UTO xm, ITEV. 15 IM 10 Od Izdaja id tlsfca Cosoplsno-zaloZnlSKo podjetje Slovenki poroDtUhO. — Direktor: Budi Janhuba — Glavni la odgovorni uredniki Sergej Vožnjah. — Za tisk odgovarja Frana Plevel. — uredništvo: Tomšičeva ulica etev. l In S. telefon štev. 29-622 do 13-820. — Uprava: Uubljana, TomSifeva ulica ttev.l/n, telefon Štev. K-S3 do 23-529. — Oglasni oddelek: Ljubljana. Titova oesta at. 7, telefon #*. 2i-a9a, ta ljubljanske naročnike 20-463, ca zunanje 21-932. — PoStnl predal J lev. 23. — Tekoči rač. 60-KB s 2-SS7. — Mesečna naročnina 930 ««n, 'f'r .r' - ; - "' .i • 4rA-.il '--' V - . VOLITVE KOT DOKfiZ ZAUPANJA V G0MULK0 Odločitev poljskega naroda (Od posebnega dopisnika »Politike« in »Sloven. poročevalca«) VARŠAVA, 19. Jan. Jutri bodo šli Poljaki na najvažnejše Volitve v svoji novejši zgodovini. Dvanajst ur pred začetkom volitev daje Poljska sliko močnega gibanja, v katerem se odloča o življenjskih vprašanjih nacije — kakšno Poijsko hočemo in katera pot sieji pred poljskim narodom? Na ta vprašanja, ki so dominirala na politični pozornici zadnje tri mesece in posebno proti koncu volilne kampanje, gledajo sedaj Poljaki z mnege večjo gotovostjo in zaupanjem kot v oktobrskih dneh, ko so šele začeli epohalni podvig splošnega preporoda države. Idealistično ocenjevanje položaja v državi in objektivnost glede Izhoda jutrišnjih volitev za novi Sejm, to sta vsekakor bistveni značilnosti političnega ozračja v tem trenutku. Če se zanimanje volivcev za Jutrišnje volitve lahko presoja po njihovem preverjanju voll--nih spiskov, potem lahko rečemo, da je zanimanje sko-ro rekordno. ker je do sinoči nad 60 odstotkov volivcev preverilo, Sli so vpisani v spiske. Ce pa je razpoloženje volivcev mogo-čs vsaj do neke mere ugotavljati po zunanjih manifestacijah "pred volitvami, tedaj lahko brez pretiravanja, rečemo, da prevladuj a trenutno v Poljski Javnosti zrelo pojmovanje c odgovornosti in resnost, ki jo ima so sicer hrez prave podlage. kajti ni mogoče trditi, da je Avstrija v povojnih težavah ostala brez izdatne podpore. Godrnjanje domačinov pa na vsak način odraža stanje problema, ki resnično začenja presegati finančne in fizične zmogljivosti Avstrije. Ta res uživa sorazmerno precejšnjo gospodarsko blaginjo, toda ne tolikšno, da bi bili državljani docela brez strahu za svojo prihodnost. Tu priliva olje na ogenj tudi skrajna levica, ki v svojem tisku Siri geslo: »Xcben Avstrijec ne sme biti o&pušten zato, da bi dobil delo Madžar«. Da Je ozadje te parole v bistvu politično, ni treba posebej poudarjati. Z druge strani pa očitajo beguncem, da nočejo delati, temveč cia se raje puste oskrbovati na račun avstrijskih davkoplačevalcev. Fo podatkih, ki jih Je dal minister Keimer na tiskovni konfe-reci. je prišlo doslej v Avstrijo 27G.-5SO Madžarov, kar znaša približno 1.70/a celokupnega prebivalstva ?/IadZarske. Od teh se jih je po podatkih, ki jih ima notranje ministrstvo do 17. januarja Šport Reprezentanca Jugoslavije : Jesenice 3:2 (0:1, 1:0, 2:1) JESENICE, 19. jan. Namesto napovedane mednarodne hokejske tekme med reprezentancama Slovenije in Koroške (Avstrijci iz neznanih vzrokov niso prišli) sta se r«a drsališču pod Mežalcljo nocoj srečali okrnjena reprezentanca Jugoslavije. Iti so jo sestavljali pravzaprav igralci Partizana in Ljubljane, ter prvo moštvo Jesenic. Gledalci so vzlic odpovedi Avstrijcev le prišla na svoj račun, kajti videli so zares eno najlepših tekem. Domači so se podjetno lotili naloge in po Valent ar ju prišli v vodstvo. V II. in III. tretjin* so oboji prikazali nekaj lepih potez, zlasti s smiselno kombinacijsko igro. vendar sta v vratih stala odlična vratarja Krstoncšič in Novak. Zanimivo je, da je garnitura Ljubljane dala vse 3 gole, prejela pa nobenega, medtem ko je ekipi Partazana v IH. tretjini že pojemala sapa in so le s težavo odvračali hitre napade Jeseničane*'*. Gole za reprezentanco so dali Čuček, Jedžut in Frosinc. za Jesenice pa Je hil uspešen še Čebulj. Pred približno 2000 gledalci sta sodila Božič in Lombar. VREME Napoved za nedeljo: Pretežno Jasno ln v nižinah mrzlo vreme. Na.inižje temperature ponoči med —15 in —20, v nekaterih kotlinah pod —20, na Primorskem okoli 0. Najvižje dnevne med —3 in —6. v Primorju do 7 stopinj Celzija, v višjih legah topleje. V kotlinah deloma zamegle.no. odpravilo čez morje ali v zahodnoevropske dežele 97.717. Toda po prvem zagonu je odtok beguncev iz Avstrije začel zastajati, tako da jih seda.1 spet več pride kot odide. Deloma je to posledica počasnega in nadvse natančnega kontrolnega postopka, posebno za tiste, ki hočejo v ZDA, deloma pa zato, ker ljudje sami nočejo v nekatere zahodnoevropske države, če že ne morejo čez morje. Povratniki, ki hočejo nazaj na Madžarsko, so vprašanje zase. Teh je doslej po uradnih podatkih le 1325, čeprav trdijo Madžari, da se je doslej prostovoljno vrnilo domov 10.090 ljudi. Te dni je prišla na Dunaj neka komisija iz Budimpešte, ki je obiskala taborišča in sprejemala prijave za vrnitev domov. Kaže pa, da uspeh ne ho posebno velik, gotovo ne tolikšen, da M olajšal Avstrijo občutnega finančnega bremena, ki Jim ga nalaga skrb za begunce. Podpora tujine nikakor ne ustreza pričakovanjem. Tudi Ni-xonov ohlsk, ki naj bi prinesel težko zažlen milijonski dolarski prispevek še ni obrodil zatrdno obljubljenih sadov. Zadeva ima tudi svoje politične implikacije, ki nikakor niso najmanj pomembne. O notranjem položaju smo pisali v začetku članka, zunanjepolitično pa je vprašanje beguncev prineslo Avstriji vrsto ostrih napadov in očitkov. V tej zvezi Je treba omeniti, da prizadevanje avstrijske vlade pri delu ljudi, ki si dajejo veliko opravka z begunci, nikakor niso naletela na potrebno razumevanje. Posledica — zaradi ponovnih incidentov na meji so poostrili ukrepe za nadzor obmejnega področja in omejitve gibanja novinarjev, ki so povzročile ostre proteste, so pa kljub temu razumljive. Očitkov in napadov bo že tako tudi pri najstrožjem spoštovanju načela nevtralnosti ln določil mednarodnega prava na.ibrž precej, posebno pri poslovanju komisije za repatriacijo. Zanimivo pri tem Je, da madžarska vlada kot kaže, nlka- Preiskava o italijanskih vohunih e Beograd, 19. jan. Po obvestilih Jugopres-a je bila na Reki končana preiskava nad. skupino vohunov, kj so delali za italijansko obveščevalno službo. Pred o-krožno sodišče na Reki bodo postavljeni: italijanski državljanki Elizabeta Milutin, uslužbenka, in Eleonora Muzzi, gospodinja, jugoslovanski državljan; z Reke uslužbenci Mario Prosen, Nada Tončič in Amato Šuperina ter tehnik Mario Bernobič. Preiskava je trajala od začetka novembf' ko so organi uprave državne varnosti aretirali osumljence, o čemer so jugoslovanski časopisi pisali 24. in 25. novembra 1956. Pričakujejo, da bo obravnava proti tej skupini že februarja. (Jugopres) kor ne želi povratka vseh beguncev, temveč namerava prej vse povratnike preštudirati. Madžarski begunci sprva tako navdušeno in širokosrčno sprejeti in podpirani, postajajo dejansko problem, ki raste Avstriji čez glavo. Jaka Stular. Naši manjšini v Avstriji predstavnikom štirih velesil DUNAJ, 19. jan. (Tanjug). —: Predstavnik; slovenske in hr-vatske manjšine v Avstriji so imeli na Dunaju sestanek, s katerega so poslali diplomatskim predstavnikom štirih velesil pismo, v katerem poudarjajo, da še ni bil sprejet zakon o izvajanju 7. člena - avstrijske državne pogodbe, ki se nanaša na pravice hrvatske in slovenske narodnostne manjšine. Pismo, katerega - prepis so poslali tudi avstrijsik; vladi, pravi, da je ta svoječasno sestavila poseben odbor pod predsedstvom avstrijskega zunanjega ministra Figla. Odbor je imel doslej samo pripravne razgovore o šolskem vprašanju in zahteval od pravosodnega ministra, naj pripravi zakon o izvajanju 7. člena državne pogodbe, vendar je vse ostalo samo pri pripravah. sil. Mikolaj čikova reakcija poskuša zastrupiti kmete. Nekateri klerikalni krogi povzročajo razdvojenost, razni druga protisocialistični element-Drz- desne ia tako imenovani staiirustičnč. konservativni krogi pa vodijo kampanjo proti komunistom, ki kandidirajo za Sejan. Nasjvečja nevarnost r.i v tem, da bi list« Nacionalne fronte dobile premalo glasov, temveč v tem, da bo izvoljenih premalo takšnih ljudi, predvsem komunistov, kj bi bili v novem Sejmu koristni, To je bilo v zadnjem času opaziti in zaradi tega je bala povečana politična aktivnost Poljske združene delavske partije in njenih zaveznikov v Nacionalni fronti enotnosti. Vse politične stranke so pozvale volivce, naj glasujejo za kandidate Nacionalne fronte. Poljska združena delavska' partija in Narodna stranka priporočata, naj se voli kandidate, ki so zapisani na zgornjem delu list. Demokratska stranka svetuje v današnjem pozivu, naj se vola brez črtanja kandidatov, kar praktično pomeni, da se glasuj« za kandidate, ki so vpisani na prvem mestu. Vrsta družbenih in množičnih organizacij kot na primer sindikati, vaška samopomoč, združenje privatnih trgovcev in druge, so poslala prav take pozive svojim članom. Katoliški episkopait je ponovil svoj« priporočilo, da se voli kandidate Nacionalne fronte in je obvestil katoliško duhovščino, da naj čas jutrišnjega verskega obreda uredi tako, da bodo lahko volivci nemoteno opravili svojo državljansko dolžnost. B. DikHS Upravni odbor madžarskih novinarjev odstavljen BUDIMPEŠTA. 19. jan. Bu-dimpeštanski radio poroča, da je notranji ministrer začasno odstavil upravni odbor zveze madžarskih novinarjev, »ker je ugotovil, da je razvila dejavnost, ki ni bila v skladu z odobrenim statutom zveze« in imenoval vladnega zaupnika, ki bo začasno vodil poslovanje zveze. SIP« Predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je predvčerajšnjim sprejel člane kitajske parlamentarne delegacije, ki jo vodi podpredsednik stalnega komiteja vsekitajskega kongresa ljudskih zastopnikov Pen Cen Načrti norih zakonov s področjfa .prarosodfa Izjave sekretarja za pravosodne z adeve pri zveznem izvršnem svetu Nikole Srzentiča BEOGRAD, 19. Jan. »Sekretariat za pravosodne posle zveznega izvršnega sveta pripravlja zakon o izvršnem postopku, zakon o advokaturi, kakor tudi uredbo o sodnem poslovniku, ki bo uredila poslovanje sodišč,« — je izjavil na današnji tiskovni konferenci sekretar za pravosodne zadeve pri zveznem izvršnem svetu Nikola Srzentič. Razen teh pripravljajo tudi nekaj zakonov, ki naj pripomorejo k nadaljnji kodetikaciji naše zakonodaje. Pii tem ne gre za protislovja v naši zakonodaji, toda potrebno je nadaljnje vsklajeva-nje našega pravnega sistema. Tako bi bilo n- pr. potreb.no kodificirati imovinsko pravo, četudi so mnenja deljena zaradi nerešenega politično-prav-nega problema lastnine. Odgovarjajoč na vprašanje, če pripravljajo revizijo kazenskega zakona, je dejal, da pripravljajo revizijo tistih predpisov, ki pomenijo motnjo v poslovanju, ne bodo pa re- KITAJSKA DELEGACIJA V RAKOVICI BEOGRAD, 19. jan. (Tanjug) Člani delegacije kitajske ljudske skupščine in mesta Pekinga so danes dopoldne obiskali industrijo motorjev v Rakovici in zavod za nuklearne raziskave »Boris Kidrič« v Vinči. V obratih* industrije motorjev v Rakovici so se zanimali sa organizacijo proizvodnje pogovorili so se s predsednikom in člani delavskega sveta ter ravnateljem podjetja o delavskem samoupravljanju, zlasti pa jih Je zanimalo. kakšne so pravice in dolžnosti delavskega sveta in njegovega upravnega odbora. .Člani delegacije, ki so si ogledali inštitut- »Boris Kidrič« v Vinči, so si ogledali naše dosežke na področju jedrske energije ter iztrazili mnenje, da bi morale jugoslovanske in kitajske znanstvene ustanove na tem področju sodelovati med seboj. Danes popoldne so imeli člani kitajske ljudske skupščine razgovore s poslanci v zvesni ljudski skupščini, nocoj pa so jim priredili sprejem v Ljudski skupščini Srbije. »AFERA VON SCHNITZLER« V ZAHODNEM BERLINU Tekmovani® v zapiranja Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca« Berlin, 19. jan. Aretacije niso v Nemčiji niti nove niti posebno vznemirljive. V obeh delih dežele vsak dan aretirajo ljudi, ki ne spoštujejo zakona, aretirajo pa tudi politične nasprotnike. Vzhodni Nemci z zadovoljstvom zapro vsakogar, ki mu lahko pritaknejo vzdevek »inozemski agent«, a njihovi zahodni bratje z istim navdušenjem odvzemajo prostost komunistom, njihovim simpatizerjem »agitatorjem«. Kij ub vza j emnim obtožbam so ta medsebojna zapiranja dobila tu obliko miroljubnega tekmovanja, ki ga opravljajo pod geslom »dovoljena so vsa sredstva«. Toda eden od udeležencev tega tekmovanja se je zmotil. Ne da bi se vprašali za morebitne posledice so zahod-noberlinski policaji aretirali enega najbolj znanih vzhodnonemških novinarjev, sina bivšega direktorja velikega anilin-skega koncerna, lastnika neke velike nemške banke Karla Eduarda von Schnitzlerja. Karel Eduard seveda n; niti slutil, da bo moral na zahodnoberlin-skem letališču namesto v letalo, k; b; ga odpeljalg v Koln, vstopiti v krajevno »marico«. Nič mu niso pomagali protesti in sklicevanje na svobodo znotraj nemškega prometa ter na načela ZN Policaji so ga odpeljali v zapor in mu povedali, da je obtožen, da je pred tremi leti na nekem procesu v vzhodnem Berlinu lažno pričal proti nekemu tamkajšnjemu študentu, k; je bil obsojen na šest let zapora. Medtem ko je Karel Eduard razmišljal o svoji žalostni u-soai, so vzhodnonemške radijske postaje prekinile svoje redne oddaje ter opozarjale na težke posledice njegove aretacije. Skupina tujih novinarjev, ki so tisti trenutek pili čaj pri predsedniku zahodnoberlin. občine, se je prav tako živo zanimala za njegovo usodo, seveda iz čisto profesionalnih razlogov. Tekmovanje v zapiranju ljudi sloni namreč na načelu »oko za oko, zob za zob«, kar bi v tem konkretnem primeru lahko pomenilo, da lahko vzhodnonemška policija naslednji dan aretira prav tako u-glednega zahodnega novinarja. Državni tožilec je ostal vztrajen in trd kot bunker Reidhs-kanzlea. Nič političnega nimamo proti von Schnitzlerju, Je govoril, toda dejstvo je, da moramo preiskati, ali je res lažno pričal pred vzhodno berlinskim redi-ščem, Po podatkih, ki Jih je do- stavil zahodnoberltnskemu tožilstvu med tem izpuščeni in prebegli študent, je von Schnitzler na procesu izjavil, da je radijska postaja »Rias« pozivala vzhodnonemško prebivalstvo k neredom, ker je on priznal, da je poslušal to radijsko postajo, ga je sodišče obsodilo na šest let zapora. Proti večeru, prav tako nenadoma, kot j« bil aretiran, je Karel Eduard prišel iir zahodnoberlinsbega zapora ia odšel v vzhodni Berlin, kjer so ga sprejeli kolegi kot mučenika. Takoj ko je bil Karel Eduard spuščen, je vzhodnoberlinski _ a-dio preko vseh svojih valovnih dolžin proglasil veliko zmagi Zahodnob.rlinskl komentatorji pa so s svoje strani hiteli dokazovati, da je bil Karel Eduard spuščen zato, ker na zahodu spoštujejo pravico. Ce vse to ne bi bilo žalostno, bi bilo smešno. L. Davičo Bolgarska vladna delegacija odpotovala v Albanijo Sofija, 19. Jam. Sofijski radio poroča, da je na povabilo albanske vlade danes odpotovala v Tirano bolgarska vladna delegacija pod vodstvom ministrskega predsednika Jugova. V delegacij; sta med drugimi tudi podprednik vlade in zunanji minister Lekanov ter minister za zunanjo trgovino Živkov. vidirali predpisov, ki-jih je dosedanja praksa potrdila. Predvidene so določene izpremem-be kazenske politike do mladoletnikov in tistih, ki zagreše kaznivo dejanje v p o vratu. Glede teh je treba stališče zaostriti, ker gre za osebe, ki zavestno ponavljajo kazniva dejanja. Pri mladoletnikih je predvidena možnost zboljšanja njihovega položaja, obenem pa tudi to, da se osebe med 13. in 21. letom v določenih primerih obravnavajo kot mladoletniki do 18 let. Na ta način bi se polnoletnost razlikovala od kazensko-pravne polnoletnosti. Tov. Srzentič je govoril tudi o advokaturi in delu advokatov. Dejal je, da predvideva načrt novega zakona o advokaturi nadaljnjo razširitev pristojnosti upravnih odborov advokatskih zbornic in ustanovitev sveta zbornic kot družbenega organa, v katerem bi bili poleg pravnikov tudi zastopniki drugih poklicev. Družbeno upravljanje v advokaturi ne bo vplivalo na samostoj-, nost advokature in advokatov, ker se bo nanašalo samo na delo zbornic. Advokati bodo ohranili svojo samostojnost in je napačno mnenje posameznih advokatov, da bo družbeno upravljanje v zbornicah omejilo njihovo samostojnost. Glede porote je tov. Srzentič dejal, da se ne predvideva nobena izprememba, ker se je pokazala kot pozitivna, obenem pa zagotavlja, da se sodno delo razvija v pravi politični smeri. Splošni občutek pravičnosti je pri sojenju nujen in se s poroto popravlja profesionalna enostranost sod-, nika. Dejal je tudi, da je treba specializirati porotnike, kar je doslej uvedeno pri kazenskih prestopkih mladoletnikov, pri gospodarskih sodiščih in do neke mere tudi pri okrožnih sodiščih. Na današnji' tiskovni konferenci je tov. Srzentič odgovoril tudi na nekaj vprašanj o problemu kršenja zakonitosti. — Poudaril je. da je kršenje zakonitosti v naši državi vse manjše tako glede na upravne akte, kakor tudi na pravne odnose državljanov. Sodišča kažejo veliko skrb za spoštovanje zakonov, kar je razvidno iz njihovega dosedanjega dela, kajti razen nekaterih pomanjkljivosti pri naših sodiščih ni bilo primerov kakšnih montiranih procesov, ki so se pripetili v drugih državah. V glavnem se izvajajo sklepi IV. plenuma CK KPJ glede spoštovanja zakonitosti. Tudi pri podjetjih in ustanovah so vse redkejši primeri kršenja zakonitosti, treba pa je poudariti, da se pri vodilnih ljudeh v ustanovah ia podjetjih pojavlja zloraba zaupanja in položaja, oziroma pooblastil, kar se posebno kaže pri upravljanju z družbeno imovino. Tako se n. pr. zmanjšujejo kriminalni prestopki, povečuje pa se število primerov zlorabe. Prav tako se zmanjšuje število upravnih sporov, kakor tudi sporov, v katerih se zahteva zakonitost, kar razločno kaže, da se delo naših pravnih organov zboljšuje. Govoril je tudi o težavnem poslovanju sodišč zaradi prenatrpanosti in pomanjkanju prostorov. Nadalje je govoril o samostojnosti sodišč in dejal, da danes hi več neposrednega vplivanja na njihovo delo, prihaja pa do posrednih vplivov in se v javnosti često ustvarja ozračje o krivdi nekoga, čeprav dejstva ne govore o tem in je sodišče zato v zelo težkem položaju. Na koncu tiskovne konference je tov. Srzentič dejal, da se po nekem predlogu predvideva ustanovitev posebnega sklada za gradnjo sodnih poslopij. V ta sklad bi se stekal del plačil za sodne takse. Dejal je, da bi bilo to vprašanje treba rešiti, ker ljudski odbori ne kažejo dovolj skrbi za pravno delo sodišč. I. St. Izraelci morajo zapustiti celotno ozemlje Egipta N£W YORK, 19. Jan. (AFP). Po izvajanjih izraelskega delegata Ebana, ki je govoril kot zadnji, je Generalna skupščina OZN s 74 proti dvema glasovoma (Izrael in Francija), dve delegaciji pa sta se glasovanja vzdržali, sprejela azijsko-af riško resolucijo, ki poziva Izrael, naj popolnoma umakne svoie čete z vseh delov egiptovskega ozemlja. »VELI JOŽE« V SUEŠKEM PREKOPU Split, 19. jan. Ekipa podjetja »Brodospas« iz Splita je popoldne odplula vlačilcem »Borec« v Port Said, kjer bo sodelovala pri čiščenju Sueškega prekopa. Ekipa »Brodospas« je odšla v Egipt, ker Je bila sinoči podpisana v Rotterdamu pogodba med predstavniki podjetja »Brodospas« in h o landsko-d a msfcim konzorcijem, kj mu Je OZN zaupala očiščevalna dela v Sueškem prekopu. Pogodbo bo naknadno potrdila še OZN. Poleg posadke in pomožnega osebja je v ekipi tudi 6 potapljačev z znanim potapljačem Vladimirjem Ko&ezom. Ekipa je opremljena s sredstvi za podvodna dela. Računajo, da bo prispela v Port Said čez 6 ali 7 dni. Veliki plovni žerjav »Veli Jože« z zmogljivostjo 350 ton, kd bo tudi sodeloval pri dviganju potopljenih ladij v Sueškem prekopu, bo krenil iz Splita v Egipt v torek 22. tega meseca, odkoder ga bo poseben vlačilec iz Port Saida odvlekel do Sueškega prekopa. Na žerjavu »Veli Jože« so natovorjene črpalke, kompresorji, agregati in ostala tehnična opre-• ma, potrebna za dviganje potopljenih plovnih objektov Pričakujejo, »a bo delo ekipe »I dospas« trajalo 2 dn t -»• Izpremembe v železniškem prometu 2e letos bomo dobili 50 električnih in Dieslov ih lokomotiv — 1600 novih tovornih vagonov Nova potniška tarifa Beograd, 19. Jan. Na dana! nji tishovni konferenci je namestnik generalnega direktorja jugoslovanskih železnic Djor-dje Savičevič poročal o sklepu za uvedbo električnih in Die-olovih lokomotiv, ki bodo v doglednem času obratovale na vseh naših glavnih železniških progah namesto parnih lokomotiv. 2e za letos so določena potrebna finančna sredstva in pričakujejo, da bodo nabavili okolj 50 električnih -n Dieslo-vih lokomotiv. Dani so vsi pogoji, da bodo take lokomotive izdelovali v državi, in se v tem emislu generalna direkcija jugoslovanskih železnic pogaja s tujimi tvrdkami, Z nabavo okoli 1600 tovornih vagonov se bo letos znatno zmanjšalo nesorazmerje med možnostjo prevoza blaga po železnici in potrebami v gospodarstvu. Od leta 1958 dalje bodo v domačih podjetjih izdelali vsako leto okoli 2000 tovorni" vagonov. Kar se tiče posebnih vagonov ta prevoz blaga (cisterne, hladilni vagoni itd.) je bila letos •klenjena nabava določenega števila takih vagonov na Poljskem. Ker naše gospodarstvo stalno proizvaja nove in razne predmete, ki zahtevajo tudi posebne pogoje v prevozu, je generalna direkcija železnic mnenja, da bi mogla podjetja nabavljati samo potrebne vagone, kadar ne gre za velike količine blaga. Namestnik generalnega direktorja železnic je obrazložil tudi nove tarife za prevoz potnikov po železnici, ki bo stopila v veljavo h marca. Cene za prevoz v potniških vlakih bodo ostale do 300 km neizpremenjene, čez t0 razdaljo pa se bodo postopno zviševale. Za brze jn ekspresne vlake se bo plačevala ne glede na razdaijo in razred dopolnilna cena. in sicer za brze 300, za ekspresne za 600 din. Podražitev prevoznine v potniških vlakih za daljšo razdaljo naj bi omogočila večje izkoriščanje brzih in ekspresnih vlakov, zlasti, kadar potuje potnik na razdaljo nad 300 km. V brzih vlakih bo na razdaljah nad 170 km za II. razred in na razdaljah nad 110 km za I. razred prevoznina cenejša kakor doslej. V ekspresnih vlakih bo voznina v II. razredu manjša na razdaljah nad 210 km, za I. razred pa nad 130 km. Otroci do 10 let, hi plačajo 50 odstotkov voznine, bodo imeli pri kolektivnih potovanjih popust 75 odstotkov, pri tako imenovanih veekend potovanjih pa popust 70 odstotkov. Popust za nedeljske povratne vozovnice in za potovanja ob državnih praznikih bodo v bodoče veljali do 600 km. Olajšave, ki jih uživajo delavci in uslužbenci državnih ustanov ter družbenih organizacij, ter dijaki, se bodo dobivale z mnogo majšimi formalnostmi kakor doslej. Povišanje prevoznine v potniških vlakih na razdaljah nad 300 km je posledica slabega izkoriščanja teh vlakov na daljših razdaljah. Tako se v .potniških vlakih na razdaljah do 300 km opravlja 90°/o prevoza, nad 300 km pa samo 10 odstotkov. Izpremenil se bo tudi vozni red. Po novem voznem redu, ki bo stopil v veljavo ob koncu maja ali v začetku junija, bodo namesto potniških vlakov vozili brzi vlaki na : razdaljah Zagreb — Osijek, Zagreb — Banja Luka — Sarajevo, Zagreb — Bihač — Split, Zagreb — Gospič — Split, Zagreb — Divača — Pulj jn Ljubljana — Reka čez Pivko (od 2. junija do 29. septembra). Ukinjeni bodo direktni potniški vlaki: Beograd — Zagreb (2 para), Beograd — Niš — Skoplje (1 par), Beograd — Kraljevo — Skoplje (2 para) in Sarajevo — Zagreb (2 para). Ti vlaki bodo v bodoče vozili samo kot sektorski, tako da bo moral tisti, ki se bo hotel posluževati potniških vlakov, na daljšo razdaljo, izpre-meniti dve ali več kompozicij. Uveljavljene bodo tudi nove ugodnosti pri prevozu potnikov. Qb prekinitvi vožnje so morali prej vozovnice overiti, •sedaj to ni več potrebno in velja vozovnica do dneva, ki je na niej označen. Da bi se preprečila nepotrebna gneča pri nakupu vozovnic, se more vozovnica kupiti sedem dni prej. Ako potnik opusti vožnjo in prekine vožnjo na eni izmed vmesnih postaj, more vrniti vozovnico na odhodni ali izhodni postai1 brez posebnih formalnosti. Kadar so vsa mesta v I razredu zavzeta, more potnik na odhodni, izhodni ali vmesni postaji dvigniti razliko cene med I. in II. razredom ob prejšnji potrditvi sprevodnika na vozovnici. Tarife v blagovnem prometu bodo ostale neizpremenjene. Možnosti za boljše gospodarjenje v trgovini in gostinstvu Predlog o razdelitvi skupnega dohodka Glede porazdelitve skupnega dohodka v trgovini in gostinstvu se je že izkristlizira-lo mnenje in predlog za novi sistem razdelitve. Predlog izhaja iz kritike dosedanjega administrativnega razdeleva-nja dohodka v trgovini in gostinstvu. Dosedanji predpisi so podjetjem natančno določali, kako morajo razdeliti skup- stvamo odločanje in gospodarjenje. Ti organi do sedaj niso bili dovolj zainteresirani za gospodarjenje, ker je bil dohodek njihovih gospodarskih organizacij že vnaprej razdeljen in ker te organizacije ni so bile udeležene na dobičku, če so ga ustvarjale. Pri ustvarjanju sredstev za plače, katerih raven je bila ni dohodek. Prav tako je bila# odvisna od dosežene višine Pogoji za družbeno udejstvovanje mladine VHL plenum centralnega komiteja Ljudske mladine je končal delo LJUBLJANA, 19. jan. Danes je nadaljeval delo VIII. plenum centralnega komiteja LIVDS. Obravnava* je še referat Toneta Poljšaka o materialnih In stvarnih pogojih za nekatere vrste dejavnosti mladinske organizacije dn mladine. Referat in razprava sta pokazala, da so za uspešno družbeno uveljavljanje !n za zdrav umski in fizični razvoj mladih ljudi potrebni določeni materialni pogoji, ’EW YORK, 19. Jan. Na sinočnji seji Generalne skupščine so se delegati NorveSke, Danske in vlade s Formoie izjavili za čimprejšnjo usposobljenje Sueškega prekopa ter za jamstva, da se ne bodo ' obnovili spopadi na izraelskih mejah. Izraelske čete naj se umaknejo iz Egipta, v pasu pri Gazi in na strateških položajih v zalivu Akabe pa bi ostaie mednarodne sile OZN. Indijski delegat Krišna Menon je zahteval, da Izrael takoj in brezpogojno umakne svoje čete za demarkacijsko črto iz leta 1949. Hkrati je izrazil upanje, da se Generalna skupščina ne bo morala več ukvarjati s tem vprašanjem. Zastopniki Saudove Arabije, Pakistana, Poljske, Bolgarije in Belorusije so podprli stališča Krišne Menona. Evropske teme Britanski minister Seltvyn 'Llold, ki je na uradnem obisku v Rimu se je v dosedanjih razgovorih, izjavah in zdravici precej na široko raz- jj govoril o raznih evropskih temah. od gospodarskih preko političnih do vojaških. Hkrati j pa prihajajo iz Londona i'esti. da so tamkaj na široko odprl: vrata »Mr. Evropi«, kakor imenujejo belgijskega, zima- • njega ministra Spaaka, velikega pobudnika združene Evrope. Fo sueški avanturi in znatni ohladitvi odnosa jev med Britanci in njihovimi bratranci ; iz one strani Oceana, ki je v preteklem letu kar cesto prihajala do izraza, so se Britanci začeli bolj živo zanimati za evropsko sodelovanje, na katerega. so doslej gledali nekoliko 2 viška in se dobesedno pustili prositi. Selivyn Lloyd je prišel v Rim z nekim »velikim načrtom«, o katerem namerava ‘ razpravljati vato še v Parizu in Bonnu, vendar podrobnosti tega načrta še niso znane, kaže pa. da gre za precejšnje približanje Velike Britanije evropskim organizacijam in tudi načrtu za skupno evropsko tržišče. Britanci so pripravljeni sodelovati vri tern tržišču, če bi izvzeli kmetij- ; ske in še nekatere druge proizvode. za katere ima Britanija. posebne pogodbe z deželami Britanske skupnosti nn- rodov. Za Italijo ta. britanski pogoj ni preveč privlačen, kajti kmetijski viški so postali v zadnjem času problem že tudi za Italijo. Zdi se namreč, da Veliko Britanijo vsaj trenutno mnogo bolj zanimajo politični aspekti evropskega sodelovanja kot gospodarski, v čemer se razlikujejo od evropskih partnerjev. Lloyd je v Rimu močno v.aplašal enotnost. Skupaj nas bo dvesto milijonov, če bomo združeni bomo pridobili na moči in vlivu itd..... »Tako (gospodarsko) sodelovanje ne bi dalo Evropi samo gospodarskih koristi, temveč menimo, da bi nudilo tudi praktičen dokaz, da želimo biti res združeni s kontinentom«, je dejal Lloyd. Kaže torej, da gre za popuščanja na gospodarskem področju v zameno za večjo solidarnost na političnem, zlasti če upoštevamo, da je Lloyd, ko je govoril o NATO izrazil željo, da bi se razvila tudi »skupna inniR+d-rr« . .. A. S. Danes dopoldne so bili na listi govornikov še zastopniki šestih držav. Po njihovih govorih bo debata o Srednjem vzhodu zaključena. V debati o Bližnjem vzhodu je govoril tudi jugoslovanski predstavnik dr. Jože Brilej, ki je med drugim dejal, da je bilo besdilo resolucije iz leta 1949 po-polnoma jasno in nedvoumno. Izraelske sile naj se takoj umaknejo za demarkacijsko črto, je rečeno v njej. Resolucija n.i vsebovala nikatoih pogojev in izjem. Vzlic temu doslej še ni biila izpolnjena, kar navdaja narode z veliko zaskrbljenostjo, in sicer tembolj, ker doslej nismo dobili mikaikih zagotovil, da bo resolucija Generalne skupščine izpolnjena. Kazno je celo, da povezuje Izrael umik z določenimi pogoji in da skušajo nekatere dele ozemlja, ki si jih je bil Izrael med napadom na Egipt prisvojil, obvarovati ločeno. Takšno ravnanje je v očividnem protislovju s črko in duhom resolucij Generalne skupščine ter je nezdružljivo z načeli, ki so vodili Združene narode v nedavni krizi nia Bližnjem vzhodu. Zato sa morajo izraelske oborožene sile brezpogojno in brez odlašanja taikoj umakniti z ozemlja, ki so ga bile zasedle. Pri tej priložnosti se ne bi rad spuščal v bistvo vprašanj, — je dejal dr. Brilej, — ki so videti na ta ali di-ug način povezana z umikom izraelskih oboroženih sil. V primernem času bi mogli razpravljati o problemih tega področja. Tak primeren čas pa bo napočil samo potem, ko se bodo invazijske sile do kraja umaknile, o čemer razpravljamo zdaj, in ko bodo dosledno izvedene določbe ustreznih resolucij Generalne skupščine. Samo tedaj bomo lahko začeli razpravlja/ti o kateremkoli dolgoročnem vprašanju! Takšno stališče je ju- goslovanska delegacija zavzela že na prvem sestanku izrednega zasedanja Generalne skupščine. Na koncu svojega govora je dr. Brilej dejal, da bo jugoslovanska delegacija podprla predlog azirjsko-afriških držav, ki po n j eni sodbi ustreza sedanjim razmeram. Na seji skrbniškega odbora je grški delegat Loizides obtožil Veliko Britanijo, da izvaja na Cipru teror, ter pozval Združene narode, naj pomagajo vsem ne,samoupravnim ozemljem, da bodo dobila svobodo. Po njegovem mnenju ni pametno, da ostajajo nerešeni taikšn.i spori, kot so nastali okrog Adenskega protektorata, Britanskega Hondurasa, Falklandskih otokov, Gibraltarja, zahodne Nove Gvineje. Alžira, severne Irske in drugih ozemelj. Ko je govoril o prosvetnih razmerah na nesamoupravnih ozemljih, je grški delegat Loiizi-des, ki je rojen na Cipru, dejal, dia je svetovno javno mnenje sprevidelo,- da je kolonializem zastarel ter nepreklicno obsojen na propad. Loizides meni, da se motijo tisti, ki mislijo, da je naloga Združenih narodov samo, da zboljšajo gospodarske in so- cialne razmere na ne,samouprav-ni-h ozemljih. Predvsem morajo dobiti svobodo,- ki je temelj slehernega razcveta. Grški delegat je zlasti grajal britansko prosvetno politiko na Cipru. Lani so na Cipru od 510 grških osnovnih šol zaprli 376 in 50.000 otrok se ni moglo šolati. Britanske -oblasti so od skupno 1.330 odpustile 1.110 grških učiteljev. Lani je bilo zaprtih osem gimnazij, začasno zaprtih pa 24, kar je otežkočalo šolanje 14.000 učencev. Sto in sto učencev je bilo aretiranih in obsojenih, ali pa so j-ih odpeljali v koncentracijska taborišča. Ti učenci so sodelovali v demonstracijah in stavkah, toda s tem so ravnali samo po svoji človeški pravici in pokazali željo po svobodi. — Odgovarjajoč na obtožbe grškega delegata, je britanski delegat Giden dejal, da gre samo za propagand-o in obračanje dejstev. Na sedežu Združenih narodov so sporočili, da bodo Norveška, Japonska in Kanada predložile Generalni skupščini resoluoijo. v kateri predlagajo, da bi vse jedrske poskuse naprej registrirali pri tej mednarodni organizaciji. Poučeni trdijo, da bo ta resolucija predložena političnemu odboru, ki je-začel v začetku tega tedna debato o razorožitvi-. Zastopnik ameriške delegacije je dejal, da ZDA pozdravljajo pobudo Norveške in bodo v načelu podprle resolucijo omenjenih treh držav. Pripomnil pa je, da je stvar zelo kočljiva in da mora ameriška delegacija prej pazljivo proučita ta predlog, predem bo do njega zavzela dokončno stališče. 75 S0VJETSK0-K1TAJSK1 RAZGOVORI KONČANI Bul gani n in Ču En La] sta podpisala deklaracijo Delegacija kitajske vlade je zapustila Moskvo in odpotovala v Taškent MOSKVA, 19. jan. (Tanjug) Po razgovorih med delegacijami Sovjetske zveze in LR Kitajske so sinoči v Kremlju podpisali sovjetsko - kitajsko deklaracijo. Za Sovjetsko zvezo jo je podpisal predsednik vlade Bulganin, za LR Kitajsko pa predsednik Cu En Laj, navzoči pa so bili visoki sovjetski voditelji ter člani ki-tajske delegacije. Po podpisu je predsednik Bulganin priredil v Kremlju slovesten sprejem na čast kitajski vladni delegaciji, na katerem je izjavil, da so razgovori med delegacijami potekali v duhu medsebojnega razumevanja in izpričali sorodne poglede na mednarodna vprašanja. Podpisana deklaracija je velikega pomena in je značilna za odnošaje med socialističnimi državami. Kitajski predsednik Ce En Daj je v zdravici omenil pomoč, ki jo daje Sovjetska zveza socialističnim državam, ter podporo kolonialnim narodom v njihovem boju za neodvisnost in svobodo. Govoreč o svojem potovanju Bodeča žica v Alžiru PARIZ, 19. jan. (Tanjug). Poveljnik obrambe mesta Alžira in prefekti vseh alžirskih okro-žij so danes po radiu pozivali Francoze, naj ostanejo hladnokrvni in odklonijo poziv na stavko, ki jo pripravlja alžirska narodna fronta pred začetkom alžirske debate v OZN. Uporniška stavka bo zatrta in nanjo bomo odgovorili z močno roko, je izjavil vojaški poveljnik general Massu. Kakor pišejo francoski dopisniki. je nastala med Francozi zmeda spričo priprav za splošno stavko. Oblasti se boje, piše danes »France Soir«, da bj se stavki pridružili tudi Francozi, DESNI GRSJJU0 GUYA MOLLETA PARIZ, 19. jan. (Tanjug). Vodilna skupina francoske parlamentarne desnice stranka neodvisnih in kmetov bivšega predsednika vlade Antoina Pi-naya je danes objavila sporočilo, da njena podpora manjšinski vladi socialista Guya Molleta ni niti brezpogojna niti večna. Antoin Pi-nay in tajnik stranke neodvisnih Roger Duchet bosta v začetku prihodnjega tedna obiskala predsednika vlade in mu izročila ■ spomenico s kritiko vladne politike. Oster naipad parlamentarne desnice na Guya Molleta spravljajo v zvezo z močno politično dejavnostjo v Parizu okrog možnosti reorganizacije vlade takoj potem, ko. se bo končala alžirska debata v Združenih narodih. 'Desničarske stranke so pripravljene bodisi stopiti v Molletovo vlado, bodisi podpreti vlado ka- kega drugega socialističnega voditelja s pogojem, da se bo ekonomska in finančna politika vlade bistveno spremenila. Glede zunanjepolitičnih problemov se desnica ogreva za o-dločnejšo povezavo Francije z ZDA, da bi tako odstranili sedanje nesporazume zaradi nastopa Francije na Bližnjem vzhodu. Danes so v Alžiru po nalogu francoskih oblasti zaplenili časopis »Express« Mendesa-Francea. pred dvema tednoma so bili na ukaz guvernerja La-costa zaplenjeni pariški »Monde«, časopis z milijonsko naklado »France Soir« in ve-černik »Pariš Express«. Časopis francoskih liberalcev v Alžiru »Espoir« je prepovedan od novega leta. Po uradnem pojasnilu so bili vsi ti časopisi zaplenjeni, ker so objavili vesti o položaju v Alžiru. ki dvomijo v učinkovitost vojske in policije, ki naj bi jih zaščitili pred maščevanjem stavkajočih. Glavni vzrok za popolno negotovost v državi je bil napad na štab vrhovnega poveljnika francoskih sil v Afriki, ko je bil sredi Alžira ubit načelnik glavnega štaba. Z mrzlično naglico pripravljajo izredne varnostne ukrepe in represalije. V nekem razglasu pozivajo oblasti prebivalce mesta Alžira, naj redno pazijo, da bodo zaprta vežna vrata med policijsko uro in alarmom. Sleherno zbiranje na ulicah je prepovedano, meščani pa so obveščeni, da se morajo ob alarmu ustaviti in zaradj pregleda obrniti k zidu. Glavno mesto Alžira je sedaj razdeljeno na deset vojaških pasov, ki so med seboj ločeni z bodečo žico in so med njimi le redk; prehod; iz enega dela mesta v drugega. V muslimanskih delih mesta še vedno trajajo preiskave in pregledi. Pet tisoč padalcev patruljira Po ulicah in s pomočjo minodetektorjev pregledujejo meščane, preden vstopajo v avtobuse i.n trolejbuse. Med \-čerajšnjimi pregledi so samo v Oranu in Alžiru aretirali nad 3.000 »sumljivih« ljudi, v glav- nem muslimanskih trgovcev, ki so včeraj navzlic policijski prepoved; ves dan stavkal;. Devetdeset trgovin so oblasti odprle s silo, da bi omogočile »potrošnikom neoviran dostop«. Francosko vojaško sodišče v Alžiru in Oranu je danes izreklo smrtno kazen za pet Alžir-cev, ki so obtožen; »terorizma«. Nagla sodišča v Alžiru so v zadnjih 14 dneh .izrekla 20 smrtnih kaz-n.i. V vojaških zaporih v mestu Alžiru je sedaj nad 250 na smrt obsojenih Alžircev. v Poljsko in na Madžarsko, je Cu En Laj izjavil, da primer Poljske in Madžarske »dokazuje, da se enotnost socialističnih držav pod vodstvom Sovjetske zveze opira na enakopravnost in proletarski inter-nacionalizem«, ter da nič ne more porušiti prijateljstva med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Delegacija kitajske vlade s predsednikom Cu En Lajem je sinoči zapustila Moskvo in odpotovala v Taškent. V deklaraciji zastopnikov sovjetske in kitajske vlade je rečeno, da sta delegaciji razpravljali o važnih mednarodnih vprašanjih, o utrjevanju zvez med socialističnimi državami ter prijateljstvu med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Med posvetovanjem so ugotovili popolno enakost pogledov na mednarodni položaj in najvažnejša mednarodna vprašanja. Ko ugotavljata delegaciji, da se je z napadom na Egipt in spričo dogodkov n,a Madžarskem marsikaj spremenilo, se obe strani podpisnici dotikata Eisenhowerjeve doktrine in ameriške politike na Srednjem vzhodu, ugotavljajoč, da ta politika ustvarja novo napetost v tem delu sveta. Obe strani obsojata to politiko in sta »pripravljeni še naprej nuditi nujno potrebno pomoč narodom Bližnjega in Srednjega Posvet Arabcev KAIRO, 19. jan. (Reuter). — Voditelji držav in predsedniki vlad Egipta, Saudske Arabije, Sirije in Jordana so danes nadaljevali razgovore a Srednjem vzhodu. Egiptovski predsednik Naser je imel včeraj .razgovore z jordanskim kraljem Huseinom in kraljem Saudske Arabije Saudom. Govorili so o dokončnem umiku izraelskih čet iz .Gaze in zaliva Akabe. o pomoči arabskih diržav v Jordanu, ki naj bi nadomestila dosedanjo britansko pomoč in o stališču arabskih držav do Eisen-hovverjeve doktrine za Srednju vzhod. Bo teh razgovorih bo kralj Saud v nedeljo z letalom odpotoval v ZDA, kjer bo imel razgovore s predsednikom El— senhowerjem. V komentarju o položaju na Srednjem vzhodu je poročal kairski radio, da nobena arabska država še ni določila svojega stališča do novega programa predsednika ZDA za Srednji vzhod. Radio izraža mnenje, da su te države zavzele do 1«-tega reze.rvd.rano stališče. Kralj Saudske Arabije bo ob obisku v ZDA skušal doseči, da bo Amerika bolje spozna-a *n razumela arabske probleme in našla prikladnejšo politiko za ohranitev miru na tem področju. Arabski krog! so prepričani, da sta nacionalizacija družbe Sueškega prekopa in politika dejavne nevtralnosti edino sredstvo za utrditev miru na Srednjem vzhodu, meni kairski ■radio. vzhoda, da se odrve napadalnost in vmešavanje v zadev d držav tega področja«. Kitajska in Sovjetska zveza podpirata zahteve Egipta za poravnavo škode, natsprotujeta mednarodnem nadzorstvu nad Sueškim prekopam in menita, da bL bil3 potrebna pogajanja prizadetih držav ob popolnem spoštovanju egiptovske suverenosti. Poudarjajoč, da je sodelovanje socialistinčnih in narodna neodvisnih držav mogoče na temelju petih načel o koeksistenci prehajata vladi podpisnici na madžarski primer iri izjavljata, da je bil »upor na Madžarskem umetno izzvan od imperialističnih agresivnih krogov in madžarskih protire-voluconarnih sil, ki so izkoristili nezadovoljstvo madžarskih delovnnin množic in mladine zaradi napak prejšnjega vodstva«. Sovjetska zveza ja do Madžarske izpolnila svoj internacionalni dolg ter s tem koristila miru na vsem svetu, V deklaraciji je dalje rečeno, da delovanje ameriških monopolističnih krogov ovira zboljšanje mednarodnih odno-šajev. Sovražna politika ZDA! nasproti Kitajski resno škoduje miru, Združenim državama Amerike pa ne prinaša nič dobrega. Delegaciji pozdravljata vzpostavitev normalnih zvea med Sovjetsko zvezo in Japonsko, glede vojaških paktov pa menita, da bi jih morali nadomestiti s sistemom kolektivnega miru i.n varnosti. Prvorazrednega pomena v sodobnih razmerah je razorožitev, pri čemer bi storili važen napredek, če bi sprejeli sovjetske predloge v tej zadevi. Zadnje poglavje deklaracija je namenjeno sodelovanju meh socialističnimi državami Sodelovanje med le-temi je poroštvo za zaščito socializma in utrjevanje miru na svetu. Odnošaji med soc:alistr.čniml državami so odnošaji novega tipa in utrjevanje enotnosti med njimi je mednarodni dolg Sovjetske zveze in Kitajske^ je rečeno v deklaraciji. Rasizem v Južni Afriki Capetown, 19. jan. (AP). --Ob začetku novega zasedanja južnoafriškega parlamenta, j« generalni guverner Jansen šzja-vil, da bodo izdali posebne zakone o novih ukrepih za posebno visokošolsko izobrazb# i Vittorio? Tu se je nekoliko zataknilo. »S komunisti pa ne moremo sodelovati« so mi dejali in razumela sem, da jim ta tema razgovora ni preveč prijetna, sicer pa so mi o sindikatih povedali marsikaj zelo zanimivega, tudi marsikaj .kar potrjuje trditve komunistov o diskriminaciji proti komunistično-socr.alistični sindikalni organizaciji. Dejali so, da se kapitalisti, odnosno veleindustrij,alei pri razbijanju levih sindikatov oslanjajo predvsem na socialnodemokratske sindikate in ne na krščansko demokratske kakor bi človek pričakoval, da odpuščajo delavce, ki so včlanjeni v CGIL (komunistično socialistične sindikate), na delo pa jemljejo predvsem člane soci-a In cd emok r a'tskih sindikatov. Našteli so mi še celo vrsto drugih precej zapletenih oblik diskriminacije in pojasnili tudi nekatere druge vzrcke: splošen ekonomski razvoj, medsebojno povezanost in medsebojno odvisnost eever-noitalijanske industrije ter končno tudi življenjsko raven e v smolit al l‘janeks g a del a vca, iti ;,e precej visoka, kar nedvomno vpliva tudi na padanje borbenosti delavskega raz- . reda. S primeri so mi dokazali, da je na primer v Torinu nad 80 odstotkov vse industrije odvisno cd FIAT in vsi morajo piskati tako kot hoče FIAT. Podoben je položaj v vsej severni Italiji, kjer j® praktično vsa industrija odvisna od nekaj večjih industrijskih družb, ki so spet povezana med seboj. Tako praktično ni mogoča nobena konkurenca med posameznimi industrijskimi podjetji, kar po svoje vpliva tudi na sindikalno gibanje. Vendar pa so to preveč zapletena vprašanja, za katera bi človek potreboval temeljitejšo proučevanje in ni mogoče pogledati do dna v takemle redakcijskem pogovoru. Ura je bila polnoč. Ostali novinarji, ki se niso udeleževali našega razgovora so že davno odšli in tudi za me je bil čas, da se zahvalim in poslovim. A- Stanovnik i im i -v Torino, tovarna FIAT \ / siak dan opoldne se Ahmed, ” kralj, odpravi na sprehod, pri čemer največkrat jaha konja a.Li mezga. Ta sprevod je vsakokrat zpova razburljiv. Najprej se pojavita dva jeepa, obložena s strojnicami, dn oddelek bosonogih vojakov v arabski noši, ki pa ne korakaj o, tem- gotec in tako rekoč anahronistična pojava v 20. stoletju. Ce hočemo biti natančni, Ahmed niti ni jemenski kralj, temveč »imam«, se pravi m verski poglavar. • Tujec lahko pride v Jemen samo kot gost Njegovega Veli- va č piesejo. pri tem pa ^prepe- ^anstva — bog na j mu da še vajo m mahajo z meči. z-a nji- d0ig0 ždveti. Jemenci običajno m; -vrine Nipcrmrn Veličencrvn c .. . ... mi pride Njegovo Veličanstvo s tropom spremljevalcev. Temu sprevodu pa so za špalir vodniki kamel in drugi jezdeci, ki ga pozdravljajo s puškami ali pa z njimi vihtijo po zraku. ne govorijo o svojem vladarju, ne da bi pri tem zanj prosili božjega blagoslova, zakaj močno ga spoštujejo — ali pa se ga tako hudo bojijo. Vladarjevo povabilo je vsekakor potrebno. Včasih se kralj kot dober pa- ker drugače n; mogoče dobiti triarh ustavi, da bi se med pot- jemenskega vizuma, mimo tega jo pomenil s svojimi podložniki, pa v vsej državi ni nit; enega Tisti, ki imajo še posebne želje, samega hotela. Tisti tujci, ki se lahko pojavijo tudi na vsa- jim je kralj izkazal svojo na-kodnevnih kraljevih sejah. Via- k.lonjenosit, stanujejo potem v dar, tai ga obdajajo njegovi sve- kraljevem gostišču, stoječem t-ovalci, sedi sredi blazin na niz- hk ob kraljevi palač; v glav-kem stolu, uradniki al; poslani- nem mestu Taiz. V bližini je k; iz tujih dežel pa mu podajajo tud; kraljevski brzojavni urad, lističe al; pa kar p-ovedo svoje ki ga velja uporabiti tud; tedaj, prošnje. Včasih jim brž odgovo- hoče kdo kar koli sporočiti ri, največkrat pa načečka nekaj svojemu kraljevskemu sosedu, besed na papirčke in to z rde- T° Pa ne počnejo zaradi tega. ker bi bil brzojav nekaj izrednega in novega, zakaj ta brzo-jav izvira še od turških časov. Toda tisti, ki so kdaj potovali po Jemenu sodijo, da je ne glede na kraljevo povabilo zelo težko dobiti postrežbo ali pa celo hrano, če svojih želja prej ne podkrepite z napitnino. Mnogi se zaradi tega jezijo, toda ■ bržčas pc krivici, kajti kraljevi podložniki, ki jim n; preveč blagoslovljeno z zemeljskima dobrinami, pač morajo nekaj imet; od inozemskih gostov, k: jih je v njihovo deželo poslal sam Alah . . . Čilom — kar sodi v njegove posebne pravice,— zaradi česar se zdi, da se vse vladanje sestoji iz ukazov, napisanih na lističe papirja. Kralj Ahmed se namreč zanima prav za vse, pa naj si bo to neka obravnava, čiščenje preprog, politika Arabske lige. popravilo neke ceste al; pa nakup novih zavor za njegov jeep. Iz tega opisa bi si človek nemara mislil, da je kralj Ahmed ibn Yahya Hamid al Din, ki je leta 1948 zasedel jemenski prestol. zelo staromoden in nazadnjaški vladar. Vendar ga je treba imeti za naprednega in to še predvsem, če upoštevamo jemenske razmere. Njegov oče Yahya je bil v primerjav; z Angleška pisatelj ica Freya Stark, ki je tekoče govorila arabščino in je večkrat pila čaj njim res pravi srednjeveški mo- z iraškim, jordanskim in arab- Gospodarski odnošaji z deželami Leto 1956 je preseglo pričakovanja glede razširitve gospodarskih stikov Jugoslavije z večino držav vzhodne Evrope. Medtem ko je bilo ieto 1955 samo skromen začetek obnove gospodarskih odnošajev, je za lansko leto značilno pogumno razvijanje teh odnošajev ne samo glede blagovne zamenjave, ampak tudi vseh drugih oblik gospodarskega sodelovanja. Mnogo činiteliev je prispe- ski kooperaciji, sporazume o vodnem gospodarstvu, električni energiji, prevozu itd. Konec tretjega četrtletja 1956 je bila ZSSR na prvem mestu v jugoslovanskem rednem uvozu (če ne upoštevamo uvoza iz ZDA v obliki gospodarske pomoči in kmetijskih presežkov) v znesku 15.5 milijard dinarjev. Uvoz iz CSR je dosegel vrednost 2.7 milijard dinarjev, iz Poljske 1,7 milijarde in iz Madžarske 1 mili- vzhodne Evrope v 1956. valo k tako uspešnemu razvoju gospodarskih odnošajev. Normalizacija političnih in splošnih odnošajev ob rešitvi prejšnjih spornih vprašanj gospodarske narave je bila velikega pomena za uspešno gospodarsko sodelovanje. Bilanca gospodarske dejavnosti Jugoslavije do vzhodnoevropskih držav ie zelo i-azno-vrstna. Sklenjeno je bilo mnogo pcmembrrlh meddržavnih sporazumov, ki uravnavajo jardo dinarjev, blagovno zamenjavo, investi- Hkrati je Jugoslavija izvozi-cijsko dejavnost, finančne spo- la v ZSSR blago v vrednosti razume, sporazume o tehnič- 8 milijard dinarjev, tako da nem sodelovanju in industrij- je Sovjetska zveza stopila na odprtjem rudnika premoga Itd. Omenjeni dve vladi bosta dali na razpolago dolgoročni kredit (nad 20 let) v znesku 175 milijonov dolarjev z 2% obrestmi. Kredit se bo odplačeval iz novo proizvedenega aluminija in valjanih izdelkov. S tem sporazumom Je zagotovljeno tudi finansiranje tistih del, ki jih bodo jugoslovanska podjetja izvedla v svoji režiji. V začetku leta 1956 je bil pod- t reti e mesto v jugoslovanskem izvozu. Izvoz v ČSR je bil dosežen z 2,2 milijardama dinarjev. na Poljsko in Madžarsko s po 1,5 milijarde dinarjev itd. Struktura blagovne zamenjave z vzhodnoevropskimi državami leta 1956 je bila na _ ___________ splošno ugodnejša kot je bila p;san sporazum o sodelovanju na področju izkoriščanja nuklearne energije v miroljubne - namene. Poleg splošnega sodelovanja in izmenjave izkušenj na področju nuklearne energije, obsega sporazum tudi zgraditev nuklearnega reaktorja v Jugoslaviji. S Poljsko je bil v začetku leta 1856 sklenjen redni trgovinski spo- razum o obsegu 27 milijonov dolarjev v obe smeri. Sporazum je bil v največjem delu izveden. S posebnim investicijskim sporazumom v obsegu 20 milijonov dolarjev z desetletnim odplačilnim rokom in 2% obrestmi bo Poljska katerim se je ZSSR obvezala, da dobavila Jugoslaviji Železniški ma- struktura zamenjave z zahodnim tržiščem. Toda to ne velja za vse vzhodnoevropske države. Lani sta bila sklenjena z ZSSR dva trgovinska sporazuma z rokom izpolnitve do konca lanskega leta vrednosti 110 milijonov dolarjev, računano v obeh smereh. Zahvaljujoč se naporom, narejenim z obeh strani, bosta oba sporazuma skoro popol. izpolnjena. V začetku leta 1S5S je bil dosežen kreditni sporazum za surovine v vrednosti 54 milijonov dolarjev, s Djerdapska soteska na Donavi. Med nami in sosedno Romunijo so se začela pogajanja za zgraditev djerdapskega hidroenergetskega sistema. Zgraditev tega gigantskega projekta — rok je bil določen na deset let — bi 'bila pomembna ne samo za gospodarstvo obeh držav, temveč tudi za ostale sosedne države. bo v obdobju 1956 do 195S dala Jugoslaviji na razpolago ta znesek v treh enakih obrokih po 18 milijonov dolarjev. Izkoriščanje tega kredita naj bi prispevalo k stabilizaciji jugoslovanskega notranjega trga in povečanem izkoriščanju industrijskih kapacitet. Hkrati je bil dosežen tako imenovani devizni sporazum, s kateTim je ZSSR dala' 30 milijon, dolarjev v zlatu ali trdnjh devizah na razpolago jugoslovanski Narodni banki. Ta sredstva so bila namenjena ustvarjanju deviznih rezerv pri jugoslovanski Narodni banki, odnosno za nujna plačila. Odplačila surovinskega in deviznega kredita so predvidena na deset let z 29'c obrestmi. Na sektorju investicijskih gradenj je bil januarja 1956 podpisan investicijski sporazum o zgraditvi tovarne gnojil, tovarne superfo-sfatov, termocent-rale in rekonstrukcije treh rudnikov v Jugoslaviji. Obseg tega investicijskega kredita se ceni na okrog 70 milijonov dolarjev. V začetku avgusta 1956 je bil podpisan dodatni sporazum o otvoritvi novega rudnika lignita na Kosovu s kapaciteto 2.5 milijona ton letno, o dobavi opreme za eksploatacijo nafte, pljna Itd. v skupnem obsegu 40 milijonov dolarjev. Za oba kredita je bil določen odplačilni rok desetih let z 2% obrestmi. Avgusta leta 1956 je bil sklenjen investicijski kreditni sporazum terial, vagone, opremo za rudnike, opremo za prehrambeno industrijo itd. S sosednjo Madžarsko Je bil konec Junija 1956 sklenjen redni trgovinski sporazum za 40 milijonov dolarjev za obe strani do konca leta 1957. Ureditev jugoslovanskih zahtev do Madžarske n: samo zelo pomembna za jugoslovansko gospodarstvo, temveč predstavlja hkrati tudi odstranitev motenj v razvoju splošnih prijateljskih odnošajev med dvema sosednjima državama. Po tem sporazumu, ki je bil sklenjen maja 1956, bo Madžarska v naslednjih petih letih dobavila Jugoslaviji za 85 milijonov dolarjev blaga po dogovorjeni blagovni listi. Sredj septembra 1956 Je bil sklenjen protokol o razširitvi gospodarskega sodelovanja med .Jugoslavijo in Madžarsko, ki predvideva razširitev blagovnega in plačilnega prometa, s pomočjo raznih triangolarnib {n multilatiral-nih akcij in mehanizmov. Ta protokol predvideva sodelovanje na področju tranzitnega transporta, za razširitev in modernizacijo tranzitnih komunikacij, reškega pristanišča itd. Protokol predvideva tudi sodelovanje na področju hidroenergetike. izkoriščanja rudnega bogastva itd. Razumljivo Je, da je to sodeva-nje, k; se je začelo tako uspešno biti zadovoljni. Jugoslavija Je že dalj časa upnik napram CSR v okviru redne trgovinske zamenjave. V začetku 1. 1956 je bil sklenjen investicijski ■ kreditni sporazum za 50 milijonov dolarjev, kakor tudi posebni sporazum o kreditiranju nabavi industrijskih proizvodov in blaga za šjroko potrošnjo za 25 milijonov dolarjev v korist Jugoslavije. Pri obeh kreditih je bil določen odplačilni rok desetih let z 235? obrestmi, izkoriščanje teh kreditov- pa se sploh še ni začelo. Z Romunijo je bila sklenjena redna izmenjava za 22 milijonov dolarjev v- obe smeri. Med oktobrskim obiskom romunske vladne delegacije so bili podpisani pomembni instrumenti ekonomskega značaja. Predvsem je troba omeniti protokol o dolgoročni blagovni izmenjavi za obdobje od 1957 do 1960. Pomembna so pogajanja, ki so se začela med obema deželama za zgradTtev djerdapskega hidroenergetskega sistema. Zgraditev tega gigantskega projekta — rok je bil določen na deset let — bi bila pomembna ne samo za gospodarstvo obeh držav, temveč tudi za ostale sosednje države. Začelo se Je že ustanavljanje mešane jugoslcvansko-ro-munske komisije za vskladitev študij, terenskih proučevanj, izdelavo načrtov, kakor tudi proučevanja finančnih strani tega vprašanja. Po proračunih strokovnjakov bi se s popolnim izkori- ; ščanjem vodne sile D.ierdapa lah- I ko dobilo 12.5 milijarde kilovatnih ur električne energije, kar je 25% več, kakor_ znaša skupno vsa dosedanja energija Jugoslavije in | Romunije. Z Vzhodno Nemčijo so bili zaradi njenega specifičnega položaja sklenjeni doslej samo trgovinski sporazumi med trgovinskimi zbornicami obeh držav. Zadnji tak sporazum Je bil sklenjen avgusta 1956 za deset milijonov dolarjev v obeh smereh in veljavnostjo do konca leta 1953. Za Bolgarijo Je 1. 1956 veljal redni trgovinski sporazum za 9 milijonov dolarjev-. Izvajanje tega sporazuma pa ie bilo precej otež-kočenc. Z Albanijo je bil sklenjen trgovinski sporazum za 1.5 milijona dolarjev. Konec leta 1956 so se začela pogajanja s Poljsko in Bolgarijo za sklenitev trgovinskih sporazumov za to leto. Novi sporazumi predvidevajo ustrezno povečanje izmenjave v letu 1957. V začetku tega leta so se začela pogajanja tudi z JEMEN — DEŽELA, KI JE NE POZNAMO AHMED KRALJ jEMENSKI O Jemenu, arabski državi na jugu Arabskega polotoka, vemo bore malo. Redka so poročila, ki prihajajo iz teh krajev. Sv i carska novinarka Lily Abegg, ki velja za dobro poznavalko arabskih razmer, je v svoji knjigi^ »Novi gospodarji na Srednjem vzhodur opisala tudi razmere v Jemenu. Iz tega opisa smo izbrali nekatere odstavi:e, da bi našim bralcem vsaj malo približali to skoraj neznano državo, o kateri prav zadnje dni sliši jo precej novic. skim kraljem, pa iv nikoli govorila z Yahyjem, očetom Ahmeda, pa čeprav je za druge svetovne vojne bila njegov gost. Star; kralj pač ni sprejemal žensk. Toda kuhar Starkcve je lahko vsak dopoldne odšel na kraljevsko posvetovanje in mu tako poroča!, kaj se god; z ugledno gostjo. Prav tako n; bilo mogoče kralja Yahyjo fotografirati. Islam namreč prepoveduje upodabljanje ljudi, Jemec pa je med arabskimi državami najbolj pravoveren. Star-kovi so sicer dovolili, da je smela vrtet; nekatere poučne filme, seveda ne javno, toda vsak večer je morala odit; v drug harem, zakaj moškim je prepovedano videti žene iz drugih haremov. Neka ameriška zdravniška misija je leta 1951 prinesla na stotine fotografij, vendar niti ene, na kateri b; bilo videti vladarja: pravzaprav so posnel; eno, toda še to od zelo da.Ieč, ko je bil kralj na sprehodu . .. Do leta 1943 je bila Sana (2.200 metrov nad morsko gladino). mesto s štiridesetimi mošejami in z 80.000 prebivalci. da nimajo nad seboj nobenega gospodarja. Leta 1947 je prišlo do velikega upora beduinov, kj ga je tedanji kralj Yahya le s težave zatrl . . . V Jemenu pa sp največjj revež; kmetje, ki j:h beduini prečestokrat izropajo, mimo tega pa jih ima vladar za čisto navadne sužnje. Uprava v Jemenu je namreč taksna, da se ima kralj za lastnika vse države in si tako prizadeva čim več iztisniti jz svojih podložnikov. Poleg v vseh muslimanskih deželah običajnega davka ob žetvi, pa velja v Jemenu še zakon, da morajo dajati Jemenc; gospodarju še davek od čebelnih panjev, krav, koz in kamel kakor tud; davek v sadju in zelenjavi. Precejšnje breme je tud; v tem, ker morajo dajati tako imenovanj davek za obiskovalce. Ko pride kak odličnik v vas, ga mora vsa srenja prehranjevati z najboljšim ;n to ne samo njega, temveč vse njegovo spremstvo . .. mm- smst ^ med vlado FLRJ z ene strani ter razvijati, sedaj precej otežkočeno Romunijo in Albanije, te dni pa vladama ZSSR in Demokratične republike Nemčije, z druge strani o izgradnji aluminijevega kombinata s kapaciteto 50.000 ton alu-mtinija letno, z vsemi dodatnimi obrati, z graditvijo hidrocentraie, razširitvijo rudnika boksita in zaradi zadnjih tragičnih dogodkov na Madžarskem. CSR Je bil sklenjen redni trgovinski sporazum za 26 milijonov dolaTjev ( v obe smeri). Z izvijanjem tega sporazuma ne bi moglj bo prišlo do pogajanj z ZSSR in CSR za sklenitev novih trgovinskih sporazumov, medtem ko je bil z Madžarsko že preje sklenjen sporazum za vse letošnje obdobje. Dr. STANE PAVLIC Jemenski imam prestolnica Jemena, odtlej pa je prestolnica največje jemensko mesto Taiz (1.300 m nad m. g!.), ki štefje približ. 270,000 prebivalcev. Toda kralj Ahmed vse doslej še ni obiskal stare prestolnice, ker pač tamkajšnjim prebivalcem ne zaupa preveč. Mesto Taiz je res na čudnem glasu, češ da ima največje otroško pokopališče na vsem svetu. Ta otroška pokopališča so žalostna posebnost Jemena. Po mnenju ameriških zdravnikov dosega otroška umrljivost nič manj kot devetdeset odstotkov. Vzrok za to je iskati v zdravstvenih razmerah v teh krajih in v slabi prehran,; prebivalstva, ki trp; lakoto, ko nastopi sušna doba .. . Politične razmere v Jemenu se zrcalijo predvsem v nasprotju med obema glavnima strujama v Islamu, namreč v nesoglasjih med sumiti in šiiti... Ne glede na verska nasprotja pa povzročajo beduin,; držav; hude preglavice. Jemen že dandanes ni docela pomirjena dežela, zakaj premnog; beduini sodijo. ... Kralj Yahya je bil star, slaboten in čedalje bolj zaslepljen. Proti koncu leta 1947 so sklenili zarotniki, da bodo ukrepal; odločno. Skup,, na teh zarotnikov, ki se so sami nazi-valj »svobodne Jemence«, se Je do-bila v Sani. Januarja 1948. so poslali v kraljevo palačo atentatorja, kj naj b; ubil imama Yahyjo. Toda zvesti suženj Amir Amber, ki je bil najvažnejša osebnost na dvoru, ja ustavil atentatorja, preden je utegnil izvesti svoj načrt. Zarotnik je zbežal in skočil čez visok zid. Njegovi prijatelji, ki so ga videli, kako je skočil čez cbz:d-je, so menili, da mu je atentat uspel. Brž so stekli k brzojavu in sporočili v svet novico o imamovi smrti. Naslednji dan je v vseh svetovnih časopisih pisalo, da je jemensk; kralj — mrtev. Osemdesetletni ''mam je bil v škripcih. Sumničil je vso svojo najbližjo okolico, da mu streže po življenju. In prav je imel, zakaj njegov zaupnik in zet Abdulah ibn e! Wasir je sodeloval z zarotniki. Imam je poklical svojega naj3tarejšega sina Ahmeda, sedanjega kralja, naj se brž vrne v prestolnico in mu pomaga. Toda zarotnik; so vedeli, kako je imam zssovra-žen. so hoteli izves-ti svoj načrt do kraja. 17. februarja 1948. je šel imam na sprehod. Tedaj mu je nekdo v hrbet izstrelil šop strojničnih krogel. Imam je obležal z več kot petdesetim; kroglam; v telesu. To je bil podel zločin. Toda imam ni bil edina žrtev: zarotnik; so ubili še dva njegova sinova . .. Marca 194&. je Ahmed na čelu svojih bojevnikov naskočil Sano, kjer se je že ustoličil Abdulah ibn el V/asir. Ahmed je peljal v bo.j beduine, ki jim je obljubil, da bodo lahko po mil; volj; plenil,; glavno mesto. To je bila pač cena, k; jo je moral Ahmed obljubit; revnim in po plenu hrepenečim beduinom. Ahmed pa je hotel glavno mesto tud; kaznovati. Zato je tud; razumljivo, zakaj si je Ahmed izbral Taiz za novo prestolnico .n vse do današnjih dni ne zaupa prebivalcem prejšnjega glavnega mesta . . . Zatišje na tržišču tekstila Močna konjunktura na tržišču s tekstilnim blagom je začela v zadnjih nekaj mesecih polagoma slabiti. Fosledica tega je tudi določena staD lizaci-ja cen, spremljana z manjšim zn iža njem cen za posamezne tekstilne izdelke. Stalno visoko povpraševanje po tekstilnem b.agu. ki je do nedavnega presegalo ponudbo, je vplivalo na cene. Od leta 1952 se potrošnja tekstilnega blaga stalno veča ter j? znašala lani pri bombažnih tkaninah in bombažni konfekciji 11 odstotkov, prt svili pa 20 odstotkov. Industrijska proizvodnja tekstila se je lani povečala za celih 41 odstotkov v primeri z letom 1953. Tako raz-merje med ponudbo in povpraševanjem je onemogočalo ustvarjanje zalog tako v industriji kakc-r tud; v trgovini. V nekaj zadnjih mesecih pa je priš.o do pomembnih sprememb na tekstilnem tržišču. Občutiti je zaostreno konkurenco med proizvajalci v tekstilni industriji ter stabilizacijo cen. Nekaj činiteljev je vplivalo na stabilizacijo cen in njihovo postopno zniževanje. Slab,; donosi v kmetijstvu s-o pripeljali do povečanja cen kmetijskih pridelkov. kar je v družinskih proračunih zahtevalo večje Izdatke za prehrano. Po drugi strani se je pojavilo novo blago široke potrošnje, električne naprave in drugi predmeti za gospodinjstvo, kar je prav tako vpliva.o, da so potrošniki zmanjšali svoje izdatke za tekstil. Vsekakor pa je :mel največji vpliv na stabilizacijo cen pri tekstilu uvoz tekstilnega blaga. Čeprav je bilo dosti pomanjkljivosti v .dosedanji politiki uvoza tujega tekstila, je le-ta vendar pozitivno vplival ra povečanje izbire tekstilnega b.aga ter na doseganje možnosti za večjo izbiro pri kupcih. Uvoz tekstila .is lahko vplival na stabilizacijo cen prav zaradi tega, ker je znaten del sred- Ponicigajmo pticami 2e zgodaj napovedana ostra zima je res prišla. Premrle in sestradane ptice prosjačijo okrog hiš. To so tisti vaši dobrotniki, ki so vse leto neumorno zatirali milijarde škodljivega mrčesa, bolj temeljito in uspešno kot dragocene škropilnice in razpršilci vseh vrst. Sita ptička mnogo laze prenese mrzlo noč, sestradane in onemogle živalice pa givejo v trumah. Naš človek ima ptice rad — zlasti mladina. Poleg Društva za varstvo in vzgojo ptic pevk so zadnja leta vedno bolj uveljavljajo v tej plemenit i akciji lovske družine, sadjarji in vrtnarji, gozdarji in šole, pa tudi mnogi drugi, ljubitelji narave. In tako je prav! Na. številna vprašanja, ki jih dobiva naše društvo, kako je treba krmiti zunanje koristne ptice, odgovarjamo na kratko. 1. Ne potresajte hrane po mokrih in zasneženih tleh. da se ne pokvari, ampak v preproste krmilnice, ki si jih lahko napravite sami! 2. Postavljajte krmilnice v zavetno lego in jih obrnite tako. da vanje ne padata dež in sneg! 3. V krmilnice pokladajte predvsem zrnato hrano (proso, konopljo, seme sončnic in buč i. dr..) ter odpadke mesa in maščob! Krušne drobtine in druga mehka hrana, ki zmrzne, ptičkom cesto prinaša — smrt. 4. Obiščite razstavo, ki jo prireja- Društvo za varstvo ’.n vzgojo -Ptic pevk v Ljubljani na Poljanski gimnaziji (od 27. I. do 3. II.). Tu si boste v posebni sobi lahko ogledali vse, s čimer moremo pomagati našim koristn’m. pticam-pevkam. Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani Odnos do noseče žene Tovariš urednik, naprošam Vas. da objavite te vrstice, ki opisujejo, kaj se mi je pripetilo lani 22. decembra. Počutila, sem se zelo slabo in bolečine so bile vedno hujše. tako da jih nisem mogla več prenašati. Babica, mi je svetovala, naj grem takoj v bolnišnico v Postojno, kamor sta me spremila mož in babica. Prispeli smo okoli 23. ure. Sprejeli so me dokaj grobo. moža pa poslali domov, kljub temu, da. je želel počakati zdravniškega izvida. Pregledovala sta. me nek mlad zdravnik in babica. Med pregledom sem jih prosila, naj zaradi strašnih bolečin trenutek prenehata z delom, vendar me je babica zavrnila: xKaj vam je, da se tako zvijate, ste se doma preveč najedli!«. Nato so mi dali injekcijo pro ■. bolečinam, "me naložili v re- stev, namenjenih za uvoz po-trošne-ga blaga, šel za tekstil. Od skupne vsote deviznih sredstev, namenjenih za uvoz blaga iz tujine, je bilo porabljenih za tekstilno blago 37 odstotkov. Popolnoma naravno t>i bilo, da bi povečana ponudba biaga na teksthnem tržišču pripeljala do hitrejšega zniževanja cen. kair pa se v trgovini na drobno to pot ni zgodilo. Tako je na primer lani prišlo do razmeroma precejšnjih zalog tekstilnega blaga, predvsem bombažne konfekcije, kar je vplivalo na prodajo. Pri vrsti predmetov se je zastoj v prodaji gibal med 5 in 10 odstotkov, vendar trgovina na drobno ni znižala cen, da bi te zaloge zmanjšala ln Med tiste strokovne delavce, ki so bili pri 'izdelavi tarifnih pravilnikov doslej zapostavljeni, spadajo nedvomno tudi šoferji. Pri posameznih podjetjih sta le dva ali trije šofe.rji, njihovo delo je povsem svojstveno in ne spada v nobeno drugo kategorijo. Določitev meril za nagrajevanje je glede n,a značaj njihovega de.a zelo zapletena in zahteva dobro poznavanje te stroke. Pri sestavi tarifnih pravilnikov se jih Običajno smatra le za nekak privesek in se pač vtaknejo v eno izmed ostalih skupin. S tem pa se godi tem strokovnim delavcem velika krivica. Posledica te&a je tudi, ta, da so prejemki šoferjev povsem različni in niso v nobenem pravilnem odnosu do drugih kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. O neurejenosti šoferskih prejemkov se je že mnogo raz- šilni. avtomobil in me brez spremstva odpeljali. Nihče mi ni povedal, kam me-šofer pelje. Ker bolečine niso prenehale, je šofer ustavil vozilo in me vprašal kam naj me pelje. na Reko v bolnišnico ali želim na Sušak. Dozdevalo se mi je. da se tudi šofer norčuje iz mojih bolečin. Odgovorila sem mu, naj pelje kamor hoče, samo da bo trpljenja konec. Odpeljal me je v reško porodnišnico, za kamor je verjetno tudi imel polni nalog. Tu sem rodila mrtvo dete. Sprašujem se, kje je vzrok, da je otrok prišel mrtev na svet. Za človeški odnos zdravstva -ga osebja do nosečnice niso potrebna nobena materialna sredstva. Potrebno pa bi bila. da bi preuredili postojnsko porodnišnico tako, da ne bi bilo treba prevažati izmučenih porodnic v reško bol- i Vstopita je z negotovim, nekoliko plašnim korakom in mi sedla nasproti. V zadregi se je ozrla vame in se zgrbila na stolu. Ni vedela, kaj hočem od nje, :n je z očmi neprestano begala po sobi, potem pa ji je pogled spolzel po dolgi, svetli sončni lisi, Iki je kakor bleščeč trak ležala preko tal. Zunaj je bil j sončen zimski dam in odjuga je topila tenko plast smega pod oknom in na strehi, da je bilo slišati kako klokotajo drobni curki snežnice po žlebu navzdol. Opazovala sem jo med tem in primerjala njeno sliko, ki sem jo videla prej, z dekletom, ki je ! živo in resnično sedelo pred me-j noj. »Starost petindvajset let,« je pisalo v njenih listinah. Kazala pa jih je vsaj deset več. Začeli sva se pogovarjati in počasi je napetost v njenem glasu popustila in zadrega ji je pričela kopneti z obraza, kakor lise snega zunaij pod oknom. Te dni se je Rezika vrnila čez mejo iz Avstrije, kamor je odšla neke jesenske noči iz speče prekmurske vasi, tiho in skrivaj s svojim Stefanom. Vrnila se -je — sama, a vendar v srcu trdno verjame, da bo prišel za njo nazaj tudi njen Stefan. * Grunt Reeilkimiih staršev ni majhen. Doma so vedno pridelali dovolj za dom in še prodali so lahiko toliko, da so se oblekli. sprostila zamrznjena obratna sredstva. Medtem ko je znižanje cen tekstila v trgovini na debelo znaša.o povprečno 2 odstotka, pri bombažnih tkaninah pa celo 6 odstotkov, je znižanje cen v trgovini na drobno znašalo povprečno Ie 1 odstotek ter pri bombažnih tkaninah 3 odstotke. Povečanje proizvodnje tekstila letos, boljša preskrbljenost s surovinami ter nadaljnji'uvoz tekstilnega blaga za široko potrošnjo. bi moral vsekakor pozitivneje delovati v, smeri zniževanja cen tekstilnih proizvodov kakor je tani. kar bi vsekakor imelo svoj vpliv na povečanje življenjskega standarda. IS pravljalo, toda do neke enotne rešitve doslej še ni prišlo. Zdaj pa je Združenje šoferjev in avtomehanikov za mariborski okraj izdelalo pred.og, ki skuša zagotoviti tudi šoferjem pravilno in socialistično nagrajevanje in ki naj služb podjetjem kot podlaga za sestavo njihovih tarifnih pravilnikov. Predlog temelji na dejstvu, da je šoferski poklic izredno naporen in odgovoren. Med vožnjo so stalno izpostavljeni nevarnosti, zaupano pa jim je življenje potnikov in veliko premoženje. Poleg tega zahteva šofersk; poklic določeno strokovno izobrazbo. Vse to se je dos.ej premalo upoštevalo pri odmeri šoferskih prejemkov. Predlog združenja šoferjev upošteva izato kvalifikacijo, strokovnost, pogoje dela. šolsko izobrazbo in leta službe s točkovanjem. Med pogoji dela upošteva predlog poleg drugega tudi kakovost cest po katerih Je treba voziti. Vsakemu šoferju, ki vozi prikolico, se doda še po ena točka. Za visoko kvalificirane se smatrajo tisti šoferji, ki Imajo poleg šoferskega izpita še pomočniški ali mojstrski iz p H iz kake sorodne stroke kot mehaniki. strojni ključavničarji !n podobno. Če vozi šofer po različnih kategorijah cest, se za vsak mesec izračuna povprečje. Za posebno težaven teren naj določi faktor tarifna komisija podjetja. Vsem šoferjem kategorije D, ki so vozili vsaj 10 Let avtobuse alb tovorne avtomobile nad 5 ton s prikolico ali reševalne avtomobile, naj bi se prejemki ne znižali, če tih je treba zaradi izčrpanosti premestiti na lažje vozilo. Pri obračunu velja 1 točka 4 din. Če pa bi se vrednost točk v drugih poklicih povečala, se naj sorazmerno poveča tudi za šoferje. Po predlogu Združenja šoferjev naj bi se v tarifnem pravi.niku posebej določile za šo-Sferje tudi dnevnice in sicer po kategorijah. Po kategorijah n.aj bi se tudi priznal terenski da- rov moža/k. Tako je vedno bilo. Rezika je odraščala in se razvila v dekle. Ni kaj prida lepa, a so v vasi vedeli povedati, da so njene pridne roke tudi precej vredne. In na vasi to tudi nekaj zaveija. Po njej se je začel ozirati sosedov Stefan in ji nekako pred treimi leti povedal, da jo ima rad. Tako se je začelo in kmalu je vedela vsa vas, kako je z njim,a. Vse je bilo lepo in prav, dokler ni prišlo na ušesa Stefanovi materi. Rezika ni imela več miru. Ce je soseda le mogla, ji je zagrenila življenje. Zmerjala jo je in vpila za n.io po cestah in vaških stezah, po njivah in z domačega praga, da se je je Rezika izogibala in se je bala srečati bolj kot strahu ob polnoči. Mlada dva pa sta se še bolj oklenila drug drugega. Najprej je popustil Rezikin oče, ki je spočeilka tudi rogovilil po hiši-in preganjal hčer zaradi te ljubezni. Nerodno mu je bilo pred sosedo, s katero je živel vedno v m,iru, in pred vasjo, ki je opletala jezike. Potem je pustil hčer pri miru in se ni več vmešaval, v njene srčne zadeve. Soseda pa ni odnehala. Popad.la je kakor stekla žival, zdaij sina, zdaj njegovo dekle. Čestokrat po takih prepirih sinu m privoščila niti hrane, da se je najedel le pri sosedu, kije.r mu je Rezika ponudila žlico. Fant je postajal čedalje bolj zagrenjen in obu- Oktobra lani je Alojz Opšte-ter iz okolice Mokronoga pridobil pravico do prejemanja otroških dodatkov. Takoj je vložil na Zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani prošnjo z dokumenti, da mu izdajo odločbo. Do danes Opšteter še ni prejel odločbe. In. seveda tudi ne denarja. Opšteter ima sedem otrok. Medtem ko sta dva v dečjem domu v Mirni na Dolenjskem, je ostalih pet otrok v starosti 5. 4. 3. 2 in po! leta, pri starših v Ljubljani. Stanujejo v neki baraki za Bežigradom, v sobici, v kateri sta dve stari vojaški postelji z dvema razpadlima italijanskima odejama. Mož za_ s.uži namreč kot delavec v datek. Tud; šoferjem naj se priznajo dejansko opravljene nadure. Kadar šofe,r čaka na osebo ali na natovarjanje in raztovarjanje, čuva voz in tovor ter je torej v službenem odnosu in mu gre po mnenju združenja poleg dnevnice tud» plačilo nadur- Predlog Združenja šoferjev ne določa kilometrine, pač pa naj bi se t0 in pa skrbno vzdrževanje vozila in opravljanje manjših popravil upoštevalo pri premijskih pravilnikih. To je prvi konkretni predlog za ureditev pravičnega nagrajevanja šoferjev, ki vsekakor zasluži skrbno proučitev in upoštevanje. z.asti sedaj, ko gre za spremembo in dopolnitev tarifnih pravilnikov. R. O. Na pobudo republiške obrtne zbornice je bil že lani decembra ustanovljen Zavod za napredek obrti. Zbornica sama ni mogla opraviti vseh nalog, ki so za razvoj obrtništva potrebne, zato je bila ustanovitev Zavoda tudi potrebna in utemeljena. Znano dejstvo je, da obrt pri n,as ne gre v korak z ostalim gospodarskim razvojem. Ena izmed najvažnejših nalog Zavoda za napredek obrti bo prirejanje Iz Ljubljane Na petkovi seji mestnega sveta so v posebni točki dnevnega reda razpravljali o čiščenju snega na pločnikih. Izkazalo se je namreč, da se hišni lastniki in hišni sveti ne držijo odloka o javnem redu in miru, ki pravi, da morajo biti pločniki očiščeni do 6. ure zjutraj. Da bi nevdrž-r.emiu stanju narediti konec, so na mestnem svetu sklenili, da bo Uprava cest sama počistila sneg in to uslugo trikratno zaračunala. mladima, če bi se Stefam tja priženil. Tri leta se je vleklo, tri dolga leta sta se mlada skrivala pred Stefanovo materjo in poslušala njeno kričanje, vpitje .in zmerjanje. Tr.i leta. Kdo drugi bi bil morda odnehal, ta dya pa ne. In vendar je Štefanu pr.ikipelo do vrha. Nekega večera, ko dekletovega očeta n.i l»ilo doma, maiti pa si je dala oprviti v hlevu, je Štefan spregovoril: »Rezika, tako ne gre več! Tri leta že čakava, da bi se lahko poročila. Oba sva dovoilj stana, da bi lahko živela po svoje in kakor bi bilo nama prav. A tu doma nama slabo kaže. Govoril sem z Vilijem. Zaupal mi je, da namerava čez mejo. In še to mi je pravil, kaiko dobro se da zaslužiti tam preko. Kaj, ko bi šla še midva? In če nama ne bo dobro tam, pojdeva lahko naprej v Ameriko. Tvojemu stricu v Ameriki boš pisala im nama bo pomagal, ko praviš, kaiko dober je. Poročila se bova lahko takoj.« Še in še je fant govoril in slikal prihodnost in življenje na tujem v rožnati luči, kakor se je pač porodila v njegovi vroči mladi glavi. Rezika je bila vsa zasanjana in ni dosti omahovala. Le misel na mamo jo je malo motila, pa jo je pregnala. Kaj bi! Ce bo njej diobro, bo tudi mama zadovoljna. Tako so se dogovorili in noč jih je vzela. Pot čez mejo se je posreaiila. Ko so v Avstriji prehodili navadno pot vseh beguncev in se končno znebili taborišča, je Rezilka dobila službo v neki gostilna v Grazu. Po* »Tehnometalu« le 40 dinarjev na uro. torej okoli 8000 din na mesec. S tem denarjem že 16 mesecev družina životari in trikrat na dan je krompir. V popoldanskih urah hodi oče na postajo razkladati vagone, aa zasluž za mleko za najmlajša dva. Podjetje, kje.r je Opšteter zaposlen, mu je tiste mesece, ko je čakal na pridobitev pravice na otroške dodatke, nekajkrat priskočilo na pomoč, prav tako tudi občinski odbor Zveze borcev, kajti mož je bil partizan v Gubčevi brigadi od marca 1942 leta. Vendar mu vse to ni moSlo nadomestiti dodatkov. Pomočnik direktorja podjetja »Tehnometal« je na Zavodu posredoval, da bj čimprej Izdali od.očbo. vendar so mu pojasnili. da jma Zavod informacije, da oba starša pijeta. V podjetju so to zanikali, ker niti enkrat še niso videli Opšteterja vinjenega, razen tega pa mu tudi dohodki (8000 din za sedem ljudi) taga ne dopuščajo. Na Zavodu za snemalno zavarovanje verjetno nihče ne ve. da pet O pš tet erj e vi h otrok nima obleke, nima obutve m marsikdaj tudi kruha ne. Kriza je prišla preteklo sredo, ko družina ni imela niti grude premoga, niti polena, niti moke in kruha. Slučajno je to odkrila neka tovarišica občinskega odbora ZB, ki jim je takoj nudila prvo pomoč. Ob vsem tem ne moremo mimo tega, ne da bi komentirali poslovanje Zavoda. 2e zadnjič smo zapisali, da »Ivan išče pravico«, danes p,a naj zapišemo, da jo ‘šče Alojz. Po-s.ovanje Zavoda, ki ne vidi človeka in njegove pravice, postaja neverjetna cokla naše socialne ureditve. Kaj pomaga, če imamo s tega področja zakone, strokovnih tečajev, izdajanje strokovne literature za obrtništvo in skrb za kvaliteto izdelkov. Razen tega bo Zavod skrbel tudi za organizacijo in posredovanje izvoza obrtniških izdelkov ter za kooperacijo med obrtnimi delavnicami. Posebnost ki jo bo uvedel Zavod, pa bb gotovo podeljevanje kvalitetne značke za obrtniške izdelke. Značke bo podeljevala posebna strokovna komisija pri Zavodu. Značka je zlasti važna za izvozne izdelke, ker bodo z njo lahko dosegli na tujem trgu mnogo ugodnejšo prodajo. Upravni odbor Zavoda za napredek obrti je imel pretekli petek prvo sejo, ki sta se je udeležila tudi predsednik Zveze obrtnih zbornic FLRJ Tone Fajfar in član Izvršnega sveta LRS Julij Beltram. Na' seji .ie zlasti Tone Fajfer poudaril, da je prvenstveno delo Zavoda skrb za domače tržišče. Šele, ko bo domači trg založen s potrebnimi izdelki mivala je posodo in opravljala vsa težaška dela od prvih jutranjih ur do pozne noči, Štefan pa je dobil delo pri nekem mizarju. »Vse dni sem joikia.la, tako mi je bilo žal, da sem prišla. Pisala sva stricu v Ameriko, pa nama n.i dal nobenega odgovora. Tako sem videla, da mi je tudi on zameril, kar sem storila. Potem sem sklenila, da pojdem nazaj. Tudi mama mi je kar naprej pisala, naj se vrnem domov, in vedno sem videla v pismih, kako so bile besede popackane od njenih solz. Pa še z menoj ni bilo kakor trefcia, z zdravjem. Štefan me je peljal k zdravniku. Da nisem več sama, je odkril zdravnik. Otroka nosim. Potem sem si še bolj želela nazaj in tudi Štefan mi ni več ugovarjal. Videl je, kako hiram. Uredila sem vse potrebno za pot in zdaj sem tu.« »Pa Štefan?«, sem vprašala. »Zakaij ni prišel z vami? Saj nosite njegovega otroka«. »Ja, saij to je. Ni prišel, ker se je bal, da bo zaprt. Jaz pa se nisem. Vseeno mi je. Pa, vidite, nič, se mi ni zgodilo. Zdaj pojdem lahiko domov, mič me ne bodo kaznovali. In zdaj bo tudi on prišel za menoj, vem, da bo. 2 e zaradi otroka ...« • Rezilka je šla domov v svojo prekmursko vas. Ko je odhajala, ji je bilo močno nerodno in rekla je, da jo je sram. Sram pred domačimi, pred vasjo. Vaščani boidio s prstom kazali za njo, češ, ta je tista, 'ki je mislila, da se zunaj cediita med in mleko. In šel« Lizika, ta jo bo imela za če pa je poslovanje organov tako birokratsko in dolgotrajno, da ljudi mine zaupanje v zakonsko moč in veljavo. Morda st-a ,ta dva primera, ki smo jih objavili v tem tednu med najbolj kričečimi. Prepričani pa smo. da nista edina. Ni tako poslovanje samo pri izdajanju odločb za otroške dodatke. Prav isto j® bilo pri pokojninah in nazadnje pr; izplačevanju bolniških oskrbnin zavarovancem. Neverjetno se sliši. da odločbo o otroških dodatkih, ki jo je državljan prinesel iz drugega okraja od tamošnjega Zavoda. v novem kraju ponovno LJUBLJANA, 19. jan. Strokovno združenje lesne industrije Slovenije in republiški odbor sindikata lesnih delavcev, sta včeraj pripravila konferenco, na kateri so zastopniki lesno - industrijskih podjetij zavzeli enotno stališče pri razdelitvi sredstev določenih za zvšanje tarifnih postavk. Zavrnili so škodljive težnje, da bi kvalificiranim in pol-kvalificiranim delavcem enostavno povišali tarifne postavke za 5. kvalificiranim in visokokvalificiranim delavcem pa za 10 odstotkov, prav tako tudi misel, da bi vsem in negle-de na kvalifikacijo povišali za enak znesek tarifne postavke in pa želi o, ki se je pojavila ponekod da bi bili uslužbenci deležni večjega povišanja kot delavci. • »KAJ VEŠ — KAJ ZNAŠ« Za zimske večere Upravni odbor je med drugim na seji sprejel tudi načrt dela za prvo polletje. Organiziral bo takoj strokovne tečaje in poskrbel za prostore za stalno obrtniško razstavo, ki naj bi bila obenem tudi posredovalni servis. Zanimive najdbe Nedavno so delavci opekarne »Babovk« v Kranju naleteli pri svojem vsakdanjem delu na zanimive arheološke najdbe, ki so po mnenju naših strokovnjakov zelo stare. Ze prva sondiranja terena so pokazala, da gre za keltsko grobišče iz rimskih časov. To je prvo grobišče rimske dobe na Gorenjskem. Poleg različnih sarkofagov- so našli še razno orožje, nakit, posebne posode s pepelom mrtvih, keramiko itd. Zanimivo je tudi, da so vsi najdeni grobovi kvadrataste oblike, iz česar je sklepati, da izvirajo iz zgodnje rimske dobe. Dela bodo ob pomoči Zavoda za zaščito spomenikov v Ljubljani in komisije za spomeniško trapo, ker je prišla nazaj. Prej ji je venomer pisarila, češ, kakj je srečna, ko je zdaj zunaj. Da gotovo jii je dobro in da ima vsegta v izobilju. »Kaj naj bi ji bila odgovorila?«, je deijiala Rezilka. Saj nisem mogla priznati, kako mi je v resnici. Končno pa, vsak naj gre sam i.n. poskusi, kaiko tenak je košček kruha na tujem.» S takimi mislimi se je Rezilka vračala domov. In' še neikaj jo je tlačilo k tlom: misel na otroka. Bala se je jezikov, ko ne bo mogla več skrivati, kako je z njo. Na vasi so še posebno strupeni .in tamkaj še vedno velja tista stana morala, da je otrok izven zakona veLba sramota. In prav ta vas s svojo staro licemersko moralo jo je pognala z doma. Taiknat ni bilo nikogar, ki bi -njej in Štefanu pomagal, ki bi jiirna rekel bodrilno besedo, ki bi bil skušal pregovoriti trmoglavo Štefanovo mater, da bi privoščila mladima nekaj življenja. Saij bi ne bilo treba, da je zdaij tako. In še drobna skrb je kljuvala v njej: kaj bo s Štefanom? Odganjala jo je, ker je še vedno trdno verjela vanj. Pa vendar je bila ta vera zdaj malo ' drugačna, malce Omajana ... Ne vem, kako so Reziko sprejeli doma in na vasi. Morda pa je zdaj doma le drugače, bolj a zanijo. In morda bo otrok tisti, ki bo premostil ovire v njeni ljubezni, da se bo zganilo tudi v Štefanovi materi, da bo vesela vnučka in ga bo sprejela, njega in ReziJko. Morda bo pa*le ttoo. —vi pretresa komisija to ugotav.ja pravico do dodatkov. Zadeva bi 'bila smešna, če ne bi bila za marsikoga tragična. Ljudje često predolgo čakajo na košček kruha, k« ?a režejo Zavodi za socialno zavarovanje! Ne motim se. če izrazim željo, naj bi se tudi zavod; otresli okostenelega to neživljenjskega poslovanja. Tako dolgotrajni postopki pri izdajanju odločb nehote vsiljujejo misel, da gre marsikdaj za neupravičeno nezaupanje v delovne ljudi in morebiti tudi za ščitenis proračunov. Pri ljudeh pa vzbujajo upravičeno ogorčenja in kritiko, št Zvišanje tarifnih postavk torej ne bo smelo biti linearno, ampak bodo po sklepu današnje konference morala podjetja v prvi vrsti ustrezno popraviti tarifne postavke za ona delovna mesta, na katerih so bili doslej ljudje preslabo stimulirani. S sredstvi za povečanje bo treba urediti tudi one tarifne postavke, za katere so doslej podjetja črpala dopolnilna sredstva iz dobička. Podjetja pa naj si z razpoložljivimi sredstvi tudi prizadevajo odpraviti tiste prevelike razlike, ki so bile doslej v plačevanju za delo na enakih delovnih mestih v različnih podje1 'h lesne stroke. Na konferenci so govorili tudi o naj višjih tarifnih postavkah, in sklenili, naj bi te v odvisnosti od števila delavcev, ki jih zaposlujejo podjetja v sedmih podjetjih z nad 5(10 zaposlenih mesečno ne presegle 32.000 din, v 20 podjetjih, ki »imajo od 150 do 500 delavcev bi znašale do 28.000 dinarjev, v 55 podjetjih, ki zaposlujejo do 150 delavcev pa 22.000 dinarjev. Jasno je, naj povišanje tarifnih postavk kar najbolj vpliva na proizvodnjo. Podjetja, ki bodo imela ob povišanju ta cilj, bodo zato ravnala prav Z razpoložljivimi sredstvi je treba doseči kar največ, pozneje pa bodo za celotno lesno industrijo še potrebne korekture zaradi nizkega povprečnega zaslužka v tej panogi, ki je med ostalimi industrijskimi panogami s povprečjem zaslužka šele na osemnajstem mestu. Zagreb rešuje plan »jalove električne energije« Izračunano je, da ima zaradi sedanjih razmer zagrebška industrija preko 50 odstotkov »jalove električne energije«. Te energije ni mogoče porabiti, ker tovarne nimajo posebnih transformatorjev. Zaradi tega so začeli pripravljati vse potrebno, da bi to jalovo energijo izkoristili. Prvi poskus v »Tovarni bombažnih izdelkov« je pokazal, da se z vloženimi sedmimi milijoni dinarjev za kondenzator izkorišča vsa jalova energija ker da je bil ta kondenzator že v kratkem času izplačan, medtem ko je doslej tovarna plačala samo za penale zaradi prekoračenja dovoljene potrošne energije letno okrog 160 milijonov dinarjev. Računajo, da bodo s 130 milijoni dinarjev stroškov za postavljanje transformatorjev v večjih zagrebških tovarnah vsako leto prištedili nekaj milijard. Te transformatorje bodo zagrebške tovarne nabavile v Inštitutu za elektrozve-ze v Ljubljani. —mb— Gradnja daljnovoda Jajce - Zagreb Prihodnji teden bo gradnja daljnovodnih stebrov med hidroelektrarno Jajce in trafo-postajo Zagreb gotova. Zadnji stebri pred Zagrebom so že kljub snegu domalega končani, istočasno pa postavljajo tudi električne prevodnike. To so ogromni stebri, več kakor 35 m visotki, preko katerih bo dobival Zagreb električno energijo iz Bosne in Hercegovine. Ta daljnovod je določen za naipetost 220.000 voltov ter bo povezoval elektroenergetski sistem Slovenije, HrvStske ter Bosne in Hercegovine. Tako bodo lahko v' primeru pomanjkanja električne energije na posameznih področjih v republikah pomanjkanje hitro nadoknadili. Takoj po priklop-Ijenju na napetost bo imela od tega daljnovoda korist tudi Slovenija, saj bo dajala manj energije Hrvatski, kjer so primanjkljaji še vedno zelo veliki. Novi daljnovod je zgrajen na posebnih stebrih in jeklenih brezšivnih cevi, ki jih je izdelala tovarna v Sisku, stebri pa so zgrajeni po projektu inž. Biljana, člana »»Elektro-projekta« v Sarajevu. Po tem daljnovodu bo dobival Zagreb dnevno 400.000 kW električna energije. In Rezika je edina hči. Doma ji j ni bilo slabega. Mati je sicer mačeha, a dobra kakor kruh in -pan. Ni kazailo, da bo kaij kmalu Reziika vse življenje ni občutila, dobil gospodarsto. Mati je še da ni njena prava mati. Imela krepka,, zdrava ženska pri pet-jo je raje kakor rodnega očeta, desetih in sosed je tudi še pri . ki je meinida precej groib ln ' r. vseh močeh. Ne dal bi grunta i$tvu ni šn’co. Ida Lah Dormberk PREPROSTA ZGODBA Tarifni pravilnik za šoferje Umesten predlog mariborskega Združenja šoferjev in avtomehanikov Zavod za napredek obrti obrti, tedaj naj Zavod posre-duje tudi izvoz na tuje tržiš- varstvo v Kranju še nadalje-sp vali. I- N. ENOTNO STALIŠČE PRI ZVIŠANJU TARIFNIH POSTAVK c KPM.TPRM1 i8AZC~i.E P 1 ) IN KAJ PISALI V palači Perinamente v Milanu so te dni odprli reprezentativno razstavo sodobnega jugoslovanskega slikarstva in kiparstva. Pred Milanom je bila jugoslovanska zbirka, v kateri sodeluje s svojimi deli 19 slikarjev in kiparjev, v mesecu decembru razstavljena v Narodni galeriji za moderno umetnost v Rimu. Gostovanje jugoslovanske umetnosti, ki sta ga organizirali c-be vladi v zamenjavo za obisk italijanske razstave pri nas. je naletelo v Rimu na zelo dober sprejem, tako pri italijanskih uradnih in umetnostnih krogih, kot tudi v široki javnosti. Same otvoritve so se udeležili državni podtajnik v zunanjem ministrstvu F.elchi ter drugi funkcionarji, z naše strani pa veleposlanik dr. Cer-nej, pri čemer so bile izrečene tople besede o kulturi kot mostu za vzajemno sodelovanje obeh sosednih držav. Tudi poznejši obisk je bil več kot zadovoljiv, saj je dosegel številko, kakršno običajno dosežejo" le najuspelejše razstave v Rimu. Pomemben uspeh nedvomno predstavlja tudi dejstvo. da je rimska nacionalna galerija za moderno umetnost ponudila, da odkupi iz razstavljenega gradiva dve sliki, in sicer Lubardov Mediteran ter Kregarjeve Akrobate. 'V tisku so bile seveda naj-pneostejše krajše vesti o sami otvoritvi razstave, hkrati s kratko oznako avtorjev. »Ju- Mcbth v Clj Ne, to ni pomota. Nekaku tako se je v resnici glasil Macbeth v Celju, Shakespearov Macbeth v Celjskem gledališču: kakor da bi jezik oropali i'se zvočnosti in barve vokalov in besedam pustiti samo ogrodje konzonantov, tako so celjski gledališčniki Shakespearovo umetniško besedilo otre-biii vsega poetičnega »balasta« in ga zreducirali na najnujnejše iztočnice. Kot da bi bila gledališka uprizoritev zgolj tehnično dejanje, ki opravičuje sleherno »racionalizacijo« m celo meri svoj uspeh po njeni doslednosti. Macbeth v osemdesetih minutah. To je ao\se<žck, zares »sodoben« dosežek v času. ki se čedalje raje preži vi ja, z najrazličnejši mi priredbami, ekscerpti, povzetki, miniaturnimi izvedbami. Shakespeare v pilulah. To je odrski tempo — znamenita kvaliteta, prignana do skrajnosti. Nemara pa je To usluga neukemu in nestrpnemu občinstvu? Nitf ne. Mislim, namreč, da v tej gesti prevladuje iznajditeljslci ponos: češ. glejte, kako uporaben je vendarle ta Shakespeare, če le pride v prave roke. Toda zdi se mi, da je to i zna jeli teljski ponos nekoga, ki ja ugotovil, da bi se dalo na primer iz klavirjev izdelovat■ prav priročne citre. Gledališče. ki uprizarja Shakespeara. To je vsekakor naslov, ki šc ni izgubil vsega bleska. Toda. če si smemo dovoliti preprosto parafrazo: To b’ti ni še nič, ampak to dobro biti. —• Zares. Celjsko gledališče ni začetniško gledališče in tudi ni Macbeth prvi Shakespeare na njegovem odru. Vendar je to gledališče, ki razpolaga z razmeroma skromnim, ansamblom in ki se je moralo zategadelj ob talcih priložnostih zmeraj zatekati k bolj ali manj občutnim priredbami oziroma črtam. Tokrat pa je doseglo vrhunec, ki je, vsaj v našem obzorju, brez primere. In tu se zastavlja zelo preprosto vprašanje: čemu se siliti z velikimi umet-n iškimi deli. če jih ne moremo uprizoriti v avtentični obliki. Ne gre tu za adekvat-nost odrskega izraza, temveč za čisto navadno resnicoljubnost: Shakespeare je pač tak in tak in je Shakespeare, ne pa zbir Shakespearovih citatov. — Sicer pa celjski Macbeth ni edini dogodek svoje vrste, tennveč. na žalost, le najbolj drastičen primer režiserske samovolje, lci se je zadnji čas razpasla v nekaterih naših gledališčih. goslovanska umetnost, ki jo je Italijansko občinstvo imelo priložnost spoznati že na zadnjih bienalih v Benetkah, se kaže na tej razstavi kot umetnost, ki ni več vezana na socialistični realizem, ampak odprta vsem smerem. Mečni ab- strakiisti s svojimi deli dejansko izpričujejo zvezo z zahodno umetnostjo, ki so jo sami kultivirali v vsej čustvenosti, imuiciji in popolnem ravnovesju z realnostjo,« piše na primer rimski »II popolo«. Podobno ugotaljajo tudi drugi, kot »Giomale d' Italia«, »Quo-tidiano«, »Mensaggero«, »Vo-ce repubblicana« in »II paese«. Ko nekateri omenjajo avtorje, ki so bili osebno navzoči 'pri otvoritvi, navajajo za Kregarja. da je sentimentalen surre-alist, za Kosa, da zajema vse svoje forme in barvne elemente iz narave, da je Murtič ab-straktist, Stupica ekspresionist, Radovani realistični kipar in da Bakič v svojem ustvarjalnem procesu prihaja do likovno čiste plastike. Med vsemi iemi dobronamernimi pripombami si edino desničarski »Seeolo« ni mogel kaj, da ne bi zbodel predstavnika svojega lastnega zunanjega ministrstva Folchija, ki je v uvodnih besedah med drugim omenil. da na primer dalmatinski kipar Lauram druži oba naroda. češ da je tega kiparja v veliki darežljivosti poklonil Ju gosi o van um. Med daljšimi kritičnimi ocenami. ki so se začele pojavljali seveda šele ob koncu razstavnega obdobja, pa 'sta nrer- N JE J »ekspresionist po svojem naravnem temperamentu«. Pri tem posebej navaja njegov Avtoportret s punčko ter ugotavlja, da iz njegovih del, na prvi pogled temačnih, pozneje zasveti toliko bolj simpatična človečanska toplina. V časopisu Tempo Virgilio Guzzi nasprotno piše o nacionalizmu v jugoslovanski umetnosti. Našo razstavo ne ceni toliko zaradi tega, ker bi »morda v njej razstavljali. mojstri novega figurativnega jezika, ampak zaradi tega, ker vsi razstavljale! izpričujejo resnično in svetovno kulturo, ker govorijo o zgodovinsko formiranem in sodobnem okusu«. V zvezi z jugoslovansko razstavo v Italiji je izšel tudi pregleden katalog jugoslovanske umetnosti s predgovorom višjega svetnika rimske galerije Palma Bucarellija in z uvodom Zorana Kržišnika. Čeprav so v njem nekateri tehnični lapsusi ter tudi reprodukcije grafično niso najboljše, je vendar v njem vzgledna sistematika, saj -je vsak avtor predstavljen s kratkim življenjepisom, oznako In eno reprodukcijo. bp ■ » s z , Kratko i friedlXnder in wer- NER BERG V JAKOPIČEVEM PAVILJONE. V Jakopičevem paviljonu bo letos še več umetniških razstav kot lani, čeprav je bilo tudi lansko obdobje dokaj živahno. Poleg razstav domačih avtorjev je že dogovorjeno, da bo razstavljalo tudi več pomembnih tujih avtorjev, zlasti priznanih mlajših umetnikov, tako da bo dana možnost živega primerjanja naše in tuje sodobne umetnosti. Med prvimi razstavljale! pa sta že napovedana dva starejša znana avtorja — ameriški grafik Johny Friedla nder, eden izmed nagrajencev I. mednarodne grafične razstave v Ljubljani, ter naš koroški prijatelj, avstrijski slikar Werner Berg. Z razstave Franceta Kunavra v Mali galeriji Beseda in slika za mlade Naša osrednja založba za mladinsko lite,raluro — Mladinska knjiga v Ljubljani — bo tudi da dokaj značilni dve različni letos pripravila bogato knjižno stališči, ki sta ju izrazila kritik Dario Micacchi v »Unita« ter Virgilio Guzi v časopisu »II Tempo«. Pisec v glasilu KPI ugotavlja, da je sicer težko setavljati reprezentativne razstave jn tudi kot tujec o njih soditi, ker slika ne more biti pcipolna, vendar meni, da so v sestavi jugoslovanske razstave vrzeli. To meni predvsem zaradi tega, ker so zastopani številni starejši avtorji, ki se še vedno vežejo na razne .evropske tokove iz polpretekle mode. kot ekspresionizem. abstraktizem itd., medtem ko mlajša generacija, zla- žetev. znova okrog 70 knjig. Zlasti njene stalne zbirke Čebelica, Sinji galeb lh Kondor, na katere so se zdaj naročile že skoraj vse šole v Sloveniji, so postale trdna hrbtenica našega mladinskega knjižnega trga. Saj ima Sinji galeb že 20.000 naročnikov, Čebelica 18.000 in Kondor 6000. Nedvomo je prav zaradi te širine posebej pomembno, da bodo tudii letos ostale cene novih knjig iste in da ne bodo narasle, kljub temu. da so izdelavni stroški stalno večjj in večji. To, da založba sama krije razliko itz svojih lastnih sredstev, ki jih Pogled na jugoslovansko razstavo v Rimu sti kiparska, delno še ustvarja pridobi lz stranske gospodarske pod vplivom preteklega naturalizma in Meštrovičevega stiliziranega arhaizma, kot na primer Stiovič, delno pa išče neko čisto formo med Morom in Arpom, kot Bakič, Putrih in Džamonja. » V tem pregle- že zdaj kaže tud; v zbirki na>- S1ANISLAVSKI: Moje življenje v umetnosti dejavnosti, je nedvomno lep zgled. Samo pri izdaji ene knjige iz zbirke Kondor založba notranje subvencionira čez 1 milijon dinarjev. Čeravno bod0 redakcije posameznih zbirk svoje programe du je popolnoma prezrta smer šele dokončno izoblikovale, se socialističnega realizma — meni Micacchi —- čigar zastopniki so pokazali na bienalih ob siceršnjih pomislekih s stališča poetičnih rezultatov in samega pojmovanja modernega realizma vendarle živo in modno pro-blemsko vsebino.« Avtor, ki pogreša tudi prikaza monumentalnega kiparstva, sicer pozneje priznava, da so med jugoslovanskimi umetniki tudi resnične osebnosti, katerim je surrealizem ali ekspresionizem iskren izraz poetične nature. »Siupica, Stančič in Šuštaršič kažejo, da je jugoslovanska umetnost v svojih najbolj pristnih izrazih zaprta in zadušena v otožni intimnosti. Na to navezuje tudi Celebonoviča in njegovo Tihožitje. »Tudi Kos iz starejše generacije se predstavlja samo s tihožitji. V svojem elementarnem ekspresionizmu se zdi, kot da grebe oblike predmetov iz glena, s skoraj bolestno izključnim do-padenjem za slikarsko materijo«. Med abstraktisti se mu povedanih del primerna pestrost in kvaliteta. Poleg Čebelice, Cicibanove knjižnice in drugih se v letošnjem programu za mlajše bralce nadaljujejo prizadevanja. da v zbirk.; »Zlata ptica« le-ti postopo-ma dobijo resničen izbor najletpših biserov iz pravljičnega sveta raznih narodov. 2e dosedaj izdanim knjigam se bodo zdaj pridružite koroške pripovedke, ki jih je zbral Vinko Mdnderdorfer.. dalje (jlovensike- francoske in boilganske pripovedke. V prib pravi pa so še španske, kitajske, ciganske, indijske, vietnamske. armenske, norveške, DESET LET LJUDSKE TEHNIKE SLOVENIJE. Ob deset letnici Ljudske tehnike Slovenije je izdal Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije jubilejno publikacijo, ki z bogatim slikovnim gradivom in pestrimi članki prikazuje desetletni razvoj Ljudske tehnike pri nas. S članki so sodelovali med drugimi Franc Leskošek (Misli ob desetletnici Ljudske tehnike Jugoslavije), Milko Goršič (Izboljšajmo tehnično Izobraževanje delovnih ljudi), Jože Piki, ing. V. Korošec, ing. T. Marolt (Naše socialistično kmetijstvo na novih poteh), Avguštin Lah (Tehnično izobraževanje mladine v šoli in izven nje), ing. V. Jakopič, (Dvojni jubilej Avtomobilsko motociklistične zveze), Rudi Jančar (Deset let jugoslovanske radioamaterske organizacije), dr. Ivo Frelih (Razvoj foto — in kinoamater-stva) in Ivan Špolar (Založništvo poljudno tehnične in poljudno znanstvene literature). Publikacijo je uredil in opremil Ivan Spolar. • Slovenski knjižni zavod je pred kratkim izdal poznano avtobiografsko delo voditelja MHAT Konstantina Stanislavskega »Moje življenje v umetnosti«. Knjiga je izšla v prevodu Janka Modra v zbirki »Bios« pod naslovom »Spomini«. Pravzaprav to niso spomini, kakršnih bi se nadejal bralec, ki bi rad podrobneje spoznal zgodovino slavnega gledališča, na katerega veže slovensko gledališko kulturo veliko vezi in s katerim so se v lanskem letu pobliže seznanili tudi mlajši ljubitelji gledališke umetnosti. V knjigi je res le malo goi>ora o zunanji rasti MHAT, zato pa bo vsak bralec bogato oddolžen, ko bo ob branju razbiral živahno in nazorno prikazano notranjo angleške dn črnogorske pravljice. Posebo.j bodo izšle v ponatisu Bolhar.ieve Slovenske narodne pravljive z ilustracijami Mihe • Malega, dalj • •».... e pravljice v prevodu Cirila Kosmača in z ilustracijami Božidarja Jakca, pa Falladova pravljica v Kovačičevem prevodu in z opremo Rože Piščančeve in Lojzeta Zupsinca najnovejša folklorna zbirka o Povodnem m.ožu v Savinjski dolini z ilustracij, am; Jožeta Ciuhe. V zbirki Kondor bo urednik Uroš Kraiighar nadaljeval z izborom najbolj kakovostnih del iz domače in tuje književnosti, kt naj bi jih spoznal odraščajoči mladi človek v srednji šoli. Tako bodo že doslej izdane knjige dopolnjevale izdaje Jurčič-Keirsnikovih Rokovnjačev, Gogoljevega Revizorja. Moliercvega Tartuf fa. Plutarhovih Velikih Ri.rrilj.a.nov, Jenkovega Zbranega dela. Vo.rančevih Samorastnikov, Tavčarjeve Visoške kronike, Jurčičevega Ju j- Kozjaka m Kozakovih novel Rodno mesto. V pripravi je še 14 del. med drugim izbor Herodotovih Zgodb, slovenska narodna lirika in Goldonijeva Lo-camchera. ki bo posebej prav pirišlg ob letošnjem jubileju tega velikega italijanskega komediografa. V vseh zbirkah, še posebej pa v Knjižnici 'za mladino, bo zastopanih več izvirnih del domačih avtorjev, kot n. pr. Miška Kranjca, Venceslava Winklarja, Matevža Hacei.a in drugih. Pomemben donesek v smeri domače ustvarjalnosti je tud; izdaja izvirnih knjig iz življenja živali, ki se zaključuje in ki se b0 nadaljevala s podo-bn0 zbirko, posvečeno rastlinskemu svetu. Tudi v zbirk; potopnsov, ki je letos dobila svoje novo ime Globus, bo med najmanj štirimi izdanimi knjigam; enn izvirno delo: Zapiski našega znanega specialista za TBČ dr. Roberta Neubauerja iz daljnega CejTona. V zbirki Priroda in ljudje Pa bo gotovo letos eno najbolj dragocenih in zanimivih daril prevod ^ij prvtm uspehom in spodrs- Nehpujevih utrinkov 5« zgodovine. V tem delu. k; je napi- SHAW v PARIZU IN NEW TORKU. V Zvezi s S ha wo vi m jubilejem so se pomembnega angleškega dramatika spomnili tudi v Parizu in Nev/ Torku. V Parizu je bila 15. januarja premiera Sh.avvovega dela »Cezar in Kleopatra« v gle-dilišču Sarah Bemhardt. To delo je v Franciji prvič uprizoril leta 1927 Pitoef. Tokrat je režiral Jean Le Poulain, festivalski režiser istega dela lani v San Mal oj u. Vlogo Cezarja je igral Jean Marais, Kleopatro pa Francoise Spira. V New Torku je poleg Shawovih gledaliških uprizoritev na Broad\vayu vzbudila pozornost zlasti spomineta razstava v Javni knjižnici, kjer s*o zbrali čez 160 dragocenih del ln predmetov v zvezi s Shawom. Med drugim je bil razstavljen tudi rokopis njegove drame »Widowers house«, z njegovim lastnim pripisom, češ da je bila to prva in najslabša igra. » UTRILLO. SIN PUVISA DE CIIAVANNESA? Vdova pred dvema letoma umrlega znanega francoskega slikarja Mau-riciea Utrilla je dala te dni senzacionalno izjavo, da je bil njen umrli mož sin prav tako pomembnega francoskega klasicističnega slikarja Puvisa de Chavannesa, ki je umrl leta 1898. Utrillovo pokolenje doslej ni bilo povsem pojasnjeno, vendar so ga običajno smatrali za sina nekega malo pomembnega bohema z imenom Boissy. * NAGRADA MESTA RIA. Brazilska prestolnica Rio de Janeiro je razpisala visoko denarno nagrado v vrednosti naših dva milijona dinarjev za najbolj uspelo književno delo o tem mestu. Poleg domačih pisateljev imajo pravico sodelovati v tem natečaju o Riu tudi tuji avtorji. V ta namen dajejo pojasnila in potrebne stike vsi brazilski konzulati. *}• NATIS RAZPRAVE BORI- “ SA ZIHERLA. Državna založba Slovenije je v posebni brošuri ponatisnila razpravo Borisa Ziherla Umetnost in miselnost, ki je izhajala v lanskem letniku »Naše sodobnosti.« Zanimiva in tehtna razmišljanja Borisa ’ Ziherla so tako postala dostopna širšemu krogu bralcev. * »KLAS« RAZSTAVLJA V MALI GALERIJI. Pred kratkim so slikarji — amaterji v Ljubljani ustnovili svoj klub ČEŠKOSLOVAŠKO - JUGOSLOVANSKO FILMSKO SODELOVANJE. Med zastopniki UFUS iz Beograda in Čehoslovenskega štatnega filma iz Bratislave je prišlo do sporazuma o vzajemnem sodelovanju piri snemanju dokumentarnega filma »Slovaki v Jugoslaviji«. Da bi bila koprodukcija čim uspešnejša, sta se obe podjetji tudi dogovorili o izmenjavi filmskih delavcev po sistemu reciprocitete. Po isti pogodbi bo imel UFUS pravico distribucije tega filma -po vseh deželah, razen CSR, Vzhodne Nemčije in Sovjetske zveze. Razen tega bo snemal UFUS še več krajših dokumentarnih filmov v zvezi s predstavniki dokumentarnih filmskih podjetij iz Prage. Prva dva filma iz te serije, bosta filma »Beo-grad«in »Praga« ALEKSANDER BELIC, ČASTNI DOKTOR POLJSKE AKADEMIJE. Predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti iz Beograda dr. Aleksander Belič je bil izvoljen za častnega člana poljske akademije v Varšavi. Akademiku Beliču je izročil diplomo častnega članstva poljski veleposlanik v Beogradu Henrik Grochulchl. * »GLEDALIŠKI PONEDELJKI« V TRSTU. Slovensko narodno gLedališče v Trstu začenja z novo obliko prireditev, ki bodo mnogo pripomogle k zbližan.ju med igralci in občinstvom. To so »Gledališki ponedeljki«, katerih spored bo v pestri obliki nudil občinstvu pregled vsega kulturnega snovanja in tržaško slovensko občinstvo z vidnejšimi kulturnimi delavci. »Gledališki ponedeljek« je tržaško SNG priredilo sinoči v dvorani na stadionu »Prvi maj«. Člani gledališča so najprej izvajali odlomek iz premiere, ki jo gledališče pripravlja, iz »Vroče krvi« .Tohna Patricka. Sledila je »Literarna žetev tržaških slovenskih pisateljev: Štefka Drolče-va, Jože Babič in Stane Raztresen so brali odlomke iz najnovejših kn.iig Alojza Rebula in Borisa Pahorja. Nato je v »Miniaturnem koncertu« pianistka Damijana Bratuževa izvajala 6 Debussvjevih Preludijev za klavir. Zadnja točka prvega »Gledališkega ponedeljka« so bili javni razgovori z režiserko Nado Gabri.ielči-čevo, plianistko Damjano Bra-tuževo, književnikom Borisom Pahorjem in predstavnikom Tržaške knjigarne. Ijajem. Od tu naprej se ži vahni in duhoviti kronist nekako umiri. »Igralska zrelost« je vase poglobljeno razmišljanje o igralski umetnosti, iskanje izraznih možnosti, opredeljevanje in teoretično utemeljevanje »sistema«. Stanislavskega spomini so tudi nekakšna miniaturna kulturna zgodovina Rusije v začetku dvajsetega stoletja. Vsakemu pomembnemu sodobniku, ki ga je spoznal, je Stanislavski v svojem delu odmeril odstavek ali stran, ga z očmi bistrega opazovalca ocenil in sano v obliki pisem hčerki im ki ga ,pri ne.s prevaja Mira Miheličeva. Nehru odkriva svoj pogled na zgodovinsk; razvoj od najstarejših časov -do sodobnih ten* nam pn mnogih dosedaj že objavljenih svetovnih zgodovinah posreduje nekaj povsem novega in nteimemlteišega. Končno čeprav ne nazadnje, bi bilo treba še posebej omeniti prizadevanja, .ki se odražajo prav v tej založbi, kar je Sicer zaradi stika z mladino tud.; najbolj razumljivo, namreč po iz- virni .ilustraciji, ki približa tekst opisal. Največ in najbolj važ- mlademu bralcu, hkrati pa pred-nih strani je seveda odmer- stavi;;,a tu dr sama zase umetni- Oo taki predstavi je tudt nemogoče govoriti o igralskih zdi najbolj spreten in rafini- umetniško rast Stanislavskega kreacijah. Saj so igralci tako ran v dekorativnem okusu — igralca in režiserja. Kregar, ki ga primerja s pro-vincionalnim Santomasom. Za Preglja smatra, da je opustil svoj prejšnji interes za dramatično univerzalnost, ki je zrasla iz njegovih vojnih spominov, česar se spominja z beneškega bienala pred tremi leti. »Danes sledi slikar iskanju konstruktivnih vrednot barve, iskanju, ki so nedvomno izvirna ...» Ko omenja posebej še Proti ča, Stančiča ter Šuštaršiči, se ob koncu ustavlja zlasti pri Stupici in ga imenuje največjega jugoslovanskega slikarja. Po 'njegovi sodbi je Stupica rekoč komaj utegnili sproti razglašati z odra usodne novice — gledalec pa jim. je moral hočeš nočeš verjeti. Kajti režiser mu ni dal možnosti, da bi podrobneje premišljal o odrskih značajih in drugih tragično lepih stvareh ter se tako sam prepričal, kako prav je imel stari pesnik in kako prav imajo ali pa nimajo njegovi interpreti. Macbethova štorija je šinila v Celju mimo nas kakor piš. Vpam, da bo ostala tako bežen pojav tudi v nadaljnji tahnkajšnji gledališki praksi. Vir. Brez prizanesljivosti in domišljavosti je Stanislavski v svoji knjigi položil obračun o svojem gledališkem delu in o svojih nazorih o gledališki umetnosti. V poglavja »Igralsko otroštvo«, »Igralsko de-štvo«, »Igralska mladost« in »Igralska zrelost« je razporedil svoje živahne, neposredno pisane spomine na mladost in prvo navdušenje za gledališče, prve poizkuse igranja v domači hiši, udejstvovanje v raznih amaterskih krožkih in končno prešel k najvažnejšemu obdobju, k pripravam na ustanovitev MHAT. k njepo- jeno srečanjem z A. P. Čehovom, njemu pa slede srečanja z Gorkim, Tolstojem, Craigom in drugimi velikimi sodobniki. ško kvaliteto. bp MOZARTOVE OPERE V PARIZU. Kot zapoznel odsev T . . „ Mozartove 200-letnice so v Igralcu in gledališkemu teo- počastitev velikega skladatelja Žirija za novo Levstikovo NAGRADO. Založniški svet založbe Mladinska . knjiga je sprejel naslednjo žirijo za podelitev Levstikove nagrade za lanskoletna izvirna dela: za leposlovje knji- ževnika dr. Jožeta Kastelica, književnika Mitja Mejaka, profesorja Miroslava Ravbarja in Zorko Peršič kot člana redakcije; za ilustracije akademskega slikarja Božidarja Jakca, profesorja dr. Staneta Mikuža, akademskega slikarja Franceta Uršiča in Ivana Potrča kot člana redakcije; za poljudnoznanstvena dela dr. Lava Čermelja, univerzitetnega profesorja dr. Jovana Hadžija, univerzitetnega profesorja dr. Svetozarja Ilešiča in Cirila Trčka kot člana redakcije. Za nagrade se bodo pretresala vsa lani izšla izvirna dela, nagrada pa se bo podelila predvidoma sredi februarja. Nagrade so ali tri po 100 tisoč dinarjev ali šest po 50 tisoč dinar jev,ali ena ali dve za vsako panogo. Žirije bodo pretresale 13 leposlovnih del. 34 ilustriranih del in 3 poljudnoznanstvena dela. REDEK PRIMER V ZALOŽNIŠTVU. Nemška založba Čampe, ki je še za življenja Heinricha Heineja izdajala njegove spise, je izdala lansko leto v zvezi s stoletnico Heinejeve smrti jubilejni izbor njegovega dela v knjigi ki šteje okrog 800 strani. Ta izbor je bil kmalu razprodan in je pravkar izšla nova izdaja. Vsekakor je redek primer, da kaka založba izda slo let po avtorjevi smrti spise, ki jih je izdajala še za avtorjevega življenja. Založba Čampe je nedavno proslavila 175-letnico svojega obstoja. (B.) retiku pa bodo spomini Stanislavskega povedali še več. V njih je avtor izčrpno obrazložil pobude za izoblikovanje svojega »sistema«. Čeprav danes v tem njegovem sitemu ne vidimo več bistva in vira vse gledališke modrosti, jg vendarle v njem mno- te dni v Veliki pariški operi izvedli slavnostno premiero njegove opere »Don Juan« pod vodstvom dirigenta Louisa Fouerstiera in v režiji Joseja Beckmana. Hkrati je Opera Comique uvrstila v svoj repertoar komično opero »Cosi fan tutte« pod glasbe- go zelo pomembnega. Posebno nim vodstvom Georgesa Seže takrat, ko bralec spozna, bastiana. Pri tem je zamimi- da -e ta sistem vendarle zrasel iz resničnih potreb, iz mnogih iskanj in v tesni zvezi s tedanjo gledališko atmosfero in pogoji. S. G. vo, da v Istem času večje število pariških kinematografov vrti avstrijski film »Don Juan« v izvedbi dunajske Opere. »Klas«. V klubu so včlanjeni ljudje različnih poklicev, ki jih združuje želja po likovnem ustvarjanju. Sedaj so ustanovitelji kluba priredili razstavo v Mali galeriji. Razstavo, ki bo trajala štirinajst dni, bedo odprli v torek 22. januarja. * Kulturno — umetnostno DELO MESTNEGA MUZEJA. Ljubljanski Mestni muzej pripravlja poleg drugib svojih dejavnosti razstavo srednjeveškega ljubljanskega slikarstva, ki bo letos poleti in ki bi prikazala predvsem dela Janeza Ljubljanskega in njegove delavnice. Ta razstava ki ho zajela srednjeveško ljubljansko slikarstvo, bo tako dopolnila že prej izvršeno delo na področju ljubljanskega 'srednjeveškega kiparstva. Kopije slik posnema akademski slikar Marjan Tršar, med- ________ ________________ tem ko vodi ostale priprave cijsko vodstvo pa je prevzel kustos muzeja Marija Želez- generalni direktor francoskih muzejev Georges jjialles. MEDNARODNA UMETNOSTNA RAZSTAVA O DELU. V Ženevi bo spomladi organizirana velika mednarodna umetnostna razstava posvečena delu. Na tej razstavi v ženevski umetnostni galeriji, bo okrog 500 avtorjev iz raznih dežel razstavljalo razne svoje slike in kipe s motivi dela. Pokroviteljstvo nad razstavo Ima Mednarodni urad za delo OZN, organiza- 20. januar 1957 f Dragi mladi prijatelji! NI še dolgo. k3r so se zaprla vrata in je napočil čas počitnic, čas našega zimskega veselja. Domov pa smo prinesli dobra in slaba spričevala. Tisti učenci, ki so bili pridni v šoli, so bili nasmejanega obraza, drugi, tisti, ki so med poukom nagajali in se niso hoteli učiti, pa so se držali kakor »mile jere«. Letos bodo počitnice še bolj vesele, ker so nas obiskale bele snežinke, ki so nam pokrile travnike, gozdove In pobočja gora. Smučali se bomo in sankali, poleg tega pa bomo iz mrzlega snega delali snežene može. Fa tudi kepali se bomo. No, dragi prijatelji, vi tam v Ljubljani, na Gorenjskem in drugod imate razen smučanja, sankanja in kepanja še vsa mogoča druga razvedrila, medtem ko smo mi otroci na Fohorju prepuščeni bolj sami sebi. Vem, da Pohorje poznate prav dobro, in vem, da veste, kako težavne so naše poti v šolo zlasti v zimskem času. Nekateri otroci hodijo dve in tri ure daleč v šolo. Stanujemo v lesenih bajtah, kakršno vidite na sliki. Vabimo vas na Pohorje, med zeleno smrečje, da boste videli, koko gre pohorskim otrokom! Vesele počitnice in lep pozdrav od MARIJE JLRAC. (pi&mo Chicago, v januarju. Draga sestrična! Vesela sem bila Tvojega pisma, še bolj pa so me razveselile lepe mladinske revije, ki si mi jih poslala. Zelo rada sem prebrala lepe povesti v Cicibanu in Pionirju in občudovala sem številne barvne ilustracije. Lepo je Vam v domovini, ko vsak mesec dobite tako lepe mladinske časopise. Pa tudi mi, otroci slovenskih izseljencev v Ameriki, imamo svoj mladinski časopis. Res je bolj skromen, kakor so Vaši, a mi smo ga zelo veseli in ga vsak mesec težko pričakujemo. Da boš videla, kakšen je naš časopis, Ti pošiljam eno številko. Naša revija se imenuje »The Voice of Youth«, kar pomeni »Glas mladine«. Največ prispevkov v njem je v angleškem jeziku, saj tukaj veči- OKROG SVETA Ono noč sem se odločil: sam na pot grem krog sveta, naveličal sem se ždeti in čepeti le doma. Golorokec, bosopelec mahnil sem jo iz vasi, po široki cesti žvižgal pesmi sem si v lunin sij. Ko pricvri sem jo v Ljubljano, jo zlatil je sončni svit, urno sem v letalo skočil — bil pešačenja sem sit! Kot puščico bi izstrelil, že sem — Afriko uzrl, nad puščavo tam Saharo sem od žeje skoraj umrl. Goi črnuh je tam zamorec, v uhljih in skoz nos — uhan, truma opic tam po paimah se podi sredi banan . . . Koj za Afriko na desno sem zavil s frčalom zdaj, tam je Amerika za oglom, v njej pa strašen direndaj: kavboji, za zlatom lovci, šum motorjev vsepovsod, samokresi, tihotapci, groza! — le čimpre.j od led! Zdaj pa kar naprej sem letel not v orjaško Azijo, med Kitajce, ki kot jajce vsi rumeni so v telo. Zlačnil sem se bil cd sile, pa so skuhali mi riž: zajtrk — riž in riž — večerja, obed — riž, le riž dobiš! Zdaj v Avstralijo sem kanil, pa mt je motor obstal, o grozota! — iz letala sem pri priči se pognal. V džungli levu pel sem v žrelo, mi odgriznil je uho In še sreča, da vse skupaj sanje so bile samo! . . . Napisal Danilo Gorinšek LOJZE BELTRAM U3RNKH V ranem jutru še pred soncem na obzorju nas pozdravi, a zvečer pred dneva koncem na zatonu se pojavi. (®visZ) Dragi stric urednik! Oglašam se ti prvič. Zelo rad bi ti opisal neki svoj zimski doživljaj. Najprej pa te lepo pozdravljam. No, in zdaj poslušaj, kako je bilo. Bil je zelo lep zimski dan. Z nekim sošolcem sva šla na led. Tam sva se igrala hokej. Nič nisva gledala, ali je led dosti debel ali ne. Skakala sva po njem in lovila žogico. A nenadoma se je led razpočil in jaz sem zletel v mrzlo vodo. Čisto moker sem prišel ven. Nato me je sosolec odpeljal domov. Lepo te pozdravlja Ivan Erže iz Škofje Loke A/a smrt obso noma govorimo samo angleško, v vsaki številki pa je nekaj sestavkov napisanih tudi v slovenščini. Revijo izdaja Slovenska narodna podporna jednota v Chicagu. urejuje pa jo Louis Beniger. V vsaki številki so natisnjene pesmi, povesti, poučni sestavki, uganke in šale, veliko pa je tudi risb, ki jih narišejo mladi bralci sami. V nobeni številki pa. ne manjka lepih fotografij iz Slovenije, tako da spoznavamo domovino naših staršev vsaj po slikah. Tako sem si v zadnji številki lahko ogledala lepo sliko zasneženega Triglava in Kranjske gore, najbolj pa mi je ugajala slika gorenjske vasice. Za isto številko je pesnik Wilbur D. Nesbit prispeval pesmico »Thanksgiiring Night« — »Zahvalni večer«. Zahvalni dan je namreč pri nas v Ameriki velik narodni praznik, ki ga praznujejo že od leta 1621. ,Takrat se veselimo dobre letine. Ker. je na ta praznik seveda vedno kaj dobrega na mizi, ga mnogi imenujejo tudi »Dan piščancev« ali »Dan puranov«. Tudi drugi sestavki, ki so jih napisali bralci sami, pripovedujejo o • praznovanju Zahvalnega dneva. Rada sem prebrala tudi članek o angleškem pesniku Popeu in pa rubriko »Planning F or Tomorrovc« — to je rubrika, ki obravnava in razlaga različne poklice. V tej številki je v naših »Načrtih za prihodnost« opisan poklic psihiatra. Veliko je v tej številki »Glasu mladine« tudi pisem uredniku, v katerih sporočajo brailci o dogodkih v njihovih slovenskih krožkih, ali pa pripovedujejo o sebi, svojem delu in športu, ki ga gojijo. Nekaj bralcev je poslalo uredniku tudi svoje fotografije. Na zadnjih straneh revije pa je moj najtjubši' kotiček, posvečen povestim v slovenskem jeziku. V tej številki so mi zelo ugajale basni Mačka begunka ter Medvedek in zajec in pa Pravljica o dobroti. Upam, da bo naša mladinska revija tudi Tebi ugajala, če mi boš še kdaj lahko poslala Cicibana ali Pionirja, se Tl bom rada oddolžila s kakšno novo številko »Glasu mladine«. Lepo Te pozdravlja Tvoja S Annie Medvedek z divjega Severa ■ 'k ~ Besedilo: SERGEJ MIHALKOV — Sl! po naravi N. ŽAKlišKIN Priredila: VERA ALBREHT 20. Nagnal je pse, ki so se razkropili — "N. -: *r ;35j' \ m 21. Da Meda bi v spominu ohranili, ga z aparatom vzel je mož na piko, počasi sprožil — in napravil sliko. > . y.V -. -A.. DEDEK MRAZ MAS JE OBISKAL Med najbolj značilne otoke vsega sveta moramo prišteti Helgoland, majhen skalnat otok pred nemško in dansko obeto v Severnem morju. Niti cel kvadraten kilometer ne meri ta otoček značilne oblike s strmimi čermi, ki se spuščajo v morje na vseh straneh. Valovi ga načenjajo in odnašajo, da je manjši in manjši. Nenavadno je, da je ta otoček iz soli. ki je pred približno 60 milijoni leti privrela skozi zemeljsko skorjo na površje, se pozneje nagubala in jo je končno zalilo morje. Tako so nastali »slani« otoki, ki pa jih je morje že skoraj vse spet razrahljalo i ’• odplavilo. Največji preostali je Helgoland, pa tudi ta bo moral nekega dne kloniti pred neusmiljenim morjem. Kakšna je moč morja, naj vam pove številka, da pritiskajo včasih valovi v skale s silo 30 ten na vsak kvadratni meter. Na nedeljo pred Novim letom smo se zbrali vsi pionirji hra-ške šole v učilnici. Dedku Mrazu smo uprizorili igrico. Vse deklice iz četrtega razreda smo bile Meglice, iz prvega in drugega pa Snežinke. Med Meglicami, in Snežnikami je skakal Palček Malček. Iinel je rdečo čepico, s katere mu je visel zvonček. Oblečen je bil v rdeč kožušček, rdeče hlačke in bele nogavičke. To je bil deček iz prvega razreda. Po končani igrici je stopil v učilnico Dedek Mraz. Pred njim so hodili še medved, volk lisica in majhen bel zajček. Za Dedkom Mrazom pa so prišli palčki. Imeli so lepe modre čepice. Deček nas jc prosil, naj mu prinesemo stolico, ker je truden in star. Potem jc začel deliti darila. Vsi smo jih bili veseli. Kmalu se je odpravil in rekel, da nas ho drugo leto spet obiskal. Cez nekaj dni pa smo dobili še nekaj šolskih potrebščin, ki sta nam jih podarila kmetijska zadruga in državno posestvo v Hraščah. Trav lepo se jima zahvaljujemo. Napisala Anica Bole iz Hrašč v’ it lii; m •v -m «< - V '/V ** 22. Kajti naš lovec-fotograf, on zna posneti slike, kakršna je ta. Zoran Hudales: H H A V L J t C A £4 ivee IN IVKfl Mm! Če redno prebirate Najdi-hojco, ste gotovo že opazili, da zelo radi objavljamo vaše prispevke, bodisi v besedi bodisi v sliki. Zmeraj se veselimo, če nam kdo izmed vas pošlje zanimivo pismo, v katerem ni samo rešitev križanke, temveč je pripisanih vsaj nekaj besed, ki nam povedo, kdo in odkod piše. Tako lahko najbolje spoznavamo vas in vaše želje. Hkrati pa smo prepričani, da pisma, ki jih objavljamo, zanimajo tudi i'as, saj tako lahko zveste mnogo novega o svojih tovariših, vrstnikih in njihovem življenju. In zato, da bi to naše posredništvo med vami še bolj izpopolnili, da bi Najdihojca, dragi bralci, v resnici postala vaše glasilo, smo se odločil, da razpišemo nekakšen natečaj. Pozivamo vas, da nam v prihodnje pošiljate čim več svojih prispevkov, se pravi: zgodbice, pesmice in risbe. Najboljše prispevke bomo sproti objavljali in jih nagrajevali z lepimi knjigami. Toda da. se prav razumemo: gre ni*#*, predvsem, za to. da spoznamo vaše življenje, vaše doživljanje, okolje, v katerem živite. Zato ne pošiljajte pravljic in izmišljenih zgodbic, marveč popišite — v prozi, v stihih ali z risbo — kaj se vam je zanimivega pripetilo doma, v šoli, pri igri ali kjer koli. Gotovo boste imeli svoje veselje pri tem, če boste le odločno prijeli za pero, in hkrati boste od svojih vrstnikov iz najrazličnejših krajev naše domovine izvedeli, kako gre njim, kako se uče, kako se igrajo in kako znajo pripovedovati svoje zgodbe. Se na nekaj vas opozarjamo: pišite kratko! Marsikaj se da povedati v nekaj stavkih, najdaljši prispevki pa naj ne presegajo ene tipkane strani ali dveh strani v zvezku, popisanih z roko. In zdaj torej — ne odlašajte! Še ta teden pričakujemo čeden kupček vaših pisem! Ob tej priložnosti še nekaj za reševalce križank: nagra- jenci naj pri svojih željah upoštevajo, da nagrajujemo samo z mladinskimi knjigami! Drugačnih knjig ne bomo pošiljal i. Vsa svoja pisma naslavljajte takole: Uredništvo Slovenskega poročevalca — Ljubljana — Tomšičeva 5 — Za Naj-dihojco. Lepo Vas pozdravlja Urednik % Križanka $ ra A VODORAVNO: 1. Zimski športnik, T. borilec z bikom, toreador, B. drevo in sad, 9. samo eden, 11. pogojnik, 12. okrajšava za opomba, 14. prebivalec Itake, 16. divja žival, 17. osebni zaimek, 18. okrajšava za ameriški, 29. okrajšava za okrog, 22. ocet. NAVPIČNO: 1. Glavni števnik, 2. morda, mogoče, 3. spraviti v red, 4. pripadniki slovanskega naroda, 5. ICOm:, 6. grška črka; kratica za republiški odbor, 10. nasprotno od hočemo, 13. dvojica, 15. turški velikaš, 17. tesno poleg, 19. nasprotno od nihče, 21. kadar. REŠITEV VODORAVNO: 1. ZP, 3. ter, S. Stol, 7. Ema, 8. Peru, 10. onile, 13. obilen, 14. prepojiti, 17. tirani- In 1Q I NAVPIČNO: ZTS, 2. peteroboj, 4. Romunija, 8. La, 9. leni, 11. ili, 12. let, 13. opij, 14. prav, IS. rak, 18. ena, 18. iz. NAGRADE Med reševalci križanke »Zajček na saneh« sta bila za knjižni nagradi izžrebana Jože Meglič iz Slapa pri Tržiču in Sergej Do-bovišek iz Slov. Javornika. Naj sporočita, katero knjigo bi rada. XLI. V zgodmj e m j u trni. ko še so-nce ni pokukalo izza gora. je prala Ivka posodo v kamnitem koritu, ki je ležalo pred vhodom v Sla-voljubov dvor. Med šumenjem vod«, ki j« padala od visokega žleba, im žgolenjem ptic, je zaslišala korake po tlakovani cesti. Dvignila je glavo in pogledala čez obzidje. Od veselja je spustila težko skledo iz rok, kalij po strmi cesti je prihajal Ivče. Stekla mu je nasproti. Lica in oči so jii žarela od radosti. Ko jo j« deček zagledal, se je prav tako razveselil, toda brž ko sta si stela 1« nekaj korakov nasproti- se je vzbudila v Ivčku stara trma. Namrgodig. se je in neprijazno vprašal: »Kaj delaš tu?« »Mar ne smem biti bu?« »Zakaj sj šla svojo pot?« »Pustili si me.« »Za mano bi Sla.« »Ne bom ti v napoto, domov pojdem . . .« »Kdo je nov, gost?« je vprašal z vrha stopnic stražar. »Slikar Ivče je prišel,« je odvrnila Ivtoa. »Slikar je že prišel,« je odvrnil stražar. Ivče je odpri usta in začudeno pogledal. »Pred teboj je prišel nekdo. Kod si bodil tako dolgo?« ga je vprašala in iz njenih besed je vol hlad. »Pat sem zgrešil,« je rekel in se obrni! k stražarju. »če si res slikar, vstopi!« je poklical sitažair. Ivče je vrgel deklici le bežen pogled in odhitel v dvor. Ivka se je s sklonjeno glavo vrnila h koritu in pomivala. XLII. Med dolom v kuhinji se je Ivka čestokrat zmuznila k oknu. k« j« gledalo na prostrani vrt. Tam s« bele stezice okl«(pa/le rožne gredice. Vodometi so pršeli drobne kapljice naokrog in v soncu so s« prikazovale pisane mavrice. Pod strehami, ki so slonele na kamnitih stebrih, je posedala kraljeva družina in dvorjani. Tudi slikar Nogoibotj in Ivče sta stala vsak na svoji strani in slikala zdaj tega »daj onega. Tedaj je stopil v kuhinjo vitez Zambor. »ivka!« je poklical. »Tvoj prijatelj je i« prišel in že slika, zdaj vidim, da nista lagala. Ni ti potreba več delati v kuhinji!. Gost kraljeve hiše gi.« »Hvala! Bolj bi mi ustregli, če dovolite, da delam tu in čez nekaj dni. ko bodo šli tudi drugi gostje na pot. odidem domov.« j,e odgovorila neprisiljeno, odkrito in vljudno. »Ko,t želiš,« j« odvrnil, se nasmehnil in odšel. Kuharice in strežnice so onemele od začudenja. »Torej miši potepuška?« je vprašala glavna kuharica. »Sodi človeka, ko ga spoznaš, je dejal moj oče,« je od govorni- ki opj o je blestela v širokem ribniku bistra voda in s« na sredi meglila od kapljic visokega vodometa. Za ribnikom s-e je dvigal griček, ves obrasel z mačehami in rezedo. Levo in desno od kraljeve družine so se tiho sprehajali dvorjani in dvonjan-ke. Menili so se šepeta j e in gledal; oba umetnika, kako delata. Kazalo je. da prenaša kraljeva družina muke nepremičnega sedenja še defcaj potrpežljivo, v resnici pa je kralja ščipalo po 11 i 1 ‘I■ iH!!V;’ l /f j iRf.' "lililff la Ivka in brisala posodo. Dekleta sp jele nekaj šepetati dm stikati glave. Marala, ki jo je prejšnji dan žalila, je stopila k Ivkt; in jecljajoče rekla: »Saj nisem mislila tako hudo!« Ivka se je trpko nasmehnila im jri prikamala. kot bi hotela reči, da jo razume. XLIII. Na vrtu, kjer sta slikala Ivče in Nebogoj. ki ni bil nihče drug kot Zavrstnik, je bilo vse tiho. Celo dvorski norec si ni drznil motiti svečanega trenutka. ko £io kralj, kraljica in hčerke sedeli na lepo izrezljan, klopi in se držali kot kipi. Nad njimi se je sklanjala vrba ža-lujka in jih odevala s senco. Za vseh udih. Ko mu ie sonce prilezlo na kolena, s« je zadirčno obregnil: »Kaj me nameravate še dolgo trpinčiti, mazača?« »Oh, potrpite, vaše veličanstvo!« je prosila naj starejša hčerka. »Kdor je vajen vladati, se na more obvladati,« ji je okorno odgovoril in se grdo našobil. 'n ' W\Au ■H A i 2 : ? /n -RigC NIKI MUŠT£R 1. Družina severnih medvedov prebiva v ograjenem prostoru sredi velikega živalskega vrta. Pravzaprav je zanje kar dobro poskrbljeno. V svoji prostorni kletki imajo bazen z vodo, da se v njej lahko do mile volje naplavajo, bele skale pa so prav podobne ledenim ploščam v njihovi daljni domovini, na divjem severu. Tako vsaj mislijo ljudje, ki preko visokega zadu pasejo svojo radovednost. 2. Stari paznik Jaka je njihov skrbnik in varuh. Cisti jim kletke, nosi jim hrano, skrbi za njihovo zdravje in vleče za ušesa paglavce, ki s kamenjem obmetavajo njegove ljubljence. Odkar stoji živalski vrt, opravlja Jaka vsa ta dela, in tudi najstarejši medvedje, ki so tu že skoraj trideset let ne pomnijo, da bi jim kdaj stregel kdo drug. 3. To jutro je Jaka, kot po navadi, napolni! eno vedro z ribami, v drugo pa je vrgel nekaj kosov mesa in kruha, ter se' napotil proti medvedjim kletkam. Krmil je po določenem redu: temu meso, onemu ribe, stari sivi medvedki pa kruh in mleko. Jaka je ime! za vsakega prijazno besedo in medvedje so zadovoljno momljali, ko jim je metal v kletke hrano. DnEVnE VESTI KOLEDAR NeCelJa, 20. januarja: Fabijan Vf Na današnji dan leta 1875 je umrl francoski slikar in grafik Franccis Millet, znan predvsem lo odličnih slikah iz kmečkega ftivljenja. ■it Ing. Pratnekar Maksu k diplomi prisrčno čestitamo! — Prijatelji. Darovic Fani k diplomi na Agronomski fakulteti iskreno čestitamo — domači. Primarij dr. R. Bassin ne or-dinira do 28. t. m. Za elelctro inženirja Je diplomiral Anton Kosi iz Ljubljane. Čestitamo kolegi. Na Tehniški visoki šoli je diplomiral za elektro inženirja Dušan Janežič iz Rimskih Toplic. Čestitamo prijatelji. Iskrene čestitke tov. Vidki Hvalič k uspešno opravljeni diplomi na VPS v Ljubljani. Diplomantoma agronomije Eni-ei Malnerič in Branetu Matičiču žele mnogo uspehov v poklicnem življenju — prijatelji. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE PRIMERE nočna od 20. do 7, oh nedeljah in praznikih ves dan 1. Zdravstveni dom Center od 20. jan. do 26. jan. — Dr. Zalta Maks. tel. 39-150. Miklošičeva 20. Dr. Kozak Vlasta, tel. 31-155, Poljanski nasip 12. 2. Zdravstveni dom Bežigrad od 19. jan. do 23. jan. — Dr. Se- tina Miloš, tel. 31-283 ali 30-300. 3. Zdravstveni dom šiška od 19. jan. do 25. jan. — Dr. Sajovic Mihael, Ambulanta Černetova 31, tel. 21-131. 4. Zdravstveni aom Vič od 19. jan. do 26. jan. — Dr. Jagodic Boris, Rožna dolina, cesta XV št. 1 a. telefon 22-437. 5. Zdravstveni dem i Rudnik od 19. jan. do 26. jan. — Dr. Krejči Fedor, Ižanska cesta 3, telefon 20-107 ali 20-500. 6. Zdravstveni aom Moste od 19. jan. do 26. jan., tel. 31-359. 7. Zdravstveni dom Šentvid od 19. jan. do 26. jan. — Dr. Mlinar Vojko, tel. 731 ali 27-31. Zdravstveni Univerze in Visokih šol v Ljubljani javlja študentom, da je v Parmovi 35, v dvorani Podjetja za popravilo železniških vozov in strojev, od 15. do 2-6. januarja 1957 fluoro-grafiranje pljuč in besežiranje, ki je za vse redne slušatelje obvezno. Točen razpvied si oglejte na oglasnih deskah dekanatov. -Naknadnega roka za zamudnike ne bo. zato prihajajte točno po razporedu. OPOZORILO. Prebivalce Bizovika in okolice opozarjamo, da je uporaba nejavne poti, ki vodi preko dvorišča Poizkusne postaje za zdravilna zelišča v Bizoviku št. 5 med hišo in gospodarskim poslopjem, do preklica dovoljena, v kolikor ne moti del na postaji. — Zavod za farmacijo in kontrolo zdravil, Ljubljana. 5 17 UB LIANA TuEIST- EIB0 AVTOBUSNO IN TURISTIČNO PODJETJE telefon 30-645 LJUBLJANA D O 21 VETJE SPOMLADI 1957 Vas vabi na potovanje na Ažurno obalo, ki bo koncem februarja v Času potovanja vsa v pomladnem cvetju. OBISK GENOVE, CANNESA in kraljice Ažurne obale — Nice — VAS BO NA TEM POTOVANJU POVSEM ZADOVOLJIL. Cena 6-dnevnemu aranžmaju je 14.500 din. Možnost nakupa določenih deviz. Zahtevajte informacije in podroben program! Prijave sprejema SAP - TURIST BIRO Ljubljana, Miklošičeva c. 17, telefon 30-645. DUNAJSKI VELESEJEM 10. do 17. marca 1957 3-dnevni avtobusni izlet, 2-dnevni ogled velesejma 2 veliko mednarodno avtomobilsko razstavo. — Cena 10.500 din. DOMAČI SMUČARSKI IZLETI na Pokljuko in Krvavec Avtobusni prevozi smučarjev in turistov! — Ljubljana, nedelja, odhod ob 6. Pokljuka, nedelja, povratek ob 17; povratna karta cena 500 din. — Ljubljana, sobota, odhod ob 14.50, Cerklje-Grad, nedelja, povratek 00 13; povratna karta cena 220 din. Prevoz smuči brezplačen! Turisti, smučarji in potniki, poslužujte se uslug SAP - TURIST BIROJA Ljubljana, Miklošičeva c. 17. telefon 30-645 in 30-647. Higiensko-epidemiološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva ima svoj letni občni zbor v ponedeljek, 21. jan. 1957 ob 11. uri v prostorih Centralnega higienskega zavoda, Trubarjeva 2. Geografsko društvo Slovenije — odsek za geografski pouk obvešča vse geografe, ki so se prijavili za seminar za izdelavo geografskih učil in ki so že obveščeni, da se bo tečaj začel 28. januarja ob 8. uri zjutraj v Pe.*r.goškem centru — Dom Ivana Cankarja — Poljanska cesta št. 20. — Prosimo vse udeležence seminarja, da prinesejo s seboj ža^e prirezovalke. Za stanovanje in prehrano je preskrbljeno. Elektrotehniško društvo LRS -Sekcija »praktičnih elektrotehnikov« priredi trimesečni popoldanski tečaj za kvalificirane delavce elektrostroke. Prijave sprejema Elektrotehniško društvo LRS, Ljubljana, Erjavčeva c. 13, do 1. februarja 1957. — Pri vpisu naj prijavljenci predlože potrdilo o dovršeni delovni dobi v elektrostroki. AVTOBUSNI PROMET — CELJE vzpostavlja novo avtobusno progo CELJE-MOZIRJE-GORNJI GRAD -LJUBLJANA ob delavnikih po naslednjem voznem redu: Pričetek obratovanja 19. I. 1957 Odh. 6.30 Celje Prih. 7.24 Mozirje 7.43 Šmartno o. D. 7.48 Bočna 8.00 Gornji grad 3 9.20 Kamnik L Prih. 9.50 Ljubljana 16.ou Odh. S to avtobusno zvezo smo ugodili dolgoletni želji prebivalstva Mozirja in Nazarja ter zlasti krajem v Zadrečki dolini po direktni zvezi z Ljubljano. Potniki imaio po prihodu v Ljubljano v času od 10.15 do 15. ure avtobusne zveze proti Gorenjski, proti Kopru in Piranu, Gorici, Idriji in Novemu mestu. Pričetek obratovanja 19. I. 1957. Uprava KPD IVAN ROB organizira tamburaški orkester. Vpisovanje v društveni dvorani Hrenova 4, dne 22.. 23.. 24. januarja od 18. do 29. ure. Učnina 250 din. Odbor. OPOZORILO. Prebivalce Goričan pri Medvodah in ostale opozarjamo, da je uporaba obeh stez, ki vodita na vsaki strani vrta pri gradu Goričane iz vasi v smeri proti železniški progi preko zemljišča Poizkusne postaje za zdravilna zelišča Goričane od dneva te objave dai;e, strogo za-branjena. Kršilce borno klicali na odgovor. — Zavod ra farmacijo in kontrolo zdravil. Ljubljana. ZAHVALA. Lesno industrijsko podjetje Bled. posebej še Lesno industrijski obrat Gorje, se tem potom zahvaljuje za gasilsko in tovariško pomoč gasilskim enotam iz Gorij. Rečice, Podhoma. Bleda. Radovljice hi Bohinjske Bistrice, ob priliki uspešne udu-šitve požara na Lesno industrijskem obratu Gor.it: v decembru 1956. — Se enkrat vsem za izkazano pomoč, dobro voljo in tovarištvo iskrena hvala. — LIP Bled. NOV ZAČETNIŠKI DRUŽABNI PLESNI TEČAJ se bo zopet pričel v četrtek, 24. januarja, oh 18. uri v CENTRALNI PLESNI SOLI — Petkovškovo nabrežje 35. Za študentr.(-ke) znižana učnina. Poučuje mojster Jenko. Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. ure. Začetek nadaljevalnega tečaja ho ponovno ta torek oh 19.39. Vsako sredo oh 19.30 je družabni plesni večer tudi za starejše interesen-te(-ke). Vse informacije na telefon: 21-P.81. PREBARVAMO VAM Z garantiranimi kolodijskimi barvami usnjene plašče, klubske garniture, torbice in čevlje tudi pozlatimo in posrebrimo. — Usnjene plašče inpregniramo s specialnim oljem. — Kopač, Ljubljana, Zidovska 5. G. Schveiger* M. Drenik: Predtisk ročnih del. vezenje, izdelava okrasnih blazin, gobelini itd. Ljubljana. Stari trg 9. Vsaka drogerija, špecerija, zadruga, vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tudi »FLEX«. Za čiščenje madežev samo »FLEX*! Uprava zavoda za odrasle duševno defektne Hrastovec - Trate sporoča vsem prizadetim ustanovam in posameznikom, naj ne pošiljajo v oskroo imenovane ustanove duševno defektnih oseb, če ne prejmejo prej ustrezne odločbe o sprejemu, ki jo izda po opravljeni triaži uprava zavoda. Vsi bolniki, katerih spremljevalci se ne bodo mogli izkazati z omenjeno odločbo Zavoda za odrasle duševno defektne Hrastovec — Trate, bodo brezpogojno odklonjeni in bo nosil stroške prevoza Usti, ki je prevoz odredil. Uprava zavoda Hrastovec — Trate. UPORABLJAJTE TUDI VI MARIB0E Nedelja, 20. januarja. Dežurna lekarna: »Planinka« — Glavni trg 20. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 10: Grimm-Skufca »Janko in Metka«. — Izven. Ob 15: Čajkovski »Francesca da Rimini« in Rimski Korsakov »Vapriccio Espagnol«. - Red U. RADIO 6.-8. Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8.—8.10 Oddaja v madžarščini. 8.10—11.15 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 11.35—11.35 Mariborski feljton. 11.35—14.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14.—15. 2eleli ste — poslušajte! 15.—23. Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO Ptuj: ital. film »Kruh, ljubezen in ljubosumje«. Murska Sobota: ob 10., 15., 17.30 in 20. italijanski film »Oprosti mi«. KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO! Brez zamude in jeze boš očistila svoja okna s »HINKO« oknoči-stilcem. »RIMMEL« za povečanje In boljšo rast trepalnic dobite v drogerijah! Svež in mladosten obraz dobiš po uporabi kozmetične maske »TEINT BELL«. Način uporabe zelo enostaven, pa vendar čudovit učinek. ZA NEGO ROK Meloderm ge-lee krema v drogerijah. POTNIK SLOVENIJA o h v e S č a : PCTN1K SLOVENIJA prireja v marcu tridnevni avtobusni izlet v VERONO (Trst — Benetke — Padova) združen z ogledom mednarodnega velesejma. V marcu prireja PUTNIK-SLO-VENJ.JA avtobusni izlet na DUNAJ in v aprilu štiridnevni avtobusni izlet v MILAN. Zahtevajte programe izletov ln potovanj, ki jih prireja PUT-NIK-SLOVENIJA v prvem polletju 1957. PLANICA 1937 V času od s. do 10. marca bo v Planici tradicionalno tekmovanje v skokih na 130 m skakalnici. Tudi letos boste lahko potovali v PLANICO s posebnimi vlaki, ki jih organizira PUTNIK -SLOVENIJA. Ne pozabite v marcu obiskati PLANICO. DRAMA — LJUBLJANA Nedelja, 20. jan. ob 15: Moder-Ajdič: Janko in Metka. Izven in za podeželje. - Ob 20: Kreft: Krajnski komedijanti. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 21. jan.: zaprto. Torek, 22. jan. ob 20: Miller: Spomin na nva ponedeljka. -Pogled z mostu. - Abonma C. Sreda. 23. jan. ob 20: Miller: Spomin na dva ponedeljka. Fo-gled z mostu. Abonma red K. Četrtek, 24. jan. ob 20: Moliere: Sola za može. Izsiljena ženitev. Abonma red F. Petek. 25. jan. ob 15.30: Shakespeare: Henrik iv. (drugi del). Abonma Petek II. popoldanski. (Falstaff Pavle Kovič.) Sobota, 26. jan. ob 20: Kreft: Krajnski komedijanti. Izven in za podeželje. Nedelja, 27. jan. ob 15: Moder- Ajdič: Janko ln Metka. Izven in za podeželje. — Ob 20: Moliere: Šola za može. Izsiljena ženitev. Izven in za podeželje. 'k Drama Ljubljana kupi več izvodov knjig: Sophokles: Kralj Oidipus. prevod Anton Sovrč,. druga izdaja, leto 1944. OPERA — LJUBLJANA Nedelja, 20. jan. ob 19.30: Puccini: Madame Butterfly. - Gostovanje Valerije Heybalove in Rudolfa Francla ter dirigenta VI. Koblarja Izven in za podeželje. Ponedeljek, 21. jan.: zaprto. Torek, £2. jan. ob 19.30: Baletni večer: Haendel: Ljubezen in pravda, Pia Mlakar: Plesalec v sponah, V. Ukmar: Lepa Vida. - Abonma red E. Sreda. 23. jan. ob 19.30: Rossini: Seviljski brivec. Abonma red U. Četrtek, 24. jan. ob 19.30: Baletni večer: Haendel: Ljubezen in pravda, Pia Mlakar: Plesalec v sponah, V. Ukmar: Lepa Vida. Abonma red G. Petek, 25. jan.: zaprto. V soboto, 26. t. m. bo v Operi premiera Verdijeve opere »Othel-lo«, ki so jo pripravili: dirigent dr. Danilo Švara, režiser C. Debevec. inscenator ing. arh. Ernest Franz, kostumerka Mia Jarčeva in zborovodja Jože Hanc. Premiera bo združena s proslavo 30-letnice umetniškega delovanja režiserja in igralca Cirila Debevca. V naslovni vlogi Othella bo pri premieri in pri vseh nadaljnjih predstavah (tudi za abonente) gostoval tenorist Jože Gostit. ki šteje to partijo med svoje nauspelejše kreacije. Jaga bo pel S. Smerkolj. Cassia D. Čuden, Desdemono Vilma Bukovčeva, Emilijo B. Glavakova. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Nedelja, 20. jan., ob 20: A. Remec: Magda Izven. Ponedeljek, 21. jan.: zaprto (dvorana oddana). Torek, 22. jan. ob 20: A. Remec: Magda. Abonma Torek večerni. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 23. jan. ob 20: M. Gorki: Malomeščani. Abonma Sreda. -Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 24. jan. ob 20: Večer v čitalnici — Vilharjeve šaloigre. Izven — delno zaključena predstava. Petek, 25. jan., ob 20: Večer v čitalnici — Vilharjeve šaloigre. Izven. • Predstava v korist sindikalne podružnice MG. Mestno gledališče v Ljubljani — Gledališka pasaža razpisuje 3 mesta za igralce — (moške) Pogoj: že sistematizirani igralci ali absolventi Akademije za igralsko umetnost. Ponudbe pošljite do 28. t. m. Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Nedelja, 20. januarja 0t> 16. VVilde »Idealni soproga, igra. Zadnja popoldanska predstava. Izven. - Ob 20: Stuart: »Čudovite pustolovščine«, komedija. Izven. Četrtek. 24. jan. ob 16: Grimm-Skufca: »Janko in Metka«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava. Izven. Sobota, 26. jan. OD 20: J. Ogrinc: »Kje je meja« — veseloigra. -Premiera. A. T. Linhart: »Zupanova Micka«, komedija. Premiera. Red B. - (Vstopnice so tudi v prodaji.) * Prihodnji teden bo premiera Ogrinčeve enodejanke »Kje je meja« in Linhartove »2upanove Micke«. Pri veseloigri »Kje je meja« bodo nastopili: J. Cuk, M. Hlebec, V. Vrhovec. M. Maher-jeva in I. Marinčičeva. Pri »Zupanovi Micki« pa: B. Bergant, I. Keber, F. Penko, L. Sadar, I. Visjak, B. Ovsecova in M. Štrukljeva. Režijo ima P. Ovsec. — Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon 32-850. SKUD TINE ROŽANC — dramski odsek — »Dom železničarjev«, poleg glav. kolodvora Nedelja. 20. jan. ob 16: Jean de Letraz: Bichon, veseloigra. — Prodaja vstopnic dve uri pred predstavo. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Nedelja. 20. jan. ob 14.30: Golia: Sneguljčica. - Ob 17: Golia: Sneguljčica. Sreda, 23. jan. ob 16: P. Golia: Sneguljčica. Prodaja vstopnic v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom predstave. Rezervirajte na telefon 22-633. DPD »SVOBODA« — VIC Nedelja, 20. jan. ob 20: ponovitev operete »Na planincah naših«. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. Z Nedelja, 20. jan. ob 11: J Malik: »2ogica Marogica«. — Ob 15: F. Bevk: »Lenuh Foležuh«. roCne lutke Resljeva cesta 28 Nedelja. 20. Jan. ob 17: A. Fapler: »Hudobni graščak«. Prodaja vstopnic za vse predstave v obeh gledališčih v sredo, četrtek, petek in soboto od 10. do 12. ure na upravi, Resljeva c. 23, telefon 32-020 ln pol ure pred vsako predstavo pri obeh gledaliških blagajnah. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 20. jan., ob 14.30: Andre Roussin: »Otroci prihajajo«. Zadnja popoldanska predstava. Ob 19.30: Andre Roussin: »Otroci prihajajo«. Zadnja večerna predstava. — Zveze z vlaki ugodne. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 20. jan ob 15.30: W. Shakespeare: »Macbeth«. Red Ne- delja. Torek. 22. jan. ob 15.30: VVilliam Shakespeare: »Macbeth«. — lil. šolski abonma — Ob 20: w. Shakespeare: »Macbeth«. - Red Torek. Četrtek. 24. jan. ob 20: William Shakespeare: »Macbeth«. - Red Četrtek. Sobota, 26. jan. ob 20: N. R. Nash: »Vremenar«. Gostovanje v Mariboru. Nedelja. 27. jan. ob 20: Jgrzv Lu-towski: »Dežurna služba«. Gostovanje v Mariboru. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 20. jan. ob 15 30 Moliere: »Tartuffe«, gostovanje v Gorišnici. Slovensko zdravniško društvo vabi vse zdravnike in medicince višjih semestrov na predavanje tov. prof. dr. Janeza Milčinskega: »Odklonitev zdravniške pomoči«. Predavanje bo v petek, 25. januarja 1957, ob 19.30 uri v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. -p »Počitniški potep s fotokamero in barvnim filmom« je naslov predavanja, ki bo v sredo, 23. januarja, ob 20. uri v zakurjeni dvorani Doma železničarjev, Trg OF št. 3. Predava tovariš Šmid Vekoslav. PZrasni barvni diapozitivi. Planinsko društvo Ljubljana - matica. -p Turistično podjetje »PUTNIK -SLOVENIJA« v Ljubljani prireja v sredo, 23. januarja 1957, s pričetkom ob 20. uri PREDAVANJE »IZLET PO ITALIJI«. Predavanje bo spremljano z 2r.fl barvnimi diapozitivi. Predavanje bo v stekleni dvorani hotela UNION (vhod skozi restavracijo). Vstop prost! Vljudno vabljeni. -P Elektrotehniško društvo LRS vabi vse svoje člane na predavanje, ki bo dne 23. januarja 1957 ob 19.30 (brez akademske četrti) v dvorani Doma elektrogospodarstva. Ljubljana, Hajdrihova ul. 2. Predaval bo tov. Rajko Korbar o temi »Uporaba izotopov v tehniki«. Predavanje bo spremljano z diapozitivi. Omenjeno predavanje je sedmo iz ciklusa predavanj o jedrski tehniki, ki bodo tedensko do konca februaria 1957. 'p Jutri, dne 21. t. m. koncert za rumeni abonma. Solist Boris Čampa, dirigent Bogo Leskovic. Spored — Beethoven. I. simfonija: Ibert, Koncert za flavto in orkester; Srebotnjak. Glasba za godala; Strauss, Till Eulen-spiegel. K SPORED ZA NEDELJO Poročila: 6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.00, 22.00 in 22.55. 6.00—7.00 Poskočne in domače za prijetno nedeljsko jutro, 7.15 Reklame, 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva, 7.35 Zabavne melodije, 8.30 Otroška predstava — Friedrich Feid: Jezdec na oblaku, 9. Slovenske narodne in umetne pesmi, 9.45 Se pomnite tovariši. . . — Ivo Porenta-Vojko: Za-ken tovarištva, 10.15 Nedeljski simfonični koncert, 11.15 Oddaja za Beneške Slovence, 11.35 Lahka glasba, 12.0) Pogovor s poslušalci, 12.10 Opoldanski glasbeni spored, 13.1-5 Zabavna glasba, vmes reklame: 13.30 Za našo vas. 14.00—16.00 Želeli ste — poslušajte! — vmes ob 16.00 Preveč in premalo korajže (reportaža), 16.15 Igra zabavni orkester Hnga Winterhalter;;a. poje zbor. 16.30 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska igra — Sarovan: Človeška komedija, 13.3.0 Melodije za dobro voljo. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Posnetki reportaže z meddržavne hokejske tekme Avstrija — Jugoslavija. 19.45 Zabavna glasba, vmes reklame: 20.00 Radio-variete (posnetki javne zabavne glasbene oddaje Radia Zagreb). 21.00 Kulturni razgledi — Tone Potokar: O Srbsko.hrvatskih regijah 21.15 Nočn,- koncert, 2?.15 Zaplešimo. 22.15—23.00 UKV Drceram: Ja 77. cocktail, 23.ro—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). II. program za nedeljo . 13.10 Promenadni koncert, 14.90 Ljubljanska kronika in obvestila. 14.15 Od melodije do melodije, 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved. 15.15—16. rj) Glasbeni mcza.jk. 22.15—23.00 Zaplešimo. Društvo prevajalcev Slovenije vabi svoje člane, književnike in druge kulturne delavce na predavanje dr. Vrčona o prevajanju strokovne literature. Predavanje bo v ponedeljek, 21. januarja, ob 20. uri v Klubu kulturnih delavcev, Wolfova l-m. Odbor. -P Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na poljudno-znanstveno predavanje asist. dr. ing. Franca Sirce: Kovine, kot jih vidimo pod mikroskopom. Predavanje, spremljano z idapozit>vi, bo v torek, 22. januarja, ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na Univerzi, vhod z Gosposke ulioc. -P SPORED ZA NEDELJO »UNION«; italijanski barvni film »DEKLE Z REKE«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. - V glavni vlogi Sofia Loren. Tednik. — Ob 10 je matineja istega filma. •KOMUNA«; cmemascopski runi »CARMEN JONES«. - Predstave ob 15, 17. 19 in 21. - Film je na sporedu samo še danes. — Ob 10 je matineja istega filma. •SLOGA«; arner til in »NA MORILČEVI SLEDI* Predstave ob 15, 17, 19 in 21. - Danes zadnjikrat. - Ob 10 je matineja istega filma. VIC; francoski film »MARJANA 'MOJE MLADOSTI«. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. - V glavnih vlogah: Marianne Hold in Pierre Vaneck. — Ob 10 je matineja istega filma. »SOČA«: francoski film »MAR- J AN A MOJ E \ L A D O ST L. Predstave ob 15, 18 in 20. V glav. vlogah Mari3nne rlold in Pierre Vaneck. Prodaja vstopnic je v vseh kinematografih od 9 do 11 in od 14 dalje. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova ul. 8: predvaja ameriški film »FESTIVAL CHARLIJA CHAPLINA«. Predstave danes ob 10, 15 in 17. SISKA: ital. film »PLASC«. - V glavni vlogi R. Fascel in Šanson. Predstave ob 15, 18 in 20. - Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat. »TRIGLAV«; amer. barvni film »NOCOJ BOMO PELI«. V glavnih vlogah David Wayne in Anne Bancroft. Predstave ob 16, 18 in 20 Prodai a vstopnic od 10 do u in od 15 dalje. -Ob 10 mladinska predstava. Dom »-JLA«: mešani ban/ni film »REVIJA«, ob 17 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. »LITROSTKOJ«: amer. barv. film »BEAU BRUMELL", ob 16. 13 in 29. Zadnjič. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Šentvid »SVOBODA«: amer. film »RDEČA REKA«, ob 15, 17. 19. ZADOBROVA; amer film •> BOJIŠČE«. ob 17. — Ob 15 predstava odpade zaradi igre. V-EVCE: ameriški Dar v ni film »KLIC DIVJINE« CRNUCE: ameriški barvni film »RDEČA KONGA«, ob 16 in 19.30 DOMŽALE: amer. film »KRA- LJICA KRISTINA«, ob 15, 17. 19 Kamnik »DOM«: slov. film »dolina MIRU«. BLED: smer barvni film »TROBENTE OPOLDNE«, ob 14, 16, 18 in 20. Novo mesto »KRKA«; amer. film »NA APAŠKI MEJI«. Kranj »STORŽIČ«; ob 9.20 amer. barvni film »RAPSODIJA«. Ob 14, 16, 18 in 20 ital. barvni film »TEODORA«. Jesenice »RADIO«: ruski barvni film »PEDAGOŠKE POEME«, ob 15. 18 in 20. - Ob 10 matineja sklopljenega programa št. 5. Jesenice »PLAVŽ«; ameriški film »NA RAZPOTJU;;, ob 16, 18 in 20. - Ob 10.30 matineja mladinskega filma. Jesenice -Žirovnica: angl. film »UGRABITELJA«, cb 16 in 19.30. Jeseniee-Dovje: Kmer. barv. film »KLICI M. ZA UMOR«, ob 19 - Ob is matineja mladinskega filma. Jesenice-Kor. Bela; ruski barvni film »PEDAGOŠKA POEMA«, Ob 19l RAZPIS Zdravstveni doni Grosuplje razpisuje MESTO ZDRAVNIKA za vodstvo Otroškega dispanzerja, s tečajem za zaščito matere in otroka. Event. op.* a vi tečaj pozneje. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop 1. marca. -R RAZPIS Avtoremontno podjetje »Avto-obnova« Ljubljana, Bežigrad 11, razpisuje naslednja delov, mesta: 1. GLAVNEGA RAČUNOVODJE z odgovarjajočo šolsko izobrazbo in večletno prakso. - Nastop po dogovoru. 2. EKONOMSKO-FLANSKEGA REFERENTA z odgovarjajočo šolsko izobrazbo in večletno prakso. Nastop takoj ali po dogovoru. Zaželeno ie poznavanje posebnosti avtoremont-ne dejavnosti. - Za obe delovni mesti pošljite . pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja. Zahteva se neoporečnost. 3. MEZDNEGA KNJIGOVODJE -KINJE. Nastop takoj. 4. SAMOSTOJNEGA LIČARJA (lahko tudi priučen). RAZPIS Bolnica za tuberkulozo v Sežani razpisuje mesto BOLNIČARKE. Samsko stanovanje in prehrana v zavodu, nastop službe takoj. Prošnje, z navedbo dosedanjih zaposlitev, pošljite upravi bolnice. najkasneje do i. februarja 1957. Jr RAZPIS Javna zobna poliklinika v Novem mestu razpisuje mesto BENTISTA. Nastop službe takoj. Flača: temeljna plača po uredbi, dopolnilna plača po dogovoru, redno mesečno nagrajevanje po storilnosti. Stanovanje za samca zagotovljeno. _R RAZPIS Upravni odbor Zavoda LR Slovenije v Ljubljani razpisuje naslednja delovna mesta za dve medicinski *estri, bolničarko in ekonoma s potrebno šolsko izobrazbo in prakso. Plača po Uredbi. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnjo s kratkim življenjepisom, vložite na Zavod LR Slovenije za transfuzijo krvi v Ljubljani. ' -R RAZPIS Komisija za volitve in imenovanja občinskega ljudskega odbora Kanal razpisuje na podlagi 102. člena Statuta občine Kanal delovno mesto UPRAVNIKA LEKARNE — KANAL Pogoj: farmacevt s strokovnim izpitom, po možnosti z večletno prakso. Plača in ostali dodatki po predpisih. Prijave z živl1en1episom in dokazi o strokovni izobrazbi, dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Kanal, najkasneje do 21. januarja ia.57. „r RAZFIS Personalna komisija OLO Kočevje razpisuje delovno mesto za UPRAVNIKA VODNEGA SKLADA Pogoji: vodogradbem inženir ali tehnik z najmanj 2-letno prakso v tej stroki. Flača in dopolnilna plača po uredbi. Ponudbe pošljite Okrajnemu ljudskemu odboru Kočevje, najkasneje do 15. februarja 1957. -R RAZPIS Zdravstveni zavod Zdravilišče Dolenjske Toplice razpisuje mesto ZDRAVNIKA - INTERNISTA z vsaj 2-letno prakso. MESTO BOLNIČARKE ali Iaborantke po možnosti z nekaj prakse, mesto računovodje, mesto kuhinje in mesto kuhinjske blagajničarke. Pogoji: plača po uredbi, do- polnilna plača in položajni dodatek po pravilnik’* o plačah. Stanovanje in hrana v hiši. Nastop takoj ali čimprej. Pismen* ponudbe upravi Zdravilišča, do 31. januarja 1957. -R RAZPIS Uprava Kliničnih bolnic v Ljubljani sprejme v službo: Infekcijska klinika: EKONOMA KLINIKE. - Pogoj: dovršena srednja šola z nekaj let prakse v ekonomski službi. Interna klinika: 4 BOLNIČARKE. - Pogoj: do- vršena bolničarska šoia. PISARNIŠKEGA USLUŽBENCA Pogoj: perfektno obvladani® strojepisja in praksa v administraciji. Prošnje vložite v personalni oddelek Kliničnih bolnic. Ljubljana, Zaloška c. 2, do 26. Jan. 1957. R RAZPIS Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje v upravi Okrajnega ljudskega odbora dve mesti F R O RA C U N. INŠPEKTORJE V Pogoji: srednja strokovna izobrazba z daljšo prakso v prora-čumikih poslih. Plača po Temeljni uredbi in dopolnilna plača. — Pravilno kol-kovane prošnje z življenjepisom pošljite Uradu tajnika OLO — Mačko ulica štev. 1, soba štev. 13 I. Kok za vlaganje prošenj je 31. januarja 1957. H Personalna komisija RAZPIS Svet Prirodoslovno matematično filozofske fakultete v Ljubljani razpisuje natečaj v smislu 27. n .• >. člena Splošnega zakona o univerzah: n) za ponovne volitve fakultetnih sodelavcev: asistenta za dialekt. :n histor. materializem ter logiko, asistenta za pedagogiko, asistenta za psihologijo, asistenta za zgodovino naj novejše dobe, asistenta za zgodovino balkanskih narodov, asistenta za zgodovino umetnosti, asistenta za klasično arheologijo in staro zgodovino, asistenta za zgodovino slovenske knj iževnosti, asistenta za zgodovino slo\ enske književnosti, asis.enta za ruski jezik in književnost, asistenta za ruski jezik in književnost, asi-Lenta za francoski jezik, asistenta za angleški jezik, asistenta za nemški jezik. as;sicnta za grški jezik. a> sten ta za primerjalno jezikoslovje. asistenta za matematiko, asistenta za fiziko. asi-tenta za geofiziko, asistenta za organsko kemijo, asistenta za organsko kemijo, asistenta za geologijo s paleontologijo. asistenta za mineralogijo s pe-tro.grafi.io, asistenta za prazgodovino človeka. asistenta za zoologijo. as:stcnta za fiziologijo, asistenta za antropologijo, asistenta za sistematsko botaniko. asistenta za geografijo, asistenta za geografijo, asistenta za geografijo, asistenta v botaničnem vrtu, lektorja za slovaški iezik. i lektorja za poljski jezik, lektorja za itnlitansk; iez;k, lektorja za angleški iezik. lektorja za angleški iezik. lektorja za nemški jezik, h) za volitev fakultetnih sodelavcev: asistenta za občo pedagogiko, as-stenta za občo zgod. «red. veka in pomožne zgod. vede. asistenta za slovansko filologijo in staro cerkv. slovahščmo. asistenta za matematiko in geometrijo, asistenta za astronomijo. as'-tenta za meteorologijo, asistenta za analit-ko kemijo, asistenta za anorgansko kemijo, asistenta za zoologijo. •asistenta za antropologijo, lektorja za ruski i^zik. bibliotekarja v slovanskem inštitutu. Prijave sprejema tajništvo 14 dni po objav,- v Uuradnem listu lR5, Tajništvo Prirodoslovno matematično filozofske fakultete R RAZPIS Svet Prirodoslovno maiemat. filozofske fakultete v Ljubljani razpisuje natečaj za ta-le mesta: rednega, ali izrednega profesorja ali docenta za predmet zgodovina slovenskega jezika; honorarnega predavatelja za predmet fizika za biologe in farmacevte in honorarnega lektorja za nemški jezik za germaniste. Prijave sprejema tajništvo 14 dni po objavi v Uradnem listu LRS. Tajništvo Prirodoslovno matematično filozofske fakultete £/3 M* ON o splosnem upravnem postopku bo v kratkem izšel v posebni brošuri, na kar še posebej opozarjamo vse urade, ustanove, podjetja in druge gospodarske organizacije ter posameznike. — Cena okrog 100 din. Naročajte ga pri »UKADNEDl LISTU LRS« Ljubljana Erjavčeva lla 318-R Že imate slikanico »Gozdni Driratelti«? CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed stane beseda 20 din, vsaka nadaljnja beseda 15 din. Za oglase, ki so pod šifro, oziroma za oglase, ki je naslov v oglasnem oddelku. -F30 din. Cena za ženitbene oglase je M din beseda. Za nedeljske -1-20%. OPOZORILO: Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov ali kakršnokoli informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne izdajamo. Za poslani denar v navadnili pismih ne odgovarjamo. ISCEIM sli;2HO EKONOMA. Moji podatki in naslov v podružnici SP Maribor. 819-1 SLU2BO NATAKARICE kjerkoli v Ljubljani iščem. Naslov v ogl. odd. S13-1 UONOKAIt.VO ZAPOSLITEV v 'Ljubljani išče upok. racunovod-kinja, zmožna vseh administrativnih del. Ponudbe poti »Vestna moč 1357* v ogl. cdcl. 764-1 BI E 3X0 SKA2ILKE ali hišnice v Ljubljani sprejmem. Pogoj: družinsko stanovanje. Naslov v ogl. odd. 758-1 SP M L J.ME Bi O V STALNO ZAPOSLIT E V samostojnega pleskarja za imitacijo stanovanjskega pohištva. Za samca lepo stanovanje zagotovljeno. Plača po tarifnem pravilniku oz. dogovoru. Lesno podjetje Prevalje. H 78-1 EKONOBI-SKLADlSCNIK išče zaposlitev. najraje v živilski stroki. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana«. 71.0-1 POT.:' PUJEMO GOSPODINJSKO POM OC* Ni C O k štiričlanski družini Ljubljani z vso oskrbo v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. oddelek. 698-1 RAC UNOVOD TO-KINJO za takoj iščemo. Plača po tarifnem pravi kri k n. dopolnilna po dogovoru. Restavracija Gospodarsko razs^ViSge. Titova .*>•). 709-1 SrTIf*."'"'LANSKA DRUZTNA sprejme r-oAteno gospodinjsko pomoč*: i*-o. ki ima rada otroke. Ponudbe na naslov: France Leben, Izola, Prešernova cesta l. 701-1 •*«*••• •• »•••«• • 0»»«»»9» ? SPLOŠNA bolnica ? • v črni na koroškem * * • * • t razpisuje mesto j Č 9 — j I ŠEFfi BOLNICE I 9 i 0 o 1 Pogoji: specialist kirurg ; • z obvladanjem porodni- ? « • i štva ali pa, da ima vsaj • » prakso v kirurgiji • : In porodništvu. * ■ ••••••e« KNJIGO VOD JO-KIN JO potrebuje Uvozno-izvozno podjetje Lovec — Lovska zadruga v Ljubljani. 741-1 SLAŠČIČARJA, samostojnega, za vsa slaščičarska dela, sprejme »Delikatesa«, Kranj. — Nastop službe 1. aprila 1857. R 121-1 STROJNEGA TEHNIKA za tehnični kontrolni oddelek, tehnično risarje, avtoelektričarja. avtokleparje in ključavničarje sorejme tovarna »Karoserija«, Ljubljana, Kamniška ulica 25. R 125-1 SrKE.TMFM ŠIVILJO za krojenje in izdelavo vseh ženskih oblači]. Stanovanje in hrana preskrbljena. Naslov v ogl. oddelku. R 127-1 KMVTT.TSKA ZADRUGA PCD-tapor pri Grosupljem sprej-me v službo trgovsko poslo-vorkinio. Nastop službe 1. III. IS57. Vse ostalo do dogovoru. -367-1 Gf*SrODTNJST\f> POMOČ od 7- do is. ure kčsm. Pogoji ugodni. Ing. Bohinec. Vodovodna l. 390-1 Večje trgovsko podjetje v Ljubljani sprejme STROJEPISKO z znanjem stenografije. Plača in nastop službe po dogovoru. Fonudbe pošljite v ogl. ooocx>co(xxxxxxdooooooooc)ooo UPRAVA SOLE ZA OTROŠKE NEGOVALKE razpisuje mesto tajnice. Pogoji: dovršena srednja šola z večletno prakso v računovodstvu, knjigovodstvu in bančnem poslovanju. — Nastop službe i. februarja. GoSrODLvJbkO I'o.»k)čMCO sprejmem takoj. Gašperšič Jože, Javornikova 13, Siska 997-1 MLADEGA DELAVCA za skladišče elektroinstalacijske stroke sprejmemo. Prednost imajo vojaščine prosti. Pismene ponudbe z osebnimi podatki pod »Veselje v stroki« v ogl. odd. 993-1 DOBREGA POHIŠTVENEGA .MIZARJA. vajenega strojnega dela, sprejmem. Naslov v ogl. oddelku. 992-1 ISCEMO POTNIKA za prodajo ščetar-skih izrieikov vseh vrst. Nastop možen takoj. Ponudbe pod »Agilen« v ogl. odd. " 988-1 POŠLO\ ODJO za obrtno naba v no prodajno zadrugo sprejmemo. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja v ogl. odd. pod »Poslovod-rac- 9S7-1 >DJETJE V LJUBLJANI potrebuje 2 strojepiski, več železnina rjev, vodjo voznega parka: transporta in ekonoma. Ponudbe oošljiie pod »1. februar« v ogl. odd. 961-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno. srednjih let, z znanjem kune, sprejmeta zakonca brez otrok, plača do 4-.000 din. Ponudbe v ogl. odd. SP Celje. 950-1 TRGOVSKI POTNIK, dobro vpeljan na Gorenjskem, želi zaposlitve, tudi z lastnim avtomobilom. Alojz Griras, Primskovo 1, Kranj. 933-1 Zavod za rehabilitacija na lica so fizički defekti Skopje — NR Makedonija razpisuje natečaj za 2 FIZIOTERAPEVTKE (kinezi terapevtke) s končano Višjo terapevtsko šolo v Ljubljani ali Rovinju. Pogoji: osnovna plača po Uredbi, dopolnilna po dogovoru. Zainteresirani naj pošljejo prošnje z življenjepisom na Zavod za rehabilitacija na lica so fizički defekti, Skopje — pošt. predal 275, do 20. februarja 1957. Zavod za rehabilitacija na lica so fizički defekti Skopje pAi GRADBENI INŽENIR želi menjati službo v operativk Ponudbe v ogl. odd. pod »Gradnje«. 952-1 GOSPODINJSKO POSTRE2NICO za vsak dopoldan, stalno, sprejmem v centru. Plača in hrana. Naslov v cel. odd. 10tjrxxxx)oooooo(x>oooooooooooeioooooo<> LAMRRETTO. odprto, starejše tipe. prodam Naslov v ogl, odd. r*64-4 NOVO MOŠKO ŠPORTNO KOt-O ROG poceni prodam. Verbmk Franic. Pokopališka 46. 942'1 DK\V AVTO F 7 prodam. Ogled pri DKW servis — Zvikart, Maribor, Leninov trg 3. ‘ MIZARSKI SKOBELNl PORAVNALNI STROJ 500 nun in frezer, železni prodam. Poizvedbe: Celje, Pod kalvarijo 2. 955-4 ROČNI VARVARNI STROJ prodam. Naslov v podružnici SP Kranj. 954-4 »SINGER« ŠIVALNI STROJ, pogrez- liiv. naprodaj, šmaniioska 10/1. J H 1023-4 AVTO PEC za ogrevanje (Avto sonne) poceni prodam Ogled: Ljubljana. «i,-:'tr» 2S. v lokalu. 1011-4 HIŠICO, staro, ki se mora podreti, v nli dober rhaterial (zidna" in strešna opeka, strešno ogrodje, traverze in " železne vezi), proda uDrava Dečjega doma v Ljubljani, Ulica stare pravde 4. Ponudbe in ogled v ponedeljek, dne 21. januarja 1957, ob 10. uri. R 145-4 PEKOVSKO PEC, dobro ohranjeno, zelo ugodno prodam. Lorber Rudolf, Žalec. R 144-4 TURBINSKO kompletno elektrarno, etažno pekarno, poln oj ar-menik (Volgater). motorna kolesa, osebne in tovorne avtomobile, klavirje, harmonike, radijske aparate in vsakovrstne druge stroje proda Agencija Ptuj. KrempHeva 8. R 142-4 VELIK KRASEN KRZNEN PLASC — dihur — in pisalni stroj »Continental« prodam. Pelko Pavla. Kladezna 22. Trnovo. 783-4 PRVOVRSTEN KLAVIR 7. angleško mehaniko prodam. Naslov v ogl. odd. 7S4-4 S-TONSKI KAMION »SKODA«, potreben maleea popravila, prodam po uendnl ceni. Medved Mirko. Pribislavee 248. Čakovec. 829-4 KRZNEN PLASC, perzljaner noge. ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. 799-4 MOTORNO KOLO DKW-NZ-330 prodam, strol brezhiben. Rebolf. Preska pri Medvodah. 789-4 »PIANINO« prodam za 280 tisoč. Naslov v osi. odd. <18-4 JELSEVE DESKE prodam. Naslov v podr. SP JCranL 7S5-4 DVA ŠIVALNA STROJA »SINGER«, levoročni s cilindrom, in klavirsko harmoniko, 32 basov, prodam. Vidmar Franc, Izlake pri Zagorju. 797-4 DOBRO OHRANJEN ŠIVALNI STROJ PFAFF prodam. Povše-tova 74, Kodeljevo, Ljubljana. __ _ 762-4 RADIO TESLA, nov, 6-cevnt, in žensko kolo, novo, prodam. — Ogied vsak dan popoldne. An-dročic. Robova 4, žel. barake. 765-4 KRAVO, 8 mesecev brejo, prodam. Štefančič Filip, Plešivica 67, pošta Brezovica. 808-4 RADIO, odličen, lepe oblike, prodam. Tržaška 95-1. 897-4 NOV OLIVETTI PISALNI STROJ portable ugodno naprodaj. Pismene ponudbe pod »Eleganten« v ogi. odd. 806-4 KMETJE, POZOR! Naprodaj motorna gnojnična črpalka 4 m 13.000 din. Kmetijska zadruga Rovte pri Logatcu. 751-4 KOMPLETEN »OPEL OLIMPIA«, brušen stroj, prodam. Matiaž, Mozirje 47. 750-4 NOV ŠIVALNI STROJ, entia itd., »Automatic«, prodam. Naslov v ogl. odd. 850-4 MOŠKI PLASC ln obleko, dobro ohranjeno, za visoko postavo, prodam. Tovarniška 16. Zelena jama. 775-4 BEL EMAJLIRAN ŠTEDILNIK prodam. Ogled v nedeljo od 8-do 12. ure. Kolar, 2eleznikarje-va 20, pritličje. 776-4 UGODNO PRODAM več kosov starinsko-umetniškega pohištva z intarzijami: knjižno omaro, stole, salonsko ogledalo, 170X110. lestenec z 18 svečami, 2 alaba-ster kipa na marmornatih stebričkih, barok fotelj in še več lepih kosov. Naslov v ogl. oddelku. 781-4 TELICO, osem mesecev brejo, si-mendolske pasme, prodam. Draveljska ulica 27, Dravlje. 840-4 MOTOR 150 ccm prodam ali zamenjam za moško in žensko kolo. Klenovšek. Ribniška 15. 835-4 MOTOR NSU 250 ccm prodam. — Saranovičeva 12. hišnik. 834-4 MOTORNO KOLO 109 ccm, malo rabljeno, ugodno prodam. Naslov SP Celje. 827-4 RADIO SIEM 5-hl, odličen glas. proda Devetak. Galetova 37, šiška. - 857-4 JEDILNICO zelo ugodno prodam, ker nujno potrebujem denar. — Zupančičeva ll-III., levo. 890-4 Šivalni stroj, dobro ohranjen, proda Bitenc Henrik, Viž-marje 77. Ljubljana. 922-4 POGREZL.TIV ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v ogl. odd. 916-4 KRASNA SPALNICA z vložki zelo poceni naprodaj! Naslov v ogl. odd. 913-4 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, Singer in radio, 7 cevni, prodam. Rutar, Resljeva c 27/1, levo. 912-4 PSIČKE AIRDAILE TERIERJE, stare 3 mesece, prodam. Naslov v ogl. odd. 911-4 KROJAŠKI BKZO ŠIVALNI STROJ, okrogli čolniček, «Diir-kop«, malo rabljen, prodam. Jazbec Ivan, Vevče lis, Lj. Potic. 9G9-4 RADIO z gramofonom poceni prodam. Tudi zamenlam. Sa-lendrova 6 IV. 905-4 Železno pečko, Kraljica peči prodam. Zupančičeva 10. vrata št. R ao4_4 TOVORNI AVTO. nosilnost 1 t v voznem stanju, ugodno prodam. Orlova 12. Ljubljana. S89-4 RADIO in novo žensko in moško kolo ugodno prodam. Novak. Titova 60. Ljubljana. 886-4 HARMONIKO, klavirsko, nemško, 120 basov, z registrom, ugodno prodam. 2vokelj. Pokopališka 5, Moste. 839-4 RADIO »PHONOLA«, 5-cevnl, prav dober sprejemnik, prodam. Zarnikova 7-1. e77_» MURMEL KOZE, črne, za plašč, prodam. Naslov v ogl. oddel- OTrtOSKE DRSALKE prodam.®7';4 slov v ogl. oddelku. 1040-4 SAMOZAP1KAC za veina vrata prodam. Privoz 18. 872*4 Fiiti' lioo, dobro onraajen, prodam. Naslov-v ogt.» odd. 871-4 SLau, siadKo, prOaai£. Ljubija? na, nožna dolina VUL, št.-44a. 865-4 PISALNO MIZO, nihalno uro na* šeksne prodam. Prešernov tr&‘-3-111. 8$4-4 ' NOVA OREHOVA POL1TIRANA SPALNICA poceni naprodaj. — Breg 6, pri pleskarju, Ljubljana. 862-4 NEMŠKEGA OVČARJA prodam. Naslov v ogl. odd. 861-4 PET CEVNI radio, nov, prodam. Gabnnja, Cigiarjeva 34. 900-4 RADIO »BLAUPUNKT«, 5-cevni. lep, ugodno prodam. Kleč — Kebetova 20r Siska. 899-4 LITOŽELEZNA PEC, srednje visoka, naprodaj. Naslov: bivši Buffet Zale. Ogled od 10.—14. 698-4 MOŠKO KOLO prodam. Ortač, Želez, signalno podjetje. Celovška 6, Slška. 893-4 UGODNO PRODAM zelo spopol-njen, točen, B klarinet. Ceh, Perceva 5, Ljubljana. 947-4 SAMSKA SOBA, dobro ohranjena, iz češnjevega lesa, naprodaj. Ogled dopoldan. Rojina. Kolodvorska 8. 946-4 MESTNI KOŽUH s pravim Nu-tria prodam. Naslov v ogl. odd. 865-4 MALO RABLJEN ŠTEDILNIK, emajliran, znamke Tobl, predam, Lipušček, Tugomerjeva 23. 345-4 RADIO ZNAMKE »SAVA«, krasno ohranjen in KRZNEN PLASC, rjav, za manjšo postavo, oboje zelo ugodno prodam. Ljubljana, Potočnikova ul. 8-1. 913-4 SPALNICO, orehovo, pelitirano, prodam. Mizar Mušič, Vižmar-.1e, Šentvid. 941-4 POGREZLJIV »SINGER« šivalni stroj prodam. Pencelj. Gospodka 2. 940-4 »SINGER« ČEVLJARSKI STROJ prodam. Povoden. Mestni trg 11-1. 933-4 MESOREZNI STROJ z elektromotorjem 2 KS prodam. Ponudbe pod »80.090 din« v ogl- odd. 934-4 ZENSKE DRSALKE, komplet, št. 38 (šeksne) prodam. Naslov v ogl. odd. 933-4 KRAVA s tretjim teletom, naprodaj. Savlje 9. 932-4 TRICIKEL. nov, nosilnost do 150 kg. poceni prodam. Mehanična del. Dolenc, Šentvid 42 nad Ljubljano. 930-4 SHRAMBENO OMARO, komodo in posteljo, prodam. Gerbičeva 19 928-4 2 I TRAVERZI, profil 20x9 cm, v dolžini 4.5 m, prodam. Naslov v ogl. odd. 897-4 KRZNEN PLASC, dihur, naprodaj. Vprašajte: Komenskega 36, krznarstvo. -4 »SiiSiuK-t šivalni stroj z okroglim čoiM;.’kom prodam. Naslov v o?! oddelku. 1043-4 PLKT1LM STROJ in dve peči pro dam. Naslov v ogl. odd. 1042-4 STROJ ZA POPRAVLJANJE NOGA VIC takoj modam. Vprašati: Jagar, Opatija, MPeve Suša n j 2. 1041-4 DAMSKI ENTEL ŠIVALNI STROJ — dobro oh ra ti jen, prodam. Anica Pirnat. Titova 13/V. 1939-4 DINAMO 24 V za isto^merni tok primerno za palvanizaeijo in 3 t mehanično dvigalo prodam. Naslov v ogl. oddelku. 103Š-4 PIANINO v dobrem stanju, cena din 130.000, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 1033-4 DOBRO OHRANJEN TRICIKEL, nosilnosti 200 kg, prodamo. Naslov v oglasnem oddelku. R- 160-4 PSA - ČUVAJA, volčjaka, ugodno F'roda »Hrast«, podjetje za izdelavo inega pohištva, Ljubljana, Linhartova ul. 49/a. R- 1^2-4 ELEKTROMOTOR AEG, skoraj nov, 2 KS, 1410 obr./min. in električni števec 3.3 W, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 1032-4 ITALIJANSKO ZENSKO KOLO, skoraj novo s prestavami, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 102S-4 RADU‘ »SAVICA«, 65. nov, prodam. Bi* ^ Marija. Zupančičeva 7/II — Lju^.jana. 1027-4 NOV DAMSKI PLA.SC, tem nosi v — cromby, krzneno jopo, novo punčko, uvoženo, prodam. Na lov v ogl. oddelku. 1024-4 BANJA naprodaj za 10.000 din. Posrednik, Tavčarjeva 1. 102C-4 SLAMOREZNICO v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Zaloška S9. Z. A. Kovač. 1018-4 V ZELO DOBREM STANJU, brzo šivalni stroj »Singer«, ki šiva naprej in nazaj, prodam v Tavčarjevi št. 2, d vol išče, levo. 1012-4 NOV električni radiator poceni naprodaj. Rovtar, Miklošičeva »Va. 1011-4 KRZNEN PLASC (rjav konjiček), zelo lep. prodam po ugodni ceni. — Erjavec, Vodnikova cesta 5. 1007-4 KRZNENO JOPO, damsko, črno sil in krznen plašč, tnurrael, rjav — prodam. Kotnikova 15, pritličje — desno. 1004-4 Hil ZAMENJAM avto DKW, stroj in gume v odličnem stanju, koroserija slaba, za Topolino ali prodam. — Naslov v ogl. oddelku. 998-6 MOTORNI BLOK za Kapitana kupimo. Ponudbe pod »Opel« v ogl. odd. »16-4 UČBENIK ITALIJANSKEGA JEZIKA ar. Ivan Grad kupimo takoj. Gruda export-import. Ljubljana, Titova c. 19-VII-, računovodstvo. 814-5 zložljivo posteljo z vložkom, dobro ohranjeno, kupim. Fonudbe v ogi. odd. pod »Staro«. 475-5 ŠTEDILNIK, levi, kupim. Telefon. 31-366. 734-5 OGRODJE ZA KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ znamke »Singer« aii »Ffaff« kupim. Naslov v ogl. odd. 737-5 FLETEKSNIKOV SLOVAR, Ramovševa dela, Slavistično revijo (1S*9 št. i—2) In Časopis za slov. jez., književnost in zgodovino (I.—III. letn.) kupim. Naslov v ogl. odd. 744-5 PLETILNI STROJ — ploski — št. 8, širok 60—60 cm, kupim. — Ponudbe na naslov: Ignac Re-govič. Kulušičeva 13, Zagreb. 894-5 SLADKO SENO IN DETELJO kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov v ogl. odd. 754-5 SVINEC, star. rabljen, v vsaki količini, kupujemo po dnevnih cenah Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani. Krojaška št. 6. R 1-5 PSA VOLČJAKA ali ovčarja do I leto starega kupim. Naslov SP Celje. 726-5 SREBRO v vseh obilkah kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska 6. ii 2-5 ŽIČNO MHE20 za ograjo drevesnice, 21)0 tek. metrov, kupi Kmetijska zadruga Tržišče na Dolenjskem. II 131-5 PUCHOV KOLLER ali Lambreto, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »Brezhiben« podružnici SP Jesenice. 853-5 ZLATO ZA ZOBE, 8 gramov, kupim. Naslov v ogl. odd. 876-5 OTROŠKO POSTELJICO svetlo, dobro ohranjeno, kupimo Ponudbe pod »ANDREJKA« v oal. odd. 929-5 BU/n. MOTORJA OPEL BI.ITZ. •> ione, kupimo. Prevoz I — Ljubljana, Resljeva cc = tn 16 993-5 VRTNO KLOP, železno, tudi samo ogrodje, kupim. Telefon 22-944. 1009-5 VARILNO GARNITURO, električni vrtalni stroj, kupim ali dam bukova drva. Prodam pa elektromotor II HP in nemške ovčarje 3 mesece 9tare. Gostilna Kasarna — Trzin. 1008-3 MAGNETOFONSKI TRAK za brzino 4V« in^ 9 cm na sekundo, kupimo. Delavski oder, Ljubljana, Miklošičeva 22 'TI R 139-5 KOMISiJsivA TRGOVINA »POSREDNIK«. Ljubljana, realitetna pisarna. Tavčarjeva 6, proda naslednje nepremičnine: 1500 Zazidljivo parcelo na Brinju — Stožice, odlL)o tri milijone« v oglasni oddelek. 97-S-7 ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani kupim. Ponudbe pod »ločljivo« v ogl. od(l. 977-7 IAZIDLJ1VO PARCELO, za vilo. S«) m2, v centru, prodam. Tonudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd. 976-7 EAZLDI.JIVO PARCELO v Polju. SOti m3 prodam. Ponudbe v oglasni odd. pod »Pri kolodvoru«. 975-7 VSELJIVO DVOSOBNO STANOVANJE, V centru Ljubljane, prodam. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Brez kopalnice«. 974-7 ENONADSTROPNO ENODRUŽINSKO VILO v središču Opatije, prodam. Ponudbe pod »Lepa terasa« v ogl oddelek. 973-7 VSELJIVO DELAVNIŠKO POSLOPJE na prometni točki Ljubi jane__pro- • dam. Ponudbe pod »Z dvoriščem« v ogl. odd. 972-7 DVORIŠČNO ZGRADBO ali zemlji- šče 7.a postavitev -obrtne delavnice kupim. Ponudbe pod »Privatnik« v oglasni oddelek. 963-7 ZAKADI STAROSTI prodam 2.50 ha veliko posestvo vseh kultur. Poslopja vsa v na j lepšem redu /. električno razsvetljavo. Kurnik Ivan, Žitnice 60, p. Jurovs.ki dol. 958-7 TAKOJ VSKLJIVO MAJHNO HIŠICO prodam. Dolenjska cesta 46, Kurivo. 1022-7 RISA 7 2 stanova njima in lokalom na periferiji Ljubljano, stanovali je z majem vseljivo, naprodaj. Naslov v oprl. odd. 11123-7 V NAJEM VZAMEM ključavničarsko delavnico v Ljubljani s stružnico in drugim orodjem. Pozneje odkupim. Ponudbe pod »Stroji« v ogl. odd. 85G-8 ISCEM LOKAL za ključavničarsko obrt. proti lepi nagradi. Velkavrh. Karlovška 11. 936-8 V NAJEM VZAMEMO LOKAL, za Radio servis in večji prostor za skladišče. Zaželeno v centru mesta Ljubljane, Šiške ali za Bežigradom. Ponudbe pošljite na naslov: Industrijsko podjetje za elektrozveze Telekomunikacije, Ljubljana, Pržanj. K 120-8 ŠTUDENT išče sobo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Dobro plačam« v ogl. odd. 931-9 ABSOLVENT TEHNIKE prosi za stanovanje, da bi lahko dokončal študij. Plača dobro. Ponudbe pod »Brez obiska« v ojrl. odd. 926-9 KDOR MI PRISKRBI VELIKO NEOPREMLJENO SOBO, dobi leno nagrado. Ponudbe v ogl. oddelek pod 'Cini n re j - 023-9 OPREMLJENO SOBO oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Resno« v ogl. odd. 919-9 ISCEM STANOVANJE. Plačam in za uslugo perem. Ponudbe pod »23-letna z dežele« v ogl. odd. 905-9 ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v centru zamenjam. Ponudbe pod »Plačam selitev« v ogl. odd. 896-9 VELIKO SOBO — posebni vhod na Celovšk; c. 61-1.. zamenjam za enosobno stanovanje alt sobo. Vprašajte pri Mlinar. 950-9 KABINET oddam zdravi, pošteni ženski, najraje upok.. ki bi mi v dopoldanskem času pazila otroka. Ponudbe pod »Poštena" v ogl. odd. 949-9 ZAMENJAM DVOSOBNO stanovanje s kopalnico za enosoono ali garsonjero.. Ponudbe pod »V mestu« v ogl. odd. 948-9 TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico v centru zamenjam za slično bliže Mirja. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Odškodnina«. 829-9 PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO iščem. Ponudbe v ogl. odd. npd »Plačam dobro«. 833-9 6TTJ DENT TEHNIKE iz Vojvodine išče neopremljeno ali o-premlieno sobo. Za uslugo dobro plača. Ponudbe pod »Dobro plača« v ogl. odd. 881-9 ENOSOBNO STANOVANJE v O-patiji zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe v ogi. odd. pod »Opatija«. SSl-9 ISCEM ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom v Ljubljani. Dam visoko nagrado. Pismene ponudbe v ogl .odd. pod »Avgust«. 874-9 ZAKONCA BREZ OTROK iščeta iobo v Ljubljani. Dasta visoko nagrado. Naslov v ogl. odd. S67-9 SOSTANOVALKO, popoldan zaposleno, sprejmem. Več ustmeno. Naslov v ogl. odd. 8S7-9 * ENOSOBNI STANOVANJI (soba in kuhinja) proti dobri nagradi iščemo. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl. odd. 863-9 KRASNO SOBO z vsem komfor-tom v Mariboru zamenjam takoj za prazno sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Ustreženo 57« v ogl. odd. . 858-9 DRŽAVNA USLUŽBENKA išče skromno sobico; pomagam v gospodinjstvu, ali grem tudi kot sostanovalka. Naslov v ogl. oddelku. 786-9 IOBO, kakršno koli, s posebnim vhodom v centru ali okolici Ljubljane, nujno iščem. Plačam visoko najemnino. Ponudbe v ogl. odd. pod »Veliko odsoten«. 815-9 OPREMLJENO SOBICO oddam treznemu samskemu intelektualcu. Pismene ponudbe pod »Miren« v ogl. odd. 841-9 ODDAM SOBO s pianinom žen-, skl osebi. Ponudbe pod »Prvovrsten inštrument« v ogl. oddelku. 832-9 ZA DOPOLDANSKO POMOČ V GOSPODINJSTVU nudim stanovanje in hrano. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena«. 763-9 KDOR MI ODSTOPI PRAZNO SOBO, mu dam nagrado in plačam visoko najemnino. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd. 812-9 NUDIM HRANO IN STANOVANJE za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Lahko tudi upokojenka. Naslov v ogl. odd. 809-9 ENOSOBNO STANOVANJE, le- pn, zamenjam za dvosobno ali enosobno s kabinetom proti nagradi. Naslov v ogl. odd. 739-9 MLADA ŠIVILJA išče sobico, plača dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zaželeno čimprej«. 803-9 PRAZNO SOBICO iščem; pomagam v gospodinjstvu v dopoldanskih urah, eventualno doplačam. Naslov v oglasnem oddelku. 799-9 V OPREMLJENO SOBO sprejmem dva sostanovalca. Ponudbe pod »Strogi center« v ogl. odd. 761-9 MLADA ZAKONCA iščeta stanovanje kjerkoli v Ljubljani. Nudita pomoč tudi v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 724-9 MIREN ŠTUDENT išče opremljeno sobo z vso oskrbo, kjerkoli v Ljubljani, tudi v bližnji okolici. Pismene ponudbe na naslov v ogl. odd. 695-9 ZA DOPOLDANSKO POMOČ V gospodinjstvu nudim stanovanje in hrano. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena«. 763-9 DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom v Sežani zamenjam za enako dvosobno, ali večje v Ljubljani ali njeni bližnji okolici. Ponudbe pod »Maj 1957« v ogl. odd. 768-9 ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani, v mestu. za enako v ljubljanski okolici, z večjim vrtom ali njivo Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Pomlad«. 769-9 PRAZNO SOBO. 20—30 m2, s souporabo kopalnice, išče zdrav-nik-upokojenec z mesecem majem. Ostalo po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno«. 770-9 STAREJŠI SOLIDEN DOBRO SITUIRAN GOSPOD išče sobo, 4x4 do 5x5, ali dve mali enakovredne velikosti. Lahko sta ločeni, posebni vhod. Plačam dobro z nagrado. Naslov v ogl. odd.- 777-9 SOBO ISCEM, za protiuslugo poučujem matematiko in fizik o. Ponudbe pod »Fizika« v ogl. odd. 779-9 OPREMLJENO SOBO v centru mesta iščem. Plačam visoko najemnino. Ponudbe pod »Nabav- ljač« v ogl. odd. 847-9 IT.ro SO.Nufil) SOHO s kabinetom. in kuli inj-o v centru zamenjam zn trisobno stanovanje s pritiklinami, brtiz .podnajemnikov. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«. 991-9 ZAMENJAM lepo, sončno in prazno sobo v Zagorjn zn enako v Ljubljani. Vozelj Marija, — Zvonarska ll/l, Ljubljana. 967-9 ZA HRANO IN STANOVANJE po- mngiun dopoldne v gospodinjstvu. Ponudbo v oglasni oddelek pod »Ljubiiel jicn otrok«. 1017-9 manjše enosobno stanovanje. Šentjakobski trg, zamenjani za enosobno komfortno kjerkoli (lahko Savski bloki). Ponudbe pod >Pri-merno za upokojence« v oglasni od-rlelck. ‘ J010-9 ZAČASNO ISCEM večjo prazno sobo. Ponudbe v oglasni oddelek pod s Na grada«. 1001-9 ISCEM PRAZNO SOBO, 4X5 m, za dvo ženski osebi. Oddaljenost naj n c bo večja kot Remi/a v Šiški ali Stadion. Za nagrado nudim pouk angleškega eventualno tudi Francoskega jezika ali inšt ril krije šoloobveznim otrokom. Ponudbe pod s Brezplačen pouk« r oglasni oddelek. 1045-9 ZAMENJAM dvosobno, komfortno, hisnisKo stanovanje za nehisniško. Naslov v ogl. odd. 1C37-9 KMEČKI FANT, IB let »tar, značajen, 0 posestvom v bližini Ljubljane, že II poročiti sebi enako dekle od 19—23 let. Samo resne ponudbe s sliko pošljite pod »Srečno življenje* v oglasni odd. 155-11 UPOKOJENEC, 52 let, želi spoznati sebi primerno žensko, po možnosti z lastnim stanovanjem. Slika zaželena. Ponudbe na podružnico SP Maribor, pod »Samski«. 825-11 SAMOS! OJ.i A GOSPODINJA na podeželju vzame v popolno o«krbo najraje upokojenca. Ponudbe pod »Prijeten dom« v oglasni oddelek. 999-11 KDO BI ME SPREJEL na dietno hrano in toplo jsobo za mesec dni? — Plačam dobro. Ponudbe v »Hotel UNION«, portirju Jožetu. 994-11 INTELIGENTKA, izobražena, prijet ne zunanjosti, stara 36 let, samostojnega poklica, išče primernega moža do 45 let. Ponudbe pod »Prijeten dom« v ogl. odd. 963-11 POSOJILO 23.000 do 30.000 din iščem proti denarni nagradi 5000 din do 1. aprila. Ponudbe pod »Sigurna vrnitev« v ogl. odd. 1029-11 DNE 15. I. 1957 JE BIL ZGUBLJEN DEŽNI PLASC (ploha). Poštenega najditelju prosim, da gu odda vratarju n ti Poljanski 28. ‘»2S-I0 Študentka je 11. i. izgubila črn usnjen etui s peresom in svinčnikom »Pelican«—tramvaj Siska — Pošta, Nazorjeva, Miklošičeva, Woifova. Univerza. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi v oglasnem odd. 915-10 NAJDENA JE BILA mreža robe ' na vlaku Ljubljana—Maribor dne 16. I. Oddajte naslov v podružnici SP Maribor. 821-10 VOLČJAKA, črnosivega izgubljenega v Zadobrovi, vrnite v trgovino KZ. Zadobrova proti nagradi. S-S9-10 DNE 17. t. m. SEM IZGUBIL kompletno kardansko os, od Smartinske, Njegoševe, Vrhov-čeve, do Masarykove in Titove ceste. Poštenega najditelja vljudno naprošam, da mi jo vrne proti nagradi na naslov: Meško Vinko, Hrenova 4, Ljubi ja- 846-10 l/.GcBLJEN MLAD PSIČEK - i«k-sterier, ki sliši na ime Kvik, z zelenim ovratnikom, bel, z rjavimi licmni. vrnite prosim proti nagradi. Rogelj, Gojzova 2. 1015-10 UKRADEN je bil otroški zlat pr«tan s štirimi kamni, peti manjka. Opozarjamo pred nakupom. Vrnite ga proti lepi nagradi na naslov v ogl. oddelku. 1003-10 lili tli til PRAŠIČI ližejo zid. grizejo korito? Ing. Prezelj, Ljubljana, \Volfova ulica 3. 982-11 30-LETN A, akademsko izobražena, mirna, visoke postave, želi spoznati iskrenega prijatelja, lepega značaja. Samo resne ponudbe pod »Nesebičen« v ogl. odd. 918-11 FANTKA, starega eno leto, dam v oskrbo dobri družini, za tri mesece. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd. 902-11 NAMEŠČENE C, samski, dobro situiran, z lastno hišo, želi spoznati gospodično debre družine staro od 32 do 36 let zaradi ženitve. Ločenke izključene. Tajnost zajamčena. Samo resne do-nudbe v ogl. odd. pod »Lepa bodočnost«. 914-11 SIMPATIČNA BLONDINKA, 25 letna, želi poznanstva z izobražencem od 23—45 let. Pismene ponudbe pod »Ljubezen je lepa« v ogl. odd. 810-11 35-LETNA ŠIVILJA, z lastnim domom, želi spoznati primernega. od 35—40 let, zaradi ženitve. Slika zaželena. Resne ponudbe v ogl. odd. pod »Dobrosrčen«. 755-11 SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam v dveh urah izdela Foto Grad, Miklošičeva 36. 244-11 UPOKOJENEC srednje kategorije, soliden, gre v skupno gospodinjstvo k samostojni vdovi ali upokojenki z lastnim domom, najraje na podeželje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vzajemna pomoč. 378-11 STAREJSO OSEBO, ki bi mi pomagala pri dograditvi hiše v okolici Ljubljane, vzamem v dosmrtno oskrbo. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod. »Obrtnik«. 731-11 V DOBROIDOCO OBRT vložim poj milijona. Ponudbe pod »Družabnik« v ogl. oddelek. V89-11 »HVALE ZAHVALA Vsem, ki ste ob prerani smrti naše nenadomestljive mamice VIDE PLESTENJAK-ove roj. Suflaj vdove slovenskega pisatelja z nami sočustvovali, jo ob njeni bolezni obiskovali, jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali številne vence in »opke, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni za požrtvovalno prizadevanje dr. Maksu Zaiti. Žalujoči: hčerki Vida por. Rus, Marija por. Dvoršek z družinami, sinova: Janez in Marko. Ljubljana, VellKe Lašče. Vsem, ki so sočustvovali z nami ob tragični izgubi našega dragega moža in očeta FRANCA STRGARJA se naj iskrene j e zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni ZB Mirna in ostalim množičnim organizacijam, pripadnikom LM, gasilski godbi Trebnje, tov. Gracarju Antonu, sekretarju ZKS in tov. Medvedu Alojzu ter članu Okrajne Obrtne zbornice Novo mesto za poslovilne besede. Žalujoča žena in otroci. Mirna, 20. januarja 1957. Ob nenadni smrti našega dragega moža in očeta DR. ANDREJA NOVAKA sodnega svetnika v pok. se zahvaljujemo vsem, ki so rajnemu izkazali ljubezen in spoštovanje. nam pa bili v pomoč in tolažbo. — Posebna zahvala govornikoma: dr. Ervinu Meja- ku, ravnatelju Binetu Orlu, zdravniku * dr. Romanu Lesniku in pevcem. Mozirje, 18. Jan. 1957. Dr. NovakoTl UMRLI Dne 19. januarja je umrl v župnišču na Frankolovem GREGORIJ FLIS slatomašnik MIs. družbe sv. Vinc. Pav. Pogreb bo 22. januarja ob 9. url na Frankolovem. 2upnijski urad Frankolovo Okrajni tavod za socialno zavarovanje v Ljubljani sporoča vsem zavarovancem, ustanovam in podjetjem, da od 20. ja-n. 1957. sprejema stranke: v ponedeljek, sredo in petek od 8. do H. ure. Naprošamo vse prizadete, da gornje upoštevajo in s tem omogočajo nemoteno poslovanje Zavoda. — Okrajni zavod za soc. zavarovanje, Ljubljana. POZIV Okrajni ljudski odbor Ljubljana, Uprava za dohodke, obvešča vse davčne in taksne zavezance, da poteče dne 31. januarja 1957 rok za vložitev davčnih in taksnih prijav; slednje za odmero taks na proizvodna sredstva iz kmetijstva po tar. štev. 62-66 zak. o taksah. Ker je iz dosedanjih poročil z območja Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ugotovljeno, da je bilo do sedaj vloženih le malenkostno število prijav, opozarjamo davčne in taksne zavezance na posledice, ki jih zadenejo po določbah čl. 71 Uredbe o dohodnini odnosno Uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah, če ne vložijo predmetnih prijav. OBVESTILO o obveznem cepljenju psov proti pasji steklini na območju občine Ljubljana-Siška: 1. dne 23. januarja 1957 na dvorišču gostilne »Majolka« na Celovški c. 111 v času od 10. do 12. ure za Spodnjo Šiško: 2. dne 24. januarja 1957 na dvorišču gostilne »Pri Guštinu« v Dravljah, Vodnikova c. 240 od 10. do 12. ure za Zgornjo Šiško in Dravlje. Taksa za cepljenje m pasjo znamko znaša 100 din. ZAŠČITNO CEPLJENJE PSOV PROTI PASJI STEKLENI bo V Ljubljani za občine Center, Vič, Moste, Polje in aei Rudnika naslednje dneve: 22. I. od 14. do 16. ure pri Ogrinu na Laverci; 24. I. od 14. do i«. ure pri Vrbincu na Peruzzijevi cesti; 26. I. od 8. do 11. ure pri Velkavrhu na Brezovici; 26. I. od 12. do 14. ure pri Rakovcu v Vn. Goricah; 26. I. od 15. do 17. ure pri Novaku v Notr. Goricah: 27. I. od 8. do 12. ure pri Curku na Mirju; 23. I. od od 12. do 16. ure pri »Sedmici« na Zaloški cesti: 30. I. od 12. do 13. ure pri Pogačarju na ‘Bizoviku; 30. I. od 15. do 16. ure pri Zadružnem domu v Šmartnem ob Savi; 5 II. od 11. do 14. ure pri Jerihi v Zadvoru; 5 II. od 15. do 16. ure v Podlipoglavu; 7. II. od 12. do 14. ure pri Gar-trovži v Zadobrovi; 7. II. od 15. do IS. ure pri Gradiški! v Zalogu; 10. II. od 8. do 15. ure pri »Snagi« v Povšetovi uh; 13. II. od 14. do 16. ure pri Ben-kotu v Besnici; 24. II. od 13. do 17. ure pri Robežniku na Viški cesti, 15 II. od 13. go 16. ure pri Benčini v Polju; 17 II. od 8. do 12. ure pri »Snagi« v Povšetovi ul. za zamudnike. mEMHJA ELEKTROTEHNIKE - šibki tok liče zunanjetrgovinsko podjetje ▼ Ljubljani. Ponudbe pošljite pod »Znanje angleškega jezika« v oglasni oddelek. 818-11 TOVARNA PISALNIH STROJEV V LJUBLJANI javlja, da se je v celoti preselila v nove obratne prostore. Vse cenjene stranke obveščamo, naj se v bodoče obračajo na naslov TOVARNA PISALNIH STROJEV LJUBLJANA, Savlje 18a, telefon 382-255 261-R Upravni odbor Lesno industrijskega podjetja Ljubljana Parmova 37 . razpisuje naslednja mesta: GRADBENEGA TEHNIKA za izdelavo investicijskih programov in kontrolo izvajanja. Pogoj: diplomirani tehnik z nekaj prakse. MEZDNEGA KNJIGOVODJE za vodenje analitične evidence plač. Pogoj: ESS z nekaj prakse. ADMINISTRATORKE za tajništvo. Pogoj: ESS. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. 299-R VELE2ELEZNINA »MERKUR« - KRANJ sprejme v službo: 3 TRGOVSKE POMOČNIKE 2ELEZNINARJE lahko tudi iz ostalih strok, ki se želijo priučiti v železninarsko-tehnični stroki, 3 SKLADIŠČNE DELAVCE za skladišča in trgovino, 3 VAJENCE ZA TRGOVINO ■ 4 razredi srednje šole. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite upravi. Veležeieznina »MERKUR«, Kranj 236-R Komisija za razpis mesta poslovodje samostojnega gostišča »Dom na Jezerskem« razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. L FLRJ št. 34-371/55) in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij' in obrtov (Ur. L FLRJ št. 51-424/53) mesto POSLOVODJE samostojnega gostišča »Dom na Jezerskem« Jezersko Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. visokokvalificiran gostinski delavec z večletno prakso na vodilnem mestu, 2. kvalificiran gostinski delavec z večletno prakso na vodilnem mestu. Pravilno kolkovane prošnje z Izčrpnim življenjepisom in dokazili o šolski in strokovni kvalifikaciji, dostavite tuk. občinskemu ljudskemu odboru Kranj, do vključno 31. januarja 1957. Upravni odbor TOVARNE »PLAMEN« KROPA razpisuje delovno mesto VODJE GOSPODARSKO RAČUNSKEGA ODDELKA POGOJI: Fakultetna izobrazba ali srednja ekonomska šola ln večletna praksa na vodilnem mestu v knjigovodstvu kot samostojni računovodja. Plača po tarifnem pravilniku z dodatno plačo po sistemu premiranja. Družinsko ali samsko stanovanje zagotovljeno ▼ novi stanovanjski hiši. Ponudbe z opisom dosedanjega dela ln strokovne Izobrazbe pošljite upravi podjetja. 268-R Večjo količino ČASOPISNEGA PAPIRJA proda (od 5 kg navzgor) »SLOVENSKI POROČEVALEC« Ljubljana Tomšičeva 1, telefon 22-575 Avtotransportno podjetje »Prevoz« Rrežice razpisuje delovna mesta: ŠOFERJA ZA AVTOBUS, visokokvalificiran — AVTOELEKTRICARJA — AVTOKLEPARJA — AVTOLIČARJA — AVTOMEHANIKE s prakso — SPREVODNIKA ZA AVTOBUS — SEFA POSLOVALNICE v Krškem. Pogoj: vojaščine prosti. — Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Prijave pošljite upravi podjetja do 31. januarja 1957. »Prevoz«, Brežice. 141-A Komisija za razpis mesta upravnika Mesarskega podjetja OZZ Kranj-Naklo razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34-371/55) in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ št. 51-424/53) mesto UPRAV Mesarskega podjetja OZZ Kranj - Naklo Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. visokokvalificiran delavec ali mojster mesarske stroke z večletno prakso, 2. kvalificiran delavec mesarske stroke z najmanj 10-letno prakso. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom m dokazili o šolski in strokovni kvalifikaciji, dostavite tuk. občinskemu ljudskemu odboru Kranj, do vključno 31. januarja 1957. bxcaxocoooooooccoooooooociooooQca»oaBocoocoocoxocoaxccoc,xQocxo Na osnovi sklepa Delavskega sveta in v smislu Uredbe o prodaji osnovnih sredstev, prodamo naslednja osnovna sredstva: 1. STROJ ZA ZAKOVlCENJE — komplet z elektro- motor j em 2. VRTALNI STROJ — obrtniški — vrtanje lukenj do 0 5 mm, kombiniran z brusilno ploščo 0 100 mm, z ele ktromotor jem 0,5KW 220 V 3. JAMSKO PEC ZA NAPUSCANJE z elektromotor- jem Tip IPI — CER — Cačak — nova 4. APARAT ZA TOČKASTO VAREN JE — 20 KVA — ELMA — nov 5. AVTOTRAFO »FURLAN« 25—50 V, 150 A — nov 6. KOPIRNI SERIJSKI APARAT »AGFA« 7. REPRODUKCIJSKO KAMERO »GOLDMAN* 8. REPRODUKCIJSKO KAMERO »TESAR* 9. MERILEC OZEMLJITVE »TERROHMET« 0—100 T Ohmov — 3 komadi — novo 10. MERILEC IZOLACIJE »MEGMET« 0—50 M Oh- mov — 7 komadov — novo 11. RAZMNOŽEVALNI APARAT »ORMIG« 12. STENSKO URO »ISKRA« 13. OMARO, POHIŠTVENO 14. OMARICO, NOČNO 15. POSTELJO, — kompletno 16. MIZO, KLUBSKO. Ogled in informacije v podjetju vsak dan od 10. do 12. ure. Industrijsko podjetje za eiektrozveze TELEKGMUMIKUCUE Ljubljana - Pržanj 24 «ooooeo3oooo(Mooecooocoooc)ooooooixooooooocoooooor/mTn^ Komisija za razpis mesta poslovodje samostojne trgovine »Gorenje« Kranj razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34-371/55) in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ št. 51-424/53) mesto POŠLO 12? Saiss samostojne trgovine »Gorenje« Krar' Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. trgovski pomočnik z večletno prakso v manu-faktumi in galanterijski stroki, 2. komercialist z večletno prakso v stroki pod 1. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom in dokazili o šolski in strokovni kvalifikaciji, dostavite tuk. občinskemu ljudskemu odboru Kranj, do vključno 31. januarja 1957. M Yt t r ®0lieiodijcu tovorna glasbenih instrumentov Mengeš razpisuje naslednja delovna mesta: 1. SEKRETARJA pogoj: višja strokovna Izobrazba z obvladanjem pravnih poslov, 2. TEHNIČNEGA VODJO pogoj: strojni ing. ali tehnik z večletno prakso. 3. LESNEGA TEHNIKA za konstrukcijski biro 4. LESNEGA TEHNIKA v pripravo dela, 5- STROJNEGA TEHNIKA za konstrukcijski biro, 6. STROJNEGA TEHNIKA v pripravo dela, 7. FINANČNEGA KNJIGOVODJO. Plača po tarifnem pravilnik«. Nastop službe takoj. St. is — 20. januarja imt 7 SLO VEHO P0I0CKVHJC / Str. II ŠE NEKAJ nefoSten knjigovodja Martin C. Je bu zaposlen pri gradbenem podjetju »Slovenija -Ceste« v Ljubljani kot mezdni knjigovodja. V tem svojstvu je ponarejal plačilne liste in rekapitulacije v posameznih mesecih Csne r.a ljubljanskem trgu LJUBLJANA, 19. jan. — Ljub- llanski živilski trg je bil danes povprečno založen in je pač poznati, da je pritisnil nekoliko hujši mraz. Vendar .ie bilo zlasti zelenjave še kar precej na razpolago ter so jo gospodinje tudi precej kupovale, čeprav je razmeroma draga. Tako so prodajali krompir po 15 din, repo 15 do 20 din, kislo repo 40 din, zelje v glavah po 40 do 50 din, kislo src’.'e po 00 din kilogram, rumeno kolerabo po 30 flin. peso po 40 Cio 45 din, črno redkev po 35 din, korenje po 30 do 100 din, zeleno po 100 din, por po 80 din. peterki l,i po 250 din, ohrovt po 50 do i din, hren po 200 din, solato endivijo po 70 do SO din, radič po 260—280 din, motovilec po 240 din, Špinačo po 160 din za kg. Bilo je naprodaj tudi nekaj zmrznjenih kumaric in fižola v s*;ročju iz hladilnice v Dekanih pri Kopru in sicer kumare po 140 din in stročjr fižol po 180 din za kilogram. Čebulo so ponujali prodajalci po f)0 do ioo din in češenj po ISO do 200 din za kilogram. ' . Bela moka je bl?H naprodaj po din, ajdova po 110 do 120 din, koruzna no 60 do 7o din, pšenični zdrob po 120 din, koruzni 70 do no din. pšenica v zrnju 50 din, prenj 80 do ioo din, kaša 100 •i. kokošnja krma po 50 din ter Iižol v zrnju po 50 do 90 din. Mleko je bilo n:t razpolago po din liter, sladka smetana po din, kisla smetana prav tako l'“ 300 din, sirček so do 160 din, urovo maslo 450 do 520 din, sir 0 230 din za kilogram. Naprodaj • bilo tudi nekaj perutnine, ta- ko pv-čanci po 27 r> o o 300 din kg, ve kokoši po 400 do 700 din in klana perutnina po 300 do 350 in kilogram. .Tajca so se r.eko-e pocenila in so bila naprodaj "4 do 27 din. Sadja je bilo /meroma malo. Jabolka so t>o-!?1 po 45 do 50 din kilogram. • ke pn 220 din in orehova je->a po 700 din, medtem ko je 1 med po 400 din kilogram. od aprila 1955 do aprila 1958, ln sicer na ta način, da je povišal končni seštevek plač za gotov znesek, ki je znašal od 5000 do 35.000 din na mesec in predlagal rekapitulacije s povišanimi zneski plač direktorju, računovodji in blagajničarki podjetja »Slovenija - Ceste« v podpis, nakar je blagajničarka dvignila na podlagi povišanih zneskov rekapitulacij v razdobju od aprila 1955 do aprila 1956 pri Narodni banki denar in mu izročila na škodo podjetja »Slovenija - Ceste« 240 tisoč dinarjev več, kakor so dejansko znašale plače delavcev in uslužbencev. Martin Čučnik je znesek 240.000 din porabil zase. Na glavni obravnavi pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je bil obsojen na 2 leti zapora in na povračilo škode. DVE PROMETNI NESREČI S SMRTNIM IZIDOM Bilanca prometnih nesreč v koprskem okraju je letos presegla že število 10. To je slab začetek — tem slabši, ker sta dve osebi pri teh nesrečah izgubili tudi življenje. Prva smrtna žrtev Je bila 7-letna Helena Udovič iz Jelšan pri Ilirski Bistrici, isa neki stranski cesti, ki se izteka v Jelšanah v cesto II. reda Reka—Ilirska Bistrica, se je igrala z drugimi otroki, ob 12.45 pa se je namenila domov. V trenutku, ko je pritekla na glavno cesto, ji je na nepreglednem ovinku privozil nasproti tritonski kamion S 221, ki ga je upravljal Franc Stante iz Ljubljane. Čeprav se je voznik z nenadnim, močnim okretom s sprednjimi kolesi izognil otroku, je ta padel pod zadnje kolo, ki mu je zmečkalo glavo. — Ta tragična nesreča zopet dokazuje, kako zelo je potrebno, da starši in vsi drugi vr^ojni činitelji otroke nenehno opozarjajo na nevarnosti, ki preže nanje na cestah. Žrtev druge prometne nesreče je postal 14. januarja ob 16.30 Mirko Gregorič, doma iz Dekanov. zaposlen v pekarni v Škofijah. Po delu se je tega dne nekoliko ustavil v gostišču »Pod trto«, nato pa se je s kolesom hotel vrniti domov. Pihala je močna burja. Zaradi neprimerne hitrosti ga je na cestnem zavoju v levo preveč zaneslo na desno stran in tako se je zaletel v drevo ob cesti. Na samem mestu nesreče je podlegel hudim poškodbam na glav*. NEDELJSKA KRIŽANKA fM 2 3 4 5 6 T S 9 IO li ji 12 13 1 j -s j ~ u \6 17 K IB r K 20 X 21 j Yf 23 24. j 3.5 u 26 27 1 25 X 29 ! 20 31 H j 52 33 34 K 36 K 37 yx 59 K 40 » 7X 42 K 43 , 4 A n 45 n 46 | (L? 43 n 49 30 i! 51 •i - "»(5Si«, <"JSG3*®K roazstt 4 52 Vodoravno: 1. odmotati, 7. r- ;n s strupenimi jagodami, l. kontrola, popis, 14. nevernik malikovalec, 15. slavni jugoslovanski- elektrotehnik (Ni-tuiUi), 16. grški bog sonca, za-' uk umetnosti, 18. skrajni i. 'nec polotoka, 19. velika ve-zborovalna dvorana, 20. 1:. nguru, 21. vzročni veznik, ' počelo kitajske religije. 23. glavno mesto Južnega Vietnama. 24. goli, 25. pritok Kame -• Rusiji, 26. jambor, 27. mladce, malček, 23. švicarska upravna enota. 29. velika skala. čer. 30. na j večja ptica (južnoameriška ujeda), 31. mlečni sok, ki ga izloča kavčukovo drevo (surovina za izdelavo gumija), 32. mostovni čoln. 33. priprava za določanje razsežnosti, 35. zlitina železa in jekla, 'z katere se izdelujejo nihala preciznih ur. 36. varnostna priprava letalcev, 37. kem. znak za kalcij. 38. panj. ostanek posekanega drevesa, 39. čenča, neumnost. 40. pripadnik najrevnejšega sloja v starih Atenah, 41. nedomač, od drugod, 42. mejha reka 7. Albanijo. 43. ime utemeljitelja znanstvenega socializma Marxa. 44. znamka ital. težkih avtomobilov, 45. brati, 46. majhna ladja. 47. poldrag kamen temnomodre barve, 49. drugo ime za naeelj; kuhinjska dišava. 51. lepilo za celuloid, 52. osmi ton glasbene lestvice. Navpično: 1. želelnik (glagolski naklon), 2. preprost, iz enega kosa izdolben čoln. 3. čolnarjeva priprava, 4. pletilka, 5. pod, 6. tuj dvoglasnik, 7. avtomobilsko krmilo. 8. le-ha na njivi, 9. surovina za izdelavo platna, 10. dva soglasnika. 11. vrsta bobra, ki daje cenjeno krzno, 13. Smetanova opera, 14. morija. 17. delovanje strojev, 18. predstojnik. vodja zbora (po lat.), 20. tanjša vrsta lepenke, 21. redka bombažna tkanina, 23. ime madžarskega pesnika Petofija, 24. vodilo, princip, 26. dragocena okameneia smola. 27. ovčja bolezen. 28. ladijsko spremstvo. 29. veletok v Južni Ameriki, 30. zdravstveni zapor. 31. tvorba v gorah in v polarnih krajih, 32. revolver, 33. francoski revolucionar, ki ga je umorila Charlotta Cor-day, 34. tesarska sekira, 36. kombinezon. 37. svetišče, hram, 39. kalen, 40. cilj pri streljanju. 42. pisarna. 43. nemški idealistični filozof (Immanuel), 45. občutek zaznavanja, 46. domača plemenska žival, 48. začetnica primka . in imena francoskega naturalista, 50. španski spolnik. Kot posledica lastne neprevidnosti opominja tudi ta smrtna nesreča — njeno tragiko stopnjuje dejstvo, da je zapustil komaj 38 let stari Gregorič tri otroke — vse uporabnike cest k skrajni previdnosti; na cesti odgovarjaš ne le za lastno življenje, temveč — v primeru slučajnega srečanja — tudi za življenje vseh drugih, ki uporabljajo cesto. F. M. PRETEP Z NOŽEM IN KOLI Nedavno se je C. A. že zgodaj popoldne odpravil na popivanje po raznih beznicah in gostilnah. Kmalu so mu nemale količine popitih alkoholnih pijač zlezle v glavo, da je izgubil razsodnost. Ko je vstopil v kočevsko kolodvorsko restavracijo, je brez vsakega vzroka prijel enega izmed v gruči stoječih mož za ovratnik in z odprtim nožem zamahnil proti njemu. To je opazil pri sosedni mizi sedeči K. Š., ki je napadenemu priskočil na pomoč, pri tem pa je bil seveda sam ranjen od napadalčevega noža. Zatem je napadalec pobegnil iz restavracije in na dvorišču poiskal kol, s katerim je ponovno napadel tri zasledovalce. Ker se mu je kol že pri prvem udarcu zlomil, so ga kmalu razorožili in podrli na tla in ga tako dolgo pretepali, da je nezavesten obležal. Po zdravnikovi odredbi so ga morali takoj odpeljati v novomeško bolnišnico. ZV. PROMETNE NEZGODE Pred dnevi je vozil iz smeri Ljubljane proti Celju tovornjak ln takoj za njim prav tako tovornjak poklicni voznik Mirko Trobec. Vreme je bilo močno megleno in zato tudi vidljivost manjša. Kljub temu Je prehiteval voznik Trobec pred seboj vozeče vozilo, pri čemer ni računal z možnostjo, da mu lahko prav ta čas pripelje nasproti drugo vozilo, ki ga zaradi megle ni bilo mogoče takoj opaziti. Ta čas je v resnici prispel nasproti z osebnim avtomobilom voznik Stefan Kotar. Tako so prišla vsa tri vozila Skupaj na kratko razdaljo, kar Je imelo za posledico, da sta oba omenjena voznika trčila skupaj. Pri tem sta dobila voznik Kotar in neki potnik lahke poškodbe, na obeh vozilih pa Je bilo za okrog 160 tisoč dinarjev škode. Motorist Ferdo Perbil je vozil po glavni cesti iz smeri Konjic proti Mariboru z motornim kolesom precej hitro glede na poledenelo vozišče. Med vožnjo je srečal Heleno Brumec, ki mu je šla nasproti po levi strani ceste. Ker Je vozil z motornim kolesom prehitro, se ni mogel v zavoju izogniti ženici, čeprav je to nameraval. Pri tem je zadel ženico z motornim kolesom in jo podrl. Zlomila si je nogo ln so jo takoj odpeljali v bolnišnico. -s Popoldne Je lz Kranja proti Ljubljani vozil osebni avtomobil S 8509 s hitrostjo 50 km na uro. Ko je privozil na klanec v Medvodah je opazil, da Je cesta pokrita s tanko plastjo novozapa-dlega snega, zato je hotel zmanjšati brzino, kar pa mu ni uspelo. Voz je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo stran ceste in ko Je drsel kakih 50 metrov, močno udaril v leseno lopo s peskom za posipanje. Obstal je precej poškodovan, sa.1 so ugotovili, da je škode na njem za 150.000 din. Voznik je k sreči odnesel celo glavo. Ponoči pa se je tam v bližini sgodila druga nesreča, ki jo je zakrivil vinjen kolesar S. Le-ta je ta večer popival s svojo družbo nazadnje tudi v gostilni »Tome« v Seničici. Ko ga je družba zapustila, se Je sam napotil domov peš, kolo pa je peljal v roki. Hodil je kar po levi strani ceste, ko je pripeljal nasproti osebni avto S 2293. Čeprav je voznik hotel nesrečo preprečiti, je zadel v kolesarja in ga hudo poškodoval. Zato ga je takoj odpeljal na nezgodno postajo v Ljubljani, takoj zatem je nesrečo prijavil postaji LM v Medvodah. Lep zgled poštenega in vestnega voznika. Na Cankarjevi cesti Je včasih zvečer, zlasti pred kinom »Komuna« velik promet. A. M. je cesto prečkala, ne 'da bi se prepričala, ali je prosta. Zato ni videla avtomobila, ki je prihajal iz smeri Tivolija. Da bi nesrečo preprečil, je voznik uporabil zvočni signal. Prav tega pa se je A. hudo prestrašila in je odskočila nazaj. Zaradi poledice na cesti je padla in se hudo poškodovala. Odpeljali so jo na nezgodno postajo. Tu bi morali biti pešci bolj previdni. S. P. VpraSanJe: AH Ima zavarovanec, imetnik: »Partizanskega spomin- skega znaka 1941«, kljub temu, da so ti imetniki upravičeni do brezplačnega zdravljenja, pravico le do delnega nadomestila plače v času, ko se nahaja na zdravljenju v bolnici ali v naravnem zdravilišču? Odgovor: Določbe 29. čl. Zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev (Ur. 1. FLRJ št. 51/54), po katerem ima zavarovanec, ki se zdravi ali Je na medicinski preiskavi v zdrav, zavodu, v katerem ima popolno oskrbo, pravico le do delnega nadomestila plače, pri čemer je višina tega nadomestila odvisna od števila družinskih članov, ki jih preživlja. tako da ima pravico do nezmanjšanega nadomestila le zavarovanec s tremi ali vee družinskimi člani, veljajo po našem mnenju, razen v primeru 3 odst. 38 čl. zakona (zavarovanke-porod-nice). brezizjemno, ter zato tudi za zavarovanca, ki ima izven soc. zavarovanja in tudi iz drugega naslova pravico do brezplačnega zdravljenja, kot n. pr. imetniki »Partizanskega spominskega znaka 1941« po predpisih zakona o pravicah imetnikov »Partizanskega spominskega znaka 1941« (Ur. L FLRJ, št. 15/56). M. L. D. Vprašanje: Ali sme občinski LO zahtevati plačilo dela najemnine od trgovskega lokala, ki odpada na sklad za zidanje stanovanjskih hiš, za dve leti naza.jr Odgovor: Da, posebno še, če’ ni bilo razloga za to, da se ta prispevek ukine, kot se je zgodilo v Vašem primeru — ker se ti prispevki obravnavajo tako, kakor javne dajatve. Ni pa prav, da se Vam ne priznajo izdatki, ki jih imate s popravilom hiše, kakor so se Vam priznavali poprej e. M. J. Murska Sobota Vprašanje: l. Zaradi prekrška ste bili kaznovani na denarno kazen 900 din, ki se v primeru neplačila spremeni v 5 dnevno zaporno kazen, ste pa kronično bolni že več let, sodnik za prekrške pa vam ne dovoli odloga nastopa kazni. Po Vašem mnenju to ni pravilno. Odgovor: Po 149. čl. Temeljnega zakona o prekrških se more izvršitev zaporne kazni odložiti, če je kaznovani huje bolan. To besedilo pa je treba razlagati tako, da se nastop kazni odloži le takrat, če kaznovani huje oboli, ne tudi, če je kronično bolan oz. invalid. Svetujemo, da prosite, da se še sprejme plačilo denarne kazni, dasiravno je rok za plačilo že potekel. Zakon določa, da se mora denarna kazen plačati v določenem roku, sicer se spremeni v zapor, predhodna prisilna izterjava se opravi le v primerih, ki jih zakon predvideva, za tak primer pa pri Vas ne gre. 2- V letu 1955 ste posekali dve drevesi za lastne potrebe, v letu 1956 Vam je bil za les predpisan prometni davek, h kateremu po Vašem mnenju ne bi bili zavezani. Tudi Vam je bila predpisana gozdna taksa, in sicer 627 din, nato pa še ioo din, prvič s strani gozdne uprave okrajnega LO Ljutomer, potem pa še enkrat od Uprave za gozdarstvo pri OLO Murska Sobota. Ali je to v redu? Odgovor: Les ste posekali v letu 1955, ko ni več veljala oprostitev od prometnega davka, če je bil les posekan za lastne potrebe. Ta ugodnost je namreč z Uredbo o spremembi uredbe o prometnem davku (in tudi spremembi tarife prometnega davka) z dne 28. 12. 1954 (Ur. 1. FRLJ št. 55/54) odpadla, šele v letu 1956 v aprilu je ta ugodnost zopet bila vpostavljena. kar pa za Vaš primer ne pride v poštev. Kar se tiče gozdne takse* pa nam dodatni predpis ICO din ni razumljiv, po vsej priliki je bila taksa v prvič prenizko odmerjena. Podrobnosti o tem ne moremo navesti, ker nam ni znana kvaliteta posekanega lesa. TJ. J. Vprašanje: Po Vaši pok. teti, za katero se je mislilo, da je umrla, ne da bi napravila oporoko, je bila opravljena zapuščinska obravnava in je bilo celo njeno premoženje s pravomočnim sklepom o dedovanju prisojeno zakonitim dedičem. Ali lahko glede na to, ker ste sedaj našli njeno oporoko, predlagate, da se zapuščinski postopek znova opravi? Odgovor: Po izrecnem predpisu 236. čl. Zakona o dedovanju zapuščinsko sodišče v primeru, če se po pravomočnosti sklepa o dedovanju najde oporoka, ne o-pravi nove zapuščinske obravnave, temveč le obvesti prizadete * osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice iz oporoke v pravdi. F. T. Vprašanje: Ali je pravilno, da Vam je bila na novo določena odškodnina za razlaščeno zemljišče po spremenjenem odloku o odškodninski tarifi za razlaščena zemljišča za leto 1955, čeprav Vam je bila že pred uveljavitvijo tega odloka pravomočno določena odškodnina po prejšnjem odloku? Odgovor: Glede na izrecni predpis 2. odst. IV. tč. Odloka o odškodninski tarifi za razlaščena zemljišča za leto 1955 (Ur. 1. LRS št. 22/56) po katerem morajo razlastitvene komisije vse odločbe, s katerimi je bila določena odškodnina na podlagi Odloka o odškodnini za razlaščena zemljišča (Ur. i. LRS št. 30-55), spraviti v sklad z novim odlokom, je okrajna razlastitvena komisija utemeljeno izdala novo odločbo, s katero Vam je na novo odločila odškodnino v skladu s predpisi o odškodninski tarifi novega odloka. K. B. Vprašanje: Pred vojno ste bila zaposlena okrog 10 let. -Ali imate glede na to zaposlitev pravico do kake pokojnine? Odgovor: Ker po 15. 5. 1945 niste bila v delovnem razmerju, bi bila upravičena do pokojnine le v primeru, če bi imela polno, to je najmanj 30-letno delovno dobo. F. K. LJ. Vprašanje: Imate preko lo let delovne dobe. Ali Vam glede na to, ker ste popolnoma nezmožni za delo, pripada pravica do invalidske pokojnine, kljub temu, da ste že več kot pol leta izven delovni ega razmerja, in koliko bo znašala Vaša invalidska pokojnina glede na to, ker ste bili nazadnje zaposleni kot uslužbenec državne ustanove XIII. plačilnega razreda? Odgovor: Ce ste res trajno in popolnoma, to je nad 75% nezmožni za delo, kar bo ugotovila pristojna zdravniška komisija, ste glede na to, ker imate predpisano delovno dobo za priznanje invalidske pokojnine, upravičeni do te pokojnine, kljub temu, da ob nastanku popolne delanezmož-nosti niste bili v delovnem razmerju. Invalidska pokojnina Vam bo določena po osnovi XIII. pok. razreda, če ste bili v XIII. plačilnem razredu najmanj 2 leti, sicer pa po osnovi XIV. pok. razreda. V prvem primeru bi znašala Vaša zakonita invalidska pokojnina 55% pokojninske osnove XIII. pok. razreda (7.300 din), to je 4.015 din mesečno, v drugem primeru pa 55% pok. osnove XIV. pokojninskega razreda (6.600 din), to Je 3.740 din mesečno A L. P. Vprašanje: Koliko .dni porodniškega dopusta Vam pripada glede na to, ker dopusta zaradi prezgodnjega poroda pred porodom niste imeli, pa Vam je otrok po 8 urah življenja umrl? Odgovor: Po 3. odst. l. čl. U-redbe o varstvu nosečih žen in doječih mater v delovnem (usluž-benskem) razmerju (Ur. list FLRJ št. 59/49) se sicer v- primeru, če se otrok rodi pred 9 meseci, dopust podaljša za toliko dni, kolikor jih je žena manj izrabila pred porodom. Toda po 4. odst. istega člena traja dopust po porodu v primeru, če se otrok rodi mrtev, ali če umre, preden dopolni 45 dni, vsega skupaj 45 dni. Glege na navedeni predpis pa ste po našem mnenju upravičeni le do 45 dni porodniškega dopusta. J. S. Strezetina Vprašanje: Ali je bil lovec u-pravičen ustreliti Vašega psa — nemškega ovčarja, ki je sicer večkrat pobegnil od doma, ki pa ni nikdar preganjal divjačine? Odgovor: Tako lovski čuvaj, kakor tudi član lovske družine, sme v smislu 33. čl. Republiškega zakona o.lovu (Ur. 1. LRS št. 28/54) ubiti psa, ki se klati po lovišču, če je oddaljen več kot m m od hiše, os. naselja, ali pa če je oddaljen več kot 50 m od gospodarja. Ce pa ga zasači pri preganjanju ali uničevanju divjadi ali' jajc, ga sme ubiti v vsakem primeru. A. J. • Vprašanje: Ali Je res, da Vam glede na to, ker ste lastnik sadnega in zelenjadnega vrta, od katerega plačate letno 450 din davka, in ker je Vaša žena lastnica hiše z nekaj vrta, ne pripada varstveni dodatek? Odgovor: Ker iz Vašega dopisa izhaja, da je Vam oz. Vaši družini predpisana temeljna dohodnina od kmetijstva, ki presega 50 din letno na Vašega družinskega člana, Vam v smislu spremenjenega 7. čl. ur. o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin varstveni dodatek ne pripada. N. A. Novo mesto Vprašanje: Kako dosežete posojilo za popravilo hiše, ki je bila med vojsko bombardirana? Odgovor: Mislimo, da boste posojilo lahko dosegli od občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš pri občinskem LO, v katerega območju je hiša, ki bi jo radi popravili. Posojilo za popravilo se Vam dovoli z odplačilnim rokom 20 let, obresti pa znašajo najmanj 10/o na leto. Posojilo se more dovoliti do višine proračunskih del. toda prispevati boste morali tudi nekaj iz lastnih sredstev. G. J. Artiče Vprašanje: 1. Ali ste dolžni plačati stroške geometra, ki ga je poslal okrajni odbor zato, da ugotovi spremembo v kulturi zemljišč? Odgovor: Pri Vas gre za revizijo katastra razadi razlik med podatki v katastru in dejanskim stanjem na terenu. V tem primeru trpi stroške za revizijo organ, ki je izdal določbo o reviziji, davčni zavezanec pa takrat, če je bila določba o reviziji izdana na njegovo zahtevo (27. čl. Uredbe o zemljiškem katastru). Vprašanje: 2. Kot železniški kretnik s strokovnim izpitom prejemate plače 8.811 din na mesec; kakšna pokojnina Vam pri-pada? ^ Odgovor: Kvalificiranemu de- lavcu s polno delovno dobo pripada, če je znašal njegov mesečni zaslužek v zadnjih treh letih 8.8U din, pokojnina po osnovi XI. pok. razreda v mesečnem znesku 8.800 din. Vprašanje: 3. Ali gl smejo finančni organi deliti stroške rubeža, opravljenega zaradi neplačila davkov? Odgovor: Iz stroškov prisilne izterjatve davkov, ki jih mora plačati davčni zavezanec, se izplačajo stroški davčnega izvrševalca po 300 din za vsako pot. to je zaradi oprave rubeža, kakor tudi zaradi oprave prodaje, nadalje se krijejo stroški hrambe in prevoza zarubljenih predmetov, ln morebitni stroški cenilcev po 100 din na uro, največ pa do 600 din na dan, če je cenilec te stroške zahteval (68. čl. Uredbe o prisilni Izterjatvi davkov). Vprašanje: 4. V preteklem letu niste mogli izkoristiti letnega odmora, ker ni bilo namestnika za Vašo službo: ali imate pravico zahtevati, da se Vam neizkoriščeni dopust plača? Ali Vam šef lahko prenese neizkoriščeni dopust na to leto? Odgovor: Letni odmor se ne sme prenašati na drugo leto. Ce odmora niste mogli v letu 1956 izkoristiti zato, ker ste bili na Vašem delovnem mestu zaradi Vašega strokovnega znanja neogibno .potrebni, bi Vam pripadala nagrada za neizkoriščen dopust v višini rednega zaslužka za ustrezajoči čas letnega dopusta. O tem. da se dopust ne more Izrabiti in da bo plačan, bi morala biti izdana s strani starešine posebna pismena določba. TL M. C. Vprašanje: Ali se šteje med družinske člane, na katere se deli celotni davčni cenzus dohodnine od kmetijstva, tudi upravičenčevi polnoletni otroci? Odgovor: V smislu tozadevnega izrecnega predpisa 2. odst. 37. čl. Uredbe o otroškem dodatku se štejejo med družinske člane polnoletni otroci upravičenca !e v primeru, če živijo na kmetijskem posestvu in se preživljajo samo od dohodkov posestva. KUPON Za PRAVNO-POSVETOVALNICO SP. .ODGOVORI NA VPRAŠANJA«. ♦<”oao°poooooooooooooooooocioooooooooooooeooooooooeeeoonooooooooocoooooi Podjetje zd PTT promet v Ljubljani ■prejme takoj v službo diplomiranega GRADBENEGA TEHNIKA po možnosti z nekaj prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnjo z življenjepisom vložite pri upravi podjetja za PTT promet v Ljubljani, Cigaletova ulica 6. 291-R nr^ff«nryif¥yinni,'r, rironnonnnnr Dotrpela je naša draga sestra ANK ZAJC Pogreb bo v nedeljo, 20. jan. 1957, ob 16. uri iz hiše žalosti, Graben 13. 2alujoči: sestre Francka Jagodic, Zinka in ostalo sorodstvo. Kamnik, 19. jan. 1957. Za vedno nas je zapustil naš nadvse ljubljeni mož, oče, stari oče in tast ANTON OBREZA strojevodja v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 20. t. m., ob 16. uri, izpred hiše žalosti na pokopališče. 2alujoči: žena Ivana, hči Silvija z družino in ostalo sorodstvo. Rakek, Ljubljana, dne 20. januarja 1957. Pretreseni in potrti sporočamo, da nas je zapustila v cvetu svojih mladih let naša draga tovarišica LIDIJA KAVČIČ učiteljica v 2ireh Učenci žirovskih šol, njeni stanovski tovariši in vsi, ki so mlado priljubljeno učiteljico ljubili in spoštovali, jo bomo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče na Dobračevi v nedeljo, 20. jan. 1957, ob 16. uri. 2iri, 18. janl 1957. Učiteljski kolektiv osn. šole — Društvo učit. in profesorjev — Svet za šolstvo, prosv. in kulturo Žiri. Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrla moja ljuba mama, stara mama, babica in sestra MARIJA ČEHOVIN upokojenka Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 20. januarja ob 14.30 lz Antonove mrliške vežice na pokopališče 2ale. 2alujoča hčerka Viktorija, vnukinji Mila in Mara, pravnuček Vitko ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 19. januarja 1957. Avtoprevozniiko podjetja Postojna ■prejme m delo, libk* tudi tekaj kvalificiranega AVTOKLEPARJA z večletno prakso, sposobnega sa vodjo kleparskega oddelka. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve, pošljite upravi podjetja. 294-R Trgovsko podjetje iz Zagreba Išče ca svoje predstavništvo v Ljubljani POSLOVNI PROSTOR po možnosti s telefonom. V zameno odstopi ulični lokal v centru Zagreba s telefonom. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Lokal«. 304-H PRODAMO PO UGODNI CENI: C LITOŽELEZNI TRANSMISIJSKI ZOBATI KOLESI za žičnico premera 160 cm, skoraj popolnoma novi; VSE REZERVNE DELE ZA DVA MOTORJA traktorjev goseničarjev »Steyer«; VZTRAJNIH s originalnim uvoženim zgibnim ležajem za žago jermenico; ŽELEZNE MODELE za betonske cevi in POCINKANE ter SALONITNE VODOVODNE CEVI rasnih profilov. SPL0SN0 GRADBENO PODJETJE »EDINOST« TOLMIN 282-R UPRAVNI ODBOR Poslovna zveze za gozdno in lesno gospodarstvo Kranj, Titov trg SL 2, poštni predal 105 razpisuje mesta: GLAVNEGA RAČUNOVODJE te DVEH KNJIGOVODIJ — KNJIGOVODKINJ s potrebno izobrazbo Pogoji za glavnega računovodjo: visoka ekonomska šola s 5-letno prakso v računovodstvu na vodilnih mestih ali absolvent ekonomske srednje šole z 10-letno prakso na vodilnem mestu računovodstva, oz. računovodje z najmanj 15-letno računovodsko vodilno prakso. Plača po tarifnem pravilniku — dogovoru. Nastop službe takoj. Vlogo s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanje prakse na vodilnih mestih, predložite do 31. I. 1957 na gornji naslov. Za vedno nas je zapustila v 76. letu starosti naša mama MARIJA FERLINC roj. ZUPANČIČ učiteljica v pokoju Na zadnjo pot jo bomo spremili v ponedeljek, 21. Januarja 1957, ob 16. uri na pokopališče Šmarje pri Jelšah. 2alujoče rodbine: Ferlinc, Peterlin, Colarič in Dobovišek Po dolgi ln hudi bolezni nas je za vedno zapustil dr. JANEZ JENSTERLE zdravnik v pokoju Pogreb nepozabnega bo danes, 20. januarja 19"7, ob 10. uri izpred Zdravstvenega doma (stara bolnišnica) v Trbovljah. Žalujoči: žena, sinovi z družinami in sorodniki. Trbovlje, Brestanica, Skoplje, Ljubljana, Šentjur, Sorica. Sporočamo žalostno vtest, da je nenadoma umrla naša draga žena, mama in stara mama MARUA ČUK soproga bivšega rudarskega geometra ▼ pokoju Pogreb nepozabne pokojnice bo v Zagorju ob Savi Iz mrtvašnice dne 21. januarja ob 16. uri. Žalujoči: mož Franc, sinovi Danijel. Otmar lo Rado z družinami ter ostalo sorodstvo. Maribor, Celje, Ljubljana, Zagorje, Brežice. Maribor, dne 19. I. 1957. Z a b v a 1 a Dne 18. januarja 1957 smo se poslovili od naše ljubljene mamice, sestre, babice in svakinje MARIJE PIRH-GOLOBIC Vsem, ki ste ji lajšali trpljenje, jo spremljali na njeni zadnji poti in okrasili njen zadnji dom s cvetjem, ji zapeli v slovo in vsem, ki ste sočustvovali z nami, iskrena hvala.. Žalujoči: hčerki Nives in Lidija, brat Emil z ženo Maro, sestra Slava, vnučki Jane, Metka in Mariči; družine: Merljak, Brenčič, Pirh in Sali. Vsem, ki ste ob smrti naše predobre mame, stare ujame ___ TEREZUE VRENK0VE z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, ustmeno ali pismeno in ji darovali vence m cvetje, prav lepa hvala. Zahvaljujemo se dobrim sosedom za vso pozornost in vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da pokojnico spremite na zadnji poti. Bizeljskim pevcem iskrena hvala za lepo petje katerega je tako ljubila. Žalujoči Vrenkov i. Bizeljsko, Zagreb, Koroška Bela, Ljubljana, dna 19. I. 1957. * 12 sir. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. ib — so. januarja iest — — ■ ■ ■ — -- - . m . ... m Sžg Nov kader učiteljev umetnega drsanja ijrtjn Povsem nenavadno so ?ače>li na-Si v/aterpolisti »proslavljati« srebrno kolajno iz Melbourna. V najrazličnejših jugoslovanskih časnikih se pojavljajo žolčne polemike o odnosu med reprezentanti in vodstvom ekipe. V središču vseh napadov sta, trener reprezentance Eožo Grkinič po eni plati in kapetn moštva Ciro Kovačič po drugi. Zakaj pravzaprav gre? Igralci očitajo trenerju, da je bil v stikih z njimi surov, nečloveški in samovoljen, Grkinič pa v odgovorih krivi reprezentante nediscipline, neresnosti in mehkuž-nosti. Prepir se je verjetno že tako razvnel, da bo nadaJnje sodelovanje med obema taboroma mogoče le, če bo prišlo do res iskrenega razgovora med obema taboroma. Slovenci smo sicer precej ob strani velikih dogodkov v jugoslovanskem vaterpolu, kljub temu pa tudi lahko — vsaj načelno — porežemo v debato. V korist našemu vaterpolu bo, da se vse sporne točke čimprej prečistijo in da se reprezentanti čimbolj e pripravijo za veliko tekmovanje »Coppa Italia«, ki bo letos v Zagrebu. Verjetno imajo deloma prav igralci, nekaj pa tudi Grki nič. Neka »napetos« med učiteljem in učenci je normalna, čeprav seveda nilvoli ne bi smela prekoračevati določene meje. Dosedanji uspehi jugoslovanskih vaterpolistov pa kažejo, da so bile priprave za velika tekmovanja (po zaslugi vodstva in reprezentantov) največkrat dobre in ne bi bilo pametno, da bi zaradi prizadetosti tega ali onega posameznika razbili ta športni kolektiv, ki je prinesel Jugoslaviji velik sloves po vsem svetu. Odnos trenerja do tekmovalcev je sploh zapleteno vprašanje. Tudi v drugih panogah prihaja do podobnih sporov. Trenerji — vzgojr;e!ii se mnogokrat ne znajo vživi j ati v vlogo zaupanih športnikov. Nimajo pedagoških sposobnosti, n ' tega pa niti ne morejo proti 1 •ovalcem — a- m at er jem izvajali nobenih sankcij. Športniki so ponekod čez mero razvajeni in vse premalo zavzeti za svojo športno panogo, ki je morda ne gojijo samo iz Športnih nagibov. Težav je torej res mnogo. V primeru ^vaterpolske renre-zentrmco. kot tudi v vseh podobnih. l>o najboljše zdravilo — odkrito in konstruktivne besede o pravem času in na ustreznem mestu. Te dni se je v Celju končal Šestdnevni republiški tečaj za Inštruktorje umetnega drsanja. Ob zaključku te »šole« smo zaprosili vodjo tečaja tov. JOŽETA BIBRA za kratek razgovor o vzrokih, zakaj je do tečaja sploh prišlo in o ostalih vtisih glede na razvoj umetnega drsanja pri nas. Te&aj za inštruktorje umetnega drsanja, ki se je te dn,? končal v Celju, je bil prvi tovrstni tečaj za takoimenovane društvene trenerje, ali učitelje umetnega drsanja. Zveza za umetno drsanje ga je razpisala predvsem zaradi popularizacije umetnega drsanja, saj se končno tudi tej lepi športni panogi odpirajo boljše perspektive, predvsem glede gradnje umetnega drsališča v Ljubljani, pa tudi na razmeroma ugodne možnosti o gradnji enakih drsališč v Celju in Mariboru. 2e spričo takšnih okoliščin so priprave Zveze, oztf-rema skrb za vzgojo vaditeljskega kadra ne samo razumljive, temveč močno potrebne. Gre za uresničitev načrta, po katerem naj bi imelo vsako drsalno društvo najmanj enega sposobnega trenerja za umetno drsanje, ki bo predvsem delal z mladino. Prvi tečaj za inštruktorje umetnega drsanja je trajal le šest dni. To je bil kratko odmerjen čas, saj je znano, da ima umetno drsanje nad 41 osnovnih likov, oziroma precejšnje število osnovnih elementov ,ki jih je treba obvladati, če hočemo govoriti o nadaljnjem šolanju. Zato bo prvemu tečaju v naslednjem letu sledil dru- IIP gi, kot nadaljevanje in konec začetega dela. Računajo, naj bi se drugega tečaja udeležili isti Inštruktorji, ki so obiskovali pravkar zaključeno prvo tovrstno šolo. V bodoče pa bo morala Zveza vztrajati na udeležbi le tistih kan-didatov-drsalcev, ki so nastopali že na republiških, oziroma državni; h prvenstvih. S takšno udeležbo kvalitetnih drsalcev naj bi tečaj postal v bistvu seminar za obnovo in primerjanje novitet v umetnem drsanju. Udeležba na prvem seminarju je bila zadovoljiva. Vsekakor pa je treba grajati 01ympio in mariborsko društvo, k; sta prijavili udeležbo, nista pa te obljube izpolnili. Vsi udeleženci tečaja so pokazal izredno zanimanje za izpopolnjevanje znanja. Posebno pa se je izkazal športni učitelj Aleks Čebulj z Jesenic, ki bo lahko s svoj/im znanjem in voljo prav gotovo mnogo pripomogel do velikega razmaha umetnega drsanja na Jesenicah. Na tečaju je sodelovala tudi republiška trenerka Mara Drašler članica Ljubljane Mara Dežman. Veliko pripravljenosti so pokazali tudi Celjani, saj so na tečaj poslali tri bodoče inštruktorje umetnega drsanja. Podobno velja tud.,- za železničarsko drsalno društvo Ljubljana, ki je poslalo vse prijavljene kandidate. Vsem tem in drugim učiteljem umetnega drsanja bo pri delu važen pripomoček tudi pravkar izšla knjiga Jožeta Brbra »Drsanje«, ki je pravzaprav šola umetnega drsanja v sliki. Hkrati s tečajem za inštruktorje umetnega drsanja je v Celju delal tudi tečaj za sodnike umetnega drsanja V odsotnosti inž. Bloudka ga je vodil tov. Biber. Na tem tečaju pa so sodelovali trije znani drsalci, in sicer Mara Drašler in Mara Dežman ter predvojni državni prvak Celjan Pr ko Presinger. m. B. Proizvodnja električne energije v Sloveniji v minulem letu Proizvodnja električne energije javnih elektrarn Slovenije v minulem letu je dosegla eno milijardo 700,9 milijonov kilovatnih ur nasproti eni mi-mijardi 395,1 milijonov kilovatnih ur leta 1955, kar pomeni dvig proizvodnje za 305,8 milijonov kilovatnih ur ali za 22,5 odstotkov. Ce prištejemo vodnjo nad eno milijardo 900 milijonov kWh nasproti eni milijardi 573 milijonov kWh lera 1955 in eni milijardi 299 milijonov k\Vh leta 1954. Na proizvodnjo termoenergije javnih elektrarn odpade v lanskem letu 482 milijonov k\Vh (leta 1955: 244 milijonov). na hidroenergijo pa ena k proizvodnji javnih elektrarn milijarda 219 milijonov (leta še proizvodnjo industrijskih elektrarn, ki je znašala lani okoli 200 milijonov kWh (predlanskim 177 milijonov), dobimo za lansko leto proiz- 1955 ena milijarda 151 milijonov) kWh. Razmerje med proizvedeno hidro in term ©energij o v minulem letu je znašalo 71,1 proti 28,3. Po mesecih MEMNIZICIJl DEL M ŽELEZNIŠKIH PHOGfiH Udeleženci teCaJa za Inštruktorje umetnega trsanja v Celju. Prvi na levi vodja tečaja tov. Biber. Nato: Dežman, Kragl, Jelovšek, Rebeu-šek (Celje), Drašler, Drnovšek. (Foto M. B.) O DELU TVD PARTIZANA NA RAVNAH mladine predvsem znanega olimpijca Lovra Zemve doseglo niz lepih uspehov. Lani je med drugimi prejelo tudi priznanje »Ljudske pravice« kot najboljše podeželsko društvo na Gorenjskem. Partizan na Ravnah se vse bolj uveljavlja' v telesni vzgoji. Poglavitni cilj niso samo tekmovanja in razne prireditve, temveč vzgojno delo z mladino. Najtežje je bilo po osvoboditvi, ko pravzaprav niso imeli ničesar. vendar so z vz.tir.ajno voljo obnovili dom in za silo uredili telovadnico. Danes je že nad 400 aktivnih telovadcev, med katerimi je največ mladine, ki pa se v sedanjih prostorih telovadnice ne more zvrstiti po želji on potrebi. Razveseljiva je ugotovitev, da društvo složno sodeluje s športnim društvom, kar se je pokazalo med drugim tudi pri skupnem prostovoljnem delu stadiona. S. Tudi v'Qorjah m zborovali Polna dvorana zborovalcev je bila tudi na občnem zboru Par- bodo tri najbolje plasirane ekipe tizana v G or j ali. NA UMETNEM DRSALIŠČU NA JESENICAH Kegljači na ledu so začeli Jesenice, 19. jan. Danes ob 14. uri se je na umetnem drsališču na Jesenicah začelo II. državno prvenstvo v kegljanju na ledu, na katerem sodeluje 15 ekip s po 4 igralci ali 70 kegljači lz treh klubov, in sicer z Jesenic, Bleda dn Celja. Medtem ko Blejci branijo lansko zmago, imajo to pot Jeseničani prednost domačega ledu, Celjanj Pa bodo kot naj mlaj ši udeleženci morali verjetno ostati bolj v ozadju. Konkurenca bo tem hujša, ker V društvu je slej ko prej naj-delavnejša smučarska sekcija, ki ima glavno oporo v številnih odličnih mladincih. Članska vrsta bo letos nekoliko oslabljena, ker sta nehala tekmovati stalna kandidata državne reprezentance Rožič in vodstvo obeta, da bo dobilo iz Slivnik. Ne glede na to pa si vrst mladih talentov vredne nado-mestnike zanj a. Tudi na področju splošne vadbe so delali vsi oddelki in priredili več uspelih akademij. Za prihodnje so si vzeli v načrt, da bodo število članstva še povečali in ohranili dosedanjo telesno-vzgojno dejavnost na prejšnji ravni. Sklenili so tudi, da bi po možnosti ustanovili še odbojkarsko, košarkarsko in atletsko sekcijo. TIH. KOLESARSKA DIRKA PO EGIPTU Petrovič ne vozi več Smučarski tekmovalni tečaji v Ljubijani Smučarski klub Enotnost bo priredil med šolskimi počitnicami tekmovalne tečaje za pionirje, mladince in člane vseh disciplin po naslednjem sporedu: a) v skokih na skakalnici na Mostecu: dnevno od 9. do 12. ure (vodi Roman Paškulin); od 14. ure naprej (vodi Zoran Zalokar); b) v slalomu — zbor pod skakalnico v Šiški: dnevno'od 10. do 12. ure in od 14. ure naprej, vodi Stane Rotar (Svato Stovi-ček); c) v tekih — zbor na igrišču TVD Partizan na Vodnikovi cesti: dnevno od 10. do 12. ure in od 14. ure naprej, vodi Mirko Dvoržak (Franc Kristofeic). Tečaji bodo redno dnevno na gornjih krajih s pričetkom v ponedeljek, dne 21. januarja. Vabljeni so organizirani in še ne organizirani pionirji in mladinci, ki imajo veselje do tekmovalnega smučanja. Treningi skakalcev — članov bodo redno vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure na skakalnici v šiški (Vodi Franc Pri-bošek). Vzporedno s prizadevanjem za izboljšanje voznega parka naših železnic, razvijamo tudi industrijo strojev, ki naj bi omogočila mehanizirati dela na železniških progah. Mehanizaci j a teh del ne bi samo v mnogočem zamenjala delovno silo, temveč bi tudi zelo občutno znižala stroške tovrstnih gradenj. . Tovarna mostov v Nišu je prav te dni preizkušala nekaj strojev, ifci so namenjeni mehanizaciji ded na železniških progah. Tem poiiz/kusom so prisostvovali tudi predstavniki jugoslovanskih železnic, ki so se pohvalno izrazili o novih strojih. Imenovana tovarna ima namen, da bo serijsko proizvajala 10 raznovrstnih strojev. Med drugim bodo izdelovali za nadzornike prog posebne »Vespe« na tračnicah. Le-te bodo zamenjale nepraktične in neekonomične drezine ter bodo razvijale hitrost 30 km na uro, pri tem pa porabile le 1.4 1 bencina na 100 'km. Namesto sedanjih primitivnih vozičkov na ročni pogon za prevoz materiala dn delovne sile pa bo tovarna izdelala motorne prevozne vozičke, na katerih bodo lahiko prevažali do o ton težko gradivo. Montaža in demontaža tračnic na naših progah je bila skoraj izključno opravljena z ročno delovno silo. V tej tovarni pa pri. previjajo p.oseben strog, ki naj bi zamenjal in spremenil ta na- čin postavljanja proge. Z njegovo pomočjo bodo lahko dvigali cele bloke tračnic skupno s pragovi. F/sonorn:čnost tega stroja se vidi iz njegove zmogljivosti, saj postavi tračnice s pragov: v enem delovnem dnevu n,a 4 km dolgi trasi. Doslej je opravljalo to delo 30 delavcev in sicer cel mesec. Za mehanizacijo del na železniških progah bo nedvomno tudi zelo koristen stroj za privijanje in odvijanje velikih vijakov na železniških pragovih, dalje zelo pomemben stroj bo tudi za zvijanje iin uravnavanje tračnic ter stroj za luknjanje pragov, ki bo lahko Izvrtal v 8 delovnih uran do 1000 lukenj. IS pa je bilo to razmerje zelo različno ih meseca decembra lanskega leta je b:la proizvodnja termoenergije celo večja od proizvodnje hidroenergije (83.3 nasproti 70,8 milijona kWh). Najnižja proizvodnja termoenergije je bila v juliju (19,5 milijonov kWh), ko je bila obenem največja proizvodnja hidroenergije (140,6 milijonov kWh). Proizvodni plan javnih elektrarn za lansko leto je znašal eno milijardo 698.9 milijonov kWh, tako da je bdi plan presežen za okoli dva milijona k\Vh. K zvišanju proizvodnje električne energije v minulem letu sta prispevali predvsem novi elektrarni Vuhred in Šoštanj. Prva obratuje z dvema agregatoma po 20 megavatov, druga pa z dvema agregatoma po 30 megavatov. Vrh tega je bila razširjena termoelektrarna Trbovlje na skupno 58 megavatov. Za letos planirajo javne elektrarne Slovenije proizvodnjo ene milijarde 954 milijonov kWn, od tega odpade na hidroenergijo ena milijarda 333 milijonov kWh, na termo-energijo pa 621 milijonov kWh. S tem bo nastal nov premik v smeri povečanja proizvodnje termoenergije nasproti hidroenergiji, ki postaja nujen zaradi zaostajanja gradnje hidroelektrarn. Redkost antikvariata Cankarjeve založbe Vodstvo Cankarjeve založbe senečalo jih je veliko število je v petek 18. januarja povabilo kulturne delavce na ogled prvotiskov in drugih knjižnih redkosti iz dobe nemške klasike in romantike. V prostorih knjigarne v VVolfovi ulici so si povabljenci lahko ogledali edinstveno zbirko prvotiskov oz. zgodnjih ponatisov in prevodov nemških klasikov in romantikov. Pre- Trening tekačev — članov vodi Janez Pavčič. Zbor dnevno od 15. uri na igrišču TVD Partizana na Vodnikovi cesti. zastopale našo državo na bližnjem evropskem prvenstvu v dobo po osvoboditvi pod vodstvom italijanskem Wolfsbergu-Za prve tri plasirane 7 BEOGRADU 10B0 ZGRUDILI 3500 SpNOfJIKJ Beograd, 19. jan. Socialistična potrebna zelo velika sredstv Dir.itvo je lani slavilo 25-let-nico obstoja in je posebno vso POPRAVEK V včerajšnjem poročilu pod naslovom »Telesnovzgojni delavci pri tov. Borisu Kraigherju« nam je tiskarski škrat spet enkrat pešteno zagodel. Pomanjkljivi stavek se pravilno glasi takole: . . . zastopstvo sloven- skih telesno-vzgojnih delavcev, ki so ga sestavljali predsedniic Športne zveze Slovenije tov. Leopold Krese, predsednik zveze TVD Partizan Slovenije tov. Milja Ribičič... med ekipami *n posamezniki so pripravljeni lepi pokali. Turnir sta »tvorila predsednik odbora za kegljanje na ledu pri K0 to pišemo, tekme prvega dneva še ni-s-o končane.) 2. BSK JADRAN, Cesta na Loko 28. sklicuje občni zbor v nedeljo 27. t. m ob 9.30 v gostilniških prostorih »Zeleni log«, Cesta na Loko. Vabljeno članstvo in simpatizerji kluba. RAVENSKA MLADINA NA TEKMAH Ravne, 19. jan. Danes se je začelo tukaj dvodnevno smučarsko tekmovanje domače mladine, in Kairo, 19. jan. - Jugoslovanski kolesar Veselin Petrovič je včeraj po zdravniškem nasvetu prenehal voziti na dirki po Egiptu, ker je obolel za vnetjem ušesne žleze. Zaradi njegove odsotnosti skoraj ni verjetno, da bi nadaljeval vožnjo še drugi jugoslovanski udeleženec Jugo. Petrovič je bil ob času, ko je odstopil, na šestem mestu v generalnem plasma-ju s komaj 2.30 minut za prvoplasiranim Poljakom Poredotvskim, Jugo pa je na 25. mestu izmed vseh 39 vozačev, stieer gojencev metalurške in in-Petroviču je v nadaljnjem poteku dustrijske šole ter pionirjev iz dobro kazalo, ker je cesta do društvenih vrst. Na dobro pri-konca dirke boljša in bi se tako pravljeni progi in v lepem sonč-KZS Naglič in predsednik sin- laže uveljavil s svojo brzino. V nem vremenu se je tekem udele-dikalnega sveta z Jesenic Budja ostalem pa je Jugo Petroviču v žilo skoraj 90 mladih tekmecev. dosedanjih etapah večkrat odlo- Tudi gledalcev ni bilo malo. čilno priskočil na pomoč. Gojenci so tekli 4 km daleč; V etapi od Minieha do Gajzeha med 13 udeleženci je zmagal Ur. je Petrovič prispel na cilj peti r.avt s časom 19:51 pred Grabnar-in prevozu progo v času 2:53.59, jem (22:09) in Arcetom (22:25). Med medtem ko je bil Jugo enajsti, pionirskim drobižem so se naj-slabi dve minuti za njim. V vod- bolj postavili Kokalj, Breznikar, stvu je še zmerom Poljak Pore- Geodičnik, Bavčetova, Kosova, dowski, drugi in tretji pa sta Ne- Zagrnit, Polanc, Potočnik, Bav-mec Malitz in Marokanec Moha- četova, Cvetkova, Jaukova, Vidov-med- šjč. Fras, Kranjčan itd. zveza Beograda je -razpravljala sčmioi&i na svojem. plenumu o predlogu beograjskega družbenega plana, ki ga je obraalo-žil Miloš Minile. Ko je govoril o prioduktivnoslti dela, je dejail, da iima beograjska industrija ugodne možnosti za povečanje produktivnosti s kooperacijo in sipeoiailiaa-ciijo proizvodnje. Prav tako jo dejal, da bedo gradbena podjetja letos opremljena z boljšo mehanizacijo, za kar so zagotovljeni potrebni krediti. Lato 1957 naj bi prineslo korenit preokret v gradbeništvu, da bi se ustvarila podlaga za moderniziranj o gradbene industrije, gradbene obrti in projektiranja. Miloš Mimic je navedel nadalje glavne naloge na področju gostinstva in najvažnejše komunalne probleme, gradnjo stanovanj, šol, zboljšanje mestnega prometa rim povečanje kanalizacijskega omrežja. Prihodnje leto bodo zgradil; okoli 3500 stanovanj. Po mnenju sveta za plan bo treba za prihodnje -leto zagotoviti sredstva za nabavo najmanj 10 tramvajev s prikolicami, 15 trolejbu-' sov, 15 avtobusnih prikolic in večje število avtobusov. Letos in prihodnja leta bodo za rekonstrukcijo in razširjenje električnega omrežja v Beogradu. Ko je govoril o proračunu, je Miloš Minaič dejal, da je nesprejemljivo vsakršno povečanje števila uslužbencev v administrativnih organih. Izrazil j,e. prepričanje, da so dane resne možnost,; za znatno zmanjšanje števila uslužbencev v teh organih, afco se zboljša njihova strokovna sposobnost. ^»OOOOOOCX,r^TriOOOOOOOOOOOOOOOOC)OCOOOOCOO,. DVOJNA ŠTEVILKA 1-2 camdivi us* FOISCi„t.C« S je izšla na 21 straneh. g 3 To je obenem stota šte- g 8 vilka tega priljubljenega % a 'lovenskega ugankarskega j 8 lista. § § Razpisana sta dva na- S b gradna natečaja s 30.000 3 g dinarjev denarnih nagrad. § 5 Cena za dvojno januarsko 3 c številko je 40 din. g § g D0CX)0CO3000CXXXXXXXXXXXXXX>C00C000CCO00CO eksponatov, prav tako pa tuni izredno dobra ohranjenost teh knjižnih redkosti. Navzoče je pozdravil urednik Cankarjeve založbe Božidar Borko, v kratkih obrisih obrazložil anti-kvarično dejavnost in opozoril na nekatere redkosti. Med njimi so bil prvotiski Lessinga, Schillerja, Wielanda, močno so bili zastopani s prvotiski nemški filozofi od bratov Schleglov do Kanta, posebno obširna in dragocena je bila Goetheiana.. Med njo je bila prva izdaja Goethejevih zbranih spisov, prvotiska obeh de-lov Fausta iz let 1809 in 1833, prvi prevedi Fausta v francoščino in ruščino in redka literatura o Faustu, ki je Goetheju služla kut. vir (n. p;-. Htstoriija o dr. Faustu iz leta 1599). Obiskovalci so si lahko ogledali tudi prvotisk Keinejeve Buch der Liedcr, prvo izdajo Burgerjevih pesmi in zbirko Volkslieder der Scr-ben iz 1. 1825. Se in še so ob:-skovalce presenečale smotrno urejene redkosti: prvotiski Kornerja. Kotzebuja, Brent lina, Jacoblia, Herdorja, Tinčkovih prevodov Shakespeara in druge. Z ogledom prvotiskov iz knjižnih redkosti :z nemške klasike in romantike Cankarjeva založba ni le nazorno prikazala pomena in široke dejavnosti svojega antikvariata. ki zbira dragoceno kn'kino gradivo zgolj v Jugoslaviji, temveč je z njim uvedla nov način popularizacije antikva-ričnih raritet. Cankarjeva založba namreč pripravlja še vrsto takih ogledov. Prvi bodo čez Štirinajst dni na vrsti prvotiski iz francoske književnosti. © Za dom in družino »T O V A K I S« »Ne veste, kaj bi počeli z mano, ker ste lepo dekle.« Bržkone ni bilo prav, da mu je povedala, da je sama. Povedala mu je to, ne da bi kaj premislila. »Prosim, odidite,« je zašepetala. Kajpak ni vedela, da ji oči žarijo, da so njene ustnice nežne in rdeče, da je ves njen obraz en sam cvet, odprt proti soncu. Ko ga je pogledala, je stopil korak proti njej in vsa njegova močna strast, tako dolgo zadrževana, mu je prevzela telo. Ni je mogel premagati. Nenadoma ga je zaslepila. Ni več mogel gledati njenega obraza, ni več mogel ustavljati svojih nog. Stopil je k njej dn se sklonil nadnjo, trudeč se, da bi se ne vdal nenasitni zahtevi, a vedoč, da se ji bo moral vdati. Poljubiti njene ustnice bi bilo dovolj, deklič j e ustnice, nežne in čiste, v tem ljubkem vrtu, kjer je ves zrak dišal in kjer je bil edini šum šumenje vode. Bila je sama. Povedala mu je, da je sama. Vzdihnil je in jo naglo objel z veliko nežnostjo, privijajoč jo nežno k sebi. Potem je zagledal njen obraz pod svojim in njene ustnice tam. Sklonil je glavo in pritisnil svoje ustnice na njene in pil njen nemimi dih, držeč s prosto roko njeno glavo, ki jo je ona skušala umakniti zdaj na to zdaj na ono stran, dokler se ni nenadoma prenehala boriti in je pustila, da jo je držal. To je bil dolg trenutek, o katerem je bila vso noč sanjala, dolg trenutek, ki si ga ni bila znaja niti predstavljati. Navse-zadnje mu je skoraj omedlela v objemu in plemenito je popustil, četudi jo je še zmeraj čvrsto držal v svojih rokah. Ni ga pogledala. Ni mu poskušala zbežati, toda umaknila je glavo in mu naslonila lice na ramo, da ji ni mogel videti obraza. Naslonil je glavo na njeno čelo, na njene lase, tako črne, tako mehke. »Moralo se je zgoditi,« je zašepetal. Ni mogla govoriti in, ko mu ni odgovorila, ji je znova obrnil obrazek navzgor, držeč jo za brado, okroglo, nežno brado. »Saj veš, da se je moralo zgoditi, ali ne?« jo je vprašal. »Ne vem,« je zašepetala. »Nikoli prej še nisem počela tega.« To njeno priznanje nedolžnosti ga je spet napolnilo z radostjo. »Oh, draga moja,« je zamrmral in sklonil glavo. »Ne več,« ga je rotila. »Dovolj je — za prvikrat. Kaj naj storim? Pomisliti moram, kaj to pomeni.« »To pomeni, da te ljubim.« »Ne poznate me!« »Možu ni treba poznati žene, da jo ljubi. Spozna jo s svojo ljubeznijo.« »Ah, to je vendar Japonska!« »Ti in jaz — mož in žena.« Opazovala je vrtno ograjo. Njena mati bi se lahko že vrnila. Nedvomno je odšla na trg kot običajno, a Yumi je bržkone odšla z njo. »Ne morem čakati tukaj. Mati se bo vrnila.« »Seznani me z njo,« je rekel nenadno. »Ne; ne,« je rekla prav tako naglo. »To ni tako lahko. »Moj oče mrzi Amerikance. Preveč me ljubi.« Ko je omenila svojega očeta, se mu je iztrgala in pustil jo je, ker je začutil spremembo .v njej. »Ali vedno ubogate očeta, Josui?« »Želim, da bi ga.« »Mi boste dali priložnost?« »Priložnost?« »Da, dovolite, da se spoznava.« Vzdihnila je. »Kako bova zmogla?« »Bom že našel pot, draga.« Pozabila je že besedo ,draga*. Zdaj se je pa spomnila nanjo. Enkrat jo je bil Kensan rekel dekletu, s katero je bil zaročen. Bila je beseda ljubezni. Ko jo je slišala, je vztrepetala. Izgovoril jo je z globokim glasom, polnim hrepenenja. Kje bi mogla najti ljubezen, podobno tej? Le v Ameriki bi jo lahko našla. Tam se niso bali ljubezni. Nepričakovano ga je pogledala in njen pogled je bil odkri »Zaupala vam bom, Ailenn. Ali sem izgovorila prav vaše ime?« »Kot si ga želim slišati od tebe.« Videla ga je, kako se zopet sklanja k njej. »Ah, oditi morate —« »Kje se bova spet sestala? Ali naj pridem semkaj?« »Ne, ne — premisliti moram.« »Jutri zopet pod glicinijo.« Sedaj je sklonil glavo in še enkrat je začutila njegove ustnice, nežne, a tako zelo zahtevne. Oba sta zgubljena. Sedaj je to vedela. Ljubi ga! Nenadoma se je zaslišalo šelestenje listja. Zaslišala sta ga in se zdrznila. Njune ustnice so se ločile in pogledala sta bambusove veje, ki so se nagibale nad vrati. Novi zeleni listi so migljalbin plesali, ujeti v vrtinčasto sapico, trenutni vrtinec. »Kako nenavadno,« je Josui nežno vzkliknila. »Je kdo tam?« je vprašal začuden. Za trenutek sta pozabila drug drugega in opazovala trepetajoče liste. Potem pa, ko se je spomnila, da je še zmeraj v njegovem objemu, se mu je iztrgala in zbežala v hišo. Njen prestopek je bil nerazumljiv. Kako se je moglo zgoditi, da se je s tem strinjala? Čudežno ozdravljena je odšla naslednje jutro zopet v kolegij. Bila je v rumeni obleki in je nosila majhen bel sončnik, v katerega so bili uvezeni rumeni cvetovi. Njeni starši so molčali, a tudi sama je molčala, ker je imela pod roko celo naročje knjig in škatlico na novo ošiljenih svinčnikov. Bilo je očito, da namerava marljivo delati. To je tudi nameravala. Toda srečal jo je, se preden je prispela do kolegijske ograje. Zelo zgodaj je bil tam in jo čakal; njegova uniforma je bila sveža in čista, on pa je bil lepši kot kdajkoli. Njegove oči so bile modre kot morje v sončnem dnevu.