hlev. 244.
V Mileni, V sreoo, dne 28. oktobra 1825. posamezna številka Slane 1 '50 Dlif Lelo L!!!.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
» pol leta..... » 120
ca celo leto .... . 240
za inozemstvo:
mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno » Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu.... . 80
S tedensko prilogo ^Ilustrirani Slovenec
**
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din :V50, veliki po Din 3 — in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzesnšl ponedeljku in dnevu po prazniku ob 4. uri zjuilaj.
Pošlains Mm v oolcvini.
Uredništvo Je v Kopitarjevi uiici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski narol
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praqa in Dunaj 24,797.
Brezploden režim,
Ni še minulo leto, ko je Slovenija uživala še vse sladkosti in prijetnosti nepozabnega in iz slovenske zgodovine neizbrisnega P. P. režima. Uradništvo se je treslo za svoj vsakdanji kruh, nad učiteljstvom, ki ni brezpogojno trobilo v P. P. rog, je grozeče visel Damo-klejev meč premestitve v daljne hribovske kraje, na ulici, v gostilni ali v kavarni pa se že nihče več ni upal glasno govoriti, da ga ne bi spravili v ječo nepoznani najeti prisluškovalci. Vso deželo je tlačila neka nevidna mora, ki je v srcih vseh ljudi vzbujala notranji nemir in velike duševne boje in skrbi. Le skromna peščica tedanjih režimovcev se je veselila in v svoji nebrzdani maščevalnosti kovala vedno nove naklepe, kako bo strla, uničila in poteptala vse, kar se ji brezpogojno ne ukloni.
V strahu in trepetu pred maščevalnimi teroristi je potekal teden za tednom in mesec za mesecem. Nazadnje pa je le napočil dan, ko se je vsa Slovenija globoko oddahnila. P. P. vlada je padla in na krmilo je prišla vlada R. R.
Pisali bi neresnico, če ne bi priznali, da je slovensko ljudstvo od nove vlade mnogo pričakovalo. Nova vlada se je vpeljala s krasnimi besedami in z blestečimi obljubami, tako da je upal tudi slovenski svet kljub svojemu načelnemu nasprotstvu proti novi vladi vendarle vsaj nekaj od izpremembe režima. Pričakoval je, pričakal pa nič.
Med radikali in radičevci sklenjeui spo-n so slavili pristaši novega režima do in so opisovali sklenjeni sporazum kot k nove srečne dobe za kraljevino SHS, iri se bo začelo cediti mleko in med nuuJi v obljubljeni deželi, čim zasedejo ministrske stole novi možje. To veselje je razumljivo, kajti vsak je pričakoval po grenki pijači, ki nam jo je točila proslula P. P. vlada, vsaj majhen košček sladkorja, da pride svet zopet k sebi. Kakor pa še vedno doslej, so se zmotili preveliki optimsiti tudi topot.
Prvo, kar je vse slovensko ljudstvo pričakovalo od nove vlade, je bila poprava od prejšnje P. P. vlade zagrešenih očitnih krivic. To je zahteval moralni in pravni čut našega ljudstva, tembolj, ker poprava storjenih krivic ne bi bila prav nič ali pa za neznatne eneske obremenila državno blagajno. Dolgo so čakali na zadoščenje praganjanci in ž njimi vred vsa Slovenija, a do danes se ni zgodilo v tem oziru nič. Slišali smo sicer nekaj o nekaterih tozadevnih aktih, toda ko je prišel odločilni trenutek, so se akti »izgubili«! Užaljena Pravica pa si še danes zastira svoj obraz. To je jako izdatna zaušnica, ki jo čuti še danes vse slovensko ljudstvo, ki ljubi pravico ln zaničuje maščevalnost.
Še mnogo hujša iznenadenja pa je prinesla nova R. R. vlada Sloveniji na gospodarskem polju.
Državna uprava pobira v Sloveniji vse nekdanje davke, v pomnoženi izdaji seveda, tudi one, ki so bili nekdaj namenjeni za vzdrževanje raznih avtonomnih naprav. Primitivna pravičnost zahteva, da se vsaj te dajatve porabijo izključno za javne naprave v Sloveniji. A kdor je kaj takega pričakoval, se je temeljito zmotil. Zgodilo se je celo, da je pod novo vlado izšel ukaz, naj se okrajne in slične vrste doklade okrajem itd ne izplačujejo! Takega upravnega sistema ne pozna ves svet!
Proti strahoviti davčni preobremenitvi se bori Slovenija že nekaj let. Dokler je vladala P. P. vlada, v kateri so soodločevali tudi naj-zagrizenejši slovenski centralisti, nismo mogli upati, da bi centralna država kdaj primerno upoštevala tudi gospodarsko stanje pokrajin. Od nove R. R. vlade smo to, po pravici povedano, pričakovali, ker bi takšna izprememba ne bila nikaka koncesija, ampak samo uvedba zdravega upravnega principa, ki provincam tudi daje, in ne samo jemlje. A kako kruto smo se prevarali! Ne le, da je davčni pritisk ostal isti; ampak se je še povečal in poostril s takimi določbami, kakor da vlada v Sloveniji največja davčna nemorala, in za nameček in naravnost vsem pritožbam slovenskih davkoplačevalcev v zasmeh je izjavil finančni minister, da je Slovenija lepa in bogata dežela, koja može da plati i treba da plati«.
Take so posledice sporazuma med radikali in radičevci za Slovenijo in taki so plodovi toliko hvaljene sporazumaške politike,
za katero naj bi se ogrevali tudi mi Slovenci.
Dr. Korošec je v imenu SLS opetovano izjavil, da SLS ne nasprotuje resničnemu sporazumu med Srbi, Hrvati iu Slovenci. Sporazum pa ne sme biti sporazum le na zunaj, ampak pred vsem na znotraj. Sporazum, kjer ima samo ena stran besedo, druga pa mora molče odobravati in požreti vse, kar ji ukazuje prva, ni sporazum, ampak je enostranska diktatura. Za enostransko diktaturo se pa demokratična stranka kakor je SLS nikdar ne more ogrevali.
Zato se naravnost čudimo, da se najdejo celo v Sloveniji stranke, ki se upravičeno ali neupravičeno imenujejo demokratične, da se zavzemajo za takšen sporazum, kakršen je sklenjen med Pašičem in Radičem. Mi se bomo držali tudi za bodočnost besed sv. pisma, ki pravi: »Po njihovih delih jih boste spoznali!« Dela, ki jih je rodil R. R. sporazum doslej, so pa taka, da iz njih opravičeno lahko sklepamo na velikansko notranjo njegovo trohnobo. Iz nezdravega pa se navadno ne more roditi nič zdravega.
VELIKA UDELEŽBA NA ZBORIH. - NAVDUŠENE OVACIJE.
VRAČA OD RADIČA.
DALMACIJA SE 0D-
šibenik, 27. okt. (Izv.) Včeraj je prispel v Šibenik načelnik SLS dr. Anton Korošec v družbi s predsednikom HPS Baričem. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je imel dr. Korošec tri sestanke z zaupniki in sicer en sestanek z zaupniki iz okolice, drugega za ši-beniške meščane in tretjega za duhovništvo iz severne Dalmacije.
Vsi trije so bili izvrstno obiskani, posebno sestanek za meščanstvo, kateremu je prisostvovalo nad 500 oseb. Za dr. Koroščeva zborovanja vlada veliko zanimanje. Dr. Korošec je bil predmet prisrčnih ovacij.
V svojem govoru je dr. Korošec naglasil,
da zahtevajo Slovenci in Hrvati svobodo in samostojnost v tej državi in da odklanjajo vsako hegemonijo in suženjstvo. Zahtevajo verski mir, socialno pravičnost in gospodarsko zaščito. Dalmacija ne sme biti od Belgrada zapostavljena, in biti obsojena na propadanje. Vsi prisotni Hrvatje so najodločnejše obsodili sedanjo Radičevo politiko, separatistično politiko današnjega režima in izkazali programu in dosedanjemu delovanju SLS in HPS največje priznanje. Sploh je bil vtis teh sestankov, da ljudstvo v severni Dalmaciji obsoja Radičevo kapitulacijsko politiko in da se vrača v vrste HPS.
DEBATA O INVALIDSKEM ZAKONU. — VELIK GOVOR POSLANCA KREMŽARJA.
Belgrad, 27. okt. (Izv.) Danes se je nadaljevala razprava o invalidskem zakonu. V imenu Jugosl. kluba je govoril Franc K r e m-ž a r. V svojem govoru, ki je trajal nad dve uri, je temeljito kritiziral celokupni vladui zakonski načrt. Primerjal ga je z zahtevami invalidov in z zahtevami svojega kluba, ki jih je ponovno v tem smislu predložil pristojnim či-niteljem.
Posl. Kremžar je poudaril, da je tak zakonski načrt že menda šestnajsti. Na invalidskem zakonu je dosedaj padla vsaka vlada. A tej vladi je prihranjena lavorika, da lx> uzakonila najreakcionarnejši zakon, kar jih je na svetu. Invalidski zakon je treba presojati s socialno-vojaških vidikov. Smoter invalidskega zakona je nuditi vojnim žrtvam sredstva za eksistenco. Tega jim predloženi zakon ne nudi. Z vojaškega stališča naj bi žrtvam svetovne vojne vlil novega zaupanja v državo, dvignil moralno silo tistega dela ljudstva, ki ima v bodočnosti varovati in ščititi državo.
Zato je potrebno, da je invalidski zakon narejen v sporazumu z invalidi in njihovimi organizacijami. Ta načrt boleha pa ravno ua tem, da je invalidom usiljen. Invalidom je treba v zakonu nuditi priznanje za njihove žrtve. Zakon tudi v tem pogledu ne odgovarja.
V vsakem slučaju se vlada sklicuje na finančnega ministra. Ako finančno stanje države ni dobro, niso tega krivi invalidi. Saj ne dobe plačanih prispevkov, ki jih država dolguje leta in leta. Slovenskim invalidom dolguje država 41,578.000 Din. Ta vsota je seveda za celo državo neprimerno večja.
Nato govornik obžaluje, ker ministrstvo za socialno politiko nima nobeno točne statistiko. Zato ne ve, koliko invalidov imamo. Minister Gjuričič jih je naštel 406.650. Dr. Jež, eden najboljših poznavalcev invalidskega zakona, je računal, da jih je nad 500 tisoč. Si-monovič je povedal, da jih je 226.000. Ta zadnja številka je očividno napačna, ker 169.876 družin, ki jih ima v svoji statistiki, je bilo le iz Srbije in Črne gore. Ako so Simonovičeve številke natančne, je to dokaz, kako kruto se jc vršila redukcija.
V uradni statistiki iz 1. 1922. je bilo med 74.756 invalidov le 44.9% Srbov, 28.41% Hr- | vatov in 15.22% Slovencev. Med 12.629 invalidi cele države, o katerih pravi statistika, da nimajo sredstev za življenje, je blizu 3000 Slovencev. Ocl 68.236 invalidov cele države jih je 22.904 brez lastne hiše. Takih, ki nimajo lastne hiše, je na Slovenskem 67.3%. Posestnikov zemlje je med invalidi 3860. Vsi ostali slovenski invalidi nimajo lastne zemlje. Med tistimi, ki imajo zemljo, je 58% takih, ki nimajo več kakor 2 ha.
Po podatkih iz 1. 1922. mora 5.347 invalidov pole« drueih davkov plačevati tudi
osebno dohodnino in z njo zvezani invalidski davek.
Nato poudarja govornik, koliko protestov proti temu zakonskemu načrtu je dobil od raznih strani. Hrvatski invalidi so protestirali v časopisju, tako tudi slovenski. Nato našteva glavne napake, vsled katerih je nemogoče, da bi mogel zakonski načrt koristiti. Prvi njegov znak je površnost. Vlada je na zahtevo opozicije vanj sprejela meščanske invalide: Pozabila pa je povedati, koliko bodo ti invalidi dobili. Definicija glede civilnih invalidov je nepopolna.
Govornik graja, ker načrt nikjer ne govori o invalidskih društvih, ki so doslej uživala pravice in so bila državi v veliko pomoč. Zakon no pozna invalidskih zadrug, kakor jih poznajo zakonodajstva drugih držav. Obsoja dejstvo, da hofo vlada vse delo glede zaposlitve invalidov naprtiti občinam. Omenja ogromno razliko med invalidi moštvom in oficirji, posebno pa to, ker so družine srbskih in prečanskih invalidov neenakopravne. Kriterij za ubožnost znaša 30 Din direktnih davkov. Ker so v prečanskih krajih, posebno v Sloveniji večje davčne obremenitve, bo prišlo do tega, da bo enako premožni v Srbiji dobival podporo, v Sloveniji pa ne.
V tem oziru je načrt Davidovičeve vlade bil mnogo boljši.
Največja krivica se nahaja v čl. 105., ki daje srbskim in črnogorskim častnikom posebne beneficije, katerih prečanski niso deležni. Končno se izjavlja proti vrhovnemu sodišču v Belgradu, kakor to predlaga vladni načrt, oziroma proti vrhovnim sodiščem v Belgradu, Sarajevu in Zagrebu, kakor hočejo to radičevci, ker bi ta načrt ne vedel do cilja, in pomeni omalovaževanje slovenskih invalidov. Govornik poudarja, da v Zagreb ne more imeti zaupanja, ker radičevci neprestano kričijo, da je Zagreb poln pokvarjene gospode, in ne more misliti, da bi napram slovenskim invalidom boljše postopali. Zahteva, da te posle izvršuje apelacijsko sodišče.
Nato navaja, kako so reducirali invalide v prečanskih krajih. Apelira na ministrstvo za soc. politiko, naj predloženi načrt umakne in vrne odseku. Poziva vojnega ministra, naj dobro premisli, kake posledice bo imel tak načrt za brambo države. Naj ima v vidu, da je srbskemu junaštvu in zmagani v svetovni vojni pomagal dober invalidski zakon iz leta 1914., ki je moralno silo vojaštva dvignil.
Končno izjavlja a stališča socialne pravice in skrbi za domovino, ki jo narekuje patriotizem, da bo glasoval proti zakonskemu načrtu. Kdor misli, da mora iz političnih in strankarskih razlogov glasovati za zakon, bo nosil vso odgovornost pred invalidi ljudstvom in domovino.
Stvarni, temeljiti govor poslanca Krem. žarja je napravil v zbornici velik vtis. Govorniku so viharno ploskali.
Govoril je še poslanec Maric.
Nato je bila seja zaključena. Prihodnja bo jutri. Pred dnevnim redom bo zunanji mi nister odgovarjal na vprašanja glede bolgav-sko-grškega spora.
Belgrad, 27. okt. (Izv.) Posl. Hohnje'. je poslal fin. ministru vprašanje, v katerem zahteva pojasnila o izdavanju pravilnika c odobravanju in izvrševanju proračuna samoupravnih teles v krajih izven Srbije iu Črne gore. Hohnjec je nasproten temu pravilniku in zahteva od ministra, naj odgovori, ali misli ta pravilnik ukiniti.
prosvetni politiki.
Belgrad, 27. okt. (Izv.) Dmes se je v radikalnem klubu nadaljevala razprava o vladni prosvetni politiki. Prvi je govoril prosvetni minister Vukičevič. Utemeljeval je svoj odlok glede razpustitve nekaterih šol, češ da v teh šolah ni bilo dovolj učencev, oziroma da je manjkalo učiteljev in profesorjev. Proti njegovi politiki so govorili razni govorniki. Zahtevali so temeljite remedure. Posebno so napadali Radičevega podtajnika Basarička. O tej stvari debata ni bila končana. Nadaljevala se bo na jutrišnji seji ob 5. popoldne.
Poslanec Pušenjak za železniške vpokojence.
Belgrad, 27. okt. (Izv.) Posl. Pušenjak je stavil na fin. ministra vprašanje, v katerem zahteva, da se pri invalidskem davku izpelje, kakor je določeno v § 272 o osebnih davkih, načelo prehodnih stopenj, katero velja za vse progresivne davke. Dalje je stavil vprašanje na prometnega ministra glede rentninarjev, nezgodnikov in miloščinarjev, starih kronskih upokojencev in njih vdov, v katerem slika bedno stanje navedenih kategorij in zahteva predložitev zakona o upokojencih po zaslišanju upokojencev, podatke glede višin in uporabe pokojninskega fonda in izvršitev vseh v spomenici od 5. oktobra označenih zahtev upokojencev.
Carinski tarif v fin. odlioru.
Belgrad, 27. okt. (Izv.) V odseku fin. odbora so razpravljali o carinskih postavkah za uvoz predmetov šumske proizvodnje. Posl. Pušenjak se je zavzemal za znižanje carin za uvoz drv, ker naši lastni gozdovi ne morejo dati zadosti drv, katerih se mnogo uvaža iz Romunije. Načelnik Savič ugotavlja, da uvažajo nekatera ministrstva drva iz Romunije. Navaja notranje in prosvetno ministrstvo. Carine se povečajo od 0.60 do 3.5 od kubičnega metra. Pri razpravi o carini na stavbni les podpira spomenico industrijskih korporacij in zahteva povišanje carin, ker je lesna industrija v krizi. Velike žage stoje, vse pa so reducirale svoj obrat. Odsek sklene, da se vso carinske postavke zvišajo za 75 odstotkov. Dalje so razpravljali o carinah na kvebraho, katera se uvaža za izdelavo ekstrakta za industrijo usnja. O tem pa še ni padla končna odločitev.
OalmatijišiTa banka v Italijanskih rckali.
Split, 27. (Izv.) V tukajšnjih narodnih krogih je vzbudila veliko razburjenje vest, da je Dalmatinska pučka banka v Splitu prešla v italijanske roke. Kakor se čuje, je večino delnic kupila italijanska Banca popolare di Fiume na Reki in sicer od Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu. V hrvatskih gospodarskih krogih vzbuja ta vest začudenje, da ščiti Hrv. eskomptna banka kljub afirmaciji svojega hrvatstva italijanski, našim narodnim interesom sovražni živelj.
NOVI ŠVICARSKI NARODNI SVET.
Born, 27. okt. (Izv.) Novo izvoljeni švicarski narodni svet je sestavljen sledeče: Socialni demokrati 60 (-j- 6), komunisti 3 (-f- 1). socialno-politična skupina 3, svobodom selni demokrati 60 (+ 2), katoliški konservativci 42 (— 2), kmetsko-obrtniško-meščauske stranke 30 (— 4), liberalna demokratska «tr«nko 8 (— 2). nestrankarii 3 (— 1).
Grško-bolgarski spor pred Društvom narodov.
SKLEP DRUŠTVA NARODOV. - SOVRAŽNOSTI MORAJO PRENEHATI V 24 URAH, VSE VOJAŠKE ČETE SE MORAJO UMAKNITI NA SVOJE OZEMLJE V 60 URAH. -STALIŠČE NAŠE VLADE. - ČUDNA PISAVA ROMUNSKIH LISTOV. — SKUPEN NA-
STOP NAŠE DRŽAVE IN ITALIJE?
Pariz, 27. okt. (Izv.) V pondeljek ob 6 zvečer se je sestal svet Društva narodov na
poziv francoskega ministra za vnanje zadeve v Parizu, da se posvetuje o rešitvi spora med Grčijo in Bolgarijo. Dvorana je bila nabito polna najodličnejšega pariškega občinstva.
Sejo je otvoril Briand. Takoj po otvoritvi seje so prebrali brzojavko, s katero prosi Bolgarija Društvo narodov za posredovanje in brzojavke, s katerimi je pozval Briand obe stranki, da sovražnosti takoj ustavita. Končno so prebrali brzojavke, v katerih si Grki in Bolgari drug drugemu očitajo začetek sovražnosti.
Briand je v daljšem govoru poudaril, da ima Društvo narodov pravico preiskati, kdo je sovražnosti zakrivil in da ima tudi pravico od krivcev zahtevati primerno odškodnino. Pred pričetkom preiskave pa morata Grčija in Bolgarija sovražnosti ustaviti.
Po Briandovem govoru se je bolgarski poslanik zahvalil Briandu za njegovo naglo posredovanje in je izjavil, da Bolgari niso prekoračili grške meje. Bolgarija se hoče tozadevno podvreči vsaki preiskavi.
Grški poslanik je kratko izjavil, da bodo grške čete zapustile bolgarsko ozemlje, kakor hitro bodo zapustili Bolgari zasedeno grško ozemlje.
Nato so imeli Chamberlain, Briand, Scia-loja, Quinones de Leon, Ishu in Hymaus tajno sejo, na kateri so sprejeli soglasno predlog Chamberlainov, da naj Grčija in Bolgarija tekom 24 ur izjavita, da ste svojim četam ukazali umakniti se na lastno ozemlje, tekom 60 ur pa, da se je to povelje izvršilo. Francoski, angleški in italijanski častniki bodo na licu mesta ugotovili, ali se je povelje izvršilo ali ne, in bodo poročali Društvu narodov.
Pariz, 27. okt. (Izv.) Društvo narodov je danes vzelo na znanje pojasnila grškega in bolgarskega delegata.
Atene, 27. okt. (Izv.) S posredovanjem romunskega poslanika je danes sklenil zastopnik bolgarske vlade z grško vlado sporazum, po katerem se obe stranki zavezujeta, da
umakneta svoje čete v najkrajšem času iz zasedenega ozemlja.
Sofija, 27. okt. (Izv.) Vsled dolgotrajnega deževja so bolgarski begunci v jako neprijetnem položaju, ker morajo prenočevati na prostem. Beguncev je okoli 10.000.
Sofija, 27. (Izv.) Z meje se poroča, da se je zadnjo noč in danes zjutraj od časa do časa čulo pokanje pušk in grmenje topov. Streljanje do opoldne še ni prenehalo. Do snoči je bilo na bolgarski strani ubitih in ranjenih 55 vojakov in civilistov.
Belgrad, 27. okt. (Izv.) Na današnji seji se je vlada bavila z grško-bolgarskim sporom, čegar konca še vedno ni slutiti kljub odločnim zahtevam Društva narodov, da se morajo ustaviti nasprotja med njima. Dopoldne je dvomi minister dobil nalogo, da našega poslanika v Parizu informira o nevtralnem in korektnem stališču naše vlade, da ga bo pri Svetu Društva narodov mogel zastopati.
Grški poslanik Polikroniades je danes prvič prišel v zunanje ministrstvo in Ninčiča obvestil o stališču svoje vlade povodom dogodka pri Petriču. Francoski, angleški in italijanski tukajšnji vojni atašeji so dobili od svojih vlad naloge, da morajo takoj oditi iz Belgrada na grško-bolgarsko mejo, da se na licu mesta prepričajo, ali se bodo naredbe Društva narodov izvršile ali ne. Vojni atašeji so danes odpotovali.
Belgrad, 27. okt. (Izv.) V naših političnih krogih vlada precejšnje nezadovoljstvo radi stališča, ki ga je romunska javnost zavzela v sedanjem grško-bolgarskeni sporu. Kljub temu, da smo zavezniki Romunije, se vidi, da nam hoče romunska javnost imputirati razne namene, ki ne bi bili v skladu z miroljubno politiko naše vlade. Romunsko časopisje piše v tem smislu. Radi tega je naša vlada izdala proti takemu pisanju demanti.
Poleg tega krožijo vesti, da se je med našo vlado in Italijo sklenil sporazum o skupnem nastopu obeh držav za slučaj, če bi grško-bolgarski spor ne prenehal mirnim potom.
PADEC FRANKA. — OGROMNI DRŽAVNI DOLGOVI. — ZAVOŽENA FINANČNA POLITIKA. — ODSTOP CELOKUPNE VLADE.
Pariz, 27. oktobra. (Izv.) V finančnih krogih je vladala v pondeljek silna panika, ker je francoski frank silno padel. Vzroka padca ne poznajo. Eni smatrajo, da so padec franka povzročili domači špekulanti, ki so ob enem politični nasprotniki sedanje vlade, drugi pa trdijo, da prihaja akcija proti franku iz Amerike, ker hočejo ameriški finančniki pritisniti na ta način na Francijo, da vendar enkrat uredi svoje vojne dolgove. Francoska vlada je na korist franka energično intervenirala in frank se je na mednarodnih denarnih tržiščih že znatno popravil. Grozeče vladne krize pa s popravo franka še ni konec.
Pariz, 27. okt. (Izv.) V Chateau-duLoire je imel francoski finančni minister Ca:illaux govor, v katerem je priznal, da ima Francija
300 miljard frankov domačega dolga. Koliko dolguje Francija inozemstvu, tudi on ne ve. Poleg tega potrebuje Francija 20 ruiljard frankov letno za obnovo po vojni opustošenih krajev. Vsi ti dolgovi so posledica vojne in lahkomiselne povojne finančne politike. Nato se je Caillau.v energično izrekel proti oddaji premoženja. S to svojo izjavo pa je prišel v navskrižje z ministrskim predsednikom Pain-leve-jeni, ki se je izrekel za oddajo premoženja.
Pariz, 27. okt, (Izv.) Ministrski predsednik Painleve je danes popoldne ob 2. uri odstopil s celokupno vlado in je o odstopu obvestil predsednika republike Doumergue-a.
Pariz, 27. okt. (Izv.) Predsednik republike Doumercjiie je sprejel predsednika senata in poslanske zbornice.
Reševanje
jskega vprašanja
Peking, 27. okt. (Izv.) Včeraj se je pričela v nekdanji cesarski palači carinska konferenca, katere cilj je, urediti poleg carin tudi
! nekatera druga važna
! -------—---s« .....___ vprašanja, ki so sporna med Kitajsko in onimi evropskimi velesilami, ki uživajo na Kitajskem gotove privilegije. Začasni kitajski državni predsednik Juan-ši-tuj je zahteval 2a Kitajsko popolno carinsko avtonomijo, kakor so jo zahtevali kitajski zastopniki že na versajski konferenci.
Ker velesile takrat niso poslušale nasvetov kitajskih zastopnikov, je prišlo do znamih nemirov. Za enkrat zahteva Kitajska 5 odstotno zvišanje carine na uvoz evropskega blaga sploh in 30 odstotno zvišanje carine na luksuzno blago. Francoski in ameriški delegati so obljubili, da bodo po možnosti upoštevali kitajske zahteve.
Peking, 27. okt. (Izv.) Pred poslopjem, v katerem zaseda carinska konferenca, se je zbralo nad 2000 nacionalističnih kitajskih dijakov, ki so demonstrirali proti tujcem na Kitajskem.
Italijanska časnikarska organizacija v fašistovskih rokah.
Rim, 27. okt. Prefekt rimske province je včeraj razpustil odbor Zveze italijanskih časnikarjev in izročil vodstvo poslov fašistovske-mu triumviratu: Buonintegniju, Cassolu in Gu-glielmottiju; isto tako je razpustil odbor časnikarske podporne blagajne in poveril vodstvo Lupinacciju.
IZ RUSKE DIPLOMACIJE.
Moskva, 27. oktobra. (Izv.) Francoska vlada je pritrdila imenovanju Rakovskega za poslanika v Parizu. Dosedanji poslanik Kra-sin bo imenovan za poslanika v Londonu.
ČEŠKO POSOJILO V AMERIKI.
Newyork, 27. okt. (Izv.) Posojilo za Češko v znesku 25 miljonov dolarjev je bilo danes izročeno na podpisovanje.
»Samouprava« pred
Vse javno življenje v naši državi trpi na tem, da se je postarala radikalna stranka oziroma njen mogočni voditelj. Ne tajimo, da nam je bil program srbske radikalne stranke radi demokratične zamisli njenih ustanoviteljev simpatičen, saj nosi celo njen glavni organ še danes značilen demokratičen naslov »Samouprava«. Tem bolj obžalujemo, da danes v stranki ljudsko misleči voditelji ne morejo nikakor do veljave, nasproti staremu, za aktualna državna vprašanja nedostopnemu Pašiču, in da posebno vodilni organ stranke kaže vse znake starikavosti. Ta žalostni pojav se je posebno pokazal ob »škofovem pismu«, ki ga je prineslo ljubljansko »Jutro«. To pismo še danes ne da spati glavnemu organu radikalov. Kakor da nima država, ki jo danes ravno radikali vodijo, drugih zevajočih vprašanj, polnijo gospodje predale s klerikaliz-mom in s komentarji o tem pismu. Kar se je preživelo že pod staro Avstrijo, to znova vlačijo na dan — po vzgledu slovenskih liberalcev, ki ne morejo pozabiti blaženih časov, ko je bilo moderno navduševati se za majske postave ,ko je bilo tako prijetno senčiti se v milosti pristnega avstrijskega liberalca Heina in uganjati »farško gonjo«. Ti časi so minuli, toda starost gleda vedno otožno na svoja mladostna leta. »Samouprava«, ki sledi v tej stvari žurnalistiki samostojnih demokratov, naj bo prepričana, da se bo sila malo pametnega naučila od slovenskih potomcev propa-lega avstrijskega liberalizma
Značilno je — in tudi to je znak starikavosti — da si pri tem poslu dovoljuje belgraj-ski list čisto navadna potvarjanja tega, kar je pisal »Slovenec« o »škofovem pismu«. Mirno zapiše neresnico, da »po pojmovanju »Slovenca« katolik ne sme biti sploh niti v čisto političnih vprašanjih svojega mišljenja, ampak mora imeti mišljenje one stranke, v kateri mu i njegov škof ukazuje da mora stati in delati«. In na drugem mestu: »Vprašanje je v tem ali so politična in ekonomska vprašanja, v katerih morejo biti verniki drugega mišljenja, kakor njihov duhovnik, in duhovnik drugega,
kakor njegov škof. »Slovenec« to negira v svo-jem odgovoru, ker mora po njegovem pisanju vsak duhovnik in vsak vernik pripadati oni politični stranki, ki je dobila od svojega škofa monopol in koncesijo za svoje politično in ekonomsko delo.« — Da je tako zavijanje in izmišljanje stvari, ki jih nikjer ni, navadna zlobnost, je jasno. Ne bi se za to menili, razen da pokažemo, kako težko stari ljudje pravilno bero in kolika zlobnost veje proti nam iz nekaterih belgrajskih listov. Izrecno je v »Slovencu« povedano: »Ali krati škof komu svobodo v tem, kar se vere ne tiče,« Ko piše o brevu Pija X. povdarja sledeče: »Papež pravi, da je vsaka verska akcija podvržena avtoriteti apostolske stolice in se sme katolik v njej udejstvovati le v pokorščini do cerkvene oblasti. Ta pokorščina pa, tako pravi papež dobesedno, pusti vsakemu zolo široko in ne. okrnjeno svobodo v tem, kar se vere ne tiče.« Zakaj »Samouprava« teh stvari ni znala brati?
Za nas katoličane je stvar razčiščena. Če se da kak svobodoinislec vleči od liberalnega časopisja, mu je seveda tako »mišljenje« svobodno. Brez liberalnega časopisja bomo mi dobro vedeli, kaj je cerkvena disciplina, kt veže duhovnika do škofa, in kaj politična stranka, ki temelji na krščanskih načelih in zato zagovarja v javnosti tudi nasproti državi pravice Cerkve. Ne bomo nehali povdarjati, da je čisto pravilno povedalo »škofovo pismo«, da je SLS pri nas edina stranka stoječa na verskih načelih. Katera naj bi bila druga? SDS s svojim »Jutrom« menda vendar na to ne reflektira, prav tako bi se pa vsak smejal, če bi to trdila skupina ZSKL s 3vojo »Grudo: in »Kmetijskim listom«, ki se je toliko let v potu svojega obraza trudil podkopati duhovščini vpliv med ljudstvom, četudi bi rad v zadnjem času igral volka spokornika. Nam vera ni privatna stvar, ampak zadeva, ki naj je temelj javnemu delovanju, če hočemo, da bo to slonelo na poštenju in ne na korupciji. Tudi ne moremo drugače trditi kakor da more prepričaii katoličan podpirati le stranko, temelječo na krščanskih načelih. Lahko ima svoje mnenje o eni ali drugi stvari, mogoče je, da se eden bolj interesira za javna vprašanja, drugi manj, toda nikakega dvoma ni, da bi tisti, ki bi javno delal proti edini stranki s krščanskim temeljem, s tem slabil njeno moč v boju za ta krščanska načela. Tega mnenja nismo morda samo pri nas v Sloveniji. Isto so neštetokrat povedali voditelji katoličanov v Nemčiji, Belgiji, na Čehoslovaškem.
V	naši državi je to prav v sedanjem času treba krepko podčrtavati. Zastonj namreč taji »Samouprava«, da ni pri nas boja proti vera ali Cerkvi. I.e preveč čutimo dan za dnem ta tihi kulturni boj. Res ne nosi vseh znakov Bismarckovega zunanjega nasilja, ni pa zato nič manj nevaren in škodljiv. Ali naj morda pozabimo, kako dobivajo katoliške zasebne šole neprestano sunek za sunkom? Ali mislite, da smo že pozabili, kako sovražen je bil Cerkvi Pribičevičev načrt šolskega zakona? Ali ni žalostno dejstvo, da se v četrtem letniku učiteljišča verouk že več ne poučuje in da je na meščanskih šolah skrčen na eno uro? Ne bomo naštevali drugih dan na dan se ponavljajočih žalostnih dogodkov, ki kažejo sovraštvo do katoličanstva, že našteti znaki sami so zadosten dokaz, da mora katoličan ne samo pripadati stranki, ki stoji na krščanskem temelju, ampak da mora tudi delati v obrambo pravic katoliške Cerkve, katere član je ravno tako, kakor je član države.,
V	vseh dolgih letih odkar bije svobodomiselstvo, naj že nastopa pod enim ali drugim imenom, boj proti krščanski demokraciji, je bil ta boj vedno zahrbten, da bi lažje varali in uspavali katoličane. Katoliške voditelje so tožarili v Rimu, ko so v Belgiji začeli liberalizmu spodnašati tla in ko so v Nemčiji organizirali katoliški centrum. Čudno bi bilo, ko bi stari liberalizem zatajil to svojo naravo v
Berlinsko pismo.
Šovinizem tu in tam. —» Generali brez vojske. — Rdeči medved. — Konjski turnir. — Za-žigalci podstrešij. — Nezaupljiva Nemčija.
Splošno je razširjeno mnenje, da so Nemci šovinisti, kakor jih drugod le težko najdemo, Čudno, ko imajo vendar naši dični sosedi, Italijani, veliko tega daru v sebi. Hočem pa danes navesti le par primerov, sodbo o nasprotnem dejstvu si bodo napravili čita-telji sami.
Na Tauentzienstrasse, v najelegantnej-šem delu Berlina, je neki zavod za poučevanje tujih jezikov. Za reklamo ima ta zavod razobešene francosko, angleško, amerikansko in špansko zastavo. Nihče se ni nad tem spod-tikal, noten nacionalist ni bil pri vodstvu zavoda in zahteval odstranitev teh zastav, ki zares izzivajo. Vsaj do danes se to ni zgodilo.
Poglejmo pa nasprotno. Neka nemška delegacija mirovne lige je bila v Parizu in položila na grob neznanega vojaka venec z nemškim trakom, pa ne z onim, ki bi mogel Fran-cozo morda žaliti ali pa izzivati, ne, barve traka so bile črna, rdeča, zlata, barve sedanje nemške državne zastave. In kaj se je zgodilo. Najprej so morali odstraniti trak, nato pa še venec, ker niso Francozi trpeli, da bi bil venec od nemške roke ležal na grobu. Tako je bilo poročilo pariških listov. Da so bili nemški racionalni krogi ogorčeni, je pač razum-lji\ . kajti nobeno sovraštvo naj ne »°«a preko groba.
Sedaj poročajo tukajšnji listi o novem incidentu. Ko je bil v Berlinu francoski naučni minister, so se dogovorili, da odpošlje Nemčija nekega srednješolskega profesorja, da prouči francosko šolstvo in prisostvuje pouku. Ko pa je dotični delegat prišel v Pariz in pričel s svojo misijo, so učitelji in učenci dotič-nega zavoda protestirali in grozili s štrajkom, ako se to izvrši.
Tako v letu 1925., v dobi miru in sprave!
Še drug primer tolerance. Nek bi\ši gard-nl polk je slavnostno odkril spomenik padlim. Ob tej priliki je tudi prečital nek general brzojavko bivšega cesarja in imel nato patrioti-čen govor, seveda z monarhistično tendenco. Nihče pa se ni nad tem spodtikal, razen par časopisov, ki niso upoštevani. Kajti vsak pameten človek dobro ve, da par generalov še ne more odločati, posebno danes ne, naj je ustava taka ali taka. Dn pa je tradicija potrebna, to dobro vedo, in boljše slavna, kot neslavna.
V kratkem času se vrše v Berlinu občinske volitve. (So že bile v nedeljo. Op. ur.) Vse stranke se prepirajo in skušajo dobiti kolikor mogoče mnogo dobro plačanih občinskih stolčkov za svoje kandidate. Agitacija sicer ni tako živahna kot za državni zbor ali pa za predsednika. Najživahnejši so komunisti, ki sicer nočejo o meščanskih strankah slišati niti besede. pač pa se poslužujejo istth metod. Komunistični »Jungssturmr, bojna organizacija stranke, prireja ob večernem času po mestu sprevode z lampijoni, s transparenti, s »kras-
nimi« slikami: kako rdeči medved (dvojni simbol, ruski medved in beri. medved, ki je grb mesta) požre vse meščanske očete in sam ostane kol gospodar na rdeči mestni hiši (das Rote Haus, ker je zgrajena iz rdeče opeke). Da cela stvar bolj vleče, koraka na čt-lu takega sprevoda še godba, za njo pa kot po navadi in povsod nedorasla mladina, ženske; moških je le malo. Ob straneh pa policija, zadaj pa eden ali dva avtomobila, kot častno spremstvo, polna policije. Tudi zabava v mrazu, po par ur vozili korakoma za maso fanatičnih ljudi, ki jim človeško življenje ni nič. Vendar pa so spopadi bolj redki, ker policija ne pozna šale in so demostranti najprej te-peni z gumovkami, nato pa še zaprti. Pa tudi počenjanje komunistov je čin tolerance od strani vlade, ki kljub veliki nevarnosti dopuščajo udejstvovanje komunistične stranke. Mogoče po principu: sila rodi odpor. Čim manj sile, tem prej se bodo naveličali. Princip, ki bi tudi drugod bil večkrat umesten.
V prihodnjih dneh poseti Berlin o priliki skakalnega turnirja za čistokrvne konje tudi jugoslovanski major Sounig (?), šef dvornega hleva v Belgradu. Seboj pripelje tudi štiri mlade konje, ki se bodo udeležili skakalnih in jahalnih preizkušenj. Major bo po vesteh iz športnih krogov gost tukajšnjih jahalnih klubov. Te športne prireditve se udeleže tudi najboljši jczdcci-oficirji Švicarske zvezne armade, švedske, madžarske, avstrijske in finske armade. Športno občinstvo, torej najvišji krogi, ker se ravno ti najintenzivnejše zani-
majo za jahalni šport, z zanimanjem pričakuje tekmovanja. Upajmo, da bo naš konjski materi jal in njegov šef častno zastopal naše jugoslovanske barve v že itak pestri sliki inozemskih uniform.
Javnost in špecijelno hišne posestnike vznemirjajo podstrešni požari, katere brez dvoma podtika zlobna roka. Dasi je policijski predsednik razpisal nagrado 15.000 mark, ki bi jih dobil oni, ki naznani ali ulovi požigalce, do danes niso izsledili nikogar. Nasprotno pa so vsakdanji požari dokaz, da so zločinci še vedno na delu.
Politično življenje po povratku nemške delegacije iz Locarna je postalo precej živahno. Na kratko povedano, je položaj ta, da so skoro vse politične stranke kljub razdvojenim nazorom mnenja, da naj Nemčija še z vstopom v zvezo narodov počaka, dokler nima resničnih dokazov o iskrenosti in lojalnosti na konefrenci storjenih sklepov. Posebno časopisje desničarskih strank svari pred prenag-lenim vstopom, češ, da je veselje v inozemstvu, posebno v Parizu preveliko, da bi mogli to pripisati samo pogodbeno doseženim garancijam, nasprotno, verjetno je, da imajo za hrbtom že pripravljene nove omejitve zo svobodo nemške države in naroda. V kolikoi je to svarilo osnovano, bodo pokazali prihod nji meseci. Morda pa le ima antanta zdn iskreno voljo, da upostavi v Evropi zop< spravo in mir. Priliko, to iskrenost dokazat bo imela v zadostni meri tekom prihodnji, mesecev.
Jugoslaviji I Vemo, da je ta boj s svobodomi-selstvom težak, ker ima oporo na vseh stra-aeh, toda zgodovina uči, da je nasproti mlademu ljudskemu gibanju povsodi podlegel. Naj se peha kdorkoli za antiklerikalizem v naši državi, vsakdo bo spoznal, da se starika-vosti ne da ozdraviti, ampak da je njena posledica gotova smrt. Na tem dejstvu ne bo spremenil ničesar noben komentar nasprotnega časopisja, naj je to tudi radikalna »Samouprava«.
Zerjavova avdijenca pri nunciju. Dr. Zer-jav je torej šel v Kanoso. Bil je pri apostolskem nunciju v Belgradu. Včerajšnje »Jutro« ve celo povedati, da se je to zgodilo na izrecno željo nuncija. Pri tej trditvi »Jutra« nam prihaja na misel odlomek iz 5. vrste Horacije-ve Ars poetica, ad Pisones. Ali dr. Žerjav, ki je po ovinkih prosil za sprejem pri nunciju, smatra navadno obvestilo nuncija, da ga bo sprejel, za željo njegovo? Nas bi le veselilo, ako je dr. Žerjav, ki najbrže ne pozna katoliške vere iz lastnega doživetja, odnesel od te avdiencije kaj koristi zase. Bralce »Jutra« bi gotovo izredno zanimalo, če bi dr. Žerjav povedal, kaj je pri nunciju opravil glede svcjo klerikalne politike. Saj bi edino on mogel in smel to povedati. Kaj pa, če je, kakor je sklepati iz njegovega molka, dobil, kakor smo včasih rekli, iz krajcarja drobiž? Mi samo vemo, da iz Krunske ulice br. 55 ni prišel po. sebno dobro razpoložen.
0, ta pravda. Škofa Jeglič in šarič tožita »Slovenski Narod«, ker ju je obrekoval. Kako so se veselili samostojni demokratje novega tiskovnega zakona in sedaj ta smola, da prve pograbi za vrat ravno nje. Kdo ne bi razumel njihovih težav, kdo ne bi prav presojal njihovih naporov, s katerimi skušajo v Belgradu napravljati razpoloženje proti obema škofoma. Včerajšnje »Jutro« debelo podčrtava, kako belgrajsko »Vreme« odstavlja Jegliča in Šariča. Debelo je podčrtana ta želja, razumemo, v srcih demokratskih voditeljev. Ta želja je tudi vodila dr. Žerjava k apostolskemu nunciju Pelegrinetiju. Sicer je bilo treba precej antišambriranja, predno so bili gospod pozvani, pa vendar ta pravda je tako neprijetna, da je treba vse poskusiti. Pa naj verjamejo gospodje demokratje, da ne bo nič pomagalo ne odstavljanje škofov, ne obiranje nuncijevih pragov.
Vroč dan je imel v nedeljo g. Pucelj na Drenovem griču, ne zato, ker je na Kolendro-vo dvorišče sijalo solnce — saj je bilo jesensko — ampak zato, ker je naenkrat pred seboj zagledal množico kmetov, ki so terjali odgovor ^od vladnega moža. V času, ko vlada, ki |o g. Pucelj podpira, iztirjava davke na načine, ki jih Slovenija še nikdar ni poznala, si upa vladen poslanec med kmetsko ljudstvo. Navajen je sicer na dobrodušnost naših ljudi, ki ne marajo izgredov, ampak poslušajo tudi nasprotnika in si seveda pri tem svoje nvsli-jo, vendar bi mu postalo na Drenovem griču skoro prevroče. Ker je imel za medklice in vprašanja gluha ušesa, so mu zborovalci napisali vprašanja na listke in mu jih natlačili po žepih, da bo vsaj doma lahko premišljeval,
Izredno ugodna prilika za nakup čevljev.
Od danes naprej se prodajajo različni čevlji za moške in ženske, zlasti pa se prodaja velika zaloga otroških čeveljčkov
okmlh
tovarn in trgovin IPEJar KOzina
podi lastno ceno samo v trgovi-'I na BKSCU, nasproti Sv. Jakoba mostu, dokiar Sa veSika aa!ogja traja.
kako J® glasoval za centralizem, ki tira naSe
pokrajine v gospodarsko propast ln za dvanajstine, po katerih se danes davki pobirajo. — V »Kmetskem listu« bomo brali o veličastnem zborovanju.
Komunike ZSKL. »Narodni dnevnik« pri-občuje neki komunike Zveze slovenskega kmetskega ljudstva, v katerem hočejo gospodje R. R. vladi dopovedati, da so močni in vsak dan močnejši. Gospoda v Belgradu, radičev-ska ln radikalna to lahko verjame, č« hoče — do volitev. Zanimiv je za nas komunike le zaradi tega, ker predsedstvo ZSKL protestira proti svojim lastnim poslancem. Protestira namreč proti davčni praksi v Sloveniji in s tem obsoja svoje poslance, ki podpirajo vlado in davčno prakso, ki jo ista vlada izvaja. Vsem, ki tako doslednost prebavijo, dober tek!
Eno uro preigodaj! »Hrvatski list« je objavil članek, v katerem pripoveduje, kako se je Pavle Radič prenaglil s svojo znano izjavo. Če bi bil počakal s svojim govorom le eno uro, bi bili dobili Hrvatje tisočkrat več kakor imajo danes. Dotični odstavek iz tega članka se glasi: »Dvor in vojaški krogi v Belgradu niso verjeli zatrjevanju Pašiča in Pribičeviča, da so vsi Hrvati komunisti. Iz najbolj zanesljivega vira izvemo, da sta dvor in armadno vodstvo pritiskala na Pašiča, da se pomiri s Hrvati. S težkim srcem je moral Pašič na lo pristati. Trdimo sledeče: G. Nikola Pašič, šef radikalne stranke in predsednik tedanje in sedanje vlade je imel nalog, da prebere na seji parlamenta dne 27. marca 1625 svoj govor. Tisti govor je sestavljalo več ministrov. Govor so odobrili tudi na dvoru. V tem govoru bi bil moral Pašič ponuditi Hrvatom take koncesije, da to, kar je dobila HSS kasneje, ni niti tlso-činka tega, kar bi bil moral ponuditi Pašič. Toda Pavle Radič je starega Pašiča prehitel. Če bi bil počakal le še eno uro, bi bil položaj Hrvatov ves drugačen. Ko pa je Pašič slišal govor P. Radiča, se je prijazno priklonil in je svoj govor mirno utaknil v miznico.« — Da, da, naglica ni nikoli prida, to pravi že star pregovor.
Režimu v album. Na vprašanje glede družinskih razmer nekega prosilca poroča župni urad iz obmejnih krajev: Mati vdova je skrb-na in podjetna, toda nesrečna. Žalibog ji bo dne.....na dražbi prodano obojno posestvo zaradi zadolženosti in zaostalih davkov. Sicer pa to ni edini propad, ena kmetija za drugo gre ob meji na kant. 0 Bog, kam bomo še | prišli!?
Imenitni jezikoslovci V starih časih si je ; delal svoj jezik narod sam. Takrat so bili lepi i in srečni časi, posebno za šolarje, katerih ni i nihče mučil z raznimi »pravopisi« in poprav-j ki od narave ustvarjenega in razvijnnega je-! zika. Odkar pa imamo jezikoslovce, ki vse bolje vedo kakor narava sama, so se začeli križi in težave v govorjenju in pisanju. Najbolj pa mučjo uboga slovenska ušesa »Jutrovi« jezikoslovci, ki slovenski jezik tako dobro »shva-čajo«, da so v soboto iznašli celo »množinske morilce« za nemški izraz »Massenmorder«. V -•stari Ljubljani so poznali pač enkratne milijonarje in večkratne milijonarje, stari mesarji so klali teleta in prešiče kar na debelo, toda tako na debelo še ni mrcvaril slovenščine še nihče kakor »Jutrovi« mrcvarji.
Iz aviatične službe. Kakor poročajo iz Rima, je D' Annunzio imenovan za generala aviafike. — Sličen »rang« bo tudi v Jugoslaviji, kakor zvemo iz zanesljivega vira, v kratkem dobil g. Stjepan Radič, ki je znan veščak v aviatiki, kakor se je sam hvalil. — Pa menda vendar ne bo to odškodnina za stolček ministrskega podpredsednika?
Dnevne novice.
JL
vabimo brezobvezno na ogled naše krasne zimske zaloge OBLEK in SUKENJ.
JSS3.
ZnaMIna učiteljska skupščina v Belgradu Minoli pondeljek se je vršil v Belgradu redni občni zbor belgrajske krajevne organizacije Učit. UdruZenja. Prečitali so le tajniško poročilo, vse druge točke so pa odstavili z dnevnega reda, da izvrše glavno nalogo občnega zbora: volitev novega odbora. Za zmago sta se borili dve Usti: demokratska z V. Petrovičem in radikalska s T. Kostičem na čelu. Zmagala je demokratska lista z 200 proti 162 glasovom.
Za podaljšanje učiteljskih naukov. Izvr-ševalni odbor UU v Belgradu je izročil prosvetnemu ministru spomenico, v kateri zahteva, da se nauki na učiteljiščih podaljšajo od 4 na 5 let in da naj imajo dovršeni učileljišč-niki pravico do vpisa na modroslovno fakulteto.
Za fopremembo zakona o prometnem osobju. Železničarji so po svojih zastopnikih predložili prometnemu ministru zahtevo, da se sedanji pomanjkljivi zakon o prometnem osebju izpremeni. Prometni minister se zahtevi ne protivi in bo poveril posebni komisiji nalogo, da vprašanje prouči in stavi primerne predloge.
Meštrovičey dar Splitu. Kipar Meštrovič je ponudil splitski občini, da brezplačno izdela spomenik Gregorju Ninskemu, ki je pred tisoč leti nastopil v obrambo slovanskega bo-goslužnega jezika. Kipar si pridržuje le svobodo koncepcije in izbiro mesta, kjer bo spomenik ostal. Kip sam bo visok 5.50 m. Splitski občinski odbor je v svoji zadnji seji Me-štrovičevo ponudbo sprejel. Ob tej priliki ni manjkalo neumestnih napadov na jugoslovanski episkopat.
Proga Koprivnica - Ludbreg - Varaldin. Te dni se mudi v Belgradu deputacija zastop-i nikov iz Maribora, Varaždina, ludbrega, Med-jimurja, vzhodne Slovenije, Koprivnice in Slavonije, da pri prometnem ministru pospeši zgradbo nove železniške proge Koprivnica— Ludbreg—Varuždin.
Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Clevelaudu so umrli: 22 letna Ana Papež, ki je zapustila mater in 8 bratov in sestra; 36-letni Frank Murnik z Brezij na Gorenjskem; 00 letni John Bučar iz Št. Vida pri Stični. —
V	Jolietu, 111., je smrtno ponesrečil pri padcu po stopnicah 59 letni Frank Papež iz Gotne vasi na Dolenjskem; živel je v Ameriki 40 let in zapušča ženo in 10 otrok. — V Chicagu je umrla 50 letna Roza Prah iz Vrhpolja na Dolenjskem; zapustila je moža in 4 otroke.
Žirovski most. V številki 44 »Ilustriranega Slovenca« z dne 25. t. m. je bila slika lesenega mostu pri Žireh, čigar mostišče se je podrlo pod težo voza. Ta most je bil naveden kot državni. Kakor se nam poroča, ta most ni državni, ker v tem kraju sploh ni državnih cestnih objektov.
Pri včerajšnjem članku »K vprašanju organizacije slov. kat. dijaštva« je pomotoma izostalo ime avtorja: Matija Munda, kar s tem popravljamo.
Upostavljena poštna zveza. Dne 26. oktobra 1925 se je zopet upostavil redni promet na progi Žiri—Škofja Loka. Isti dan je prenehala poštna vožnja med Žirmi in Logatcem.
Usmrtitev Edvarda Sladoviča. Minoli pondeljek zjutraj so v Zagrebu izvršili smrtno obsodbo nad roparskim morilcem Edvardom Sladovičem. Sladovič je umrl skesano.
Gospodinje, npoštevajte! Naše milo znamke »Gazela« se izdeluje iz najfinejših snovi, ki perilu ne škodujejo. Zato perete ž njim brez truda ter dosežete, da je perilo res snežno belo.
Nevarna vlomilska družba pod ključem.
V	zadnjem času so se izvršili pri nas razni veliki vlomi: v blagajno velikega župana v Zagrebu, v blagajno cgulinske imevne občine, v blagajno carinarnice v Zagrebu, v blagajno hranilnice v Vrbovskem, kjer so zlikovci od-
nesli 270,000 Din, in končno v blagajno železniškega skladišča v Karlovcu. Zagrebški policiji se je posrečilo prijeti dva zlikovca, ki sta se udeležila vloma v Karlovcu, in sicer Zvonimira Deve»kovij» ln Martina Lovrača. Na podlagi pisem, ki sta jih ta dva pisala iz ječe, a jih je oblast prestregla, so dognali, da imajo v rokah člane nevarne vlomilske družbe, ki je po vsej priliki izvršila' vse navedene vlome, na vsak način pa onega v Vrbovskem. Aretirali so še Aleksandra Dokmanoviča iz Srpskih Moravic. Družba je imela svoj sedež na Reki, kjer se nahaja tudi njen poglavar,
S slamoreiniro skoz Afriko se ne boš lahko pripeljal, še težje bi pa bilo delati rezanico nn Fordov avtomobil. Če pa stvar zamenjaš, gre oboje prav dobro. Zato kupi dve srečki Dijaškega podpornega društva in zadel boš oba stroja. Če si voljan, da ti damo še sobno opravo, konja s kočijo, radioaparat ali vsaj kolo, potem moraš kupiti še kako srečko, ker na eno se zadene le en sam dobitek. Pošlje ti jih rada pisarna DPD., Miklošičeva cesta 5 v Ljubljani.
češkoslovaški državni praznik.
Sedmič ga obhaja danes naš bratski narod Čehov in Slovakov. Prostost, ki so si jo bili priborili Čehi v 15. stoletju, jim je zato-nila v polurni bitki 1. 1620. Tristo let so čakali potem, neupognjeni v trdni zavesti, da si bodo sami enkrat določili usodo. Preobrat po svetovni voini jim jo je izročil.
Morda nobena država v Evropi ni leta 1918. stala pred tako težkimi nalogami kakor Češkoslovaška. S prirojeno delavnostjo in z velikim umevanjem državnih potreb so šli češki državniki na delo in so v sedmih letih doslej naredili vse, kar se sploh narediti more. Imeni Masaryk in Beneš bosta neločljivo združeni s političnim in gospodarskim napredkom prve dobe nove države. Politično je danes Češkoslovaška vodilna v Mali antanti, vsa Mala antanta pa pomeni velesilo. Gospodarsko so se znali Čehi držati na višini, ki so jo imeli pred vojno, in so šli še preko nje. Znali so si ohraniti izborno trgovsko bilanco, zgostili so železniško omrežje, zgradili so si prekope, gradijo pristanišča, Praga je danes tudi zračnoprometno središče Srednje Evrope. Nova država je odpravila analfabetizem Slovakov in Rutenov, jim je dala šole v domačem jeziku, jih je dvignila v vsakem oziru, posebno še v kulturnem. Zato pa tudi skoraj nobena druga država ne more gledati s takim ponosom in s tako samozavestjo na kratko svojo zgodovino nazaj kakor Češkoslovaška.
V želji za nadaljni kar najugodnejši pro-speh in procvit se bratskemu narodu na severu odkritosrčno pridružujemo tudi mi. Zlasti pa želimo, da bi ostala Češkoslovaška tako vneta in uspešna zagovornica svetovnega miru, kakor je bila dosedaj.
Odbornikom županske zveze«
in
»
Danes popoldne ob Ko bo položen v grob mož, ki ima veliko zaslug za župansko organizacijo: pokojni mnogoletni župan v Št. Vidu pri Vipavi g. Anton Uršič, in mnogoletni načelnik Kmetske županske zveze za Vipavo, ki je pod njegovim uspešnim vodstvom delovala ves čas tudi potem, ko je bila prelepa vipavska dolina vprežena v tujčev jarem. Neupogljivega značaja pokojnega župana Uršiča ni mogla pritisniti k tlom silovita tujčeva peta: upognila ga je šele bela žena — smrt. — Čast njegovemu spominu mora izrekati tudi naša »Županska zveza za Slovenijo«. — Saj j je bil pokojni Uršič eden izmed soustanoviteljev prejšnje »Kmetske županske zveze« in do vojne njen neumorno delaven odbornik. — Da se oddolžimo njegovemu delu in izkažemo 1 pokojniku zadnjo čast, vabimo vse odbornike
(AtvurmiacWo,Ju on srn
Stanje ljudskih šol v črnigori.
V zadnjem času je po nalogu prosvetnega ministra prepotoval zetsko oblast, pod katero spada poleg Črne gore tudi Boka Ko-torska, referent tega ministrstva in pregledal stanje tamkajšnjega osnovnega šolstva. To stanje je glasom referentovega poročila naravnost obupno. V celi zetski oblasti je 320 osnovnih šol, a od teh je nameščenih v uporabnih zgradbah samo 151; vse oslale šolske zgradbe so v slabem stanju, a 120 šol sploh nima lastne zgradbe, marveč se potikajo po nezadostnih zasebnih hišah. Dvorišča nima nobena šola. Po mestih so razmere še slabše nego na deželi. Osnovna šola v Danilovem gradu n. pr. nima niti ene cele šipe, stropi se udirajo. V podobnem stanju se nahajajo šole glede opreme; nazornih učil sploh nimajo. Starejše učiteljstvo je vestno in sposobno, povojne učne moči ne odgovarjajo zahtevam. Šolsko nadzorstvo je v mnogokje v rokah nepoklicanih ljudi. Šolski odbori in občine se za šole skoro ne zmenijo; računov nihče ne polaga in davkov za šole tudi skoro nihče ne plačuje. Vse to pa velja le za šole na ozemlju Črne gore; šole v Boki Kotorski — 60 po številu — so v vsakem oziru dobro urejene in na primerni višini. Za izboljšanje šolskih razmer v Črni gori predlaga referent v prvi vrsti, da naj vzdržavanjc sol prevzame država, ki naj obenem zajamii izplačevanje šolskega zakona šolskim oblaslein. — Podob-
ne razmere kakor v Črni gori vladajo na šolskem polju tudi v Južni Srbiji. Primerjajmo s tem stanjem šolske razmere pri nas, kjer se malone vsaka večja vas ponaša z lepo šolsko zgradbo in kjer ves šolski aparat, v kolikor ga ne ovira centralizem, vzorno deluje. To ugodno stanje smo si ustvarili Slovenci >ami potom naših občinskih in deželnih avtonomij. Sedaj pa nam hoče meriti nezmiselni centralizem našo šolsko kulturo, po istem kopitu kakor Južni Srbiji in Črni gori. Mi od srca želimo, da se tudi te zapuščene, nesrečne pokrajine naše države čim preje dvignejo v vsakem oziru, mi hočemo pri tem tudi pomagati, toda proti temu se moramo odločno zavarovali, da bi se kakorkoli oškodovalo našo lastno šolstvo. Naša zahteva mora ostati slej ko prej: avtonomija v vseh izključno slovenskih zadevah, posebej pa na šolskem polju.
Frančišek Kvapll umrl.
Te dni je umrl na Kraljevih Vinogradih znani češki pisatelj Fr. Kvapil v starosti 70 let. Spisal je več izvirnih del, a vrliulega neumorno in krasno prelagal najboljše poljske romanopisce in pesnike, tako n. pr. Zikmunde Kraszinskega, ki se kakor original krasno či-ta. Rajni jo bil goreč glasnik čeSko-poljskega prijateljstva.
VELIKA PEVSKA SLAVNOST V ZAGREBU.
Povodom 1000 letnice hrvatskega kraljestva in 50letnice svojega obstoja je priredila Zveza hrvatskih pevskih društev minolo nedeljo v Zagrebu veliko pevsko slavje. Prireditve se je udeležilo do 50 pevskih društev s približno 2000 pevci. Ob 9 dopoldne so je vršila v stolni cerkvi slovesna zahvalna služba božja; odtod so pevska iu druga društva v sprevodu odkorakala na \Vilsonov trg, I kjer fita govorila predsednik Zveze pevskih društev dr. Nikola Faller in mestni župan Heinzel. Nato se je vršila pevska smotra navzočih društev. Zvečer je bil v Zagrebškem Domu koncert, na katerem je nastopalo poldrugi tisoč pevcev. V pondeljek se je vršila skupščina Saveza, kateri so poleg drugih prisostvovali zastopniki iz Varšave, Prage in Ljubljane, ki so izročili Savezu dragocene darove. Po skupščini so se zborovalci udeležili odkritja spominske plošče Ivanu pl. Zajcu na hiši, v kateri je skladatelj umrl.
»0BILIČ.«
Najodličnejše Srbsko pevsko društvo je aka-demično pevsko društvo »Obilic* v Belgradu, ki ima svoje prostore vsa leta v zgradbi stare univerze. Tačas šteje Obiličev zbor nad sto članov Predsednik društva je Drag. V. Gjorgjevič. Društvo se odlično udejstvuje v javnem življenju srbskega naroda ln prireja turneje doma in v inozemstvu. Od vlade dobiva po 5000 Din redne letne podpore (v predvojni Srbiji je znašala ta podpora 2500 Din). Za najbližji Čas in prihodnje leto ima »Ohiličt obsežne "načrte ter je te dni začel z vajami; na programu ima med drugim Mozartovo mašo. Prihodnjo veliko noč pojde >Obilič< na pevsko turnejo po Franciji; sredstva ,'.a pot si hoče zagotoviti z raznimi prireditvami v domovini. Meseca novembra
t. 1. priredi »Obilic« koncerte v Subotiei, Somboru, Novem Sadu, Zemuuu in morda tudi v Vel. Bečkereku in Kikindi. Februarja 1026 priredi dva velika koncerta v Belgradu, nakar sledi turneja po Franciji. Na Francoskem ostane »Obilič« mesec dni in obišče vsa univerzitetna pa tudi druga velika mesta. — Za časa velikih šolskih počitnic priredi »Obilic« potem še turnejo po Hrvatski, Sloveniji in Dalmaciji.
POLJSKA PEVSKA UMETNOST.
Na nedeljskem zagrebškem pevskem slavju je zastopal poljske pevske organizacije g. Kaczynski, ustanovitelj najstarejšega poljskega pevskega društva »Lutnie*. G. Kaczynski je prinesel Savezu hrv. pevski hdruštev v dar celo poljsko glasbeno književnost in umetno izdelano plaketo. Po njegovih podatkih šteje sedaj zveza poljskih pevskih društev 320 društev s 30.000 pevci. Zveza izdaja svojo revijo >Przeglad Muzycznyc.
IConrert v Unionu. Svetovnoznani pianist Aleksander Borovskl priredi v torek 3. novembra v unionski dvorani zopet klavirski koncert z najzanimivejšim sporedom Vstopnice za ta koncert so že v predprodaji v Matični knjigarni.
je n»S najboljši domači inlomiačni ?avod im« v vseh mestih zanesljive poverjenike daje informacije o vsem, posebno pa 5e o imovnem »tinjn denarnih zavodov trpov-sVo-industrijskih podjetij in privatnih oseb oveiniormaci je po točne, irgrpne in hr7e se nahaja v Vilka KaraJžif« ul. 11, Beograd -ov telelon je fi-25. a brzojavni nasl. Argus
> Županske zveze«, kakor tudi župane in bivše odbornike vsaj iz bližnje ljubljanske okolice, da se udeleže pogreba v največjem številu. Zberemo se v malem parku pred Leoni-ščenij od koder se razvrsti žalni sprevod.
Županska zveza.
Ljubljanska občina in cena zemljišča.
Ko smo pisali, da je cena 32 Din za 1 m' zemljišča, ki je hoče kupiti mestna občina ljubljanska pod ero treh demokratskih ge-rentov od Sokolskega saveza več nego pretirana in da dobi v bližini lahko mnogo cenejši svet, kolikor ga hoče, je bilo v nasprotnem taboru na mah vse pokonci, da ovrže to našo trditev.
Upali smo, da bo veliki župan uvaževal dejanski stan in »sklep« gerentskega sveta kot občini kvaren gladko razveljavil, lo je stvar prostega preudarka in bi bil tak odlok popolnoma v soglasju z zakonom. Odlok pa je bil drugačen: namreč, da se nakup sveta od Sokola, od dr. Kisovca i. dr. odobri, pač pa zahteva, da se izvrši sodna cenitev o vrednosti dotičnih parcel v podaljšani Linhartovi ulici nasproti Ravnikarjevemu tesarskemu podjetju.
Sedaj pričakujemo z napeto pozornostjo sodne cenitve. V resnici: radovedni smo na njo. Zakaj — povemo takoj tu. Pozanimali smo se nekoliko za cene zemljišč in stavbišč tam v obližju sveta, ki ga hoče nakupiti mestna občina ljubljanska po svojem nelegalnem zastopu. A glej čuda golemoga! — Tik treh parcel Sokolskega saveza je dvoje velikih parcel v izmeri več nego 6000 m' na prodaj po — reci in piši! — 10 (deset) dinarjev za 1 mJ. Čudimo se v resnici, kako da naj bi bil ta svet vreden le po 10 Din za štiri-jaški meter, oni Sokolskega saveza pa po 32 dinarjev. Kdo more vsled tega dvomiti, da tukaj nekaj ni v redu? Ce kdo tega ne verjame, pa naj se obrne neposredno na posredovalnico »Posest«, ki mu bo potrdila, da je naša trditev glede cene po 10 Din za 1 m5 točna. — Nekoliko dalje proti vzhodu ponuja neka šoštanjska tvrdka zemljišče po 18 ali celo po 16 Din za 1 m3. Ali: ob državni dunajski cesti pri km 2.2 je na prodaj zemljišče (že parceli rano) po 15 Din. — Ali: v bližini Kolinske tovarne je na ponudbo zemljišče celo po 7 Din. Itd.
Gospodje gerenti naj se kar sami zanimajo za vse to; saj mi naposled nismo posredovalnica za mestni magistrat pri nakupovanju zemljišč — »za gramozne jame,« za kakršne je treba seveda plačevati po 32 Din za 1 mJ. — Upamo, da bo ta konstatacija za- j dostovala, in da smo le v interesu ljubljanskega davkoplačevalca nekoliko znižali ceno , za tisto »gramozno jamo,« v katero bodo — tudi upamo! — v doglednem času zasuli volivci sedanje upravnike mestne imovine.
Iz Ljubljane.
Pogreb t Antona Uršiča bo danes popoldne ob en četrt na peto uro iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križu.
I. Biblični večer za izobražence se vrši danes ob pol 8 zvečer v predavalnici »Doma za duhovne vaje«, Zrinjskega cesta 9. Predava g. vseuč. profesor dr. Snoj: Zgodovinsko-lite-rarne značilnosti evangelijev. G. izobraženci dobrodošli!
res dobro SUKNJO ali RAGLAN iz krasnega in
prvovrstnega blaga najmodernejših krojev — jih dobi samo pri tvrdki
Fran Liskio - Pred škofijo 19.
Zanesljivim se p!r£iio olajic.
Narodno gledališče v L]ub!|anl.
Drama.
Začetek ob 8 zvečer. Sreda, 28. okt. Zaprto.
četi tek. 29. okt.: »Pecncn mo;eea crca«. Red A. Petek, 30. okt.: »Periferija? Red D. Soboia, 81. okt: Zimska nrrvi. caRed E. Nedelja, 1 nov.: »Veronika Deseniška«. Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer. Sreda. 28. okt.: Proslava češkega narodnega praznika. Slavnostna predstava. Izven. Četrtek, 29. okt : »Mrtve oči«. Red F. Petek, 30. okt.: »Nabor« »Povratek«. Red C. Sobota. 3! okt.: »Manon«. Red A. Nedelja, 1. nov.: »Aida«. Izven.
Ljudski oder v LJubljani
Nedelja, dno 1. novembra ob pol 8. uri zvečer: Mlinar in njegova hči«, žaloigra v petih dej.
Turistika in šport.
TEŽKOATLETSKI REKORDI.
7. oktobra je imela Mednarodna težkoatletska zvez?. v Parizu sejo in je verificirala amaterske rekorde v modernem petoboju. So pa tile:
Poleg z levico: peresna teža Tissot, Švica, fiG.." kg; lahka teža Jacquenond, Švica, 72.5 kg; srednja teža Vandenuette, Francija, 77.5 kg; pol-tc/.ka teža Glilck, Avstrija, 81 kg; težka teža Htl-nonberger, Švica, 87.5 kg.
Poteg i desnico (teže kakor prej): Andrisek, Avstrija. 08 kn: Stadler. Avstrija. 78.5 kg; Neu-
Avtomatična telefonska centrala ▼ Ljubljani. Monterji, ki bodo postavljali avtomatično telefonsko centralo, so prišli v pondeljek zvečer v spremstvu tvrdkinega inženerja v Ljubljano. Včeraj so z delom že pričeli.
Mesto cvetja na grob pokojnega gospoda Antona Jeršinoviča, ravnatelja realne gimnazije v Celju, je darovala družina Medved 200 dinarjev za društvo slepih.
Umrli so v Ljubljani: Fran Brate, dninar, 26 let. — Magdalena Artač, žena trgovskega sluge, 22 let. — Henrik Pleško, Šolski učenec, 8 let. — Anton Klopčič, posestnik, 60 let. — Magdalena Perko, gospodinja, hiralka, 54 let. —■ Fran Rode, krojaški vajenec, 16 let.
—	Marija Kolenc, posestnikova žena, 63 let.
—	Jernej Kužnik, posestnikov sin, 16 mesecev. — Kristina Kalan, tob. delavka v p., 58 let — Uršula Marki, mestna uboga, 82 let.
—	Ivan Slapar, delavec, 45 let. — Karel Je-mec, posestnikov sin, poldrugo leto. — Josip Clemenz, zasebni uradnik, 73 let.
Volk v Ljubljani. Le počasi, ni tako hudo. Koncem Aleksandrove ceste je lepa palača Trboveljske družbe. In v tej palači stanuje nekdo, ki ima živega volita, baje udomačenega. Tako po dnevi, kakor tudi zvečer pa ta krotka zverina menda vsled dolgega časa tako neprijetno tuli in zavija, da ljudje v soseski tudi pri zaprtih oknih ne morejo spati. Ta volk je povzročil pred dnevi naravnost paniko med gosti v bližnji restavraciji, ko je naenkrat planil med nje. Izmuznil se je bil namreč svojemu gospodarju, ki ga je vodil na izprehod. Prijeten družabnik volk ravno ni. Bolj se poda v šumo, kakor pa na mestni asfalt.
Žoparji v tramvaju. Antonu Grosu, posestniku in lesnemu trgovcu iz Krke pri Stični je bila med vožnjo v tramvaju od Marijinega trga do Poljanske veste ukradena listnica z vsebino 1250 Din gotovine in drugimi vrednostnimi papirji v skupni vrednosti 5000 Din. Neznanega žeparja še niso izsledili.
Vlom. Josipu Moravcu, vodji zavarovalne družbe »Šumadija« je nekdo vlomil za časa njegove odsotnosti v njegovo stanovanje v Wolfovi ulici in odnesel par zlatih uhanov, zlato brošo in zimsko suknjo.
Tatinska nadloga. Kljub agilnosti in veliki pažnji policijskih organov, tatovi ne dajo miru. »Obiskujejo« tudi odvetniške pisarne. Tak »obiskovalec« je v soboto od 12—14 počastil pisarno g. dr. Jeriča in si izposodil pisalni stroj znamke »Imperial«. Kakor običajno, o storilcu ni sledu. — Na glavnem kolodvoru pri vstopu v osebni vlak je bila posestniku Janezu Grsičarju ukradena listnica z vsebino 950 Din in raznimi računi glaseči-mi se na njegovo ime.
Iz Štajerske.
IZ MARIBORA.
II. prosvetni večer priredi Prosvetna zveza v petek 30. t. m. ob 8. uri v dvorani Za-družne-gospodarske banke. Predava prof. Mazovec o »Našem morju in Dalmaciji«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike z novim »Janus-epidia-skopom«.
Blagoslov grobov in zadušnica med vojno in po vojni padlih in umrlih vojakov bo 1. novembra; popoldne ob 3. uri priredi odbor za postavitev spomenika svečanost skupaj z vojaško oblastjo.
Kovani drobiž. Podružnica Narodne banke v Mariboru je dobila v pondeljek večjo množino kovanega drobiža po 1 Din in 2 Din. To bo morda pospešilo, da razni raztrgani bankovci izginejo.
So že začeli... namreč ultranacionalni demokratje, ko gre za mesto ravnatelja na drž. ženskem učiteljišču na mesto umrlega ravnatelja Voglarja. In kakor običajno: na kvalifikacijo, starost, zasluženo mesto se ne ozirajo! Zopet se je za kulisami začela tista ogabna borba, kot pred mesecem dni, ko so
land, Estonska, 82.5 kg; Cadine, Francija, 90 kg; Rigoulot, Francija, 101 kg.
Sunek z levico (prost dvig na ramo z eno roko): Rosinek, Avstrija, 80 kg; Jacquenond 90 kg; Neuland 02.5 kg; Rigoulot 92.5 kg; Gassler, Nemčija, 101 kg.
Sunek z desnico: Rosinek 89.5 kg; Bichsel, Švica, 95 kg; isti z isto težo; Iliinenberger j.07.5 kg; Hilnenberger 113.5 kg
Obojeročni poteg: Martin. Francija, 86.5 kg; Neuland 97.5 kg; Neuland 100 kg; Cadine 10S kg; Rigoulot 126.5 kg.
Tozno dvoročno: Graf, Švica, 90 kg; Messo, Francija, 95 kg; Aeschnianu. Švica, 98 kg; dr. Scharer, Švica, 100 kg; Alzin, Luksomburžka, 120 kilogramov.
Dvoročni sunek (ob prostem dvigu do prsi)" Andrisek 110 kg; Stadler 125 kg; i'reffny, Avstrija, 129 kg; Rigoulot 141 kg; isti 161.5 kg.
NOGOMET PRETEKLE NEDELJE.
V Ljubljani se je odigralo četrto kolo lokalnih prvenstvenih tekem z rezultati: Ilirija : Slovan 11 : 0, rezervi (par forfait, ker Slovanova rezerva ni nastopila) 3 : 0; Primorje : Hermes 4 : 0, rezervi 10 : 2; Svoboda : Slavijo 3 : 1. Obe glavni tekmi sta se vršili zopet na igrišču Primerja ob Dunajski cesti pred malobrojno publiko. V sledečem kratek opis tekem:
Ilirija : Slovan 11:0 (polčas 5 : 0). V prvem polčasu igra agilno in požrtvovalno Slovan, kakor tudi Ilirija. Slednja ima igro popolnoma v oblasti in diktira hiter tempo. Po daljšem presledku se je pokazal v dobri formi zopet enkrat Doberlet. ki je z malim Krečem tvoril boljšo stran napadalne vrste. Halfi so bili v prvem polčasu prav dobri, v drugem, ko je Zupančič II vsled blesure popustil, slabejši. Branilca sta se zdela nevigrana ter sta začetkom napravila nekoliko pogrešk, katere so pa ostale brez posledic, ker jih je bravurozno preprečil vratar Miklavčič. Kot srednji napadalec je de-butiral v Iliriji z uspehom Verovšek: dečko ima
bili imenovani novi prosvetni delavci. Seveda malo razlike mora biti, ker je stvar nujna. Ker sedaj demokrati ne vedo, kateri stranki pripadajo, zato ne morejo šariti z nepripad-nostjo k demokratski stranki tako javno, ampak so vzeli zopet v zaščito nacionalnost! In tako brskajo po arhivih življenja moža, ki je zato mesto najresnejši kompetent, da je ob nastopu službe moral podpisati Nemcem pogodbo, da ne bo šel nikoli v Narodni dom itd. Mi čakamo na razvoj s primerno pazljivostjo.
Osebna vest. Gospod I. Žagar, učitelj risanja na drž. gimnaziji v Mariboru, je prestavljen na meščansko šolo v Ljutomer v isti lastnosti. Mesto učitelja risanja na gimnaziji v Mariboru je zopet prosto.
Bivši — zadnji nemški župan v Mariboru g. Janez Schmiederer je težko obolel in je pričakovati katastrofe. V pondeljek je ležal ves dan v nezavesti.
Ječe se polnijo. V nedeljo je bilo v tukajšnjo moško kaznilnico pripeljanih na enkrat 29 kaznjencev iz Dalmacije.
IZ CELJA.
f Anton Jeršinovič, ravnatelj celjske realne gimnazije, je bil mož poln dela in skrbi za procvit celjskega šolstva. Prišel je v Celje takoj po prevratu. Veliko truda in ljubezni je posvetil rajnki kot ravnatelj svojemu zavodu in ga dvignil na visoko stopnjo. Tudi v privatnem življenju je bil umrli konciljanten mož dn se je udejstvoval kot podpredsednik pri Glasbeni Matici in nekaj časa tudi kot predsednik Jugosl. Matice. Prerana njegova smrt je vzbudila v vseh krogih obžalovanje. Pogreb bo danes popoldne.
Komorni koncert se vrši dne 4. novembra v Mestnem gledališču. Koncert priredita g. Karol Sancin in njegova soproga Marica.
Po ceni kolesa se dobe sedaj v Celju oziroma celjski okolici. Tatvine koles se namreč pri nas zelo pogosto dogajajo, a ker je policija tem tičem takoj na sledu, skušajo ti ukradeno blago brž prodati in sicer za vsako ceno. Tako je Alojz V. ukradel svojemu gospodarju Dolencu iz Braslovč kolo in ga prodal v mestu za 50 Din, drug neznan tat pa je hotel prodati Rudolfu Klepeju kolo št. 93.568, ki je še precej dobro ohranjeno, za 300 Din. Ker mu je pa bila policija že na sledu, je še v pravem času pobegnil.
Tatovi so v soboto ponoči navrtali blagajno pri kemični tovarni in odnesli iz nje 7000 Din. Policija jiih še ni mogla dobiti.
IZ PTUJA.
Glasbena Matica je imela v soboto izreden občni zbor, na katerem so sklepali, kako bi jo reorganizirali. Ker država nič ne prispeva, bo reorganizacija težka. Potrebna bi bila vsakoletna državna podpora, da bi društvo moglo uspevati.
Umrla je gdč. Kajetana F e r n e r v Prešernovi ulici. Pogreb je bil v nedeljo popoldne.
Smrtno se je ponesrečil občinski uslužbenec Jazbec. Vozili so vino za nekega trgovca, pa je padel z voza in si zlomil tilnik. Pri občini je bil zaposlen mnogo let.
Vlom. Ponoči od 23. na 24. oktobra so tatovi vlomili v trgovino gosp. Rosenfelda ter odnesli precej blaga in baje 10.000 Din denarja. Kava je bila baje raztresena po cesti, ki vodi v Dornavo.
IZ TRBOVELJ.
Prisega vojaških obvczancev. Glasom ponovnega obvestila okrajnega glavarstva v Laškem bo zaprisega vojaških obvezancev v soboto, dne novembra. Glede časa, kraja in razporeda prisege, ostane v veljavi razglas od 14. oktobra.
Poročil se je v Mariboru tukajšnji zdravnik bratovske skladnice g. dr. Tone Cizelj z gospico Stano Rajar.
Vlom pri Tratniku. Od sobote na nedeljo je bilo že drugič vlomljeno v shrambo preka-
lepo tehniko, tudi dober pregled, samo za enkrat je v akcijah še nekoliko počasen in predolgo zadržuje žogo Dobro se je uvedel v moštvo prvaka tudi Herman, ki je to pot nadomestoval Pogačarja.
V drugem polčasu igra Ilirija ležerno, Slovan mora igrati docela defenzivno. Igra izgubi vsled tega na zanimivosti. — Slovan, ki je znan kot vstrajno in borbeno moštvo, se je žilavo branil pred neprestanimi napadi Ilirije. Igra nespremenjeno svoj fizični nogomet, kombinacija mu je tuja in z malo izjemami se malokdo njegovih igračev potrudi oddati žogo točno in s preudarkom svojemu soigraču. Drugače je igralski material Slovana dober in ob smoirenem vodstvu bi moglo moštvo igrati v prvenstvu vse drugačno vlogo Igro je vodil dobro in sigurno g. Vinko Strnad.
Primorje : Hermes 4 : 0 (3 : 0). Igra je bila 20 minut pred normalnim časom prekinjena vsled ieme. Primorje je bilo bolj homogeno moštvo ter je zmago zaslužilo, četudi rezultat ne daje prave slike o razmerju moči obeh protivnikov. Drugi tn četrti gol ima na vesti Pleš II, ki se to pot s svojo neodločno in riskantno igro absolutno ni obnesel kot branilec. V splošnem je dal Hermes boljšo igro kot prejšnjo nedeljo, vendar je moštvo še vedno neenotno in slabo vlgrano. Zlasti velja za fonvard, ki v drugem polčasu vkljub trajni ofenzivi nt znal popraviti rezultata. Primorje tudi v tej tekmi ni ugajalo Z izjemo vratarja Ermana, Bulje-vica, dokler je igral srednjega krilca, in desnega krila čamernika je igralo slabo in brez prave vneme.
Svoboda : Slavija 3 : 1. Obe moštvi sta igrali z veliko požrtvovalnostjo in voljo. Začetkoma je kazalo, da bo zmagata Slavija, toda moštvo je jejo v drugem polčasu pešati ter je moralo prepustiti obe prvenstveni točki in zmago vstrajnejši Svobodi. Oba kluba razpolagata z dobrim igralskim materialom, gojita pa za enkrat primitiven nogomet brez smotrene skupne igro.
Juniorji Ilirije so nastopili v prijateljski tekmi proti mladinskemu klubu Itcka ter zmagali z
Vsakdo ve, da prodaja
Tekstilbazar
w LJubljani, Krekov trg 10, I nadstropje
ostanke
oblačilnega blaga	|
najcenejše!
jenega mesa pri Albinu Tratniku. To pot je bil vlomilec srečnejši kot prvikrat; odnesel je nekaj klobas, šunko in nekaj denarja. Večji del mesa pa je pustil v shrambi. V shrambo je udri, polem ko je z drogom raztrgal železno mrežo pri oknu. Orožniki ga zasledujejo.
IZ HRASTNIKA.
Treznostno gibanje. Pred 14. dnevi se je mudil tukaj zastopnik »Svete vojske« iz Ljubljane, ki je imel pri nabiranju novih naročnikov za »Prerod« velik uspeh. Izjavil je, da stoji Hrastnik v treznostnem oziru zelo visoko.
Za higieno. Pretekli teden je tu urado-vala zdravstvena komisija, ki je pregledala razne prostore pri mesarjih. Ugotovila je neke nerednosti, ki se bodo odpravile.
Prosveta. V nedeljo 25. t. m. je gostoval tukaj dramatični odsek Kat. izobraževalnega društva iz Zagorja z igro »Stari in mladi«. Ker se je ta igra že pred kratkim tu igrala, je bila udeležba tokrat bolj slaba. Udeleženci, ki so bili obakrat pri predstavi, so se o zagorskih igralcih zelo pohvalno izrazili.
Ponesrečil se je v pondeljek dopoldne v rovu na delu rudar Franc Kern iz Ceč. Levo roko mu je zlomilo na več mestih in tudi na nogo je udarjen. Opoldne je odšel v bolnico v Ljubljano.
Nove stavbe. Trboveljska družba zida dve novi hiši, eno na Logu, drugo v Studencah. Branjevka ga Hočevar je postavila lepo zidano barako. Gasilno društvo je podrlo stolp poleg občinske hiše in postavilo novega blizu na drugem mestu.
Gospodarstvo. Ljudska posojilnica dobro napreduje in je pristopilo k njej že več posestnikov, med njimi g. Alojz Logar, veleposestnik, mesar, gostilničar itd. Ljudska posojilnica je postala močan denarni zavod.
Dan plačila bo 8. decembra 1925, ko bodo srečni lastniki srečk bogate loterije »Kat. prosvetnega društva« v Sv. Petru pod Sv. Gorami zadeli s svojimi srečkami krasne dobitke, kakor: Celokupno pohištvo iz trdega lesa, vrečo moke, 20 kg kave, kolo, šivalni stroj »Singer«, 200 litrov bizeljskega vina, pitanega prašiča, seženj drv, zaboj »Zlato-rog« mila itd Dobitkov je 250 v vrednosti 50.000 dinarjev. Srečke stanejo samo po 5 Din. Iščejo se zanesljivi razprodajalci za srečke, ki lahko pri tem imenitno zaslužijo.
Dijaški vestnik.
»Danica.« Na rednem semestralnem občnem zboru JKAD »Danica* v Zagrebu dne 24 oktobra 1925 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Viktor Kocjančič, cand. med.; podpredsednik Joško Babšek, stud. phil.; tajnik Franc Moser, stud. med. vet.; blagajnik Janez Šareč, cand. med.; gospodar Slavko Malenšek. stud. med. vet.; knjižničar Ivan Juvan, stud ing. for ; revizorja: Josip Jenko, abs. med. vet., in Peter Klemen, stud. phil.
Akademikom. Akademska kongregacija pričenja danes ob četrt na 9 s svojimi sestanki. Vabimo tovariše, ki jim katoličanslvo ni samo beseda, temveč resnica, ki nas vodi k Bogu, da so sestankov redno udeležujejo. Kongregacijo vodi g. dr. p. Gvido Rant. Sestanki so v kapeii frančiškanskega samostana, drugo nadstropje. — Akademska kongregacija.
Naznanila.
Knjižnica Trg. društva Merkur v Ljubljani posluje za članstvo vsako sredo od pol 7 do pol 8 zvečer v društvenih prostorih: Gradišče 17—1. — Knjižničar.
8 : 0. Večino goluv je dosegel juniorski goalgetter Ilirije šiška.
V	Mariboru je zmagal Merkur z naporom nad šibko Svobodo v razmerju 3 : 2 (prvenstvena tekma).
V	Zagrebu je zmagal Gradjanski v prijateljski tekmi s 4 • 3 nad Haškom. V obeh moštvih so manjkali igrači, ki so določeni v državno reprezentanco proti češkoslovaški.
Jugoslavija : Češkoslovaška. Danes, na praznik ustanovitve Češkoslovaške republike, se sesta-neta v Pragi nogometni reprezentanci Češkoslovaške in Jugoslavije. Kakor vsako leto, vlada za to tekmo tudi letos v Pragi ogromno zanimanje Jugoslovansko moštvo je sestavljeno sledeče: golman Mihelčič (Gradjanski); branilca: Vrhančič (Con-cordia) in Ivkovič (Jugoslavija); halfi: Marjanovič, Premrl (oba llašk). Poduje II (Hajduk); napadalci: Podnje I (Hajduk oz. Ilirija), Renčič (Hajduk), Luburič, Petkovič (Jugoslavija), Radič (Hajduk). Upati je, da bo doseglo naše moštvo vkliub težki nalogi časteu rezultat.
Ktijioe in revije
Po dvanajstih letih. Ljudska igra v štirih dejanjih. Po Schrottcnbachu priredil I ran Ivoblar. Ljudski oder 5. zvezek. Založila Jug knjigarna v Ljubljani 1023. Cena Din 22. — Znan strokovnjak na Ljudskih odrih piše med drugim o tej igri: Bre/ pretiravanja smelo trdim, da je to najboljša ljudska igra, kar jih je v slovenščini tiskanih. Igrali jo bodo povsod, ker ne stavi ne na oder in ne m; igralce prevelikih zahtev In to igro bodo igrah povsod radi, kor ima silno bogato dejanje, pestrn risane tipe iz vsakdanjega življenja, sempatje prikrit, suh humor, lepo plemenito idejo in Jezgrovit jezik.
Gosp o dar stvo.
Banke v letu 1924.
Ministrstvo trgovine in industrije je te dni objavilo podatke o poslovanju bančnih »a-vodov v državi v letu 1924.
Število bančnih zavodov (upoštevani so samo bančni zavodi v obliki delniških družb) je bilo na koncu lanskega leta 651 napram 654 koncem leta 1923. Koncem leta 1922. jih je bilo 641, koncem leta 1921. 583, koncem leta 1920. pa 586. Iz teh podatkov je razvidno, da je status bančnih zavodov v vsej državi ostal stacijonaren.
Največje število bank odpade na Srbijo, kjer prevladujejo lokalni zavodi, in kjer bol-grajski zavodi nimajo dosti podružnic. Koncentracija bank se tu še ne opaža kakor v drugih pokrajinah. Koncem leta 1924. izkazuje statistika za Srbijo (brez Belgrada) 201 banko (1923 206, 1922 192, 1921 162, 1920 178 bank).
V	Hrvatski 'in Slavoniji proces pretvarjanja provincijonalnih zavodov zmanšuje število bank. Leta 1924. jih je bilo 120, leta 1923. 182, 1922 132, 1921 in 1922 pa 134.
V	Bosni in Hercegovini se število bank povišuje; leta 1920. jih je bilo 46, lani že 59. Isto je v Vojvodini: leta 1920. 117, leta 1924. pa že 127.
V	Dalmaciji kakor tudi v Sloveniji je število bančni zavodov konstantno. V Sloveniji je opažati, da so bančni zavodi, ki imajo svoje centrale izven Slovenije, opuslili večje število podružnic pri nas, ljubljanski denarni zavodi glede novih podružnic ne kažejo nobene večje ekspanzivnosti, med tem ko sta dva provincijonalna zavoda otvorila vsak podružnico. V Ljubljani se je lani ustanovil en sam manjši bančni zavod.
Skupno je 651 bank v državi imelo 306 podružnic napram 357 lani in 374 v letu 1923. Jasno, da morejo vzdrževati samo veliki zavodi močne podružnično omrežje, vsi srednji in manjši zavodi, v kolikor niso dobro lundi-rani, pa so morali opuščati podružnice.
Glavne pozicije bilanc bank v vsej državi (izvzemši Narodno, Drž. hipotekarno in 24 bank, ki še niso publicirale svojih bilanc) so bile dne 31. decembra 1924 sledeče (v oklepajih podatki za 1923; vse v milijonih dinarjev) :
Aktiva: blagajna 456 (335), žiro pri N. b. 116 (94), terjatve pri bankah 420 (435), menice 2182 (1937), lombard 262 <168), na blago 23 (27), hipotekama posojila 99 (108), tekoči računi 6901 (5854), vrednostni papirji 849' (809), konsorcijski posli 172 (93), ind. podjetja 156 (175), blago v skladiščih 70 (104), itd. Aktiva skupaj 12.9 milijard dinarjev (lani 11.5 milijard dinarjev).
Pasiva: Vplačan kapital 1959 (1784), rezervni fond 360 (374). ostale rezerve 132 (126), vloge na knjižice 2038 (2078), na tekoči račun 1714 (1504), tekoči računi 4061 (3882), reeskont 740 (74 1), akcept 52 (70), hipotekami dolg 44 (64). račun podružnic 261 (107) itd. Skuoaj 12.9 milijard dinarjev (lani 11.5 milijard dinarjev).
Zabeležiti je, da so začele banke opuščati olngovne posle (banke v Sloveniji se s tem sploh ne pečajo). Kavno tako je narasla gotovina bank. Pri pasivih je zlasti omeniti dvig iranilnih vlog na knjižice (za ca 800 milijonov tinarjev).
• • •
Terminska kupčija z moko na novosad-iki borzi. V pondeljek se je začela pri novo-
sadski borzi anketa glede uvedbe terminske kupčije z moko na borzi v Novem Sadu. Na anketi zastopa ljubljansko borzo njen tajnik g. dr. Dobrila.
Inozemski kapital v hrvatski industriji. »D. d. za eksploataciju drva< (Eksploatacija) v Zagrebu dobi večji kredit, ki ga bo dala neka angleško-ameriška bančna skupina.
Nove pomorske zveze z Levanto in Solunom. Dubrovačka plovitba je uvedla s 15. t. m. dve novi progi za potniško-tovorni promet. Promet se vrši na 4 parnikih. Prva linija je Trst - Sušak - Split - Gruž -Krf - Pirej - Solun
-	Smirna -Rod - Mersina - Aleksandreta -Bejrut - Jafa - Aleksandrija - Patras -Krf -Brindisi - Gruž - Trst. Druga linija je pa Trst
-	Sušak - Split - Gruž - Krf - Kandija - Aleksandrija - Jafa - Kaifa - Bejnt Lamak -Aleksandreta - Mersina - Rod - Smirna - Solun
-	Pirej - Kalamata - Gruž - Trst.
Za vzdrževanje eert. Vozovi s preozkimi obroči na kolesih vplivajo zelo škodljivo na gornji del ceste in podražujejo njih vzdrževanje. Da se poplačajo škode, ki se povročajo cestam zlasti z uporabo vozov s protipredpi-sanimi obroči, je minister za gradbe prosil ministra notranjih del, da izda potrebna navodila vsem velikim županom, da se bodo vel obrtniki, ki izdelujejo osebne in tovorne vozove v bodoče strogo držali predpisov čl. 16, 17 in 21 uredbe br. 8597 z dne 5. avgusta 1912 in da se tudi "oglasno določilom čl. 23 te lvcd-be no sme pustiti v promet noben iaven voz, preden ne izda svoje odobreni«? policijska oblast na osnovi strokovnega pogleda voza.
Vinski trg v splitski oblasti. Po p' ročilu vel. župana splitske oblasti je večina v'-ia iz lela 1924. že razprodana. Trgatev se je -a-čela po različnih krajih v začetku preteklega meseca, a končala se je pretekli teden. Rs čuna se, da bo donos za 12 do 15 % manjši od preteklega lela. Ne samo, da je letošnja i io-dukcija vina padla v kvantiteti, ampak t»>di kvalitativno je zaostala za lanskim produktom. Za čas trgatve ie bila trgovina z grozdjem in tudi 7. moštom dovolj živahna. Po vrsti in kraju se je plačevalo belo grozdje po 2 do 3 Din, črno od 1.50 do 2 Din za kilogram, t sorazmerno enako tudi mošt.
27. oktobra 1925.
Denar.
Zagreb Berlin 13.428—13.523 (13 11—13.51), Italija 224.12 22G.52 (222.30—224.70). London 273.48 -275.48 (273.21 275.21), Ne.vyork 50.190-56.796 (56.138-56.738), Pariz 235.70- 230.70 (220.80 —230.80), Praga 100.80-108.80 (106.95 108.95), Dunaj 7.9023—8.0023 (7.9257-8.0257), Curih 10.80 —10.94 (10 857—10.9217)
Curih. Bchrad 9.20 |9.20). Pešta 72.70 (72.70), Berlin 123.70 (123.70), Italija 20.65 (20.55), London 25.175 (25.19), Ne\vyork 51910 (519 50), Pariz 22 (20.95), Praga 15.40 (15.39). Dunaj 73.15 (73.15), BukarcSt 2.475 (2.46), Sofija 3.80 (3.80). Varšava 85 (85). Amsterdam >8.90 (209), Bruselj 23.45 (23.70). Stokholm 139.15 (139), Kopenhfgen 128.25 (128 5).
Dimaj. Belgrad 12.51, Kodanj 174.55, London 34.355, Milan 28.10, \ewyork 708.35, Pariz 29.99, Va; • u-a 117.05. — Valute: Dolarii 707.25, angleški funt 2127, lira 28, dinar 12.51, češkoslovaška krona 20 975.
Praga. Lira 134.25, Zagreb 59.975, Pariz 1 >2.625, London 103.05, Ne\\york £3.75.
Vrednostni papirji.	'
Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 80— 80. zaklj. 80, vojna odškodnina 334 den., zastavni listi 20--23, kom. zadolžnice 20—23, Celjska posojilnica 200 —205, Ljubljanska kreditna 230 den., Merkantilna 101—102. zaklj 101, Kreditni zavod 175—185, Stroj-
ne tovarne 120-123, Vevče 120-128, Stavbna 100 —110, šešir 142 den.
Zagreb. 7 odst. inv. posojilo 80 zaklj., vojna odškodnina 836—337, za oktober 336-887, za november 840-342, Hrvatska eskomptna 127-128, Kreditna 182-184, Hipobanka 72.50-78, Jugobanka 108-110, Praštediona 958-961, Ljubljanska kreditna 225 den., Slavenska 49—50, Srpska 144—146, Eksploatacija 54—56. Šečerana 495 bi., Nihag 40 bi., Gutmann 470—490, Slavex 145—146, Slavonija 50—51.50, Trbovlje 860 bi., Vevče 120 zaklj.
Dunaj. Donavsko-savsko-jadranska 64.8, Alpi-ne 28.86, Grelnltz 18.9, Trbovlje 4305. Hrvatska eskomptna 15.8 Leykam 16.4, Jugobanka 17.7, Avstrijske tvornice za duSik 17.7, Mundus 95, Slavonija 6.28.
Blago.
Ljubljana. Les: Hrastovi plohi od 2.50 m naprej, od 20 cm Sir. naprej, 70, 80, 90, 110, 130 mm, I., II., fco Postojna tranzit 8 vag., 900- 920, zaklj. 900; jesenovi plohi, neobrobljenl, suhi, 00 do 120 mm, od 2 do 5 m, foo vagon Postojna tranz. 1400 bi.; bukova drva, srha, 1 m dolžine, fco nakladalna postaja 1 vag., 20—20, zaklj 20. — 2 i t o in poljski pridelki: Koruza stara, fco bačka postaja 177.50 bi.; koruza bačka. stara, tov. prosto Postojna 238 bi.; koruza umetno sušena, tov prosto Postojna 209 bi.; koruza, nova, času primerno suha, za dobavo januar, tov. prosto Postojna 136 bi.; koruza, okrogla, nova, suha, mletve sposobna, fco Sombor, kval. gar. Ljubljana 1 vag 130-130, zaklj. 130; krompir bel*, fco vag. Beltinci 76.50 bi.; otrobi, debeli, mešani petino s koruznimi, fco štajerska postaja 160 bi.; fižol bok., 1925, fco Ljubljana, b-n, fco vreča 350 bi.; pšrnica domača, fco Ljubljana 260 den ; otrobi drobni fco Postojna t-.-.: -., b-n 1"0 M.; ctrobi srednji, fco br -'.n postaja, b-n 145 bi.; koruza nova, 100 odst. kas~ pri sklepu, fco slav. postaja 122.50 bi.; koruza r.cvi v storžih, fco slavonski postaja 75 bi.; oves slav., fco nakladalna postaja 170 bi.; oves, fco Postojna tranzit 200 den.; fižol mandolon, b-n, fco Pos(ojna tranzit 340 den.; fižol p-epeličar, fco Ljubljana 310 den.; fižol ribničan, fco Ljubljana 300 den.;_'-os(anj divji, letošnji, fco vagon, nakladalna postaja 55 den.
»Fortiflat«„
Važen izum našega rojaka.
Po večletnem proučavanju in mnogih p"T.kt;čnih poizkusih se je posrečil g. Josipu Nnchtigalu, solastniku tvrdke Ivan Mihelič in drug v Ljubljani, velevažen izum. Skonstruiral je namreč mesto konusa, ki je za odvajanj? j-nro in dima pri železniških lokomotivah sedaj v rabi, nov konus, ki ga je nazval »for-tiflat« in ki se bistveno razlikuje od sedanjega S tom konusom so se v območju ljubljan-skjjn in belgrajskega ravnateljstva državnih ž"1 'iiic vršile uradne poizkušnje, ki so do-gr d? di se z njegovo rabo prištedi 13% pre-r.:-^ ter doseže za circa 17% večje izkoriščanje premogovo kalorijske moči in končno z- 40-50% manjše preostanke žlindre in saj.
Tej svoji iznajdbi je g. Nachtigal dodal še divgc, isto tako važno, dasi v ekonomskem oziru ne tako dalekosežno. Na svojem konusu je namreč umestil velikemu klobuku podobno, iz žice spleteno lovilo za iskre, katero po uradnih ugotovitvah popolnoma odpravlja padanje isker iz železniških lokomotiv. Ko se to lovilo splošno uvede, odpadejo vsi, ob suhih letih tako pogosti požari, ki jih povzročajo iskre iz lokomotiv.
Številčno izražen efekt teh dveh iznajdb pomenja v naši državi več ko 70 milijonov letnih prihrankov pri premogu in 4'/o milijona požarnih odškodnin, skupaj torej okroglo 75 milijonov lefnpp;a prihranka.
Izumitelj ja za obe iznajdbi že priglasil patent v vseh državah, ki tvorijo Zvezo za zaščito industrijske svojine.
Demon
Rušili.
'szityc ih s/ cca
Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigumejša pot, da obvaru« jete lepoto in zdravje Vaših zob
UstiJl v^aocc/at
Strahovita statistika tridnevnega popivanja.
Sovjetska vlada je te dni ukinila svojo naredbo iz 1. 1914. o prepovedi kuhanja žganja (vodke) in dovolila spet prodajanje vod- j
ke, toda pod pogojem, da ne sme imeti več ko 40% alkohola. To je storila v svrho povečanja državnih dohodkov.
Za časa carizma je monopol vodke znašal tretjino vsega državnega dohodka. Sovjetska vlada menda tudi vedno bolj spoznava, da je denar največja velesila na svetu, in ker ji treba denarja za svojo propagando »sve-tovne revolucije«, je dovolila svojim podanikom, da se smejo po mili volji napiti; da, spoznan bo celo za patriota tisti, ki več pije.
Ko je bila torej proglašena prosta prodaja žganja, je bil naval na trgovine takšen, da je morala policija delati red. Alkoholna orgija je trajala tri dni in prenehala še-le, ko so ljudje ves denar zapili. Takega pijančevanja in pijanstva Rusija ne pomni. Pijana masa je prirejala po več mestih »zbore« in proglasila prvi dan pijače za narodni praznik.
Največ se je popilo v Moskvi. Uradni list •Pravda« poroča, da je v teh treh dneh bilo prenešj.iih — v bolnišnico 4587 pijancev. Bilo je nešteto slučajev težkega zastrupljenja z alkoholom. Veliko ljudi je umrlo. Nekateri listi konstatirajo. da niti vojna ni v treh dneh pokosila na Ruskem toliko žrtev kot alkohol.
Ukradene dragocenosti našega dvora.
K sliki, ki jo je v nedeljo prinesel »Ilustrirani Slovenec«, nam poročajo: Slika predstavlja samo del dragocenosti, ki jih je jugoslovansko vojaško poslaništvo pod komando

110
Olroka kapitane Grešita,
(Potovanje okoli svefa.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B
Razume se, da je hutel Paganel vzeti ostudno Kval s seboj in jo spraviti v sobico za prtljago. Toda sicer tako ponižni gospod kuhar se je uprl s tako Ddločnostjo, da se je moral učeni gospod Jakob rad ali nerad odpovedati dragocenemu plenu.
T!stega dne so pop iniki pustili trideset zemljepisnih minut za seboj stoenainšti; ideseti vzhodni poldnevnik. Doslej so videli le redko kmetovalca ali njegovega pa dirja. Pokrajina je bila kakor zapuščena. 0 divjakih ni bilo ne duha ne sluha, zakaj domači rodovi se drže bolj na severu, na velikanskih pustinjah, ki jih namakata roki Darling in Murray.
Vendar pa je imela Glcnarvanova četica priložnost, da si ogleda zajemljiv prizor. Videli so namreč eno od velikanskih čred, ki jih podjetni prekupci pri ženejo iz vzhodu h goratih krajev v viktorijansko ali južnoavstrabko provinco.
Proti četrti popoldne je zapazil John Mangles tri milje spredaj velikanski oblak prahu, ki se je pomikal od obzorja sem. Odkod ta pojav? Bili so v zadregi, kako naj ga razlože. Paganel je bil mnenja, da jo to kakršen si že uodi naravni prizor, za katerega mu je živa domišljija že iskala verjetne razlage. Toda Ayrton je prekinil njegovo razmišljanje in mu spodnesel vse drzne domneve, ko je povedal, da dela tale prah potujoča čreda.
Čolnar se ni molil. Gosti oblak se je bližal. Iz njega se je oglasilo beketanje, mukanje in rezgeta-nje. Med to pastirsko godbo pa se je mešal človeški gias kakor krik, vpitje in žvižg hkrati s pasjim lajanjem.
Iz hrumečga oblaka se je prikazal možak. Bil je rrvi general te štirino^nte vojske. Glenarvan mu jo šel naproti. Kmalu sla bila v prijateljskem ra/go- ]
voru. Vodnik, ali kakor se imenuje v teh krajih, sto-ckeeper je bil lastnik enega dela črede. Imenoval se je Sam Machell in je v resnici prihajal iz vzhodnih provinc, namenjen v Portlandski zaliv.
Njeaova čreda je štela dvanajst tisoč šestopetin-sederndust glav, od teh tisoč volov, enajst tisoč ovac in petinsedemdeset konj. Vse te živ ali so ponakupili mršave po planotah Višnjevega gorovja. Sedaj jih ženo na sočne pašnike južne Avstralije. Ko se živina odebeli, jo prodajo z ogromnim dobičkom. Tako n. pr. bo Sam Machell zaslužil dva funta šterlingov pri vsakem volu in pol funta pri vsaki ovci. Na ta način mu ostane čistega petdest tisoč frankov. Izkupiček je torej sijajen. Toda kakšne potrpežljivosti, kakšne vztrajnosti je treba, da priženo na cilj uporno čredo. Kakšne napore morajo prestati! Dobiček, ki ga prinaša ta trdi posel, je krvavo zaslužen.
Sam Machell je povedal na kratko vso svojo zgodbo, medtem ko je čreda nadaljevala pot med šopi mimoz. I ad\ Helena in Mary Granlova sta stopili z voza, je.-deri pa so razjahali. Posedli so v senco košatega gumijevca in z zanimanjem poslušali vodnikovo pripovedova je.
Sam Machell je odrinil od doma prd sedmimi meseci. Na dan je prehodil približno deset milj, zato bo trajala neskončna pot vsaj še tri mesece. S seboj je imel dvajset psov in trideset poganjačev, da mu pomagajo pri težkem poslu. Od poganjačev so bili trije črnce, ki so zelo pripravni za iskanje izgubljene živine. Vojski je sledilo šestero voz. Poganjači, ki so bili oboroženi z biči, kojih bičevnik je bil dolg komaj osemnajst palcev, zato pa vrvica celih devet čevljev, so hodili semtertja med živino in jo spravljali v red, če se je kaj pomešala. Brzonoga pasja konjenica je pa tekala na obeh krilih vojske.
Popotniki so občudovali vzorni red, ki je vladal v čredi. Različna plemena so hodila ločeno, zakaj voli in divji ovni se zelo slabo razumejo. Prvih bi nikoli ne pripravil do ter^a, da bi se pasli tam, kjer so ho-dili ovni. Zalo je treba postaviti vole spredaj pred
ovcaim. Tako sta torej marširala na čelu dva bataljona vol. Za njimi je šlo pet polkov ovac, ki jim je poveljevalo dvajset poganjačev. Tropa konj je kot zadnja straža zaključila armado na pohodu.
Sam Machell je opozoril potnike, da niso vodniki velike vojske ne ljudje, ne psi, ampak voli. Spredaj koraka nekaj pametnih vol, ki jim sovrstniki priznavajo prvenstvo prav radi tega, ker so bolj pametni. Hodijo počasi, dostojanstveno. Po nagonu izbero vedno najpripravnejšo pot. In kako so samozavestni! Dobro se zavedajo, da zaslužijo odlikovanj, da je ; Ireba ž njimi postopati vse drugače kot z njihovimi | sovrstniki, kaj šele z zabitimi ovcami. Zato pa je treba njih voljo spoštovati, zakaj čreda jim je pokorna brez obotavljanja in pričkanja. Če jim pride na misel, da se je Ireba ustaviti, jim moraš dati prav. Zaman bi skušal po odmora nagnati čredo naprej, če ne dajo sami znamenja za odhod.
še nekaj podrobnosti je povedal gospodar, da poda poslušahvm jasno sliko o takem pohodu, ki je vr ,-It-n. da bi ga popihal, če že ne vodil, sam Kse-nofont.1) Dokler vojska hodi po ravnem, je že še I dobro. Malo je zadreg in malo težav. Živali se pasejo spe, podnevi hodijo in se rade zbirajo ko začno psi nanje lajati. V velikih celinskih gozdovih, po goščavah evkalipta in mimoz, tam pa so težave vse večje. Trope, bataljoni in polki se pomešajo aH pa oddaljijo v stran, da jih je treba po cele ure na novo razvr-ščevati in zbirati. Če po nesreči zablodi vol vodnik, tedaj ga je treba najti za vsako ceno, ali pa je nevarnost, da se vsa čreda raztepe. Take izgubljence iščejo črnci in to včasih po cele dneve in z velikanskimi napori. Če pride hudo deževje, tedaj se lene živali upro in nočejo naprej, če pa je poleg dežja še huda nevihta, postanejo živali blazne od strahu in se raz-prše v divjem neredu.
£111=111
IHSIH5

■ -
, oi {£3
i
') Grški poveljnik, ki i« po vr1" ih naporih dolgega potovanja srrtino pripoljai svojo vojsko n sovražnikove dežele | v domovino
111 = 111=
= 111 = 111
g. E. Štefanovida dobilo nazaj od prve vlade avstrijske republike meseca decembra 1918. Med stvarmi, ki so jih Avstrijci odnesli iz bel-grajskega konaka, se je nahajalo tudi različno dragoceno namizno orodje, starinsko orožje, vloženo z dragulji in okrašeno z zlatom in srebrom, kot n. pr. pištole, puške in handžar-je, več modernih lovskih pušk in karabink tedanjega prestolonaslednika Aleksandra, več albumov in osebnih spominov dvora. Koncem decembra 1918 je posebna delegacija s pomočjo oborožene eskorte prepeljala te stvari v Belgrad in jih vrnila prestolonasledniku, ki je sprejel delegate v avdijenci; bili so to Srb poročnik Maksimovič iz Sarajeva, Hrvat poročnik Milan Bogovič, znani zagrebški pisatelj, Slovenec prof. dr. Pavel V. Brežnik in kot zastopnik antante angleški kapetan Gerald Fitz-vvilliams.	_
Italijanski kongres proti kletvini.
Minolo soboto se je v Rimu sešel prvi kongres proti kletvini. Udeležujejo se ga zastopniki vlade in vseh drugih oblasti. Kongresu so poslali pozdrave kralj in kraljica, Mussolini, predsedstvo poslanske zbornice in senata, maršala Diaz in Cadorna itd. S kongresa so poslali radiotelegrafičnim potom poslanico sirom sveta. _
Izpred sodišča.
PRILOŽNOST JO JE ZAPELJALA.
Pri ljubljanskem zastopstvu neke večje strojne tvrdke je služilo neko dekle iz mesta kot prodajalka. Pri reviziji so ugotovili v njenem oddelku večji denarni primanjkljaj. Ko so prodajalko prijeli, je priznala, da je jemala denar Iz blagajne in sicer tedensko od 150 do 250 Din, kakršen je bil pač izkupiček. Pri natančni reviziji blaga so ugotovili, da manjka za približno 50 000 Din blaga, odnosno denarja. Obtoženka je skesano priznala, da je
vzela iz blagajne v tem času, odkar je služila kot samostojna prodajalka okrog 6 do 7 tisoč Din. Ker sodišče ni moglo ugotoviti, ali gre res ves primanjkljaj na račun obtoženke in ali ni morda še kdo drug zajemal iz blagajne, je obsodilo mlado skesano dekle zaenkrat samo na 14 dni ječe in povračilo škode, v kolikor je bila prisojena na njen rovaš.
ZAPIL TOVARIŠEVO PLAČO.
Neki ljubljanski gospodar je svoj čas poslal svojemu bolnemu pomočniku mesečno plačo v znesku 1800 Din. Denar bi bil moral oddati drugi uslužbenec J. P. Ta pa je zašel z zaupanim denarjem v neko gostilno, kjer je naletel na veselo in žejno tovarišijo. Načel je zaupani denar in je pridno dajal za pijačo. Toda nasledni dan je po fizi&-
Zračni kolodvor bodočnosti.
Na strehi kolodvora Pensylvania v Newyorku bo zgrajeno to pristanišče za zrakoplove. Stisnjeni zrak, ki bo šel po ceveh na streho, bo omogočil, da se bo zrakoplov lahko dvignil po čisto kratkem zaletu. Zrakoplovi bodo pritrjeni na stolpih, na katere bodo
potnike dvigali z dvigalom.
nem mačku prišel še moralični, in mož je ix strahu pred kaznijo pobegnil. Pred bogom pa je skušal nagovoriti župana občine Zalog, Franceta Sterua, da bi mu dal delavsko knjižico, za kar ga je hotel tudi nagraditi. Služil je dalje časa po bosanskih go-zdovih in je bil končno za kuharja pri neki delavski družbi pri Sremski Mitrovici Toda končno so ga le iztaknili Obsojen je bil radi poneverbe in pa radi napeljevanja k zlorabi uradne oblasti na štiri mesece težke ječe in bo moral povrniti tudi vso škodo.
SLEPARSKA ZAROČENCA.
Ključavničarski pomočnik L R je najel prt neki ljubljanski gospodinji za sebe in za svojo »zaročenko« hrano in stanovanje. Čez en mesec pa sta mlada človeka izginila, ostala odškodnino za hrano in stanovanje na dolgu, v zastavo pa tudi nista pu-stila ničesar svojega. Vrhu tega je podjetni »ženin« odnesel enemu svojih tovarišev še nekaj obleke in perila ter listnico s 1000 Din. — Obtoženec je priznal sleparijo pri gospodinji in pa, da je ukradel obleko. Glede listnice pa pravi, da je ni vzel namenoma, marveč da jo je našel v obleki šele, ko je starinarju obleko prodajal. Obsojen je bil radi goljufije in tatvine na eno leto težke ječe. »Nevesta« je pa izginila.
PREKORAČEN SILOBRAN.
V Gabrovki se je vnel med dvema domaJSitna fantoma prepir, ki je žalostno končal. Posestnikov sin Anton Korošec od Sv. Križa se je spri radi neke fantovske zadeve s tovarišem Stankom Zidarjem. Končno sta se spoprijela. Zidar je bil hujši, in ker se ga Korošec drugače ni mogel otresti, ga j'e sunil z žepnim nožem v levo lopatico. Poškodba je bila težka in Korošec je prišel pred sodnike deželnega sodišča. Tu pa se je cela zadeva pojasnila tako, da je bil Korošec takrat res v silobranu, vendar pa ni bilo še tako hudo. da bi se moral braniti z nožem. Zato ga je obsodilo sodišče zaradi prekoračenja silobrana na 10 dni zapora.
Poizvedovanja.
V nedeljo pozabljeni dežnik v vlaku iz Ljubljane na Vrhniko ob pol 2 popoldne uaj prinese dotični gospod (osebno znan), ki ga je pomotoma vzel v vlaku na Vrhniki, nazaj na vrhniški kolodvor tam službujočemu sprevodniku.
Podoirajte naše dijake.
KRSBaSDBBBB
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 ali vsaka beseda 60 par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.	Za odgovor znamko I
Mesta blagajničarke
(začetnico) išče poštena, izobražena mladenka v kaki trgovini. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod štev. 7229.
triovTučenka
s potrebno šolsko izobrazbo se sprejme pri tvrdki ANT. KRISPER, Mestni trg 26. -
Povpraša se v petek ob 10 predpoldne.
POTNIKA
Išče mlin za takoj. Prednost imajo, kateri so v tej stroki že vpeljani. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »POTNIK« Stev. 7232.
Vivonadstr. hiša
v Mariboru, v sredini mesta _ Marijina ulica 25 — se proda za 100.000 ital. lir ali ekvivalent. - Obvestila daje: Dr. FRANKO KLARIČ, VrSac, Wilsonova ulica 55.
Trgovski vajenec
priden in pošten, s primer, šolsko izobrazbo, kateri ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino z meš. blagom. - V. AVSEC, Stična.
2000 DINARJEV
in odstotke pri prodaji plačam mesečno perfekt. FRIZERKI in MANIKERKI. -A. Kummerkramer, Sombor.
P. n. baninim zavodom
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Ktfiigovezftšea 8C. T. D. v LJUBLJANI
Kopitarjeva ulica 6/91.
Odda se ena oziroma dve
PRAZNI SOBI.
Soliden GOSPOD
se sprejme kot sostanovalec , s hrano v sredini mesta. . Naslov v upravi pod St. 7230. Naslov v upravi pod »t. 7243.
sbusi
LINIJI M
išče livarna »FERRUM« — d. d. Subotica.
Državljani SHS naj pošljejo svoie ponudbe s prepisi dosedanjih spričeval in opisom zaposlitve od početka učne dobe._J200
sTebve " hlode
od 3 do 7 m dolžine, kupi vsako množino Konzervna tovarna GLOBUS, d. d. na Vrhniki pri Ljubljani. 7212
PARNA PIVOVARNA D. D. V SKOPLJU išče
1 sodar. mojstra
kakor tudi
več delavcev
izurjenih v sodarskem pivo-varskem poslu. - Ponudbe je poslati na Poštni preda' 65 — Skoplje.	7215
Vsakovrstno
Enonadstr. HIŠO
z vrtom, KUPIM v mestu ali v neposredni bliž. mesta. - Naslove z navedbo cene upravi lista pod štev. 7241.
—Krompir
sortirane vrste - vagonske pošiljke nudi za takoj Kmetijska zadruga v Ptuju.
po najvišjih cenah
Žepne, Ju a!ir, Ljubljana \Volfova ulica štev. 3.
KOKS - Č E IU N
VTolfova ulica 1/11. - Telelon 56
KLOBUKI
najfinejše, nudi v poljubnih množinah MLEKARSKA ZADRUGA, Radomlje.
MODNI baržunasii kakor tudi F I L C I v vseh modnih barvah v veliki izberi in po nizkih cenah pri
MINKI HORVAT
Ljubljana, Stari trg St. 21 Popravila se sprejemajo Žalni klobuki v zalogi t
Kupimo nekoliko sto kilogr
KUTINJ I
Cenjene ponudbe na Kon-zervno tovarno »GLOBUS«, d. d. na Vrhniki.	7211
izgubil se je pes
velik, črn z belimi lisami, želez, ovratnikom in znamko št. f64. Odda naj se ga proti nagradi v trgovini A. Pasbe-ger, Tavčarjeva (prej Sodna) ulica 5.	7236
OfCMANE
v blagu Din 850.—, afrik mo-droci Din 250.— in vse ta-petniške izdelke solidno in najceneje dobavlja
RUDOLF SEVER
Gosposvetska cesta Stev. 6, (v hiši mesarja Slamiča).
zmožen bilance, popolnoma samostojen, z znanjem nemškega jezika, sc sprejme takoj pri industrijski tvrdki. — Natančne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravo »Slovenca« pod šifro: »A. A. B. in C.«
Znižane cene!
Za jesensko prodajo v* | •

Palača Ljubljanske kreditne banke
Znižane cesie!
t
»STAVBNA DRUŽBA« d. d. naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni uslužbenec, gospod
Josip Ciemenz
»danes zjutraj preminul. Pogreb pokojnika se vrši v sredo, 28. t. m. ob 3 popoldne.
Zaslužnega pokojnika ohranimo v prijaznem spominu.
Ljubljana, dne 27. oktobra 1925.
nnB
aKfraffi.^ Affim \\
Za mnogostransko sožalje izraženo nam povodom smrti naše nepozabne soproge in mame, gospe
poklonjene vence in šopke, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti, izrekamo tem potom vsem našo prisrčno zahvalo. Mengeš, 24. oktobra 1925.
8	ŽALUJOČI OSTALI.
Ca| K. C. Popoli
se zopet dobiva v vseh boljših trgovinah
Generalno zastopstvo:
€ C. Lalipah S. C.. Zagreb
Vlaška ui. 46 a.	Telefon 2—73


7lhuah Za VSc dokaze globokega so-LOllValu. čutja ob prebridki izgubi naše nepozabne, ljubljene sestrice in prijateljice, gospodične
Marenke Jezeršek
se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. prim. dr. Jenku za njegovo pomoč in naklonjenost ter g. dr. Kaminu za njegovo požrtvovalno skrb, kakor tudi vsem drugim gg. zdravnikom drž. b^f ice. Iskreno se zahvaljujemo tudi gg. pevcem Ljublj. Zvona za ganljive žalostinke in vsem darovalcem krasnega cvetja, ki ga je pokoma tako zelo ljubila; slednjič vsem, ki so jo spremljati na zadnji poti v prerani grob,
Ljubljana, dne 26. oktobra 1925.
Žalujoči ostali.
^aBKBBBBBSBEiBaBBBBaB
M
B
B
■
Sukifio
in velour za plašče za površne suknje
in modni ševijot
za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča obče znana tvrdka
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, svak in stric, gospod
danes, v torek zjutraj, večkrat previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal,
Pogreb se vrši v sredo, 28 oktobra, ob treh popoldne iz hiše žalosti, Škofja ulica št 7, na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, dne 27 oktobra 1925.
Globoko žalujoči ostali.

H Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzorci na za-htevo poštnine prosto.
n
a b n n b b h e m h hi b b b b h b b b b bbbbbb
i l l B I I I I I I I I I I i i
i ■
i ■
n mi
Posestvo z m!ino m in žago °:,inporoPs!o:
da. Posestvo se nahaja v pr ometnem kraju na Gorcni-skem s približno 40 oralov gozda, s precejšnjo množino za izsekanje, 24 mernikov posejanja in 20 oralov travnikov; zraven obširno gospo dar. poslopje, vse v dobrem stanju. Hiša priti., z opeko krita, hlev za 10 glav živine, mlin na 4 teč., žaga samica, vodna moč sc dA izkoristili za petkrat poveč. obrat. Po praviti bi bilo treba sam" jez. Cena sc izve pri lastn. Franc Gogala, Boh. Beta 5'i i Gor. - Ozira se le na kupce, ki sc priglase do 15. nov.