ISisgfSj GLAS NARODA s? 1 1
I	J__Iist dorai^.deUv^vAineritL _'_I 7S»000 ^ J
TELEFON: CHelsea 3-3878	Entered M Second OUaa Matter September 21, 1903, it ths Port Offic« ti New York, H, Y., nnder Act of Oongrn of March 3, 1870	TBLBTON: OHtlsca 3-WTO
NO. 194. — &TEV. 194.	NEW YORK. MONDAY, AUGUST 20, 1934. — PONEDELJEK, 20. AVGUSTA 1834	VOLUME XUL — LETNOL .11
GREEN POZIVA DELAVSTVO, NAJ IZTREBI KOMUNISTE
DOLŽl JIH, DA SO SE VGNEZDILI V A. F. of L IN DA DELUJEJO PO NAROČILU SOVJETOVI
Predsednik Ameriške Delavske Federacije za de-! portacijo vseh radikalcev, ki so nepostavno v deželi. — Komunisti se poslužujejo gangsterskih metod. — Filozofija komunizma je v direktnem nasprotju s filozofijo strokovnega unionizma. — Komunizem stremi po svetovni revoluciji. — Johnson ne bo odstopil kot načelnik NRA.
ATLANTIC CITY, N. J., 18. avgusta. — Predsednik William Green je pozval nocoj Ameriško Delavsko Federacijo, naj se iznebi komunistov. Izjavil je, da komunisti * rujejo naznotraj" po navodi-, lih Sovjetske Unije ter zahteval od delavskega de- j partmenta, naj deportira vse komuniste, ki so na nepostaven način dospeli v to deželo.
— Posebno aktivni so izza časa, — je rekel i Green, — ko je vlada Združenih držav priznala Sovjetsko unijo. Po njihovem mnenju je osvojitev Am.' Delavske Federacije in kontrola nad njo najpri« pravnejše orožje za svetovno revolucijo. V lokal-! nih organizacijah vodijo komunisti vztrajno propa- j gando.
V krznarski industriji se poslužujejo komunisti j gangsterskih metod. Na stotine naših dobrih članov' so napadli in pretepli. Življenje delavcev, ki so člani A. F. of L., je neprestano v nevarnosti.
Po izjavi, da je filozofija komunizma v odločnem nasprotju s filozofijo strokovnega unionizma, je nadaljeval: — Komunizem je neameriški ter stremi po svetovni revoluciji. V sakem štrajku vidi priliko, da strmoglavi obstoječi red, da izvede revolucijo, uni-^ či kapitalizem in uvede sovjetizem mesto njega. Vse člane organiziranega dela pozivam, naj se z-vsemi ( silami protivijo komunizmu. Dolžnost vsakega čla-1 na je braniti sveto stvar strokovnega unionizma. 1 Po Greenovem zatrdilu je v Združenih državah , na tisoče komunistov, ki so prišli nepostavnim po- j tom v deželo ter bi se jih dalo deportirati.	!
WASHINGTON, D. C., 18. avgusta. — Navzlic | predlagani temeljiti reorganizaciji NRA je admi-i nistrator general Hugh S. Johnson dai*es izjavil, daj bo še vbodoče ostal na svojem mestu in sicer na j prošnjo predsednika Roosevelta. Vesel in zadovoljen se je vrnil iz Bele hiše ter rekel časniškim poro-! čevalcem: — Predsednik je dejal, da ne smem pustiti NRA na cedilu. Na vsak način moram ostati na svojem mestu.
Johnson je več kot eno uro razpravljal s predsednikom o reorganizaciji v vodstvu NRA. Vlada namerava nadomestiti administracijo s posebno komisijo, ki bi poslovala nekako tako kot je posloval War Industries Board ali pa kot svet ravnateljev kakšne dobro upravljene korporacije.
S predsednikom je Johnson razpravljal le v splošnih principih, kajti natančni načrt za reorganizacijo se ni gotov.
Johnsonova plača je znašala $6000, ki mu je bi-la pa, kakor vsem vladnim uslužbencem skrčena za pet procentov. Možak se je že večk,rat pritožil, da mu manjka denarja in je hotel resignirati. Ko bo NRA reorganizirana, bo tudi Johnsonu zvišana plača. Pravni zastopnik NRA Donald Richberg ima $15,000 na leto.
WASHINGTON, D. C., 18. avgusta. — Senator Robert F. Wagner, predsednik zvezne komisije za delavske zadeve, razpravlja v "American Magazine" o položaju, v katerem se nahaja ameriški delavec;
Značilna je njegova ugotovitev, da ni bil dosedaj ameriški delavec pod Rooseveltovo administracijo prav nič na dobičku. Njegova mezda se je zvišala
d**"; :vV,	*
5 milijonov Nemcev glasovalo proti Hitlerju
! BELGIJSKA LETALCA V _JUGOSLAVIJI
Velika bojazen je vlada-za letalca, ker ponoči nista pristala. — Letala sta nad Osjekom.
Ljubljana, Jugoslavija, 10. av-
*u»ta. — V tukajšnji bližini sta ,srečno prktala belgijska letalca | dr. Max Cosvns in Me ere Van-jdere!t>t. ki *ta se dvignila .s »v o jim balonom lti.OOO metrov visoko. V*i I aparati, ki xta. jili imela -s seboj, 'no nepoškodovani. | Prejšnja poročila *o >e glasila: j
| Zagreb, Jugoslavija, 10. avgust;!. — Velika bojazen prevladuje' zaradi varnosti d<veli belgijskih -letaieev. Max Co.syn.sa in Metre Vamlerelst. ki sta vprizorila polet j v stratosfero in navzlic temu. tla je nastala noč. s«- nista pustila, na jtl.
I Zaradi temne noči in deževja v smernem delu Jugoslavije je balon izginil takoj, ko je preletel j jugoslovansko mejo. I Posebno vznemirljivo poročilo je prišlo iz Prage, ki naznanja, j da sta letalni ob dveh .popoldne' sporočila, da ne nahajata v nevar-[ n ost i. I.etalea sta se mogoče v vi-| Čini zadušila, ker nista imela do-' volj kisika.	j
j Splošno je bilo domnevano, daj; se bo-ta letalca še pred nočjo I vstavila na Itevarskem a!i v Švici. ' ,Akosta sp letalca spustila na tla. [ jKta mogoče pristala- na <*rlm kake. pore ali na morju, ali pa v kakem
i gozdu. |
I Dunaj, Avstrija. 10. »v gost a. — j Stratosferi! i baJon. s katerim sta i odletela -belgijska letak* Max Co-svns in Meere Vamlerelst iz Ilour-i Ha ven ne v lielgiji. je- ob 11.15 po-Jnoči letal nad Ottijefcom na Ilr-' vatskem.
j Iz mnogih poročil je .mogoče j sklepat i. da z halonom nekaj ni prav. V Prago je ,po nulio prišlo j poročilo, da se letalca nahajata v veliki nevarnosti.
Poveljnik letališča »v Gradcu je Pošiljal letalcema poročila in jih I vaibil. da prists net a. toda na poro-Jčila nista odgovarjala. Letališče | je brio (popolnoma pripravljeno za sprejem letalcev. Izvedenci v letal-fct«vu so mnenja, da v -gondoli ni vse v redu, ker letalca nista odgovarjala na radijska poročila. Tudi letališče v Zagrebu je sku-
I šalo cz >]etalcema priti v zvezo po radiju, toda ves trmi je bil zaman. Nazadnje so videli balon na*l Osi- i je kom; veter ga je. gnal proti vzhodu z -naglico 2f> m L'1 j na uro. Nad Osijeikoin se je nahajal balon v -v Min i 3000 čevljev.
i_____
MUSSOLINI NADZORUJE MANEVRE
Dve armadi na manevrih. 100,000 vojakov te ve-žba. — V službo so poklicani vsi poslanci.
8carperia del Mugello, Italija,
li>. avgusta. — Italijanska vlada je opustila vse mirili na mir, ko so vsi ministri zamenjali svoje uradniško <Mo z jeklenimi čelr.^«.ni in puškami ter sli «v "vojno".
Me»>to Hcarperia del Mn^-ello v ApeuiiLskih alpah je 7>o*talo glavni stan vojaškega poveljslva na Musso'jinijev ukaz. Musolini je prišel v glavni stan «v soboto ponori ter je prwze-1 poveljstvo nad manevri. Tudi kra!j bo v nekaj dneh -prišel.
100,000 vojakov je odkorakalo na "fronto" in .so razdeljeni v-ehre ar mati i. rdečo in modro. Obe armadi se bosta "spopadli" ob me>ji. Boji .se bodo vršili do petka, ko bodo manevri zaljučeni.
Predsednik razsodišča je minister kolonij Einilio de Bono. Mini-stri so kot rezervni častniki poveljniki po.<vaimezuih vojaških oddelkov in tudi poslanci so bili poklicani.
Mussolini bo ostal v *rlatvnem stanu do torka, kateri dan bo odpotoval v Floreuco. kjer bo imel sestanek z avstrijskim kanclerjem dr. Karlom Sehiisehniggom. Oba državnika bosta razpran-ljala o av-*itrij.s.k<-m ipoložaju in pos<-bno o varnosti Avstrije.
Italijanska armada je opremljena z vojff-kknii avtomobili, ki nalašč tadeftani '/.a kraje, kjer ni ce*t m dovolj drugih naravnih ovir. Posebno se ibo armada vež-bala v obrambi proti sovražnemu napadu s plini.
ANGLEŠKI PRINC NA BLEDU
Bled, Jugoslavija, 10 avgusta. Prine. Jurij, čerti mu anglt"-kega kra-lja in star .11 let. je prišel na Bled in javnost domneva, da je prišel «v namenu, da zasnubi po posredovanju kralja Aleksandra gnško (princeso Marino. 27 let staro luVr grškega princa Xiikolaja in »princese Olge.
Prine. Jurij je prišel na Bled na povabilo kral.ia Aleksandra in <=e nahaja v kraljevi *ili ob Blejskem jefceru.
Prine. ki se je z aeroplanom pripekal na Bled. ge večino svojega ča*«a iniuli' v družbi nnnoese Marine.
Naročite se na OLAS NA&ODA. največji slovenski dn-Tfi v T.drušenih državah.
BOLGARSKA ! PRIČAKUJE POSLANIKA
Bolgari se zanimajo za obn a vite v diplomati c -nih odnosajev z Rusijo. Poslanik bo skušal obnoviti zvezo z Jugoslavijo.
Sofija, Bolgarska, lil. avgusta. Vcrj bolgarski narod z velikim zanimanjem iprica4vije prihod sovjetskega poselil i ka. ki bo prišel še pred 15." septembrom.
Do .sedaj se ime ruskega p«*ila-iiika ni bilo obja^'ljeno, toda. bo zelo odličen državnik, kajti lintsi-ja spoznava wliko važnost Kol-{rarske z o/.irom na njen stratejrič-ni položaj, .ker je bližnja sosedo Dardanel. Poslanik bo .skušal post aivit i turško-bol«rarsko-ju«ros!o-vanski blok. da bo imela lin^ija popolno oblast nad Ornim morjem. Rusija- in Turčija sta že zaveznici, toda ni še ipolnega soglasja med > Bolgarsko in Turčijo in .lugosla-vija še nt obnovila diplomatskih 1 odno-ajov z Iiusijo.
Večina Bolgarov z veseljem pozdravlja obnovitev diplomatskih » odnošajev z Kusijo. kajti Bolgar-' ska se iimi zahvaliti R-nsiji. da se je osvobodila turškesra jarma, na kar spominja spomenik ruskega carja.
iltazlične bolgarske vlade so že dol«ro .sknušale približati se Rusiji, toda'industrijalci so tej inaaneri [nasprotovali, ker so se bali. dn bi Rusija preveč vplivala na prebi-{ v a Isto. ki je nagnjeno ii komuni«-mu. *Jeor;rijeva vlada pa se č.uti dovolj močno, da- bo mogla krotiti komuniste. Bolgarska z obnovitvijo dlplomatičnih odnošajev z Ru-isijo pričakuje v gospodarskem o-'ziru v-elik dobiček.	j
| Palača bivšega ruskega poslaništvo je dosedaj služila za dom rn-|Skih beguncev, ki na so sedaj do-.bili povelje, da paJa-čo iz}>raznijo in bo prenovljena pred prihodom« poslanika.
SLOVENSKI BASEBALL , IGRALEC
Pranik Dolja*-k iz Detroit, Midu, je dospel <v Xew York, kjeT je kot član Detroit Tiigere igral z Yankees. V drugi igri v petek so Tigres .premagali Yankees v razmerju 2—(). Doljack je nato odpotoval s svojimi flbva-riši v Boston, odkoder se bo vrnil oktobra v
Xew York, f'e ^tro^t Tigers zmagajo v Annerii-an League — kar se bo najbrž agodilo. se bodo jeseni spopadli s prvaki National League za svetovno iprvenstvo.
MATI RUSKE REVOLUCIJE UMIRA
Praga, Čehoolovaša, 19. avgusta. — Katarina Breskovska, ki je znana ppd imenom "mati ruske revolucije", je. na smrtni pobtelji. Prvi /predsednik ruske republike, Aleksander Kerenskv, je odpotoval iz PaTiiza »v Prago.
PREVOZ^REBRA
Southampton, Anglija, 19. an-glista. — Na parnik <M>rgre Washington je |»iIo naloženih 40 ton '»rebra, za prevoz v Združene države. — Srebro ima vrednost <$6,950,000.
približno za četrtino, pri tem so pa cene življenjskih potrebščin dosti bolj poskočile. Delavec more dandanes s svojim denarjem dosti manj kupiti kot je pa mogel pred osemnajstimi meseci. Njegov zaslužek je tudi vsled skrajšanja delovnega časa precej prizadet.
Straik ov je zato tako dosti, ker so delavci prepričani, da bi moTali biti po dolgotrajni nezaposlenosti deležni dobičkov, ki jih sedaj gromadijo delodajalci.
Komisija pravi, da se je število nezaposlenih skrčilo za en milijon, navzlic temu je pa v deželi še vedno deset milijonov ljudi brez dela in
BERLINSKI KROGI SMATRAJO VOLITEV ZA ZELO VELIK USPEH
BERLIN, Nemčija, I 9. avgusta. — Pod bičem nazijske vladne propagande je glasovalo danes osemintrideset milijonov Nemcev za Hitlerja, pet milijonov je bilo pa toliko pogumnih, da so zapisali na glasovnico pod vprašanje, če naj bo Hitler absolutni diktator Nemčije, — "Ne".
MANČUKU0
JE PONOVNO IZZVALA RUSIJO
Rusija se mora opravičiti' za napade na železnico.1 Kitajska pričakuje vojno prihodnje leto.
Šanghaj, Kitajska, l<). avgusta. Medtem ko je maneuktiuuska vlada poslala vee protestov ru.sk i via-' |<15- jeitudi Izjavila, da. se z ItiLsijo ,ne bo pogajala o nobenem vpra-1 'šfinju. dokler »se Rusija zadovoljivo ne oprosti za razne dogodke ob meji. Ta izjava (pomeni toliko, jkot prekinjen je diplomatienih odnošajev med obrma državama.
Pri tem pride v pošte v streljanje sovjetske obmejne straže na maneukunanske parnike na reki Amur in polet ruskih letalee-v čez maneukuns>ko mejo. Rusija temu !n a sproti zatrjuje, da ni zakrivila kršenja meje. i ' ■ Nanking, Kitajska. 10. avgusta. Xauzlie napetemu položaju med Rusijo in Japonsko nankiugvka vlada ne prieaikuje spopadla med R -usijo in Ja-]>on.sko pr«nl letom J 1935.
' Moskva, Rusija, 10. avgusta. — •Štiri dni po naznanilu, da so bila-' prekinjena pogajanja me«l Japon-' sko in Rusijo »lede prodaje kitaj-1 ,ske vzluxlne železnire, je sovjetsko easopLsje objavilo podrobnosti o ymgajanjili. Iz teh objav je raz-1 vidno, da je .sovjetska vlada od svoje prvotne, zahteve 250.000,000 zlatih rubljev popustila do 56 milijonov zlatih rubljev. Poleg tega je bila Rusija eelo pripravljena .sprejeti dve tretini plačila v blagu.
Japonska, je svojo prvotno ponudbo 20,000,000 zJ at ill nrbljev zvišala na 50.000.000 rubljev in je pole«? te{»a abljubila. <la bo irjpla-eala ruske železniške mslu-žbenee, ki bi VTsled prodaje železnice izgubili svoje službe. Kavzlie temu, da ' je Rasija svojo zahtevo znižala za 194,00,000 zlatih rubljev, je Japonska svojo ponudbo zvišala samo za 30,000,000 rmbJjev.
iMeklt em pa se nadaljujejo na- { padi kitajskih roparjev na žekiz-niške vlake in maueukuanske in japonske oblasti proti temu niee-' sar ne ukrenejo, pri tem tf>a dolži-jo Rusija, da podpira v tem ro- ' jare. Vsled tega smatra Rusija te napada za japonsko izzivanje, s katerimi hoče Rasi jo prisrliti, da še bolj zniža eeno za ikitajsko železnico. Rusija, dasi bi se rada re-ila te železnice, 'ki je bila vedno povod za spor med Japonsko in Rusijo, ipa žcJeznioe noče prodati za slepo eeno, ker 'bi Japonska, ki pripada rmenemu plemenu, smatrala rusko popustljivost ea. svojo zmago nad belim plemenom.
j (N'azijei so upali, da bo glasovalo najmanj devetdeset odstotkov za Hitlerja, vsleid eeear so preeej raa-otarani.
Proti Hitlerju so glasovali v prvi vrsti komunisti in soeijalisti, ki ibodo najbrž drago plačali svoj pogum. Proti Hitlerju ni v Nem-Ičiji vanio nastopati.
Nadalje so nastopili proti nje-Imu katoliki, ker ga mrzijo zaradi , preganjanja katoliške cerkve. Poleg tega se je Jlitler zameril precejšnjemu številu Nemcev, ker je dal postreliti toliko svojih somišljenikov.
Pri volitvah meseca novembra je dobil Jlitler 02 odstotkov glasov. pri današnjih volitvah pa samo 8S odstotkov.
I Ko je 'bil znan izid volitev, so' se 'vršile po vsej Nemčiji velike ovae i je na čast "fuehrerju".
OBEŠANJE
NAZIJCEV ___V AVSTRIJI
Vodja pri napadu na radijsko postajo je bil o-bešen. — Več drugih obsojenih v ječo.
Dunaj, Avstrija, 19. avgusta. — Vojaško sodišče je po petdnevni obravnavi izreklo razsodbo nad na-ziji, ki so zauzoli dunajsko radio postajo Ravag. VoditeJj Johann [ Domew je bil obsojen na smrt in je I bil ub 7.30 popoldne obewen na j dvorišču dunajskega sodišča. I Sodišče je dognalo, da Domes ni bil samo voditelj nazijer, ki so zasedli radijsko poslopje, temveč da je tudi prisilil radio oznanje-valea. da je objavil, da je kanoJer Dollfuss odstopil.
Drugih Domesovih toarišev ni bilo mogoče Obsoditi na smrt ker jim ni bilo mogoče dokazati, da so odgovorni za smrt enega policista in -dveh hei-mw-ehrovcev. Vsled tega jih je sodišče obsodilo na doKmrtno ječo.
Vojaško sodišče v Inomostu je konoaik) obravnava 20 nazijev, ki i so bili obdolženi, da so iz Bavarske vtihota-pljali orožje zadnje tedne pred natzajsko vstajo. Voditelj J-osef Aberger in njegov pribočnik Hagen sta 'bila obsojena na» na smrt. I>rugi pa so bili ribsoje-ni na zaporno kazen od 5 do 20 le*.
Dunaj, Avstrija, 19. tvgust«. — ,V trdnem sklapu, da o<tro kaznuje nazijske upornike, ki so krh'i smrti kanclerja Dollfussa, je »v-strij»ka vlada obesila devetega nazija. 33 let starega Johanna. Do-mesa. Kot vsi. ki so bili "zaradi iste krivde obešeni. je> t udi Domes ja-nafcko korakal pod vislice. Odklonil pa je 'vsa'ko versko tolažbo.
Rabelj je do sedaj pri obešanju zaslužil že $300, ker za vsako obešanje dobi $33.
Advertise in "Glas Naroda" .
— 4 m
g ma	h«w yom, mow>ay,	ao. i«3«	__m labomt .lovmcb dailt »g. i. a.
| - TGUm Naroda" |
*	*	Orod nd PnblMpd by
—m wme PUBU8HINO COMPANY MOwporottort
Sty1 * tZZT"* iad AddrMMa of >bon offlcei*:
• . ''•LAS
<V«I— mi tkm PmmpU)___
_1—— mtrnrj Day Emeept BmmOmjm mmd Holidays
im T^b m, I—Itn !■ Ea New Tork sa erio leto......fTJM
••••••«••*•••*•*•••< fCOO Za pol tata ...................
fc #IMI ....................SajOO za Intwitw a« ealo leto......¥1.00
fll#lrt Ma i>w»»»»t>»««»»»M fliBO Za pal lata ...........................1B.B0
Subscription Yearly fq.00
_Adrertlaweol am Agreement__
_WanwW	pp» dan bfumH nedelj ln prmmlkor.
SvpM ftm pailplaa te i—iianafl aa ne prloMtUeJo. Denar naj me Masovni paMQaac pe Maty Oni«. Prt hhmmimH kraja naročnikov, proalno, d« aa - ittt'^^wjhji tiifaMiri naanani, da Mtrcje Mjdeiao naalofolka. " •t' 1OXJ0' NJOOM", m W. IMi Mre*, Nem I«t. N. 1.
T lljii— CHriaaa S—J87S
. POSLEDICE ante
Prejšnji teden je deževalo ]h> državah srednjega Za-pada. Toda dež je padel prepozno. Letina ho slaba.
Živil bo primanjkovalo. To ima pole^ naravnega še nmeften vzrok: farmerjem ni bilo dovoljeno posejati vsega polja. Program gospodarske obnove ni dovoljeval bogate Jetine. Cene pridelkom je b-ila treba zvišati, in vsiedtega je morala biti letina pičla.
Profitirstvo je diktiralo omejitev prodnketje v rasu. ko je lakota v milijonih delavskih družin stalni gost.
Možganskemu trustu v Washington!!, ki je zagovar jal pielo letino, je nebo nekoliko preveč pomagalo.
Večina farmerjev ne bo imela Oil višjih een nobenega dobieka, kajti njihov pridelek je uničen. Dolg seznam onih, ki »o odvisni odi vladne podpore, se bo še povedal.
Prihodnja zima bo že šesta in najbrž ne bo zadnja v dolgi depresiji.
Vlada, ki si ne upa dotakniti posvečenega kapitalističnega svetovnega reda, mora popravljati vedno večje grehe tega sistema ter se bolj in bolj dolžm v namenu, da nahrani milijone ljudi, ki jih je kapitalizem izstradal.
YprasMije je, ikako bo Rooseveltova priljubljenost prestala to težko preizkušnjo. Politik pa'- ne sme imeki predeč smole, če hoče, da mu je splošna javnost naklonjena.
Število onih, ki so tako srečni, da imajo delo in zaslužek, se v sedanjih razmerah ne bo povečalo. Boriti se .bodo morali z novo pošastjo — z višjimi cenami.
.Washingtonski izvedenci, ki kakor vremenoslovei že trse vnaprej vedo, so točno izračunali, za koliko se !x>do podražile najnujnejše življenjska potrebščine.
Vladni krogi so preeej nervozni, kajti pred volitvami ari dobro razpravljati o tem. Po volitvah se pa lahko zgodi karkoli hoče.
V časih modeme "tehnike 'bi se slaba letina ne smela razviti v gospodarsko katastrofo prvega reda.
Nikdar namreč ni naenkrat po vsem svetu suše in slabe letine.
j Primanjkljaj v eni deželi bi se prav dalo nadomestit: s preobilico v drugih deželah, če bi te izmenjave tako ne izmerno ne otežkočal sistem profitirstva s svojimi nacionalnimi omejitvami, carinskimi zidovi in denarnimi manipulacijami. « *	x
1 ISKALCI RAMJA
•. __
Mladi 1cana<biki radskoval«« Mitchell Pierce pripravlja, novo odpravo iv WionipegiL
Pierce se je, proden je Btori l »klop zm organizacijo odprave, temeljito razgovoril as raziskovalce«* Hubertom Wilkineom, ki je Idober fvosnavaJec arktičnih razmer, a tudi a kapitanom Wor-»l^ren, poveljnikom "Endmocf" mm je poevetonral ter ga zainteresiral ca tvojo eknpedieijo. Z Wor-aleyem at* ee celo domenila, da ae boat* prihodnja Jato nad* v polarnem ozemlju, kjer hoata dria-la skupaj.
Kanadski rateiskovalee je pre-pričam, da bo -odkril nova Wtft'a radija k da jih bo lahko tudi n-koaietil, mu bo uspelo organi. CiMti transport uranove rude z Mati.
iNa »roji zadnji «fcaf>edieji je odkril gooloiki strokovnjak, ki je bil v Piereeje-ri odpravi, nevarlji-v» iiSMMija wogocaA radijskih leiiM med Boffin© vo deželo in mor jen pri sever-Tiakandalrik otokih. Pierea je tudi | l^upiite, da ae mu be poerečilo j organiaimti zračni promet proti VMentu in da bo njegova <pot za 4000 milj krajša od dosedanje
., SkapediaJgs bo odrinila iz M on- »
Poziv!
Izdajanje lista je t rrtzj ■ velikimi rtroikt Hmm go fth StfXim> radi nitk-rumr tiko |fisa-dafci, da m nas naprosili, flft jih počafcamo, uti> 1
•naj pa osi, fcilsiitu jc
- t
mogoža, poravnajo na? roftUno Mac.
Uprava
JreaJa. (Najprej se bo peljala z la-Idjo do lteffiaova deieke. Tam ae bo mknealst pretvorila prtljago na kajake in a njimi prodirala proti ledni barieri Pierce računa, da bo trajala njegova odprava tri ista. Z gmotnimi sredstvi bo podprla 'podjetje tudi ksna<»ka vlada. ^
NAWEDEX Y UlBANJV PROSTITUCIJE
So panoge delovanja L/ige narodov, ki o njili široka javnost prav malo ve. Med te .panoge »pada tudi delovanje med narodne kom i* i je za intelektualno sodelovanje, delovanje zdravstvene sekeije LN' in delovanje odbora za zatiranje trgovine z dekleti in otroki. Že samo delovanje odbora za za-iiranje te gnusne trgovine daje temn odboru vso pravico da obstoji. IJN je te dni zopet do-prin*»sla dokaz, kako koristne so njegove n<»]>olitične ustanove. Poseben odbor strokovnjakov za zatiranje trgovine z dekleti in otroki je razpisal anketo v 15 velikih evropskih mestih o prostituciji, posebno pa o vplivu odprave javnih hiš na odpravo prostitucije. 50 članov odbora je bilo zaposlenih pri tej anketi, pomagale so pa tudi privatne organizacije ter mestne in ]M>lieijske oblasti, ('lani tajništva LN so se osebno lotili preiskave v nekaterih evropskih mestih, posebno v Berlinu, Hamburgu, Bremenu, Amsterdamu, Antwerpnu, Varšavi itd.
Odbor stoji na stališču, da je pomenil sistem javnih hiš v bistvu dobro organiziran trg za narodno in mednarodno prodajo deklet in otrok. Odpra.va javnih hiš sicer ne odstranjuje prostitucije, pač pa jemlje trgovcem z dekleli možnost mastnega zaslužka m prostitutk ni mogoče več tako brezobzirno izkoriščati. LN je storila v odstranjevanju javnih hiš važno delo mednarodnega pomena. K temu uspehu so pa pripomogle tudi velike izpremembe in napredek v medicini. Vendar je pa nesporno, da ima primerjalna metoda LN, združena z objavo zastarelih sistemov, ki se jih mora ta ali oni narod, to ali ono velemesto sramovati, v najslabšem primeru enak u-činek, kakor stroga mednarodna kontrola. Poleg tega so ženevski izvedenci vedno pripravljeni pomagati z nasvetom in tehničnimi sredstvi tako, da se uspeh na tem polju pozna na vsem ?vetu in ne samo v po-edinih državah. Iz mednarodne ankete o vplivu odprave javnih hiš je razvidno, da to ni i-melo težjih posledic na zdravje ali na javen red narodov. Oblasti povsod pozdravljajo ta nkrep in nikjer ni bila izražena želja, da bi javne hiše znova uvedli. Razmere so se izboljšale zlasti, kar se tiče spolnih bolezni. Poleg tega je odprava javnih hiš ugodno vplivala na vzdrževanje javnega reda. Število seksualnih zločinov se ni povečalo. Preiskoval- j ci so obsodili še nedavno urad-, no odobreno naziranje, da je treba vprašanje prostitucije u-rediti s pomočjo javnih hiš in da -naj bodo prostitutke po potrebi pod zdravniškim in policijskem nadzorstvom. Razlika
v
meni prejšnjimi in sedanjimi razmerami je v tem, da oblasti zdaj ne prionavajo v«* za potrebno niti umeatno tako ali drugače podpirati prostitučijo. Poleg tega je uveden nov režim enakopravnosti žensk in moških, ki jo je stari režim od-klaajaL Tetudi gre samo Z a prostitutko, priznavajo oblasti, da igra važno vlogo pri de-hi za zboljšanje razmer bas zavest, da gre za človeka. V tem pogledu je zanimivo, da so dosegle v borbi proti prostituciji največje uspehe baš velika mesta, ki so šla v spoštovanju osebnosti prostitutk najdalje. Mesta, kjer so odpraviti javii^ hiše, odnosno uvedli obvezno evidenco prostitutk, so v veliki meri onemogočila povratek teh nesrečnic v pošteno življenje. Pa tudi obvezni zdravniški pregledi nfso dosegli takih uspe-lu>v, kakor povsem prostovoljen in neopazen režim, opirajoč se bolj na zasebno prizadevanje humanih organizacij, ki delujejo s potrebno diskretnostjo.
Preiskovalci se niso izognili nobenemu sredstvu, da dožene-jo resnico. Tako so prišle do besede tudi prostitutke same. Neka dunajska prostitutka je izjavila : f 1 Leta 1921 so nas vrgli na ulico. Tem bolje za nas. Nikoli bi se ne vrnila v javno hišo. Zdaj imam svoj zasln-
ITALIJANSKA OBRAMBNA POLITIKA IN VOJSKA
Burni dogodki zadnjih dni v Avstriji m> obrnili pozornost sveta ia italijansko armado. Splošno j«- znano, da je opra«vila Italija v zadnjih letih na polju organizacije svoje vojske, veliko delo. V pariški "Revue militaire francai.se" izraza major Morel prepričanje, da sili Italijo k oboroževanju in I utrjevanju voja-Ške moei zemljepisna lega in izkušnje iz da»vne preteklosti. To velja tudi glede koncentracije •vojaških sil v severni Italiji bireu meje. Morelov rlannk je obenem poučen tudi glede temeljev italijanske obrambne politike.
Padska nižina preživlja večjo polovico ivse^a, prebivalstva Italije. Tu je dea-et desetin kovinske industrije in tri četrtine vodnih virov električne energije. Velika središča kakor so Milan, Turin in Trat. niso nad 50 km od meje. V vfeej Italiji je batno trikotnik pri Mantovi edini kraj. odkoder ni pod 100 km do meje ali morske o-bale. Vse to kaže. kako lahko ranljivo je italijansko ozemlje. V. prejšnjih časih je bila Italija sko-1 raj neprenehoma bojišče, kjer so ' močni sosedje nreje«vali svoje račune. Se neda«vno je segala globo-iko *v italijansko zemljo oblast države, ki je bila gospodar alpskih dežel. Italijansko državno zedinje-nje je razmeroma še mlado in tudi to sili Italijo k veliki previdnosti in doslednosti v obrambni politiki.
Italijanski vojak služi IS mesecev* po;prej se pa že temeljito pri-
praivlja' na vojaško službo. Glavni izvršilni organ vojaike priprave j*- fašistična miliva, ki prevzame tudi -protiletalsko obrambo države, kakor igra iže važno -vlo^o pri obrambi dolge ol?|(V.' Za vojsko je šrtvŽtaifci Italija že jkhiogu. Pomanjkanje "kapitala jo sicer močno ovira, toda vlada skuša nadomestiti to 7. večjo skrbjo in vestnostjo in pri vojaški vzgoji naroda. Veliko važnost polaga Italija na leta 1st'v o in ne brez u-Hpelia. saj »vidimo ba« na tem polju, zadnja leta velik napredek. Seveda .pa vojaški krogi v očeh ljudstva ob vsaki priliki naglaša-jo tudi velik pomen pehote. V zadnjem času organizira Italija svoje "nagle zbore". Zaenkrat ima šele dve diviziji, v katerih je konjenica kombinirana s kolesarji, četa.ini na avtomobilih in motirizi-ranim topništvom.
V mirnem času šteje italijanska* armada 30 pehotnih divizij, od teh f) s pomnoženim številom vo-tjakov. Štiri divizije so na francoski. ena na avstrijski, druge pa na !jugoslovanski meji. To povišano število skupno z večjim vpoklicem rezervistov omogoči Italiji, da či-tamo vsako jpoletje o dolgo trajajočem taborjenj« italijanskih poT-kov v gorah, kjer imajo Italijani vojaške vaje s četami v -približa nem številu vojnega stanja. Vojaku ni treba razlagati, kaj pomeni «a izvežbanje taka praksa. Poleg
»	.	C*.
SOMA K
TR0KLETSTV0 LJUBEZNI
je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali s največ~ jim zanimanjem.
51.50
(2 BHJIOI) V zalogi ga ima
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
jraaiaiaiaiaiB^
žek, sem smnostojna, grem lahko kamor hočem in si izberem moškega, ki ga hočem. V javnih hišah je bilo pa strašno. Samo enkrat na teden smo imele prosto. Bili so dnevi, ko sem morala sprejeti tudi 15 moških, a vendar nisem ničesar zaslužila. Penzija, soba in na-pitjiinu, to je požrlo vse.
Poročilo, ki ga je dobila LN iz Prage naglasa, da vsi stro kovnjaki pozdravljajo zakonske ukrepe iz 1. lf>2T{, ker so nove razmere mnogo l>oljše od starega sistema javnih hiš in sieer tako za javno zdravje, kakor tudi za svobodo in moralo.
30 pehotnih in dveh "naglih" di* vizij šteje italijanska armada 9 polkov alpineav, en polk tankov, 10 polkov težkega topništva, pet polkov protiletalskih topov poleg topništva »v okviru divizij in al-pinskih polkov.
(*e ,pomislimo še. koliko žrtvuje Ttalija tudi iza svojo vojno mornarico, dobim o celotno .sliko itali-janefke^ra oboroževanjav in ob-ramlbne politike, ki je temelj «e-danjega mednarodnega, položaja Italije. Inozemstvo mora torej pozorno motriti ra-zvoj italijanske vojaške moči, ker mora z njo »vsak čas računati.
Naši v Ameriki
! ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM I NAKRATKO N A DOPISNICI
iSPOK9Ct SLOVENSKE NOVI- ' CE IZ NASCLRINE.
7. avgusta je v Westmoreland City. IV, v vLsoki starosti let let hi ~> mesecev, zavedno zatlsnila oči Katarina Saist. doma i-z Žali je vasi, fara Poljane. V Westmoreland City zap i Ik r;i hčer Terezijo KiUipotnik, pri kateri je tudi živela. Zapušča tudi »več »vnukov in dva pravnnka.
— V torek zjutraj je preminul v flevelandu rojak I.ovicni*. Tr-če.k star (»7 let. doraa uz Velike Ligojne pri Vrhniki. V Ameriko jt- dospel pre<l 33. ieti. Vedno je težko delal po tovarnah, mnogo I let v American Steel & Wire Co., zadnja leta- pa ga je 'bolezen popolnoma potrla. Pred tremi leti so mu odrezali eno nogo, leto-i pa I še drugo, in kmalu potem ga je rešila smrt milnega trpljenja. Preminul je «\- 'velikem .siromaštvu.
SPEAKERRAIMEY UMRL
| St. Louis, Mo., avgupsta. — V tukajšnji De Paul bolnišnici je nepričakovano umrl Ilenrv T. Ra iney, speaker po^slan^ke scbbor-liice. SJtor je bil 74 let."Svojo službo v. Ififtngresu je pružel leta 1<H>3 kot izaii ttjjpnik 20. i I li noi.skega o-kraja. Zh put, t iT je vdovo in sestro.
DELO DOBI 10 do 15 mož. za delati drva. (iozd je lep in v ravnini. Ako koga veseli, naj »pride v Morris. Pa. — Jacob Mlakar, Bor 93, Morris, Pa.
Cena
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
ENGLISH SLOVENE RBADEH STAKE SAMO
$2
Naročit« ga pri —
KNJIGARNI GLAS NARODA
21» WEST )8th STREKT
NT5W YORK CITY
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
T JUOOSLATtJO
Za 9 2.8» .......... Din.	1M
f 5.35 .......... Din.	2M
$ .......... Din.	3M
$12.25 .......... Din. 500
$24.25 v......... Din. 1000
▼ ITALIJO
Za $ 9.35 ....................Lir 100
$18.30 ....................Ur 20«
....................Ur 500
18121 ....................Lir 1404
jl«^ ...........Lir 2000
JTM 8E CEN* SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPBEMEMB1 OPRI ALI DOLI
S*i*pla£!lo vo£|U\ anaokor Mmt sgoro) a&T«4eno, bodUl v dlbm|Ui •M Ilimh dOToUuJemo So boiJe pogoj«. IOT4CIM T AMniSKJH DOLAKJIf« Zb IcplatUo . $ 5.— na*r»M> poslati.......... $ 5.75
tli-— . » » ..........$10.85
^ " .........
$2«— " " ..........
$4«.— M " ..........$41.25
$»•.- " " ..........$51.56
Prejemnik dobi ▼ starem kraja Izplačilo t dolarjih. Nujna nakaxOa UvrinJeM po Cable Letter za pristojbino $1.«—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GliiNitodt"
MAM IMBnOf	NB# lOEK, N.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v ttari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled nate dolgoletne ehninje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse' potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno in Me*. Zato se ssupns obrnite na nas ta vsa pojasnil
Ei preekrbimo vse, bodiii proinje za povratna dovoljenja, potne liete. vizeje in sploh vrne, kar je am potovanje po-trebuo^v majkitrejiem doom, in kar je glasimo, am najsnanjia
Nedriavljani nuj na odlašajo do zadnjega trenutka. IUr prodno sa dobi it Washingtonm povratno dovoljenje, RE-ENTRY TERMIT, trpi najmanj en meeeo.
Pibto torej takoj ta breeplačna navodila 4n ugotavljamo Vam, dm bosta poceni m udobno potoval*.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 2(6 Wert J 8th Stre« Mew York, N. Y.
Peter Zgaga
—	Pojte notri, pojte notri! —-se drl komedijant, na »«jmu — in vkleli boctt« najvtsej^a' t'-lovftka na svetu. Visok je osem čevljev
; iu nnem int-ev. Hlače ai mora preko »rlave ublačlri, ker inm tako vetika stopala, da jih ne« oiore
«f>ra»viti $kozi hJačtiice.
*
Današnja mladina je precej brihtna ter ima širje duaevno obzorje kot. ao {ra- imeli otwi v *>rej-Hiijili letih.
Učitelj je 'predaval nčenčkoni o pticah ter jih vprašal, če vedo, katera ptk*a je največja. .
—	Noj je največja ptica — so odgovorili «so«Iasno.
S tem je bila seveda njihova modrost končana, obenem pa vzbujena radovednost.
—	fio»i»o<i učitelj — vpraša malček v iprvi klopi — ali ležejo noji jajK'a.
—	Seveda — odvrne učitelj. — je vendar .ptica in vse ptice
lečejo jajca.
^Tladi modrijan pji še ni bil za-flovol jen.
—	Toda na svetu ni donti no-jev? — je hotel vedeti.
—	»No, prav dosti jih ni, — odvrne m ("it el j.
—	Se mi je zdelo — ret'e šolar-ček.
—	Cemu se ti je zdelo?
—	Xft, dasti jaji* ne ubije, ker
»tako zrviška padejo.
*
Poštama devica je ogledovala fotografijo in ni bila nit* zadovoljna i njo.
—Zaibožjo voljo — je rekLa. fotografu — saj izgledam na foto-[grafiji najmanj deset let starejša i kot sem v resnkii. | — N"ie zato — jo je potf>la-/.il fo-jfograf. — ,<e vam pa deset let ne
bo treba fotografirali.
*
Rila je fitara blizu štirideset let, pa še vedno lepa. -čvrsta m zapeljiva.
Tn sedemnajst let starp-ga sina je imela.	,
To je ipa moj srn — .fe prlpo-vedm-ala-s.leherneTn.ii, ki jo-j^r hotel porihiišati.
—	No. zxlaj se n«ima livalaibogu dohro g<«li, toda med vojsko je bilo stratsno hudo. Se- zdaj ne morem ]K>zabiti tiste nesrečne vojske. Stratlanje in pomanjkanje. Oh, koliko sem morala prestati.
^ — Kaj pa mož? — so jo vpra«-šali.
—	'Nimam moža in ga tudi nikdar nisem imela.
—	Torej je otrok ...
—	Da. otrok je nezakonski.
—	Kdo je pa njegov oče?
—	Njegov oče "je »bil zelo imeniten. Menda najimenitnejši, kar jih je bilo kdaj na svetu. Njegovemu očetu so vsepovsod postavili .spomenike: v Beogradu, na Dunaju, v Parizu, Londonu in v Washingtonn. Sploh v vseh glavnih mestih. Vsako leto se vrše njemu na vast velike svečanosti, iz vneli strani romajo ljudje na njegov grc*b in ran izkazujejo spoštovanje. -Ta, saj pravim, moj sin ima jako imenitnega očeta.
Začudeno so jo gledali, mislee, da se ji bled£.
—	Torej je bil * nemara generali?
—	&e vse več je bil. C'e bi 4>il general. bi m« 'postorili samo rv eni fleželi spomenik, njemu so ga pa postavili vsepovsod.
—	Kdo je bil vendar*
Ponosno se je vzra.vnala in Se
bolj ponosna rekla:
—	Oče mojega otroka je Neznani vojak... *
—	Moj Bog, ,kaj bo — je tarnal trgovec. — Trgovina ho ala» k vragu. Vee moje dvajsetletno delo bo zastonj. Tisoč dolarjev mi manjka. Vse noči ne morem .spati. To je nekaj strašnega.
—	No, če je tako — je odvrnil prijatelj — se bo že dalo pomagati. »topi z menoj v stanovanje.
—	Torej mi res hočeš pomagati? — je vpraišal obupa«nec in iskra nade je z&žarela v niegovih očeh.
—	Soveda. Cemu ,pa ne? Prijatelju 'vedno rad .pomagam.
Dospevai v stanovanje je dobrotnik odšel v stra.nsko sobo.
Trgovee je nestrpno čakal, kdaj se bo »vrnili s tisočakom.
Kmalu se je vrnil, toda ne .s ti-Bočakom, pač f>a z malo stefeleni-čieo.
—	J«Ia, tiskaj imaš. Pet kapljic izpij vsak ivečer z "vodo, pa boš fahko spal, (kajti sam vem, kako holdo je, če človek spati ne more.
/
[[kratka dnevna ZGODBA jI i
i	I HI
' ) i ii ii i ii ■	ygW Y0KK* MOKDAY, APOP8T 20, 1934	_ TWM UJtQMT BLOTTO pHT-T fr fl.
PRVI VZLET
ŽAB HOV:
Poveljnik je z liežiiiiu pojtlo-ioni objel letal ii<Vf za trenn-ek se ustavil pri vetronieru, »topil k skupini narašrajnikov u zaklicali
"N<s Razmahov. . . Ce ni»t»» it ru jen i in se dobro počutite, jotein . . . lo noter I**
CVprav je bil ta kratek sta-*ek navidezno ]nmIoIicu navad-leinu povabilu v letalo, kadar >o samo naraščajniki spremija-i poveljnika Kalvinskega, jo akoj razumel Razmahov, da je niši jen z njim pravi "vzlet". (Od čebelarjev prevzet izraz za »značbo prvega samostojnega vzleta novega letalca.) To so 'azumeli vsi naraščajniki i n '«do strojnik je na mah obstal >re<l neposlušnim motorjem, vako dolgo je lirepenel Raz-nanov |ki tem kratkem prvem »riznanjti svoje zmožnosti. Ko e tako nepričakovano <1 o bi! t rast no zaželjeno povelja, ni uojr«*) obvladati lastnega pro ci|H»vajoč^fa ponosa in mu je. Uslo glasno, jh> nepotrebnem glasno, predpisano naznanilo:
44 (Jot o v sem, tovariš povelj-lik!"
A v istem trenutku se je :':e r.bal, da ne bi zapazil strogi poveljnik njegovo razburjenost in napel vse moči, da bi <lo<lal 7.
mirnejšim, navadnejšim g lasom :
44Saj se izvrstno počutim, Nikolaj Petrovič!"
4*No, . . . potem le naprej!'
—	se mu je nasmehnil Kalvin* ski.
S srečpim smehljajem, ki je kljuboval vsem njegovim naporom, je stopil Razmahov k letalu, poleg katerega je obstal z razočaranim dolgim obrazom njegov tovariš Milajev.
44Peter, jaz sem na vrsti! Posodi mi no tvoja očala, moja niso več za rabo!" j Milajev se je zdanil, strgal čelade očala in oprezno posvaril tovariša :
li Ne pozabi pomeriti. More biti so zate pretesno na]»eta."
Razmahov je nataknil očala, pomcžiktiil z vzradoščenimi očmi, poškili! na desno in levo, da bi ugotovil, ali ni oviran stranski pogled, pa veselo odvrnil: 44N<\ hvala, v redu so!"
—	iu z)<*zel v letalo.
Od srečnega razburjenja z nekoliko drhtečimi rokami si je zapel okoli pasu širok pilotov jermen in potegnil vzvod. Meti iem ko ga je premikal, je samo poiskalo stopalo ]>ogou na nogo ter se je istočasno ozrl po straneh in čez ramo nazaj, da
bi se prepričal, ali pravilmf delujejo krmila in "perotke"! "ailerons" — (na nosilni ploskvi nameščena mala prečna krila, ki obvladajo stojijivosi letala). Pogledal je, ali je izklopljeno električno stiskalo, porinil kazalec višinomera toc-j no na ničlo, dočim se je z vaje- j no kretnjo oprijela levica gumbov motornega voditelja... — Razmahov se je potrudil vse pripraviti prav |»očasi, z navadnim, celo nekoliko mrkim obrazom, dasi mu je poskakovalo srce od brezmejnega navdušenja pri misli: 44Zdaj... zdaj Imuii odrinil!" Ozrl se je na poveljnika iu hotel javiti, da je gotov, a Kal vinski je že pristopil ham, ker ga je ves čas na tdiem opazoval:
"Vse v redu, Razmahov?" je vprašal.
44Vse v redu, "Razmahov?" — je vprašal.
44Je, tovariš načelnik!" 4'No, dobro. Torej poslušajte: navaden vzlet, kratek za-j ffon, kolobar iti pristanek — višina .'»00 metrov," — mu je dajal vodja nalogo. "Ne poza-j bit<», da bo letalo liolj plesalo j kakor po navadi, ker ste sami, j brez potnika. Torej ga morate ( brzdati. Pri "kolobar ju je treba
Povesti in Romani:
Agitator (Kara*) trot -----------M
Andrej H«fer -----------------------M
UelcraM Umt ..................... »
IWU noU. Mil Juuk________M
fUtttn* dmrmvt___________M
linija p« rn BMn .........................M
ifeijB pml na Smrai «nri ..........M
Cankar:
tircta* Lenard. brc«.______19
Mimo tuljenja-----------------M
MoJe Življenje _____________75
1 Ualku*k«-Tuiilv vojdtt________M
ltilliiM>>	a slik sod___tft
Blagajon VcNmp fjrafc ............M
Hurskn	**
Bent in I iniH _M
Čarovnica_____M
C-eMien___________Ji
črtic« te IlilJ—te am kamdk _M
Hplaal lOUlMkl J__M
Dekle Dba __i__4«
lUMlinb	___*
IMpNh«__M
D« Otolto to Mtolto--W
Dell s ii iIJibi ................J—
Dva rilkl: — Njfen; torta
----<Mc*ko> -M
Devica Orimto _M
Mral to)----M
JXT-' ""IT *
Tlliatoto _i_jb
KrTutoi^to\I	, J>
Ooisp. avstn ........—
Ortfcn Mi l l »Ito ! ^ ^_
ItoMurU -.......-i—v.._______t§
nrttojw	_M
IMffc« ......................■ M
Hto tal, Mnf» toto, NMMm .Ti
ltl«l g. Ilroufka ________________________
IzWmnJ spisi dr. H Dolenca	Ot
In (Inln »rt I »Hrede___________M
It Mirrarga avrto, trdo vec. ....l.fi
Ishranl aplM dr. Ivan Meme'xger: 'i sraka__________________IM
Igralke, bruHrsno__=_________...JU
isnlee -------.75
Jncn jo--------------M
Janko in Metka (za otroke) ________M
Jernat Zmagovat, Med plainvl _______M
tort (Strug) trdo ve«_________.75
brni.----------00
JnrtUevt splsl-
Pojtolna Izdaja vaeh 10 sveskov.
lepo vaaall_____
broUrano--J^H^HL. .71
ton IMneriJn (IMI tflpinltg« življenja..............., M
Kaka ne. ju ifeal
(Aleše vec) L mto__M
(Alelovoe) U* n.__M
(Aleiovoe( IU. treto _M
Invito hrato, pnvoot In nldjoeor o Koreji ----M
■m eavHa -S«
ItoMtol (ftenon)--.<9
Mnfcluto pcf kraljici gooll toki -Ji
Kaaakl ___«•
Krito po* pntm I^||nii _Ti
h sv. M; Oto to ofagljo; Bn-natjes BommmOl knladn to lig—io: Titoil (LovaUk _H
S. BO. Uto tnito In nlapnvo kvttMto to lilnili___TI
IJtotota MU Bito! lastnik. Tlgnieu Kop« Jaki otratolk,
■Mar. Klepetulje. Natakarca. Dnbovalk. Itd. ------------ ------M
LncMar--L—
Mntorton trtev__*_MI
Mejn MvUenje----W
Mnll Lord____M
mm—m toM iitorti_...._V
MwH^Mharid lato H Uto- ^
Mladih zaoikernciov Ustni ilvo-
Mlinarjev tones _______________M
MhmIHM--------------M
Mrti l Kastni_______JS
Mali Klatei ____________________________Ti
Meelja-------------------50
Malenkoeii (Iran Albrwefetj__2t
Mladim srcem. Zbirka povesti sa ■lovenska mladlao........
Moije--------------LM
Na rnxIMnla petih___
Notarjev nos. bnmoreska_______SS
Narod, ki izmira_________________4i
Nato vas. 1L dd. i pnvoatl _M
Neva Brotlka. trdo vee ______M
Nato leto. trda m__Ti
broširana , ,, .......
Na Indijskih otokih_______
Na*I ljudje_____________________4|
Nekaj is rotoe sgndnviam___U
Na brvavlb peljaimh. Trpljenje in strahote % bojnlb pohodov blvie-
ga slovenskega polka_________1.30
Ob Si letnici Dr. Janeza K. Knkm ._25 Onkraj pragozda .................>1
Odkritje ^BMriks. trdo vooaao_U
mehko vezana____Bi
Pro pre toneva zgodbo_JI
Pasti in zanki________21
Pater Kajeiaa............i—
Pingvinskl etek___M
Pravica kladfea__M
P zbirki Is Boto (Albcocbt) _U
Pariški zlatar_M
Prihajat, povest _M
*oUgalee___»
Povoay. peni v proM (Baodalalre) trdo vezaao T,----------„ , ,,„ .....ij—
Po Mnto Uohnk_H
Plat zvona________- —
PH stric« _m
Prst toftU__
Patrin. povent In Irahe Jnaaton
b» -M
| pVg lOmmn .......................JI
Pravljice H. Mn|sr _M
Piedtilanl, PiMsis to tongl ovnt-
Prigodhe Malico Kak Min voo L— Ptice scHvhe. Uto voo -........-......-...JU
Knjigarna Glas Naroda"
- SCOVENtC PUBLISHING COMPANY t 216 W«t lOth itrMfe. New York.
«
takoj zmanjšati število vijako-vih obratov. Mislite tudi na <lruga letala v zraku! Kozelci so pod kolesi (^kozelei" — kosi lesa, ki držijo letalo na tleh pri preizkušnji motorja.) Lah-} ko sprožite motor!"	'
4'Takoj, tovariš načelnik!"
44 Torej ne pozabite, Razmahov: pozor iu mirna kri... pa bo vse v redu!** — se je vzpo-budno nasmehnil načelnik in stopil stran od letala.
44Razumem Nikolaj Petrovič !" — je trdno odgovoril Razmahov, zajel zrak iu dodal: 44 Javi jam, da sem gotev!'7
Načelnik je dvignil desnico.
Razmahov je še enkrat pre-
I maku i I 4*perotke". Letalo j«* v odgovor za spoznanje nagnilo nosilne ploskve, češ da je vse v redu.
44Dam stik!" — je vedelo iz zivalno zaklieal strojnik, ki je spustil roko na vijakovo plo-
ščo.
44Daj stik!" — prav tako glasno, a resno je v istem trenutku odgovoril Razmahov In istočasno priklopi I stikalo.
Motor, ki je bil še razgret od prejšnjega leta, je takoj razvil vso brzino. Razmahov mu je f>olagoiiia poJujnl plin, a pazilo za s Um lova 1 števee obratov. Kazalec se j<» dvignil do | številke 1150 iu (»listal na mestu. Motorje besno drdral. Le talo je drhtelo in sukalo vzvode, kakor ua|>enja dirkalni konj ||brzdo, ko da bi se jezilo na
kozelee, ki so ^a »lr/.ali nii tleli. •
Zatopljen v brnenje motorja* počakal Razmahov nekoliko sekund, nato pa /manjšal število obratov ter jo motor pohlevno enakomerno za-mmiral na malem plinu. Njegov zanesljiv ropot je takoj u-gasil ono močno razburjenost, ki se je bila pred petimi minutami polastila letalca.	i
Razmahov je.pokiinal, in! njegovi tovariši so potegnili kozelee izpod koles.
Dvignil je desnico, da bi zahteval start.
Dežurni opazovalec je dal dovoljenje z belo zastavieo.
Ruzmahav j<» spustil očali* na nos, jih naravnal, se zadnjič ozrl, ali sae ne spušča kje blizu kako letalo in porinil plinski vzvod naprej.
Motor je veselo zabrnel.
Kakor vsi mladi dirkači v sedlu, se je nagnil Razmahov naprej in sprAžil ves plin.
Motor jo zarjovel, zdrdral. Letalo je planilo naprej kakor j dirkalni konj, ki začuti, da so j spuščene vajeti, in vedno boli naglo dirjalo jmi zeleni travna-! ti preprogi. . . Trenutek pozne-{ je je že rahlo zapustilo" tla ter pravilno, samozavestno spin-1 valo v višino.
Bilo je krasno jutro za samostojen izlet.
Sohice je pričelo pripekati. Od morja je že zapihal vetrič. a tako pohleven, rla je samo za trenutek včasih nagubal trio-oglato zastavo, ki je potem zopet medlo obvisela na lteali-
VELESILE OB LEDENEM MORJU
Zit hrbtom Ška mlinavi je naslaja nova velesila.: arktična Kn»ija.' j V •začet-ku julija je odpotoval ljudski komisar Ptflionov iz J**-; ningrada vzdold novejra Sta!im»-vt'^a j)rokopa, ki	Vzhodno
morje z Heliiu morjem PeJjal se je; do Muriiiaii-ska. kjer je našel v nekdanji puščavi mestno naselbi-j no z *M>,000 prebivajei. V nekaj let ill s<» bo kraj načrtu razvil v riOO.OOO duš broje«"-o naselbino. Že danes r/idajo masivne hiše iz kamna s poslovnimi pn»stori <v pritličju in s petimi do sedmimi stanovanji pod eno streho. Ciradi-jo >e e*ktl3ime in kmalu bo ste-k«-l po ulicah tudi tramvaj. V Murmansk ti kanijt> n h m rev preile-lavati ru<le s polotoka Kole. ki jili ImhIo predelane izvažali. Komisar 1'labonov proučuje načrte z«i tiacialjujo izgraditev m^sta v prUta-nisV-e z 'veliko ladjedelnico. <)<11 od »i;: j bi šli tovori rud. lesa in drugih predmetov za izvoz ;>o svetu, deloma v Evropo, deloma v Ameriko. urar ro j.-	vzrok
t«»likih ruskih ekspetliei^. ki i<."e-jo >«*ven»vzhodn«» jiasažo. ki 'hi močno skrajšala pot.
Odkod p;r prihajajo množice Tjud^fva. ki živijo zaenkrat še v zasililih barakah te-r prebijejo -zimo za< zimo na tej h*dni obali.
•
škciu jamlioru. Zrak je bil čist in gost brez vsakega guganja. T.etala so prožno bn»z iiapor-\ švigala v višino in mirno, glad k<» drsela pri spuščanju. Sinji vzvalovani madeži so oživljidi morsko gladino. Želeno letališče jo posebno prijazno, po do mače pozdravljalo naraščajni-ke, ki so z ustavljenimi motorji merili izpod neba naravnost v svoja skupinska oporišča. Več ko deset dolgorepih ono-krvnikov je brnelo nad letališčem kakor jata pridnih čebrl .nad dišečim vrtom. Njih mogočno kovinsko petje jo božalo ' posluh vsega letališkega osebju od strojniških vajencev, ki spoštljivo pomivajo zvečer letala, pa do letališkega ravnatel ja, ki stopa v sleherno letalo tako ravnodušno kakor na navaden voz. Zdelo se je, da ne poslušajo njih pesem samo ljudi «»-koli hangarjev na startu in v zraku, da se veseli tudi zrak sam. nebo. morje, živo ]X>har-viini poljski klini okrog letališča in celo prijazna, dob rod uš-jna bela zastava vrh jambora...
Kalvjnski je napeto zasledoval proč hiteče letalo. Komaj ie pokadil cigareto, je že zopet I privlekel' tobačnico iz žepa. J Roka, ki je nesla cigareto ,k ustom, je nenadno obstala iu I počasi obvisela. Drugi eno-| krovnik nad onim koncem letališča, ki je bil pred Razina-hovom in više od njega, se jc nenadno obrnil, se pričel spuščati; najbrž se je bal, da bo zgrešil pristan ter zdrvel Raz n.aliovu nasproti v smeri onega kolobarja, kjer so krožila vsa ostala letala.
44 Kam pa ? Ali je znorel !"— je jezno zaklieal nekdo med na-raščajniki, ki mu je ušla pre-
t Nadaljevanje na 4. stranL)
kjer vlada deset meseci 'V na leto 'zima in imajo samo dva meseca poletje? To >o kaznenci, bivši ;jetniki 11 IT, zdaj seveda že s}>o-korjenci. Sami so si morali osnovati pogoje za novo življenje. Xa-; potil i so .v od rnskejra vzhodnega i nabrežja- <lo IlnJejra morja. Z«rra-idili so .sami Stalinov prekop sko-|zi riL-ko Karelijo do seliw'a Soro-ke ob iielem morju in so prek<»p 'izrodili prometu -v juliju	io-
j r«-j pol leta preden je bilo predvideno. (JIT kot delodajalka si je i znala »/siliti delo. preden so bili 'pripravljeni na njegov zaključek. jl*rekop meri v dolžino nad 227 km ■ in doseže nit^stoma višino 102 m ! nad morjem. Delo je torej bilo jtežavno. Opravilo ga- jc l"i(> tlsor 'kaznencev iz vseh delov Rusije, j met 1 njimi tudi 10.000 žensk. Vsi so bili telesno k rej Mi i ljudje, zato jim oznanili, tla jim bodo pri dobrem obnašanja znižali kazni za eno četrtino. Kazncnci >o sc smeli ?»o lastnem preudarku uvrstiti v ilelavske brigadi* tiste kategrorije. ki jim je bolj pri.jala.
Murma->ka obala je skoro vse leto prosta ImIii. medtem ko s»i mnogo bolj na jiPgu ležeča pristanišča \ 'Rusiji in Finski stalcdene-la in)ner«p<»si>bna z.ii zasidravanj«1 'uidij.l Tako si j«- sovjetska Kiisij.i nadela krinko Immanitosti. ko apelirala na kaznence. Ti so -tiili sieer	vojaškim nadzor>t:vom,
toda ne močnim. Ob težkem delu ki so ga opravljali dan na dan skozi mesece. >o polagoma pozabili na svije zločine, ki so obstojali vcčtnoma v konfliktih z lokalnimi liiogočniki. delu mi se očistili in vrtali k novemu življenju I*i i tem jim je pomagalo mnogu tudi prosvetno delo. V prostem času so namreč poslušali predavanja. imeli so tudi povsko društvo itd. Naposled je vlada ra/glasihi amnestijo: ko je bilo tlelo dovršeno. je 'bil 15.000 odpuščen ostanek kazni. .">0.(HHI j»a skrajšal i ječo -za polovico. Nekatere, ki s« jpakazali mnogo marljivosti, pas« tdjle oblasti celo izšolati za t♦ «!vni
ike in inženirje. Tako se rek rutin t
i to prebivalstvo iz vseh delov Kil-sije Kadi.r prispe nov tran>jH>rl kazneiicev. ga mirno odložijo in .ne rečejo nič. Puste jih nekaj ča sa. da gledajo in spoznavajo raz jm»-re. Potem >e kaznenei saini o j primejo dela in prosijo zanj. V naporih, ki so člove-ki »-Ticrgij: jHitrebni v borbi s pridobitvam! tehnike, v snežnih viharjih in zimskih polarnih nočeh pohabijo sko ro vsi, čemu .so bili -]»osJani semkaj. Preobrazijo «v nove ljmli. ! V začetku avgmsta zapiLsti m«>-torna ladja pristanišče v Mur-mansku in se napoti proti bivši Franc Jožefovi. zdaj Nans-novi zeuilji. (V je res. da se šele tukaj igrubljajo »nltcnki toplega Za!k-skega toka. kakor to trdijo ruski znanstveniki, če so resnične trditve kolonistov, ki so prezimili na Nansenovi zemlji ter na Wranglo vih otokih in so z lastnimi očmi
t
videli, <la je tam celo v največjem mrazu odprto morje. Jjw>tem je morska j)ot v Vzhodno Azijo odkritih 2.0. j nuj j a se je odpeljal le-
doloniilec "Liedke" iz Vladi'vosto-ka jjiro^i Arhangelsku. Njegova uaJogi^ je. izsiliti prehod na po-vratku 4>d vzhoda proti zapadli. Ladjo »vodi prof. Vize. In že objavljajo ruske oblasti načrt, pn katerem se ba začelo gradit i novo pristanišče meti Arhangelskom in Beringovim zalivom f>b z.ali\ii Ci-
ki na 71 stopnji 31 minut severne širine. Luka se bo imeno>\'ala> Ujit Lena ter bo eno izmed središč novega axpto, če sinemo verjeti ruski propagandi. Pripravlja se že tudi odprava k sevemos-ibirski-m polotoku .lama!i. Naloga te odprave bo iskati staro trgovsko pot iz 1H. stoletja okoli nekdanjega mesta Mangaseja, velikega sredi-š<"-a trgovine v si »verni Sibiriji, ki je izginilo iz neznanih vzrokov leta 1K62.
| Kiisija se torej n»- krepi samo apolitično, ampak tudi gospodarsko. Njena ekspanzija postaja z vsakim dnevom intenzivnejša. Ta pritisk že dobro čutijo skandinavske dežele, kmalu pa ga bo čutil tudi ostali svet.
VA2NO ZA f* NAROČNIKE
Poleg naslova ji razvidno dš kdaj imate, plačano nttročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnja opomine in račune smo razpo-slali za Sovo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vat prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite io naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju sli pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih > imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA: i San Francisco, Jacob laushln
COLORADO:
Pueblo. Peter Cullg. A. SaftlC Walsenhurg. M. J. Bas'uk
INDIANA:
I ml iu uai tolis, Lou)* Uank-h
, ILLINOIS:
Chiraxo, J. Revfl/', J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Cbleago. Clear« In Illinois)
Jollet. Mary Bambicb. Joseph Hrn • vat
Iji Salle. .T. Siielleh Mu.seoutah. Frank August In Nortb Chicago. Me Zelene
KANSAS: <Slrar«l. Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar
MARYLAND:
Kltzuiiller. Fr. Votlofifvee	> .
Steyer. Cerne (za Penua..
I W. Va. in U<l.t
MICHIGAN:
Detroit. Frank Slular
MINNESOTA:
Cliisliolm. Frank Con2e Ely. Jos. J. Pesbel Eveletli, Ixiuis tiouie * <>ill»ert. Louis Vessel Ilibhimr. John PovSe Virginia. Frank Hrvatlrh
MONTANA:
Roundup. M. M. Pnnlan Washoe, L Cbaiui>a
NEBRASKA:
Ouiaha. P. Broderlck
NEW YORK: ifowamla. Karl Strnisha
Little Falls, Frank Masi«
OHIO: Rnrberton, Frank Troha
Clevelaml. Auton liobek, C has. liar-linger. Jacttb Resulk. John Slapnlk Gira<l. Anton Nagode Lorain. Louis Balant, John Kuiu • še
Warren. Mrs. F. Rachar Toungstown, Anton Klkel] OREtJON: Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jaki« Bronghton. Anton I pa Tec Clarldge, Anton Jerlna Cooemaugli, J. Bresovee Export, Louis SupanCM Farrel. Jerry Okorn
Forest City. Malh Ksala Qteensbnrg, Frank Novak Johnstown. John Polanta Krayn. Ant. Tanielj Lnxerne. Frank Ballocb Midway, John 2ust Pittsburgh. J. Pogsfar Presto, F. B. Demsbar Reados. J. Pewllrc Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Scbtfrar West Newton, Joaeob JoTaa
WISCONSIN: Milwaukee, West Allla. Frank Shak
Sheboygan, Joseph Kake ž
WYOMING :
Rock Springs, Lonis Tuekar DlamoodTlUe, Jon Rollch
ta. ^''^iT^XT^Z
kMi topto pr^cniMM.
13PRAVA "GLAS NABOQA"
POLET AMERIŠKIH LETAL V ALASKO
v	. ~
Eno izmed dvanfjitili leta) ameriške mocoariee, ki so poletela i* Sau Frančiška preko Aatorije
Oregona in Seattla proti Alawki.
hew yokk, Monday; august 20,1*34
IZGNANCI
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
10
klief
Ali je v«^ brat vaš edini .sorodnik?
(Da, milofetljirva	; **edaj j«- v službi na Švedskem.
Ali j>e juvital tudi u«"enjak kot *vaš ove, ali ima kak druj? p«>-
m LAXOBST BLOTDTB DAILY ta U. S.
Iz Jugoslavije.
—	Moj brat j<» iniinir.
Obraz trospe I^entekoffove naenkrat zatem ni. Mislila je na svojega sina. ki bi bil tako rad postal mžinir. In spomin nanj je zbudil pri nj»*j zopet globoko žalost. Daniela se prestraši, ko ji pogleda v njen rzpremenjeni obraz Ln se spomni na svarilo svoje prejšnje gospodinje. Prav gotovo je n idela uesrevna žena zopet ono strašno sliko s hibir.ske snežene poljane iu mojega mrtvega sina. In T njeni mladi duši se zbudi želja, da bi pomagala, jo tolažila in ozdravila.
—	MiloKtljrva gospa —• ljuba gospa — poglejte vendar, kako čudovito lepo obseva solnce skupino oblakov nad nami. — pravi s trosorim glasom, da bi go*>po odvrnila od njenih misli.
Gapa «e strese. O led a v Danieline sočutne oči. In tedaj vzdili-ne in prvi«" govori ž njo o »vojem sinu.
—	Morala sem misliti, da bi bil moj >iu tako rad |x*»tal iniinir. In pri tem sem morala zopet misliti na strahoto, ki me tako nemnerno muei.
—	Žal mi je. da zbujam v vas take spomine.
—	O. moj dragi otrok! Te spomine mi nsak dan budijo tisoči sKari. Vi tega ne morete premeniti. Prosim, da se ne brigate za to, ako sem včasih podvržena takim razpoloženjem in se vam zdim nekoliko čudna. Saj je še čudež, da svoje pameti nisem popolnoma izgubila. Odpustite mi mojo duaerno odsotnost.
—	O. (prosim, prosim, samo ne prosite za odpuščanja. Zelo dobro /vtte raztmieui. milontljiva gospa in v meni gori vroča želja, da bi vas odvrnila od morečih spominov iu vam mogla pomagati.
Stara gospa se globoko oddahne.
—	Kolikor mi more kak človek dobrega napraviti, ste mi že napravili, gospodična Daniela — ali pa smem kar reči samo Daniela?
—	Prosim samo. milost I jrva gospa.
—	Zelo ste dobri in v vaših oče<h je mnogo odkritega sočutja. O, spoznala sem. kaj je družabna radovednost in odkrito sočutje. Za sočutje ipa imajo ljudje tako malo časa. Tn ker v vaših očeh vidim ta čut. izato morem z vami govorili o svojem sinu. Drugače morem govoriti o njem *amo z Natašo in gospo Berkenovo. In tako bom tudi z vami govorila o svoji nesreči, kar pa za vas ni prav nič raz vesel j rvo.	•
Daniela iskreno pritisne njeno roko na svoje ustniee.
—	Mičesar si bolj ne želim, kot da me smatrate vredno, da z menoj govorite o tem. Zelo sem se mlada — toda mislim, da vseeno sposobna, da razumem vašo bolest. Xa vsak način me prevzema želja, da bi vam pomagala, kolikor morem (po svojih močeh.
G o-pa T^entikoff boža Daneline la.se. 'Nato ipa ji čez nekaj č-a.sa reče;
—	Od sedaj naprej morate z Natašo govoriti rusko. Daniela ; zelo bo \-easela. In poznaj** -bo pogosto z vami rada govorila.. Reva je morala pri meaii tako tloljro molčati, kajti malokdaj s-em z-a to razpoložena. z drugimi ljudmi pa ne more govoriti. A-ko si do sedaj še niste pridobili njene unklonjenusti. jo boste dobili, ako ž njo govorite rusko.
—	Xe veni, s čim bi si prislužila Natašino naklonjenost.
—• O, Nataša dobro pozna ljudi, iravzlfc svoji omejenost i. Poleg tega pa je tudi praznovema in po nekem znamenju sklepa, da mi boste prinesli veliko srečo, jaz pa vam. T.n meni je zvesto udana. ta moja Nataša. Kdor meni stori dobro, stori tndi njej.
—	Tedaj pa žeiim. da Na«ta5e znamenje ne bi varalo. Kako rada bi vam prinesla srtčo. milostijiva gospa.
—	Daniela. iza mene. zapuščeno in prekleto ženo ni sre.'e. Toda vala druščina mi je velika dobrota in to je že mnogo. Sedaj pa' je že malo hladno in mislim, da se bova nekoliko izprehajali po krovu.
Daniela ipomaga goepej. da vstane, nato pai hodita po krovu. JvmaTo obstojita ob ograji in njune oči plavajo preko valov.
In gospa^ Dentikoff zopet pripovtd.uje o svojem sinu — k;rko ljubezniv in dober je bil in ka.ko .je bila iponosna nanj.
'TVaftiiela jo sočutno .posluša i-n n-esrečni materi je delo dobro.
Ko solnee zatone v morje, giesta obe v svojo kabino, da se pre-oblečeta za večerjo.
Nataša že čaka na vratih kabine na svoje gospodinjo. ' Ali imate že vse pripravljeno, Nataša*, da preobleeete go,spo? — vpraša Daniela služkinjo »v ruščini.
iNataSa se začudi, nato pa se razlije čez njen široki obraz sijaj in njene temne oči zažare.
—	O — govorite moj materni jeizik, gospodična Danela?
—	Da, Nataša, sicer ne tako dobro kot vi. toda vendar tako? da Be moreva razgova-rjsiti v tem jeziku.
Nataša prime .njeno roko in jo ipo običaju svojega naroda pritisne na svoje ustnice. Nato pa se smeje kot otrok in pravi veselo avoji gospodinji:
—	Ali si slišala!, matuška? Gospodična Daniela govori rusko.
»^t-ara gospa dobrotljivo .prikima.
—	Mislila sem si, da te bo to veselilo, Nataša. Sedaj boš saj imela koga. s komur boš mogla govoriti. Sedatj me veseli, da more Danilea govoriti s teboj, kajti tvoj klepetavi j**zik je moral dovolj dolgo ipočivati.
—	To sem storila za tebe, matuška, in ni mi bilo težko. Toda sedaj me zelo »veseli — tako zelo, da se moram ra-zgovarjati z gospodično iDtfnieto. Mogle ji bom povedati, kako lepo je bilo doma in vae, kar živi v mojem srcu. Kaj ne. matuška*, — ž njo smem o vsem govoriti f
—	Da. d« — moreš vse.
In Na<taaa je vsa razgreta in govori »roji .gospodinji- mnogo več kot sicer, ko ji pomaga pri oblačenju.
Daniela tudi odide v svojo kabino, da se preobleče. Ker jo je gospa rada videla «v najlepši obleki, je porabila pri -toaleti mnogo j
Gospa Lentikoff jo potaneje <pazno ogleduje in ji zadovoljno] prikima.
V obednacii parnika sta obe zbujale veliko pozornost: stara gospa s belimi lasmi in mlado, le?po dekle v elegantni ofoleki. Ta ali oni se je boječe sku&al seznaniti <z Danielo, toda resno obnašanje stare gospe je preprečilo vse njihove poskuse. Pa tudi Daniela ni kazala nikakega veselja zal nova poznanstva. Pri vsem tem pa so se vsi potniki zelo tzanimali za obe potnici.
500 idrijskih rudarjev živi v ! Jugoslaviji.
V Sarajevu so se zbrali idrijski emigranti iz Ureze in železarne Va«re5. To je njihov <prvi veliki sestanek. Govoril'je vodja odbora, ki je organiziral idrijske rojake. Franjo Benčič. V svojem govoru se je apomral najprej žrtfv ka-kanjikega rudnika in so vsi prisotni počastili spomin nesrečnih stanovskih tovarišev. Potem pa je govornik orisal usodo idrijskih radarjev. Naglasil je. da jih živi že 300 šivom Jugoslavije ter priporočal čim tesnejše stike ter udej-stvovanje v emigrantski organizaciji.	!
Hajdnkova osveta.	i
Beograjski listi obširno poročajo. kako je hajduk Mil jut in Uogo-savljevie ubil svojega tasta bogata*1 in.uglednega kmeta <Jvoz.de-na Nikol»ča iz Virina. Iz te krvave zgodbe pa je razvidno, da je imel tudi ugledni kmet Xik«»li<" temno prete»klost. Me<l bolgarsko okupacijo je bil (predsednik vi-rinske <*bčine in v velikih časteh
r
pri Bolgarih. <b»čiiu j«* Bogosav-
, Ijevi«"- uiekei v go/.dove ter se pro-J •	...
Iti Bolgarom boril. Nikolič je Bo-
gosavljuviča ovadil in ko so za-• žgal i njegovo hišo. jim je baje tu-|di pomagal. Po vojni st je B«»go-isavljevič vrnil domov z name-Jnoni. tla 'bi se maščeval nad Niko-jličeni. Nikolič pa se je z njim ne-j |kako pogodil ter mu obljubil vse.; (kar bo zahteval. Bogosavljevie je (zahteval, naj mu zgradi novo lii-Jšo in Nikolič je to tudi storil. Ko
Ije bila hiša gotova, na je Bojro-savljevič zahteval Xikolii'evo hčer I ženo in tudi to seje zgodilo, j 'Nekaj let je Bogosavljei*ič živel v miru na svoji domačiji in tudi v.
h porazi tin 11 s .svojim tastom, naenkrat pa je bil zapleten v neko razbojniško afero in tmli obsojen. Ko je bil že v kaznilnici, so se po vasi razsirrli glasovi, da ga je po nedolžnem zaipletel «v afero nje«r«>v ta.-t Nikoli«". O 1 *-lt «rovori«*ah ««-K!a»tva še ni.>o pričela ra/*]»rav-ljati. ko je BogosavHjevič iz kaznilnice utekel. Prwej časa so ga že zasledovali breaiisjiešiio po vsem srezn. te dni pa se je pojavil na tasiovi njivi te-r tasta ustrelil.
Na ženinem grobu se je zastrupil.
Na splitskem pokopališču se je Zii^trupil 30-letni natakar Nikola Tomi«'- na grobu svoje žene. Zapustil ji* na sfditsko olH-ino naslovljeno pusmo. ki v njem pr«cfi. naj po- krbe za njegove otrok«-.
Zaradi lepe Anice sta se spoprijela
P«in«M'i sta se spniprijela ,pri Sv. Jurju na liregu 21-letni Josip Mesa rii- in Nikolaj Bab o ve«-. Oba sta bila zaljubljena v l«-p«» sosedovo hčerk«« Anico, ki j«- na videz obema »vračala Ijubuzen. Kanta nikoli nista hotela govoriti o «lekl«-tu, ker sta v«-dela. «la j«> imata oba rada. Pred kratkim zvečer je lepa Ančka kramljala na dvorišču z Mrtiaričem. kar je B««h«tvec videl. Fant in tickle sta odšla z dvorKča na .sk«*tlenj iu tt» je napotilo I»a-h<»vca. tla j<- odšel za njima in začel Mesaričn izzivati. Kmalu sta
sktH-ila fanta v^lase iu v prič«« An<*-ke sla li«»tela pt«meriti sv««j«-moči. Haliovec je zasadil Mesari-ču nož v inrsa. Mesarič pa njemu v vrat. Mesarič je v naročju lepe Ančke kmalu izdihnil. Bakovca pa >0 pr«"j>eljali t«-žko ranjenega v
kov—k« 1 lx»lri i*šnieo.
PRVI VZLET
Nadaljevanje s 3. sirani.
Ta GLOBUS
kaže t pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjili razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pil :okah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
(Dalja prihodnjič.)
y premera meti globus 0 inčev. — Visok je 10 lntev.
MODERN VZOREC
KKASEN PREDMET. KI 1E KULTURNE VREDNOSTI ZA V8AK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
i v
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, QA DOBE ZA —	^
"GLAS NARODA"
\
povedana psovka; pozabil je namreč na poveljnika v bližini.
Toda Kalvinski je molčal in ni (»štel fanta.
Po le^i obeli enokrovnikov so je videlo, tla letalca še -nista zajedala drujf dru^e^a: n«aliovu je zastirala pogled g;o-r. nja in onemu spodnja nosilna ploskev.
Vsi na tleli so se oddahnili in s<- vZravnali.
A v istem hipu so vsi zopet otistrmcli. Z nerodno roko močno na desno vrženo letalo s«< j<- skoraj prekucnilo s kolesi navzgor. En kratek trenutek je ostalo v novi le«fi, ko tla bi ugibalo, kam hoče naprej. Takoj nato je pričelo vijugast patlee nad morsko gladino in obračalo kozolce kakor slabo narejen papirnat zmaj nerodnega šolarja.
"Izgubil je ravnotežje!" je . mukoma ušlo Kalvinskeniu. I Ves sključen je delal Kal-1 vinski čudne brezpomembne i kretnje z rokami, ko tla bi zdaj ; sam vodil to v morje drveče hrezpomočno letalo in proseče >cpetal:
"Vzvod na zunaj, na zunaj! Xeutralno lego za vsa krmila! «Xa ta način zmaguje letaJo nevarno vijugasto pa«lan,;« .) lil preti vsem mirno kri! Samo n-irno kri! Samo mirno kri!"
Nenadno se je pomiril, se •>-zrl na naraščajnike in glasno lekel:
"Živel Razmahov!"
T^etulo, ki je na'redilo komaj dva zavoja vi juge, se je nenadno nehalo prekucevati ter ka kor kamen zdrvelo k tlom, ;i lakoj zmanjšalo kot padca, se vzravnalo in počasi zavilo proti obali.
Hlizu šolo so ga nad prepadom razmetane kmečke hišico za trenutek zastrle opazovalcem.
" Kaj pa ! Ce bi bil samo za kakih dvajset metrov nižje, hi prijatlral naravnost v grob!" — je zopet ušlo nekemu nara ščajniku v odgovor na vpraša šunje drugega tovariša.
Kalvinski je to čul, strogo pogled al mladeniča, a n i česar ni rekel in urno odkorakal k lešilnemu avtomobilu, ki je vo-<hh/ stal pri vhodu onstran hangarjev.
Ko so zagletlali pet minul pozneje Kalvinski, naraščajni-ki in strojniki enokrovnik, je nekoliko postrani, kakor v sve-sti si lastne krivde, stal sretli črnega ornega polja, je bil na 1» o š e v n o ogrodje naslonjen Razmahov ter hlastno kadil. Nekam čudno je bil gledati tn letalo, ki ga je mirno poziba-val vetrič, in mladega letalca, ki je v zadregi mirno vlekel sVojo cigareto. Zdelo se je, da je tlospel na zemljo z drugega sveta, ko je že stal pred vrati smrti.
Razmahov je odvrgel cigareto, urno stopil proti Kalvinskeniu, ki je skočil z avtomobila, preden se je ta ustavil, in javil:
"Oprostite tovariš načelnik, prepozno sem zagledal, da mi križa pot drugo letalo. Vrglo me je iz vijuge in sem moral znnaj pristati: polomil sem eno oporo."
Razmahov je obmolknil in potem v zadregi tiho dodal:
"Nisem zapazil poljske me je, Nikodaj Petrovič., Opora mi je počila, ko je klecnilo kolo v narek.'*
Kalvinski je začudeno pogledal svojega naraščajnika in mu prisrčno odgovoril:
'Kaj mi to pravite, tovariš! Saj nisem slep, saj sem videl j vse !Vas ne zadene nobena krivda, Razmahov, vi- ste junak!" I Močno je potegnil navzdol še vedno pozdravljajočo desnico, jo stisnil in čestital:
"Prestali ste prvi samostojni izlet z odličnim uspehom!" .— Pogledal je potem na uro in
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU II« WEST IStlk STREET NEW YORK, N. I,
PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
mminnmniiyiini(ni»«»nniumiinuimiim»mmi
NEWS ^
ODPLUTJE PARNIKOV ZA MEFEC AVGUST 1934
24.	avgusta:
!loin:i v Genua
25.	avgusta:
Lata ve 11*- v llavre Aqiiit.-inia v Cliei tmurg Bremen v 1'renien
29.	avgusta:
Olympic v Clifri.oiirjf All.e-t I!al!|fi v Hamt.ing Washington v 1 lav r<-
30.	avgusta:
I'siris \ Havre
31.	avgusta:
Kur« >]>a v Hr^m-n l.eviatli.in v Havie
KRETANJE PARNIKOV ZA MESrC SEPTEMBER. 1934
1. septembra:
«"i<me <li S:t\ y Havre
3.	septembra:
Ct«aini>L'<in v Havre
4.	septembra:
Staleiidaiii v l{util<.giie »tir Mer
5.	septembra:
MuJi'Mic v Ctierbi.urir I n-iiIm hlaml v
7.	septembra:
i Vnnlii fi(l v Havre U«r«!igariit v Cherbourg
8.	septembra:
Vollendani v iluulngne sur M r lit- Ue Kvante v Havre
11.	septembra:
Bremen v Bremen
12.	septembra:
.\<|iiiiania v «'herbtnjrjf Manhulla ri v Havre H;.ml.in^ v H.iiuburie
14.	septembra:
««lynii>>< v «"t.ei l.oui g
15.	scpti-mb.-a;
l^ilaveii«. v Havre .Vtilwoukt-e \ llainburg ]:■ x v «:•'»• <a
\ > n<l.uit v i(<'ul«>t;ne »ur iler
18.	septembra:
r.irt»i v Havre Karopa v Bremen
19.	septembr.i:
I'ari- v Havre Kii: i ;.a v Ur. men
19.	septembra:
It«. I: ..I-. velt V Havre Ne v V«»rk v Hamburg
20.	septembra:
M .ij. -tii- v <'lierbuurg
22. septembra:
Oialii|>lain v llavre H« leu^aria v Clte« bourg h'atnrnia v Trfct
25. septembra:
i ^l.iterulam v Huutoifiie sur Mer t
20. septembra:
j M i.reianli« v «."Kerbourg i \\ ::-),.net.mi v flavre J A'l. it B.iiiin v Hamburg
29 iepterubra:
«'<ait«. ili -4 h. vi uit v Gen<ia II- Fr;.:i... v Havre
I Kreti,."i \ lirnnri)
7 dni do JUGOSLAVIJE
m	SA GORNJIH ItK/O PAKMKIII
i |	KKspresni vlak «1» ltrrnii-:i in Europa v IIrpmerha\en
j i	zajamt-i utl<»l:n«» potovanje d«> UIBLJANK
Alt p«>tnjte s priljutiljeul- a ^^ ■ . . ** q . . —
mi eksfireMiiiiii (urniki: W L W IVI D V d
DEUTSCHLAND « HAMBURG NEW YORK - ALBERT BALLIM
Ttuli redna »tlplut ja jl ti«-	Izhorne železniške zveze
j iiro znanimi kafiinskiini 0 ud CbeHKMirga, Kremena pamiki	ali Hamburgu
j j	Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE • NORTH GERMAN LL0YI
I1"	57 BROADWAY, NEW YORK	-»M
IZ KRAJEV. KJER JE PUSTOŠILA SUSA..
Farmer «v St. LonU okraju v »lržavi Missouri žalostno ogleduje na-satle pa-ratlt/.nikt>v. ki mu jMi je unietla tlolgotrajna suša.
veselo nagovoril naraščajniko: V No, tovariši, za danes smo končali vajo." — Odkorakal je k avtomobilu a obstal, so ozrl r.a Razmaliova in se nasmelinil: "Ena oporo, ]>raviteT To ni vredno govora... Poskrbite, tovariš ('udrov, da bo opora v rodu za po nor ne vaje, oglejte motor in tobenem dajti oprati vžigalol" je samo zavoljo re-
da velel svojemu strojniku, ki je itak dobro vedel, kaj se mora storiti.
•A strojniki in naraščajniki, preden so se lotili pospravljanja letala, so izrazili svoje navdušenje s tem, da so vrgli Razmaliova v zrak, ga potem ol>-stopili in dolgo povpraševali kako je ušel nenadni smrtni nevarnosti.


HA1 111DPP "