8b 6^t 60100200 PRI iSKt dnja knjižnica P.F.126 66001 KOOLK ) SKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini A&b. postaje I grupot Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 42 (9650) TRST, četrtek, 24. februarja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POROČILO A. SARTIJA NA ZAČETKU KONČNE RATIFIKACIJSKE RAZPRAVE TUDI SENAT OCENJUJE OSIMSKI SPORAZUM KOT «KR0N0 RAZVOJA OB ODPRTIH MEJAH Sporazum je neločljiva celota, - Pri izvajanju njegovih gospodarskih delov zagotovljeno sodelovanje krajevnih dejavnikov - Značilnosti industrijske proste cone na Krasu - ((Ohranitev ravni zaščite dveh narodnih manjšin« in »izvajanje ustavnega načela enakopravnosti« (Oil našega posebnega poročevalca) , RIM, 23. — «S tem dogovorom zapiramo zadnjo stran druge sve-0vne vojne 32 let po njenem zaključku.» In še «Vlada misli na novo jtospndarsko pot, ne zaradi okrnitve italijanskega ozemlja, temveč v jtoenu globalne in celovite ocene o zgodovinski vlogi Trsta in Gorice, 5* sta nosilca narodnih interesov in zalo povezovalki s srednjo Evropo«. sta temeljni misli poročila, ki ga je v imenu ogromne večine zu-"sojepoliličnc komisije sestav'1 demokristjan Adolfo Sarti, katerega so r«*deiili senatorjem na začetku zaključne plenarne razprave v senatu ** ratifikacijo osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Sarti v svojem dolgem in podrob-"rm poročilu (skoraj 12 tisoč besed) JJbanja »jadranske odnose«, na ka-*** so vplivale hegemonist čne tež-"fe fašistične Italije. Podrobno opi-®|*je razvoj «trža.škcga vprašanja«, je privedel najprej do mirovne ™8«dbc in teze o ustanovitvi STO, J*** Pa k londonskemu sporazumu. ."sitnski dogovor dejansko predstavil- ‘kronanje raz.voja« ob odprtih ®)<'jah, ki je omogočil odnose mir-t(!Sa sožitja in sodelovanja. Osimski sporazum o dokončnosti pia je dozorel v letih, ko se je dodalo, da lahko postane «začasna» "^la žarišče nevarnih polemik in sporov, kot pričajo dogodki iz let 1970 in 1974. Sarti ugotavlja v opisu sporazumov, da gre za neločljivo enoto, ki je nihče ne more razdelili v fazi ratifikacije. Če so nekateri izrazili pomisleke glede obrobnih vprašanj, poudarja Sarti, tedaj naj ne pozabijo, da zadeva dogovor dve prijateljski drž.avi, ki prav zaradi tega prijateljstva rešujeta sproti odprta vprašanja in odpravljata nesporazume. O teni priča še posebej besedilo ratifikacijskega zakona, ki je v celoti usmerjeno na fazo uresničeva- nja sporazumov in določa celo vrsto možnosti sodelovanja in nadzorovanja, da bo z izvajanjem zares u-strezalo najneposrednejšiin in perspektivnim koristim obmejnega prebivalstva. Tudi uresničevanje proste industrijske cone, ki je gotovo najdeli-katnejše vprašanje izvajanja sporazuma, pogojuje zakon nekaterim preventivnim ukrepom in določa kar dva organa (mešano komisijo in medparlamentarni odbor), poglobljene študije o uresničljivosti in o pogojih uresničevanja cone. Za nas je pomembno, nadaljuje Sarti, da s® cona razvija skladno z interesi obmejnega prebivalstva. Pri tem pa naj bo jasno, da je sporazum določil »pavšalno« obsežnost cone s tem, da je začrtal okvirno področje 29 kv. km, sredi katerega bosta sosedi «izrezali» dejansko industrijsko področje, ki naj bi merilo vsega 15 kv. km. Vnaprej sta sosedi dogovorjeni, da v coni ne bo zaselkov (ne Gro-pada torej, niti Orlek) kakor je jas- PRVI PREPRIČLJIVI POSEGI V RAZPRAVO Resolucija deželnih senatorjev o upravljanju proste cone na meji Resolucija obvezuje vlado, da pri upravljanju cone že v fazi načrtovanja vključi deželno vlado, krajevne uprave in družbene sile *!> našega posebnega poročevalca) RIM, 23. — Čeprav poteka z na-r1« tempom, ki kaže na očitno ?*jo po čimprejšnjem zaključku, ne Sjfertto reči. da bi razprava v se-*tu o ratifikaciji osimskega spora-bila površna ali zgolj dekla ®fivna. Gotovo bomo imeli kdaj v,oinost podrobneje preučiti govore, J. s° jih predstavniki demokratičnih izrekli ob tej priložnosti, ker spadajo samo v kroniko aktualni. pač pa v zgodovino novega jj-Jlavlja italijanske zunanje politi-, ? 'n poglobljenega razmišljanja o Jeklih napakah. Senat je v bolj Efffjenem vzdušju, tudi zaradi od-jll,ostj ali šibkosti fašističnih in t^Sih bolj demagoško nastrojenih. ®*protnikov sporazuma, poglobil r^ašanja, ki jih osimski sporazum fjhaša za razvoj ob vzhodnih me-Italije in boli odmaknjeno, razu-vn° ocenjuje tudi to «drugo tržaško u^ašanie«. s čimer ne mislimo pro-.6|ha državne pripadnosti našega f6sta, pač pa vprašanje «vloge« v Italiji in na razpotjih Ev- VpAzpravo je predsednik senata delani odprl ob 16. uri, ko je pre-k besedo furlanskemu socialistič-senatorju Lepreju. Za njim y. spregovorili še Barbi (KD), neod-Ij^a levičarka Tullia« Carretoni, bralec Baldo, komunist Bacicclii, ^ablikanec Cifarelli, Forma (KD), v'°VensKa senatorka Jelka Gerbče-,MKPI), Fenoaltea (PSDI). Mar-t)3> in drugi. Razpravi so med jL^*k° na tribuni za častne goste jugoslovanski diplomatski ‘bstavniki ,v Rimu. ''EPRE: Perspektiva rQ2voja po Helsinkih »lij tJ^bre (PSI) je uvodoma dejal, L Se strinja s poročilom Sarti ja. ^ Je retifikacija sporazumov nuj-tina °i, pa ne samo zato, ker bi H^tavljaia zadnjo stran druge vkli Vne vojne, pač pa tudi, ker se uje v perspektivo “evropskega v°ja »po Helsinkih«. Lepre je tl razumevanje za pomisleke, nove gospodarske perspektive tajajo v Trstu, vendar poudarja, za velike perspektive odpi-btJa italijanskega gospodarstva Jugoslavije proti Vzhodu in v ogromnega tržišča tretjega C- do katerega predstavlja neu tj y6i'a Jugoslavija na stežaj odpr ljv fata. Vpliv gospodarskega sode-devania na vzhodni meji zato ne za-;,'I Vj a samo tržaške ali goriške pro-■ j* pač pa tudi Furlanijo, ki jo pred nedavnim razdejal potres. kr,sy.k°ncu svojega posega je fur-Soci£il ističn senator prebral (lit*1.0 stališče, resolucijo vseh seli* Jev Furlanije - Julijske kraji-Si^pisali so jo Lepre (PSI), To-j«t, ’ Beorchia, Toros, Giust (KD) 'l v^jcchi in Jelka Gerbec (KPI) aMiaiiiiiiiaiiait4iMiflMaaiti«iiiiiiiiaiiMi«*iiM*ai»«aai*is*«ai>ii«i*i«iitaii*iiM(iiaii*iiiii>l>MiiaiMMi>iiiiiaiiiMiiiiiaiiiiiMiMiiitii»iiiiaiiiiiMiiMiiiiiiii«iiaii«nttf«iiiiiiii»iiiiiiit RAZPRAVA O SKRČENJU JAVNIH IZDATKOV Vlada pripravlja dokončne ukrepe za izvajanje zdravstvene reforme Zavarovanci bodo morali plačati del cene zdravil S. Sestanek med strankami ustavnega loka na sedežu KD o skrčenju javnih izdatkov (Nadaljevanje s 6. strani) NOTRANJE MINISTRSTVO POSLALO DOKUMENTACIJO VRHOVNEMU SODIŠČU (Telefoto Italia) Konec meseca v Madridu sestanek med KPI, KPŠ in KPF? MADRID. 23. — Tiskovna a-gencija »Europa press« trdi, da se bodo konec februarja in v začetku marca sestali v Madridu generalni tajnik KPT Bcrlingtier, KPF Marchais in KPS Carrfllo. Vesti še niso uradno potrdili niti v Rimu, niti v Earizu, niti v Madridu. \r Protesti v Španiji zaradi zavlačevanja s priznanjem španske komunistične partije MADRID, 23. — špansko notranje ministrstvo je poslalo vrhovnemu sodišču vso dokumentacijo v zvezi s pravnim priznanjem in legalizacijo Komunistične partije Španije. Istočasno so poslali sodišču dokumente, ki zadevajo vrsto drugih levičarskih organizacij. Zakon o političnih organizacijah, ki so ga pred kratkim spremenili z zakonskim odlokom, predvideva, da mora notranje ministrstvo počakati z vpisom v seznam joolitičnih organizaci j listih skupin, za katere obstaja dvom, da niso v skladu z zakonom in da mora poslati zadevno dokumentacijo vrhovnemu sodišču. Sled nje mora odločati v naslednjih 30 dneh. Odločitev o zakonitosti KPŠ bi morala priti do 31. marca. V komunikeju, ki ga je KP Španije objavila je rečeno, da je sklep ministrstva pristranski in nepravičen, komunist7 tudi ponavljajo potrebo po prisotnosti vseh opozicijskih strank v organizmih, ki lx»do morali zagotoviti reden potek vol: tev. KPŠ ugotavlja, da bodo volitve verodostojne samo če bi- vsem političnim silam priznana travica, da zakonito delujejo kot v drugih demokratičnih državah ter poudarja. da bo še v naprej vodila svojo dejavnost za priznanje demokratičnih svoboščin. V krogih španske komunistične partije pravijo, da b' sklep mini strstva utegnil zavleči legalizacijo KPŠ do obdobja po volitvah. Menijo. da so oblasti nalašč ravnale na ta način, da bi onemogočile pra-vočasno pravno priznanje španske partije, saj bi vrhovno sodišče u-tegnilo zahtevati od ministrstva še dodatno dokumentacijo preden izte če svojo razsodbo. Taka bi se sklep zavlekel v nedogled. Politični opazovalci v Španiji pa so mnenja, da si vlada ru upala sprejeti odgovornosti za legalizacijo komunistične partije, saj se dobro zaveda, da bi š tem povzročila skrajno desničarsko • kampanjo ter reakcije španskih neofašistov. Sprašujejo se, ali gre za previden u krep, ali pa za znamenje šibkosti, ali pa celo morda za diskriminacijo. Mnenja so vsekakor deljena. V zvezi z aretacijo španskih in 1-talijanskih fašistov v okviru operacije, ki je privedla do odkritja ilegalne tovarne orožja, so sporočili imena obeli aretiranih Špancev. Gre za Joseja Luisa Clementeja de An tonia, lastn ka restavracije »El A punlamento«, barcelonskega lokala, kjer so se zbirali predstavniki mednarodnih fašističnih krogov. Drugi fašist pa je Mariano Sanchez Covisa, vodja zloglasnih »gverilcev Kristusa kralja«, španski tisk ie f.c lani |x>ročal o prisotnosti Salvato-reja Francie (enega osmih italijanskih neofašistov, ki so jih španske oblasti aretirale) in Stefana Delle Chiaie v restavraciji «E! A-puntamento«. Prvi je delal tam kot natakar, drugi pa kot knjigovodja. Kmalu zatem so restavracijo zaprli. Španski in italijanski neofašisti. ki so jih te dni aretirali v Madridu, tvegajo od dvanajst do trideset let zapora, če pa bi ugotovili cia je o-rož.je, ki so ga proizvajali povzročilo človeške žrtve, bi obsodba lahko bila še strožja. Na podlagi prve proučitve orožja, je barcelonski iz vedenec, ki vodi to preiskavo iz ja vil, da je zelo možno, da je prav to orožje povzročilo smrt treh policijskih agentov ter pokol v Calle Atocha. Policijski izvedenec je mnenja, da so orožje in peklenske stro- je izdelovali pravi strokovnjaki, saj so našli elektronske vžigalnike katerih sc poslužujejo samo izvedenci. Kako dolgo so se italijanski neo-fašisti, ki živijo v Španiji, ukvarjali z izdelovanjem orožja, za sedaj še ni mogoče ugotoviti, gotovo je, da je bil Elio Massagrande v Španiji že junija. ko se je udeležil sestanka, na katerem sta biludve osebi ubili. Takrat sta bila prisotna v Montejurii tudi druga dva italijanska fašista Delle Chiaie in Cauchi, kot dokazujejo fotografije, ki so jih objavili na nekaterih tednikih. Mariano Covisa že leta vodi teroristično organizacijo «gvcrilcev Kristusa kralja« ki se bori. kot je sam izjavil, za «obrambo svete matere cerkve« pred komunisti. To pa mu ni preprečilo, da bi njegovi gverilci večkrat vdrli v cerkve in pretepli duhovnike in škofe v imenu fašisma. ki je «cdina rešitev *za Španijo in za druge države«. Covisa in njegovi gverilci so tedno povezani z organizacijo »Fuerza nue-ve« in z najbolj reakcionarnimi krogi španske cerkve, tistimi, ki odločno zavračajo sklepe koncila ter se sklicujejo r.a frankizem. V Španiji poudarjajo, da je se danja operacija, ki je privedla do a-retacije skupine neofašistov, prva večja pobuda v zadnjih štiridesetih le tih proti desničarskemu ekstremizmu v Španiji, (if) , LONDON. 23. — Laburistična vlada je doživela danes v zbornici nevaren poraz. Pri 'glasovanju o njenem predlogu za sprememljo pristojnosti deželnih uprav, je ostala v manjšini, ker so tudi nekateri laburistični poslanci glasovali proti. Večina je menila, da so ti predlogi v nasprotju,z vsebino in duhom osnutka, o katerem bodo glasovali čez mesec dni in ki na novo ureja pristojnosti deželnih uprav. Visoke bančne obresti pogojujejo «ccno denarja* RIM, 23. — Politične, stranke so se začele ukvarjati tudi z vprašanjem »cene denarja«. Banke dajejo7 varčevalcem z visokimi pologi izred 7 no visoke obresti, hkrati pa zahtevajo visoke obresAi za jDoso.iila, ki jih dajejo svojim klientom. To pov zroča, zlasti proizvajalnim podjčt-jem, velike težave in vpliva na cene proizvodov. O tem so danes poslanci KD, KPI, -PSI in PSDI jx>-slali predsedniku jroslanske komisije za finance in zaklad D’Alemi pismo v imenu štirih poslahskih skupin v katerem ga pozivajo naj posreduje. da bo parlament v najkrajšem času začel razpravljati o ravni bančnih aktivnih in jzasivnih obresti. ANKARA. 23. - Posebni Carterjev odposlanec Clark Clifford je zaključil obisk v Turčiji in prispel danes na Ciper, kjer bo imel pogovore z grškimi in turškimi predstavniki otoka. Takoj po prihodu v Nikpzijo se je sestal z grško-cipr-skim zunanjim ministrom. Ob prihodu je izjavil, da nima v žepu nobenega načrta za rešitev ciprskega vprašanja. Jutri se bo Clifford sestal z Makariosom. v petek pa bo obiskal turško področje otoka in se pogovarjal s tamkajšnjimi voditelji.. RIM, 23. — Predstavniki političnih strank, ki jjosredno ali neposredno podpirajo Andreottijevo vlado, so se danes sestali na sedežu krščanske demokracije in obravnavali nekatera nujna gospodarska vprašanja, s katerimi se ukvarja vlada in o katerih bo moral p>ariament čim prej odločati. Poleg vprašanja cene dela in zadevnega vladnega odloka o fiskalizaciji socialnih dajatev, so začeli proučevati vprašanje javnih izdatkov. Največjo pozornost so.torej posvetili zadrževanju izdatkov državne in krajevnih uprav, o čemer so začeli govoriti že na sestanku predsednikov parlamentarnih skupin in na sestanku oolitičnih strank z vodstvom sindikalne federacije. Kot je znano, visok primanjkljaj javne uprave onemogoča izvajanje katerekoli pobude za večjo zaposlitev na področju proizvajalnih dejavnosti. Zato so se na sestanku domenili, da bo treba v najkrajšem času sestaviti predloge za znižanje primanjkljajev javnih uprav in za določitev gospodarskih izdatkov. Po sestanku so izjavili, da je treba vprašanje javnih izdatkov začeti korenito reševati. Komunist Barca je ugotovil, da je prišlo končno do skupne ugotovitve, da ni mogqče prepustiti javnih izdatkov sedanji nenadzorovani potitiki naraščanja primanjkljajev državne uprave. V okviru visokega primanjKljaja javnih ustanov, so tudi stroški za zdravstvo. Zalo je vlada sklenila, du bo na prihodnji seji, ki bo v petek, proučila nadaljnje ukretie za celotno izvajanje zdravstvene reforme. ki bi morali stopiti v veljavo 1. julija. To pomeni, da bodo konec junija prenehale delovati vse ustanove za zdravstveno oskrbo in bo dokončno začela delovati vsedržavna zdravstvena služba. To vprašanje je izredno važno, saj bo postavilo pred prc-iskušnjo zdravstvene naprave. V tej zvezi vlada namerava sprejeti ukrepe, na osnovi katerih, naj bi zavarovanci neposredno plačali del stroškov za zdravila. To naj bi po mnenju predsednika vlade omogočilo zmanjšanje primanjkljaja za zdravstveno oskrbo, ki je lani znašal 1.600 milijard lir. V bistvu gre za novo posredno davčno obremenitev, saj ljudje, ki so zaposleni, že plaču jejo zdravstveno zavarovalnino, (sl) RIM. 23. — Tajnik čilske komunistične partije Luis Corvalan je prispel danes na uradni obisk v Italijo, na vabilo vodstva italijanske komunistične partije. To je njegovo prvo potovanje v zahodno Evrojoo po prihodu v Moskvo, potem, ko ga j« na zahtevo vse svetovne demokratične javnosti čilska hunta osvobodila. Corvalan je bil zaprt septembra leta 1973, takoj po fašističnem državnem udaru generala Avgusta Pinocheta. Ob prihodu v Rim je izjavil, da je zelo zadovoljen, da prihaja v Italijo, kjer se bo srečal s tovariši komunistične partije in osebnostmi ostalih italijanskih demokratičnih sil, Z njim je prispela tudi njegova žena. Lili Corvalan. V Italiji bo ostal do 4. marca. Na letališču sta ga sprejela voditelja KPI Pajetla in Segre skupno s številnimi čilskimi begunci v I-taliji. Ob prihodu je‘izjavil, da je prepričan, da se fašistična hunta ne bo več dolgo držala na oblasti. Pobuda KPI za obtožbo M. Rumorja RIM, 23. —• Popoldne se je sestala komunistična skupina v poslanski zIToniicl, da bi skleiuda o pobudi za /.hiranje podpisov za obtožijo Mariani Rumorja v zvezi s škandalom Lockheed. Komunistični parlameutarci so sklenili sprožiti pobudo za zbiranje pod pisov, kar pa še ne pomeni, gra-vi sporočilo poslanske skupine KPI. da komunisti menija, da je Riunor ki iv, ker bo o tem moral sklepati parlament, popolnoma svobodno in brez predsodkov. . Pcslanci proletarske demokracije so že napovedali, da bodo podprli komunistično pobudo In da bodo podpisali zahtevo po Ru-morjevi obtožbi. Republikanci bodo o tem sklepali jutri zjutraj, tako Je vsaj puvedal podpredsednik komunistične poslanske skupine. Jutri se bosta sestali tudi socialistični skupini v senatu in v poslanski zbornici, da bi odločali o obtožbi bivšega predsednika vlade Marjana Rumorja v zvezi s škandalom Lockheed. Sestanek jc predviden za 12. uro. ker ne uživa podpore ljudstva. Pqu daril je tudi. da je »Unitad Popu lar«, se pravi združenje napredni! in demokratičnih čilskih sil. ostala enotna in da je v zadnjih časih utr dila svoj položaj med vsemi sloji čilskega ljudstva. Popoldne so Corvalana sprejeli na sedežu Togliatti je vega zavoda. Nav zoči so bili predsednik stranke Loo-go, tajnik Berlinguer, Pajetta, Bu falini, Cervetti. Segre, Rubbi in Sal tarelli. Jutri se bo Corvalan sestal s tajni, kom krščanske demokracije Zacca gninijem, predsednikom senata Fan fanijenrL zbornice Ingraom, tajni kom PSI Craxi,jem, predsednikorr PRI La Malfo, tajnikom PSDI Ro mito in tajnikom PLI Zanonejem. V prihodnjih dneh bo Corvalan o biskal nekatera italijanska mesta. (sl) TURIN, 23. — Pogajanja me ravnateljstvom Fiata in federacij kovinarskih delavcev za obnovite dopolnilne delovne pogodbe, so oi tičala na mrtvi točki. Pogajalci s se danes razšli brez nobenega spori zuma in se dogovorili, da se bod ponovno videli 3. marca. Sindikai so izrazili nezadovoljstvo zaradi pc teka pogajanj in sp sporočili, da bod delavci vseh obratov Fiata 2. marc stavkali dve uri v znak protest proti zavlačevanju pogajanj. Dodal na delovna pogodba zanima 180 N soč delavcev Fiatove skupin«. TRŽAŠKI DNEVNIK PO IZPOPOLNITVI ODBORA I IZVOLITVIJO DVEH NAMESTNIKOV Predsednik Ghersi objavil program nove levičarske pokrajinske uprave Vprašanja gospodarskega in kulturnega razvoja slovenske manjšine poverjena posebnemu cdborništvu - Vloga pokrajine pri uresničevanju osimskih sporazumov Po izvršeni formalnosti izvolitvi dveh namestnikov, za kate~a je pokrajinski svet ižbral. kot je bilo lahko napovedati, komunista Ester Pa-car in Stelia Spadara z 12 glasovi RPI in PSI ob dveh vzdržanih (PLI in PSDI) in 14 bel h glasovnicah, je predsednik Ghersi prebral sinodi dolgo izjavo o političnih smernicah in programskih obvezah novega pokrajinskega odbora, prvega levičarskega odbora te ustanove v zgodovini naš h krajev. V političnem delu izjave je najprej poudaril, da bi huda gospodarska kriza, ki še posebej prizadeva naše mesto glede na veliko število italijanskih in slovenskih upokojencev in delovnih ljudi s stalnimi plačami, ki jih odjeda inflacija, zahtevala enotnejših in močnejših odborov. Tudi napad na demokratične ustanove nekaterih gOspodarskh in političnih krogov, ki so zlorabili upravičeno nezadovoljstvo prebivalstva nad dolgoletnim zapostavljanjem Trsta za poskus u-stvarj&nja protiosimske fronte, bi terjalo sodelovanje vseh ustavnih sil pri vodenju krajevnih uprav. Sporazum med Italijo in Jugoslav jo predstavlja zgodovinsko prelomnico velikega pomena za Evropo, za obe drifcavi in za naše kraje in odpira novo perspektivo za mednarodno sodelovanje, za razvoj Trsta in za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Odbor si bo prizadeval razširit sodelovanje med vsemi demokratičnimi strankami, ki bi bile pripravljene vstopiti vanj, opuščajoč vsako diskriminacijo do KPI. Glede programskih obvez je Gher-si najprej opredelil odnos sodelovanja odbora s pokrajinskim svetom in merila pri imenovanju predstavnikov pokrajine v razne ustanove po sposobnosti kandidatov v enakopravnem odnosu med vsemi demokratičnimi svetovalskimi skupinami. Uprava si bo prizadevala usklajevati napore vseh krajevnih uprav za avtonomijo, proti centralističnim težnjam državne in deželne oblasti. Pokrajina bo prevzela pobudo za o-krepitev delovanja občinskih protifa. šističnih odborov, da se utrdijo vrednote odporništva. Spričo zaostrovanja gospodarske krize bo uprava pospešila, v sodelovanju z občinami, sindikati in družbenimi silami, organizacijo pokrajinske gospodarske konference. Spodbujala bo gospodarski razvoj na Krasu zlasti glede specializiranih kultur in živinoreje ter bo prispevala k uresničitvi Kraškega zadružnega hleva in podpirala vsako kmetijsko zadružno pobudo. Predsednik Ghersi je, potem ko je ponovil pozitivno globalncpolitič-no oceno osimskih sporazumov, poudaril obvezo pokrajine, da prevzame bistveno vlogo pri uresničevanju gospodarskih dogovorov. Zato bo dala pobudo za izdelavo študije o ekoloških. naselitvenih in drugih vprašanjih v zvezi s predvideno industrijsko cono, upoštevajoč tudi zaščito prebivalstva na področju, ki je naseljeno v veliki večini s Slovenci. Zato o teh problemih ne 'smejo o-dločati birokratski ali tehnokratski organi, pač pa izvoljene uprave, predvsem pokrajina, tržaška občina in gorska skupnost. V zvezi s skrbstveno politiko se je obvezal zapreti do konca leta umobolnico in ukiniti »zaprto* skrbstvo za handikapirane otroke z njihovim vključevanjem v normalne' šole in v delovne odnose, v okviru naporov za ustanovitev enotnega skrbstvenega konzorcija, ki naj deluje na vsem ozemlju. «Okrepitev kulturnih, gospodarskih in družbenih odnosov med i-talijanšfco iri sldvehsko skupnostjo, fci živita na ozemlju pokrajine, predstavlja jamstvo za. civilno in kulturno rast vSe pokrajinske skupnosti in je bistveni sestavni del splošnih naporov za okrepitev demokracije,* je dejal Ghersi. Zato je potrebna čimprejšnja uzakonitev glo balne zaščite in se pokrajina obvezuje sestaviti delegacijo, ki se bo sestala s predsednikoma obeh vej parlamenta in z načelniki parlamentarnih skupin. Pokrajina bo v okviru svojih pristojnosti odobrila vse ukrepe za dejansko enakopravnost. med drugim bo zagotovila pravico do uporabe slovenščino. v izvoljenem svetu in v organih uprave. Uprava si bo prizadevala, v sodelovanju z občinami, kulturnimi ustanovami in sindikalnimi organizacijami, ustvarjati v šoli in družbenem tkivu medsebojno plemenitenje obeh kultur. Zato bodo enemu izmed odborništev dodeljena vprašanja odnosov z občinami in gospodarskega in kulturnega razvoja slovenske manjšine. Za učinkovito izvrševanje nalog sodelovanju s sindikalnimi predstav- VPREGLEDU GLEDALIŠKEGA ŽIVLJENJA NACIONALNIH MANJŠIN Stalno slovensko gledališče v luči italijanske televizije Fillberl Benedetič o zgodovini slovenskega gledališča v Trstu in o težavah sedanjega SSG - Jože Babič o repertoarju, Uršič pa o vlbgi SSG v današnjem času Predsinočnjim, v torek zvečer je drugi kanal italijanske televizije posredoval občinstvu zelo zanimiv .. —....— .........* r*• ■- - i tun/i-u-r- fcuu- unv niki osebja, strokovno usposabljanje j program o, gledališčih nacionalnih uslužbencev in sodelovanje krajev-! nanj Sin v Italiji. Pri tem se je o-nih uprav in javnih ustanov, za kar J mejil na nemško nacionalno skup-bo odbor vložil vse napore. Glede j nost, no. našo manjšino ter na fran-kulture je predsednik napovedal skli- j rosico manjšino iz Doline Aosta. Naj-canje konference o kulturnih usta- prej s„ „ neposrednem stiku z po novah, pospešeno realizacij*) kulturnega središča pri Kraškem muzeju, glede šole pa pripravo študije o njenem načrtovanju ob upoštevanju šolske reforme in smernice krajevnega gospodarskega razvoja. Ghersijeva programska izjava se je zaključila z obvezami glede zaščite okolja in zatiranja onesnaženja, pri čemer je napovedal okrepitev delovanja pokrajinskega laboratorija za higieno in zdravstvo, ki bo sodeloval tudi pri študijah c industrijski prosti coni in s službo za medicino dela, v pričakovanju čimprejšnjega prevzema po pokrajin skem zdravstvenem konzorciju. budniki in vodilnimi gledališkimi ljudmi iz Boren, prikazali dejavnost in težnje Nemcev iz borenske pokrajine. kjer je prišla do izraza vi je spregovoril Filibert Benedetič, ki je šel v zgodovino slovenskega gledališkega izživljanja v Trstu vse tja od leta 1850 in prešel nato na leto 1904, ko je bilo V Trstu ustanovljeno poklicno slovensko gledališče z Narodnim domom, ki pa so ga v juniju 1920 fašisti požgali in je slovenska beseda nato na gledališkem odru v naših krajih zamrla vse do zmage nad fašizmom ob koncu druge svetovne vojne. Filibert Benedetič je prikazal tudi težavne volja, da naj in domače gledališče ekonomske in finančne razmere. srkalo svojo življenjsko moč in tematiko iz del domačih avtorjev. Trenutno imajo na tem področju katerih je naše slovensko gledališče, ki obilnih 30 let po vojni še ni dobilo pravega pravnega statusa z štiri mlade avtorje, ki se že ure- vsemi ustreznimi posledicami. ljavl.jo.jo in veliko več obetajo. Tudi v Dolini Aoste se kaže podobna tendenca, da naj bi gledališče obravnavah in upoštevalo dela, ki so neposredno povezana z življenjem in današnjim trenutkom prebiralcev francoske nacionalne manjšine teh d oprt. Tudi tu so mladi predstavniki Po zaključku seje pokrajinskega j ^'trenu^ufki Zfdoživlja^Zf-sveta se je sestal novoizvoljeni od- Gre za skupine študentov, M bor, ki ga sestavljajo poleg predsednika še socialist Volk in komunisti Cante, Martone, Markovič, Pa-nizon, Pessato ter Pacor in Spada-ro, da se dogovori o naslednjem delu. se z gledališko umetnostjo ukvarjajo diletantsko. in programov pokrajine je potreben preustroj uprave, ki bo izveden v ............................................................................................................................................■umiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMIMMiiiiiiii Osrednja točka oddaje je bila posvečena slovenskemu gledališču v Trstu, njegovi zgodovini in vlogi. Pr. NA PODEŽELJU IN V ŠKEDNJU Razigrane žalne svečanosti ob slovesu od letošnjega pasta Povsod so ga sežgali - V Trstu zaprte vse trgovine Umetniški vodja slovenskega stalnega gledališča Jože Babič je nato nanizal »celo poro* avtorjev angleške, ameriške, ruske in italijanske odrske literature, vključujoč sem. tud1 staro grško klasiko, tako da je bilo iz tega jasno razvidno, kolikšno pot je tržaško slovensko stalno gledališče opravilo od osvobo. d’tve dn danes. Končno je spregovoril tudi režiser Uršič, ki je prav na kratko prikazal vlogo, pomen in namen gledališča in tudi njegovo aktualnost in povezanost s publiko. Žal je bila oddaja, ki jo vsekakor moremo oceniti icot pozitivno, na sporedu šele pozno zvečer, okoli 12. ure in to na pustni torek, tako da ima človek občutek, da je vodstvo vključilo oddajo v program prav ob uri, da bi si jo moglo o-gledati čim manj ljudi. PDUP o levičarskem odboru na pokrajini Tržaški PDUP je pozitivno ocenil izvolitev levičarskega odbora na pokrajini, ker je bila KD — kot je rečeno v tiskovnem .poročilu — »končno izrinjena s 30-letnih pozicij oblasti*. PDUP izraža željo, da bi novi odbor takoj z dejanji poka zal, da drugače tolmači odnose med državljani in ustanovami, in sicer tako, da numudoma izvede proučitev uresničljivosti proste industrijske cone na Krasu (v pričakovanju negativnih rezultatov bi bilo treba pripraviti tudi alternativne rešitve) ter da okrepi celoten sektor oskrbe za priletne in za handikapirane, tako da bi se ne ponovili več prime ri, kot oni z malim Cocianijem. Dolg žalni sprevod med Prosekom in Kontovelom Pusta je konec, post je pred nami — so pravili nekoč. Zelo prešerno je bilo v torek zvečer, ko so šeme dale duška svoji razposajenosti pod varno streho, potem ko jih 'je dež neusmiljeno in vztrajno namakal celo popoldne. Za »veliki dan žalosti*, na pepelnico, pa je zasijalo sonce. »Žalnih svečanosti* se je udeležilo veliko ljudi in marsikje so jih kar združili s tradicionalnim nabiranjem jajc in vina, ki jim ga je torkov dež preprečil. V Križu so k vsemu temu dodali še sprevod po vasi kriškega voza »Kraški derby», ki je nastopil na Kraškem pustu. Nato so ob nogometnem igrišču zažgali »Pusta* in v tolažbo popili še t:sto malenkost vina, ki jim je ostalo. ■iimiHimiMiiiiiMiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiimmiiinMiMMMimiiiiiiiiiiiMmHHummmmmtMumflmMmMm1 VČERAJ POPOLDNE Nfl TRBIŠKI CESTI PRI NABREŽINI Z avtom silovito v drevo: voznik izgubil življenje Slovesnejša, saj se je udeležil Kralj pusta z openskega tekmovanja, je bila pogrebna svečanost njegovega veličanstva Nanda IX., ki je sklenil svoje kratko, a plodno življenje v kontovelski mlaki. Kot se za kraljevsko osebo spodobi, so ga na zadnji poti spremljali proseška godba, potrto sorodstvo in užaloščeni podložniki. Ob robu kala je o odlikah kraljevskega soproga s strtim glasom zaječala neutolažljiva vdova, nakar so njegovo dostojanstvo posadili na kraljevi stol, ki je imel sicer obliko škafa, in ga, ob igranju žalostinke in pretresljivem vdo-vinem joku, zažgali sredi mlake. Po običajnih obredih se je sinoči zaključilo tudi zelo razgibano praznovanje pusta v Bregu. Povsod so sklenili, da se samo sežig poda pustu. Kot že ob njegovem kontovel-sko-proseškem kolegu, so podložniki prebedeli celo noč ob breškem pustnem veličanstvu. Po razglasitvi njegove oporoke, so ga v žalnem sprevodu ponesli na »solne* in ga tam zažgali. Tudi v Skednju je bilo včeraj zelo živahno. Malo pred sončnim zatonom je izpred »hiše žalosti* krenil žalni sprevod, na čelu je korakala domača godba na pihala. Za krsto mrtvega kralja pusta «Ber-tolina*, ki so jo nosili na ramah strti Škedenjci, so stopali potrta vdova, neutolažljiva ljubica, cela vrsta zakonskih in nezakonskih o-trok ter še žalujoče sorodstvo. Pogrebna svečanost se je sklenila na travniku ob Ul. dei Giardini, kjer so, ob vseobčem objokovanju, »Ber-tolina* zažgali. Na trbiški cesti se je včeraj v litini Nabrežine pripetila prometna esreča, v kateri je izgubil življenje Metni jugoslovanski državljan Voj-o Bmč:č z Reke. Bmčič se je s vojim avtom »zastava 1300» peljal Tržiča proti Trstu, ko je iz še tpojasnjenih razlogov izgubil nad-jrstvo nad vozilom. Avto je zapleši po cestišču, nato pa je zavozil iroti desnemu robu naravnost v revo ob cesti. Trčenje je bilo silo- vito, o čemer priča tudi dejstvo, da je avto izril drevo ob cesti in se ustavil na koreninah. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji iz Nabrežine in reševalci Rdečega križa, ki pa vozniku niso več mogli pomagati, saj je Bmčič pri priči izgubil življenje. Preiskovalci domnevajo, da je voznik zaspal za volanom ali da ga je zajela nenadna slabost, kajti na asfaltu ni nobenih znakov o zaviranju. Naša sodelavka Mara je rodila prvorojenčka BORUTA Mamici, očku in sinku želi vso srečo kolektiv Centralspeda Pustni kralj v «škafi» Dokaj neobičajen pa je bil zadnji dan pustovanja v mestu in v celi tržaški pokrajini, kjer so bile zaprte vse trgovine, pekarne in mlekarne. Marsikdo, ne samo tujci, je bil nad tem precej začuden, ker so bile do letos nekatere trgovine zaprte v torek popoldne. Najverjetneje je temu ukrepu botrovalo dejstvo, da so trgovine na dan pepelnice po slovale izredno malo. Surov napad na priletno žensko Sinoči okoli 21.30 je še neznani mladenič, star kakih 14 ali 15 let, v Ul Doda surovo napadel 66-letno Adal-giso Lenarduzzi vd. Micali iz Ul. Al viano 37, ji strgal torbico in zbežal. Žensko so z zasebnim avtom prepeljali v glavno bolnišnico, kjer' se bo morala zdraviti 10 dni. V torbici je imela približno 20 tisoč lir, stanovanjske ključe in ključe stanovanja prijateljice, h kateri je bila namenjena. DANES OD 9. DO 16. URE Avtobusna stavka Zaradi stavke uslužbencev ne bodo danes vozili avtobusi od 9. do 16. ure. Sedemurno stavko je sklicalo vsedržavno sindikalno združenje, ker ni bila izpolnjena pogodba, ki so jo podpisali junija lani. Ker se rešitve zavlačujejo je predvideli'h še šest ur Stavke na deželni in pokrajinski ravni med 28. februarjem in 24. marcem letos. Zaradi stavke ne bodo danes delali niti uradi pokrajinskega prevoznega konzorcija. Obvestilo najemnikom IACP Ustanova IACP je prejšnji teden začela razpošiljati najemnikom ljudskih stanovanj cenike novih najemnin. V zvezi s tem SUNIA — sindikat stanovanjskih upravičencev o-pozarja, da najemniki ljudskih stanovanj z letnimi dohodki do 2.163.000 lir niso dolžni doplačevati dva tisoč lir k mesečni najemnini. Vendar pa morajo vse družine, katerih dohodki ne presegajo prej navedene vsote, vrniti IACP poslane odrezke in zahtevati, da popravi znesek najemnin. • Pod predsedstvom odbornika Dal Masa se bo danes sestal v Trstu deželni odbor za obrtništvo. V pričakovanju sestanka se je sam Dal Mas sestal s predstavniki štirih trgovinskih zbornic naše dežele ter tajniki pokrajinskih komisij za obrtništvo. Govor je bil ne samo o vprašanjih, ki bedo na dnevnem redu današnje seje, pač pa tudi o zakonskem osnutku o pomoči obrtniškim podjetjem, ki ga bodo kmalu začeli obravnavati v prvi posvetovalni komisiji deželnega sveta. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ANONTMO VENEZIANO BENEČANKA (La Venexiana) Prvič v slovenščini Prevod Ciril Kosmač Scena Demetrij Cej v Glasba Ivan Mignozzi Kostumi Marija Vidau Režija MARIO URŠIČ V nedeljo, 27. februarja, ob 16. uri — av ”> red G — okoliški. n BANCA Dl CflEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA r-. ril ZMO - ' "5? 61-AAR TEČAJI VALUT V MILANU DNE 28. 2.1977 Iz deželnih razpoložljivosti Finančni prispevki ‘za turistične ustanove ,'^jiu' i, a Na predlog pristojnega odbornika Bertolija je deželni odbor na zadnji seji nakazal denarni prispevek v višini 380 milijonov lir štirim pokrajinskim turističnim ustanovam: od tega bo goriška ustanova prejela 80 milijonov, pordemonska 65, tržaška 112 in videmska 124 milijonov lir. Odbor je nadalje nakazal neodvisnim turističnim in letoviščar* skim ustanovam iz Form di Sopira, Ravascletta, Milj, Gradišča - Redi-puglie, Trbiža in Devin - Nabrežine ter sorodnim organizacijam iz Gra-deža, Arta Terme in Lignana skupno vsoto 136 milijonov lir. • Združenje trgovcev na drobno sporoča, da bo jutri, 25. februarja ob 19.30 na društvenem sedežu v Ul. S. Nicolč 7, izredno zborovanje podjetij, ki prodajajo avtomobilske gume. Razpravljali bodo o novih cenah gum. niiiiiiiiiHaiiiniiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiHiHiMiimmimiiuiiiiiiraiiiUiimiiiimiiiifiiiiiHiiiiiiiiiimiiniiimiiimi NA TRŽAŠKIM KAZINSKIM SODIŠČU Obsojeni trije pobalini zaradi poskusa tatvine Sotini zbor je izrekel višje kazni zaradi prizadejanja lažjih poškodb ITfffi kasta MHm g 1 j prireja ■ ■ ■ I jutn, 25. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu filmski večer ALJOŠE ŽERJALA: Od Perzije preko Latinske Amerike v ((sentimentalno potovanje« Na sporedu: Povratek v Ande, Bogota. Velikonočni o-toki, Atletika pri Boru, Ex tempore in no-- gomet pri Kasti itd. Vabljeni! Gledališča AV Dl (U1UJ Od danes dalje bo na sporedu r® cital Raffaelle De Vita »II riso co dello scemo* s podnaslovom fe concerto 1887-1919». De Vito s kitaro spremljal Gancarlo Mellaf ■ Predprodaja vstopnic pri osrednji gajni v Pasaži Protti. Veljavni so t di odrezki za Avditorij. ROSSETTi Od jutri dalje «Roulette» HaV. Kohouta. Režija Roberto GuicciafdU" IV. predstava v abonmaju. Hezer^, rije za prvih šest predstav pri os«0, nji blagajni pasaže Protti 2. Prosvetno društvo IVAN GRBEC v Škednju vabi k predavanju IZIDORJA PREDANA BENEŠKA SLOVENIJA ki bo jutri, dne 25. t.m., ob 20,30 v društvenih prostorih. Ob tej priliki bo nastopil DUET KEKO IN ANA. ki bosta zapela ob spremljavi kitar nekaj beneških ljudskih pesmi Izleti Koncerti V veliki dvorani Kulturnega in ^ metnostnega krožka bo danes (ob D-nastopila komorna skupina zbora s dališča Verdi. Skupina je komaj us novljena in pričenja svoje deloval z ciklusom koncertov za šole. “ gram predvideva speve Bacha, zarta, Bartoka, Brahmsa, Gersbw“" Illersberga in Viozzija. župnija Sv. Vincenca in kulturni inštitut prirejata drevi. 19.30 orgelski koncert mojstra Han* Georga Pfltigerja. Program P'cd' deva dela J. S. Bacha. Koncert ^ v župnijski cerkvi Sv. Vincenca Ul. Vittorino da Feltre 11. Vstop » prost. Za enodnevni smučarski izlet v Ra-vaseletto in Sappado v nedeljo, 27.2., je na razpolago še nekaj mest. Informacije in prijave za oba izleta pri združenju Union v Ul. Valdirivo 30 od 17.30 do 19.30 (tel. 64459). KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOx°IČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEI. 796-301 Viale XX Settemhre št 16/111 Ameriški dolar: debeli 884,25 drobni 845.— Funt Sterling 1510.— Švicarski frank 348,50 Francoski frank 176,30 Belgijski frank 23,90 Nemška marka 367,75 Avstrijski šiling 53.- Kanadski dolar 845,- Holandski florint 351,50 Danska krona 147.— Švedska krona 205,- Norveška krona 164.- Drahma: debeli 22.— drobni 22.- Dinar: debeli ' 43,50 drobni 43,50 MENJALNICA vseh tujih valut Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 24. februarja MATIJA Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 17.44. — Dolžina dneva 10.52. — Luna vzide ob 9.44 in zatone ob 0.00. Jutri, PETEK, 25. februarja SAŠA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 12,9 stopinje, najnižja 9. ob 19. uri 10,2, zračfii pritisk 1018,6 mb narašča, vlaga 78-odstotna, nebo malo oblačno, brez vetra, morja skoraj mimo, temperatura morja 9,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 22. februarja 1977 je v Trstu umrlo 14 oseb. UMRLI SO: 87-letna Eftalia Bin vd. Magris, 83-letna Ines Tamburini vd. Angiolari, 56-letni Ubaldo Stampo, 73-letni Luciano Paron, 56-letni Mario Bastia, 72-letna Giustina Semola por. Beltrame, 74-letni Bernardo Sampo. 72-letni Angelo Razem, 78-letna Rosa Lavecchia por. Laporta, 49-letna Za-gorka Vukosavljevič, 70-letni Giuseppe Gregork 53-letni Egone Štolfa, 76-letni Ivan Ukmar, 76-letna Leopolda Appel vd. Cobau. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11 Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Salerno, prisedni-ca Giancotti in Macchiavella, tožilec Cola, zapisnikar Bernazza) so se včeraj zaradi poskusa ropa in namernega prizadejanja lažjih telesnih poškodb zagovarjali trije tržaški mladeniči. Renato Filippi iz Ul. Slataper 26, Gianni Grossi iz Ul. Benussi 3 (obadva še nista dopolnila 20 let) in mladoletni Angelo F. so bili namreč obtoženi, da so skušali okrasti poltovornjak znamke fiat 850, last 42-letnega trgovca Tullia Bemettdja, in pri tem tudi lažje ranili lastnika. ■IIIIIIIIIHI|IIIIIIIU||||ll|H|||||||l|||i|||||||||||||||||||ltllllllllllllllllllllllllll1ll|l|||||||||||||||||||||||||ll|||IMlllHII»lllllllllllllHIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||| POLOM NA GOLDONIJEVEM TRGU Pisana protiosimska druščina se je včeraj popoldne, na poziv »Ptcco-la» in »odbora desetih» zbrala na Goldonijevem trgu, da bi izrazila protest togromne večine Tržačanov» proti industrijski coni na Krasu. Resnici na ljubo so Tržačani povečini raje ostali doma, pač pa je na trg prihitelo od 2.000 do 3.000 ljudi, katerim so spregovorili trije od »deseterice*, namreč Gruber Bencova, neki inž. Tassinari in novopečeni prostoconski tribun Giuricin. Samo slednjemu je uspelo, da je s svojimi parolami tu pa tam navdušil raznoliko občinstvo, medtem ko se je Bencova resno zamerila prisotnim, ko se je spomnila, da je pravzaprav izguba econe B» le posledica fašistične vojne. Nujno je, da so jo preglasili žvižgi zbranih aktivistov misovskega afronte della gioventu*, katerim se je pridružil še marsikdo iz afronte upokojencev», tako da je govornica bliskovito menjala argument. Na svoj račun so prisotni prišli samo, ko se je do mikrofona dokopal zastavonoša aintegralne proste cone» Giuricin, ki je znal povedati, kako lepo se je ljudem dogajalo pod staro Avstrijo (slišati je bilo tudi medklice «Dol z Italijo, naj živi Avstrija» ter «Svobodna Avstri-ja», ni manjkalo pa niti vzklikanj bivšemu Svobodnemu tržaškemu o-zemlju), kako zanič sta tako tržaška kot rimska politična garnitura, kakšni lažnivci so pri R Al in kakšen zgled demokratičnosti je itali- janski tržaški dnevnik. Bolj kot o-simskim sporazumom pa je bil govor bivšega podžupana posvečen prihodnjim volitvam (občinskim in deželnim), na katerih bo seveda lista s prostoconarsko deseterico na čelu. , Kljub pozivom vseh treh govornikov se je po manifestaciji m Trgu Goldoni razvil po mestnih ulicah sprevod misovskih aktivistov, ki so šli hrupno protestirat pred sedež RAI in pred palačo Diana, ob uri večerje pa so se razšli, ne da bi prišlo do incidentov. Edina žrtev sinočnje manifestacije je torej bil le mit o 65.000 podpisih, ki je moral prenesti precejšen udarec. Bomo videli, do kam segajo tavmaturške sposobnosti gospoda Giuricina... Dogodek se je odvijal v Ul. Zac-caria malo po osmih zvečer L septembra lani. Bemetti, ki stanuje v Ul. Crispi 18, se je spomnil, da, je v kombiju, s katerim prevaža sadje in zelenjavo za svojo trgovino, pozabil dežnik. Že od daleč je opazil tri mladeniče, ki so stikali po vozilu, vendar jih je njegov prihod in trden nastop toliko zbegal, da so zbežali. Kasneje si Bemetti ni dal miru in je sklenil, da bo premaknil fiat 850, če bi se slučajno mladi tatovi vrnili. Vendar pa so bili Filippi, Grossi in Angelo F. že ponovno na delu, a se drugič niso dali odgnati tako na lahko. Ko so uvideli, da se Bemetti ne da ugnati, ga je Filippi napadel z nožem in mu prizadel lažje poškodbe, zaradi katerih se je Bemetti moral zdraviti približno deset dni. Trije pobalini so takoj nato zbežali, toda na podlagi opisov so jih izsledili in januarja letos tudi izdali zaporne naloge, vendar pa mladoletnega Angela F. vse do danes niso našli. Sodni zbor je skoraj v celoti osvojil tezo javnega tožilca, ki se je oslanjal predvsem na izjave agentov letečega oddelka in prizadetega trgovca, ter obtožence spoznal za krive. Filippiju in Grossiju je dosodil dve leti zapora in 200 tisoč lir globe zaradi poskusa ropa, medtem ko je zaradi mla-doletnosti Angelo F. dobil 1 leto in 4 mesece. Filippi je poleg tega bil obsojen še na 8 mesecev pripora, ker ni imel pravnega dovoljenja za posest noža. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7, ure; telef št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165. Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137 Milje: tel. 271-124. Kino Ariston 16.30 «Un uomo da niar piede*. Dustin Hoffman. PrepoTjSj mladini ]>od 18. letom. Barvni ' jj La Cappella Underground: 19.00-—*. «In corsa col diavolo*. Režija •> Starrett. P. Fonda in Warren B tes. Barvni film. ^ Movie Club Danes v kinu Radio " , Rotonda 4 - 16.00 in 20.00 lesov »La signora di Shang'’8 18.00 in 20.00 Stenov «L’uomo. bestia e la virtu*. Toto in °r Welles. # Mignon 15.30 «La scarpetta e la sa». Barvni film. Rat. Nazionale 15.30 »Dersu Uzzala*-vni film. h Gratiacielo 16.00 «La presidente® • Režiral L. Salce. Mariangela " to in Johnny Dorelli. Barvni ^ Fcnice 15.30 «La battaglia di ^ way». Barvni film. Charlton stpn. Henry Fonda in še mnogo , gih znanih igralcev. A Excclsior 16.00 »Un violento wee^ e di terrore*. Barvni film. PreP° dan mladini pod 18. letom. ,, Eden 15.00 «Etnanuelle 1'antiverg1^ . SoPhiil Sylvia KristeL Prepovedan pod 18. letom. Barvni film. Ritz 15.30 »Cassandra Crossing*- -Loren, Ava Gardner, Ingrid Thu Burt Lancaster. Barvni film-Aurora 16.00 «Quelle strane occa ^ ni*. Prepovedan mladini P°° letom. Barvni film. Capital 15.30 «11 corsaro nero»-bir Bedi in Carole Andrč. gj, Cristallo 15.30 «Gli ultimi fuocW»W bert De Niro. Prepovedan n“a pod 14. letom. Barvni film. Moderno 16.00 «11 signor Robit18 gi Paolo Villaggio in Zeudi ^ Barvni film. , ve|. Fiiodrainniatico 16.00 »Bocca di luto*. Cristina Lindberg. Pre|)0 dan mladini pod 18. letom. ^e» žena Marija Trampuž 3000 SPDT. . a fjr Namesto cvetja na grob stri gva® gela Ražma darujeta družin' ^ jjf 10.000 lir za PD Vodnik in za godbo Breg. Godbeno društvo Prosek ilte jemu članu Cvetu Ukmarju 18 sožalje ob izgubi očeta Ivana- Dne 22. t.m. nas je zapustil naš dragi ANGEL KAŽEM Pogreb bo danes, 24. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glaV° bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev. žalostno vest sporočajo: žena MarU ’ sinova Lučano z ženo Emo in Marj z ženo Ano, ljubljeni vnuki ®uzaI'kj’ Denis, Renzo in Paolo, sestre, sva ’ nečaki in vsi sorodniki. Dolina, 24. februarja 1977 Pogrebno podjetje Zimolo PONOVNO RAZLASTITVE, TOKRAT V SESLJANU **' 1 ■■■—■■■■■ ' ii "■■■'■' i —-■■ i i ANAS ponuja nizke odškodnine prezirajoč deželno zakonodajo Po več kot dveh letih «začasne zasedbe* okrog dvesto lir za kvadratni meter - Enoten nastop razlaščencev za učinkovitejšo obrambo i nekaj več kot dvema letoma . državno nrvrlipt.ip 7a ppqIp AMAS j zavno podjetje za ceste ANAS STadilo pPj Sesljanu povezavo med . 8 ,no cesto in tako imenovano »Ji. ko* cesto. Zato mu je febru-Ja 1974 tržaški prefekt izdal od-.j o «začasni zasedbi* skoraj 26 j.I kvadratnih metrov zemljišč, dl 50 bila last nekaj desetin doma-VjV°V' razen redkih izjem. O nepra-nosti takega postopka, saj bi spat.3*' P°se£ati po «začasnih za-(®ah» le v primerih dokazane ujnosti, kot so povodnji, potresi ^Podobno, smo že večkrat pisali. 1 se pa, da se državni aparat še Csebno rar) poslužu.je tega postopal ’ bržkone da vsaj delno nadokna-zastoje in zamude, ki jih sam j zroča pri izvrševanju javnih del |vojim b rokratskim poslovanjem. Sele te dni so lastniki (ki so m° formalno lastniki, saj so se zemljišča že davno spremeni-,t v cesto) prejeli od državnega ce-bcbjetja ponudbe o začasnih slinah, po postopku, ki ga eavideva razlastitveni zakon št. Z, « leta 1971. ANAS jim ponuja, L/^lOjoč zemljišča po nekakšni 'aetijski vrednosti, okrog 200 lir d kvadratni meter in jim sporoča, J/ jim je pripravljena odškodnino . v'e^ati za 30 odstotkov, če ponudil sprejmejo (pismeno) v roku 15 Kolikor moremo presoditi, je rav-ANAS dokaj čudno. Pred-iau ^"dnevni rok, ki ga določa l kpn 865, krajša na polovico. Še d ‘j važno in obenem čudno pa je, * Popolnoma pozablja na deželno ]l podajo, kot da bd zanjo ne ve-Y Za vse razlastitve, ki se iz-jIm 0 v naši deželi, velja namreč j|.ec*e odškodnin cenitveno merilo, v, Sa postavlja deželni zakon št. «1** leta 1973, kot je bil dopol-z deželnim zakonom št. 6^ leta v 5- Ta dva zakona priznavata ..eni razlaščencem, ki so neposred-j obdelovalci zemlje, ali katerih kanski dohodek je manjši od 5' ‘bonov letno (to zgornjo mejo bi t ral predsednik deželnega odboja 2 odlokom zvišati vsako leto ,1 ^zmerno z naraščanjem življenj-3 stroškov) znatno višje odškod ^ in sicer nekaj več kot polovične vrednosti. jJ^baj razlaščencev se je te dni jjčlo po pomoč p Kmečki zvezi, Sta na njene dolgoletne izkuš-dj Pri obrambi pravic naših Iju-Pred ponavljajočimi se razla-j1črni. Priporočljivo je vsekakor, w 86 oglasijo še ostali, ker enot-Posegi dajejo večjo možnost bolj-v rezultatov. Priznanje bivšemu županu Millu časti z zlato kolajno, kot priznanje za njegovo dolgoletno županovanje. Občinski svet je nato sprejel ostavko predstavnika PRI v občinskem svetu Franceseja, katerega je takoj nadomestil prof. Franco Colom-bo. Na prošnjo župana Willerja Bordona je občinski komunistični svetovalec Vincenzo Campagna sprejel predstavništvo miljske občine v sve. tu konzorc ja za prevoze ter tako nadomestil Bordona samega. Svet je nato še soglasno sprejel predlog o razširitvi prostorov celodnevne osnovne šole pri Korošcih. «Primer Vendemini» pustil posledice tudi na Tržaškem Kot vse kaže je opaziti določene posledice smrti nesrečnega italijanskega košarkarja Vendeminija tudi na Tržaškem. Po vesteh, ki smo jih dobili, baje nekateri zdravniki niso hoteli izstaviti dijakom za nastope na mladinskih igrah (medšolska tek. movanja) takih zdravniških spričeval, kot je bilo v navadi doslej, ampak so zahtevali še dodatne, specialistične preglede. Očitno je, da je «primer Vendemi-nh šele zdaj pokazal kako pomanj- kljiva je trenutno zdravstvena oskrba celo državnih reprezentantov, zato je povsem razumljivo, . da za množico dijakov . športnikov nočejo vsi zdravniki prevzeti odgovornosti s pregledom, pri katerem ni mogoče celovito in zanesljivo ugotoviti zdravstvenega stanja pregle-danca. Zaradi novonastalega stanja včeraj niso mogle nastopiti tudi dijakinje - športnice neke slovenske višje srednje šole v Trstu, s primerom pa so bile seznanjene noleg šolskih tudi občinske in pokrajinske oblasti. 9 Drevi ob 20.30 se bo sestala rajonska konzulta za vzhodni Kras, ki bo razpravljala o položaju šolstva. Ob 20. uri pa se bo sestala sveto ivanska rajonska konzulta. Nadaljuje se radikalno čiščenje mastnih ulic Občinska smetarska služba bo danes popoldne izvedla že četrti poskus radikalnega čiščenja mestnih ulic: tokrat gre za Ulici oncordia in del-1'Industria ter za del Ulic Colombo, Vespucci in Marco Polo med Ulicama San Marco in dell lndustria. Na o-menjenih ulicah bosta zato danes od 14. do 18. ure prepovedana promet in parkiranje. iiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiitiiiiiimiiiiuiiiimiiimniiiitiiiiiiiHiiHHmmimiiuKutiiiiiiiiiMH V OBČINI DEVIN ■ NABREŽINA SESTAVA SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI Pre^ kratkim .so začeli delovati vsi sveti krajevnih skupnosti v de-vinsko-nabrežinski občini. Na prvi seji so svetovalci izvolili predsednike in podpredsednike svetov. Sveti krajevnih skupnosti so tako sestavljeni: Devin Predsednik: Vladislav Mervič; podpredsednik: Bogdan Tinta; svetovalci: Agostino Bonazza, Dario Pacor, Mariella Rosini, Luciano Tonon in Orlando Žbogar. Ribiško naselje, Štivan in Medja vas Predsednik: Pietro Clon; podpredsednik: Danilo Pahor; svetovalci: Sergio Ghersetti, Mario Giraldi, Lucijan Kocman, Neri Marchesan, An-tcnietta Ranzato por. Pugliese -in Maria Naccari por. Cosani. Sesljan, Vižovlje in Naselje s. Mauro Predsednik: Claudio Zaccaria; podpredsednik: Josip Kravanja; svetovalci: Paolo Biasi, Otto Carli, Gianni Colomban, Remigio Lenar-duzzi, Sergio Lorenzutti in Alojz Markovič. J?8 svoji zadnji seji je miljski jamski svet soglasno sprejel pred-da bivšega župana Milla po- ......mi...................................... ^istno uredništvu je prepozno elektrarno Partizanske lekarne «Slovenija»? Ha^ed lanskoletnimi počitnicami w. Pot zanesla na Vojsko, krasno nad Idrijo, kjer se človek V 8a‘ ozke in slabe ceste znajde tien av' ‘n lahko v miru uživa vso <- 0 lepoto in tišino. Kažipot nas ^POžoril, da je v bližini partizanih ..tiskarna Slovenija. Tako sem tL«*tega dne, ko slučajno ni deti;, 8ta. odpravil z družino na pot, °hiščemo sedanjo tiskarno - mu-Ca1 ie b>la daljša, kot je bilo V k|-,en° na kažipotu, in posebno ^ Čini tiskarne tudi naporna. Ilin ,tiskarr>i smo dobili izvod spo-lika e. izdaje Partizanskega dnev-8o izdanega 18. maja 1947, ko •tan- arno odprli javnosti. Med li-4a tega časopisa sem, opazil, Ni lahko opišem svoje vtise z be- tov. Franca Kimovca - Ži hi|V^rišli smo na mesto. Tu sem V c7?Plačan za ves trud. Dospel sem »tovarno 'Slovenijo’, prvo našo po-“š hi Je imela tiskarski stroj toDj Matrični pogon. Ni mi mogoče io£®at‘ presenečenja, ki sem ga Vjj el-» Članek, pod naslovom ^Prti). rtv 'Sloveniji’*, se nadaljuje: lo iPa se popisati, s kakšno skrbjo la tta '1' kontrolirat vodo na jez tadn.?°b električne centrale. Ali bo 4o ,tjVala do konca naklade pet fov ,em tisoč izvodov dnevnika? Sit)' Marenčič, samouk mehanik, l«iiz?rirn°rskega ljudstva, je svoje "bškn b^aesel k dinamu, da je pri-^ val tudi najmanjšemu gibu*. pa sem hotel med obiskom vi-taioAe ektrično centralo, je moje ^vj aranjg bji0 veliko. Jezu ni več, bfl .jO električne centrale ni več, SšH-Pargetskega bloka turbina — 'Hin- F leži na tleh le še majhna V*č rt'Ca Pel ton, vsa zarjavela. Ni ^ a“'amo, ni več električne žice. 80 partizani med vojno, v ile na zasedenem ozemlju, na “b pl grapi zgradili tiskarno, da so pomanjkanju poti, med išlto j1 sPloh mogli do tja prinesti To k,1 ežke stroje, je pravi čudež. •Sl Voi-?6 fboralo ohraniti. Naredilo Ta bk vtis na tuje obiskovalce. Polpo^Fgetski del tiskarne pa je po-?a opustošen, da, skoraj iz- JU* J* številki Partizanskega dnev Si„P'?e med drugim tov. Lidija ♦titen eva: P3 bomo ohranili naPorov in trpljenja ... se mo- rajo tega zlasti zavedati tisti, ki smo jih postavili za čuvarje teh najdragocenejših dokumentov naše zgodovine, česar žal ne moremo vedno trditi.* To je bilo pisano leta 1947! V Primorskem dnevniku 24. oktobra 1976 berem na osmi strani pod naslovom «Vesti z onstran meje*: «Na sestanku združenja borcev so tudi poudarili, da bo potrebno posvetiti večjo skrb varstvu, urejanju in vzdrževanju grobov borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja, kakor tudi zgodovinskih obeležij iz NOB*. Če se to ne zgodi, dokler so še živi tisti, ki so partizansko tiskarno poznali iz časa vojne, bo prepozno. Če zgradijo v Jugoslaviji 44 električnih central istočasno, je u-pati, da bodo spet postavili na noge še petinštirideseto: hidroelektrarno «Slovenijo»! Erlangen, 8. H. 1977 Peter Merku Mavhinje in Cerovlje Predsednik: Ivan Antonič; podpredsednik: Danica Medved por. Petelin; svetovalci: Aurora Gabrovec, Alojzija Legiša por. Petelin, Alfonz Okretič, Josip Peric, Robert Pipan in Božena Terčon. Nabrežina — kamnolomi Predsednik: Alfredo Burger; pod predsednik: Celestin Žerjal; svetovalci: Delia Biasi por. Tomatis, Flavio Grossi, Giuseppe Fezzella, Guido Pizzul in Claudio Puglia. Nabrežina center, Nabrežina — Križ in Slivno Predsednik: Simon Kralj; pod- predsednik: Pavja Kenda por. Ca-harija; svetovalci: Bogomil Gabrovec, Stanislav Kariž, Ivan Marušič, Sergio Miloš, Maurizio Sigoni in Marija Terčon. > Šempolaj, Praprot, Prečnik Trnovca in Nabrežina postaja Predsednik: Leon Mokole; podpredsednik: Vladimir Kariž; svetovalci: Sergij Kante, Tatjana Grgič. Danilo Lupine, Giorgio Midena, Zora Šturm por. Uršič in Giorgio Veggian. Prešernova proslava v Trebčah V nabito polni dvorani ljudskega doma v Trebčah je bila Prešernova proslava v petek, 18. februarja. S sodelovanjem trebenskih osnovnošolcev je vaško prosvetno društvo pripravilo program, ki se je začel z uvodno besedo trebenskega prosvetnega delavca Renata Kralja. Govornik je v svojem govoru orisal lik našega največjega pesnika Fran-' četa Prešerna, nato pa je analiziral delovanje in pomen prosvetnega društva »Primorec*. Ugotovil je, da so za uspešno prosvetno delovanje potrebne mlade sile in aktivno sodelovanje vseh vaščanov. Potem so predvajali diapozitive, ki prikazujejo kraje, kjer je France Prešeren živel in deloval. Nastopili so osnovnošolci, ki so pod vodstvom šolskih učiteljic recitirali dela našega največjega pesnika. Program se je zaključil z uspešnim nastopom trebenskega pevskega zbora. USPELA SESTANKA KPI V GORICI IN PSI V ŠTANDREŽU Še vedno prihajajo na dan zahteve da bi se avtoport zgradil drugje \ v V Standrežu bodo pričeli zbirati protestne podpise . Predvidena infrastruktura bo zadala udarec kmečkemu gospodarstvu in še bolj interesom slovenske manjšine Vprašanja tovornega postajališča na Jeremitišču ob Tržaški cesti so bila predmet razprave na dveh javnih sestankih v ponedeljek zvečer. V Palače hotelu v Gorici so priredili komunisti tiskovno konferenco, da bi obrazložili svoja/ stališča v občinskem svetu na glasovanju 28. januarja. V Standrežu, v gostilni Turri, pa je krajevna sekcija socialistične stranke imela shod, na katerem so predstavniki stranke obrazložili isto vprašanje in se s prizadetim prebivalstvom tudi pomenili o nadaljnjem poteku protestne akcije. Našim bralcem je zadeva znank. Letos 28. januarja so svetovalci sredinskih strank, ki sodelujejo v ožjem odboru, t.j. KD, PSDI in PRI, ter svetovalci desničarskih strank PLI in MSI odobrili načrt tovornega postajališča - avtoporta na Jeremitišču, leva opozicija, t.j. PSI, KPI, in SSk pa so glasovali proti temu načrtu. Načrt je bil odobren z večino glasov. S tem bodo slovenski kmetje v Standrežu zelo oškodovani, nekateri bodo morali zapustiti svoje domačije, ki jih bodo podrli, trpela bo vsa slovenska narodnostna manjšina na Goriškem in v zamejstvu na splošno. O tem je bilo precej govora tudi na nedavnem znanstvenem simpre ziju Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki je bil v Trstu. Na tiskovni konferenci KPI so stališče stranke orisali pokrajinski tajnik Tullio Paiza, občinska svetovalca Boris Coceani in odv. Ne-reo Battello, deželna svetovalca Spartaco Zorzenon in Fulvio. Ber-gomas, prisoten je bil tudi sen. Bacicchi. Glavno poročilo je imel Boris Coceand, ki je ponovil to, kar je že dejal v svoji glasovalni izjavi v občinskem svetu, tukajšnji italijanski tisk pa je takrat stvar precej zavil po svoje. Komunisti, kot tudi zastopnki drugih dveh strank, socialistične in Slovenske skupnosti, niso glasovali' proti av-toportu, je dejal Coceani, marveč le proti predvideni lokaciji avtoporta. Občinska uprava, ki je dala načrtati avtoport, ni upoštevala novega momenta osimskih sporazumov, ki predvidevajo tudi gospodarsko sodelovanje. Stvari moramo danes gledati z drugega zornega kota. Tudi deželni tehnični organi so glede odobrenega načrta bili skeptični, ker ni tovorno postajališče povezano z železnico in niti nima, na predvidenem področju, možnosti večjega razvoja če bi bilo to potrebno. Poleg tega pa obstaja nevarnost, da bi vse investicijske zmogljivosti Gorice vložili v prihodnjem desetletju prav v to tovorno postajališče. Poleg tega pa ne obstaja niti upravni svet tovornega postajališča, ni še znano kaj bo v njem. Enake poglede, čeprav bolj poglobljene v nekaterih aspektih, je podal odv. Battello. Padli so tudi predlogi, da bi se našle nove možnosti gospodarskega delovanja zA prizadete kmete na letališču ali kje drugje v bližini. Zastopniki KPI so bili tudi mnenja, da bo treba dati realno zamenjavo prizadetim kmetom za kar jim bo odvzeto. Deželna svetovalca Zorzenon in Bergomas pa sta prikazala položaj v deželnem svetu, kjer prihaja prav v teh dneh do razprave o deželnem zakonu, ki daje večja finančna sredstva v razdobju več let za gradnjo nekaterih večjih infrastruktur v deželi. Zorzenon je dejal, da ni zakon pravilno pripravljen, ker ne daje ustreznega načrtovanja. V debato so, poleg nekaterih časnikarjev, ki so postavili vprašanja, posegli še goriškt župan De Simone, ki je branil že znana stališča, zaradi katerih je večina odobrila načrt, in je glede slovenske manjšine rekel, da bo ta lahko bolje uspevala, če bodo njeni pripadniki uslužbeni v terciarnih obme jnih dejavnostih kot pa v kmetijstvu,- in predsednik združenja špediterjev Pozzatti. Ta je dejal, da mi po mnenju špediterjev moč premeščati avtoporta s predvidenega mesta na letališče ali kam drugam, ker morajo imeti špediterji svoje pisarne čim bliže carinskim uradom. Po njegovem mnenju naj bi na av toportu zgradili parkirišča, mehanične delavnice, in podobno. Obžaloval pa je, da so politiki pripravili načrt ne da bi za mnenje vprašali tistih, ki 'imajo posel na obmejnem prehodu. V Standrežu pa so se predstavniki PSI sestali z domačim prebivalstvom. Na sestanek so prišli v glavnem prizadeti kmetje, prisotni pa so bdi ljudje iz vseh predelov vasi. Otvoril ga je tajnik standre-ške socialistične sekcije Waiter Reščič, zatem so spregovorili občin ska svetovalca Marko Waltritsch in dr. Vladimir Nanut ter pokrajinski svetovalec dr. Štefan Bukovec. Za njihovimi posegli se je razvila živahna diskusija. Svetovalci so orisali stališče socialistične stranke, ki je bilo premočrtno v vsej tej zadevi, še posebej v zadnjem razdobju, ko je prav v Standrežu izvoljeni domači občinski svetovalec dr. Nanut stalno opozarjal sredinsko večino, da bo njena politika do Štandreža privedla do ostrih sporov. Orisali so tudi zadržanje socialistične svetovalske skupine na seji 28. januarja, ko po socialisti, skupno s komunisti in Slovensko skupnostjo bili oster boj z večino, ki ni hotela niti vzeti v poštev njihovih spre-minjevalnih predlogov. Ni bilo še, V' zadnjem letu in pol, tako ostre in polemične občinske seje, kot prav ob tem vprašanju. Socialistični predstavniki so tudi orisali, kako je do celotnega vprašanje prišlo pred desetimi leti, ko se je promet lepo razvijal in ko so obstajale možnosti za zelo velik tovorni promet skozi Gorico. Takrat so bili pripravljeni optimistični načrti, takrat se je pričelo go voriti o avtocestah. Nekaj stvari je bilo sicer od takrat napravljenih, promet je 9'cer tudi danes na isti ravni kot pred leti in vse kaže da se bo tudi povečal, vendarle se naglo spreminja prometna politika. Uvedba kontejnerjev tudi v avtocestni prevoz spravlja v nič take pobude kot so goriški avtoport, ki ne bo nikomur služil. Zaradi tega je treba danes, upoštevajoč dobre'“Šbsedske odnose med Italijo in Jugoslavijo, nove možnosti ki se odpirajo po pogodbi v Osimu, nujnoštf Odprave ozkega ‘gtla- fJri Rdeči hiši, najprej in čimprej zgraditi obmejno postajališče Štan-drež - Vrtojba. Ker bo v deželnem svetu odobren zakon, ki bo dal v štirih letih goriški občini enajst milijard lir za infrastrukture, obmejno postajališče pa bi po sedanjih predvidevanjih stalo nad osem milijard lir, naj se ta sredstva na- PUSTOVANJE NA GORIŠKEM menijo skoro v celoti v gradnjo obmejnega postajališča. Na avtoport se bo mislijo kasneje, do takrat pa bi lahko našli tudi drugačno rešitev. Precejšni del svojega govora pa so socialistični predstavniki posvetili vprašanju narodnega obstoja in gospodarske samobitnosti malih kmetov, S tem, da so nekateri krogi v Gorici hoteli avtoport na Jeremitišču, so hoteli dejansko u-dariti po Slovencih in njihovi zemljiški posesti. To je treba obsoditi in proti temu se je treba boriti. Prav tako pa so udarili po že obstoječi uspešni gospodarski dejavnosti, kot je štandreško vrtnarstvo, in so svojo brezbrižnost dokazali s tem, da niso niti najmanj pomislili na nadomestilo. V debato so, kot smo že omenili, posegli številni prisotni, ki so vsi nasprotovali, da se tovorno postajališče zgradi na tem predelu in tudi, da se še širi industrijska cona. Padli so razni predlogi o protestnih akcijah; na koncu pa so se s predstavniki krajevne sekcije PSI domenili, da ta povabi na sestanek tudi druge stranke, društva in organizacije, ki delujejo v vasi. Domenili naj ih se za skupno pobiranje protestnih podpisov, ki jih bodo potem izročili deželnim organom in tudi goriški občini. iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiifuiiNMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiamiimiiiiiiimiiimtnfff PRISOTNA BO TUDI DELEGACIJA ITALCANTIERIJA V Benetkah dvodnevno srečanje posvečeno vprašanju ladjedelstva Srečanja s predstavniki sindikatov, gospodarstvenikov in politikov Splošna gospodarska kriza, ki je zajela vsa področja državne industrije, rti prizanesla niti ladjedel-stvu, ki je v precejšnjih težavah. O tem se v zadnjem času precej razpravlja ter iščejo rešitve, ki bi prispevale k oživitvi ladjedelske-ga sektorja. V ta namen je bila v Tržiču pred dobrim mesecem vsedržavna skupščina, ki jo je sindikalna federacija pripravila na temo pomorskega gospodarstva. Beseda je tekla predvsem glede pobud, ki so potrebne za oživitev pomorskega gospodarstva v naši deželi. O ladjedelstvu ter o smernicah za njegovo oživitev bodo jutri in v soboto razpravljali v Benetkah, kjer bo prisotna tudi delegaoija tu-žiške ladjedelnice Italcantieri. Prvi dan dvodnevnega srečanja bo po3večen vprašanjem, ki zanimajo izključno notranjo ureditev ladjedelnic v državi. Drugi dan pa bo posvečen raznim srečanjem predstav- nikov državnih ladjedelnic s sindikati, gospodarstveniki ter politiki, da bi našli skupno pot za premostitev sedanjega prav nič rožnatega položaja. Podaljšan rok za prijavo IVA Goriška finančna intendanca obvešča vse trgovce in obrtnike, da je bil z zakonskim dekretom izjemoma podaljšan rok za vložitev letne izjave im plačila ustreznega davka nd dodatno vrednost IVA So 5. marca. Izjavo je treba napraviti na posebnem novem obrazcu, Ju ga je moč dobiti v pisarni IVA v Ulici Faiti, davek pa je treba plačati na pristojnih bankah. Ker pade 5. marec na soboto lahko vložijo trgovci in obrtniki, ki morajo plačati davek, letno izjavo tudi v ponedeljek 7. marca. KORZO ITALIA VOGAL ULICA IMBRIANI VSE NAPRODAJ S POPUSTOM OD 20% DO 50% — VELIKO IN MALO TRADICIONALNO OREHOVO POHIŠTVO — POHISfVO V KOLONIALNEM IN ŠPANSKEM STILU — SPREJEMNICE, MIZICE IN KNJIŽNE POLICE — POHIŠTVO ZA NA VRT — OTROŠKE POSTELJICE IN OMARICE — PREDMETI, LESTENCI, SLIKE — NASLANJAČI IN DIVANI — SESTAVLJIVO POHIŠTVO — IGRALNE MIZE — ŽIMNICE NA VZMETI IN PREGRINJALA ZERIAL ARREDAMENTI SPA — TRST — TELEFON 37-838 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiitiiiiiuitiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiitinimiiiiiiiiimiiiiifiiiNiiitimiiiiiiN PO NEUSPELEM SESTANKU STRANK USTAVNEGA LOKA Tajnik PSI Trombetta poziva demokristjane naj opustijo okosteneli antikomunizem KD je namreč zavrnila sodelovanje s KPI m zeli povratek v levi center • Taka zaostritev vodi neizbežno v komisarsko upravo Ob zabavi in veselem razpoloženju smo se tudi letos poslovili od pusta. Povsod, v mestu in na podeželju, so pripravili pustne sprevode v veselje otrok in starejših. Še posebno, v popoldanskih urah se je na ulicah zbralo veliko mask in pustnih šem. tudi ok inča n ih vozov ni manjkalo. V samem mostnem središču smo bili letos priča pravi pustni paradi, ki je doslej nismo bili navajeni. Pust so praznovali tudi v na-Sih vaseh, kjer so pripravili razne sprevode ter zabavne prireditve za otroke in starejše. Tako so pustno maškarado pripravili v Goriči in Fevmi. v Standrežu pa je bil zvečer ples, ld ga je v Domu Andreja Budala pripravilo športno društvo »Juventina*. Naši fotografiji sta bili posneti med pustnim popoldnevom v Gorici in Pevmi. Prosveta Prosvetno društvo »Oton župuni;:c»i v Standrežu priredi v soboto, 28. fe-’ bruarja, ob 20. uri, v domu Andrej Budal Prešernovo proslavo. Na sporedu imajo priložnostni govor, nastope otroškega, ženskega in moškega zbora ter recitacije. Prosvetno društvo »Vipava* priredi na sedežu na Peči v soboto, 26. februarja. ob 20. uri, Prešernovo proslavo. Na sporedu so recitacije domačih mladincev, priložnostni govor in nastop Sovodenjskega noneta. Na pobndo SKAD in Movimeuto po-polare bo drevi, od 20.30, v palači Attems, večer posvečen Francetu Prešernu. V italijanščini bo predaval France Husu, prevajalec Prešernovih pesmi v Italijanščino, sledile bodo recitacije, nastopil ho zbor «M. Filej*. Zdi se, da ni izhoda iz krize, v predloge že zdavnaj zavrnili. Isto-katero je zašla tržiška občinska u- časno pa socialistična stranka me-prava potem ko so župan, socialist rti, da obstajajo še vedno možnosti dr. Gianni Maiani in odborniki, ko- za dialog med vsemi strankami u-munisti in sooialisti, podali ostav- stavnega loka, brez diskriminacij ko ker razpolagajo samo s petnajstimi od tridesetih svetovalcev in ne morejo izglasovati sklepov, ki predvidevajo izdatke, če zanje ne glasujejo tudi svetovalci opozicije. V ponedeljek zvečer je bil v Gorici, na sedežu PSDI, sestanek na pokrajinski ravni med strankami u-stavnega loka. Demokristjani so na tem sestanku dali čisto nove predloge, ki pa jih ne moreta delavski stranki sprejeti. Zastopniki KD, tajnik Longo v prvi vrsti, so kar na tepem predlagali čisto novo rešitev v Tržiču. Ali nastop njihovega enobarvnega odbora, ki naj bi ga z vzdržanim glasom podprli komunisti in socialisti, podobno kot na pokrajini, ali pa dvobarvni odbor me KD in PSI. Socialisti naj bi ohranil' župana in v odboru bi imeli še tri člane. KD pa noče, po izjavah Longa, nikake-ga sporazuma s komunisti. Ne v Tržiču, še manj pa v pokrajinskem svetu. To v nasprotju s predlogom socialdemokratov, ki so predlagali, da bi KD z vzdržanim glasom podprla levičarski odbor v Tržiču, levičarji pa na enak način sredinski odbor na pokrajini. Sicer so si demokristjani pridržali pravico dati prihodnji teden dokončni odgovor. Sinoči so se sestali člani tržiškega odbora KD, da bi čuli poročilo Longa o pogajanjih na pokrajinski ravni. S tem v zvezi pa je včeraj zjutraj pokrajinski tajnik PSI Gianfranco Trombetta dai zelo jasno izjavo, ki zavrača z odločnostjo te demo-kristjanske predloge. Po«oš!ri socialisti zavračajo, je dejal Trombet ta, vsak povratek k levemu centru, čeprav bi bil v tem trenutku le dvostranskarskega značaja. Prav tako zavračajo podporo vsakemu e nobarvnemu demokrat lanskemu odboru. Volivci na Goriškem so take in upajo da se bodo demokristjani v teh nekaj dneh premislili. Obstaja namreč možnost, je dejal Trom-betta, da pride dt odkritega soočanja mnenj in skupne izdelave programov v vseh spornih upravah. KD je na Goriškem sedaj zavrnila vsak predlog o zasilnih odborih in stremi za tem, da bi se obnovila zmerna koalicija povsod kjer je to mogoče. To pa vodi v komisarsko upravo in v predčasne volitve. Jutri v Gorici občni zbor SPD Slovensko planinsko društvo bo imelo jutri, v petek, 25. februarja, v prostorih kluba »Simon Gregorčič na Verdijevem korzu 13, trideseti redni občni zbor. Na njem bodo odborniki podali poročila o dosedanjem delu, sledili bodo pozdravi in diskusija, zatem bodo na vrsti volitve novega odbora. Vabljeni vsi člani. Natečaj za odrska dela v furlanščini Furlansko jezikoslovno društvo iz Vidma je letos razpisalo natečaj za izvirna odrska dela in radijske igre v furlanščini. Rok za predložitev del poteče 31. julija leto?. Avtorji morajo svoja dela poslati društvu v petih izvodih, ki mbrajo biti o-premljeni z geslom. Osebne podatke z navedbo gesla pa morajo poslati v posebni zaprti ovojnici ločeno na sedež društva. Za najboljše delo je razpisana nagrada v znesku 300 tisoč lir, ki jo bodo podelili septembra na zborovanju. Furlansko jezikovno društvo si pridržuje pravico, da nagrajeno delo ali tudi druge prispevke objavi po lastni uvidevnosti. Prihodnje leto bodo razpisali natečaj za izvirna dela v prozi, leta 1979 pa za pesniško zbirko. Na Goriškem brez avtobusov V okviru vsedržavne stavke u-službencev v prevoznih podjetjih bodo danes na Goriškem stavkali šoferji avtobusov. Občinsko avtobusno podjetje obvešča, da od 9. do 16. ure njihovi avtobusi ne bodo vozili. Tudi letos v Ljubljani seminar za zamejske slaviste Tajništvo sindikata slovenske šole v Gorici obvešča zainteresirane, da bo tudi letos, od 3. do 17. julija, na filozofski fakultet v Ljubljani, seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki je namenjen slavistom iz tujine in zamejstva. Goriški sindikat razpolaga z dvema mestoma za ta seminar. Kdor se namerava udeležiti naj se obme ne-mudojna do odbornikov sindikata. Prizadevanja ERSA za kmetijstvo V središču za razvoj kmetijstva v Rivoltu, za katero skrbi deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA, je bil na obisku prejšnji dan deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo. Center so zgradili tudi s prispevkom deželne gospodarske skupnosti. V njem so uredili tudi posebne tečaje kmetijske stroke. Pri teh tečajih sodelujejo tudi starši. Izleti še danes vpisujejo na sedežu Shi) v Ulici Malta za avtobusni izlet na Nevejsko sedlo, ki bo v nedeljo, 27. februarja. Kino (loricu VERDI 17.00-22.00 »Histoire d'0», C. Clary in U. Kier. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.15—22.00 .»Cassandra Crossing*. S. Loren in Burt Lancaster. Barvni film. . MODERNISSIMO 16.45-22.00 »I rac-conti immorali*. L. Danverse in F. Lucini. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00-21.30 »La scarpetta e la rosa*. ,R. Chamberlein in G. Craven. Barvni film. V1TTORIA 17.00-22.00 »Nuda dietro la siepe*. S. Kristell in J. BlutOing. Prepovedan mladim pod 18. letom. Barvni film. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «B corsaro nero*. Barvni film. PRINCIPE 17.3(1-22.00 »King Kong», Nova Gorica in oko/icu SOČA »Oddaljena trobenta*, ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Tudi- angeli noro vozijo*, italijanski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Cvet 1001 noči*, italijanski film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriikega matičnega urada ROJSTVA: Manuela Menotti. SMRTI: 70-letni Giuseppe Ceria ni, 79-letni upokojenec Andrea Ci polla, 76-letna gospodinja Marijj Medvešček vd. Vidoz, 65-letni kme Narciso Blasizza. 40-letni delavet Armando Bon, 54-letni delavec An ton Jakin. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg Sv. Frančiška, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Alla Salute*, Ul. osulich. tel. 72-480. NOV KORAK NA PODROČJU MEDNARODNEGA SODELOVANJA' Podatki «interkozmosa» na voljo prav vsakomur Edini pogoj je pristanek neposredno pritadete države - Na Marsu je hudo mraz NEW YORK, 23. - Čeprav se t zadnjih časih o vesoljskih poskusih v javnosti bolj malo govori in piše, kar dokazuje tudi nekakšna nezainteresiranost svetovne javnosti za zadnji sovjetski poskus s človeško posadko, v kompetentnih mednarodnih krogih pa beležijo nove korake k intenzivnejšemu sodelovanju. En tak znak je ponpdba sovjetskega akademika Fedorova izpred nekaj dni v Zdru Ženih narodih. Evgenij K. Fedorov je eden najbolj znanih sovjetskih znanstvenikov. ( Je član sovjetske akademije Znanosti in tudi elan vrhovnega sovjeta. In ta prav gotovo dovolj kvalificirani sovjetski predstavnik .je izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena dati »vsem zainteresiranim državam sveta* vse podatke in fotografije, skratka ves material, ki so ga sovjetski umetni sateliti '-zbrali* po vesolju o naravnih bogastvih in o razmerah na svetu. Sovjetska zveza je pripravljena, kot je podčrtal Fedorov, dati na razpolago komur koli te podatke in fotografije področij »z manj kot 50 metri premera*, toda vedno le ob pristanku dežele, na katero se podatki ali fotografije nanašajo. Sovjetski znanstvenik je to rekel n? tiskovni konferenci, ki jo je sklical na sedežu Združenih narodov in kjer je povedal, da je sovjetski program za raziskovanje vesoljstva pod naslovom »interko-zmos* zbral veliko materiala in da je vedno na voljo vsakomur, tudi in še predvsem za mednarodno sodelovanje na tem področju, za izmenjavo zbranih podatkov, na primer tako kot zbira ih da je na voljo ustrezen ameriški vesoljski program, k* nosi naslov «landsat», ki že nekaj časa dobavlja zadevne podatke le določenemu številu dežel. Kot vidimo, se ameriški program omejuje, sovjetski pa ne. vendar hkrati velja ugotovitev, da ameriški zadevni program že služi določenim deželam, vtem ko je bil sovjetski program dolgo omejen na sovjetsko državo in le zadnje čase služi tudi nekaterim deželam iz sociali stičnega sveta. Sedaj' pa se ponuja tudi ostalemu »vetu. Ta svoj predlog je sovjetski znanstvenik dal pretekli teden, ko je tudi spregovoril o »conah iznad petdesetih metrov premera*. Predlog je dal na sedežu »znanstvene podkomisije za zunanje vesolje*, ki se je sestala na dvotedenskem zasedanju, na katerem sodelujejo s svojimi predstavniki številne zahodne n vzhodne dežele in kjer sta, Velika Britanija in Kanada postavili vprašanje, čemu Sovjetska zveza postavlja omejitve.' Na te in še druge pripombe je sovjetski znanstvenik dal svojo razlago in na tiskovni konferenci prikazal celotno zadevno stališče Sovjetske zveze. Njegova dežela, je rekel, ni postavljala nikakršnih omejitev, nasprotno. Vendar se drži načela, da je za posredovanje komurkoli podatkov potreben pristanek prizadete dežele. Vrhu tega nima Sovjetska zveza s svojim predlogom namena vplivati na program, ki so si ga postavili Američani s svojim »landsatom*, ko tudi ta predvideva dobavo informacijskih materialov samo za področja z nad 50 metri premera. Po mnenju nekaterih ameriških krogov pa bi ta sovjetska poteza vendarle mogla vplivati na nadaljnje ameriške zadevne načrte. Trenutno imajo Američani v vesolju dva umetna satelita vrste »land-sat*. Ameriški delegat na konferenci Števen E. Doyle trdi. da se VVashington pripravlja, da bo čez leto dni poslal v vesolje tudi tretji umetni satelih vrste «landsat», kdaj pozneje pa celo četrtega, s čimer da bodo ZDA mogle obseči vso oblo in dajati podatke| in .-like tudi za "območja* 30 metrov, vtem ko njihova sedanja umetna satelita zmoreta kvečjemu »detajle* Znanstvenik' Fedorov je povedal, da je Sovjetska zveza doslej posredovala nekaj podatkov m fotografij socialističnim deželam, odslej pa je pripravljena dati podatke vsakomur, seveda tistim, ki bodo to zahtevali, vendar pod določenim pogojem, mimo že omenjenega pristanka neposredno prizadete driave. Sovjetska zveza je torej pripravljena dajati podatke vsakomur, vendar na osnovi bila- teralnih sporazumov ali pa, v okviru Združenih narodov. Gre za dobavljanje podatkov o geoloških strukturah zemlje, o priročnih bogastvih, o kmetijstvu in gozdnih površinah, o meteoroloških razmerah, skratka gre za dobavo podatkov o vsem, kar more neko državo zanimati. Ob začetku zasedanja je sovjetski znanstvenik podrobneje poročal o sovjetskem vesoljskem programu in pr: tem povedal, da so v minulem letu, torej v letu 1976, Sovjeti izstrelili v vesolje kakih 100 umetnih satelitov vrste ko-zmos, ki služijo za raziskovanje vesolja, seveda tudi Zemljo. Ko že govorimo o tem koraku naprej na področju mednarodnega sodelovanja v vesolju, oziroma z vesoljskimi tehničnimi' sredstvi, bomo dodali nekaj podatkov, ki jih je. v Denverju v Coloradu dal dr. j. A. Ryan o ameriškem programu Viking, to se pravi o programu, ki zadeva raziskovanje Marsa. Dr. Rvan je rekel, da se vremenske razmere na Marsu slabšajo, ker se pač bliža marsovska zima. Med to zimo pa bo y nevarnosti normalno delovanje vesoljske sonde »Viking 2». ki bo verjetno obnemela zaradi velikanskega mraza. Življenjski jubilej Matije Bravničarja MM Danes slavi znani slovenski skladatelj in tolminski rojak Matija Bravničar svoj visok življenjski jubilej: 80-letnico rojstva. Velikemu slovenskemu glasbeniku ob lepem jubileju čestitamo, daljši razgovor z njim ob tolikšnem življenjskem prazniku pa bomo objavili v nedeljo IZLET BIVŠIH PREK0M0RCEV V začetku aprila [j vzdolž Dalmacije Z ladjo «Slavija» vse do Visa, nato do Korčule, Hvara, Splita, Šibenika, Zadra in Raba • Vse na ladji - hrana in prenočišče V epopeji jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja so imele prekomorske brigade in prekomorske vojaške enote nasploh po memben delež. Kot je znano, so te enote nastale v zavezniških taboriščih v. Tarantu. Carbonari in Gravini v južni Italiji po zlomu italijanske fašistične vojske jeseni 1943 in pozneje v letu 1944, V te enote so stopali bivši jetniki italijanskih zaporov, interniranci in konfiniranci, pa tudi pripadniki vojaških kazenskih enot »bat-taglioni speciali*. v katere so fašistične oblasti vključevale mlade fante iz Primorske in Istre, končno so se v te prekomorske enote vključevali slovenski in hrvaški fantje iz Primorja in Istre, ki so bili prisiljeni do tedaj sluziti italijansko vojsko. Prekomorske enote so torej sestavljali Slovenci, Hrvati in Črnogorci iz predelov, ki jih je zasedla italijanska rasistična vojska, ter Hrvati in Slovenci iz Julijske krajine, ki je bila tedaj pod Italijo, in vseh teh prostovoljcev ni bilo malo. Vse prekomorske partizanske e-note so štele skoraj 35 tisoč borcev. Skoraj vse prekomorske enote so se udeležile boja vv domovini. m ■ III Hill lili MUHI IIIH lili Ml IIIIII lil IIIIIIIIIHIIIHII IIIIIIIMIHMIHHI IIIMIIIIIIIIIIHIIMIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllMIIIIIIIIHMIIIIIH II Hill lllllllll IHHIHIIHIHIIHHHIHIIHIH NOVOSTI NA SLOVENSKI KNJIŽNI POLICI Sedma knjiga ZGODOVINE V SLIKAH in 2. zvezek ZGODOVINE ČLOVEŠTVA Izšli sta dve zahtevni publikaciji - Posebno poslednja predstavlja velik uspeli Da Državna založba Slovenije izdaja v slovenščini Zgodovino v slikah, ki jo je za nemške bralce pripravila zahodnonemška zalozba Molle Verlag. pravzaprav ni nič novega. Zbirka, ki bo obsegala osemnajst knjig, ima v slovenščini že šest zvezkov, ki se jim zdaj pridružuje sedma knjiga. Veliko število naročnikov in dejstvo, da je prvi komplet štirih knjig bilo že pred časom težko dobiti, pa kaže na veliko zanimanje slovenskih bralcev za to lepo izdajo. Vsekakor gre pri teh knjigah, posvečenih zgodovini, za nekaj novega. Gre za drugačen prikaz zgodovinskih dogajanj, pri čemer avtorjev knjig niso vodili samo najpomembnejši dogodki, temveč spoznanja, da zgodovine niso oblikovali samo politični dogodki, bilke in družbeni prevrati, temveč tudi civilizacijski in duhovni dosežki človeštva. Zato so pri pisanju svoje zgodovine upoštevali ne samo vojne, spopade, bitke in vdore, temveč tudi dosežke duhovnega sveta. Pri tem se niso ozirali samo na zahodno Evropo ali evropslie narode nasploh, temveč tudi' na druge kontinente in skušali v svojih pregledih podali zgodovino celotnega sveta. Če so se pri tem opirali še v veliki meri na slikovno gradivo, ki naj bi bralcem na kratko več povedalo kot dolgi teksti, je to samo dokaz več o novem pojmovanju zgodovine in novem konceptu pri pisanju zgodovinskih knjig. Preglednost knjig, jasnost, zgodovinske razpredelnice, vse to pa samo še pomaga pri razumevanju tekstov in zadovoljstvu bralcev. In ker je nova, sedma knjiga po svojem konceptu in vsebini prav taka kot dosedanje, ni dvoma da bo knjiga deležna prav tolikšnega zanimanja kot ostale. Sedma knjiga Zgodovine v slikah (pri izvirni, ■ fiemški izdaji je sodelovala vrsta znanstvenikov, slovensko izdajo pa so pripravili Branko Božič in Tomaž Weber ter prevajalka Nataša Brumen) zajema čas od leta 300 do leta 70(1 našega štetja. To je bil čas zatona antičnega obdobja in čas pozne antike, kot ga označuje u-metnostna zgodovina ali začetek srednjega veka. kot ga označuje klasična zgodovina (kar pa ne more več zadoščati). .......................HUM.Hill ..1111111111111.HHIHIIHIIIIIHHII.H....MIHI.I.UMI.MIH.IIHHIIUIII Obisk in pustno rajanje najmlajših Preteklo sredo so našo tiskarno obiskali šolarji iz Bazovice, ki jih, vidimo na gornji sliki. Na spodnji sli-Ki pa vidimo množico najmlajših, ki so v spremstvu staršev prišli na pustno rajanje v Kulturm dom, kjer je bilo zelo živo Zahodno rimsko cesarstvo je propadlo, začel se je vzpon vzhodnorimskega cesarstva in zlata doba Bizanca z Justinijanom. Toda to je bil tudi čas, ko so začeli vdirati Huni, tem pa je sledilo preseljevanje narodov. Pojavili so se Slovani, Germani so se premikali proti zahodu, od vzhoda pa so pritiskali tudi Arabci: Skratka, to je bil v Evropi in na sredozemskem prostoru čas umiranja starih' držav in porajanja novih, čas preseljevanja. Na bliž-njevzHodnem ■ iranskem' območju je zgodovinski proces potekal manj iiiateite' **j.fe J>« te.feiLTfe (Janja dinastije Sasarndou, ki so ustvarili veliko in močno državo. JTudi indijski zgodovini je Manila v tem obdobju pečat ena sama dinastija, ki je odločilno vplivala na potek zgodovinskih dogodkov. To je bila dinastija Gup-ta. Vse to pa avtorji zgodovine tudi obravnavajo, enako kot Kitajsko in Južno Ameriko. Glede na ugled slovenske založbe in sodelovanje slovenskih zgodovinarjev, ki so dopolnili originalno izdajo, smemo biti prepričani o znanstveni neoporečnosti izdaje. Knjiga kot taka pa je že na oko privlačna, branje pa sicer tudi nestrokovnjaku pokaže vso zanimivost teksta. # # * Tudi pri Zgodovini človeštva gre za slovenskim bralcem že znano izdajo, saj smo doslej dobili v slovenščini,že štirinajst zajetnih knjig te zbirkg, od tega tudi že prvi zvezek tretje knjige, katere nadaljevanje predstavlja sedanji drugi zvezek. Da ne bo pomote. Ne gre za zvezke, temveč za zajetne knjige. Toda celotna zbirka je razdeljena na šest. delov, ki jih avtSrji označujejo kot knjige, vsaka od teh knjig ima po več zvezkov, ki so v resnici debele knjige velikega, formata. Sedanja knjiga, ki je pred nami in ima oznako 111/2, je delo več francoskih avtorjev, prevedel pa jo je Vital Klabus, obravnava skupaj s prvo razvoj človeštva med šestim in zgodnjim štirinajstim stoletjem. V tem obdobju so dosegla vrhunec velika azijska cesarstva in je nastala zahodna Evropa kot eno poglavitnih središč civilizacije. prav tako pa so se pomembno razvili duhovno življenje, u-metnost, znanost in tehnika. V Evropi so se izoblikovali moderni jeziki, na vzhodu se je razbohotilo versko življenje, uveljavil se je tudi islam. Arhitektura je povsod zaživela z novo močjo, nastajali so veliki templji, na zahodu velike bazilike. Knjiga zato prikazuje razvoj na vseh področjih in upošteva celoten svet. Tako bomo v lej knjigi, ki je pred nami, našli obdelan kitajski, indijski ter arabski svet, poleg Evrope in Bizanca. Prikazan je začetek razvoja znanstvenega mišljenja v Evropi |||llli»IIIIIIHm:il!!!!!linilMHimi»IIIIIIIHI' UMIH ihm REŠITEV KRIŽANKI! VODORAVNO: 1. Amadis, 1. kelihi, 13. rimesa, 14. otesek, 15. A-rica, 16. plan, 17. no, 18. oda, 19. krona, 20. M.N., 21. sci, 22, broni, 23. Lee, 24. le, 25. hribi, 26. COL, 27. Er, 28. loža, 29. Bedin, 31. pagoda, 33. koleno, 34. iridij, 35. Cronin. ^ NAVPIČNO: 1. ara, 2. Miro Cerar, 3. amidi, 4. deca, 5. Isa, 6. SA, 7. koloni, 8. elani, 9. lena, 10. I.S., 11. hermelini, 12. ikone, 16. proba, 19. Križaj, 21. slepi, 22. brodi, 23. loden, 25. hlod, 26. celo, 29. Bor, 30. non, 32. G.L, 33. K.C. in na Daljnem vzhodu. Posebno zanimivost predstavlja prikaz prazgodovine Afrike tudi kulturni razvoj novega sveta v prazgodovini. In na koncu, najdemo tudi prikaz prazgodovine Oceanije. Zgodovina človeštva, ki izhaja pod pokroviteljstvom UNESCO, je seveda edinstvena publikacija, ki pri prikazu zgodovinskega razvoja celotnega človeštva izhaja iz prikaza razvoja kulture in znanosti. Zato je toliko pomembnejša, saj. izhaja iz duhovne ustvarjalnosti človeka in nam daje v nasprotju z drugimi zgodovinskimi knjigami predvsem zgodovinski megleč duhovnega razvoja Veli ko delo znanstvenikov vsega sveta.'zbranih v nacionalnih in mednacionalnih komisijah za lo edinstveno izdajo zgodovine človeštva, pomeni izredno obsežno zakladnico znanja, iz katere bodo lahko črpali tudi naši ljudje. Zato je pravzaprav še prezgodaj, da bi se zavedali pomena te velike izdaje, ki prihaja na knjižni trg, kot druge manj pomembne knjige, ki pa v veliki meri pomeni izjemen dosežek svetovnega zgodovinopisja in mednarodnega založniškega sodelovanja. Sl. Ril. Hrvaška in albanska manjšina v Moliseju CAMPOBASSO,. 23. — V Italiji živi veliko narodnih manjšin in nacionalnih skupnosti. Med drugim sta tudi hrvaška in albanska narodnost v dejželi Molise. V srni slu vedno večjega zanimanja določenih krogov za nacionalne skupnosti in manjšine, je deželni od bomijt za šolstvo Guido Palmiotti sklical na posvet predstavnike u-prav in šol iz občin Campomarino, Montecilfone, Portocannone in U-iuri, koder živi albanska nacionalna skupnost ter občin Aequaviva Collecroce, Montemitro in S. Fe-lice del Molise, koder živijo Hrvati. Glavna tema zasedanja je bila vprašanje šolstva in predstavniki oblasti iz teh občin so podčrtali nujnost, da se »zaščiti dvojezičnost v krajevnih šolah* in sicer za to, «da se zajamči kontinuiteta v kulturnih tradicijah etničnih manjšin dežele*. Predstavniki albanskih in hrvaških občin so vztrajali predvsem pri tem. da je treba v šolah vseh osmih občin, koder žive Albanci in Hrvati, poučevati otroke ne le v italijanščini/ pač pa tudi v nji hovi materini govorici, to se pravi albanščini, oziroma hrvaščini. Na koncu zasedanja, je bila u-stanovljena raziskovalna komisija, ki naj zadevo temeljiteje prouči in si zamisli najprimernejši način, kako osnovne misli izpeljati. Ko jo deželni odbornik Palmiotti komentiral pobudo, je podčrtal, da člen 4. deželnega statuta obvezuje deželo Molise, da ščiti jezikovno, zgodovinsko in tradicionalno bogastvo etničnih skupnosti/ ki živijo na njenem ozemlju. V dogovoru z zainteresiranimi občinami naj se pripomore k valoriziranju tega nacionalnega bogastva, kul turnih zakladov nacionalnih skup nosti, hrvaške in albanske. Ped črtal je tudi, da je deželna uprava namenila ustrezna sredstva ta ko za organiziranje albanske u-metnostne razstave, ki je bila pre teklega meseca v Ururiju, kot tudi za organiziranje zasedanja, na katerem bodo' razpravljali o problemih gtničnih manjšin in ki bo čez kak mesec. začenši z bojem na otoku Visu, pa do osvoboditve naših krajev, konkretno tudi Tržiča, pri čemer je sodelovala 3. prekomorska brigada. Majhen pregled teh bojev oziroma pomembnejših akcij ne bo odveč: rekli smo že, da se je bojna pot začela z otokom Visom, kjer je 3. prekomorska brigada skupno s 1. tankovsko in topniško brigado bila dolgo v aktivni obramb' Visa, dokler so bili tam, do novembra 1944 leta, vrhovni štab, centralni komite, AVNOJ in razne druge ustanove. Na otoku Korčuli se je decembra 1943 borila 1. prekomorska' brigada, otok pa je naslednjega 'eta osv 'v)dila 3. prekomorska In tu je lnl boj zelo krvav, saj je v teh bojih padlo nad 350 prcko-morcev. Prav tako decembra 1643 je 2. prekomorska brigada branila otok Hvar, ki so ga pa dokončno osvobodile enote l. proletarske dalmatinske brigade. V tej brigadi je b'l tudi italijanski bataljon »Antonio Gramsci*. ki je prišel iz Italije kot del 3. prekomorske brigade. Pri osvobajanju Splita ir. Šibenika leta 1945 so poleg domačih, dalmatinskih enot sodelovale tudi 3. prekomorska, 1. tankovska ter topniška brigada, ki sta spadali v 8. dalmatinski udarni korpus. V Splitu je bila ustanovljena 5. prekomorska brigada, sem pa se je iz južne Italije vrnila tudi 4. prekomorska brigada. V neposredni bližini Zadra, v Biogradu na moru pa je bila baza glavnega štaba NOV in PO Slovenije Tam so se izkrcali tudi borci 1. in 2. prekomorske brigade na poti proti vrhovnemu štabu NOV Jugoslavije, ki je bil tedaj v Drvarju. Otok Rab so osvobodile enote 9. dalmatinske udarne divizije, v kateri pa je bilo tudi veliko pre-kotnoreev, zlasti' v nekaterih tehničnih enotah. Kot je znano, so italijanske fašistične oblasti leta 1942 in 1943 internirale na Rabu kakih 15 tisoč jetnikov, Slovencev in Hrvatov. Nad t soč teh nesrečnežev se iz taborišča ni vrnilo in počiva sedaj na skupnem pokopališču v neposredni bližini taborišča. Iz rabskih internirancev se je formirala ob razpadu ital. vojske rabska brigada, ki pa je bila kmalu razformirana in so bili nje-ni borci dodeljeni drugim slovenskim partizanskim, giiotam. Osvobajanje naših krajev s strani slovenskih enot in enot 4. ar-mije je terjalo -nagel prodor iz Dalmacije in nekakšnega zalednega boja za' osvoboditev Reke, V enotah, ki so sodelovale pri osvobajanju Reke, je bilo veliko pre- komorcev. Dodali bomo, da so prekomorci sestavljal' tudi moštva raznih drugih enot, na primer moštvi 1. in 2. lovske eskadrile. Bili so vključeni v moštva nastajajoče partizanske vojne mornarice itd., skratka prekomorce smo srečali v številnih enotah. Na priinef tudi v brigadah, ki so osvobajale jugoslovansko glavno mesto Beograd. Mnogi b'vši prekomorci so že večkrat izrazili željo, da bi svojo nekdanjo borbeno pot ponovno prehodili. Nemogoče si je zamisliti. da bi opravili vso pot ali bolje vse poti, koder je prekomorce vodila njihova herojska pot od boja do boja. Toda poseben pripravljalo' odbor s sedežem v Piranu na občinskem odboru Zveze združenj borcev si je prevzel nalogo, da organizira izlet od 1. do 5. aprila letos z ladjo »Slavija*. ki bo odplula 1. aprila ob 17. uri iz Kopra in se ustavila v naslednjih «punktih»: Vis, Korčula, Hvar, Split, Šibenik, Zadai, Rab in Reka. Na ladji bo poskrbljeno za prehrano in prenočišče. U-deleženci izleta morejo vzeti s seboj tudi svoja vozila, saj »Slavija* sprejme do 100 osebnih motornih vozil, s katerimi si bodo izletniki lažje ogledali znamenitosti' raz-■ nih otokov, oziroma kraje, koder jih je vodila borbena pot ali ko der so se bojevali in padli njihovi soborci. Ker je računati, da ho prijav veliko in ker so priprave zahtevne, pripravljalni odbor naproša bivše borce, ki se hočejo udeležiti izleta, naj do 8. marca predložijo svojo prijavo z vplačilom celojne cene izleta, ki znaša 1.550 dinarjev za prevoz, hrano in prenočišče ter tudi za prevoz avtomobila. Ceno naj vplačajo na tekoči račun 51410 678 • 80560 pod oznako «za izlet*. Bivši prekomor-c\ iz našega zamejstva pa se lahko neposredno prijavijo pri občinskem odboru ZZB v Piranu in sider pri tajniku Viktorju Žerjalu! ki bo dal zainteresiranim morebitna podrobnejša navodila. ČETRTEK, 24. FEBRUARJA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA prenos iz Milana da je 17.00 17.20 17.35 18.00 18.25 Prvi kanal 12.30 Argumenti: KJE JE PALESTINA? 13.00 Oddaja za potrošnike 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 16. OJ Lahka atletika Mednarodno tekmovanje indoor — 17.00 krog ram za najmlajse 18.OJ Argumenti: KJE JE PALESTINA? 18.30 MALI SLAM — glasbena prireditev, H. del 19.00 Dnevnik 1 — KRONIKE 19.20 FURIA Joey se je bil vrnil s skavtskega sestanka in zve, Furia »posinovila* komaj povrženega oslička, katerega mati je poginila zaradi zastrupitve. Ko Jim zve, da je sosed Calvin Fovvler odgnal svojo živino na pašo na njegov travnik, ker je bil svojega že popasel, je takoj uvidel o* je osličkova mati poginila zaradi zastrupljene trave. In te; daj Jim ukaže Fowlerju, naj svojo živino odžene in mu Prl tem pove, kakšna nevarnost preti živalim na popasenem travniku. Fowler ponudbe ne sprejme, zato ... 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 STAVIMO ? Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiorno 21.45 Dolly — Filmske premiere 22.00 POLITIČNA TRIBUNA Srečanje med predstavniki tiska in KD 22.30 DRAGULJAR IN PSIHIATER Film, ki ga je napravil Mick Roussel, v njem igrajo Anm Vermon, Michel Calabru, Roger Carel itd. Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim: Glasbena rubrika 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele: RAVENA Od otroka do družbenega subjekta Program za mladino Prigode mačka Silvestra — dva risana filma Med dedkovimi knjigami Politehnika: Prostor, perspektiva, vizija ____ Parlament in šport 18.45 Delo se spreminja: ZAPOSLENOST ŽENSKE Drugo nadaljevanje oddaje pod gornjim naslovom obravnav žensko kot kmetico. Na podeželju je bilo žensko delo ved" težavno in pomembna stvarnost za razvoj kmetijskega P1 djetja, za razvoj posesti, še več, kot dokazujejo najnovep raziskave, ki so jih napravile italijanske feministke, kam rim je današnja reportaža posvečena, je bila v stari knir ki družbi ženski poverjena veliko večja vloga, saj racu najo, da je nekoč vladal matriarhat, to se pravi druži* kjer je bila poglavar družine mati, pa ne oče. Toda kaksn je današnja stvarnost na podeželju? Tedenska satirična oddaja ril diavolo» DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO »Lo scandalo della banca romana» Danes je na sporedu tretje, zaključno nadaljevanje.. Pr®T sednik vlade je Crispi. Smo že leta 1893. Opozicija mu ne o sape in tedaj mož izbere njemu najprimernejšo pot repi6 sije. KRONIKE UPRLE SMO SE IN REKLE DOVOLJ 1 DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Lahka atletika — prenos iz Milana JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.00 9.30, 10.00, 14.00 TV V ŠOLI Francoščina, Portret znanstvenika, Report, Risanka 15.00 Šolska TV: Onesnaževanje celinskih voda 17.30 Mala čebelica, otroška oddaja 17.45 Obzornik 18.00 Vina Verdi, film 18.35 F. Zidar: FERENC, FERENC 19.30 DNEVNIK 20.00 Koncert v dvorani Slovenske filharmonije Preselili se bomo v dvorano Slovenske filharmonije, od * der vam bomo neposredno prenašali pi vi del koncerta Sm foničnega orkestra RTV Ljubljana. Dirigent koncerta 1 K" f Sleinbcrg, eden stalnih dirigentov Chicaške in London* filharmonije, bo v prvi točki predstavil delo slovenske* skladatelja Dartila Švare Ballabili in modo istriano. 21.00 Mednarodna obzorja: MTR ALI VOJNA 21.50 Miniature: JANEŽ VIDIC 19.15 19.45 20.20 22.00 22.05 DNEVNIK Koper — barvna 19.55 Otroški količek 20.15 DNEVNIK 20.35 Tepepa, film 22.30 SOTLA, REKA, KI ZDRUŽUJE 23.00 20 minut.... glasbena oddaja Zagreb 16.25 Budimpešta: Hokej: Madžarska — Jugoslavija 19.15 Vreme in počitek 19.30 DNEVNIK 20.00 Aktualna oddaja 20.50 V registraturi, nadaljevanka 21.35 DNEVNIK 21.55 L. Boccherini: Koncert ka violončelo in orkester TRST A 7.00, 8.00, 12.15, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 - 12.45 Dobre jutro. Glasba in kramljanje, Nekoč je bilo, Iz deželne fol-klore, Koncert, Kje so moje roži- pdot; 20.00 Zbori; 20.30 Glasb .j ce, Od popevke do popevke, Radio oddaja; 21.05 Lahka glasba. > za šole, Glasba po željah; 13.00 - Jazz; 23.15 Glasba za lahko » 15.30 Sestanek, Roman, Glasba na SLOVENIJA našem valu; 15.45 - 19.00 Klasični 7M> „ w) y 0(J> 13 00> njena komedija; 12.30 Poje Plat'; UoO Plošče, 14.03 Kako h mi vidimo"; 14.20 Drobec sai'r'Vj 15.05 Kako nastane revija; 1®' . in 17.30 .Primu N1P; 19.25 Rib* sbe*! album, Za najmlajše, Sopranistka Gloria Paulizza, Delavska gibanja 15.00: 19.00 Poročila; 5.15 Danes za V* 6 2o Rekreacija; 6.50 Dobro v nosem stoletju. Beeij. pevskih "" 7 MNa dininj staeev. Lahka klusba. J* £ “«,/ /iv? » KUHbK beni1 matineja; 9.05 Radijska.8.. 6.30, 7.30, 6.30, 12.30, 13.10. 9,35 slov. zborovska- ghsfe 14.30, 16.00, 17.30, 20.30 Poročila; j1.03 Uganite, pa vam zaigra11"' j-00 Glasba za dobro jutro; 8.35 j2.Hi Zvoki melodij; 12.30 Klarirske skladbe; 11.15 Posiusaj s|;j nasveti; 12.40 Od vasi do v . mo jih skupaj; 12.05 Glasba po si 13 39 Priporočajo vam • • >1 željah; 14.10 Plošče; 14.35 Knjiž- 14,93 Kaj radi poslušajo; MN0 ne novosti; 15.00 Zmaj; 10.45 lz najsta šola; 15.45 Jezikovni p všrk- opusa velikih mojstrov; l/.UU g,)Vori; prof. Tone Vrhov- ,, Tribuna mladih; 17.20 Ansambel p; 39 «Vrtiljak»; 17.C0 Studio, Atzeca 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 19.30 Pop glasba; 20.00 Glasbena fantazija; 21.00 Slov. skladatelji; 21.45 LP plošče; 22.45 Poje Natalie Cole. RAD.O 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00. 13.00, „™„. 14.(K), 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Po Paleta popevk: 00.30 Pop roCK ročila: 6.00, 7.30 Jutranja glasba; bent; 1.03 Z opernega in konri’ 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Str- nega odra. ---------------------------------------------------------------------- L', uri: 18.05 Iz opernega arh1^1 19.33 Lahko noč, otroci!; 20.00 čer domačih pesmi; 21.00 Lfefl rarni večer Kajetan Kovič: J :(j. Lepe melodije: 22.20 Sonatin* 8 rili slov. avtorjev; 23.05 C. C?f neda: Nauki Don Juana: um iiiiiiiiiMimiiiiniiinuiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiMi>i>iiimiiM"iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii im iiiiniMiMiiiniMiiiiiiiMiiniMii um itiiMi 111 miiiiuiii*11 OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nasto- pil je trenutek dokončne izpolnitve načrta. Da hi se izognili nevšečnostim, sprejmite kompromis. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne dovolite, da bi vas omrežil pretiran optimizem. Vaša duševna kriza ne bo dolga. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dan bo poln odličnih pobud. Spri ka nekega tekmeca se bodo vaši čustveni odnosi zapletli. RAK (od 22.6. (lo 22.7.) Dosegli boste viden uspeh na področju, kjer ste vložili veliko naporov. Prijeten večer mi.d prijatelji. LEV (od 23.7. do 22.8.) Težko Horoskop boste prepričali sodelavce o tem, da je pobuda resna. Spremenljivo razpoloženje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nastopil je trenutek, da utrdite svoje poslovne zveze. Pri izvedbi načiTa vam bo v pomoč vaša intuicija. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Sprejeti boste morali bogato dediščino. Ne zanimajte se za stvari, ki se vas ne tičejo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne sprejemajte novih odgovornosti v delikatnem trenutku. Z vsemi sredstvi branite svojo srečo. STRELEC (od 23.11. do 2°Mz j KOZOROG (od 21.12. do Prišlo bo do težkoč zaradi n‘feio v organizaciji. Vaši nasveti u zelo koristni. gt/t VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V bo potekalo po predvidenih 111 f|j tih. Ne opirajte se na svoje tujo intuicijo. f(i RIBI (pd 20.2. do 20.3.) Ne čunajte na privrženost sode*^ cev. Primorani boste sprejeti žen ukrep. PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 24. februarja 1977 kolesarstvo TROFEJA LAICUEGLIA Freddy Maertens že slavil Ostali kvalitetnejši kolesarji še niso v formi J-AIGUEGLIA, 23. — Belgijec F. aertens je slavil že v prvi važnej-. sezonski dirki, trofeji Laigueglia, na k 150 tradiciji prvič zbere vse . Jboljše kolesarje. Odsotnih je bi-Precej, tako tudi Merckx in Mo-iir’. °stali pa očitno niso še priprav-i ru: Gimondi in De Vlaeminck, ki /“Zaradi lepega vremena opustila s7m*n> da se sploh ne prijavita, sta d vpala že po prvem delu proge, jj ® Pa so čakali na varnem, sre-ki* avrane' Ko je tako v zadnjem Dretf1 perica mladih kolesarjev »la v napad, je samo Maertens .ao reagiral in se z 12 drugimi sn* i ^ napadalcem, v končnem jPontu pa seveda ni imel hujših 51 rPecev. Drugi je bil mladi Saron-kiLv skupini prvih sedem pa sta s.,a Panizza in Pollentier. De-cKoii'Psarjev, in med temi Baron-jj,,1*1 in De Mujnck so prispeli z n zaostanka, glavnina pa po do-^.Painuti. , ’«‘ni red: • Maertens 4.00'Ofl" (poprečna hi-. *f°st 38,765 km na uro) 3 “aronni / “°ansson !• P; ‘Al anizza geri NTIBES, 23. — Eddy Merckx dirk°SVoJil mednarodno kolesarsko Zsa °k Sredozemskem morju. ]}jo etapo je osvoji. Nizozemec Hertog. ?Jggoiviet Proga, ki je bila skoraj v celoti že urejena, bo speljana ob izhodu Ul. Ricreatorio na državno cesto 202, omeniti pa je treba, da bo organizator poskrbel, da bo prehod te ceste zavarovan in pod nadzorstvom policije. Urnik prireditve bo naslednji: ob 14.30 — zbor v krožku Poleta in Prosvetnem domu ob 15.30 — tek deklic letnika 1965 na 1000 m ob 15.45 — tek dečkov letnika 1965 na 1000 m ob 16.00 — tek deklic letnika 1964 na 1000 m ob 16.15 — tek dečkov letnika 1964 na 1200 m ob 16.30 — tek deklic letnika 1963 na 1200 m ob 16.45 — tek dečkov letnika 1963 na 1200 m ob 16.55 — nagrajevanje ekip Tekmovanje bo organizirano na tak način, da bo vsak tekmovalec prejel ob startu kartonček, kjer bosta napisana ime in šola. Na cilju bodo prireditelji odvzemali kartončke in takoj določili vrstni red prvih šestih, ki bodo nemudoma nagrajeni v slovesni obliki. Kot spomin na opravljeno tekmovanje bodo vsi udeleženci takoj prejeli tudi posebno lepljivo etiketo atletske sekcije ŠZ Bor. KOŠARKA V TEKMI ZA KORAČEV POKAL Hud poraz Bosne v Bologni V polfinale napreduje AIco Italijansko moštvo je osvojilo končno zmago v skupini za en sam koš razlike Sarajevska Bosna je po treh dnevih doživela še en poraz in potrdila, da preživlja težke trenutke. Po porazu s 13 točkami razlike v Bologni so Sarajevčani namreč izpadli iz Koračevega pokala in zapravili ene-ga od nastavljenih si ciljev. Tekma j v Bologni je istočasno tudi potrdila odlično formo Alca, ki trenutno celo vodi v svoji polfinalni skupini italijanskega prvenstva: Raffaeli in Leonard sta bila tudi tokrat stebra ekipe, pridružil pa se jima je še mladi Bonamico. ki je dosegel 21 točk (kot Amenkanec in tri manj od Raffaelija). Pri Bosni, ki je v 27. minuti imela 15 točk zaostanka, v 34. pa samo štiri in bila na pragu podviga, je bil najuspešnejši Vara-jič z 21 koši, Dogič pa jih je dosegel 20. Zatajila sta Delibašič (10) in Radovanovič (9 točk), za napredovanje pa je bil odločilen prav zadnji Raffaelijev koš 22 sekund pred koncem, saj so tako Bolonjčani nadoknadili 12 košev zaostanka s prve tekme. Ostali finalisti so Berqk, ki bo igral z Alcom, ter IBP Rim in Jugoplastika. Rezultati današnjih tekem: Spartak Leningrad - Cinzano 103:86 Jugoplastika - Canon 102:88 IBP - Hnpoe! 95:83 NOGOMET v tekmi k ki p «uNm-.R 21» Danes Iialija-Finska MODENA, 23. — Jutri bo na stadionu Braglia v Modeni mednarodna prijateljska nogometna tekma Italija - Finska tunder 21». i Italija bo nastopila s to postavo: Galli, Canuti, Cabrini, Boni, Manfredoma, Galbiati, Rossi, Di Bar-tolomei, Garritano, Agostinelli, Virr d:s. Rezerve: Bianchi, Benedetti, Giovannelli, Ogliari, Fanna, Chiodi, Guidolin. SELVA Dl FASANO, 23. - V dvoboju za naslov evropskega prvaka bantam kategorije je 36-letni Franco Zurlo premagal po točkah prvaka Salvatoreja Fabrizia. KOŠARKA V PRVENSTVU KADETOV PREPRIČLJIVA ZMAGA K0NT0VEL0VE PETERKE PO VRSTI PORAZOV DOM LE OSVOJIL OBE TOČKI Boru so dvomljive sodniške odločitve preprečile pot do zmage Kontovel — Servolana 87:63 (51:28) KONTOVEL: Čuk 10, Ban 10, Pe-rini, I. Starc 18, K. Starc 25, Udovič 14, Kneipp 10, Prašelj. SERVOLANA: Sehillani 4, Grisoni 16, Pellan 18, Vignetti, CataruzZa 1, Apollonio, Crevatin 10, Rauber, Rossi 5, Varsaica 9. PROSTI METI: Kontovel 13:29, Servolana 9:31. PON: Grisoni (51:75), I. Starc (79:53), Ban (87:61). SON: Kontovel 32, Servolana 25. SODNIKA: Boscolo in Pittana. Kontovelovi kadeti so prepričljivo premagali solidno ekipo Servolane. Domačini so zaradi silovitega začetka v osmi minuti že vodili z 22:4. Tu se je tekma že odločila. Konto-velci sicer tega naskoka niso več dosti povečali, vendar so lahko zaigrali bolj sproščeno in so preizkušali marsikaj novega: nov sistem obrambe, v napadu pa vse možne kombinacije. No, napravili so učinkovit in koristen »trening*. Prihodnja tekma pa za kontovel-sko peterko ne bo tako lahka. Srečali se bodo z nevarnim Flaminiom fllllll IIMII lili IIIIIII ■ 11! IIII11II11III ■ II || IIHI11| || IIIITTII11 • I IM! IIIIIII lili II lili | llllllll J llllll Ul || || | IIIIHIIII IH I IH 11 Ut IIII ■ I Hill II1111! illilllllllllHIIIIHIIIIIIflllllllillllllllllllllllHIlltllllllllllllUUIIIIIIIItlllllllMIIHIIIIIIIIIIIIlIllIMIliB V VIAREGGIU Sampdoria osvojila pustni pokal VIARec £Wfiako y^AREGGIO, 23. — Sampdoria je Kr^aKovano premagala ekipo Mi-pjf ,ln osvojila letošnji mladinski neti"-ni P°kal. Rezultat 2:1 je prese-Hav,lv’ ker so se Milančani pred-rj .111 z zelo močno ekipo, v kate-Jr. bilo nekaj igralcev, ki so že prvem moštvu (Colovatti, » ? . 1'alne"°-' P°nov'tev G- LoTi" tekme, ki se je v ponedeljek S|(jLCal® neodločeno 1:1 po podalj-takrat je Sampdoria odigrala lan n° ^jtme z igralcem manj, Mi-Pre. lja je 3 minute pred koncem igr v vodstvo, le da je z istim 30 sekund pred koncem za v0tjij avtogol. Tokrat je Sampdoria itlr' a že po prvem polčasu z zadet-iriin 8'bčnega krila Chiorrija v 25. g u. Milan je v 52. min. izenačil jn Mčenzijem, odločilni zadetek pa .j, ®. minuti dosegel Baesso. n^f.ie mesto je osvojila že v po-ti cf.lJek Perugia z zmago 1:0 pro-do^jf^etini: edini gol pa je sednik Ja,]",11 pomotoma, potem ko je žoga a zunanji del mreže, Postale tekme A skupine C lige lige današnjih zaostalih tekmah C fij.i" skupine A, sta bila dosežena. gNa izida: Alk nza - Pergocrema 2:2 lp«e ' Venezia 1:0 CroCa Je sedaj naslednja: Sd, ^[Ponese 34; Udinese 33; Lecco t,' ‘acenza 28; Treviso in Junior-C« 27; Pro Vercelli 26; Bolzano, tla j?Va 'n Pergocrema 23; Triesti-bsjg^Hese in Alessandria 22; Al-Pr0 pl: S. Angelo in Seregno 19; to-n-.^ria in Padova 17, Clodiasot-ti)0 lna Venezia 11. *0rnetna zveza je danes spre-tgfai tudi ukrepe proti nekaterim la ^ ''Se: meo, ^dnom je bilo že ugotovlje- V 'i Vl n H o 67 _______________.. v'ada za tekmovanje ŠZ Bor tt>an- ^ez drn in strn veliko za-čeprav manjkata do tek- •MOVa-V’ '-'••prav r bab 41a’ ki bo 5. marca na Opči-e dva tedna. Rekreacijski odsek Goriške hranilnice je prejšnjo soboto pripravil v Ovčji vasi 1. smučarsko tekmovanje, katerega so se udeležili predstavniki raznih rekreacijskih krožkov na Goriškem. Zanimivi pobudi se je • odzvalo mnogo tekmovalcev. Najbolje so se odrezali smučarji Goriške hranilnice, ki so si zagotovili ekipno zmago. Omeniti moramo, da so se tekmovanja udeležili tudi nekateri slovenski predstavniki, ki so se dobro izkazali. Boris Baša je zmagal v slalomu. Ivo Berdon pa je zasedel drugo mesto. Rezultati: HOJA (ženske) 1. Donatella Cergna (Goriškg hran.) HOJA (moški - mladinci) 1. Rodolfo Spagnul (EATON) HOJA (moški - člani) 1. Bruno Leon (Goriška hranilnica) ŽENSKI SLALOM 1. Maria Burgnich (La Giulia) MOŠKI SLALOM skupina A 1. Diego Brandolin (SIP) 9. Jurij Žnidarčič (SITE) skupina H 1. Doris Baša (Kmečka banka) 2. Ivo Berdon (La Giulia) 3. Vincenc Poberaj (Goriška hran.) skupina C 1. Andrea Sartori (Goriška hran.) 5. Leo Gomišček (La Giulia) skupina E 1. Virgilio Cristiani (Goriška hran.) 5. Bruno Boneta (OMG) 6. Remigij širok (Goriška občina) 8. Jožef Šošol (SIP) Ekipna lestvica 1. Goriška hranilnica 112 2. OMG - Safog 45 3. La Giulia 39 12. Kmečka banka ■» 10 NA MEDNARODNI TURNIR Jugoslavija gre • zdaj še v Teheran Po skupnih 14-dnevnih pripravah, ki so jih imeli najboljši jugoslovanski odbojkarji sredi januarja na Bledu bodo prihodnji mesec nastopili na velikem turnirju v Teheranu. Na skupne priprave, ki se bodo pričele 6. marca, je zvezni selektor Lazar Grozdanovič pokli- cal naslednjih dvanajst reprezentantov: Gvozdenovič (Spartak), Gr-bič (GIK Banat), Begoevski (Vardar), Jelič in Dobrič (Mladost), Lukač (Bosna), Jovič (Modriča), Vračarič (Vukovar), Stoimirovič (Partizan), Trifunovič (VGSK), Lo-zančič in Matijaševič (Crvena zvezda). V primeru, da se nekdo od izbrancev odpove vabilu za igranje v Teheranu (od 12. do 20. marca za «Pokal Pahlevi») je Grozdanovič določil naslednje rezerve: Tasevski (Vardar). Travica (Mladost). Biča-nin (Ribnica) in Kuljič (Partizan). Izbranci so že prekaljeni odbojkarji, saj jih je devet med njimi igvalo na številnih mednarodnih turnirjih v zadnjih letih in tudi na E PO-75, ko je ■ Jugoslavija dosegla z osvojitvijo 'bronaste kolajne svoj največji uspeh nasploh. Turnir v Teheranu pa spada v okvir letošnjih priprav za evropsko prvenstvo, ki bo konec septembra in v začetku oktobra na Finskem. PO REDNEM OBČNEM ZBORU Novi odbor Koniovela Na zadnjem rednem občnem zboru ŠD Kontovel so izvolili te odbornike; Predsednik: Marjan Pertot; Podpredsednik: Riko Majovski; Tajnik: Marjan Starc; Blagajnik: Mirko Štoka; Gospodarji: Gino Verginella; Mario Dane v; Žarko Prašelj; Referenti za košarko: Emili Edi; Štefi Pertot; Boris Danev; Marjan Pertot; Referenti za odbojko: Sergij Puntar; Milko Puntar; Riko Majovski; Čuk Marjan; Referent za šah: Marjan Starc; Košarkarji trenerji: Peter Starc; Peter Brumen; Igor Lukša; Henrik Lisjak; Valter Ukmar; Stojan Kafol; Odbojkarski trenerji: Norči Zavadlav; Janko Budin; Nadja Rupel; Odgovoren za nabiralne akcije: Cveto Prašelj; Dopisniki: Ivo Starc; Igor Košuta; Nadzorni odbor: Ado Ban; Ivan Ban; Josip Starc. Predstavnik društva, delegiran za stike z ZSŠDI in drugimi športnimi društvi: Giulio Gulič. Blatna igrišča so eden glavnih protagonistov letošnjega nogometnega prvenstva v amaterskih ligah. (Na sliki: Breg - Zaule) fmmitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHMaHitriniti3iitiiiiitirMu«ii'MiMiitit'iiMiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiii’iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA V PRVENSTVU DEKLIC BOROVKE DANES V DEŽELNEM FINALU V Foljanu bodo igrale proti pordenonskemu Libertasu Drevi bo v Foljanu finalna odbojkarska tekma za deželni naslov med Borom in Libertasom iz Pordenona v konkurenci deklic. Tudi v tej kategoriji (kot tudi mladink) igrajo skupaj ekipe, ki imajo članske vrste v A in B ligi ter ostale, ki nastopajo v nižjih ligah. Zastopnice Bora so osvojile pokrajinski naslov s tem, da so premagale svojega e-dinega tekmeca in sicer Breg. Ti društvi sta se namreč edini prijavili za prvenstvo deklic. Sklepna tekma za deželni naslov bo nocoj v Foglianu ob 20.30 v telovadnici nižje srednje šole. Glede na dejstvo, da lahko igrajo v tej konkurenci odbojkarice, ki so rojene leta 1959 in mlajše je težko da- ti prednost eni ali pa drugi šesterki. Tako pri Boru kot tudi pri Libertasu je nekaj mlajših igralk, ki branijo barve društva v 2. italijanski ligi, kar pomeni, da so kljub mladosti že dobre odbojkarice. Sam neposredni sklepni obračun bo slej ko prej izenačen in po vsej verjetnosti bo odločilna trenutna razpolože-nost nekaterih ključnih igralk. Glede same telovadnice pa ne bo prednosti za nobeno ekipo, saj igrata obe v nevtralni areni. Prav zato je bil izbran Foljan. Barve Bora bodo v tej tekmi branile naslednje odbojkarice: Kus, Glavina, Jazbec, Fičur, Kalc, Župančič, Siega, Nacinovi, Starc, Maver, Veljak in Gerdol. G. F. in to na tujem igrišču. Če Konto-velci zmagajo so že praktično uvrščeni v nadaljnji del prvenstva. V nasprotnem primeru bo kvalifikacija še zelo težka. I. S. ACLI Ronke — Dom 49:60 (20:31) ACLI: Peressini, Barone 11, Bal-do 12, Capolicchio 5, Furlan 11, Giordano, Cicciarella 8, Defendi, Nada-lin 2, Stabile. DOM: Sošol, Košuta 2, Dornik 10, Brešan 6, Prinčič 6, Semolič 26, Devetak 6, Bučinel 4. SODNIKA: Celotti in Nonis iz Tržiča. Domovim kadetom je po nekaj zaporednih porazih, le uspelo zmagati in to na tujem igrišču v Ronkah. Domovci so se s to zmago oddolžili za poraz, ki so ga na domačem igrišču nepričakovano doživeli 'proti isti ekipi. Tekma v Ronkah ni bila posebno lepa, za kar je v na j več ji meri krivo slabo vreme. Zaradi spolzkega igrišča (in žoge) bolje sploh ni bilo mogoče igrati, kar jasno kaže tudi nizko število doseženih košev. 'Zanimivo pa je, da so se domovci mnogo bolje znašli in napravili mnogo manj napak od domačinov. Že od vsega začetka .je bilo povsem jasno, da slovenska peterka ne bo imela posebnih težav z domačim moštvom. V peti minuti so domovci vodili že z 12:0, kar jim je bilo zadosti, da so s pametno in premišljeno igro obdržali razliko do konca in so popolnoma zasluženo zmagali. Prihodnjb tekmo igrajo domovci proti najmočnejši ekipi te skupine, tj. proti Pagnossinu A. Tekma bo v Slovenskem dijaškem domu, in sicer v soboto, 26. t.m. s pričetkom ob 17.30. Vili Prinčič Ferrovfario — Bor 77:70 (40:38) FERROVIARIO: Sollazzo 6, Miraz, Pieri 12, Ranieri 4, Leonzini 18, Mar-sich 19, Procopio 8, Pecchi, Belius-si 10, Martari. BOR: Koren 12, Slobec 17, Jančar, Mazzucca 16, Dovgan 4, Mesesnel 21. SODNIKA; Zucchi in Gilleri. PM: Ferroviario 5:13, Bor 6:17. PON: Koren in Dovgan (Bor). V prvi tekmi povratnega kola v prvenstvu kadetov so se borovci srečali s Ferčoviariom in kmalu bi nam pripravili prijetno presenečenje. V borbi z močnim nasprotnikom so bili namreč že na robu zmage. Zaradi nekaterih dvomljivih sodniških odločitev na koncu tekme, še bolj pa zaradi nepopolne postave, so bili spet poraženi; priznati pa je treba, da je bila to najboljša tekma *p!avih» v tej sezoni. Že začetek je pokazal, da bo tekma zelo zanimiva. Obe ekipi sta se namreč dolgo menjavali v vodstvu, igra pa je bila hitra in lepa. Posebno lepo so igrali «plavi». Lepo so lovili odbite žoge, dobro pa so tudi prenašali žogo, metali od daleč ter branili. P**vi polčas se je tako zaključil pri izidu 40:38 za Ferroviario. V drugem polčasu so borovci še uspešneje nadaljevali in nazadnje so celo povedli. Žal, pa je v ekipi zavladalo nekoliko živčnosti in Dovgan je dobil tehnično napako. Kljub temu se borovci niso predali in v 13. minuti so vodili kar s šestimi točkami. Takrat pa je moral z igrišča zaradi petih osebnih napak Dovgan, v 17. rninuti pa še Koren. S tem je bila usoda «plavih» skoraj že zapečatena. Borovci so namreč o-stali le v štirih. Prednost, ki so si jo nabrali v vsej tekmi se je nižala, nazadnje pa so nasprotniki povedli, tudi po krivdi sodnikov, ki niso žvižgali nekaterih osebnih napak v korist naših fantov. V tej tekmi so zadovoljili prav vsi igralci Meko TURNIR LIBERTAS Servolana — Bor 77:62 ( 33:24) BOR: Koren 6, Mazzucca 15, Dovgan 19, Slobec 12, Mesesnel.6, Jančar 2, Gombač, Zubalič 2, Brana. V petek zvečer sta se v Skednju pomerili ekipi Servolane in Bora za turnir Libertas. Borovci so bili spst poraženi v slabi tekmi, polni napak. Začetek «plavih» ni bil preveč dober in nasprotniki so kmalu povedli. Napake splavih* pa se kljub temu niso zaključile. Dosti je bilo predvsem zgrešenih podaj, slab je bil tudi skok pod košema. Tako se je prvi polčas zaključil pri rezultatu 33:24 za Servolano. Drugi polčas se je začel nekoliko uspešneje za borovce, predvsem zaradi boljšega skoka pod lastnim košem in boljše obrambe. «Plavi» so se tako približali kar na štiri pike, toda takrat jim je zmanjkalo koncentracije in grešiti so začeli mete. Tedaj se je nasprotnik spet oddaljil in «plavi» so zato popustili. I-gralci Servolane so tako lahko zmagali s 15 točkami prednosti. Meko DEČKI - Bor B 80:68 Kontovel (38:31) KONTOVEL: Terčon, Starc, Stoka, D. Daneu, Slavec, Pupis, Emili 12, Ukmar 4, Sedmak 29, R. Daneu 45. BOR B: Gerdol 2, Devetak. Kosovel 4, Merku 5, Pečar 31, Lokar 13, Švara 7, Sehillani 6. PM: Kontovel 2:3, Bor B 4:19. SODNIK: Pittana. V slovenskem derbiju dečkov je zmagala ekipa Kontovela, ki je bila za borovce res premočan nasprotnik. Robert Daneu je bil za obrata b' «plavih» neustavljiv, saj je zadeval iz vseh položajev. Pri Br,ru pa je najboljše zaigral hitri Pečar, ki je predvsem v drugem delu onemogočil obrambo mož - moža. Tekma je bila na sp'ošno zelo lepa in zanimiva. Predvsem v drugem polčasu je bila igra zelo hitra in dopadljiva. I. S. OBVESTILO ŠZ BOR priredi 20. marca Izlet v PLANICO ob priložnosti poletov na smučarski skakalnici. Cena izleta (potovanje in vstopnica) 4000 lir za aktivne člane in 4500 lir za vse ostale. Vpisovanje pri referentih sekcij. •iintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiimiiiiiiiiitimifimifiiiiitiiiiimiiittiiitiiHiiiiitiiiiiiHtiitiiiiiiiiitiHiiiiiHMJ Iz planinskega sveta Kratek ori* delovanja SPDT I Sledi članek posvečen Damjanu SPDT je pred kratkim priredilo I Mlekužu in Igorju Marki, ki sta se v Gregorčičevi dvorani v Trstu svoj 9- oktobra 1976 smrtno ponesrečila i. —i-- " •-----v direktni smeri v Špiku. Nazadnje bi omenili še zanimiv dnevnik gor-skih podvigov v Zapadnih Alpah z naslovom «Na smučeh od Saas Fee do Zermatta», katerega je napisal ing. Janez Seme. Po planinah Jugoslavije Po podatkih Planinske zveze Jugoslavije je edino «zvezno» transverzalo (*Po planinah Jugoslavije») v lanskem letu prehodilo samo deset planincev, šest jih je bilo iz Bosne in Hercegovine, po dva pa iz Slovenije in Hrvatske. DUšAN 'JELINČIČ že tradicionalni tPuslni ponedeljek», katerega se je udeležilo lepo število mlajših in starejših planincev. Na sporedu je bil ples v maskah, sre-čolov ter bogata tombola, saj so srečni dobitniki odnesli domov dve torti, radio ter še vrsto praktičnih nagrad. • « » V nedeljo se je skupina starejših planincev SPDT udeležila avtobusnega izleta na Slavnik. Vreme tokrat ni nagajalo, tako da so lahko izvedli svoj začrtan program. * # * Enajste zimske športne igre, katere prireja SPDT, bodo v nedeljo, j 6. marca v Trbižu. SPDT prireja ob tej priliki avtobusni izlet. Tradicionalni zimski pohod na Stol uspel Letošnji tradicionalni zimski pohod na Stol, ki je bil v soboto, 19. in nedeljo, 20. februarja je dobro uspel, saj sc ga je udeležilo rekordno število 3.700 planincev in ljubiteljev gora. Pohod, ki je že dvanajsti po vrsti, so priredili zato, da bi se tako dostojno oddolžili spominu borcev jeseniške Cankarjeve čete, ki so parili na Stolu v neenaki bitki z 2.000 Nemci in domačimi izdajalci. Planinci so vrh Stola dosegli že v soboto, saj je bilo v nedeljo vreme zelo slabo. Pihal je veter, nastopila je megla, tako da so se tisti planinci, ki so se podali na pot v nedeljo zjutraj, morali obrniti ter se vrniti v dolino. Po slavnostnem govoru, ki je bil pred Prešernovo kočo pod vrhom in mu je sledilo okoli 1-500 ljudi, med katerimi tudi nekateri od sedmih preživelih udeležencev bitke na Stolu, so vojaki izstrelili častne salve, gorski reševalci pa so pod vrhom položili venec na spominsko ploščo, vgrajeno na kraju, kjer je 20. februarja 1942 padel v bitki z Nemci prvoborec Jože Koder. Tradicionalnega pohoda na Stol se je letos udeležilo tudi nekaj planincev iz Trsta in okolice. Planinski vestnik itev. 2 Druga številka letošnjega Planinskega vestnika se začne z daljšim zgodovinskim člankom *Bohinj in Triglav», ki je posvečen 200-letnici prvega vzpona na Triglav, katerega je napisal Franc Ceklin. Sledi cela vrsta člankov, kar sedem, ki govorijo o 1. mariborski alpinistični odpravi nKat>kaz . skupina Bezengi». ki je bila prejšnje poletje. Članki dajajo celovito in še precej izčrpno podobo odprave, katero so pripravili s precejšnjo težavo, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. MINIBASKET 01) DANES D Al.Jr. Najmlajši domovci pod nizkimi koši Danes se bo pričelo prvenstvo za «Velko nagrado minibasketa», na katerem lahko nastopajo dččki " rojeni v letih 1965 - 66. Za to or-venstvo se je prijavil tudi goriški Dom z ekipo, v katteri igra nekaj res obetajočih igralcev. To bo prva tekma, ki jo bodo Domovi mini-košarkarji igrali. Kljub ne zkušeno-sti pa smo prepričani, da se bodo fantje dobro odrezali in dokazali, da se društvu ni treba bati za bodočnost slovenske košarke na Goriškem. Dom ima na razpolago sledeče i-gralce: Košuta Robert. Bavcon Mitja. Komel Marko, Feri Sandi. Šuligoj Aleš, Ferfolja Ladislav. Pbk Robert . Orzan N kola, Gergolet Boris, Petean Pavel, Cej Aleš in Wal-tritsch Mitja. Razpored prvenstvenih tekem pa je sledeč: 21. 2. Ardita — Dom 26. 2. Dom — Goriziana A 5. 3. Dom — Arte B 9. 3. Itala Gradišče — Dorti 12. 3. Dom — Gorizidna C V povratnem kolu pa bodo domove! igrali takole: 16. 3. Dom -i- Ardita 18. 3. Goriziana A — Dom" ’ 25. 3. Arte B — Dom 2. 4. Dom — Itala 7. 4. Goriziana C — Dort Domače tekme bo Domova vrsta igrala v šolsk: telovadnici v Stra-žicah, kjer tudi trenira Telovadnica sicer ni velika, vendar.pri mini-basketu velikost igrišča rte igra kdove kako velike vloge. Bolj važno je vsekakor, da otroci igrajo v pokritem prostoru. VILI PRINČIČ SREČKO VILHAR • ALBERT KLUN {Narodnoosvobodilni boj •Timorcev in Istranov 38. 5.4 Sardiniji, Korziki in v južni Franciji j W° umiku Nemcev s Sardinije je zavezniška vojska s aktjv,. tehniko in pa ob pomoči delavskih čet zelo hitro ,lrala razdejana ali pa močno poškodovana letališča, bilo to delo v dobrem mesecu opravljeno, so naše Si j; uP°fabljali le še za čiščenje ruševin. Tedaj pa na' Sar-^ js, n|ti ni več primanikovalo delovne šile. Domačini, ki rfSiič zaposlitve, so začeli pritiskati zlasti na večja pri-ilŠ p’ kjer so imeli zavezniki svoje baze in svoja skia-N |e'v. °vsem drugačen pa je bil tedaj položaj na Korziki, S> / Uasproti Marselljskemu zalivu. Južno Francijo je V O** Šele osvoboditi in Korzika je imela v tej zvezi tUd?niškem načrtu tedaj izredno važno vlogo. Morda pa S* j11 to vplivalo na zamisel o premestitvi naših «Sardin-na Korziko. % ^ Pred prihodom jugoslovanske delegacije na Sardi-Sljp, Se po otoku pojavili predstavniki jugoslovanske riliJv e vojske in skušali naše ljudi pridobiti, da bi sto-SosIp, ' ^rav ta^° so se °bračali tudi na osvobojene ovanske politične obsojence in bivše vojne ujetnike, vendar niso našli nikogar, ki bi se bil ogrel zanje. Kraljevi odposlanci so se lahko kmalu prepričali, da takšne množice naših ljudi, kakršna je bila na Sardiniji, v nobenem primeru ne bi mogli obvladati. Torej boljše, če jo vzamejo v roke Amerikanci. Na Sardiniji si naši ljudje s stiki z ameriško vojsko niso mogli veliko pomagati. Nasproti sta si stali dve popolnoma različni miselnosti in dve različni idejni orientaciji. Amerikanci niso mogli nikdar razumeti, zakaj so bili naši ljudje tako enotni in zakaj so si tako vroče želeli odhoda v Jugoslavijo. Izostreni nacionalni problem, kot je bil pri nas, je bil zanje nekaj popolnoma tujega. Po nihovem je bilo vseeno, kje se kdo bori, ko gre za skupnega sovražnika. Zato pa so stalno poudarjali, da je delež našin ljudi na Korziki enakovreden deležu, ki bi ga prispevali drugje, npr. v Jugoslaviji. Če upoštevamo, da so prvi naši «Sardinci« dosegli Gra-vino konec februarja 1944, nadalje, da se je jugoslovanska delegacija vrnila s Sardinije skoraj v istem času, tedaj lahko ugotavljamo, da se je začelo vodstvo NOVJ v Bariju in Gravini lahko posvečati našim «Sardincem« šele marca navedenega leta; šele tedaj je prejelo poročila o dejanskem stanju na Sardiniji. V tistem času pa je bilo premeščanje naših «Sardincev» na Korziko že v polnem teku. Prav zato pa imamo dovolj razlogov za trditev, da je bila ta operacija posledica načrta, ki sta ga Sardiniji izdelali zavezniška in pa italijanska vojaška komanda. Prihod jugoslovanske delegacije na Sardinijo je važen, ker je Primorcem n Istranom močno dvignil borbenega duha. Prav takrat pa se je jasno pokazalo, da so vsi naši ljudje i.a otoku izrekli za vstop v NOVJ. Za Bari in Gravino pa je pomenil odhod delegacije na Sardinijo odkritje nove in zelo močne postojanke našega narodnoosvobodilnega gibanja, o kateri se ni vedelo, z izjemo Primorske in Istre, drugod v Jugoslaviji skoraj nič. NA KORZIKI IN SARDINIJI 1944 — 1945 O KORZIKI IN KORZIČANIH V preteklosti smo Slovenci in Hrvati vedeli za Korziko predvsem iz poglavij naše zgodovine, ki govorijo o Napoleonu. Ta veliki Korzičan je namreč s svojimi vojskami korakal tudi prek naše domovine in jo celo vključil v «Ilirske province«, svojevrstno državno tvorbo, ki je vplivala na začetke našega narodnega preporoda. Do živega stika s Korziko pa smo prišli, ko je med drugo svetovno vojno zaneslo ha ta otok množico Primorcev in Istranov. Korzika je precej manjša dd Sardinje in močno gc* rata (najvišja gora A/Ionte Cinto, 2710 m). S' svojim podnebjem se močno približuje Toskani. Tudi na korziških obalah se razprostirajo velika močvirja, ki so bila svoj čas neglo malarije. Otok je bil naseljen že v prastarih časih. Na njem so se ohranile starinske stavbe, tako imenovane «dolmen«, ki vso značilne tudi za nekatere pokrajine v Franciji. Deželo so si korenito podvrgli šele Rimljani.’ V srednjem veku sta si jo lastili italijanski mesti Piza in Genova. Leta 1729, ko so na Korziki gospodovali Genovežani, je izbruhnil krvav upor proti gospodarjem z onstran morja. Genovežani so prosili za pomoč avstrijskega cesarja. Ta je poslal na otok vojvodo VViirttemberškega s 15.000 Nemci, ki so zadušili vstajo in otok vrnili Genovežanom. Toda brž ko so Nemci 6dšli, so začeli Genovežani vnovič izgubljati oblast nad otokom. Ko so se prepričali, da Korzičanov ne bodo mogli ukrotiti, so leta 1768 proti precejšnji odškodnini Korziko odstopili Fracozom. Prav v tistem času so se začeli Korzičani narodnostno prebujati in v svojem političnem boju iskati opore v naprednih gibanjih v Italiji. Da pa se kasneje niso mogli močneje vključiti v italijanski «risorgimento» (preporod), leži vzrok v počasni gospodarski rasti otoka. Tako je Francija lahko upravljala deželo, ne da bi ji Korzičani povzročali kakšne večje skrbi. Korzika je najlažje dostopna iz Toskane. Vmes leži Toskansko otočje (Elba in Več drugih otokov), ki pred. stavlja svojevrsten most med dvema deželama Zato j« praiy Toskana najmočneje vplivala na kulturno rast Korzike. Pod njenim vplivom se je močno preoblikovalo tudi samo korziško narečje, ki je danes še najbolj podobne toskanskemu. Na Korziki je francoščina le "jezik prebivalstva Večjih mest. Po temperamentu so Korzičani močno podobni Sar-,dincem in so otožni ter vase zaprti. Nemara je to posle-dica utesnjenosti na otoku in skromnega stika z zunaniim svetom. Drugače pa so Korzičani hrabri in ponosni ljudje močno navezani na družino, domačijo in stare navade Ostro se uprejo vsakomur, ki bi hotel motiti njihov družinski mir. Leta 1942 je Korziko zasedla italijanska vojska Korzičani so jo sprejeli hladno, saj je prišla v njihovo deželo ne da bi jo bili klicali na pomoč Vedeli so, da je otok zasedla predvsem zaradi nacifašistične vojne in z namenom, da bi si na njem gradila svoja vojaška oporišča. Na otoku se je tedaj začelo odporniško gibanje, ki je ob kapitulaciji Italije preraslo v splošno ljudsko vstajo.* Na Korziki je bilo med vojno okrog 40.000 italijanskih vojakov, ki jim je poveljeval general Giovanni Magli.** * še pred vojaško kapitulacijo Italije se je korziškim partizanom pridružilo nekaj Slovencev, ki so dezertirali iz italijanske vojske. Med njimi je bil tudi Leon Logar, doma iz Idrije. Padel je v bojih z Nemci pri Sotti (Korzika) 15. 9. 1943. ** Italijansko vojsko na Korziki so sestavljale: divizija «Cremona», divizija «Friuli» in 225. ter 226. obalna divizija ter še nekatere manjše enote (Secchia Pietro - Frassati Filippo: Storia della Resistenza. Roma 1965, vol. I., str. 165). (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelak, TRST. Ul. Montacchl 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000. lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SfRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00. letno 470,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Stran 6 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon "22207 Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpec, viSina 43 mm) ob «•' lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug1 pokrajin Italije pri SPI. Član italijanske zveze časopisnih | Založnikov FIEG11 24. februarja 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Vzdajal in liska I (ztt (Trst RAZSODBA S0DISCA V VITERBU SAMO ZARADI POSESTI OROŽJA Šestim članom Vallanzascove tolpe skupno nad enainpetdeset let ječe Plačati bodo morali, poleg sodnih stroškov, tudi 7.300.000 lir globe - Cochis grobo žalil tožilca VITERBO, 23. - Sodni zbor je danes izrekel stroge in zgledne kazni, zaporne in denarne, šesterici obtožencev, ki so pripadali Vallan-z.iscOvi tolpi, katerim so zaradi posesti orožja sod li po hitrem postopku. Zahtevp političnih sil in predvsem javnega mnenja po strožjih kaznih, je končno obrodila prve sadove, ki so jih Cochis in pajdaši o-kusili na lastni kož'. So sicer nekoliko nižje kot jih je zahteval državni tožilec, vendar bo moral glavni obtoženec Rossano Cochis presedeti 10 let in 6 mesecev za rešetkami in plačati poldrugi milijon lir globe. Antoniju Rossiju in Enricu Merlu je sodni zbor prisodil vsakemu po 10 let zapora in 1 milijon 400.000 lir globe, na nekoliko nižjo kazen pa so obsodili Maura Addisa, Mario Santo Cometti in Fiorisello Rossi, ki bi morali ostati v ječi 7 let. vrhu tega pa plačati poleg sodri h stroškov, kar velja tudi za druge, tudi milijon lir globe. Včerajšnja razprava se je začela z zasliševanjem Vallanzascovega »pribočnika* Rossana Cochisa, ki je priznal, da mu je orožje prodal «neofašist Paolo Bianchi*, kot je dobesedno rekel, kar še enkrat potrjuje povezanost najhujših kriminalcev s predstavniki črnega terorizma. Z zasliševanjem drugih sodniki niso odkrili ničesar, česar ne bi že znali, a zato je precejšnje zanimanje vladalo za pričevanje, čemur so se zagovorniki obtožencev krčevito upirali,, Marie Antoniette Traini, v stanovanju katere so zasačili Renata Vallanzasco. Ta je obrazložila, da so jo z orožjem v ro kah prisiliU. da je prepustila stanovanje «polk>mielitičnemu mladeniču z berglami*, to je Vallanzasci, katerega pa ni poznala. Po zasliševanju maloštevilnih prič„ v glavnem agentov in funkcionarjev, ki so aretirali šesterico, ko se je z land roverjem hotela oddaljiti iz Rima, je spregovoril državni toži- lec Consolato Labate, ki je bil zelo oster v izvajanju in zahtevi zglednih kazni. Ko je za Cochisa zahteval 12 let, za vse druge pa 10 let zapora, je Cochis, vezni člen med milanskimi kriminalci in Concutel-lijevimi fašisti, vzrojil, grozil, da se bo po begu iz zapora maščeval tožilcu, katerega je apostrofiral z banditom. «Le pridite k meni» je mirno pripomnil Labate in opozoril predsednika sodišča, ki je Cochisa izgnal iz dvorane, nato sta mu sledila tudi Rossi in Merlo. da bo proti Co-chisu sprožil sodni postopek zaradi žalitve sodnega funkcionarja med i izvrševanjem dolžnosti. Še dodatna j leta zapora torej, poleg tistih, ki mu bodo prisodili za zločine, ki jih je izvršil z Vallanzasco. In teh ni rnalo: ropi, ugrabitve in umori policijskih agentov. Proces Mantakas - Lojacono - Parni Resolucija o upravljanju industrijske cone na meji (Nadaljevani« s 1. strani) ni! senatorje na trnovo pot Slovencev in Hrvatov v Italiji, na nasilno raznarodovanje, spreminjanje priim kov tja do zločinov v Rižarni. Spomnil je nato na gospodarsko pvopadan,je Trsta in obrobnih področij naše dežele, kjer se še danes delavci bonjo za ohranjevanje svoje zaposlitve (od ladjedelnic in barikad za San Marco, tja do dannš njih stavk za Calza Bloch, CMI, Dreher, Vetrobel in druge). Trst je živel in ima možnost razvoja in-di strije, luških dejavnosti in naslanjanja na svoje naravno zaledje. To mu danes nudijo sporazumi, ki te možnosti ponovno odpirajo. Bacicchi je končno opozoril vlado na nujnost konkretne ter globalne z. ščite Slovencev v Italiji. Zgodovinsko poglobljen poseg je i-rr.el nato republikanec Cifarelli, ki jc omenil svoj razgovor z nekdanjim predsednikom EGS Ortolijem o Trstu in osimskem sporazumu. Na vprašanje o drugačni lokaciji proste cone je (Moli odgovo-il elastično, medtem ko ie ostro zavrni možnost, da bi Italija ločila od EGS tudi najmanjši del svojega ozemlja, misleč na integralno prosto cono*, za katero se ogrevajo npkateri nasprotniki sodelovanja z Jugoslavije. Demokristjan Fermo. član komisije za industrijo, je podrobno opisal protokol o prosti coni in prednosti, ki jih le ta‘nudi Italiji iu Jugoslaviji. GERBEC: Sprejeti zakon o globalni zaščiti Za njim je spregovorila slovenska senatorka Jelka Gerbec (KP1). Pozitivno in koristno je. da zapremo predolgo epizodo povojne zgodovine, ki jc bita polna grenkih izkušenj, dvoumnosti in škodljivih politik, je uvodoma dejala senatorka Gerbčeva, ki je v daljšem posegu orisala razvoj odnosov med jadranskima sosedama in položaj Slovence’/ v teh od-nosih. Ni ga mesta, kakor je Trst, ki bi tako potrebovalo kisika miru, varnosti in mi-nega sožitja narodov v delu, trgovini, izmenjavi kulturnih in miselnih izkušenj, je poudarila Jelka Gerbec, ki se je spomnila tudi o-gromn.1i žrtev, ki jih je prispevala slovenska manjšina za svobodoin de mokracijo. Preprečiti moramo mračnim silam, da bi zaradi vsega tega zmanjšale pomen osimskega sporazuma, ali u-stvarile razkol med tržaškim prebivalstvom prav v trenutku, ki pred stavlja pomembno enotnost demokratičnih sl, ki stremijo k napredku. Zavrniti moramo ljudi, ki nasprotujejo pomiritvi in zato izsiljujejo z vse mi «argumenti» na razpolago. Glede industrijske proste cone je Gerbčeva poudarila, da je to pobuda ki omogoča ljudem dveh narodnosti na obeh straneh meje. da jo premostijo v skupnem delu in s tem šc potrdijo sožitje na nov način. Glede lokacije pa je Jelka Gerbčeva izrazila zaupanje v sodelovanje krajevnih dejavnikov in poglobljenih študij o njeni uresničljivosti, če bi mo rale te študije dokazati, da je lokacija zgrešena, tedaj bosta prijateljski sosedi našli nove rešitve. Vendar ima prav msgr. Tomizza. ko pravi, da me slo ne živi brez industrije, životari. Trst pa nima veliko prostora za to, razen na Krasu. Glede sožitja je Gerbčeva dejala, da je pomembno to na meji dveh dr žav, kjer živita na obeh straneh na rodni manjšini, ki postajata tako največje jamstvo in obenem dokaz nujnosti sodelovanja. Zato pa je potreb no, da parlament čimprej in dokončno odobri po ratifikaciji osimskega spo razuma norme za globalno zaščito pravic, enakopravnosti in nemotenega razvoja slovenske manjšine v Italiji. Gre za manjšino, ki je trpela ,pod fašizmom in v letih tihe zahrbtne asimilacije, in ki se lahko danes močno postavi in uveljavi v vzdušju poenotenja družbeno-gospodarskega tkiva, mesta jn zaledja. Mednarodni sporazum lahko pomaga razvoju manjšine, je poudarila Gerbčeva, vendar zavračamo vsako izsiljevanje z recipročnostjo. Država naj dokaže svojo damokratično občutljivost s tem, do odobri svoj zakon o globalni zaščiti ««30 let čakamo in v tem času smo bili prisiljeni mobilizirati vse razpoložljive sile v naši sredi, da smo se branili pred udarci asimilacijske politike. Zaščitne norme na.i sedaj omogočijo, da bomo svoje sile posvetili skupni izgradnji bodočnosti večine in manjšine na skupnem ozemlju*. Zaščiteni hočemo biti tudi zato. da bi le nenadzorovane oblike izvajanja sporazumov ne okrnile podpori karabinjerjev z naše celovitosti. Pod fašizmom smo i psi, in drugih prostovoljcev. Na sre- doživeli hudo nasilje, ki ga demokratična republika še ni popravila. Čas je napočil, da to stori po ratifikaciji sporazuma in tudi zato Slovenci nestrpno pričakujemo zaključek tega političnega dejanjr. David za Mariangelo in Monico ŠF. TO JE MANJKALO Ena milijarda lir za vrnitev krste z mrtvim svojcem BARI, 23. — Neznanci so, verjetno prejšnjo noč, ukradli... krsto s truplom Salvatoreja Matare-seja, ki je umrl 30. januarja, očeta poslanca KD Antonia. Neznanci zahtevajo baje za vrnitev krste s truplom, ki je bila na pokopališču v pričakovanju ureditve družinske grobnice, I milijardo lir. O. tej za devi so svojci pokojnika izvedeli iz poziva, pisanega na listku zvezka za tretješolce. Tudi napak je bilo polno. Če svojci pokojnika ne bi bili pripravljeni plačati bodo krsto... vrgli ribam. Podpis: NAP. BOČEN, 23. — Zaradi neprevidnosti nekaterih smučarjev, ki s6 zašli na svež sneg, se je s pobočja hriba Ciampac v Val Venosti, odtrgal plaz, ki jih je potegni! 200 m za seboj in pokopal šest smučarjev ■Smučarji, ki so se izognili plazu, so se takoj lotili reševalne akcije, ki se je kasneje nadaljevala ob ladinskimi V nadaljevanju procesa zaradi umora grškega ncofašiatu Mikisa Man-takasa (februarja 1975) je danes spregovoril branilec Alvara Lojaco-na, ki sc skriva. Odv. Pisani je zahteval njegovo oprostitev, ker da ni zagrešil zločina. Za Lojaeona je državni tožilec zahteval 30 let zapora, za Fabrizia Panzierija (na sliki) pa 24 let. (Telefoto ANSA) GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE Delež zasebnega sektorja v slovenskem gospodarstvu 45 od sto ustvarjenega družbenega produkta v proizvodni obrti odpade na zasebni sektor LJUBLJANA, 23. — Delež zasebnega sektorja v slovenskem gospodarstvu je po vojni stalno padal, sedaj pa se je ustalil na določenem nivoju. Takšna gibanja so razumljiva, saj je osnova za proizvodnjo podružbljenost sredstev, čeprav je del proizvodnega procesa še vedno v rokah individualnih proizvajalcev. Kmetijstvo je še vedno najpomembnejši sektor, kjer je kmetijska proizvodnja zasebnih kmetov, še vedno izrednega pomena. Od skupnega družbenega produkta, ki ga u-stvarja zasebni sektor, odpade več kot polovica na kmetijstvo. Pomemben delež predstavlja tudi proizvodna obrt, gostinstvo in turizem ter gradbeništvo, medtem ko je u-deležba zasebnih prevoznikov in trgovcev manj zaznavna. Zasebni sektor obrti, če ga jemljemo v širšem smislu, zajema vseh pet gospodarskih področij, ki smo jih našteli,' z izjemo kmetijstva, izpolnjuje tiste vrzeli, ki jih družbeni sektor še ni izpolnil, oz. je plasiran v tistih dejavnostih, ker bi bila družbena proizvodnja zaradi JUNIJA LETOS l NAMENOM OMOGOČITI OBNOVITEV ŽENEVSKE KONFERENCE Ameriški državni tajnik Vanče bo znova obiskal Bližnji vzhod Sovjetske kritike ameriški politiki - Kreisky: Izrael naj’ prizna PLO za edino zakonito predstavnico palestinskega ljudstva ■ Egiptovski predlogi za rešitev krize čo so ponesrečence rešili iz bele gmote in samo eno nemško dekle so morali z vojaškim helikopterjem odpeljati v bližnjo bolnišnico. Vsi drugi so se rešili s strahom in nepomembnimi odrgninami. WASHINGTON, 23. - V krogih blizu ameriške 'vlade se je razširila vest, da bo državni tajnik Cy rus Vanče znova obiskal Bližnji vzhod junija. Skušal bo pripraviti ugodna tia za pondvno »Klicanje ženevske konference o pomiritvi med Izraelci in Arabci. Konferenca naj bi bila v drugi polovici leta. Vanče se je, kot znano, pravkar vrnil iz-bLžnjevzhodnib držav, kjer se je razgovarjal z izraelskimi, e-giptovskimi, libanonskimi, jordanskim^ saudskoarabskimi in sirskimi voditelji, vendar brezuspešno. Tja- sirskim predsednikom Asadom, sicer v Evropi, kjer bo prisostvoval vrhunskemu sestanku industrializiranih držav o gospodarskih vprašanjih. 1 Vancovemu neuspehu na Bližnjem vzhodu posveča dokajšnjo pozornost ves sovjetski tisk. «Namesto, da bi izvajal pritisk na Izrael*, pišejo sovjetski listi «je Vanče polovico svojega obiska v Tel Avivu posvetil izraelskim prošnjam, naj jim ZDA v bodoče izdatneje pomagajo na gospodarskem in vojaškem področju*. Med razgovori z Arab kaj se vrne po razgovorih, ki jih | ci, poroča Tass, pa jih je prigova-bo imel z istimi voditelji 'sam --- -- — predsednik Carter spomladi. Le ta se bo med drugim srečal tudi s Predsednik republike Giovanni Leone je sprejel predsedstveni odbor, razsodišče- in zmagovalce nagrad "David di Donatello* za obdobje 1975/76. Poleg drugih filmskih umetnikov in umetnic sta se sprejema udeležili tudi priznani igralki Monica Vitti in Mariangela Melato, ki ju vidimo na sliki. (Telefoto Italia) zunanjega ministra ZRN Gensche-rja, ameriškega državnega tajnika Vanča in francoskega zunanjega ministra De Guiringauda, so tudi Egipčani izpilili svoje stališče do kočljivega vprašanja. Sadat meri, da bo z rešitvijo palestinskega problema mogoče avtomatsko doseči tudi rešitev bližnjevzhodne krize; zato je treba poiskati Palestin ccm ozemlje, kjer naj ustvarijo lastno državo. V ta namen predlaga Egipt (to sicer ni novost) vzpostavi tev «uradnih vezi* med Palestinci in Jordanijo še pred sklicanjem ženevske konference — dejansko naj rjal, naj se odrečejo zahtevi po j|i pnlestinska^državag sodila^neka- ^' ^ . i - -T orahcl/ih -7a coftpnih ~nt 19()7. »Pri tem pa je pohvalil »proz nost* arabske politike* ironično za ključuje moskovska agencija Sovjeti negativno ocenjujejo tudi Vancovo trditev, da ZDA ne nameravajo priznati Organizacije za osvoboditev Palestine (PLO) za e-dip.o zakonito predstavnico palestinskega ljudstva; nasprotno označujejo tako Amerikanci kot Izraelci — piše »Pravda* — organizacijo PLO kot glavno oviro na poti k obnovitvi ženevske mirovne konference. Sovjetska zveza pa se zavzema za njeno čimprejšnje sklicanje. Odločen odgovor na ameriško - v zraelsko stališče do PLO prihaja danes iz Tel Aviva: avstrijski kancler Kreisky, ki prisostvuje kongresu izraelske laburistične stran ke, je na tiskovni konferenci izrecno’ poudaril, da mora telavivska vlada priznati PLO za edino predstavnico palestinskega ljudstva, kajti le tako bo mogoče rešiti bližnjc-vzhodno krizo. Kancler je sicer pripomnil, da «se morata zajamčiti tudi suverenost in varnost Izraela*. Izjava Kreiskega je našla v te-lavivskih krogih seveda velik odmev, tembolj, ker pomeni PJ.0 za izraelske voditelje zgolj «tolpo morilskih teroristov*. Po najnovejših diplomatskih pobudah za rešitev bližnjevzhodne krize, zlasti pa ob obiskih v Kairu glavnega tajnika OZN Waldheima, elcev z arabskih zasedenih "območij in predlaga »internacionalizacijo* obeh delov Jeruzalema. Nazadnje se zavzema za sklicanje ženevske mirovne konference v juniju, vsekakor pa v teku letošnjega leta. Posebna delegacija Palestincev, ki ji načeluje predsednik narodnega sveta (parlamenta) Khaled Al Fahoum, je medtem dospela na o-bisk v Jordanijo. Gre za prvi urad ni stik med Palestinci in Jordanci po septembru 1970; opazovalci vi dijo v njem začetek pogajanj za u-resničitev Sadatove zamisli o pa lestinski državi v sklopu jordanske Z druge strani prihaja tudi do zbližanja med Izraelom in Jordanijo. Z obiska v Jordaniji se je na rnreč vrnila 31-članska delegacija izraelskih Arabcev, ki je razkrila, da namAavajo Jordanci odpreti meje izraelskim državljanom. Danes se odvija osebni promet med arabskim ozemljem, ki so ga zasedli Izraelci in Jordanijo le preko mostov čez reko Jordan in še v tem primeru je prehod dovoljen običajno le Arabcem, ki bivajo na za sederlh ozemljih oziroma tujim tu ristom. (dg) skromnega obsega delovanja predraga. Razvoj malega gospodarstva, ki ga postavlja na vidno mesto tudi sedanji srednjeročni plan, zahteva aktivizacijo vseh teh proizvodnih sil ne le zasebnega sektorja, temveč tudi družbenega. Relativna primerjava med obema lastninskima sferama, če izhajamo iz razmerij v družbenem produktu in narodnem dohodku, nam kaže dokaj pomembne premike. Delež a-mortizacije je v prometni, trgovinski, turistični in gostinski dejavnosti ter proizvodni obrti, v obeh sektorjih, precej enak. Večje razlike so le v gradbeništvu in trgovini zaradi relativne nepomembnosti individualnega sektorja, oz. določenih predpisov. Amortizacija pa omogoča le enostavno reprodukcijo, ne pa tudi razširjeno, ki je v današnje rp svetu stalne svetovne inflacije in naglega tehnološkega napredka, nujno potrebna. Ravno na tem področju pa se družbeno in zasebno proizvajanje po posameznih dejavnostih^ vidno ločita. Druž beni proizvod ni v celoti novoustvar-jena vrednost v koledarskem letu, ampak je le delno. Drugi del pa odpade na preneseno vrednost, to je amortizacijo, katere stopnje izločanja sredstev so predpisana. Novoustvarjena vrednost ali narodni dohodek pa se, poenostavljeno rečeno, deli na sklad, ki je namenjen za osebne dohodke in fond za akumulacijo. Prav sredstva, ki služijo za akumulacijo, pa so namenjena za razširitev zmogljivosti, tem pa tudi gotove ali negotove bodočnosti. V družbenem sektorju vseh petih obravnavanih dejavnosti, se je v letu 1975 izločala več kot polovica ustvarjenega narodnega dohodka v akumulativne namene, v nekaterih pa celo preko 70 odstotkov. Situacija v privatnem sektorju o-brti je precej drugačna, saj ni niti v eni obrtni panogi akumulacija presegla 45 odstotkov narodnega dohodka. Razumljivo je sicer, da so potrebe v zasebni sferi manjše kakor v družbeni, če ne zaradi drugega, pa zaradi ožjega obsega de la. Pri omenjenem primerjanju o-beh sfer z različnim značajem last--nine, ne gre za nikakršno tehta nje tega ali onega sektorja, temveč le za določanje položaja, vloge in nadaljnjega razvoja zlasti zasebne proizvodnje. Še vedno ugotavljamo namreč, da je le-ta še vedno nujna, zlasti storitveni del, pa je treba opredeliti tudi njen razvoj v bližnji prihodnosti, tako v smeri davčne politike posameznih občin, kakor tudi družbene skrili in podpori, ki jo bomo nameniti v samostojno delo z zasebnimi proizvodnimi sredstvi. * k. b: FRANCOSKI PREDSEDNIK GA NI HOTEL SPREJETI NA RAZGOVOR AMALRIKOVA »STAVKA > PRED ELIZEJSKO PALAČO Policijski agenti so ga s silo odgnali na bližnji komisariat Kanadski predsednik Trudeau ne soglaša z Carterjem PARIZ, 23. — Mncoska policija je celo uro pridržala na komisariatu Andreja Amalrika, ki se je iz protesta preti aretacijam oporečnikov v SZ, lotil gladovne stavke. Morda bi ga pustili v miru, če si sovjetski zgodovinar ne bi izbral za protest rezidenco predsednika re-pubLke — Elizejsko palačo. Ko so ga izpustili, se je Amalrik vrnil pred Elizejsko palačo, a se je tokrat zadržal na nasprotni sireni. Tudi tokrat so ga spodili, ali bolje r.o ga delno vlekli, delno pa nosili kakih 50 m, kjer so ga pustili. »Brutalnost* ga je presenetila, je kasneje izjavil novinarjem. Istočasno pa so postavil, pregrade in mu tako preprečili, da bi protestiral pred predsednikovo palačo, kjer je bila v teku tedenska sej* ministrskega sveta. Amalrik, ki je protestiral zaradi aretacije skupine članov sovjetskega «odbora za spoštovanje helsinških sporazumov*, je zahteval raz govor s predsednikom Giscard D’E-staingom, kar so seveda zavrnili in mu ponudili razgovor s funkcionarjem zunanjega ministrstva, ki se ukvarja s pripravami za letošnjo beograjsko konferenco, kjer bodo razpravljali o izsledkih helsinške konference, ki se je zaključila avgusta 1975 s sporazumi o sodelovanju med evropskimi državami in o človečanskih pravicah. * Amalrikov protest je spravil v zagato francoske oblasti. Brežnjev je namreč dal razumeti, da bi rad junija obiskal Francijo, politični izvedenci pa pravijo, da Giscard D'E-staing nujno «potrebuje» obisk iz Sovjetske zveze, ker meni, da bi s tem omejil »nevarnost* združene levice na marčnih volitvah. Z druge strani pa je ministrski predsednik Raymon Barre potrdU francosko politiko nevmešavanja v ■notranje zadeve drugih držav, podporo popuščanju napetosti med Vzhodom iri Zahodom in spoštovanje helsinških sporazumov. Amalrik je včeraj med televizijsko oddajo obtožil KPF, da premalo podpira sovjetske oporečnike, na kar mu je generalni tajnik KPF Georges Marchais ostro odgovoril, da «francoski komunisti branijo svobodo povsod, vendar brez vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Svoboda izražanja pa ni v nasprotju s popuščanjem napetosti in mirnim sožitjem*. Znano je tudi, da Carterjevo pismo Andreju Saharovu ni naletelo na najboljše odmeve. Neki visok francoski funkcionar je v zasebnem razgovoru dejal, da to pravzaprav pomeni vmešavanje v notranje zadeve Sovjetske zveze in istega mnenja je bil kanadski premier Tru-deau med obiskom v ZDA. Jiminy Carter je namreč £elel vedeti za njegovci mnenje tudi o tej zadevi in kanadski sobesednik mu je odgovoril, da ga veseli zanimanje, ki ga Amerika izkazuje človečanskim pravicam, vendar meni, da bi morala to pokazati na bolj «m'ren» način. »Vsekakor ne na prvih straneh*, je še dodal. V Moskvi pa je, kakor poročajo zahodne tiskovne agencije, kakih 100 oporečnikov podpisalo poziv vsem državam podpisnicam helsinških sporazumov, od katerih zahtevajo spoštovanje človečanskih pravic, ki sp navedene v klavzulah dogovora v tinski prestolnici. Hotelske storitve v Italiji letos za 15-20 odst. dražje RIM, 23. — Večina 42.000 italijanskih lastnikov oziroma upravnikov ho telov se je postavila, kakor vse ka že, na stališče, da bodo letos čim manj navili cene svojih storitev, če tudi na račun zaslužka. Domnevajo, da ne bo med letno sezono število nočitev bistveno različno od lanskega čemu sicer hvalevredni sklep «hoteli rjev»? Zato, ker so drugi turistični operaterji apelirali nanje, naj bi ne pretiravali s poviški cen, kolikor tako utegnili škoditi dotoku zlasti tujih letoviščarjev. Kljub omejeni podražitvi hotelskih storitev bodo cene letos poleti pribli žno za 15 do 20 od sto višje kot lani to je v zvezi z vrtoglavim narašča njem življenjskih stroškev, pa tudi specifičnimi težavami «hotelirjev». slednjih bodo razpravljali na vsedržavni konferenci o turizmu, ki bo od 21. do 23. aprila v Rimu. Med najbolj perečimi problemi je potreba po novi klasifikaciji hotelov, saj sega zdajšnja v desetletje 1930/40; gre torej za že davno zastarel normativ, to bodisi spričo povečanega števila ležišč (poldrugi milijon, ki mu gre prišteti še poldrugi milijon postelj drugih prenočiščih), kakor zaradi korenitih sprememb v opremi hotelov. MANAUS (Brazilija), 23. - Pri brodolomu potniške ladje «Alonso Le-mos II* na reki Solimes v severnem delu države je utonilo 14 oseb. V ponedeljek zapade rok za obnovitev vozniškega dovoljenja RIM, 23. — V ponedeljek, 28. bruarja zapade nepreklicno rok obnovitev vozniških dovoljenj B, in D. V ta namen morajo interesenti kupili v trafiki ustrezni kolek (vrednosti 6.000 lir za vozniško do voljenje tipa B,‘ 5.000 lir za C in 4.000 lir za D in p) ter ga nalepiti na dovoljenje, počez pa zapisa ti datum. Imetniki vozniških dovoljenj A in F so te -obveze oproščeni, kar velja seveda tudi za posestnike vseh drugih dovoljenj, če se slednjih v tekočem letu ne nameravajo P03*'1! žiti, kar pomeni, da ne bodo voz1'1 avtomobila ali motocikla ipd. Za kršilce je predvidena stroga o6! nama kazen, sicer globa v V'3U1' dva do šestkratnega zneska vredno** kolka. j Obnovitev vozniških dovoljenj n*j bi L 1977 nesla državni blagajni do .90 milijard lir. Vozniško dovoljenj* ima danes kakih 20 milijonov italij*11' skih državljanov, upoštevati P* J treba, da ne vozijo vsi, a z druj* V kratkem pristanek sojuza 24? MOSKVA, 23. - Sovjetsk* kozmonavta «sojuza 24», ki *e 16 dni krožita okoli našega pl#' ncta, se pripravljata ha povri>' tek na Zemljo. Viktor Gorbat-ko in Jurij Glazkov, kot javlj* danes Tass, sta namreč žc vr vedla ves znanstveni progra* poleta. Opravila sta vrsto niedj' cinskih poskusov, astrofizik#*' nih, bioloških in tehnoloških raziskav ter posnela več deset« redkih fotografij našega plan*' ta. Podatki o njunih raziskava8 prihajajo na zemeljsko oblo P* številnih radijskih kanalih. Jj* stem znanstvenega laboratorij* deluje izvrstno, «saljut 5» IzP**' njujc navodila kljub pogosti menjavi poskusov, poseben avt«' matski sistem pa zagotavlja P^ staji stabilen položaj ob m*81' malni porabi goriva: nekaj deset gramov za vsako obkro**' tev planeta. .. Datum pristanka na Zcnu.1 ni znan, dejstvo pa jc, da s tega najavili že po 16. febrti**" ju, ko je Tass javila, da Gorbatko in Glazkov izvedla * polovico predvidenega nia. Zaradi tega domnevajo. d ni mogoče govoriti o prede#* nem pristanku »sojuza 24». strani, da mnogi kolka sploh ne ^ pijo. Nenazadnje treba upošteva11 tiste, ki vozijo brez vsakršnega zniškega dovoljenja. Predsednika S. Konj« Kirn II Sunga nasledi njegov sin Kim Jung ^ TOKIO, 23. - Japonska tiskaj agencija «Kyodo» severnokorejskega sporoča- državnega varja Kirn 11 Sunga skoraj ,*°t^iii nasledil njegov 36-letni prvi sin zel < ob priliki VI. kongresa KP L.R*' jjj. bo letos oziroma ob praznovanje letnice rojstva Kim II Sunga. ( Kim Jung Li je član komiteja komunistične partije p vernokorejske delavske strank^*' tajništva centralnega komiteja K zen tega pa tudi še član vodstva tijskega urada za propagando. LONDON, 23, - Znani b,'^aI1,pn filmski igralec Peter Scllers, ^ je 51 let. se je te dni že CM. oženil, in sicer z 22-letno Lynh* , . i rick. Sellers je bil poprej <>že11| pt Anne Howe. nato z igralko Bri land in slednjič Jung Li. Uradno naj bi prevzel ^ ^ z Mirando 4Qnagrad .V # \ %% f %