Posamezne Stevilkct Navadno Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—• .TABOR* b’iaja vsak dan, razven nedelje in paznikov, ob 18. uri z datumom nrfccdnjcga dne ter stane mesečno p€ D MP—, za inozemstvo D TL*.—t dosttvJjen na dom D 11'-%, $ izkaznice D 10—# inai/ Mii po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA** MARIB bor«, Jurčičeva «L it < L ■tropje. Telefon intsrurb. it. 27IV UPRAVA se nahaja v Javita* ulici it. 4, prHli&T) desno. ?«!*> fon it, 24. — SR* pootoočs***** račun Stav. 11.787. Na naročila brez denarja m m •Btffc. •" Rokooial «a mm vračala* Tit Maribor, četrtek 21. maja 1925. LJUBLJANSKA BLAGOVNA BORZA. Lesno tržišče. Ljubljana, 20, maja. Rcmol jni 8:8, 8:11, 11:11, 11:18, 13:16, 4—5 m dolgi, fran-ko Postojna, denar in blago 410. Bukove desike 27—100 m mi, 2—4 m dolge, 15 om široke, franko Postojna, denar 1130. Finančna vprašanja v ospredju. Položaj finančnega ministra omajan, G. Pašič je že pebolel lahno obolenje. Danes popoldne se posvetuje ministrski svet o finančnih zadevah. Beograd, 29. maja. Zdravstveno stainje ministrskega predsednika Pašiča, ki je Včeraj rahlo obolel, se je danes toliko Popravilo, da je že sklical zn popoldne sejo miniistrskeoa sveta. Na tej seji bo Vlada pretresala finančna vprašanja, ki so trenutno akutna ter se posvetovala o rešitvi nekaterih finančnih problemov. Pravijo, da je položaj finančnega ministra Stojadinoviča v radikalni stranki precej nesiguren. Skupina radikalskih poslancev kaže vedno več nezadovoljstva z njegovo finančno politiko. Benešev prihod na Dunaj in hujskaški veienemcl. CeŠkosIov. zunanji minister prispe na Dunaj v petek 29. trn. — Pangermanski tisk namiguje o demonstracijah. DuDnaj, 20. maja. Današnja »Dentseh-o-torreichische Zeitungs prinaša brzojavno vest, da je obisk zon. ministra C SR! dr. Beneša na Dunaju definitivno določen na petek 29. tm. List pristavla k tej vesti, da-je dolžnost avstrijske vlade, da dostojno sprejme češkega zun. m mi tra, ki je najhujši nasprotnik priključitve k Nemčiji. Zlasti priporočljivi so narod, socialisti, iz katerih vrst Reneš izhaja. Liist povdarja, da naij se ob tej priliki Pokažejo prisrčni odmošaji Avstrije in Nemčije pred vsem svetem. Dunajska Policija je podvzela vse korake za varnost dr. Beneša. -CH Prunze za o]ačen|e sovjetske vojske. S kongresa sovjetov v Moskvi. — Poveljnik rdeče vojske govori za zvišanje armade kakor kak pruski general. Moskva, 19. maja. Na kongresu sovjetske unije je povdari.1 'komisar Frunze, da ima sovjetska država razmeroma neznatno armado. Na sovjetske predloge o razorožitvi je boržuazija odgovorila | z novimi oborožitvami. Helsingfor.ska! konferenca, opetovanl sestanki vodilnih državnikov baltiških držav, posvetovanje Male antante, vojaška zveza Poljske z R urnami j o, ki je s silo odvzela Besarabijo, pommoženjo vojaških sil teh diržav, vse to kaže poskuse, da bi se ustvaril protiboljševiSkl blok. Naša zahteva po zvišanju vojaških moči v obrambo na-©ijonalnih tvorb na vzhodu postaja ved-Pd bolj pereča. Letalstvo in ostala vojna eredLstva bo treba temni primerno poinno-“iti, oziroma nabaviti. _Q-» Demarcha Male antante v Parizu? Proli nmJžarskemu kršenju mirovne pogodbe. Beograd, 20. maja. Današnje «Vreme» Prinaša brzojavko iz Pariza, da «o ta-mošnji poslaniki^ Jugoslavije, Čaškoslo-vnško in Romunije dobili od svojih vlad Pia vodil a, naj v imenu Mnle ant an/te prodirajo pri maršalu p0ohu zoper to, da mirovno pogodbe. .v J,lrianje ministrstvo ni demantiralo « v romQnaves brzojavke. —Q— !ndustrl?ci odgovorni za delavstvo. Drakonska naredba bolgarskega notranjega mlnistra proti komunizmu. Sofija, 20 maja. Notranji minister *vjisov nadaljuje brezobziren boj proti komunizmu. Izdal je drakonsko nared-bo, ki je industrijske kroge silno presenetila in vznemirila. V tej naredbi namreč določa, da so podjetniki moralno in gmotno odgovorni za svoje delavstvo. Za vsakih 40—50 delavcev morajo najti po enega rezervnega častnika kot kontrolorja in ga plačevati iz lastnih sredi-tev. Industrije! so vladi zažuigali, da bodo zaprli vse tovarne, če bo odredba notranjega ministra stopila v veljavo. —T~l— Burja v romunskem parlamentu. Bukarešta, 19. maja. Včerajšnja zbornična seja je potekla zelo burno. Prišlo je do hudih prerekanj med vladnimi strankami in opozicijo. Opozicija je ostro kritizirala vladino zunanjo politiko. Seja je trajala ves dan poano v noč. Nekaj opozicijonalnih poslancev je bilo izključenih iz nje. Bivši minister in opozicijo-nalni poslanec Argeteamu je zahteval, da tudi njega izključijo iz sej, ker sedanji parlament ne more biti več parlament. —D— Veleposlaniška konferenca in Nemčija- Pariš, 19. maja. Veleposlaniška konferenca je bila odgodeina, ker je zadela na težkoče podrejenega značaja, ki so se pojavile tekom prvih razprav. Merodajni krogi pa zatrjujejo, da so te težkoče tičejo temeljnih problemov, glede katerih vlada popolno soglasje. Gre predvsem za to, ali in kako naj se postopa glede važnih in manj važnih prestopkov, ki jih je storila Nemčija proti mirovni pogodbi. Medzavezniška vojaška komiteja v Berlinu bo določila, kdaj ima izpolniti nemška država svoje obveznosti. -CH Strahovita panika v podzemnem New Yorku. Nezgoda jutranjega vlaka. — Silen strah pred nesrečo. — V gnječl mnogo ljudi poteptanih in ranjenih. New York, 19. maja. VsJed kratkega stika je nastala na osrednji postaji tukajšnje podzemno železnice v prenapol-jenom vlaku, ki je vozil ob najprometnejši jutranji uri, grozovita arnika. Ko so ljudje opazili plamen in dim na vla-I ku, so zagnlai divji krik. Kakih 75 oseb, večinoma žensk in otrok, je bilo v nastali gnječi ran)j enih in poškodovan ih. Po o-pisu očividcev so so nudili strašni prizori. Mnog žensko so sc vrgle na tla ali pa so obupano iskale izhod. Drugo o bile se-suvame skozi okna in na tleh poteptane. Ker je nastala popolna tema, se je panika še povečala. Mnogim ženskam so v temi strgali obleko s telesa. Ranjene so prenesli najprej v bližnji hotel, kjer sc jo foyer in jedilnica takoj pretvorila v bolnico. Pet moških, ki so .vrgli p,a tla ženske, da bi rešili samega sebe, je policija pobila. Nastavljene) nekega večjega hotela so spustili v podzemeljski rov lestvice in spravljali potnike skozi zasilni izhod na cesto. P onajnovejši vesti le bilo poškodovanih okrog 200 ljudi, dasi policijsko poročilo govori samo o 100 ranjenih, 66 oseb je moralo takoj iskati zdravniške pomoči. Poras in p© »et^B — Vzroki zastoja v grafični industriji. Zveza grafičnih podjetij in zveza grafičnih delavcev sta izdala skupen komunike, v katerem navajata vzroke stagnacijo v tej industriji. Glavni vzrok ne-zaposelnosti grafičnih delavcev je ta, da domača podjetja in podružnice inozemskih podjetij naročajo tiskarske potreb-ščii»ne v inozemstvu, čeprav jih dobe iste kakovosti im po enakih cenah doma. Nato navajajo imenoma nekatere tvrdke, ki pomagajo uničevati domačo tiskarsko industrijo in povzročajo brezposelnost delavstva. Končno pozivate obe zvezi državo, da naij s svoje strani zaščiti interese domače obrti iin delavstva — Razkritje važnega dokumenta iz komunistične centrale na Dunaju. Kakor poroča bukareški list »Gazeta Nuca«, jo dobilo ruimunsko zunanje ministrstvo v roke važen dokument iz dunajske centrale za komunistično propagando. Ta memorandum vsebuje natančen načrt_ o boljšeivizaciji balkanskih držav. Menijo, da bo to odkritje zelo olajšalo boj proti teroristični propagandi. — Povodom justifikacije narednika Rufapla prinaša zagrebška »Riječ« ko-lnen- nr, ki je jako značilen za duha in okus zagrebškega občinstva. Pravi med drugim: »Znaten del publika je odhajal od tega žalostnega in strahotnega dogodka s čudno veselim razpoloženjem, koda bi se vračal iz cirkusa ali iz kakega gledališča za veselo umetnost; nič ni pričalo, da je trenutek preje izdihnilo pred njenimi očmi človeško življenje. Žal da moramo ugotoviti, da se je pri tem pomanjkanju vsakega človeškega čuta posebno odlikoval del našega lepega spola... Žalostno spričevalo za današnjo etiko, za današnjo srčno dobroto napram bližnjemu, za vso sodobno civilizacijo, da se je moglo najti 7000 ljudi v Zagrebu, ki so vstali ob zgodnji uri, ob kateri sicer nikoli ne vsta jajo, samo zavoljo tega. da bi so naužili trpljenja svojega bližnjega in ga videli v najtežjem trenutku njegovega življenja, kako se muči v svoji nemoči, da bi odvrnil težko usodo od sebe. Ti tisoči so žrtvovali svoj čas — ne v kak plemenit namen, ampak za to, da so z živalsko naslado promutra-li strahotne trenutke človeku, ki mu to gotovo ni bilo prijetno im ki bi najraje videl, čo bi se ta tragedija izvršila brez gledalcev. Ta primer naj bi napotil oblasti, da bi reformirale obstoječe zastarele zakone, ki dopuščajo, da lahko prisostvuje toliko ljudi pri tuji tragediji...« — Akademija mariborskih ueiteljjišni-kov v Mali Nedelji, V nedeljo, dne 24. maja ob pol 16. uri v društvenem domu v Mali Nedelji priredijo tretjeletničarji mariborskega učiteljišča akademijo z izbranim programom. Čisti dobiček je namenjen knjižnici učiteljskega naraščaja. — Velika prodaja našega tobaka Poljski. To dni je bil zaključen dogovor o dobavi jugoslovanskega tobaka za Poljsko. Kakor se doznava, znaša količina tobaka 3 miljone kg. Poljski gospodarski 'krogi smatrajo to zn velik uspeh Jugoslavije, ki je na ta način navezala ožje in — kakor je upati — trajne stike s polijiskim tržiščem. — Šole brez učitelja. Vojvodinski listi beležijo: V sibinjskd občini so tri vasi, v katerih so si kmetje na lastne stroške zgradili šole. Toda za sedaj biva jo v teh šolah — miši, ker ni učiteljev. X ne- Leto: VI. — Številka: 114. katerih Vojvodinskih okrajih jo namreč čutiti silno pomanjkanje učiteljstva. — Tombola poštnih uslužbencev V Ptuju. Naprošeni objavljamo: Nižji poštni uslužbenci v Ptuju prirede v nedeljo dne 7. junija tl. na Florjanskem; trgu veliko javno tombolo s krasnimi dobitki. Morebitni čisti dobiček je na-menen dobrodelnemu namerni in sicer za podpiranje vdov, sirot ter bolnih poštnih uslužbencev. Poštarčki prosijo najvlud-neje za številno udeležbo pri tej dobrodelni prireditvi. x Iz naše dramatike. Zniani pisatelj g.’ Fran Bevk, čigar dramo »Kajn« je lani vprizorilo mariborsko gledališče, je izročil ravnatelju mariborsko drame gosp. Bratini dve novi da*ami. — Strela ubila pet oseb. V Hedeshes-mu v Nemčiji je ubila strela pet oseb, ki so se zatekle v neko lovsko hišo. — Samomor iz športnih motivov. Dunaj je zadnje čase odnesel rekord v mladostnih samo morili dne 18. tm. se je 16-letni trgovski akademik Zuokermann zastrupil s plinom, ker mu mati ni dovolila, da bi obiskal neko nogometno tekmo. — Kaj vse ta ljuba žeja s’tri... Iz Newyorka poročajo o sledečem zanimivem dogodku: V kanadskem obmejnem mestecu Windsor je neki restavrater odprl veliko točilnico piva. Nasproti Windsoru leži ameriško obmejno mesto Detroit, V Kanadi je »moker« režim, v Zedinjenih državah ameriških pa — kakor znano — »suh«. Ko so v Detroitu slišali, d;a bodo onstran meje — v Kanadi — točili pivo, je nastalo pravo »preseljevanje naroda«. Ogromna množica ljudi — pravijo kokoli 60.000 se je razlila čez obmejni most, tako da se je dolgi most kar širil pod težo. Gnječa je bila taka, da je bilo več ljudi težko ranjenih. Kanadski krčmar pa toči in toči, da nikoli tako. Gotovo bodo v Windsor romale procesije žejnih iz vseh delov Amerike, dokler ne bo vlada Zedinjenih držav preprečila teh romanj. — Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Vise bodete čudili! Dobrodejen pri drgnenju celega telesa in kot kosmetibum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 lot priljubljen! S pakovanjem! in poštnino 6 dvojmate ali 2 špecijalne steklenice 62 dinarjev: razpošilja: lekarnar EUGEN V. FF/LLER, STUBICA DONJA, Elzatrg 201 Hrvatsko. Celje in Čehi. Nekaj zgodovinskih reminiscenc predt nedeljskim kongresom. Povodom izleta Jugoslov. - češikoslov. lig v Mariboru in Ljubljani ter čeških društev v obeh mestih v starodavno Celje, ne bo odveč, ako zarišemo nekaj zgodovinskih potez. V delovanju lige se izraža zgodovinska potreba, da Cehi in Jugoslovani skupno branijo svoje interese. Imajo iste narodne nasprotnike, imajo pa tudi velike dolžnosti do skupne slovanske bodočnosti. To je veliko historično poslanstvo. Izletniki bodo šli pred kongresom na grad celjskih grofov. Z razvalin tega nekoč tako mogočnega gradu se odpira daljna retrospektiva v preteklost. Zgodovina celjskih grofov je sla/vna in zelo zanimiva. Tudi prijatelji in propagatorji jugoslovansko - češkoslovaške vzajemnosti se bodo lahko na tem mestu spomnili zgodovinskega ozadja svoje velike idejo. Celjski grofje šobili v dobrih zvezah s češkimi kralji in so podpirali njihovo akcijo proti Habsburžanom. Velika prijatelja sta bila kralj Sigmund in grof Herman Celjski. Prijateljstvo je končno zapečatila ženitev takratnega kralja češkega, ogrskega in nemškega Sigmunda z Barbaro, hčerjo grofa Hermana. Hermanovega sina Friderika jo Sigmund povzdignil 1. 1436 za državnega kneza, s čemer je razdražil Habsburžane /SfrarTt_____________________ in povzročil hudie boje, ki ‘so se končali s spravo med! Celjani in Habsburžani. Friderikov sin Ulrik II. je bil zadnji celjski grof. Oženil se je s hcerlko srbskega kneza Gjorgje Brankoviča,^ Kot varnih svojega bratranca kraljeviča Kadi,slava Posthuim® je postal na Ogrskem' kraljevi namestnik, vsled česar si jo nakopal sovraštvo Hunyadyjevih sinov. L. 1458 ga je Ladislav Hunyady umoril. Za dediščino celjskih grofov se jo vnel hndi boj. Prvi so se oglasili Haibsbur'/a-ni, ki eo sklenili z Friderikom) dedno pogodbo. Vdova Katarina Srbkinj® jo našla glavnega zaščitnika v eeškn-ogrskem kralju Ladislavu Pdthuimlu in v Cehu Janu Vitovcu imenitnega vojaškega poveljnika. Začeli so so težki boji, pri katerih jo trpel tudi celjski, grad. Ko je 1. 1457 umrl komiaj Metali kralj Ladislav, sta se morala Katarina in Vrtovec pobotati s Habsburžani. Tako so Habsburžani stalno zavladali v slovenskih deželah in. njih moč, pridobljena ob času, ko so se celjski grofje krivdo združili s srbsko feneževsko rodbino in uživali vso pomoč češkega vladarja, je trajala do 1.1918, ko cta češkoslovaški im> jugoslovanski narod vrgla raz sebe zadnje fevdalne okove in si izgradila narodni državi. 0 kralju Ladislavu Bcstihumu pravi češki zgodovinar Jan Do.Iensky: »Truplo so položili v iraljevo grobnico v cerkvi sv. Vida k večnemu počitku. Ljudstvo se je jokalo in ihtelo kot pri njegovem) pogrebu kakor na pogrebu Ladislavovega pradeda Karla IV. Bil jo zvest in do-ibeir Čeh.« Seveda so to za današnjo pojmovanje narodnosti in Slovanstva le prvi nejasni poskusi in slučajne posledice fevdalnih nojev in spletk. A v njih se že opaža historična vez med slovanskim’ severom in' iju.gom, vez, ki so ji daili realno vrednost gele narodi, ko so zamenjali fevdalce na krmilu zgodovine. Mf&S9! Maribor. 20. maja 1925. T — Kadi praznika naš list jutri ne izide. Prihodnja števUka bo izšla v petek cib običajni uri. ani Občni zbor Gospodarskega političnega društva za I. in IV. okraj se vrši nepreklicno dne 26. m a j n i k a ob 20. uri v Narodnem domu. Vsled pomote se •je prvotno napačno objavilo, da se vrši občni zbor danes, v sredo, 20. tm. kakor to tudi poroča današnje »Jutro«. Ker pa je večina odbornikov odsotna in je tudi po pravilih potrebno,, da se občni zbor skliče osem dni prej, se občni zbor danes ne more vršiti. Članstvo se na. to izrecno opozarja ter poziva, da se polnoštevilno udeleži društvenega občnega zbora v torek, dne 26. tm. m Tukajšnja Podružnica Jugoslov. m aticc prosi vse gg. poverjenike, da se oglasijo ob uradnih urah (torek in četr kupite najceneje pri tvrdki 10S6 tek od 3.-4. ure) V društveni pisarni Sodna ul. 32. Prosimo, da. se javijo tudi tisti, ki bi hoteli prevzeti poverjeništvo v kakem! uradu aili podjetju. Tajništvo. oni Jadranska Straža. Sinoči so je na seji Nadzornega odbora Glavnega odbora »Jadranske Straže« v Mariboru odbor sledeče konstituiral: predsedn. Avg. Sedlar, finančna avetnik, podpredfe. Karl Štefin, postajni načelnik, tajnik Karl Prijatelj, profesor, ostali odbor: Ciril Toman, ravnatelj, Fran Pogačar art. ■major, Doležal Alojzij, Novak JulČe, St. Kenda in dr. Mirko Potočnik. Glavni odbor bo pa konstituiran! prihodnji teden in se s tem) počne z delom’ za cilje »Jadr. Straže«. Maribor mora kot obmejno mesto postati! vzor organ izatoričnega dela za lop razmah niatšega pomorstva ob' Jadranu. m Jugoslov.-eeskoslov. liga ima sejo jutri, v četrtek, ob 11. uri dopoldne v Grajski kleti. Navzoč bo tudi predsednik. .... mi Ker je že zadnji čas, da se prijiatvitfo orni, ki pojdejo v nedeljo v Colje na kongres in izlet jmgoslov.-češkosl o vaških lig, opozarjamo ponovno, da je prilika za obisk Celja ugodna kot redlkokedaj, ter da je vse poskrbljeno za to, da bo izlet potekel v najiepšeim! redu. V izpopolnitev programa še poročamo, da bodO izletniki obiskali s popoldanskim vlakom kopališče Laško, tam večerjali im se vrnili z večernim vlafcomi domov. Tako je program1 še pestrejši. Za člane lige jo u-deležba na kongresu moralna dolžnost! — Program kongresa jugoslovansko-eeškoslov. lig v nedeljo dne 24. maja v Celju. Ob 8. uri zjutraj skupna seja odborov ljubljanske in mariborske lige. Po kosilu v Celjskem domu kongres s sledečim sporedom: 1. Izganjanje Čehov. 2. Masarykovo slavje v Rogaški Slatini. 3. Izlet lig na Češkoslovaško. 4. Nadaljnjo delovanje lig. 5 Ustanovitev poverjeništva v Celju. G. Slučajnosti. Kongres je združen z izletom! na grad celjskih grofov, kjer bo predaval g. prof. Orožen. mPrijavc zn celjski izlet do petka opoldne. Pruijaviti so je g. Bunešu, urarju v Vetrinjski ulici ali g. DoležalP, Mariborska tiskarna. — Prijatelji jugoslov.-češkoslovaško vzajemnosti, agitirajte vsak v svojem krogu za številno udeležbo! m Ljudska knjižnica v! četrtek radi praznika ne posluje zvečer, ampak kot običajno na praznike po četrtkih, dopoldne od 1410.—K11. ure. m' Tržne cene v Mariboru. Od mariborskega magistrata so bile določene sledeče ceme: 1 kg govedine stane 12—20 din’., 1 kg teletine 20—22.50 din., 1 kg prašičjega mesa 11.50—20 din., 1 kom. majhen piščanec 12.50—15 D, 1 kom. kokoši 32.50—40 D, 1 kom. zajec večji 45 D, 1 lit. mleka 3—3.50 D, 1 kg surovega masla 4C —44 D, 1 kom', ja jce 0.85—1.25 D, 1 kg belega kruha 7.50 D, 1 kg črnega kruhu 6.50 D, 1 kg črešenj 35 D, 1 kg jabolk 8 D, 1 kg sladkorja (kristal) 14.50—-15 D in (v kockah) 16.50—17 D, 1 kg pšenično moke 0 7.50—8 D, 1 kg koruzno moke 5 D, a jdove moke 8 D, 1 krami. glavnate sailaite 10— 12 D, 1 kupček kg zgodnega krompirja 12 din, m Razveseljiva novost za radie-amaterjo. Kakor je videti iz oglasa v današnji številki našega lista, je gospodarska pisarna g. dr. Lajnšica prevzela tudi dobavljanje radio-aparattov. Kdor hoče imeti v svojem stanovanju ta epohalni izum, ki mu skrbi za kiomcerto itd. iz velikih evropskih' mest, naj se obrne na omenjeno pisarno, ki mu preskrbi aparat in instalacijo Icakor tudi vsa za to potrebna dovoljenja, tako da mirna nobenih nadaljnjih slkrbi. V omenjeni pisarni je na razpolago tudi izbira aparatov. m Razsodišče za presojo idejnih načrtov stanovanjske in trgovinske hiše, ki jo namerava zgraditi Pokojninski' zaVod ob Kralja Petra trgu v Mariboru, je dovršilo svoje delo. Odi 21 načrtov ni prve nagrade prisodilo nobenemu načrtu. Drugo in tretjo nagrado je strnilo v eno ter jo porazdelilo po enakih delih na načrta z gesloma »Dravograd« in ^ »GIČ«. Projektant načrta »Dravograd« je areh. ing. Vladoje Aksmianovič v Os j eku, načrt »GIČ« pa sta izdelala Ivan Genussiin Vladislav čenčur, dijaka tehnične srednje šole v Ljubljani. Nadalje je razsodišče sklenilo priporočiti nakup načrtov z gesli »Razvoj«, »Lux« in »Sazuro«. Projektanti teh treh načrtov naj izvolijo prijaviti' Pokojninskemu zavodu, da pristanejo na predlog razsodišča. Ostali projektanti naj do 6. junija tl. sporeče naslov, na koljega naj se jim načrti vrnejo. m Kmečko bralno društvo v Rušah jo podarilo Dijaški kuhinji v Mariboru 250 din. v spornimi f društvenih ustanovnikov in g. dr. Medveda. Prisrčna hvala! m Iz policijske kronike. Od torka na sredo so bili prijavljeni sledeči slučaji: 1 prekoračenje policijske ure, 1 trpinčenje živali, 1 puščanje konj brez nadzorstva im 1 izguba. — Izvršenih je bilo šest aretacij in sicer 2 radi odg-oma, 1 radi tatvine, 1 radi potepuštva im 2 radi beračenja. m »Vetrinjski dvor*. Znana restavracija Orovics v Vetrinjski ulici se je prekrstila v »Vetrinjski dvor«. Jutri, v četrtek, dno 21. tm. se vrši otvoritev lepega, prahuprostega vrte, združena z jutranjim koncertom1. V ostalem' opozarjamo na oglas v današnji številki! m Svetovna panorama. Lepa domača serija: Ljubljana, Bled itd. ostane na zahtevo z mnogih strani še do potka. Po turnejia „GSasfossie Matice". , Maribor, 20. majal. Izvršujoč dolžnost vestnih kronistov, naj natančneje poročamo o naši prvi m nad vse lepo uspeli turneji, to pa tern raje, ker no moremo dovolj prehvaliti tiste čiste, neprikrite in bratske ljubavi, ki smo jo našli med srbskimi brati V Beogradu in v Novemi Sadu. Vsled slabega vremena, zgodnje ure, raznih prireditev in ne vem še radi česa smo dom« poprej koncerte vali pri napol prazni dvorani, diasi je bila do V\ razprodana. Za začetek turneje je bil to gotovo slab omen. K sreči simo se motili- Turneja so je vršila točno po načrtu. Razni funkei-jonarji so do pičice natančno izvrševali svoje agendo in le talko je bilo mogoče, da so je ves zbor kroječ 78 članov povsem minno kretal v tujih krajih in ni nihče itirpel nilkake šikede. V sanitarne®! oziru so je držal imenitno. Vse je prisPe' lo zdravo, le malo utrujeno nazaj. take naporne turneje jo treba žilav« vztrajnosti iirn neupogljive volje. Te P« smo imeli. Zato pa tudi uspehi niso i®" ostali- Po izvršeni turneji mirno lahko konstaitiranio: Kakor nas Maribor Žanov, proj niso poznali, tako se nam jo takoj po koncertu zagotovila finančna podpora. Najbrž bo tudi gledališče v prihodnje bolje upoštevano. Volezanlimiv je m nagovor ministra dr. Žerjava na nas« pevce. V; imenu vlade je izjavil pri banketu, da nam čestita 'k našemu nastop® da je predavan je Matične pesmi u Beogradu ne samb za Maribor največjega pomena, ampak za vso Slovenijo sploh* Nepopisno žal nam! je Ibilo, da ni n ih c« stemografinal tega krasnega govora. Govor finančnega ministra dr. Stdjiadino-viča pa je poglavje zase. Pri! tej slovesnosti je prišel tudi naš bolni zborovodji do svoje zaslužene veljave. En® prvih beograjskih dam, ki je predsedovala banketu, gospa Sirnika' Jovanovičeva, soproga bivšega Skupščinskega predsednika, ga je v priznanje njegovih zaslug za našo pasem1 jiavno poljubila. Pri tej bratski ovaciji navdušenje kar ni hotelo ponehati. Banketa se je udeležite tudi veo slovenskih poslancev. A* »Deseti brat“ v Studencih Studenci, 19. maja. »Deseti brat« v Studencih. Prosvetni odsek studenškega Sokola je uprizoril v •soboto »Desetega brata«. Da ima ta v. zadnjem času že nekako v ozadje potisnjena pristno slovenska narodna igra še vedno veliko privlačno silo, je najbolj pokazala uprizoritev v Studencih. Kljub kratkemu času in skoro brez vsake reklame se je napolnila v soboto prostorna telovadnica »Sok. doma«, do zadnjega kotička In ti številni posetnikis° bili skoro brez izjeme sami Studencami, Učite se p.tm.i0nis.ia in Stenografije! Šola ANT. RUD. LEGAT. Maribor. samo Slovenska ulica 7, telefon 100. ’0B. Borko: ane [h (Dalje.) ' In skrije se morje, ostane za nami Soča — do 6em raztegni) svoje peroti, Italija, dalje ni tvoje, je zapisal nekoč Mazzini! o kaka ironija v letu 1925 — kmailu smo v Furlaniji. In začne so vožnja čez tipično betnečansko raivan. Zdržimo preko Tagliaimenta, preko Livence in preko Piave. Pejsaž se nikjer ne izpreaneni tako, da bi človeško oko zvabilo kaj novega. Prostrana ravan, solnčna in solnčna ravan, do katere je nekoč doprl slovanski rod, čez katero so divjala v davnih dneh divja plemena, gnana od nenasitnega pohlepa po plenim In zrelih sadovih latinske civilizacije. Na enemi obzorju se stika zemlja z nebom, tam mu daje morje — lepo Jadransko morje — večen poljub. Na drugem., obzorju blešči venec Dolomitov, ki stražijo jug pred seve-roml Od obzorja do obzorja pa valovi ravan, zavita kakor Flora v zeleni plašč pomladli. Soilnce sije čez polja in travnike, murvo zeleno v brajdah im v sektaško ravnih vrstah, cerkve v značilnem benečaintskem slogu se druga za drugo prikazujejo izmed drevja, in izginjajo pred hitečim vlakom1, dvorci z nizkimi strehami in živo barvani so šopirijo med hišami. To jo pokrajin®, kakor jo vidimo v ozadju benečamskih Madonu: pokrajina svile in zelene, kakor svila mehke trave. Tod so sc pred loti pomikale silne vojske: tekla je človeška kri v Talij amen tu, tekla je v Pijavi. Zdaj je vse zarasla trava: le tuintam se pojavi kak strelski jarek, le tuintam — kakor pri Lusitani —* vidiš debele kupe bodeče ži- ce, ki se zde bolj smešen ko tragičen rekvizit ene največjih tragedij človeštva. Kako malo časa je pač treba prirodi, da popravi iin zbriše neumnosti, ki jih je počenjal človek na poljih in travnikih, — ob rekah, — ki so enako tekle in hitele v morje, pa najsi se je tod pomikala Atilova vojska s pošastnimi jezdeci, ali pa kaka »Bogu vojnih trum!« podrejena armada s topovi in strojnicami, s civiliziranimi in celo »učenimi« oficirji. Večna neumnost med nebom in zemljo. A lepa jo zemlja in svetlo je nebo... V našem! kupeju je prav živahno. Skupna vožnja je že zbližala znance z neznanci; v Trstu’ kupljeni chianti pa je dajal nekak predokus po Firenzi in tolažil one, ki so bili malce razočarani nad Italijo. Saj so nekateri pričakovali kdove kakih razkritij 5n! neslutenlh lepot. A zemlja jo zemlja in trava — trava. Mlad zaikonski par v moji bližini je glasno zabavljal: «To da je Italija... Taka puščoba. Naši kraji so stokrat lepši«. Drugi listajo po debelih Baedeokcr-jih, tretji sl lajšajo poti s popotnim bra-šnom. Italijani nas puste v blaženem miru; ves čas potovanja ni bilo niti najmanjšega nadlegovanja s strani železniških oblasti, orožništva ali č.‘nosrajonih in širokohlačih fašistov, ki kontrolirajo vlake. Pri nas bi najbrže ne šlo talko gladko, kajti: če je stvar enostavna, jo je treba storiti komplicirano... V sosednem kupeju, kjer se nas je zbralo nekaj mladih, ki nismo bili niti razočarani niti odvisni od1 BaednekodjotvOga okusa jo vstopil v našo družbo mlad orožnik, ki je opravljal železniško službo. Nekam kurijozno so nam je zdelo, ko smo slišali iz ust italijanskega orožnika v značilni, grenadirjev spominjajoči uniformi, gladko slovensko govorico. Še bolj smo se čudili, ko je pokazal odločno narodno zavest. Fant je doma iz Istre irt služi pri korabinerjih vojaški rok. Pripovedoval je, da se v Furlaniji Slovenci že svobodneje gibljejo itn da se slovenskim fantom v tej službi ne godi slabo. Vendar pa... 'kakor hitro odsluži svoj rok, pojde v Jugoslavijo. V, Osijeku ima strica Tam počaka kako se bodo razvile razmere. In morajo sc razviti, nam pravi z živahno gestikulaeijo mladega, od istrskega solnca zagorelega Primorca Okoli dveh popoldne je privozil vlak v M estre, zadnjo postajo pred Benetkami. Tu smo izstopili, da počakamo vlak Benetke-Firenzo. Na lepi postaji je bite mnogo tujcev, v elegantni restavraciji eo se gostili pripadnika raznih narodov, ali moderneje rečeno: raznih valut. Kajti — verjemite — na potovanju se boljša ali slabša valuta bolj pozna nego narodnost. Tudi Italijani so se že naučili razločevati tujee, ki vro v njihovo lepo deželo, po boljši in slabši valuti. Zaman je vse: materi ja li stična teza je stokrat težja nego še tolikšen kup idealističnih teorij. Po prvih «spagethiih» in črnem vero-neškem vinu v kolodvorski restavraciji se je pot nadaljevala Okoli treh smo •vstopili v brzovlaik, da ga ne zapustimo do enajstih ponoči. Polagoma je začenjala postajati pokrajina pestrejša. Prešli smo Brento, ki nas je spomnila Puškinovega «Evgeni ja Onjegim as> in se u-stavili v Padovi, ličnem mestu' s staro univerzo, na kateri se je šolalo tudi nekaj slovenskih mož, ki so v miinulih stoletjih knelj pomembnejšo vlogo v družabnem življenju. Iz oken vlaka je bilo lopo videti baziliko sv. Antona. či.je kupole so mi vzbudile spomin na mladostim c dni, ko smo dobivali od starega fajruo-štra kipeče sv. Antona e padovansko cerkvijo... Čas hiti in daleč od domovino te kaka stvar nenadoma zveže z mladostjo, z njenimi občutji in predstavami* Dalje in dalje... V vlak vstoin italijanski študent iz Benetk. Naveže se pomenek: malo italijanščine na moji strani, malo nemščine na njegovi, pa se da kramljati. Znak s križem ima v gumbnici, molitvenik mu gloda iz žepa. O« popularov je. Šinemo mimo E«te: z daljave zre krasen grad Habsburgov, ki so nekoč gospodovali tod — v časih, 4° je praded hodil na vojno zanje, študent mi razlaga kraje, navaja imena hriboV In gor, ki sc tuintam pomole iz ravnine in prijetno izpremene pejsaž, čigar lepota postaja od ure do ure zanimivejša in privlačnejša Ko študent izstopi. ml pridruži švicarski Italijan, trgov««, ki kupčuje z inozemstvom in pe ve, d« obstoji na svetu Jugoslavija. O men in1 mu Srbe. — A, Srbija, da, da, od tam uvaža^ jajca in perutnino. Pot skozi Emilijo je zanimivejša ^t!Cl'1 za one, ki si na bonečanski ravnici . znali pomagati s fantazijo in se vŽiN1 v njen zeleni, od morja in daljnih t)0‘0 mitov obrobljeni pejsaž, v njene •_ in vlažno njive in travnike. Em|i'li*,a • gosteje naseljena; mod cipresam*^. r(>_ ni jami se dvigajo stari dvorci; _ .f rL nesančno Toskano kaže prvo vP^jf0, pe so obale Adiže in’ širokega.. a’ p0 katerem že plavajo ladje in ve*'j° blag0 od Cremone, Mantue, Fcrare k morju* • • Ferara jo čedno mesto z bogato trgovino in industrijo, trgovsko središče Em1 ’- ” Žal, da nam vlak ni dal drugega k°t e ^ no impresijo, nagel pogled na hi»e. e . pe, tovarn iško dimniko,*, kar je treba posebno poudariti. Zakaj v Studencih je tudi narodno prosvetno delo silno težko, ravno zato, ker je narodno. Časi so se tekom zadnjih let ! silno izpremenili, a mentaliteta prebivalstva v Studencih, kljor je bilo svoj čas najhujše gnezdo vseh rovarjev proti našemiu narodu in državi, to prebivalstvo ge ni še talko temeljito izpreanetnilo kakor pa časa. Pod raznimi firmami vlada še obilo starega duha in mišljenja. Zato je temvečja zasluga studenškega Sokola, da si jo ustvaril s svojimi mirnim in doslednim delovanjem v omdotnih težkih razmerah žc trdno podiago in da so krog prijateljev in potietnilkov njegovih kulturnih in zabavnih prireditev stalno veča. Z uprizoritvijo »Desetega brata« je napravil studenški »Sokol« velik korak naprej, če ga primerjamo z dosedanjimi uprizoritvami večinoma idejno praznih in našemu duhu tujih iger, ki so se pa moralo igrati zaradi posebnih razmer. »Deseti brat«, pa je kljub vsem šalami resna in v nmrdkaterem o-ziru tragična igra. Uprizoritev je bila docela posrečena, zlasti glavne vloge Doleta, Krjavlja, Kvasa in seveda tudi Martinčka so bile v prav dobrih rokah. Zelo dober j© bil prizor v gostilni Oberščaika, ki je težak zlasti za igralce začetn ike. Vendar je bi ves prizor prav dober. Tudi drugi igralci in igralke so bili na svojem' mestu. Videlo se je, da ima dna/matični odsek studenškega »Sokola« dobre dn med njimi nekatere prav dobre moči. Seveda pride prava igralska ugla jenost šele tekom mnogih vaj. A temelj je tu in treba je samio nadaljevati po začrtani poti. — Številne odmore je prav dobro izpolnil lasten orkester pomnožen z nekaterimi močmi. — Kakor čujenio, se uprizoritev »Desetega brata« ponovi v juniju na občo zahtevo. Marljivim diletantom studenškega »Sokola« pa čestita-Emo in kličemo: Le talko naprej! Zakaj kulturno delo rodi prav siguren uspeh- Gibanje SOS v mariborska oblasti: V nedeljo 19. maja se jo vršila' ustanovitev štirih novih krajevnih organizacij: a) v Kančoveih v Prekmurju (predsednik po«, in župan Štefan Kur on ja); b) v Cvetkovcih pri Vol,-Nedelji (preds. Pos. in župan Prane Petek); c) v Št. liju V Sl. gor.; ■ č) v Sv. Ani v Slov. gor. preda, posestnik Jožo Sajfrid. — Istega dne jo bil občni zborsrezko organizacije SDS v Ljutomeru. V soboto 16. maja zvečer sc je vršil občni zbor kraj. org. v Mozirju. Predsednikom je ponovno izvoljen g. dr. Jože Goričar. V nedeljo 17. maja sto bili ustanovljeni dve novi kraj. organizaciji v gornjegrajskem srezu: v Ločni (predsednik pos. Jože Čeplak) in Ljubnem. Tudi seje Vršil na Ljubnem občni zbor srozke organizacije, ki obsega danes 5 krajevnih organizacij. V četrtek 21. maja je občni zbor organizacije v Cankovi (Prekmurje) in ustanovitev organizacije v Sv. Trojici v Sl. ifOr. V nedeljo 24. maja sestanek Sam. strok. del. unije v Sladkem vrhu in občni zbor »rezke organizacije SDS v Murski Soboti. Kultura m uraatoesto x Pregled zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sestavil profesor Silvin Kranjec. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ta kronološki pregled skuša podati jugoslovansko zgodovino, ki jo veled maše politične razcepljenosti zelo malo pregledna, v čim enostavnejši in' preglednejši razvrstitvi, pri čemer upošteva poleg političnega razvoja tudi najvažnejša kulturno zgodovinska dejstva. Namenljem kot repetitorij predvsem srednješolcu, ki se pripravlja na nižji ali višji tečajni izpit, bo lahko sluzil v pregledno ponovitev tudi visoko-šolcu, učitelju in vsakemu, ki se pripravlja na razne sprejemne ali usposobljenostim izpite, kjer so zahteva pozmianje domače zgodovine. Kat repetitorij bo pa knjižica omogočila tudi izobražencu v praktičnih poklicih, zlasti časnikarju in predavatelju, ki.se ne utegne baviti z obširnejšo zgodovinsko knjigo ali pa hoče le hitre Informacije o trenotno pozabljenem imenu ali letnici, lahlko ori jen taci jo o naši preteklost i. Zato navaja tudi na j važnejše dogodke v dolbi po u jedinjenju ter ima pridejano obširnejše osebno in stvarno kazalo ter pot rodovnikov jugoslovanskih vladarskih rodbin, ki jih sicer ne dobimo v slovenskih zgodovinskih knjigah. x Franco Prešerne poet in umetnik. Kot komentar k izdaji iz leta 1847 v proučevanje umetnosti poetovega diela priredil dr. Avgust Žigon. Založila in izdala Družba sv. Mohorja 1925. Knjigo prav toplo priporočamo vsem, ki irr.a.10 resnično ljubezen do našega naj večjega poeta. Ta knjiga, ki je pravkar izšla, je uvod k prvi knjigi, k Prešernovi čitanki, ki je izšla 1. 1922. Začenja se z razpravo: France Prešeren in Čopova akademija, kjer pojasnjuje stike z literarno davnino domačo bja do Akademije ter umetniško stališče Čopovo akademije. Ta obsežna razprava je edina v našem slovstvu, bogata po misli, izčrpna glede vsebine, tikajočo se vsega pesniškega razveja in ustvarjanja, oblikovnega in duševnega. Kljub lepi opremi jo knjiga poceni. Naroča se pri izdajateljici in pa v vseh večjih knjigarnah. Udje Družbe sv. Mohorja imajo popust. x »Neva Evropa«. Dne 11. tni. je izšla 14. in 15. številka odlične zagrebške revije. Posvečena je vprašanju vojne krivde im prinaša sledeče prispevke: Radikali i sarajevski atentat (C.). — Ju-goulovetnska nacijonalistička ©mladima u oči raita. — (K. Vidas). — Ko je odgovora« za ubijstvo Franje Ferdinanda (Dr. Setton' Watson). — Pruski imperijaiizam i pangermanizaan kao glavni uzroci svet-skog rata. (M. Inostranccv). Bc-leška: Dr. Setton Watson n Jugoslaviji. — Prispevki so jako zanimivi in aktualni. — »Nova Evropa« se naroča v Zagrebu, Freradcvicev trg br. 9. /eltolsfv©. o Članom sokolskega društva v Mariboru! Pozivamo vse članstvo, da se kar najšteivilme.ie udeleži II. okrož. zlet.a našega naraščaja v nedeljo 24. trn. v Šmarje ti (post. Račje). Naraščaj in deca odhajata iz Maribora z vi. ob 7.53, vsi oni pa, ki se udeleže zleta le popoldan — javraii nastop ob A lfi. uri, naj odhaja jo z vi. ob 13.20. (Na razpolago so tudi ge vi. ob 8.34, 9.44 in 11.24). Vožnja je za vse u-deležmike polovična. Zleta se udeleži v k roju deca in naraščaj ter njega voditelji, vse ostalo članstvo v eivilu z znaki! Bratje in sestre, kliče nas članska dolžnost, da preživimo dan z našim naraščajem! ter se z njim veselimo njegovega dela in uspehov, kliče nas tudi dolžnost, da ob tej priliki posetiimo odteek našega društva, ki deluje v Šmiarjeti! — Zdravo! Odbor. o »Jugoslovanska Sokolska matica« razglaša, da pošlje onim članom, ki so pristopili pred 1. 1924 (ko še ni bila uvedena manipulacijska, pristojbina 3 din.) izkaznico le na posebno zahtevo ter ako pošljejo znesek 1 din. za poštnino. Pozivamo torej vse one člane Sokolskega društva v Mariboru, ki če niso prejeli od JSM zadružne članske izkaznice, pa pa bi jo želeti dobiti, da se zglase še tekom tekočega meseca v društveni pisarni ter vplačajo znesek po 1 din., nakar bomo izkaznice skupno naročili. Obenem' vabimo še vse ostalo članstvo naj pristopi do zadnjega brata im sestre k tej naši književni zadrugi! Zadružni delež znaša le 25 dim., kar bo le z malo požrtvovalnosti vsakdo zmogel. Ne ustrašimo se mlltii dela niti gmotnih žrtev v povzdigo in prospeh našega sokolskega tiska! — Odbor. je v Mariboru. CI@SP©£i»StTOa Krediti Narodne banke. Iz zagrebških listov posnemamo: O (kreditih, ki jih namerava dati’ gospodarskimi krogom v (tekočem letu Narodna banka, doznavauno, da je bilo sklenjeno na zadnji seji upravnega odbora Nar. banke, da se dajejo sezonski in sta I-ni krediti. Sezonski krediti se bodo dajali z ozirom na imovinsko stanje im sigurnost ter na delovno sposobnost re-flektantov. Odrvzeli se bodo onim, ki so jih prošla leta zlorabili v razne namene. Svota sezonskih kreditov še ni definitivno določena, smatrajo pa, da bo znašala okoli 200—250 milijonov din. Stalni krediti se bodo dajali industrijalcem, trgovcem, gospodarskim krogom' sploh. — Izvršila se bo revizija že obstoječih kreditov. Razven onih kreditov, glede katerih mi povoda, da bi se odvzeli, se bo letos razdelilo 100—150 milijonov din. Podeljevali se bodo krediti brez ozira na pokrajine. Prednost bodo imele seveda solidne in stare tvrdke. rodno sšedE&lce. REPERTOAJS. Sreda, 21. maja. Zaprto, četrtek, 21. maja «Traviata», ab. B. Gostovanje prvega baritonista ljubljan- ske optre g. Boris Ropova. Gostovanje «Traviala» sezoni. g. Popova v »Travlati«. »Traviata« za Ve- zadnjic. V četrtek dne 21. maju ob 20. se vprizori zadnjic v tej sezoni lepa in nadvse popularna Verdijeva opera »Traviata«. Pri tej priliki bo gostoval v vlogi očeta Genmont gosp Boris Popov, prvi baritonist ljubljanske opore, ki si jo s svojim zadnjim uasto-Poin pri nas v »Trubadurju«, n« mak pridobil simpatije vsega občinstva. Ob-c'neUl 0p.czlVrjanio cemj. občinstvo, da bo 'IUtl'ajšna vprizoritev imenovane opore 110 samo v tej sezoni zadnjikrat;, temveč so bo za več sezon odstavila z reperto-nrja, Ua to predstavo veljajo z ozirom ha gostovanje odličnega baritonista povišane operne ecne. Opera »Tosca« v mariborski opori. — ur? zakljnčujo dramia svojo rodno sezone,15 y°Bčas(no Shakespoarjcvo dramo nnafa ©tvoritev vrta z jutranjim koncertom priljubljenega kvarteta v prahu-prostem, lepem in zračnem vrtu restavracije .^VETRINJSKI DVOR (preje Orovicz). Izborna kuhinja. Prvovrstna in prtstj štajerska vina ter vedno sveže Gotzovo belo in črn pivo. Nočnega davka ni! Vsako soboto zvečer konC,j le ob lepem vremenu. Za »» BIRMO priporoča, priznano najboljša izdelava slik v odlikovanega se ečkrat Cene zmerne 1 Lastnik la iadftjatolj: Konzorcij .lahor«. joj, o^ov^Tl *cedaik- y*ko»'"v Rpindlcr- — Tiska Mariborska *itk«vrn> d-0-