Leto X., štev. 5.
Poštnin« plačana v gotovini.
V	LJUBLJANI, v soboia, 30. januarja 1926.
Današnja številka Din 2'—.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat na teden.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168.
Naslov za telegrame: »Naprej«, Ljubljana.
Čekovni račun štev. 13.807.
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, aačasno 6 Din. Za inozemstvo 31 Din, MČasno 10 Din. Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sieer ae ne priobčijo. — Rokopisi se ne-vračajo.
Reklamacije za list so poštnine prost*.
Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS).
bemttc VIL, Sž*®v. 5. CetrtfiKOva ^iaprejeva" Številka isKi-saja lte.es* tednik:
LJUDSKI GLAS
CaJiiSiiO
Kmetsko-deSavske arveas®
Stane letno 72 Din — mesečne 6 Din
D ktatura nad proletariatom?
Pri vsakih volitvah postanejo soeial-patrictski voditelji silno bojeviti, čez mero »revolucionarni«. Danes kriče demagoško: vstani, revolucionarni proletariat Slovenije, poman-draj, razprši svoje sovražnike ter oddaj svoje glasovnice za »Združeno strokovno listo«. Nezavedni delavci, ki slišijo take fraze in čitajo »Delavsko politiko«, ki izhaja pod najvišjim pokroviteljstvom in vodstvom g. A. Kristana, a poje tudi slavo Leninu, Trockemu, Rozi Luksemburgovi in Liebknechtu, morajo res verjeti, da, so gg. Kristan in vsi njegovi agentje postali pravi pravcati boljševiki, pravoslavni marksisti in iskreni revolucionarji. Če bi A. Kristan an njegovi agentje v resnici spremenili svoje mišljenje ter postali revolucionarni marksisti, bi vsak iskren proletarec to spremembo, to veliko revolucijo od utopističnega socialpatriotizma in škodljivega sodelovanja s fašističnimi demokratarji, ki so ga 7 let izvajali v teoriji in praksi, z veseljem pozdravil.
Toda mi ne smemo biti naivni kakor otročji komunisti, ki so verjeli v republikanstvo, boljševizem in revolucionarnost gospoda Radiča, ker je imel vedno republikanstvo, revolucionarnost in človečanstvo na jeziku. G. Radič je bojevit, zelo sposoben voditelj hrvaške buržuazije, predvsem bogatih kmetov; on zastopa njihove interese. Zahteva po republikanski samoodločbi za Hrvaško je bila v njegovih ustih močno ideološko orožje proti fašistovskim demokratarjem na Hrvaškem in drugod, ki so hoteli z batinami in puškinimi kopiti prisiliti hrvatsko ljudstvo, da prizna gosposki centralizem fašistovske klike. Ko se je ta ideologija izkazala za nezadostno, je vzel Radič drugo v roke. Buržuazija, ki ima za cilj svoje politike oblast nad ljudstvom, poljubno menja svojo ideologijo. Temu se noben pameten človek, ki razume ulogo buržuazije v današnji družbi, ne čudi. Če t bi bil cilj socializma oblast nad ljud-’ stvom, diktatura nad proletariatom, potem bi bila politika g. Kristana in njegovih trabantov popolnoma pravilna. Toda cilj socializma ni oblast nad ljudstvom, ni diktatura nad proletariatom, temveč ravno nasprotno: cilj socializma je spremeniti družabni red tako, da ne bo ne izkoriščevalcev, ne izkoriščanih. To je naš končni cilj, h kateremu zavedno stremimo. Na poti k temu cilju pa moramo premagati veliko težav in nasprotnikov. Predvsem moramo izkoreniniti fevdalno mišljenje in uničiti fevdalne gospodarske ostanke, ki ohranjujejo to mišljenje. V tem boju imamo za zaveznike vse svobodoljubne elemente današnje družbe, ne da bi se radi tega vezali za njihovo politiko, ki jo diktirajo interesi napredujočega kapitalizma. Nasprotno, mi moramo ideološko in gospodarsko najodločnejše pobijati kapitalistični sistem. Mi mo-ranjo najodločnejše voditi boj predvsem proti faustovski demokratariji, ki ne pomeni nič drugega ko diktaturo nad proletariatom.
Mussolini je bil eden najglasnejših voditeljev italijanskih socialistov, urednik »Avantija«, vse bolj »revolucionaren« kakor g. Kristan, Svetek in drugi.’ Izključen pa je bil iz stranke,
ker je hotel stranki vsiliti svojo pogu-bonosno politiko v samo enem, v nacionalnem vprašanju. On je hotel podpreti s socialističnim in republikanskim imenom italijanski imperializem. Ni hotel ostati pri programu, ki ga je imela stranka, kateri je sam načeloval, češ, italijansko ljudstvo je nezavedno, ono potrebuje diktatorja. Tudi gospoda okoli Delavske politike tako misli, kakor sklepamo iz njene pisav -, ker zagovarja volilna nasilstva in sleparije. Isto je jasno tudi iz izjav voditeljev te frakcije in še posebno iz njihovega postopanja napram delavcem in napram delavskim organizacijam. Taka dejanja in tako mišljenje pa vodi direktno v fašizem, v orjunaštvo. Pa ne da bi g. Golouh jadral v to smer? Na tej poti bo gospoda brez dvoma imela momentane uspehe, saj jih ima tudi Mussolini.
Toda taka politika nima s socializmom nič skupnega. Na poti h končnemu cilju leži prehodna doba, ko organizirani proletarski razred vzame v razrednem boju politično oblast v svoje roke ter ustanovi proletarsko (ljudsko) državo; ta ljudska proletarska država pa mora biti res ljudska, proletarska oblast, nikakor pa ne oblast nad ljudstvom, oblast proti ljudstvu, proti ljudskim interesom. Zato pa je proletarska država nesmiselna brez proletarske demokracije.
Kaj pa je bistvo vsake proletarske (ne fašistovske, ne buržuazne) demokracije? Proletarska demokracija se bistveno razlikuje od buržuazne demokracije. V burž. demokraciji vlada individualizem (Pašič, Radič itd.), vladajo šefi, ki imajo dobre »zveze« z bankami, visokimi krogi itd. G. Kristan in trabanti so iskreni pristaši te buržuazne demokracije. (Za to imamo na stotine primerov, eden najnovejših je popratvljanje resolucij po strokovnem kongresu.) Tam vlada avtoriteta osebe. Tam vlada avtoriteta kapitala.
V	proletarski demokraciji pa mora vladati zavednost. Da pride zavednost do izraza, mora biti zajamčena svoboda kritike, diskusija. Da ne ostane samo pri besedah, mora vladati organizacija, a ne posamezniki. V proletarski demokraciji mora vladati avtoriteta programa, znanja, znanosti in dela.
Najjasnejše to lahko pojasnimo na volitvah v Delavsko zbornico. Delavska zbornica bi morala biti po naših pojmih v resnici organ delavskega razreda, a ne, kakor je bila dosedaj, organ ministra in njegovih pomagačev. Da more Delavska zbornica postati organ delavskega razreda, mora v njej zavladati proletarska demokracija. Da pa more zavladati proletarska demokracija, se moramo boriti za tak volilni red, ki bo omogočil delavcem svobodno izraziti svojo voljo po programu, po katerem naj se dela. Proletarska stranka mora v volilnem boju nastopiti s svojim programom, za katerim stoje organizacije, a ne z demagogijo, terorjem in sleparstvom. Vsaki proletarski, delavski stranki ali organizaciji mora biti omogočeno, da nastopi. Fašistovski .teror je, da so »socialisti« napravili tak vol. red, da niso mogli neodvisni postaviti svoje liste. Tudi mnogobrojna nasilja podjetnikov in sleparstva so zakrivili očetje
volilnega reda. Tudi sicer so »združene strokovne organizacije«, ki imajo volilni aparat v svojih rokah, into-nirale volitve ne programationo, temveč čisto demagoško in fašistično.
Ali je gospoda okrog »Delavske politike« tako naivna, da hoče proletariat prisiliti, da pojde za njihovo kon-fuzno politiko? Kaj ste dosegli, ako boste uspeli z demagogijo, sleparstvom in goljufijo dobiti tisoče glasov? Dosegli ne boste s tem prav ničesar^ Nasprotno: vsak delavec, ki ste ga ogoljufali z demagogijo ali goljufijo, vas bo po volitvah šele,prav spoznal. Silno pa ste s tem škodili socializmu, ker ped njegovo krinko uganjate fašizem.
Vsa ta politika gg. okoli »Delavske politike«, čeprav zavita v revolucionarne fraze, je v bistvu samo nadaljevanje socialpatriotizma, ki ga je uganjala Kristanova frakcija vseh 7 let po prevratu. To se najjasneje vidi iz tega: v isti sapi so sklenili kompromis s klerikalci in demokrati, a socialno-demokratično stranko zmerjajo z agentom kapitala. To je politika ošabnih bankirjev, nesposobnih birokratov in nezavednih trabantov.
Čudimo pa se naivnosti bivših levičarjev komunistov, da se popolnoma strinjajo s tako politiko. Menda ven-
dar ne mislijo, da so g. Kristan in njegovi agenti postali boljševiki, marksisti? Ali morda upajo, da bodo priborili v »združenih sirokovnih organizacijah« proletarsko demokracijo? Na ta način, kakor so izvajali politiko enotne fronte do sedaj, bodo krisia-novci samo ovili svoje glave z ni-m-bom revolucionarstva, a oni bodo postali poslušni agenii.
Kakor vse kaže kljub goljufijam in demagogiji socialpatrioti ne bodi; mogli zavladati nad zbornico, ker je na njihovi listi tud nekaj levičarjev. Še ne vemo, ali bedo ti levičarji potegnili s socialpatrioti, ali bodo imeli samostojen klub. Situacija je torej nejasna.
Eno pa je popolnoma jasno: Delavska zbornica bo samo takrat delavska, ko zavlada v njej proletarska demokracija' in pomete z železno metlo iz zbornice duh birokratizma, duh kapitalizma in duh fašizma in klerikalizma, ki so ga uvedli socialpatriotski komisarji.
Delavstvu v teh časih demagogije pa kličemo: ne z diktaturo in terorjem nad proletariatom, temveč samo potom proletarske demokracije v svojih organizacijah in v institucijah delavskega razreda bomo zboljšali današnje stanje proletariata. L. K.
Delavstvo v Mežiški dolini manifestira za Jugoslovansko soc. dem. stranko in Kmečko delavsko zvezo.
Prava volja manifestacije se je izkazala v nedeljo, dne 24. jan. t. 1. na javnem shodu v prostorih g. Stoparja v Mežici, ki ga je sklicala naša stranka. Za ta shod je vladalo med delavstvom cele Mežiške doline tako zanimanje, kakršnega že dolgo let nismo v naši dolini videli. Zanimanje delavstva za skorajšnjo združitev v pravo proletarsko stranko je napravilo v Zagorju pri umrli Uniji rudarjev in Kristanovi Politiki v Ljubljani tak strah, da so socialpatrioti delegirali na ta shod kar dva svojih najzvestejših agentov, in sicer Arha za rudarske- ^cehovsko organizacijo ter Štuklja za Delavsko politiko«. Ta dva agenta sta pred začetkom shoda pripravljala svoje maloštevilne pristaše na razbitje shoda na ta način, da bi prevzeli predsedstvo kristanov-ci, za slučaj, da tega ne bi dosegli, naj bi Štukelj govoril takoj za našim govornikom ter nato pozval z Arhom maso, da jima sledi in zapusti dvorano.
Ta načrt se je popolnoma ponesrečil. Zborovanje je otvoril s. Modem-dorfer; zbor je izvolil za predsednika s. Trebovca. Arhu in Štuklju volitev ni bila po volji in je Arh zahteval, da se naj izvoli še eden predsednik njegove grupe«, kar je zbor z veliko večino odklonil, ker ni sklical zborovanja Arh, temveč ga je sklicala Ju-geslov. soc. dem. stranka, kateri Arh ne pripada.
Predsednik s. Trebovc je dal besedo prvemu govorniku, s. Leskošku iz Celja. Obljubil je, da bodo dobili besedo tudi nasprotniki, ker smo mi socialdemokrati za proletarsko demokracijo.
S. Leskošek je govoril k I. točki dnevnega reda, o mezdnem gibanju rudarjev in o volitvah v Delavsko
zbornico* Iz njegovega govora smo posneli sledeče:
Mezdno vprašanje je zelo važno v delavskem gibanju. Ureditev mezd, določitev delavnega časa, delavskih dopustov in delavskih stanovanj, to so važna socialnopolitična vprašanja. Vse to so stvari, ki se imajo reševati s stališča razrednega boja. Razredni boj se pa ne da voditi potom posameznih stanovskih frakcij, ki rešujejo socialna vprašanja vsaka po svoje, v škodo drugim. Razredni boj je politični boj, je boj za zmago razreda proti razredu. Poznamo ljudi, ki pravijo, da so za razredni boj, za zboljšanje ekonomskega in socialnega položaja delavcem; odklanjajo pa politično so-cialdemokratično stranko in trdijo, da so le za strokovni »razredni boj« brez vsake politike. Vprašam, kak razredni boj je to, če nima nobenega idejnega temelja, nobene duhovne enotnosti, temveč zgolj interes svoje stroke, poudarjam: le svoje stroke, ne pa svojega razreda.
To naziranje ni marksistično, ni delavsko, ampak staro — srednjeveško. To so cehovski nazori. Iz zgodovine poznamo razne cehe n. pr. usnjarjev, čevljarjev, pekov itd. Vsi ti cehi so vodili tak razredni boj, kakor ga danes vodijo birokratske strokovne, organizacije: po poklicih.
Primerov imamo vse polno pri različnih branžah. Najbolj jasno se vidi to pri plačah advokatov in drugih duševnih delavcev. Advokati imajo svojo strok, organizacijo, ki ji pripadajo v resnici vsi advokati brez razlike strankarske pripadnosti. Le-ti si določijo plače po tarifi tako, da dobijo za vsako pismo plačano po Din 45 do 75. Vsako najmanjše zastopstvo na sodišču, ki traja pol ure, stane kar po 100 do 200 Din. Drugi duševni de-
lavci morajo delati ves dan za plačo od 50—80 Din dnevno. Iz tega se vidi, zakaj so socialpatrioti proti razrednemu boju, zakaj se skrivajo za strokovno nevtralnost. Tako stališče zagovarja tudi Arh. On pravi, da je treba samo rudarje organizirati, vse drugo ga nič ne briga. Politiko prepušča drugim. (On se briga za politiko samo tedaj, kadar so kake volitve, tedaj išče glasove tudi pri pre-dilničarjih, čeprav je drugače proti njim. Op. poreč.) Naše stališče v mezdni politiki je drugačno kakor teh »strokovničarjev«. Mi trdimo, da se je treba brigati za ves delavski razred ne le za posamezne stroke, kajti le to je pravi razredni boj proletariata, le to je socializem, vse drugo je cehovstvo. Nam je jasno, da moramo organizirati ves delavski razred v delavsko razredno organizacijo, ki bo delala po programu socialne demokracije. Ta program pa ne dovoljuje svojim članom stopati v kartele, ki so naperjeni proti delavcem.
Naši nasprotniki iz vrst SPJ in združenih cehov imajo vse polno takih kapitalističnih kompromisarjev. Tam imajo milijonarja A. Kristana, ki sicer formalno ni član SPJ, vendar ima potom Kons. društva za Slovenijo glavno besedo. To bi še ne bila morda največja napaka. Napaka je le v tem, da mora Kons. društvo njemu plačevati visoke obresti v Zadružno banko, za katere vsote se blago v konsumu podraži. Od teh obresti imajo hasek tudi drugi, ki so člani te banke. Tako n. pr. sedi g. Prepeluh (radie.) tudi v upravi Zadružne banke. Znano je, da vodijo radičevci silno škodljivo protidelavsko politiko, uvedli so davek na ročno delo itd. Arhu je ta politika znana, pa je noče razkrivati, on se rajši skriva za »nepolitično« strok, organizacijo. Socialisti morajo delati na to, da se brezposelnost omeji, če že ne odpravi. Vidimo pa n. pr., da je celjski Koren vodstvu SPJ dobrodošel, čeprav izrablja vajence kakor vsak drug buržujski podjetnik, da celo hujše, kajti on zaposluje le enega pomočnika in 3 vajence. Čobal si je spravil lepe prihranke v svojem konsumu v Zagorju, svojih članov pa ni vzgojil za socialiste, saj on sam priznava, da so v njegovem konsumu klerikalci v večini. Takih in podobnih primerov imamo dovolj. Radi tega imamo dovolj razlogov, da se postavimo takim »razrednim« borcem po robu. Mi zahtevamo od teh »strokovnih razrednih borcev«, da pokažejo razredni boj v dejanju, ne samo v besedah. V dejanju se pa vrši razredni boj samo po programu soc. demokracije. Kajti ne gre, da bi nekdo, ki je strokovno organiziran, bil brez politične orientacije, ker bi bil s tem razrešen obveznosti in dolžnosti razrednega boja, ki se uveljavlja v vseh institucijah kakor: Delavski zbornici, občinski upravi, parlamentu ter povsod in zahteva v vseh javnih zastopih udeleževati se volitev in podpirati kandidate soc. demokracije. Člani »nepolitičnih« organizacij smejo' glasovati tudi za or junaško demokratarsko ali katerokoli drugo meščansko stranko, ki je povzročila reakcijo, pripravila davek 3.3 odstotke na ročno delo, glasovala za zakon o zaščiti države itd. To se je pri zadnjih volitvah tudi zgodilo, da so strokovno organizirani železničarji večinoma glasovali za klerikalce in radičevce. Vidite, kak nesmisel je to delavstvo odvračati od pravega razrednega boja in od političnega udejstvovanja, sočasno pa na shodih udrihati po reakciji, po zakonu o zaščiti države itd. Politična reakcija se ne da odpraviti s stanovskimi nepolitičnimi cehovskimi društvi. Politično reakcijo bo proletariat odpravil le potom političnega udejstvovanja, to je potom razrednega boja in nič drugače.
Mi pa vemo, da ti navidezni »nepolitični« strokovničarji niso nepolitični
—	nasprotno oni so politični, le sramujejo se pokazati, h kateri stranki, pripadajo, ker demokratarska stranka ne vleče. Oni hočejo sedaj le pod tem »strogo strokovnim«, geslom vas loviti, ker jim diši vaš denar, kadar vas bodo imeli, vas bodo počasi navadili na kristanovsko politiko, kakor je privadil čobal Arha. Najeli bodo
nekaj agitatorjev, jih dobro plačali, da vam bedo priporočali »edino (zveli-' no kapitalistično SPJ.
V	času, ko vam Arh priporoča odreči se proletarske politike, delajo njegovi pristaši pelitiko v Mežiški dolini, kakršna ie všeč inestranskemu kapitalu. .Ali ne vidite, da so gg. župani. ki ste jih vi izvolili, zašli v kapitalistične vode, postali so indirektni zagovorniki rudnika! Rudnik, ki ie v rekah internacionalnega kapitala, postopa potem svojega ravnatelja na-pram rudarjem skrajno slabo. Pomislite! Vi, ki ste domačini, dobivate komaj drobtinice od svojega napor--nega dela, ki prinaša angleški družbi milijonske profite. Nič boljše se ne obnašajo gg. Kordam Božič i. dr. na-pram delavstvu, vsi delajo na to, da vas spravijo pod popolno kapitalistično odvisnost. Vse to mirno gledajo gospodje okrog »intemacinalne« SPJ Oni niso niti ene same kritike posvetili temu neznosnemu stanju. Pomislite! Delavci morajo stanovati v se-gnitih vojaških barakah in drugih vlažnih luknjah. Za 1400 delavcev so sezidali samo 2 hiši, za uradnike so postavili 4 vile, tako da ima skoraj vsak uradnik svojo hišo. Mi nimamo nič proti temu, da imajo uradniki dobra stanovanja, a tudi za delavce zahtevamo-najpotrebnejše. Vidite, kako vas podcenjujejo, ker ste branili prave razredne organizacije in s tem zgu-Jpili skoraj vse. Podjetnik, oz. njegovi hlapci so postali že tako predrzni, da vam grozijo s persekucijami, to se pravi z odpustitvijo iz dela, kakor da bi vi bili tujci in morali biti odvisni od milosti kapitala, za katerega do-prinašate vi žrtve. Oglejmo si slučaj s. Novaka, kateremu je ravn. odpovedal pogodbo v rud. restavraciji zato, ker je kot podžupan in kot nač. kraj. šol. sveta vršil svojo dolžnost, za kar ste ga vi kot volilci pooblastili in kar mu zakon dovoljuje. Vidite kapitalistične eksponente, kako hočejo delavcem) kratiti državljanske pravice! Če bo šla v klasje politična brezbrižnost, katero vam priporočajo Kristanovi agenti, tedaj ne bo ostal proletariat samo pri tem, da je zgubil vse svoje poslance, ampak zgubili bomo tudi splošno in tajno volilno pravico. Le oglejte si politiko okrog »združenih« strok, zvez, katero zagovarja in zastopa Kristan v svojem listu »Delavska politika«. Volilni red in volitve v Del. zbornico so nam jasen dokaz, da so patrioti odpravili tajno volilno pravico. To niso svobodne volitve, za katere se je socialna demokracija borila mnogo let, to je rop in tatvina (Medklici: Tako je! Pri nas so nas ogoljufali za glasovnice kristanovci.) Interes delavstva mora sloneti na skupnosti in za skupnost, ker le tako bomo dosegli naš smoter:	Skupni
dom.
K besedi se je oglasil nato s. Mo-demdorfer, ki je pojasnil, da so delegati II. rudarske skupine predložili ravnateljstvu spomenico za 30 odstotno povišanje plač. Ravnateljstvo je pa to upravičeno zahtevo odbilo, češ, da naj spomenico vloži organizacija delavcev. (Medklici: Zakonito izvoljene delegate briskirajo in kličejo na pomoč socialpatriotsko organizacijo.)
Mi smo tudi za to, da se vabi organizacija na pogajanje, in tudi mi bomo sodelovali. Razlaga, da so kristanovci napravili kompromis s klerikalci v I. skupini za volitve v Delavsko zbornico. Sedaj pa Kristanovi agenti širijo vesti, da smo mi za klerikalce. Sodrug Modemdorfer predloži na to sledečo resolucijo:
RESOLUCIJA, sprejeta na javnem shodu JSDS in KDZ na javnem shodu 24. t. in. v MEŽICI.
Shod Socialno demokratične stranke v Mežici dne 24 januarja 1926 soglasno protestira proti dosedanjemu ravnanju ravnatelja svinčenega rudnika, gospoda Georga Bargeatea radi prenizkih plač rudarjev in pomožnih delavcev v svinčenem rudniku v Mežici. Delavstvo zahteva takojšen razpis obravnave za povišanje mezd. Shod je soglasno sklenil, da morajo zastopati delavstvo pri mezdni obravnavi zastopniki sledečih organizacij:	Alojz Leskošek, strokovni tajnik
Kmetske del. zveze, zastopnik bivše Unije slovenskih rudarjev in pooblaščeni delegat Delavske zbornice.
Nadalje vsi ogorčeno protestiramo, da je odpovedal gospod ravnatelj najemninsko
pogodbo za rudniško restavracijo sodrugu inatevžu Novaku. Poudarjamo, da je bila s. Matevžu Novaku restavracija oddana po s ki upu delavskih zaupnikov, delegatov 11. rud skupine. Jasni nam postanejo motivi te odpovedi s. Matevžu Novaku, če ugotovimo, da je s. Matevž Novak delal kot podžupan m načelnik krajnega šolskega sveta v prid občanom in da mora prispevati rudnik večino doklad. Uradniki iz bližine gospoda ravnatelja so že dalje časa grozili s. Novaku z obračunom. Iz materialnega oškodovanja in namigovanja pri delegatskem sestanku, da naj delegati pomislijo, da so nastavljenci rudnika in da so od njega odvisni, je raz vidno, na kaka pota je zase! gospod ravnatelj Bargeate.
Radi tega zbor enodušno zahteva, da se takoj vse krivice odpravijo in da se podjetje ne poda več na pota brezčutnega izkorišce-vanja in takoj ustavi vsako pcrsekucijo.
V	Mežici, dne 24. januarja 1926.
Resolucija je bila soglasno sprejeta, proti niti kristanovci niso glasovali.
Takoj za tem je dobil besedo Štukelj. Iz njegovega zelo zavitega govora smo posneli:
Hvaljen Isus i Marija, je rekel Radič, živijo republika in je odšel v monarhijo. Živijo avtonomija, je rekel dr. Anton Korošec, živijo narodno edinstvo, je rekel Pribičevic, Pašič je obljubil jugoslov. narodu svobodo.
1 o so parole teh odrešenikov.
Sem proletarec in trpim kakor vi drugi trpite. (Mhm!) Leta 1918^-1919 je delavska beseda nekaj veljala. (Medklici: Tedaj te nismo videli med nami!) Pred vojno so bili redki socialisti. 11 milijonov mož je v petletni vojni izkrvavelo. Po petih letih je ljudstvo spoznalo, da se ni borilo za sebe. Po svetovni vojni so tisti maloštevilni socialisti dosegli 8-urnik in druge pridobitve. Po tistem je prišla socialna reakcija, zakon o zaščiti države itd. Ni vse v tem, , da je kdo član SPJ ali Jug. soc. dem. stranke. Reči moram, da ni kriv ne ta ne oni — vsi ' smo krivi, ker nismo ostali enotni, ker je eden rekel, da mora ustanoviti to, drugi ono. (Pozno je spoznal to Štukelj, ki je skakal sem in tja, delal puče, zdaj pa sedi skupaj s Kristanom. Op. poroč.) Nato je klical 12.000 rudarjev, da bi vsi pristopili k »nepolitični strogo strokovni« zvezi in šli v boj kakor on za Kristana in kapitalistično sorodstvo. Ljudje pravijo, je rekel, da je on Kristanov agent. Kristan, pravi, ni nič drugega kakor milijonar, on nima besede v strok, organizacijah, on je le vodja Kons. društva. (Medklici: Kdo pa daje denar za »Delavsko politiko«.) »To pa ni danes na dnevnem redu«! Nadaljuje, naj se piše in govori kar hoče. Ne iščite izdajalcev med tistimi, ki združujejo, ampak med tistimi, ki razdružujejo. (Medklic: Dobro si povedal! Mi združujemo, kristanovci pa z denarjem razdružujejo!) Le nekaj je, pravi Štukelj: V sv. pismu stoji zapisano: vera gore prestavlja, velika večina je zgubila vero v samega sebe. Zakaj imajo klerikalci tako večino? Ne Pasic, ne Radič, ne Bemot nas ne bodo rešili. (To so naše besede in naši nauki. Štukelj se skriva za Kristana, zato njega ni imenoval! Op. poroč.) Karl Marks je zapisal sledeče: Osvo-bejenje proletariata je delo proletariata samega. (Medklici: Tako je, tako mi hočemo — brez milijonarjev in advokatov!) Mi v preteklosti tega nismo videli: eni so gledali na Kristana drugi na Bernota. (Štukelj se je odločil za Kristana in je pustil revolucionarno orientirani proletariat samemu sebi, da se po Marksu sam osvobodi.) Podrobnejše informacije priobčuje »Del. kmečki list«. H koncu je hvalil konferenco strok, birokratov, ki se je vršila o Božiču v Ljubljani. Trdil je, da imajo zdaj že 10.000 članov. (Medklici: Zakaj jih ne objavite?) Nato je hvalil izid volitev v Delavsko zbornico in rekel, da so Jesenice, Tržič, Celje, Maribor že glasovali za enotno fronto. Bolelo ga je, da se je s. Ber-not pritožil radi terorja pri volitvah. Naglašal je, da je treba iztrebiti vse kar je slabega v delavskem pokretu. Ko je Štukelj nehal, je dal predsednik besedo Arhu, ki se pa ni upal govoriti, gotovo ga je pekla vest, da je kot tajnik rudarske zveze špl 'med kapitalistično sorodstvo. Ves razburjen je pozval svoje pristaše, da naj zapu-ste dvoranp. Sreča mu ni bila mila: sledili so mu samo trije zapeljanci.
Tako se je končala zmagonosna ma-
nifestacija za načelo javnosti in pravi proletarski razredni boj. — 0 poteku mezdnega gibanja bomo seveda poročali.
Po cestah ostra burja brije, družina v sobi gorki žije, jo greje Čaj, na mizi samovar,
v	njem ,BUDDHA‘ čaj, nebeški dar!
KJE SE KUPI?
Lc pri tvrdki
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Najboljši šivalni stroj za rodbinsko aii obrtno rabo, svetovno znanih znamk Gritzner - Adler - Phonlx.
lstotam oosamezne dele za stroje in k o* lesa, Igle, olje, jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen 1 Večletna garancija I Na vel ko! Na male I
CRITZNE
Razno.
r Današnja številka obsega izjemoma 6 strani. Seveda bomo morali zato plačati tudi tiskarni 50% več kakor navadno. Vsi naročniki in somišljeniki naj radi tega poskrbe, da bo dobila tudi uprava od njih toliko denarja več, kakor list v tiskarni več stane.
r Volitve v delavsko zbornico so dejansko že končale, preden so se začele. Od 2. do 7. februarja naj bi se oddajale kuverte. — V smislu zadnjič objavljenih navodil opozarjamo danes zopet: zberite kuverte na varno mesto, dogovorite se s sosednjimi organizacijami in jih pošljite skupno v delavske centre, ki so bližje proti Ljubljani. Po pošti nikakor ne pošiljajte! Bodite zelo previdni! Vse kuverte bomo oddali v Ljubljani osebno glavnemu volilnemu odboru. Nekateri delavci kuvert še niso oddali, zato zbiranja kuvert ne ustavite, temveč bodite agilni do konca!
r Redukcija delavstva v Trbovljah. Za delavstvo v trboveljskih revirjih se bližajo slabi časi. Trboveljska družba obljublja poleg raznih šikan in slabih plač še redukcijo, s katero je deloma že pričela. Na dnevnem kopu Dobrna so pretečeni teden prečitali imena približno 80 delavcev in delavk ter jim dali na znanje, da dobe 31. januarja obračun. To se pravi, da jih družba ne potrebuje več in da gredo lahko sedaj pozimi s trebuhom za kruhom. Med njimi so delavci in delavke, ki imajo že od 5 do 10 let in celo več delavne dobe in plačujejo ves čas prispevke za bratovsko, skladnico. Kam naj se reveži sedaj obrnejo za kruhom, to TPD prav nič ne briga. Prav tako je tudi že odpustila vse stare penzio-niste, kateri so opravljali še kakšno lažje delo pri rudniku in imajo pen-® zijo po starem, to je od 20 do 100 K mesečno. Pa tudi iz drugih Obratov se čuje, da bodo pričeli z redukcijo. Tako na primer iz osrednje delavnice in drugod. Družba motivira ta svoj čin s tem, da nima naročil za premog. So pa tukaj dokazi, da si TPD izposoja od podjetja ing. Dukič in drug dnevno po 40 do 60 delavcev, da hodijo nakladat na separacijo še zadnje ostanke deponiranega premoga. Ker upravičeno sumimo, da namerava Trboveljska družba izvršiti potom redukcije delavcev atentat , na delavske plače, vprašamo tem potom drugo rudarsko skupino, ki je po zakonu izvoljena zastopnica delavcev: 1. ali ji je znano, da Trboveljska družba odpušča delavce, in zakaj jih odpušča? in 2. kaj namerava napraviti, da se to ne bo več dogajalo in da se že prizadeti delavci ne odpustijo? Tukaj ima predsednik II. rudarske skupine — K™-šič — bolj hvaležno delo, kakor lov za glasovnicami za volitve v Delavsko zbornico. — Prizadeti delavci.
r Finančni odbor parlamenta je sprejel državni proračun za Isto 1926. Izdatki bodo znašali (po proračunu): 12.279,899.616 Din, dohodki pa 12 milijard 533,942.619 Din. Za Slovenijo so sklenili sledeče: izredni davek se zniža od 100 na 30 % j zamudne obresti pri davkih se znižajo po vsej drža-
vi	od 12 na 8%, hišni davek v Ljubljani se izenači z ostalimi kraji, eksistenčni minimum za dohodnino znaša v Sloveniji 5000 Din. Davek na ročno delo ostane. — Opozicija je predložila nekaj sprememb, ki bi pomenile izboljšanje, toda vladna večina jih ni sprejela. Sicer pa tudi opoziciji nikakor ne moremo zaupati, zahtevala je svoje dni tudi odpravo davkov na delo, pa je kmalu pozabila nanj. (V opoziciji so sedaj tudi vse slovenske stranke razen radičevcev, kakor znano.) Tega boja pa ne moremo sma-rati za resnega, kajti pri razpravah o sedanjem proračunu o odpravi davka na ročno delo niti govora ni bilo. Tako bo meščanska opozicija opustila tudi. ves boj za spremembe, ki jih je pri sedanji razpravi predlagala. — Lahko bi napisali gromovit protest in napad, ampak to ne bi nič zaleglo. Zato mislimo, da je pametnejše agitirati za to, da se ljudstvo politično organizira, potem bodo njegove organizacije poskrbele, da bo parlament tako delal, kakor bodo zahtevali interesi ljudstva, ne pa interesi kapitalistov.
r 0 aretacpi beograjskih komunističnih voditeljev se širijo najrazličnejše vesti. Najprej so poročali, da so komunisti pripravljali atentat na kralja. Potem, da so širili komunistično propagando med vojaštvom in pripravljali revolucijo. Zdaj pa pravijo, da pritiska češkoslovaška vlada na to, da naj vsa Mala antanta, torej tudi Jugoslavija in Rumunija, prizna Sovjetsko Rusijo. RR vlada v Beogradu pa se priznanju protivi, zato naj bi bile aretacije dobrodošel izgovor, s katerim bi vlada opravičila odložitev priznanja Sovjetske Rusije. Naj bo kakorkoli, to velja, da so aretacije marsikomu dobrodošle, prav tako pa velja tudi, da morajo aretiranci priti čimprej pred redno sodišče. Če se izkaže, da so bili aretirani po krivici, morajo biti krivci preganjanja kaznovani. To je seveda zadeva vsega zavednega proletariata, da se take nasilne metode ne bodo izvajale kar naprej nekaznovano, a zadeva vsega zavednega proletariata je tudi, da onemogoči diskreditiranje njegovih bojev po ljudeh, ki ga skušajo diskreditirati bodisi iz obupa ali pa za plačilo.
r Klofute — najnovejše orožje ^nepolitičnih« političnih strokoyničarjev. »Del. kmet. list« z dne 21. januarja poroča: 11. januarja t. 1. sta se oglasila pri Strokovni komisiji v Šelenbur-govi ulici v Ljubljani iz Francije izgnana delavca Fr. Globočnik in Fr. Kavčič in; sta prosila za potno in brezposelno podporo. Iz Salzburga sta z ženami in otroci potovala peš do Ljubljane. Pri Strok, komisiji ju je sprejel tajnik Golmajer, ju surovo nahrulil in napodil. Na hodniku pa ju je s pestmi osuval in oklofutal. Iniciator tega na-
»Pod lipa" in še marsikaj
(Da se ne pozabi!)
Nikar ne prihajati s tem, da so bili preganjani buržuji. Ali je bil Wahrmund socialist? Prav tako ne kakor n. pr. docent dr. Ivan Robida, ki ga je postavila liberalna frakarija iz političnih razlogov na cesto! Ne, gospodje, ne boste se oprali, saj ste molčali tudi ob mučenju in umoru Fakina, Zadravca, Juvana! Uratnik je baje takrat vprašal, kaj da je Zadravec delal opolnoči pred pošto. Odgovora mu Svetek menda ni dal. lJo krvavih trboveljskih dogodkih so se »krili vsi socialpatriotski Juristi v mišje luknje. Francoskega kapitana Charliera, ki je bil obtožen, da je umoril svojega prijatelja v nekem belgrajskem hotelu, je zagovarjal pa dr. Živko Topalovid, generalni sekretar •'Centralnega tajništva delavskih zbornic.« Trboveljsko bojišče je bilo pa prepuščeno klerikalcem. Trboveljska tla so pač prevroča M orjunačke zaveznike. Da je njih politična hrabrost ie fingirana, se je pokazalo že v Alijagičevem procesu, Alijagiča je moral braniti narodi sociaiec dr. Politeo.
Ker so molMi ob davljenju uradnikov, učiteljev in profesorjev, nimajo gg. social-patrtoti prav nobene pravice izdajati se za branilce svobode sploh. Molčali so ob teptanju tiskovne svobode, norčevali so se ob srn motenju slovenskega jezika v parlamentu, potuhnili so se, ko je bila teptana zbo-rovalna svoboda. V večno sramoto vodlte-
silstva je po poročilu v »Del. kmet. listu« dr. Korun. Golmajer ga je tele-fonično vprašal, kaj naj stori, dr. Korun pa je odgovoril, da naj ju »ven vrže«. — Del. kmet. list« zahteva, naj vse podružnice strok, organizacij na članskih sestankih sklenejo: Golmajer mora ven iz Strok, komisije! Na zadnjem strok, kongresu izvoljenemu odboru Strok, komisije »Del. kmet. list« ne zaupa, da bi sam napravil red v tej zadevi. Dalje naj članstvo Golmajer-ja na vseh. sestankih in shodih, kjer bi nastopil, izžvižga in prežene. — Da ljudje kakor Golmajer ne spadajo v delavske organizacije, tega nam ni treba posebej zatrjevati. Moramo pa povedati, da »Del. kmet. list« ni dosleden. Golmajer, ki je sicer le orodje v roKah drugih ljudi, je napravil delavskemu razredu že veliko več škode, pa ljudje okoli »Del. kmet. lista niso nastopili proti njemu. Čudno je tudi, da »Del. kmet. list« na isti strani, ko piše o Golmajerjevem najnovejšem junaštvu, priporoča tisto listo za volitve v Del. zbornico, na kateri je poleg par njegovih ljudi tudi Golmajer. In še marsikaj bi se dalo pisati. Pa pride še na vrsto, ker ta afera gotovo ne bo ostala med delavstvom brez odmeva.
r »Deiavsko politiko« toplo priporočamo vsem tistim, ki so proti osebnostim. »Del politika« vodi res načelen boj za dobrobit delavstva, Samo skoro v vsaki koloni vodi boj s kakšno osebo in še med vrsticami se kakšnega »Naprejevca« spomni, zlasti pa, če je to kak tak in kaka taka, ki ga ali jo še niso mogli pridobiti  Načelna je pa »Delavska politika«. Zlasti v zagovarjanju sedanjega terorja pri volitvah v Delavsko zbornico.
Ljubljančani imajo za volitve v Delavsko zbornico na razpolago le prvi dan, t. j. na Svecnioo, kajti po čl. 52 volilnega reda se nadaljnjih 6 dni sprejemajo glasovi samo od glasovalcev izven sedeža glavnega volilnega odbora. Kakor drugod, tako je ta komisarski volilni red tudi v tej točki nejasen: ali velja to za Ljubljančane po stanovanju ali po delu? Zelo mnogo ljubljanskih delavcev stanuje izven Ljubljane, ali bodo morali zato priti v Ljubljano? Mnogo nas je, ki hočemo voliti tajno in ki zato ne maramo nikomur izročiti svojih kuvert, ker bi mislil, da smo za njega. Edino mi bi lahko volili osebno — nam pa s takimi šikanami delajo težkoče. (Res je tako! Uradno pojasnilo je potrebnol Glede tega volilnega reda so zavedni le gg. okoli zelene mize, vsi drugi sin o nezavedni...)
r Sodr. Bernot bo postal portir v Del. zbornici, za to ceno je sklenil kompromis s klerikalci, tako je pisala Kristanova »Del. politika«. Ko so na Vrhniki to č-itali, so nam pisali: »Prav! Bomo Bernotu poslali veliko metlo, da bo pometel iz Delavske zbornice vse, kar vanjo ne spada. In tega' je veliko!«
r Volilni red za volitve v Del. zbornico so napravili socialpotrioti tak, da omogoSuje teror. Terorja se poslužujejo zdaj tudi delodajalci, zato vpijejo socialpatrioti: »Delodajalci nas tepejo!« Zakaj ste iim pa palico dali!
r Poročilo »Del. km lista« o razpravi proti sodr. Bernotu in Škrablju radi razpečavanja »Konj. manifesta« je zavito, lažnivo in torej lopovsko. To ugotavljamo. Vrhu tega pa je seveda tudii neumno. Po njegovem poročilu velja namreč, da določa kazenski senat ljubljanskega dež. sodišča, kdo je pravoveren marksist. V nekem oziru je > tako, pravimo tudi mi. V tem: Škrabelj je razpečeval »Kom. manifest« zato, da kaj zasluži, nekatera voditelji pri «Del. km. listu« pa razpečavajo svoj »komunizem« zato, da kaj zaslužijo...
r IZJAVA. Ker je »Jutro« priobčilo notico pod naslovom »Raziskovalni proces Vozelj-Klenovšek v »Svobodi«, izjavljam: ni res, kar piše poročevalec »Jutra«. Najbrže ni bil dobro informiran o celi aferi, ki se je dogodila; ali pa namenoma tako poroča. Paše, da je izstopila vsa revolucionarna mladina. Po-
ljev SPJ bo zapisano v zgodovini, da so svojo zgodovinsko nalogo, braniti svobodo univerz in znanosti, tiskovno in zborovalno svobodo morali prevzeti klerikalci. Ali odkritosrčno ali ne, o tem ne' dvomimo, ampak fakt je, da se je tako zgodilo. Sicer pa to ni nič čudnega, kajti ljudje namreč nimajo vzroka ne verjeti, da so bila pravila Ekonomske Orjune spisana v pisarni dr. Milana Koruna in dr. Celestina Jelenca.
Ko je bil Mihevc odpuščen, so rekli: »Sam je kriv!« In ko je bil Erjavec šestič reduciran, jih ni bilo sram izjavljati, da se mu je prav zgodilo. V teh in drugih so videli le neljube jim osebe, niso se pa znali povzpeti do tistega načelnega stališča, ki stoji in pade s socialistično idejo: nasprotovati krivici tudi takrat, kadar je naperjena pro-ti nasprotniku. Tega naši socialfašisti niso bili, niso in ne bodo nikdar zmožni. Njihova ideologija je do zadnje malenkosti meščanska. Pošiljati svoje otroke deklamirat na svetosavske proslave, voziti se ob kraljevskih svečanostih v iluminirani barki po Blejskem jeeeru, hoteti jahati eraričnega konja pred delavskim sprevodom v Mariboru — to karakterizira te ljudi.
»Vzroki in še marsikaj« so kakor kozja sled v brdu. Samo enkrat sen» jih Čital, pa imam zadosti. Tu stavek, napihnjen in bombastičen — košat grm, ki mu je koza po-smukala brstje in mlado listje. Včasih do golega, včasih malo manj. In tako sem ter tja, površno in objestno, toliko, da je škodo napravila. Grm je, koze pa ni. Kam jo je
govor je bil res, da bodo izstopili, ako bodo mene izključili. Opozarjal sem jih pa vedno, naj ne izstopijo, in res tudii niso. Rekel sem jim: Ostanite v »Svobodi«, pa izrežite, kar je gnilega, ker v trboveljski »Svobodi je veliko takih ljudi, ki ne spadajo v proletarsko kulturno organizacijo. Zato kličem vsem članom trboveljske »Svobode«: Naprej do končnega cilja marksistične kulture! - Trbovlje, 19. januarja 1926. — Polde Vozelj. — (Op. ured. To izjavo smo prejeli v objavo že za zadnjo številko »Napreja«, kakor kaže datum. Izostala je pomotoma, urednik jo je radi obilice gradiva in pičlega prostora zgrešil.)
Preiskava o volitvah v Del zbornico. Vse organizacije, ki so vložile 'kand. liste, so zahtevale, naj se te volitve ustavijo in volilni red izpremeni. Edino kristanovci so zadovoljni. To je razumljivo, saj so naredili vol. red zato tak, da bo njim koristil. Svetek je za opravičbo sleparstva izjavil, da to ni teror, če se terorizirajo delavci med seboj. Ali smo res že v fašizmu?
Redilnost je merodajna, ne cena! Ako primerjaš redilnost »Pekatet« z ono vodenih testenin, se prepričaš, da so »Pekatete«, ki so izdelane iz zdroba, jajc in mleka, najcenejše. Dobe se v zavojih po K- kg.
Karl Narks pred sodiščem.
19. t. m. se je vršila pred ljubljanskim dež. sodiščem zanimiva razprava. Državno pravdništvo je obtožilo sodr. Z. Bernota in delavca Jan. Škrablja po § 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker sta širila »Komunistični manifest«, ki sta ga spisala K. Marks in Frid. Engels pred revolucijo 1. 1848. Ta prvi program socialne demokracije, ki je pre1-veden na vse jezike, je doživel nešteto izdaj, tudi v slovenskem jeziku je izšel dvakrat, prvič 1. 1908., drugič 1. 1920. v založbi »Napreja«.
Senatu je predsedoval višji dež. sodni svetnik g. Mladič. Obtožnica navaja, da sta Bernot in Škrabelj razpečavala »Komunistični manifest«, katerega zadnji odstavek se glasi: »Komunisti zaničujejo vsako prikrivanje svojih nazorov in namer. Odkrito izjavljajo, da se njihovi cilji morejo doseči le po nasilnem prevratu vsega družabnega reda. Naj trepeče vladajoči razred pred komunistično revolucijo. Proletarci izgube v njej le svoje verige, pridobe pa z njo svet. Proletarci vseh dežel, združite se!« Obtoženca sta torej razširjala objave, ki merijo na to, da se ogroža javni mir in spravlja v nevarnost javni red. Storila sta s tem hudodelstvo v smislu čl. 1. št. 1 z dne 2. avgusta 1921 št. 170 A, Služb, nov., kaznivo po čl. 2. cit. zakona.
V	razlogih obtožnice se navaja, da je manifest pisan v »doktrinarnem« tonu, a da njegov konec presega dopustne meje, ki ločijo filozofsko obdelovanje snovi od hujskanja.
Obtoženec sodr. Bernot predlaga v svoj zagovor, da se prečita njegova izjava, ki jo je podal v preiskavi. Predsednik je to odklonil, češ, da je izjava predolga in da se vrši ustna razprava. V svojem ustnem zagovoru zavrača sodr. Bernot trditev obtožnice, da je manifest pisan v doktrinarnem tonu. Res je, da izvira vsebinsko iz Marksove doktrine, iz marksizma, pisan pa je zelo živahno. Iz obtožnice je razvidno, da je drž. pravdnik pre-čital samo začetek in konec manifesta. Marks sam pravi v uvodu, da je
zaneslo? Da, tu je zopet sled: tu so pikice, kozji paternošter... Smo ji zopet na sledu: tukaj je šla mimo, grm je pustila cel, samo pikice je stresla. Volčje jagode, bodeča neža in brinje, to ji ni dišalo. Tam pa se je zopet ustavila, grm je posmukan, izdaja jo. Ce nji ne diši, bomo pa mi pobrali volčje jagode, bodečo nežo, brinje in drugo tako bilje, ki so imenitne droge v kemiji in medicini. Belladonna in brinje sta imenitno sredstvo za prebavo, če v trebuhu ščiplje. Zato ju koza ne mara. Bodeče neže še manj. Je navihana, rogata in kosmata, domača in divja. Domače redijo, divje gojijo — slednjo le toliko, kolikor je prav, da ne dela preveč škode.
Takole je bilo: okrogel gospod je sedel za pisalno mizo, vzel kos papirja, na eni strani že počečkanega z računi o olju, kavi, cikoriji in orehih in ki je ponižno čakal, da ga počečkajo še po drugi strani. Tako pojde brez koristi na oni svet, ko se mu utrga nit življenja. Zdaj je prišel na vrsto. Gospod je vzel pero, vzdihnil proti stropu, se namrdnil, potem pa začel fec fec po papirju. In pero je praskalo in škrtalo: »Hm, mhm, da, bolan sem bil, v špitalu sem bil, ko so me potisnili, ko me je Petejan potisnil v Narodno vlado. Da, seve, čisto brez moje vednosti me je potisnil ta presneti Petejan. Pa kaj govorim! Sploh me takrat ni bilo, čisto mrtev sem bil takorekoč, ne samo na pol. Hm, mhm ... čobal, ta je Ze, ta bo tiho, Nace in Jože še bolj, Rudelj in Tonček tudi. Fec, fec, fec — to jih boml Verjeli bodo, kdor ne bo,
danes ta program mestoma zastarel. Tako so n. pr. »revolucijske odredbe«, naštete koncem drugega poglavja v
10	točkah, večinoma že sprejete v besedilo naše ustave. Napačno je inkriminirati samo en sam stavek tega spisa, ki je celota in zgodovinski dokument. Ni dopustno iztrgati posamezne stavke iz celote in jih samostojno inkriminirati. če bi bil odstavek samostojno natisnjen in razširjen s kakšnim letakom, potem bi ga bilo mogoče samostojno inkriminirati. Sicer pa smatra, da ni dopustno preganjati kogarkoli po § 1. cit. zakona radi razširjanja spisov, ki so se splošno razširjali, ne da bi jih bilo drž. pravdništvo prepovedalo. Zlasti pa, ker je ta spis javno priporočal v inseratih in brošu-: rah in v »Majskem spisu«, ki ni bil zaplenjen. Če bi sodišče ta nazor osvojilo, potem zakon o zaščiti države direktno nasprotuje ustavnim odredbam čl. 138., v katerem se sicer prepoveduje razširjanje natisnjenih spisov, tudi če le posredno poživljajo državljane,^ naj šiloma izpremene ustavo ali državne zakone. Toda za take spi-?e> ^ pozivajo le posredno, zahteva isti člen ustave izrecno samo če se iz sestavka ooito vidi, da gre za tako pozivanje državljanov«. Predpis člena 13., odstavek 3. o izvrševanju prepovedi velja tudi tukaj. To se pravi, da se mora vsak tak spis najprej prepovedati, potem šele razširjevalca preganjati. Če J)i obveljalo nasprotno tolmačenje, potem bi bila dana možnost preganjanja vsakega spisa, znanstvenih leksikonov, celo sv. pisma.
Predsednik je obtoženca večkrat prekinil, da naj bo kratek.
Radi tega je obtoženi sodr. Bernot samo še predlagal, naj se njegova zadeva loči od zadeve soobtoženca, katerega zagovarja dr. Tuma, ki je le površen teoretik, ki ne priznava marksističnega razumevanja dialektike in ne priznava diskusije.
Oba obtoženca sta bila oproščena.
—	S to pravdo pa se bomo v »Napre-jiK še bavili.
OSTANKE
za smešno nizko ceno,
vse ZIMSKO BLAGO
Pa globoko pod lastno ceno prodaja
TEKSTILBAZAR
LJUBLJANA, Krekov trg St. 10
prvo nadstropje in prltUCfe, nasproti Mestnega doma.
■KOLINSKA-
n aša, prava, d omača
CIKORIJA
J<2 vrlo dobra!
ga bom pa z »Nepolitično politikom. — Na, Zane, nesi v tiskarno!« ...
Leta 2000. Prof. Drago Piskernik sedi za mizo in piše »Politično zgodovino Slovencev«. Prišel je ravno do 29. julija 1914. Ogromno delo, težka naloga! Okoli njega je po tleh polno izrezkov iz raznih časopisov. Največ iz »Arbeitervville«. Unser Genoss A. Kristan, Herr Adolf Fischer, Genosse Josef Petrič, Seife, Kaffee, Oel, Nusse, Vojna Zveza, Zaler & comp. — Tam Cankarjev rokopis: škandal, sramota... Res, težko je zadeti pravo v tem kaosu. Kaj pa tiste zelene bukvice? Lej no, skoro bi bil pozabil: »Pod lipo.« Bomo kar prepisali. Pa še ono »Dve leti Narodnega predstavništva«". Kaj me briga, če je vse res ali ne; citiral bom kot vir, pa je. Tako se govori! Bernotov »Naprej-naj se gre solit! njega so itak proglasili za tepca. Leskošku nihče ni verjel. Uratnik, Korun, Fabjančič, ki so tudi pisali, so šli pozneje med spokorjence. Berdajs, Tokan, Kocmur, ti so pisali samo z nosovi. — In začne pisati »Kristanovo dobo«.
Črke so jele polzeti izpod pere&a, se spri-jemati v zloge, besede, stavke. Odstavek je sledil odstavku. Prvi se je pridružila druga, tretja, tisočera stran... Prva knjiga je napisana. Ima zanimiva poglavja: »Borba s Petejanom«, »Laket-mož premaga Goliata«, »Krvavi pot v Belgrad«, »Nakup železniških delavnic in lokomotiv po šest krajcarjev in še marsikaj«, »Pohod na Belje«, »RUckzug nach Ljubljana«. In še ni konca. Knjige naraščajo v kvadre narazen in navzgor. Zgodovinar če-
Klerikalci in socialpatrioti.
Ali bi bila pri volitvah v Delavsko zbornico boljša klerikalna au soeialpatriotska zmaga?
SPJ se jezi na klerikalce, ker zagovarjajo solidarizem med kapitalom in delom. Kakor da bi bili sami kaj boljši! Ali niso solidarni s Kristanom? Ali niso solidarni s Trboveljsko pre-mogckopno družbo, z angleškimi izkoriščevalci Mežiške doline, s Hrast-niško kemično tovarno, s predilnico v Tržiču itd? Razloček med klerikalnim in socialpatriotskim solidarizmom je le ta, da imajo klerikalci v svojih vrstah res nekaj delavcev, ki so zapeljani od upanja na sveta nebesa, so-•cialpatrioti pa resničnih delavcev nimajo in njih solidarizem ni solidarnost med kapitalom in delom, ampak solidarnost med kapitalom in plačanimi hlapci.
Ker je tako, zato najdemo med klerikalci tudi poštene ljudi, ki bodo s časom izpregledali, med sccialpatri-oti pa izgubljene ničvredne plačance, ki so že davno izpregledali in ki vedo, da med kapitalom in delom ni mogoča solidarnost, temveč le boj, vendar pa se zaradi svoje nezmožnosti in lenobe ne upajo zmagati z delom in so se zato prodali kapitalu.
S takimi prodanci se ne bomo prerekali; čemu prazna debata? Nekdo je pred par dnevi rekel: »Stotisoč dinarjev nimam, da bi mu 'jih dal, drugače pa ga ne prepričam. Zato rajši ne govorim z njim!« Če svojih Jerantov ne moremo obdržati pri pošte-Miem razrednem boju drugače kakor s kapitalom (po 500 Din mesečnega priboljška), jih je treba pustiti, da odidejo tja, kjer kapital razdeljuje take hlapčevske nagrade. Ne le iz socialističnega programa, temveč tudi iz lastnega razuma delavci vedo, da so take nagrade mogoče edinole pri ka-talistični korupciji. Če bi vsak delavec dobil tako nagrado, ali misli kdo, da bi bilo mogoče izmolzti take de- 1 nar je iz nekaj malo kapitalistov? Sto delavcev lahko redi enega kapitalista, čeprav živi bogato, en kapitalist pa ne bi mogel redni sto delavcev, Čeprav bi ti delavci še tako skromno živeli. To da že sama pamet, za to ni treba šele študirati socialistični program, uiti vprašati za svet učene ljudi, l ake nagrade obsojajo tudi popolni neved-neži.
Pač pa se bomo še prerekali s poštenimi klerikalci. Ne bomo sicer delali z njimi enotne fronte, kakor so jo delali in jo še delajo socialpatioti, ne bomo postavljali z njimi skupnih kandidatnih list, kakor so to storili so-eialpatrioti že večkrat jin tudi zdaj za volitve v Del. zbornico (v kuriji priv. nameščencev); pač pa pojdemo s klerikalci vselej skupaj, kadar bodo ti zahtevali kaj poštenega. Pa naj nas SPJ in Kristanova Politika še tako zmerja, prav nič nas ne bo motilo to zmerjanje.
Ko so klerikalci rekli, da je volilni red za Delavsko zbornico krivičen, ali naj mi iz nasprotstva do klerikalcev rečemo, da je pravičen?
pi ua vrhu in prepisuje, da mu pot lije od čela. Pristaviti morajo lestvo. Piramida Kristanovih slavnih del leze čez meje Slovenije. Zgodovinar se je kar na vrhu utaboril. Jed in pijačo, papir in tinto mu dovažajo z vzpenjačo. Gora zaslug je tako narastla, da začne zgodovinarju primanjkovati zraka. Angleži posodijo svojo ekspedicijo na Mount Everest, da donaša kisika. In še ni upanja, da bo kmalu konec prepisovanja Kristanove avtobiografije.
Pa so prišli ljudje in so rekli: »Kaj nam bo ta gora, ki je višja od babilonskega stolpa! Zastira nam luč, še osat ne raste na nji. Poderimo jo! In so začeli kar pri tleh. Izpod temelja so potegnili knjigo, ogromen folijant. Pogledali so vanj in so videli, da je trgovska štraea. Izvlekli so drugo: star branjevski Špeh. In vse tako dalje. Našli so tudi spise, ki so se svoj čas zgubili —
Ne mislim pisati zgodovine o sociologu, politiku, zadružniku, ekonomu, poverjeniku, poslancu, ministru, predsedniku, ravnatelju, posestniku, bankirju, tovarnarju, borzijancu, delavskem dobrotniku, žurnalistu itd. itd. Za to sem premlad. Pač pa bom afiširal par lističev, iztrganih iz najdenih trgovskih knjig. Priredil bom malo razstavo brez vstopnine. Mogoče se pozneje kdo najde, ki bo vse lepo uredil, skrb nas vseh pa bo, da dobi kažipot po tej razstavi tudi Internacionala.
Tako. In začnem, da ne bo kdo mislil, da je že vse pozabljeno... Če ima kdo še kak listič, naj »e oglasi, ko bom jaz končal.
Če socialpatrioti napravijo volilni red za Delavsko zbornico tak, da tako krivičnega niti za časa avstrijskih kurij nismo imeli, ali naj ta volilni red pohvalimo in za dobrega proglasimo, zato ker ga je pomagal delati »naš« Jeram? Ali pa zato, ker so ga naredili »sociaiistl«?
Ne in stokrat ne! Plačanci morajo svojemu gospodarju prikimavati, mi pa ne smemo in nam tudi treba ni, ker se ne bojimo, da nam bo gospodar iz jeze ustavil podporo. Mi se sami vzarzujemo z lastnim delom, zato nas nič ne briga, kdo je to ali ono napravil, ampak vselej le pogledamo, kako je napravljeno. Debro hvalimo, čeprav bi ga naredil hudič, slabo pa grajamo, čeprav bi ga naredil najboljši mojster. Kako bi mogli hvaliti slabo, ki ga je naredil hudič, t. j. hudobni namen kapitalističnih hlapcev, ki se izdajajo za socialiste!?
La m volilni reu ni uober, so veue-u Sociuipauiou tuui sami, najti niso ga Simvuii samo zato, ua Uuuo uoiavei pil vonivau novemu, ampak tuui zato, ker so se ga uau pmvazati! ue bi on ta volilni mu umavstvu znan vsaj 'prod letom, bi mibuui ran usun-pai aminov ne ujm na svoje limanice eno-aie iroiiie, ki jin je ajei in ki jin jo znaj siani, ua Su se uan uje n.
bicer pa socialpatrioti niti zdaj še ne marajo debatirati o voinnem re-uu, čeprav imajo dnevnik in torej prostora uovoij, ua bi ga branili, rte upajo si ga braniti, oni vedo, da delavci ne marajo take goljufije. Samo eno edino obrambo imajo: pravijo namreč, da bi prisia Delavska zbornica v roke klerikalcem, ce bi bil volilni red bolj posten. IS tem izgovorom so pa jasno pokazali, da nočejo zmagati z goijuii-jo. Ker je goljuiija kapitalistično sredstvo, hočejo zmagati s kapitalizmom. Lep socializem t
iNesociaiisticno je, če govorimo o tem, kateri kapitalizem nam je bolj nevaren. Kapitalizem je samo eden, kakor je tudi socializem le eden. Ne bilo bi torej prav, če bi rekli, da rajši vidimo klerikalno zmago nego sociai-patriotsko. Uboje je eno, oboje je na oni strani bojne črte, na strani kapitala.
Vprašanje je treba zastaviti drugače: Ali so za proletarski razred boljše poštene ali nepoštene volitve? Na to vprašanje odgovarja socialni demokrat vseiej, da potrebujemo poštenih volitev.
Naš program zahteva občo, enako, tajno, proporcionalno in neposredno volilno piavieo. Vse te programatične zahteve so socialpatrioti pogazili in napravili voiimi red za Del. zbornico baš narobe. Po tem redu delavci nimajo obče volilne pravice, (ker so izvzeti sezonski in trenutno nezaposleni delavci) nimajo enake (ker imajo privatni nameščenci posebno kurijo, privilegirano) nimajo tajne (ves potek volitev sili odvisnega delavca, da voli javno, a tudi skozi zaprto kuverto se prav jasno vidi, kako je volil) nimajo proporcionalne (nekatere skupine sploh ne smejo kandidirati, tako da so prisiljene voliti nasprotnike; čistega proporca ni; volilni aparat daje protežirani skupini neverjetne ugodnosti itd.) in zlasti nimajo neposredne (volitve se vršijo s posredovanjem podjetnikov in zaupnikov).
Kakšne volitve smatramo za poštene mi, kaže naš program. Socialpatri-oti sicer pravijo, da imajo enak program kakor mi, toda v praksi so ta program vedno in vselej gazili in zlasti so ga pogazili, ko so delali ta volilni red: v vseh točkah so ga napravili tako, da programu naravnost nasprotuje.
Ko so klerikalci ta volilni red spoznali, so rekli, da ni nič vreden, in da oni zahtevajo občo, enako, tajno, proporcionalno in neposredno volilno pravico. Torej tako, kakor stoji v našem programu.
Rad bi vedfel, Čemu bi morali mi svoj program opustiti, kadar se postavijo tudi klerikalci zanj. Zato, ker klerikalci ne mislijo resno? I, potem
bi morali socialni demokrati sploh ostati brez programa, kajti vsak dan se kak neresen človek izreče za soc. dem. program. Ta bi bila pa res lepa, če bi mi svoj program izpreminjali zaradi kakšnega Kristana ali Koruna, Lemeža ali Štuklja, Uratnika ali Svetka, Krušiča in drugih takih neresnih ijudi. Kameleoni se lahko izpremi-njajo, socialni demokrati morajo pa pri željah po izpremembi iskati večino za izpremembo programa, ali pa
—	dezertirati.
Kaj imajo klerikalci glede volitev v svojem programu, me ne briga. Zdi __ se mi, da katoliški svetovni nazor vsake volitve izključuje, kajti po tem nazoru ujejuje svet Bog po svejih namestnikih, ne pa da bi ga urejevali ljudski zastopniki v parlamentih in na kongresih. Zdi se mi, da je po katoliškem svetovnem nazoru Delavska zbornica sama na sebi greh — čemu potrebujejo delavci svojega parlamenta? Saj hodijo lahko v cerkev učit se, kakšen red da hoče Beg imeti. Tako nekako se mi zdi, da bi morali klerikalci govoriti, kadar se delavci po-tezajo za Delavsko zbornico.
Če klerikalci svoj program in svoj svetovni nazor vržejo v koš, me tudi nič ne briga. Oni bodo odgovor dajali, ne jaz. Jaz jih k večjemu pohvalim in pravim: čas je že, da ste izpregledali, čas je že, da priznavate tudi delavcem in delavkam dušo in da jim dajete tudi volilno pravico, čas je že, da jim dajete tudi občo, enako, tajno, proporcionalno in neposredno volilno pravico. Veseli me, in sedaj gremo lahko skupno zahtevat tako pravico! Veseli me zlasti, da ste nehali biti duhovniki, ki imajo privilegij duhovnosti, in da odstopate duhovnost tudi delavcem. Veseli me to zlasti zato, ker pojdemo zdaj lahko skupno proti modernim duhovnikom, proti socialpatriotskim namreč, ki so od vas zavržene privilegije duhovnosti pobrali in si jih na svoje ornate prisili. Hajdimo skupno v boj proti njim!
Če misli kdo, da je to naša enotna fronta s klerikalci, se zelo moti. To ni niti enotna taktika! To ni niti enoten korak, ampak zmaga soc. demokratičnega programa nad katoliškim programom, seveda le v eni točki, glede volilnega reda. Niti ta delna zmaga ni trajna, vsaj jaz ne verujem v to, ampak je le posledica klerikalne taktike v opoziciji. Če bi imeli klerikalci Del. zbornico v rokah, bi napravili najbrž podobne volitve, z edino razliko, da bi dali volilni aparat namesto v roke bolniških blagajn in socialpatriotskih zaupnikov v roke — župnijskih uradov in klerikalnih zaupnikov.
A četudi tako mislim, vendar me to ne moti. Nisem idealist, da bi se ravnal po tem, kar bi, če bi, ampak se ravnam po tem, kar je. Klerikalci še nikdar nikjer niso napravili tako goljufivega volilnega reda in je zato lahko mogoče, da so odkritosrčno za poštenega. Če ne vodstvo, pa vsaj klerikalno delavstvo. Ti delavci klerikalno zahtevo po obči, enaki, tajni, proporcionalni in neposredni volilni pravici smatrajo za odkritosrčno in prav je, če jih vodstvo v tem'utrjuje. Če pridejo klerikalci do moči, kakor so prišli socialpatrioti, in če bodo svojo današnjo pošteno zahtevo snedli in napravi-
li	krivičen volilni red — takrat bodo klerikalni delavci spoznali, da je njih vodstvo enako- hinavsko, kakor smo mi spoznali glede našega nekdanjega vodstva. Spoznanje delavstva je za nas napredek, ni pa napredek, če bi zmagali naši«, a delavstvo bi ostalo še nadalje v temi nevednosti. Že iz tega razloga smatram, da je boljše, če zmagajo klerikalci, ki zahtevajo pošten volilni red, kakor pa socialpatrioti, ki so napravili goljufivega. Nam sploh ne gre za to, kdo zmaga, ampak za to, kaj zmaga.
Sicer pa pri teh volitvah sploh ne gre za zmago, ampak za goljufijo. Če bi socialpatrioti z vsemi nakradenimi in nagoljufanimi glasovi ne zmagali, bi bil čudež. Prav je, če dobijo nasprotniki sleparjev čim več glasov, toda dokaz svoje poštenosti bo moralo delavstvo prinesti s splošno zahtevo, da se te volitve razveljavijo. Vsi delavci brez razlike bi morali to zahtevati in sicer kot delavci, ne kot pristaši te ali one struje. V tozadevni resoluciji bi moralo biti izrecno izraže-
no, ua zahtevajo občo, enako, tajno, proporcionalno in direktno volilno pravico, kar se da najlažje doseči s kroglicami, ki so v veljavi že tudi pri volitvah v parlament in občinske za-stope. Sleparstvo je že to, da se morajo delavci pri vsakih volitvah braniti proti novim volilnim knrtoin, ki jim jih nastavljajo demagogi. Ce delavstvo tega ne bo izvršilo, bo to dokaz njegovega obupa nad poštenostjo in figarske vere v zmago goijuiije in fašizma. — ’£. Rernot.
Od časa do časa zmagujejo delavci, toda te mimogrede. Pravi sad njih bojev ni neposredni uspeh, temveč napredujoča združitev delavcev. - Kart Marks.
Iz stranke..
TISKOVNI SKLAD.
Zadnji izkaz 22. I. 1926 Jozei rdim, Celje b rane Jeien, eeije franc Mlinar, V malika, pop. od kol.
Lovro Klemenčič, neizr. pot. fr. oangol, Vrnnika, zobata ivan Stojkovič, Ljuoijana Vil. Andrej Marunsek, veienje Longrac Lesjak, Orna Katarina Lesjaitova, Črna J SOS v Orni franc rencelj, Trbovlje Jože Vranešic, Trbovlje neopoid Erbežnik, Trbovlje K Liz. v Gorjan Jakob Smrtnik, Ljubljaha Ceouiar, Ljuoijaua
iNa sbodu 24. I. v Mežici: Lenard Sajier,
Luka Vesmcer Kaitarina Kesjakova f ongrac Lesjak Anton Planinšek ivan Krajger Josip rerovec ivan Mauc Franc Trebovc feter Iiavie Fnc Veselko Franc blatnik II.
Josip Golob Kristijan Koprivnik Matevž Verdnik kudoii Pater Leopold Ozimic Simon ižep Simon Jop Gaoriei rungartnik Filip sroLč Josip berdorfer Francn-udgar Anton Stermčnik Valentin Knez Anton Kušar, Dravlje
6080.95 Din 5.— Dan
5.— Din
9.60 Din 50.— Din SO.— Din 10.— um 49.60 Din 12.oU 111-11 S.— Din 40.— Din 10.— Din 13,— Din
13.— Din
14.— Din 1U.— Dan
2.— Din
4.—
3.—
4,—
2.50
3.— *> __
4.—
5.—
o.—
1.50 o.— o.— 5.—
30.—
2.___
5.—
5.— 10.—
6.— 5.— 5.— o.—
3.—
4.— 10.—
Din
Din
Din
Din
Din
um
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Dan
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Skupaj 6502.65 Din (Tiskovni sklad ostane za vselej last skupnosti, vloge v garancijskem skladu se ne morejo dvigniti, dokler ue bo skupnost imela ; o volj gotovine, brezobrestne hranilne vloge ,e pa lahko odpovedo na tri mesece.)
ZAVAROVANCI v smislu objave v »Socialističnem koledarju-za leto 1926 na str. o9: 3o. Karol Kisovec (8S?), želez., Ljubljana, Sl. sekc., n. 20Ou Din; 36. rrane farcnik (694), delavec, Gaberje, Lg., 500 Din; 37. Marija Mravljakova, i9u), Globoko, Lg., 500 Din; 38. Josip Buler (9ob), kovač, Globoko, 25U Din; 39. Ivan Gorjup (870), sluga, brežice, 250 Din; 40. Franc Ler-tnovšek, čevljar, Firšenbreg, Globoko, Sl. Lg., 750 Din; 41. Miha Kramar (9b5), sluga, brežice, 250 Din; 42. Ivan Cizelj (903), čevljar, Piršenberg, 2o0 Din. Iz Trbovelj: 43. Anton Železnik (904), delavec, ltetje, 250 Din; 44. Anton Odlazek (870), rudar, Loke, N., 1000 Din; 45. Urban Planinc (887), rudar, Retje, 250 Din; 46. .Marija Ovsenkova (89u), Trbovlje, N.,	1000 Din; 47. Ivan Mlinar
(901), rudar, Trbovlje, Lg., 5(X) Dm; 48. Anton bajer (891), strojnik, Trbovlje, N., 1000 Din; 49. Julij Zaletel (9C9), rudar, Sv. Urh, 250 Din; 50. Jože Mlinar (898), rudar, Trbovlje, sekc. Lg., 1250 Din; 51. Franc Mrzelj (884), strojnik, Loke, Sl. sekc. N., 2000 Din; 52 Polde Vozelj (907), rudar, Retje, N., 1000 Din- 53. Jože Plahuta (883), rudar, Loke, 250 Din’ 54. Franc Glavač (899), rudar, Retje, 250 Din; 55. Ivan Zalaznik (879), rudar, Trbovlje Lg., 500 Din; 56. Martin Rehar (892), rudar, Loke, 250 Din; 57. Ludvik Kolenc (878), rudar, Trbovlje, N., 1000 Din; 58. Ivan Majcen (895), strojnik, Loke, N., 1000 Din; 59. Josip Zaletelj (901), kovač, Sv. Urh, 250 Din; 60. Marko Zalokar (891), kovač, Loke, Sl. N., 1250 Din; 61. Franc Sterbej (885), paznik, Trbovlje, 250 Din; 62. Anton Tolar (887), rudar, Loke, 250 Din; 63. "Benjamin Vodeb (892), rudar, Loke, 250 Din; 64. Angela Crtančeva (-), Trbovlje, N., 1000 Din; 65. Ivan Pajer (57), kovač, Sl. sekc., N., 2000 Din; 66. Franc Hudej (863), preddelavec, Trbovlje, 250 Din. — Iz Globokega:
67. Ivan Golob (-), poljedelec, Lg., 500 Din;
68. Anton Preskar (901), rudar, Lg., 500 Din;
69. Anton Cizelj (899 , poljedelec, Pirsen-breg, 250 Din; 70. Ignac šuler (884), rmLr, Bojsno, LG., 500 Din; 71. Franc Sušm (911). poljedelec, Piršenberg, 250 Dmj72. Lavoslar Cvetko (901), rudar, Globoko, 250 Din, 73. Ivan Cizelj (898),, poljedelec, Piršenberg. 250 Din; 74. Alojaij Teskošek. strok, taj.,
Celje, Sl. sekc., N., 2000 Din; 75. Vinko Požar (899), pek, Cerklje, N., 1000 Din; 7<>. Pavel Balog, Ljubljana, Sl., N., 1250 Din; 77. Valentin Reje (890), strojnik, Ljubljana. N., 1000 Din.
»Napreja« št. 1, 3, 5, 6 in 159 iz leta 1924, dalje: 1, 4, 5 in 6 iz leta 1925 nain je zmanjkalo. Sodruge, ki imajo te številke shranjene, prosimo, naj nam jih pošljejo. — Uprava.
s Zamudnike opozarjamo, da bodo to pol tned objavo tabele za december in januar pretekli le 3 tedni. Da ne bo kdo mislil, da je še dovolj časa, češ, saj je bila komaj de-cemberska objavljena. Do 8. februarja mora 'tajništvo imeti vse obračune, da jih more urediti in 10. februarja dati v tisk. Saj vam je vendar vseeno, ali pošljete obračun par dni preje ali pozneje!
s VRHNIKA. V nedeljo 7. februarja članski sestanek kraj. pol. organizacije JSDS in ivDZ na Vrhniki, katerega naj se udeleže vsi člani. — Odbor.
ESPERANTSKt KLUB NA VRHNIKI priredi v nedeljo dne 31. januarja ob 7. uri zvečer v gostilni »Mantua na Vrhniki družabni veter spojen s predavanjem, deklamacijo, prosto zabavo in plesom. Vstopnina Din 5 za osebo. Vabimo k tej prireditvi vse esperantiste ter prijatelje »esperanta«. —
Esnerantski klub Vrhnika.
1 /
Brez tiska je demokracija nemogoča.
Brez demokracije delavstvo ne more zmagati.
Torej, če hočeš pospešiti delavsko zmago, razširjaj delavski liski
Naročajte
vSocialiitičn koledar"
za leto 1926
Stane samo Din 12'— v platno vezan.
Dopisi.
IZ PIVOVARNE »UNION« V LJUBLJANI.
Na članek »Sleparji« gospodje socialpatrioti še vedno molčijo. Le Šušteršič se je v Kristanovi »Del. politiki« upal na dan s svojini maslom, in res se mu je takoj razpustilo in mu začelo curljati izpod kape. Postavlja se za zaupnika delavcev, v resnici je pa le zaupnik g. min. Kristana. Po zaslugi social-patriotov namreč v pivovimi »Union« sploh nimamo zaupnikov, kakor nam je po zakonu zajjamčeno, in Šušteršič laže, če se izdaja za našega zaupnika. Nikdar ga nismo izvolili, .nasprotno, ko smo imeli lepo in močno organizacijo, jo je on razbijal, ne pa *da bi bil zaupnik! V dopisu pravi, da je manjkala ena glasovnica — 4 delavci pa jih še sedaj nimajo. Kam so Sle pa te? Mnogi so zahtevali (kuverte nazaj, pa jim jih ni dal. Sploh so bile te volitve še vse hujše nego je bilo popisano v »Napreju«, Šušteršič je 'kar na debelo dajal ‘v kuverte glasovnice za kristanovsko »združeno« organizacijo in je torej volil kar sam namesto delavcev. — Anton Kušar, so-,dar v »'Unionu«.
LOGATEC. Pri' splošni stanovanjski bedi stoji tik naše postaje velika hiša praana. Italijani so jo sezidali za carinarnico, potem je pa niso mogli odnesti, ostala je tu. Pet stanovanj bi se lahko uredilo v njej, a nihče se ne briga. Kakor da bi ne bilo ne vlade, ne uradov — počasi bo hiša razpadla. Ljudje, ki iščejo stanovanja, vprašujejo, čigavo je to '•£- nesmiselni odgovor se glasi, da je italijansko! Vlada pa vleče in vleče davke iz ljudstva, nihče pa se ne pobriga, da bi se stvarno ugotovilo, kaj s hišo, ki iaziva bedno ljudstvo.
ZAGORJE OB SAVI. V nedeljo 17. januarja se je vršil slabo obiskan shod, katerega je sklicala enotna fronta zaradi volitev v Delavsko zbornico. Nastopili so trije »reševalci« proletariata: Svetek, Čobal in nepomirljivi revolucionar Mirko Weinberger. Prva dva sta govorila zelo previdno, pač pa se je razkoračil Weinberger, pa ue nad kako kapitalistično stranko, temveč nad Bernotom in »Nnprejevci«. Mi zagorski socialni demokrati nimamo nič proti temu, ako so šli razni tažilevičarji na koruzo s socialpatrioti, mi vemo, da bo to koruzno zvezo kmalu vrag vzel in z njo tudi razne lažilevičarslte voditelje, Varate se, ako mislite, da bo vam sledil proletariat. Hodite uverjeni, da so še ljudje, ki bodo tii satanski načrt podrli, katerega nameravate uresničiti skupno s socialpa-trioti in plačanimi agenti, kateri z vso silo agitirajo za to smrdljivo koruzno zvezo. Še ni pozabljeno, kakšna lopovska pisma so pisali razni socialpatriotski agenti, ki so hoteli več družin in najboljše sodruge uničiti, tudi še ni pozabljeno, kako so socialpatrioti denuncirali in pustili večkrat zapreti najboljše sodruge-levičarje. Dobro so shranjeni
Za rdjlemenivanje polti za neaovanie telesi.
se je tisočkrat pokazalo koristno, pa bo tudi našim čitateljem vedno dobro poslužilo. Da se doseže bela čista polt: Elsa tekoče
tudi dokumenti, na katerih se vidijo imenu ljudi, ki so tajno pričali proti zaprtim sc-* drugom. Vsa ta zalega se je zbrala v enotni fronti in vara delavstvo in mu. hoče še tp malo vzeti, kar mu je milostno pustil kapital. Mi verno, kaj nam mere Delavska zbornica koristiti, ali kar delajo enotncfrontarli pri teh volitvah, to presega vse meje! Kdor čita »Naprej« in tudi druge časopise, vidi, da se vsepovsod pritožujejo. Tu pri nas so 17. I. kar po shodu delili volilne kuverte. V Zagorju imajo to taktiko: najprej gre odbornik in deli kuverte, zadaj par agentov, ki pritiskajo toliko časa, da volilec podpiše. Veliko je ljudi, ki se jih boji jo-in podpišejo, veliko jih pa splch ne razume, za kaj gre in podpišejo. Polovica ljudi bo volila proti svoji volji. Najbolj zanimivo je, da so najbolj vneti agitatorji oni kap. agenti, ki sj vsa leta delavske organizacije razbijali. To so- tisti, katere sem že enkrat opisal v »Napreju«. Posebno vneto agitira neki agen!-prevokater. Prepričan sem, da bo ta koruzna zveza pri svojih metodah, katere ima zdaj pri teh volitvah, dobila največ glasov pri nas, pa to nas ne sme motiti, ker vemo: tukaj v Zagorju bi dobili ti ljudje pri res demokratičnih in svobodnih volitvah od 2000 pod zelo dobrimi pogoji največ 400 glasov. Kar bo zdaj več, ni pošteno pridobljeno. Zato pa je delavstvo zopet za eno izkušnjo bogatejše, ko vidi, kakšen reakcionaren volilni red so napravili socialpatrioti in obenem tudi že delavci spoznavajo, da razni navidezni kričači z levice, ki imajo polna usta revolucionarnih fraz, niso komunisti, kakor so zadnja leta varali ljudi, temveč čisto navadni socialpatriotski in buržujski agenti.' Je pa tudi že skrajni čas, da delavstvo spozna te ljudi. Naj .še pripomnim, da med odborniki, ki sc delili volilne kuverte, je bil samo eden Martin Repovž III., ki je korektno in pravilno postopal. Edina možnost, da bi se volitve pošteno izvršile, bi bila, da bi se volilo s kroglicami. — Valentin Mlakar II.
TRBOVLJE Prvič se vršijo volitve v Del. zbornico po volilnem redu, ki so ga naredili od vlade imenovani zastopniki delavstva v Delavski zbornici. Ta volilni red obsoja vsa javnost, samo tista skupina ne, ki vodi te volitve. Napisal bom samo en značilen primer, kako se volitve vrše. — Prišel je zaupnik skupine, ki volitve vodi, k nekemu našemu sodrugu in ga je vprašal, kako je kaj z volitvami. Nato se je razvil sledeči pogovor. Naš sodrug: »Ni mi dosti znano, pa povej ti, saj vaša skupina vodi volitve.-:
—	On: »Prav dobro, včeraj smo dobili 1000 kuvert.« — »Verjamem, to vam je lahko, kdor vam je ni rade volje dal, ste ga silili, če še ni bil voljan, ste ga zmešali ali prevarali. Dokaz je v tem, da je imelo orož-ništvo opravka z vami.« — »Sinoči smo še 20 vaših kuvert dobili zalepljenih in z glasovnico na ime Miroslava Pevca. Smo jih odprli, vzeli vaše glasovnice ven, zamenjali pa jih z našimi in zopet zalepili.« — »Je že mogoče. Dovoljeno po to ni, lepo tudi ne, delavsko ne in socialistično ne.« — »Dovoljeno je. Moraš tako delati, če hočeš zmagati. Počakaj, da ti povem, kako je bilo. Nekdo je nabral 20 kuvert, v katerih so bile vaše glasovnice. Mislil je, da smo take glasovnice izdali nii v Del. domu in jih je zato k nam prinesel.« — »S tem pa še ni dovoljeno kuverte odpreti in glasovnice izmenjati, pa zopet zalepiti. -— »Je dovoljeno toliko časa, dokler glavni volilni odbor ne dobi kuvert v roke. Dokler lahko narediš z njimi kar hočeš.« — »Če trdiš, da je to dovoljeno, bom jaz to naznanil, da bomo videli, kaj je dovoljeno in kaj ne.« — »Veš, saj to ni bilo v Del. Domu, temveč v mojem stanovanju.« — »Ne popravljaj, če si prej govoril resnico, povej še zdaj resnico, če si prej lagal, lnži dalje.« — Tako se je končal razgovor. Čez dva dni je prišel zopet in je vprašal, kako je. Ko je zvedel, da tatvina glasovnic. o kateri je pripovedoval, ne bo ostala med njima, je dejal: »Ti kar naznani, jaz bom pa v »Delavsko politiko« dal izjavo, da sem te nafarbal, pa je stvar rešena.« — No, če »Delavska politika« take stvari rešuje, se pa kar obrni nanjo, da bo vsa javnost videla, za kako »svobodo* se bori kapitalistično sorodstvo.« In to so ljudje, ki pravijo, da bodo sedanji goljufivi in nasilni družabni red spremenili. Si lahko predstavljamo, če bi ara oni spreminjali, kakšen bi bil. — Radovedni smo, s kakšnim redom jih bo odlikovala Internacionala za tako delo. Če bi bila tako natančno informirana, kakor smo delavci nn Slovenskem, bi kar lahko napisal, kai bi nm-edila Internacionala. — Kdor ima še kuverto, na naj dobro premisli, komu jo bo dal! — Opazovalec.
CELJE. Starši vajencev, pozor! Tako se glasi oklic Kristan-Korenove klike v Kristanovi »Delavski politiki« z dne 12. januarja t. 1. V oklicu pišejo med drugim tudi to-le: Zadnja leta se pogostoma opaža, da obrtniki s svojimi vajenci ne postopajo v zmislu obrtnega zakona. Po tem zakonu ne smejo mojstri svojih vajencev uporabljati za dela v hišnem gospodinjstvu, na polju, travnikih, 'gozdu itd. Pri oprostitvi pade mnogo vajencev, ali dobi tako slabo oceno, da jih pozneje noče nihče sprejeti v delo. Takoj za tem navaja člankar par konkretnih slučajev, med drugimi g. Kocjanovo, vdovo jetn. paznika in druge take revne ljudi, ki niso pri Korenovi »nepolitični« SPJ včlanjeni. Mi nimamo nič proti temu, če se »Del. politika« poteguje za pravice vajencev in vajenk, vendar pri tem ne smemo in ne moremo pustiti, da bi Si z revnimi vajenci in šiviljami-vdovami
liliji no mleko daie obrazu mladeniško svežino 13 Din. 20 Najfinejši puder lepote Dra. Klugera 27 Din. 50 ,puder zn dame 4 Din. 40, imepotica bela in rdeča 3 Din. 80. Zoper rdeče, razpokane roke: Elsa glicerin lepote 19 Din. 80. Zoper bledico v licu slabokrvnih, slabotnih žen in otrok: Fellerjevo pravo, okusno ribje olje
kovali celjski socialpatrioti svoj strankarski kapital, ker so nedosledni. Javnost naj zve, da ima g. Koren 3 vajence in samo 1 po-...ocaiiva, ti vajenci morajo tudi opravljati hišna dela in kruh raznašati, kar po zatrdilu poročevalca D. P. tudi ne spada med učenje. Vabila raznašati za Korenove politične sestanke tudi ne spada pod obrtno izobraz bo, saj bi po zatrdilu g. Korena morala biti mladina nepolitična. — Gospa Janežič v Ga-berjih ima stalno vajenke, a poleg tega je njen mož pri VVestnu zaposlen. Gospa Šloser v Celju ima tudi vajenke brez pomočnic, njen soprog je pa slik. mojster. Vidite, to je tudi izrabljanje mladine. Tega seveda »Delavska politika« oziroma njen poročevalec Ciril Iiolun ne vidi in ne sme videti, kadar gre za člane SPJ. Tako zahteva služba. — Pika.
CELJE. Krajevni politični organizaciji za mesto in okolico. Celje sta imeli v nedeljo, 17. t. m. dobro obiskano člansko zborovanje.
—	V ponedeljek (18. t. m.) smo imeli predavanje iz računstva. Predaval je sodr. dr. Mikič. Njegovo predavanje so smatrali navzoči delavci za eno najvažnejših, saj je računstvo tisto, česar naše delavstvo najbolj potrebuje v svojem boju. Posebno veselje so imeli Celjani tudi v tem, ker poznajo sodr. dr. Mikiča kot neizprosnega nasprotnika alkohola. Iz »računstva je sicer imel menda prvo predavanje, zato pa drugih že silno veliko. Na njegov jubilej — bilo je njegovo stoto predavanje — so bili ponosni kajpak tudi vsi celjski sodrugi. — Odslej naprej se bo vršilo še več predavanj.
VELENJE. Ker v »Del. kmetskem listu tisti mladi lažnivec naju s sodr. Pevcem zopet napada, bodi resnici na ljubo povedano, da kar smo na shodu govorili, si upamo tudi v tisku povedati. Oni pa, ki so bili na shodu, naj sodijo, kdo laže! Poneverjeni znesek v bolniški blagajni bo vrnjen, 7000 Din je bolniška blagajna že prejela, drugo je obljubljeno. Če smo rekli, da je treba javne kontrole namesto plačanih kontrolorjev in da je bolniška blagajna tukaj za pomoč bolnim, ne pa za pijančevanje in obdelovanje polja, kar se je pri nas že dogajalo — povej, ali je tako ali ni! Zakaj potvarjaš resnied? Zakaj govoriš o internacionali, ko sam ne veš, kam spadaš: ti si pri III., prispevke v strokovni organizaciji pa plaču-ješ II. Internacionali. Taki mi nismo. Res je, kadar bomo šli v internacionalo, bomo premislili, katera je boljša, tebi je to pa vseeno. — Glede Delavske zbornice sem povedal to, da klerikalci so ise že pokazali s svojimi 21 poslanci pri mezdnem vprašanju in jih v Velenju vsak dobro pozna. Gnoj, ki je bil doslej v Del. zbornici, poznamo in občutimo posebno v Velenju, ko se je Del. zbornica izkazala prav tako kakor 21 klerikalnih poslancev. Če bi mi ne mogli voliti lastnih kandidatov, bi jaz osebno rajši volil klerikalce, bi vsaj vedel, da sem glasoval za prave kapitaliste, ki bi bili volilni red vendarle boljše naredili, kakor ga je kapitalistično sorodstvo. Fant, počakaj, da postane zavedno tisto delavstvo, ki ste ga zdaj ogoljufali za glasove, se boš težko zagovarjal! Mi iihamo mimo vest, če jo imaš tudi ti, se drugič podpiši. — »Del. km. list«, bi prav lahko izostal, resnico potvarjati zna tudi Kristanova »DeL politika«. — Andrej Martinšek.
V	VELENJU IN SKALAH smo razdajali glasovnice prejšnji teden. Smešno je bilo gledati, kako so pulili delavcem kuverte iz rok, odprte seveda. Pa tudi če je zaprta, je vseeno. Če jo obrneš proti luči, se čisto jasno čita, kateri disltek je v nji. (Tajne volitve!) Sedaij je pa vprašanje, kako spraviti te kuverte. Niti kristanovci si tj ih ne upa jo poslati po pošti, delegati jih bodo baje pobirali po deželi. Zdi se, da imajo denarja ko črepinj. — Sedaj smo imeli po vrsti vsak) nedeljo shode in govornike. Prvič je bil Arh, drugič Sedej, danes (24. januarja) nas je obiskal Pastorek. Prvi je imel tajni sestanek, drugi je poročal 14 delavcem, med temi jih U© bilo 7 naših, 3 somišljeniki »Del. kmet. lista«, 1 korunovec in 3 indiferentni. »Delavska politika« se pa laže seveda, da se je izreklo vise proti »bernotiadi«, resnica je ravno nasprotno. Dokaz: delavci so izročili kuverte našim sodrugom, čeprav so spravili nasprotniki vse na noge, da volijo kapitalistično sorodstvo. Sleparije, ki se vrše pri teh volitvah, se bodo še maščevale, ravno tako laži, ki jih dinevno prinaša »Del. polilika«. Eno se je pa spet tu pokazalo, kar smo že neštetokrat pisali:	Brez zavednosti ne bo
zmage. V Šoštanju n. pr. pripovedujejo delavci, da pazniki in zaupniki pobirajo kuverte, delavci pa niti ne vedo, za kaj gre. — Sedej nam je povedal v Velenju, da če so kraj. volilna odbori pametni, bodo poslali ne-dviginjene kuverte v Ljubljano in volili ž njimi, če s takimi sredstvi mislile pobijati klerikalce, se prokleto motite. Ker so v volilnih odborih po večini patrioti, dobi take glasove vse socialpatriotska lista, ki bo seveda »zmagala«.
JESENICE. »Svoboda«, podružnica na Jesenicah, priredi v nedeljo, 31. jan. ob 8. zvečer v Delavskem domu na Savi dve igri: »Kmet — Herod«, burko v dveh dejanjih in »Gasilec Anže«, igrico v treh slikah; — Med odmori bo igral orkester kovinarske godbe. Delavstvo s Save, Javornika ih Dobrave kakor tudi iz vseh drugih krajev vabi le obilni udeležbi — odbor.
JESENICE. Delavsko zbornico — delavcem! S tem našim geslom je prišel 17. t. m. Štukelj kot referent na volilni shod, ki ga je sklicala podružnica »Združene strok, zve-
22 Din., Elsa kina železno vino 16 Din. 50. Zoper slabo rast las ih pre-hlajenje: Elsa cvet za lase 27 Din. 50. Z a odstranitev nepotrebnih las: Elsa depilatorij 34 Din. Za snežnobele zobe : Elsa voda za usta 16 Din. 50. Zoper kurje oči: Elsa turistovski obliž 6 Din. 60 in Elsa turistovska tinktura 11 Din.
ze« na Jesenicah, da bi obrazložil delavstvu izvajanje naše socialne zakonodaje ter način in pomen volitev v »Delavsko zbornico«.
— Predsednik shoda Jeram je otvoril shod ter po kratkih besedah dal besedo Štuklju. Štukelj je k 1. točki omenil najprej: Ljudje pravijo, da sem zlezel pod Kristanovo kapo
— pa ni res! Mi delavci bi mu bili kot bivšemu skrajnemu levičarju prav radi verjeli, ali videli smo, da je prinesel s seboj cel kup Kristanove »Del. politike«, po nadaljnjih njegovih besedah pa sm8 ugotovili, da ne leze pod Kristanovo kapo, ampak je že pod njo zlezel in sedaj izpod uje gleda. Pristaši tkzv. levice so se začeli spogledovati in niso vedeli, kaj naj storijo, kc jim je pričel razdeljevati novi dnevnik. K krvi točki ni povedal nič drugega, kakor da so združene strok, organizacije edina opora delavskega razreda ter nekaj o ukinjenju delavskih socialnih institucij, nato pa je prešel k drugi točki, ne da bi bil predsednik vprašal, če ima kdo izmed navzočih še k prvi točki kaj pripomniti. (Pri otvoritvi shoda je Jeram naglasni, da se bo upoštevala popolna demokracija, ^da bo vsak dobil besedo, red se bo pa vzdrževal.) Štukelj je nato govoril, kaj je Delavska zbornica, koliko je bilo težav, pre. den je bil omogočen razpis volitev ter pojasnil, koliko strank kandidira v Delavsko zbornico. Pri tem se je dotaknil tudi Jugoslovanske socialno demokratične stranke, ki gre samostojno v volitve, ni pa povedal zakaj, ampak, pripomnil, da se nahaja v naši stranki tudi Lovro Klemenčič — lastnik Samotne tvorniee — ki niti v svoji tovarni nima vsega v redu. Medklic: Ni res! Dalfe je povedal Štukelj, da zdaj ne gre za politično orientacijo, ampak samo za skupen nastop pri volitvah in da se mora izvajati delavski teror nad delavstvom samim, če hočejo zmagati. Torej prav socialistično — kaj ne? Po njegovem referatu se je oglasil k besedi sodrug Bregant, ki je koj od začetka povedal, da delavci še vedno ne vedo, kdo je nosilec liste združene strok, zveze, nekateri trdijo, da je Svetek, drugi pa, da je Jeram. (Tako je n. pr. povedal Štukelj na Vrhniki.) Hotel je pojasniti delavstvu delo in gospodarstvo Delavske zbornice, Jeram kot predsednik shoda ga je pa prekinil z medklicem: Predlagam, da postane Bregant finančni minister. Nezavedni so tej »duhovitosti* aplavdi-rali, sodr. Thaler pa je zaklical: Jeram, demokracija! Da ne bi zmagala resnica nad demagogijo, je Jeram po svoji stari metodi napravil z nezavednimi nemir v dvorani in je tako onemogočil sodr. Bregantu govoriti. Jeram pa je pričel sam prav demagoško poučevati ljudi, kako naj nastopajo pri volitvah. Opozarjal je, da se bo maščeval, ma-gari čez dve leti, če bo kdo nasprotno agitiral. V ostalem pa je povedal, da se s Štukljem popolnoma Strinja. K besedi se je oglasil tudi sodr. Thaler, ali Jeram ga ni Videl, temveč je začel razne naše sodruge osebno napadati, za kar bomo v kratkem obračunali z njim. Potem je govoril o nekem pogovoru s sodr. Bernotom radi Koširja in se je indirektno izrazil, da je sodr. Bernot denuncijant, ker mu je rekel, da ne ve, če bo tiho in je boljše, da mu ne pove, če mu ne zaupa Koširjevih stvari. — Kakor se je
'govorilo na shodu, tako se je pri razdeljevanju glasovnic izvrešvalo. Delavci so izvajali teror nad delavci. Vemo, da so klerikalci podkupovali delavce z žganjem in vinom, da dobijo od njih glasovnice, veino, da so narodni socialci skupno z demokra-tarji pobirali nepodpisane glasovnice od delavcev, vemo, da so podjetniki v Gorjah in na Bledu onemogočali lesnim delavcem svobodne volitve, vemo, da je ves zaupniški zbor tovarn na Jesenicah, Javorniku in Dobravi po direktivah od zgoraj izvajal teror nad delavstvom, da izsili zmago socialpatri-otov, vemo, da so mnogi izmed levičarjev jn še mnogi drugi volili proti svojemu prepričanju, kajti nosilec liste Svetek in večina drugih kandidatov ima od jeseniškega delavstva že davno nezaupnico. Gg. generali, so pa tako umetno kandidirali, da ljudje do zadnjega niso vedeli, kdo pravzaprav kandidira. Kljub vsemu terorju so pa zavedni volili zavedne. — »Izdajalci«.
ČRNA. Tukajšnja »Lesnoindustrijska zadruga« je, kakor je iz »Konsumenta« razvidno, članica »Zveze gosp. zadrug« v Ljubljani. Na zadnjem občnem zboru Lesnoindustrijske zadruge pa je odstopil njen bivši načelnik in smo radovedni, kaj je dotičnega privedlo do tega koraka! Govori se sicer nekaj, a vendar nas zanima, kaj bo o poslovanju te zadruge porekla zveza! — Opazovalec.
HRASTNIK. 8. februarja bo 'minulo, leto, kar smo imeli volitve v parlament. Vse stranke so takrat obljubovale vse mogoče in ’ nemogoče. Vse so imele v programu starostno zavarovanje, izobrazbo, odpravo krivičnih davkov itd., itd. Preteklo je par mesecev po volitvah, pa srno. dobili še večje in nove davke, o starostnem zavarovanju nihče več ne govori, ko so ga prej tako lepo opisovali in govorili o nekem pravilniku. Tako starostno zavarovanje imamo: delaj do onemoglosti, potem pa dobiš pokoj v grobu. Demokratarji, ki «o taiko lepo govorili na shodih, hočejo danes, da bi moral delati rudar za pokojni« no 35 let do 65. leta starosti. — Pred letom je imel v Hrastniku shod dr. Korun, na tem shodu ije povedal, da bo naše organizacije kmalu konec. Tako je javno priznal, da dela na to, da nas uniči. In v tem boju so prišli na zadnje sredstvo: konkurz »Sloge«. Gospodje, tudi to se vam ne bo obneslo! Morda *
Za Vaš -blagor : Elsa -mentolni k 1 i n č i Č 10 Din., Elsa Kolonjiska voda 16 Din. 50, Elsa gozdni vonj za sobe 16 Din. 50. Zavojmina in poštnina se računa posebej. Brez posebnih stroškov samo, ako se naroči v istem razboju s slavnim domačim sredstvom Fellerjevini »Elsafluidom« pri lekarnarju Eugen V. Fe-l-ler v Stubici Don|ji, Elsatrg 252, Hrvatska.
nas bcsle proglašali še za državi nevarne elemente, kakor ste to tajno že parkrat naredili? Ali: mi delamo javno, kar zasledujte nas! Takrat je prišel k nam Pastorek, pobijal je dr. Koruna, zelo rad pa se je pogovarjal z delavci in jih poučeval o programu. Danes je tudi on, že med kapitalističnim sorodstvom (kristanovei). Krušič je svoj čas grmel, da je boljše častno propasti, kakor sramotno zmagati. Danes ve, da se častno do korita ne da priti. Letds imamo torej volitve v Delavsko zbornico. 5 let so potrebovali, da so skovali statut za svoj aparat, za prelep volilni red, vendar so prišli do zaključka, do so med delavci tako priljubljeni, da bodo zmagali le z nasiljem in sleparijami. /.uio volimo s kuvertami. S kroglico lahko voliš po svojem prepričanju. V Hrastniku so delili kuverte 15. t. m. pri izplačilu. Krajevni volilni odbor je sklenil, da more dobiti vsak volilec svojo kuverto le sam Delili so jih pa preko tega sklepa, dajali so kuverte za sinove in brate, takoj po delitvi pa je nastopila garda: klerikalci, demokrati in sorialfa-šist?. Obstopili so vsakega: c Ali daš kuverto?« Večina ni vedela, kakšne volitve so in tako je večina kuverte dala.'To so bile ^svobodne volitve . Ko sem videl ta fašistovski nastop, sem takoj protestiral proti takemu nasilju in jih opominjal ,da ne delajo prav. Oparil sem rie samo to, da so pobirali nezn-lepljene kuverte, temveč tudi, da je eden podpisal več- kuvert in sem opominjal, da to tudi ni pravilno. Ker se je to dogajalo kljub opominom, sem se pritožil na kraj. volilni odbor. Malovrh pa me je radi te moje pritožbe obdolžil 17. t. m. zjutraj pri steklarjih, popoldne pa pri rudarjih, da sem sklenil s klerikalci kompromis, da sem -izdajalec delavskih interesov itd. Hvalil se je, kako je delavstvo izpregledalo in glasuje za nje (t. j-socialfašiste). — Očitate mi radi omenjene pritožbe, da sem napravil s klerikalci kompromis. Poglejmo torej, kdo kompromisari zares! Protestirali ste proti gerenjstvu v Trbovljah. a ko so vas tudi imenovali v sosvet, ste sedli zraven in ste bili zadovoljni brez sklepa organizacije. Ko vas je organizacija na to opozorila, ste rajši naredili razkol in ustanovili drugo organizacijo, kakor pa izstopili iz gerentstva. Kompromis bi bili sklenili s klerikalci in vsemi drugimi tudi pri volitvah v Delavsko zbornico, da ni teh »prekletih naprejevcev«, kakor rte napravili pri privatnih nameščencih, katerim ste vzeli pia-vico glasovanja. Tudi pri nas ste trosili vesti. da je naša lista zavrnjena, dalje da bodo naši sodrugi in somišljeniki z vami volili m zdaj se bvalite, da imate že 30.000 glasov itd. in da ste »zmagali«. Delavstvo pa bo zmagalo, kadar bo imelo kak uspeh, ne pa da bo samo prispevke plačevalo in drugega nič. Ne maramo za tako -zmago«, da bi se morali delavski delegati bratovskih skladnic skoraj pridružiti predlogu kapitalističnega zastopnika, ker je bil .boljši, kakor predlog sedanje Delavske zbornice, oziroma njenega tajniKa Uradnika. — Dokler mi torej ne dokažete kompromisa s klerikalci, vas smatram za lažnivce in obrekovalce. — Ivan Pomšek.
Vsem dopisnikom! Pri pisanjii dopisov se držite sledečih navodil: 1. pišite če le mogoče * črnilom, nikoli pa ne s tintnim svinčnikom, 2. samo na eni strani lista, drugo pustite prazno, "3. pišite razločno, med posameznimi vrsticami pa naj bo dovolj razdalje, da ima urednik prostora za popravke, 4. dopisujte pridno, a vselej točno in kratko!
Celje. Use jamo si vprašati, za katero imuniteto se skrivajo Bohm, Rojc, Janežič in drugi, ki jih opozarjamo na slučaje, katere bomo kon-
Delavci I
Kdor inserira v drugih listih, v „Napreju“ pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je kakšno
inseratno politiko
delajo trgovci — Trgovci so bolj navezani na Vas, nego Vi nanje 1
kretno dokazali pri drž. pravdniku o raznih infamnih intrigah in lažnjivih mahinacijah, ki se vršijc v Celju, Štorah in raznih krajih pri volitvah v Delavske zbornico. — Delavci in delavke, vprašajte Bohma in Rojca, če sta stre kovne organizirana? Ista namreč agitirata za združeno strokovno (kapitalistično) zvezo.. Volil-ci in velilke, ne pustite se varati od kapitalističnih agentov, kateri izrabljajo razne fraze in laži, da izvabijo glasovnice od vas. Delavci in delavke ne pustite se varati s črne žclto barvo, s katero vas barvajo Koren in agentje Kristanove Delavske politike«, kateri izrabljajo demagogijo in laž, da so strokovne org. združene na socialističpem temelju, to je oportunistična laž. Sicer pa vodijo sfrokovno združenje le ljudje okoli Kristana in DKL , katerim se stolčki majejo, ker se bojijo za svcie plašče in dijete. — Delavci in delavke, ki ste brez pesla, vprašajte Bohma in druge agente, kje je onih 70.000 Din, ki so bili določeni za brezposelno podporo in ki bi jih naj izplačala Strokovna komisija? Ste kaj dobili? Kje je denar? (Ravnokar pa čitamo v št. 3. DKL , da g. Golmajer, tajnik Združene Strokovne komisije, mesto podpore brezposelnim delavcem, klofute deli). Take so oportunistične nepolitične« strokovne organizacije, katerih voditelji se skrivajo za plašč kapitalizma. Jasen dokaz za tc so tudi vo-, litve v Delavsko zbornico. Oportunisti so sporazumno z demokratarji skovali tak volilni red zase. Delavci se tega že zavedajo. — Naprejevec F.
Kratek odgovor tistim, ki me napadajo iz Zidanega mosta v »Del. Politiki«, Sodruga Jazbeca poznam že dalje časa, ker sem zanj posredoval v zadevi njegove rente. Poznal sem ga kot člana naše stranke in ne kot kri-stanovca, zato sem mu poslal »Naprej in glasovnice za delavskega kandidata, rudarja Pevca. Nisem vedel, da bo glasoval za frakarje in za zapeljance. Sicer pa jaz Jazbecu ne zamerim, ker vem, da prihaja napad od onih, ki so imeli blagajno v neredu, ko sem jaz kontroliral, ker nisem dopustil, da bi se društveni denar
Ji
JA > -O >
> © **- co
— ><ft
a-2 o 4) O
»porabil za privatne svrhe. Taki napadi cd npzdruženih kričačev mi ne morejo škodovati. — Al. Leskošek.
Ameriški socialistični »Družinski ko.edar« za 1. 1926 ima obširno poročilo c delovanju ameriške socialistične stranke. V tem poročilu poroča c bojih, ki jih ima s plačanimi agenti - provokatorji. Poročilo se glasi takole: ' Ameriška socialistična stranka je kljub silovitim navalom, ki jih je med vojno naperila nanjo reakcija in vojni lantanizem,. kljub blazni gonji, ki so jo vodili tkzv. »levokrila-ši in kljub intrigam agentov - provokatorjev ostala močna in si je ohranila svoj ugled kot stranka z neoma-deževano zgodovino. Največ notranjih preglavic so ji delali ekstremisti«, mea katerimi je bilo mnogo agentov, ki jih je plačevala detektivska agencija justičnega departementa, ali pa so bili v službi privatnih detektivskih agencij, katerih poklic je razbijati delavske organizacije. — Malo pojasnila. V Ameriki imajo velike policijske zavode, ki pošiljajo svoje agente med delavstvo, da se vrinejo v delavske organizacije. Najprej poskušajo doseči med članstvom zaupanje in ugled na kakršenkoli način. Pozneje se dajo izvoliti na zaupna mesta in kadar to dosežejo, gredo na svoj ogabni posel: hujskajo članstvo proti poštenim zaupnikom in funkcionarjem in jih očrnijo pri policiji in podjetniku. — Ali je pri nas kaj drugače? In ali ni ničelo javnosti najboljše orožje, da se znebimo vseh pijavk? In ali ni potrebno, da jim niti za trenutek ne prizanašamo?
•—1 3 JA a. s
t* ■
U
Oh
(0
Z
Svoboden tisk je povsod odprto oko ljudstva, je utelešeno zaupanje ljudstva v samega sebe. Je brezobzirna izpoved ljudstva pred samim seboj in znano je, da je mod priznanja odrešujoča. Je duševno ogledalo, v katerem vidi ljudstvo samo sebe, samega sebe opazovati pa je prvi pogoj modrosti.
(Karl Marks.)
29. I. 192G. - 2400.
m
ČAJNA ROČKA
r izjava
priljubljena.'in prijetna čajna mešanica za cbitelj, tudi pri trajnemu užioanju nobena okusna, utrujenost.
ter modno blago, ple-
Galanterija!
tenine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne' biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. se dobi rnaf-ugodneje pri
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika Na veliko! ob vodi. Na malo!
Cas je prostor človeškega, razvoja. Človek, ki nima prav nič prostega časa na razpolago, katerega vse življenje — če odštejemo zgolj telesne odmore, kakor spanje — je izpolnjeno samo z delom za kapitalista, tak človek je manj ko vprežna živina. Tak človek je samo stroj za proizvajanje tujega bogastva, telesno je zlomljen, duševno poživi-njeu. Iu vendar kaže vsa zgodovina moder ne industrije, da kapital, če ga ne zadržujemo, brezobzirno in neusmiljeno dola na to, da spravi ves delavski razred na to najnižjo stopnjo ponižanja.
(Karl Marks.)
gg?
7 t \f	>1 '.‘j*	w Ara
fWl
Pozor!
Pozori
Vsem prijateljem in znancem, ter železničarjem, ki so naju obiskali v Postojni v gostilni pri Milavcu, naznanjava, da sva prevzela gostilno pri „Pošti“ v lastni hiši na Aleksandrovi cesti v Mariboru (nasproti glavnega kolodvora). Točila bova pristna štajerska vina, postregla s prvovrstno domačo kuhinjo in vse po zmernih cenah. Na razpolago stalno gorka in mrzla jedila.
Za mnogobrojen obisk se priporočala
Marija in Matevž Milavc
gostilna pri „Pošti“ v Mariboru.
■■•■■■■■■••»■■•■■(•■•■■•■••■•■■•■••■■•■■■■H
Vari r nririnto u Talio in predno nakupite manufakturno blago,
moške in ženske izgotovi‘ene obleke, plašče, suknje, odeje, srajce, si oglejte velikansko zalogo blaga in izdelkov
„PRI AMERIKANCU" - Glavni trg - pri farni cerkvi.
Tam se prodaja najceneje, ker ima lastno tovarno Obleka moška štofasta od Din 350'— naprej. SPECIALITETA: Moška obleka, po meri na>ejena, zajamčeno pristna volna samo Din 550‘—. Cajgaste moške hlače, močne od Din 45*— naprej.
Barhant, flanela in vse drugo blago po najnišji ceni. Velikanska izbira moških ln Sensklb Stofov.
Oglejte si
.Pri Amerikancu", Celje, Glavni trg 10 (pri farni cerkvi).
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
-Mestni trgi Ste v 15
priporoča svolo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli  —- velikosti po nainižji ceni.	—---
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v našem iistu!
S	S	matrace,	posteljne	mreže,	železne
IMA	postelje	(zložljive),	otomane,	di-
vane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan, tapetnik, Ljubljana
Krekov trg 7 (poleg Mestnega doma)
Razširjajte
In oglaSajte v edinem proletarskem listu v
tf
Naprej ul"
UČITELJ SKA TISKARNA
IfubOana — FranClikanska ulica Itev. ®
Tiskovine k* w»k aajamdsi nijls plakata In vabila aa ismBos ■akllaTka Najaakncjit arstfka sa Makaafa čaaopiaov, knjig, biaiar M*
TuuBOTiPiiA	uto	O	a	xnj	A	M
hMijstitjHn ta odgovorna uradnimi IZA PRUATELJFVA (v Imena 'vrt. odbor h 9SJ to Ki) K). —
k. SEVFTi
»Mertmr«
Ljubljani: