BW Uredništvo je t Kopitarjevi nlloi Stev. 0/II1. Ro;»optsl se aa vračajo; natrankirana pisma so ne e= sprejemajo. — Uredniškega telolons štev. 50. = Leto Enostolpna petltvrsta (»9 m a široka In 3 mm visoka ali a|« prostor) ia entrrat . . . . po 50« aa dra- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primaren popust po dogovoru. Oh sobotah 48-— ca en meseo „ .. K V »pravi or«|snian mese6no „ 3-50 s Sobotna izdaja: == Za oe'o loto ..... K 10 — sa Nemčijo oelolelno. „ 13-— sa ostalo icosemstvo. „ 13 — Nemški državniki se danes na vso moč skušajo otresti veienemškega slovesa, ki ga uživa Nemčija v tujini. Sovražniki očitajo nemškim vodilnim krogom, češ, da so prepojeni istega duha, ki ga je takozva-na velenemška struja desetletja širila med nemški mnaredom. Iz govorov, ki smo jih zadnje čase culi iz ust nemških državnikov, je spoznati, da se oficijelna Nemčija — vsaj danes — nikakor ne mara identificirati z velenemštvom. Na drugi strani pa je znano, da je velenemška struja na Nemškem in med Nemci sploh zelo močna, vsled česar oficijelni nemški politiki ni lahko voziti rnecl Scilo narodnega nezaupanja in med Karibdo velenemške agitacije doma. »V zgodovini duševnega razvoja današnje Nemčije je velenemško obzorje sila, katere ogromnega vpliva njeni nasprotniki dolgo niso pravilno spoznavali,« piše Germanicus Liber v svoji knjižici ,Deutsch-land und England' (Nemčija in Anglija), ki je letos izšla na Dunaju. Splošno je sodil svet, da takozvano vele- ali vsenemštvo v Nemčiji obstoja le iz male peščice profesorjev in učiteljev, ki na niso resni in nevarni dovolj, da bi se kdo bavil ž njimi. In to je bila usodna zmota. Če hočemo pravilno spoznati težnje tega gibanja, poi.ščimo njegovih korenin, spoznajmo najprvo teorijo vsenemške propagande. T r e i t s c h k e jc ustanovitelj nemške zgodovinske in državnopravne znanosti, ki temelji na načelu: »Država je m o č«. On je duševni cče današnje vsenemške generacije; sam in no svojih učencih je dal pangermanstvu iri osvojevaln: ideji ono znanstveno in državnopravno podlago, ki je teoretično utemeljila vse kasnejše vsenemške težnje. Država, ki naj bi po modernih načelih bila zaščitnica pravice, je v očeh vsenemštva poklicana] da z mečem razširi moč lastnega naroda, vojska je vir narodovega napredka. Treitsch-ke v svojem delu »Politik« proslavlja vojsko, imenuje jo »najmogočnejšo vzgojiteljico narodov« ter »edino zdravilo za bolne narode« in pravi: »V tem pa tiči vzvišenost vojske, da mali človek popolnoma izgine pred veliko mislijo države.« Te bojevite ideje so počasi pronicale med nemško ljudstvo, vezale so" nemško, diplomacijo in onemogočale vsako pacifistično gibanje. Bismarckova politika je v Treitschkeju imela znanstvenega zagovornika. Ko se je leta 1866. po avstrijsko-pru- ski vojski sklepala praška pogodba, je Napoleon III. zahteval, naj se v pogodbo sprejme posebna klavzula, s katero se zavezuje Prusija, da bo dansko prebivalstvo Schleswig-Holsteina le tedaj sprejela v prusko zvezo, če se bo prebivalstvo v svobodnem glasovanju izreklo za to. Ta klavzula je bila sprejeta v pogodbo, podpisana je bila od vseh, toda glasovanje se še do danes ni vršilo. V nasprotju z že tedaj znanim revolucijonarnim geslom o samoodločbi narodov je Treitschkc učil in zagovarjal historično pravo, ki jc je vporabljal, kadar je bilo potreba v Akaciji, Schleswigu, napram Švici, Baltiškim . provincam itd. In ker je obenem država i moč, ki ima meč, in njegova zmaga je • zmaga pravice, zato se nemška diplomacija ni nikdar zanimala za zasužnjene balkanske Slovane. Ko se je šlo za to, da se rešijo balkanski Slovani izpod turškega iarma, je zaklical Bi smarek: »Cel Balkan ni vreden | kosti enega pruskega grenadirja.« Na Balkanu je stoletja »vladala« Turčija, niena je moč in pravica! Želje zasužnjenih narodov po svobodi, človeške pravice, ki jih je zatirala n. pr. Turčija — vsega tega Treitsch-kejeva filozofija ne pozna in zato je bilo to tuje tudi Bismarckovi diplomaciji. Pa še neka druga znanost je imela silen vpliv na poznejši razvoj vsenemškega gibanja: antropologija z vsemi svojimi vejami: germanistiko, etimologijo, etnogra-lijo, filozofijo i. t. d. v vsenemškem smislu so vse te vede zadobile čisto drugi pomen . in pojm, posebno po letu 1870, Leta 1854. je na Francoskem grof G o b i 11 e a u iz-dal delo o neenakosti človeških plemen ■ (Essai sur 1'incgaltte des races), kjer je dokazoval, da so modrooki in plavolasi Arij-ci (Germani) s svojo podolgovato lobanjo kulturno več vredni kot črnooki in črnola-si Latinci (Romani) z okroglo lobanjo. Ta ideja francoskega raziskovalca lobanj, ki je danes pravzaprav nihče več ne smatra za resno, je bila voda na vsenemški mlin, posebno, ko so vojske leta 1864. do 1871. navidezno krepile to podmeno. Tisoče nemških učenjakov je začelo sedaj izkopavati človeške lobanje, jih meriti in študirati; študirali so arijska verstva in kul-' ture ter iskali pradomovine Pragermanov. So med temi možmi imena, ki so znanost 3 svojimi raziskovanji res zelo oplodili in obogatili, toda premnogo jih je zašlo na stranpota v službi obožavanja lastnega naroda. Tako je Nietzschejeva ideja o nadčloveku slavila zmagoslavje. Možje, kakor Reimer, Driesmans, Woltman.n in Clamberlain (rodom Anglež, a »renegat«, kakor so ga nedavno nazivali Nemci sami o priliki njegove pravde s »Frankfurter Zeitung«) so dokazovali strmečemu svetu, da germanstvo po svoji vrednosti in kulturni sili drugih narodov ne prekaša le v sedanjosti, marveč je bilo tako že v davni preteklosti. Tako so nastala dela: Wolt-mannovo »Die Gerinanen und die Renais-sance in Italien« in »Die Germanen in Frankreich«, Rcimerjevo »Ein pangerma-nistisehes Deutschland« ter slovito Cham-berlainovo delo »Die Grundlagen des XIX. Jahrhunderts«, ki je vzbudilo posebno veliko pozornost povsod in ki se je zanj zanimal tudi nemški cesar Viljem. Celo tako daleč je šlo to bolestno stremljenje, da so skoro v vseh velikih možeh tujih narodov videli germanski duh in germansko pokoljenje. Tako so na primer dokazovali, da Murillo ni bil Italijan, marveč se je pisal nemško Moerl; predniki Leonarda da Vincija so se pravilno nazivali Wincke itd. Te za nemški narod brez dvoma silne ideje niso ostale le last učenjakov, marveč so jih v poljudni obliki širili med nemško ljudstvo. Na političnem poprišču jih je negoval »Alldeutscher Verband«, ki sicer ni politična stranka, pa ima v svoji sredi zastopnike vseh strank in struj ocl junkerjev in industrijcev do socialistov. Ta Vsenem-ška zveza je ognjišče tega gibanja. Da to ni le strančica nekaterih profesorjev, spoznamo že iz odbora, ki to zvezo vodi. Leta 1914. ji je stal na čelu naslednji odbor: Ekscelenca admiral Breusing, generallajtnant v. Liebert, generalmajor Keim, major baron Stossel, lastnik ladjedelnic Itzenplitz ter cela vrsta visokih vojaških dostojanstvenikov, visokošolskih profesorjev, luteranskih pastorjev, velein-dustrijcev in vcletrgovcev. Tedaj sami mogočni strebri nemškega naroda. Privržence pa šteje ta vsenemška zveza od posameznih socialističnih delavcev in njih voditeljev do najvišjih krogov. Politično kot stranka ta zveza doslej ni bila organizirana, marveč je štela svoje moči v vseh nemški strankah. Novo ustanovljena domovinska stranka (Vaterlandspartei) pa je očividno izšla iz istih vsenemških vrst, da predvsem pobija takozvane večinske stranke, ki so se izjavile za sporazumni mir. Vsenemško gibanje pa ni ostalo omejeno le na Nemčijo, marveč se jc bohotno razširilo tudi po Avstriji, kjer se je strnilo s pročodrimovskim gibanjem v agitacijo tudi za samostojno narodno lutrovsko cerkev, Vsenemški nadčlovek hoče tudi ..... JLf !Lk£ ii S Jstk »k, t; n a sa is a smi c Spisal vseuč. prof. Maryan Moravvski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele, (Dalje.) Tako mine osem cerkvenih zborov in deset stoletij. Takrat pa pride shizma — in kaj vidimo dalje v zgodovini? Zahodna Cerkev živi dalje isto življenje kot poprci, sklicuje proti novim herezijam cerkvene zbore, definira dojme in razvija svoj o-bred, pravo, in vsakovrstne institucije. Vzhodna Cerkev pa od tega časa dalje zastaja, ne izdaja več dogmatičnih odločb, ne izpreminja in ne izpolnjuje ničesar niti v pravu, niti v liturgiji, niti v koledarju — kakor da bi jo bila ob času razkola zadela kap. Katera izmed obeh Cerkev sc je torej spremenila: ali ta, ki se ravno tako razvija, kot se je poprej razvijala, ali ona, Id se je naenkrat nehala razvijati? — Izmed dveh vej istega drevesa, na primer, 5e ena pred enim letom vsahnTia in ostali sta glede debelosti in oblike, kot takrat, druga pa se je zelo odebelila in pognala nove veje — katera izmed teh dveh vej sc »e^torej izpremenila?? S i e m i o n o w. Naši bogoslovci pravijo, da so vse, fcar jc bilo treba v veri definirati, defini- rali že prvi sedmeri cerkveni zbori. Očividno je naša Cerkev poprej končala svojo rast. Duhovnik, Vem, cla Vaši bogoslovci tako pravijo, toda tega nikakor ni mogoče zagovarjati. Mnogo dogmatičnih vprašanj, ki so jih poznejše herezije napadale, se prvih sedem cerkvenih zborov sploh ni dotaknilo. In ali ne nastajajo v ruski Cerkvi sami vedno nove sekte, razkoli, proti katerim bi po cerkvenem običaju morali nastopit: izreki cerkvenih zborov in bi tudi gotovo boljše uspeli proti njim kakor policijska sredstva? Verski nauk, ki mu prete vedno novi človeški izumi, morajo cerkvene izjave tolmačiti in braniti. Ta reakcija proti zmoti je življenjska funkcija cerkvenega telesa; ako preneha delovati, ni to znak zrelosti, ampak smrti tega organizm i. Če ni več zmožen ustvarjati nove zakone in redove, prilagoditi stare institucije novim potrebam časa in kraja, ni to znak doras-losti, ampak smrti, ker pomeni izgubo zmožnosti, ki so lastne živim bitjem. — Povem Vam pa naravnost, da je pravi vzrok onemoglosti vzhodne Cerkve ta, da io je zapustila duša cerkvenega telesa, sv. Duh, takrat, ko sc jc ločila od zapadne. Zdi se kot bi vzhodna Cerkev instinktivno čutila, da se ne sme ganiti, da ne srne najmanjše reči izpremeniti, ker ve, da je to, kar je ohranila iz časov edinosti, trdno in dobro; ne čuti pa zmožnosti razpoznati, kaj lahko spremeni in česa sc ne sme do- takniti, kaj je samo pritiklina in kaj je bistveno, ter zato po instinktu samoohranitve nič ne izpreminja. Zavest, da jo vodi sv. Duh, ji je prešla. Zahodna Cerkev pa, ki jc to zavest popolnoma ohranila, napreduje z isto gotovostjo in svobodnostjo kakor poprej. Vendar pa je ta instinkt samoohranitve, ki oslablja vzhodno Cerkev, za njo v sedanjem stanju dobrota, kajti čc bi se ta Cerkev, ki je ločena, ki je brez vodstva sv. Duha, brez luči, začela gibali, reformirati kot protestantizem, bi se prav tako kot ta nc ohranila in bi vse razmetala in izgubila: dogme, hierarhijo in zakramente. In to jc za to blodečo Cerkev dokaz usmiljenja božje previdnosti. Don P a r d o v a 1. Ali bi radi, gospoda, jasnih dokazov za to, da je vzhodna cerkvena veja useh-nila? Poglejte sadove, ki jih je rodila. Najbolj vidni med njimi so narodi, izpre-obrnjeni h krščanstvu; te lahko vsakdo zasleduje v zgodovini. V prvi dobi za časa preganjanj pred Konštantinom pridobi zahodna Cerkev za Kristusa Špansko, Galijo, Britanijo, celo dežele izven mej tedanje rimske države; med Germani naseje krščanske občine na obeh bregovih Rena v Spcierju, Mainzu, Trierju, Kolnu, ob Donavi prodira do Recijc, Norika in Pnncni-je, najlepše pa se razcvita v rimski Afriki; ob istem času nese vzhodna Cerkev baklo vere, ki jo jc prejela od apostolov, z enako gorečnostjo in uspehom daleč v svojo nemško vero, Znana je že krilatica* Nemški meč in nemški bog! To gibanje ima tedaj globoke korenine, ICme-S ln njego¥! davki. (Poročilo poslanca P i š e k a v kmetijskem odseku S. K. S. Z.) K dolžnostim, katere zahteva država od svojih državljanov, spada v prvi vrsti tudi plačevanje davkov. Država jc namreč velika gospodarska enota, da se more država gibati, da more živeti, rabi denarnih sredstev. Kakor rabi denarnih sredstev vsak državljan, vsak gospodar, ravnotako jih rabi tudi država kot velika gospodarska enota. Država rabi denarna sredstva za vzdrževanje uradništva, zastopstva v tujih državah, cla more nabaviti ladje, topove, da more vzdrževati šole, ceste, mostove in druge državne naprave. Kakor mora vsak član društva prispevati z denarnimi prispevki k društvenemu namenu, ravnotako mora vsak posamezen državljan prispevati državi v dosego državnega cilja. Razlika med društvom in državo je le ta, da je v prvem slučaju posamezniku na prosto dano, ali hoče biti član društva, ali hoče prispevati ali ne, v državi pa mora vsakdo prispevati v državne namene, kdorkoli biva v dotični državi oziroma kdorkoli ima tam svoje premoženje. To pravico države, zahtevati od vseh, ki prebivajo na njenem ozemlju, oziroma imajo tam svoje premoženje itd., da prispevajo v dosego državnih namenov, imenujemo davčno oblast države. Prispevke pa, ki jih država od svojih podanikov iz tega naslova zahteva, imenujemo davek. Način davka. Davek se lahko plača v denarju, to je sedaj najnavadnejša oblika, ali pa v naravnih pridelkih, desetina, obstoji lahko tudi v delu, rabota, ali pa tudi v tem, da dajemo vojake, krvni davek. Sedaj sta v navadi le še krvni davek" in denarni davek. Visokost in porazdelitev davka, Vzor, ideal državne uprave mora biti ta, da ne porabi več izdatkov, kakor jih morejo državljani prispevati in da te izdatke kolikor mogoče pravično porazdeli na posamezne sloje prebivalstva in sicer v razmerju po davčni moči posameznih slojev. Ako se to načelo upošteva, potem Azijo: v 2. stoletju je Mezopotamija že gosto posejana s cerkvami, istotako rimska Armenija in celo Perzija; o krščanskih občinah v Bitiniji in Pontu govore že Plini j in Lucian; začetkom 3. stoletja so že v Arabiji. V drugi dobi, ocl Konštantina do razkola, pridobiva zahodna Cerkev dalje: Goti sprejmejo krščanstvo že v 4. stoletju pod Valensom; Franki v 5. pod Klodvi-gom; Irlandsko izpreobrne sv. Patrik; odtod sprejme vpro Škotska in Hebridi; v 6. stoletju pristopijo Burgundci, Vizigutje pod Rekaredom, Anglosase izpreobrne sv. Avguštin. V sedmem in osmem stoletju sprejmejo zadnje nemške pokrajine sv. vero, istotako Holandska, Belgija in Hrvaška; v 9. stoletju Moravska, Češka, Dan-i ska; v 10. Švedska in Norveška, Poljska pod Micczysfawom, Ogrska itd. Pa tudi vzhodna Cerkev v tej drugi dobi ne zaostaja: ona ro('i tako velike apostolske može kakor je Gregor II. Prosvetiteij, ki izpreobrne celo Armensko, ali Teofil Indijec, ki krsti Sabejce, ?Ii čudovita sužnja Nun;a, ki razširi Kristusovo ime pri Ibcr-cih (današnjih Gruzincih), odkoder se razširi med Abazge in vse druge narode, ki bivajo pod Kavkazom; Abesinija je krščanska žc v začetku 4. stoletja; Indija se seznani s Kristusom že v 6. stoletju, Kitajska v 7.; v 8. se izpreobrnejo po prizadevanju cesarice Irene Slovani na Grškem, v 9. Bolgari, Hazari; v 10. Rusija ood sv. Vladimirom, ki sprejme vero po posredovanju Carigrada. ic tudi prebivalstvo zadovoljno, v nasprotnem slučaju pa lahko pride do notranjih nemirov, pod kojimi trpi ves državni red. Če pogledamo malo nazaj v zgodovino, nam pridejo na misel razmere, ki so vladale na Francoskem pred francosko revolucijo. Dvor je živel razkošno, rabil je vedno več dohodkov. Ker dežela ni dala toliko davkov, kakor jih ■ dvor rabil, so se delali dolgovi. Ocl dolgov jc pa bilo treba plačevati zopet visoke obresti in tako so izdatki od leta do le! rasli, ne glede na davčno moč prebivalstva. Francoski kralj jc skušal vsled tega vsako leto iztir-iati več davkov. Plemstvo in duhovščina pa so imeli privilegije, glasom katerih so bila njihova posestva davkov prosta. Ra-ditega se je zahtevalo plačilo davkov lc od meščana in kmeta, torej od ljudi, ki so živeli takorekoč od rok do ust, dočim je ostalo drugo veliko premoženje, ki ga je imelo plemstvo in duhovščina, popolnoma orosto vsakih davkov. To je ljudstvo videlo ter smatralo za veliko krivico. Le na ta način si moremo pojasniti ono velikansko razburjenje in srd, s kojim je potem ljudstvo pretrgalo vse vezi, v katere jc bilo vklenjeno in je šlo potem na kralja, plemiče in duhovščino, katere je potem neusmiljeno morilo pod vojnim klicem: Li-berte, egalite, fraternite. Svoboda, enakost, bratstvo. Ti klici so se nanašali v prvi vrsti tudi na enakomerno obdavčenje vsega prebivalstva. Ker torej država računa na stalno zadovoljnost vsega prebivalstva, mora za tem stremeti, da izdatki ne presegajo davčne moči prebivalstva in da so tudi davki pravično razdeljeni na posamezne sloje. Predno preidemo k stvari sami, moramo še omeniti dve glavni vrsti davkov. Davki so direktni in indirektni. Direktni davki so oni, koje plačuje davkoplačevalec z davčno knjižico ali poštno položnico pri davkariji, in katere plačnik plača iz svojega, tako da )ih ne plača samo, am-oak da jih tudi trpi. Od teh se razlikuje indirektni davek, katerega davkoplačevalec ne plača na podiagi davčne knjižice, ampak s tem, da mora zadavčene stvari veliko dražje kupovati. Zgled: Zemljiški davek se predpiše vsakemu posameznemu lastniku dotične-ga zemljišča. Ta davek se mora plačati v davkariji, in sicer ga plača vsak posamezen lastnik iz svojega. To je direktni davek. Vzemimo temu nasproti tovarnarja, ki izdeluje pivo. Predno pride pivo v promet iz tovarne, mora pivovarnar plačati od piva predpisani davek. Že naprej pa pivovarnar ve, da plača ta davek ie začasno, kajti za toliko, kolikor plača od piva davka, bo potem zviša! ceno pivu. Vsak, kdor pije pivo, mora torej tovarnarju plačati davek s tem, da plača kupnino za pivo. Ta davek je torej formclno predpisan tovarnarju, taktično ga pa plačujejo oni, ki pivo povžijejo. Taki davki so indirektni davki. V zvezi s tem razlikovanjem je treba omeniti v boljše pojmovanje celega sistema tudi še takozvano prevalitev ali zavračanje davka. Da bomo to razumeli, naj nam služi najbolje zgled s pivovarnarjem. Njemu se predpiše davek od piva, kojega spravi v promet. Pivovarnar pa, kakor tudi davčna oblast, vesta, da ta davek ne bo nosil pivovarnar iz svojega, ampak da bo zato pivo podražil in da bo ta davek dobil takoj istočasno s prodajo piva povrnjenega od odjemalcev piva. Pivovarnar torej davek, ki je njemu predpisan, prevali na konsumente piva. Nekateri pivovarnarji, n. pr. Dreher na Dunaju, plačujejo na ta način vsak dan po več tisoč kron davka, faktično ga pa plačujejo vsi oni, ki pivo pijejo. Če še pri-inerjamo^ s tem davkom zemljiški davek, vidimo, da mora zemljiški davek vsak posestnik sam plačati. Zemljiški davek se torej ne da prevaliti na drugega, ravnotako ne hišno-razredni davek, ki je predpisan od hiš zunaj na kmetih, v katerih lastnik sam stanuje, se ne da prevaliti. Pač pa opazujemo v mestih, da lastniki hiš skušajo najemninski davek prevalili na na-'emnike in da pri vsakenj zvišanju bišno-najemninskega davka ali njegovih doklad, '.višajo tudi najemnino. Ko smo si tako predočili v glavnih potezah pomen davka in način njegovega plačevanja, preidemo k stvari sami, namreč k vprašanju, kateri davek plačuje krnet. Pri tem nam pridejo kot prvi na misel direktni davki, med temi je na prvem mestu zemljiški davek. 1. Svota zemljiškega davka je bila za vcc dežele, ki so zastopane v državnem zboru, ustanovljena na 35 milijonov goldinarjev ali 70 milijonov kron. Ta svota se je ustanovila na podlagi čistih dohodkov, ki jih daje zemljišče. Od : vračunanega čistega dohodka naj bi vsak kmet plačal 22.7 odstotkov davka. Pri tem •e pa davek popolnoma nič ne ozira na to, ali poseduje kdo !c malo posestvice, !. <«a komaj r<-: ' . ali na veliko nr.sestvo. \ s: posestnik "ij bi pl? "al 22.7 odr.tot-I v davki od dok ~dka iz posestva. Pri t'.m davku torei ni davčnega nvnima, ki bi bil prost davka, tudi nimamo stopnju- ' jočega davka v tem smislu, da bi plačali veliki posestniki primeror: • • ■: '• davka, kakor pa mali posestniki. Popolnoma drugače je pri osebnodohodninskem davku. (Dalje.1 PJsmo »s legreba. Zagreb, 22. sept. 1918. Naglica v jugc '.cvanskem vprašanju. — Konlercnca. — Oumevi Tiszovega potovanja. — Grožnje. Dunaj in Pešta sta napela vse sile, da po svojem okusu rešita jugoslovansko vprašanje. Dočim so preje delali s pomočjo raznih obskurnih in mračnih sil, da sondirajo teren za svojo »rešitev«, so poslali sedaj v ogenj samega Tiszo, misleč, da bo mogel on kaj storiti, da bi stvar krenila v njihovo strugo. Vse pa delajo, konferirajo in sklepajo, ne cla bi vprašali narod. Zgodovinar bo pisal o teh dogodkih: Začetkom petega vojnega leta ni smela Bosna niti pisniti; sabor jc bil zaprt in narodni zastopniki so bili na prostovoljnih ali prisilnih počitnicah. Politiko so vodili generali in njihovi podložni upravniki. Ta politika se vodi v popolnem sporazumu med Dunajem in Pešto, obstoja pa v tem, da skušajo oslabiti našo narodno moč, kar se jim bo posrečilo, ako nas raz-dele. Saj je znano, da narodi, ki so si prilastili nadoblast, vodijo proti malim narodom beneško politiko v polnem zmislu. Načelo je: interesom naroda, ki ima v rokah imperialistično vlado, se morajo podrediti življenjski interesi malih narodov, a taktika obstoja v grožnjah, sponah in pa spletkah. Zvest tem načelom prihaja Tizsa v jugoslovanske kraje, da napravi pot rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Njegovo potovanje je jako tajnostno: zagrebška cenzura je prvi dan zaplenila vse vesti o I njegovem prihodu, kasneje je pa zagotavljala, da prihaja zgolj v vojaških poslih. Kdo bi bil tako neumen, da bi verjel, da je prišel Tisza na Hrvatsko v vojaških stvareh, ko pa povsodi voha in išče, kje bi našel kakega politika, ki bi ga mogel pridobiti za svojo misijo. Iz vseh njegovih dosedanjih konferenc in potov se jasno vidi, da bi hoteli Mažari jugoslovanski problem čimpreje rešiti, da bi mogli priti pred evropsko konferenco z gotovim dejstvom in nas presenetili. V tej zvezi naj bi se na Hrvatskem izzvala banska kriza in namesto Mihaloviča postavila kreatura, ki bi pristala na vse mažarske zahteve. Ob tem je značilno, da je Tisza obhodil naše Zagorje, o katerem so pisali njegovi listi, da živi v njem element, ki naj bi bil podlaga »hrvatskega kurza«. Toda grof Tisza in vsi mažarski državniki bodo kmalu uvideli, da jim je ves trud zaman. Hrvatski narod se ne da več mamili sladkim vabam in mnenje mažarskega časopisja o naših Zagorcih je enostavno žaljivo zanje, ker so vedno stali na braniku naše svobode. Spomniti se jc treba samo zagorskih mu-čenikov iz leta 1903. lUsi Zagreb, 23. septembra 1918. V svojem nastopnem govoru je povda-ril novi skupni finančni minister Spitzmiil-lcr, da je Bosna narodno mešana dežela in da bo on naklonjen vsem narodom in kon-fesijam v Bosni. »Hrvatska Riječ« odgovarja na to: »Med tem je to stališče novega upravitelja Bosne in Hercegovine, po katerem je Bosna narodno mešana dežela in po katerem je v Bosni več narodov, tako absurdno, tako v nasprotju z dejstvi, da sc mora človek čuditi, kako je sploh prišel do te ideje, da to stališče proglasi javno ,kot stališče uradnih faktorjev. Bosna je ravno z narodnostnega stališča najč4stejša naša narodna dežela in čeprav je v nji več konfesij, obstoji izključno samo en jezik in sicer srbo-hrvatski in en edinstveni in nerazdeljeni narod, narod Srbov in Hrvatov, Drugega naroda v Bosni ni. O izjemnih razmerah piše nadalje isti list. »Naši poslanci so že imeli priliko opozoriti, da bo vsaka, pa naj si bo začasna ali trajna rešitev našega narodnega vprašanja sploh, a bosensko-hercegovskega posebej, ki se izvede brez vprašanja našega naroda in ki ne bo temeljila na načelu samoodločbe, izzvala najsilnejši odpor na našem slovanskem jugu. Mi smatramo za svojo dolžnost, da to stališče danes podčrtamo. Aluzije na kakršnekoli izjemne mere, katere bi se mogle uporabiti proti temu stališču, nas puščajo čisto hladne. Te izjemne mere bi bile pred celim svetom samo dokaz, da se naše narodno vprašanje rešuje proti nam, proti našim narodnim interesom, in bi moralno in politično škodovale bolj tistim, ki jih uporabijo, kakor pa bi mi izgubili vsled trpljenja in perse-kucij, ki bi jih morali vzdržati. V tem oziru je račun jasen in čist. In zato mi mirno, brez vsake nervoznosti pričakujemo razvoja dogodkov, v popolnem prepričanju, da se bo ves naš narod našel na okupu, ko bo v vprašanju njegova končna usoda.« Tisza je danes dopoldne dospel na Hrvatsko in sicer v Našice k bivšemu hrvatskemu banu grofu Pejačeviču, V Sarajevu se je mudil nad dva dni, kjer je konfe-riral z različnimi politiki: dr. Spahom, dr. Krasničem, bivšim saborskim predsednikom dr. Bašagičem, bivšim saborskim podpredsednikom Dimovičem, Risto Haki Da-mjanovičem, dr, Jokičem, dr. Andričem, Šerif Arnautovičem, dr. Sunaričem, dr. Pilarjem, stavbnim nadsvetnikom pl. Van-vašem in drugimi, Mažari imajo namen, združiti Bosno in Hercegovino z Ogrsko, zraven pa podati slovesno izjavo, da se pozneje združita ti dve deželi s Hrvatsko. Kedaj naj bi se ta združitev izvršila, tega ne povedo, ker pa poznamo predobro Mažare, lahko trdimo z mirno dušo, da nikoli, Mihalovič bo šel, na njegovo mesto pride skoro gotovo Unkelhauser. Ta novi ban bi se tudi nadalje opiral na sedanjo sa-borsko večino. Jugoslovansko vprašanje prično reševati menda po 25. septembru, ko zasliši grof Tisza še neke hrvatske politike in pa generala Sarkotiča. Tisza smatra svojo nalogo menda kot vojaško. To se vidi iz bilježke v »Hrvatski Državi«, ki pravi, da je bil član Starčevičeve stranke dr, Z. Pe-tričič potom vojaške oblasti poklican k Tiszi. Da Tisza. s Petričičem ni razpravljal o kakem vojaškem vprašanju, ampak da je mogel z njim razpravljati le o političnih vprašanjih, specielno o jugoslovanskem vprašanju, to je več nego sigurno. m pozehSfeni. Kobariško, sep. 1918. Na Kobariškcm so neznosne razmere. Leto bo kmalu, kar so se ljudje oddahnili, a z oddihom so prišli z dežja pod kap. Kobariško je gosto naseljeno in zemlje ni dovolj, da bi mogla prerediti svoje ljudstvo. S pridelkom morejo izhajati kvečjemu pol leta, če ;'e jesen dobra. Lansko leto je bila, in tako so ljudje izhajali tja do aprila in maja, na kar je pritisnilo pomanjkanje in glad. Aprovizacija je nanje pozabila. V enem letu so dobili — cclo dvakrat po par kilogramov koruze na osebo, a samo oni, ki niso ničesar pridelali. Oblasti so pač mislile, da so si ljudje nakupičili živeža med italijansko okupacijo in so v tej veri zanemarile in pozibile na Kobariško, kar je pač lahko in udobno, a zasluži, da se te oblasti po pravici ožigosa. Če drugod dobivajo redno aprr^vizacijske množine živeža, kako, da mora biti Kobariško izjema, ko ni obljubljena dežela, kjer se cedi med in mleko, in da zemlja Ic pičlo mero koru- ze, krompirja in fižola! Ljudje bi se pač lahko preskrbeli obilno z živežem, a kdo se jc upal v negotovosti? Tako so imeli italijanskih dobrot, kar so si od tedna do tedna kupili — na zaloge ni mislil nihče. In še to: prve mesce po osvobojenju so ostali brez solil In prišli so od vsepovsod, ki so nosili sol v zameno, in domačini, ki niso poznali razmer, so zamenjavali za 1 kg soli — 5 kg turščne moke, Tako zamenja-vanje je trajalo od oktobra pa tja do marca! In vsega tega so krive oblasti, ker niso pravočasno poskrbele za prebivalstvo, ki je živelo v dobri veri, da bo še vsega dobilo in mu ne bo treba stradati. A stradanje je prišlo. Toliko, da je dobil krompir orehovo debelost, so ga dan za dnevom kopali in ga kuhali trikrat dnevno in živeli ob njem. Letošnji pridelek je tako že pred jesenjo porabljen. In s koruzo bo isto. Par mescev ljudje že niso okusili moke, in sedaj bedo sproti lomili turšico, ki je letos vsled deževja slaba, in jo sušili in nosili v mlin. Do Božiča bo torej tudi z letošnjo turšico pri kraju. Žalostno je, da ni bilo v naših krajlK do sedaj še nobenega naših goriških poslancev. Prebivalstvo bi jim rado potožilo svoje stanje in jih zaprosilo, da bi se z vso odločnostjo zavzeli zanj. Ali bi jim n. pr, ne bilo mogoče izposlovati, da bi vsaj ko-bariški kot lahko za lastno potrebo iskal v Beneški neovirano žito in turšico? Sedaj ne smejo ljudje čez mejo, in če gredo, gredo kontrabant in riskjrajo ona prgišča koruze ali pšenice, ki jo tam dobijo. Da bi bil prost prehod in posebno nakupovanje, kako lahko bi bilo, ko jc železnična zvexa • Čedadom! Da, prometne zveze! Tudi tozadevno bi se morali poklicani činitelji pobrigati in ne držati križem rok! Škandalozno je, kake so prometne razmere med Sv. Lucijo in Kobaridom, Ljudstvo je izročeno na milost in nemilost kakšnega feldveblja, ki da karto, čc ga je volja, za tovorni avto. ki je v prvi vrsti za vojaštvo. Človek nI nikdar gotov, da dobi prostor, in čc ga dobi, mora v nabasanem vozu stati do St. Lucije — v dežju seveda tudi brez strehef Čas ie bil, ko bi lahko zvezali Sv. Lucijo I ono železnico, ki vozi iz Čedada do Kobarida. Projektirana je bila že pred vojsko — ujetnike so imeli na razpolago in material tudi, a naše kraje zanemarjajo, kakot bi nas že vnaprej prodali. Ml oa ne mislimo več tako ponižno, da bi molčali k vsemu in pustili delati z nami, kakor se kom« poljubi, V Jugoslavijo verujemo vsi s trdno vero, ki je nihče ne omaja, ker v njej j« rešitev in procvit naših krajev. Prošli mašeč smo pričakovali predsednika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca, a je bil vsled ljubljanskih dni, ki smo se jih v duhu udeleževali, zadržan. Obljubil pa je, da pride, Takrat pokaže Kobariško, da je majniška deklaracija prevzela vsa srca in da ni sile, ki bi ljudstvo planinskega raja mogla ovj-rati, da ne bi manifestiralo zanjo. Simoi Gregorčič kliče od Sv. Lovrenca jugoslovanskemu narodu: Pcpelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan! Mudsico gibale 1.1913. Statistična centralna komisija na Dunaju je dovršila in objavila poročilo o ljudskem gibanju za leto 1913. Število zakonov se je v primeri z dobo 1871—1910 zvišalo, v razmerju s številom prebivalstva pa padlo: v dobi 1871—1880 je bilo sklenjenih na vsakih 1000 prebivalcev 8-41 zakonov, v dobi 1901—1910 7-77, v dob? 1910—1913 pa povprečno 673. Od leta 1911. padajo tudi temeljna števila. Leta 1912. se je število zakonov v alpskih ir kraških deželah zvišalo, leta 1913. pa zopet padlo; v sudetskih in posebno v kar-patskih deželah je pa število zakonov od leta 1911. stalno padalo. Največ zakonov se sklene na Dunaju: 8-41 na 1000 prebivalcev, potem pride Bukovina s 7-45 na 1000. Na zadnjem mestu je naša Kranjska, ki izkazuje na vsakih 1000 prebivalcev le 5"38 zakonov. Kar tiče starosti novih zakoncev, je bilo povprečno med tisoč možmi 651 takih, ki še niso prekoračili 30. leta, med ženskami pa 802. Na jugu so te številke še višje, in sicer pri moških posebno v Istri (745), pri ženskah pa v Dalmaciji (900). Število še ne 19letnih nevest je visoko posebno v karpatskih in kraških deželah. Na Zgor. Avstrijskem, Solnogra-škem in Koroškem je nad polovico ože* njenih mož starih nad 29 let. Največ zakonov se sklene med protestanti: 8-3 na 1000, najmanj pa med judi: 5-9 na 1000. Med katoličani in pravoslavnimi ni razlike in odpad3 pri obojih na 1000 prebivalcev 6 7 zakonov. Med r.^e-stami je bilo na vsakih 100 49, med ženini 42 iz kmetijstva in gozdarstva; na drugem mestu sta industrija in obrt s 16 %. ! S pridobiti: i ni delom sc je pečalo med 100 o:i>:n v.*iim: možmi 93, ne:; nevestami 55 oseb.' Silno je pati!v. let,.; 1913. število živo-rojenih: 364.763 ali 29-12 na tisoč; tako nizke Števil;;« ni?mo poznali cd Icla 1885. NajslabSe je bilo v tem oziru na Dunaju: 17-79 »U najboljše v Dalmaciji z 38-09 «/on. (Danes je razmerje seveda neprimerljivo slabše; na Dunaju pride n. pr. na 10C0 prebivalcev S'6 živorojenih in 18-0 smrti.) Kar tiče spolov, je prišlo leta 1913. na vsakih 1000 deklic 1064 dečkov. V posameznih deželah se je gibal presežek med 111 (Predarlsko) in 31 (Istra) na 1000. Nezakonskih otrok je bilo leta 1913. poprečno 3-7 na tisoč prebivalcev; največ jih je bilo na K o r o š k e m , t. j. 11*5 na 1000; najmanj v južnih deželah. Med nezakonskimi materami je bilo 39 r/0 kmet-skega, 21 % delavskega (industrija in obrt) stanu, 18 r/o samostojnih brez poklica in 17 °/o služkinj. Zakonskih otrok je bilo 780.068, od teh pičle tri petine kmetskih in gozdarskih staršev (58 %), dobra četrtina (28 %) odpade na pripadnike industrije ;n obrti, ostali na druge sloje. Umrljivost dojenčkov jc bila na deželi večja nego v mestih z lastnim statutom, V Avstriji jc bilo med 1000 smrtnimi slučaj; 278 v prvem letu starosti, !orej nad četrtino dojenčkov. Med nezakonskimi otroci jc umrljivost večja nego med zakonskimi, posebno med dečki, tmgirieGove usten AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 21, Uradno: Pri c, in kr. četah nič važnega. Dunaj, 22. septembra. Uradno: Pri c. ;n kr. četah nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. Uradne: Bojna skupina kraljeviča Rupreta. Vzhodno cd Herekema smo odbili belgijski delni napad. Poizvedovalci so med Lyso in Scarpo živahno nastopali. Pri obrambi angleških bataljonov, ki so izvajali sunek od La Bassee, smo ugrabili 50 ujetnikov. Bojna skupina generalnega polkovnika pl. Boehna. Med Gouzeaucourtom in Somrno je artiljerija od časa do časa močno delovala. Delni napad, katerega so izvajali Angleži severnozahodno od Bellicourta, je omagal pred našimi črtami. Južno cd Somme smo umaknili naše prednje čete, ki so stale šc daleč pred postojanko, v njo in smo torej tudi Essigny-le-Grand izpraznili. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Med Vauxaillonom in Jouyijem so sledili zvečer silnemu ognju sovražni napadi. Na višinskem pobočju zahodno od Jouyija se je sovražnik ustalil, drugod smo ga odbili. Pri bojnih skupinah generala pl. Gall-witza in vojvode Alberta se niso posebno bojevali. p]. Ludendorff. Berlin, 22. septembra, Uradno: Vojna skupina kraljeviča R u -p e r t a. Zahodno od Fleurbaixa in južno od Havrincourta smo odbili delne napade Angležev, severno od Scarpe pa močne sunke, ki jih je izvajal sovražnik. Povodom lastnih podjetij pri Moeuvresu smo ugrabili 45 ujetnikov, V o j n a skupina gen. polkovnika p 1. B o e h n a. Po delnih napadih, ki jih je izvajal Anglež v zadnjih dveh dneh z neugodnim izidom za njega, je včeraj zopet nastopil z velikim, enotnim napadom. Nameraval je prebiti južno od Cambraija, V varstvu gostega ognjenega vala je nastopila angleška pehota, katero so spremljevali oklopni vozovi in letalci, med Gouzeaucourtskim gozdom in Hargicourtom zgodaj zjutraj na napad. Ker smo pričakov ali, da nas so- vražnik napade, smo v noči od 19. na 20. septembra premestili obrambo iz prostega ozemlja vzhodno od Epehyja v stare angleške postojanke med Villersom Guislai-nom in Bellicourtbm. Ko je drl v gostih vrstah sovražnik v strnenih vrstah z višin doli, da napade r. naskokom naše črte, ga je sprejel pripravljeni obrambni ogenj naše artiljerije, pehote in strojnic. Napad je obležal pred našimi črtami. Po najmočnejši pripravi z ognjem ic nastopil sovražnik z novim napadom, ki jc tudi popolnoma omagal. V jugozahodni del Villcrsa Guislaina in v sc!o CJucnnemont je Anglež začasno vdrl, a tam ga jc vrgel precej izvedeni protisunek zopet nazaj. Zvečer in tekom noči so šc enkrat najmočnejšemu artilerijskemu ognju sledi'i :?Hi-.> napadi, ki ] smo jih odbili. Včerajšnji dan boja j v bil v težki borbi na zahodni fronti posebno uspešen dan. Nemški lovski in kavalerijskl strelski polki, vzhodni in zahodni "pru: ki, noznanjski, spodnješlezijski, westfalski, porenski, bavarski polki in gard ne čete so zadale včeraj Angležu težak poraz. Na celi. svoji na-padaini fronti je imel najtežje izgube. Naši artiljeriji gre glavni delež orj doseženem popolnem uspehu. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Med Ailetto in Aisno jc topništvo tekom dne zmerno delovalo; zvečer jc oživelo njeno delovanje v zvezi s silnimi delnimi boji vzhodno od Vauxai11ona, pri selu Vaura in s in severozahodno od Voullyja. p!, Ludendorff, Angleško poročilo. 18. septembra, zvečer. Angleške čete o napredovale severno od Pontrue in dosegle prednje straže Hindenhurgove črte. Na svojem u Ci? k»hj je ponovila 4. avstralska divizija ob 11. un dopoldne svoj napad in vzela- v težkem boju predposlojanke straž TTtedenburgo-ve črte. Ugrabili smo veliko ujetnikov in več strojnic. Navedena in 1. avstralska divizija držita zdaj prednje postojanke Hindenburgove črte n;i_ svoji celi fronti. Severno od tam se je bil sum ooj vzhodne, cd Ronsoya in Epehv-ja. Nase čete so vzele Campire in odbile protinapade, ki jih je -izvajal, sovražnik. V odseku Vil-ers-Guislan je vzela naša 17. divizija, kt je včeraj med prodiranjem ugrabila vec sto ujetnikov, s protinapadom Grucheški gozd. ki ga ie bil sovražnik zopet vzel; popoldne je odbila z izgubami za sovražnika Piegov silni protinapad, katerega je izvedel iz Villersa - Guislaina na Grucheški gozd in odbila vse napade, s katerimi jc nastopal sovražnik popoldne in zvečer. Z uspešno izvedenim^ krajevnimi nastopi smo izboljšali vče-ra' "a«c postojanke pri Ospultin in vzhodno od I otegsteerta in ugrabili več ujetnikov. 19. septembra, popoldne. Sovražnik je otvoril včeraj popoldne v severnem delu bojne črte meci Gouzeaucourtom in cesio Arraš-Cambrai silen topovski ogenj, ki je uničil vse telefonske zveze z divizijami v navedenem odseku. Nemška pehota je napadla ob 5. uri popoldne ocl okolice Trecaulta na široki fronti proti severu z veliko silo. Gardne čete 3. in 37. divizije so jo odbile na vseh točkah z. velikimi izgubami za njo. Ravno tako smo s težkimi izgubnmi za Nemce odbili drugi močni napad, ki so ga kmalu na to izvedli severno od Moeuvresa. Na gotovih točkah se je posrečilo sovr. četam, da so prišle do naših jarkov in da so jih zasedle; tam smo jih premagali s svojimi protinapadi. Na vseh teh točkah smo zopet obnovili svojo črto, ki je nepoškodovana. NaSc čete si ugrabile več sto ujetnikov. Z uspehom .sta nadaljevali južno od Gouzeau-courta svoja podjetja sinoči in tekom noči 3. in 4. angleška armada. 20. septembra, zvečer. Škotske čete so zjutraj končale zavzetje Moeuvresa in premagale odpor sovražnega oddelka, ki jo' bil še v vasi. Sovražnik je izvedel danes zjutraj po silnem obstreljevanju z artiljerijo močan krajevni napad na naše postojanke severozahodno od Hullucha. Napad srno popolnoma odbili; Sovražnik nam je prepustil nekaj ujetnikov. Angleške čete so izvedle danes zjutraj z uspehom manjše krajevno podjetje severozahodno od La Bassee in so napredovale z našimi črtami 2 v. milji do vasi Rue Marais-LatoureUe. Ugrabili smo nad 100 ujetnikov in odbili v trdem boju popoldne sovražni protinapad. Kljub neugodnemu vremenu smo vrgli na sovražnika 54 ton bomb. Francosko poročilo, 20. septembra, zvečer. Francozi so tekom dne razširili svoje napredovanje vzhodno Assignyja-le Granda, kakor tudi na ravani Mojssv in so ujeli ujetnikov. Artljerijski boj se je bi! živahno v okolici St. CJuentina in severne cd Aisne. Povsod drugod jc bil dan miren. Ameriško poročilo. 20. septembra. Odbili smo ponovne sovražne poskuse udreti na štirih točkah v naše črte na Woevrejski ravani in v Vogezih. Iz-vzemši delovanja artiljerije na Woevrejski planoti in v Alzaciii se ni nič poročalo. Zgube Nemcev. Ententni listi in po njih avstrijski listi poročajo, da so ujele ententine armade od začetka tc ofenzive 250.000 Nemcev in zaplenile 18.000 strojnih pušk in 2800 topov. talci spustili čisto nizko. V polno so zadel; pomorsko letalsko postajo Vignole pri Benetkah. Vsi letalci so se vkljub silnemu sovražnemu ognju vrnili nepoškodovani. Napada na obširne pristaniške naprave v Valom v noči od 1«. na 20. t m. so r-e udeležili tudi n;\ši pomorski letalci in so r e, ko so zmetali svoje bombe z opazovanim. dobrim učinkom na ukazane ci-'je, vrnili nepoškodovani. Sovražni letalci, ki so se dvignili ponoči, niso prišli do nastopa. Sovra/.nik jc bi! na severu in jugu izredno delaven. Dne 11. scptemnrr. so sovražni letalci metali na Sv. Ivan Meduanski in L ješ bombe, ki so ranile nekaj lju-dij, povzročile pa le malo škode. Dne 12. L m. se je pojavilo več sovražnih letalcev nad Dračem, ne da bi povzročili kaj škode ali izgub. Dne 15. septembra je v orvih brezmesečnih urah po polnoči priletel sovražni letalec nad Ptilj in vrgel ■/. velike višine 16 bomb, ki niso prav nič -adele. Tstl dan dopoldne se je našim obrambnim baterijam, posrečilo blizu Reke sestreliti sovražno letalo. Letalca, italijanskega nad-ppročnika, smo ujeli. Popoldne so se sovražni k talci pojavili blizu Poroča, očividno z^ namenom, da bi bombardirali ta Kraj, Vsled delovanja naših obrambnih baterij so pa hitro zmetali svojo munrcijo proti neki mali ladjici, ne da bi jo zadeli. 15. popoldne so sovražni letalci metali bombe na otok Pag; en otrok je bil težko ranjen, tri. hiše poškodovane. Dne 17. t. m. je mala skupina naših pomorskih letal srečala mnogo številnejše sovražne letalce. Kljub premoči sovražnik v nastalem zračnem boju ni mogel doseči uspehov. Naši letalci so s« vsi vrnili. Isti dan ie 12 angleških in 5 italijanskih letal napadlo DraČ. Škode je le malo; 1 vojak in 6 Albancev ie mrtvih. Dne 19. so znova napadli Drao in Puli (7 letal). V Pulju so z višine 3000 m vrgli 32 bomb. Nekaj bomb je padlo -morje, vojaške škode in izgub ni bilo, pač Pa je bilo poškodovanji! n°kaj sobnih ujetnikov in /muhi'-' SO topov. Britske in jir-ške čete so napadle na obeh straneh Dojrau-skega jezera in ;o ujele 700 ujetnikov. Napad naj nabrani, da ne bodo čet z angleške-gršk« fronte poslali proti Srbom. London, 20. septembra. Uradno: V okolici Dojranskega jezera so napadle 18. t. m. ob ). uri zjutraj angleške in grške čete sovražne postojanke zahodno in vzhodno od Dojranskega jezera. Vzhodno od jezera so vzela jarke južno od jezera in so napredovale približno 2000 jardov. Težki bolgarski protina-padi so pridobili del ozemlja na naši levici, a v središču in na desnem krilu smo držali naše postojanke. .Vzhodno od jezera smo v pozni noči vzeli črto sovražnih prednjih straS^ Do zdaj smo našteli 700 ujetnikov. Grške čete so se zelo hrabro boievale. v Palestini. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dun-ij, 21. Uradno: Naš uničevalni ogenj je zadušil v kali sovražno podjetje proti delom postojank v odseku Tonale. V Judikariji in v Concejski dolini, pri Moriju in na visoki planoti manjši krajevni boji. Med Brento in Piavo se jc omejeval Italijan po neuspehu zadnjih dni na slabe sunke proti našim postojankam na Tasso-nu. severnovzhodno Monte Pertice, katere smo vse odbili, Dunaj, 22, septembra. Uradno: Naše naskakovalne čete so napadle včeraj Dosso Alto odsek jarkov, ki so ga branili Čeho-Slovaki. Večino posadke je zajela zaslužena usoda. Letalska vojska zadnjih dni. Dunaj, 22. septembra. C. in kr. mornariški oddelek razglaša: Vsled lepega vremena je bilo letalsko delovanje nad Adrijo zadnji čas izredno živahno. Skupina pomorskih letal je v noči od 18. na 19, t. m. uspešno napadla letalske naprave v Benetkah in sovražni tabor Stabilimento Balniarc blizu izliva Piave. Da bi bolj gotovo zadeli, so sc le^ AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. Uradno: Nobenih posebnih bojev. Dunaj, 22. septembra. Uradno: Na obali smo zopet odbili napade Italijanov.' Bolgarsko poročilo. Sofija, 20. septembra. Uradno: Na Cerveni Steni v okolici Bitolja so na obeh straneh od časa do časa živahnejše streljali s lopovi. Severno od Bitolja in v ovinku črne smo z ognjem odbili sovražne naskakovalne čete, ki so poskušale udreti v naše jarke. Vzhodno od Črne so se cel dan bili težki boji z menjajočim v-e uspehom. Med Gevgelijem in Dojranskim jezerom je ponovil sovražnik svoje silne napade, ki jih je uvedel s sitno plinovo in artiljerijsko pripravo. Po trdovratnem boju se je sovražniku posrečilo, da je vdrl v nekatere naše prednje jarke; s krepko izvedenim protinapadom so ga pregnale naše čete z znatnimi izgubami za njega. Sovražnik nam je prepustil ujetnike, med njimi več grških častnikov. Na tem bojišču, kjer branijo naši hrabri polki dva dni z žilavim bojem moža proli možu svoje postojanke, je imel sovražnik izredno težke izgube. Poročilo italijanskega aclmiralnetja štaba. Dunaj, 22. septembra. (Kor. ur.) Italijanski admiralni štab poroča: Zadnja poročila o akciji 5. septembra v okolici Dulčinja, katere se je udeleževalo več manjših enot in skupina hidroplanov, javljajo, da so boje uvedli pre-šinjeni odličnega napadalnega duha. Sovražnik se je izognil boju in se je umaknil v obrambo svojih baterij na obali. Ce tudi je vsled bližine obali trajalo preganjanje le kratek čas, se zdi upravičen nazor, da je imel najbrže težke izgube. Presenetljiv napad na Drač je povzročil znatnih izgub. Mi nismo imeli nobenih izgub. — Uradno se pristavlja: C. in kr. vojno ministrstvo (mornariški oddelek] je že 6. septembra opozarjal, cla bodo najbrže zavijali poročilo o boju neke avstrijske-ogrske torpedov-ke s petimi italijanskimi torpedovkami. Objava italijanskega admiralnega štaba daleč presega vsako pričakovanje. Cc bi bil prešinil sovražne ladje napadalni duh: ne odlični, marveč napadalni duh sploh, bi se naša torpe-dovka sploh ne bila nikdar vrnila. O napadu na obrambne naprave v Draču v dotičnem pristanišču ni nič znanega. Uradno italijansko poročilo torej ni več bogato južne fantazije, marveč je zavestno neresnično in ga je narekovala želja, naj je »proslava zmage« nad av-strijsko-ogrsko mornarico, ki ni niti polovico tako močna, kakor italijanska, če nc drugače, pa vsaj s tiskarskim črnilom. Francosko poročilo. 20, septembra. Orientska armada zaveznikov je razširila 17. in IS. septembra svoje v prejšnjih dneh priborjene uspene v veliki meri. Bolgarske divizije, ki stoje na napadalni fronti, so se valile v neredu proti Črni. Naše čete, ki preganjajo sovražnika, stoje ob Črni in so vzele v gorah Djurov Kemen in Jiazerno, prekoračile reko Nclakihuzo in pokrajino Roz-den. Pri Dojranskeni jezeru so izpeljale napad angleško-grške čete in so se kljub lin -temu odporu ustalile v prvih sovražnih črtah. Več sto mo jih ujeli. Napad se nadaljuje. Angleško poročilo. London, 20, septembra. (Solcnska fronta.) Srbj nadaljujejo orodiraoiSi ugrabili sq j00Q Turško poročilo. Carigrad, 21, septembra, Težki boji na fronti v Palestini se nadaljujejo, Angleži posebno napadajo med obaijo in železnico. Da se skrajša naša fronta, so S0 naše čete umaknile na povelje tudi vzhodno od železnice v nove postojanke, potenji ko so hrabro odbile vse sovražne napade. Sicer nič novega. Angleško poročilo. Londoa, 2!. septembra. Uradno: Ponoči na 19 1. m. so pričele na-'..: čete s splošnim napadom med Jordanom in morjem. Vzhodno od ee:,ie Jeruzalem-Noeblus prodirajo britsk« >« indijske čete, katerim s.- > posrečilo, da c-dreži»jo ceste, ki vodijo od Nc-.blusa proti jugovzhodu. Dne t. m. ob 4. uri 30 minut jijiiiraj »e je pričet med Rafalom in obaijo po kratkem obstreljevanju glavni napad, kateregp so se udeleževali* francoske čete. Naša pehota je iii t ro napredovala in je ,ia tej fronti pog*-:. Dne 19. septembra ob S. uri zvečer je I prekoračilo nad 3000 ujetnikov naše črte. — 1 Javlja se, da so ugrabili ?e veliko ujetnikov, ki jih še niso prešteli. Zarubili smo veliko vojnega blaga. Arabci so odrezali železnico, k' vodi v Hedžo, vzhodno od Tiberijskega jezera, Krali iz Hedže ie Turke resno porazil pri Te« fiti, južno od Mrtvega morja. ( ■——» Nemiko-ruska 2vexaB Kovno, 22. so,pt. (K. u.) V Vilni zb rujofn nemško-ru^ka obmejna komisi-< ja je končala 15. septembra .*voja delaj Ozemlje vzhodno ud Berczinc «o pričeli izpraznjevati 20. septembra 1918 in sdf bo končalo 2S. februarja 1919. Berezina ostane popolnoma nemška tudi po iz-i praznitvi, na vzhodnem brejru se pri-f čenja nevtralni odsek. Prekinjeni diplomatski odnošaji med Anglijo in Rusijo. Curih, 22. septembra. ^Corriere dellai sera- poroča iz Londona: Ruska vlada na ultimat angieške vlade s 16. septembra ni odgovorila. Angleška vlada sodi, da sq njene formelne zveze nasproti Rusiji prekinjene. t t Američani proti terorju v Rusiji. WasMnytoa, Z\. sopt. (K. u.) Reuter poroča: Da se združi civilizirani svet proti terorizmu Rusije poti gospostvom boljševikov, so naročile Združene di> žave svojim veleposlanikom in poslanikom v zveznih in nevtralnih državah, naj po i zvejo, če s c hočejo vlade, po katerih so poverjene, zavreti, da izrazijo svoje zaničevanje, s katerim zasleduje civilizirani svet grozodejstva holjštv vikov. OcBsovorS n® BMPiasiiOvo no^o. Soiija, 21. :;cp(. (K. u.) Odgovor bolgarske vlade na avstrijsko-ogrski predlog se glasi: »Gospod minister! Kraljeva vlada je z živahnim zadovoljstvom sprejela noto od dne 14, septembra, s katero je Vaša ekscelenca po^bila vse vojskujoče sa države na posvet, kako bi sc napravil konec vojski in spet dosegel sporazum med narodi, ki so zapleteni v svetovno vojsko. Ta poziv popolnoma odgovarja željam bolgarskega naroda, kakor tudi naziranju njegove \lade. Sporočam tedaj Vaši ekscelenci, da je Bolgarija pripravljena odposlali delegate v svrho stika z vojskujočimi »e državami in — če se bo nudili možnost — v svrho rednih pogajanj. Bolgarija je tembolj pripravljena udeležiti se korakov, ki- zasledujejo namen, da sc zbližajo narodi in da se doseže mir, ker v tej vojski stavi le zahteve, katerih naiieia sy sq smešno odobrila. Naši T»jni cilji so: utrditev naše varnosti in uresničenje enotnosti našega naroda v etnografskih mejah, ki mu jih je pokazala zgodovina in- ki so jih ponovno sankcijonirale velesile. Poudariti moramo izraženo mnenje predsednika Združenih držav o potrebi, da se rešijo spori balkanskih držav po pravicah narodnosti. Ker so ententne države ponovno javno pritrdile misli predsednika Wilsona, ima Bolgarija vso pravico sklepati, da vlade teh držav ne morejo načelno ugovarjati njenim zahtevam. Odtjovor Francije Bnriann. Dnnaj, 21. sept. (K. u.) Švicarski poslanik na Dunaju jo dane^ naznanil po naročilu svoje vlade zunanjemu ministru, da je francoski zunanji minister potrdil ž dopisom francoskemu poslaniku v Parizu 19. septembra sprejem note in pristavil, da vsebuje odgovor Francijo na izjave grofu Burianu govor, katerega je govoril 17. septembra v senatu francoski ministrski predsednik gospod Clemenceau, katerega besedilo obsega francoski »Joni -il Offi-ciel« z 18. t. m. Ni lahko podati o tem odgovoru izjavo, ki sc presenetljivo razločuje v svoji obliki od navad, in katere so se opirale dozdaj v občevanju celo vlade vojskujočih sc držav. Curili, 21. sept. »Corriere deli a sera« poroča iz Pariza: Clemenceau sodi, da so razprave o avstrijskem-ogrskem mirovnem koraku končane. Predsednik prepušča razsodnosti Avstrije-Ogr-se, če odg-vori Clemenceau jevem govoru. Berlin, 21. sept. Iz Ženeve se porota: »Echo de Pariš« izvaja: Uradne izjave entente na avstrijsko-ogrsko noto so zaključene. Sestava skupnega odgovora bi povzročila le nesoglasje. Sv. oče in mir. Kodanj, 21. sept. »Nationaltidende« poroča iz Rima: Papež namerava izročiti velesilam noto, če bi zopet ponovili mir. Če ga pozoveti obe vojskujoči sc stranki, bi z veseljem prevzel posredovanje. Berlin, 21. sept. »Lokalanzeiger« poroča iz Fulde: Nemški episkopat je sklenil, da naprosi z vlogo papeža, naj podpira mirovni korak avstrijske-ogrske vlade z vsem svojim vplivom. Hf.ndenburn in Striihler o položaju. Na brzojavni pozdrav velenemške domovinske stranke okrožja Jiiterborg je odgovoril Hindenburg: Prisrčno zahvalo Jfiterborgevcem na njih pozdrav. Prvi odgovori iz sovražne dežele na avstrijsko noto kažejo, kako sodijo sovražniki. Nočejo sporazuma. Zmagati hočejo. Nasproti tem drži le eno geslo: »Nemško ljudstvo, bodi trdo! V Kijelu |e govoril zastopnik kolonialnega urada, tajni vetnik Strahler: »Prepričani smo, da zopet dobimo naše kolonije. Nič nas nc ustraši, tudi sedanji položaj ne, ki ni v najmanjšem oziru, tak, da bi morali biti nevoljni ali preplašeni. Mesta, ki lahko poznajo položaj, smo v najmanjših skrbeli. Kaj zahteva Nortliclille. — Nizozemska ustavi uvoz živil. Amsterdam, 20. sept. (K. u.) »All-gemeen Handelsblad« poroča, da je govoril voditelj angleške propagande lord Northcliffe na shodu v Citty 19. sept. govor, v katerem se je z bujno domišljijo pečal, kako naj se Nemčija kaznuje. Northcliffe ne dvomi nad tem, da bodo zavezniki narekovali mir v Berlinu. Ni potrebno, da si zavezniki napravijo z boji pot v Berlin. Reč se lahko olajša. Nemčija ni enotna dežela .marveč bujno nastala zveza narodov ki eden drugega ne morejo trpeti. Kadar bodo čete entente vkorakale v Nemčijo — kar bodo gotovo storile, bo cela vrsta malih dvorov razobesila belo zastavo, katero je razvila Avstrija-Ogrska. Pru-sija, katero v Draždanih ali v Mona-kovu ravno tako sovražijo, kakor v Angliji', bo takorekoč stala osamljena, tisti, ki ji slede in žive od nje, bodo skušali ravno tako, kakor Avstrijci-gri, da sklenejo mir. Skrbeti moramo za to, da Prusija plača: mesto za mesto, vas za vas, ladjo za ladjo, dragocenost za dragocenost., sliko za sliko,, dolar za dolar. Plačati mora popolno odškodnino za vse, kar je zapravila, ukradla, oplenila in sežgala v pijanosti svojih zmag na popirju. Haac, 21. sept. (K. u.) Ustavili so izvoz vseh živil in predmetov, ki so v :vczi z ljudsko prehrano. Politične norice. -f- Narodni svet za Koroško. V četrtek dne 19. t. m. se ie v Celovcu pod predsedstvom dr. Korošca ustanovil pokrajinski odsek N. S. z a Koroško. Po ustanovitvi se jc razvil razgovor o narodnostnih in gospodarskih vprašanjih na Koroškem, katerega r-o se udeležili najodlič-nejši zaupniki slovenskega koroškega ljudstva -f- Revizija sodnega postopanja proti poslancu Graienauerju. V smislu revizijskega zakona se vrši dne 28. t. m. pred višjim deželnim sodiščem v Gradcu revizijsko postopanje glede obsodbe poslanca Grafenauerja, ki je bil leta 1915. ocl nekega vojnega sodišča na Koroškem po paragrafu 65. a obsojen v večletno težko ječo. -f- Poetični napadi. V »Laibacher Zeitung« je priobčil nadebudni ljubljanski nemški pesnik Mat. Skubl pesem: »Diebe heraus!« V njej napada ljubljansko poroto, Ljubljanski cenzor Mat. Skubl je ta napad mirno pustil objaviti. Isti pesnik je dal objaviti v Muskette svoje poetične izlive proti ljubljanskemu knezoškofu dr. Jegliču. -f Hussarekovo državno šušmarstvo. Pod tem naslovom piše celovški »Mir« med drugim: Baronu Hussareku je kot bivšemu naučnemu ministru dobro znan boj koroških Slovencev za slovensko šolo. V tem boju smo zmagali v vseh slučajih (1. 1910. in 1911.) v zadnji inštanci, pri — državnem sodišču, ki je razsodilo, da je naučno ministrstvo kršilo § 19., toda ta »dolžnost javnega življenja«, — da se izrazimo s Hussarekom — ie ostala samo'— na papirju. Slovenska deca se je nadalje vzgajala v koroških šolah tako, da se ni naučila ne pisati, ne brati v materinem jeziku in da se ji je še naprej vcepljal v šoli strup sovraštva do lastnega naroda. -Tako smo se kulturno razvijali, da v naših šolah ni bilo slišati prelepih slovenskih narodnih pesmi, marveč je iz grl slovenskih otrok zvenela »Die Wacht am Rhein«. Slovenskim otrokom je še nadalje fanatično nemško učiteljstvo pobiralo celo — slovenske katekizme, in noben § 19. in nobena vlada temu kulturnemu škandalu ni naredila konca. Pc vseh uradih v slovenskem delu Koroške sedijo tujci, ki šikanirajo naše ubogo ljudstvo. V slovenskem velikovškem okrajnem glavarstvu so bili med vojno prestavljeni zadnji slovenski politični uradniki in so bili zamenjani s »Volksratovci«. Tak svoboden in sijajen razvoj je osrečeval koroške Slovence v preteklosti. G. Hussarek bi nas s tako »svobodo« rad osrečeval še zanaprej. + Parlamentarna komisija Poljskega kola je imela minoli četrtek pod predsedstvom načelnika dr. Tertila in v navzočnosti ministra za Galicijo viteza pl. Zaleskega sejo. Sklenili so: Stališče parlamentarne komisije nasproti davčnim predlogam je odvisno od stališča vlado nasproti zahtevam, ki jih je stavilo Poljsko kolo, in od sklepov plenarne seje. Komisija ustanavlja, da se znaten del deželnih zahtev, ki jili je vladi predložilo Poljsko kolo, šc ni uresničilo, ter naroča predsedstvu, naj vlado znova pozove, da uresniči deželne potrebe. 4- Poljaki pod Nemčijo. Pri nado-Icstnih volitvah v pruski deželni zbor v volilnem okraju Lubowa-Kwidzyn je bil izvoljen namesto umrlega poslanca Lampar-skega poljski odvetnik Kurzendkovvski s 146 glasovi. Nemški kandidat jc dobil samo 43 glasov. -f- V znamenu madžarskega nasilja. »Slovacke Noviny« poročajo: Velika Blat-nica je zopet mirna. Po prvem razburjenju v četrtek 22. avgusta je prišel k nam kanonik Stojan, da bi pomiril razburjene dp-l.ove. Sklical je shod ljudi, kjer je zaslišal prošnje in tožbe ter se je prepričal o pravem in resničnem stanju položaja, Ni zaslišal drobne dece z bajonetom na prsih, pač pa prejel mlevske karte, ki so postale kri in življenje. Bilo je jasno in je tudi tako poročilo podal, da ni šlo tu za kak punt, ampak za ljudsko razburjenje, katero je izzvala smrt nesrečnega Jana Smejsa. Njegova ranjena sestra težko da se bo rešila. Prenagljenost gotovih ljudi je povzroč;!a nesrečo in takoj se je vse mogoče mislilo, prišli so madžarski vojaki itd. In ti so bili na svojem mestu, v Blatničane so vsejali seme globoke ljubezni do Avstrije! V petek se jc vršil pogreb 19krat prestreljenega Jana Smejsa in ustreljenega Pcthala (ki si je za par dni podaljšal dopust). Pogreba se ie udeležila cela Blatnica. Poslanec dr. Stojan je ukrenil vse potrebno in je dosegel, da se bo zadeva preiskala, ali kar je mrtvo, je mrtvo. + Ententa za pogajanja z narodi osrednjih sil. O razpoloženju med ententi-nimi krogi z ozirom na Burianovo noto izve »Vossisclie Zeitung« iz Berna: V enlcnti-nih krogih obstoji menda strah, da bi tajni dogovori med dvorskimi diplomati mogli dovesti do rezultatov, ki ne odgovarjajo želji širokih mas, V teh krogih so za to, da se v slučaju, če pricle do pogajanj, kakor to zahteva Avstrija, pokličejo na te pooblaščeni zastopniki vseh strank. Važno je, da sc slično izraža tudi delsberški »Demokrate«, ki dobiva svoje informacije iz francoskega poslaništva v Bernu, Isti list dobiva iz Berna brzojavno vest, da v informiranih krogih mislijo, da bo ententa odgovorila približno na bledeči način: »Pripravljeni smo se pogajati o miru s pooblaščenimi zastopniki vseh narodov Nemčije in Avstrije Ogrske, Z ozirom na Avstrijo Ogrsko sc bomo tem rajši pogajali s Čehi in Jugoslovani, ker smatramo, da nismo z njimi v vojnem stanju. Kar se tiče Nemčije in Avstrije Ogrske, smo voljni se pogajati samo s takimi ljudmi, ki so svojim narodom odgovorni, ker bi bili sicer njihovi zastopniki že jutri desavouirani pred svojim narodom, a mi bi sc znašli pred kosom papirja.« -)- Plačevanje carine v bankovcih. Vlada je izdala naredbo, da se more carina namesto v zlatu plačevati tudi v bankovcih, seveda s primernim pribit-kom, ki se bo določil od časa do časa. Za sedaj znaša ta pribitek 150 odstotkov, to' se pravi namesto 10 K v zlatu je treba plačati 25 K v bankovcih. -j- Kanclerjeva kriza. »Kolnische Zeitung« poroča 22. t. m, iz Berlina: »Berli-ner Tageblatt« je poročal s poučene strani, da se v govoricah o krizi trdi, dr. Hertling odklanja sprejem socialnih demokratov v vlado. Če bi se ta govorica potrdila, je seveda kancler popolnoma izgubil zaupanje večinskih strank. S poučene strani se trdi, da so to le kombinacije. Grpfu Llertlingu se šc ni nudila prilika, da zavzame stališče in se zato ni še na nobeno stran odločil. Ni res, kar trde, da se namerava Hertling udeležiti seje centra, res je pa, da bo kancler navzoč pri seji glavnega odseka v torek. -f Novi nuncij v Belgiji, Rim, 21, septembra. Msgr. Nicotra, dozdaj papežev nuncij v Čili, je imenovan za nuncija v Belgiji. -f- V Angliji ne bo nobenih volitev. Gardener je pisal v »Daily Chronicle«, da v Angliji ne bo nobenih novih volitev, Lloyd George je izjavil, da zahtevajo unio-nisti za svojo podporo previsoko ceno: nobene samouprave Irske, nobene ločitve cerkve od države v Walesu, zato pa varstveno carino. Javno mnenje tudi nasprotuje novim volitvam. 4- Japonske priprave. V japonskem kronskem svetu so sklenili pomnožiti bojne sile na suhem in na morju. Armada, ki šteje sedaj 21 divizij, se bo s stroški 174 milijonov jenov zvišal^ na 42 divizij po 3 polke, ki bodo razdeljene v 21 armadnih zborov. Mornarica se bo pomnožila na tri brodovja po 8 linijskih ladij in 8 oklopnih križark. Stroški bodo znašali 1060 milijonov jenov. , novice. -- Tariški grad pri Sevnici. Prireditev v spomin dr. Kreku je izborno izpadla v vsakem oziru. Dvorana je bila nabito polna, Slavnostni govor je govoril. šentjanški župnik Baje. Pokazal nam je Kreka kot socialnega delavca, kot izobraževalca naroda in kot politika. Dekliški zbor je zapel dovršeno pod vodstvom g. Groma tri pesmi. Gospodična Julka Prijatelj nam je dekla-mirala svojo lastno pesnitev »Kreku na čast« in je žela burno pohvalo. Istotako so igralci igre »Kreku na čast« rešili svojo naiogo. — Umrla je v Škofji Loki gospa Marija Demšar, roj. Kobler, mati č. g. dr. Josipa Demšarja, profesorja na učiteljišču. Blag ji spomin! — Žebljarjem v Krop! in Kamnigo-rici izboljšajo plaoe. Dne 21. t. m. se je vršila pri obrtnem sodišču v Ljubljani obravnava v zadevi povišanja plač žc-bljarjem, ki so bili zastopani po treh delavcih I. železoobrtne zadruge v Kropi in Kamnigorici, dveh delavcih pod imenom tvrdke Megušar združenih ž_e-bljarskih podjetij in po zastopnikih obeh delodajalnih tvrdk. Predsedoval je zastopnik vojaške uprave, ker so žc-bljarji podvrženi vojaški upravi. Po triurni razpravi, ki je skušala pojasniti zamotane in bedne razmere žebljarjev, se je mojstrom, skladiščnikom, delavcem v tovarni, kovačem in kovačicam dovolilo zvišanje plač po 40, 45, 50, 70 oziroma 80 odstotkov, poleg tega,podpora za nedorasle in za delano?,možne žene po ti do 12 K na 14 dni. Zastopniki ki delavcov, ki so zahtevali 200 odstotkov zvišanja, so se le malo umirili, zlasti ker jim zboljšanja aprovizacije nobena oblast ne obljubi ter morajo že-bljarji slejlcoprej trumoma preplavljati celo Kranjsko, da se za silo prežive, delodajalci pa morejo izdelke višje plačevati lo, če vojna uprava tudi njim izdelke višjo plača. Tako se giblje celo vojno gospodarstvo v nezdravem krogotoku. iz katoreera jo le en izhod. — Kako gre kupčija v današnjih časih! Iz Slapa pri Vipavi. Neko podjetno dekle s Krasa je dobilo v Trstu sladkorja, za kakšno blago in kje ter za kakšno blago je dobilo zopet dotično blago, ne vem. S sladkorjem jc šla doli v Furlanijo v bližino fronte ter ga pri neki oficirski kuhinji zamenjala za moko. Z moko jc prišla Kra-ševka v vipavsko dolino ter jo v neki trafiki zamenjala za tobak in cigarcte. S cigaretami je prišla k meni in jaz sem ji dal zanje svojega psa čuvaja, S psom je šla dalje po svetu, da ga zamenja bogsivedi za kaj. Žalostno je gledala zvesta žival proti staremu demu, ko sc je peljala zvezana na .vozičku od hiše, in služabnica moja je jo- kala za njim. Včasih s0 peli Dolcnjci: »Za čašo vinca ruincga pošten kristjan življenje da,« sedaj pa da star tobakar ljubega psa čuvaja za škatljo šport cigaret. — Imenovanje, Za praporščaka je imenovan Štefan Kostanjec od 78. pešpolka in zaeno odlikovan s srebrno svetinio I. razreda. To je njegovo tretje odlikovanje. — Odlikovanje, Z vojaškim zaslužnim križem 3. razreda je odlikovan za hrabrost Vilko Minatti, nadporočnik pri c, kr. cesarskih strelcih št, I„ dodeljen praškemu strelskemu polku št, 8. — Za »Slovensko Stražo« je daroval potom našega uredništva Fran pl. Š u k 1 j e 50 K. Istotako je daroval 50 kron Ciril-Metodovi družbi. — Prošnja! Prosi, ako je komu kaj znano o kadetu Vincencu Polž, ki je služil pri Lir. 27, 16. stotnija, 25. junija 1916. Ko je odšel polk s Tirolskega zopet v Galicijo, je bil on dodeljen k 3. stotniji in se je bojeval 2„ 3. in 4. julija v gozdu na Kobilnici pri Delatinu. Ocl takrat ni nikakega poročila o njem. Prosi se, ako je komu kaj znano o njem ali ako ga jc kdo od ujetnikov mogoče pozneje videl v ujetništvu, se lepo prosi, naj blagovoli to sporočiti njegovi materi Mariji Polž, Mengeš št. 7, Gorenjsko. J j Zveza kršč. soc. prosvetnih društev v Ljubljani in najbližji okolici ima sejo v torek dne 24. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Katoliški tiskarni, II. nadstropje. Dnevni red: Sestava predsedstva in načrta za prosvetno delo v zimski sezoni. Vsako društvo odpošlje 2 zastopnika oziroma 2 zastopnici. Le delo po gotovem načrtu more roditi uspeh, lj Koncert, Erma Ž a r s k a, znamenita operna pevka, bivša primadona -Narodnega Divadla« v Pragi- in skozi dve leti pred izbruhom vojske primadona največjega gledališča v Ameriki, metropolitan-skega opernega gledališča v Ncwyorku, koncertira v Ljubljani v četrtek, dne 26. septembra v Unionski dvorani. Vstopnice ocl danes naprej v trafiki v Prešernovi ulici 54. lj Kongregacija gospodov v Marijani-šču, V sredo, 25. septembra, zvečer ob 8. sestanek članov in kandidatov v Unionu (Rožce). Ker so na razgovoru važne zadeve, se želi polnoštevilne udeležbe, lj Umrl je danes zjutraj ob 3. uri gospod Karel Z o t m a n n , c. kr. dežel-nosodni svetnik. Pogreb bo v sredo ob 4. uri popoldne. N. v m. p.! lj Poročil se je danes g. Rudoll Rusjan, dež. tehnični adjunkt, z gdč. Fani Plcstenjak. Bilo srečno! lj Osebna vest, Suplent na I. državni gimnaziji Martin Volavšek je imenovan za učitelja 9. čin. razreda na drž. obrtni šoli v Ljubljani. lj Iz gledališke pisarne. Slovenski gledališki konzorcij išče delavce za oder v stalno službo. Reflektanti naj se zglase v gledališki pisarni. ŠtaSe^sSs© Kovice. š Umrl ;e v deželni bolnišnici v Gradcu g. Fran Šorn, nadučitelj iz Št. Lovrenc? na Dravskem polju; star 56 let, š Ljutomer. Naše slovensko pevsko društvo nas je po štiriletnem odmoru dne 15. sept. t. 1. zopet razveselilo z lepim koncertom. Že dolgo smo si želeli nekaj umetniškega užitka, kakor nam ga je našo društvo večkrat nudilo pred vojsko. In tokrat nas je res presenetilo z izredno prireditvijo. Spored .je bil raznovrsten in zanimiv. Nastopil je moški zbor, ženski zbor in mešan zbor, vmes j pa so bile glasovirne točke in pa bari-ton-samospev: Vilhar, »Mornar«, ki ga je z navdušenjem in čustvom pel g. Janko Dijak. Občudovali smo moški zbor, ki ima kljub vojnim razmeram toliko izvrstnih moči. Pel je z ognjem in navdušenjem Foerstejevo: »Povejte ve planine!« Nikakor pa ni zaostal za njim ženski zbor s svojimi milimi in zvonkimi glasovi, ki je zapel: »Slovenskim mladenkam« iz »Gorenj, slav-čka«. Mešan zbor pa jc pel s posebnim navdušenjem Foersterjev »Venec Vodnikovih pesnij« ter nam s tem povečal hrepenenje po narodni svobodi. Nekaj posebnega pa je bil na tem koncertu nastop absolventa budimpeštanskega konservatorija "in virtuoza Mchmcda Ali, ki sc kot zet tukajšnjega ključavničarskega mojstra g. Ludvika mudi zdaj v Ljutomeru in ^u je ob spremljanju na glasovir igral na klarinetu Bas-sijevo fantazijo po operi »Rigoletto«. Ta njegova izredna umetnost, dovršenost v igranju na klarinetu in ti mili glasovi njegovega godala, vse, to je bilo za naš trg nekaj izvanrednega in nam je napravilo neko posebno veselje in poseben užitek, za kar smo mu posebno hvaležni. Da je koncert tako lepo in nad vse pričakovanje dobro uspel, gre zahvala vsem pevcem in pevkam, ki so z neutrudljivo požrtvovalnostjo zaha- jali k vaja mod blizu in daleč in pa njihovemu požrtvovalnemu in na polju cerkvenega in svetnega petja neumorno delujočemu pevovodji g. učitelju Za-cherlu. Naša želja je le, da bi nam naše pevsko društvo še mnogokrat pripravilo tako izredno veselje. Primorske novice. p Uspeh vpisovanja na zaposlovalnih tečajih v Trstu. V učiteljske zaposlovalne tečaje se je vpisalo: I. letnik 40, v II. 30, v III, 22 in IV. 8 dijakov; vrhu tega še 8 vpoklicanih, skupaj torej 108 dijakov. V gimnazijske tečaje se je do sedaj vpisalo: v I. razred 127, v II. 76, v III. 21 in v IV. 16, skupaj torej 240 dijakov. Koliko je nemških osemrazrednih gimnazij, ki ne dosegajo tega števila tržaških provizoričnih tečajev! In potem ima Hussarek pogum pred nemškimi časnikarji govoriti o popolni enakopravnosti vseh narodov v Avstriji! p C. kr. drž. realka v Gorici. Šolski pouk prične v mescu oktobru, ko bodo izvršene poprave poslopja. Učenci, ki žele vstopiti v realko ali pa v laški oddelek pripravljalnega razreda, naj se oglasijo po dopisnici do 1. oktobra 1918 pri ravnateljstvu tega zavoda v ulici Stračice 38. Goriški begunci se obenem lahko priglasijo glede sprejema v dijaški konvikt, Čas vpisovanja in vsprejemnih izpitov se razglasi pravočasno, p Prebivalstvo na Goriškem, katero oskrbuje prehranjevalni urad v Gorici, je naslednje: Gorica mesto 10 tisoč. Okrajna glavarstva: Gorica 57.900, Tolmin 30.800, Sežana 27.500, Gradišče 26.300, Tržič 40.800; poleg tega mora skrbeti prehranjevalni urad še za osobje obnovitve Goriške, in sicer v Gorici za 5086 oseb, v Gra-dežu 4510 ter za delavce in uradnike v »Cantiere navale« v Tržiču 1370 oseb, osobje južne železnice 3926 oseb, državna železnica 6400 oseb. Skupno 213.840 oseb. p Pristojnost za dovoljenje podpor. Za obnovitev stanovanjskih in gospodarskih poslopij smejo okrajna glavarstva dovoljevati podpore do 3000 ; c. kr, namestništvo pa do 20.000 K. — Za nabavo stanovanjske opreme in hišne oprave smejo okrajna glavarstva dovoljevati podporo do 1000 K; c. kr, namestništvo pa do 4000 K, — Posebni obrazci za prošnjo teh podpor se dobijo pri pristojnih c. kr. glavarstvih in pri c, kr, primorskem namestništvu, oddelek za obnovitev Goriške in Gradiščanske (Gorica, ulica Codelli). — Dovoljevanje višjih podpor, kakor je zgoraj navedeno, je pridržano ministrstvu za javna dela, p Kje se nahajajo posamezni uradi in zavodi v Gorici? Da bodo naši čitatelji ve- deli, kam se imajo obrniti v svojih mnogovrstnih zadevah, navajamo sledeče: 1. C. kr. primorsko namestništvo, oddelek za obnovitev Goriške in Gradiščanske, se nahaja v ulici Codelli. — 2. C. kr. okrajno glavarstvo se nahaja kjer prej na Travni-kr; prošnje za vojaško podporo ke rešujejo spodaj v pritličju, za begunsko podporo v drugem nadstropju št. 6; uradni dnevi so v ponedeljek in četrtek. — 3. C. kr, okrožna in okrajna sodnija: Corso Francesco Giuseppe, št. 50. — 4. C, kr. policijsko ravnateljstvo Corso Fr. Gius. št. 26. — 5. Deželni odbor tam kjer prej na stolnem trgu in v Šolski ulici, — 6. C. kr. poštni urad v Gledališki ulici št. 12. — 7 C. kr. stavbna ekspozitura v Radetzkyjevi ulici št. 16 (prej via Dante). — 8. Vojnokreditni zavod ■v semeniški ulici št. 5. — 9. Vodstvo begunskih postaj, urad za postavljanje barak in lesenih poslopij, Via Contavalle št. 1. — 10. C, kr. urad za »Passier-Scheinc« Corso Fr. Giuseppe št. 40. Kdpr hoče dobiti »Passier-Schein«, mora zdaj s seboj prinesti spričevalo o cepljenju koz, drugače ne dobi tega potnega lista. — 11, »Goriška Zveza« se nahaja v Gledališki ulici št. 20. — 12, »Mont« sprejema in izdaja denar tam, kjer prej, v Gosposki ulici; zastavljalnica pa ne posluje še. p Lekarne v Gorici, V Gorici sta dve lekarni: lekarna Pontoni v Raštelju in lekarna Gliubich v ulici Rabata. p Šole v Gorici. »Goriška Straža« piše: Binkoštno nedeljo 1915 so bile, kakor znano, zaključene vse goriške šole. Ljudsko-šolski in srednješolski učenci so bili kar črez noč na cesti; za srednješolsko mladino, zlasti za slovensko gimnazijo in obe učiteljišči, so se pozneje odprli zaposlo-valni tečaji v Ljubljani in v Trstu, za kar gre zasluga predvsem pokojnemu dr, Kreku; naša ljudskošolska mladina pa je po-sečala deloma šole v begunstvu, deloma pa je tudi ostala brez vsakega pouka. Da to nepohajanje šole na mladino ni ostalo brez vpliva, je pač umljivo samo po sebi. Naravno je tedaj, da so vsi Goričani z veseljem pozdravili vest, da se s šolskim letom 1918/19 v Gorici zopet odpro vse šole, ljudske in srednje. Določeni so tudi že prosto-kjer se nastanejo; slovenska gimnazija niča ter obrtna šola v »Šolskem«, oziroma v »Malem domu«. Naloga vlade je seveda, da poskrbi, da se pravočasno urede za srednješolske učencc in učenke neobhodno potrebni konvikti. Brez konviktov ni govora o srednjih šolah v Gorici. — Gorici je dajalo dijaštvo že od nekdaj nekak poseben znak, in danes, po mnogih izkušnjah, lahko rečemo, da goriško dijaštvo je bilo dobro, če žc ne zgledno. Da bi ostalo vsaj tako i v bodoče! — Staršem pa kličemo ob tei priliki v spomin dolžnost, ki jim veleva, da pošljejo svoje slovenske sinove in hčere v naše šole, kjer jim bodo rezale duhovni kruh omike, vede iri nravnosti ljubeče slovenske roke. Otrokom dajte piti iz domačih čistih studencev! ^pr Dom in Svet. Ta teden je izšla št. 5 in 6 Dom in Sveta. Vsebina je sledeča: Članki: Slike brez okvira (F. S. Finžgar), O umetniških slogih (Jos. Man-tuani), Hudodelec Janez (Ivan Cankar), V ruskem Turkestapu (dr. Ivan Knific), Obrazi (Ciril Jeglič), Madame de Sael (Ivan Gruden), Zadnji upornik (Ivan Pregelj), Vrnitev (France Bevk), Mir (Fr. Omcrza). Pesmi: Maj (France Bevk), V nočni samoti (Joža Lovrenčič), Dante Ali-ghieri _ dr. Jože Debevec: La Divina Commedia, Potepuh (Ciril Jeglič), Vojaška balada (France Bevk), Snidenje (Fr. Bevk), Mrtev mladenič (France Bevk). Književnost. To in ono. Drobiž. Novejše napake slovenskega sloga (Dr. A. Breznik), Rdeče vrste (France Bevk). — Slike: Dr. Janez Krek (Lojze Dolinar), Madona s črešnjami (Tizian), Ganimed (Corregio), Matematik (Giuseppe de Ri-bera). — Naročnina 14 K, za dijake 10 K. Upravništvo Katoliška tiskarna, Ljubljana. » f?? Sj-v, v*. itf tK> \Si darske notice. n v osrednjem semenišču, realka v poslopju nemške gimnazije, moško učiteljišče v svojih starib prostorih »Sim. Gregorčičevega doma«, žensko učiteljišče pa v poslopju Scuola Frinta v ulici Codelli. Razveseljivo je tudi dejstvo, da pride slovenska mestna šola iz Podturna v »Mali dom«. Tako upamo, da bode tudi v tem pogledu konec nagajanja, ki si ga je prejšnji mestni svet dovoljeval skozi desetletja nasproti goriškim Slovencem. Končno se otvori tudi petraz-redna deška in šestrazredna dekliška vad- j g Cene krompirju v nadrobni prodaji. Deželna vlada ie za krompir v nadrobni prodaji določila naslednje najvišje cene: 1 kg roglji-čarjev 66 vin., 1 kg vseh drugih vrst krompirja 36 vin. g Ravnalne ccne za vino. Presojevalnica cen v Trstu je določila za vsa vina, pridelana v Istri, T rstu in tržaški spodnji okolici ravnalno ceno na 60 K na stopinjo in hektoliter. Na podlagi te ravnalne cene so se določile za prodajo na debelo in drobno vseh vin naslednje ravnalne cene: a) v Trstu na debelo v sodovih iz prodajalčeve zaloge tran-sito 640 K, zadacano v malih sodovih in p!c-tenicah čez ulico po 696 K hektoliter, v steklenicah po 7 K 20 vin. liter; b) v Trstu v gostilnah po 7 K 36 vin.; c) v Istri v sodih po 56 litrov in več nezadacafto po 6 K 40 vin. liter; d) v Istri v gostilnah zadacano po 7 K 20 vin.; ej na osminah zadacano po 6 K 40 v liter. — Za 9stopinjsko vino, pridelano na Krasu, na Goriškem in v tržaški zgornji oko- lici so se določile naslednje cene: a) iz pri-delovalčeve kleti po 666 K hektoliter; b) v trstu, zadacano, v steklenicah čez ulico po 8 K; c) v 1 rstu v gostilnah po 8 K 24 vin.; d) na Krasu, Goriškem in tržaški okolici v gostilnah po 7 K 84 vin.; e) na osminah zadacano po 7 K 20 vin. — Cena za istrska vina ter vina iz Trsta in tržaške spodnje okolice se določa cene 60 K za stopinjo alkohola, na Krasu, Goriškem in tržaški okolici pa na podlagi cene 74 K za stopnjo alkohola .Ravnalne cene ne veljajo za desertna vina v steklenicah. Posojena posoda sc mora vrniti. g Promet z vinom v Istri. Upravna komisija mejne grofovine Istre naznanja, da c. kr. namestništvena naredba z dne 14. septembra 1917, Pr. A. 622/5, drž. zak. in naredb. št. 32, glede prometa z vinom v Istri ostane v veljavi tudi glede letošnjega pridelka 1918 do razglasitve nove naredbe. J? Uvoz bombaževine iz Švice, Ivrdke, ki se zanimajo za uvoz svile, bombaževine in čipek iz Švice, dobe natančnejša pojasnila v uradu trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. Aprovizsciia. a Trgovci sc vabijo, c'a se zglase v to« rek, clne 24. t. m. ob 9. uri dopoldne v mestnj posvetovalnici radi nakazila moke. a Aprovizacija južne železnice. Razdelitev krompirja se prične dne 24. septembra po 20 kg nn osebo, po 30 vinarjev 1 kg. Demo se bo po sledečih številkah: Torek dop. št. 1 do 50; pop. do 100. Sreda dop. št. 100 do lo0; pop. do 200. Četrtek dop. št. 200 do 250; Pctek d°P' 300 do 350; pop. do 400. Sobota dop. 400 do 350; pop. do 500. rrosi se, da se konsumenti drže reda! a Oddaja češpelj, Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala sveže češplje v torek dne 24. t. m. v deški šoli na Ledini (Komenskega ulica). Oddajale sc bodo od 8. do 11. ure dopoldne in ocl 2. do 5, ure popoldne. Kilogram stane 2 K. DAROVI. Za slovensko na-odno gledališče v Ljub-Ijani. Litijsko pevsko društvo »Lipa« nam pošilja kot darilo del čiiega dobička igrane dra-f.":.. »Deseti brat 100 K, dalje g. Robavs ias Litije 10 K in Leskovic & Gruden iz Litije 4 iv skupaj 114 K, kateri znesek nam je izročil g. L. Lajovic iz Litije. Gospa Vida dr. JNovakova iz Ljubljane je pridobila naslednje deležnike: g. Franc Klemene, trgovec 1000 K: Ivan Vrančič, sodni predstojnik, 200 K; Anto-nija Strube j, trgovka, 500 ; J. Belič, gostilničar, 100 K; Ivan Bonač 200 K; in darilo g, ing .Meurville po 50 K. — Vsem skupaj lepa hvala! . Pred nekaj dnevi je bila najdena denarnica z vso biro čez 350 K v Globokem, župnija i isece. A-avcn denarja odrezek poštne nakaznice: Uršula Prcmfalk, Litija. Poštni pe-Cal m J?" Dcnar se nahaja v župnišču Pišece. Našla se je manjša vsota denarja. Dobi se pn g. okubel, Vegova uiica štev. 6, pritličje. Včeraj zjutraj se je našla v Japljevi ulici neka vsota denarja. Dobi se v Japljevi ulici 5. Kangla, polna, je bila pozabljena v soboto dopoldne v vozu III. razreda v kamniškem vlaku. Ima naslov in se prosi, naj se jo izroč? na državnem kolodvoru v Spodnii Šiški na cele vagone, dalje WERM?JTH« praSek od 50 kg višje dobavlja JAN.WURZ!NGER-Ja, nas!., Ges. m. b. H., Gradec, Lagergasse 4. Naslov za bizojavke: „Salia", Gradec. suhe gobe, prazne vreče in droge pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & komp., pre|e PETER LASSNIK, LJUBLJANA, MARIJIN TRG. 2534 Zafci: Mack and lan 1 franc. mrkač 2 para se prodajo Sv. Petra nasip 59/1. 1. IŠČEM — pošteno in marljivo, za hišne posle poleg kuharice. Mora čistiti tla, prati in gladiti perilo. Začetna plača 50 kron. Nastop takoj, — JELKA BAR. GUSSICH, Zagreb, Jurjevska ulica 37. 300 KRON NAGRADE dobi, kdor mi za takoj ali za 1, avgust preskrbi v Ljubljani lepo prazno garje, srbeZ, hraste in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol-domače mazilo. Ne maže, je popolnoma brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 5'— dvojno-velik lonček K 9•—. Daljo Paratol- posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 3--P. Oboje se dobiva po povzetju ali predplačilu pri tvrilki Pnratol-Werke, lekar ULMER Budapest VII-27. Hozsa nt 21. Produ sc na pol pokrita, dobro ohranjena c najmanj 3 sobami, kuhinjo in pritikli-nami. Naslov pove uprava »Slovenca« pod šifro: »300 KRON« 3442. apna dobi s« na vagone pri H. Frlednan, Zagreb HERCEGOVACKA ULICA 25. PolhoDe krtove torčismie tafe kupi po najvišjih cenah e. mimt trgovina s kožami in krznom LEIPZIG, Brfihl 47. PoSiljstve sc prosijo po pošti v zavojih po S kg, odpadli znesek se odpošlje takoj po prejemu. >031 l dalje skoraj nova pruska baEJisUgi raprraa Šivalni stroj brez stojala matičen finiiSiafilEI " ploščami lleoa ceo za sedež, vse v dobrem stanju. Naslov pri uprav, ništvu „t>lovenca" pod št. 3450. lij-?Sl!j k II. in V. gimnazijcu SE SPREJME s popolno oskrbo v hiši. Želi se, če mogoče, znanje vijoline, zahteva se pa vesten pouk in dobra vzgoja. Ponudbe z zahtevkom na: Josip Petrič, Rečica ob Paki, Štajersko. 339J PRODA SE takoj tri pare lepih po šest tednov starih, lepe pasme. — Poizve so v (jcstilni »Pri ribiču«"na Bclenjski ccsti v Ljubljani. Cena po dogovom. 3409 L h HOTELA »SLON« je -»c od 21. septembra t. 1. ZOPET OTVORJENA. t sil lil II naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da ostane trgovina ::: radi smrti lastnika ::: ŠE ZA NEDOLOČEN ČAS -:: ZAPRTA. ::---- KOMU izmeti vračaiočih se iz Rusije JE KAJ ZNANO o 3476 Filipu m H VRI Zajet je bil 7. junija 1915 ter že od septembra lanskega leta ni o njem nobenega glasu. Bival je v kijevski guberniji, pošta Zlatopolje. Blagohotno obvestilo naj se pošlje proti povrnitvi vseh stroškov JOŽEFU MAVRI, v Orehku št. 25, pošta Cerkno na Primorskem, Tordka Sf LJUBLJANA, poleg frančiškanskega mostu, SV, PETRA NASIP št. 7 opozarja cenjeno občinstvo, da je dospela večja pošiljatev Šivalnih sfroleu za rodbinsko rabo, krojače in čevljarje. Kdor si jih želi nabaviti, naj se čim prej oglasi. 3123 KUPIM TAKOJ -m: wagoita suhih, za izdelavo pohištva. Rabim vse debelosti. — Prijazne ponudbe na poštni predal 144, Ljubljana. 3345 in druge divjačine kupuje po nnjvigji ceni restavracija ,.SLON" y Ljubljani. iščem" i« w w Ponudbe pod »SKLADIŠČE« 3468 na upravništvo »SLOVENCA«. Voziti mora trikrat tedensko jioSto; sicer je zaposlen v vinski trgovini; Ilrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru Ponudbe pod „PostUjon" Stev. 3181 na upravo tega lista. Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi :: oljnate portrete na platno :: izvršuje umetniško po vsaki fotografiji prvi fotografski in pnvečpvalnj zavod -::: V LJUBLJANI :::-- kolodvorska ulica St. 34«. Sodnijski uradnik IŠČE za 1. oktober ali vsaj 15. oktober meblovansi mil P s prostim vhodom in električno razsvetljavo na mirnem kraju, najraje v bližini sodnije. Cenj. ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod št. 3475. Vdovec, 50 let star, z lepim premoženjem, v lepem prometnem kraju na Kranjskem, se želi poročiti s 35—451etno gospodično ali vdovo brez otrok. — V poštev pride le dobra gospodinja, ki se razume na obsežnejše gospodinjstvo, kuhinjo in ekonomijo. — Denar ne igra vloge. — Lc resne ponudbe s sliko vred naj se poSljejo na upravo »Slovenca« pod šifro: »RESNA ŽENITF.V« 3472. Tajnost zajamčena. Slika se vrne. Valpta ,majarja' z družino takoj rabi PRISTAVA SREBRNIČE—KANDIJA, NOVO MESTO. 3457 Vrata ia oli s srednje velikosti, v najbolj.-em stanu priporoča ceno Goričanom FRAN ČIBEJ, Gradec, Kienngasse 25, posestniki in najemniki vrtov so vijudno vabfjo, tla pr.'glass «vo) naslov društvu arska šola v Kranju. Išče se priletna za vsa domača dela. Plača po dogovoru. Poljanska c. 21 dvor. »lili izvrstna konceptna moč. z 20-letno prakso, od 1. 1910 do 1918 ognjičar pri arm. n. b. p„ žali mesto. Ponudbo pod »Ognjičar" sprejema uprava lista. 3435 KUPI SE v Ljubljani >.««»>. a 3471 fina Sprejme so SMZRiHP 7.a vsa domača dela. Poizvo sa v trgovini Iv. Bonač, Ljubljana, z vrtom, zemljiščem ali stavbiščem. —* Stranke ostanejo v hiši v slučaju kupa. Ponudbe na: PETER STREL, Ljubljana. Poljanska cesta št. 19, II. nadstr. z vinogradno lego i\a Spod. Štajerskem (preodvozna postaja) NA PRODAJ. — Poizve sc v pisarni dr. Stareta, odvetnika v Ljubljani, Sodna ulica It. 4. 3467 J^ 400 KRON V ŽIVILIH za nagrado dobi, kdor presurbi za takoj mirni stranki z 1—2 sobama, kuhinjo in pritiklino. — Cenjene ponudbe se prori do 28. septembra na upravništvo »Slovenca« podi -MIRNA STRANKA« 1478. Fran in Anton Eotmann naznanjata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih iskrenoljubljeni brat, blagorodni gospod Kari Zelmi?™ c. kr. deželnosodni svetnik v pondeljek dne 23. t. m. ob 3. uri zjutraj po daljšem bolehnnju nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Kongresni trg št. 13. na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 23. septembra 1918. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Dr. Josip Demšar, prof. verouka na c. kr. učiteljišču v Ljubljani, naznanja v svojem in v imenu svojega očeta Antona, svojega brata Antona, revidenta južne železnice, in sestro Joslpine, učiteljice v St. Vidu, da so 22. t. m. umrli naša mama Hlariia O&nišar, rm. Kobl&r Pogreb bo v sredo, dne 26. t. m. na pokopališču v Škofji Loki ob 10. uri dopoldne. Ljubljana, dne 23. septembra 1918. Eahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob prebrldjii izgubi našega preljubega soproga, očeta itd. gospoda 2)avorin-a £witteu-ja c. kr. okrajnega sodnika izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo mil. gosp. proštu dr. Elbertu, prečastiti duhovščini, gospodom usmiljenim bratom, cenj. uradništvu, našim dobrim sosedom in vsem dragim prijateljem iu znancem, kateri so od blizu in daleč prihiteli izkazat našemu blagemu pokojnemu slednjo čast. Rudolfovo, 21. septembra 1918. 2aluJo?a družina jgwitter|eVa. Zahvala. Rudolf Rusjan dež. tehnični adjunkt jS o Fani Rusjan voj. Plesterjak poročena tjubljana, 23. kimouca 1915 30 U QQ 0 jDDDDOGODDDGODODDnDDnOODDOnDODDDDDDnDn Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega iskrenoljubljenega, nepo/.abnc^a sina, brr.ta in neč:tka, gospoda stud. iorest ter c. in kr. poročnik v rezervi, sc najprisrčneje zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo ssno dolžni vsem mnogobrojnim udeležnikom, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. ŽALUJOČA RODBIN A ANTON WOLF. eSftffl? Sv™ IfPttJSCt iižnjc, hraste, srbeč;* o in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Pa« ra!ol»dornafo mazilo. Ne mai-c, je popolno brez dulia, torej so more rubiti tudi čez dan. Veliki lonček K B.— dvojno-velik lonček K «J___ Dnlje Pa« raSol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 3.—. Obojo se dobiva po povzetju ali predplačilu pri tvrdki Paratol- Werko, iekar ULMER Butlapest VlI-27. R6zsa ut 21. ki bi sprejela na stanovanje gdč. (šiviljo z nekaj svoj. mobilij) naj sporoči na: Upr. „Slov.", Ana U., 3463 Spretnega K « se sprejme takoj. Za hrano in stanovanje preskrbljeno. Pismene ponudbe z označbo zaželjene plače iu navedbo prejšnjih služb je vložiti na: K. k. Bauespositur Tolmin. 3482 It M Oill i raznimi voiiii ^psssaBBBmmm: «aaHBa» Poskrbile že sedaj za svojo po trebSčino Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo a ker bo vsled neprestanih trans-portnih težkoč nemogoče pravočasno dobaviti žvspleni prah, 99% Ctafi sici!f. žea- a Povodom prebritke izgube naše iskrenoljubljene gospe nam je doSlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Našo globokoeutečo, srčno zahvalo izrekamo gospodu Dr. A. Kraigherju za vestno in požrtvovalno zdravljenje, gospej dr. Lu-schitzkijevi in prečastiti sestri Mariji za trudapolno strežbo in tolažbo; dalje vsem cenjenim darovalcem cvetja in onim, ki so našo najdražje spremili k večnemu počitku. Dr. Slavko Fornazarič, adv. koncipient v Ljubljani, soprog. Rodbina Anton Fornazarič, Rodbina Josip Panletič, Bilje pri Gorici. velepos. v Mirnu pri Gorici. I iz najstarejie in največje tovarne za barve. Na stotine priznatnih pisem vsakemu na razpolago. Razpošiljam samo L vrste v sledečih barvah: črna, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vijolčasta, siva, rujava in rumena. — Da se napravi temno modra, se da polovico črne, polovico modre. Na zahtevo slovensko navodilo. 100 zavojev 50 kron. 500 zavojev po 45 K za 100 zavojev. 1000 zavojev po 40 K za 100 zavojev. Poštnine prosto pošilja 3136 Hudolff Cotic Lepa mlada se proda. Ponudbe na upravništvo ..SLOVENCA" pod štev. 3449. Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih po* trebščin VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in lapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojimi :: Svoji k svojim! IZ30REN nadomeske; sa Staran zelo sladak, vporaben brez ciko-rije, zavit v zavojčkih po 5 in 10 kg, pošilja po povzetju po 10 K 1 kg ali pri 100 kg p, 8 K 1 kg. Zcvojnina se zaračuna najceneje. — GUSTAV SUŠICKY, ČEŠKI BROD, ČEŠKO._3355 Otvoritev gosišine. Slav. občinstvu in p, n. starim gostom vljudno naznanjava, da OTVOR1VA dne 22. septembra kjer bova proti zmernim cenam p. n. gostom postregla s pristno vinsko kapljico ter gorkimi in mrzliiri jedili. Slav. občinstvu in p. n. gostom sc priporočava v obilen obisk in beleživa z velespošto-vanjem 3454 Fraa M IsnSra Mavčič tik kemične tovarne na Selu p. Ljubljani. in 65/70 % sivi žvepleni prah od 100 kg višje v vsaki množini. »Vaterland. Handcls- und Verkehrs-Afct- Gesell. Budapcst V., Akademia ut. 20, Naslov za brzojave: Grossist. srasHHSfflSBBiB® msum srbečico, hraste, lišajc, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža. 1212 i freoDce vzorčna steklenica \ K, velika steklenica 16 ii, brizgatnica t K. Dobiva se v vseli lekarnah in drožerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Apotiieke»zurlioUnuug« fig«« 4P fl|1r?ifjl : Lenarta »pri upnujut :i KIJ IU, tviiliu Glavne prodajalne v Ljubljani: lekarne Gabr. Piccoli :n Mr. ii. Sušnik ter dro/.eriji Ant. Kane in B, Cvančam 53SSF" izvirna prof. Loeiller-ja in dr. Danysz-a bacilna piča * TERROR Z VOHANJEM«, najradikalnejše uničevalno sredstvo. — Cena za namakanja 1000 g: proti mišim. . . K 14'— od Dunaja po povzetju, proti podganam K 17'20 od Dunaja po povzetju. Dobavitelja c. in kr. vojnega ministrstva, c. kr. nižjeavstrijskega namestništva, deželnih kulturnih svetov itd. — Ravnateljstvo zavoda »TERROR«, Dunaj I, Werdetorgasse 17. — Telefon 15.542. 2994 Pomanjkanje črnila (tin?e) v steklenicah bo vedno cbiuinc.c radi gomanjka« nja steklenic. Nudim Vam zato žive iis, m i« ii iijij St. 12977. Razglas« I5&& • v * "i €• Brna •tUECc:;**« naprasJaji mnavjrm innmr ur at.rr« todlfoa V smislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 14. sept. 1918, št. 30061, se bodo v Ljubljani dne 25. in 26. septembra 1918 popisovali prašiči in sicer oba dneva od 8. do 12. ure dop. — Komisija za pravo mesto bo poslovala v mestnem popisovalnem uradu; na Barju in v Spodnji Šiški pa sc bo popisovalo od hiše do hiše. V Ljubljani stanujoči lastniki prašičev se torej poživljajo, da jih pridejo navedena dneva popisat na magistrat. Kdor bi navedel napačne podatke, jih prišel prepozno popisat ali pa bi kaj zamolčal, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan. Mestni magistrat ljubljanski, 23. sept. 1918. trgovina z industrijskimi p«trebščanami in proisvotll na (icbelio, LJUBLJANA, Frantfevo nabrežje štev. 1. SPIT" jpJT' OddRjaio sc semo celi vagoni! iiiiiiiiKHiiiiM m ss *sji i^f | w ampavm. ■■'iiiiait jtrsen.mrsr riimij r iTAMMfln^raaao* m?««* w*fwr*Mr ctu mww ~ I § £ e R 53 iS s* 'Sap"" črnilni clcslrakt v vseh barvah, ~fSK> za navadno in kopirno črnilo. Razpošiljam najmanj 1 liarlon 100 zavitkov »EFES1NA«, ki stane: za navadno črnilo (tinlo) 2'1 K Jrankoj zs cene bar-vanega in kopirnega črnila, kakor tudi drugih predmetov zahtevajte cenik brezplačno. ZAJAMČENO, NIKAK VOJNI NADOMESTEK, PRIHRANKA 50 ODSTOTKOV. — Se priporoča 3354 &M1 VRHNIKA. ||| ffffff*| in plačam za nove zamaške K 110.— za kilogram, slare, zavrtane, a ne zdrobljene K 65.— za kilogram, dolge Šampanjske zamaške, ne umetno blago, K L— za komad, in za vrečo kron 14,— za komad. — Prevzamem vsako množino proti prejšnji vposlatvi vzorca in aviso po povzetju. 287 J inoab as nakup vrči in san»aJltotf insfe, LKifsiliaa «5. ----"T" -------- ~~ Katofirna limaana k