fptoiini
PRIMORSKI DNEVNIK
^SS^tiST^ - Cena 90 lir
Leto XXVIII. Št. 39 (8132)
TRST, sreda, 16. februarja 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni {< 0 erdot))> v Govcu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
vzdržale so se tri struje levice
Vodstvo KD se je odločilo £a enobarvno volilno vlado
Do izraza je prišel odkrit premik večine KD na desno
— Na kateri
današnji seji direkcije KD so izglasovali reso-izrekli za enobarvno demokristjansko vlado.
ijH 15.
Olj' v. ^........... ...... _______________________
Ho,. *ni* 10 se vzdržale skupine: «prijateljev poslanca Mora*, «forze ,*» in «base«.	-------------
Mv,**°*Uc'ia demokristjanskega vod-da se je stranka od-*a znani manever, ko bo tl u ®'ar ,Ia sestavo vlade Andreot-«r,,. *kni| predsedniku republike b« u °* glede sestave vlade, nato ►rlta-i vil enobarvno vlado, ki bo »t, ®a Predsedniku republike in Pon,, PrBV2ela dolžnosti vlade (kar form»i **a P°**ane Andreotti tudi "Pni ••"••fiednik vlade ter z kri»i ,°*lali tokrat samo demo-Hll0 nski ministri), vlada se bo h| l Podstavila parlamentu, kjer i*|)|| Prejela zaupnice in kjer bo Podporo samo s skrajne ""i hi ' . otnov‘ ,e9a glasovanja Pfišlo, da predsednik ® razpusti parlament ter v r**DiiiU * to Andreottijevo vlado Politične volitve, ki naj bi
bile ob koncu maja, ali v prvih dneh junija. Ves ta čas in torej od prisege ministrov predsedniku republike pa do izvedbe volitev in do novih pogajanj za sestavo nove vlade bo enobarvna Andreot-tijeva vlada vršila vse vladne funkcije.
Ta načrt zelo jasno izhaja tudi iz celotnega besedila resolucije demokristjanskega vodstva, v kateri je najprej rečeno, da so ugotovili, da ni mogoče sestaviti »program-ske koalicije* ter da vodstvo KD «podčrtuje nujnost sestave vlade, ki bo učinkovito reševala pereča vprašanja italijanske države*. Na-daje je govor o politiki preosno-ve in demokratičnega napredka ter se pooblašča mandatarja Andreottija, da sestavi vlado, ki bo prev-
"Hill,,
>*>a>,l|lltllUI||||||||||||||||||ll||l|ll||||lll|llllllll|l,1,lllf||||m|||||,|||,||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
STAVKA RUDARJEV V V. BRITANIJI
Kriza v industriji ^radi pomanjkanja električnega toka
kh ND0N, 15. — Današnji jutranji
“ki
C80
sporočili britanskemu pre-
rSlst
ISfcrvU, da imajo v državi na za-za termične elektrarne 'Nkj za dva tedna, če se ne bo Premogovnih rudarjev pravo-^Pori *on^ala- bo zajela britansko t«iii^,arstvo največja kriza odkar v Dr °- že sedaj je zaradi stavke !t%Tg°Vnikih ve*iko število indu-1» 8 Podjetij zaprtih, ali pa de-ob|,st| Sarajšanim urnikom. Državne "itejjj 80 že skoraj do skrajnosti š* dom P°1r°šnjo električnega toka Sigj gC.' Potrebe in Londončani ter Ni. ,n*fnci so običajno zvečer v Niti ®n’Olivo je, da je začelo v
. da
Britaniji
v Pr:
primanjkovati sveč Britanci na veliko kupu-anciji, zlasti v obalnih rne-ki danes potuje na otok, si najprej pre-
‘» F'r,!8ak An«lež-*N)j na oto -' — ... sliko zalogo sveč.
SjiV^ tednov stavKa v Veliki Eri-Wgj.feO.000 rudarjev premogovne Ne J6', delavci zahtevajo izbclj-državna ustanova za pre-%e, lke P® ima za to gluha ušesa. "trii80 delavci in njihovi svojci "Nh 1 demonstracijo po londonskih ^tlsrtien!'e^VSem pa Dred britanskim 'n pret* stanovanjem Vij lka vlade Heatha. Demon-V Kot *? je zaključila brez inciden-Sej 6 bilo napovedano, je Heath N^i0ti:rejel Slavnega tajnika tra-h lš. pk6ga kongresa Victorja Feal-Ht *! kon^anih pogovorih je sin-Nečj. 'zjavil časnikarjem, da se \ej,- britanska sindikalna orga-Nhevs*'r'nja in podpira boj 280.000 bik V|a ■ Povedal je, da je predsed-Nuip e zahteval od njega, naj po-* stavk Pr' rudarjih, da prenehajo H|6p ’ ali pa vsaj da omejijo boj.
vi4tj e bo končala z delom poseb-N ,je.a komisija, ki preučuje spor S i jVC' ,n ustanovo za premoge sittrtvtr’J0' Glavni tajnik osred-, bo 'i?'ne organizacije je izjavil, *v"jiin ,"eathove predloge oredočil
^ z- k°legom, hkrati pa je dodal, il ns
kar sedaj delajo vodi-
C bi
jjjfedil k*' na delu rudarjev, bi
Aha«orskega sindikata. m Ocen Jkanje električnega toka je J '"tisk ura(lnib krogov povzročilo A s: ®ga novembra, ko se je za-> 'Nn . na akcija, 75 milijonov I Ne ®kode. Sedaj pa, ko so se ' škod« emoga dejansko izčrpale, pa *z dneva v dan vedno večja.
J0yi veleposlanik pri Sveti stolici
AD'.15' - Danes so tukaj itove!PorNili' da je bil imenovan (N Pri c logoslovanskega veleposla-kl v*el v„Vet’ stolici Stane Kolman. ? le bil mesfo Vjekoslava Cvrl je, rji 5, 8v°j čas odpoklican v Beo-ie*tniltlan® Kolman je bil doslej na-^ v, re ta rja pri izvršnem sve-
slovenije.
Ib
kiti
-Plah
v britanskem
. Poslaništvu JNskem
NN iV^aWN, 15. — Neznana rN) ^fnes telefonirala na bri SkNu je*eP°s!aništvo v Koben-P°dir'al 3 b° v «20 minutah ek-a bomba v stavbi*. Oseb-
je veleposlaništva je takoj zapustilo prostore. Neznanec je po telefonu sporočil, da govori v imenu irske organizacije IRA. Po te meljjti preiskavi veleppslapiškili prostorov niso našli ničesar.
MOGADIŠO, 15. — Sovjetski 0-brambni minister maršal Andrej Grečko je sinoči prispel v Mogadi-šo kjer bo ostal na štiridnevnem uradnem obisku na vabilo somalske vlade. Med obiskom bo Grečka sprejel somalski predsednik.
žela vse odgovornosti v tem posebnem razdobju in ki bo tudi sposobna izvesti predhodne volitve, v kolikor «bi do tega prišlo, ker KD predčasnih volitev ni iskala*.
Zasedanje demokristjanskega vodstva se je pričelo s poročilom tajnika Forlanija in mandatarja Andreottija, ki pa ju niso objavili, kar predstavlja zanimivo novo prakso. Zaradi tega je možno razbrati stališča demokristjanskega vodstva samo na osnovi izjav predstavnikov posameznih struj.
Prevladovala so desničarska stališča in je bila levica tako v argumentaciji, kakor tudi v zaključkih, v podrejenem položaju.
V bistvu so centristiono - desničarske skupine zagovarjale tri argumente za predčasne volitve, ki naj jih izvede izključno enobarvna demokristjanska vlada.
Taviani je zelo jasno obrazložil prvi argument, ko je govoril o tem, da bo prišlo pri teh volitvah do preliva glasov k skrajni desnici in torej k fašizmu. Mnenja je, da se sedaj ne sme fašistom darovati nove glasove in zaradi tega se KD ne more privoščiti luksuza, da bi se «predstavila volivcem z zavezništvi, ki postavljajo njena stališča v dvom*. Ta Tavianija gre skratka izključno za volilno vprašanje, ko je treba govoriti o «demokratič-nem centrizmu*, o antifašizmu čim manj in samo z določenimi pogoji ter je treba na vsak način izključiti možnost tako imenovanih novih ravnovesij.
Še jasnejši je Piccoli, ki je govoril o treh razlogih. Glede prvega se v bistvu strinja s Tavianijem, drugi razlog pa se za njega nanaša na možnost bodočega sodelovanja strank leve sredine, ki mora temeljiti na jasnosti, ki pa že izhaja iz prve ugotovitve.
Tretji razlog pa izhaja — vedno za Piccoiija — iz resnih gospodarskih težav in iz socialnih neravnovesij. zaradi česar je potrebna vlada, ki bo zaradi svoje usmeritve in zaradi svoje notranje kohezije sposobna nadzorovati te pojave, ter zagotoviti «za vse demokratični red».
Približno podobna stališča so na-
vedli tudi drugi predstavniki večine demokristjanskega vodstva z izjemo predstavnikov levice. L’enfant terri-ble Donat Cattin je bil povsem drugačnega mnenja. Predvsem se je skliceval na člen 94 ustave, ki ne dopušča možnosti manjšinskih vlad temveč zelo iasno govori o parlamentarni večini. Enobarvna vlada pa pomeni nekai ravno nasprotnega. Poleg tega — in to :ie politično najpomembnejše — pa predstavlja opustitev demokratičnega sodelovanja ter perspektivo nevarne zaostritve političnih bojev ter socialnih spopadov. Donat Cattin je tudi govoril o nevarnosti, da se opušča demokratični značai stranke, da je smer v nasprotju s sklep' kongresov. Vendar pa ie zaključil z obvezo o «službi stranki v vsakem primeru* ter o solidarnosti odnosov v prihodnjih bojih.
Pred sejo vodstva KD je Andreotti poročal predsedniku republike Leone-ju o poteku razgovorov.
ZAPLETLJAJI S PROTOKOLOM IN ZNAČAJEM OBISKA
ZDA objavile nekatere podrobnosti o Nixonovem obisku v LR Kitajski
50 LET «BORBE»
ZAGREB, 15. — Tukaj bo jutri svečana proslava 50. obletnice izhajanja »Borben, dolgoletnega slavnega glasila Komunistične partije Jugoslavije in sedaj glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Velika slovesnost ob 50-letnici »Borbe* bo tudi 19. februarja v Beogradu. Vse slovesnosti ob tej priložnosti so pod pokroviteljstvom jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita.
V Zagrebu bo jutri svečanost z akademijo v domu jugoslovanske armade. V fouyerju doma bo odprta razstava posvečena »Borbi*. V umetniškem programu akademije bo sodelovala kulturna skupina »Goran Kovačič*. Poleg tega pa bodo predvajali tudi film o zgodovini »Borbe*.
Podobna proslava bo 19. t.m. v Beogradu, ko bo hkrati tudi svečana seja upravnega sveta založniškega podjetja «Borbe». Isti dan bodo odprli tudi tradicionalno razstavo nagrajenih del «Borbe* za arhitektura in bodo izročili nagrado za najboljše delo ustvarjeno v letu 1971. V dvorani Doma sindikatov pa bo svečana akademija, nakar bodo v prostorih mestne skupščine Beograda priredili tovariški večer.
Ob tem pomembnem jubileju je kolektiv Primorskega dnevnika poslal kolegom »Borbe* brzojavno čestitko.
Nixon se bo vozil s kitajskimi letali in avtomobili - Nič še ni rečeno o možnosti razgovora z Maocetungom
VVASHINGTON, 15. — Glasnik Bele hiie Rolant Siegler je povedal nekatere podrobnosti Nixonovega obiska v Ljudski republiki Kitajski. Med drugim je sporočil, da bo Nixona uradno pozdravil Čuenlaj,
letalom v Šanghaj. Po kratkem pristanku se bo že s kitajskim letalom odpeljal v Peking, kjer je predviden tudi prvi uradni razgovor s Čuen-lajem. Predsednik Bele hiše v tej zvezi, kot tudi v zvezi z drugimi
ko bo prispel 21. februarja v Pe-• razgovori, ni omenil Maocetunga.
Zvečer bo Čuenlaj priredil ban-
king. Program obiska je poln razgovorov, banketov ter ogledov pomembnih kitajskih zanimivosti. Siegler je povedal, da se bo Nixon vozil s kitajskim letalom ter da ga bo pri tem spremljal Čuenlaj. Tudi avtomobile bodo dale na razpolago kitajske oblasti in se torej prvikrat Nixon ne bo vozil z limuzino, ki ima stekleno kupolo in ki jo običajno prevaža s seboj, ko gre na obiske drugih držav.
Nixon bo 21. februarja zapustil otok Guan in se bo odpeljal
se do odpeljal z
.................................
MAKARIOS NOČE POPUSTITI PRED GRŠKIM PRITISKOM
Nevaren razplet dogodkov na Cipru
Turška vlada zahteva, da mora Makarios izročiti svoje orožje silam OZN Washington meni, da obstaja nevarnost novega spopada na otoku, v Moskvi pa povezujejo ustanovitev ameriške baze v Pireju s ciprskimi dogodki
ATENE, 15. — V atenskih vladnih krogih so danes izjavili, da pričakujejo skorajšnje izboljšanje odnosov s Ciprom »zahvaljujoč se obojestranskemu razumevanju*. Ta optimistična predvidevanja grških polkovnikov je danes dejansko zanikal ciprski predsednik nadškof Makarios, ki je izjavil, da grški ciprski narod »ki mi zaupa, predstavlja moj oklep proti puščicam, ki so name namerjene*.
Makarios je prvič po krizi, ki je nastala med njegovo vlado in atenskimi polkovniki, spregovoril prebivalstvu, ki se je zbralo pred njegovim stanovanjem, da mu izrazi svojo podporo. Ob tej priložnosti je Makarios tudi izjavil, da so ciprski Grki že večkrat dokazali, da
Mandatar za sestavo nove vlade Andreotti in politični tajnik Forlani pred vhodom sedeža KD, ko sta prispela
na popoldansko sejo direkcije	(Telefclo ANSA)
predstavljajo granitno steno, ob katero so se do sedaj razbila vse provokacije proti otoku.
Grčija ie zaostrila odnose s Ciprom zaradi »orožja, ki ga je Makarios uvozil na otok iz Češkoslovaške*. V tej zvezi je grška vlada pred nekaj diyvi poslala Makario-su ultimat, naj izroči dobljeno o-rožje narodni straži, ki .je pod vodstvom grških častnikov, ali pa kontingentu oboroženih sil združenih narodov na Cipru. Na te zahteve Makarios še m neposredno odgovoril.
V	«zadevo orožja* se je danes vmešala tudi turška vlada. Predstavnik zunanjega ministrstva je na tiskovni konferenci izjavil, da mora Makarios izročiti orožje varnostnim silam OZN. Opozoril je, da bi zoal spopad med nasprotujočimi si grškimi skupinami na otoku resno prizadeti tudi turško ciprsko prebivalstvo. V Washingtonu pa menijo, da obstaja celo nevarnost novega spopada med grškim in turškim prebivalstvom na Cipru. Čeprav se zdi. da se Nixonova u-prava trenutno noče neposredno vmešavati v zadevo, je vendar zaskrbljena, da je prišlo do zaostritve položaja na Cipru prav sedaj, ko se pogaja z grškimi polkovniki za vojaško bazo v Pireju.
V	zvezi s pogajanji za ameriško bazo v Pireju je ostro reagirala sovjetska vlada. Kot so sporočili v Moskvi. je Sovjetska zveza poslala diplomatsko noto Washingtonu in Atenam. V noti Sovjeti napovedujejo u-strezen odgovor, če bo v Pireju postavljeno ameriško oporišče za šesto brodovje. Sovjetska vlada pravi, da gre pri tem za novo ameriško pomorsko oporišče v neposredni bližini meje Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav.
Hkrati pa sovjetski časniki pišejo,
llllllillilallilliaiiniailliiaiillllllllllaliaiiiaiiiiiiiiiiaiamaaiiaiilltiiiiiiiiiiiiiiaaialiaiiiiailliailiilllllalllllllliaillllliiiliailllllilliaiiaiiiiaailliaiiiaiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliauaiiaiaiiiaiaiaaaailaiaiaaaaiaiiialiaaiaaiaialiailailliaiailliaaaial
SEJA GOSPODARSKEGA SVETA ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ
Zavarovanje cen in življenjskih stroškov
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Gospodarski svet zvezne skupščine je sprejel danes predlog osnove politike in sistema cen, ki ga je predložil zvezni izvršni svet. Predlog je obrazložil zvezni tajnik za gospodarstvo Boško Dimitrije-vič, ki je na začetku svojega poročila poudaril, da zvezni izvršni svet trenutno daje prednost izdelavi sistema in politiki cen. Osnovni smoter predloženega sistema in politike cen so vzpostavitev in vzdrževanje stabilnega gibanja cen in življenjskih stroškov in vzpostavitev gospodarsko neobhodnih medsebojnih odnosov cen, v skladu z gibanjem cen v mednarodni izmenjavi. Osnovni kriterij za formiranje cen blaga, ki je predmet mednarodne blagovne izmenjave, so svetovne cene oziroma izvozno uvozne cene, razvojna politika oziroma struktura in stopnja razvoja gospo-
darstva. Cene izdelkov in storitev, ki niso predmet mednarodne izmenjave, a imajo pogoj, da se njihove cene formirajo na trgu, bodo na podlagi ponudbe in povpraševanja.
Po kratki razpravi je svet sprejel osnove politike in sistema cen z zahtevo, da vlada do konca marca pripravi predpis za izvajanje predložene politike in da se politika cen uskladi z določeno politiko razvoja države in gospodarstva. V razpravi je bilo opozorjeno tudi na problem nelikvidnosti, ki je dosegel take razmere, da resno ogroža proces družbene reprodukcije, ki lahko pripelje do zastoja v gospodarstvu z vsemi negativnimi posledicami. Gospodarski svet zveze skupščin je prav tako 0-pozoril na prakso nezadostnega in nedoslednega izvajanja sprejetih ukrepov in na kršenje nredpisov. Seje so se udeležili tudi zastopniki uprav-
nega odbora zvezne gospodarske zbornice, predsedstva ZKJ, zvezne konference socialistične zveze in sveta sindikatov Jugoslavije.
Na seji komisije predsedstva ZKJ za splošno ljudsko obrambo je bilo poudarjeno, da varnost dežele ni samo stvar specializiranih organov, temveč skrb pravice in dolžnosti vseh državljanov. Kot osnovo za izmenjavo mišljenj so služile ocene in stališča, do katerih je prišla posebna delovna skupina te komisije. Po o-ceni te komisije, je danes socialistično samoupravljanje osnovni objekt napada notranjega in zunanjega sovražnika. V borbi proti samoupravljanju se sovražniki poslužujejo raznih oblik delovanja in pri tem posebno izkoristijo sovražno razpoloženo emigracijo. Eden od smotrov sovražnika je razbijanje bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije ter kom-
promitiranje in onemogočanje jugoslovanske politike neuvrščenosti. Sovražniki izkoristijo vsako priložnost, posebno ko se mednarodni odnosi zaostrujejo, za napad na politiko neuvrščenosti. Skušajo dokazati, da je v sedanjih odnosih sil in blokovske razdeljenosti nemogoče obvarovati neodvisnost in suverenost Jugoslavije brez oslonitve na enega od dveh blokov.
V razpravi je bila poudarjena potreba, da se v kazenskem zakoniku boljše definirajo vohunstvo, sovražna propaganda in odkrivanje vojaške in državne tajnosti. Na sestanku je bilo omenjeno tudi delovanje sovražnikov med jugoslovanskimi delavci zaposlenimi v inozemstvu in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da bi se to delovanje onemogočilo.
B. B.
da obstaja tudi možnost ustanovitve novih oporišč NATO na Cipru. »Rdeča zvezda* pravi med drugim, da je smoter ultimata grške vlade Maka-riosu, osvojiti Ciper in napraviti iz njega utrdbo Atlantske zveze.
V ozadju spora med Grčijo in Ciprom stoji tudi zloglasni grški general Grivas, ki je dolgo let vodil oboroženi boj za priključitev Cipra h Grčiji. Grivas se je boril tudi proti Makariosu in njegovi vladi in zato so ga leta 1967 Grki umaknili z
Predsednik ciprske vlade nadškof Makarios
otoka. Lanskega avgusta pa je nenadoma izginil iz Aten in se ponovno pojavil na Cipru, kjer je začel vnovič rovariti za grške polkovnike.
Zaključen obisk delegacije KD v Jugoslaviji
V delegaciji je bil tudi tajnik tržaške KD Coloni
RIM, 15. — Vrnila se je delegacija krščanske demokracije, ki je bila na uradnem obisku v Jugoslaviji na vabiio beograjskega Instituta za mednarodno politiko. V uradnem poročilu je rečeno, da so delegacijo sestavljali: senatorji Bertola, Gi-raudo, Morandi in Tanga: poslanci Balasso, Bersani, Mengozzd in Pic-cinelli ter odvetnik Angelo Bama-sola, ki odgovarja za zunanje zadeve KD in dr. Sergio Coloni, deželni Svetovalec Furlanije - Julijske krajine. Predstavniki KD so se med obiskom v Jugoslaviji sestali s političnimi in parlamentarnimi predstavniki, sindikalnimi voditelji ter pomembnimi osebami kulturnega in gospodarskega življenja, poleg so obiskali republike Hrvaško, Slovenijo in Makedonijo.
Razgovori in srečanja so se vršili v prisrčnem ozračju. Preučili so najpomembnejša mednarodna vprašanja ter s predsednikom in drugimi voditelji Instituta za mednarodno politiko razpravljali o zgodovinskem razvoju jugoslovanske zunanje politike ter o dvostranskem sodelovanju. Delegacija se je sestala tudi z voditelji socialistične zveze, z Zvezo komunistov in z mladinci kulturnega združenja v Beogradu. Srečanjem s predstavniki republiških vlad in političnimi voditelji v
Skoplju, Ljubljani in Zagrebu so se pridružili še obiski ter ugotovitev dosežkov v kmetijstvu in industriji, kjer se je delegacija KD še posebej zanipiala za mestno problematiko, urbanistični ražvoj, nove socialne izkušnje, vprašanja univerz in mladine.
Med temi razgovori so preučili vprašanja, ki se nanašajo na izmenjavo med Evropsko skupnostjo in Jugoslavijo ter na sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi pristanišči.
Na Reki so se vodilni predstavniki KD sestali s predstavniki italijanske manjšine.
bo
ket za vse ameriške goste in torej vključno tudi za časnikarje. Med petimi dnevi obiska v Pekingu je predvidena kulturna prireditev. Nixonova soproga si bo ogledala otroško bolnišnico, komuno, šole, tovarno stekla in petrolejsko tovarno. Nixon pa bo prekinil uradne razgovore, ko si bo ogledal Prepovedano mesto ter grobove Mingov. Obadva skupaj z ženo pa se bosta odpeljala h kitajskemu zidu, ki je 65 km severno od Pekinga.
Dan pred odhodom iz prestolnice bo priredil Nixon banket, na katerem bodo ponudili kitajske specialitete. Zadnji trije dnevi obiska pa bodo posvečeni ogledu dveh mest Hančiauja in Šanghaja. Nixon bo 28. februarja zapustil Šanghaj ter bo po 15 urah vožnje priletel pa Aljasko.
Na videz je sporočilo Bele hiše o Nixonovem obisku dokaj podrobno, dejansko pa niso znane nekatere najbolj zanimive in politično tudi pomembne okoliščine, ki so povezane z uradnim protokolom ter z značajem obiska. Nixon je predsednik republike in vlade in ga bodo Kitajci prav gotovo sprejeli s tem primernim zunanjim protokolom.
Zanimivo je tudi. da svetovni tisk posveča temu obisku izredno pozornost in da je objavil na tone in tone tiskanega papirja s komentarji, poročili in raznimi predvidevanji. Tega računa ni mogoče napraviti, zelo lahko pa je izračunati, kakšno pozornost je obisku posvetil kitajski tisk: 1.647 kitajskih znakov vključno z naslovi, kar znaša približno pol strani dnevnika. Zanimivo je tudi. da v Pekingu ni vdeti nobenih obsežnejših priprav v zvezi s tem obiskom in da se po ulicah še vedno razobešeni transparenti, v katerih zmerjajo Američane z imperialisti.
niHifltviiitnmiititmiiHiiiiiliiiiuiftiiliimmiiiniiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiimiitiMiniimi
POD PREDSEDSTVOM STANETA KAVČIČA
Prva seja nove slovenske vlade
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 15. - Pod predsedstvom Staneta Kavčiča se je danes sestal na prvo sejo novoizvoljeni izvršni svet republiške skupščine Slovenije. Izvršni svet je po konstituiranju obravnaval nekatera organizacijska vprašanja.
Ustanovil je koordinacijsko komisijo izvršnega sveta za gospodarstvo, kateri bo predsedoval podpredsednik inž. Tone Tribušon ter koordinacijsko komisijo za družbene dejavnosti, katero bo vodila podpredsednica izvršnega sveta dr. A-leksandra Komhauser. Prva komisija bo obravnavala in usklajevala delo o vprašanjih, ki so skupnega pomena za republiške sekretariate — za gospodarstvo, za finance, za kmetijstvo in gozdarstvo, za delo. za urbanizem in zavod SRS za planiranje. Druga komisija pa bo obravnavala in usklajevala delo o vprašanjih, ki imajo skupen pomen za republiške sekretariate — za zdravstvo in socialno varstvo, za delo, za prosveto in kulturo ter za pravosodje in občno upravo za področje javne uprave.
Nadalje je izvršni svet ustanovil stalno komisijo za sistem in zakonodajo. Obravnavala bo vprašanja ustavne ureditve, sistem samoupravljanja, vprašanja razvoja družbenega, ekonomskega in političnega sistema ter republiške zakonodaje, njen predsednik pa je dr. France Hočevar, podpredsednik izvršnega sveta. Z istim sklepom je bila ustanovljena komisija izvršnega sveta za zunanjepolitična vprašanja in narodnosti, ki jo bo kot predsednik prav tako vodil dr. France Hočevar, nadalje administrativna komisija in komisija za kadrovska vprašanja, katerima bo predsedoval član izvršnega sveta inž. Franc Razdevšek.
V skladu z novim zakonom o izvršnem svetu so na seji razpravljali tudi o komitejih izvršnega sveta, pri čemer je izvršni svet ukinil komite za kmetijstvo in gozdarstvo, potrdil pa je, da nadaljujejo z delom dosedanji komiteji, to je za ekonomske odnose s tujino, za turizem, za telesno vzgojo, za energetiko, za promet ter za izo-
braževanje strokovnih kadrov.
Na seji je izvršni svet kot predstavnike socialistične republike Slovenije imenoval člane in namestnike v medrepubliških komitejih. Za člana v komiteju za razvojno politiko je bil imenovan Jože No-vinšek, v komite za področje monetarnega sistema inž. Miloš Šuiin, v komite za področje zunanjetrgovinskega in deviznega sistema Marjan Dolenc, v komite za področje trga inž. Milovan Zidar in v komite za področje financ Jože Florjančič.
DRAGO KOŠMRLJ
Zahvala za pomoč v boju zoper proces proti Marjanu Šturmu
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 15. - Klub slovenskih študentov na Dunaju, slovenska mladina iz Celovca, sodelavci njihovega glasila »Kladivo* in študent Marjan Šturm so poslali vsem političnim in kulturnim organizacijam, javnim ustanovam, sredstvom javnega obveščanja v Jugoslaviji in na Tržaškem, ki so s svojimi podpisi ali kakor koli drugače pomagali v protestnem gibanju »per proces avstrijskih oblasti proti Marjanu Šturmu, naslednje sporočilo:
Vaše solidarnostne akcije in izjave so bistveno prispevale k temu, da se avstrijske oblasti niso upale obsoditi našega tovariša Marjana Šturma za dejanje, ki je pokazalo, da se pod plaščem meščansko-de-mokratičnih fraz o »toleranci* razvija na Koroškem uradno podpirana nacionalistična in zatiralska, manjšinska politika.
Vendar pa preložitev procesa nikakor ni vzrok, da bi postali nepozorni in gojili iluzije Sturmovega procesa niso opustili, poleg tega pa nameravajo menda v doglednem času soditi trem našim tovarišem zaradi avgustovske klopinske napisne akcije.
D. K.
BLAGOVNA MENJAVA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO V LETU 1971
Primanjkljaj v trgovinski bilanci večji zaradi restriktivnih ukrepov
Italija je lani prodala v Jugoslavijo za 400, Jugoslavija v Italijo pa le za 226,3 milijona dolarjev blaga • Jugoslavija bo prevzela protiukrepe ? - Vloga trgovinskih zbornic v sosednih repnJblikah
Po statističnih Dodatkih iz jugoslovanskih virov ie Italiia lani izvozila na jugoslovansko tržišče za približno 400 milijonov dolarjev blaga, to je 6 odst. več kakor v prejšnjem letu, Jugoslavija pa je dobavila italijanskemu tržišču za 226,3 milijona dolarjev blaga, to ie 12 odst. manj kakor v letu 1970 Čeprav se je struktura jugoslovanskega izvoza lani nekoliko izboljšala v primeri s pretek'ostjo, tako da je zajela več industrijskih izdelkov in tehničnih naprav, so v blagovnem prometu v smeri proti Italiji še vedno prevladovali (63 odst.) kmetijski pridelki, medtem ko so v italijanskem izvozu na jugoslovansko tržišče prevladovali industrijski proizvodi, med temi z,asti stroji in tehnične naprave (40 odst.).
Trgovinska bilanca se ie zaključila s primanjkljajem nad 170 milijonov dolarjev na jugoslovanski strani. Italijanski gospodarstveniki menijo, da je visoki jugoslovanski primanjkljaj posledica gospodarskega zastoja, ki je lani zajel tako italijansko kakor tudi jugoslovansko ekonomijo To bo do neke mere tudi res. menijo nasprotno jugoslovanski gospodarski opazovalci, vendar pa italijanska blagovna izmenjava s tujino lani ni nazadovala. Nasprotno. Italija ie močno povečala uvoz nekaterih vrst blaga, tako zlasti goveje živine in mesa Jugoslavija pa žal ni mogla polno izkoristiti u-strezne konjunkture, ker ji je primanjkovalo izvoznega blaga.
Novo naraščanje primanjkljaja v trgovinski bilanci z zahodno sosedo vzbuja v jugoslovanskih poslovnih krogih razumljive in upravičene skrbi. Te so prišle posebno dc izraza na zasedaniu upravnega oobora jugoslovanskega odseka mešane gospodarske zbornice, ki ie bilo te dni v Beogradu. Zasedanje ie vodil predsednik zbornice ing. Andjelko Bubanj, glavni ravnatelj Industrije Nafte, prisostvoval pa .je nudi predstavnik zvezne gospodarske zbornice v Milanu Begumil Rupnik.
Strokovnjaki so na sestanku ugotovili, da je razvoj blagovne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo lani zaostal in da so se tudi siceršnje gospodarske vezi med sosednima republikama nekoliko zrahljale. Deloma je na to vplival gospodarski zastoj v obeh državah, deloma so bili krivi jugoslovanski izvozniki, ki so pretirano spoštovali spiske tradicionalnih izvoznih artiklov in ki niso v zadostni meri izkoriščali mrežo jugoslovanskih predstavnikov v Italiji, ki ie razvita zlasti v severnih predelih držaye, ter so se pri svojem poslovanju o-pirali zlasti na zasebne operaterje, med katerimi so številni sedanji in bivši .jugoslovanski državljani ki čestokrat operirajo tudi na način, ki ne ustreza koristim jugoslovanskega gospodarstva. Za zastoj v razvoju medsebojne trgovinske izmenjave pa' so krivi predvsem u-krepi. ki jih prevzema italijanska uprava na področju zunanje trgovine.
Med take ukrepe spadajo predvsem tako imenovane proti-dumping-ške mere, ki .jih Italija uvaja čedalje bolj pogosto in ki onemogočajo prodajo novih jugoslovanskih proizvodov na italijanskem tržišču (strelivo. umetna dušična gnojila, regenerirani kavčuk, itd.) Dalje ukrepi v zvezi z izdajanjem tako imenovanih avtomatičnih uvoznih dovoljenj, zahteve do samoomejevanju jugoslovanskega izvoza, doslej odbita ratifikacija maloobmejnega sporazuma »Centro-jug* in italijanska izgovarjanja na obveznosti do Evropske gospodarske skupnosti. Tako se na primer dogaja, da italijanske carinarnice dvigajo fakturno vrednost blaga, ki prihaja iz Jugo-siavfie v okviru sporazuma o industrijsko - tehničnem sodelovanju, ter da se carinska bremena umetno večajo in s tem ustrezno krči konkurenčna sposobnost jugoslovanskih proizvodov. Ta praksa je poleg vsega v nasprotju z načeli liberalizacije, ki izhajajo iz pravilnikov OECD za jugoslovanski izvoz in prav take v nasprotju s trditvami italijanskih poslovnih krogov, da žele razširiti gospodarsko sodelovanje z Ju postavijo.
čeprav je še prezgodei za primerno ocenitev delovati)?, tako imenovanih preferendalov v odnosih Italija - dežele v razvoju, med katere se v tem pogledu uvršča tudi Jugoslavija, so na beograjskem sestanku ugotovili da so omenieni preferenciali v številnih primerih le simbolični in da koristijo v večji meri italijanskim kupcem kakor pa jugoslovanskim dobavite'iem.
Na zasedan ju so zn to sklenili, da bo Jugoslavija opozorila na ta vprašanja italijanskega partner|j in to bodisi po diplomatski pot’ bodisi na skorajšnjih srečanjih mešanih organov kot so Italijansko jugoslovanski odbor za gospodarsko sodelovanje, Italijansko - jugoslovanska trgovinska zbornica in drugi. Italijanske kolege bodo opozorili tucn na ne varnost, da bi se uvoz italijanskega blaga vsled tega v nrihodnje znatno skrčil. To ni v interesu niti Jugoslavije, niti Italije, kaiti gospodarstvo obeh sosednih dežel je medsebojno ie tako prepleteno, da bi vsako nadaljnje krčenje blagovnega prometa nujno povzročilo ve lika škodo obakraj Jadranskega morja. Jugoslovanski gospodarstve niki so na beograjskem sestanku postavili tudi zahtevo, naj bi začela Jugoslavija prevzemati ob vsaki no
vi restriktivni meri z italijanske strani podoben protiukrep. V tej zvezi so napovedali, da bodo predložili pristojnim gospodarskim oblastem vrsto povsem konkretnih predlogov in zahtev.
Kmalu po beograjskem zasedanju so se v Bologni sestali predstavniki Zvezne gospodarske zbornice in Italijanskega združenja trgovinskih zbornic. Strokovnjaki so prvenstveno obravnavali ijekatera vprašanja, ki izhajajo iz nedavnih ustavnih sprememb in napovedane preureditve gospodarskih zbom’C v Jugoslaviji in iz dežeine preureditve v Italiji. Na sestanku so tudi ugotovili, da bi se morale gospodarske zbornice v obeh republikah krepkeje zavzeti za razvoj gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Sestanka so se udeležili predsednik zvezne gospodarske zbornice Kolak, predsednik Unioncamere Sta-gni. predsednik gospodarske zbornice SR Slovenije Krese, glavni tajnik zvezne zbornice Zadnik, glavni tajnik Unioncamere St$flin in drugi.
Kmalu dograjen prvi motor GMT
V tovarni Grandi Motori pri Bo-ljuncu dograjujejo prvi Dieslov pogonski stroj, ki ga bodo montirali na 254.000-tonski petrolejski ladji v gradnji pri «Italcantieri» v Tržiču. Tanker je svoj čas naročila milanska družba »Italnavi*. ki pripada ladjarjem Cameli in ki je doslej naročila v Tržiču dve petrolejski ladji po
230.000	ton bruto nosilnosti, namreč ladji »Santa Rosalia» in «San Giu-sto».
Pogonski stroj, ki ga pravkar dokončujejo v obratu Grandi Motori, vrste Fiat 106.10, bo razvijal 40.000 KS moči. šteje 10 cilindrov s premerom nad 1 meter. Hladili ga bodo s sladko vodo, medtem ko bo bate hladilo posebno olje.
Italcantieri je pri Grandi Motori naročila še dva druga podobna stroja. Tovarna bo izdelovala dvo- in štiritaktne motorje za pomorstvo in industrijo, in sicer z močjo od 200 do
48.000	KS. V drugi fazi bo tovarna prešla tudi na izdelovanje večjih pogonskih strojev. GMT ni. bila še u-radno odprta in opazovalci pričakujejo. da bo slovesnost napovedana v kratkem.
Opozorilo Kmečke zveze
Vse kaže, da bo kmečka bolniška blagajna le izplačala kmetom • upokojencem stroške za zdravila. Kmet-
je - upokojenci so že obupali, kajti predložili so prošnjo že pred več meseci, a odgovora na te prošnje ni bilo.
Kot je znano, predvideva deželni zakon št. 10, z dne 25. marca 1971, ki je stopil v veljavo dne 17. aprila 1971, da imajo vsi kmetje - upokojenci pravico do brezplačnih zdravil, in to po 1. juliju leta 1971.
Zaradi zamude pri izplačevanju so seveda ljudje kar prezrli možnost vlaganja prošenj. In pri tem so seveda storili napako, kajti termin za vložitev prošnje je mesec dni po izdaji zdravniškega recepta.
Torej, ponovno pozivamo vse kmete-upokojence, da vlagajo prošnje za brezplačna zdravila, kajti, čeprav z zamudo, bodo stroške le povrnili. Za vložitev prošenj pa bo poskrbel patronat Kmečke zveze INAC, Ulica Geppa 9, tel. 35-458. Umik: vsak dan od 8. do 14. ure, v četrtkih pa od 8. do 12. in od 15.30 do 18.
Nocoj deželna tribuna na TV
Nocoj ob 19.45 bo na drugem sporedu italijanske televizije prva oddaja «deželne tribune* v letu 1972. Naslov oddaje je «Dežela Furlanija-Julijska krajina za varstvo zdravja in socialno skrbstvo v okviru civilnega razvoja skupnosti*. Gre za polurno debato, pri kateri bodo sodelovali svetovalec Fulvio Bergomas za KPI, odbornik Cesare Devetag za PSI ter svetovalca Alfio Morelli za
MSI in Drago Štoka za Slovensko skupnost. Vodil bo časnikar Giuseppe Bozzini.
Letošnje leto bo italijanska televizija oddajala še dvakrat »deželno tribuno* iz Furlanije - Julijske krajine. Kakor predvideva pravilnik, ki ga je svoj čas sprejel parlamentarni odbor za radiodifuzijo in kakor je predlagal predsednik deželnega sveta prof. Ribezzi, bo televizija oddala e-
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiintuniiiiHunninii
V VESELI DRUŽBI JE IZDIHNIL TOČNO OB 24. URI
Spodbuden uspeh kruških vosi nu letošnjih pustnih prireditvuh
Prosek odnesel v Tržiču drugo nagrado, Devin tretjo. Množica v Skednju in v Miljah. Vahti na Kontovelu. Danes pogreb na Kontovelu — Proseku in v Skednju. Mnogi Tržačani pustovall v Istri
Pozno ponoči, skoraj ob zori, so se končale letošnje norčije in zabave. Ker nam je zadnji dan prinesel lepo, skoraj pomladansko vreme, se bomo danes poslovili od dragega pokojnika z občutki hvaležnosti.
Včeraj pozno popoldne so zaživele tudi mestne ulice in trgi, po katerih so nekaj ur gospodarile večje in manjše skupine pustnih šem. Letos ni bilo po tržaških ulicah sprevoda alegoričnih vozov, ker ni hotela priti v mesto nobena izmed skupin. ki so nastopile v Miljah, v Skednju in na Opčinah.
Na pustni prireditvi, ki je bila včeraj popoldne v Tržiču, so nastopili tudi Prosek, Devin ih Zgonik s svojimi vozovi, s katerimi so nastopili na Kraškem pustu. Še posebej moramo amenditi. da je drugo nagrado dobil Prosek, tretjo Devin, osmo pa Zgonik. To .ie vsekakor lepo priznanje, spodbuda in zadoščenje. Zato je bilo sinoči veselo razpoloženje na Krasu. Nagrajeni vozovi in skupine so se pozno zvečer vrnili domov skozi kraške
aiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiHiiiiiiinitiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA UKAZ POKRAJINSKEGA ZDRAVNIKA
Obnovljeno obratovanje tovarne ITLOC pri Dolini
Pogoj je, da mora v 30 dneh odpraviti vire onesnaževanja okolja - Kaj pa čiščenje naftnih rezervoarjev?
Epilog ali zaplet »afere* z belo peno onesnažene Glinščice? Tega zaenkrat ne moremo reči, prihodnji tedni pa nam bodo verjetno prihranili marsikaj zanimivega.
Kronika je sledeča. Pokrajinski zdravnik dr. Rocchetto je naročil dolinski občinski upravi naj ponovno izda dovoljenje za obnovo proizvodnje tovarni ITLOC pri stari opekami. Ta pa mora v roku 30 dni »odpraviti neugodne okoliščine, zaradi katerih je prišlo do pritožb*.
Tovarna ITLOC je tako že včeraj obnovila svoje delo. Razlogov za to je več, v prvi vrsti pa dejstvo, da so se na Proseku in drugod kopičile tone mrhovine in kosti goveda, ki so ga v tovarni uničevali in predelovali v organska gnojila.
Bralci se gotovo spominjajo, da je zaradi preiskave o »beli peni* Glinščici isti pokrajinski zdravnik ukazal občinski upravi v Dolini zaprtje tega obrata.
Pozanimali smo se za razloge tega nenadnega preobrata. Tako smo izvedeli, da obstajajo določeni dvomi o tem, ali je zares samo tovarna ITLOC onesnažila Glinščico, saj obratuje že dalj časa in se je »bela pena* prvič pojavila v noči med 31. januarjem in 1. februarjem. Pojav je trajal le omejen čas, vzorce pa so izvedenci črpali na področju, kjer je več industrijskih obratov.
Končno pa obstaja sum, o katerem se širijo govorice. Zabeležili smo ga, vendar s pridržkom, kajti samo pristojni organi lahko povedo, če gre za neizpodbitno resnico ali pa za hipotezo. Govori se namreč, naj bi »belo peno* povzročilo kemično čiščenje naftnih rezervoarjev in izliv teh kemikalij v reko. V takem primeru bi prizadeta ITLOC ne nosila glavne krivde za onesnaževanje Glinščice, nasprotno...
Tečaj IVA pri zavodu Fermi
V četrtek, 17 t.m. se bodo začele na sedežu v Ul. Coromeo št. 1 dnev-"p in večerne lekcije za tečaj IVA
(novi davek na dodatno vrednost). Začelo se je vpisovanje za prihodnji tečaj, ki se bo začel v četrtek, 2. marca.
Za informacije in vpis je na razpolago tajništvo v Ul. Rossetti št. 7/1, telefon 766952.
PO TRAGEDIJI V SKEDNJU
Ni dvoma: smrt More zaradi vbodljaja z nožem v srce
Medtem ko Diego Fabbro sedi za rešetkami koronejskega zapora, bodo njegovo žrtev, 34-letnega Camilla Moro, danes pokopali. Morilčev odvetnik skuša že sedaj dokazati neprištevnost 19-letnega Fabbra in se sklicuje na prometno nesrečo, ki naj bi pustila v mladeničevih možganih vidne posledice. Nekateri so celo podvomili v vzroke smrti More, kateremu je Fabbro na pustno soboto pred gostilno »da Lino* v Skednju zasadil v srce 15 cm dolgo in zelo ostro rezilo noža. Toda sodna obdukcija, ki je bila včeraj, je dokazala, da se je nož zaril v srce nesrečnika, kjer je pustil sled v obliki majhne črke V. Tipični mesarski rez. In res je bil Fabbro pred leti tudi mesar.
vasi, kjer so jih vaščani navdušeno pozdravljali in jim čestitali.
Nabito polno ljudi, veselo vzdušje in »žalostno* razpoloženje ie bi lo sinoči na Kontovelu. kjer so bile v dvorani zadružne gostilne »vahte*. Ekipa najboljših specialistov in bolničarjev je nudila vso pomoč ubogemu pustu »Tomažu IV.*, ki se je izmučen vlegel v posteljo. potem pa so nastale hude komplikacije in ie revež točno ob 24. uri izdihnil. Njegovi prijatelji so se medtem zabavali, jedli, pili in prepevali. Danes ga bodo spremili na zadnji poti — v mlako.
Zelo živahno in polno gostov je bilo včeraj tudi v Miljah, kjer so cb javili izid ljudskega glasovanja ter podelili nagrade skupinam, ki so nastopile v nedeljo na miljskem karnevalu. Prvo nagrado ie prejela skupina Ongia, drugo Larnpo. tretjo Brivido, nato Bulii e oupe, Bel-lezze naturali. Mandrioli. Piu chr> cisti in Spasimo.
V Boljuncu je bilo včeraj popoldne ljudsko rajanje na trgu. nato pojedina in ples pred »Pustnim domam». Fante, ki so nabirali po vasi jajca, klobase in vino je spremljala godba, ki je potem igrala polke in valčke za staro in mla do. Pustnega pogreba v Boljuncu letos ne bo. Skupine pustnih šem smo zapazilj včeraj tudi v drugih vaseh v Bregu in na Krasu. Mnogo Tržačanov ie včeraj pozno popoldne in zvečer odšlo na pustovanje v Koper. Izolo. Portorož in Umag.
Otroško rajanje so priredila včeraj nekatera prosvetna društva (Slavko Škamperle, I. Cankar. Prosek - Kontovel in V. Vodnik) in Slovenski dijaški dom, pustno zabavo in ples pa Š.z Bor. Mladinski krožek in P.d. Barkiovije
Tudi v Skednju se je včeraj zbra lo več tisoč ljudi, ki so potrpežljivo čakali na ulicah, da pripeljejo mimo toliko pričakovani vozovi. Vzdušje je Mo res pustno, škedenj-ska godba na pihaia je kratkočasila maškare in občinstvo. Končno je nekaj po 16. privozil pred žirijo, ki je bila zbrana v «Domu Jakoba Ukmarja* prvi voz: star tramvaj št. 2, ki ie nekoč vozil v Skedenj. Pred njimi je stopical osliček, za njim pa so vozili osla iz lepenke, ki naj bi bil proga št. 2 bis in ki naj bi vozil, ko ni pranega tramvaja. Drugi je bal voz z naslovom
«Trst in njegov .pedočin’*: kopalci v starinskih kopalnih oblekah, kopališke kabine ter jadrnica, na kateri je bilo več priletnih lepotic in ribič, ki je na trnek ulovil kokoš. K vozu je sodila še skupina kopalcev z velikanskimi rešilnimi pasovi ter žogo. ki je imela vsaj poldrugi meter premera Prav ta žoga ie imela največ uspeha saj je letela sem in tja nad glavami gledalcev in pustnih šem ob smehu in odobravanju vseh. Škedeniškega mimohoda vozov so se udeiežili tudi predstavniki Opčin in Ban: Banovci so pripeljali velikansko kravo iz lepenke, »našo Lisko*, s katero so se spomnili na županov odlok. da ne smejo domače mlekarice prodajati več mleka v mestu. Mnogo uspeha so imeli Openci s svojim velikanskim stricem Samom, ki mu več ne uspeva kovati depar, kot je to delal nekoč. Žirija je prvo nagrado soglasno podelila domačemu tramvaju, druge nagrade pa so šle po vrsti: Trstu in njegovemu pedo-činu, vozu. ki so ga pripeljali O-penci ter Liski od Banov.
nourno debato na prvem sporedu in poleg nocojšnje še eno polurno debato na deželnem omrežju.
Svetovalce, ki bodo nastopili na nocojšnji oddaji, je določil žreb. V drugi polurni oddaji bodo nastopili predstavniki KD, PLI, PSDI, PSIUP in Furlanskega gibanja.
Jutri počastitev padlih sovjetskih vojakov
Tržaška sekcija italijanskega Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo obvešča, da bo v četrtek, 17. t. m. ob 11. uri na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani počastitev spomina sovjetskih partizanov, ki so v skupnem boju proti fašizmu padli na naši zemlji.
Letošnji počastitvi bo prisostvoval pomočnik atašeja pri ambasadi v Rimu kap. Mihajl Beloru-skij, ki bo imel istega dne ob 18. uri v dvorani «Di Vittorio* delavske zbornice CGIL v Ul. Pon-dares 8 predavanje o 54. obletnici ustanovitve »rdeče armade*, kateremu bo sledilo predvajanje dokumentarnega filma.
Čelno trčenje
v Miramarskem drevoredu
Sinoči, malo pred polnočjo sta v Miramarskem drevoredu, pri gostilni «Allo Squero» trčila fiat 124, ki ga je vozil znani slovenski basist in vodia «Tržaškega okteta* I-van Sancin ter avto renault, za volanom katerega je sedel 36 letni Paolo Scolz iz Miramarskega drevoreda št. 8.
Nesreča se je pripetila v hipu, ko je Scolz, ki se je peljal proti mestnemu središču, zavozil na levo in tako čelno treščil v Sancina. Pri tem so se ranile tri osebe: sam Scolz in njegova žena, 33-letna Domenica Mazzaro por. Scolz ter sopotnica v Sancinovem avtu, 24-letna Ana Mikulus s Trga Sv. Jakoba 9/2. Vse tri ranjence so odpeljali v bolnišnico, kjer so le Scolza sprejeli na zdav-ljenje. Zaradi odrgnin po glavi in prsih se bodo morali zdraviti od 3 do 10 dni.
iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiil
VČERAJ PO DOKONČANI UREDITVI
Največji italijanski tanker zapustil tržiško ladjedelnico
Gre za 250-tisočtonski «Esso Italia» - Tej velikanki bo sledilo se pet podobnih ladij
Od žalosti potrti
Pustni odbor Prosek - Kontovel
vabi
NA SLAVNOSTNI PUSTNI POGREB TOMAŽA IV.
ki bo danes ob 14. uri izpred društvene gostilne na Kontovelu. Žalni sprevod bo krenil po kon-tovelskih in proseških ulicah v žabjo mlako.
Včeraj je ob 9.30 zapustil navezo za oprernljevanje tržiške ladjedelnice tanker «Esso Italia*.
Ta je največja ladja, kar so jih do sedaj zgradili v Italiji: vsebuje 12 stranskih cistern — šest na vsaki strani trupa — in pet osrednjih. Poganja jo en sam vijak, povezan s turbinskim motorjem. Glavne tehnične značilnosti ladje, ki so jo zgradili pod nadzorstvom inštituta R1N in American Bureau of Ship-p ni so: največja dolžina 384,4 m, dolžina med dvema navpičnicama 330,7 m, največja širina 51,8 m, višina glavnega mostu 25,6 m, globina pod morsko gladino 19,9 m, nosilnost 254.000 ton, največja hitrost ob polni nosilnosti 16 vozlov na uro, prostornina cistern 311.600 kubičnih metrov.
Ladja je že včeraj zjutraj odplula proti genovskemu pristanišču, kjer jo bodo izročili lastnikom takoj po plovni poskušnji v Tirenskem morju.
V prihodnjih dneh bodo dokončali gradnjo še ene podobne ladje, z razliko, da bo imela dieselski motor. Začasno imenujejo to ladjo «Cosfcr. 4244» in jo gradijo za družbo Ital-navi skupine Cameli.
»Esso Italia* in «Costr. 4244» sta prvi dve ladji vrste šestih velikank, ki jih bodo zgradili v firži-ški ladjedelnici Italcantieri.
Razna obvestila
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vse vinogradnike tržaške občine, ki želijo razstavljati svoj pridelek na VI. razstavi domačih vin, da prijavijo svojo udeležbo pismeno na sedež konzorcija — Dom A. Sirk, Sv. Križ šk 61, ali pri Kmečki zvezi, Ul. Geppa 9, do vključno 29. t.m.
Odbor
* |
" Pf
ffo? %-U '
***mr-u. ;V
,
i ji	Ar‘ 11v- '	i	- v
",?# «	„,-5 fr?-...* 'f	K XV ~	«»

jr'a* i£f..
•mpr %

'''t ' 1( v
'iJL n
<$f p
ptlK
f/ iš
'*Š »
✓, m

as«
-.*»•*■**!» 4”
St 'p
''ikgmiš * v
Maska včeraj na trgu v Boljuncu
Včeraj - danes
Danes, SREDA, 16. februarja PEPELNICA, DANILO
Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 17.31 — Dolžina dneva 10.24 — Luna vzide ob 7.33 in zatone ob 11.39
Jutri, ČETRTEK, 17. februarja
SILVIN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11 stopinj, najnižja 7,4, ob 19. uri 9,3 stopinje, zračni pritisk 1016,2 mb. narašča, veter 4 km na uro sevemik, vlaga 55 odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 8,9 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 15. februarja 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 88-letni Felice Luciani, l-letna Simona Rosso, 30-letni Leonardo Mosetti, 71-letna Pierina Da-nielut por. Dequal. 68-letna Alma Tavčar vd. Volpi, 83-letni Giovanni Rumez, 91-letna Carlotta Jarach vd. Gentilll.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Rossettl-Emili, Ul. Combi 19, Al Sa-maritano, Trg Ospedale 8, Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
«ltalijtmski kvartet» predvčerajšnjim v Rossettiju
Violinista Paol0 Borciani in Elisa Pegrejfi, violist Piero Farulli in čelist Franco Rossi sestavljajo slovito kothomo skupino, ki je z naslovom *Quartetto italiano» žela navdušeno priznanje občinstva po koncertnih dvoranah vsega sveta. Mogoče pa je vsako predstavljanje te zasedbe odveč, saj jo člani tržaškega koncertnega društva dobro poznajo od pogostih gostovanj v našem mestu, pa tudi naš dnevnik se je s teh stolpcev že nekajkrat oglasil z laskavo oceno njenega umetniškega posredovanja. Za njihovo sodelovanje tekmujejo prireditelji najuglednejših evropskih glasbenih festivalov.
Predsinočnjim je «Quartetto ita-liano» prišel k nam v goste z izbranim sporedom. Tri skladbe so se zvrstile v zaporedju njihovega nastanka. ki sega v Mozartovo klasiko, Brahmsovo romantiko in Ravelov impresionizem, ki se je v njegovem območju avtor spočetka še umetniško kretal.
Mozartov kvartet v G-duru, ki ga v Koechlovem katalogu najdemo pri številki 156, sodi v obdobje tretjega avtorjevega popotovanja po Italiji, torej kakih deset let pred nastankom prelepih šestih kvartetov, ki jih je posvetil Hagdnu. V njem pride do izraza tista presenetljiva Mozartova sposobnost, da gradi svojo izvirnost na prisvajanju prvin iz glasbenih tokov, ki ga časovno obdajajo, v tem primeru iz umetnosti Italijanov Sammartinija in Boc-cherinija.
Brahmsov kvartet v a-molu iz opusa 52 nosi sicer zaporedno številko 2, je pa v resnici prvi kvartet, ki ga je avtor objavil. V njem prevladuje lirično vzdušje, skoraj čutna spevnost; manj je sicer značilnih dramatskih vzletov, ki jih srečujemo zlasti v sklepnem Finale, allegro assai. Pri tej točki so se izvajalci izkazali z gosto barvitim prednašanjem in natanko primemo ubranim tempom, ki ne sme biti prespokojen, da lahko poslušalec ohrani miselni pregled čez celoto, niti pa prenagel, ker bi ga prikrajšal za užitek ob prisrčni ljubkosti nežnih, liričnih prehodov.
Ravelovemu kvartetu v F-duru je bil posvečen ves drugi del večera. S to skladbo je avtor neuspešno tekmoval pri natečaju za nagrado Rima, ki je nekajkrat odklonil njegove stvaritve zaradi «modernizma». Seveda je Ravelu ta neuspeh presežno odtehtalo zadoščenje spričo navdušene Debussgjeve ocene. Delo preveva razpoloženje spokojnega, zdaj nežnega, zdaj tržnejšega izpovedovanja, ki pa je daleč od vsake retorike, pravzaprav antiretorič-no. Podajanje samo pa je bilo tako lepo in očarljivo, zlasti v tretjem stavku, da se nam je včasih zazdelo, da si lahko enostavno odmislimo snovn0 stvarnost izvajanja.
Dodatek je bil, seveda, neogiben: Schubertov menuet iz kvarteta v a-molu.
Ravel Kodrič
Sej‘a odbora
sindikata slovenske šole
Danes ob 17. uri bo seja odbora sindikata.
Gledaljšča
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
Jutri, 17. februarja ob 20. uri' Tolminu: Tennessee VVilliams vaj poželenje*.	*
V	petek, 18. februarja ob 20.
v Postojni:	Tennessee VKiU*®"*
»Tramvaj poželenje*.
KULTURNI DOM
V	petek, 18. t. m. ob 20.30 Pj’ J* vanje prof. Marijana Krišlja mojih gora*. Mala dvorana. _
V	soboto, 19. t.m. ob 18. uri: nessee VVilliams »Tramvaj P0Žee!!L
V	nedeljo, 20. t.m. ob 16. uriT* nessee Williams «Tramvaj pože*0^ (abonma red F — okoliški).
VERDI
Danes točno ob 20. uri za
(BiP
jlože®
športni krožek «KRAS»
priredi v petek, 18. t. m. ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Saležu
PREŠERNOVO PROSLAVO
Spored: govor, nastop dramske skupine, recitacije, nastop pevskega zbora «Rdeča zvezda*.
Vljudno vabljeni!
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vabi na predavanje prof. MARIJANA KRIŠLJA urednika oddaje »Odmevi iz gora* na RTV Ljubljana, ki bo predaval o temi:
DNEVI MOJIH GORA
Predavanje bo spremljalo veliko število barvnih diapozitivov formata 6 x6, z glasbeno spremljavo, umetniško besedo in intervjuji.
Predavanje bo v PETEK, 18. februarja v mali dvorani KULTURNEGA DOMA ob 20.30 točno.
red Cjl
parterju in ložah ter za red A galerijah in balkonih druga pre®1* Wagnerjeve opere «Walkirija.	,
Dirigent Leopold Hager, v vlogah nastopajo: Karl Josef H -(Siegmund), Manfred Schenk ding), Rolf Kuhne (Wotan), Ruk-Fosič (Sieglinde), Ingrid (Brunhilde), Eva Tamassy (P1 .1 Režija Franck de Quell, scen®^ osnutkih Petra Bissegerja s° ^ izdelane v delavnicah gledališča di pod vodstvom Maria Rossija-^, Pri blagajni gledališča (tel. " se nadaljuje prodaja vstopnic,
POLITEAMA ROSSETTI
Dve deli, eno za drugim, v 6^ lišču Rossetti za abonente Teatra bile: Goldonijeva komedija ljubimka* v izvedbi skupine
insieme* in «Perela, dimnati
---	t
v izvedbi skupine »Gruppo della ca*. Prvo delo bo na sporedu v ^ tek 18., v soboto 19., v nedelj® in potem še 22., 23. ter izven t ^ maja 24., 25., 26. in 27. Drugo <> pa bo na sporedu 29. t. m., 4. tfjPj 5. marca in izven še L, 2. 10 marca.
i • t#1
Za eventualne zamenjave. ~t ^ omogočijo abonentom z rezerviraj sedeži, da si ogledajo zažer ^ stavo, je za dogovor na (( prodajalna vstopnic v Pasa- ™ (tel. 36372	38547).
iiP“
Ob letošnjih zimskošportnih igrah prireja ŠD Polet avtobusni izlet v žabnice in k Sv. Antonu in sicer 20. t. m. z odhodom ob 6.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vpisovanje za izlet je v trgovini čevljev Malalan na Opčinah - Proseška ulica 18, tel. 212136. Cena 1400 lir na osebo, družine popust. Izlet bo ponovljen tudi naslednjo ne-deljo. 27. t. m. ob tekmovanju najmlajših pri Sv. Antonu.
Vpisovanje do vključno četrtka, 17. tega meseca.
Kino
Nazionale 15.30—22.10 »Crisantef ^ un delitto*, Jane Fonda, Ala'n ^ Ion, Lola Albright. Erepo,e mladini pod 14. letom.	.y(
Fenice 15.30—22.10 «Doc».
film. Western. Faye Duna*® Eden 16.30 «Donne in amore*. “ Jackson. Prepovedano mladih 18. letom.	. dt
Grattacielo 16.00 «Questa spe®16 j? more*, Ugo Tognazzi in Jea° berg. Barvni film.
Excelsior 15.30 - 22.10 »Conos® ^ carnale*. Prepovedano rnladi®*^ 18. letom. Igrata Candice in Jack Nicholson.	-ji,
Ititz 16.00—22.00 »Cime tempesjt! Anna Calder-Marshall in Dalton. V barvah.
Ala barda 16.00 «Flash back*, -jel film. Fred Borsham in Pilar Aurora 15.00 «Decameron». J", |1 film. Prepovedano mladini P00 letom.	l
Impero 15.00	«... e continuava® j
chiamarlo Trinita*. Terence ^ Cristallo 15.30 »Agente 007 — scata di diamanti*, Sean Co®*1^ Barvni film.	. -»
Capitol 15.30 Walt Disneyev f|Jfl barvah »Gli aristogatti*. Moderno 16.30 «Quando gl* ujii* armarono la clava e con le Jt fecero din don*. Barvni j Sabato in A. Giuffrd. Prepo^ mladini pod 18. letom.	P
Vittorio Veneto 16.00 «DetenU“j attesa di giudizio*. Alberto Barvni film	.5 /
Ideale 16.00 «Pattuglia Panzer destinazione inferno*. Barvni Fraser Macintosh.	njo>
Astra 16.30 «1 pistoleri di Barvni film. Glenn Ford. Abhazia 16.00 «L’intrigo». Barvni J (j Rossano Brazzi, Shirley Jone® 1 Sanders.
Razstave
j*®j*
V	galeriji Rossoni razstavil®
novejša dela znani tržaški s*° slikar Silvester Godina.	^
V	galeriji Cartesius v OTici ^ $ štev. 10 razstava del tržaške® karja Romea Danea.
V	galeriji «La Lanterna” ra* pa* lja Francesco Soncini Iz Com®-stava bo trajala do 25. t.W- ^
V	občinski galeriji na Trg® tf
dTtalia do 18. t. m. razstav® slikarke Miele Reina.	. t
V	galeriji Torbandena razstav 2. marca slikar Cremonini.
Od 19. do 27. t. m. bo v galeriji razstavljala svoje t£ Bianca Catolla.	,.y/f
V	umetnostni galeriji «H , v Ul. S. Nicold razstavlja
t. m. svoja dela slikar Dan po rodu iz Brescie.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob St®11^ p® rausa daruje Justina Stranj line 1000 lir za ŠD «Breg»-V počastitev spomina P- joK njakove darujeta za Slovenske ^ f delno društvo J. Panjek 10.0 dr. S. Pavlica 5.000 lir.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S. Giacomo 1, Gri golon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1, At Due Mori, Trg Unitš dTtalia 4, Al S. Lorenzo, Ul. del Soncini 179 (Skedenj).
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji Poti našo drago teto
MARIJO UKMAR
Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem vencev in cVe^* ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin-
Nečakinje, nečaki in drugo sorods^
Prosek, 16. februarja 1972
GORIŠKI DNEVNIK
DELEGACIJA PRIZADETIH KATINARCEV PRI ODBORNIKU ZA JAVNA DELA NESPOKAOJivii v UPRAVNO - POLITIČNIH USTANOVAH
^Fakultete bi lahko zgradili na vzhodni strani bolnišnice»
Zagotovila odbornika De Luče, da je občina pripravljena preučiti možne spre-menilne ali dopolnilne predloge - Sicer pa bo stala ob strani razlaščencem
Včeraj dopoldne je občinski od-®prnik za javna dela demokristjan ^ Luca sprejel odposlanstvo Katancev. V odposlanstvu so bili v davnem vaščani, ki jih je prizadela ‘varianta* regulacijskega načrta za padnjo vseučiliških klinik in fakultet.
Delegacijo je spremljal, čeprav n sploh posegel v razpravo, pred-sedrak rajonske konzulte za Naselje sv. Sergija in Ss. Ano Hlacia (KD).
Katinarc.i so odborniku najprej po-***bili, zakaj ugovarjajo občinskemu "depu, s katerim so razglasili 631 “®°č kv. metrov zemlje kot «po-®'CK-'je javne koristi*. Gre za iz-razširjeno področje, na kateri so si prejšnja leta, nekako v ko so se začele gradnje za “°>nišmco, zgradili 75 hišic. V glav-?eni so to sad dolgoletnega dela in ^v nepremožnih ljudi, delavcev ‘h obrtnikov ter uslužbencev, ki so 'u'e<kli dom zase in za svoje druži-ne- v Sedaj f>a tale «varianta» in Pj^nja z razlaščanjem. Vse to v “^nutku, ko sploh nihče ne ve za Jetične načrte tržaške univerze in Ojfenega upravnega sveta. Katinarec in na primer predlagal, naj J1 fakultete in druga poslopja res Sadili na Katinari, toda «na praz-a?n». se pravi na zemljiščih, ki rj® še zazidan h je še precej vzhodno od b. ce, nekako v proti Rici.. ,.an (po domače »avijo tam «V žlebu*) in Naselju ?v. Sergija. Tod naj bi tudi speljali v bolnišnico in tako združili, j®, urbanistično, fakultete z bol-wšnico na »Golovki*.
Ddbomik De Luca je v odgovoru ^bslanstvu prizadetih Katinarcev ®JPi'ej poudaril, da gre za interese Topnosti, ki jih je treba upoštevati v tolikšni rheri kot interese šTOeznikov. Vsekakor, je dejal,
pri učenju in istočasnem smučanju in to je bilo v veselje dijakom, staršem in šolnikom samim.
Do obširnejše razprave je prišlo, ko je bil govor o programu dela v drugi polovici šolskega leta. Sola bo organizirala vrsto predavanj strokovnjakov o vzgoji otrok po vseh vaseh devinsko - nabrežinske občine in sicer za starše kot tudi za mladino.
še enkrat so na svetu staršev morali razpravljati o šolskem patronatu, katerega delovanje ni nikakor zadovoljivo. Ne kaže namreč, da se ozira na prošnje staršev, saj je kljub večkratnim upravičenim protestom provez otrok, ki ga opravlja «La Carsica*, še zelo pomanjkljiv: včasih se dogaja, da ima avtobus zamudo, včasih pa ga sploh ni, manjkajo čakalnice in sploh je služba slabo urejena.
Ob zaključku so tudi sklenili sporazumno z ravnateljico, da se skliče roditeljski sestanek.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Občinski zdravstveni funkcionar je sporočil, da so od 7. do 13. februarja zabeležili sledeče primere nalezljivih bolezni: 8 primerov škrla-tinke, 1 primer nalezljivega otrp-nenja tilnika (izven tržaške občine), 17 primerov ošpic (od katerih 1 izven občine), 6 primerov noric (od katerih 1 izven tržaške občine), 5 primerov nalezljivega vnetja priu-šesne slinavke (od katerih 1 izven tržaške občine), 2 primera rdečice, 9 primerov srbečice (od katerih 7 izven tržaške občine) 2 primera nalezljivega vnetja jeter (od katerih 1 izven tržaške občine).
• Zaradi stavke osebja bodo tudi danes uradi in blagajna ACEGAT odprti samo od 10. do 11.20.
........................umni.......................m iMiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiii]|itiiiiiii||!]|||||l,,l|II||1,
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
3lfl,° KuUnarci možnost, da v roku ... dni od objave ukrepa vložijo 1q0j priziv. Rok bo začel teči od (jj. t-m. Občina bo nato imela 60 J* za sestavo odgovora na ta ugo-jjV- Znano pa je tudi, da je župan Spacoini obljubil svetovalcu j^ettiju, da bod0 o tem odgovoru (T^avljali na seji občinskega sve-j. (očitno je, da bo seja sklicana fj:e Po volitvah). Zatem bo «va-J8"®* *°mala na deželo in šele po » “Titvi na tei ravni tudi stopila >ljavo.
Luca je takoj poudaril, da je formalna plat zadeve, da pa ob-' tudi »človeška plat*, na kate-le občinska uprava zelo občutlji-(j.,m odprta za dialog. «Občdnska j£rava noče oškodovati svojih ob-tJ?JV in bo razmišljala tudi o mož-fcarnemjav zemljišč, da se pri-omogoči obnovitev domov*, (igjddnarci so vztrajno opozarjali PojS^ka na nekatera protislovja (Jj2~ho - upravne narave. Med temi nim54*11 to, da univerza sploh Wa	podrobnega načrta o tem,
? >n koliko naj se razvije. Če ^ smernic ni, vprašujejo, zakaj •jam	tako mudilo z uveljav-
«variante», ki je doslej pri-predvsem vaščane?
Hjea®miv° je tudi drugo vprašaje ’ *i smo ga zabeležili. Nekdo OjjjjTrašal De Luco, če je tržaška 8o,k| sploh pomislila na možnost čip avanja s sosednjo dolinsko ob-•tior* V m'shh je imel področje nad ta p?nii v »Guščavec* in «žleb») t>išw'adni° fakultet vzhodno od bol-»aeu00' De Luca je na vsa ta vpra-»aL8 Ogovoril, da je univerza ori-6otrt+.Sv°i načrt le glede količine bitj^ega zemljišča, da pa mora tat jr^roben gradbeni načrt fakul-t|aUy-.dt‘lan na osnovi vsedržavnega ja, j®Ja med strokovnjaki. Potrdil Ho J? sodelovanje z dolinsko občila .Prišlo v poštev, nato pa dal »k(, ,, ia zagotovila, da bo občin-Uei?taVa, •tatere član je, skrbno *0ge "“a (v duhu sodelovanja) pred
NA BLAGEM OVINKU SMRTNO ZBILA ŽENSKO
Avtomobilistko so zaradi pomanjkanja dokazov oprostili
Pred tržaškim kazenskim sodi- I Enzo 9 mesecev, Stoini Euristeo 6 scem tpreds. Corsi, tož. Tavella, I mesecev, Bonelli Pietro 5 mesecev zapis. De Vecehi) se je včeraj ter Zucchi Vitn 3 mesece. V istem moral zagovarjati 34-letna Giorgina j času so odvzeli vozniško dovoljc-
Zapleten politični položaj kaže znake predvolilne kampanje
Republikanci so praktično zavzeli samostojno pozicijo • Močan pritisk v Krščanski demokraciji s strani desničarskih skupin - Trenja med KD in PSI - Tudi v levem taboru prihaja do polemik
fc® -__________________________
k ^detih, ki bi bili usmerjeni «tr "oranju »variante*. Z druge bilj .P* bo občina skrbela, da bi ^rj . ®ni prizadeti v najmanjši ki k.An da bo stala ob strani tistim,
11 razlaščeni.
bdaPij Uca je namreč še enkrat po-W dejstvo, da bo razlaščanje Nva yn'v'crza in ne občinska u-**dela’ katere edina dolžnost je bila 8 »variante* regulacijskega
topoli ze> ostaja dejstvo, da ^iža(l .^koordinirane ukrepe, ki so Jjtoto...1 Prebivalstvo. Pravilno je bil j,, ,član odposlanstva: «Ko je Sprali ° an načrt za bolnišnico bi M»t Pomisliti tudi na fakultete.
na Katinari ni gradil nihče. A šti,.'uOV'b hiš je iz zadnjih treh l Dh* 'c(- Očitno niste bili na 'šiii Jjavljeni, ni jasnih pojmov, in kako . . .» Preprosto atla resnica.
Ostanek staršev šole ^ Gruden» v Nabrežini
Petek se je sestal svet k Nak sredn)e šole «Igo Gruden* Ne* ^r.ine. Seji je prisostvovala ’ljio„ Pjuogih staršev, tudi ravna-- " sole.
A
Sh >:aavali s0 probleme, do ka-ijšKa 1 Prišlo v prvi polovici šod-Nh — od uspehov do nega-i tiivfO jav°v na šoli. Ravnateljica krasti °*'*a obširno poročilo o de-kl lahii na aoli- po njenem mnenju A bili uspehi brez dvoma Nltvifj ?° bi bili otroci bolj disci /toL ' ^.natna novost za šolo je h* tšni ga je občina dodelila JA ab'is», tako da je sedaj vsaj Alt J^eno vprašanje prevoza Sl’0 turi-°- zadovoljivo se je ob-i'šza,Ql zimovanje šole na snegu, 'š* t, ,.se je, da znajo otroci biti 01 zahtevnejšim dolžnostim
iajac por. Zucc0 iz Šalita di Gret-ta 1/1, ker je zjutraj 30. oktobra predlanskim povozila do smrti 80-letno Oigo Sgobina vd. Erženi s l1 uriansKe ceste st. 10. Ta je namreč dva meseca po sprejemu v bolnišnico jiodlegla hudim poškodbam, ki jih je bila zadobila pri nesreči.
Nesreča se je pripetila, ko je Zuc-cova vozila svoj volkswagen tržaške registracije po Furlanski cesti proti Kontovelu in pri nekem blagem ovinku nenadoma zagledala pred seboj Erzenijevo ki je nekoliko neprevidno prečkala cestišče. Hitro je zavrla, toda bilo je prepozno. S prodnim delom vozila jo je zadela naravnost v prsi.	. T«i
Na včerajšnji razpravi je obtoženka skušala dopovedati sodnikom, da res ni videla ženske. Vozila naj bi z zmerno hitrostjo, pa tudi vozilo je imela v drugi prestavi. Javni tožilec dr. Tavella je predlagal za Zuccovo 8 mesecev zapora in odvzem vozniškega dovoljenja za dobo 8 mesecev, branilec od v. Aleffi pa se je potegoval za oprostitev, ker dejanje ni kaznivo. Sodniki so po daljšem posvetu izglasovali oprostilno razsodbo z utemeljitvijo, da ne razpolagajo z dokazi za obsedno ženske.
* * *
Na zatožni klopi tržaškega okrožnega sodišča je včeraj sedel 26-ieuii Franco liKUlm iz Ul. Rigutti 7. Obtožnica ga je dolžila, da je zvečer 9. maja vozil pa Trgu della Liberta brez vozniškega dovoljenja in orez vozniške knjižice. Avto pa ni bil njegov, ampak last 19-letnega Ettora iienedettija iz Ul. D'Alvia-no 92. Zato so mestni redarji prijavili sodnim oolasiem tudi beneuet-tija, ki pa se bn morai zagovarjati na drugem procesu.
Na včerajšnji razpravi je obtoženec priznal pripisano mu obtožbo, Tožilec odv. Szombathely je predlagal zanj 3 mesece pripora in 30 tisoč lir globe, uradni branilec, odv. Sferco pa najnižjo kazen. Pre-tor dr. Barbagallo je obsodil Tiku-lina na 2 meseca pripora ih na 30 tisoč lir globe.
Prijavljen zaradi kraje in poneverbe menic
Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj prijavili sodnim o-blastem 22-letnega Pierina Cosola iz Vidma, ki naj bi po obtožnici ogoljufal z menicami najpoprej lastnika avtosalona »Automarket*. 26-letnega Rolanda Belaschia, potem pa še lastnika urame «Sal-vatore*, 45-letnega Emilia Salva-tora iz Ul. Giulia 30 ter končno poslovodja hotela «Torrebianca», 51-letnega Giuseppa Bordona, stanujočega v samem hotelu.
Tržaški policisti so aretirali Cosola po obvestilu videmskih kolegov. Ti so namreč sporočili, da je moški kupil v Vidmu avtomobil z ukradeno menico, ki jo je potem žiriral na svoje ime. Ker pa pri odkupu avtomobila ni imel pri sebi menice, je dal na račun 200 tisoč lir, ostalo pa naj bi poravnal pri tržaški podružnici avtosalona »Automarket*. V avtosalonu pa so ga čakali policisti in ga odpeljali na kvesturo. Tu je po daljšem zasliševanju le priznal, da je v podjetju »Grafiche Tirelli* v Fa-fiagna del Friuli ukradel tri kupo-!lne menic in ogoljufal omenjene (podjetnike.
j Pred sodnimi oblastmi se bo oral zagovarjati zaradi ponever-
nje sedmim osebam zaradi nesposobnosti, štirim pa zato, ker se niso predstavile zdravniku, da bi ugotovili, če so še sposobne za vožnjo.
Predavanje v «Salvemini» prof. Sergia Nordia
V petek, 18. februarja ob 19. uri bo v dvorani krožka družbenih ved »G. Salvemdni predaval profesor medicinske fakultete tržaške univerze in zdravnik instituta za otroke v Trstu prof. Sergio Nordio o temi «Zdravstveno nadzorovanje otroka: velik socialni problem*.
To vprašanje je skrajno pereče v sodobni družbi in še posebno pri nas, spričo pobud deželne uprave za otroško skrbstvo. -Govornik bo obrazložil znanstvene ugotovitve na področju razvoja otrok in pubertetnikov z zvezi s problemi, ki nasta-
jajo ob nadzorovanju tega razvoja.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiHittiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuMiiiiiiuuiiiiiMiiini
Republikanci niso zadovoljni s politiko levosredinske koalicije na Goriškem. Svoje nezadovoljstvo so izrazili že z glasovanjem o proračunu v gorički občini, ko se je njihov predstavnik vzdržal glasovanja, to svoje nezadovoljstvo so podčrtali včeraj s tiskovnim poročilom pokrajinskega tajništva. V njem je rečeno, da se niso še obnovili u-pravni sveti nekaterih ustanov zaradi notranjih trenj v večjih strankah levosredinske koalicije. Izrecno omenjajo upravni svet letovi-ščarske ustanove v Gradežu, ki je že več kot leto dni brez predsednika zaradi nasprotovanj med strujami KD. Prav tako obstajajo trenja med socialisti in socialdemokrati zaradi mesta predsednika po krajinske turistične ustanove.
Ta nastop republikancev ni nič novega. V obširni upravno - politični razdelitvi v naši pokrajini imajo le dva občinska svetovalca: e-nega v Gorici, drugega pa v Gradežu. V Gorici so od zunaj podpirali koalicijo, vendar so kaj kmalu zavzeli kritično stališče, l-er so bdile nekatere odločitve sedanje u-prave preveč ... moderne. V Gradežu pa aktivno sodelujejo v upravi in bodo v njej najbrž tudi- ostali, saj ima tu republikanska stranka svojo najmočnejšo pozicijo na Goriškem. Vsekakor glasovi PRI niso odločilni za nobeno koalicijo.
V	političnem življenju na Goriškem imamo določene politične premike in to postaja tudi razumljivo, ker smo najbrž tik pred par lamentarnimi volitvami. Vsaka politična stranka želi imeti čimbolj proste roke za predvolilno polemiko.
Sodelovanje v levosredinskih odborih je ponekod postalo skoro problematično, saj prihaja vsak dan do večjih nasprotij. V Tržiču je demnkrščanska desnica skušala zavreti razpravo o proračunu, ker so socialisti povedali, da je treba komuniste smatrati kot aktivno silo, s katero je moč sodelovati za izvedbo reform tudi v krajevnem merilu. Desnica KD je debato najprej bojkotirala, nato pa je njen vodilni predstavnik v znak protesta pro ti takemu stališču socialistov zapustil dvorano in ni glasovali za proračun.
V	Gradišču se zaradi notranjih trenj v KD (trije svetovalci so podali ostavko in vodja levičarske skupine dr. Pussig je baje izstopil celft iz stranke) dvobarvni odbor KD-PSI drži na vodstvu občine le z zunanjo pomočjo komunistične svetovalske skupine.
V	pokrajinskem svetu je prišlo
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Pred županstvom v Gorici avto podrl kolesarko
Stopil je iz hotela in telebnil v jamo - Nesreča na cesti v Gradišču
Včeraj zjutraj nekai po osmi uri so sprejeli v splošno goriško bol nišnico za 20 dni na zdravljenje 45-letno Livi.jo Medeot iz Gorice, Ul. Faiti 68, ki je bila malo prej žrtev prometne nesreče. Zdravniki so ji ugotovili poškodbe na desni nogi z verjetnim zlomom gležnja, žena, ki ie šolska bostrežnica, se je peljala po Ul. Sauro s kolesom proti županstvu, ko je trčila v avto renault, ki ga je v nasprotni smeri vozil 23-letni Branko Bevk iz Novakov 4 pri Cerknem in k; je hotel na Trgu Municipio, pri hiši št. 5, obrniti svoje vozilo v nasprotno smer. Zapisnik je napravila cestna policija iz Gorice.
Za 5 dni so pridržali v bolnišnici 28-Ietnega Enza Glasija iz Gorice, Ul. Brass 3, ki se je ranil na levem stegnu, ko ie hotel nekaj po polnoči pri zadnjem izhodu iz motela avtomobilskega kluba ob Tržaški cesti, pa je padei v okrog dva metra globoko jamo.
Za 15 dni pa so pridržali na zdravljenju 37-letnega šoferja Sergeja Brandolina iz Kaprive. ki se je ponesrečil na cesti proti Cervigna-nu v Gradišču ter se poškodoval na glavi in prsnem košu.
Obvestilo odškodovanem po neurjih v Brdih
Kmečka zveza v Gorici obvešča vse oškodovane po neurjih z dne 10. junija in 27. avgusta lani v Šte-verjanu in na Oslavju, da je izšel poseben zakon, po katerem lahko zaprosijo za obratno posojilo ali za prispevek za obnovo poškodovanih nepremičnin.
Rok za vložitev prošenj zapade 30. marca letos. Za prošnjo in pojasnila naj se prizadeti obrnejo na sedež Kmečke zveze v Gorici, Ulica Malta 2/1, tel. 24-95.
do trenja med SDZ in med KD in PSI ne le pri glasovanju o proračunu, ko se je predstavnica SDZ vzdržala glasovanja, marveč že pri nekaterih prejšnjih glasovanjih. Zastopnica SDZ namreč ni glasovala za od odbora predloženi- načrt za turistične ceste, prav tako ni glasovala za imenovanje pokrajinskih predstavnikov v nekatere ustanove in komisije: na sestanku načelnikov skupin levosredinskih strank je namreč zahtevala za svojo skupino mesto v neki deželni komisiji, v katero je bil izvoljen slovenski socialist dr. Mirko Primožič.
Na vidiku so tudi občinske volitve v Ronkah, kjer so prejšnji teden za proračun glasovali komunisti in socialisti, sooialproletarci so se tega glasovanja vzdržali, demokristjani pa so glasovali proti. V Ronkah in tudi v drugih krajih naše pokrajine so socialproletarci zelo polemični do komunistov in do socialistov in brez dvoma se bo ta polemika v levičarskem taboru še
zaostrila, če bo prišlo do predčasnih volitev. Prav zaradi pari amen tamih volitev bodo morda že 'v drugo odložene občinske volitve v Ron kah ter jih bodo po vsej verjetnosti izvedli jeseni skupno z volitvami za obnovo občinskih svetov v Vilešah in v Romansu. V prvi občini imajo krščanski demokrati večino, v drugi pa komunisti. Vendar so se tudi tu v zatkijem času spre menile volilne številke in poseg v borbo tretje, tj. socialistične sile, bi utegnil položaj tudi v teh dveh občinah spremeniti.
Položaj je vsekakor zapleten in bližnja bodočnost utegne preče, spremeniti politično podobo uprav na Goriškem. Jasno je, da bo prišlo do ostre polemike, do nespora zumov med strankami, ki so dosle. bolj ali manj lojalno medsebojno sodelovale. Vsakdo si bo hotel pridobiti čimveč volivcev. Zaradi tega lahko že sedaj ugotavljamo, da se je volilna kampanja pravzaprav že pričela.
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA
V marcu strokovna konferenca o upravi goriškega avtoporta
Posvet z deželnimi odborniki o sodelovanju z deželno upravo
Občinski odbor v Gorici je na svoji ponedeljkovi seji pod vodstvom podžupana Rovisa obravnaval vrsto upravnih problemov.
Odbornik za zdravstvo dr. To-massich je predlagal odobritev nekaterih socialnih ukrepov v prid mladini in starim ljudem ter je poročal o večstranskem socialnem središču, katerega dokončni načrt bo predložil občinskemu svetu v odobritev. Predvideni stroški bodo znesli 310 milijonov lir. Poročal je tudi o razgovoru z delegacijo Sovodenjcev o upepeljevalniku, o čemer poročamo v posebnem član ku.
Odbornik Fantini je obvestil odbor o razgovorih s prof. Potoschni-gom, ki so mu poverili izdelavo načrta za upravo avtoporta. Ta strokovnjak bo prišel 11. marca v Gorico kjer bo podrobneje poročal o načrtu za tako upravo. Agati in Moise sta povedala, da sta povabila na županstvo deželne odbornike De Carlija za urbanistiko, Tripanija za finance, ter Giusta za šolstvo: na sestanku bodo razpravljali o sodelovanju med občinsko in deželno upravo na njihovih področjih.
iiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiimiiiuiiiiiiiiHiiiiniiiuiiHiiiiiiiuiiiMiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiimiifmiiHuimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii«
PO ODLOČNIH NASTOPIH PRIZADETIH PREBIVALCEV
Bo goriško občina začasno prekinila sežiganje smeti v upepeljevalniku?
Delegacija Sovodenjcev se je v ponedeljek pogovarjala z dr. Tomassichem Kakšno je dejansko stanje v hišah okrog upepcljevalnika
Co6sar. Prvo	predavanje bo	imel
dr. Luzzatto	jutri 17. februarja
ob 18. uri na sedežu pokrajinske uprave na Korzu.
Ker bodo predavanja služila u-deležencem, da bodo odpravili pomanjkljivosti v svojem znanju, priporoča lovska zveza udeležbo vsem lovskim čuvajem. Udeležbo bodo upoštevali tudi pri obnavljanju prefektovega dovoljenja zapriseže nim lovskim	čuvajem.
K tečaju naj se prijavijo tudi voditelji in lovci, ki bi radi spo-polnili svoje	znanje.
Premestitve učiteljev v 1972-73
Na goriškem šolskem skrbništvu je na vpogled ministrska okrožnica št. 190/2 z dne 18. januarja 1972 v kateri so vpisane vse premestitve učiteljev za šolsko leto 1972/73.
Potem ko si prizadeti ogledajo okrožnico in priložena navodila, se lahko zglasijo na uradu šolskega skrbništva, kjer bodo lahko dobili vsa potrebna pojasnila.
C
ukradenih menic.
<• F mesecu januarju je prefekturi preklicala vozniško dovoljenje naslednjim osebam, ki so po vzrojit hude prometne nesreče: Colom-iln Adriano za 15 mesecev, Chenda
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
Spopolnjcvalni tečaj za lovske čuvaje
Pokrajinski odbor za lov v Gorici prireja izpopolnjevalni tečaj za stalne in prostovoljne lovske čuvaje. Obsegal bo deset lekcij iz prava, štiri iz živalstva in lova ter eno lekcijo o orožju. Predavali bodo odv. Luigi Luzzatto • Guerrini, dr. Amos Pazzagli, prof Franco Perco in odv. Giovanni
Skupina šestih ljudi iz Sovodenj. | Tomšičevo, ki ima hišo nasproti toki bivajo v bližini upepcljevalnika. vame na drugi strani ceste. Njena se je v ponedeljek zvečer zglasila hiša ie na ozemlju sovodeniske ob-na goriškem županstvu, da bi se čine in ima tablico Ulica ex Im-pogovorila z občinskim odbornikom za zdravstvo dr. Tomassichem o nevšečnostih, ki lih povzroča prizadetim delovanje upepeijevalmka Pogovoru je prisostvoval tudi občinski zdravnik dr. Gregorig. Prizadeti so bili v svojem prikazu zelo ostri in odločni ter zahtevali hitre u-krepe. Omenili so tudi sklep sovo-deniske občine, ki ie zantevala začasno prekinitev delovanja te tovarne, dokler v njej ne namestijo vseh potrebnih filtrov. Dr. Tomassich je po dolgi debati obljubil, da bo na prihodnji seji občinskega sveta predlagal. da se s sežigom smeti v tej tovarni začasno prekine dokler oe bo nameščen nov filter, za katerega naj bi se podjetje, ki ie zgradilo tovarno že obvezalo, da ga čim-prej namesti.
Iz tiskovnega poročila, ki ga je včeraj izdala gflriška občina, je razvidno, da je dr. Tomassich že isti večer o stvari poročal na seji ožjega občinskega odbora. Predlagal je, da bd podjetje, ki je zgradilo tovarno, čimprej namestilo drugi filter in da bi zemljo ob Soči, kjer so nekdaj odlagali smeti in. kjer jih nekateri še vedno odlagajo, ogradili z bodečo žico.
Delegati prizadetih so odšli s tega sestanka le delno zadovoljni. Zavedajo se namreč, da ie njihovo doslej mimo življenje na precepu in da bo potrebno še mnogo prizadevanj, da se stvar dokončno razčisti.
V nedeljo smo na široko opisali stanje v bližini upepelievalnika.
Prav je, da osvetlimo tudi nekatere podrobnosti. V tovarni sežigajo smeti vse jutro in tudi v popoldanskih urah, skoro deset ur. Ko se iz dimnika kadi padajo na nekaj sto me trov okrog stoječa zemljišča, hiše, ljudi goste čme saje. Bili smo na kraju samem v petek in v naši beležnici vidimo napisane ure in minute, ko so padale saje okrog nas:
9.55, 10.05 10.23. 10.44, 11.05 Lahko pa bi tem beležkam časa dodali še nekatere vmesne.
Kamioni polni smeti prihajajo iz Gorice v tovarno skozi velika vrata z odprtimi navojnicami. Morda zaradi primanjkovanja čistega zraku kamion izpraznijo znotraj tovarne vendar pri popolnoma odprtih vratih. Ta so vedno odprta, tudi ko se začne v tovarni sežigalni postopek. Zaradi tega se širi smrad.
Domačini so upravičeno zaskrbljeni, kaj bo v poletnih mesecih, če bodo tudi takrat tako ravnali. O tem smo se pogovarjali z gospo Nado
Odbornik za finance De Simone je predlagal odobritev vrste izdatkov in sprememb nekaterih najemnin. Ciuffarin je predlagal povišanje vrednosti nekaterih gradbenih zemljišč; odbornik Paulin pa aplikacijo zakona 336 ki se tiče ukrepov v korist bivših borcev in beguncev, ki naj bi bili v korist nekaterim občinskim uslužbencem.
Odobrili so tudi sklep da bodo predložili občinskemu svetu izvedbo sporazuma z uslužbenci mestnega avtobusnega podjetja. Moise je še predlagal nakup pirhov za občinske otroške vrtce. Odbornik za javna dela Agati je povedal še, da bo predložil v odobritev občinskemu svetu odstop gradbišča na industrijskem področju v korist podjetja SITE, ki bo tam zgradili nove tovarniške naprave.
V Tržini nagrajeni pustni vozovi
Včeraj popoldne so imeli v Tržiču tradicionalni sprevod voeov, ki je zaradi lepega vremena prav lepo uspel. Gledalcev je bilo okrog 20.000, tekmovalo pa je 13 vozov in ena skupina mask.
Prvo nagrado so dali vozu »Ping-pong mania* iz Dolenj, drugi je bil voz «Kras 1972» s Proseka in tretji »Festa popolare dell’800» iz Devina.
Po sprevodu je bilo nagradno tekmovanje otroških mask in kostumov do 11 let. Od dečkov je bil prvi Federico Manfredi z masko «Braccio di ferro*, od deklic 3-letna Claudia Bolletti z masko »Balleri-na di flamenco*. Od parov pa sta bila prva Roberto in Paola Giorgi, ki sta predstavljala »kraljevski pao. Sodelovalo je kakih 70 otroških mask.
pero 5. S stopnic njene hiše ie možno prav lepo videti morda trideset metrov oddaljena odprta dvojna vrata upepel.jevalnika. Ko smo se z njo izgovarjali, je prav pošteno smrdelo in Tomšičeva je imela skrbno zaprta vsa okna, čeprav bi hotela takrat zračiti stanovanje. Povedala nam je. da mora kar dvakrat dnevno čistiti stopnice, železno ograjo, okna. če hoče imeti okrog hiše vsaj malo čistoče. Dan prej, ko je bil zračtjj. pritok nizek, je vsa obupana zbežala iz hiše in se ustavila več sto metrov proč, šele na drugi strani železnice: do tja je namreč smrdelo,, Hišo je mož zgradil pred devetimi lčti. Dejala nam je še, da so bili v pivih osmih dneh delovanja upepelievalnika nekako obzirni, ker so yata za kamioni in med delom bila zaprta, sedaj pa so ves dan na stežaj odprta.
Nekaj ato metrov niže smo se u-stavili v zadnji od štirih hiš, ki so jih So vodenici zgradili pred več leta na avoji zemlji, ki pa spada upravno pod goriško občino. Te e-nostanovanjske hišice so zgrajene na isti strani ceste, kjer je upe-peljevalnik. Gospodar v tej hiši. Danilo Tomšič, je zaposlen v livarni SAFOG. Našli smo ga, ko je skoro brez prepričanja delal na vrtu za hišo, ki je približno sto petdeset metrov oddaljena od upepel jevalnika. Dejal nam je, da si je pred leti sezidal tu hišo. da bi bil lahko daleč od tovarn in od smrdljivega dela v njih. sai ie zaposlen prav v bližini peči. Dejal pa nam je tudi, da imajo v tovarni urejeno vrsto filtrov, ki onemogočalo širjen le saj in smradu v o-kolici.
Zelo borbeno razpoložena ie bila njegova žena Gabrijela, Id je seveda kot hišna gospodinja najbolj prizadeta. V petek zjutraj je bilo vreme vlažno, na stopnicah hiše so bile črne lise saj in ko so domači hodili v hišo so pod čevlji nesli nekaj umazanije. To seveda hišni gospodinji, ki hoče imeti čisto stanovanje, ne gre v glavo. In v tem jo popolnoma razumemo. Mimo tega oa je tudi na tem mestu iz tovarne smrdelo Povedala nam je, da je bila na občini, kier pa ni mogla govoriti z odgovornim funkcionar lem, ker je bil. potem ko .je izvede) za kaj gre, začasno »zaposlen?* Bila je pri gasilcih, na občini, tu in tam. Ko je prišla pred približno mesecem dni komisija v Sovodnje so na snegu ugotovili, da črne saje oadajo zelo pogosto. Po-

. *>At si. , >	.L, ? (.1 x . v V -Ls? -
■n t	S
"#f4 i

Na stežaj odprta velika vrata upepeljevatuika v Jutranjih urah: ura je bila 10.05
vedala nam je tudi o drugih vratih upepelievalnika. onih na zadnji strani tovarne: te so na stežaj odprte v popoldanskih urah in iz tovarne ob tem času še bolj smrdi. Užaloščena je bila, da ji je neki član omenjene komisije dejal, da je ta smrad le predhodnica, saj bodo kmalu zgradili še druge tovarne. Tudi nam je povedala, da je bilo v četrtek obupno. Nekega dne je v tovarni tako gorelo, da so iz nje zbežali vsi delavci.
Govorili smo še s starim domačinom, ki ie tam v bližini delal na njivi. Franc Češ čut mu je ime. Delal je približno 200 metrov oddaljen od upepelievalnika. povedal nam1 jer da ga v zadnjih'.tednih očf zelo boli.jo in da bo zaradi tega moral k- zdravniku. Tudi on pripisuje krivdo upepeljevalniku.
Objavili smo pogovore z nekaterimi prizadetimi. Stvar je zares postala nemogoča za ljudi, ki so bili doslej vajeni mirnega življenja Od: govorne oblasti morajo nekaj ukrenili, da zadostijo njihovim upravičenim zahtevam.
Natečaj za asistentke
Goriška občinska uprava sporoča, da je odprt natečaj zdravniške asistentke s poznanjem slovenskega jezika. Rok za vlaganje prošenj je do 13. aprila 1972. Podrobnejša navodila lahko prizadeti dobijo na občinskem uradu za osebje.
Mopedist je treščil
z glavo v tovornjak
Včeraj nekaj pred 13. uro je hotel tržiški tovornjak s prikolico, ki ga je vozil 51-letni Mario Sco-pelleti iz Trsta Ul. Scala Santa 47, zaviti iz Ul. Orzoni v Ul. Scodrnk. Prav na križišču pa se je srečal z mopedom, ki ga je P° UL Scodnik navzgor vozil 63-letni Vilibaldo Lenardi, doma iz Gorice, Ul. Michaelstaedter 3, ki je prepozno opazil težak tovornjak in treščil z glavo v njegov sprednji del ter obležal na cesti. Z re-šilcem RK so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na levem sencu, šok in druge poškodbe ter so ga pridržali z rezervirano prognozo. Zapisnik je napravila cestna policija iz Gorice. Tovornjak je last Feman de Tinti iz Trsta.
Iz tržlike bolnišnice
Pri pustovanju v Jamljah se je ponesrečila 8-letna Katarina Soban iz Jameij št. 41. V tržiški bolnišnici so ji ugotovili poškodbo na očesu zaradi neke kisline ter so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Včeraj je 31-letna Marisa Furlan iz Devina št. 72 trčila s svojim volksvvagnom v fiat 125 goriške registracije. Pri tem se je Furlanova poškodovala na levi rami in drugod po telesu. Zdraviti se bo morala 20 dni.
Iz goriškega matičnega urada
Dne 12. februarja 1972 so na goriški občini prijavili 4 rojstva in eno smrt.
ROJSTVA: Tiziana Rosin, Ales-sandra Gon, Tiziana Petrocchi, E-lisa Fonzari.
SMRTI:	kmet 68-letni Stefano
Temon.
OKLICI:
Giuliana Demarchi in Adriano Cipracca; prodajalka Luisa Lenas-si in uradnik Aldo Perzan; gospodinja Daniela Zarzini in finančni stražnik Amerigo Amori; knjigovodja Laura Turel in študent Li-bero Cademaro; delavka Luciana Martellina in podčastnik orožnikov Ernilio Tonin; gospodinja Miriana Cevna in državni uslužbenec Ma rio Carrara.
Izgublpo-najdeno
Poveljstvo goriških mestnih stražnikov sporoča, da so pri njih na razpolago sledeči izgubljeni predmeti:
Zavoj z rožnimi venci; 5 vsot denarja; otroški precfc>asnik: 3 mošnjički z denarjem; 2 torbici z denarjem; ženska zapestna ura; 2 moški zapestni uri; ženska majica; 2 moški, eno otroško in S ženska kolesa; en moški in 5 ženskih dežnikov; aktovka; moška čepica; moped; ogrlica; 2 para rokavic; prstan.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik enega zgoraj navedenih predmetov, se lahko zglasi na poveljstvu mestnih stražnikov la predmet mu bo povrnjen.
P. d. »Briški grič* v
priredi v soboto, 19. t m. ob 20.30 na svojem sedežu na Valen šču
PREŠERNOVO PROSLAVO
Na sporedu: govor, recitacija in nastop okteta iz Trbovelj. Vabljeni!
Gorica
VERDI ob 17.15: »James Bond agente 007 — Una cascata di diamanti*, Sean Connery. Angleški kinemaskop v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO ob 16.30: »Gib la testa*. R. Speiger in J. Gobun; ameriški film v barvah.
MODERNISSIMO ob 17.00:	»Ocea-
no». Barvni dokumentarec Folca Quillicija.
CENTRALE ob 17.15 »Anno 2110 — progetto X», C. George in G. Bald-win; ameriški film v barvah. VITTORIA ob 17.00: «11 paradiso e l'infemo», G. Huun in L. Nielsan. Danski barvni film: mladini pod 18. letom prepovedan.
Iršič
AZZURRO ob 15.00 »I due pezzi da novanta*. Franco Franchi in Ciccto Ingrassla. barvni film.
FXCELSIOR ob 15.00 «Gib le m.n< carogna*. Barvni film.
PRINCIPE ob 17.30 »I ragazzi del massacro*. P. P. Capponi in L. Scott. Barvni film.
/Sova Gorica
SOČA (Nova Gorica): »Kapitan Nemo in podvodno mesto*, angleški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Cena oblasti*, italijanski barvni film — ob 18. in 20.
PRVACINA: »Burduš*, Jugoslovanski barvni film — ob 20.
RENČE: Danes zaprto.
ŠEMPAS: Danes zaprto.
DESKLE: »Alarm — satelit 02», ameriški barvni film — ob 19.30.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je t Gorici dežurna lekarna Marzini, Al Cor-so, Korzo Italija 89. tel 2443.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči Je v TUL ču dežurna lekarna Centrale — dr. Fitz in Ennery — Trg republike 28. tel. 72341.
SPD priredi v nedeljo. 20. L M. smučarski izlet v žabnice in v Trbiž. Odhod avtobusa s Travnika v Gorici točno ob 6.30.
Maks Zadnik
| Pregarje in pregarski zidarji
Pregarje, velika brkinska vas z burno preteklostjo slovi skupaj s soset^jimi Hujami že več kot 150 let tudi po zidarskih in klesarskih mojstrih (1) Najmanj 7 do 8 zidarskih rodov se ie po mnogih de-žeiah sklanjalo nad zidove in z žuljavimi, kot usnje hrapavimi rokami vihtelo ostra zidarska kladiva in z njimi obdelovalo brkinski peščenjak. kraški apnenec, opeko, beton in druga gradiva, jih s svojo spretnostjo, močjo in znojem vgrajevalo v človeška bivališča, delavnice, ceste, železnice in druge ljudem potrebne naprave, ter si tako služilo boren vsakdanji kruh.
Že dolga desetletja odmevajo na vročem soncu, v snežnem« metežu, na dežju in v viharju izpod kladiv, špic in diet skromnih pregar-skih in hujskih zidarskih mojstrov ter njihovih pomočnikov ostri «to ni» kovinsko zvenečih melodij, ki žal v prepogostih nesrečah večkrat izzvenijo v poslednji pozdrav njihovim »komponistom*. V načinu življenja dvoživkam podobnim siromašnim kmetom in kajžarjem, ki so vse življenje garali in potovala, iskali delo in se neprestano borili za goU obstanek, ki je bil zanje vedno tako negotov kot muhasto aprilsko vreme, ko so se vsako leto zbirali v skupine po 5 do 10 in otovorjeni s težkim orodjem v nahrbtnikih odha jali «s trebuhom za kruhom* iskat delo na Gorenjsko. Štajersko ali Dolenjsko; od koder so se sredi poletja za nekaj tednov vračali domov, da bi pokosili travo in pospravili skromno letino žita, potem pa se spet napotili proti Pivki. Trstu, Reki in morju, da bi garali ob krompirju. po'enti in fižolu Ob vsakem odhodu so njihove žene • trpkimi občutki zrle za njimi, lačni otroci pa so venomer spraševali svoje mamice, kdaj se bodo očetje vrnili, hkrati pa nestrpno pričakovali dan, ko .jim bodo prinesli denar za hrano, čevlje in obleko. Mnogi zidarji so se na delu ponesrečili, se vračali na svoje domove bolni in invalidni, potem pa se dolge mesece zdravili, dokler ni narava sama premagala siabosti, ali pa .jih ni smrt rešila trpljenja, kajti denarja za zdravnika, zdravila in bolnišnice ni bilo. Prenekateri so zgarani in obnemogli v starosti tiho umirali in le malokdaj so jih svojci glasno objokovali. Vdani v usodo so se od njih poslavljali: »Bil je star in bolan, bog ga .je rešil trpljenja, saj že leta ni mogel več zidati* (2). Toda, ostarele in oslabele so vsakokrat nadomeščali mladi, krepki in zdravi: na očetovo mesto je stopil sin. deda je zamenjal vnuk, strica nečak. Ti pa so po nekaj desetletjih dočakali enako usodo kot njihovi predniki. Menjavale so ?e generacije, stoletja in države, »zidarija* pa je ostala do današnjih dni. Reproducirali in oplajali sta jo revščina in nesluteča vnema klenih, močnih mož. Izboljšane sodaHno-ekanomske razmere (gradbena konjunktura v industrijskih centrih) pa jo v zad-itfih letih silijo na umik iz Brkinov in ji tamkaj pojejo labodji apev (3).
Da bi iztrgali pozabi vsaj skromen delček pregarske in hujske zidarske preteklosti, ki sta jo porodila vaško pomanjkanje in gospodarski razvoj sosednjih pokrajin ter obmorskih mest, bomo poskusili v tem sestavku razčleniti socialne razmere, ki so Itudi prisilile, da so začeli zidati, in ob tem osvetlili nekaj drobcev iz dolgega »življenja* te, sedaj naglo izumirajoče obrti.
UTRINKI
IZ PREGARSKE
PRETEKLOSTI
Pregarje je vzniklo in se postopno razvijalo na vzpetini, ki se kot hrbtenični greben vzpenja in vije od Harij na jugovzhodu več kot 30 km daleč proti Artvižam in Rodiku na severozahodu. S pisanimi viri ni mogoče dokazati, kdaj so si prvi naseljenci izbrali sončni kraj za gričem, ki jih je ščitil pred burjo. za svoje stalno naselje, zasadili kole in si zgradili kolibe, potem pa si s plotovi ogradili prostor za govedo in drobnico. Legenda pripoveduje, da so se tam pred 350 leti prvi naselili pastirji Bub: niči (stara oblika priimka je tudi Bobnič), ki so pribežali pred Turki s Hrvaškega (4). Kot bomo videli pozneje, je izročilo v precejšnji neskladnosti, če ne celo v direktnem nasprotju z utemeljitvami zgodovinarjev Milka Kosa in Boga Grafenauerja o zgodovini slovenskega naseljevanja Brkinov, negirajo ga tudi podatki o prebivalstvu iz srednjeveških urbarjev, ki beležijo br-fcinska naselja že v začetku 13. stoletja, medtem ko je bilo v drugi polovici 14. jn v začetku 15. stoletja v Brkinih že več vasi. kot jih je sedaj.
Prav gotovo .je bilo Pregarje v začetku dokaj skromna, morda celo nestalna naselbina. Njeni prebivalci so enako kot v sosednjih Hujah našli zatočišča na položni vzpetini, ki je bila že pred njihovim prihodom kultivirana, na njenem podnožju pa so bili štirje vodni izvirki. Naselje se je postopno številčno in gospodarsko krepilo in se širilo proti Karlovici (kota 771) in Selom (kota 709); do sredine 20. stoletja se je vas ustalila v dolžini približno 1200 metrov in se začela postopno krčiti, ker ji zmanjkuje življenjskih moči. Sedaj ima štiri dele: 1 staro vaško jedro »Pod hribom*, 2. »Zavrte*, 3. »Opatijo* in 4. »Krače* na severozahodu (novi del), kjer sta osnovna šola in zadružni
dom (5).	. . , „
Lep in sončen kraj so si izbrali za svoie bivališče tedanji preprosti poljedelci in pastirji. Moramo
jim priznali, da so imeli elementarno razvit smisel za spoznavanje in občudovanje naravnih lepot: za-tišna lega. lep razg’ed na vse strani in bogato rastje. Ravna in blago valovita zemljišča so jim omogočala gojitev njivskih kultur, široki pašniki, bogati s sočno travo, pašo živine, nepresahljivi izviri dobre pitne vode pa oskrbo l judi in živine z njo. Bilo .je torej vsega, kar so potrebovali za skromno življenje. Geografski položaj in lepa naselja (Karlovica tvori nekakšno voz'iišče brkinskih vzpetin) pa sta vaščane s kolovozi povezovala po stičiščih položnih vzpetin proti jugovzhodu s 5 km oddaljenimi Hari-. a,mi in 9 km oddaljeno Tlirsko Bistrico, proti jugu s 7 do 9 km oddaljenimi Hrušico, Obrovom in Podgradom oz. Istro (starimi selišči). Proti severovzhodu so vodile poti v 8 km oddaljeni Prem, ki je bil od prve četrtine 15. stoletja do 1840 sedež upravnega in sodnega okraja (6). Po vzpetini proti severozahodu oz. Ta tram in Artvižam pa so bali Pregarci povezani s približno 15 km oddaljenim Podvrčnekom (Švarcenekom), kjer je bil sedež upravitelja goriških fevdalnih graščakov, čigar podložniki so Pregarci bili vsaj od 1370 do leta 1500, medtem ko so bili prej podrejeni podgrajskemu upravitelju goriških grofov. Po letu 1500, ko so goriški izumrli, pa so prevzeli njihova posestva in kmete Habzbur-žani (7).
Prav gotovo so središčna zemljepisna lega in za srednjeveške razmere primerne poti ugodno vplivale na povezovanje Progarja s sosednjimi vasmi, Istro ni Trstom ter na stalno gospodarsko krepitev naselja, ki se je do sredine 17. stoletja razvilo v manjše gospodarsko, trgovsko in cerkveno središče in povezava o 10 vasi: Brezovo in Janeževo brdo, Čelje, Gaberk, Huje, Prelože, Rijavce. Tatre in Zajelšje ter Pregarje.
KDAJ JE NASTALO PREGARJE «PRAGRAT»?
Številna predzgodovinska gradišča ob robu Brkinov: na Zemnu, v Gradišču, Materiji, Obrovu, Brezovici in Zavrhku ter prav tako pogosta v notranjosti v Artvižah, Gradiščici, Slivju, Slopah, na Kozjanah, v Sobonjah, na Progarju (8) in drugod, kažejo na gosto naseljenost tega izrazito prehodnega območja, t..j. juž. dela Slov. Primorske že v obdobju pred in med rimsko zasedbo. Domnevati smemo, da se je prva slov. naselbina na Progarju naslonila na že kultivirano zemljišče in morda tudi na ostanke praznega gradišča, ki je bilo po mnenju italijanskega arheologa Marchesetija med kotama 709 in 648, t.j južno od vasi, na vzpetini, ki ima sedaj ledinsko ime «Na škrlinah*. Njeno poreklo in začetek je zaradi pomanjkanja pisanih virov in arheoloških izkopanin težko opredeliti. Morda pa nam prvotno ime vasi »Pragrat*, ki je prvič zapisano v popisu ri-hemberških fevdnih posesti goriške grofije okoli leta 1370 (9), kaže na njen zgodnji nastanek, saj se je po mnenju nekaterih jezikoslovcev staroslovansko ime za naselje »Gard*, »Gard* preoblikovalo v «grat» med 9. in 12. stoletjem.
Od te besede tudi izhaja izpeljanka »Pragrat*. V prid takšni domnevi gredo tudi ugotovitve zgodovinarjev. Po mnenju Milka Kosa je zajela pokrajino med Snežnikom in Slavnikom že prva slovenska poselitev v zadnjih letih 6. in v prvih letih 7. stoletja. Slovenci so med selitvijo prišli z Bloške planote na Zg. Pivko, od tam pa v dolino Reke, od koder so zasedli kulturna zemljišča po slemenih Brkinskega hribovja do roba Krasa oz. sedanje ceste Reka ■ Trst. Potem pa tudi zakraselo ozemlje Podgorskega Krasa do ceste Trst-Buzet. »Ob približni črti Šapjane, Podgrad, Hrušica, Materija. Her-pelje se je slovenska naselitev v severni Istri ustavila* (10).
(Nadaljevanje sledi)
Frank Sinatra, ki se je pred časom dokončno umaknil iz aktivnega umetniškega življenja, je prišel sedaj ponovno na program italijanske televizije: štiri zaporedne nedeljske večere izvaja glavno točko programa drugega kanala.
Paul Schmidt:
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Statist na diplomatskem odru
Paul Schmidt je bil pred vojno in po njej uslužbenec prevajalskega oddelka nemškega zunanjega ministrstva. Tja je prišel službovat že kmalu po prvi svetovni vojni, ko je dokončal študij na pravni fakulteti. V isti službi je ostal tudi potem, ko je prišel na oblast Hitler. Schmidt je pred nastopom nacizma sodeloval na raznih pogajanjih v Ženevi. Ko so ga priporočili Hitlerju, je ta takoj spoznal njegovo izredno sposobnost za prevajanje. In tako je Paul Schmidt postal Hitlerjev tolmač, pa tudi tolmač nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. Od prvih dni nacistične vladavine do konca vojne smo zato lahko videli Schmidta, kako je ob Hitlerju ali drugih nacističnih veljakih stal visoko vzravnan z beležnico in s svinčnikom v rokah ter sodeloval pri najrazličnejših sprejemih, mednarodnih pogajanjih, diplomatskih akcijah in podobnih dogodkih. Ta človek z izjemnimi prevajalskimi sposobnostmi je prisostvoval številnim najbolj pomembnim državniškim srečanjem in bil prisoten tudi pri najbolj zaupnih sestankih. Sebe je imenoval statista. Verjamemo mu tudi, da kot prevajalec in avtor zapisnikov z mednarodnih sestan-
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiu
AMERIČAN MICHAEL M. M00NEY V SVOJI KNJIGI PRAVI...
Požarna Hindemburgu je povzročila sabotaža
Nemški antinacist Špehi je pripravil peklenski stroj, ki pa je sprožil požar prezgodaj, preden je balon pristal • Pri nesreči je izgubilo življenje 35 oseb, med njimi tudi sam Špehi
(1)	Osebna ugotovitev pisca iz ustnega izročila živečih zidarjev.
(2)	Osebni spomini pisca iz otroških let.
(3)	Otroci se več ne učijo zidarstva, starejši so obnemogli, mlajši zidarji pa se izseljujejo v mesta, kjer je dela dovolj in preveč. V Brkinih pa nihče več ne gradi hiš.
(4)	Pripovedovanje Marije Dodič, Jesharice, umrla 1969. stara 84 let in šolska kronika osnovne šole na Progarju.
(5)	Leksikon kra.jev in naselij SRS. DZS Ljubljana 1968.
(6)	Arhivske beležke Lojzeta Le-
sarja, žup. upravitelja na Premu.	.
(7)	Cesar Henrik IV.. nemški, je podaril leta 1077 območje Brkinov skupno s Furlanijo, Istro in Kranjsko v fevd o-glej. patriarhom, toda v začetku 13. stoletja se pojavijo na tem ozemlju gonški grofje in zgradijo do 1250 svoje gradove švarcenek in Kars-berg (GOLC) Milko Kos. Urbarji Slov. primorja, str. 40 do 42, SAZU Ljubljana 1954.
(8)	Podatki: SAZU. Topografija predzg. gradbišč v Brkinih.
(9)	M. Kos, srednjeveški urbarji za Slovenijo, zvezek 3, str. 112.
(10)	Milko Kos, Zgod. Slovencev, str. 52 in 53. Slov. Matica, Lj. 1955. Svojo trditev Kos dokazuje s pismom Papeža Gregorja I.. poslanega solinskemu škofu leta 600 v katerem ta trdi, da je rolo potrt in vznemirjen zaradi Slovencev, ki da so že začeli siliti preko Istre v Italijo (M. Kos prav tam str. 48).
NEW YORK, 15. - Veliki balon «Hindemburg», ki je 1937 zgorel v Lakehurstu v državi New Jer-sey, se ni ponesrečil, pač pa je bil ogenj podtaknjen. Kakor je znano, je veliki balon, ki je bil preletel Atlantik, zgorel prav med pristajanjem. To beremo v neki novi knjigi, ki govori o tem in kjer je tudi rečeno, da je nesrečo povzročil peklenski stroj, ki ga je na balon prinesel nekdo iz posadke. Sicer je tudi on izgubil življenje skupno s 34 osebami, kolikor jih je umrlo pri tej nesreči.
Balon »Hindemburg* je bil prav gotovo ponos vsega tedanjega nemškega letalstva. Ko je 16. maja 1937. leta »Hindemburg* preletel Atlantik in se pripravljal, da pristane na letališču v Lakehurstu, se je na njem naglo razširil požar. V nekaj minutah so ognjeni zublji zajeli ves balon. Pri nesreči je izgubilo življenje 21 mož posadke in z njimi tudi 13 potnikov. K tem 34 žrtvam je treba dodati še eno žrtev: in sicer tistega letališčnega funkcionarja ali tehnika, ki mu je bila poverjena naloga, da v povezavi s posadko »Hindemburga* vodi pristanek balona na letališču.
Preiskava, ki so jo tedaj vodili Američani in Nemci, je prišla do sklepa, da je požar zanetila iskra ob praznjenju tako imenovane statične električne energije. In ta razlaga je uradno tudi obveljala. Sicer pa so že tedaj nekateri menili, da ni šlo za nesrečo, pač pa da je šlo za sabotažo. Sedaj pa Michael M. Mooney piše v svoji knjigi «Hindemburg*, da je požar na balonu zanetil s peklenskim strojem Erich Špehi, ki je bil član posadke.
Po tem, kar piše Mooney, je bil Špehi vnet katoličan in odločen antihitlerjanec. Špeh! je svoj pe; klenski stroj pripravil tako, da bi bil moral sprožiti požar kako minuto potem, ko bi bil balon že pristal in ko bi z njega stopili tako potniki kot tudi člani posadke. Toda »Hindemburg* je med potjo imel nekaj minut zamude zaradi slabega vremena, kd ga je spremljalo čez Atlantik in zato se je
peklenski stroj sprožil, ko je bil še v zraku. V trenutku nesreče je bilo na balonu 97 oseb.
Michael Mooney v svoji knjigi nadalje pravi, da je imel Špehi prijateljico, ki je tudi bila anti-naoistka. Nasprotovala je Hitlerju tudi zato, ker je njen prejšnji zaročenec padel v Španiji kot antifašistični borec v eni izmed mednarodnih brigad. Špehi, ki je bil tedaj star 25 let, se je rodil v Goschweillerju, v majhnem naselju Schwartzwalda. Bil je odločen sovražnik nacizma, posebno zaradi tega, ker so nacisti v prvem času svoje oblasti preganjali tudi katoliške duhovnike. Po tem, kar piše Mooney, je Špehi nameraval ostati v Združenih državah in tudi njegova zaročenka, ki je bila šest let starejša od njega, bi se bila izselila v ZDA, tako da bi »utonila v ameriškem oceanu* in bi jima nacisti ne mogli do živega.
V svoji knjigi je Mooney dal Spehlovi zaročenki izmišljeno ime. — Imenuje jo Beatrix Friederich. Hkrati pa tudi pove, da je to ime izmišljeno, ker ne mara, da bi ženska imela v zvezi s tem kake posledice.
Mooney je v zvezi z izidom svoje knjige imel tiskovno konferenco, na kateri je rekel, da je govoril s Friederichovo lani junija v Frankfurtu, kamor je bil prišel v zvezi s svojimi raziskavami o nesreči balona «Hindemburg». Po tem, kar pravi Mooney, so se Američani, ki so sodelovali pri preiskavi, odločili za to, da »izključijo* možnost sabotaže, da bi s tem ne povzročili mednarodnih zapletljajev. Kar se pa tiče njihovih nemških kolegov, to se pravi tiste komisije, ki je z nemške strani preiskovala zadevo, se ve, da so ti dobili od predstojnikov strog ukaz, naj besedo sabotaža sploh ne omenijo. Mooney v zvezi s tem pravi dobesedno takole: »Nobeno sredstvo bi ne smelo, bi ne moglo uničiti tolikšnega simbola tretjega rajha.*
Mooney pravi nadalje, da je proučil tisoče dokumentov v nem-
ških in ameriških arhivih in da je prišel do sklepa, da je komisija storila, kar je bilo v njenih močeh, da bi ne odkrila sabotaže. Kadar pa so bili člani komisij v stiku s kom drugim, ali kadar so se pogovarjali med seboj privatno, so bili vsi prepričani, da je šlo za sabotažo.
V tistih tednih, ko sta obe komisiji raziskovali zadevo, so čez dan posamično preiskovali, zvečer pa so se Nemci in Američani združevali na »posvetovanja*, da bi razpravljali »o očitnih znakih sabotaže*. »Verjetno bi nikoli ne zvedel za te večerne posvetovalne sestanke — piše Mooney — če bi med nekim materialom o preiskavi ne našel drtevnika G. Denisa Mulligana, ki je bil tedaj načelnik neke komisije in ki je sodeloval pri preiskavi. Ta je beležil vse v svoj dnevnik, tudi to, kar se je razpravljalo na teh zasebnih ali če hočemo neuradnih sestankih med člani ameriške in nemške komisije.*
kov, ni krojil mednarodne usode. Sam tudi piše, da se je dolgo otepal stopiti v nacistično stranko in da je to storil šele med vojno na priporočilo nadrejenih, ki so mu hoteli dobro. Sam tudi omenja, da je bil vedno na strani malih in preganjanih, da je sočustvoval s tistimi, ki jih je zadeval Hitlerjev srd. Toda prav gotovo je bil Schmidt v hierarhiji nemškega nacističnega diplomatskega ter prevajalskega osebja na vrhu in je od strani najvišjih nacističnih veljakov užival neomajno zaupanje. To se na primer kaže ne samo po uradnih mednarodnih pogovorih, kjer je Schmidt tolmačil, vidi se tudi po poročilih in zapisnikih, ki jih je sestavljal, odobraval pa jih je sam Hitler. Schmidtova veljava se kaže tudi v njegovi neprestani aktivnosti, v njegovih potovanjih s posebnimi letali, posebnimi vlaki. Skratka, Schmidt je bil sposoben prevajalec in je užival zaupanje nacističnih voditeljev, tako pd je bil prisoten več kot desetletje pri številnih mednarodnih pogovorih in odločitvah o dogodkih, ki so usodno oblikovali svet ter krojili usodo milijonov ljudi. Razumljivo je zato, da je lahko Schmidt o svojih srečanjih in o vsem, kar je videl ter slišal, o dogodkih, in dogajanjih, ki jim je prisostvoval, napisal marsikaj resničnega, dokumentarnega in tudi zanimivega. Zato z resničnim zanimanjem lahko vzamemo v roke njegovo knjigo, katere slovenski prevod je pravkar izšel pri Cankarjevi založbi. Naslov se glasi «Statist na diplomatskem odru*. Prevedla jo je Polona Terčelj, opremil pa Peter Kordiš.
Schmidtova knjiga je v originalu izšla že leta 1949 in jo Slovenci kot mnoga podobna dela politično-memoarske literature dobivamo z veliko zamudo. To pa seveda še ne pomeni, da knjiga za današnjega slovenskega bralca ne bo zanimiva. Prav gotovo bi bila bolj aktualna pred desetimi ali še več leti. Toda prepričani smo, da io bodo z zanimanjem brali tudi mladi ljudje, ki vojne niso doživljali, ki protagonistov pobllie niso poznali in ki samo še iz pripovedi poznajo dogajanja, o katerih piše avtor knjige. Ne moti tudi dejstvo, da je knjiga nekoliko skrajšana in da se slovenska izdaja začenja z letom 1933, Schmidt pa začenja svojo pripoved z letom 1923, ko je stopil v diplomatsko službo.
Schmidtova pripoved je vsaj v glavnem kronološka, sem pa tja pa je pripoved tudi taka, da izstopa iz časovnega okvira in obravnava neki določen problem ali stvar. Pripoved je precej jedrnata in zato ni utrudljiva, je pa vseskozi zanimiva, Zlasti so zanimivi tisti prizori, v katerih opisuje avtor knjige svoje sodelovanje pri srečanjih Hitlerja z Mussolinijem, s Francom, svoje tolmačenje pri pogovorih s češkim premierom, pa tudi svoje potovanje v Moskvo ter Molotovov obisk v Berlinu. Seveda je Schmidt prisostvoval tolikim mednarodnim srečanjem in toli-
iiiiiiHiiiiiuiMiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiummiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiitiiiin
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Raje kot izgubljati čas z nesposobnimi ljudmi, se lotite naloge sami. Več bo naporov, toda tudi več uspehov.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nepričakovan dogodek bo pritegnil vašo pozornost na stare načrte. Srečne ure z ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Če niste gotovi vase, pokličite na pomoč sodelavce. Nesoglasje z neko osebo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Čemu se držite ob strani, ko ste vendar pri stvari prizadeti. Vaša indiferentnost bi znala biti slab znak.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Zvedeli boste za namene nasprotnikov. Nekdo se zanima za vaša občutja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nekdo nasprotuje vaši zamisli in vam postavlja ovire. Vaša občutja nimajo ustreznega odmeva.
TEHTNICA (od 23 9. do 22.10.)
kim pogovorom, da vsega niti ni mogel nadrobno opisati. Toda tisto, o čemer pripoveduje, je vseskozi zanimivo. Zato nas ne preseneča, da so bili njegovi zapiski dragoceno pomagalo zgodovinarjem in drugim proučevalcem zadnje vojne, kakor tudi nacizma in njegovih ueljakov.
Seveda je treba upoštevati, da je bil Schmidt le na odgovornih položajih v hierarhiji diplomatov in prevajalcev in da, če že ni bil odkrit nacist, na vso stvar le ni gledal tako, kot skuša to danes povedati v svoji knjigi. Moti nas, da o nacističnih veljakih, z izjemo morda Ribbentropa, piše zelo prizanesljivo, če že ne pozitivno, da nam kot dobre in poštene ljudi slika tudi druge predstavnike evropskih profašistično usmerjanih vlad (Laval, Horthy, Franco) in da je treba zato nekatere njegove izrazito subjektivne sodbe jemati z rezervo.
Seveda je knjiga namenjena širšemu krogu bralcev. ta krog pa bo poučila o zanimivih dogajanjih pred vojno in med njo, pa tudi o ljudeh zločincih, ki so krojiti usodo sveta. Kljub pomislekom proti nekaterim Schmidtovim izhodiščem in kljub temu, da je na doga-
janja gledal s povsem drugega stališča kot številni preganjant ljudje Evrope, kljub pomislekom, ki jih imamo zaradi njegovega P°' ložaja, smemo vendar reči, da s° Schmidtovi zapiski zanimivo in P0' učno branje.	Sl. Ku-
Slov. slovstvo na «Rischiatutto>
MILAN, 15. — Na prihodnji daji tRischiatutto» v četrtek čer se bo sedanji prvak Gian ra Lusetti moral spoprijeti z nas*, njima dvema tekmecema, z ni m Videmčanom Arduinom CrelJL nese jem ter s 43 -letnim LutgiJ Motto iz Novare. Prvi, Videm*® Cremonesi, je po poklicu Pr°rhHlj in si je kot osnovno temo slovensko slovstvo, drugi, J pa si je izbral operno glasbo, ^ je, kot vemo, doslej menda ns prinesla smolo. Gian Paolo Lus ’ ki je zamenjal mesto prvaka z nim dr. lnardijem, je doslej do na tem tekmovanju ie nekaj ^ 5 milijonov lir in si s tem pi™' pravico do vrhunskega tekneva J: ki bo letos maja med najbolls dosedanjimi prvaki.
NA FILMSKIH PLATNIH
Krn Russell:
«Donne in amore»
Bolj spravni bodite s predstojniki, ker si boste olajšali delo. Ne zgubljajte se v malenkostih.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Odklonite delo in naloge, ki tiiso vaše. Vaša strogost v družini bi znala porušiti prijetno vzdušje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne zaupajte obljubam komaj znanih ljudi. Neki prijatelj bo dokazal svojo iskrenost.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Kažete, kot da ste dezinteresirani in vendar ni tako. Prepustite se svojim občutjem.
VODNAR (od 20.1. do 19.2.) S svo jimi načrti ne boste želi kdove ko likšnega priznanja. Izredno vesela vest za vas in vaše.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prevelika naglica bi vam škodovala. Majhen spor, ki bi znal porušiti razumevanje v družini.
Originalni naslov: WOMEN IN LOVE. Izvor: Anglija, 1969. Po D. H. Lawrencu. Igrajo: Oliver Reed, Glenda Jackson, Alan Bates, Jen-nle Linden, Eleanor Bron, Michael Gough. Fotografija: Billy VVilli-ams. Kostumi:	Shlrley Russell.
Glasba: Georges Delerue.
Končno lahko vidimo prvi važnejši Russellov film, ki so ga v Italiji zapleniti, takoj ko je izšel. Russell. ki je publiki znan predvsem zaradi svojega zadnjega filma »I diavoli*, je med dvema filmoma režiral tudi biografijo Čajkovskega <L’altra faccia dell’a-more*.
«Women in Love* je nedvomno najboljši od treh filmov. Kar je v poznejših ostalo nemira, je v tem filmu izraz iskrenega trpečega pogleda na realnost. Tudi v tem filmu je slog preveč neposredno občutljiv, pasivno vezan s čustvi oseb Vendar je ta omejenost manj odločilna kot v poznejših dveh filmih.
Z zelo izdelanimi in lepimi podobami (lepota, ki . izraža zunanjo rafiniranost družbe, ki prekriva globlja protislovja) nam Russell predstavi svoje osebe v popolnem erotičnem solipsizmu: želje enega so v protislovju z željami drugega. To spoznanje ni le predpostavljeno, je dokazano v razvoju filma, nignsah in spremembah osebnih občutkov (medtem ko je v. poznejših fHipih dosti bolj aprioristično). Vodenje igralcev je čudovito.
Zadnji prizor je enostavno mojstrski: Alan Bates in Jennie Linden v sedečem pogovoru spoznata, da Se njune želje niso uresničile. Veličina prizora je v atmosferi in ritmu: protagonista sedita (kot po navadi v bogato opremljeni sobi) in razmišljata; vsakdo gleda vase. Njun pogovor je izven prakse, je sad statičnega življenja. Zavestno je morda Russell metahistoričen dekadent; a v dejanskem prikazovanju dokaže historičnost vsega, tudi osebnih doživljajev, tudi čustve nega in čutnega življenja.
Mike Nichols:
cConošcenza carnale»
Originalni naslov filma: CAR-NAL KNOWLEDGE. Scenarij: Ju les Felffer. Igrajo: Jack Nichol-son, Arthur Garfunkel, Ann Mar-gret, Candice Bergen, Rita Moreno, Cynthia 0'Neal, Carol Hare. Fotografija: Giuseppe Rotunno.
četrti film Američana povzet po scenariju znanega ov ja stripov Julesa Feifferja, .. iste napake kot prejšnji, že1 v Zg vem «Chi ha paura di Vir0% 1Voolf?* in predvsem v P°zneLf\ <11 laureato* in <Comma 22* sej*L je Nichols predstavil kot /P0"^ men» režiser, ker je odkrito ^ ravnaval spolno življenje oseb, paj z njihovim družbenim oj'! mom, in ker se je posluževal
demega filmskega jezika, men* režiser? Gotovo je t>
Toda ali je res Nichols «P°:Lo
spreten. A za
;e
to spretnostjo.
K«9'
J'
včasih flirta s surrealnim iti0,1 ni ničesar. Tako kot ni ničesoj spolzkimi besedami, ki jih nP°' Ija njegov zadnji film.	^
Nichols je <režiser sistema*, žiser proizvodov, ki slavijo, industrijski pečat. Prikazovanio p veških doživljajev mu je za površno provociranje W delal.preče j preglavic raznim .. zuram) in za izdelovanje sflT%iz-
dostnih in samodopadljivih P m
vodov. Zgrešil bi, kdor bi vil primerjavo med Nich°lsu gi-cinizmom in cinizmom kakj9a „/■ chetta: kar je v Bechettu ’zra’sl? moči umetnosti, je v Nicholsu vospev masovnemu proizvodu- j/j. čudnega, če je zaključek vse' cholsovih filmov reakcionaren-
Frank Perry:
«Doc»
V glavnih vlogah: Stacy Faye Dunaway.	.
Frank Perry, ameriški rfhjil-mnogih intimističnih. psihološvk^jt mov (med zadnjimi je z°.' Jt <Diario di una casalinga ' >|p® ta*), se je s tem filmom P09- tl v voesternu. In to ivestern, * temelji prav nič na razgibane J janju (ritem je še prepočaseni, ^ pa na psihološkem doživljanj* časnost ritma in temačna oj* $ ra (ki jo označuje že enol^ raba barve), se deloma celo vržeta v umetelnost.	if
Film je kljub vsemu P . nimiv. Doc, protagonist, le. t* med nadaljevanjem živWj,JfP katero je vajen (življenje * fij in iskanjem trdnejših odnos0* k traja, kolikor traja ta	'
se Doc odloči, se film kod; f konča se pesimistično; s^f0jslf, slovi s sliko in z letnicama Jfiif in smrti protagonista (ki )e no živel v 19. stoletju)-
SERGIJ
mm
TOUG SVETINA
311.
m AS A
TRETJA KNJIGA
«Če bodo tolkli po vas, za nekaj časa obležite kot mrtvi... Tudi oni za zidovjem so zmedeni in prestrašeni.))
Skozi temno okno so sledili trem postavam, ki so izginile v noč. V svitu raket so jih potem videli, kako se plazijo pa razritih tleh noter do žičnih ovir.
Bliska je pograbila strast tveganja. Hotel je vzeti mino in sam poskusiti, pa ga Perne ni pustil. Dovolj je mrtvih med poveljujočimi in čas je že, da odpravijo to žrtvovanje.
Blisk je tedaj pomislil na Melito. Njenemu komandirju je bil naročil, naj je ne pušča z bombaši. Rad bi jo poiskal, pa ni vedel, kje se držijo v tej zmedi. Zanimalo ga je tudi, kaj bo opravila trojka.
Iz bunkerja se je usipala žareča toča. V svitu rakete so videli enega od fantov, kako je planil pokonci, kriknil in obvisel prestreljen med žicami. Nihče se ne bo vrnil živ, je z grenkobo v srcu pomislil Blisk. Tako jih pošiljajo v smrt, ko življenja še okusili niso...
Čez vse tri so že napravili križ, ko je oglušujoča eksplozija preklala bunker na dvoje. Iz noči so prihajali bolestni stoki, čez čas se je privlekel tisti mladenič nazaj, po vseh štirih. Potegnili so ga v vežo.
«Vode,» je prosil.
Bil je bled, po rokah in obrazu krvav in črn. Obleka Je v cunjah visela z njega.
«Kaj je z onima dvema?« je vprašal Perne.
«Oba sta ubita.«
«Le kako si to zmogel?« ga je z občudovanjem povprar šal Blisk.
«Mrtvega sem se naredil, ko so nas opazili,« se je skušal nasmehniti in pogledal je Pemca. «Ko pa so pozabili name, sem se zavlekel naprej, prav do zidu. Mltraljezni rafali so mi žgali tik nad glavo.«
«Jaka si, praviš? To si moram zapomniti!«
Fant je samo prikimal, izsušene ustnice pa so se mu lepile. Korca z vodo ni in ni mogel odložiti. Pil Je v dolgih in hlastnih požirkih.
«še nekaj takšnih nam manjka, pa bi Jih do Jutra stisnili,« je dejal Pemc, ko so se plazili med žvižganjem krogel nazaj na poveljniško mesto.
Tam so dobili Lazarja. Povedal jim je, da Je napadajoči brigadi dodelil iz rezerve še en bataljon Gradnikove. Zvedeli so še, da so bombaši vrgli v zrak nekaj bunkerjev, da pa se h glavnim utrdbam ne da prebiti. Žične ovire so zaminirane, prostor pred njimi pa nenehno obstreljujejo.
«Pemc, Jutri jih bomo uničili s topništvom. Tudi to je uspeh, da smo jih spravili vse skupaj v dvoje glavnih utrdb. Tako jib bomo laže dotolkli,« Je menil Lazar.
Proti jutru Je napad in obrambo premagala utrujenost. Spali niso že Aru go noč, vsem se je že dremalo ln nekateri so bili že omotični. Zato je streljanje pojenjavalo na obeh straneh. Toda komaj so na nebu zbledele zvezde ln Je dolino preplavil svit, so že zabobneli topovi ln minometi.... Lazar je začel sam poveljevati topničarjem. Mrtvih ln ranjenih še niso Imeli preveč, bojni duh napadajočih pa Je naraščal, vtem ko Je odpor branilcev občutno slabel. Kazno je bilo, da se pripravljajo na preboj.
Lazar in Pemc sta se domenila, da bosta vsak z ene strani vodila naskok na okrušene postojanke, ki so se zavijale v ogenj in dimne stebre.
Ponoči so lz škofjeloške strani slišali močno bobnenje; ko pa je potihnilo in ni bilo od nikoder nikakršnega sporočila, je bil Lazar prepričan, da je obramba zavrnila mo-
rebitno pomoč. Ta dan je mnogo bolj pokalo v Dol°^|0
Tja so bili poslali Lebana z jurišnim bataljonom. je, da je spravil na noge vse bele. Pokalo je tudi po kih, kjer je Blaž Ostrovrhar s svojim odredom zaVR patrulje belih.	*jj«
«Odločno, samo odločno, Pemc, z vsem, kar se & f v napad, takoj ko Jih bo topništvo dovolj razbilo!. • • ne zmeljemo v eni url, zdaj, ko so po luknjah ottir^L 0 bomo voglarlll okrog teh žic najmanj še eno noč, seve^j« bo blokada vzdržala, če ne bo drugače, pa bomo privle vas havbico «	pi1 2 3 4*
Lazar Je nagonsko vedel, da se mora tisto, kar	I
predvideli, naglo zgoditi. Ves poveljniški kader je P0^,^ enotam, ki naj bi izvedle odločilni naskok. Z artile™^ daljnogledom je spremljal delovanje topniškega ognja, u-je, kako se beli in Nemci 12 manjših utrdb ln tudi » .f jev prebijajo v najmočnejšo utrdbo, ki je še ni kazal0 stl. Po telefonu je ukazal topničarjem, naj ves ogenj ^ rljo nanjo. V glavi mu je šumelo od pokov in neV tveganja. Bojna sla ga Je razvnemala do skrajnosti- $ dajoče čete so stiskale obroč in so bile kmalu za top zaporo, pripravljene.	^
Izza dolomitskih hribov se Je razlila skozi dim r na rumena luč vzhajajočega sonca. Cilji so bili sedaj vidni. Pemc In Mirko sta začela napadati z dvema D ^jtr notna z vzhodne strani. Prav do Lazarja Je prihajal0 naskakujočih.
_________ pr
Potem Je pritekel korpusu! obveščevalec oficir P°lde' in upehan se Je ustavil pred Lazarjem.
«KaJ Je?! Ali je spet kaj za hrbtom?« je vprašal j(0 ko mož ni mogel do sape ln mu je lz oči sijal stra* poleti v Baški grapi.	. jjeP5.
»Tovariš komandant! Ne za hrbtom, tik pred naia1 7 8 9 10^, pf-ška tankovska ln motorizirana kolona, naravnost gredo!«
«Ne non in ne šali se!«	u)
(Nadaljevanje s‘
5'morski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
PO IZKLJUČITVI NA ZOI V SAPPORU
NA SMUČARSKEM TEKMOVANJU V TRBIŽU
H. Schranz se je umaknil Tekmovalci SPDT IZ tekmovalnega Športa dobro pripravljeni
Karl^^’ *5- ~ Avstrijski smučar DTof^. ranz, katerega so zaradi Pii<d,'u0na'lizma na letošnjih olim nes • • diskvalificirali je da-v^va, da se umika iz tekmo-W e®a športa. Schranz je star 33 & tekmoval 17 let. V tem nj. osvojil kakih 70 pomemb-krat tQedna.r°dnih zmag, bil1 je dva-la niza^0Jevalec svetovnega pokate’ni- ..Pa ni osvojil nobene zla-*2W*e kolajne, kar je bila »t i zlvlJenjska želja. Na letoš-lgre se je zato pripravljal iz-
z’vljenjska" želja. Na letoš-iwj®re se ie zato pripravljal iz-trJ,.,, skrbno, vendar mu je tudi T® spodletele.
je kot 17-letni vajenec v V?!* v. tovarno smuči Kneissl, ča$u ter* je danes podravnatelj. V VjpJ ko je bil zaposlen v tej to-pfojj ?e je ta izredno razvila in anJgj Ja danes pol milijona parov
ICncn^V"1, sniučar zasluži v tovarni Poletr * etno okrog 38 milijonov lir, v Jj. £ega pa je zaslužil pri to-pjj * vezi Tyrolia 20 milijonov in site k* švicarski tovarni smučar-St abotve 15 milijonov lir itd. V 'Teik .nu ™a verigo hotelov v „ nosti nekaj sto milijonov lir. kj^anza veliki zaslužki nišo (kot ““ka) nič spremenili. Še nada-
lje je v zadnjih letih izredno ostro treniral in ko so mnogi njegovi tovariši že, zdavnaj' zapustili smučarske proge, je ta veteran belega športa vadil kasno v noč. Schranz ni nikoli zanikal, da mu smučarski šport ne prinaša zaslužka. Svoj protest zaradi izključitve z olimpijskih iger je podprl le s trditvijo, da bi morali iz enakega vzroka diskvalificirati tudi večino drugih boljših tekmovalcev, ki se tudi krepko okoriščajo s športom.
KOŠARKA
Crvena zvezda je v Beogradu premagala Simmenthal s 84:58 (38:36) v četrtfinalnem srečanju tekmovanja za pokal evropskih pokalnih prvakov.
To je bilo povratno srečanje. Ker je v prvi tekmi v Milanu zmagal Simmenthal s 86:62. je Crvena zvezda osvojila obe srečanji z razliko enega samega koša. Ko so Beograjčani dve sekundi pred koncem tekme dosegli odločilni koš prednosti, je prišlo na igrišču do splošnega pretepa med igralci, v katerega je poseglo tudi občinstvo. Tekma se je nadaljevala po daljši prekinitvi potem, ko ■ je policija vzpostavila red.
V nedeljo je bila v Trbižu najza-nimivejša (in težka) tekma sezone. V organizaciji «Sci CAI XXX ottobre* je bil na sporedu pokal Godina (za mladince) in trofeja Godina za člane. V članski kategoriji so tekmovali smučarji iz vse Italije. Pokal si je zaslužil Club ATA Battisti iz Trenta.
Na progi D je bila tekma za ženske v 5 kategorijah (od članic do 12-letnih deklic) in tekma za moško konkurenco 3 mladinskih kategorij. Proga je bila precej težka. V glavnem smo videli lepe spuste do startne številke 100, nakar je novozapadli sneg (v soboto je snežilo in deževalo obenem 20 ur) progo pokvaril. Rezultati so zato dobri le za tekmovalce z nizko startno številko. Bilo je veliko diskvalifikacij. Naši smučarji so se pred-
SPDT sporoča, da bo na letošnjih ZSŠI tekmovalec članske kategorije Rapotec Marij startal s št. 57 kot prvi tekmovalec moške članske kategorije, medtem ko bo Korbo Aleksander startal s startno številko 105 kot 2. tekmovalec moške članske kategorije.
........milimi ihii...iimiimiiinmilmiiniilMmimiiiiliiii......

KOŠARKA
V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH
Štiri zmage naših peterk
^Mično je bila nedelja za naše fj^nske peterke le uspešna. Bo-naraščajniki so dosegli rekord-, zmago v tem prvenstvi!. Poleta* Pa so si priborili prvi dve v prvenstvu «Pomlad».
naraščajniki
- CIANOCOLORI 128:43 to). Siega, Klobas (k) 66, Berte,,’ Vatovec 4, Košuta 51, Oblak, ■ c 4, Ražem 3, Ota, Peter Žer-
jal.
Po
jjj/ .Predvidevanju so Borovi najin p?n*ki premagali skromno eki-|l'in i “Ion s prepričljivim izi-Vu 128:43. Takima je bila v bist-Hju atoo govor «plavili», ki so polis™ a°š kot na tekočem traku. Po-i Wberta Klobasa, ki je dosegel k, se je razigral tudi Edi Koki je dal kar 51 pik nasprot-
Uli '*• Gostje so le redkokdaj' hprej-*ažPR-težave borovce, čeprav so od dek c*a prvenstva^ poterasli !mapr4-
i* ^Pago so «plavi» dokončno j/J'h tretje mesto, kar je zanje uspeh.
Dol?VEnstvo .pomlad.
PotIa." ARDITA 62:55 (33:27) (k) T: Guštin 15, Starc 6, Kraus W o 'košuta 14, Gantar 5, Edi IV®! Tavčar, Purič.
PouT ^ 6:11.
te	80 P1'0*'* Arditi iz Gori-
®tržili
kaj (jjj* 'n so poleg tega igrali do-Mlj ^ r°. Openci so končno nasto-4)l{a_ .Popolni postavi in
’’ da bi lahko d
:rna iu !
bila vseskozi izenače-gostje nikakor niso popu-obram-se Kraus
prvo zmago v tem pr-
so tako lahko dosegli še
ro zmago, če bi imeli ve-
.......... I
TgjjT 18rišou standardno ekipo.
tla ’ aa je hiln vic»cWv7, ljpnBPf
stiij -ajti
• Žan ra ^i predvsem v iti odi^-STvi- Ko pa sta se iviaus Je hjj lcni Boris Košuta razigrala, k° , Za goste tekme konec. Talk Suto kot Kraus sta poleg te-0Segia kar 14 točk.
Naj omenimo še, da so morali domačini večji del tekme igrati brez Guština in Starca, ki sta predčasno zapustila igrišče (zaradi pe tih osebnih napak). Kljub temu pa so naši, predstavniki trdno držali vajeti igre v svojih rokah in so tako zmagali povsem zasluženo.
Ekipa je nedvomno pokazala velik napredek. Ponovno je nastopil Robert Gantar, ki si je poškodoval gleženj. Ni igral na običajni ravni, kar je tudi razumljivo. V dobro formo pa se vrača Edi Sosič. Skratka, zaslužena zmaga, ki je po zadnjih neuspehih celotnemu moštvu vrnila pogum.
PRVENSTVO DEČKOV
POLET — LIBERTAŠ TS 43:22
POLET: Čok 2, Ivan Sosič 6, Marko Sosič (k) 19, Malalan 4,
,.„PpIi;tW£i,	, .prvenstvu ,,4eSiov
gladko premagali .ekipo Libertas
'fcNNž&dBM
4 tako zaradi telesne priprave, kot zaradi tehnike, .nedvomno boljši od nasprotnikov. Njihova zmaga bi bila lahko še obilnejša, če bi bili točnejši pri metanju ,na koš.
Glavni pobudnik vseh akcij naših košarkarjev in najboljši mož na igrišču je bil režiser Marko Sosič, ki je z iznajdljivo in duhovito igro stalno spravljal v težave nasprotnike in j“e tudi sam dosegel lep izkupiček 19 točk.
Tudi ostali Openci so igrali zadovoljivo.
MLADINKE
SABA — POLET 71:30 (33:18)
POLET: Baldassi 2, Irena Sosič, Vesna Taiučer 4, Rosana Sosič’ 6, Malalan (k) 6, Kraus 12.
Prosti meti 2:4.
PoJetovke (v okrnjeni postavi) proti močni peterki SABA kljub visokemu porazu niso razočarale. Predvsem se je izkazala Mira Krau-
l|,iiiitiiiiiiiliHiiimi,,|iiUimiiiiiiiiiimiiil„iuiimiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiii"uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitH
V ZENSKI ODBOJKARSKI C LIGI
Zaslužen uspeh Šesterke Sloge
ISoA ~~ AGI GORICA 3:0 (15:5, ■ kazale velik napredek, ki so ga do-SLn ’ 15:12)	segle v zadnjem času z rednim
: D- in M- Križmaneič, treningom. Dobro so gradile igro S.J,- Padovan, Busletta, Kralj, I to se tudi pri izenačenju 12:12 ni-
Gfgjg	so zmedle.
- ■	Ra--'—	**■—1 Po tej zasluženi zmagi bo Sloga
skušala ponoviti ta uspeh v Vidmu,
Posolen, Malgatti, Mauri,
^tccacco, Ete Michelini, Cempi, V S®goi, Raida, Manzani,
^ i;N£KI: D’Afara (UD), Mar-SC^origuzzi (oba TS).
No ri!!Ce s0 v soboto izbojevale to .togo letošnjo zmago v C ligi cistim izidom 3:0.
.Sei je bil precej enoličen. L. ?r*la i z vrsto odličnih servisov r°ihipe£>0 ^levilo točk. To je na-w sicp- ztnedlo. Kljub temu so se Tat},0 J- Pomanjkljivo igro) trdo-jkoristii rale. vendar so Slovenke % j,.®, vsako priložnost za vi-„V (j,,Zlda-
fV%>erfcrn dedu tekme je bila igra I ^ iSa’ Goričanke so se umiri-^st ^i^kazBl6 precejšnjo samo-h*Sj »a*rv*rale so zelo močno. Po J Se -antoiivih akcijah ob mreži
Sl^etUdi ta niz zato]juefl v ko'
linjem
""'■mu
setu so slogašice po-
UMianif ll■■ll■l■lllllll|l■llI■■n■l■l■lA
smučarski skoki
TtJjjj, 1 in 20. februarja bo ^ko * toednarodno mladinsko in ''kih te‘kmovanje v smučarskih Tg 2a trofejo in pokal Kongs-
C ^n' kasneje bo na isti ska-°. Pn/ ^rtožu evropsko mladinci to,uans£v°. Istočasno lio tam ža Sevanje v smučarskih te-toladince in mladinke.
kjer bo v nedeljo nastopila proti tamkajšnjemu tretjeligašu.
-Ig-
sova, ki je bila borbena v obrambi in v napadu. Bila je tudi najučinkovitejša strelka 'naše ekipe: dosegla je namreč 12 točk.
SABA je predvajala hitro in učinkovito igro, kateri naše predstavnice niso bile kos. Prepričani pa smo, da bo po povratku Morane Taučer in nekaterih drugih igralk ekipa igrala bolje in bo tudi dosegla kar lep uspeh.
V prvenstvu dečkov bi morali o-digrati v soboto tekmo med Borom in ekipo Brunner. Borovi nasprotniki pa se niso predstavili na igrišču, tako da so «plavi» zmagali z 2:0 brez borbe.
b. 1.
stavili kar dobro pripravljeni. V moški konkurenci se je najbolj izkazal Branko Jazbec (startna številka 90) in deloma Borut Deško, ki je startal pozneje a si je zapravil dober čas s preveč tveganim spustom. Stojan Kuret je bil takoj pri prvih vratih diskvalificiran, njegov brat Igor in Henrik Lisjak (ki sta startala tako rekoč zadnja) sta zabeležila slab čas. Tekmovale so tudi tri deklice letnika 1961; za te je bila tekma orientacijskega značaja za določitev njihovega bodočega tekmovalnega programa. Na končni lestvici je ostala le Patricija Škrk, ker sta bili Erika Košuta in Marta Verginella zaradi spu-sta vrat diskvalificirani.
Zaradi točkovanja FIS je lestvica	skupna. Kategorije niso ločene
po	letih. Mala Škrkova je	torej v
isti	lestvici kot članice. Za	mladin-
ce velja isto.
Rezultati:
Mladinci (1959 do 1953):
1. Cattarini Gilberto (XXX Ott.)
(5. kat.)	64”4
42.	Jazbec Branko (SPDT)	77”7
61.	Deško Borut (SPDT)	93”8
68.	Lisjak Henrik (SPDT)	173"8
69.	Kuret Igor (SPDT)	208”4
Startalo: 95.
Ženske:
1. Saliee Anna (SC Pordenone)
(4. kat.) članica	1’03”6
35.	Škrk Patricija (SPDT)	2’04"7
Startalo je 45 tekmovalk.	|
srn
POPRAVEK V SEZNAMU TEKMOVALCEV ZSŠI
SPDT sporoča, da je bila v seznamu tekmovalcev za letošnje ZSŠI pomotoma objavljena pri tekmovalcih s Proseka in Kontovela društvena pripadnost k PD Prosek - Kontovd in ne k ŠD Kontovcl, kot je pravilno.
NOGOMET
Bologna je odstavila svojega dosedanjega nogometnega trenerja Fabbrija. To naj bi storila, ker je prvoligaška enajsterica pod njegovim vodstvom zašla v težak položaj.
■n n w
V kraju Villa Berthet v Argentini sta dva gledalca po neki tekmi napadla dva nogometna igralca. Enega sta ubila, drugega pa težko ranila. Tekma, ki je bila povod za uboj, je bila prijateljska.
iiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiimiinviuiiimmiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiumiiimiiiiiiniiimiiniiM
V ŽENSK CM NAMIZNIM TENISU
KRAS0VKE VEDNO BOLJE
V deželnem ženskem mladinskem ekipnem prvenstvu, je ekipa Krasa zabeležila dvojno zmago. Nieni nasprotnici sta bili tokrat mladinski ekipi FARI in Julie. Namizrio-.uiiška zveza ie določila, da se v .stom dnevu odigra tudi povratno koto in tako je Kras kar dvakrat zaporedoma premagal obe tržaški e-kipi Drugačnega izida tudi nismo mogli pričakovati, sa.i sta za Kras nastopili obe najboljši igralki. So nja Mino in Darija Kobal, ki sta si . ženski ligi žs zagotovili drugo mesto Tudi FARI je nastopit z isto postavo kot v ženski ligi, medtem ko .je Julia, ki ima v prvi ekipi le starejše igralke, predstavila dve še neznani in neizkušeni mladinki.
Že satni izidi dokazujejo veliko premoč zgoniških deklet. Miličeva in Kobalova v vseh štirih srečanjih nista prepustili nasprotnicam niti seta. Vse tekme so se namreč zaključile s čistim izidom 3:0. Naši igralki, nista imeli nobenih težav, vendar pa moramo upoštevati, da tokrat nista imeli pred seboj resnejših nasprotnikov.
Postave:
KRAS: Milič Sonja, Kobal Darja FARI: Pariš Nada. Trani Mariuccia JULIA: Crismam Bruna. Pertot Cri-stina.
ŽENSKA LIGA
Kras — FARI	3:0
Kras: Milič (1/5), Kobal (nT/4), Vesnaver (ni/nc)
Fari: Pariš (HI/3), Trani (1II/4) Izidi:
Kobal — Pariš 2:0 (17, 11)
Milič — Trani 2:0 (8. 16)
Milič in Vesnaver — Pariš in Trani 2:0 (16, 10)
Kras .je tudi v predzadnjem kolu ženske lige osvojil dve točki in si
tako dokončno zagotovil drugo mesto na lestvici, takoj za ekipo Re-coaro iz Bočna.
Zgoniška dekleta so v nedeljo z gladkim izidom 3:0 premagala ekipo FARI, ki se trenutno nahaja na zadnjem mestu lestvice.
Novost v Krasovi postavi predstavlja prvi nastop v ženski ligi mlade Silvane Vesnaver, ki ie zamenjala Kobalovo v tekmi dvojic. Miličeva in Kobalova nista imeli težke naloge v dveh posameznih tekmah. To velja posebno za prvokategornico Miličevo, medtem ko .ie Kobalova precej zanesljivo odpravila Parisovo, to je igralko, ki je na kakovostnih lestvicah uvrščena za eno skupino višje. Bolj izenačeno je bdio srečanje dvojic, predvsem zato, ker Vesnaver.jeva in Miličeva nista še nikdar nastopili skupaj, v teh tekmah pa uigranost o-beh igralk veliko pomeni. Kljub temu sta naši igralki zanesljivo odpravili dvojico Pariš - Trani. ki vsekakor ni med zadnjimi v naši deželi.
e. b.
ŠPORTNA TV
V Caserti se bosta danes pomerili vojaški nogometni reprezentanci Italije in Zah. Nemčije. Povzetek tekme bodo prenašali v večerni oddaji italijanske televizije (prvi spored) «športna sreda».
OBVESTILO
SPDT organizira ob priliki velikonočnih praznikov L, 2. in 3. aprila ZIMOVANJE NA GOLTEH s tečajem. Vpisovanje in pojasnila v Ul. Geppa 9. do 15. marca, število mest je omejeno.
Prhnavera Marzotto: Tržačanke so nadvs« presenetil«
16. februarja 1972
SOCIALNI PROBLEMI
Enrico Nohis
Neki znan scenograf mi je Ti ljudje se dobro zaveda-nekega dne rekel: «Veli- jo, da za preprečenje naj-ko delam in priznam, da hujšega in torej za to, da dobro služim in da živi bi se otresli te svoje tesno-moja družina spokojne dni. be, si v svetu niso doslej Pogosto pa se mi vsiljuje omislili prav nič drugega, misel, da, če bi me nekega razen življenjskega zavaro-dne nerodno podrl kak ko- vanja. S polico o življenj-lesar, bi se vse zrušilo: skem zavarovanju more zbogom delo, zbogom za- namreč vsakdo, za primer služek in družinski mir, svoje prezgodnje smrti, za-kajti vse to sloni na mo- gotoviti družini, da pride jih plečih».	takoj do določene vsote
če dobro premislimo, je ali pa zagotovi samemu cela vojska ljudi, ki bi lah- sebi osebno «pokojnino», ko rekli tako, kot je re- ki jo bo začel dobivati, ko kel scenograf, pa vaj gre bo dočakal določeno staža ljudi, ki so zaposleni v rost, po navadi življenjsko tovarnah ali po pisarnah, dobo, ko se začenja že ču-ali pa za ljudi, ki se posve- titi teža dela in ko si člo-čajo tako imenovanim «svo- vek zaželi zaživeti vedro bodnimn poklicem.	življenje, brez obveznosti
Vodje podjetij, funkcio- in brez skrbi, narji, podjetniki, tehniki, In vendar je tudi ta kla-zdravniki, inženirji, odvet- sična oblika zagotovitve bo-niki, itd. — torej ljudje, ki dočnosti naletela na te-nekaj pomenijo — imajo meljen in utemeljen ugo-vsi eno skupno značilnost: vor: vztrajna in nepresta-delajo toliko, kolikor sploh na inflacija, ki gloje vred-zmorejo njihove moči. U- nost denarja iz leta v leto činkovitost je sploh njiho- krči in manjša učinkovina karakteristika. Toda tost tega ukrepa. Z leti za-nihče bolj kot oni, saj gre varovalna polica, ki je bila za učene in odgovorne lju- sklenjena za določeno vso-di, torej nihče bolj kot oni to, ne more več v celoti se ne zaveda, kako krhka ustrezati prvotnemu name-in negotova je lahko člo- nu in postane lahko po-vekova učinkovitost. In za- dobna padalu, ki se le de-to je popolnoma naravno, loma odpre in zato ne moda se izza tega uspeha in re v celoti ublažiti udarca ustreznih koristi, ki jih ta ob zemljo, ob tla. prinaša, oglaša k besedi Velik preobrat pa je bil v tudi nemir, ki zadobi ,vča- zadnjih letih storjen z no-sih ostro obliko tesnobe, vostjo, ki jo je uvedla likar je paradoksalen plod stanova INA in ki so jo napredka in tudi ustrezne nato vpeljale še druge za-višje življenjske ravni. varovalne ustanove, gre za
zavarovalne police, ki V številkah izraženo dobi-se prilagajajo življenjskim mo približno naslednjo slU stroškom.	ko: neki zavarovanec, ki
Vsote, ki jih s temi poli- se je zavaroval za vsoto cami zavarujemo in v tre- 10 milijonov lir, bo po za-nutku sklenitve pogodbe padlosti pogodbe dobil, re-določimo, ohranijo na neki cimo, 20 milijonov lir, to način svojo vrednost sko- se pravi, da bo kasiral 10 zi čas in to zaradi poznej- milijonov več in to na ra-ših popravkov, ki jih vsa- čun sprotnega prilagajanja ko leto vrši zavarovalna u- zavarovalne police. Od teh stanova.	desetih milijonov bo dobil
Za ponovno ovrednotenje 5 milijonov povsem brez-je bilo uvedeno splošno plačno, kajti ta vsota je priznano enotno merilo in šla vsa izključno iz žepa sicer «indeks potrošniških zavarovalca, torej iz bla-cen na ravni uradniške in gajne zavarovalne ustanove, delavske družine», kakor Zaradi te njihove neizpod-ga ugotavlja Osrednji sta- bitne prednosti moremo tistični urad in ki pred- prilagodljive zavarovalne stavlja v Italiji indeks živ- police smatrati ne le kot Ijenjskih stroškov.	učinkovito sredstvo za za-
Prilagajanje zavarovalnih varovanje družine, pač pa polic je avtomatično in se tudi kot način koristne vrši v mejah največ treh naložbe, odstotkov na leto. Je to Ker so dane možnosti, da odstotek razveljavljanja va- se zavarujemo za vsote od lute, ki ustreza poprečju sedanjih 5 do 75 milijonov petnajstih let.	lir, za starostne dobe od
Prilagoditev se doseza ta- 20 do 60 let in za čas tra-ko, da se ovrednotijo na janja od 10 do 40 let, je eni strani zavarovalne pre- tu toliko možnosti, je tu mije, ki jih bodo v bodo- tolikšna izbira, da bodo če vplačali zavarovanci, na mnogi mogli tu najti «pa-drugi pa xmatematične re- dalo», ki jim bo nekako po zerve», ki jih zavarovalno meri. Obstaja pa neko me-podjetje sestavlja iz prej rilo, ki ga navajajo stro-izterjanih zavarovalnih pre- kovnjaki in po katerem bi mij. Breme za prilagoditev morala vsota, na katero matematičnih rezerv gre v primerno zavarujemo sebe .m.. rapuzi_	Jn.drn&no, ustrezati dohod-
nega podjetja, ki v ta na- kom treh let. V tem pri-rnen,. odmerja, del svojega meru kar svinčnik v roko dobička, kar ustreza v glav- in vsak lahko določi vso-nem polovici vsote, ki je to, s katero se reši nepre-namenjena prilagodljivosti stanega nemira, stalne skr-zavarovalnih polic.	bi.
ZA TISTEGA, KI ZNA BOLJE VREDNOTITI
...zavarovalna polica
ki se prilagaja življenjskim stroškom
KTITUTO NAZIONA LE DELLE ASSICURAZIONI
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1 Telefon	33 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi 6/H Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul	Montecchi 6/III Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posamezna številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna	140.— din,
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
16. februarja 1972
Za SFRJ	Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/j
«ADIT» - DZS, l|ubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22Zv
Oglati	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančr®
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali W** 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naroiaic r oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri *"'
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT • f'11
PO ATENTATU NA SEDEŽ ČASNIKA «L'UNITA» V MILANU
Trije fašistični pretepači zapahi v San Vittoreju
za
Obtoženi so nedovoljene posesti orožja in razstreliva - Fašistična polvojaška vežbališča v okolici Coma * Župan vasi Bastia Umbra pred sodiščem, ker ni dal misovcem dovoljenja za zborovanje
MILAN, 15. — Agenti političnega oddelka milanske kvesture so danes aretirali tri pripadnike skrajnih desničarskih skupin v zvezi s preiskavo o atentatih na dva partizanska spomenika in na sedež glasila KPI «L’Unita».
Med aretiranci je tudi 43-letni Davide Bcretta, ki je pokrajinski voditelj mladinske organizacije M SI »Fronte della gioventu* (ime so fašisti povzeli po komunistični mladinski organizaciji, ki jo je med vojno organiziral Eugenio Cu-riel). V mladinski organizaciji je imel Beretta zelo pomembno nalogo, ker je vodil organizacijski in birokratski urad. Druga dva fašistična pretepača sta 26-letni Antonio Valenza in 19-letni Dario Pansironi, ki so jih pred nedavnim izključili iz MSI.
Fašiste so aretirali danes zjutraj agenti političnega oddelka milanske kvesture po navodilu preiskovalnega sodnika dr. Fiascona-ra, ki vodi preiskavo o bombnih-atentatih. Takoj po aretaciji so jih odpeljali v zapor San Vittore. Kaže, da so aretirane fašiste obtožili nedovoljene posesti orožja in razstreliva, ne pa neposrednega sodelovanja v bombnih atentatih prejšnjih dni. Vsekakor pa so vmešani v delovanje zloglasnih skupin SAM, ki so v zadnjih mesecih izvedle veliko bombnih atentatov na sedeže demokratičnih strank in časopisov. Med drugim so tudi vrgli bombo proti stanovanju milanskega generalnega pravd-nika Bianchija D’Espinose.
V zvezi s prevratniškim delovanjem teh skupin, je fašistični pretepač Angelo Angeli, ki so ga aretirali takoj po atentatih, dal preiskovalnim organom veliko zanimivih podatkov o poletnih polvo-jaških vežbališčih skrajnih desničarskih skupin, ki delujejo vse bolj ali manj pod okriljem MSI. Mladenič se je končno odločil, da bo govoril in sodnikom je izpovedal vse kar je vedel o delovanju desničarskih prevratniških skupin. Med drugim je peljal sodnike na majhno planoto nad Comskim jezerom v bližini vasi Barni, kjer so lani poleti fašisti organizirali polvojaško vežbališče za svoje pripadnike. Sodniki so na planoti našli neizpodbitne dokaze, da je tu delovalo vojaško organizirano taborišče. Te trditve potrjujejo tudi domačini, ki so letos poleti večkrat slišali streljanje v okolici vasi.
Po podatkih, ki so jih dali sodnikom dobro obveščeni krogi, so fašisti organizirali vojaške vaje za svoje pripadnike tudi pred dvema letoma na planotah v bližini kraja Brunate. Vaj so se udeležili predvsem pripadniki organizacije Giovane Italia, ki so sledili tudi tečaju o fašistični ideologiji.
Kraji okoli Comskega jezera so postali že običajno zbirališče fašističnih pretepačev. V vasi Der-bio .je dobro znan bar, kjer se stal-
no zbirajo desničarski skrajneži. Med drugimi so v tem baru večkrat videli zloglasnega Gian Luigija Radiceja, ki ga italijanska policija zelo vneto išče. ker je dr. Sina-gra odredil aretacijo v zvezi s preiskavo o reorganizaoi ii fašizma v Italiji.
Izvedelo se je tudi, da je Angeli prosil policijo, naj ga pusti v zaporu vsaj mesec dni. ker se je zelo bal, da bi se njegovi pajdaši maščevali nad njim. ker je bil tako zgovoren s preiskovalnimi organi.
Milanski fašistični prvaki so verjetno zelo zaskrb'jeni zaradi Ange-li.jeve zgovornosti. Zato so včeraj priredili tiskovno konferenco, oa kateri sta govorila senator Nencioni in poslanec Servello, ki sta na vse pretege skušala dokazati navzočim časnikarjem, da MSI zavrača nasilje. kot način političnega boja. Zagovor misovskih prvakov seveda ni prepričal nikogar, čeprav sta tudi danes ponovila svojo staro lajno, da je MSI žrtev politične špekulacije «rdečih».
stia Umbra, član PSI in televizijski časnikar Antonio La Volpe se bo moral 1. marca zagovarjati pred pretorjem v Assisiju ker ni dal dovoljenja krajevni misovski organizaciji za javno zborovanje in je baje dovolil, da so med zborovanjem s hrupnim delom na trgu. delavci motili misovske govornike.
Dogodek, ki je privedel La Vol-peja pred sodišče se je pripetil lani poleti. Odsek MSI je zahteval od župana, naj dovoli javno zborovanje na vaškem trgu. La Volpe pa ie zavrnil zahtevo, ker so bila na trgu v teku javna dela. Misovci so vseeno priredili zborovanje, čeprav so delavci nadaljevali z delom. Zato so fašistični prvaki prijavili La Volpeja sodišču.
Sodni postopek proti županu Ba-stie Umbre je vzbudil ogorčenje vseh antifašističnih sil v Umbriji, ki so izrazile svojo solidarnost La Volpeju. Med drugimi je časnikarju oos'al solidarnostni telegram tudi predsednik deželnega odbora Umbrije, ki v brzojavki trdi, da spada ta sodni postopek v okvir poskusa,
I da se v državi ponovno zavre an-PERUGIA, 15. — Župan vasi Ba- I lifašistično gibanje.
POMEMBNA PRIREDITEV PRESEGLA SLOVENSKI OKVIR
Bogat kulturni spored festivala v Kostanjevici
Festival vstopa v 17. leto - Na programu gledališke predstave, likovne razstave in koncerti
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 15. - Kostanjeviški kulturni festival vstopa v 17. leto svojega pomembnega poslanstva. Med podobnimi prireditvami si je že zdavnaj pridobil izjemno mesto. Po pomembnosti pa je presegel občinski, regionalni in slovenski okvir.
Danes ima festival dokončno izoblikovano fiziognomijo in zajema na treh kulturnih področjih: v gledališki, likovni in glasbeni umetnosti. Vse te umetnostne zvrsti so bile v festivalnem sporedu zadnjih let dokaj enakomerno zastopane, tako po številu prireditev kot kvaliteti Tudi letošnji program se ne bo izneveril ustaljenemu konceptu. Dramska, likovna ter glasbena umetnost so zastopane vsaka s po šestimi prireditvami.
Na odru Kulturnega doma, ki ga bodo letos nekoliko preuredili, bodo z izjemo ljubljanske Drame nastopile vse slovenske poklicne gledališke skupine. Po nekajletnem premoru obeta festival tudi gostovanje ljubljanske operne hiše.
Tudi imena letošnjih razstavljavcev v Lemutovem paviljonu zagotavljajo, da bo festival nadaljevali uspešno tradicijo. Med šestimi prireditvam; se bodo zvrstile razstave
iiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin;...(Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KLJUB PREDVIDEVANJEM DOBRO OBVEŠČENIH KROGOV
London zavlačuje s predložitvijo načrta za rešitev krize v Ulstru
Sorodniki derryjskih žrtev ne bodo sodelovali z britansko preiskovalno komisijo
Premier republike Irske Lynch (v sredi na sliki), katerega je včeraj ostro napadel Brian Faulkner, med
sejo irske vlade
............................................................................................................................................................................iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
x!7
g '/////M V//////. «r////z
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15,
22.15	Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Izbrali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 1.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce;
18.15	Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Duo Pedrzani-Cog-nazzo; 19.10 Higiena in zdravje; 19.45 Zbor Rečan z Les; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.20 Nežno in tiho; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Klub plošče; 16.00 Simf. koncert.
KOPER
6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.30 Današnji gostje;
9.00	Otroški kotiček; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Mali koncert; 11.30 Revija ritmov in popevk; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.15 Ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Iz priljubljenih oper;
17.10	Vaši pevci; 17.30 Lipovško-va glasba; 18.15 Jazz; 18.35 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pop jazz; 22.35 Komorna glasba; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 17.00,
20.00,	23.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Zgodovina ital popevke; 14.00 Veselo popoldne;
16.00	Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj;
19.10	Srečanje z Bellinijem; 19.30 Motivi iz slavnih glasbenih komedij; 80.20 Odhod in prihod: 21.15
SREDA, 16. FEBRUARJA 1972
Radijska igra De Amdcitia; 22.15 Plošče.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 9.30,	10.30,	12.30,
13.30	15.30, 16.30, 17.30, 19.30,
22.30' 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo A. Celentano in I Ršvival; 8.40 Operni odlomki;	9.50 Radijska
priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Spored z P. Villaggiom; 13.50 Kako in zakaj; 14.0 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 »La Marianna*; 20.10 Srečanje petih;
21.00	Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Prokofijevov koncert; 11.30 Ital. sodobna glasba; 12.20 Operni odlomki; 13.00 Medigra; 14.00 Sopranistki R. Pampanini in M. Cal-las; 14.30 Portret avtorja; 15.30 Sekstet Luca Marenzio; 16.15 Radijska igra: Pogovor v Erazmom: 16.40 Jazz; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Oddaja o Kitajski: 21.30 Srečanje s Saintsaensom.
FILODIFUZIJ A
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Avantgarda; 9.45 Baročni koncert;
11.00	Medigra; 12.00 Glasba 19. stoletja; 12.30 Plošče; 13.30 Simf. koncert; 14.30 Ital. sodobna glasba.
SLOVENIJA
7.00.	8.00,	9.00, 10.00,	11.00,
12.00,	13.00, 14.00.	15.00, 17.00,
18.00,	19.30.	22.00, 23.00,	24.00
Poročila; 8.10 Glasbena matineja: 9.05 Za mlade radovedneže; 9 25 Melodije iz filmov; 9.40 Iz glasbenih šol; 10.20 Pri vas doma;
12.10	Puccini: Sklepni prizor opere »La Boheme»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 1410 Zamejski zbori pojo; 14 35
Naši poslušalci čestitajo in pozdravi ja.jo; 15.30 Glasbeni mtermez-zo; 15.40 Preludij in concertino;
16.00	»Vrtiljaki«; 16.40 Z orkestrom Morton Gould; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.15 Popevke s slovenskih festivalov; 18.30 Naš razgovor;
19.15	Glasbene razglednice; 20.00 Komomoglasbeni studio; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30	TV v šoli — ponovitev;
12.30	Kulturna oddaja; 13.00 Smučarska šola; 13.30 Dnevnik; 15.00 TV v šoli: tečaj angleščine; 16.00 Srednja šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše Igra stvari; 17.30 TV za otroke: Verne: človek, ki je napovedoval prihodnost; 18.45 Portret avtorja;
19.15	Kulturna oddaja: Življenje v Jugoslaviji; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Šest vprašanj za leta 70 — Bomo rešili Zemljo?; 22.00 Prenos športnega dogodka; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19.45 Deželna tribuna; 21.00 Dnevnik; 21.15 Celovečerni film: «Mož v črni obleki*.
JUG. TELEVIZIJA
8.20 TV v šoli: Kras in Sloven sko primorje, Goranov dom, NOB, Kisik, voda, Gozdne živali, Pro dana nevesta, Lastnosti kovin; 17.50 Doktor Dolittle — serijski barvni film; 18.15 Obzornik; 18.30 Slovaške plesne miniature; 19.05 Od filma do filma; 19.20 S kamero po svetu: Velika jezera; 20.00 TV dnevnik; 20.30 B. Jonson: Vol pone; 22.35 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanke; 20.15 Poročila;
20.30	Dokumentarec Slovaško steklo; 21.30 Jesen na istrski obali.
Franceta Miheliča, hrvatskega kiparja Koste-Angelia Radovanija ter retrospektiva dolenjskega rojaka kiparja Franceta Goršeta.
Tudi na koncertnih odrih v kloštr-ski cerkvi, Lemutovem razstavišču in v Domu kulture bodo letos kvalitetni nastopi. Osrednji dogodek bo koncert prvaka zagrebške Opere baritonista Vladimira Ruždjaka, izjemen dogodek pa bo nastop Slovenskega okteta.
Na vrtu cistercianskega samostana bodo letos ponovno zapela dleta umetnikov, zbranih na mednarodnem kiparskem simpoziju Forrme vive. Iz stoletnih hrastov iz Krakovskega gozda bodo nastale nove umetnine in obogatile največjo galerijo na prostem v Sloveniji.
DRAGO KOŠMRLJ
LONDON. 15. — V Londonu se je danes izvedelo, da je Dritan-ska vlada ponovno odgodila predložitev načrta za rešitev krize v Ulstru. O tem načrtu se je veliko govorilo prejšnji teden, in politični opazovalci so pričakovali, da bo angleški premier Heath. v teh dneh predložil parlamentu svoi načrt.
Britanski ministrski predsednik se je danes zjutraj sestal z ministrom za notranje zadeve Maudlingom, z obrambnim minitrom Carringtonom in z načelnikom konservativne poslanske skupine Whitelawom. Ob koncu sestanka so sporočili, da vlada tudi ta teden ne bo predložila parlamentu načrta za rešitev ulstrske krize.
Po vesteh, ki iih je objavil angleški dnevnik «Sunday Times*, je načrt predvidevaj reorganizacijo avtonomne ulstrske vlade, v kateri bi morala imeti katoliška manjšina določeno število predstavnikov. Poleg tega je baje britanska vlada sklenila omiliti zakon o preventivni aretaciji in izvajati občasne referendume med ulstrskim prebivalstvom.
Predsednik ulstrske avtonomne vlade Brian Faulkner je danes zelo ostro napadel predsednika republike Irske Lyncha, katerega je obtožil, da se podreja ukazom voditeljev odporniškega gibanja IRA. Po Faulknerjevem mnenju, bi se moral irski vladni predsednik odpovedati ostri kampanji proti ulstrski vladi in s tem bi pripomogel k rešitvi krize v Severni Irski.
Sorodniki 13 derryjskih žrtev so danes izjavili, da ne bodo sodelovali z britansko preiskovalno komisijo, kateri je londonska vlada poverila nalogo, da ugotovi odgovornost za pokol v ulstrskem mestu. Njihov odvetnik je izjavil, da zahtevajo katoličani mednarodno preiskovalno komisijo in so zato zaprosili za posredovanje tajnika Združenih narodov in predsednika vlade republike Irske.
Pripadniki odporniškega gibanja so danes izvedli celo vrsto bombnih atentatov proti hotelom in javnim lokalom, ki jih po navadi obiskujejo britanski vojaki. V Belfastu so eksplodirale tri bombe, ki pa niso povzročile človeških žrtev.
Britanski vojaki nadaljujejo s svojo zatlralno akcija
V Kranju pogovor o prihodnosti slovanske gledališke dejavnosti
(Od našega dopisnika)
KRANJ, 15. — Ob koncu tedna slovenske drame v Kranju je bil sinoči v Prešernovem gledališču v Kranju pogovor o prihodnosti slovenske gledališke dejavnosti, pripravila sta ga Prešernovo gledališče in kranjski Klub kulturnih delavcev. V uvodu je o tem, kako bi bilo treba v Sloveniji gledališče organizirati in razvijati, govoril akademik dr. B. Kreft. Omenil je, da Slovenci še nikoli nismo imeli toliko gledališč kot zdaj, da pa so zanje premajhne denarne možnosti, kar bo treba v prihodnje bolj upoštevati. Za prihodnjo podobo slovenske gledališke dejavnosti je zlasti pomembno tudi razmerje gledališča do gle dalcev. Razprava je močno naglasila potrebo, da v slovenskem gledališkem prostoru zagotovimo enakopravno obravnavo vseh vrst gledališke dejavnosti. Sedaj uživajo družbeno podporo v bistvu le poklicna gledališča, druga zelo razvita in koristna gledališka dejavnost pa ni dovolj upoštevana. Tako so navzoči ugotovili, da amaterske gledališke družine kljub razmeroma zadovoljivemu številu poklicnih gledališč zaslužijo vso pozornost, saj imajo izredno vlogo pri posredovanju kulturnih dobrin najširšemu krogu ljudi. Še zlasti bi jih morali razvijati povsod tam, kamor dejavnost poklicnih hiš ne seže. Amaterska gledališka dejavnost s posebnim poudarkom na mladinski, lahko bistveno pripomore tudi k hitrejši umetniški rasti poklicnih igralcev.
Primer za to, kakšna naj bi bila pot slovenskega amaterizma, je prav Prešernovo gledališče v Kranju, v katerem so nepoklicni igralci v poklicno organizirani hiši doživeli zelo vidne uspehe. Za prihodnost slovenske gledališke dejavnosti pa so po enotnem mnenju udeležencev razgovora v Kranju nujno potrebna tudi napredna eksperimentalna gledališča. Njihova dejavnost, ki je v bistvu bolj protest proti uradnemu gledališču in uradni estetiki, je še toliko bolj nujna, ker v gledališčih pogrešamo več umetniške zavzetosti in discipline, so menili udeleženci razprave.
D. K.
V Londonu zamenjali zvezde za leteče krožnike
LONDON. 15. — številni prebivalci Londona so v zadnjih nočeh telefonirali Scotland Yardu ter zaskrbljeno spraševali za pojasnila glede »čudnih letečih predmetov*, ki naj bi se pojavili na nebu nad britanskim elavnim mestom. Glasnik britanske policije ie v tej zvezi po-
Nov proces v Grčiji proti skupini antifašistov
ATENE, 15. — V Atenah se bo v kratkem začel proces proti sedemnajstim osebam, ki jih na podlagi nekega zakona iz leta 1947 obtožujejo »komunistične propagande* in »prevratniških poskusov*. Obtoženci naj bi bili vidni predstavniki grške komunistične partije (KKE).
Policija je že oktobra lani aretirala triintrideset oseb, ki so jih obtožili poskusov, da bi v Grčiji vzpostavili »komunistično diktaturo*. Šestnajst aretirancev so nato zaradi popolnega pomanjkanja dokazov izpustili na svobodo, ostalim sedemnajstim pa bodo sodili v prihodnjih dneh.
Med obtoženci sta tudi Deme-trios Partsalides, ki naj bi bil član tajništva politbiroja KKE, ter Caralambos Dracopulos, domnevni generalni sekretar centralnega komiteja KP Grčije. Po pisanju obtožnice naj bi bila Partsalides in Caralambos glavna voditelja komunistične organizacije v Grčiji.
Pred sodiščem v Pireju se je medtem začel proces proti skupini antifašistov, ki naj bi pomagali pri pobegu Nicolasa Tsambelisa iz zapora v Egini lanskega maja. Tsambelis, ki sedaj živi v tujini, je bil obsojen na 18 let zapora pod obtožbo, da je sodeloval pri atentatu proti ministrskemu predsedniku Papadopulosu. Med obtoženci je tudi Eftatios Pa-nagulis, brat Aleksandra Panagu-lisa, ki mu sodijo v odsotnosti. Na zatožni klopi pa sedi sedem paznikov zapora, v katerem je bil
VČERAJ PONOČI V ŽENEVI
Umrl je pisatelj in časnikar Snoir
Bil je eden največjih poznavalcev kitajskih problemov in Maocetungov osebni prijatelj
Snow se je rodil leta 1905 v sas Cityju, svoje študije P8 i opravil na univerzah v Kans in v Missouriju. Že kot ga je zelo privlačeval vzhodni
Edgard Snow
ŽENEVA, 15. — Danes ponoči je v Ženevi umrl znani ameriški časnikar in pisatelj Edgar Snow, eden največjih in priznanih izvedencev o kitajskih problemih. Med drugim je tudi napisal prvi življenjepis kitajskega predsednika Maocetunga.
Decembra lani so pisatelja operirali na jetrih in zaradi hude bolezni je moral opustiti pisanje knjige o kitajski revoluciji in o svojih pogovorih s predsednikom Maocetungom. Ta je poslal svojemu prijatelju pisatelju znanega kitajskega specialista v akupunkturi in libanonskega zdravnika dr. Ha-tena, ki je bil Snovvov osebni prijatelj in že dalj časa šivi na Kitajskem.
zaprt Nikolas Tsambelis.
ZAKLJUČEN PROCES V BOLOGNI
Sodišče oprostilo avtorja knjige «Milanske bombe»
Časnikar Fini je založnika iz Trevisa Venturo označil za fašista, medtem ko se Ventura sedaj gre «levičarja» — Založnik je bil osumljen sodelovanja pri milanskih atentatih 12. decembra 1969
BOLOGNA, 15. — S popolno oprostitvijo. ker da «dejanje ni kaznivo*, so je v Bologni Ztiključil proces proti časnikarju Massimu Finiju, enemu izmed avtorjev knjige «Milanske bombe*, posvečene tragičnemu atentatu v milanski banki 12. decembra 1969. Finija sta spravila na zatožno klop založnik iz Castelfranca Veneta Gio-vanni Ventura in študent iz medicine Serafino Di Luia, ki sta časnikarja obtožila obrekovanja, ker ju je v nekem poglavju knjige označil za fašista.
Prejšnje zasedanje sodišča v Bologni je bilo posvečeno pričevanju Di Luie, ki se je ob tej priložnosti vrnil iz Mtinchna, kjer sedaj vodi neko restavracijo. Danes je bil na vrsti Ventura, ki je sicer zaprt v zaporu v Trevisu pod obtožbo sodelovanja v «oboroženi tolpi*. O Venturi so pisali vsi italijanski časniki, ko ga je njegov osebni prijatelj, demokrščan-ski profesor Lorenzon obtožil, da je imel prste vmes pri milanskih atentatih. Založnik mu je namreč v zaupnem pogovoru dejal, da so bili a-tentati »slabo organizirani*, poleg tega pa mu je še opisal podzemske prostore milanske banke, kjer je eksplodirala bomba.
Sedaj pa se je Ventura užalil, ker ga je časnikar Fini v omenjeni knjigi označil za fašista. Danes je na procesu skušal dokazati, da se je v zadnjih časih opredelil za levico. Sicer pa je moral pred sodniki priznati, da je bil v preteklosti član MSI ter objavljal list z zgovornim naslovom «Reakcija». List je bil odločno proti-židovskega značaja, Ventura pa je danes razložil, da je nasprotoval Židom »iz gospodarskih, ne pa iz rasnih razlogov*.
Javni tožilec je med procesom vprašal Venturo, kje je bil 12. decembra 1969, ko je v milanski banki eksplodirala bomba. Založnik na vprašanje ni hotel odgovoriti, češ da je o tem že poročal rimskim sodnikom, ki vodijo preiskavo o atentatu. Naj omenimo, da je Ventura takrat povedal,
veda!, da so «čudni predmeti* zvezde, ki iih je sedaj mnogo bolj jasno | da je bil gost rimskega založnika Le videti, ker so mestne luči ugasnje- riciia« ki pa je pozneje povedal, da ne zaradi pomanjkanja električne e- I Venture omenjenega dne sploh ni vi-nergije zaradi stavke britanskih ru- del-
ni tožilec dr. Persico, ki je predlagal oprostitev časnikarja Finija, ker da dejanje ni kaznivo, saj je splošno znano, da je Ventura fašist. Predlog, kateremu so se pridružili časnikarjevi branilci, je sprejel sodnik dr. Abis, ki je Finija, kot rečeno, oprostil z najširšo formulo. Venturijev poskus, da bi se izdajal za »levičarja*. se je na ta način klavrno izjalovil.
Tragično trčenje v hamburškem pristanišču
HAMBURG, 15. — Tragične posledice je imelo danes v hamburškem pristanišču trčenje med trajektom in parnikom, na katerem se je peljalo 45 pristaniških delavcev na delo. Vzroki trčenja še niso pojasnjeni. Parnik se je v nekaj sekundah potopil z vsemi potniki. Reševalne skupine, ki so prihitele na pomoč, so potegnile iz vode 28 oseb, ki so jih morali prepeljati v bolnišnico zaradi ran ali ozeblin. Potapljači so našli 5 trupel, medtem ko 12 oseb še vedno pogrešajo. Upanja, da bi te osebe našli še pri življenju, so dokaj pičla. Sestavili so preiskovalno komisijo, ki bo morala ugotoviti vzroke nesreče.
Obsežna dejavnost ENI
RIM, 15. — Danes je predsednik ENI inž. Girotti med svečano podelitvijo nagrad uslužbencem o-risal	gospodarski	položaj	te po-
membne državne družbe. Med drugim je navedel, da so znašali bruto prejemki 1971. leta 1800 milijard	lir, medtem	ko	so	dosegli
1970. leta nekaj več kot 1600 mi lijard	lir. Družba	je	lani	investi-
rala 470 milijard lir.
Girotti je dejal, da je tudi ENI občutila neugodno gospodarsko konjunkturo, vendar je razvila obsežno	dejavnost. Lani	so	načrpa-
li 11 milijonov ton nafte in 26 odstotkov več kot predlanskim, proizvodnja naravnega plina pa je dosegla 12 milijard kub m. ENI sedaj zaposluje 76.300 oseb in 4.600
s svojo filozofijo in s sv®$jj skrivnostmi. Kmalu se je zato v Šanghaj, kjer je začel dajati tednik, ki je bil P05'^ kitajskim problemom.
Do začetka druge svetovne V°J je živel na Kitajskem, nato kot časnikar osebno sledil " kemu pohodu*.	. iaj
Že leta 1937 je objavil članek o predsedniku Maocsjfflg in študijo posvečeno kitajskim• diteljem »Rdeča zvezda nad I41
sko»-	. M#
Po zmagi revolucije, se je ,g vrnil na Kitajsko leta 1949 i«
1962 je objavil knjigo «Na bregu reke*, pet let pozneje «Zapiske o Kitajski*. Ti dve 1B!J1 gi sta še danes dragocen vjr ^ formacij za tiste, ki se lotijo ^
tajskih problemov. Med drugi®^. nikom Maocetungom med
je Snow večkrat sestal s Pr'
obiski v LR Kitajski.	s
Pisatelj se je zadnjič seS kitajskim predsednikom leta J ,s ko so mu baje kitajski V°T vjti povedali, da bi želeli vzpo®^, redne diplomatske stike z rr.A V zadnjih letih je Snow veliko člankov o položaju na :jj, tajskem in o kulturni revol'u Poleg tega pa je pripravljal dovinsko knjigo o kitajski re _ ciji in o svojih pogovorih z ^ pj cetungom. Žal pa teh knj>® ^ utegnil dokončati, ker zaradi lezni ni mogel več pisati.
Pompidou zahteval ekstradicijo nacistični zločinca Barbicja
PARIZ, 15. — Francoski Pre”^<i-nik Pompidou je danes pisal P ^ sedniku Bolivije polkovniku J zerju ter ga pozval, naj eikstradicijo nacističnega zlo®, ^ Klausa Barbieja. ki je bil za -j druge svetovne vojne šef v Licmu in ki sedaj živi v pod lažnim imenom.	^
Opazovalci menijo, da se ie vjti Pompidou s to pobudo obv®1^« pred kritikami opozicije, ki ..jmo
riarjev.
Popoldne je na procesu govoril jav- več kot predlanskim.
žujejo vlado, da ni dovoli ""v jg nastopila v tej zadevi. Nekato $ slanci francoskega parlainem8^ namreč menili, da uživa «8® j. ni zločinec v Franciji določen® jt poro. Neki golistični poslanec <-naslovil na vlado interpelacd kateri vprašuje za pojasnila "M navodil, ki jih je dobila fr®n ambasada v Boliviji v zvezi Z devo Barbie*.
Raje v zapor kot domov k ženi
ji
CHIOGGIA (Benetke), 15-letni Gino Santinato iz Mari )t-pri Perugii se je moral da govarjati pred pretorjem v gii zaradi kraje v nekem ®ra pl Mož je sodniku povedal, d® ^ d* hotel vrniti domov k ženi ravi® je zato kradel, da bi ga s') v zapor.	. V
Santinato se je pred dv torna 15. novembra hudo 881 z ženo ter nato sklenil. ®r.ei >' kaj ukrene, da bi lahko jj i11 zapor. Zato je stopil v orato ri»' ukradel zabojček za milošč1®^^ to pa je šel na policijsko PL j* ter se dal aretirati. Santi® ni tudi povedal, da tistega d f fi znal. kam naj bi šel spat. 1 SO* se je zato odločil za z sp0*":	!*
nik je pokazal razumeva J Santinatove želje ter obtožen sodil na 8 mesecev zaporne
DUNAJ. 15. - Danes je PjjU na petdnevni uradni obisk F ski zunanji minister Mane® LjJ bo razpravljal z avstrijskimi stavniki o mednarodnem o sklicanju evropske korit ^ o varnosti in o dvostranski«
šanjih.	,
■■■Hill"."MIHIH.HHHHHHHHHIHIHIIHIIHHHHIHHHIMIHHHHIIIHIHIHIIHHHIIIHHHHIHIHIHIIIIHIIHIHHIHHIimilllMIIIHHHHHHIHIHIIHIHIHIIIIHIHIHIHIIHIHIHIIHHIHIIIIIlllllllllHIHIHIHlH'l|,lll"<11
Presenetljivo drzne akcije lupamaro' spravile v zagato urugvajsko policij0
Napad gverilcev na policijsko postajo in ugrabitev desničarskega časnikarja
MONTEVIDEO, 15. — Urugvajska policija je ponovno sprožila «lov na tupamara*. Agenti iščejo pripadnike oborožene skupine, ki je napadla policijsko postajo, ubila dva policista in odnesla večjo količino orožja. Vzporedno s tem poteka tudi policijska preiskava o ugrabitvi ravnatelja nekega desničarskega večernega časopisa, ki je izginil iz svojega stanovanja preteklo soboto.
Policijsko postajo v Soči, na skrajni periferiji Montevidea, je napadlo kakih štirideset tupama-rov, med katerimi je bilo več
žensk. Gverilci so najprej s ceste vrgli v poslopje ročno bombo, nato pa sami vdrli v postajo z orožjem v roki. Policijski častnik in agent sta bila ubita pri eksploziji ročne bombe, ranjen pa je bil agent, ki je stražil poslopje. Tupamari so odnesli s sabo brzostrelko in več lažjega orožja ter nekaj zabojev municije. Uničili so tudi telefonsko centralo ter na ta način prekinili vse zveze s Sočo.
Glede ugrabitve časnikarja pa je policija v dvomu, ali so ugrabitev izvedli tupamari, ali pa pri-
padniki gverilske skupine «Lljud- vili prihod patrulje, ki naK\l. sko revolucionarno gibanje 33» i« naimr^ nronio^aH vsn č® (številka 33 se nanaša na število mož, ki so leta 1811 začeli urugvajsko vojno za neodvisnost proti Španiji). Ugrabljeni časnikar,
45-letni Homero Farma, je vodil popoldanski časopis »Accion*, ki podpira desničarsko stranko na o-blasti «colorado*. Farmo so strgali iz postelje v njegovem stanovanju nekateri gverilci, preoblečeni v vojaške uniforme. Še prej so časnikarju, ki stanuje v razkošni vili v rezidenčnem predelu Mon tevidea, telefonirali ter mu naja-
jlHf
la nalogo pregledati vso -
Kot smo omenili, še n* & da so	slednjo	akcijo	'zV	fjld..',
pamari.	Vsekakor imajo	čvd	t)i'
rokah dva ujetnika, nek ■ s0'ieK šega ministra ter nekega ^ g r vladnega funkcionarja, ki ugrabili	še lani.	.jjtf
Pričakujejo, da bodo u^hlj®lf predlagali zamenjavo oseb z	gverilci,	ki še	■<
nijo urugvajske zapore kB y 1 mu, da so pobegi tupama ^ jetnišnic skorajda vsakodn®