*t. 80. V Gorici, v sredo dne 5. oktobra 1904 IshiJR dvakrat na teden, in sicer v Bredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter a,Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti ptejemasa ali v Gorioi na dom poSiljana: Vse ieto.......13 K 20 h. ali gld. eeo pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 5etrt leta.......3, 40», , 1-70 Posaraione Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici gtv. 7. v Gorioi vcGoriSki Tiskarni* A, .GabrSfiek vsak dan od 8. nre zjutraj do 6. žveSer; ob''nedeljah pacd« Jo 12. nre. Na naročila brei doposlane naročnice ie ne OKlranio. Oglasi In poslanica se raounijo po petit-vrstab i tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Ve5krat po pogodbi. — Večje Črke po prostoru - Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta...*—. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXIV »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr K. Lavrii Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici It. 7 v Gorioi v I nadstr Z urednikom je mogoče govorili vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od,2. do 5. popoldne; ob nede\jah in praznikih od 9. do 12. dop, UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino In ogla*o Je plačati loco Gorlea. Dopisi n«.J se pošiljajo le ar duiStvu. NaroSnina, reklamacije in druge reči, katere ne ...spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le npravalStva. „PBIMOBEC" izhaja neodvisno od «8oče» vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60. «8ooa» In cPrfmoreo. se prodajata v Gorioi v to-? balami Sob. w ar z v Šolski uliol *n Jellersitz v NunsK nlioi; — y Trstu v tobakarni Lavren5i5 na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A, GabršČek (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal. Interpelacije! vprašanja in predlogi deželnega poslanca dr. H. Turne. VI. Interpelacija na Nj. Eksc. ministra za poljedelstvo in notranje zadeve. Od pamtiveka preminja Soča svojo strugo vsled grušča, ki ga ob nalivih privali iz gorovja, ter oddavna razdirajo hudourniki po našem gorovju bregove in obronke ter valijo skalovje v dolino, po dolini pa grušč in pesek proti nižini. Od davna se bore prebivalci z naravno silo vodovja — zaman — ker javna uprava dosedaj ni storila ničesar, da temu zlu odpomore. To, kar so storili posamezniki in kar je semintje storila uprava, se ne more smatrati resnim delom, ker proti neznanski naravni sili velja le ena odporaoč, t. j. organi^o vano delo. Kar je visoka vlada storila v preteklih stoletjih še za časa absolutizma, to je že zdavna vzelo vodovje ter je to in kar so storili posamezniki, mnogokrat povišalo nevarnost. Takoj po oveljavljenju vodnega zakona se je obrnilo c. kr. namestništvo v Trstu na deželno zastopstvo radi regulacije Soče in drugih hudournikov v deželi. Deželni odbor je tudi z dopisom od 18. XII. 75. št. 4009, priznaval, da je neobhodno potrebno storiti kaj v tem oziru, in da je notorično, da se je do takrat storilo le premalo. Povdarjal pa je deželni odbor pri tem, da troški za to delo presegajo moč dežele, ter je v sojem dopisu od 22. IX. 76. št. 3445. na c. kr. namestništvo v Trstu opozarjal 1.) da se je država vedno lastila javnih voda, 2.) da je država vedno zinemarjala vzdrževanje teh javnih voda v pravilnem stanju, toraj sama največ zakrivila žalostni položaj. Sporedno z akcijo vlade so se oglasile tudi občine, ter omenjamo peticijo furlanskih občin od 26. I. 76. št. 375. na deželni odbor za regulacijo rek. Že 7. IX. 76. pod št. 3455. je predložil vladni inženir Baubela svoje mnenje o vzrokih delovanja hudournikov in ob enem, kako pomagati. Po njegovem načrtu bi znašali troški 673.639 gld. ter hi op delo izvršilo v 10 letih. Od tnea čas« naprej je ostalo vse le pri dopisovanju, ter je posebno namestništvo v dopisu od 23, VIII. 81, št. 8270/II. izrazilo svoje stališče. »Die Eegierung hat nicht nur die Regulie-rung des raittieren Isonzo, sondern den gan-zen Lauf in Erwfigung gezogen". Od 1. 1883. naprej so se jele oglašati za pomoč slovenske občine posebno bovškega okraja. Od vseh del, ki so bila prvotno povdarjana po veščakih, se je izvršila v gorenjem delu Soče edinole cesta v Trento, ki ima po eni strani utrditi desni breg, se pa je v glavnem izvršila v, pomoč stradajočemu prebivalstvu šele 1. 1897. Drugega resnega se ni zgodilo, in državna uprava si ni vzela niti toliko truda, da bi napravila pravilen hidrografičen zemljevid, čegar pomanjkanje se je že pred 20 leti grajalo. Iz poročila izvedencev inženirjev Baubele in Gutenberga tudi sledi zanimiva opazka: Mdass die Vorbehalte, mit welchen die im Landtage massgebenden Faktoren zu-stimmten, gerade darauf bereehnet waren, dasselbe schon im Keime zu vernichten*; ,dass die Isonzofrage im Schosse des Land-tfiges keiner gedeihlichen Lo3Ung entgegen-geht". Četudi je resnično, kar sta izvedenca konštatirala, da je bil deželni odbor in zbor pri tem vprašanju več nego negativen, pa iz vsega sledi, da državna uprava ni izvršila svoje dolžnosti vsaj v toliko, da ni vplivala na krajevne faktorje, ter tudi v lastnem delokrogu nt ničesar storila, posebno da bi bila v 30 letih izvršila vsaj splošen načrt, kako to za državne koristi nujno vprašanje rešiti. Vsled moledovanja furlanskih občin in posebne naklonjenosti merodajnih krogov na Dunaju za želje italijanskih poslancev in po njih zastopanih občin je državna uprava jela dajati precej bogate podpore od slučaja do slučaja radi škod, napravljenih po vodovju v furlanski nižini, ter se lotila regulacije hudo-urnikov v niž.000 K, načrt, ki je, kakor je to izrekla komisija deželnega odbora tekom 1. 1903., preobširen in dotični pre-vdarek previsoko nastavljen. S tem pa, da je visoka vlada priznala potrebo regulacij in tudi v navedenem zakonu našla principijelno rešitev, je neopravičeno, da se še nadalje odlaga izvrševanje priznanih načel. Neobhodno potrebno je, da vlada izdela točen načrt, ki dovoli tudi točen prevdarek. Do takega načrta pa se ne pride, ako se vlada neče odločiti, skrbeti za potrebne organe. Deloma je visoka vlada priznala to potrebo s tem, da je za furlansko nižino ustanovila tehničen urad v Gradišču. Le logična posledica temu vsemu je, da ustanovi tudi nemudoma tehničen urad za planinske dele naše dežele s sedežem v Tolminu ali v Bovcu. Visoka vlada nima ni enega moliva, da odlaga pričeto delo po tej poti. Sklicu,e se na razloge, katere je izrekla komisija, katero je sklical deželni odbor tekom l. 1903. in na svoje istočasne interpe- lacije glede naših gozdnih razmer, dovoljujemo si vprašati: Ali je Vaša Ekscelenca voljna nemudoma ustanoviti v svrho proučevanja naših rek in hudournikov v gorenjem in srednjem delu kronovine poseben urad s sedežem v Tolminu ali Bovcu s centralnim uradom za celo kronovino v Trstu ter istemu naložiti, da se nemudoma loti izdelovanja podnbnih načrtov za regulacijo Soče s pritoki, zajezeva-nje hudournikov in pogozdovanje za regulacijo potrebnih tal? VII. Vprašanje na Njegovo Eksce-lenco ministra za poljedelstvo. Poljedelski upravi morajo biti vsled protestov in pritožb slovenskih članov tukajšnjega c. kr. kmetijskega društva znane škandalozne razmere, ki vladajo v tem društvu, odkar mu načeluje vitez dr. Pajer pl. Monriva. Izključujejo se od sprejemanja člani slovenske narodnosti v goriškem največjem sodnem okraju, ki je izvzemši občine Ločnik izključno slovenski in kjer meščani prihajajo kot člani v poštev le kot člani-podporniki. Iz predloženih protestov in pritožb je razvidno, da so člani, ki so vstopili v odsek za goriški sodni okraj, skoro le posestniki in moralne osebe, katerim je emi-nenten interes, pospeševati poljedelstvo; do-čira je od nasprotne italijanske strani večina članov stopila v društvo le z agitatornim ua-cijonalno-poliličnira namenom, da večino ne le v tem odseku obrani za Italijane, marveč vsled centralnega položaja tega odseka tudi večino v centralnem odboru. Dotično postopanje pri sprejemanju članov je pristransko in brezmiselno, ako se uvažuje, da taka društva', čimveč imajo članov, tembolj vspevajo. Pa ne le to, c. kr. kmetijsko društvo izključuje slovenske člane od izvrševanja volilne pravice, zajamčene vsakemu članu, na sleparski način *em, da izdaja, kedar se mu zdi, posebne, izkaznice, dasi vsak član v smislu § 14. društvenih pravil dobi izkaznico v znani obliki, ki ga opravičuje v izvrševanje njegovih pravic. Le na ta način je bilo mogoče, da se je pri volitvi v osrednji odbor pridobila večina za italijansko stranko s tem, da so se vsi oni člani slovenske narodnosti, Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. (Da\je.) V tem, kar mi je pravila, je bilo morda nekoliko migljaja na originalnost — prav nobenega pa na žrtev. Vedoča, da ima pred seboj skoptika, hotela se ni izpostavljati prizanesljivemu smehu neverjetnosti. Njena odkritosrčnost se je naslanjala na drznost, in bila bi se združila malone s cinizmom, ako bi ne bila sistem življenja svoje vrste, v katerem estetika povsem nadomeščuje etiko. Hotela je, naj bi njeno življenje imelo rajše podobo Apolina, nego gube razposajenosti, evo, to je njena filozofija! Z Davisom se je omožila ne radi njegovih milijonov, marveč radi tega, da bi si ž njih pomočjo vstvarila življenje, kolikor človeku le mogoče olepšano, ali to ne v splošnem, marveč v najvišjem, umetniškem pomenu te besede. V ostalem, ne čuti v sebi glede moža nikakih dolžnostij, ke: se je zastran tega že poprej zavarovala; goji pa do njega le toliko pomilovanja, kolikor ogavnosti —-ker je pa on povsem malomaren za vse, zato ji ni treba računati ž njim več, nego takrat, ako bi umrl. Pri tem je dodala, da sploh ne računa z ničemur, kar nasprotuje lepoti in okrasju življenja. Za društvene obzire se le malo briga, in motil bi se, kdor bi jo sodil drugače. Mojemu očetu je skazovala prijaznost ne radi njegovih odnošajev, marveč radi tega, ker je vi- dela v njem umetniško delo narave. Mene ima že dolgo rada. Ona razume, da bi imela za-me večjo ceno, ko bi me stala njena pridobitev več truda, toda ni hotela barantati z lastno srečo. Kaj čuden vtis so delala na-me načela to vrste, ki so jih oglaševala tuja usta z glasom, mehkim, jasnim, polnim rudninskega žvenketa. Govoreč to, je zavila krilo okrog svojih nog, kakor bi hotela napraviti poleg sebe prostor za-me. časih je sledila z očmi za mimoletečimi galebi, pa jih zopet vprla v moj obraz, I radovedna, kaj se ji posreči citati z njega. Jaz sem j poslušal z zadovoljnostjo njene besede; one so mi bile j namreč dokaz, da sem pogodil značaj te ženske. Bilo j pa je vendar v njih zame nekaj povsem novega. Evo,, razun vsega priznanja, kakoršno sem imel do njenega razuma, sem si mislil, da se njena dela ravnajo več ali manj po nagonu, da izvirajo večinoma iz njene narave; nisem niti dopustil, da bi bila sposobna izmisliti si ves sistem, da podpre ž njim opravičenje nagonov svoje narave. To jo je celo nekoliko požlahtnild v mojih očeh; pokazalo se je namreč, da ondi, kjer sem jo imel na sumu, je ona postopala samo složno s svojim načelom, mogoče, da s slabim in čelom strašnim — toda vendar le z načelom. Zdelo se mi je na primer, da ima skrit namen, omožiti se po Davisovi smrti z menoj — sedaj pa mi je pokazala, da sem se motil. Sama je začela govoriti o t.m. Priznala mi je, ko bi jo poprosil za roko, da bi bržkone ne imela moči, mi odkloniti prošnjo, ker me bolj ljubi, nego si mislim (tu sem. videl temno rdečico, ki je zalivala njeno lice in vrat); vsekakor pa ona v6t da do tega nikdar ne pride, kajti zagotovljena je, da jo prej ali pozneje zapustim z lahkim srcem, toda kaj za to? Evo, ona vtakne roko v vodo ter začuti pri tem razkošni hlad; ali se ima morda radi tega odreči temu razkošju, ker ve, da solnce črez malo časa posrka to vlago z njenih rok ? Ko je tako govorila, se je sklonila preko čolna, pri tem se je pokazal njen život v vsej svoji popolnosti, in potopivši svoje roke v vodo, jih je potem stegnila proti meni, mokre, rdeče ter osvetljene od solnca. Prijel sem za te modre roke — ona pa, kakor da je pogodila moj vtis, se je oglasila s sladkim, prikup-Ijivim glasom: »Pojdi 1...« Dne 20. malega travna. Včeraj nisem videl Lavre ves dan, ker je bila bolna. Prehladila se je, sedeča pozno zvečer na balkonu, naposled pa se je prehlad spremenil v trganje po zobeh. Kak dolg čas! Na srečo je dospel še pred-včerajšnim k Davisu zdravnik, ki ostane odslej stalno pri njem; sicer bi ne imel z nikomur spregovoriti niti besedice. To je neki mlad Italijan, podoben kosu oglja, majhen, črn, z veliko glavo in z bistrimi očmi. Kaže se jako razumnega. Očividno je že takoj prvi večer spoznal položaj in odnošaje, ki so vladali med nami; smatral je vse to za naravno, in brez omahovanja me je priznal za pravega gospodarja te hiše. Nisem se mogel ubraniti smeha, ko me je, dospevši danes zarano, vprašal, ali njore videti »gospo grofinjo« in zapisati ji zdravilo. in med temi tudi ugledni člani, izključili, ki so sicer imeli pri sebi po pravilih predpisano izkaznico, niso pa imeli naknadnih izkaznic, ki so se izdale z očitnim namenom, uvesti člane v zmoto. Te naknadne izkaznice pa so se dopošiljale v odprtih zavitkih tako, da premnogo članov tudi ni dobilo teh izkaznic, ki so bile privite ob enem z vabilom. Član, ki je imel ža pravdno izkaznico, je bil prepričan, da nimajo vabila nikakega pomena in je tako naknadne izkaznice marsikdo z vabilom vred položil na stran. Pa ne le to, c. kr. kmetijsko društvo se tudi pri opravljanju poslov obnaša enako pristransko. Vse inicijative in vse akcije gredč v prospeh furlanske strani, dočim se to zadržuje, četudi na kolikor mogoče prikrit način, za slovensko stran dežele. Znano je poljedelski upravi iz protestov, kaj se je zgodilo s podporo mini-sterstva, namenjeno na Cerkljansko, in kakor se je dejanski zgodilo s to podporo, se vrši la^koludf v dragih ne^^^^ Vsled tega nameravajo člani slovenske narodnosti ali popolnoma izstopiti iz društva, da isto postane le organ za furlanski del dežele, ali pa zahtevati od vlade, da ščiti slovenske člane v društvu, ki nosi naslov ,ce-sarsko-kraljevo", in ki je prišlo do premoženja in ugleda le vsled podpore visoke vlade in se vzdržuje le vsled vsakoletne denarne državne podpore. Opiraje se na vse te okoliščine, vprašajo podpisani: 1.) Ali so Vaši Ekscelenci znane škandalozne jn neznosne razmere v c. kr. kmetijskem društvu, na škodo slovenskemu delu det.ele, odkar mu načeluje vitez dr. Pajerpl. Moariva? 2.) Ali je Vaša Ekscelenca voljna ukreniti, da se vsaka akcija te družbe jemlje na znanje po visoki vladi le, ako je sklenjena po narodnih kurijah tako, da slovenski člani glasujejo obvezno za svojo in italijanski za svojo stran? 3.) Ali je Vaša Ekscelenca voljna ukreniti, da se bodo podpore od strani visoke vlade, namenjene slovenskemu delu dežele, dokler trajajo škandalozne razmere v c. kr. kmetijskem društvu, dajale dotičnim udeležencem potom županstev ali pa političnih oblasti prve instance in ne potom kmetijskega društva? 4.) Ali je Vaša Ekscelenca voljna odtegniti vsako državno podporo politikujočemu c kr. kmetijskemu društvu, dokler postopa pristransko iz političnih in nacijonalnih ozi-rov, kakor je to delalo zadnja leta ? Učiteljska konferenca. (k učit. krogov.) Slednje leto ima učiteljstvo svoje uradne učiteljske konference, v katerih premotruje svoje delovaneje nazaj, in pretresa, kako bi moglo vspešneje na enotni podlagi za naprej delovati. Taka konferenca se je vršila za Goriško '"'teljstvo 28. pr. m. v Gorici. ulsednik in nadzornik g. Finšger je z zadovoljnostjo konštatiral brezprimerno unemo in neumorno delovanje učiteljstva v šoli ter pohvalil tudi šolski obisk, kateri je skoro popoln in je vedno manj šolskih zamud. Povedal je svoje pomisleke in dal svoje napotke za nadaljno postopanje pri pouku in v šoli, kar se je vse vzelo z zadovoljstvom na znanje. Vse je šlo gladko in lepo. Le pri čita-nju odbrane naloge: »vpliv vzgoje do 14. leta na šol. mladino" ni bilo več tako. Ta naloga, ki bi bila prav dobra za kake duhovne vaje, ker je bila prav dobro sestavljena po učitelju g. Balieu, je izzvala mnogo nejevolje in ugovorov. Ne glede na to, da se je oddaljil od predmeta ter jahal sv. pismo in stare preroke, ampak se je tudi odločno postavil glede šolske uredbe na stališče pastirskih listov ter kritiko val tudi šolsko postavo, ki je baje protiverska! Seveda učiteljstvo si ni dalo tega do-pasti, in videlo se je, kako prav, prav, malo je tistih, ki bi imeli Baličeve bolezni. Stalni odbor ali kedor je referat za čitanje odloČil, in tudi Balič z vsemi pripadniki, je videl, kako sodimo take versko-blazne jeremijade. Zastonj so vaši poskusi! Z novo šolo živimo in pademo in ni čudno, da je bila kritika ostra; zato pa naj se v bodoče take pojave bolne glave ne vleče na oder pred zbrano učiteljstvo, katero utegne vendar le zgubiti potrpežljivost ter drugače pokazati zobe... Predlogov je bilo vloženih obilo, kateri so bili vsi vsprejeti. Le pri utemeljevanju enega je prišlo do ostrejših besed. Predlaga-lec je odkrito povedal svoje mnenje v dostojnih besedah (kar je med omikanimi ljudmi povsod dovoljeno). Toda nekoji se precej razburijo in ne dovole najnedolžnejše besede, ki bi merila na ono gotovo stran, ki ima v zakupu vero in nebeško kraljestvo, češ, s tem se kaže premalo vere, ali celo brezverstvo. Nasprotno o liberalcih in soc. demokratih pa se sme do mile volje zabavljati, da se izvest-nim šolnikom kar lica žare. Kam pridemo, ako učiteljstvo, med seboj zbrano pri zborovanjih, ne sme prosto povedati svojega omenjaj ako se mu usta maši in torbico nastavlja. Prosta bodi omikanemu človeku in državljanu na primernih mestih beseda in debata, če hočete, da imajo taka zborovanja kak pomen in vspeh. Človeku usta mašiti in prostost jemati, dandanes ne gre več. In zakaj se pa g. Baliču, ki je toliko kozlov vstrelil, ni vzelo besede. Nepristranost 1 — Pri konferenci je vstrajal skoro do konca tudi gospod glavar grof Attems, kateri je učiteljstvo lepo nagovoril. Prisoten je bil tudi g.ravnatelj Križnic. Duhovščine letos ni bilo. Konferenco je v lepih, vznesenih besedah zaključil gosp. predsednik Franc Finš- ger ter pozval k slava-klicu našemu vladarju. Zadnji »Prim. list* in »Gorica* pa sta polna .burnih prizorov* in »Škandalov* na učiteljstvo. Sploh se ta lista, kedar le zineta o učiteljstvu, zgražata nad njim in iščeta le »burnih prizorov" in »škandalov*, kakor se isti v resnici dogajajo po farovžih in ob farovških pojedinah in skupščinah. Mislita, da brez istih sploh ne more omikan človek živeti. Tako sta se z vso rov-tarsko grobostjo, kakor jo imajo uredniki takih listov, vrgla na zadnjo uradno učit. konferenco. Vse suraničenje in laž, neotesanost in glupost, ki jo zmore tonzuriranec, je tukaj podana v smrdeči posodi. Ne verstvo in divjost se brez vsakih dokazov obeša zbranemu učiteljstvu na hrbet. Draži in h u j s k a se IjurT tvo potem proti šoli in učiteljstvu, katero na račun kmetskih žuljev uganja take vnebovpijočnosti, ter se kliče šolske oblasti na obran proti nevarnemu divjajoče-mu učiteljstvu!... Kaj naj na to farško zlobno riganje odgovorimo? Cepec bi bil preskromno orožje za take posvečene žnablje. Besede proti takim zavijafi-u in zavijanjem je pa škoda! Vendar pa nekoliko pojasnila: Pri omenjeni konferenci je naš blagi nadzornik g. Fr. Finšger, katerega sta tudi že »Prismojenec* in »Gorica* blatila ali ga sedaj s takim zaupanjem (Doslednost!) kličeta na pomoč, dovolil znanemu učitelju Baliču brati njegov referat. Storil je menda to zato, ker spoštuje vsako prepričanje in jt v vsakem obziru nepristranski. Vedel je in vemo vsi, da je omenjeni učitelj blazno-katoliškega in klerikalnega mišljenja, sicer pa pošten in čistega značaja. Pustil ga je do besede in celo izbral, da se tako slišijo vse struje, izmed katerih se potem v ognju4 debatiranja, razgovora in premotrivanja vbere jednotna pot na šolsko-nravnem in političnem polju. Slišala se je potem resna in zmerna debata, pri kateri pa ni bil nikdo niti od komisije niti od učiteljstva razburjen, vzemši morda burnega g. referenta B., kateri je sprevidel in z žalostjo spoznal, da v šolskem pogledu nam niso pastirski listi merodajni in da se strinjamo z novo šol. postavo ter da nismo za duhovsko nadvlado v šoli. Sam g. nadzornik ga je moral tolažiti, med debato k redu klicati in celo besedo vzeti. Sicer pa to ni nič čudnega, če koga predsednik opominja ali mu odvzame besedo. To se godi vedno v parlamentih, če se kedo oddalji od predmeta. Lačni »Prismojenec* in sestradana »Gorica* pa menda vesta tudi še za druge gro-zovitosti. Neki mlad tovariš je predlagal, naj bi se procesij križev teden in na sv. Marka šol. mladina ne udeleževala, ali če bi se jih, naj bi bili isti dnevi šole prosti. Utemeljujoč svoj predlog je predlagatelj omenil, da je muč»;c za otroke in učitelje, ko morajo vsaj v nekaterih krajih po dve ali tri ure hoda napraviti, a popoldne potem pa v šolo iti. Tudi je dvomil nad vrednostjo takih procesij, kjer se zbrani otroci na zadrže ravno pobožno. Predsednik je predlagatelja ustavil govoriti, četudi se nad predlogom ni nihče »razburil*, pač pa se je marsikedo spodtikal nad škrupulozno natančnostjo in občutljivostjo g. predsednika, ki se je morda bal, da bi bilo to proti »veri*. »Primorski list" meni, da bo sedaj konec sveta, ali pa vsaj goriškega učiteljstva, katero se gotovo vse strese in zbega, kedarkoli sliši nasproti co-potati konjska kopita omenj. lista. Pri »Prismojencu" je menda urednik svetopisemski doktor Pavlica. Ako mu je res tako mari za ljudske žulje in groše, naj se obrne na drugo firmo, n. pr. tudi na svojega očeta v Rihembergu. Ta zna vse drugače iz-pipati krajcarje iz ljudstva. Enako naj se ozre na svoj stan, katerega prečastiti za sv. vero poberejo kmetu vse, jajca, meso, zabelo, vino žito in denar. Ce pa mu je mar za vero in moralo, najde hvaležnega dela tudi n. pr. pri svojem očetu, kateri opravlja svoje iz-vestne potrebe celo v obč. uradu. Enako bo imel kaj spreobračati tudi v svojem stanu. Saj so še nam znane farovške mame in tutti frutti I Dopisi. Iz Komna, 29. septembra. (Odgovor »G o rici".) Da bi naš gosp. deželni poslanec Alojzij Štrekelj poizvedel želje in potrebe svojih volilcev, je pozval v nedeljo, dne1 25. t. m. v tuk. občinsko uradnijo na prijateljski razgovor nekatere može iz tu-kajšnega županstva. Ob določeni uri se je zbrala, česar nismo pričakovali z ozirom na majhno število vabljenih, polna sobana volilcev. Da se ni povabilo na ta shod tudi mož iz sosednih županij, je g. poslanec motiviral, da bode polagoma obiskal vse župa-nije, da pride tako v cžjo dotiko z narodom. Veseli nas ta izjava, pa tega dne bi ne bilo tudi za več Ijudij v sobani prostora. Čudno, da je videl poročevalec »Gorice« le pičlo število volilcev! Potem, ko se je zahvalil g. poslanec za podeljeno mu čast, je pojasnil stanje slovenskih deželnih poslancev v deželnem zboru in naznanil več važnejših zakonov, ki so bili za njegove dobe sprejeti, oziroma jih ima deželni zbor v tekočem zasedanji rešit;. Mod zadnjimi omenil je tudi zakonski načrt o zvišanju učiteljskih plač, kateri bode za uei-čitelje najbrže ugodno rešer., ker je med Italijani poslanec učitelj g. Falconer. G. Štrekelj je opetovano povdarjal, da se to vprašanje ne da več odlašati, a da je je mogoče rešiti le potom deželnega šolskega zaloge in večjega državnega prispevka. Tako slabo doni na nas, pri shodu zavroče, nesramna trditev »Gorice", d& se je g. poslanec hudo-val nad kmetom, ki naj bi bil nasproten zvišanju učiteljskih plač, hoteč doseči ta smoter potom naklad na izravne davke! V tem kraju vladajo kaj originalni običaji. Povsod drugod, kjer na omoženo žensko pada sum, da pripada komu drugemu, napravijo na njo velik lov, odlikuje se pogostoma z okrutnostjo. Tu pa nasprotno se ima ljubezen v taki časti, da se postavijo takoj vsi na njeno stran ter jamejo snovati zarote na korist zaljubljenih. Rekel sem Italijanu, da vprašam gospo gro-finjo, ali ga hoče sprejeti. Danes, po zajutreku, se mi je posrečilo priti v Lavrin buduar. Ni me rada sprejela, ker ima lice nekoliko zabuhlo, ter ni hotela, da bi jo videl tako. Pogled na njo me je res spomnil mojega nekdanjega učenja v risanju. Zapazil sem bil takrat, da ko slikaš novodoben obraz, se ti lahko vrinejo pod čopič razne netočnosti, da smeš celo to in drugo spremeniti, toda da le ostane izraz, ostane ideja lica, pa podoba prav nič ne zgubi na tem. Vse drugače pa je pri prerisovanju antik: vsakoršna netemeljita črta, vsakoršno zbočenje na stran, razdore harmonijo lica ter napravi ie.o drugačnejše. Vzgled tega sem imel sedaj na Lavri. Zabuhlost njenega lica je bila prav majhna, prazaprav je nisem niti videl, ker jo je uporno skrivala pred menoj, ker pa je imela oči nekoliko zarudele in trepalnice nekoliko težje nego navadno, pa že hi bilo to več ono isto lice, popolno v svoji harmoniji, in prav daleč je imela do svoje nekdanje lepote. Seveda tega Lavri nisem dal spoznati; toda ona j0 sprejemala moje drago vanje % nekakim nemirom, prav tako, kakor bi jo mvJi j očitanje vesti. Očividno je po njenih načelih kostemca smrtni greh. To so kaj čudna načela! Jaz tudi imam brez-dvomno v sebi dušo starodavnega Grka, toda za pa-ganom tiči vendar v meni še nekaj več. Lavra vtegne biti s svojim modrovanjem sčasoma jako nesrečna. Razumem še, da si človek more vstvariti vero iz le- pote sploh, toda vstvariti jo iz lastne lepote, to znači: pripravljati nesrečo samemu sebi. Kaka vera je to, katero že majhna oteklina omaja in katero more oprišč na nosu razburiti do dna? Dne 25. malega travna. Vsekakor je treba odriniti v Švico, ker vročina začenja biti neznosljiva. Vrhu tega pa še sedaj začenja pihati Sirocco, nalik vročemu dihanju iz Afrike. Morje zares hladi ta dih puščave, sicer pa je zelo zopern. Davisu Sirocco neizmerno škoduje. Zdravnik ga čuva takrat, da ne zavživa morfija, radi česar je časih razdražen do najvišje stopinje, časih pa se pogrezne v popolno otrpnelost. Toda zapazil sem, da se celo v trenutkih razdraženosti boji Lavre in mene. Kdo ve, če se morda v možganih tega na pol znorelega človeka ne poraja misel, da ga preganjava, če ga morda ne muči sum, da ga hočeva ubiti ali utopiti ? Sploh je od-nošaj do njega zame jedna najtemnejših stranij v moji ulogi. Pravim; ena, kajti zdi se mi, da je še mnogo drugih. Ne bil bi bržkone pri polni zavesti, ako bi ne zapazil, da moja duša ne postaja le gnusna, marveč da se pogreza v zagrljajih te ženske. Ne morem niti izpovedati, koliko ogavnosti, grenkobe in očitanj mi je povzročala iz početka misel, da sem se potopil v to brezdno uživanja in razkošja čustev tako neposredno takoj po očetovi smrti. Razburjala se je radi tega tudi moja vest, kakor tudi nežnost mojih občutkov, katero imam brezdvomno. Bilo mi je to tako zoperno, da nisem mogel pisati o tem. Sedaj sem postal malomaren za to. časih si še ponavljam ono očitanje, mislim na njo, toda v resnici ne čutim več očitanja. Prizadevam si pozabiti Angelico. Spomin na njo me dolgočasi, ali bolje, ne morem priti do ravnotežja, kadar se spominjam te ploševske epizode iz mojega življenja. Za hip se mi zdi, da je nisem vreden; dru- gič, da sem bil osel ter sem igral pri tej deklici smešno vlogo, ko je vendar podobna deseterim drugim. To pa tudi draži moje samoljubje, radi česar Čutim n kako mržnjo do Angeliee. Godi se mi tako, da imam v eni uri neko neukusno zavest svoje krivde glede Angelice, drugo uro pa se mi zdi ta krivda bedasta in otročja. Sploh se ne strinjam s seboj ni s takim, kakoršen sem bil v Ploševu, niti s takim, kakoršen sem današnji dan.' V meni se izgublja v neki meri razlika med slabim in dobrim, ali kar je še več, za to razliko začenjam biti malomaren. To izvira iz nekake lenobe duha, od druge strani mi pa ta princa rešitev; kadar me namreč notranje razprtije dovolj vtrudijo, pa mi govori: »Denimo, da si slabejši, nego si bil — toda kaj za to? čemu se imaš mučiti s kako rečjo? Na dalje vidim v sebi še eno premthio. Polagoma sem se privadil celo na to, kar je v početku tako dražilo mojo 5j»st — ter dajem sedaj več ali manj malomarno zaušnice pohabljencu. Že nekoliko dnij sem zapazil, da si dovoljujem na tisoče takih rečij,do katerih bi se nikdar ne bil drznil, ako bi bil Daviš, namesto, da je tak fizičen in duševen Lazar, krepak človek, ki bi znal braniti svojo Čast in svojo last. Sedaj se že niti ne trudiva več s tem, da bi se vozila po morju... Nikdar bi ne bil verjel, da bi mogla moja občutljivost tudi v tem obziru postati tako topa. Lahko mi je seveda reči: Kaj je meni mar ta revni levanti-nec? Toda žalibog, nasprotno se ne moreni ubraniti pogostoma mislim, da moja črnolasa boginja, noseča obrvi Junone, ni nikaka Junona, marveč je to Girka, katera s svojim dotiktjajem spreminja ljudi ~ kako bi se dalo to najbolj mitologiški povedati — v odgo-jence Evmeja. Ali kadar se vprašam, v čem tiči vzrok, pa je moj odgovor enak bankerotu mnogih prejšnih nazo- priloga „S0B8" si. nu. i one a. mreoora iai». Po končanem poročilu je pozval gosp. poslanec navzoče, naj mu izrazijo svoje želje in potrebe, da jih ponese v deželno zbornico, ker poslanec ne more delovati uspešno, ako ne pozna potreb ljudstva, Kakor .Gorica" piše, se je res g. Gaspari prvi oglasil k besedi, a govoril je daleč drugače, nego ona zavija. On ni priporočal »iskati novih virov*, kateri izraz se je ie dni »Gorica" naučila od svojega ljubčeka »Slovenca*, ampak jasno je govoril, ne da bi iskal, priporočat in stavil gosp. poslancu sledeče predloge: 1. Priznavaje nujno potrebo zvišanja učiteljskih plač, naj se to stori potom deželnega šolskega zaloga. 2. Z zidanjem nove deželne hiše rikj se počaka, dokler se deželne finance ne 3. V postavi za varstvo koristnih ptičev naj se vrabce sprejme med škodljive ptice. Pri shodu sta bila navzoča le dva gg. | učitelja, ali »Gorica* piše, da ni prvi predlog I g, Gasparija ugajal ne g. poslancu, ne gg. učiteljem (množina I) To je skrajno neisti-nito \ Saj je vendar sam gosp. poslanec tega mnenja in je tudi v tem smislu govoril J Tudi navzoča gg. učitelja in splol je učiteljstvo se drži načela razbremenitev kmeta, med katerim živi in se za njegovo stanje žrtvuje. Da je p. poslanec branil vrabca in ga z ozirem na njegovo večjo korist nego škodo zagovarjal, je pokazal, da ne opazuje le fa-rovških vrtov, ampak splošna posestva; pokazal je dalje, da je govoril kot izobražen mož! Kako nelogično, sama sebi nasprotujoče piše .Gorica* (reete urednik, ker poročevalec njen di le nezmiselno gradivo, katero se strinja z možem samim) v drugem odstavku dopisa iz Komna glede* predloga Jož. Furlana, kateri je priporočal ustanovitev zakona proti ponarejevanju vina na korist vinogradnikom. V prvem stavku piše, da je g. poslanec predgovorniku ugovarjal in rekel, da je ponarejevanje postavno dovoljeno, v sledečem pa, da naj dotičnega ponarejevalca naznani pristojni oblasti. Ste-li bili normalni na duhu? Ko bi bila prav ta zadeva na dnevnem redu kakega g, poslanca druge barve, bi se mu pela slava v Izraelu. To je časnikarska korupcija, vsled katere zgubi narod vse zaupanje. Mi Kraševci smo spoznali drevo po sadu že prej, (prvi v deželi) a tako pisarenje nam vendar dobro dojde, da ga hranimo v reservi za morebitne slučaje. Vgled klerika-Hzma je tod pokopan, ':, pot, ki jo voditelji te stranke pekazujejo, n« pelje do vstajenja. Istina je, da je g. poslanec interpelanta poučil, kako naj postopa, kedar sumi pri kom ponarejevanje vina, ker zakon glede" tega že obstoji. Nikakor ni zahtevati pomoči od da-carjev v tej zadevi, ampak tu odločuje mnenje c. kr. kemijskega poskuševališča. Ked6 naj veruje, da bi g. poslanec, ki je v vinarski stroki temeljito izobražen, mogel reči, da je umetno napravljanje vina postavno dovo- ljeno. In vendar »Gorica" piše, da je g. poslanec to trditev celč ponavljal! Kaj smo bili mi gluhi P Opomnil je konečno, da bode deloval na to, da se uvede tudi v naši deželi, (kakor imajo že nekatere avstrijske d.tfele) vizitacija sumljivih kleti po potovalnih kmetijskih učiteljih in okrajnih zdravnikih, kateri zapečatijo sode, dokler se ne izreče gledč pristnosti c. kr. kemijsko poskuševališče. Obžaloval^ je, da se s ponarejevanjem vin škoduje "?vUi^ffiM6"iff nT^lntmarskhahgafltom, vsled česar naj se take brezvestneže prijavi pristojnim oblastnijam. Vse nasvete in predloge si je g. poslanec zabilježil in obljubil storiti vse, kar jeirnjegovi moči v izvršitev istih. B. Iz A. Andrcžn. — Ker se mi vedno očita in se me nekako za sramuje, češ, da sem jaz pisec one notice, katera je izšla v »Soči" dne 10. m. m., prosim tem potom slavno uredništvo »Soče", da izda svojo izjavo, ali sem v resnici jaz pisec one notice ali ne. Povedalo se mi je tudi, da ravno g. župan pravi, da sem brtzdvorao jaz oni ,mazač*. Tukaj svetujem g. županu, da malo nazaj pogleda, da bode bolje videl naprej. Andrej Zavadlav. (Potrjujemo, da g. Andr. Zavadlav ne stoji prav v nikaki zvezi z notico v »Soči* od 10. m. m. glede Št. Andreža. — Ob tej priliki pa bodi povedano, da se bomo prav vsled one izjave županove bavili še z mar-sikako rečjo v St. Andrežu. — Opomba uredništva.) __________ Domače in razne novice. Cesarjev god. — Včeraj povodom cesarjevega godu je bila v Veliki cerkvi slovesna maša, katero je daroval nadškof in knez. Udeležili so se je zastopniki civilnih in vojaških oblastnij ter mnogo drugega občinstva. Šolski zavodi so imeli prosto. Na predvečer je svirala po mestu vojaška godba. Bed železne brone je dobil bivši tržaški namestnik grof Goess povodom vpo-kojenja, katero je bilo uradno razglašeno v nedeljo. Novi namestnik. — Ob jednem z vpokojenjem grofa Gce3sa se je izvršilo imenovanje novega namestnika za Trst. Ta je, kakor se je že naprej vedelo, Konrad princ Hohenlohe, dosedanji dež. predsednik v Bu-kovini. V Črnovicah so mu povodom odhoda v slovesni seji podelili častno občanstvo, isto-tako po več važnejših krajih v Bukovini. To bi se dalo tolraačati za dobro znamenje — ali tu ob Adriji je marsikaj drugače nego na severn. Na popolnoma novi svet prihaja namestnik Hohenlohe, in na tem ga bomo sodili, kakor že povedano, le po dejanjih! Koncerti v Gorici, — Dne 10. t. m. bo koncert oval v Gorici slavni violinist Jan. K o c i a n, že znan našemu občinstvu. Na klavirju bo igral izvrstni pianist Oskar D i e n •/. 1. V dobi od 20. do 28. t. m. nastopi v Gorici ,Udel-Kvartet*. Začetkom decembra pride koncertovat v Gorico n. kr. komorni virtuoz Franc O n-df iček. Dne 19. in 20 decembra nastopi v Gorici novo sestavljena družba Nadežde Slavjanske s predstavo Glinkove operete: »Življenje za carja", raznih živih podob itd. Kažipot po LJnhlJanl tri' kranjskih mestih. — Trgovce in obrtnike, ki iščejo odjemalcev tudi po Kranjskem, opozarjamo na to važno knjigo. Oglasi v njej bodo polagoma za vse velike vrednosti. »Knsjporec*. — V soboto je izšla deveta številka »K na jp ovca* s to-le vsebino : Srce in njegove bolezni, Hi-gijeua na potovanju, Kako naj zračimo?, Zdravljenje z grozdjem, Op ekline, Hranilnost gob, Skuta hranilo in zdravilo, Z ve-čenje in kuhanje jedil, O koži, Higijena v brivnici, Raznoterosti (vseh je 36) in Za kuhinjo in hišo. lspraSevaloa komisija *a ljudske In ] mcš&anske šole. — Za člane izpraševalne j komisije za ljudske in meščanske šole v Gorici za dobo od šolskega leta 1904/5 do ! 1906/07 so imenovani za predsednika šol. svetnik Štefan Križnic; za namestnika profesor na ženskem izobraževališču Anton Fras; za člane pa: profesor tukajšnjega gimnazija Anton Šantel in dr. Karol OswaId, profesor na tukajšnji realki Ferdinand Seidl. profesorji na ženskem izobraževališču: dr. Fran Kos, Aleksander Gioseffi, Pij Babuderin Anton Gwaiz, provizorična glavna učitelja na ženskem izobraževališču Herman Čhiappulini in Josip Ci"\! vadnični učitelj Karol Travan, telovadni uči«. ..j Josip Janovskv, vadnični učitelj Ivan Mercina in okr. šol. nadzornik Fran Finžgar. Na vadnlel je vpisanih letos 247 slovenskih, 263 laških dečkov. Deklic obeh na-rodnostij je 295. Na učiteljišču se je bilo oglasilo letos za prvi razred 100 slovenskih učenk in 69 Italijank. Sprejeli so 40 Italijank in 37 Slovenk, ker tri ponavljajo prvi tečaj, več nego 40 pa jih ne sprejmejo. Oreščev zagovornik v »Gorici* hoče na vsak način olepšati znani izdajalski čin tega bivšega »profesorja" slovenščine na naši gimnaziji. Kakor je »Gorica* ta čin opisala v soboto, ga ji gotovo ni opisal nikdo izmed takratnih šestošolcev, ker med njimi hi bilo takrat niti enega, ki bi bil odobraval Ore-ščevo postopanje, ampak so bili vsi tako ogorčeni, da niso imeli nikakega rešpekta več pred njim, in da je v tem razredu nastala kmalu na to prava pravcata revolucija. In ne vemo, koliko nesrečnih žrtev bi bil zakrivil ta pedant in čudak, da ni bilo takrat že leto p*i koncu, in da niso potem takratni šestošolci v sedmi šoli dobili prof. Kragelja za slovenščino, pri katerem se je vrnil v šolo zopet mir in red. Ne moremo torej drugega domnevati, kakor da se je Oreščev zagovornik zatekel k »prof." Orešču samemu, in da mu je ta tako »pojasnil* oni dogodek. To so torej oni »verodostojni« viri. čista resnica o dogodku, o katerem piše »Gorica", je sledeča: Orešec je imel slovensko uro v šesti šoli. Ker je bilo v istem času slabo vreme, je ostal v šoli tudi neki nemški dijak, in sicer sam v zadnji klopi. Ko ga je Orešec med uro zagledal, je šel do njega in ga vpraševal, seveda v nemškem jeziku, na svoj navadni način razne stvari. Do tu se ni nič zgodilo; kajti z Nemcem pač ni mogel govoriti drugače, kakor nemški. Toda Orešec se je nakrat obrnil de Slovenca K. in je istega karal po nemško. To se je enemu izmed dijakov zdelo nezaslišano ter je vstal in opomnil, da je slovenska ura. To je bilo Orešcur kateri ni dal dijaku nikakega ukora pred celim razredom, kakor piše »Gorica*, ampak si ga je le zabeležil, dovolj, da je šel tega dijaka tožitk velenemškemu ravnatelju radi narodne nestrpn osti. Ta ve-lenemški ravnatelj je na to poklical dijaka k sebi in mu povedal, da ga je prišel tožit Orešec zaradi fakta, ki kaže na njegovo narodno nestrpnost, ter da mu daje strog ukor, ker si je upal na nemški Avstriji, ki ima Nemca za cesarja, kazati svojo narodno nestrpnost kot Slovenec. Stvar je torej vsa drugačna, kakor jo slika »Gorica*. In kdor najde v tem slučaju za Orešca kaj opravičljivega, naj se zglasi. Radi bi poznali katerega izmed takratnih šestošolcev, ki bi si upal javno s svojim podpisom potrditi ono, kar je napisala »Gorica". .Gorica" naj navede priče, ako hoče Orešca oprati, da se je vsa stvar tako vršila, kakor ona piše, in še le potem bomo videli, kdo si upa danes še zagovarjati ta čin Oreščev, in bomo tudi vedeli tiste »verodostojne" vire primerno ceniti. Do tedaj pa moramo domnevali, da si Orešec naroča slavospeve, in da je le on tisti »verodostojni vir", iz katerega »Gorica" zajema, da upira tega zamorca, ki je silil tudi v drugih razredih z nemščino na dan pri predavanju v slovenski uri l TetaJ za čevljarje v Sežani. — Pišejo nam: Dne 5. septembra t. !. je otvoril ku-ratorij za pospeševanje male obrti v Gorici raojsterski tečaj za čevljarske mojstre in pomočnike v Sežani, ki je trajal pod vodstvom izbornega strokovnega učitelja Jakoba Hulka do 1. oktobra t. 1. V nedeljo dne 2. oktobra se je po veliki maši slovesno otvorila razstava izdelkov, katere so v teku tako ga časa izgotovili vdeleženci tega nac jga tečaja. Otvoritve razstave so se vdeležili razun mnogobrojnega občinstva ta-Ie gospoda: Predsednik kuratorija za pospeševanje male obrti deželni poslanec E. Holzer, ud kuratorija, deželni poslanec in odbornik, prof. I. Berbuč, stalno nameščeni inženir Penso, c. kr. okrajni glavar Anton Rebek, c. kr. okr. rov. Evo, naša ljubezen je pravzaprav le ljubezen kože, ne pa duše. Neprestano se mi vrača misel, da novodobnemu človeku to ne more biti dovolj. Z Lavro sva bila podobna bogovom in živalim, ne pa ljudem. Po pravici: najinih občutkov niti ni mogoče imenovati ljubezen, kajti drug drugega samo želiva, brez srčnega nagnjenja. Ko bi bila Lavra drugačna in ko bi bil jaz drugačen, pa bi lahko bila stokrat srečnejša, in jaz bi sedaj ne čutil, da prihajam v Evmejevo .zavetišče. Razumem, da ljubezen, ki. hoče biti le duh, ostane samo senca: toda povsem oropana duha, ostane samo podlost. Druga reč je, da ljudje, katerih se je dotaknil rožiček Circe, morejo najti dopadajenje nad podlostjo. Kar čudno in otožno mi je, da more človek neonskega tipa pisati take reči! Toda glede na moj Helas semepolašča skepticizem; začenjam dvomiti že, ali je mogoče živeti s temi preživelimi oblikami življenja? Ker sem pa vedno odkritosrčen, pišem to, kar mislim. Dne 30. malega travna. Včeraj mi je prišlo v roke tetino pismo. Poslali so m5 ga iz Rima. Napisane je bilo pred dvema tednoma, ne razumem, radi česar se je tako dolgo mudilo v Časa Osoria. Teta je prepričana, da sem bil na Krfu, toda domišljuje si, da sem se moral že vrniti in piše mi, kakor sledi: »Z velikim hrepenenjem in nemirom pričakujemo poročil od tebe. Jaz sem že stara ter sem nekam za-rastla v zemljo, da me sicer vsak veter lahko ne omaja, toda žali me pogled na Angelico. Ona je pričakovala pisma od tebe z Dunaja ali iz Rima, ker ga pa ni bilo, se je jela vznemirjati. Potem, kakor veš, je prišla smrt tvojega očeta. Govorila sem nalašč glasno pri Angeliei, da sedaj ne moreš na nič drugega misliti nego )ia svojo izgubo, da se pa črez nekoliko tednov otreseš svoje otrpnelosti in se vrneš k dejanskemu! življenju. Jaz in Angelica ne govoriva odkritosrčno,! toda izborno se razumeva. Videla sem tudi, da se je jako pomirila. Toda ko je preteL^l mesec in ti nisi dal niti glasu od sebe, se je jela vznemirjati največ! zbog tvojega zdravja, toda gotovo tudi radi tega, ker j si na nas pozabil. Tudi jaz sem bila nemirna in pisala | sem nekekrati na Krf, poste restante, tako, kakor sva se bila dogovorila. Ker pa nisem prejela nikakega odgovora, sem naslovila pismo na tvojo hišo v Rimu, kajti misel, da si morda bolan, nam zastruplja življenje. Napiši vsaj nekoliko besed — ter pred vsem drugim otresi se, moj predragi Leon, apatije ter pridi j k zavesti. Hočem biti odkritosrčna do tebe. Angeli-čino tugo je povekšalo mnogo tudi to, da se je nekdo j nalagal njeni materi, kako si ti po vsem svetu znan po svojih sleparstvih. Pomisli vendar, kako se jezim radi tega! Celina je to ponovila v obupu hčerki in sedaj ona neprestano boleha na migreni, druga, re-vica, pa je obledela, shujšala in se spremenila tako, da Človeka kar žalost stiska za grlo. Ali to ti je kaj ljubka stvarica ter vedno dobra kakor angelj! Navidezno se kaže veselo, da bi ne žalila matere, toda jaz vidim izvrstno, kaj se godi v njej, in srce mi poka radi tega. Moj najdražji, jaz tudi nisem govorila t teboj o tem v Rimu, ker sem hotela prizanesti tvoji bolesti, toda taka nesreča, to je vendar-le volja božja, katere se je treba privaditi in ne povsem otrpniti v življenju. Ali nam ne bi mogel napisati kakih besed, ki bi nas pomirile? Imej usmiljenje z deklico. Jaz ne skrivam pred teboj, da si najiskrenejše želim, da bi se po preteku tvojega žalovanja mogla združiti, bodisi črez eno leto, ali dve leti, kajti po mojem mnenju je Angelica feniks. Toda res, ko bi imelo biti celo drugače, pa bi tudi v tem slučaju bilo bolje, ko bi nam to na kak način dal spoznati. TI veš, da jaz ne pretiravam nikdar, in ako ti pišem o tem, se godi to radi tega, ker se v resnici bojim za Angeličino zdravje. Pri tem ti je treba pomisliti, da gre tu za njeno prihodnjost. Kromicki je začel čimdalje pogosteje obiskovati ti gospe, in oči-vidno je, da ima nekake namene. — Hotela sem ga brez daljših ceremonij po svoji navadi zapoditi, tem bolj, ker sem slutila, da ji je on natvezil misli o tvoji vihravosti, toda Celina me je rotila, naj tega ne storim. Ona je vsa obupana ter nič, prav nič ne računa na tvojo naklonjenost do Angelice. Kaj mi je bilo storiti ? Ali pa morda ona prav sluti kot mati ? Odpiši mi, moj Leon, čim hitreje, ob jednem sprejmi blagoslov stare žene, ki ima tebe edinega na svetu. Angelica ti je hotela ob svojem časv. pisati in ti naznaniti svojo žalost, toda Celina ni dovolila, radi česar so se celo sprli. Celina je sicer jako dobra ženska, vendar pa me večkrat sp avi v jezo. Sprejmi poklone in pozdrave od nas vseh. Mladi Hvastovski snuje pri nas pivarno. Imel je nekoliko svojega denarja, ostalo sem mu jaz posodila«. V prvem hipu se mi je zdelo, da to pismo ni napravilo na-me nikakega vtisa; na to sem jel hoditi po sobi, in spoznal sem, da se motim. Vtis se je povek-šal vsako minuto, in končno se mi je zdel kakor basen. Po preteku ene ure sem si rekel z začudenjem: »Kaj za vraga, da vendar ne mislim nič drugega? Kar čuditi se je bilo temu, s kako naglico so me prevzemali najrazličnejši občutki, ki so priletavali drug za drugim, kakor bi jih nalik oblakom priganjal veter. (Dalje pride.) Šolski nadzornik in upravitelj občine Matko j Kante. I Predno se je otvorila razstava, je go- I voril poslanec Holzer, zahvaljevaje se občin- I stvu na obilnem obisku te razstave ter I vzlasti osnovateljem pospeševanja male obrti, I katero sistematično in vspešno vodi sekcijski I naCelnik v ministerstvu za trgovino Exner in I ki snuje sliCne kuratorije po posameznih de- j želab. Tak kuratorij se je zasnoval tudi za I Goriško, katerega podpira c. kr. vlada, de- J želni zbor, trgovinska zbornica, mestne občine j Gorica, Krmin in Tržič. Zahvaljuje se tudi za | podporo o vresnicenju teCaja okrajnemu gla- j varju Hebeku in občinskemu upravitelju J Matku Kantetu. I Zahvalil se je tudi strokovnemu učitelju I Hulki na njegovem izbornem in res strokov- I njaškem pouku in konečno tudi vdeležencem j teCaja, ki so z velikimi, tudi gmotnimi I žrtvami, z veliko vnemo in veseljem točno I obiskovali tečaj, želeč, da pridobljeni pouk I izkoristijo v svoji lastni prid in v zadovolj- I stvo svojih naročnikov, kajti le vumstvenem I napredku tiči bodočnost obrti. C. kr. okr. I glavar Rebek pojasnuje črevljarski stan, s I katerimi neprilikami se je moral bojevati do j sedaj, katere so se pa vdeležencem tega te- J čaja odstranile. Zahvalil se je predsedniku kuratorija deželnemu poslancu Ilolzer-ju, de- | želnemu odborniku prof. Berbuču in drugim, da so pripomogli, da se je zasnova! ta tečaj, kateri obrodi gotovo dosti dobrega, vspod-budivši udeležence, da naj pridno in uspešno negujejo svojo obrt po vsprejetih naukih od svojega vse hvalevrednega strokovnega učitelja Hulka. Pohvalil je vdeležence, vzlasti Bezka iz Štorij in Cotiča iz Kanala, ki se nista plašila ne truda ne stroškov. V imenu strokovnega učitelja Hulka se je zahvalil M. Kante predsedniku kuratorija. c. kr. okrajnemu glavarju, občini Sežana, po-hvalivši vdeležence. Za tem je predsednik porazdelil obiskovana spričevala udeležencem, kateri so poleg svojih izdelkov, za katere je nakupil • kuratorij potrebno blago, še dobili premije I po 10, 15 in 20 kros. | Na to se je udeleženec Bezek iz Se- s žane št. 13. v imenu vseh udeležencev tečaja zahvalil v lepih besedah vsem ^erodajnim činiteljem za osnovo tečaja, posebno pa učitelju Huiki. Konečno se je razstava otvorila in občinstvo ?! jo je ogledalo ter se čudilo fa di-vilo res izbornim izdelkom toii v teoretičnem kakor v praktičnem obziru. Taki tečaji so velike vrednosti in važnosti za obrt na deželi, vzlasti če pomislimo, kaj znajo naši obrtniki po vaseh. Prepričani smo, da v prihodnje se naši obrtniki še v veliko večem številu oglasijo na tak tečaj in ga bodo tudi redno obiskovali, ker je to le v njih prid in materijalno korist. Javen shod socijalno demokratične stranke se je vršil v nedeljo v Podgori. Govorila sta sodruga Kopic v slovenskem in Spongia v laškem jeziku o draginji in delavskem ljudstvu. Udeležba je bila pičla. Sodrug Kopač je obrazložil važnost strokovne organizacije delavcev ob vedno naraščajoči draginji. Obžalovalje, da se delavstvo v Podgori tako malo zanima za vprašanja, ki se živo dotikajo delavstva, za to pa se čim šte-vilneje udeležuje procesij ter se zbira v ta-borju karata Goloba, ki je ob času zadnjega štrajka tako grdo nafarbal tovarniško delavstvo v Podgori. Razpravljal je na dolgo in široko sredstva, s katerimi se zamore delavstvo ubraniti škode in bede, ki mu preti vsled draginje, ter se je pri tem taknil vsakovrstnih vprašanj, tikajočih se delavstva. Govoril je tudi o verskem in narodnostnem vprašanju ter poživljal dilavstvo, naj se ne glede na versko prepričanje in narodnost združi proti kapitalizmu, ker je tudi isti med-verski in mednaroden. Govoril je vseskozi stvarno ter žel mnogo p ale od strani navzočega delavstva. Za nekoliko zabave so skrbeli nekateri krščanski socijalisti, ki so protestirali, da se stavlja v dvom boljše življenje na onem svetu! Izvanrednl občni zbor .pevskega In bralnega društva St. Andrež* se bo vršil v nedeljo L j. 9. t. m. z dnevnim redom, ki se bo pečal z izpremetnbo društvenih pravil. Posebna vabila se odpošljejo cenj, udom pravočasno. Pod to« je padel posestnik A. Jug iz Solkana, ko je šel po otavo na Lijak, Hotel je podpreti voz, pri tem pa se je zvrnil nanj, in Jug je bil četrt ure v nezavesti. Deželni «bor. — Dnevni red IV. seje, j ki bodo jutri pop. ob 5. uri, obsega 19 točk, I med njimi so utemeljevanja predlogov posl. I dr. Treota, Štreklja in dr. Turne. Med dru- I gimi točkami je važen zakonski načrt glede* J pobiranja deželne davščine na použitek piva I ter glede občinskih naklad in davščin. I Občinske Tolltre t .;oJšČa.wI in- I pantfl se bodo vršile dne 10., 11. in 12. I tega meseca. I UŽttnlno na Tino, katero se popije I doma, hočejo uvesti v Gorici, kakor smo že j povedali. V seji mestnega starašinstva v po- I nedeljek so sklenili '* predložiti deželnemu I zboru načrt zakona, po katerem bi se mo- I rala plačevati omenjena užitnina, in sicer bi j ne smela presegati 10 kron pri vsakem I hektolitru.--------------------------- j .Scbolverelnu* so dovoljevali naši ve- J Ielaški mestni očetje vsako leto po 600 K. V j ponedeljek v seji pa so odklonili to podporo, J češ, da Nemci drugodi pregrdo ravnajo z j Lahi. Torej grdega ravnanja še le je bilo « treba, da so nehali odštevati Judeževe groše! j Bled. — G. Josip Germ, akademični j slikar in učitelj risanja v Pragi, Vaclavske J nam. 10., prodaja krasno izdelano reproduk- I cijo Bleda, ki je pendant Belopeškega je-1 zera. Slika je res krasna ter je vredna pri- I poročila. Po naših hišah se šopirijo slike J I tujih slikarjev, pogostoma malo vredne, do- I I raače umetnike pa se je dosedaj po večini I I puščalo v nemar. Velikost slike je: 50 X 32 { cm, na kartonu 67 X 51 cm; cena kartonu I [ samemu 6 K, v rdečkasto rujavem jelš^vem j okvirju s steklom brez kartona 10 K, v takem J okvirju in na kartonu 12 K. Dovoljuje se I tudi plačevanje na obroke. I I V Oslavju je bilo prišlo v petek do I prepira med mladeniči. Kakor čujemo, jih je I I šest padlo po jednem ter so ga nekoliko j I pretepli. Vsa reč je naznanjena pristojni I oblasti. I Bazglas. — Pri prvem srečkanju ob- I j veznic deželnega posojila iz leta 1902. od I I 1,000.000 kron, katero se je izvršilo 1.1, m. j v deželni hiši, so se izsrečkale: I obveznica štev. 236 v znesku 2000 K, . 151. , . 1000 „ , 175. „ , 1000 , , 69. . , 200 , I Te obveznice izplača deželna blagajna J od 1. januvarja 1905. naprej v polni imen-1 ski vrednosti proti pridržku dotičnih obvez-J nlc in do 1. januvarja 1905. še ne zapadlih I odrezkov. Deželni odbor. j Kolo se je zlomilo včeraj pcpoludne i pri vczu nekemu kmetu, ko se je vračal po I Gosposki ulici proti domu. Treba je bilo pre-I cej časa, da se je dobilo drugo primerno j kolo, ter je mogel kmet domov. j Acquaroli, tržaški državni poslanec, je J bil prišel pred časom v Gorico, da se tu I zdravi pri dr. Fratniku. Stanoval je v hotelu J .Angelo d'oro*. V soboto se je peljal še na j sprehod, zvečer okoli 6. ure pa ga je prijela I slabost in kmalu na to je umri. I Fofeopalf so v soboto v Gorici vpoko- J jenega policijska svetnika Ant. pl. Felša, ro-! jenega v Dalmaciji. I Poštni voz med Kozano in Gorico. — i S 1. t. m. je začel voziti poštni voz s kolo-I dvora v Gorici skozi Podgoro, Ločnik, Vi-I polže v Kozano. Voz z jednim konjem gre I iz Kozane ob 6.30 zjutraj, dospe v Gorico I I ob 8.40; iz Gorice v Kozano odhaja pop. j I ob 5.30, dospe v Kozano ob 7.40. Dalje vozi I poštni voz iz Ločnika ob 4. pop. ob Podgori I v Gorico, kamor dospe ob 4.40. iz Gorice v I I Ločnik pa vozi ob 10.30 dop. j I Kaditi t postelji je nevarno ter je I povzročilo že marsikako nesrečo. 30 letni že-I lezniški delavec Ant. Černuta z Bovškega je J šel v soboto, ko se je vrnil v svoje stanova-' I nje v Tolminu vinjen, v posteljo, prižgal I smodko ter kadil. Pri tem je zaspal, s smodko | I pa se je vnela odeja, in gorelo je naprej, da j I je bil Černuta opečen na prsih in nogah I tako, da so ga morali prepeljati v Gorico v J bolnišnico, kjer pa je umrl, . I I Ušel je bil iz zaporov v Gorici 19- I letni A. Glešič ter je pobegnil v Trst k ma-I teri. Ali tam ga je policija hitro prijela ter j ga odvedla v zapore, odkoder pride nazaj v I Gorico. I Orožniku se je zope. stavil 27 letni I A. Kuštrin iz Lokavca, ko ga je hotel areti-I rati. Zgrabil je orožnika za vrat in za puško. I Orožnik je rabil orožje ter zabodel Kuštrina I v stegno, vsled česar so ga pripeljali v tu-I kajšnjo bolnišnico. I Načrti za nrarnavo pritokov reke I Vipave. — Dež. glavarje naznanil v seji dež. I zbora v petek tudi naznanilo namestništva, I da je vlada že napravila načrte za uravnavo. I pritokov reke Vipave ter da izdela v krat-I kem tudi načrte glede uravnave reke Vipave I same. j ^ Poneverii 1200 K. — Trgovec Ivan j Colledani je dajal kože stroji« pri nekem I Jos. Remcu v Sempasu. Remec je nabiral I po nalogu Colledanija kože pri kmetih v go-I rah, Colledani je plačeval. Sedaj pa je opa-I zil C, da manjka skoro polovica teh kož, I katere je Remec prodal na svojo roko raz-I nim strankam ter tako nabral okoli 1200 K. I — Remca so zaprli v tukajšnje zapore. Listnica. — G. dop. iz D. — Pride v i aPrim." v petek in v .Sočo" v soboto. Za danes prepozno., G. dop. v T. — Pismo dobili. Tam navedeno porabimo o priliki. Zdravil I Harmonij s 6 spremeni, popolnoma nov, elegantne zunanjosti za salon, ki je stal I okroglo 450 K, je na prodaj za 300 K, ker I se ga hoče zameniti s klavirjem. Ponudbe na I upravništvo. Boljša služkinja, ki zna tudi kuhati za vsakdanje potrebe, dobi takoj službo. Po- I midbe na upravništvo. _______________J Išče se pisarniškega vajenca. Zahteva se poznanje slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Ponudbe na tvrdko J Kbnjeflfo& Zajec — Gorica. Vojna med Rusi in Japonci. Okoli Mukdena. Rusi so dobili v zadnjem času okoli Mukdena izdatna ojačenja ter so se utrdili južno in južno vstočno od Mukdena. V Pe-trograd poročajo od tam, da so zajezdili Japonci reko vstočno od Lijaojanga, da s pre-pravljenjem zaščitijo svoje levo krilo. Baltiška cskadra. Iz Petrograda se je sporočilo 2. t. m., | da odide car dne 4. t. m. v Reval, da se j tam poslovi od baltiške eskadre. Port-Artur. Cuje se, da namerava ruska es kadra v j teh dneh zopet vdreti iz porarturskega pri- j stanišča. — .Daily Telegraph* pa že poroča, ; da se je vršila nova pomorska bitka pred Port-Arturjem. Iz Tokia trdijo, da japonski topovi gospodujejo sedaj nad vsem pristaniščem ter da je položaj ruskega brodovja jako , resen, tako da utegnejo biti ladije v pri- i stanišču uničene, ako ne utečejo. Iz Čifu poročajo, da ruske ladije niso sodelovale proti japonskim napadom. — Kakor poroča | ruski poročnik knez Radzivil, ki je dospel iz I Port-Arturja preko Gifu v Mukden, je pre-j bivalstvo in garnizija v Port-Arturju zadostno | preskrbljena z vsem, tudi za pitno vodo se j ni bati. I O napadih na .premogovni hrib* j je prejel »Reuterjev biro" iz Čifu tako-le brzojavko: Med naskokom na Port-Artur so Japonci ponovno napadli .premogovni hrib*, ki je za Ruse velike važnosti. Dne 22. m. m. so zavzeli to pozicijo s tem, da so se kakor mravljinci popeli na strmo goro. Ker je bil poskus, da bi Rusi pozicijo zopet vzeli, zelo nevaren, ni hotel general Steselj izdati povelja za naskok, ampak je pozval za to do-brovoljce. Vsak, ki je bil vprašan, se je izjavil, da vstopi v dobrovoljno četo. Možtvo in častniki so vzeli ročne granate in po obupnem boju se jim je posrečilo pregnati Japonce iz vseh pozicij. Rusi cenijo, da je v onih štirih dneh naskakova-nja padlo 10.000 Japoncev. General Steselj je izdal razglas, v katerem se za-j hvaljuje Bogu in hrabri garniziji, da je bil napad odbit. Odlikovanje generala Steselja. Predno je car odpotoval v Odeso, je odposlal generalu Steselju znake dostojanstva krilnega adjutanta, namreč epauleto in sabljo. Ta odpošiljatev pojde preko Cifa in podvzele so se shodne mere, da gotovo dospe v Por t Artur. Japonska topulcarka se pogreznila. Sliši se, da je neka japonska iopni-čarka južno od poluotoka Liaotežana zadela i na mino ter se pogreznila. Možtvo se je baje rešilo. Ime ladije ni še znano. V ministerstvu vojne mornarice v Tokio te govorice ne zanikajo ter izjavljajo, da hočejo pričakovati na-daljnih poročil. Baltiška eskadra. Štiri oklopnjače .Orel«, »Olag«, .Sera-čug* in .Isurarud« so odplule i?, Kronštadta, da se združijo v Revalu z baltiškim brodo-vjem. Glasom najnovejših odredb odpluje brodovje dne 15. t. m. iz Ibavskega pristanišča v Vztočno Azijo pod poveljstvom ad-I mirala Rozdestvenskega. Kuropatkin imenovan vrhovnim I poveljnikom, j Kuropatkin je imenovan vrhovnim po- veljnikom vseh treh ruskih armad v Vztočni j Aziji. Aleksejev ostane namestnik toda samo j za civilne stvari. Poveljnikom prve armade I je imenovan general L«nevič, druge general I Grippenbsrg. Japonci pred Port-Arturjem odbiti. Brzojavka ,Daily Telegrapha* iz Cifu I od 30. ieptembia potrjuje, da so bili Ja- I ponci pred Port Arturjem odbiti. Rusko topništvo je iz trdnjave živahno odgovarjalo na japonsko obstreljavanje. Blokada je sedaj stroga. Kitajci se vsled tega branijo voziti v portartursko pristanišče. Neki japonski pomorski poročnik je skušal s torpedom plavajo priti v pristanišče. Ko se je hotel približati neki ladiji, so ga zapazili in ga z granato ubili. Podzemske mine. Na glavni cesti od južne strani Mukdena je položeno mnogo podzemskih min, tako da Japonci zadevajo pri svojem prodiranju na velike težkoče. — Japonci skušajo obiti rusko armado na obeh krilih. Cesarske grobove pri Mukdenu si je ogledal Kuropatkin sam ter se prepričal, da niso poškodovani, kakor so trditi Kitajci. Japonska vojska pred Mukdenom. I Sodi se, da skupno število japonske ar- made, ki stoji nasproti Kuropatkinu,^ znaša 180 batalijonov po 800 mož, to je 144.000 j mož. Poleg tega imajo 6000 konjenikov in 638 topov. Z višin pri Tungutsi in Kuandi so pre- I gnali Rusi tam utaborjene Japonce. Ob jednem so bili odbiti Japonci v smeri proti I Jantaju. Izjava K oropat ki nova. .Matin* je prejel iz Petrograda vest, da je neki z bojišča v Moskvo dospeli častnik pripovedoval, da je Kuropatkin na nekem obedu, ki ga je dal svojim častnikom, J rekel: Umikajte se vedno zaupljivo; Japonci naj pridejo v ravnino in mi jih pobijemo*. — Sodi se radi tega, da je Kuropatkin izbral za prihodnjo bitko ravnino severno od Tienlinga, to je 80 kilom. severo vztočno od Mukdena. Zadnje vesti. Cuje se, da Jiponci ne mislijo iti Še sedaj do Mukdena. Čutijo se slabe ter pričakujejo ojačenja po padcu Port Arturja. — Sodi se splošno na Ruskem in Japonskem, da bo trajala vojna še najmanj dve leti. — Japonci so baje dovršili 24. pr. m. podzemski hodnik do Port Arturja, Razgled po svetu. Novi tržaški namestnik princ Ho-henlohe pride v Trst okoli 15. — 20. t. m. .Piccolo* ve že, da se je naučil namestnik dobro laško 1 Kranjski deželni zbor. — V kranjskem deželnem zboru brije dr. Šusleršič norce. V zadnji seji je nastopil on celo kot nositeij narodne ideje ter se zavzemal za cveto slovensko stvar — on, nekdanji nemški burš, on, ki v svo^i družini le nemški govori. Vse to dela, da le ne pride dež. zbor do rednega dela. Šusleršič ve, da je večina pripravljena storiti marsikaj dobrega za ljudstvo, ali le rednim potom delovanja dež. zbora. Tega delovanja pa Šusteršič noče, da klerikalc; tim lažje sleparijo ljudstvo, da so .liberalci" tisti, ki žro ljudstvu podpore. Svindel klerikalni! — Sicer pa bo najbrže zopet kmali konec zasedanju kranjskega dež. zbora — potem spregovorimo obširneje o tem, kako brezmiselno se igrajo klerikalci z ljudstvom 1 Sama sleparija! V istrskem deželnem zbora je in-terpeliral med drugimi dr. Trinajstič glede hitre rešitve rekurzov z ozirom na prisojanje domovinske pravice. Kompare je nujno predlagal, naj vlada z ozirom na veliko množino letos pridelane morske soli in z ozirom na nizko ceno, ki jo je ista plačala, zniža ceno soli na 8 K pri kvintalu. O tem se je nujno razpravljalo in je bil predjog sprejet. V gallškem deželnem zbora, je pozdravil dež. maršal Maloruse v maloruskem jeziku, rekoč, da upa, da se nesporazu tuljenje z večino pri delu za blagor cele dežele pozabi. Finančni položaj dežele je tak, da bo treba doklade zvišati ter še najeti posojilo 6 milijonov. O draginji živil je bilo govora na strankarskem shodu avstr. socijaloe demokracije. Referent dr. Karpeles je predlagal: .Izredno povišanje cen najvažnejim živilom, nastopivše v zadnjih tednih, ni utemeljeno v neugo^vosti produkcijskih pogojev, ampak je le posledica zistematičnega nagajanja agrar-cev in borznih špekulantov. Državne in kraj ne oblasti ter občinska zastopstva, ki povspešu-jejo ta prizadevanja na vse načine, so so-kriva na izsesavanju širokih mas. Naglasivši to dejstvo, poživlja strankarski shod delavstvo, naj z največo energijo in ostrostjo vod« boj proti agrarcem in naj z neutrudnim spo-polnjevalnjem politične in rudniške organizacije prepreči zmago tendenoj, k« groze najvažnejim interesom proletarijatt. Strankarski shod pripoznava, da v boju proti ode« ruštvu z živili pripada važna uloga tudi gospodarski organizaciji proietarijata, ter poživlja delavce na natančno spolnjevanje 3klepa zadnjega dunjskega strankarskega shoda, naj povspešujejo gibanje s konsumnim5 društvi.* Ta predlog je bil soglasno vsprejet. Okrajna organizacija Dunaj XI. pa je predložila predlog: .Zvezi socijalnodemokratiških poslancev se nalaga: 1) da v slučaju sklicanja državnega zbora uloži nujen predlog za suspendiranje carin na žito; 2) naj uloži nujen prediog, da se osebna dohodnina za leto 1904. za vse one davku podvržene ' osebe, katerih obdačljlvi letni dohodek ne 1 doseza 2000 K, ne prenese.* Ta predlog to izročili držnvnozborski frakciji. V Trstu ho aretirali 35 letnega i trgovskega pomočn ka Frana Krasna iz Šera-pasa. Pred Časom si je naroČil pri nekem trgovcu moke za 850 K, češ, naj mu jo pripeljejo v prodajaln co, pa takoj plaCa. Moko so mu pripeljali, tudi prodal jo je, aii plačal ni nič. Radi tega so ga naznanili policiji. Ko je to izvedel, se je sam prijavil na policiji. Dva mednarodna tatova so prijeli v Trstu. Prvi je 27 letni Gino Bordispan iz Vicenze, drugi pa Al. Kastelic iz .Litije. Oba. sta člana neke mednarodne tatinske družbe. Brata vstrelll. — Pri Sv. Petru v Sumi v pazinskem okraju je pripovedoval Al. Bratulič, ki se je povrnil pred kratkim od vojakov, kakšno je vojaško življenje ter kako delajo s puškami. Vzel je neko lovsko puško;'' misleč, da ni nabasana, ter kazal, kako se urijo vojaki v streljanju. Pri tem pa se je puška sprožita ter zadela brata Mateja nad srce, drugega poslušalca pa je ranila v obraz. Ta slednji ozdravi, ali brat Matej je umrl dve uri za strelom. Na zagrebškem vseučilišču je bilo v minolem šolskem letu 11 dijakov iz Primorja, iz Kranjske 3, iz Dalmacije 59, vseh skupaj 1006. V Štajerskem deželnem zbora je predlagal posl. Robic, da naj dež, odbor stori vse potrebne korake glede deželne zavarovalnice proti toči. Pri tem je trdil, da streljanje proti toči ni niC drugega nego šport. Dr. Ploj je predlagal, da naj dež. odbor še v tem zasedanju predloži akonski načrt o ustanovitvi strokovnih zadrug za kmetovalce. Kmetje so navezani le na samopomoč, kakoršno jim daje le stanovska organizacija. Y KsStellrJn v Istri imajo za župe-upravitelja znanega don Degrassija, Flappo-vega priganjaea in zagrizenega Laha, ki je odpravil slovanščino iz cerkve. Žalil je kruto Kaštelirce celo v cerkvi, ali kljubu temu je mislil, da mu nanesejo grozdja, da bo kaj. Mož pa se je varal« kajti le nekateri so mu prinesli nekoliko tropin. Še teh ni zaslužil! Sedaj pa se jezi, grozi in se pravda. Bisaga! Za dolgo življenje škofa Flappa molijo po cerkvah na ''oreščini duhovniki. Ali ker je škof tak mož, da ne zasluži molitve svojih vernikov, se dogaja, da ko začne duhovnik moliti za dolgo življenje škofovo, ljudje lepo vstajajo pa gredo domov. Škof naj si išCe sam pri Bogu dolgo življenje 1 Uvo* laškega vina. — Poslanca DOtz in Daschl sta predstavila 29. pr. m. minister-skeau predsedniku KOrberju zastopništvo vinogradnikov iz Gor. Avstrije, ki so v zadevi vinske klavzule in o ponarejanju vina predložili Kdrberju več prošenj. Ministerski predsednik je rekel odposlancem, da se bo uvozilo do 31. decembra t. I. le še 450.G00 met. stotov laškega vina in je izključen vsak drug korak v prilog uvozu laškega vina. Minister je nadalje obljubil, da v zadevi ponarejanja vin stopi v dogovor z ogerskh? ministeratvom. Nadaije je naznanil, da pripravlja vlada zakon proti ponarejanju vina. Začasna trgovinska pogodba z Italijo uveljavljena s § U. — Uradna ,Wiener Zeituiig* je prinesla cesarsko na-redbo, s katero se pooblašča vlada, da uredi trgovinske in prometne zadeve do 31. dec. 1905. z Italijo. Prvič se je zgodilo, da je vlada s § 14, u?dia?ila trgovinske dogovore s kako tujo vlado, ka? označuje ves položaj v naši državi. Polt« oropali. — V občini Keczol na Ogerskem so udrli neznani lopovi v poštni urad ter odnesli 15.000 K gotovine. 5000 ljotdlj je prišlo ob življenje, kakor poročajo iz Pueblo Collorado, ker je v mestu TrinJdad počila vodovodna cev ter je preplavila voda mesto. lajižBinost Vojunor — Rudolf Maister: Poezije. V Ljubljani v založbi Barabergovi je izšla te dni lična knjižica, polna lepe, čiste, prave poezije pesnika Vojanova. Knjiga obsega 130 stranij ter je cena vezanemu iz-vo.Iu 3 K, broširanemu 2 K. Priporočamo lopio to lepo zbirko pesmij slovenskega pesnika v častniški suknji. Slovanski valček. — Novi slovanski FH sestavil in zatožil Ivan Umek, plev.-v*d;a slovanskih društev v Trstu in član ^einarodne akademije učiteljev in profe-'*'«•« plesa v Parizu. Glasbo je sestavil A. Grt*c. Cena je 2 K. Neki francoski list pile, (,i ;e ta ples jako lahek in mičen ter da je «"b* kra»na. Doslej le Izšlo u zalogi „Goriške tiskarne fl. Gabršček" v Gorici ? knjig „0enca slouanskih pouestij" I. knjiga: 1. Figura, —2. Iz križarskih bojev na Poljskem. — 3. Slepčovodja. - 4. Slika iz gladnih let. — 5. Slovaške sličice. — 6. Ada. 7. OČenaš. — 8. Sov- II. knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije ' in resničnost. — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali moč domovinske ljubezni. — 8. - - Črnogorski stotnik, -t- 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. — Cena ....KI'— III. knjiga: 1. »Prokleti ste....!« — 2. »Kadar pridem z vojne!« — 4. Pomladni mraz«. — 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Cena.............K 1-20 IV. knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. — 3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. — 5. Maščeval se je, —6 Jetnikovi otroci. Cena.............K 1-20 V. knjiga: 1. Lux in tenebris lucet. — 2. Moč ljubezni. — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba..— 5. Noč v gozdu. 6. Izdajalec. — 7. Gozd šumi. — 8. Dva huzarja. — Cena.....K 1'20 VI. knjiga: 1. Črtice z ogljem, — 2. Ta tretja. — 3. Poroka po pomoti. — Cena K 1*20 VII. knjiga: 1. Bolnik. — 8. Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Star' oče Zahar. — 6. Go-rolor^ov. — 7. Kt-ašna ob veta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K 1"20 »Venec slov. povestij* prinaša prevode iz ruščino, poljščino, CešCmo, ulovašcme in srbohrvaščino. — Izhaja v nedoločenih rokih. Kdor naroči po pošli, naj pridene 10 uin. za poštnino. ¦nt- Pošilja se jedlno po povzetju ali naprej poslanim zneskom. -«*¦ lis zahfeuanje pošiljamo cenik naše lenjižeunc zaloge. Za propagando v svrho zgradbe Železnico na zobovje ali žično na Sv. Goro pri Gorici so išče pripravno osebo. Marki Senta. Lovran. Prilika! Radi preselitve se proda*. Glasovir v najboljšem stanu tovarne J. Bosendorfer. lensltO dvokolo, skoraj novo. — Durkopp. Papiga Mlari" s kletko vred. Razne poljske priprave, ogujegasna pnmpa itd. Naslov daje upravništvo. Naznanilo. Usojam si naznanili stav. občinstvi^ da sem otvorila v ulici Leoni it. 4 ljudsko kuhinjo kjer točim tudi Pur.itgamsko pivo. Jedi so pripravljene ob vsaki uri. - Cens zmerne. Nadojajc sč, da me bo slav. občinstvo podpiralo, bilježira spoštovanjem Inavle ABofztja. A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 vela zaloga opega olja prvo vrst« nlliljiik M iz Istre, Dalmacije, Milfette, Bari in Nic« s prodajo na drobno in debelo. Prodajana drobno: K -•??, -80, --88, --9G, 104, t-12, 1'20, t-3fi, 1-44, HX), 1-80. . ------- Na debelo cene nerodne. ------- VaUm poštnine prosto na dom. Posodo «o puMa kupcit do popolne vporabe o!Ja; po vporalrf te spet zameni u polno. \avi vinski kis in navaden. Zalog« miia in sveč. Cene zmerne. Za propagando v svrho zgradbe plovnega kanala od Gorice do Tržiča (Monfalconej se išče L , pripravno osebo. Marki Senta. Lovrana. I # Sunka s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prašičevi jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dunajske sateme 80 kr., prave boljše 1 gld., iz šunke 1 gld. 20 kr., Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr., salame a<4a-.ogvska. trde 1 gld. 50 kr. kg. Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kg naprej proti povzetju. Janko Ev. Sire v branju. Karol praščil^, pekovski mojster in eladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za binnance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Kerševani & Čuk v Gorici t ulici Riva Castello štev. 4 (konec Raštelja. Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in z dežele svojo mehanično delavnico, zalogo Šivalnih strojav In dvokoles Iz tovarno „Puch" tar drugih sistemov Sprejemava vsako popravo in rekonstruirale bodisi Šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov. Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Pogojujeva tudi dvokolesa. Za propagando v svrho zgradbe električne železnice te bohinjskega jezera do kolodvora bob. državne železnice, se išče pripravno* osebo. Za prevoz ledu iz Trsta. Markt Senta Lovrana. Josip Visintini Mirodilnica, v Gorici Tekališee Frana Josipa št. (L Gorica # Gorica | Hčtel jri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj»-pivo. f r. Podberšič, nuloriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica šteu. i?. --------- Priporoča -------- se slo/nemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih duS dan :== svojo bogato zalogo = različnih nagrobnih spomenikov, bodisi pnprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 kron in više. eaofepsds 0*0.148 ousJeBnj^s m OJtgas Trjjo^ko - obrtna re^ijtroVarja zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. Hranilna vloga obrestuje po 41/,*, ¦- večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5#. — Sprejema hranilne knjJSice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. PoMilln daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na IC-letin odplačevanje Zsciruinlkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaSa vrednost deleža 300 kron. 8tanje 31. avgusta 19031 Oatail: a) podpisani. ....... K 1,210.300-- b) vplačani.........* 405.188- Dma posajlla..........» ;.331.164'— Vlaga..............., » 1,203.438-— NAZNANILO. Podpisani si usojam naznaniti slavnemu občinstvu v mestu ia na deželi, da sem otvoril .v prejšnjih prostorih ^Mizarske zadruge* v Solkanu svojo veliko tovarno , "" pohištua useh slogou, _____ od najprlprostejega do najmodernejšega. Sprejemam vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih ter jamčim glede" svoje tehnične izobrazbe za precizno in v vsakem pogledu dovršeno delo. Cene brez konfe:UPenee. Za obila naročila se toplo priporoča odličnim spoštovanjem Fran Srebernlč, mizarski mojster. ZLATAR DRAGOTIN VEKJET |C. VECCHIET) = Corso 47 - TRST - Corso 47 = Priporoma svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine ter žepnih, zlatih in srebrnih ur. Sprejema naro5l>e ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Velika izber srebrnine za darila. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. ® Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča tovarna stolov Fran Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imete-Ijem in predstojnikom zavodov in šol, krčraarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov. e$t. brivcem itd. natančno in trpežno Izdelano stofe, fotelja, vrtne stole, gugalnlke, naslonjače Itd. Itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano. Največja Izbira stolov, naslonjačev, In gugalnlkov iz trštovlne. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. NaroCevalcem na debelo se dovoli znaten popust. Tovarniška zaloga svilenega blaga n Alla Citta d i Lione" v Trstu, Piazza delia Borsa št. 3. = == Lyon, Rue de la RepublicLue 8. Za jesensko in zimsko dobo je dospelo razno svileno blago, novosti za bluze in obleke, kakor tudi ===== mične novosti iz pristnega angleškega modnega baržuna za bluze. ===== Posebnost: Svila dvojne širine, gladka kakor tudi lisasta. V zalogi ostali kosi blaga letne dobe se prodajajo po jako znižanih cenah. Prodaja na drobno in debelo po tovarniških cenah. ¦NT" Uzorei se na zahtevo pošiljajo na deželo poštnine prosto. -^B ========== Razprodajalcem ugodnosti. ============ U. M. dr. Brnest Dereani bivši volonter in asistent c. kr. klinike za ušesne in očesne bolezni v Oradcu in volonter na polikliniki za nosne in vratne bolezni v Berolinu, orclinnje s 1. oktobrom 1.1. kot zdravnik-specijalist navedenih bolezni j v Gorici. *c <*c *& *&• *& ^c *& -*c -HP *& <& Piazza del Duomo št. 2, I. nadstropje. ^ Od 8-10 dop. od 2—4 pop. <^- j\nton 3vanov pečenko - Gorica Velika zaloga pristnih belih in ornih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnic: na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na |«tj zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva »Bolniško družbo združenih pivo-varon Zaleo-Zaški Jrg in plzenjskega piva »prazdroj* iz sloveče češke »meščanske pivovarne". Zaloga ledu, karerega se oddaja H !*• na debelo od 100 kg naprej. Ceno zmerne. Postrožba poštena In Sočna. Pristno ljubljansko kislo zelje in repa v sodčkih po 25, 50, 100 in 200 kg, v trdnih posedali: nadalje = lep krompir = v vsaki količini je na prodaj pri N. Terškan Ljubljana, Hradeckijevo predmestje 2B. PW*- Najnižje cene in točna razpošlljatev! -TUB Redka priložnost! Le kratek čas!! Radi preselitve moje prodajalce v hišo gospoda Pauletig-a, Gosposka ulica št. 10, tik hotela „Tri krone", razprodam razno blago, samo do končane preselitve pod iastflO Ceno kakor: okoli 500 zimskih in letnih blus od 1 krone naprej, razne otroške o blekee predpasnike, spodnja krila, čepice i. t. d. Po modno znižanih cenah. raznovrstne dežnike, solnčnike, pihalke, čipkaste ovratnike, volnene rute, razne pletenine kakor: rokavice, nogavice, jopice, Jaeger-perilo, svilene in volnene šerpe, žepne robce, galoše, domače čevlje, nioderce, pasove, svileno blago za bluse in okraske; nadalje razno perilo za gospode kakor: srajce, hlače, ovratnice; sport-no-gavice, in jopice i. t. d. — Razno modno blago za dame in gospode. J. Zornik, trgovina modnega blaga in perila. Gosposka ulica št. 7. Konfekcijska trgovina J. Medved ¦ Gorica Corso Giuseppe Verdi št. 38. Opozarja si. občinstvo na svojo velikansko zalogo izgotovljenega blaga za gospode, gospe in nedorasle. V zalogi je velika izbera možkih bavelokov . od 12 K naprej možkih zira&kib sukenj (ulstrov) . . „ 18 „ „ * oblek ...'.-....„ 19 „ „ WT* Po meri se izdelujejo najflneje obleke. -•B i AOiefiifodzej eu?o$ ui auao afziufeif [ Najnižje cene in točna razpoiiljatev!