 Infoline in rezervacija: 348 7117688 Najdite svoj nasmeh... ...v Termah Zreče, kjer se sprosti telo in razvaja duša. Prijetno utrujeni se boste sprostili ob nežnem dotiku tople termalne vode ali pa vas bodo poživile brezskrbne vragolije v Vodnem gozdnem parku. Še zadnje sledi utrujenosti in napetosti bodo izginile ob številnih različnih kopelih in masažah, ki jih odlikujejo zelišča, olja in soli. Prav posebno mesto si zasluži naravna pohorska šota, ki vrača zdravje in lajša bolečine. V Savna vasi vas bo božala toplota, omamljala aroma in poživljale barve. Sawaddee, center tradicionalne tajske terapije vam bo pričaral mistiko Daljnega Vzhoda. Ob zaključku dneva vas bo navdušila bogata ponudba restavracije Hotela Dobrava, kjer hišni kuharski mojstri pripravljajo izvrstne kulinarične mojstrovine, ki jih bogatijo odlična vina po priporočilu sommelierjev. ....na Rogli, na nadmorski višini 1517 metrov, kjer blagodejna klima, zdravilni zrak ter temperatura, ki tudi v najhujši vročini, redko preseže 25°C, zagotavljajo prijetno preživljanje počitniških dni, ne glede na to, ali jih preživljate športno aktivno ali pa se raje predajate počitku in razvajanju v Deželi dobrega počutja. Rogla ponuja obilo možnosti za aktivno preživljanje prostega časa za vso družino. Na vsakem koraku vas bodo pozdravili razigrani pohodniki ali navdušeni kolesarji. Sprehodite se med stoletne smreke in šotna jezerca, globoko v osrčje pohorskih gozdov, občutiti veter okoli ušes in hitrost, ki dvigne srčni utrip z vožnjo po adrenalinskem sankališču Zlodejevo. Brezplačna vožnja s panoramsko sedežnico Planja pa vas bo obdarila s čudovitim razgledom, vonjem smrekovih gozdov ter vas popeljala na domače dobrote v Restavracijo Mašin Zaga. / Prosti cas L'ú plitoqa Psimúfs-h e-flu üiTcvfi i.ktí Na Vipavskem so predvsem ponosni na dve avtohtoni vinski sorti. Zelen je ena izmed sort vipavskega vinorodnega okoliša, ki zahteva tople in sončne lege ter dobra plodna tla. Vino se odlikuje po slamnato rumeni barvi s poudarjenimi zelenimi odtenki. Ima edinstveno aromo, za to so ga vča sih ime no va li kar di ša -va, saj s svojim vonjem napolni prostor. Druga avtohtona vipavska sorta je pi ne la, ki so di med naj sta rej še sor -te. Najbolje uspeva na sončnih in vetrovnih legah in v peščenih tleh. Sorta daje kakovostno belo vino rumene barve z nežno aromo. Vino ima poudarjene kisline, kar pripomore k večji svežini. Zaradi rahlo nižjega al-ko ho la pa je vi no ze lo pit no. Poleg omenjenih avtohtonih sort pa uspevajo na Vipavskem tudi tako imenovane priporočene sorte (vina z geografskim poreklom). Te so - med belimi sortami - rebula, malvazija, laški rizling, sauvignon, beli in sivi pinot ter chardonnay, med rdečimi pa merlot, barbera cabernet sauvignon in mod ri pi not. Dolina zrelega sadja Poleg odličnega grozdja in žlahtnega vina lahko v Vipavski dolini okusimo tudi izvrstno sadje. Ugodno podnebje in sončne lege na pobočjih vipavskih gričev pripomorejo k vrhunski kakovosti vipavskega sadja. Češnje, breskve, hruške in marelice spomladi obarvajo dolino s svojimi nežnimi cvetovi, poleti pa obrodijo sladke sadeže. V poznem jesenskem soncu se pred mnogimi hišami na Vipavskem bohotijo drevesa kakijev s svojimi značilnimi oranžnimi plodo- vi. Vipavci so vendar že v Valvazor-jevih časih oskrbovali Dunaj in druga večja mesta tako z vinom kot z zgodnjim sadjem. Zanimiva značilnost doline je rast tipičnih sredozemskih rastlinskih vrst, ki zahtevajo obilico sonca in toplote. Na Vipavskem lahko tako najdemo oleandre, smokve, lovorje in druge tipično mediteranske rastline. Bogata kulturna dediščina Poleg bogate naravne dediščine ima Vipavska dolina tudi bogato kulturno dediščino, kar ji daje poseben čar. Številne so dobro ohranjene cerkve, ki so nastajale od gotike naprej. Poleg njih štejemo med kulturne spomenike tudi cela naselja, Vipavski Križ, Goče in Šmarje ter urbani jedri Vipave in Ajdovščine. V Taboru nad Črničami pa je ohranjeno eno redkih taborskih naselij pri nas. Pomembno vrednost imajo tudi številna arheološka najdišča, predvsem na pobočjih Trnovske planote, kjer je potekala tudi rimska cesta. O tem pričajo najdbe različnih predmetov ter ostanki obrambnih sistemov z grobišči. Na območju Vipavske doline se je v 18. in 19. stoletju izoblikoval značilen vipavski tip domačij. Med sprehodom skozi vas opazimo številne slikovite domačije z značilnimi dvokorčnimi strehami, kamnitimi stopnišči in arkadami, podhodi, kamnitimi detajli (okviri oken in vrat, stebri, portali, kalone), lesenimi ganki in dekorativno pobarvanimi paletami. Najdemo vodnjake, mline, zunanje dimnike in ohranjene ter tudi še de- torek 15 JULIJ ob 21.30 ORQUESTA BUENA VISTA SOCIAL CLUB ® LIDO DI STARANZANO ¡n concert Starancan (GO) VSTOP PROST infoline +39.393.6934121 ZYTE MiMt'isE- |EK©BaY ' ' \ /. Mu»lc for Ecology Grad Lože je skozi stoletja menjal številne lastnike in s tem tudi podobe. Današnja zunanja podoba graščine izvira iz Valvasorjevih časov. Foto: TIC Vipava lujočo črno kuhinjo z odprtim ognjiščem. Na samem kulturnem področju je posebno pozornost treba nameniti podatku, da je dolina zibelka slovenske himne. Prešernovo Zdravljico, slavospev narodu, svobodi, prijateljstvu med narodi in nenazadnje hvalnico vinski trti je uglasbil Stanko Premrl, ki je bil rojen v Podnanosu. Dvorec Zemono Med najbolj znanimi dvorci in gradovi, je vsekakor dvorec Zemono, ki se nahaja nad istoimensko vasico. Zgodovinski podatki kažejo, da ga je dal sezidati vipavski zemljiški gospod Francesco Antonio Lanthieri - zgrajen je bil namreč leta 1689. Z Zemona je čudovit razgled na zgornjo Vipavsko dolino, do Lozic in Razdrtega nad njimi, na pobočja Nanosa in Gore s Co-lom v ločnici, na Ajdovščino s Čavnom, ki se spušča proti Selu, in Vipavskimi brdi pod Gočami in Štjakom in Krasom za njimi. Grof Lanthieri je dvorec prodal baronu Levetzovu, ki ga je imel do leta 1918, ko ga je prodal Evgenu Ma-ierju (lastniku gradu v Ložah), po zadnji vojni pa je bil last družin Kalc in Pregelj. Notranje stene so bile nekdaj v celoti poslikane, žal pa so se freske ohranile le v pritličju. Poslikave štirih pritličnih prostorov so bile tematsko namenjene štirim osnovnim prvinam: vodi, zraku, ognju in zemlji. Slikar zemonskih fantazij je anonimen, freske pa so redkost, ker so za razliko od večine drugih, posvetne vsebi- Osrednji bivalni prostori so bili v nadstropju in tu srečamo presenetljivo usmerjene strelne line, ki merijo ene na vrt, druge, ki so vdelane v lesu, pa proti središčnemu prostoru. Gotovo so bile bolj okras arhitekturi po takratni modi in v zabavo gostom, safiir Uzijte dobrote in lepote Krasa! HOTEL CASINO ©OBKOTC K&RSfi jota, teranov toč s polento, domači njoki z divjačinskim golažem, zavitki in štruklji carat in líñORJñ riž s kalamari in bučkami, carpaccio brancina ali jastoga, brancin v soli, školjke, škampi več na: www.safir.si ~ informacije: tel. +386 5 731 4444 ~ info@safir.si ~ rezervacije@safir. Petek, 4. julija 2008 stran pripravila za vaio rsklamo 1 iilcuia Jifl PriiH&iikt rti iijirVrtjItu www.tFnedla.it brezplačno ir. 800. 1 29.452 Kuhinja za »Prosti čas« kot vojaške naprave, ki bi okrepile obrambo poslopja. Dvorec ni imel stalnih prebivalcev: Zemono je bil lovski dvorec, namenjen zabavam in ve-seljačenju ob konzumiranju plena, in ne toliko stalnemu prebivanju. Za razliko od ostalih kulturnih spomenikov Vipave je Zemono gostoljubno odprt obiskovalcem. Tu so občasno koncerti in likovne razstave. Arkadni dvorec, kakršnega je spočela italijanska renesansa, je za Vipavsko dolino izjemen in enkraten kulturni spomenik, ker priča o stilnih in duhovnih tokovih svojega časa in o umetnostnem utripu poznega 17. stoletja na vipavskih tleh. Rekreacija v Vipavski dolini Dolina nudi številne oblike rekreacije, ki jih lahko izvajajo tako domačini kot tudi naključni obiskovalci in turisti. Najbolj priljubljeni so gotovo pohodništvo, kolesarstvo in plezanje. Najbolj obiskane pohodne poti so pot na Babjo mrvo nad Vrhpol-jem in pot na Nanos. Iz Vipave po-hodnik potrebuje dobro uro in pol hoje, da doseže vrh Babje mrve, do Nanosa pa je potrebno pešačiti kar od dve do tri ure. Kolesarske ture po poteh Vipavske doline so izredno zanimive in nu- dijo različne stopnje zahtevnosti. Na-noška planota ima kar tri kolesarske poti, kjer imajo kolesarji pestro izbiro gozdnih poti in poti med pašniki. Vipavsko gričevje in vipavska nižina kolesarjem na poti ponujata lepoto idiličnih vinogradov, ki se razprostirajo po okoliških gričih, kolesarjenje preko mnogih kamnitih mostov nad reko Vipavo, potokom Močivnik in Mrzlim potokom, grebenske poti pa nudijo čudovite poglede na bližnji Kras, rob Trnovskega gozda, Nanoški greben s planoto in na Postojnska vrata na vzhodu. Posebno fizično (in tudi psihično) pripravljenost pa zahteva ple-zališče Gradiška Tura, ki se vzpenja 793 m nad morjem in velja za eno izmed zahtevnejših plezalnih poti. Zaradi lege Gradiške Ture in milega podnebja je obisk mogoč tudi v jesenskem in zimskem času. Zaradi ugodnih vetrov in urejene infrastrukture v Ajdovščini in okolici, imajo v Vipavski dolini idealne pogoje za letenje z motornimi letali, UL napravami, jadralnimi letali, jadralnimi padali, za klasično padalstvo...Na Kovku je znano vzletišče za jadralne padalce in zma-jarje. Reka Vipava Vipavska dolina pa nikakor ne bi Vipavski štruklji (po receptu z internetne strani 'Kulinarična Slovenija') Sestavine: Za testo: 1/2 kg gladke bele moke, 2 dag kvasa, 1 celo jajce, 2 rumenjaka, žlica ruma, 5 dag sladkorja, 5 dag masla, ena limonina lupina, ščep soli, cca. 2,5 dl mleka. Za nadev: 30 dag mletih orehov, 10 dag masla, 5 zvrhanih žlic drob-tin, 10 dag sladkorja, 2 dl mleka, 2 spenjena beljaka, 15 dag v rumu namočenih rozin. Iz nekaj žlic mleka, žličke sladkorja, žličke moke in kvasa pripravimo kva-sec. V skledo presejemo moko, na sredini naredimo jamico, ob robovih dodamo sol, sladkor, na male kocke narezano maslo, rum ter limonino lupino. V jamico vlijemo kvasec ter počakamo, da še malo naraste. Nato postopoma prilivamo mlačno mleko in zgnetemo testo. Testo zvrnemo na pomokano desko in ga gnetemo toliko časa, da se ne prijemlje več rok in deske. Razdelimo ga na dva hlebčka in na toplem pustimo vzhajati na dvakratno velikost. Nadev naredimo tako, da zavremo mleko in z njim poparimo orehe, na maslu prepražimo drobtine in jih dodamo orehovi masi. Ko se to popolnoma ohladi, dodamo še beljake in sladkor. Hlebček testa razvaljamo na 1/2 cm debelo, premažemo s polovico nadeva in posujemo s polovico rozin ter zavijemo kot potico. Štrukelj narahlo zavijemo v prtič ter ob straneh dobro zavežemo, vmes pa le toliko, da se nam štrukelj ob kuhanju ne odpira. Pustimo vzhajati približno 45 minut na toplem. Medtem v široki kozici zavremo vodo (voda naj sega približno do polovice). Vzhajane štruklje položimo v vrelo vodo z vzhajano stranjo navzdol (kot krofe) in jih v pokriti kozici kuhamo 20 minut, nato jih obrnemo in odkrite kuhamo še 20 minut. Ko so kuhani jih takoj odvijemo. Pred serviranjem štrukelj narežemo na približno cm debele rezine. Po želji jih lahko prelijemo z na maslu prepraženimi drobtinicami in dodatno sladkamo. bila taka kot jo poznamo, če ne bi njeno zemljo močila reka Vipava. Njen tok je že v starih časih poganjal stroje kmetov in številne vodne mline. Dolžino reke so skozi čas skrajšali s 50 na 47,7 kilometra. Gladina Vipave zaradi kraških pritokov močno niha, in reka je pred urejanji, ki so se odvijala v drugi polovici 70 let dvajsetega stoletja, večkrat poplavljala. Ena izmed posebnosti reke je, da oblikuje delto že ob svojem izviru, kar jo loči od drugih rek, ki le-to oblikujejo šele ob izlivu. Reka Vipava izvira izpod zahodnega pobočja Nanosa, na stiku flišnih tal, nad katera so se narinili kredni apnenci, ki gradijo Nanos. Vipava je svojevrstna reka, ki izvira iz več izvirov. Njihovo število je odvisno od padavin v njenem kraškem zaledju. Vsi ne presahnejo niti v največji suši in so dovolj močni, da je Vipava prava reka že takoj ob izviru. Temperatura vode ob izviru je nizka in stalna, med letom niha le nekaj stopinj, kar kaže na to, da priteče veliko vode iz ledenih jam v osrčju Nanosa. Najmočneje izvira Vipava Pod skalco, tik za Lanthierijevim dvorcem v središču naselja. V enem od izvirov Vipave so našli tudi človeško ribico, kar kaže na veliko razvejanost podzemnih rovov, po katerih se pretakajo vode. Vipavska dolina pa nikakor ni znana zgolj po omenjenih kulinaričnih specialitetah, po pestri rekreacijski ponudbi ali po kulturnih in naravnih znamenitostih. Na Vipavskem je doma ustvarjalnost, dobra volja in želja po druženju. Tako se v okolišu skozi vse leto odvijajo pomembne pri- reditve in srečanja. Ena izmed najodmevnejših prireditev je projekt Imago Sloveniae (Podoba Slovenije), ki vsako poletje (letos med 22. junijem in 12. septembrom) ponuja številne koncerte in nastope, vezna nit prireditev pa je naslov ''Izvir voda in glas Vipavska dolina slovi po vrhunskih vinih ter po kar dveh avtohtonih vinskih sortah: zelenu in pineli. Foto: TIC Vipava 86 Četrtek, 3. julija 2008 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Opozicija zaman zahtevala čimprejšnji sklic seje občinskega sveta Na dan padca Bastilije protestni shod na občini »Mesto ima številne probleme, upravo pa skrbijo le dopusti « Ker ni prodrla njihova zahteva, da se čimprej skliče zasedanje goriškega občinskega sveta, so načelniki levosredinskih opozicijskih skupin včeraj napovedali, da bodo 14. julija, na dan obletnice padca Bastilije, sklicali javno srečanje z mestom v občinski sejni dvorani. »Gorica doživlja vrsto resnih problemov, desnosredinske upravitelje pa skrbi le dopust,« je včeraj zatrdila Donatella Gironcoli, občinska svetnica Državljanov za Gorico, ki je stisko mesta razčlenila na poglavja. »Problemi mesta so napovedana ukinitev kuhinj v vrtcih, nova bolnišnica, letališče, razprodaja IRIS-a, obnova Travnika, ukrep o predčasnem zapiranju javnih lokalov in varnost. K temu naj dodamo še občinsko bilanco, o kateri ni ne duha ne sluha, zaradi česar bo razprava odložena na september. Zahtevali smo, naj se čimprej, 7. ali 14. julija, skliče seja občinskega sveta, kar pa so odklonili iz preprostega razloga, ker so svetniki stranke Forza Italia na dopustu in ne bi imeli večine na zasedanju. Za stisko mesta so slepi,« je ugotavljala Gironco-lijeva. Opozorila pa je še na nekaj: »Na Transalpini je v ponedeljek potekala izredno pomembna slovesnost ob predaji evropske štafete med Slovenijo in Francijo. Udeležil se je je tudi župan Romoli, ki pa le tri ure kasneje na seji občinskega sveta o tem ni črhnil niti besedice. Očitno je ocenil, da ni zaslužila omembe.« Božidar Tabaj, načelnik svetniške skupine Oljke, je javnost opozoril na zaničljivi odnos mestne uprave do slovenske manjši- ne, kar je odražal sklep o pregonu slovenščine z javnih razglasov. »Občinski odbor ga je moral nazadnje preklicati. Podoba tega, kako zgleda čezmejno sodelovanje, pa sta kolesarski stezi na kraju, kjer se stikata Ška-brijelova ulica in Erjavčeva: vsaka gre po svoje,« je podčrtal Tabaj. Zgled samovolje občinske uprave je zadeva IRIS, pravi Federico Portelli, podna-čelnik svetniške skupine Oljke: »Občinski svet nikakor ni soudeležen, o izbirah pa od- ritvah in mora zato imeti besedo tudi pri strateških izbirah za IRIS. »Ker uprava noče sklica občinske seje, tudi ni znano, kdaj bo stekla razprava o zahtevi takojšnjega preklica ukinitve kuhinj v vrtcih, ki jo je s peticijo podprlo 2.700 podpisnikov. Do tega ne bo prišlo pred septembrom,« je še naglasila Gironcolijeva in dodala, da se večina boji razprave na to temo, saj sta župan Romoli in odbornica Silvana Romana ostala sama, saj je večina v zadregi in molči, njen pred- »Izogibajo se vsakemu soočanju in izbiri, ki zahteva temeljito pripravljalno delo. Mesta ne upravljajo več« loča ozka skupina ljudi, kar je nesprejemljivo. Kot lahko razbiramo iz vsakdanjih izjav, niti besedice ni o tarifah in stroških za občane. Romoli molči in potiska IRIS v objem ACEGAS-a. Vendar edini pravi in do ljudi pošteni način je izbirati poslovnega partnerja na podlagi najbolj ugodne tarife, ne pa na osnovi kupčkanja s stolčki, če je res, da naj bi Gorica dobila predsedniško mesto, če bo privolila v spojitev z ACEG AS-om.« Portelli je tudi povedal, da opozicija zahteva takojšnjo umestitev občinske komisije, ki jo sestavljajo člani občinskega sveta in zvez potrošnikov. Ta je ustanovljena od lanskega februarja, a današnja uprava ni izpeljala postopka za njeno umestitev. Komisija se na osnovi mnenja občanov mora izreči o javnih sto- stavnik pa je že kritiziral ukinitev. »Župan in odbornica trdita, daje kakovost zunanje hrane enaka, čemur pa oporeka 2.700 staršev,« je pristavil Marko Marinčič iz Foruma za Gorico. Livio Bianchini iz Stranke komunistične prenove je s tem v zvezi opozoril, daje Romanova o starših, ki se borijo proti ukinitvi kuhinj, javno izjavila, da so jim oprali možgane: »V resnici poskušata ona in župan oprati možgane vsem nam.« Daje uprava brez vsakršne vizije, še predvsem na področju politik za mladino, je potrdil tudi občinski svetnik Foruma Andrea Bellavite. »Izogibajo se vsakemu soočanju in izbiri, ki zahteva temeljito pripravljalno delo. Mesta ne upravljajo več,« je zaključil Bernardo De Santis, svetnik Projekta za Gorico. Vodilni predstavniki opozicije v goriškem občinskem svetu BUMBACA gorica - IRIS »Za spojitvijo osebni interesi« Morebitna spojitev družbe IRIS s tržaškim podjetjem ACEGAS je v kričečem nasprotju z goriškim sistemom ločenega nabiranja odpadkov, saj tržaška družba sloni na sežigalni napravi, njena osnovna skrb pa so finančne operacije, ki ne upoštevajo interesov ljudi. To trdijo Renato Fiorelli, Guido Trani in Lorena Vuga iz gibanja Verdi del Giorno, ki opozarjajo, da se za »razprodajo« IRIS-a v prid ACEGAS-a skriva hlastanje po stolčkih. »Operacijo vodi Michele de Grassi, poverjeni upravitelj družbe Friulia, ki pa bi lahko ostal na tem mestu še zelo malo, saj desna sredina zahteva tudi njegovo odslovitev. Očitno - tako Fiorelli in somišljeniki - si želi vodilnega mesta v ACEGAS-u, ki bi mu v doto prinesel goriško IRIS. Zato pričakujemo, da župani goriške pokrajine danes ne bodo sprejeli dokončne odločitve, a da bodo z zadevo temeljito seznanili 145.000 prebivalcev goriške pokrajine, ki so pravi lastniki IRIS-a.« gorica - DS Omar Greco tajnik Omar Greco BUMBACA Omar Greco, ki je bil pokrajinski koordinator Demokratske stranke (DS), je bil na sredinem zasedanju pokrajinske skupščine stranke potrjen oz. izvoljen za pokrajinskega tajnika. Udeležba na zasedanju, ki je potekalo v pokrajinski palači ter sta se ga med drugimi udeležil predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in deželni tajnik DS Bruno Zvech, je bila množična. Povabili so ne le člane pokrajinske skupščine DS, a tudi vodstva krajevnih sekcij, zato se je ob robu volitev razvila politična diskusija. Za tajnika je glasovalo 45 članov pokrajinske skupščine. Greco je prejel 44 glasov, en upravičenec pa ga ni volil. »Skoraj soglasni izid je potrditev, da je DS na Goriškem delovala učinkovito, da je enotna in da ima v sebi moč, da še naprej raste,« je ob koncu volitev poudaril Greco in pojasnil, da je bila vloga koordinatorja začasna, z izvolitvijo tajnika pa je stranka utrdila svoje vodstvo. Greco je pred zbranimi ocenil, da se je treba pobrati od poraza na državnih in deželnih volitvah, daje žalovanja konec, daje treba utrditi konsenz, ki ga DS na Goriškem uživa. Zato je pozval vse vodilne predstavnike stranke k enotnosti, k tvornemu delu v korist Goriške, ki ima številne probleme. Opozoril je tudi, da kljub splošnemu volilnemu porazu je DS na Goriškem dosegla odličen rezultat, kar vliva optimizem za prihodnje volilne preizkušnje. S tem v zvezi je DS pripravljena na sklepanje volilnih zavezništev in na krajevno nadgradnjo volilnega dogovora, ki ga je sklenila s stranko Slovenske skupnosti. »Vendar priprav na volitve prihodnjega leta se bomo lotili septembra. Preizkušnja ne bodo le upravne volitve, a tudi evropske,« je pripomnil Greco in prisotne spodbudil, naj bodo žive priče strankine enotnosti. Deželni tajnik Zvech je ob koncu poudaril, daje DS politična naložba z izrednim potencialom rasti, pod pogojem, da bodo vodilni kadri za to motivirani. gorica - Jutri začetek sezonskih popustov Razprodaja s poulično animacijo Trgovine s podaljšanim urnikom, na ulicah tudi ples, tržnica in zastonj »peršolada« - V Sloveniji uradni začetek 14. julija, mnogi pa že zdaj ponujajo blago po znižani ceni Glasba, ples, tržnica, animacija za otroke, osvežilne pijače in sladke dobrote bodo zaznamovale letošnji začetek sezonskih razprodaj, ki bodo tudi v Gorici startale jutri in bodo trajale devet tednov. Podroben seznam spremnih pobud, s katerimi želi devetnajst trgovcev mestnega središča skupaj z upravitelji javnih lokalov ustvariti čim bolj prijetno vzdušje za nakupe, so predstavili včeraj na sedežu zveze ASCOM. Kot je že bilo napovedano, bodo trgovine, ki so pristopile k pobudi, jutri odprte s podaljšanim urnikom. »Urnik zaprtja naj bi okvirno bil okrog 23. ali 23.30,« je včeraj povedal predsednik zveze ASCOM za goriški okraj Gianluca Madriz in dodal, da bodo v nedeljo trgovine zaprte. Jutrišnje spremne pobude bodo osredotočene na treh prizoriščih. Na Raštelu bodo priredili celodnevno tržnico, na korzu Italia in na kor-zu Verdi, ki bo delno zaprt prometu, pa bodo priredili več pobud. Koncert bodo med 20. in 23. uro priredili pred bari Galleria (Autoridad Loca), Ve-nezia in Cicchetteria (Jazz-Swing-Blues), med 20.30 in 22.30 pa bo živo pred barom Caffe house (duo Norwenna in Mariano). Pri baru Teatro bo med 22. in 24. uro poskrbel za glasbo DJ An- drea Fontana, med 21.30 in 22.30 pa bodo na korzu Verdi nastopili plesalci šole Diamante. Kupci, ki bodo obiskali goriške trgovine, bodo med 21. in 24. uro v sladoledarni Girandola deležni sladoleda s 50 odstotnim popustom, po znižani ceni pa bodo sladoled prodajali tudi v sladoledarni Gelatiere. V mnogih barih bodo ponujali »peršolado« in lubenico, v ulici Garibaldi pa najrazličnejše sladke dobrote. Madriz je poudaril, da bodo posebne pozornosti letos deležni otroci. Na korzu Italia bodo profesionalni masker-ji med 18. in 20. uro šminkali otroke, istočasno pa se bo po mestu sprehajal tudi čarodej Ursus, ki bo s svojimi čarovnijami zabaval najmlajše. V Sloveniji se bodo letošnje poletne razprodaje tekstila in obutve začele šele 14. julija in bodo trajale tri tedne. Tokrat bodo torej slovenske trgovce krepko prehiteli italijanski kolegi, zato nekateri slovenski trgovci z oblačili in obutvijo že sedaj ponujajo znižanje cen poletne kolekcije kot nekakšno ogrevanje za razprodajo. Popusti, kijih v »ogrevanjih za razprodajo«, kot oglašuje ena od športnih trgovin, te dni ponujajo na novogoriš-ki strani, segajo nekako od 30 pa tudi do 50 odstotkov. (Ale, km) Z jutrišnjim dnem bodo popuste ponujale vse trgovine z oblačili in čevlji; goriški trgovci pričakujejo, da si bodo z razprodajami nekoliko opomogli, saj se jih zaradi upada kupne moči oklepa kriza BUMBACA / GORIŠKI PROSTOR Petek, 4. julija 2008 1 5 gorica - Na letališču pri Mirnu še zadnji goriški posnetki Letečih bratov Rusjan Danes samo v filmu, pred sto leti pa zares Pobuda za film je prišla iz Kinoateljeja - Predvajali ga bodo že prihodnjo pomlad Hlmarji iz Slovenije so v sredo v poznih popoldanskih urah zaključili teden dni trajajoče snemanje filma o Letečih bratih Rusjan na Goriškem. Zadnja dva dneva so namenili goriškemu letališču, kjer so se pred skoraj sto leti uresničevale sanje slovenskih pionirjev letalstva, Edvarda in Jožeta Rusjana. Tam so se od januarja do jeseni 1910 vrstili poskusi raznih modelov letal, ki sta jih brata načrtovala, izdelovala in z njimi letela. Brez velikih tehničnih pripomočkov in s skromnimi finančnimi sredstvi sta v poldrugem letu izdelala kar sedem letal z vmesnimi dodelavami in predelavami ter jih imenovala Eda (od 1 do 7). Filmska ekipa torej ni mogla najti bolj primernega kraja za snemanje prizorov. Iz Slovenije so v ta namen pripeljali kopijo Ede 5, ki tudi leti, v delavnici mojstra Božidarja Humarja v Mirnu pa je nastala maketa Ede 1. Tudi to letalo je v torek zjutraj letelo, a le s pomočjo dolge roke premičnega žerjava, ki je krhki zrakoplov dvignilo na višino nekaj metrov in ga krožno vrtelo okrog sebe. Popoldne pa so posneli nekaj prizorov s prisotnostjo statistov-radovednežev, ki so po poročilih takratnih časopisov s kolesi ali kočijami prihajali na Velike Roje. Posneli so tudi prizor, v katerem so se ravno zaradi hrupa radovednežev splašili konji neke kočije in se zaleteli v Edo 1, ki je drvela po travnati površini. Letalo je bilo povsem uničeno, pilot in ljudje na kočiji pa na srečo niso bili ranjeni. V ponedeljek so ob letalu Eda 5 posneli tudi nekaj prizorov z letalskega mitinga, ki je bil napovedan za 28. marec 1910. Prišli so letalci iz drugih krajev z že preiskušeni-mi modeli Wrightovih in Bleriotovih letal. Brata Rusjan sta si od tega javnega vzletanja veliko pričakovala, toda motor njune Ede 5 tistega dne ni ubogal, tako da so tisoči gledalcev odšli domov razočarani (iz Trsta sta se takrat pripeljala dva posebna vlaka z 2.700 obiskovalci, ki sta se ustavila kar ob letališču). Vse dni snemanja je bilo na letališču kar precej statistov (v glavnem iz Štandreža in Mirna), ki jim ni bilo prav nič lahko. Pod žgočim soncem so bili oblečeni v težka oblačila izpred sto let. Po koncu snemanja sta se jima zahvalila režiser Boris Palčič in produ-cent Igor Pediček ter zanje priredila kratko družabnost v enem izmed hangarjev. Ljubljanski filmarji so se zahvalili tudi letalskim društvom, ki upravljajo in uporabljajo letališče za športne in turistične polete. Kljub naporu, ki so ga vložili v ta projekt, je bilo med prisotnimi čutiti neizmerno zadovoljstvo, da se je na tem letališču dogajalo nekaj pomembnega, saj bo igrano-dokumentarni film preko TV ekranov posredoval gledalcem zgodovinske podatke, da je mala Gorica od- zdravstvo Delegacija preskočila Gorico Ukrajinska delegacija funkcionarjev s področja zdravstva se je pripeljala v deželo FJK, zato da obišče osrednje bolnišnice in se seznani z njihovo ureditvijo. Študijsko potovanje je financirala Evropska komisija v okviru prizadevanj, da priskoči Ukrajini na pomoč v reformi sistema zdravstvene oskrbe. Goste spremlja osebje laboratorija za gospodarske in menedžerske raziskave pri Videmski univerzi, ki ima sedež v Gorici, sodeluje pa tudi študijska smer za javni me-nedžment pri celovški univerzi. Ukrajinska delegacija, ki jo je sprejel deželni odbornik za zdravstvo Vladimiro Kosic, bo obiskala Videmsko univerzo, zdravstveno podjetje Triestina št. 1, otroško bolnišnico Burlo Garofalo v Trstu, videmsko univerzitetno-zdravstveno podjetje, bolnišnico San Polo v Tržiču, novo bolnišnico v Celovcu in splošno bolnišnico Franca Derganca v Šempetru, od katere se lahko več naučijo kot od goriške bolnišnice, ki je v seznamu obiskanih ustanov preprosto ni. Kopija Ede 1 se je dvignila s pomočjo premičnega žerjava (desno); posneli so tudi trčenje splašenih konj in letala Eda 5, ki je drvelo po letališču (spodaj) FOTO VIP igrala posebno vlogo pri razvoju letalstva. Prisoten je bil tudi predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič, ki nam je povedal, da je pobuda za film prišla prav iz tega društva, medtem ko je goriška Transmedia soudeležena kor ko-producent. Kar precej kritičnih besed je prišlo s strani letaliških krogov na račun goriške občinske uprave, češ da ni do projekta po- kazala niti najmanjšega zanimanja. Kaj pa bo z obema letaloma? Leteča Eda 5 bo še za kako leto sodelovala na raznih mitingih, maketa Ede 1 pa bo shranjena v Mirnu. Res škoda bi bilo, da bi jo uničili. Po napovedih naj bi film predvajali po televiziji že pozno pomladi 2009 in ne jeseni, kot je bilo sprva napovedano. (vip) maturantje - Francesca lancig Ob gospodarstvu karate in nogomet Ko je izvedela, da se bo na maturantskem izpitu morala spopasti tudi z matematiko, je bila prepričana, da ne bom dobila stotice. »V resnici pa j e šel izpit kot po olju in ob koncu sem le prišla do lepega rezultata,« je povedala Francesca Iancig, letošnja maturantka na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois v Gorici, ki je skupaj s sošolko Greto Beuciar na najboljši način zaključila višješolsko obdobje. Čeprav je lahko računala na visoko srednjo oceno 9,64, ki jo je dosegla ob koncu šolskega leta, je bila stotica »lepo presenečenje«. Francesca je komisiji na maturantskem izpitu predstavila referat o kavi in trgovanju s kavo. »Med vsemi šolskimi predmeti me namreč najbolj navdušujejo gospodarske vede in pravo,« je poudarila Francesca in dodala, da je bila njena izbira višješolske smeri povsem posrečena. Maturantkino prepričanje potrjuje tudi dejstvo, da bo nadaljevala študijsko Francesca Iancig kariero na ekonomski fakulteti v Trstu. »Vpisala se bom na smer za ekonomijo podjetij,« pravi Frances-ca, ki bi v pri hod nos ti naj ra je sa mo -stojno vodila podjetniško dejavnost. Ob študiju se Francesca rada posveča tudi športu. »Ze osem let se ukvarjam s karatejem, poleti pa se zabavam na raznih nogometnih turnirjih z amatersko ekipo iz Sovodenj,« je povedala Francesca, ki si bo pred začetkom akademskega leta privoščila oddih na Hrvaški. (Ale) gorica Brezplačen pregled avtomobila Goriška pokrajina, zveza Confar-tigianato in zveza ASCOM bodo tudi letos zagotavljale voznikom varnejši odhod na počitnice. V mesecu juliju bodo namreč v številnih mehaničnih delavnicah na Goriškem brezplačno zagotavljali pregled izpušnih plinov, luči, hladilne tekočine, obrabljenosti gum in zavor itd. V občini Gorica se bodo vozniki lahko obrnili na delavnice Mlakar (-ul. Terza Armata, tel. 0481-20425), Crassini (ul. Brigata Pavia, tel. 0481532599), Fontanini (ul. Duca DAosta, tel. 0491-532699), Franz (ul. Brigata Sas-sari, tel. 0481-390700), Silli (ul. III Armata, tel. 0481-522155), Lutman (ul. Natisone, tel. 0481-21992), Prez (ul. Mainizza, tel. 0481-390715) in Vidoz (-ul. Collio, tel. 0481-390201). V Krminu se bodo vozniki lahko obrnili na delavnico Zorgnotti (ul. Vino della Pace, tel. 0481-60595). V Ronkah se je na pobudo odzvala delavnica Naibo (ul. Stagni, tel. 0481-777144), v Tržiču pa Elettrau-to (ul. Bagni, tel. 0481-480681), di Pasini (ul. Primo Maggio, tel. 0481411011), Europneus (ul. Primo Maggio, tel. 0481-482964), in Padovan (ul. III Armata, tel. 0481-790505). Čezmejna logistika Danes ob 10.15 se bo v palači De Bassa v Gorici začel celodnevni posvet na temo čezmejne logistike, ki prireja goriška pokrajina v sodelovanju z rimskim ministrstvom za infrastrukture. Ob nekaterih krajevnih upraviteljih -med njimi bosta župana Ettore Romo-li in Dragan Valenčič - in operatorjih v logističnem sektorju bosta sodelovala tudi odbornik FJK Riccardo Riccardi in Francesco Giacobone iz generalne direkcije za politiko prostorskega razvoja pri ministrstvu za infrastrukture. Posebno pričakovanje vlada za popoldansko okroglo mizo (z začetkom ob 14.15), pri kateri bodo sodelovali predstavniki družb in javnih ustanov, ki upravljajo s tovornimi in prometnimi infrastrukturami na območju od dežele FJK do Sežane in Kopra. nagrada amidei Deset dni filmskih doživetij Nereo Battello BUMBACA Preko 70 projekcij v desetih dneh, posebne nagrade, prestižni gostje, med katerimi bo po zadnjih vesteh tudi igralec mnogih Kusturičevih filmov Miki Manojlovič, in najrazličnejše spremne pobude. To so sestavine 27. izvedbe nagrade za najboljši scenarij Sergio Amidei, ki bo med 17. in 26. julijem ponovno spremenila Gorico v prestolnico filma. Tradicionalna manifestacija, ki jo prireja združenje Amide-i v sodelovanju z goriško občino, univerzitetno smerjo DAMS ter s podporo dežele FJK in Fundacije Goriške hranilnice, bo tudi letos potekala na dveh prizoriščih: večerne projekcije bodo kot lani na sporedu v parku Coronini, zjutraj in popoldne pa bo središče dogajanja v Hiši filma. »Cilj nagrade, ki je edina za najboljši scenarij v Italiji, je širjenje kulture filma. Ob desetih filmih, ki se potegujejo za nagrado, bodo obiskovalci lahko uživali ob zelo kakovostnih spremnih pobudah,« je na včerajšnji predstavitvi festivala povedal predsednik združenja Amide-i Nereo Battello, ki je posebej omenil niz filmov »Italiana off«, v okviru katere bo na ogled neodvisna in kakovostna italijanska produkcija iz obdobja 2001-2008, retrospektivo, ki je namenjena ameriški kulturi, iz katere črpa navdih Bruce Springsteen, in predstavitev italijanskega prevoda knjige »L'uo-mo visibile« madžarskega režiserja, scenarista in vsestranskega kulturnika Bele Ba-lasz, kateremu bodo namenili retrospektivo. Posebna sekcija letošnjega festivala bo namenjena otrokom, ob izročitvi priznanja za življenjski opus pa bo 22. julija v Gorici prisoten italijanski režiser Giuliano Montal-do. Filmi, ki letos tekmujejo za nagrado Amidei, so Gomorra, Il Divo, Il vento fa il suo giro (režiserju Giorgiu Dirittiju bodo 19. julija izročili nagrado za najboljši prvenec), Irina Palm, Il Falsario, Linnocenza del pec-cato, Non pensarci, Tutta la vita davanti in La ragazza del lago. Tudi letos so organizatorji festivala namenili posebno retrospektivo dokumentarnim filmom, večere v parku Coronini pa bodo vsakič odprli kakovostni kratki filmi. (Ale) maturantje - Noemi Cristiani Pred počitnicami jo čaka violina Počitka si zaenkrat še ne more privoščiti, saj jo pred univerzo čaka nova preizkušnja. Po uspehu na maturitetnem izpitu, ki ga je opravila na klasičnem li-ceju Primož Trubar v Gorici, se bo morala Noemi Cristiani v prihodnjih tednih posvetiti igranju violine. Druga »stotičar-ka« na slovenskem klasičnem liceju se mora namreč pripraviti na izpit, s katerim bo zaključila peti letnik konservato-rija v Vidmu. »Glasbi se pri goriški šoli Emil Ko-mel posvečam že od osnovnošolskih let. Ob violini igram tudi klavir, žal pa sem imela ob študiju premalo časa, da bi vadila in prej dokončala peti letnik konser-vatorija. Zato trenutno nimam v načrtu počitnic, ostala bom v Gorici in študirala za izpit,« je pojasnila Noemi, ki bo poleti tudi dokončno razmislila o univerzitetni poti, ki jo bo ubrala jeseni. »Neodločena sem med sodobno literaturo na Tržaški univerzi in vzhodnimi jeziki, točneje arabščino, v Benetkah. Obenem me zanimajo tudi visoke šole, kot je videm- Noemi Cristiani ska,« je naštela Noemi. Maturantka je povedala, da si je za najvišjo oceno zelo prizadevala. O tem priča tudi visoka srednja ocena - 9,1 -, s katero se je predstavila na državnem izpitu. Med ustnim delom mature je prišla na dan tudi njena ljubezen za literaturo in glasbo: komisiji je namreč predstavila referat o pozitivni viziji smrti, kjer je obravnavala to temo v književnosti od antike do danes in Schubertovo glasbo. »Upala sem, da bom prišla do stotice...Prepričana pa nisem bila, nikoli se ne ve,« pravi Noemi. (Ale) 1 6 Petek, 4. julija 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Do nedelje prvi čezmejni forum Drage mladih Mlade povezujejo v imenu medkulturnega dialoga Simoniti: Lastno identiteto potrjujmo ob spoštovanju drugega - Brulc: Nerazumljivo početje goriške občine Intelektualni forum 18. Drage mladih, ki povezuje mlade Slovence iz različnih koncev sveta, je včeraj začel svoj tek proti cilju: združiti vse mlade v imenu medkulturnega dialoga in strpnosti. Letošnja tema je namreč prav medkulturni dialog, z geslom »Malo čez« pa so organizatorji želeli opozoriti na en-kratnost letošnjega srečanja. To je namreč prvo srečanje mladih, ki bo do nedelje potekalo izmenično v Gorici in Novi Gorici. Na odprtju letošnjega druženja mladih iz Slovenije, zamejstva in zdomstva je spregovoril slovenski minister za kulturo Vasko Simoniti. Mladim je naročil, naj v Novi Gorici in Gorici »presežejo padec mej in naj se zavzemajo za svet, v katerem bo medkulturni dialog nikoli dokončan proces iskanja in potrjevanja lastne identitete ob spoštovanju drugega in drugačnega«. Po mnenju ministra je bistvo medkulturnega dialoga v potrditvi lastne identitete ob spoštovanju drugega. In prav to najlepše in najbolje lahko naredijo mladi, saj - tako Simoniti -, je naloga mladih, da gojijo med seboj medkulturni dialog, da se spoznavajo, soočajo, pogovarjajo, predvsem pa, da presegajo razlike in iščejo skupna izhodišča za graditev boljšega sveta, in to še posebej na Goriškem, kjer je odprava meja naredila nov evropski skupni prostor. Novogoriški župan Mirko Brulc je v svojem pozdravu izrazil prepričanje, da se bodo v Novi Gorici, »mestu vrtnic in 62 kulturnih društev«, dobro počutili, kot je tudi izrecno omenil, da ne razume sedanje desničarske goriške uprave župana Ettora Ro-molija v Italiji, ki hoče izriniti rabo slovenščine iz mestnega središča v Gorici. »Tega ne razumemo in ne odobravamo, ker smo sami vedno odprti in spoštujemo drugačnost, predvsem pa smo potomci prednikov, ki so v tem prostoru govorili slovensko, italijansko, nemško in furlansko. Prav je, da vi mladi nadaljujete s širino, odprtostjo, z medkulturnim dialogom ob gojenju lastne identiteta in sprejemanju različnih ljudi,« je še dejal Brulc. V imenu soorganizatorjev Drage mladih je na odprtju letošnjega srečanja spregovorila tudi predstavnica Svetovnega slovenskega kongresa Simona Drenik, ki je mladim zaželela veliko novih znanstev in prijateljevanja ter medsebojnega spoznavanja. V imenu organizatorjev so spregovorili še Bojan Mevjja, Zdenka Objak jn Breda Susič, medtem ko je svoje večletno doživljanje Drage mladih orisal koroški Slovenec Roman Roblek, ki je izpostavil predvsem dejstvo, da je Draga mladih forum, na katerem lahko mladi Slovenci kritično razmišljajo o lastni in narodovi usodi, a tudi evropskih in širših povezavah. Uvodoma je svečanost odprtja oplemenitila in razgibala plesna skupina društva MOSP. Draga mladih se bo nadaljevala do nedelje. Danes bo ob 10. uri na sporedu prva okrogla miza Drage mladih z naslovom Medkulturni dialog - Izzivi sobivanja različnih kultur na sončni strani Alp, ki bo potekala v dijaškem domu v Novi Gorici. Iz jutrišnjega programa izstopa sprejem ob 8.30 na goriški občini, kjer bo udeležence foruma nagovoril župan Romoli. Ob 10. uri pa bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici druga okrogla miza z naslovom Stereotipi in predsodki o drugih kulturnih skupinah. Popoldne bo za udeležence voden ogled Gorice, zvečer pa udeležba na festivalu narodno-zabav-ne glasbe v Števerjanu. V nedeljo se bosta intelektualni forum in hkrati srečanje mladih zaključila s sprejemom deklaracije Drage mladih, vsebine katere pa včeraj niso hoteli izdati. (pj, sta) Minister Simoniti na včerajšnji prireditvi, ob njem Brulc in Povše (levo), nastop plesalk (desno) BUMBACA nova gorica - Delo na črno Čez mejo 20 tisoč neprijavljenih delavcev »V Sloveniji je preveč brezposelnosti, čeprav uradna statistika kaže drugače. Vse več ljudi je odvisnih zgolj od minimalne plače. Leta 2007 je bijo takih 23 tisoč, daje vse več upokojencev, ki prejemajo pokojnine nižje od 400 evrov. S tem ne morejo dostojno preživeti iz meseca v mesec,« opozarja Barbara Žgajner Tavš, vodja poslanske skupine Lipa, ki je bila včeraj v Novi Gorici. Med probleme sodijo tudi invalidsko vprašanje ter varstvo in zaščita otrok, poslanka pa opozarja še na potrebo po uvedbi posebnega ministrstva za socialno politiko. Predstavniki poslanske skupine Lipa so se osredotočili na socialno problematiko na Primorskem in s tem v zvezi posebej izpostavili delo na črno v sosednji Italiji. Problem Goriške ni brezposelnost, ugotavljajo pri Lipi, temveč delo na črno v Italiji. Predvsem ženske odhajajo čez mejo, da bi z dodatnim zaslužkom pomagale svojim družinam do boljšega socialnega položa- ja, opravljajo pa tista dela, ki jih Italijani nočejo: čiščenje, nega starejših ljudi... Kot poudarja Iztok Bratož, naj bi po podatkih izpred nekaj let na območje Trsta, Gorice in Vidma iz Slovenije in Hrvaške dnevno hodilo na delo okoli 20 tisoč neprijavljenih oseb. Meja tako za prebivalce Goriške prinaša tako prednosti kot tudi slabosti. Po Bratoževih besedah je na Goriškem zaradi razmaha igralništva - v igralnicah se nahaja skupno okoli 5.000 igralnih avtomatov - resen problem odvisnost od iger na srečo. Ugotavlja sicer, da je bilo glede obveščanja o tej obliki nekemične zasvojenosti že veliko narejenega, vseeno pa bi bilo treba zagotoviti sredstva iz državne blagajne in ne le računati na sredstva lokalnih skupnosti. Glede azbestne problematike pa Žgajner Tavševa opozarja, da gre za problem, ki gaje treba rešiti na državni ravni: po njenih besedah je nujna sanacija okolja, sanacija bolezni in zagotovilo primernih odškodnin obolelim. (km) Pospešili bodo postopek Družba Autovie Venete je včeraj sklicala izredno zasedanje upravnega sveta, ki bo potekalo 11. julija, zato da se pospeši postopek za dokončno odobritev načrta avtoceste Gorica-Vileš. Ko bo to izpeljano, bodo načrt posredovali družbi ANAS, ki je zadolžena, da izvede postopek za dodelitev del. Izboljšave cestnih povezav Dežela FJK bo financirala dokončanje del za izboljšavo prometnih povezav s sprejemnim centrom naravnega rezervata Isola della Cona ob izlivu Soče. Infrastruktur-ni posegi zadevajo občini Štarancan in Škocjan v goriški pokrajini. Na predlog pristojnega deželnega odbornika Claudia Violina bodo delom namenili 116 tisoč evrov. Občina Aviano jih odklanja Danes dopoldne bodo v občini Aviano pri Pordenonu sprejeli prvih 120 nezakonitih priseljencev, ki so bili zaprti v centru CPT pri Gradišču in so vprašali za priznanje statusa političnih azilantov. Proti sklepu notranjega ministrstva o preselitvi v Aviano se je v imenu tamkajšnje občine izrekel župan Stefano Del Cont Bernard. Poziv k varčevanju energije V sejni dvorani goriške občine bo danes ob 17.30 informativno srečanje na temo obnovljivih virov energije. Prireja ga zveza potrošnikov Federconsumatori FJK v sodelovanju z odborništvom za okolje pri goriški občini. Cilj srečanja je spodbuditi ljudi k varčevanju z energijo in s porabo vode. »Bulli si nasce« zmagal Kortometražni film »Bulli si nasce«, ki je bil v celoti posnet v Gorici in Tržiču oktobra lani, je zmagovalec v sekciji kratkome-tražcev na trinajstem festivalu za nagrado Massimo Troisi. Podelitev nagrade bo v nedeljo, 6. julija, v kraju San Giorgio a Cre-mano pri Neaplju. Koncert na gradu Kromberk V atriju gradu Kromberk bodo danes v okviru 12. mednarodnega srečanja saksofonistov nastopili Orkester Slovenske policije ter solisti Claude Delangle in Jean-Denis Michat iz Francije, Matjaž Drevenšek iz Slovenije in mlada saksofonista Janez Uršej in Rok Volk, ki sta zmagala na avdiciji. Koncert bo ob 21. uri; vstopnine ni. (km) Na ulici Ana desetnica V Novi Gorici bo jutri mednarodni festival uličnega gledališča Ana desetnica, ki ga prireja Mladinski center Nova Gorica v sodelovanju z gledališčem Ane Monro. Začetek bo ob 18. uri, vsi dogodki bodo potekali na Bevkovem trgu. Najprej bo s predstavo RatKatKast nastopil nizozemski Theater Dimenzie, iz Avstralije prihajajo The Pitts, ki bodo uprizorili The Pitts Show, kot tretji pa bodo nastopili še Von Trolley Quartet, ravno tako iz Avstralije. (km) gorica - Prefekt De Lorenzo na obisku Kulturnega doma Sodelovanje ključ razvoja Goriški prefekt Roberto De Lorenzo je v sredo prvič uradno obiskal goriški Kulturni dom. Srečanje je preraslo zgolj uradne okvire, saj je potekalo v iskrenem in prisrčnem prijateljskem vzdušju. Obenem so v teku pogovora med predstavniki slovenske ustanove in prefektom prišli na dan tudi stvarni pogledi o bodočem razvoju mesta Gorica, v katerem lahko posamezne narodnostne komponente v medsebojnem sodelovanju omogočijo nadaljnji kakovostni napredek. Uglednega gosta so v prostorih slovenskega kulturnega hrama sprejeli predsednik upravnega odbora Kulturnega doma Boris Peric, ravnatelj Igor Komel, predsednik pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško Livio Semolič ter inženir Giorgio Bensa, ki je spremljal vzdrževalna dela v Kulturnem domu. V uvodnem pozdravu je predsednik Peric orisal vlogo Kulturnega doma v širšem goriškem kontekstu. Posebej se je zaustavil pri različnih narodnostih, ki so zaznamovale bivanje v tem prostoru. Ravnatelj Komel je nato orisal delovanje Kulturnega doma ter se obenem zahvalil za plodno sodelovanje, ki ga slovenska ustanova ima z uradi goriške prefekture in obenem tudi kvesture. Bensa pa je podrobneje seznanil prefekta z deli, ki so bila opravljena v Kulturnem domu v zvezi z varnostnimi zakonskimi predpisi. V zadnjem obdobju je namreč upravni odbor doma vložil veliko kar nekaj energij v prilagoditev posameznih prostorov zakonskim predpisom. Prefekt De Lorenzo je pohvalil člane in zaposlene za vlogo in delo, ki ga Kulturni dom v Gorici opravlja v prid celotnega goriškega prebivalstva. Še posebej pa je izpostavil nujnost sodelovanja med raznimi goriški narodnostnimi komponentami in potrebo po tesnih povezavah med Gorico in Novo Gorico. Le na teh osnovah sloni namreč bodoči celovit razvoj goriškega prostora. Ob zaključku razgovora so člani upravnega odbora podarili prefektu De Lorenzu plaketo s simbolom Kulturnega doma, s katero so mu izrazili prijateljstvo in hvaležnost za nadvse plodno medsebojno sodelovanje. Goriški prefekt De Lorenzo s Komelom, Semoličem in Pericem med obiskom Kulturnega doma BUMBACA / GORIŠKI PROSTOR števerjan - V svežini borovcev Začenja se 38. Festival Prijavljen tudi ansambel iz Gorice S prvim tekmovalnim večerom se bo nocoj začel 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki ga organizira domače društvo F.B. Sedej. Do nedelje, 6. julija, bodo števerjanski večeri spet nabiti z motivi narodno-zabavne glasbe, zvok zapeljivih polk in valčkov pa bo privabljal v svežino borovcev župnijskega parka. Gostoljubni prireditelji bodo ponujali tudi dobro založene kioske, tako da se bo dogajanje na prizorišču zavleklo pozno v noč. Organizatorji zagotavljajo, da so tudi letos vložili v priprave svoje najboljše sile in veliko dobre volje. Poplačalo jih bo vzdušje, ki spremlja dogajanje na prireditvenem prizorišču. Na letošnjem festivalu bo nastopilo štiriintrideset ansamblov, ki si večinoma utirajo pot v svet glasbe. Nocoj z začetkom ob 20.30 bo stopilo na oder šestnajst skupin. Na jutrišnjem večeru, ki se bo začel ob isti uri, pa se bo pomerilo osemnajst ansamblov. Finalni del prireditve, ki bo v vinorodno briško vas privabil ljudi od vsepovsod, bo v nedeljo, 3. julija, ob 17.30. Zanimanje novih skupin za udeležbo na števerjanski prireditvi izhaja iz dejstva, daje za številne ansamble pomenil festival odskočno desko. Tu so na pot uveljavitve stopili Fantje z vseh vetrov, Štajerskih sedem, Slapovi, Primorski fantje, Vrtnica, Zamejski kvintet in drugi. Med najboljšimi so izstopali tudi zamejski ansambli, tako na primer Mejaši iz Gorice leta 1980, ansambel Iga Radoviča iz Nabrežine leta 1981 in Taims z Opčin leta 1983 in 1990. V zadnjem desetletju so sicer pogrešali skupine iz zamejstva, letos pa se je prijavil ansambel iz Gorice. Naj še povemo, da bosta v pevski sobi Sedejevega doma razstavljala svoja likovna dela Albina Pintar iz Podgore in Ivan Skubin iz Goriških Brd. Komisijo za glasbo bodo sestavljali Slavko Avsenik ml., Janez Beličič, Bertl Li-pusch, Danilo Čadež, Jože Burnik, Tullio Možina, Jan Leopoli, Denis Novato, Mihael Corsi in Matej Pintar (predsednik), komisijo za besedilo pa Milan Jež, Leonard Katz ter Franca Padovan in Martina Valen-tinčič vimenu organizatorja. Za ozvočenje sta zadolžena Mice Karov in Niko Klanj-šček, za sceno bo poskrbel Jože Napotnik. Napovedovalca bosta Jasna Kuljaj in Janez Dolinar. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 20.00 - 22.10 »Wanted - Scegli il tuo destino«. Dvorana 2: 19.50 - 22.00 »Un'estate al mare«. Dvorana 3: 20.00 »L'incredibile Hulk«; 22.10 »La notte non aspetta«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 20.00 - 22.10 »Wanted - Scegli il tuo destino«. Dvorana 2: 19.50 - 22.00 »Un'estate al mare«. Dvorana 3: 20.15 - 22.15 »Boogeyman 2«. Dvorana 4: 20.00 - 22.10 »L'incredi-bile Hulk«. Dvorana 5: 20.00 - 22.10 »La notte non aspetta«. NA DVORIŠČU SKUPNOSTI ARCO- BALENO: 21.00 »Hardball«. NA DVORIŠČU OBČINSKEGA GLEDALIŠČA V KRMINU: 21.15 »Il cac-ciatore di aquiloni«. gorica - Občina Mestni bazen bo upravljalo društvo Goriška občina bo s prvim oktobrom v celoti prepustila društvu Gorizia Nuoto upravljanje zunanjega in notranjega bazena na Rojcah ter vseh ostalih objektov mestnega bazena. To je najavil odbornik za šport Sergio Cosma. Pojasnil je, da bo bazen še naprej ostal v občinski lasti, za vsa redna in izredna vzdrževalna dela ter kritje stroškov za porabo vode, elektrike in plina pa bo od oktobra dalje skrbelo društvo Gorizia Nuoto. »To bo prav gotovo privedlo do boljših in predvsem hitrejših posegov pri posameznih popravilih ali izboljšavah,« je povedal Cosma in dodal, da »iz pravnega vidika razpolaga društvo z večjo avtonomijo, s katero se lahko izogne birokratskim postopkom, katerim je podvržena javna uprava. To pomeni večjo prožnost pri izbiri podjetij, katerim bo zaupano izvajanje načrtovanih del.« Cosma je napovedal še eno pomembno pridobitev za bazen. Jeseni naj bi na robu zunanjega bazena postavili osem dodatnih startnih blokov, s katerimi bo objekt v skladu s tekmovalnimi predpisi, kijih predvideva državna plavalna zveza FIN. To bo omogočilo društvu prirejanje tekmovanj na višji ravni. Za naložbo v višini devet tisoč evrov naj bi prispevali goriška občina in pokrajina. Cosma je v sredo sprejel na županstvu devet plavalcev iz društva Gorizia Nuoto, letnikov 1995-1998, ki so se v letošnji tekmovalni sezoni dobro uvrstili na deželnih in državnih tekmovanjih v različnih plavalnih disciplinah. Med njim sta bila tudi člana, ki sta pred kratkim opravila izpit in postala reševalca iz vode v bazenu. (VaS) il Razstave KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špaca-pana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in even-tuelno posojo del za razstavo; informacije na tel. 0481-531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bra-tuž). ~M Koncerti 12. MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV v Sloveniji: danes, 4, julija, ob 21. uri v atriju grada Kromberk koncert z Orkestrom Slovenske policije; Claud Delange (Fr) - saksofon, Matjaž Drevenšek - saksofon, Jean-Denis Michat (Fr) - saksofon, zmagovalca avdicije 12. mednarodnega srečanja saksofonistov, Tomaž Kmetič - dirigent. 38. FESTIVAL narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008 med borovci v Štever-janu bo potekal med 4. in 6. julijem: danes, 4. julija, bo ob 20.30 otvoritev razstave in prvi tekmovalni večer; v soboto, 5. julija, bo ob 20.30 drugi tekmovalni večer in v nedeljo, 6. julija, bo ob 17.30 finalni del, sledilo bo nagrajevanje. FESTIVAL DVORNE GLASBE: v soboto, 5. julija, ob 21.30 bo v goriškem gradu koncert skupine Orientis Partibus z naslovom »Su la rivera« - il tempo del gioco e della festa nella musica dell'evo medio; vstop prost: informacije na tel. 0481-531326, www.dramsam.it. GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: v torek, 8. julija, bo ob 21. uri v parku občinskega središča v Kopriv-nem koncert harmonikaša Giannija Fassettija, kvinteta d'Archi, Tango in Buenos Aires; vstop prost. 9 Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega lice-ja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. M izleti Ü3 Obvestila Petek, 4. julija 2008 TEHNIKE FRONT-OFFICE V POTOVALNI AGENCIJI PRIČNE SE JULIJA Komu je namenjen: brezposelnim z diplomo vlšje-srednje šole z bivališčem na območju dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so dopolnili 18 let Koliko traja: 300 ur v razredu, dva meseca delovne prakse Štipendija: 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi Tečaj je brezplačen Izbor kandidatov: test iz angleščine in računalništva, ocena življenjepisa, individualni pogovor AKŠD VIPAVA iz Peči organizira enodnevni izlet v Terme Čatež v nedeljo, 13. julija. Za informacije in vpisnino: Mat-teo 349-2934023 v večernih urah. COOP CONSUMATORI NORDEST prireja izlet v Verono za ogled Verdijeve opere Rigoletto v soboto, 23. avgusta; informacije pri veleblagovnici Coop v ul. Lungo Isonzo Argentina, 79 v Gorici (tel. 0481-550572, 335-7835183) do zasedbe mest. SPDG obvešča udeležence izleta na Sauleck v VisokihTurah, da je odhod iz parkirišča pri Rdeči hiši, predviden v soboto 12. julija ob 8.30. Do koče A.Smith Haus (2272m), kjer bomo prenočevali je približno 3 ure lahke hoje. Od koče do vrha (3085m) je potreben zanesljiv korak in cepin (snežišča). Info. Boris 0481/81965 (3397047196). AŠD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 7. julija, ob 20.30 v prvem sklicu in ob 21. uri v drugem sklicu, v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje na Prvomajski ulici v Sovodnjah. AŠZ OLYMPIA GORICA obvešča, da je na spletni strani »www.youtube.it« pod geslom »Saggio Olympia Gorizia« možen ogled povzetka zaključne akademije, ki je bila 7. junija na sedežu društva. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 6. julija, ob 13. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bosta v zvezi s prireditvijo Srečanje V moji deželi - Starosta Mali princ 6. julija odpadla izlet v Vipavski Križ in kosilo v Zaloščah. Zbori upokojencev, ki bodo nastopili ob 15. uri v Kromberku, morajo biti tam prisotni že ob 11. uri istega dne, ko bodo vaje in nato ob 12.30 pa snemanje. GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo poletni urnik urada do 31. avgusta od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Od 21 julija do 20 avgusta bo urad zaprt za dopust. Sprejemamo prijave za poletno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 25 avgusta do 29 avgusta. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Giustiniani - v ponedeljek, 7. julija - 17.30-18.30; bivši mejni prehod v Štandrežu - v četrtek. 10. julija - 9.00-10.30; ul. Tabai - v sredo, 15. julija - 17.30-18.30; Ul. San Gabriele - v petek, 18. julija - 9.00-10.30; Corso Italia - v sredo, 23. julija 17.3018.30; ul. Trieste - v soboto, 26. julija - 9.00-10.30; ul. Kugy - v sredo, 29. julija - 17.30-18.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprto 4. in 16. avgusta. KULTURNO ZDRUŽENJE PORTO ARTE iz Trsta organizira seminarje risanja in slikarstva, ki jih bo vodil Paolo Cer- vi Kervischer. Potekali bodo od 6. do 13. julija, od 19. do 27. julija in od 9. do 17. avgusta v vili Folli Farfalle v bližini goriškega gradu v Gorici; informacije na tel. 347-3629751, 3771317334 ali na www.pck.it. MLADINSKI FILHARMONIČNI ORKESTER ALPE JADRAN IZ GORICE obvešča, da so odložili rok za prijavo na razpisu, na podlagi katerega bodo omogočili udeležbo na glasbenih delavnicah; po novem bo rok zapadel 15. julija, medtem ko se bodo delavnice začele 28. novembra; informacije na in-fo@cimalpeadria ali na tel. 0481240159, na razpolago je tudi nova spletna stran centra za glasbena srečanja Alpe Jadran, www.cimalpea-dria.it/nuovo. OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaradi dopusta zaprta od 7. do 23 julija. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 18. julija. Nato bo odprta po običajnem urniku: ponedeljek in sreda od 10. do 12. in od 15. do 18. ure, petek od 10. do 12. ure. OVERNIGHT, sobotni nočni avtobus bo na voljo mladim do septembra. Iz Gorice (ploščad pri Rdeči hiši) bo startal ob 21.45; ob 22.15 bo ustavil v ulici Po-car v Tržiču, ob 22.25 v ulici Valenti-nis, v Sesljan pa bo prispel ob 22.40. Prvi avtobus iz Sesljana v Tržič bo odpotoval ob 1.10, prvi avtobus za Gorico pa ob 2.10. Iz Sesljana v Tržič bosta peljala še dva avtobusa (ob 3.10 in ob 4.10), zadnji avtobus pa bo v smeri Gorice startal ob 4.10. PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA obvešča, da je zaradi nenadnega neurja odpadlo ponedeljkovo kresovanje. Spet ga bodo priredili v ponedeljek, 7. julija, po 20. uri na prizorišču ob vhodu v vas, ki mu domačini pravijo Larga; na programu igre ter zabava ob žlahtni kapljici in prigrizku. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE iz Gorice obvešča, da je še v teku vpisovanje za podiplomski tečaj Tehnike fornt-offi-ce v potovalni agenciji, ki se bo začel v kratkem. Trajal bo 300 ur v razredu, ki jim gre prišteti dva meseca delovne prakse (predvidena štipendija: 2,30 evra za vsako uro delovne prakse); interesenti naj pohitijo z vpisom. Tečaj bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, korzo Verdi 51, v prvem nadstropju KB centra; namenjen je brezposelnim z diplomo višje srednje šole z bivališčem na območju dežele FJK, ki so dopolnili 18. leto starosti. Dodatne informacije so na razpolago na spletni strani www.sdzpi-irsip.it, preko naslova elektronske pošte go@sdzpi-irsip.it ali na tel. 0481-81826. URAD ZSKD v Gorici bo do 15. septembra posloval po poletnem urniku: vsak dan od 8. do 14. ure. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organi- ziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice obvešča, da bo sedež v ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. ZSKD iz Gorice prireja klepet na dvorišču na temo Mladi za mlade:Kultu-ra v očeh mladih.Vodil ga bo Albert Vončina; v torek, 8. julija, ob 18.30 na dvorišču KBcentra v Gorici. ZSKD organizira delavnico za bodoče mentorje gledaliških skupin, ki bo potekala pod mentorstvom Vesne Tom-sič od 14. do 18. julija v prostorih KB centra v Gorici, na Korzu Verdi, 51. Delavnica bo obdelala kompleksnost gledališke uprizoritve, od ideje do načrtovanja postavitve predstave, razvijanja zgodbe in dramskega jezika. Celoten tečaj stane 30 evrov; informacije na tel. 0481-531495 (ZSKD), 3899987154 (Vesna). 15 Prireditve ^■ DNEVI SOKOLARSTVA na goriškem gradu in v grajskem naselju bodo potekali v soboto in nedeljo, 5. in 6. julija. Sodelovali bodo sokolarji iz Italije, Nizozemske, Španije, Češke, Slovaške, Avstrije, Slovenije in Madžarske. Uprizorili bodo dresiranje ujed za lov in akrobatsko letenje, društvo Arma Antica pa bo nastopilo s srednjeveškimi dvoboji. Sobotni večer na grajskem dvoru Lanzi bo popestril koncert z naslovom »Su la Riviera« v izvedbi skupine srednjeveške in renesančne glasbe Orientis Partibus. V soboto ob 12. uri bo srečanje-pobra-tenje sokolarskih društev iz Koroške in Slovenije. KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici prireja srečanja z avtorji na notranjem dvorišču knjigarne: v soboto, 5. julija, ob 17.30 bodo gostili Franca Giliberta in Giuliana Piovana, avtorja knjige »Alla larga da Venezia. L'incredibile viaggio di Pietro Querini oltre il circolo polare artico nel '400«. F.. Mali oglasi DEKLE IŠČE DELO kot varuška otrok (pol dneva), tel.: 339-2893919. IŠČEM OSEBO z dobrim znanjem latinščine. Tel. na št.: 339-8127569. KUPIM KNJIGE za 5. r. znanstveno-teh-nološkega liceja »S. Gregorčič«. Klicati na mobi.: 340-0030154. PRODAM KNJIGE za 1., 2., 3., in 4. r. znanstveno tehnološkega liceja »S. Gregorčič«. Klicati na mobi.: 3400030154. V ULICI CADORNA 34 v Gorici, 3. nadstropje, oddam v najem 60-metrsko dobro ohranjeno, neopremljeno stanovanje, takoj na razpolago; najemnina 410 evrov na mesec vključno s stroški; tel. 0481-81361. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Mario Fon-teanot iz Vidma v cerkev sv. Nikolaja in v Trst za upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 12.00, Olipmia Romanut vd. Lorenzon iz Montegra-naro (AP) v stolnici in na pokopališču. 18 Petek, 4. julija 2008 ankaran - Drevi Drugi krog Koncertov na obali Minuli konec tedna se je začela v Ankaranu - Sveta Katerina serija zelo zanimivih koncertov poimenovanih »Koncerti na obali«. Prvi konec tedna je bila v ospredju srbska turbofolk glasba in organizatorji so dvodnevni dogodek označili za »največji balkan žur poletja«. Na odru so se zvrstili Djoga-ni in »gospod Šampanjac« Mile Kitic, trenutno najbolj popularen pevec tovrst ne glas be. Ta vikend, 4. in 5. julij a, bo prav tako v znamenju kakovostne glasbe. Drevi bosta prepevali skupini Let 3 in Tabu, izbirali pa bodo tudi najlepšo dekle na obali. V soboto bo na vrsti provokativni rok srbske skupine Riblja Čorba, pri-dru žili pa se jim bos ta še sku pi ni Outsider in Pudding Fields. V petek, 11. julija, bo na obali zno va pre pevala naj bolj zna na slovenska skupina Siddharta. Na tem ve čeru bos ta nas topali še skupini Sons in Crush. Slednja je »cover band« Bon Jovija. Naslednji dan, v soboto 12. julija, bo znova na vrs ti srb ska dis ko glas ba. Šlo bo za pravi balkan žur, saj bo nastopil Ra- de Lackovic. Za ogrevanje prisotnih bodo poskrbeli tipični srbski trubači. Zadnji konec tedna bo prava zmes glasbenih smeri. V petek, 18. julija, se bodo na odru zvrstili Guns 2 roses, edina prava tribute band, ki je prejela priznanje tako s strani zgodovinskega pevca skupine Guns 'n' Roses Axla kot kitarista Slasha. Vrhunsko izvajanje vseh uspešnic zgodovinske rock skupine torej. A is ti ve čer bodo nas topale še legende yu-rocka Divlje Jagode ter postojnska skupina Mary Rose. Open air festival se bo zaključil v soboto, 19. julija, ko bodo za nov spektakel poskrbeli Laibachi! Nastopala bo tudi ljubljanska progresivna metal skupina Prospect. Vstopnice za vse koncerte so že na razpolago. V predprodaji cene nihajo med 10 in 13 evrov, medtem ko gre do na dan kon cer tov cene od 13 do 15 evrov. Možno pa je tudi kupiti vikend karte. Vse dodatne informacije na spletni strani www.koncerti-na-obali.net. Iztok Furlanič GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Teatri a teatro V torek, 8. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / in v sredo, 9. julija, v de-vinskem gradu / »Euridice« - povzeto po Rainerju Marii Rilkeju, Marini Cve-taevi, Italu Calvinu in Claudiu Magri-su. V izvedbi Gledališča Rossetti, igra Daniela Giovannetti, režija: Antonio Calenda. ■ 15. Postaja Topolove Vsi dogodki se vrstijo nekje proti večeru Jutri, 5. julija, v Juljovi hiši bo odprtje Postaje z razstavo slik holandskega umetnika Jana van der Ploega; sledila bo Bitka pri Potoku, zvečer pa koncert skupine Les Tabmbours de Toplolo. V nedeljo, 6. julija, tradicionalni semenj z glasbo; popoldan predstavitev dela Potovanje iz Topolovega v Abitante; zvečer bo srečanje s slovenskim režiserjem Janom Cvitkovičem nakar bodo predvajali film Alvara Petriciga Mala apokalipsa. V ponedeljek, 7. julija, bo nastopil glasbenik Giovanni Maier. V sredo, 9. julija bo v popoldanskih urah delavnica za otroke, vodi Barbara Kanc. V četrtek, 10. julija bosta med ostalim v Juljovi hiši nastopila z glasbenimi in vizuelnimi improvizacijami Cian in Cosimo. V petek, 11. julija koncert v kuhinji Fa-bia Bonellija, zvoke proizvaja avtor s kuhinjskimi pripomoči, sledi koncert nove ljudske glasbe v Benečiji v izvedbi skupine BK-evolution. Gost literarnega večera Glasovi iz čakalnice bo Giacomo Scotti; V soboto, 12. julija bo italijanski pisatelj Luciano Paronetto daroval mimoidočim portrete v besedah. Gost Čakalnice bo Drago Jančar, v nočnih urah bo glasba. V nedeljo, 13. julija je na vrsti več dogodkov; delavnica Barbare Klanc, koncert sakralne glasbe (v cerkvi) skupine Liške Deklice, sledile bodo likovne in druge delavnice. V sredo, 16. julija bo na vrsti dokumentarec Carla Della Vedove. V četrtek, 17. julija bo koncert skupine Extra3, sledil bo nastop dvojice Live duo, to je Renata Rinaldija in Stefa-na Pilla. V petek, 18. julija bo srečanje s pesniki: Stankom Hrasteljem, Ivanom Cri-com in Marinom Morettijem; zvečer bo z video-poezijo nastopila Antonella Bukovaz. V soboto, 19. julija bo predvajanje dokumentarca EU-forija Nadje Velušček, sledil bo koncert Šumi, tišina v gozdu. Zvečer bo nastopila Topolovska Minimalna Orkestra. V nedeljo, 20. julija bosta v jutranjih urah pri vodnem izviru nastopila Sai Hua Kuan in Wang Robing; pozno popoldan bo z glasbo in refleksijami nastopil G. L. Favetto; zvečer pa bodo prvič izvedli v živo glasbo znanega filma o Andreottiju Il Divo, ki jo je napisal Teho Teardo. Sodeloval bo avtor. _SLOVENIJA_ ■ 15. Primorski poletni festival V sredo, 16., v petek, 18. in v soboto, 19. julija ob 21.00, Tartinijevo gledališče, Piran / Milena Markovic: »Tračnice«, premiera. Nastopajo: Primorski poletni festival, AGRFT Ljubljana, FDU Beograd. KANAL Na Kontradi Marin Držic: »Dundo Maroje« / gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v režiji Borisa Ko-bala. Danes, 4. julija ob 21.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ 39. Mednarodni festival operete Nastopa orkester, zbor in balet gledališča Verdi iz Trsta. Carlo Lombardo: »Cin-ci-la« / režija: Maurizio Nichetti, dirigent: Elisabetta Maschio, koreografija: Sandhya Na-graja. V gledališču Verdi v torek, 15. in v sredo, 16. julija, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. julija, ob 17.30. Carlo Lombardo: »Scugnizza« / glasba: Mario Costa, režija: Davide Livermo-re, dirigent: Julian Kovatchev, koreografija: Laurence Fanon, dirigent zbora: Lorenzo Fratini. V dvorani Raffael-lo de Banfield - Tripcovich v torek, 8. in v soboto, 12. julija, ob 20.30. Ludwig Herzer in Fritz Lohner: »Il paese del sorriso« / dirigent: Alfred Eschwe, režija: Damiano Michieletto, koreografija Sandhya Nagaraja, dirigent zbora: Alberto Macri. V gledališču Verdi v sredo, 9., v petek, 11., v četrtek, 17., v petek, 18. in v soboto, 19. julija, ob 20.30, v nedeljo, 13. julija, ob 17.30. ■ Teatri a teatro V nedeljo, 6. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Igor Stravinskij: »Oedipus Rex« v izvedbi Simfoničnega orkestra Furlanije-Julijske krajine in z nastopom Madžarskega državnega zbora. Režija Girgio Pressburger. ■ Serestate - Trst Vse predstave se pričnejo ob 21.00 Veliki trg 12. julija / Fundacija Luchetta Ota D'Angelo - Novinarska nagrada Marco Luchetta. 13. julija / Folkest - Koncert, Hevia. 14. julija / La melarancia - Musical Vaudeville. 15. julija / Arteffetto - Gala plesnih šol. Trg Verdi PRIREDITVE 10. julija / Fundacija Luchetta Ota D'Angelo - Prednagrajevanje. 11. julija / Združenje Incanto - gospel in ameriški songi - koncert. 19. julija / Tieste LOves Jazz - Anna La- ouvergnac - koncert. Trg Hortis 16. julija / Jezzovski koncert: Peaches Staten. 18. julija / Gledališka skupina Incontro: »Controvoglia«. VIDEM ■ Udin&Jazz V torek, 8. julija ob 21.30 / Videm - grajsko dvorišče / Ansambel Cassandra Wilson, koncert. ■ Folkest2008 30. izvedba Vsi koncerti se pričnejo ob 21.15 V torek, 8. julija / Koper, Trg Carpac-cio / Acquaragia Drom (Srednja Italija). V petek, 9. julija / Hrvatini / Claudia Bombardella Trio (Italija). V četrtk,10. julija / Koper, Trg Car-paccio / Boban Markovic Orkestar (Srbija). V četrtek, 10. julija / Opčine, Prosvetni dom / New Celeste (Škotska). V nedeljo, 13. julija / Trst, Veliki trg / Hevia (Asturija). V sredo, 16. julija / Zgonik, na trgu pred občino / Gael Sli (Irska). V soboto, 19. julija / Milje, Trg Marconi / The Rising Spring (Irska). _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri Danes, 4. julija, ob 21.00 / koncert Obalnega komornega orkestra s solisti. Dirigent: Aleksandar Spasic. V petek, 11. julija, ob 21.00 / koncert: Primož Novšak - violina, Irina Kevor-kova - violina, Mile Kosi - viola, Miloš Mlejnik - violončelo in Petra Gačnik -violončelo. V petek, 18. julija, ob 21.00 / koncert: Dušan Sodja - klarinet in Tatjana Kaučič - klavir. Punta v Piranu V četrtek, 10. julija, ob 21.00 / koncert skupine Oni. V četrtek, 17. julija, ob 21.00 / koncert skupine Gipsy Quartet Remake. PORTOROŽ Avditorij Danes, 4. julija, ob 21.00 / koncert: Murat & Jose, Janez Bončina Benč & Rock legende. Jutri, 5. julija, ob 21.00 / koncert: Eroi-ca s simfoničnim orkestrom RTV Slovenije. V soboto, 12. julija, ob 21.00 / plesna predstava »Prologue«, nastopa L'Eco-le-Atelier Rudra Bejart Lausanne, koreografija: Maurice Bejart. V petek, 18. julija ob 20.00 / koncert: Špičikuc orchestra. Vstop prost. V soboto, 19. julija ob 21.00 / koncert: Duo Gušti & Polona in rock skupina Hladno pivo. ■ 10. Mednarodni Festival Kitare Kras Danes, 4. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Ljubica Bukvic (Srbija), zmagovalka Morskega Festivala, Murska Sobota; Andrzej Heimowski (Poljska), zmagovalec Nagrade »Mercatali«, Gorica. Jutri, 5. julija ob 20.00 / cerkev sv. Kan-cijana, Škocjan pri Divači: Koncert udeležencev masterclassa. V nedeljo, 6. julija ob 17.00 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Nastop udeležencev delavnice »Easy Guitar«. TOLMIN Od 15. do 19. julija / Soča Reggae Ri-versplash 2008. LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 14. julija ob 20.00, Gallusova dvorana / Koncert opernih arij ob 25-letnici delovanja Branka Ro-binšaka; zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Vol-tolini. Sodelujejo: Branko Robinšak, Vlatka Oršanic, Martina Zadro, Mitjam Kalin, Marko Kobal in Saša Čano. Hala Tivoli V ponedeljek , 14. julija ob 20.00, Trg francoske revolucije / Caravan Palace (Francija). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. Palača Gopčevic: od jutri, 5. julija do 7. septembra - »Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: SKD Tabor vabi do 31. julija na ogled razstave »Na Bono-movem domu«, ki so jo ob Trubarjevem letu pripravili dijaki 1. klasičnega liceja F. Prešerna iz Trsta, pod mentorstvom prof. Marte Ivašič. Razstava bo odprta ob delavnikih med 17. in 20. uro uro ter med prireditvami. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 20. julija bo razstavljala pod naslovom »Panta rei« Jasna Merku. Razstava bo odprta ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Lau-renti, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od -/ 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-let-nici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do konca julija bo na ogled razstava slikarke Tamare Ko-rošak. Stolp na vratih: od danes, 4. julija (otvoritev ob 20.00), do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma: do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo do 11. julija na ogled razstava slik Rudija Skočirja. Info: 0039-5-3689177. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. / SVET Sobota, 5. julija 2008 19 bogota - Po osvoboditvi po več kot šestih letih ujetništva Ingrid Betancourt že v objemu svoje družine Pohvala reševalni akciji kolumbijske vojske in zahvala predsedniku Uribeju BOGOTA - Francosko-kolumbijska političarka Ingrid Betancourt, ki jo je kolumbijska vojska v sredo skupaj s še 14 talci po več kot šestih letih rešila iz rok levičarske kolumbijske gverilske skupine Farc, se je včeraj že srečala s svojo družino. Osvobojena političarka zaenkrat še ne ve, ali se bo vrnila v kolumbijsko politiko. Otroka osvobojene Betancourtove -Melanie in Lorenzo Delloye -, njena sestra Astrid in nekdanji mož Fabrice Delloye so skupaj s francoskim zunanjim ministrom Bernardom Kouchnerjem iz Francije odleteli v Bogoto, kjer jih je pričakala Betan-courtova. Prvo srečanje po dolgem času je minilo v solzah. »Nirvana, raj - to mora biti zelo podobno mojim občutkom v tem trenutku,« je novinarjem povedala Betan-courtova. »Tako sta drugačna in tako podobna hkrati,« je povedala o otrocih. Prvo noč na prostosti se je več ur pogovarjala s svojim možem Juanom Carlo-som Lecomptejem. »Zelo je bistra in dobro razpoložena. Enostavno nisva mogla spati,« je pojasnil Lecompte. »Prosila me je za uro, ki sem j o hranil od njene ugrabitve leta 2002, in za pomaranče za zajtrk,« je še dodal. 46-letna Betancourtova je že napovedala, da želi takoj odpotovati v Pariz, kjer bi se francoskemu predsedniku Nico-lasu Sarkozyju in francoskemu ljudstvu rada zahvalila za dolgoleten trud za njeno izpustitev. Iz urada francoskega predsednika so sporočili, da se bo Betancourtova v Pariz vrnila danes. Betancourtova je tudi že pozvala upornike, naj izpustijo več ujetnikov, upa pa tudi, da bo lahko pomagala pri spravi v Kolumbiji. Kot je še pojasnila, je prezgodaj govoriti o tem, ali bo spet delovala v kolumbijski politiki. O svojih načrtih se želi namreč najprej pogovoriti z družino. Ingrid Betancourt se je že v sredo na novinarski konferenci v Bogoti zahvalila za mednarodno podporo in pohvalila reševalno akcijo, ki jo je podprl kolumbijski predsednik Alvaro Uribe. »Zahvaljujem se predsedniku Uribeju, da je sprejel to tveganje, vem, daje to moral biti težek trenutek, saj je bila operacije zelo tvegana, a je potekala brezhibno,« je nekaj ur po osvoboditvi povedala Betancourtova. Povedala je tudi, da je že leta 2003 v videu posnetku, ki gaje poslala kot dokaz, daje živa, zaprosila Uribeja za vojaško reševalno akcijo, a ga je hkrati prosila, naj bo pazljiv glede njenih svojcev, saj je bilo to za njih zelo občutljivo vprašanje. Starša Betancourtove, obrambni odbori za njeno osvoboditev in francoska vlada so namreč ostro nasprotovali vojaškemu posredovanju, saj so se bali, da bi imel za talko tragične posledice. Ingrid Betancourt (v sredini) je včeraj po več kot šestih letih v Bogoti spet lahko objela svoja otroka, hčerko Melanie in sina Lorenza Delloyea ANSA Kolumbijska vojska je 15 talcev, med njimi tudi tri Američane, osvobodila s pomočjo ukane. Vojaki so se izdajali za posadko civilnega helikopterja, s katerim so uporniki želeli prepeljati talce. V zraku so nato razkrili, da so člani oboroženih sil, je v pogovoru za radio kolumbijske vojske opisala Betancourtova. Pri operaciji ni bil sprožen niti en sam strel, je povedal kolumbijski obrambni minister Juan Manuel Santos. Osvoboditev nekdanje kandidatke za kolumbijsko predsednico so po vsem svetu pozdravili z olajšanjem. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ob katerem so v Elizejski palači med izjavo stali otroka Betancourtove, Melanie in Lorenzo, ter njena sestra Astrid, je pozdravil "vojaško akcijo, kronano z uspehom" in ob tem pozval Farc k "ustavitvi njegovega absurdnega boja". Francoski zunanji minister Bernard Kouchner pa je zagotovil, da Francija ne bo pozabila talcev, ki so še v rokah Farca. Izpustitev Betancourtove je medtem pozdravil tudi predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pottering. Njeno osvoboditev in tudi osvoboditev drugih talcev je pozdravil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. V imenu komisije in osebnem imenu je čestital vsem, ki so prispevali k njihovi osvoboditvi, še posebej francoskemu predsedniku Sarkozyju in kolumbijskemu predsedniku Uribeju, pa tudi Kolumbiji. (STA) evropska centralna banka Obrestna mera zdaj na rekordnih 4,25 odstotka FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je na včerajšnjem zasedanju v skladu s pričakovanji dvignil ključno obrestno mero za območje ev-ra s 4,0 na 4,25 odstotka in jo tako dvignil na najvišjoi raven v zadnjih sedmih letih. Obrestna mera je pri štirih odstotkih vztrajala od junija lani. S tem se je ECB odzvala na junijsko rekordno 4-od-stotno inflacijo na letni ravni v območju evra. Ekonomski strokovnjaki so odločitev o dvigu obrestnih mer pričakovali, manj pa so si bili edini v ocenah, če gre za zadnje povišanje obrestnih mer letos. Predsednik ECB Jean-Claude Tri-chet je po zasedanju Sveta ECB, ki ga sestavlja šest članov izvršnega odbora -predsednik slednjega in s tem tudi ECB je Trichet - ter vseh 15 predsednikov centralnih bank držav evrskega območja, dejal, da bo včerajšnja odločitev ECB pomagala pri njenem cilju umirjanja inflacije. Odločitev za dvig obrestne mere so člani sveta po zagotovilih predsednika ECB sprejeli soglasno. Vse glasnejši pa so pozivi, naj ECB s svojo monetarno politiko ne prispeva dodatno k upočasnjevanju gospodarstva v območju evra. Namen dviga obrestne mere je namreč s posledično zaostritvijo posojilnih pogojev, ki so zaradi pretresov na finančnih trgih že sedaj ostri, zmanjšati obseg denarja v obtoku, obenem pa povleče za seboj tudi nadaljnjo krepitev skupne evropske valute, katere vrednost je v primerjavi z ameriškim dolarjem že sedaj zelo visoka in zaradi katere se zmanjšuje cenovna konkurenčnost evropskih izvoznikov. (STA) Kaczynski za podpis Lizbonske pogodbe le v primeru irskega "da" VARŠAVA - Poljski predsednik Lech Kaczynski je pojasnil, da bo Lizbon-sko pogodbo podpisal le, če bo Irska potrdila dokument na novem referendumu, a ne pod pritiskom in brez spreminjanja svoje ustave. "In tudi jaz osebno je ne bom blokiral, saj je poljski parlament že odobril pogodbo," je dodal. Medvedjev za boljše odnose Moskve z Londonom MOSKVA - Ruski predsednik Dmi-trij Medvedjev je včeraj dejal, da se želi na vrhu G-8 na Japonskem osebno srečati z britanskim premierom Gor-donom Brownom in tako okrepiti ru-sko-britanske odnose. Medvedjev je bil včeraj na obisku v Azerbajdžanu, kjer se je srečal z azerbajdžanskim kolegom Ilhamom Alijevom. Pritožbeni svet Haaškega sodišča oprostil Orica HAAG - Pritožbeni svet haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je včeraj oprostil nekdanjega poveljnika muslimanskih sil v Srebrenici Naserja Orica, ki ga je haaško sodišče konec junija 2006 obsodilo na dve leti zapora. Pritožbeni svet je v pritožbenem postopku ugotovil, da so bili v časovnem obdobju med septembrom 1992 in marcem 1993 nad v Srebrenici priprtimi Srbi brez dvoma storjeni hudi zločini, vendar pa v sodnem postopku Oricu niso dokazali odgovornosti za omenjene zločine. Policija zasegla rekordno količino predhodnih sestavin za proizvodnjo heroina LJUBLJANA - Slovenska kriminalistična policija je v akciji s policijami Nemčije, Avstrije, Ukrajine, Madžarske, Bolgarije, Romunije, Turčije, Srbije in Češke razkrila mednarodno organizirano kriminalno združbo in zasegla rekordnih 98 ton predhodne sestavine za proizvodnjo heroina. Pri tem je priprla štiri slovenske in tri turške državljane. V preiskavi so ugotovili, da je glavni organizator slovenski državljan v letih 2004-2008 od češkega podjetja kupil vsaj 366 ton anhidrid ocetne kisline, ki bi po ocenah strokovnjakov služila za predelavo do 147 ton izredno čistega heroina. Iz te količine za ulično prodajo pridelali vsaj 438 ton heroina, za katerega bi iztržili na ilegalnem trgu prepovedanih drog najmanj 6,57 milijarde evrov. mongolija - Po nedeljskih parlamentarnih volitvah Opozicija zaradi domnevnih goljufij zahteva ponovno štetje glasov ULAN BATOR - Na nedeljskih parlamentarnih volitvah je Mongolska ljudska revolucionarna stranka (MPRP) osvojila večino, je včeraj sporočil predstavnik za stike z javnostmi državne volilne komisije. Obenem je zatrdil, da so bile volitve poštene, vodja opozicijske Demokratske stranke pa je menil, da so bile volitve poneverjene in zahteval ponovno štetje. MPRP bo v velikem huralu, kot se imenuje mongolski parlament, zasedla 47 od 76 sedežev, Demokratska stranka pa 26. Preostali trije sedeži so pripadli neodvisnemu kandidatu in dvema članoma manj ših strank. Tiskovni predstavnik volilne komisije Purevdorjiin Naranbat je zatrdil, da so bile volitve poštene, čeprav so se nekateri kandidati pritoževali zaradi nepravilnosti. "Prepričan sem, da so to končni V Ulan Batorju še naprej vladajo izredne razmere ANSA izidi," je povedal in dodal, da se nekateri niso mogli sprijazniti s tem, da so njihovi kandidati izgubili. "Šteli smo in ponovno šteli, a je izid ostal enak," je zatrdil. Vodja Demokratske stranke, glavne tekmice MPRP, Tsakhiagiin Elbegdorj, pa je po razglasitvi uradnih izidov menil, da so bile volitve "ukradene", in zahteval ponovno štetje. Kot je dodal, pa ne pričakuje ponovitve nasilja in izrazil pričakovanje, da bo rešitev dosežena s pogajanji. V torek so v mongolski prestolnici Ulan Bator zaradi domnevno poneverje-nih volitev izbruhnili nasilni protesti, zaradi katerih je predsednik Nambariin Enkhbayar razglasil štiridnevno obdobje izrednih razmer. Protesti so terjali pet življenj, 329 ljudi pa je bilo ranjenih. Tisoči protestnikov, jeznih, ker je stranka nekdanjih komunistov razglasila zmago pred razglasitvijo uradnih izidov, so se zbrali pred sedežem MPRP in ga zažgali. Šlo naj bi za kakih 6000 privržencev Demokratske stranke, ki so MPRP obtožili podkupovanja za glasove na volitvah in drugih taktik za poneverbo volitev. (STA) berlin - Zaradi umora štirih ljubimcev Dosmrtni zapor za »črno vdovo« BERLIN - V Nemčiji so včeraj na dosmrtni zapor obsodili 69-let-no žensko, ki je poskrbela za umor štirih ljubimcev, pred tem pa si še zagotovila, da so svoje oporoke spremenili v njeno korist. Z enim iz med njih se je ce lo po ro či la, pre -den ga je umoril Siggi S., njen dolgoletni ubogljivi pomočnik, ki je za tri umore i n uboj prej el 12 l et zapora. Nemški mediji so Lydio L. po-i me no va li čr na vdo va, po sa mi ci stru pe ne ga paj ka, ki sam ca po par -jenju ubije. Nekdanja prostitutka je sta rej še moš ke s pre mo že njem, kot sta hiša ali življenjsko zavarovanje, iskala med oglasi osamljenih. Igrala je ljubezen in vse izmed njih pripravila do tega, da so nanjo prepisali svoje premoženje. Zatem jih je njen pomagač uspaval s prevelikim od mer kom zdra vil ter na to po ča si in zelo previdno zadušil, ponavadi z blazino, da bi njihovo smrt pripi- sali starosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kljub temu, da se je pred sodiščem zagovarjala kot ne dolž na, jo je sod ni se nat v mes -tu Gottingen v osrednji Nemčiji spoznal za krivo štirih umorov, ki jih je za gre ši la med le to ma 1994 in 2000. Zdravniki in policija na tem območju takrat niso opazili nenavadnega zaporedja smrti. So diš če je še raz so di lo, da njen 53-letni pomagač, ki je kasneje šel na policijo in na sodišču priznal umo re, no si manj šo ka zen sko od go vor nost, saj je bil psi ho lo ško po pol no ma v nje ni ob las ti. Njen od nos do nje ga je na mreč spo mi -njal na odnos matere, ki ukazuje svojemu odraslemu sinu s šibko voljo. Odvetnik tako imenovane črne vdo ve je si cer na so diš ču tr dil, da je Siggi S. deloval na lastno pobudo, da bi tako ugajal Lydii L., ki naj ne bi ve de la za umo re, še po ro ča nemška tiskovna agencija. (STA) 20 Petek, 4. julija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it naš pogovor - Tržaški nogometaš Rome Max Tonetto »Še dobro, da nisem igral pri Triestini« »Rad bi zmagal vsaj 'scudetto'« - Ne verjame v Lippijev klic - Začel je pri San Giovanniju Sardinsko morje je kraj, kjer po končani sezoni letujejo domala vsi italijanski profesionalni nogometaši (ter letos Cristiano Ronaldo). Med njimi je tudi Max Tonetto, edini tržaški nogometaš, ki tepta igrišča A-lige. »Od konca prvenstva A-lige je minilo že nekaj časa. Medtem sem se lepo spočil. Pred kratkim sem bil na obisku v Trstu. Obiskal sem starše, tete, strice in vse ostale prijatelje. Pohajali smo tudi po raznih šagrah na Krasu. Sedaj pa sem izkoristil še zadnje tedne počitnic in smo z družino odšli na sonce na Sardinijo. Na srečo me ne oblegajo 'paparaci, kot številne moje soigralce. Cele dneve pa se zabavam s svojima sinovoma, 2-letnim Leonar-dom in 7-letnim Mattio ter 10-letno hčerko Nicole,« je uvodoma dejal 33-letni Romin bočni igralec, ki je pred par meseci podaljšal pogodbo z rimskim klubom do leta 2010. Simpatični in razpoložljivi Max, ki je izgubil tržaški naglas, je svojo nogometno pot začel pri tržaškem San Giovanniju. »Pri svetoivanskem društvu sem igral vse do šestnajstih let. Potem so me najeli pri Reggiani in takrat se je začela moja profesionalna kariera daleč od Trsta. V zadnji tržaški sezoni sem igral pri deželnih mladincih in tudi v članski ekipi v D-ligi. Vsekakor nisem Svetoivančan 'doc'. Oče, ki je sedaj v pokoju, je bil železničar in živeli smo pri Campu Marziu. Šele kasneje smo se odselili k Svetemu Ivanu.« Ali se je Triestina kdaj zanimala zate? Ne. Še dobro, da nisem igral pri Triestini. Triestinin mladinski sektor je bil takrat popolnoma zanemarjen. Najbrž je še sedaj. Prav gotovo ne bi toliko napredoval, če bi še naprej ostal v Trstu. Zadnji dve leti sta bili zate nadvse uspešni. Igral sem v ligi prvakov in opravil krstni nastop v članski reprezentanci. To so enkratni občutki, sanje vsakega nogometaša. Le kdo si ne bi želel igrati na najbolj slavnih evropskih stadionih in igrati proti najboljšim evropskim zvezdnikom. Pika na i je zame bila zmaga na madridskem Bernabeu, ko smo izločili nič manj kot sloviti Real. Bivši selektor Roberto Dona-doni ti je zaupal. Kaj pa Lippi? Donadoni je res poštena oseba. Nikoli mi ni obljubil, da bom igral. Kljub temu pa sem dočakal svoj trenutek. Na tekmi proti Ferskim otokom sem Inzaghiju celo podal odločilno žogo. Lippi je prav tako odličen trener. Sicer ne vem, če me bo še kdaj poklical v reprezentanco. Moral bom pač na igrišču dokazati, da še nisem za v koš (smeh). In tvoj odnos s Spallettijem? S Spallettijem se poznava že veliko let. Treniral me je že pri Empoli-ju. Je odličen trener, dober psiholog in zelo poštena oseba. Ima veliko zaslug, da smo se z Romo borili za 'scudetto' in da smo se uvrstili v ligo prvakov. Vseeno pa v zadnjih dveh sezo- nogomet Domenecha potrdili na klopi Francije PARIZ - Čeprav je bila francoska nogometna reprezentanca nesporno največje razočara nje mi nule ga evrop ske ga pr -venstva v Avstriji in Švici, saj je z vsega točko in enim doseženim golom izpadla že po predtekmo-vanju, je fran cos ka no go met na zveza podelila zaupnico selektorju Raymondu Domenechu, ki bo tako nadaljeval delo prvega strokovnega moža. Francija je pod vodstvom Raymonda Domene-cha, ki je bil v zadnjih letih dele žen ogromno kri tik, na Euru 2008 sicer igrala v najtežji skupini, saj je imela za tekmice Nizozemsko, Italijo in Romunijo. Dome ne cho va na slednja naloga bo, da Francijo popelje na svetovno prvenstvo 2010 v Južnoafriški republiki. V kvalifikacijah bo igrala z Romunijo, s Srbijo, z Litvo, Avstrijo in s Ferski-mi otoki. nah vam ni uspel veliki met, osvojitev 'scudetta'! Vsi smo se maksimalno potrudili. Zbrali smo 82 točk, kar očitno ni bilo dovolj. Vsekakor smo bili boljši od Interja. Milančani so bili bolj konstantni. Imeli so daljšo klop. V zadnjih dveh sezonah pa smo le osvojili dva pokalna naslova. In v prihodnji sezoni? Borili se bomo na dveh frontah: prvenstvo in liga prvakov. Sem zelo ambiciozen in bi rad zmagal oboje. Zadovoljil pa bi se tudi z državnim naslovom. Kakšno pa je življenje v Rimu? Izredno živahno. Ni primerjave s Trstom. Rim živi za nogomet. Če grem na cesto, me ljudje ustavljajo in stalno sprašujejo kaj in kako. V Trstu Max Tonetto (na sliki s Cristianom Ronaldom na letošnji tekmi Rome proti Manchestru Utd) je krstni nastop v A-ligi opravil pri Reggiani leta 1996. V svoji karieri je oblekel drese Fana, Ravenne, Empolija, Milana, Bologne, Lecceja in Sampdorie. V A-ligi je doslej zbral 320 nastopov in dosegel 15 golov. Z Romo je zmagal dva državna pokala in državni superpokal ANSA pa se lahko po mestu sprehajam brez večjih težav, kot da bi bil v drugi državi. Pri 33-letih si mogoče že pomislil, s čim se boš ukvarjal po končani karieri? Še ne vem. Prav gotovo bom ostal v nogometnem okolju. Se boš mogoče vrnil v Trst? Najbrž ne. V Rimu je življenje kakovostno in otroci tu obiskujejo šolo. S čim pa se rad ukvarjaš v prostem času? V Trstu sem obiskoval višjo srednjo šolo Volta in vedno sem se rad ukvarjal z informatiko, ki je tudi sedaj moj prvi konjiček. Ali se pogosto vračaš v Trst? Zal ne. Domov se vračam le za božič in poleti. Jan Grgič tenis - Brez presenečenj na Wimbledonu V finalu sestri Serena in Venus Williams WIMBLEDON - V jutrišnjem finalu teniškega turnirja v Wimbledonu se bosta pomerili Američanki Venus in Serena Williams. Venus je v prvem polfinalnem obračunu premagala Rusinjo Jeleno De-mentjevo s 6:1 in 7:6 (3), medtem ko je bila njena mlajša sestra v drugem boljša od Kitajke Zheng Jie s 6:2 in 7:6 (5). Ženski teniški finale v Wimbledonu bo spet poslastica. Pomerili se bosta eni najboljših igralk belega športa v ženski konkurenci, branilka naslova Venus Williams in njena mlajša sestra Serena. Starejša od temnopoltih sester znova ni oddala niza, Rusinjo Jeleno Dementjevo je premagala s 6:1 in 7:6 (3). Osemindvajsetletna zmagovalka se bo tako po štirih zmagah na tem turnirju v finalu pomerila s svojo mlajšo sestro. To bo že tretji dvoboj sester Williams, Serena je na tem turnirju pokal zmagovalke v zrak dvignila leta 2002 in 2003. Dve leti mlajša Serena je tokrat s 6:2 in 7:6 (5) slavila proti Kitajki Jie Zheng, ki je bila več kot dostojna tekmica. Mlada uporna Kitajka je s tem svoji državi, ki bo letos gostila olimpijske igre, priigrali tudi prvi nas- top v polfinalu turnirja za grand slam. »Zelo težka nasprotnica je. Mislim, da je doslej ena najtežjih, proti kateri sem igrala. Neverjetno in ne samo to, res je odigrala odlično. Igrala je kot ne bi imela ničesar izgubiti in to drži. Seveda sem hotela pokazati več, kot pa se samo prebiti v finale, a zdaj sem vesela prav tega dejstva,« je po dvoboju menila mlajša od sester Williams, Serena, medtem ko je njena vzornica Venus dejala: »Vseskozi sem držala pesti za sestro, da bi ji uspelo. Zdaj bova spet vsaka na svoji strani mreže.« V edinem moškem četrtfinalu dneva sta se pomerila Nemec Rainer Schüttler in Francoz Arnaud Clement. Schüttler je poskrbel za senzacijo, potem ko se je kot prvi Nemec po Michaelu Stichu leta 1997 prebil v polfinale, saj je tokrat elementa po dolgih petih urah in 12 minutah ugnal s 6:3, 5:7, 7:6 (6), 6:7 (7) in 8:6. Zdaj se bo pomeril proti dvakratnemu finalistu, Špancu Rafaelu Nadalu, medtem ko bo drugi moški polfinale dvoboj med Švicarjem Rogerjem Federerjem in Rusom Maratom Safinom. košarka Boniciolli bo operativni svetovalec TRST - Trener Matteo Bo-niccioli in vodstvo tržaškega košarkarskega B2-ligaša Acega-sAps sta se dogovorila za sodelovanje v prihodnji sezoni. Matteo Boniciolli nam je potrdil novico: »Podpisali smo pogodbo o triletnem sodelovanju. V klubu bom sodeloval kot operativni svetovalec pri članski ekipi in pri mladinskem sektorju.« Kje pa bo Bo-niciolli treniral v prihodnji sezoni? »Tega pa še ne vem.« V A-LIGI - Vodstvo državne nogometne zveze FIGC je odobrilo prošnjo Lege Calcio. V prihodnji sezoni bodo klubi v A-ligi lahko registrirali dva nogometaša, ki nista državljana članic Evropske unije. KOLESARSKO EP - Včeraj se je v Aroni v Italiji začelo evropsko kolesarsko prvenstvo. Prvi dan so se v kronometru merili mlajši člani in članice (do 23 let), Slovenijo pa so zastopali trije tekmovalci. Pri moških je Kristijan Koren zasedel deseto, Jože Senekovič pa 45. mesto, pri dekletih je bila Polona Batagelj 36. Izidi, ženske: 1. Ellen Van Dijk (Niz) 32:33 (46,638 km/h). Moški: 1. Adriano Malori (Ita) 27:56 (54,344 km/h). POKAL LIBERTADORES - Ekvadorski klub Liga de Quito (LDU) je zmagovalec letošnjega pokala libertadores. LDU se je do svojega prvega slavja v zgodovini južnoameriške različice evropske lige prvakov dokopal po streljanju enajstmetrovk. Junak tekme je postal vratar Jose Francisco Cevallos, ki je nogometašem brazilskega Flu-minenseja v Riu obranil tri strele z bele točke.Ekvadorci so prvo tekmo proti Fluminenseju doma dobili s 4:2, na povratni pa so bili pred domačimi gledalci na Maracani v Riu de Janeiru boljši igralci Fluminenseja s 3:1. OLIMPIJSKA NORMA - Na atletski mednarodni ligi za veliko nagrado Vzajemne, ki poteka v Mariboru, je Ljubljančanka Pia Tajnikar (Mass) z 11,36 sekunde (veter dovoljenih +0,6 m/s) zmagala na 100 m in izpolnila olimpijsko normo B za Peking (11,42). COULTHARD - Škot David Coulthard je potrdil, da bo po koncu sezone končal dirkaško kariero v formuli 1. Coulthard je v 15-letni karieri slavil na 13 dirkah. Od leta 1994 do 1995 je tekmoval za Williams, nato je devet let preživel pri moštvu McLaren Mercedes, od leta 2005 pa je član Red Bulla.Sedemintridese-tletni Škot bo po upokojitvi ostal zvest svojim dosedanjim delodajalcem iz Red Bulla, kjer bo zadolžen za testiranje in razvijanje dirkalnika. JADRANJE - Riva del Garda Pregi je slavila zmago na včerajšnji deseti etapi jadralne regate po Italiji od kraja Bisceglie do Otranta. Na lestvici vodi Castelsanpietro Terme Gammadue, ki se je včeraj uvrstila na drugo mesto. Tržaška Baia di Si-stiana ostaja na petem mestu. »CORRI TRIESTE« - Nocoj (od 20. ure dalje) se bo na tržaškem Velikem trgu in v mestnem središču odvijala 6. tekaška izvedba Corri Trieste, ki jo organizira tržaški klub PromoRun. Tekači se bodo pomerili na 5 kilometrov dolgi razdalji. Na nocojšnjem teku bo zaključil svojo tekaško kariero Tržačan Michele Gamba. TRBIŽ - Čedajska banka organizira v nedeljo na TRbižu tekmovanje v golfu Brez meja. LIGNANO - 13. julija (ob 11. uri) bo v Lignanu državno tekmovanje v plavanju s plavuti Evolution Cup Nuoto Pinnato Marano-Li-gnano 2008. Najbolj državni plavalci se bodo pomerili na razdalji 3 km. / ŠPORT Četrtek, 3. julija 2008 21 odbojka - Danes tekma svetovne lige med Italijo in Južno Korejo v tržaški športni palači Gardini: »Loris je poln neizčrpne energije« Pomožni trener in eden najuspešnejših italijanskih igralcev meni, da so vsekakor prioriteta Ol Tržaška športna palača bo danes (ob 20.00) in jutri (ob 19.00) gostila italijansko odbojkarsko reprezentanco. Za »azzurre« bo pred tržaško publiko nastopil na obeh srečanjih tudi Števerjanec Loris Mania. V sklopu svetovne lige se bodo Anastasijevi varovanci pomerili z Južno Korejo, ki je v skupini B še brez zmage. Včeraj so predstavnike obeh reprezentanc sprejeli na tržaškem županstvu. Obema ekipama je podžupan Lippi poklonil priložnostno darilo. Prisotna sta bila med drugimi tudi predsednik deželnega in pokrajinskega CONI-ja, Felluga in Borri. Na sprejemu smo se pogovorili s pomožnim trenerjem italijanske izbrane vrste Andreo Gardinijem, članom znamenite generacije fenomenov. Kot igralec je osvojil tri svetovne naslove, srebro in bron na olimpijskih igrah, 6 naslovov svetovne lige in 4 evropske naslove. Iz igralca se je sedaj prelevil v pomožnega trenerja izbrane vrste. »Prehod z igrišča na klop je prijeten. To mi omogoča, da sem še vedno v krogu reprezentance. Delam ob selektorju Ana-stasiju, ki je v prvi vrsti prijatelj, obenem pa ima veliko izkušenj, ki jih je nabiral v italijanski reprezentanci, v klubih in v drugih izbranih vrstah. Vse jemljem tudi kot priložnost, da se od njega učim. Istočasno lahko kot bivši igralec predajam svoje izkušnje sedanjim igralcem.« Kako ocenjujete letošnjo ekipo? Ekipa šele nastaja. Doslej je bila to le skupina odličnih posameznikov. Vprašljivo je, ali bomo v tako kratkem času uspeli sestaviti pravo ekipo, ki bo kos tudi olimpijskim igram. Je izkušnja pomožnega trenerja za vas prvi korak k vlogi trenerja? Tega še ne vem in si takega vprašanja še nisem zastavil. Želim si, da bi v sklopu reprezentance izpeljal na najboljši način svoje zadolžitve in se od Anastasija naučil čim več. Kaj bo v bodočnosti, pa še ne vem. Sedaj nimam takih ciljev. Želim si, da bi sedaj sestavili tako ekipo, ki bo kakovostna s tehničnega vidika in da bo tudi prava ekipa. Katere so zadolžitve pomožnega trenerja? Sodelujem s selektorjem pri tehničnih izbirah, skupaj analiziramo igro nasprotnikov. Pomagam mu, saj sam vsega ne bi zmogel. Ob meni je še drugi asistent, dva »scoutmana«, kon-dicijski trener ter fizioterapevt, ki ekipo vedno spremljamo. Pred Pekingom so sedaj na vrsti tekme svetovne lige. Obdobje je dvolično: ob nastopih v sklopu svetovne lige moramo istočasno pripravljati nastop na OI, kar sili, da veliko časa posvečamo fizični pripravi. Nadejamo si, da bi obe stvari lahko dobro opravili, čeprav je nastop na olimpijskih igrah primarnega pomena. Ne moremo si dovoliti, da bi v Peking odpotovali nepripravljeni. Na tržaškem županstvu je predstavnike italijanske in korejske odbojkarske reprezentance sprejel podžupan Paris Lippi. Med njimi je bil edini predstavnik iz naše dežele Loris Mania, ki pa mu niso posvetili posebne pozornosti KROMA Danes se boste pomerili s Korejo. Kako bi opisali ekipo? To je tipična azijska ekipa, ki izvaja hitro in dopadljivo igro. Anastasi je sporočil, da bo v ekipi tudi Mania, ki si mesto libera deli s Corsanom. Katere so razlike med njima? Corsano igra libera že dolgo: ima veliko izkušenj, kar mu vliva sigurnost. Lorisa pa krasi neverjetni entuziazem. Poln je neizčrpne energije. Odlično se je vključil v ekipo in daje skupini odločilen zagon. Seveda mora pridobiti še veliko izkušenj, tudi v reprezentanci. To je zanj šele prvo leto v izbrani vrsti. Kljub vsemu pa je njegov odnos do dela enkraten. Povedali ste, da so moči usmerjene predvsem v olimpijske igre. Kateri pa je cilj, ki ga želite doseči v Pekingu? Pred kratkim smo se na OI šele uvrstili. Ciljev ne bi navajal: bomo videli. Ekipa lahko poseže po odličnih rezultatih, sodili pa bomo v Pekingu. Igrali ste v ekipi fenomenov, ki je v 90. letih prednjačila v svetovni odbojki. Ali lahko ta ekipa postane vsaj približek tisti? Zakaj ne. Rad bi, da bi postala. Verjamem, da bomo prej ali slej spet gledali tako ekipo. Ste član ekipe veteranov. Boste letos nastopali? Nekateri igralci so poškodovani. Upam, da bomo odigrali kako prijateljsko tekmo, septembra pa pripravljamo turnir. Veronika Sossa rolkanje - Svetovni pokal v Nemčiji Mateja Bogatec bo skušala ubraniti 1. mesto V kraju Markleeberg pri Leipzigu se danes začenja druga etapa svetovnega FIS pokala v rolkanju. Uvod v nemško etapo bo večerni sprint, jutri bo 10 kilometrski prolog na ravninski progi, v nedeljo pa zasledovalna vožnja na 20 kilometrov. V Nemčijo je z italijansko izbrano vrsto odpotovala tudi naša rolka-rica Mateja Bogatec, ki bo skušala ubraniti prvo mesto v skupni razvrstitvi. Po prvi etapi v Frosinoneju Mladi-nina 26-letna tekmovalka vodi s 154 točkami. Pripravljenost kriške rolkarice je tudi tokrat na višku: »Trenirala sem dobro, pripravljena sem na nov izziv,« nam je potrdila Mateja, ki bo danes nastopila v sprintu kot glavna favorit-ka. Na prvi etapi je bila tudi v konkurenci najboljših tekačic na smučeh in ostalih rolkaric najhitrejša, tako da bo tudi tokrat skušala ponoviti odličen rezultat. Jutri in v nedeljo pa jo čaka še ravninska preizkušnja: »Gre za 10 kilometri krog, ki ga bomo na prologu v soboto (jutri op. a.) prevozili enkrat, v nedeljo na zasledovalni preizkušnji pa dvakrat,« je pojasnila in nadaljevala: »Proga mi je pisana na kožo, saj je večinoma ravninska, s krajšimi spusti in vzponi. Končna uvrstitev bo seveda odvisna od dnevne forme. Načeloma lahko računam tudi na stopničke,« je napovedala Mateja, ki je bila lani na isti progi v zasledovalni vožnji peta. Tudi v drugi etapi bo Mateja nastopila na vseh preizkušnjah: »Sem konkurenčna v vseh disciplinah, tako da lahko na vsaki preizkušnji osvajam točke za skupno razvrstitev,« je povedala Mateja, ki bi rada ponovila vsaj lansko drugo mesto v skupnem seštevku. Med tekmovalkami najbrž še ne bo lanske zmagovalke svetovnega pokala Švedinje Magnusove, odsotne pa bodo tudi vse italijanske reprezentant-ke v teku na smučeh, ki so nastopale v Frosinoneju. odbojka Moški FJK na končnem 16. mestu Moška mladinska deželna odbojkarska selekcija, ki jo vodi Lorenzo Zamo s pomočjo Diega Poletta, je na Trofeji dežel na Sardiniji včeraj izgubila proti Liguriji z 2:1 (-20, -15, 22) in premagala Umbrijo 3:0 (20, 23, 22). Moška selekcija se je tako uvrstila na končno 16. mesto. TURNIR BUM BUM LADY -Na ženskem nogometnem turnirju v Dolini so odigrali 2. krog: Bum Bum Lady A - Štandrež 4:0, Bibap-paloula - Bum Bum Lady B 3:0, Sa-lež - Locanda Mario 0:15. Cel mesec tek in kolesarjenje na Kokoš ŠD Kraški tekači iz Sežane vabijo tekače in gorske kolesarje, da se v tem mesecu (v nedeljo od 8. do 10. ure, 12., 20. in 27. t.m.) udeležijo tekov in kolesarjenja na Kokoš (674 m). Start je na mejnem prehodu Lipica, proga poteka po makadamski cesti do koče. Višinska razlika je 274 m, dolžina pa 3200 m. Za informacije pokličite na 041351893 ali poglejte spletno stran www.klub-kra-skitekaci.si. □ Obvestila SK DEVIN prireja v nedeljo 13. julija kolesarski izlet v Avstrijo. Start iz Nabrežine na trgu ob 6.30, zbirališče v kraju Koetschach Mauthen ob 9.00-9.30 (40 km dolga položna proga), povratek na startno mesto z vlakom, vpisovanja do 10. julija na in-fo@skdevin.it ali na 3402232538. KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI organizira v soboto 12. julija z začetkom ob 17. uri tekmovanji v košarki 3 proti 3 na odprtem igrišču v Prosvetnem domu. Tekmovanje bo odprtega tipa v treh starostnih kategorijah: mlajši (1994 in mlajši), srednji (1990 in mlajši) in kategorija open (1989 in starejši). Vsaka ekipa je sestavljena iz največ 3 do največ 4 igralcev. Nastopajo lahko tudi mešane ali ženske ekipe. Ekipe se lahko prijavijo do vključno petka do 20. ure na elektronski naslov: an-drej@vremec.it ali po SMS sporočilu na 3385889958. AŠZ JADRAN sklicuje redni občni zbor v torek, 8. julija ob 20.30, v prostorih SKD Tabor v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. AŠD SOKOL sklicuje v petek, 11. julija 2008 redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. kolesarstvo - Predstavniki lonjerske Adrije in Devina na prestižnem 22. kolesarskemu maratonu Vročina pogojevala Dles Dolomites Silvano Leghissa in David Škabar tekmovala na daljši progi (138 km), Janko Jablanšček in Davide Purič pa na srednji (106 km) časom 6:47.04,6 (absolutno 1424., 8.966 kolesarjev iz 36 držav se je blanšček in Purič pa sta se preizku-ude le ži lo pres tiž ne ga ko le sar ske ga si la na sred nji pro gi ( od La Vil le prek Maratona Dles Dolomites, ki se vije prelaza Campolongo, Pordoi, Sella, po znamenitih prelazih Dolomitov, ki Gardena do Falzarega spet v La Vil-so jih nedavno prekolesarili tudi lo in s ciljem v Corvari). profesionalci na letošnjem Giru »Vzdušje in družba sta bili tudi d'Italia. letos enkratni. Vsi štirje smo bili z iz-22. izvedbe maratona so se ude- kušnjo zelo zadovoljni,« je povedal ležili tudi štirje slovenski kolesarji na- Jablanšek, ki se je Maratona v Dolo-ših društev: Devinovca Janko Ja- mitih udeležil že sedmič. »Letos je blanšček in Silvano Leghissa ter čla- našo predstavo na kolesu pogojevana KK Adria Davide Purič in David la vročina: ob 6.45, ko smo startali, Škabar. Udeleženci so lahko izbirali je termometer kazal že 16 stopinj tri proge različnih težavnostnih sto- Celzija, v teku dneva pa se je tempe-penj: najkrajšo 55 kilometrsko progo ratura povišala do 27 stopinj. Naj po-prek Sellaronde, srednjo progo, ki je vem, da smo lani startali pri le 4 stop-merila 106 kilometrov z višinsko njah Celzija,« je pojasnil Jablanšek. razliko 3.090 m in najdaljšo - mara- Energijo za dolge vzpone so ko-tonsko 138 kilometrsko progo z vi- lesarji pridobivali s pitjem in energet-šinsko razliko 4.190 m. Vsi udeležen- skimi tablicami: »Nekaj smo imeli s ci so startali v La Villi, cilj pa je bil v sabo na kolesu, na progi pa smo ime-Corvari. li tudi okrepčevalnice, na katerih si Leghissa in Škabar sta se odlo- dobil tudi sendviče, sadje, pijačo in čila za daljšo progo in uspešno pre- energetske napitke,« je povedal Ja-vozila prelaze Campolongo, Pordoi, blanšek, kije s sotekmovalci izkušnjo Gardena, Sella, Falzarego in Giau. Ja- na Dolomitih vzel resno, v nasprot- Janko Jablanšček, Davide Purič, Silvano Leghissa in David Škabar so morali premagati nad 3.090 metrov (na srednji progi) in 4.190 metrov (na dolgi progi) višinske razlike ju z nekaterimi, ki so izpeljali zahtevno pre iz kuš njo bolj »tu ris tič no«. S pripravami je začel že spomladi. Ob nedeljah ali sobotah je s klubskim kolegom opravil daljši trening, od 140 do 170 km, med tednom pa je treniral po Kra su tri krat te den sko. Na maratonski preizkušnji je bil Silvano Leghissa (letnik 1964) v kategorij i M4 (od 43 do 49 jet) 401. s povprečna hitrost 20,340 km/h), David Škabar (letnik 1970) v kategoriji M3 (od 37 do 42 l et) pa j e bil 595. s časom 7:11.56 (absolutno 1081., povprečna hitrost 19,169 km/h). Zmagal je Emanuele Negrini iz Bologne, ki je 138 km prevozil v 4:29.05. Na 106 kilometrski progi pa je bil Janko Jablanšek (letnik 1968) 173. v kategorji M3, absolutno pa 661. s časom 5:16.24,7 (povprečna hitrost 20,100 km/h), Davide Purič (letnik 1968) pa je bil v isti starostni kategoriji 300., absolutno pa 1259. s časom 5:53.07,1 (povprečna hitrost 18,010 km/h). Zmagovalec Marco Rocchi je srednjo progo prevozil v 3:26.57,5. Janko Jablanšek se bo v nedeljo 13. julija udeležil najprestižnejše dirke v naši deželi za amaterje Carnia Classic. Preizkušnje, ki vključuje tudi vzpon na Zon co lan, bi se mo ral udeležiti tudi Silvano Leghissa, ki pa je zaradi poškodbe moral odpovedati nastop. 22 Petek, 4. julija 2008 PRIREDITVE čedad - Predstavili program letošnje izvedbe Mittelfesta Graditi čas: današnji svet vpet v sedanjost Izpostavljen pomen koprodukcije s Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta Hči zraka Koprodukcija s Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta Hči zraka Hansa Magnusa Enzensbergerja v režiji Ja-nusza Kice je bila prva točka na dnevnem redu predstavitve letošnjega programa Mittelfesta v občinski dvorani v Čedadu. Predsednik Mittelfesta Furio Honsell je v svojem pozdravu poudaril emblematičnost tega projekta za mednarodno usmeritev festivala gledališča, glasbe, plesa in lutkovne umetnosti srednjeevropskega (in širšega) prostora, ki je prišel letos do 17. izvedbe. Vezna nit programa je tokrat Graditi čas, kar pomeni odgovornost do preteklosti, sedanjosti in bodočnosti v kompleksni dobi, ki težko gleda naprej in živi v uničujoči iluziji večne sedanjosti. Festival pod umetniškim vodstvom Moni-ja Ovadie bo ponovno kulturni in umetniški prostor za razmišljanje o temeljnih vrednotah in problematikah današnjega sveta (za ta angažma je prejel pred kratkim nagrado Sirolo), s poudarkom na kvaliteto bolj kot na število ponudb. Festival je postal vodilnega pomena na italijanski sceni in njegove produkcije so se uspešno vključile in so zaživele na odrih raznih italijanskih gledališč. To so sadovi prizadevnega dela umetniške ekipe, kateri se je Ovadia v zadnjem letu svojega mandata javno zahvalil za pomoč in sodelovanje. Njegov poseg se je začel s pojasnitvijo nekaterih polemičnih not glede njegovega od- stopa in prisotnosti publike v zadnjem petletju. Umetniški vodja Mittelfesta je pojasnil, da menjava pri politični usmeritvi deželne oblasti sploh ni povezana z njegovim odhodom, ki ga je že napove dal pred le ti in ga po tr dil tu di, ko so mu podaljšali mandat. Festival ni last kateregakoli umetniškega vodje ali stranke, temveč pripada publiki, ki je v teh letih izrazila svoje odobravanje z odzivom, ki po številu prisotnosti odločno presega standarde mnogih, vidnejših italijanskih festivalov (samo lani si je predstave ogledalo okrog 10.000 gledalcev). Pri tem je treba tudi upoštevati, da festival ne privablja s komercialnimi dogodki, ki ne bi ustrezali osnovni za mis li po bu de in ni ti po seb nim po -trebam razpoložljivih lokaciji v slikovitem mestecu, ki konkurira za vključitev v seznam svetovne dediščine Unesca. Po nujnih pojasnitvah je tudi Ovadia poglobil tematsko usmeritev festivala, ki jo na promocijskem gradivu simbolizira opica z daljincem v roki in glavo v balončku, podoba tisočletnega razvoja in tudi nazadovanja današnjega, vedno bolj virtualnega in vsebinsko opustošenega življenja. Tudi lepotni ki-rur ški po se gi so sa mo na čin, da bi iz -ničili čas in ga ustavili. Minevanje časa pa privede do sprememb in dragocenih pridobitev tudi v umetnosti in to proti vsaki konvenciji. Zato bo šestdesetlet-ni, slo vi ti ple sa lec Mi hai - l Barišnikov stopil na oder za najbolj pričakovani dogodek festivala in dokazal, da življenja in umetnosti ne smemo meriti po omejitvah. Glasbeni del festivala bosta na poseben način počastila dva dogodka: koncert priznanega kvarteta Borodin z violončelistom Mariom Brunellom in koncert romske pevke, »kraljice« Ezme Redžepove, ki bo odprl poglavje grenke ga »ča sa« rom ske ga na ro da. Kot znak upanja v boljše čase bo nastopil tudi palestinski violist Ramzi Aburedwan, ki je kot otrok s kamnom v roki na znani fotografiji postal emblematična podoba srednjevzhodne krize in je danes ambasador mirovnih sporočil na notah glasbe. Festival bo upošteval tudi krajevni potencial z nastopom Simfoničnega orkestra FJK, ki bo zaključil program otvoritvenega dneva v soboto,19. julija. Slovenski režiser Tomaž Pandur se bo vrnil na oder Mittelfesta s produkcijo Kaligula po drami Alberta Camusa. Kot novost v sozvočju s temo festivala in s pozornostjo do mlajših generacij bo letos zaživel niz z naslovom Krhke bodočnosti s predstavami in koncerti umetnikov do tridesetega leta starosti (v tem sklopu bo tudi predstava Pupilija, papa Pupilo pa pupilčki slovenske skupine Maska). Tudi letos se bo nadaljevala tradicija dogodka v kamnolomu v Tarpeču, Včeraj so letošnji festival razčlenjeno predstavili v Čedadu tokrat s potovanjem skozi italijansko angažirano pesem v zadnjih petdesetih letih, v poklon krožku Cantacronache. Med gosti bodo Enzo Jannacci, Capa-rezza, Kosovni odpadki, Banda Osiris in Giovanna Marini, ki bo tudi protago-nistka koncerta Kantata za Oglej. 27. julija bo Moni Ovadia se bo poslovil od svoje publike z uspešnico Oylem Goylem. Festival bo kot komplementarna pobuda spremljal niz konferenc, ki jih bo tudi letos vodil novinar Giampaolo Carbonetto. Razmišljanja in poglabljanja na temo časa in družbe se bodo odvijale od 4. do 27. julija v obliki srečanj z znanstveniki, politiki, univerzitetnimi docenti, podjetniki, duhovniki, zgodovinarji in pisatelji. Začetek festivala pa bo 18. julija zaupan uvodnemu, petnaj-sturnemu gledališkemu maratonu na temo Hamleta. Zupan mesta Čedad Attilio Vuga je izrazil dobrodošlico festivalskemu narodu in je najavil otvoritev novega prostora za kulturne dogodke na trgu Gi-ulio Cesare, ob spomeniku igralki Ade-laidi Ristori. Nov deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro je potrdil pozornost deželne uprave do Mittelfesta, kije najbolj pomembna kulturna manifestacija v deželi FJK, ki s svojo kvaliteto promovira mesto in njene zgodovinske ter kulturne znamenitosti. Rossana Paliaga osp - Na prazniku vaškega zavetnika Prijeten zaključek letošnje, sezone Noneta Primorsko i uspesne Mačkolj Priložnost za prijeten zaključek sezone je Nonetu Primorsko ponudila neutrudna kulturna delavka Darja Krkoč iz Ospa, ki je med pobude ob praznovanju vaškega patrona Sv. Petra uspela vriniti tudi koncert pevskega sestava iz Mačkolj. Sezona Noneta Primorsko je pod vodstvom Aleksandre Pertot bila osredotočena predvsem na oblikovanje novega repertoarja za slavnostno prireditev ob 110-letnici Slovenskega kulturnega društva Primorsko, ki bo v jesenskih mesecih. Ob tem je Nonet uspešno nastopil na priložnostnih prireditvah in kulturnih pobudah na goriškem in tržaškem, z nastopoma v Lokvi, kjer je bil gost MoPZ Tabor in v Senožečah, kjer je sooblikoval celovečerni koncert s koprsko Obal'co, pa je obiskal tudi bližnje kraje v Sloveniji. Nonetovci so med drugim organizirali tudi pevsko revijo, ki je bila aprila v Mačkoljah in ki predstavlja prvi korak v jubilejno 110.le-to ustanovitve SKD Primorsko. Na dvorišču »p'r Min-cena« je zadonela pesem MoVS Lipa iz Bazovice, Okteta Odmevi iz Saleža in domačega MePZ Mačkolj. Sezona je torej bila za pevski sestav iz Mačkolj nadvse pestra; bodočnost nudi seveda različne izzive, katerim se bo skušal Nonet zoperstavljati čim bolj uspešno. Za Nonetovce in zborovodjo Aleksandro Pertot ter ko-repetitorko Cinizio Sancin je torej čas za zaslužen počitek, vaški praznik v Ospu pa je bil krasna priložnost za prijetno druženje med prijatelji ob dobri kapljici. Nonet Primorsko z Aleksandro Pertot ljubljana Umrl je Zoran Kržišnik Zoran Kržišnik V sredo popoldne je v 88. letu starosti umrl umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Zoran Kr žiš nik. Bil je po bud nik in organizator Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani in do leta 2000 tudi prvi človek prireditve, med letoma 1947 in 1986 pa je bil direktor Moderne galerije. Kržišnik je pripravil številne mednarodne grafične razstave in je pripomogel k uveljavljanju slovenske grafike v svetu. Slovenske umetnike je predstavil v številnih monografijah in katalogih. Raziskoval je slovensko umetnost od impresionizma naprej, posebej pa se je posvečal povojnemu obdobju. (STA) Seviqc Brežice Pričenja se festival stare glasbe Seviqc Brežice 2008! Drevi bo v viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice, na otvoritvenem koncertu nastopila francoska zasedba Le Concert de L'Hostel Dieu. Letošnji program Seviqc Brežice, ki ga sestavljajo Festival Brežice, Klasikaa Dolenjska in Klasikaa Slovenija bo potekal od 4. julija do 23. avgusta. Država partnerica v letu 2008 je Francija. Seviqc Brežice se letos predstavlja z več kot 50 koncertnimi dogodki v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji. Ker je letošnja država partnerica Francija, bo poseben poudarek na francoskih umetnikih, ki se bodo predstavili na dvanajstih koncertih. Pričakujejo tudi mlado 10 člansko kubansko zasedbo Ensemble Ars Longa, umetnike iz Belgije, Hrvaške, Italije, Nizozemske, Poljske, Rusije, Španije, Švice, Švedske in Slovenije. Seviqc Brežice, Semper Viva Quam Creata: vedno živa kakor ustvarjena, je v Sloveniji sinonim za staro glasbo, eden največjih evropskih festivalov stare glasbe in ena najpomembnejših kulturnih prireditev v Sloveniji. Festival Ljubljana: prvi obračun Festival Ljubljana je v polnem teku, organizatorji so, kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal direktor in umetniški vodja festivala Darko Brlek, z dosedanjim obiskom zelo zadovoljni. Navdušeno občinstvo v prihodnjih dveh tednih pričakujejo tudi na koncertu Fil-harmoničnega orkestra Scale, mu-zikalu Briljantina in drugih dogodkih. Del Festivala Ljubljana je tudi mednarodna likovna kolonija Križanke, ki se bo 11. zapovrstjo na Ljubljanskem gradu in v Križankah začela v nedeljo, 6. julija. Eden od vrhuncev festivala se bo zgodil v torek, 8. julija, ob 20. uri v Cankarjevem domu, ko bo tam nastopil Filharmonični orkester milanske Scale, ki ga bo vodil Mjung-Vun Čung, solistka bo violinistka Sajaka Šoji. Eden Izmed najboljših orkestrov na svetu bo v Ljubljani izvajal dela Ludwiga van Beethovna in Petra Iljiča Čajkovskega. (STA) / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. julija 2008 23 Rai Tre slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 8. video natečaj 2008 - Oskar Vol- pi: Vrnitev 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Dieci storie di bambini 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate (vodita V. Maya in M. Mignarelli) 9.45 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 10.00 Film: La scarpetta di vetro (glas, ZDA, '55, r. W. Charles, i. L. Caron) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nad.. Julia 14.55 Nad.: Incantesimo (i. V. Alfieri, M Campironi) 15.50 Nan.: L'ispettore Derrick 16.50 Aktualno: Parlament sledi dnevnik in vremenska napoved 17.00 Dnevnik 17.10 Cotti e mangiati 17.20 Nan.: Le sorelle McLeod 18.50 Kviz: Alta tensione 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: La Botola 21.20 Variete: Una notte a Sirmione 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: Tv7 0.30 Aktualno: Sottovoce 1.00 Dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Dnevnik in rubrike, sledi Focus 6.30 Dok.: LA Giordania delle oasi di Petra 6.45 Dnevnik - Zdravje 7.00 Variete: Random 10.00 Nan: 8 semplici regole 10.20 Aktualno: Tracy & Polpetta 10.35 Aktualno: Dnevnik in rubrike 11.20 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berlino 14.45 Nan: The District 16.30 Nan.. A proposito di Brian 17.10 Nan.: Tutti odiano Chris 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan.: Friends 20.20 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer 21.50 Nan.: Brothers & Sisters 23.25 Dnevnik 23.40 Proza: Il teatro in Italia 1.05 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo; Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Rewind la Tv a grande richiesta 8.35 Aktualno: Off Hollywood 2008 9.05 Film: Operazione San Pietro (kom, It. '68, r. L. Fulci, i. L. Buzzanca) 10.45 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia- mo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.00 Tg3 Flash L.I.S. 15.00 Variete: Trebisonda, sledi Screensaver 15.45 Nan.: Heidi 16.10 Dok.: Ricordi di una valigia 16.30 Šport: Pomeriggio sportivo 17.15 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.00 Geo magazin 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole (i. M. Honorato, P. Rispo) 21.05 Dok.: Enigma 23.10 Dnevnik - deželne vesti, sledi Primo piano 23.45 Aktualno: Il cielo e la Terra 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.55 Aktualno: Gap - Generazioni alla prova Rete 4 15.00 16.00 18.55 19.35 19.50 20.20 21.10 23.25 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Kojak Nan.: Robinsonovi Nan.: T.J. Hooker Nad.: Miami Vice Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Distretto di polizia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Road to justice - Il giustizie- re Film: Giuramento (dram, It, '82, r. A. Brescia, i. M. Merola) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.. Tempesta d'amore Nan.: Renegade Nan.: Robin Hood Film: Respiro (dram, It/Fr, '02, r. E. Crialese, i. V. Golino, V. Amato) 1.25 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Nan.: Tutti amano Raymond 9.20 Film: La banda di Oslen Junior (kom, Dan, '01, r. P. Flinth, i. A. Leth) 10.05 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nan.: My life 16.00 Nan.: Una mamma per amica 17.00 Film: 30 giorni (kom, ZDA, '04, r. G. Tagliavini, i. A. Ubach) 18.50 Kviz: Jackpot 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Veline 21.10 Variete: Ciao Darwin - L'anello mancante (v. P. Bonolis) 0.00 Nan.: Codice rosso 1.00 Dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.30 Nan.: Otto sotto un tetto 6.55 13.40, 17.15 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.25 Nan.: Buffy 11.20 Nan.: Smallville 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 Športne vesti 15.00 Nan.: FAlcon Beach 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Friends 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La tv della realta' 21.10 Nan.: Vanished 23.05 Nan.: Prison Break 0.55 Studio sport 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.05 Aktualno: Omnibus Punto Tg, sledi Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Katia, la regina senza corona (dram, Fr. '59, r. R. Siodmak, i. R. Schneider) Nan.: MacGyver Nan.: Noi siamo angeli Nan.: Murder Call 1.10 Dnevnik Aktualno: Le interviste barbariche Dok.: Missione natura Film: Zulu Dawn (zgod, ZDA/J.Af, '79, r. D. Hickox, i. B. Lancaster) ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.45, 19.30, 20.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.20 Dokumentarec o naravi 10.25 Nan.: Il primo cittadino 12.35 Splash 14.00 Okrogla miza: La tv delle liberta 15.50 Klasična glasba 19.00 Aktualno: Bibi' e Bobo' 20.00 Mosaico 20.55 Film: L'uomo che vide il futuro (dram., ZDA '80) Lavoro donna Film: La legge della camorra (srh., ZDA '05) Slovenija 1 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Risana nanizanka Risanka Dok. film: Od klovna do kavboja Harmonije Evrope Osmi dan (pon.) Dok. oddaja: City Folk (pon.) Slovenski magazin Poročila, vremenska napoved in športne vesti Duhovni utrip Slovenski utrinki Mostovi - Hidak 18.40 Risanka Iz popotne torbe Mlad. nad.: Maks Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.30 Slike iz Sečuana: Chengdu 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nad.: Blisk 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, Evropa.si, kultura, vremenska napoved in športne vesti 22.55 Polnočni klub 0.15 50 let televizije (t Slovenija 2 6.30 7.00 8.30 8.50 14.00 16.15 18.35 19.00 20.00 20.50 21.15 22.45 2.55 Zabavni Infokanal Infokanal 50 let televizije Film: Alinine sanje (Nem., '05, i. M. Klahn) Šport: Prvenstvo v tenisu Doma pri ... Darji Švajger Slovenija danes, sledi Primorska kronika Velika imena malega ekrana: Sergija Kure in Ajda Lesjak Dok. serija: Horovo oko Angl. hum. nad.: Odkar si odšla Film: Vražja frača (ZDA '05, i. D. Arquette) Film: Talec (koprodukcija, '06, i. B. Završan) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.35 Film: Zvoki ljubezni( '86, r. R. Rid- diford, i. J. McIntosh) 16.00 Artevisione 16.30 Dok.: Potovanje po Nemčiji 17.30 In orbita 18.00 Iz popotne torbe (Program v slo. jeziku) 18.20 Zlatko Zakladko 18.35 Vremenska napoved, sledi Primorska kronika 19.00 22.05, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik in športne vesti 19.25 Vesolje je... 19.55 Potopis 20.25 Dok. oddaja 20.55 Nan.: Komisar Maigret 22.20 Globus 22.50 Arhivski posnetki 23.35 Glasovi Dalmacije 0.30 Primorska kronika 0.50 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 23.15 Dnevnik, kultura in vremenska napoved 12.00 0.00 Videostrani 18.00 Miš maš 18.45 WTTC - Brno (pon.) 19.45 Kulturni utrinek (pon.) 20.00 23.20 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Kultura (pon.) 21.00 Razgledovanja 21.30 Jesen življenja 22.00 Vedeževanje 23.55 Nad.: Huff (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D: Iz filmske zakladnice; 12.00 Izzivi kakovostne komunikacije; Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Arto Paasilina - Zajčje leto (1. del); 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.00 Dopoldan in pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualno; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 19.30 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.40 Šport; 18.00 Povzetek izjave tedna; 18.50 Večerni spored; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutran-jica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Odprt termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 4. julija 2008 VREME, ZANIMIVOSTI DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 Dolžina dneva 15.36 LUNINE MENE Luna vzide ob 6.37 in zatone ob 22.16 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden. Popoldne bo po nižinah počutje poslabšala velika toplotna obremenitev. PLIMOVANJE Danes: ob 5.51 najnižje -73 cm, ob 12.40 najvišje 39 cm, ob 18.01 najnižje -8 cm, ob 23.23 najvišje 43 cm. Jutri: ob 6.17 najnižje -67 cm, ob 13.22 najvišje 40 cm, ob 18.55 najnižje -8 cm, ob 0.02 najvišje 34 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500m ...........23 2000 m...........11 1000 m ..........19 2500 m............8 1500m...........14 2864 m............6 UV INDEKS Objasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 11, po nižinah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalniceARPA OSMER (napovedzajutrf Povečini bo pretežno jasno. Niso povsem izključene kra- Jutri in v nedeljo bo večinoma sončno, le na severovzhodu jevne plohe. Zjutraj bo ob morju pihala zmerna burja. države bodo v nedeljo čez dan možne krajevne padavine. kitajska - Še dober mesec dni do olimpoijskih iger dražbe - Prodaja jaguarjev in duš Med atrakcijami za obiskovalce Materialne dobrine tudi cesarsko Prepovedano mesto precej dražje od duhovnih »Prepovedano mesto« bo turiste med olimpijskim i igrami dočakalo v v sem svojem sijaju, pred njim pa starejši Kitajec preživlja svoj prosti čas s spuščanjem zmaja ANSA PEKING - Le še dober mesec dni nas loči od poletnih olimpijskih iger v Pekingu na Kitajskem. Organizatorji si prizadevajo, da bi ob športu številnim obiskovalcem ponudili še veliko drugega, kar bi državi prineslo zaslužek in seveda še povečalo zanimanje za to velikansko azijsko državo. Med atrakcije nedvomno sodi tudi tako imenovano Prepovedano mesto na obrobju Pekinga. Gre za palačo muzej, ki je bila nekdaj prebivališče 24 kitajskih cesarjev iz dinastij Ming in Quing. Tu so živeli v obdobju od 1421 do 1911, danes pa je to palačo Unesco uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine, proglašena pa je tudi za kitajski nacionalni kulturni zaklad. Območje obsega 720 tisoč kvadratnih metrov z osemsto različnim stavbami z skupno 9 tisoč sobami. Prepovedano mesto so začeli graditi leta 1406, pri tem je delalo 200 tisoč delavcev, ki so potrebovali 14 let, da so ga dokončali. Danes je vse skupaj največji svetovni muzej ohranjenih lesenih struktur, v teku pa je tudi popolna obnova. zda - Zgodovina mešanih alkoholnih pijač V New Orleansu bo muzej koktajlov NEW ORLEANS - V ameriškem mestu New Orleans bodo 21. julija svečano odprli prvi ameriški muzej mešanih žganih pijač oziroma koktajlov. Tovrstne pijače naj bi izvirale iz New Orleansa in sicer iz zgodnjega 19. stoletja. Otvoritev muzeja je zanimiva za ZDA, ki sloni na puritanski dediščini uradne prepovedi vsakršnih pregreh, ki sicer cvetijo vsepovsod, tudi pri najbolj glasnih branilcih javne morale. ZDA so v zgodnjem 20. stoletj u celo prepovedale alkohol, kar je številnim kriminalcem pomagalo do slave in denarja, po ukinitvi prohibicije pa so se preusmerili v novo donosno trgovino z prepovedanimi mamili. Muzej koktajlov naj bi opozarjal na drugačno kulturo pitja. V muzeju bodo na ogled kozarci, mešalci koktajlov, številni spominki, dokumentacija iz časov prohibicije, zbirke redkih žganih pijač in vse, kar sodi zraven. Muzej tudi skuša odgovoriti na vprašanje, od kje ime koktajl. Ena od razlag i e, da gre za jutranjo pijačo in petelin (cock) je jutranja nadloga, iz tega pa naj bi izhajalo ime. Po drugi strani naj bi prve tovrstne pijače okraševali s petelinjim perjem, spet po tretji razlagi pa naj bi pijača izvirala iz opredelitve določenih pripadnic nežnejšega spola, koket. (STA) LONDON - V londonski avkcijski hiši Bonham's vsak dan skrbno čistijo dva dragocena jaguarja,. ki ju bodo 15. avgusta prodali na dražbi v Kaliforniji. Gre za dva izredno dragocena primerka te prestižne angleške avtomobilske hiše. Prvi (na posnetku Ansa spredaj) je edinstveni zgodovinski model jaguar E2A, štirje vrhunski vozniki, ki sodijo med najboljše voznike vseh časov. Zanj naj bi na dražbi iztržili približno 5 milijonov ev-rov. Nekoliko bolj »poceni« bi moral biti D-type (na posnetku zadaj), ki je kot prvi zapeljal s proizvodne linije leta 1955, ko so začeli izdelovati ta model. Računa- jo, da ga bodo lahko prodali za 3 milijone evrov. Veliko nižje cene kot materialne pa na »dražbah« dosegajo duhovne dobrine, če dušo neke osebe lahko ocenimo kot tako. Novozelandec Walter Scott se je namreč odločil da svojo »zabavno, staro dušo« proda na internetno dražbo. Doslej je zanimanje zanjo pokazalo več kot 100 ljudi. Ponudbe so na internetni strani za dražbe TradeMe v sredo dosegle 189 ameriških dolarjev, Scott pa je povedal, da je o omenjenem podvigu razmišljal že zelo dolgo. Novi »lastnik« duše sicer ne bo mogel nadzorovati Scot-ta, posedoval bo le njegovo dušo.