Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstva 40 Din — nedeljska izdaja co-loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111 SLOVENEC ček. račun: Ljnb» Ijana št. 10.650 is 10.349 za inseratei Sarajevo 8tv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79» Telefoni aredništva: dnevna služba 2099 — nočna 2996, 2994 tn 205« Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299J Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika l Španska tragedija Od 1820 dalje, torej od tistih davnih dob, ko so španski izobraženci prežeti idei velike francoske revolucije poskušali na iberskem polotoku osnovati liberalno republiko, ki pa jo je Sveta alijanca odločno preprečila, pa do današnjih dni, kaže vroča španska zemlja Evropi revolucionarno lice. Slovita »pronunciamenta« so v večjih ali manjših presledkih sledila drug drugemu. Za temi pronunciamenti so vedno bili gotovi intelektualci nezadovoljni s političnim stanjem, predvsem pa ambiciozni generali, toda nikdar ne množice španskega naroda. Ljudstvo se za pretepe generalov ni veliko zmenilo in je na vse revolucionarne proglase navadno odgovarjalo s popolno ravnodušnostjo, ker ne od enega ne od drugega generala ni za sebe ničesar dobrega pričakovalo. Zato je tudi večina španskih »revolucij« ostalo omejenih na posamezne vojaške garnizije, končavale so se največkrat le 7. izmeno dvorne kamarile in nekaj ministrov. Narod pa je nasproti vsemu po večini ostajal popolnoma hladen. Vse drugače je v sedanji revoluciji, ki že nekaj tednov s silovito silo pretresa Španijo. Kar tiče čisto vojaškega uspeha, vemo iz nezanesljivih poročil le toliko, da zmaga neodločeno koleba na eno in drugo stran in ni gotovo, kje se bo ustavila. Kajti tokrat se revolucionarno gibanje ni omejilo na nekaj generalov in vojaških posadk, ampak so plameni revolucije užga-li ves španski narod in ga razdvojili v dve sovražni polovici. Težko je točno označiti nagibe, ki so ene in druge potisnili v določen bojni tabor. Saj vemo, da poleg osebnih, prestižnih razlogov odločujejo v sedanji revoluciji v veliki meri socialna in gospodarska vprašanja, potem pa tudi čisto politična, ki so n. pr. skozi in skozi katoliške Baske in velik del Kataloncev potisnila na stran marksistične vlade, ker od nje roj pričakujejo avtonomije za svoje dežele, akor pa od desničarskih španskih nacionalistov, ki so pristaši tradicionclnega španskega centralizma. Na drugi strani se pa španski nacionalisti brez ozira na svetovni nazor bore ramo ob rami s katoličani proti skupnemu nasprotniku — boljševizmu. Svetovno nazorno torej v danem slučaju ni mogoče razmejiti sovražnih taborov. Vidi pa se, da v vladnem taboru sindikalisti in komunisti dobivajo vedno večjo premoč in da je vlada v Madridu samo še po imenu gosnodar položuja. To je tisto, kar je v špansko državljansko vojsko prineslo čisto nov element: Komunizem in njegove uničevalne metode, španske revolucije so navadno bile precej nedolžne in so v mnogem slieile onim, o katerih slišimo, da iih uprizarjajo generali v Južni Ameriki: Veliko govorjenja, mnogo junaških gest na papirju, toda pri vsej revolucionarnosti vendar neko spoštovanje do človeškega življenja. Krvi se ni prelivalo. Toda revolucionarni marksizem ki ga vodi Moskva, je v Španiji takoj, ko je prišel na oblast, pričel prelivati kri. Desničarski poslanci so v parlamentu teden za tednom čitali dolge liste nedolžno umorjenih, ki so bili pobiti zgolj iz političnega sovraštva. Vrhunec so te metode »vladanja« dosegle z umorom enega najuglednejših desničarskih voditeljev. Ta umor je v glavnem tudi sprožil uporno gibanje v armadi. Od tedaj špnnska državljanska vojna ni več vojska, ampak ostudno klanje. Kjer je ena ali druga stran zmagovita, tam so brez usmiljenja iztrebljeni politični nasprotniki. Za komuniste je še posebej značilno, da s posebno naslado uničujejo kulturne vrednote, katerih je bila Španija med vsemi zapadniini kulturnimi državami najbogatejša. Zlati tok, ki ga je odkritje Amerike usmerilo v Španijo, je omogočil temu narodu ustvarjanje umetnin, kakor morda nobenemu drugemu narodu na svetu. S kulturnim bogastvom, ki je nakopičeno v španski arhitekturi. v njenih cerkvah, samostanih, umetniških zbirkah in galerijah se ne more kosati nobena druga dežela. Sedaj pu se brez usmiljenja iztreblja vse ono, kar spominja na krščanski iz.vor španske kulture, uničujejo se predragocene umetnine, ki so celo preživele Napoleonovo invazijo. Azijatski boljševizem, ki se polašča te prastare kulturne dežele, zasleduje tudi v tem predelu Evrope iste cilje, kot v Sov joti ji. Z obličja zemlje mora izginiti vse, kar naj spominja človeka na Boga in kar naj ga dviga k Bogu. Sirovi materializem. ki je »vera« boljševizma, se hoče predvsem izdivjati na verskih umotvorih, na cerkvah, potem pa na duhovnikih in redovnikih, ki sicer s politično borbo nimajo prav nič opraviti. španski katolicizem je bil mnogo obreko-van v svetu. Ne bomo tu preiskovali, koliko je morda v resnici zamudil korakati z duhom časa. Toda nazadnje je bil le on tisti, ki je španskemu narodu posredoval izredno visoko kulturo, jo bodril in razvijal do izredne višine; je bil edini, ki je do zadnjega časa skrbel za šolstvo in se brigal za narodno prosveto; ki je iz privatne dobrodelnosti zidal bolnišnice in zavetišča ter organiziral edino socialno skrbstvo, ki ga jc Španija poznala. Ako zdaj komunizem smatra za eno svojih prvih nalog, da predvsem udari z ognjem in mečem po cerkvi, njenih ustanovah in njenih služabnikih, potem se le ponavlja isto, kar se je ob boljševiški revoluciji dogodilo tudi v Rusiji, ko so najprej poklali duhovnike in požigali cerkve. S tem pa sc pred objektivno motrečim svetom komunizem znova odkriva tukšen, kakršen je v svojem jedru. Ni njegova glavna skrb izboljšanje položuja delovnemu ljudstvu. Njegovo osrednje gibalo je nekaj, kur'se s človeškimi pojmi komaj tla razložiti. Je lo satanizem, demonska sila, ki ustvarja nered in prinaša nemir, uničenje, razdejanje iu smrt. Iz komunizma veje titanski upor- satana in za njim padlega človeka proti Bogu, nadnuravnosti in vsemu, kar bi pomenjalo odnos človeku do nndzemskosti. /nto boj vsakemu verstvu, zlasti pa krščanstvu in križu. Sovraštvo, ki gn v tem pogledu kaže komunizem, sc iz samih marksističnih doktrin niti nc da razložiti. Krčevita, naravnost božjastna bes-nost, s katero komunizem skuša uničiti sleherno božjo sled na zemlji, presega naravne zmožnosti človeka in se kvečjemu mere razložiti z demonijo, s temnimi silami pekla, ki so na delu. Igra z ognjem Dr. Doležal o nevarnosti komunizma za Češkoslovaško Dr. Jos. Doležal, ljudski tribun dr. Šramekove »ljudske stranke« je v «Lidovih listih) napisal sicer kratek pa kaj izviren članek o gledanju na komunistično nevarnost s stališča ČSR. Najprej opisuje upravičenost in neupravičenost strahu pred boljševizmom za Anglijo, Francijo in Nemčijo, o nevarnostih, ki naj bi iz komunizma pretile ČSR, pa pravi: »Mi smo komunistično nevarnost že 1. 1920 dokončno odpravili. Od te dobe si komunisti pri nas ne morejo privoščiti nič drugega kakor tu in tam kako ponesrečeno demonstracijo, inozemstvo pa zapeljuje njihovo dosti veliko število pri volitvah in v skupščini. Da pa so s stališča države neškodljivi, o tem je prepričana tudi prva vladna stranka, republikanska stranka, katere tisk je pri zadnjih volitvah komunistom vidno prizanašal, naj- srditejši boj pa je najjeril na znotraj, proti čelio-slovaški meščanski fronti. Toda v nečem pa je tudi pri nas komunistična nevarnost: to je v zalezovanju duš mladine in delavstva, v zanikanju temcljuih narodnih in moralnih opor vzgoje in življenja. Mi trpimo komuniste samo zato, ker svojega zločinskega programa nc izpolnjujejo in ker se delajo kakor da so od njega odstopili. Vsebina njihovega programa in namenov pa je trajna nevarnost iu s tem jc treba voditi brezkompromisno borbo. Šele kailar neusmiljeno zatremo to gnezdo razvrata, bomo mogli z uspehom zagovarjati pred Evropo svoj obrambni in zavezniški dogovor s Sovjetsko zvezo, ne da bi jo mogla nemška propaganda proti nam zlorabljati in obručati. To jc pa- Slovenka iz Barcelone pripoveduje čitateljem „Slovenca" o prestolih grozotah v državljanski vojni V našem uredništvu se je zglasila Marija N., Slovenka, ki živi poročena v Barceloni in ima svoje sorodnike v Zagrebu. Iz Barcelone je morala jx)begniti pred 8 dnevi. V naslednjem prinašamo nekaj posnetkov iz razgovora s to begunko iz dežele rdečega terorja. »Nastanila sem se,« tako je dejala naša begunka, »v Barceloni že pred dobrimi 5 leti, kjer sem odprla svoj lasten modni salon, ki je zelo dobro prospeval. Barcelona je silno bogato mesto in ljudje izdajajo ne da bi šteli denarja za modne novosti. V naš salon so prihajali tudi delavci, ki posebno v pristaniščih, kjer so strumno organizirani, služijo lepe denarje. Do 40 pezet (250 Din) na dan, kar je tudi za špansko valuto zelo lep zaslužek. Ker senl prišla iz pariških salonov, mi ni bilo težko najti odjemalcev, kajti v pogledu ženske mode je tudi za bogate Barcelonke vendar le Pariz merodajen. Naenkrat je izbruhnila revolucija, najprej prva, ko so izgnali kralja iz Španije in ustanovili samostojno katalonsko vlado, potem zopet druga, tretja in končno najhujša med vsemi, sedanja. Za politiko se v našem poklicu nismo brigali. L. 1932 je nepričakovano prišla policija, nam zaj)ovedala, da naj zapremo salon in stanovanje, potem pa smo naenkrat slišali strašno streljanje, ki je utonilo v navdušenju ljudskih množic, ki so zasedle ulice. S tem je bilo vse končano. Še par tednov smo hodili na sprehod v predmestja, kjer so takrat nekaj cerkva požgali in nekaj hiš bogatih trgovcev porušili. Toda Barcelona je bogata in se ji ta revolucija ni poznala nikjer. Deset slabih vlad nas ne more uničiti, pravijo Barcelončani. Tudi v samostojni Kataloniji smo dobro prospevali, kajti republikanske dame so v Španiji ravno tako niče-murne kot monarhistične in žene sindikalistov so ravno tako rade lepo in okusno oblačijo ko dame iz krogov španske falange. Izbruh revolucije Tudi začetek sedanje revolucije je bil za nas, ki se za politiko ne brigamo, podoben prvi. Garda je prihrumela vsa razburjena v naš lokal in zahtevala, da ga zapremo. Odšli smo v svoje stanovanje, toda tudi tam so že čakali policisti, ki so zahtevali, da moramo zastore na oknih spustiti. Bog ve, kaj bo! Potem naenkrat strašno zabobni tam daleč zunaj, sliši se regljanje strojnic, posamezni streli pušk, potem pa zopet zamolklo grmenje topov. Skozi zastore smo v strahu gledali ] delo na ulici, ki je bila prazna, samo vojaški avto-i inobili so po njej drveli. Več nismo videli. Streljanje je prišlo bliže. Luč, kot od požarov se je v plamtečih snopih dvigala proti nebu. Tedaj je policija prignala v našo hišo neko avstrijsko družino, ki nam je šele dopovedala, da se dogajajo zunaj v mestu strahote, da je izbruhnila revolucija, da so vrača kralj Alfonz, da stoje bojne ladje pred Barcelono in ljodo vsak čas začele kar na slejio streljati na mesto, da so dobili delavci orožje in bijejo pred mestom bitko s kraljevimi pristaši itd. itd. Več nismo zvedeli prvo noč, ki je bila za nas, večina žensk, strašna, ker nismo vedele, kaj se bo zgodilo. Drugo jutro je policija dovolila, da smo smeli iz hiš, toda v delavnice še ne. Kupili smo časopise, ki so jih prodajali j>o na[>ol mrtvih ulicah in iz njih smo šele zvedeli, da je v vojašnicah izbruhnil španska revolucija je razburila ves svet. Kakor je gotovo, da bo španski narod še dolgo trpel na posledicah sedanjega stanja, vseeno, na katero stran se odloči zmaga, so španski dogodki za ostali svet vendar rodili mnogo dobre- . ga. Čeprav so države oficielno nevtralne ali vsaj izjavljajo nevtralnost, so se narodi ostro opredelili v dva taboru. In to nikakor tie, kakor nekateri naivneži mislijo: v tabor demokracije in | tabor diktature, ko vsak političen otrok ve. da ' so tuko komunisti kakor fašisti izključno zu dik-| taturo. Ne, pod tem vidikom .se pisanje listov ob španskih dogodkih ni opredelilo. Mnogo bolj kot španski narod sam, ki je neposredno priza-det. se je ob njegovi revoluciji razdelil svet po | svojem odnosu do komunizma in komunistične nevarnosti. Mnogokje je bila potegnjena jasna črta, ki je prej ni bilo opaziti. Značilnost, da je ravno ta misel stopila tako v ospredje, je pa zojiet dokaz, da je netiva za podobne požare, kakor je zajel Španijo, povsod mnogo nakopi- upor, da so vojaki hoteli zasesti vladna poslopja, zapreti vlado in proglasiti monarhijo. Delavstvo pa da je pravočasno za lo zvedelo, vdrlo v vojašnice in častnike pobilo ter se tudi maščevalo nad nekaterimi pristaši fašistov, pri katerih da so se puntarji sk r i vali. Šele v popoldanskih urah smo slrahoma šli na ulice, ki so bilo gosto zastražene od policije in delavske milice. Mesto je zopet začelo dihati. Toda širile so se strašne vesti o bojih, ki so v teku po vsej Španiji, kjer da gorijo cela mesta in se ljudje med seboj brez usmiljenja koljejo. Šli smo gledati samostan Jesu, ki je gorel. Tudi naša cerkvica je gorela. Množice so se zbirale okrog pogorišč in zbijale grde šale. Frkolini in mlade frklje so se oblekle v cerkvene obleke in se spakovale po ulicah. Črne zastave anarhistov so viseie po hišah. — Danes je črnih zastav že manj, prevladujejo rdeče komunistične.« Orgife ... razdejanja ... »Življenje v mestu sc je potem polagoma nekoliko obnovilo, glavna nevarnost je bila mimo in policija je dala več svobode. Ljudstva pa se je oprijela neka podivjanost, ki bi je nikoli ne pripisala Barceloncem, ki jih poznam iz mirnih časov. Čisto po naključju, saj tako se nam je zdelo, so se vsak dan zbirale tolpe ljudi, začele so vpiti, groziti, tuliti, sc zvijati kot v živčnih napadih in — že so sc zakadile proti kakšni hiši, ki jc bila ko blisk izropana in jc žc gorela. Sama sem videla tak prizor. Lastnika in neko žensko, ki jc bila menila njegova mati, so privlekli kar po tleh, držeč ju za roke, skozi vrata na cesto, kjer so začeli po njima skakati in divje plesati, dokler nista bila kup razmrcvarjenega mesa. Baje sta »skrivala upornike«. Tudi sem z lastnimi očmi videla, kako so pripeljali v sprevodu, obdane od tisočev tulečih zverin, med katerimi so se ženske najbolj izkazale, nekaj slečenih žensk in počeli z njimi orgije, ki jih ni mogoče popisati. Kdo ve, kdo so bile! Pravili so, da so bile nune iz nekega samostana, ki jc bil porušen, šli smo tudi gledat samostan karmeličank. nekdaj veliko poslopje med štirimi ulicami. Iz njega se je še kadilo. Bil jc kup razvalin. Prccl cerkvenim vhodom pa so bile razstavljeno inuiuije k a r m c I i č a n k , ki so jih zverinske tolpe nanosilc iz grobnice. 12 jih je bilo, sem jih štela. Stare mumije, ena celo iz leta 1136. Meščani so hodili tja, kot na kakšne zanimivo razgledno točko, ravno tako kot da hi hodili na sprehod. Policija sc ni vmešavala, šele četrti dan jih jc dala zagrebsli. Koliko cerkva jc bilo porušenih? V Barceloni jih je. mnogo, vseh nismo videli, pa pripovedovali so, da sta ostali le še d v e o d 160 ali koliko jih jc že bilo. Ostala j c stolnica in mala cerkvica sv. Mihaela. Vse drugo je v razvalinah. Tudi vsi samostani so razdejani. 0 duhovnikih in redovnikih pripovedujejo, da jih je mnogo pobiti h. — Vlada jc razglasila, da so usmrtili samo tiste, o katerih se je vedelo, da so držali z uporniki. Toda, saj veste... Zdelo sc mi je, cla jo sodni dan napočil in da takrat ne bo moglo biti bolj grozno.« Beg iz Španije radoks, pa jo le res. V najboljših mednarodnih od-nošajih s Sovjetsko Rusijo morejo biti države, ki so znotraj svojih dežela uničile komunizem. To pri nas razumejo tudi socialisti, ki so znova zavrgli misel, da hi komunističnega kozla postavili za vrtnarja v naši »ljudski fronti«. Vsaka zmaga komunizma hi pri nas pomenila notranjo zmedo in hoje in to bi naše sosede samo dražilo, da hi napravili kaj takega, kakor vidimo na Španiji. Zmaga komunizma pri nas lii bila začetek konca naše samostojnosti. Nasprotno pa uničenje komunističnega vpliva našo moč in samostojnost notranje in mednarodno okrepi. Potemtakem konmndistična nevarnost pri na? ne grozi, nujno pa je, da se uničijo gnezda, iz katerih bi mogla kdajkoli priti škoda za državo. »Dne 1. avgusta je prišla nemška bojna ladja pred Barcelono. Tudi jaz sem prosila našega kon- zila, naj mi izposluje, da odidem. Ko je bila nemška ladja v pristanišču, je zavladal povsod strah. Češ, Hitler je tu, sedaj se bo maščeval za tistih sedem Nemcev, ki so jih ustrelili, maščeval za to, ker so porušili društveni dom narodnih socialistov in nemško zastavo na javnem trgu zažgali. Nemška ladja j c postavila 24 strojnic na suho, topovska žrela pa so bila obrnjena proti mestu. To je pomagalo. Nastopil je red, da smo mogli z našim konzulatom urediti, da smo smeli na nemško potniško ladjo, v katero so se pod zaščito bojne ladje vkrcavali nemški državljani. Pri odhodu nam niso delali mnogo težav, samo s seboj nismo smoli vzeti ničesar. Nič, samo to, kar imam na sebi. Konzulat je sprejel zapisnik našega imetja, sama pa sem odšla z avstrijskimi državljani vred na krov nemške potniške ladje Bessel«. Kaj bo z mojimi rečmi, ki so ostale v Barceloni, ne vem. Vsega nas je bilo na ladji okrog 380 beguncev. Nemci so imeli nekaj s seboj, mi nič. Varstvo nad imetjem pa je prevzel konzulat. Izkrcali so nas v Genovi, od koder mi je zopet naš konzulat pomagal naprej v Milan, Trst, Ljubljano in naprej v Zagreb, kjer ostanem, dokler se ne vrne zopet red v Barcelono. Kdaj bo to? Upam, da kmalu, kajti Španjolec bo na revolucijo hitro pozabil. V Barceloni ga omamlja "tfdfiiček. Napil se j c krvi, dal duška s v o j i tu u n i č e v a I n i in g o n o m , seda j pa ho hotel zopet delali. Delali in se dobro imeti. Samo če ga liodo pustili na miru inozemski agenti, ki so ga spremenil v zverino. In sram bo Barcelono, sram vso dolgo bodočnost, da je svoji slavni zgodovini dalo tako strašno krvavo krono.« V Ce človek postane zver... Jean Delagc, urednik »Eclio dc Pariš« popisuje v svojem listu razgovor z redovniki, ki so morali bežati iz Francijo in so vsi srečni, da so sc mogli rešili v Marscillc v Francijo. Naj sledi nekaj značilnih podrobnosti: . »Neki drugi nam pripoveduje: Kar smo preživeli, je strašno. V nočnem zavetišču, kjer smo čakali na odhod iz Španije, smo zvedeli od mladega novinca, kaj se je dogajalo po drugih špan-skih meslih. Pripovedoval nain je, s kakšno le-žavo je on — menda edini — ušel gotovi smrti. Rdeči teror je takšen, da duhovniki, redovniki in redovnice, četudi so še pravočasno zbežali iz samostanov ali iz mest, sploh ne morejo najti zavetišča. Nili njihova lasina družina jih ne sprejme. Najboljše družine celo se jih branijo. Kajti, kjerkoli najdejo duhovnika, tam p o-žgejo brez nadaljnega hišo, stanovalce pa postrele. Dogajajo se strašne stvari. Mučili znajo s satansko rafinirnnostjo. V nekem samostanu v Barceloni so najprej polili s petrolejem maler prcdnico, polem pa so jo sredi učencev živo zažgali. Tudi redovnike so slekli in jih vlačili po ulicah (glej ludi pripovedovanje iz Barcelone pobegle Slovenke na drugem mestu »Slovenca«. Op. iired.l. Neki drugi so odprli p r s a, ji iztrgali srce in plju-če ter jih razstavljali. Zopet drugi so seslre postavili v vrsto, jih med seboj povezali s železno žico, v k a I e r o so polem spustili električni lok, da so s strašnimi mukami umirale pod sunki električnega loka, medlem ko so sc jim smejale in jih zasramovalc zverinske tolpe ... Redovnik, ki mi je pripovedoval, je utihnil. Ne more več naprej. Z obema rokama se je oprijel mojih rok ter mi dejal: Kako sem srečen, da se sedaj nahajam v vaši dragi domovini) Protest sv, očeta zoper grozodejstva, umore, bogoskrunstva ccnega. dri n. Rim, II. avgusta. »Osservatorc Romano« poroča, da jc papež Pij XI. sporočil madridski vladi svoj odločen protest zoper grozodejstva, ki so sc izvršila v Španiji nn duhovščini in cerkvah. Sv. slolica ugotavlja, da so rdeči miličniki po vsej Španiji ubili cele Irumc duhovnikov, redovnikov in redovnic, ki na noben način niso bili zomešani v politično borbo. Druge redovnice so bile spo-dene iz bolnišnic in podlo napadene ler znsra-movane. Napadalci niso samo požgali cerkva in samostanov, ampak so celo oskrunili grobnice in mrliče. Ne onemogočuje se samo bogoslužje po cerkvah, ampak tudi po privatnih svetiščih in v več slučajih so vdirali v hiše, v katerih se nahajajo kapele ler so razrušili oltarje in profa-nirali posvečene predmete, katere so po znanem vzgledu na javnih irgih zažigali. Čeprav sv. slolica priznava, do je vlada kn-lerikrat v ležkem položaju, da ne more preprečili lakih grozodejstev od slruni elementov, ki jih je vlada sama oborožila, se ne sme pozabiti, da ludi v preteklosti opetovone piitožbe sv. slolice niso ničesar pomagale in je vlada mirno dopu-čalo nasilstva proti duhovščini in cerkvi, ki se v politične borbe španskega naroda n i n i k o I i vmešavala. Če se doz.daj v Madridu niso ozirali na vse prolesle papeža, vsaj sedaj vse kulturne osebe in krščanska Evropa pričakuje, da bo madridski vlada vendar enkrat posegla vmes in tako divjanje preprečila ler vsaj javno obžalovala sve-loskrimslvn in na jasen in odkril način izjavila, da ni zanie odgovorna. Poročila s front Poročila upornikov: Lizbona, 11. avg. AA. (Havas.) Vodja upornikov general Franco pravi v svoji izjavi poročevalcu portugalskega lista »Secula«, da bodo v Španiji po zmagi upornikov uvedli korporativni sistem, ki bo podoben sistemu v Portugalski, Italiji in Nemčiji. Vojska igra sedaj vlogo kirurga, ki naj reši življenje Španije. Diktatura bo trajala samo po potrebi! Položaj vlade postaja vsak dan slabši. V Madridu in v drugih mestih, ki jih uporniki še niso zavzeli, izvaja madridska vlada oster režim, ker bi sicer ne bilo mogoče, da bi bili v Madridu pobili nad 200 duhovnikov in redovnikov. V vsakem mestu, ki so ga uporniške čete zavzele, je prebival-st vo pripovedovalo z ogorčenjem o umorih komunistov. — Naše gibanje je vojaško in nacionalistično in ni v nobeni zvezi s političnimi organizacijami. Naša naloga je rešiti Španijo iz sedanjega nereda. Potrebna bo vojaška diktatura. Uprava bo izročena strokovnjakom, ne pa politikom. Sicer pa ne bomo menjali ne zastave ne državne oblike. General Queipo de Liano javlja po radiu, da so nacionalisti pri Puerto de Leone sestrelili vladno letalo. Vladna letala so med napadom na Gra-nado namenoma bombardirali Alhambro, ki jo pozna zaradi svoje zgodovinske cene ves svet. Vladna letala so vrgla na Alhambro 17 bomb, k sreči pa ni nobena eksplodirala, tako da je škoda ne- i znatna. j V Lori del Rio v bližini Cordove so komunisti pobili in vrgli v vodnjak 195 oseb. Uporniška radijska postaja v Tetuanu poroča, da so uporniki zavzeli Santander in tamošnjo pokrajino. Havas poroča s španske meje: OJ včeraj je slišati v Henday s španske zemlje strašno streljanje iz topov. Kaže, da so uporniki začeli koncentričen napad na Irun. Do 10 dopoldne ni bilo mogoče dobiti nobenih potrdil tega poročila ali drugih podrobnosti. Vladna poročila: Madrid, 11. avg. AA. Havas. Španska vlada je razglasila pokrajine Huelve, Cadiza, Balearov, Luga, Coronne in Ponte Vedre za vojno zono. Prav tako je podpisan ukaz, s katerim se sprejme ostavka pokrajinskih guvernerjev v Santanderju, v To-ledu in v Murciji. Socialistični poslanec Vidarte je izjavil, da so potrdili vest, da so uporniki obesili socialistčnega poslanca Josea Andresa sredi arene za bikoborbe v Salamanci. Voditelj katoliškega delavstva — umorjen Iz Burgosa poročajo, da so komunisti umorili voditelja španskih katoliških delavskih sindikatov Don Dimas-a Madariaga. Počitnice hm!$a Edvarda Med KornaisMmi otoki Sibenik. 11. avgusta, b. Po odhodu iz Šibenika je križarila jahta angleškega kralja »Nahleen« najprej v bližini Zlarinskih otokov, potem pa je od-plula v severni smeri. Odšla je skozi morski kanal med vasjo Sablača in otokom Zlarinom. Potem je plula proti Primoštenu in Rogoznici ter se napotila ptoti rtu Planti. Okoli 3 popoldne se je jahta obrnila v nasprotno smer proti otoku Žirije in proti Kornatskim otokom, ki so posebna zanimivost našega Jadrana. Koruatsko otočje obstoja iz 140 otokov in oto-čičev v dolžini 30 morskih milj. Ti otočiči so bili že naseljeni v času Feničanov, ki so tam sezidali tempelj boga Urb-el-Abelena. Ljudje so otok imenovali Urbavela. Pozneje so prišli na otok Cirki. Na enem teh otokov je se velika gomila, ki jo ljudje imenujejo .grško gomilo«, in se trdi, da je tant zakopanega veliko dragocenega blaga. Na nekem drugem Kornatskem otoku, ki se sedaj imenuje Tarac, se vidijo razvaline neke trdnjave. Na obali je zgrajena cerkvica, ki se še danes Uporablja. Pri izkopavanju okoli trdnjave so našli mnogo rimskega jlatega denarja iz časa 150 let pr- Kr. To jasno dokazuje, da so tam imeli tudi Rimljani svoja naselja. V benečanski dobi so imeli gusarji na teh otokih inočna zatočišča, od koder so se upirali Benečanom. Za neko uslugo, ki so jo ti gusarji napravili beneškemu dožu Dandolu, so dobili pravico, da smejo sami ribariti pri Kornatskih otokih. To dovoljenje še danes hranijo v občini Sali, dočim je vse Koruatsko otočje last vasi Murter. Komati so idealni otoki za ribolov. Zvečer je kraljeva jahta dospela v vode Dolgega otoka, kjer je prenočila v krasnem zalivu Tela-ščica, 25 milj cd Murtera Ta zaliv je tako obširen, da je lahko sprejel vse vojno brodovje bivše avstro-ogrfke monarhije, ki se je dostikrat zatekalo tja. Iz dosedanjega potovanja angleškega kralja se vidi, da želi kralj preživeti svoj prosti, čas, ki je določen za bivanje na Jadranu, daleč od bučnih letovišč. Videti je. da želi angleški kralj preživeti svoj počitek v tišini morskih otočičev in uživati lepoto teh krajev, ki se jih še ni dotaknila tujsko-prometna industrija. Kraji, ki si jih je angleški kralj izbral za dva dneva križarjenja ob Dolgem oloku in Kornatn. so v tem oziru idealni. Posebno Komati nudijo ljubitelju naravnega življenja toliko lepih prilik, kolikor jih je redko dobiti. Kralj želi prebivati večji del svojega bivanja na Jadranu v takih samotnih krajih- Da je temu res tako, dokazuje dcjslvo, da je kralj sam na podlagi zemljevida in po posvetovanju s poveljnikoma angleških rušilcev določil smer za svojo jahto za enodnevni izlet. Odkar je prispel angleški kralj na Dalmatinsko Primorje. imajo poštni uradi silno mnogo jiosla z mednarodnim telefonskimi razgovori. Od včeraj dalje se neprestano vrstijo telefonski razgovori z Londonom, Parizom, Dunajem, Berlinom itd. Tuji in naši časnikarji so se sedaj naselili v Splitu v hotelu Belevue. Ob 16.10 je kraljeva jahta prispela na Rab, spremljana od angleške križarke »H 89«. Kralj Edvard je stopil na otok, kjer so ga burno pozdravljali domačini in tujci, ki so se v tem času nahajali na obrežju. Split, 11. avg. b. Angleški konzul v Splitu g. Perič, katerega je včeraj angleški kralj osebno pozdravil v Šibeniku, se je snoči vrnil y Split. Davi je izjavil g. Perič, da nima besed, da bi izrazil svojo zadovoljnost in radost, da ga je počastil angleški kralj in ga povabil k sebi na razgovor. Pripovedoval je, da se je angleški kralj zelo zanimal za gospodarske prilike našega ljudstva na Primdrju. Vprašal je, s katerimi posli se ljudstvo največ bavi, in kot navdušen pomorščak se je posebno zanimal za pomorsko gospodarstvo in pomorsko življenje. Crikvenica, 11. avg. b. Po dobljenih informacijah bi se imel angleški kralj oglasiti tudi v Cri-kvenici, odnosno namerava obiskati Selce, kjer se nahaja poveljstvo pomorske obrambe. V Crikvenici se delajo velike priprave za sprejem kralja. Danes se pričakuje prihod našega poslanika v Londonu, opolnomoečnega ministra dr. Slavka Grujiča, ki ima svoje letovišče v Selcah. Skozi Selce pa baje nameVava kralj posetiti Plitvička jezera, kjer mu hočejo prirediti lov na postrvi in rake. Čujejo se glasovi, da se namerava angleški kralj udeležiti lova na korale. Lovci koral se že sedaj nahajajo na lovu in je zato ta govorica precej verjetna. Mislijo, da se bo kralj še enkrat vrnil v Sibenik in si lam ogledal katedralo ter slapove Krke. Pred odhodom kraljeve jahte iz Šibenika je odplula iz Šibenika tuji častna kraljeva jahta »Silnica«. Ta jahta je urejena zelo razkošno in je verjetno, da se bo angleški kralj prekrcal na to ladjo in poselil razne kraje, da bi se na ta način izognil radovednežem. Snoči je dospela v Split angleška jahta »Rion«, ki se je v času prihoda angleškega kralja nahajala v Šibeniku. Dunaj, 11. avg. b. Kentski vojvoda je dospel v Kammer am Attersee na daljše bivanje. Naselil se je v Grand hotelu. Maribor, 11. avgusta. Danes se je pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjal Ferdinand Knapič, ki je 12 febr. 1936 na državnem mostu v Mariboru z nožem usmrtil branjevko Terezijo Konrad. Prva razprava je proti Knapiču bila že 17. aprila, pa je bila preložena, ker so ugotovili, da se je Knapič zdravil na graški kliniki za živčne bolezni, in so hoteli dobiti še ločno zdravniško mnenje c duševnem in zdravstvenem stanju obtoženca. Obtoženec Ferdinand Knapič je sin že pokojne Ane Knapič, ki se je zadnja leta svojega življenja preživljala kot branjevka. Zadnja tri leta do 1. 1931 je stanovala pri svoji hčerki Elzi por. Kosem. Ker ni imela prihrankov in ker ni hotela, da bi stroški za njen pogreb padli v breme njenih otrok, se je pri Ljudski samopomoči v Mariboru zavarovala za znesek 22.000 Dirf. Zavarovalno police je hranila pri hčerki Elzi, pozneje pa jih je izročila in prepifala branjevki Tereziji Konrad, ki se je zavezala za nje plačevati vse zavarovalne prispevke, zanjo skrbeti in plačali pogrebne stroške. Kakor zatrjuje obtoženec, se je takrat zavezala po smrti Knapičeve plačati njemu in njegovi sestri Rozi por. Kapi po Din 3C00. Ta pisan dogovor da baje hrani njegova sestra Roza, ki živi v Voitsbergu v Avstriji, ki še ni bila zaslišana. Priča Izidor Kopeti je izpovedal, da je Konradova to svojo obvezo sama priznala. Priznanje je tudi v tem, ker je brat Konradove Samuh po njenem naročilu obtožencu in njegovi sestri izplačal nekaj denarja. Ko je Knapičeva 1. 1934 umrla, ie pravico do zavarovalnine pričela uveljavljati Elza Kosem, hči pok. Knapičeve. Ker je pravica do zavarovalnine postala sporna, je razsodišče Ljudske samopomoči razsodilo, da pripade 1 tretjina zavarovalnine Konradovi. dve tretjini pa Kosemovi, Konradova je pri okrožnem sodišču proti Ljudski samopomoči in Kosemovi vložila tožbo, katero je v vseh inštancah dobila. Ljudska samopomoč ji jc izplačala zavarovalnino v znesku Din 16.000, dobiti pa je imela še 878 Din obresti. Obtoženec je bil mesarski pomočnik in je bil zaposlen v mariborski klavnici. Čeprav ni živel v pomanjkanju, ga je jezila okolnost. da mu Konradova noče izplačali Din 3000. Vkljub zahtevam in opominom pri Konradovi ni nič dosegel. Oblo- Solen morilec ženec trdi, da si je z denarjem, katerega mu je dolgovala Konradova, hotel ustanoviti lastno mesarijo. Knapič pa proti Konradovi ni vložil tožbe, kar bi lahko storil, če bi smatral svojo zahtevo za utemeljeno. Ogorčenje nad Konradovo je v njem toliko naraslo, da se je začel baviti z mislijo, da jo ubiie, kar potrjujejo izpovedi nekaterih prič. Štiri dni pred umorom je, kakor je izpovedal Matija Pogelšek, postajal na mostu in se oziral na obe strani, kakor da bi nekoga pričakoval. Dne 12. februarja se je obtoženec sestal s Francem Sa-muhora in mu povedal, da je pustil delo in da mu ne bo treba več delati. Nekaj po enajstih se je podal na državni most, kjer je dohitel Konradovo, ki je v spremstvu svoje vnukinje šla čez most. Knapič je brez besede potegnil iz žepa mesarski nož in z njim 8 krat zabodel Konradovo, ki je eno minuto po napadu izdihnila. Morilec je po izvršenem dejanju mirno odšel proti Glavnemu trgu, še prej pa je nož vrgel v Dravo. Stražniku, ki ga je takoj aretiral, je izjavil, da je Konradovo ubil, ker mu je »požrla erbijo«. Današnji razpravi ie predsedoval vss. dr. Tom-bak. nrisedniki so bili Sernec, Lešnik. Čemer in KoKek, obtožbo je zastopal drž. pravdnik Sever. Izvedenec dr. Jurečko je iziavil, da obtoženec v času deia nia ni bil popolnoma odgovoren Ta svoj čin, ker so ugotovili nicrfovo nsihopalično konstilu-cijo. Priče so o niem izpovedale, da je bil dober človek in dn je imel le nanako, da je rad pil. Obsoien ie bil na 15 let robije in na trajno izgubo častnih pravic. Sodba v orocesu Grnšeh v reMu?!t Ljubljana, 11. avgusta Po opoldanskem odmoru se je razprava proti .losipu Hruški i nadaljevala oh HI. Predsednik ie ob 20. zaključil razpravo s sklepom, da bn sodišče izreklo sodbo v četrtek opoldne v porotni dvorani. Sveta maša zzdušnica za pokojnim Andrejem Tomažičem bo v četrtek ob 7.30 v šentpetorski cerkvi. Zemunska vremenska napoved: Oblačno, sever, morda dež Zagrebška vremenska napoved: Pričakovati ie, da sc bo Inknlno doscdanic vreme skazilo. * Sem vlade Domači odmevi Belgrad,- 11. avgusta. Po današnji seja ministrskega sveta je bilo časnikarjem izdano to-le uradno sporočilo: Na seji ministrskega sveta, ki jc bila pod predsedstvom predsednika vlade dr. Milana Sto-' jadinoviča od 17. do 19. ure, so bile med drugimi vprašanji sprejete na predlog prosvetnega ministra te-le uredbe: 1. Uredba o višjih pedagoških šolah, 2. Uredba o disciplinski odgovornosti šolskih nadzornikov in ljudskošolskega učiteljstva, 3. Uredba o vzdrževanju ljudskih šol. O preosnovi vlade _ Belgrad, 11. avgusta, m. Ministri so po današnji seji ministrskega svela časnikarjem izjavili, da je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič demontiral vse vesti, ki so sc ie dni pričele širiti o rekonstrukcij vlade. Histerija Glavno glasilo jugofašizma, ljubljansko > Jutro c se v zadnjem času, kar na oficieinih 6okolskih prireditvah nastopajo z bodrilnimi govori profesionalni politiki stranke vpokojenega generala g. Petra Živkoviča JNS, menda smatra tudi že za nekakšno oficiozno glasilo Sokolov. »Jutro« je namreč razburilo »Slovenčevo« športno telefonsko jx>-ročilo, da v ponedeljek pri telovadnih tekmah nastopita tudi dve jugoslovanski vrsti, moška in ženska. »Jutro«: pravi, dn je tako pisanje »Slovenca« izraz starega sovraštva do Sokolov, ker pisati bi morali »Sokolski vrsti« in ne jugoslovanski vrsti. Povemo, da Sokolov prav nič ne sovražimo, kakor sploh nobenega človeka ne radi njegovega svetovnega nazora. Način, kako Jutro hlasta po Inkih drobtinali, je pa brez dvoma znamenje hude histerije. Kajti kakor vemo, je položaj sledeč: vsi, ki so šli v Berlin telovadit, so šli s Sokoli vred na državne stroške, za pristne naše pare. Njihova dolžnost je torej, da se bore za slavo »nacije«, ker so bili Ija nalašč.za Io poslani, sokol ima lo dolžnost še prav posebej, ker'ima telovadni monopol v državi. Saj bi najbrže ne bilo za slavo naše na-cije slabo, ko bi bila večja konkurenca pri izbiri telovadnih vrst že doma. Toda, ker so izmed telovadcev šli samo sokoli na državne stroške v Berlin, je prav, da store vse, kar morejo in znajo v slavo »nacijef, ne vemo pa, zakaj bi jim listi še pred izidom tekem morali delati reklamo. Saj tudi o drugih tekmovalcih nihče ne piše, kateremu klubu pripadajo, ampak se jih enostavno označi za jugoslovanske tekmovalce«. Ali pa je morda za julrovce označba .sokol" širši pojem kot »Jtigo-slovan«? Hodžerovci pojdejo na volitve Belgrad. 11. avgusta, m. Na sinoenjem sestanku izvršilnega odbora ilodžerove jugoslovanske narodne stranke je bilo znova sklenjeno, da bo ta stranka pri volitvah postavila svojo samostojno listo. O teh in drugih stvareh se je danes razgovar-ja! vaš dopisnik s predsednikom stranke dr. Ilod-žero, ki mu je ob tej priliki med drugim v nevezanem razgovoru znova potrdil, da ni niti govora, da l>i se jugoslovanska narodna stranka odzvala sirenskim glasovom propadle JNS ler jo skušala reševati s tako imenovano nacionalno frpiito. Dr. Hodžera .jc tudi dejal."fta' njegova stranka izvršuje samo voljo in želje svojih pristašev, ki o JNS sploh ničesar ne marajo slišati. Poizkus Miloša Dragovi-ca, ki jc bil naročen »d njogovega brata, da hi so ta stranka angažirala za JNS. jo bi! žc v vseh po-cctkih odbit ter sn bili rušitelji notranje strankine discipline izključeni i i stranke. HodžeVova narodna stranka bo imela v nedeljo shod v Pakracu. Na njeni ho govoril tudi Ilodžcra sam. „Zdeužena" opozicija Belgrad, 11. avgusta, m. Šefi bivših srhijanskih strank, ki tvorijo tako imenovano združeno opozi-cijo. Davidovi?, Joca Jovanovič in Miša Trifunovič, so danes dopoldne imeli znova »obligaten razgovore, o katerem so izjavili, da jc vse dobro, da sc se lepo razvija, da so vsi z dr. Mačkom v dobrih stikih in sploh, da sn ndnnšaji med njimi dobri ter da lin Miša Trifunovič zopet moral poromuti v Knjaževac po nasvete, čc Aca Staiiojevič ne bo sani prišel v Belgrad. Odborom za postavitev spomenikov pok. krafjju Aleksandru I. Belgrad, 11. avg. A A. Prosvetno ministrstvo, odsek za umetnost in književnost, opozarja odbore za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Zeiinitelju na vsem ozemlju kraljevine Jugoslavije, da so po okrožnici notranjega ministrstva št. 1131 od 26. 6. 1936 dolžni poslati ministrstvu prosvete, odseku za umetnost in književnost, v predhodno odobritev načrt oziroma lik ali v skrajnem primeru samo fotografijo lika, ne pa zahtevati dovoljenje za postavitev že izk''esan<;ifa ali vlitega spomenika in s tem postaviti državn-j oblasti pred gotovo dejstvo. Na ta način se odbori izpostavljajo nevarnosti, da jim zapade denar, ki so ga zbrali med ljudstvom, ker bo to ministrstvo prisiljeno, da že vlite in postavljene slabe spomenike prepove in odstrani. Spre-cm v Vojaško akademijo Bi-grad, 11, avg. A A. Letos bodo sprejeli do 300 gojencev z opravljeno maturo (gimnazijo ali realko). Vojaška akademija ima sedaj stopnjo vseučilišča. Rok prijave je do 5. septembra 1936. Kandidati še lahko obveste o pogojih sprejema pri vseh vojaških okrožjih, svojih gimnazijah in občinskih oblastvih, v Belgradu pa v vojaški akademiji. Lanskoletni odziv kandidatov je bil zelo dober, prav tako tudi izbira. Tudi letos se kandidati živahno zanimajo za vojaško akademijo. Prizadeti se opozarjajo, naj se javijo pravočasno. Cesta Labore-Krani Belgrad, 11 avg. m. Gradbeno ministrstvo je odobrilo vse načrte za obnovo državne ceste št. 2. Labore- Kranj ter jih je odposlalo kralj, banski upravi v Ljubljani. Računovodstvo gradbenega ministrstva je pa tudi dobilo nalog, da odpre preračunani kredit 2 milijona 98S.865.Č0 za omenjena dela. Osebne vesti Be' i u ■ ... ■ Belgrad, 11. avg. m. Včeraj ves dan so bila ob navzočnosti ministra za socialno politiko Dragišo Cvetkoviča pogajnja med peki in pekovskimi delavci za zboljšanje delavskih pogojev. Ker ni prišlo do sporazuma, je okoli 1200 pekovskih delavcev začelo s stavko ,ker njihovi delodajalci niso pristali na sklenitev kolektivne pogodbe. Takšno pogodbo so pa podpisale z delavci tri parne pekarne iz Belgrada in to Soko, Beograd in Čuvrija Simič, v katerih se delo nemoteno opravlja naprej. Sedaj dobiva ves Belgrad kruh od teh treh pekarn. Iz politične službe Belgrad, 11. avg. m. Prestavljeni so: Matej Kaki, okrajni načelnik iz Metlike v Škofjo Loko, Ivan Legat, politično-upravni tainik od ekspoziture v Škofji Loki za podnačelnika na okrajnem načelstvu v Brežicah in Josip Lazar, politično-upravni tajnik v Brežicah, na okrajno načelstvo v Kočevje. Iz sodne službe Belgrad, 11. avg. m. Prestavljena sta: starešina okrajnega sodišča v Kamniku Joisp Grum za starešino okr. sodišča v Kozjem; starešina okrajnega sodišča v Logatcu Kajetan Premerstein za starešino okrajnega sodišča v Kamniku. — Imenovan je za starešino okr. sodišča v Logatcu dr. Franc Detela, sodnik okr. sodišča v Murski Soboti. — Napredovali so v IV, pol. skup. 2. stop. tile sodniki: Josip Arko iz Kočevja, dr. Srečko Grmovšek iz Maribora in Jurij Lesjak iz Celja. V VI. pol. skup. je napredoval Ciril Lavrič, višji pisarniški predstojnik pri okr. sodišču v Ljubljani, v VII. pol. skup. pa Mara Rekar, knjigovodkinja pri apelaciiskem sodišču v Ljubljani. — Postavljeni so: za pisarniškega uradnika VI. pol. skupine Franc Korošak pri okr. sodišču v Mariboru, Franc Ferenčak pri okr. sodišču v Slov. Bistrici, za višjega pisarniškega oficijala VII. pol. skup. sta imenovana Dušan Mot, pisarniški osiciia! pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi in Albin Istinič, pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Belgrajske vesti Belgrad, 11, avg. m. Državna hip. banka j» razpisala natečaj za sprejem 40 uradniških pripravnikov v službo v centrali banke in njenih podružnicah ter agencijah. Natančnejši pogoji so razvidni v »Službenih novinah«. GEST A PO zapira voditelje katoliške mladine London, 12. avgusta. Berlinski dopisnik »Dai-lv Telegrapha« poroča svojemu listu, da je tajna državna policija (GESTARO) ponovno aretirala in zaprla 26 voditeljev nemške katoliške mladi-' ne. Oblasti imajo menda še vedno namero, da bodo še naprej katoliška mladinska društva dol-žile zvez s komunisti. Rydz~Smig!y - francoski maršal Varšava, 11. avg. AA. (DNB.) Nacionalno demokratski listi poročajo, da bo načelnik francoskega generalnefla štaba Gamelin med nhisknm v Varšavi izročil generalnemu nadzorniku poljske vojske Ridz-Smiglyju maršalsko palico. f Mestni župnik Janko Slovelis' i tabor JRZ v Maribor Danes popoldne je prišla v Ljubljano novica, da je v Kostanjevici ob Krki zadela kap šent-petrskega župnika g. Janka Petriča. Gospod župnik se je v družbi g-, prof. dr. Demšarja odpeljal na Dolenjsko obiskat svojega sošolca iz bogoslovja g. župnika Jakoba Žusta, ki deluje v Cerkljah o-b Krki. Sošolci tega letnika (1898) so se namreč vsako leto shajali. Tudi letos je pohitel g. župnik Petrič k svojemu sošolcu g. Žustu, kjer je bil napovedan sestanek. Z g. dr. Demšarjem sta se iz Novega mesta srečno pripeljala v avtobusu do Kostanjevice, kjer pa je g-župnika Petriča zadela kap in je tako smrl za vedno ustavila njegovo potovanje. Ta novica se je takoj kakor blisk razširila po vsej obširni šentpetrski fari in po vsej Ljubljani, kjer ©o g. župnika Petriča vsi poznali in spoštovali kot ljubeznivega gospoda, ki je za vsakogar imel dobro besedo in vesel nasmeh. V mlajših letih je bil neumoren prosvetni delavec, ki je povsod nad vse vneto širil katoliško prosveto. Čeprav mu zadnja leta, ko je moral upravljati veliko in preobsežno šentpetrsko faro, ni bilo dano, da bi bil tako kakor nekdaj aktivno posegal v prosvetno delo, ki je bistveno združeno s pastirskim delom vnetega katoliškega duhovnika, vendar pa je vedno pazljivo zasledoval vsak napredek na polju katoliške prosvete med Slovenci ter se je veselil, kadarkoli je videl, da seme, zasejano v dobi' njegove mladosti, veselo kali in poganja. Bil je ustanovitelj marsikatere katoliške prosvetne organizacije na slovenskih tleh. Tako je kot loški kaplan ustanovil izobraževalno društvo v Škofji Loki, izobraževalno društvo v Mostah pri Ljubljani ter tudi po nekaterih drugih vaseh svoje velike šentpetrske fare, kjer je bil nekaj časa ka- plan, pozneje pa skoro celih 2? let župnik, kar je postal leta 1912 po smrti rajnega župnika Franca Pavliča. Nad vse se je zanimal za delo v Vincencijevi in Elizabetni konferenci za siromake svoje fare. Danes delujejo na ozemlju njegove šentpetrske fare kar tri Vincencijeve konference. Delo pri upravljanju tako velike fare kakor je šentpetrska, se je med časom njegovega župni-kovanja tako nagromadilo, da sam tega dela skoro ni več zmagoval. Dobro je videl, da dušno pa-stirstvo v fari, ki šteje 28.000 duš župniku in pa dvema kaplanoma ni več mogoče. Zato je sam večkrat rekel, da bo treba faro razdeliti na več far, da bo mogoče dušno pastirstvo tako opravljati, kakor zahtevajo novi, težki časi, ki so nastopili. Naj kdo reče, kar hoče, župnik Petrič se ni upiral temu, da bi se bila šentpetnska fara razdelila, premišljeval je le, kako naj bi se razdelila, da bi nove fare bolj ustrezale skrbi za duše. Ko se je odkrhnil prvi del šentpetrske faTe za Bežigradom od matere fare, župnik Petrič ni nasprotoval, ampak se je veselil novega žarišča katoliškega verskega življenja. Ko se je pred 8 leti začelo v Mostah gibanje za samostojno faro, je župnik Petrič postal odbornik društva za zgradbo cerkve v Mostah in se posebno spočetka aktivno udeležaval dela. Še pred kratkim je rekel, da je vesel, da je akcija v Mostah tako dozorela, da bo sedaj mogoča samostojna fara. Ta mož, ki je toliko delal v svojih mlajših letih med ljudstvom in v cerkvi, je bil zaradi sile razmer zadnja leta priklenjen po večini na svojo župnijsko pisarno, kar je prav gotovo ubijalo njegov temperament, pa je tudi to delo opravljal, dasi je nekoč resignirano rekel: »Ah, sedaj sem samo še birokrat!« Fara 28.000 duš namreč da toliko pisarniškega dela, da to delo vsakogar duševno ubije. Župnika Petriča to delo sicer ni ubilo duševno, pač pa mu je izpodkopalo zdravje. Sam Bog ve, koliko je rajni gospod trpel, toda nikdar ni tožil, vedno ga je držal po koncu njegov veliki optimizem. Skoro celih 30 let svojega življenja je žrtvoval delu za šentpetrsko faro in njene župljane. Čez 3 dni bi bilo preteklo 30 let, odkar deluje v tej fari kot duhovnik. Dne 14. avgusta leta 1906 je nastopil pri Sv. Petru v Ljubljani kaplansko službo. Dne 30. januarja 1912 po smrti župnika Pavliča je bil imenovan za šentpetrs-kega župnika ter 1. febr. slovesno ustoličen pri Sv. Petru v Ljubljani. — Pokojni župnik se je rodil 25. majnika 1875 v vasi Vasica pri Cerkljah na Gorenjskem, ki so nam dale že toliko gorečih duhovnikov in slovenskih mož. V mašnika je bil posvečen 23. julija leta 1898, nakar je bil eno leto semeniški duhovnik ter je bil nato imenovan za kaplana v Škofji Loki, kjer je deloval 5 let. Nato je bil eno leto kaplan v Zagorju ob Savi, odkoder je prišel za kaplana k Sv. Petru v Ljubljani Bil je vedno goreč duhovnik, ki je zlasti rad zidal in popravljal V šentpetnskem župnišču je pri-zidal nov trakt, povsod je zidal domove, popravljal podružnice itd. Naij mu bo Gospod bogat plačnik za vse! — Duho vnim sobratom, prijateljem in znancem ga priporočamo v molitev! Čas pogreba bomo jutri sporočili.' O nesreči v Triglavski steni Mojstrana, 11. avgusta. Nova planinska nesreča, ki se je dogodila v nedeljo zjutraj v severni steni Triglava, je ponovno pretresla vso slovensko javnost. Kakor smo že poročali, sta se pri tej nesreči ponesrečila dva Celovčana in sicer 21-leini josip Pfeningg, ki je obležal mrtev v steni ter njegov planinski tovariš Krislian Schvvarz, oba iz Celovca. Iz poročila nekega člana reševaln ekspedicije posnemamo naslednje podatke: V nedeljo ob tri četrt na pet zjutraj je odšla skupina šestih članov celovškega kluba »Berg-steiger« iz Aljaževega doma proti severni steni. Malo za njimi so šli še štirje jeseniški Skalaši, ki so nekoliko pred steno prehiteli Avstrijce ter se podali proti vstopu bavarske smeri v steno. Avstrijska družba se je medtem razdelila v dve skupini. Dva izmed Avstrijcev sta se podala za Skalaši, ki so jih pri vstopu v steno počakali ter so nato vsi, to je štirje Jeseničani in dva Avstrijca, vstopili v bavarsko smer ter okoli 1 popoldne izstopili pod »Zimmer-Jahnovim izstopom. Ostali štirje Avstrijci iz celovške skupine so načeli nemško smer ter so do 1 popoldne že preplezali do izstopa Zimmer-Jahnove smeri ter so bili tedaj že okoli 150 m nad prvo družbo. Ta družba je počivala na široki polici ter opazovala plezalce nad seboj. Prvi je plezal v zgornji skupini 21-letni Josip Pfeningg iz Celovca, drugi pa je bil njegov tovariš Kristian Schvvarz. Na drugi vrvi pa sta plezala Helmut Habranegg in Josip Welbič, ki sta tudi opazovala. Pfeningga. Ta je zašel približno 20—30 m desno od prave smeri ter je bil samo še nekaj metrov pod robom stene v prevesi in v razkoračenem položaju. Zašel pa je v tako neugoden položaj, da ni mogel iti ne naprej, ne nazaj. V lem obupnem položaju so ga vsi opazovali, kako je visel kakšnih 5 minut ter so vsi pričakovali, kako se bo rešil iz prevese. Nihče pa mu ni mogel pomagati. Pfeningg je visel zelo daleč od opazovalcev in zato ni mogoče reči, ali je opešal, ali pa je izgubil ravnotežje, ko je iskal nov prijem. Možno je tudi, da so mu pri razkoračenju odpovedale noge ter da je bila zato vsa teža telesa prenesena na roke, ki pa tudi niso bile več kos teži. Pfeningg je padel kakšnih 70—80 m globoko. Med padcem se je tudi dvakrat odbil. Pn drugem padcu je padel na glavo ter dobil tako hude poškodbe, da je takoj nastopila smrt. Pri prvem padcu je potegnil za seboj tudi svojega tovariša Schwarza, ki je padel kakih 40 m globoko v razpoko med snežiščem, kjer je obtičal. Pfeningg pa je padel še globlje na grušč, kjer je obležal mrtev. Schwarza pa je pred smrtjo obvarovalo samo trenje ob sneg. Preplašeni soplezalci so od daleč gledali polek te planinske nesreče. Navzočni Skalaši Maks Medja, Josip Bizjak, Gabrijel Gorjanc in Salvador Majnik so takoj pričeli z reševanjem. Obvestili so takoj reševalno ekspedicijo SPD na Jesenicah in oskrbnika na Kredarici. S pomočjo nekaterih turistov in riosa-čev so prenesli ponesrečenega Schwar/.a v R urah na Kredarico Od lam so ga drugega dne prenesli skozi Krmo v Mojstrano. V ponedeljek zjutraj pa je prenesla reševalno ekspedicija SPD truplo ponesrečenega Pfeningga v dolino. V ckspcdiciji so bili: Lukman, Dovjak, Novak in Kotnik z Jesenic, na pomoč pa je prišla šc reševalna ekspedicija iz Celovca z dvema članoma. V Alia-žev dom so truplo prinesli okoli 10 ponoči, naslednjega dne pa so iniplo prenesli v mrtvašnico na Dovjem. Ranjeni Schwa.rz ie bil že prepeljan na zdravljenje v Celovec. Pokojni Pfeningg, ki je i z revne družine, pa bo nujbrže pokopan na Dovjem, ker so stroški s prevozom trupla v Celovec pevisoki, dasi se jc SPD izjavilo, da plača polovico stroškov. Angleški kralj na naših tleh Angleškega kralja Edvarda VIII. sprejema na jeseniški postaji naš knez namestnik princ Pavel, Odpravnik poslov angleškega poslaništva Baliour pozdravlja svojega kralja. Angleški kralj, v civilni obleki in gologlav, je prispel v Šibenik, kjer stopa po pomolu proti svoji jahti Drobne novice Koledar Sreda, ta. avgusta. Klara, devica; Hilarija, mučen ica. Novi grobovi + Josip Hudobivnik, organist v Dragatušu in vnet prosvetni delavec v župniji, se je ponesrečil pri vojakih ine 6. avgusta 1.1. na Milanovem vrhu nad Čabrom in še istega dne umrl na Sušaku. S pridnostjo je postal organist in svoje znanje v or-glarski šoli dobro izpopolnil, da ga je bila župnija vesela. Z vzornim življenjem in vnetim prosvetnim delom je postal pa naravnost voditelj mladine. Zato za njim žaluje vsa župnija. + V Dobju pri Planini je dne 11. t. m. izdihnila svojo blago dušo posestnica Marija Hrastnik. Pokojnica je bila priljubljena daleč naokoli vsled svoje dobrote in gostoljubnosti. Zlasti jo bo-bo pogrešali reveži, katerim ni nikdar odrekla pomoči. Svojih devetero otrok je vzorno vzgojila in dobro preskrbela. Vse njuno življenje je bila ena sama žrtev za druge. Naj ji sveti večna luči Osebne vesli — Izpit so napravili: za aktivnega pehotnega podporočnika narednik Josip Ulser; za rezervnega inženirskega podporočnika topniško-tehnične stroke kaplarji-dijaki Zvonimir Horvat, Franc Ulm, Karel Krajner, Adol! Morel, Josip f-.ajmer, Albin Nerim, Ervin Weiss; za rezervnega inženirskega podporočnika inženirsko-tehnične stroke kaplar-ji-dijaki Albert Špindler, Rihard Pompe, Franc, Milovec; za rezervnega sanitetnega podporočnika kaplarji-dijaki dr. Širne Kordič, dr. Franjo Kon-ček; za rezervnega lekarniškega podporočnika kaplarji-dijaki Andrej Šcprak, Josip Taborski, Josip Kolačin; za rezervnega veterinarskega podporočnika kaplarji-dijaki F.vgen Topolnik, dr. Jakob Krišpenc; za rezervnega nižjega vojno-tehničnega uradnika IV. razr. topniško-tehnične stroke kaplarji-dijaki Rudolf Kovač, Bojan Šantel, Marjan Dorner; za rezervnega nižjega vojno-tehničnega uradnika IV. razr. inženirsko-tehnične stroke kaplarji-dijaki Rafael Vodušek, Miroslav Brence, Ivan Kraigher, Henrik Bolanc, Peter Matenda. Kupujte le domače izdelke! PERIOM pralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte ga ' — Dravlje pri Ljubljani vabijo na božjo pot k sv. Roku že stoletja. Že davni rodovi prihajajo od vseh strani priporočat sv. Roku sebe in svoje proti kužnim boleznim in vsakovrstnim ranam. Ker je za letošnji god cerkev v notranjščini vsif prenovljena in pade praznik sv. Roka letos ravno na nedeljo, pričakuje še posobno mnogo obiskovalcev. Spored Rokeve pobožnosti je naslednji: Na Vel. Šmaren ob 5. popollan romarska pridiga na prostem, nato slovesne lilanije M. B. z ljudskim petjem. V nedeljo se začno sv. maše ob 5. in se vrste vsako uro do 10. Ob 6. in pol 10. je pridiga na prostem; popoldan ob 5. slovesne litaniie in sklep. — Socialni in pedagoški tečaj za srednješolske učitelje se bo vršil v Ljubljani od 17. do 20. avg. t. 1. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Tečaj prireja kralj, banska uprava. Vsako dopoldne se bo vršilo dvoje predavanj iz sociologije po naslednjem redu: prvo predavanje ob osmih, nato diskusija; drugo predavanje ob desetih. nato diskusija. Predaval bo vseučiliški jiro-fesor in minister v p. dr. Andrej Gosar. Predavanja bodo obsegala v glavnem: splošne pojme iz sociologije, razne načine rešitve socialnega vprašanja, zlasti komunizem in fašizem, oziroma narodni socializem, vprašanje brezposelnosti s posebnim ozirom na brezjioselnost inteligence. — Podrobni načrti za predavanja so bili razposlani vsem ravnateljstvom že koncem aprila tega leta, Popoldnevi se bodo porabili takole: dne 17. avgusta lio predaval vseuč. prof. dr. K. O/.vald o šolstvu v Nemčiji, ki ga je lelos proučaval dalje časa po raznih kulturnih središnh Nemčije. Dne 18. avgusta bo predavanje o šolstvu na Češkoslovaškem; predaval bo prof. G. Šilih, ki se je udeležil letošnje poučne ekskurzije pedagogov na Češkoslovaško. Začetek vsakokra' ob 16. Popoldne dne 19. avgusta bo rezervirano za ljubljansko sekcijo Jugoslovanskega profeorskega društva in bo posvečeno razgovoru o različnih stanovskih vprašanjih. — Dne '20. avgusta opoldne se tečaj zaključi. Izvenljub-lianski udeleženci bodo lahko dobili stanovanje po 10 Din na dan v Akademskem kolegiju v Kolodvorski ulici, enako tudi v Akademskem domu sv. Cirila v Streliški ulici, kjer jim bo tudi na razpolago vsa prehrana (zajtrk, kosilo in večerja) po 15 I)in na dan Kralj banska uprava je priredila la tečaj, ker se zaveda, kako potrebno ie. da je vsak vzgojitelj naše bodoče inteligence kar najbolje poučen o vprašanjih, ki danes gibljejo svet, in priporoča čim večjo udeležbo vsem srednješolskim učiteljem. — Pri zaprtju motnjah v prebavi vze m i t, p zjutraj na prazen želodec kozarec ua ravne »Franz-.Josef grenčice«. — Regulacija Višnjice- Te dni je odobril g. ban dr. Marko Natlačen celoten načrt za regulacijo Višnjice. Povodje Višnjice obsega razsežno ozemlje, ki sega od severa do juga od Muljave do Kuclja, poprek pa od Stične do Višnje gore. Proračun za celotno regulacijo znaša 1,760.000 Din. Iz letošnjega bednostnega fonda je nakazan prav za ta regulacijska dela precejšen znesek in bodo letos izvršili najnujšo regulacijo Višnjice pod Stično. Regulacija se bo v naslednjih letih f>ostopno nadaljevala |x> sedaj že potrjenem celotnem načrtu. — Pred zaključkom obrtne razstave v Škofji' Loki. Sedaj, ko se bližamo zaključku obrtno-indu-strijske razstave, ki je po svoji zamisli nekaj res veličastnega in zanimivega, lahko / veseljem ugotavljamo, da je razstava proti pričakovanju uspela. Ne samo, da so jo s svojim obiskom r>očastili visoki gostje, kot kralj, namestnik g- Perovič. pokrovitelj razstave g. ban dr M. Natlačen, zastopnik Nj. Vel. kralja g. jiolkovnik Litkic, dvorni dami ga .Franja Tavčarjeva in ga. Šverljugova poleg drugih znamenitih osebnosti, marveč tudi škofje-ločani in okoličani so se pridno odzvali povabilom razstavnega odbora in zainteresirali tudi druge, da so si ogledali to razstavo. Do sedaj je bilo že več ko 8000 obiskovalcev, ki so vsi soglasni v tem, da je fKikazala Loka s to razstavo res nekaj svojevrstnega, ki daleko presega podobne razstave glede okusnosti in izbranosti V okvirju razstave je bil igran tudi Pasijon, ki ga je prišlo gledat več kot 4000 ljudi in pa velika tombola, ki je privabila ' izredno mno^o občinstva, ki se je kar trlo v nedeljo popoldne na Glavnem trgu. Ko nas tedaj loči le še nekaj dni do zaključka razstave, vabimo predvsem tiste, ki si še niso razstave ogledali, da to čimprej store, »isti pa, ki so jo že videli, naj obisk ponove. — Svetišče sv. Antonu. Slomškovemu patronu v Gornji Rečici pri Laškem. Pretekli petek 7. avg. je bil komisiouelni ogled za zgradbo nove cerkve v Gornji Rečici pri Laškem. Komisijsko razpravo je vodil okrajni načelnik iz Laškega, g. dr. Tekavčič. Kr. banske upravo je zastopal gradbeni inž gosp. Culk, gradbeni oddelek okr. načelstva g inž. Bur-ger iz Celja. Navzoč je bil tudi projektant, g. inž. arhitekt Janko Valentinčič, asistent vseučilišča v Ljubljani. Stavbni odbor so zastopali č. g. Jože Lončarič, žujinik iz Sv. Jederti, Šergan Nikolaj, Golouh Jože in Brečko Karel- Razprava je ugodno potekla in dovoljenje za zgradbo je izdano. Težaška, zidarska in betonska dela so bila oddana stavbeniku g. Matku Curku iz Ljubljane Dela so se pričela v jponedeljek, II. avgusta. Ako Bog da, bo stavba v sirovem stanju do jeseni že pod streho. Da bi se prizadevanje šolskega upravitelja Marija Bratuža in celotnega stavbenega odbora uresničila, naj pripomorejo vsi Slomškovi častilci, ki so prejeli okrožnice in položnice. Stavbni odbor se obrača na vso slovensko javnost s prošnjo, da prisjjeva za novo svetišče, v katerem bo nekoč odmevala molitev: »Sv- Anion Martin, prosi za nas!« Milo-dare sprejema tudi uprava »Slovenca«. — Zveza za tujnki promet v Sloveniji nam sporoča: Odobrena je četvtinska voznina po naših železnicah za udeležence sestanka Stalnega odbora mednarodne federacije geonietrov v Belgradu 31. avgusta do 5. septembra. Ta povlastica je dovoljena tudi za razne ekskurzije, ki se bodo priredile !>o sestanku. Popust velja od 25. avgusta do 3. septembra za potovanje na sestanek in za ekskurzije od 6. do 13. septembra, a za povratek od 5. do 30. septembra 1.1. — Nadalje je dovoljena polovična voznina udeležencem proslave mesta Subotice. ki bo od 14. do 16. avgusta. Popust velja od 12. do 16. avgusta za |x>tovan,je tja in od 14. do 18. avgusta za povratek. — Celoletne štipendije za Jugoslovane-dijake češkoslovaških visokih šoj. Češkoslovaško ministrstvo šolstva in narodne prosvete razpisuje za študijsko leta 1936-37 20 celoletnih štipendij po 5.000 Kč. jugoslovanskim dijakom, ki so že vpisani na kaki češkoslovaški visoki šoli in izpolnjujejo sledeče pogoje: 1. Da do 20. oktobra t. 1. vložijo pri dekanatu svoje šole prošnjo, naslovljeno na to ministrstvo in opremljeno s a) curriculom vitae, b) spričevalom o jugoslovanskem državljanstvu, cj potrdilom, da je kandidat vpisan kot redni dijak na katerikoli čsl. visoki šoli, d) spričevalom o imovinskih prilikah, staro največ 1 leto, e) dokazilom o študijskem uspehu zadnjega leta. 2. Da so njihove imovinske prilike take, da ne morejo brez težav kriti izdatkov za visokošolski študij na Češkoslovaškem. 3. Da navedejo v prošnji, ali že uživajo kakršnokoli štipendijo ali ugodnost soci-jalnih institucij in katere take ustanove podporo uživajo. Štipendije se bodo podelile za ves čas študija, dokler kandidat redno študira ter ev. še 1 ali 2 semestra po podelitvi absolutorija. Originalni razpis ze na vpogled v Jugoslovansko-češko-slovaški Ligi v Ljubljani, Knafljeva 10. — Službeni vojni list prinaša v št. 29 od 7. avgusta navodila za sprejem 30 gojencev v pomorsko-zrakoplovno podčastniško šolo v Divuljah, 150 gojencev v strokovno podčastniško šolo v Šibeniku in 40 gojencev v vojno-obrtno šolo V. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Obiličevu. — Na Krškem polju se vršijo dne 16. avgusta I. 1. oh 15 veliko konjske dirke. 23. avgusta izlet v Postojnsko jamo. Do 10 avgusla nam pošljite točen naslov, poklic, rojstne podatke, ime očeta in 140 Din na naslov: »Po božjem svetu, Ljubljana, Wo!fova ul. t. — V Belo Krajino 23. in 30. avgusta na žeg-nanje k Trem Faram: z avtom čez žužemberg— Semič—Črnomelj—; nazaj; Metlika—Novo mesto— Trebnje; 85 Din. Prijave in pojasnila: »Po božjem svetu, Ljubljana, VVolfova ul. 1. — Romarjem, namenjenim na Sveto goro pri Gorici v dneh 14.—16. avgusla, sporočamo, da v leh dneh ne moremo romati, zato naj 14. t. m. nihče ne pride v Ljubljano s tem namenom. V nekaj dneh bo vsakdo dobil še tiskano pojasnilo. — Vodstvo »Po božjem svetu. — Udeležite se Potnikovega dnevnega avtobusnega izleta Ojiatija-Sušak za 60 Din. — Ne pozabite na prelepo romanje: Marija Bistriška — Marija Lurška (Rajhenburg); celodnevni izlet v Zagreb (6. do 8 . sept.). Pojasnila pošlje zastonj uprava *.Po božjem svetu«, Ljubljana, Wol-tova ulica 1 11258 Slavka na Jesenicah Jesenice, 11. avgusla. V ponedeljek opoldne so prenehali z delom slavbinski delavci gradbenega podjetja Slograd. ki dela režijska dela j>ri Kranjski industrijski družbi. Le nekaj delavcev je zapustilo prostor, drugi j>a so ■nirno polegli po terenu. Ko je nastal hlad. so proti večeru odšli tudi ti iti ostale so le straže. Značilen je bil pogled na mirno delavstvo, ki je |x>ležavalo na objektih. Skozi ograjo pa je gledalo veliko število onih, ki iščejo dela kjerkoli. Na Jesenicah je namreč že običajno, da čakajo stotine delavcev na službo. Stalno pa je na Jesenicah tudi nad 200 brezposelnih iz vseh kotov Slovenije, ki čakajo tu, da bi dobili zaslužka. Jasno je, da je vsaka zapo-stitev tujca le na škodo domačinov in na škodo jeseniške občine Tudi pri Slogradu, kjer je sedaj štrajk, je naval za zaposlitev velik. Štrajk je nastal menda zaradi zahtev delavstva jx> nekem dodatku, ki ga zahteva z utemeljitvijo, da so Jesenice zelo drage. Ujiati je da se bo delo zopet kmalu pričelo v korist delavstva, v korist privatni podjetnosti ter v korist napredku našega industrijskega središča, kamor so u|irte oči in želje tisočev brezposelnih naše gorenjske zemlje S Obe. volitve v Ajdovcu Ajdovec, 10. avg Po odloku, ki ga jc podpisal voditelj katoliških Slovencev, g. notranji minister dr. Korošcc, smo dobili samostojno občino, ki smo je bili ludi resnično potrebni. V nedeljo, dne 9. avgusta 1936 smo imeli občinske volitve. Volili smo takole:. Vo-lilcev jc bilo vpisanih v volilni imenik 219. Izmed teli jc 6 že mrtvili, 7 jih ic pri vojakih, oziroma pri orožnikih, 2 sta v tujini. Izmed leh je volilo 167 volilcev, torej /6%. Za listo )R7., katere nosilec je bil Štefan Vidrih, je glasovalo 139 volilcev, torej 83%. Za listo opoziciic z nosilccm jožefom l.egnnom pa je glasovalo 28 volilcev, torej 17%. l.ista )RZ dobi 17 odbornikov, lista opozicije enega odbornika. Tako so možje in fantje v Ajdovcu dokazali, dn so hvaležni vsem onim, ki so jim vrnili samostoino občino in zvesti tistim, ki slovenski narod vodijo k lepši bodočnosti. Ljubljana 0 Fantovski odsek Šentpeterskega prosvetnega društva ima danes ob 8. izredni sestanek radi smrti g. župnika Petriča in stiskih slavnosti. Udeležba obvezna za vse. 0 V Stično se odj>eljejo možje in fant jo in narodne noše ter-društvene zastave na praznik 15. t. m. s posebnim vlakom, ki odhaja iz glavnega kolodvora Ljubljana oh 3. popoldan Ustavi so na vseh postajah do Stične. Istočasno vozi poseben vlak iz Novega mesta. Vožnja slane iz Ljubljane v Stično in nazaj Dir 13.—. Baklje za nočno procesijo dobijo udeleženci v Stični Znaki so predpisani za vse udeležence in se dobe v Ljubljani ter z Gorenjsko, Notranjsko pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7a/l. Znak stane Din 3.—. © Rokodelski oder razvija od dne do dne bolj živahno delavnost. Ne le, da nam vsako sezono priredi do dvajset dobro pripravljenih gledaliških predstav, ampak nas tudi v vročili (»oletnih mesecih večkrat razveseli z igrami pod milim nebom. Idilični vrl Rokodelskeg doma s košatimi kostanji nudi prav primerne naravne kulise, zlasti za igre, kokršno so vprizorili v nedeljo. Bila je to nalašč za vrtno predstavo predelana igra »Res lušlno je tam na dežel ci«. Igra je polna smeha in zabave in v nedeljo je dosegla |x)|K>ln uspeli. Odlično občinstvo jo je sprejelo s |>osebuo pohvalo in prepričani smo, da bi zopet napolnilo vrt Rokodelskega doma, ko bi so igra |>onovila. Pod vodstvom preizkušenega rešiserja g J. Novaka, ki je tudi z njemu lastno komiko izborilo izvršil svojo vlogo, so se vsi igralci, gg. M Gostinčar, M. Puc, R. Ganoni in J. Pregelj izredno dobro vživeli v veseloigro in so jo nam brezhibno podali. Posebno se je odlikovala kot prvovrstna igralka gdč. Slava Samčeva; prav tako sta pa tudi prav dobro rešili svoji vlogi gdč. Planinškova in Jurčeva. — Nedeljska predstava je pokazala, da je Rokodelski oder zvest svojim starini tradicijam in da se igralno osobje jirav tako z ljubeznijo in pridnostjo vadi v dra-mafski umetnosti, kakor v onih časih, ko so Danilo. Verovšek in drng! ustanovitelji našega gledališča nastopiti pri prireditvah Rokodelskega oštarice Re-zike igrala gdč. Francka lierc. Pri tej vlogi smo opazili mlad talent, ki nam obeta še velik napredek na našem domačem odru. Gdč. Francki, ki je vneta in delovna članica našega Trnovskega prosvetnega društva, iskreno čestitamo! 0 Popravni izpiti. Nov učni tečaj se odpre v narodni šoli v Sp. Šiški. Gasilska ulica. Namenjen je onim dijakom srednjih in meščanskih šol, ki se dosedaj še niso dovolj pripravili- bodisi vsled bolezni ali drugega vzroka. Poučevalo se bo dnevno od 8 do 12. Vpis in informacije istotam. © Goljufija v banki. V Ljublimo se zatekajo zadnje mesece številni judovski emigranti, ki pa niso prišli semkaj vsi s čisto vestjo. Med njimi je več takih, ki judom samim ne delajo časti ter se poslužujejo kriminalnih trikov, da pridejo do denarja. Tako je te dni prišel v ljubljansko banko neki starejši moški, po vsem videzu in vedenju očitno judovskega pokolenja. Predstavil se je ravnatelju banke kot Jakob Zybo!d ter ga prosil, naj mu vnovči ček za 350 dolarjev. V banki so mu dejali, da se morajo poprej prepričati o pravilnosti čeka ter naj bi se Zybold zglasil dan kasneje. Domnevni Zybold pa je potožil, da nujno potrebuje nekaj gotovine fri da prosi vsaj za predujem na ta ček. Banka mu je izplačala 7000 Din, šele kasneje pa je ugotovila, da je bil ček ponarejen. Za sleparjem do sedaj ni še nobene sledi. ZOPET J'ISEM K avtomobilski nezgodi na Viča Ker je časopisje netočno poročalo a avtomobilski nesreči na Viču 7. t. m., objavlja banska uprava o dogodku poročilo, ki je razultat uradne preiskave: Dne 7. t. m. proti večeru je peljal banovinski avtomobil št. 2-3-1/36 uradno komisijo iz Dobrove, kjer je imela opravek o neki elektrifikacijski zadevi, nazaj v Ljubljano. V avtomobilu so bili ba-novinsk: tehnični inšpektor ing. Rueh Franc, tehnični svetnik ing. Černivec Josip, tehnik Kuglič Fra nc, tajnik dr. Kovačič Josip in šofer Marchi-setti Vinko. Šofiral je pri povratku dr. Kovačič. Vozil je pravilno po desni strani ceste in s hitrostjo največ 15 km, torej počasi in previdno. Nekako 8 minut pred 18. je prispel avtomobil do tramvajskega izogibališča na Viču. Hoteč prehiteti tramvajski voz, ki je vozil pravkar proti mestu, je zavil na levi tramvajski tir. Ker pa je prihajal iz nasprotne smeri tudi tramvajski voz, je moral zaviti popolnoma na levo stran ceste, hoteč preiti potem zopet na desno. Nenadoma se pojavi s stranske ulice sem kolesar, ki se mu je mogel avtomobil izogniti samo z ostrim zavojem v desno. Pri tem je počila pnevmatika na zadnjem kolesu, kar je spravilo voz iz dane mu smeri in ga obrnilo proti železnemu drogu cestne železnice kraj tratoarja. Drogu se vozač ni mogel popolnoma ogniti; zadel je z levim zadnjim koncem ob drog, kar je vrglo voz v levo smer in proti hiši Marije Marn, Tržaška c. 7. Obenem je ostri rob betoni-ranega drogovega podstavka vrezal v pnevmatiko levega zadnjega kolesa, tako da je tudi ta pnevmatika počila. Vozač je vozilo sicer takoj ustavil, vendar je imel voz še toliko žive sile v sebi, da je zapeljal potem, ko je bil Za lel v steber hišnih vrat, še par metrov dalje in prispel do dveh žensk, ki sta stali pred trgovino in se razgovarjali. Ženski sta se preplašeni in v zmedenosti razbežali, a prišli obe pred voz. Eno od teh, Ivano Zalar je desni blatnik odbil, tako da je padla pred hišo na tla, kjer se je vjela na roko, drugo, Terezijo Smole pa je voz izpodbil tako, da je padla pod njega in si poškodovala levi uhelj. Voz ie takrat že stal in ni šel čez njo. Poklican je bil takoj reševalni voz, ki je obe ponesrečenki, eno proti njeni volji, odoeljal v bolnišnico. Obe imata po uradni izjavi bolnišnice samo lahke poškodbe Ena je bila še isti dan odpuščena domov, druga se še zdravi v bolnišnici. To je uradno ugotovljeno dejansko stanje o dogodku. Nassnanila % '■»■■—————» Liubliana I Prosvetno društvo Moste vabi svoje Mane in prijatelje na skupni sestanek v četrtek 13. avgusta ob 8 zvečer v TJ nilskem domu, ila se pomenimo zaradi Sli Sne. — OtllMir 1 Notno slulbo imajo lekarne: mr. Kiišnik. Marijin trg mr Ktwa.il, Uiwpiwvotska eoata II). 1-n mr. Boli miec ilod.. Rimska cesla 31. Maribor □ Premestitev. K okr, sodišču za okraj Vra-čarski v Belgradu je premeščena gdč. Marta Au-dič, dosedaj uradnica pri drž, pravdništvu v Mariboru. □ Otrok iz neprevidnosti zažtfal hiio. Viničar Vinko Geratič v Lučkem vrhu v občini Senarska, se je z vsemi odraslimi podal na delo, otroke pa pustil same doma. Njegova 7 letna hčerka Helena je iz kuhinjske peči vzela nekaj žerjavice in jo odnesla v hlev, kjer se je vnela stelja. Požar je prvi opazil mimoidoči Jožef Špindler iz "Trtkove, ki je poklical na pomoč sosede. Vendar hiše, hleva in preše niso mogli rešiti. Škode je okoli 20.000 Din, imetje pa je bilo zavarovano le za Din 2500. □ Vodstvo avtobusnega prometa Mestnih podjetij sporoča, da se vrši v petek, dne 14. avg., promet na mestnih in podeželskih progah kakor ob sobotah. □ Za Maribor važna posestna gibanja. V času od 1. aprila 1928 do 31. decembra 1935 je v Mariboru prešlo iz narodnih rok v roke inozemskih državljanov 163.308 m-' površine zemljišč in posestev v vrednosti 14,795.563 Din. Iz narodnih rok v roke naših državljanov tuje narodnosti je prešlo 169.320 m* v vrednosti Din 27,173.141. Naši državljani tuje narodnosti so od inozemskih državljanov kupili 54.476 m5 zemljišč in posestev v vrednosti Din 6,368.960, inozemski državljani pa so od naših državljanov tuje narodnosti kupili 73.011 kv. metrov v vrednosti 9,551.376 Din. To se pravi, da je v teku 7 in pol let prešlo v roke pripadnikov tuje narodnosti in države 460.115 m2 zemljišč in posestev v skupni vrednosti 57,889,031 Din. Za obmejni Maribor more to nekoč postati usodno. Zato je dolžnost vseh v poštev prihajajočih čini-teljev, da posestnemu gibanju posvetijo vso svojo pozornost. □ Vojaški oddelek mestnega poglavarstva v Mariboru razglaša, da se bo vršila naknadna zaprisega vseh vojnih obveznikov, ki do danes iz kateregakoli vzroka še nisd bili zapriseženi, v četrtek, dne 13. avgusta, ob 11 predpoldne v Gam-brinovi dvorani v Mariboru. Vsi še nezapriseženi obvezniki naj se tega dne ob pol 11 zglasijo v omenjeni dvorani pri službujočem uradniku, ki jih bo vnisal v zadevne sezname in potrdil prisego. n to si je treba zapomniti. Nek mariborski obrtnik, katerega ime je dobro znano, je znak v slovenskih barvah za tabor JRZ v Mariboru, katerega mu je nekdo ponudil, vrgel na tla, poteptal in opljuval. Obrtnik, ki je v naprednih krogih precej ugleden, se še bo ob priliki prepričal, da je dejanje, katerega je storil, sramotno in za slovenski čut žaljivo. □ Smrtna nesreča. Iz Slovenske Bistrice nam poročajo, da se je v Videžu pri Slov. Bistrici smrtno ponesrečil Anton Rober, prevžitkar pri svoji hčerki Ivani Leskovar. Ko se je podal na skedenj po ^eno, se mu je na vrhu lestve v glavi zavrtelo tako, da jc padel in z Slavo zadel ob kolo v skednju shranjenga voza. Dobil je hudo rano na levih sencih, ki ie povzročila takojšnjo smrt. □ Ni se jim posrečilo. Ljudska fronta, katero snuiejo ljudje najrazličnejših nazorov pod vodstvom marksističnih elementov, se je hotela ob priliki tabora JRZ v Mariboru postaviti. V ta namen je prispel v Maribor urednik Slovenske zemlje Ivan Kreft. V neki mariborski trgovini je kupil 70 m trakov, jih odnesel v Ljudsko tiskarno, kier je naročil, naj na trakove natisnejo isto besedil0>1diafci»r jih imajoi taborski znaki, katere je izlal prinriv-l-alni odbor. Nakano ljudskih frontašev so odkrili m ,in.icijatoria Krefta zaprli. Na policiji je izpovedal. da so imeli načrt, trake razdeliti med svoffe Midu katerim bi na ta način bil omogočen dostop k zborovanju, na katerem bi z medklici skušali napraviti zmedo. Nad vse zabavni so bili Drizori m-erl vhodom na zborva'išče. Nekateri mladiči — razgrajači so se hoteli vtihotapiti k zborovanju, pa so uh bistre oči rediteljev zasledile in »zarotniki« so morali nazaj. Nekaj takih »revolucijo-nariev« se je vtihotapilo k zborovanju, kier so od časa do časa poskusili s kakim medk!:cem. Krepke roke naših fantov pa so jih kmalu poslale na prosto. Ljudski fronterji so gotovo bili portrti, ko jim je načrt tako žalostno propadel. Celje Novi gvardijan kapucinskega samostana v Celju g. Mavricij Teras je dospel v Celje in prevzel vodstvo samostana. Dosedanji gvardijan g. Ladislav Hazemali opravlja funkcije vikarja. & Sestanek fantovskega odseka KPD v Celju bo danes ob 8 zvečer v fantovski sobi v domu. „ & Pojdimo na proslavo v Stično. Kdor bi se želel udeležiti proslave obletnice evharističnega kongresa v ^Stični v soboto in nedeljo in bi reflek-. bral na vožnjo z avtobusom, naj se še danes javi v podružnici Slovenca«, ker je še nekaj mest prostih. Cena vožnji z avtomobilom je enaka ceni z vlakom. 0 Šahovski klub v Gaberju je priredil pred dnevi v prostorih gostilne Amerika na Sp. Hudi-nji brzoturnir za klubsko prvenstvo za leto 1936. I urni rja se jo udeležilo 14 igralcev, ki so dosegli ' sledeče uspehe: Golja 12, Janežič O. 11K Slim-šek 9JC, Krajec 8K, Mirnik 7, Ahlik in pa Csorgo jun. 6 Prežel j, Pušnik, Ošo ter Essih 5, Polaj- J?.r i ,FrIc' 4« Holzin«er 2. - Za reditelja je l)il določen Csorgo sen., ki je nalogo izvršil' v"3 urah. Napeta borba za prvo mesto se je razvila med Goljem, Janežičem in Krajcem ter je zmagal Golja sele v zadnjem kolu. Slimšek po jionesreče-nem startu ni mogel več priti na površje. Slab dan sta imela tudi Mimik in Csorgo jun!, dobro se je pa držal Ahtik. Vloge se niso uporabile za nagrade, kakor predvideva to Slovenska šahovska zveza, temveč gredo potom iste v korist vsem včlanjenim klubom. •©■ Strmoglavil je v prepad in sc ubil. V Sv. J«rij" ob Taboru se je v gozdu v Črnem vrhu zgodila v soboto zvečer katastrofa, katere žrtev jc poslal 67 letni delavec šošter Jurij, doma iz Črnega vrha. šošter je šel v omenjenem gozdu po ozki stezi nad prepadom. Na nepojasnjen način je prav na najnesrečnejšem mestu padel in strmoglavil v prepad, približno 50 m globoko in bil na mestu mrtev. Pokopali so ca v ponedeljek na pokopališču v Sv. Juriju ob Taboru. & Elektrifikacija Zagrada in Pečovnika. Lastnik premogovnika v PeČovniku g. Praprotnik namerava elektrifieirati svoje podjetje in že gradi transformator. Elektriko bo dobavljala Fala. Ob loj priliki hodo imeli tudi posestniki v Zagradu in Pečovniku priliko, da bodo prišli 'n' trične razsvetljave. Poizvedovanja o Crn delni plašč Je nekdo izgubil od Tt(likovnika Hrosuplja. Najditelj Je liaproSen, da ita izroSi proti nagradi v gostilni Vrhovcc »Pod Lipoo., Borštnikov trg. Denarnica z manjšo vsoto denarja se je našlu v nedeljo (1. avgustu. Naslov pove uprava Slovenca. Ziniltllo so jc pri carinarnici n« Vilbnrievi cesti II kom. H-atne Slele; serija 6728. »t. 0G56-fi,V. i»«l št. MD-lteti. Najditelj so prosi, da vrne proti mmruidi. \ ilhiu jevu 2S, Gospodarstvo Posojilo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Na seji OUZD v Zagrebu dne 5. septembra 1934 (ta sklep je odobrilo tudi ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja) je bilo sklenjeno, da se morejo od razpoložljive gotovine glavničnega kritja in varnostnih rezerv nezgodnega zavarovanja, pokojninskega sklada nameščencev itd. vložili največ 35% v dolgoročna hipotekama posojila občinam. To je Osrednji urad napravil radi stalnega padanja obrestne mere in ker si je hotel zagotoviti večjo donosnost aktiv. Že decembra 1934 je bil sprejet pravilnik o podeljevanju dolgoročnih hipotekar-nih posojil. V marcu 1936 je bil statut Osrednjega urada izpremenjen v toliko, da more urad v okvirju razpoložljive svote 35% dajati posojila tudi državi za javna koristna dela in zgradbo zdravstvenih ustanov. Kmalu po potrditvi pravilnika o podeljevanju dolgoročnih hipotekarnih posojil po Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev so se začeli obračati številni interesenti na Osrednji urad za podelitev takih posojil, in sicer se jih- je obrnilo 64 za skupno vsoto 152 milijonov dinarjev. Od teh interesentov je bilo iz Slovenije 22 za 33,198000 din posojila, 20 iz Hrvatske in Slavonije za 54,823.000 din itd. Nadalje je bilo doslej dovoljeno posojilo državi v znesku 25 milj. din. Poleg tega pa je Osrednji urad na podlagi zakona o fondu »Zakladna bolnica v Zagrebu« od 8. oktobra 1929 obvezan dati za zgradbo bolnišnice posojilo v znesku 5 milj. din za 35 let in po 6%. Za posojila je bilo na razpolago za letos po odbitju obveznosti 50 milj. din. Za razdelitev tega zneska je bil vzet ključ po razmerju, v katerem so posamezne pokrajine udeležene na glavničnem kritju rent in pokojninskega sklada uradništva. Po tem ključu odpade na Slovenijo 16% ali 8 milj. din. V kolikor posamezna pokrajina ne bi izkoristila svoje kvote, bi se mogel preostali del dati drugi pokrajini. V okvirju teh posojil je doslej dobila Ljubljana 5 milj. din, Tržič 1.5 milj., Bled 350.000 din, v teku pa je posojilo za mesto Ljubljana v znesku 1.5 milj. din. To pomeni, da je bila po posredovanju slovenskih članov ravnateljstva kvota za Slovenijo zvišana od 8 na 9 milj. din- Drugo večje posojilo, ki ga je odobril Osrednji urad, je posojilo občini belgrajski. To posojilo znaša nominalno 25 milj. din in teče 301et, obrestna mera pa je 6%. V ta namen je belgrajska občina zastavila del svoje imovine ter svojih dohodkov. Da je Osrednji urad to posojilo odobril, je bilo po ria.šem mnenju predvsem merodajno dejstvo, da je občina Belgrad dolgovala Okrožnemu uradu v Belgradu vsoto skoro 12 milj. din. Na ta način je dobila belgrajska občina efektivno izplačanih samo 13 milj. din. Osrednji urad pa je za svoj organ in s tem posredno za sebe dosegel plačilo zaostankov na prispevkih belgrajske občine. Zamrznjene vloge Osrednji organ, jNa-predkove zadruge«. Karta je izdelana v merilu 1:250.000, litografirana pa je bila v Ljubljani (lito-grafija Čemažar). Jasno je razbrati iz nje popolno današnje stanje cerkve z vsemi škofijami, dekani-jami, župnijami, svetišči in samostani, podružnicami in cerkvenimi imetji, število duš, njihova narodnost (v kolikor niso Hrvati), poleg tega — jasno - tudi občne informacije o zemljepisnih pojmih dežele (ceste, število me§t, železnice itd.) ter — kar je najvažnejše in je stalo največ truda: celotno zgodovino širjenja knlolištva v tej deželi od rimskih časov, ko se omenja tu že škofija v 6. stoletju (Zenica), do današnjih dni. Pasi karta sama zgovorno in nazorno kaže vse probleme — propad, borbo in rast — katolištva v Bosni in Hercegovini, je glavni sestavljač K Draganovič napisal še poseben komentar v reviji »Croatia saera«, ki je izšel tudi samostojno in se prodaja s karto vred. V njem pisatelj jasno in z vsemi dokumenti opiše zgodovinski razvoj katoliške cerkve v rimski dobi. propad s prihodom Slovanov ter stanje srednjeveške katoliške cerkve Ob tej priliki polemizira z nekimi pravoslavnimi zgodovinarji, ki hočejo bogu- mile napraviti za pravoslavne ter štejejo početke pravoslavja od bogumilskih časov (Grujič, Milri-novič, Mijatovič, celo Corovič, ki pa vendar izvzame končno boguinile kot popolnoma svojo sekto (Draganovič jo smatra za katoliško sekto). Pravo-slavje se v srednjem veku komaj omenja vse do pada pod turško oblast, ko se začne širiti tudi v Bosno, dočim pa so bogumili večinoma prešli v muslimanstvo (dokaz, da niso bili pravoslavna sek-fa). V tretjem poglavju skuša določiti meje starih bosanskih škofij (krbarska, tuhinjska, stonska), tudi tistih, ki so segale v Bosno (zagrebška, makar-ska itd). Četrto poglavje govori o župnijah, cerkvah in samostanih, ki so ugotovljeni v zgodovini (t. j. do I. 1700) ter v kratkem postanek redov (franjevačkega, dominikanskega itd.). Zaključno poglavje je posvečeno katolištvu v vzhodni Bosni (Podrinje), razboru vseh dokumentov, ki se nanašajo na la obmejni pas (sreberniški samostan že v 19. stoletju), o katerem je znana pravoslavna hipoteza. da je bilo tam samo par »doseljenih« katolikov. drugi pa da so bili pravoslavni. Pisatelj se vprašuje: Ali je mogla samo peščica teh katolikov vzdržavati šest zgodovinsko ugotovljenih samostanov v območju 80 km? Pobija tudi ieorijo doselje-nosti ter podčrtava, da je tu katolištvo prvo propadlo v borbi z muslimanstvom ter izginilo (okolica Bjeline šele v 17. stoletju). Te dokumente išče ludi na podlagi krajevnih imen (Križevci, Pot-k*ižje), ki so tvorjeni po načinu zapadne cerkve. To pa obenem dokazuje tudi, da so v teh krajih živeli Hrvatje (v Samlžaku krajevno ime Rvacki). Na podlagi dokumentov iz 17. stoletja obdela na ta način tudi tuzlanski okraj ter dele vzhodno od Sarajeva, za katere neki naravnost zanikujejo, da bi bili katoliški. Draganovič navaja tudi za to ozemlje zgodovinske in iinenostovske dokaze. Tako je naredil Draganovič veliko in pomembno zgodovinsko delo na podlagi ogromno literature, doku mentov, ki so jih obelodanili Farlatij, Fermendži- r.a, Jelenič, Jireček, Tha1loczy, Šufflay, Kukuljevič, Tkalčič, Miklošič, itd., obenem pa tudi še iz ne-tiskanih virov v arhivu rimske Propagande, ki jih prvi obelodanja oz. uporablja. — Tako je karta močno dokumentirana ter nam zgovorno govori o borbah katoliške cerkve v Bosni in Hercegovini, obenem pa ima tudi še drugi — hrvatsko narodni pomen: z njo je dokumentirana hrvatstvo teh krajev, tudi listih, ki so danes že izključno pravoslavni. Zato so Hrvati sprejeli karto in komentar 7, velikim navdušenjem ter si jih žele še več podobnih ter tako zanesljivih kot je pričujoča, ki jo s tem predstavljamo tudi slovenskemu občinstvu td. Knjiga o Ivanu Groharju DVOJNI UŽITEK BO N BO N I PROIZVOD: UNION, ZAGREB Kupčija s hranilnimi knjižicami Ljubljana, 11. avgusta. Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Breliha je danes sodil o zadevi gledo nakupovanja hranilnih vložnih knjižic. Obtožnica sama navaja, da je Josip Grašek, lastnik realitelne pisarne v Ljubljani, nakupoval hranilne knjižice. Lastnikom je dajal dolgoročne obroke. Knjižice pa je nato dalje prodajal proti gotovini. Obtožnica sama, ki jo je zastopal drž. tožilec gosp. Branko G o s 1 a r, navaja, da je imel obtoženec prometa s knjižicami v nominalni vrednosti 5,279.337 Din. Kupil jih je za 4.257.752 Din. Na nje je plačal 205 strankam samo 1,466901 Din, dolžan pa je ostal oškodovancem 2,990.334 Din. Obtoženec Josip Grašek je bil obdolžen prvič zločina obrtne prevare v 205 primerih, dalje v 3 primerih prestopka ode-ruStva in naposled še zločina ponarejanja listin v 3 primerih pri kamniški Hranilnici in posojilnici. Za obravnavo je vladalo med oškodovanci veliko zanimanje. Nekdanjo porotno dvotano so zasedli mnogi ljudje z dežele kot oškodovanci. Obtoženec sam je navajal, da jo res kupoval knjižice, toda nikakor ni imel namena, da bi koga oškodoval. Vsakomur je hotel ustreči. Čitanje obtožnicc je trajalo nad 1 uro. Zasliševanje obtoženca je bilo kljub veliki obtožnici tzmeroma kratko. Sam je priznal, da je hotel skrbeti za svojo družino, /a ženo in dva otroka Živel je popolnoma skromno. Skozi njegove roke jo šlo do 7 milijonov gotovine. Hotel je samo toliko zaslužiti, da bi njegova družina lahko živela. Za stanovanje in pisarno v Gledališki ulici je mesečno plačeval 1200 Din Bil je pa ludi v zvezi z nekim zagrebškim finanrijerjem Zimmerniannom. Temu je plačeval za dovoljenje poslovanja mesečno tudi 1200 Din. Obtoženec je dalje priznal vsa druga v obtožnici inkriminirana dejstva. Priznal je. da za nakupovanje hranilnih knjižic ni imel oblastnega dovoljenja, ker so mu rekli na obrtni oblasti, da za lo ni potreba nobenega dovoljenja in da je lo prosta obrt. Policija sama je zahtevala enkral od njega pojasnila in nato je bilo vse v redu. Nikdar ni imel goljufivega namena, da bi se okoristil z vlogami strank. Obtoženca je zagovarjal kot hranilec ex-otlo dr. V r lačni k Bilo pa je tudi več Odvetnikov kol zastopnikov interesiranib strank. Razprava, ki jc drugače potekal nionot^io, je prinesla na dan, da je obtoženec kupil neko hranilno vlogo za Din 31.000 na obroke, a da jo je takoj nato prodal nekemu Karlu Planinski! za 20.000 Din v gotovini. Obtoženec sam je to priznal na zadevno vprašanje odvetnika dr. Kamušiča. Obravnava je bila 0I1 13. prekinjena in se je popoldne ob 16 nadaljevala « čitanjem različnih spirov, ki je trajalo pozno v večer. Radio Programi Radio Ljubljana i Srrdn, 12. avfinnta: 12.0(1 Slovenska narodnn in umetna pesem (plošče) 12.45 Poročila, vrein ' 1.1.(lil čits, »poroti, obvestila KI. 15 Vse mofjoče, kar kdo hoče (plošče po željah) 14.IN) Vreme, bor/.(i 19.0(1 Con. vreme, poročila, spored, obvestila 10.30 Nacionalno um: Borba 7.n vrhunec sveta (k. dr. Valter Bohince) JO.lo Otroci otrokom — pesmice in recitacije 20..T0 Pevski koncert ffdč. Majde LovSotove s opremljevanjem Rieli.Mkefjii orkestru 22 00 ("as. vreme, poročila, spored 22.20 j*renos 17. Pnrkhotela 00 Bledu, plesno prlnslm ork. Erieh Herso. Dragi programi t SltEPA. 15. avioista. Hr/prail !■ 1(1.50 Sonato ir-mol /,n čelo in k 1 n,vir (kit. Mokrnujoc in Slatin) 22.00 Prenos reportaže 7. berlinske olimpiiadc - llrlpiad II: l!).:w P red o v (Ml je: Svečanost v Verd 11011 (Dragan Alek-sič) — Zagreb: 22..T0 IMosnn Klanim - Dunaj: 21.00 Pe-stor program 22.10 Orsrelski koncert 23.,1.1 Plesna »lasba Dculschlandaender: 20.45 Orkester in zbor — lludiin-peila: 18.30 Violinski koncert 20.10 Prenos koncertu i/. f.ivalskeirB vrta 23.00 Jnsra-opkesler — Milim: 20.10 Orle,! v P0d7.en1t.i11, mjiereta v treh dejanjih — Rinr 21.30 Simfonični koncert — Pran": 20.45 Zvočno slike, Kndio-orkosler — Varšava: 21.00 Koncert Choplnovih Pod tem skromnim naslovom bo izšla v Učiteljski tiskarni izredna knjiga, edinstvena knjiga, kakršne v tako vsestransko izdelani in v/.orni obliki Slovenci do danes še nimamo. Knjigo je napisal Anton Podbevšek. Pazljivo sem zasledoval nastanek te knjige od početka do konca in sem sc čudil, kako zmore človek, ki se mora sam trdo borili s svojo usodo, toliko potrpežljivosti, vztrajnosti in trdne volje, da izpelje delo, ki si ga jc naložil, do povoljnega zaključka. Knjiga opisuje, kakor pove naslov, v glavnem življenje Ivana Groharja, ki si gg je Bog izvolil za rieki, našim očem prikrit namen, in mu ukazal, naj sc odpravi na trnjevo pot, ki jo morajo prehoditi skoraj vsi slovenski umetniki. Opirajoč s? na dokumente iz raznih arhivov in na izjave še živečih |irič opisuje avtoi njegovo življenje in stremljenje od njegovih mladostnih let do njegove od naporov in trpljenja povzročene prezgodnje smrti. Iz večnosti vstajajo v obtožujoči opomin slovenskemu narodu neme prikazni iz preteklosti: Wo!f, Levstik, ! Kette, Murn in še mnogi drugi, od slovenskega naroda pozabljeni ali zavrženi, ki so imeli v sebi ludi dobro voljo, prispevati vsak jx> svojih nočeh svoj delež, pa so opešali pod nezasluteno pezo muk in so brez spomina in hvaležnosti od svojega naroda, kateremu so hoteli služiti, zapustili la svet. Groharjeva usoda n! osamljena. Njegovo življenje in njegovo umetniško stremljenje je od leta 1897 v tesni zvezi / njegovimi ožjimi tovariši: Jakopičem, Jamo in Sternenom, tako zvani mi slovenskimi impresionisti. Marsikaj pozabljenega o njih in o drugih slovenskih umetnikih boste zvedeli iz Podbovškove knjige Vzbudilo in prikazalo se vam bo celokupno življenje slovenske upodabljajoče umetnosti od konca 19. in začetka 20. stoletja. Ker pa slovenski umetniki ne vise » zraku in ne letajo samo po zvezdah, kakor se je nokoč izrazil neki ugledni hrvaški kritik in umetnik, ampak hodijo tudi največji samotarji med nami trdno jki zemlji, po svoji slovenski zemlji, trdneje kot hodijo marsi-liatcri drugi umetniki po svoji, zaradi tega so tudi ozko zvezani s svojim narodom. Prav zaradi tega l>a začne rasti in se razvijati v Podbevškovi knjigi naravno kakor samo iz sebe vse tedanje kulturno in politično življenja našega naroda: Hribar, dr. Tavčar, ftuklje, dr. šušteršlč, dr. Krek, dr. Žerjav in mnogi drugi Jasno se nain odpira pogled v vsa početja in vse zablode tedanjega časa. ki ne vlečejo kakor prokletstvo skozi vse naše življenja. Knjiga o Groharju je potrebna slehernemu slovenskemu človeku, ki hoče veljati za izobraženca! Borilo knjigo vsi, da boste zvedeli za žalostno zgodbo ubogega slovenskega umetnika, o katerem je zapisal Ivan Cankar te-lo besede: »Mučenec, največji med vsemi, kar jih jo kdaj trpelo in umrlo zaradi lepote svojogn srca, Ivan Grohar, ti spiš dolgo spanje Dni hi skrinjo cekinov, ko bi ti mogel reči le »e em .n> zvesto besedoU Rihard Jakopič. \ V rdečih plamenih Peklensko početje ljudske fronte bMJ&Mms : mikjM.Mm. ■ m^msi« A.. B C .tis. man! UtiETkJSMtittS Takšen je bil napis španskega lisla ABC, ki je izšel v novi obliki: Kmet, ki sc je iznebil vezi, dviga roke s kladivom in srpom v pozdrav novi Španiji. Tisti, ki so bili priča peklenskim dnem v Barceloni, ne morejo dovolj izpovedati, kaj vse so počenjali komunisti v Španiji. Tako se je barcelonskemu nadškofu le slučajno posrečilo, da se je rešil krvave smrti, ki so z njo rdeče tolpe na prav peklenski način zasledovale duhovnike in redovnice. Redovnice sale- Otroci so ko omamljeni plesali sredi sprevoda, pijanih oči so strcljai^fia osebe, ki so bile osumljene, da so faš.'stovsfc -ili konjiške Neki Belgijec, ki sc je vrnil v Anlvvrrpen, piše v listu »Metropole«: »V Barceloni vidiš povsod rdeče in črn" zastave. Po nekaterih kicjih, je druhal zažigala kresove n plesala krog nj'h cd veselja. Cerkve in sanostani plamtijo. S!!šai sem govor v radiu, ki ga je govoril neki proiifašistovski pristaš, neki tajnik zveze anarhistov. Dejal ie: Prišel je dan, ko s- moramo iznebiri vseh pomislekov glede umetnih vrednot in moralnih pojmov. Umorite sv >) ;ga očeta, svojo mater, svoje otroke! Uničite vse, da bo iz naše prelito krvi vstala svoboda in zmaga revolucije! Vlada je brez močil Poročevalec lista »Universe«, Milford, poroča o barcelonskih grozotah: »V petek ob pol osmih zjutraj sem šel z ženo in sedmimi otroki v starosti od 6 mesecev do 11 let v Barceloni do pet milj oddaljenega pristanišča. V majhnem kovčegu je bilo vse, kar smo vzeli s seboj V luka je bil angleški parnik »London«, kamor so se do prihoda angleških bojnih ladij zatekli vsi Angleži. Ko smo v petek odšli iz Barcelone so bile vse cerkve in vsi samostani in katoliške šole uničene. V Barceloni ni trajala dolgo meščanska vojna med vojaštvom in rdečkarji. General Godet se je vdal in so ga ustrelili. Nato je začelo vse divjati. Nemogoče je bilo vplivati na razbesnele tolpe. Ko so rdečkarji zagrozili, da bodo porušili slavna samostana v Montserratu in Pobletu, je vlada po radiu prosila, naj prizanesejo tema svetiščema, zakladoma ljudstva. Rdečkarji se za take opomine niso zmenili. Poslednja maša. Prejšnjo nedeljo sem bil pri poslednji maši v cerkvi Naše Ljube Gospe od Bonas Nuevas, kjer je pred glavnim oltarjem znamenita skrinja Marksistična milica. Slika iz Madrida. Marksistična milica se je po pobojih pri Madridu zbrala v kavarni. zijanskega samostana Monie Tibidado so pretrpele nepopisno mučeniško smrt v rokah rdeče druhali. 2e večkrat je bilo opisano, kako so teroristi v karmeličanskem samostanu izvlekli krste iz grobnic in razpostavili okostnjake ob vhodu v samostansko cerkev. Glave treh jezuitov, ki so jih dobesedno zaklali, so v srebrnih skledah in rjoveč in tuleč prenašati po cestah. Vseh 177 barcelonskih cerkva je požganih in porušenih. Orgija teroristov. Angleški in francoski udeleženci na olimpijadi v Berlinu so morali v Španiji doživljati prizore, pri katerih so ženske popolnoma ponorele. Neki Anglež pripoveduje: »Bil sem priča mesarskemu klanju v Malagi. Komunisti so navalila v cerkve in so vso opravo zmetali na cesto, kjer so jo zažgali. Kelihe in svečnike so metali med množico, ki se jc pulila zanje. Podobe in sohe so med rjovenjem nosili po ulicah. Da bi čim bolj skrunili svete posode in slike, so postavili svetim kipom loncc na glavo. Matere božje. Cerkev je v najboljšem delu mesta in svetišče so častili že več stoletij, v ccrkvi je bilo navadno polno ljudi, a to nedeljo sva bila le dva moška in kakih deset preplašenih žensk. Tudi duhovnik je bil razburjen. Proli koncu maše je smrtno tišino v cerkvi prekinil hrup mimo vozečih avtov. Ko sem po maši odprl vrata, sta me obkolila dva oborožena anarhista. Eden mi je nameri! puško na prsi in je zakričal: »Sortito!« (Marš!) Brž sem zaprl vrata in s prijateljem sva sklenila, da odideva, vseeno ven. Dvignila sva roke nad glavo in se dala preiskati. Isto se je zgodilo z ženskami, vendar tako, da ni moči z besedami povedati. Bencin na cerkve. S samokresi in puškami oboroženi rdečkarji so udrli skozi vrata zakristije v cerkev. Čez 15 minut so prinesli pet duhovnikov ven. Medtem so člani katoliške mladinske organizacije zabarika- dirali bližnji zavod Krščanskih bratov. Dva duhovnika so ustrelili, tretjega težko ranili. Zavod se je moral vdati močnejšim rdečkarjem. Nato so cerkev in zavod polili z bencinom in zažgali. 2e čez nekaj ur so bila vsa poslopja v plamenih in so gorela do drugega dne. Pet duhovnikov, ki so jih ujeli v cerkvi, so odgnali zvezane, med njimi je bil tudi neki kanonik. Zvedel sem pozneje, da so jih ustrelili. V dneh od nedelje na petek sem hodil po mestu in videl, da so bile prav vse cerkve, brez izjeme .požgane. Tu in tam so kako poslopje tudi razstrelili. Opravo in mašne obleke so znašati na kupe in jih z.ažgali. Sklonil sem se, da bi pobral kelih. A neki oboroženi moški me je sunil in zakričal: »Cerkve in samostani morajo biti uničeni, a krasti se ne smel« Nekega jutra so dejali, da bodo naskočili stolnico. Desničarji in katoliki so se oborožili in se pripravili na obrambo cerkve. Ves dan je trajal boj. 2e pozno zvečer je braniteljem pošla mu-nicija in vdati so se morali. Drugi dan sem videl, kako je stolnica gorela. A škof? Škofovska palača je nasproti cerkve. Škof Irurita je ostal ondi do srede, dokler niso komunisti vdrli vanjo. Škof jc moral iz palače, ki so jo vso izropali. Kasneje sem videl škofa in še dva duhovnika med mno- žico. Vsi trije so bili preoblečeni. Preden sem odpotoval, sem zvedel, da so tudi škofa ujeli. V torek sem sledil druhali, ki je besnela proti samostanu, kjer je bila navadno angleSku maša. Samostan je gorel, grobove redovnic so odprli, trupla so stala ob samostanskem obzidju, na prsih so imela sramotilne napise. Krog njih je plesala nečloveška tolpa, tudi ženske in otroci so bili vmes. Še sveža trupla, ki še niso bila se-gnita, so znesli na grmado in jih zažgali. Na moje vprašanje, zakaj to počenjajo, so odvrnili: »Redovnice nimajo pravice, da bi bile pokopane na posebnem prostoru, ker imamo javna pokopališča.« Nekatere redovnice so dale svoja poslopja rdečkarjem na razpolago za bolnišnice; upale so, da jih potem ne bodo uničili. Ponudbo so sprejeli, a čez nekaj dni so zažgali tudi ta poslopja. V petek zjutraj je zgorela slavna bazilika Pre-svetega Srca na vrhu griča Tibidado — kot zadnja žrtevl Slavna kripta Svete Družine, mojstrovina katalonskega stavbenika Gaudrja, je bila uničena že prej. In kaj stori vlada? Najprej je poslala gasilce, a rdečkarji so jih spodili. Vse, kar je vlada dosegla, je bilo edino lo, da so prizanesli nekaterim samostanom, ki so bili spremenjeni v bolnišnice.« Slock je pridobil sedmo zlato kolajno. Nemški met kopja. Potovanje in zgodovina Skoraj ga ni človeka, ki bi ga nc veselilo potovanje žc iz radovednosti, kako je drugod po svetu. Zato so ljudje tudi v prejšnjih dobah radi potovali. A v starem in v srednjem veku ni bilo prijetno potovati, ker ni bil promet tako rtizvit ko zdaj. Zato niso potovali zgolj za zabavo in veselje, kot potujemo zdaj, ampak radi poučnih, trgovskih in družinskih vzr6kov. Iz klasičnega slarega veka nam je znan kralj z Itake, Odisej, ki poje Homer o njem, da jc poznal mnogo mest in ljudi. Stari Germani pa so bili mnenja, da so potujoči ljudje — sami berači in potujoči junaki in pevci so si želeli stulnega bivališča. Šele v humanistični dobi (v 14. in 15. stoletju) je postalo potovanje ^ x. l a ^ užitek in so se ljudje tudi veselili prirode in spoznavanja dežel in narodov. V tako zvani »bidermajerski dobi« -$"18. stoletju) se je potovanje kar razmahnilo. /JK-gleski pisatelji in francoski filozof Rousseau so peli slavo pešhoji in sploh gibanju na zraku. Starejši ljudje in bolj častitljivega stanu pa so se vozili s svojimi orjaškimi kočijami in poštnimi vozovi. Ženska na vsak način ni smela tedaj sama potovati. Celo napredni, nemški Goethe je zapisal: »Potujoče dekle je zmeraj na slabem glasu«. Kaj bi dejal o današnjih športnicah? Dandanes potuje vse, bodi peš ali s kolesom, z vlakom, letalom, avtom. Za ta čas veljajo besede: »Komur hoče Bog dobro storiti, ga pošlje v daljni svet«. Ob francosko-španski meji: »Ali m ničesar za carino?« — »Sami propagandni predmeti!« Kakšna lepotica! Kdo pa je ta srček?« »To? Moja žena jel« »Tvoja žena???« »Seveda — njeno podobo sem narobe obesil pa jel« Črvivi dež Na Laponskem, spomladi, moreš doživeti, da začne deževati, a ne padajo kaplje, marveč črvi. Očividec pravi: Planili smo kvišku, majhni, beli, po 3 cm dolgi črvi so lazili po tleh in zmeraj iznova so v krvavordeči svetlobi severnega sija padali drug.i na tla. Pravi pravcati črvivi dež! Velikokrat se to čudo ne dogaja, vendar se časih pripeti, da na Laponskem padajo spomladi črvi izpod neba. Zakaj da je tako, je še uganka. Mogoče jih prinaša veter s hribov? Da se jih nabere kar za oblak in popadajo nato na tla? Pri-rodopisci bodo to uganko brez dvoma razrešili. Če hočete vedeti Strup, ki ga gad enkrat izloči, telita 1 dese-tinko grama. R. Macdonald je plačal za svoj padec pri volitvah 335 tisoč dinarjev. Iz Londona poročajo, da so izračunali, koliko so poedine kandidate stale volitve v poslansko zbornico. Za vso propagando so poslanci izdali 187 milijonov dinarjev! Največ je plačal za svoj sedež v zbornici john Moores, k» je dal zanj 580.800 Dim. Izredno draga pa je bila volitev MacDonalda, ki je za svojo propagando izdal 335.140 Din, pa ni bil izvoljen! NAJVEČJI ANGLEŠKI TEDNIK. Znani katoliški tednik The Universe je izšel v 110.647 izvodih in ie največji v angleškem jeziku izhajajoči tednik sveta. Obsedno stanje v Grčiji. General Mctaxas je sestavil novo vlado za pobijanje komunizma in ie razpustil parlament. Pehota patruljira po atenskih cestah. Minister Rust sprejema Draga - duhovna - stran olimpijskih iger Berlin, avgrsta. Nikoli nisem mislil, da bom na športno vzgojnem kongre.su v Berlinu videl toliko novih, originalnih in poučnih stvari. Ne gre samo za predavanja in za tekme, temveč za praktična demonstracije vseh vrst telesne vzgoje, katere gledamo vsak dan. Če bi hotel videti, kakšna je 1000 letna kitajska telovadba, kakšno ie indijsko telovadno orodje, kakšne postave izoblikuje švedoka telovadba, če bi se hotel seznaniti z ameriško šolska tslesno vzgojo ali s lajnami finskih veib, moral bi prepotovati ves svet. Tukaj nam vse nudijo kakor na krožniku. Vsak dan se vršijo telovadni nastopi, katere vodijo najmerodajnejši predstavniki poedi-n;h struj. Poleg 1000 udeležencev našega kongresa so pričeli posečali naše prireditve tudi drugi strokovnjaki in ukaželjneži. Za naš šport vsekakor velepomembno, da ima na kongresu 29 zastopnikov, ki bodo mogli vse novo izkoristiti tudi za naše prilike. Danes dopoldne smo gledali nastop ameriškega moštva. Pokazali so uro ameriške šo'ske te'esne vzgoje. Brez vsakega povelja, brez vsake formah nosti so pritekli na igrišča in se igrali živo in veselo, da je vsakdo moral zaslutiti duh in razpoloženje, ki vlada na ameriških šolskih igriščih. Igrali so basseball, rugby in še dve nove. pri nas še povsem nepoznane igre. Na koncu ure so pokazali tudi svoj sistem talne telovadbe. Tu smo videli naravnost vrhunske vaje, kakor zaporedne salte z vijaki itd. Največji formalisti v telesni vzgoji so Švedi, nasprotni pol so Amcrakanci. Nemci so nekje v sredini. V našem taboru gledamo, kakšne so osnove telesne vzgoje pri poedinih narodih, v olimpijskem stadionu pa rezultate njihovega dela. Dejstvo, da Amerikanci zmagujejo, bo moralo marsikatere strokovnjake opozoriti na njihovo narodno popularno telesno vzgojo. V podrobnosti se tokrat še ne bom spuščal, zakaj vem, da vas v olimpijskem ozračju zanimajo zlasti drugi dogodki. Udeležencem mednarodnega športnega kongresa posvečajo tudi tukajšni vladni krogi precejšnjo pozornost. Nedavno na« je povabil na večerjo g. von Tschammer und Osten, voditelj nemškega športa, sinoči pa prosvetni minister g. B. Rust. Z avtomobili smo se odpeljali v prostore nemškega prosvetnega ministrstva »Unter den Linden«. Družba je bila prav pisana: po en predstavnik odnosno vodja moštva od 32 sodelujočih narodov. Po večerji 6e je pričel v okolici g. ministra nadvse zanimiv pogovor. G. dr. Mocketmann, voditelj na vseučilišču v Kdnigsbergu je opozoril g. ministra, da stoje Nemci pred težko nalogoi kako poduhoviti športni pokret ali konkretno: »mehr mu&isches hineinzubringen . . .« »Povsem vas razumem,« je odgovoril g. minister. »Mislim tudi. da se vašim idealom že približujemo, Najpreje je bilo potrebno ustvariti možnosti za naravneiši način življenja. S športom smo hoteli dati mladini priliko, da se telesno razvija in da ima svojo veselje v igrah. Vse drugo bo prišlo. Predno je bila pesem, je "bilo gibanje. Pesem je nastala pri delu ... Ste opazili, kako r/ida naša šporfifa mladina poie? To dejstvo .je osnova, na kateri' bo treba graditi naprej.« To so bili v glavnem misli, ki jih jc izrazil g. minister. Pri ritmičnih igrah, ki so jih izvajali Berlinčani 1. in 3. zvečer v olimpjskem stadionu, smo mogli v poduhovljenost telesne vzgoje zaslutili. To niso bile proste vaje, niti artistika, temveč zbor mlaine, ki v gibanju izraža zdaj mladostno veselje, zdaj koreografsko naštedirano bitko zdaj materinsko žalovanje za padlimi možmi in sinovi. Po bogati večerji v krasnih baročnih dvoranah prosvetnega ministrstva je bil na preje umetniški koncert. Za tem pa nam jc prioravil g. minister prijetno presenečenje, ki je — olimpijsko izraženo — rekordič zase. Vsakdo od pričujočih je slišal po eno narodno pesem iz svoje domovine. Rekord pa je bil v tem, da so gojenci državne akademije za mrziko tekom 48 ur poiskali v drž. muzeju no-trsbne klavirske cartilure, jih pripravili za orkester in naštudirali. Ko so igrali 13. točko, »Swe je we?elo, sai^o ja sam tusehan«, me je g. minister vprašal, če jc to slovenska, hrvatska ali srbska pesem. »Torej, vi ste Slovenec? Vašo narodno pesem poznam dobro, zelo mi ugaja. Ko sem živel za časa vojne kot oficir v Brnu, sem imel v svoii četi mnogo Slovencev. Vsak večer sem poslušal njih peije, ki je občuteno in polno izrazne moči.« Večer pri g. ministru je bil v marsičem dragocen in zanimiv. Pred povabljenci so bile skoraj vse svetovne športne avtoritete. Prvič sem videl svojega dragega bivšega profesorja dr. Carla Diams v svojem ornatu. Mož, katerega sem navadno gledal v športni sra;ci, se mi je zdel v fraku in številnih odlikovanjih na prsih in krog vratu oovsem nov in skoraj tuj. Ko se mi predstavi vodja nizozemskega moštva dr. Gaulhofer, ga vprašam, če ima morda brata, ki se je toliko proslavil na dunajski univerzi? Nehote sem mu napravil poklon. Povedal mi je, da je to on in da že dalje časa vodi institut, za telesno vzgojo na univerzi v Amsterdamu. Spoznal sejn se tudi s sivolasim danskim telovadnim inšpektorjem Kudsenom. To je mož, ki se že leta bori proti kvarnim posledicam sedanja v šolskih klopeh. Njegovo znanstveno delo, ki temelji na preiskavi 34.000 o.^eb, je znano po vsem svetu. K und sen se bavi skoro izključno s preiskovanjem hrbtenic. Hudomušen Estonec mi pripoveduje, da je g. Kudsen vedno pri delu. Ko je pri nekem sprejemu zagledal dame v globokem dekol-taju, je potegnil iz žepa beleznico in zaprosil: »Oprostite, jaz sem ta in.la in se bavim s tem in tem ■ . . dovolite . . ,« itd. Približa mi se vodja švedskega gimnastičnega pokreta g. Thulin. »Sedaj smo skupaj, sedaj je prilika. da se tudi vaši športniki »zainteresirajo za švedsko gimnastiko . . .« Skoraj težko mu dopovedujem, da smo pri nas drugih nazorov in da ne želimo kopirati Švedov. G. Thulin je sveto prepričan, da je le šved-ka gimnastika dovršena in da bo prišel čas, ko bodo to poleg Norvežanov in Poljakov tudi drugi uvideli. Pri mizi sedim z gospodom v črni formi S- S. (Schutz-Stafel). S. S. možje so še da"es osebna straža Adolfa Hitlerja. Kjer se pojavi Fiihrer, skrbijo močni oddelki črnih mož za red in osebno varstvo. Ko sem nekoga vprašal, zakaj ne no$'jo revolverjev, mi je pokazal pesti: »To je naše orožje.* D. Ulaga. Olimpijska telovadba Berlin, 10. avgusta. Danes ob 7. zjutnii so se pričele na Diclrich-Fckart-Biilmc olimpijske telovadne tekme, katerih se udeležuje doslej rekordno število narodov, odnosno tekmovalcev. 2c zgodaj zjutraj so bili napolnjeni prostori za gledalce, katerih se je nabralo do 25.000. Popoldne še več in so ljudje kljub hudi vročini in kljub Icinn, da so bile danes na programu samo obvezne vaje, vztrajali prav do konca. Kdo je lekmoval? Tekme so bile taiko porazdeljene, da ic tekmovala dopoldne polovica naroda, popoldne pa še druga polovica. Jugoslovanski telovadci, katere je postavil Sokol kraljvine Jugoslavije, so bih na vrsti dopoldmc. Poleg Fincev so nastopal tedaj še Bolgari, Japonci, Avstrijci, Madjari ■in Amerikanci. Najboljši so bili Finci, ki so sc očitno razlikovali od ostalih, najslabši pa so sc pokazali Bolgari in bi bilo bolje, čc bi ostali doma. Jugoslovani so se dobro držali in so se v dopoldanskem tekmovanju plasirali na drugo mesto lakoj za Finci. Mojstri naslopr.jo. 1 Popoldne sta pa nastopila najresnejša favorita za prvo meslo, sedanji svetovni prvak v i telovadbi Švice, poism pa Nemčija. Poleg njih so bili dobri tudi Čehi, malo slabši so bili Francozi in Italijeni. Za Romune pa velja islo ko za Bolgare in tudi l.uksemburžani so bili za razred slabši od ostalih. Dramatična borba med Švicarji in Nemci. Že pri obveznih vajah se ie pokazalo, da sc bije gigantski boj za primat med Nemci in Švicarji. Prav blizu sta si skupaj vrsti, tu sc odreže eden malo bolje, tam zopet drugi, tako, da so gledalo) v stalni negotovosti, kdo bo zmagal. So pa eni ko drugi mojstri, kii z največjo lahkoto in sigurnostjo izvajajo predpisane vaje. Isto velja za Fince in izgleda, da bo trojica sigurno prišla v finale, ki bo jutri popoldne in za katerega vlada tukaj velikanske zanimanje. V najboljši čctvorici, ki bo izvajala zase poljubne vaje jutri popoldne, pridejo po vsej priliki tudi Čehi, ki so v splošnem dobro pripravljeni, zlasti na Krogih, sicer so pa nekoliko težki in malce kvarijo vtis njihove črne hlače. Vsi narodi in tudi Jugoslovani nastopajo topot v svetlih oblekah, kar napravi ugodnejši vtis in vaje kar nekam drugače izgledajo v teh oblekah. Najzanimivejše bodo iekme v poljubnih vajah,, osobito one čevoricc, ki pride v finale. O tem pa jutri. J. K-er. © • ske V BERLINU 1936 Plavanje Berlin, 11. avgusta. Zanimanje tisočev gledalcev v Berlinu na olimpijskih igrali je bilo prvi teden posvečeno skoro le samo lahki atletiki, se je po končanem lahkoatlelskem tednu razdelilo na več strani, toda še vedno tako, da od vseh panog, ki jim sedaj prisostvujejo, posvečajo prvenstveno pažnjo telovadbi in plavanju, od katerih je prva v letnem gledišču Ditrich Eckardt«, druga pa v plavalnem bazenu, kjer je prolsora za 30.000 gledalcev. tretja skupina pa se je opredelila za boks v nemški telovadni dvorani, dočim so prijatelji veslanja tc dni vztlržema pri tekmah ob jezeru Grii-nau. Razumljivo je, da tisoči gledalcev prvenstveno spremlja borbe v (inalnih tekmovanjih v plavanju z napetim zanimanjem, saj se tudi lu končujejo tekmovanja kakor pri lahki atletiki, .skoraj vsa z novimi olimpijskimi ali celo svetovnimi rekordnimi uspehi. Tudi za plavanje, kjer so bili na zadnjih olimpijskih igrah v ameriškem letovišču in filmskem mestu Los Angelesu postavljeni v primeri z dotedanjimi rekordi naravnost neve jetni uspehi, velja pri sedanjih igrah enako merilo, kakor za lahko atletiko, da se namreč tudi ti uspehi dajo še vedno zboljšati. Danes je bil plavalni spored bolj skromen, vendar so se vršili končni boji v štafeti 4^00 metrov, na 200 metrov prsno za ženske. Na progi 400 metrov prosto moški in 100 metrov hrbtno ženske pa so bili danes izločilni in polfinalni boji. 400 metrov prosto semiiinale: V tem tekmovanju sla bih določeni dve skupini. V prvi je zmagal Japonec Uto, ki jc preplaval progo v času 4:48.4. drui>i Američan Flanagan 4:54.9 in tretji Japonec Negami 4:55.4. Zmagovalec Uto ie dosedanji Grabbejev olimpijski rekord izenačil. V drugi skupini pa je bil isti rekord celo zboljšan in sta priplavala kot prva na cilj svetovni rekorder Medica (USA) in Japonec Makino, ki je trenutno najrevnejši kandidat za zlato kolajno. Tretji v tem predteku je bil znani francoski olimpijski tekmovalec Pariš v času 4:55.6, dočim je Anglež Leyvers s 4:55.7 bil tik za njim na četrtem mestu. 100 metrov hrbtno ženske. Tudi v tej točki sc še niso vršili finalni hoji, temveč lo predteki, vendar je bil že pri izločilnih tekmovanjih dosežen nov olimpijski rekord |>o Nizozemki Senff v času 1:10.6, s čimer je dosedanji olimj). rekord Američanke llolin Jaretlove 1:18.4 precej zboljšan. Za svetovnim rekordom, ki (ju brani tudi Jarettova, pa zaostaja današnji olimpijski rekord za li desetinke, V semlfinale so se za 100 metrov hrbtno plasirale naslednje: zmagovalka Senff, Brunslroem (Danska), Frampton (Anglija), Stolte (Nemčija), Bridges (USA), Kermester (ilo-landska), Harding (Anglija), Norton (Avstralija) in iz naslednjih medtekov še Molridge (USA), Ma-sterbroek (Holandska), Hankock (Anglija) in Nil-sen (Danska). 200 metrov prsno dame finale. Mala .laponka Mayehata je zmagala v odličnem času 3:03.6, druga je bila Nemka (ienenger H:04.'2, tretja Danka Soerensen v času 3:07.8 Ikint 20(1 metrov prosto, finale. .In j ionska moštvo je v današnjem finalnem tekmovanju 4 X'200 ni prosto zboljšalo svoj olimpijski iu svetovni rekord v času 8:51.5 (svetovni do sedaj 8:52.2, olimpijski 8:58.4). Drugi so bili Američani v času 0:01} pred Madjari, ki «0 z 0:12.3 kot tretji vendarle Sc postavili nov evropski rekord v tej točki. Sledijo Francija (9:18.2), Nemčija 9:t9, Anglija 9:21.0, Kanada 9:27.5 in Švedska 9:37.5. SKOKI V VODO £Jaš 7icherl jc v svojih svobodnih skokih dosegel daleč boljše mesto, kakor marsikateri od najznanejših skakalnih zvezd. Zlezel jc od konca prve polovice na konec prve trct»inc ter i/enočil svoj uspeh z onim od Vilfana na 100 m prosto, ko se jc plasiral na 10. mesto. 7.p Žicliei lom so še prvaki Fgipla, Francije, Avstralije, Nizozemske, Madžarske, Anglije in Švicc. Pred njim pa so samo štirje Evropejci. Ta ločka jc bilo pravi triumf Amerike, ki je dosegla vse tri kolajne, in siccr Degener zbilo s 163.3 točkami, Waync srebrno 159.56 in Orccnc 146.29. Sledijo še Japonec Sliibahara 144.92, Weiss (Nemčija) 141.24 in Esscr (Nemčija-) 137.99. Waterpolo V vvaterpolu so danes nadaljevali polfinale-Nizozemska je igrala z Anglijo z 4:4, Belgija je nudila nepričakovano dober odpor prvakom Ma-djarske, ki so jo premagali Ic z 0:3 (0:2). Ostali rezultati: Francija :šved;.ka 2:1, Nemčija 3:1. Četvorec s krmarjem I. skupina: 1. Nizozemska 6.50, 2. Brazilija, 3. Japonska, 4. Danska, 5. Češka in 6. Švedska- II. skupina: Nemčija 6.41.1, 2. Francija, 3. Jugoslavija, 4- Amerika, 5. Poljska. III. skupina: Švica, Italija, Madjarska, Japonska in Belgija. V skupini, kjer je tekmovala Jugoslavija, je bila konkurenca najhujša. To se vidi tudi iz tega. da je petoplasir.ino moštvo iz druge skupine doseglo boljši čas, kakor prvoplasirano iz prve skupine. V skifu je zmagala Poljska, nakar slede Brazilija. Estonska, Nizozemska in kot zadnja Jugoslavija (Davorin Jelaska iz Splita). V drugi skupini je prvi Nemec, nakar slede: Avstrijec, Kanadčan, Avstralijec in Američan. Telovadba Tekme telovadnih vrst so se danes nadaljevale v poljubnih vajah v ietih skupinah, kakor so bili včeraj. Jugoslovanska vrsta je tudi danes dosegla enako mesto kakor včeraj. V posameznih točkah pa so bili doseženi naslednji uspehi: Od naše vrste je bil najboljši Grilc, ki je dosegel 103.632 točk, za njim 60 Primožič 103.366, Stukelj 102.310, Forte 99.040, Vadnov 95.92, Pri-stov 94.93. Ta šestorica bo nastopila tudi pri na-daljnem tekmovanju, dočim sta Merzlikin s 94.02 in Gregorka z 90.03 izpadla. Pri poljubnih vajah na posameznih orodjih so Jugoslovani dosegli naslednje uspehe: Krogi: Na krogih je bil najboljši Primožič, ki je od 10 doseglj ivih točk dosegel 8.33- Za njim so Štukelj 8.08. Grilc in Vadnov 7.833, Forte 7.633, Gregorka 7.033, Merzlikin 6.8, Pristov 6,67. Drog: Na drogu je dosegel najboljši uspeh Štukelj z 9.2, nato Grilc 9, slede pa Forte 8.933, Gregorka 8.767, Merzlikin 8.6, Vadnov 8.5, Primožič 8.35, Pristov 8. Pri prostih vajah jc dosegel najboljši uspeh Štukelj z 8.567, slede mu Primožič 8.067, Vadnov 7.763, Grilc 7.733, Forte in Merzlikin 7.6, Pristov 7.3 in Gregorka 7.033. Konj z ročaji: Štukelj O Forte 8.767. Grilc 8.733, Primožič 8.533, Pristov 933, Vadnov in Gregorka 7.4, Merzlikin 5.662. poljubnih vajah je bil zopet prvi Štukelj, ki je agel 9.4 in ima izglede, da doseže olimpijsko 1 no. Konkurenca pa je ostra ter «e prav lahko 7. ,'jidi, da se bo moral zadovoljiti s slabšim mestom. Danes so razdelili tekmovalna moštva v skupino boljših in skupino sJabših ter so prišle v prvo Finska .Švica, Nemčija in Cehoslovaska, Jugoslavija pa skupno z vsemi ostalimi državami v drugo skupino slabših, kjer pa je osvojila prvo mesto in sc tako v končnem tekmovanju plasirala na peto mesto. Končno stanje skupinskega tekmovanja v telovadbi: 1. Jugoslavija konj 4-3.133. proste vaje 01.867, krogi 01.100. bradlja 01.642, drog 69.333, skupaj 7<>0.('()0 točk; 2. Madjarska 00.667 , 68.8TJ, .71.265. 70.167, 69.500, skupno 774.801; 3. Italija 04 834. 58.399, 61.809 60.800. 59.466, skupno 742.048; 4. Avstrija 64.100, 64.300, 52.390, 55.933, 71.191, skupno 710.854. Danes Berlina Tekmovanje ženskih telovadnih vrst, plavanje, jahajanje, veslanje, sabljanje, boks, rokomet, basketbal in hokej. Sreda 12. avgusta obsega poslednji podrobni program: Ob 7. telovadne tekme ženskih vrst, kjer nastopijo za Jugr. - avijo članice sokolske telovadne vrste; ob 8. jahanje — tekma v dresuri konj-, ob 9. plavanje: 100 m hrbtno predteki; 4 x 100 m dame predteki in lin./e v skokih v voda za dame ter vvaterpolo moštev, ki so se plasirali za nadaljnje borbe. V veslanju so predteki ob 9. in 14.; pop. ob 14. telovadba druga skupina; ob 15. plavanje finale 400 m prosto in 100 m hrbtno dame predteki. V telovadbi imajo naše tekmovalke zzlo močne nasprotnice in nastopijo v skupini s Švedkinja-mi, češkimi Sokolicami, Nemkami in Finkami, ki se bodo vse resno borile za olimpijske lavorike. Tudi madžarska vrsta in USA so izredno dobro pripravljene. V plavanju na 400 m prosto se bo bila borba za zlato kolajno med obema Japoncema Negami-jem in Makinojem ter Angležem Lei\ver.sem ter Madžarom Grofom. Tudi tretji Japonski tekmovalec Uto je odličen. OlimD. rekord je že padel v predtekmovanjih, morda bo celo še izboljšan tik za svetovnim, ki je izredno dober. Mi nimamo v teh točkah, tudi ne pri skokih žensk nobenega zastopnika. Pač pa bo Wilian v predtekih na ion m hrbtno gotovo skuial svoj nedavno doseženi rekord 1:12 le zboCjšati. Svetovni rekord v tej točki brani^ Kiefer (USA) z 1:04.8. — V hrbtnem plavanja žensk na 100 m pa je svetovna rekorderka Holandka Mastenbrokova z 1:15.8, olimpijska pa Holm-Jarett (USA) 1:19.4. Mars — iuniorshi prrak »Mars« (Ljublj.) : Železničar (Marib.) 5:0 (0:0). Finalna tekma za naslov juniorskega prvaka dravske banovine se je končala /. visoko in prepričevalno zmago požrtvovalnih Marsovcev. Bila je ves čas napeta in v premoči Marsovcev, Ki sicer v prvem polčasu niso uspeli z nobenim golom, so pa v drugi polovici igre lepo zaigrali. Publike je bilo okoli 400, ki je hila enako zadovoljna z lepo igro obeh moštev, enako tudi z objektivno presojo sodnika g. V. Vrdjena. — Prvak Mars je zaslužil Itiili |>okiil LNP-e .prejel ga pa šr ni. ker ni bilo pri tekmi niti ofiiijelnega zastopniku podzvezo, niti pokala. Mladi prvaki upajo, da jim bodo vsaj sedaj i>oklonili več paZnje. Motodirke na Ljubelj 15. avgusta Na praznik Marijin, lo. avgusta, ob 10 dopoldne bodo lia ljubeljski cesti VI. mednarodne ninto-ciklistične dirke, ki jih prireja Moloklub Ilirija. Prijavljenih je med drugimi 17 inozemcev. Tvrdka Bata je raz.pjsalu posebne nagrade ?.n najboljše dirkače, ki bodo vozili s pneumatiko njeffpgu izdelka. K jutranjemu izletniškemu .jvlnkn pridejo v Tr$l6 avtobusi. Tudi iz Ljttblisrtie bo udpeljal poseben avtobus, t* n javi dovolj udeležencev. Javiti takoj na tajniško, v pisarno g. Jake Gorjanca na Miklošičevi ccsti. Punčec zopet prvak Ju$os1av're V Zagrebu si je v nedeljo osvojil ponosno le-niško jirvenslvo države dosedanji najboljši igralec tenisa Punčec Franjo, ki je v finalni borbi zmagal mul Palado v štirih selili 6:0, 6:8. 6:3 in 0:3; par Kukuljevič-Oosliševa pa je premagal dvojico Punčor-Klorijanova. Vsem častitim sobrntnm, prijateljem in znancem naznanjamo pretresljivo vesf, da je po nedoumnem sklepu Vsemogočnega odšel po plačilo v večnost prečustiti gospod Janko Pefric mestni župnik šentpeterski ki jc danes na obisku pri svojem prijatelju v Kostanjevici od Lipi zadet izdihnil svojo Idugo dušo. Truplo rajnega gospoda župniku prepeljejo v Ljubljano, kjer ga po lože na mrtvaški oder v župnišču sv. Petra, odkoder ga prepeljejo v četrtek po za)tlušnem opravilu v cerkvi sv. Petra k večnemu počitku. Kraj in ura pogreba se .naznani pozneje. Vse. častite sobrate in prijatelje prosimo, da se spomnijo hlngegti pokojnika v svojih molitvah. L j u b 1 j u n n , dne 11. avgusta 1936. Jože Curlerman, Jože Oražem. Mihn Jenko. kaplani. Tinček in Tonček kotf detfektfiva 128. Dečka sc seznanita s Cipom. Odnekod je pritekel majhen dečko, odet samo z živalsko kožo okoli pasu. Nekaj časa je Tinčka in Tončka začudeno motril od nog do glave, potem pa jima je moško segel v roko in rekel: »Pozdravljena! Jaz sem Cip. Kako pa je vama ime?« »Midva sva pa Tinček in Tonček,« je v imenu obeh odgovoril Tinček. »Tinček in Tonček?« je ponovil Cip in se zvonko zasmejal. »Kakšno čudno ime! In sploh sta mi čudna patrona. Le odkod sta se vzela?« »Z zemlje sva prišla,« mu je pojasnil Tinček in pikro pristavil: »Ce sva midva čudna patrona, si ti še bolj! Hoho, ali bi se ti smejali pri nas na zemlji, če bi te videli!« Medtem, ko so dečki govorili med seboj, je tudi Mukija doletela velika čast: obiskal ga je črn pes in ga prijateljsko ovohal od vseh strani. Potem pa sta v pasjem jeziku malo pomodrovala. Ojojmene, koliko sta si imela povedati! Kuža Muki je svojemu novemu tovarišu bržkone na dolgo in široko razlagal, kakšno je življenje na zemlji, ta pa mu je spet opisoval življenje v Atlantidi. »Ali nama ne bi mogel razložiti, kje smo zdaj prav za prav?« je Tinček pobaral Cipa. »Nekaj sva že slišala in brala o Atlantidi, ampak jaz ne verjamem, da bi bila to ona skrivnostna dežela.« »Pa je, če ti rečem!« je rekel Cip. »V sami Atlantidi sta in nikjer drugod.« »Pa ne vidiva nikjer nič skrivnostnega in čudovitega,« je povzel besedo Tonček. »Saj je še pri nas v Afriki več čudovitih stvari.« »Počakajta, počakajta, saj ne gori voda!« se je nasmehnil Cip. »Bosta že še kaj videla in doživela.« JESENSKI LIPSKI SEJEM 1936 od 30. avgusta do 3. septembra 60°/o popusta na nemških državnih železnicah ; po železnicah drugih držav znatne olajšave. Vse informacije daje: Častni zastopnik Ing. G. TONNIES - Ljubljana. Tyrieva (.33. Telefon 2762, in Zvanični biro Lajpciškog Sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33 Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! AVali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-i kolonska, 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko^ Da ob koncu sezone popolnoma izprazne zalogo konfekcije, RAZPRODAJA damske poletne obleke športne triko in ceiir bluze športna krila od 58 Din naprej, od 38 Din naprej, od 48 Din naprej. Za jesenske dneve priporoča veliko zalogo dežnih plaščev, hubertusov in trenškotov po jako znižanih cenah tvrdka F. I. GORIČAR, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 29. Sliižbtidolte .. .-.t • -.h ." . : »'-i..-.t-*.' Brivski pomočnik Franc Semič iz Rajnolda pri Kočevju dobi službo takoj. — Javi naj so pri Ivanu SuSniku, Tacen 75, St. Vid nad Ljubljano, b Hotelski sluga dobro izvežban, stalni natakar, ali tudi za hišnika, iščem stalno službo. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Ptuju, (a) Kupimo Parno lokomobilo rabljeno, dobro ohranjeno, v jakosti 25—30 J£S, kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poceni« St. 11.698. (k) Staro zlato, zlato zobovfe In srebrne krone kupujem po naivttjib dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 1-3 dijake(inje) sprejme za meščansko šolo Ang. Vidic, Tržič 16. BEOS Klavir dobro ohranjen, naprodaj za 2500 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.713. (g) Stanovanja Trisobno stanovanje v centru mesta se odda takoj ozlr. 1. novembra. — Naslov v poslovalnici »Slov.« št. 11581. (č) Stanovanje oddam s 1. septembrom. Sv. Križ 76, poleg Kuno-varja. (č) Enosobno stanovanje s pritiklinami takoj oddam v Jarnlkovi ulici 9, za Stadionom. (č) Dvosobno stanovanje s kuhinjo, shrambo ln pritlkllnami, oddam s 1. septembrom. - Cerkvena ulica 21. (č) II Pohištvo Razne spalnice I od 5500 Din naprej v orehovi korenini s 5 letno garancijo. M a 1 e n š 6 k , Dravlje, pri tramv. postaji »Slepi Janez«. (š I Automofor i Elektromotor 580/220 volt, 6—6 KW, ca. 900 obračajev, rabljen — kupimo. Ponudbe na poštni predal 19, Kočevje. £ Hranilne vloge vseh hranilnic ln posojilnic vnovčujem po najvišji ceni in proti takojšnji gotovini. Rudolf Zore LJUBLJANA, Gledališka 12. Telefon Stev. 38-10. Priložite znamke. Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana, Krekov trg 10. (d) Hranii. vloge Vseh denarnih zavodov in vrednostne papirje vnovčuje po najvišji ceni takoj v gotovini Alojzij P 1 a n i n š e k , Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1. Kompanjona(ko) s 4000 D gotovino iščem. Mesečni dohodek 1500 D. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.731. (d) Kupimo knjižice Mestne hranilnice ljubljanske v znesku do 500 tisoč Din. Plačljivo takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotovina« 11.710. (d) IJB! Sliiffl Prvovrstni novi sodi vseh vrst naprodaj od Din 0.80 za liter. Marovt, sodarstvo, Braslovče. t Vsa letna oblačila, tister. buret, kaša, v odlični Izdelavi dobite po ceni pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. Stroji za izdelavo parketov, ladijskih tla, lokomobilo 65 IIP, polnojarmenik 65 cm, venecijanski Jarem 110 cm, clrkularjt, vse oslšče kompletno za parno žago, v najboljšem stanju — se proda. Ponudbe na oglas, oddelek »Slovenca« pod: »Ugodno« št. 11541. (i) ^ Talafen 2059 /N PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica it. 5, Kolesa ponikljana in pokromana zaradi pozne sezije prodajamo po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina, Tyrševa 36. (1) MALIN0VEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — sc dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. Plocol Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje In najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, židovska ulica tn Stari trg. (1) Sveže slive (češplje) bosanske, debele, trde — košarica 45 kg za 135 Din franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (l) Pozor! Pri modistki F. Praprot-nik, Komenskega ul. 26, se dobijo damski klobuki že od 35 Din dalje. (1) VINA sa vse prilike naročite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Vsakovrsten les tesan, rezan ln oblan, po naročilu, ter razno kurivo nudi po nizki cent parna žaga Trobec, Ko-zarje-Dobrova pri Ljubljani. (1) — — — — » ^ ^ ^ ^ KSILOLITNI TLAK za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren. Že pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga »MATERIAL« Zahvala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob priliki izgube našega soproga, očeta in starega očeta, gospoda Jakoba Avšiča posestnika, gostilničarja in trgovca v Klečah izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Kleče, Ljubljana, .Škofljica, Koseze, dne 11. avgusta 1936. Žalujoče rodbine: Avšič in Robežnik Alja Rahmanova: 27 Tovarna novega človeka Roman. »Zakaj hočete iti, zakaj?« je prosil Vitalij Vladimi-rovič. »Ne mučite vendar mene in sebe! Saj me vendar ljubite!« Toda že je odprla vrata in na pragu je trčila ob profesorjevo ženo. Ta je z izrazom groze pogledala na žareči Tamarin obraz in na liste, ki so ležali po tleh, in v sekundi je razumela, da ta dva človeka trpita zaradi nje, da imata usmiljenje z njo in ji hočeta prizanesti. Čisto zmedena je šepetala nekaj nerazločnega predse in planila potem v sobo, da bi pobrala liste. Profesor je spremil Tamaro v predsobo, ji s trepetajočimi rokami pomagal obleči plašč in vprašal tiho: »Kdaj vas morem zopet videti?« »Pojdite in potolažite svojo ženo!« mu je odvrnila ... Ta mara je bila zopet na cesti. Počasi, prav počasi je stopala dalje. >Dve stvari napolnjujeta nrav z vedno novim in nnraščajočim občudovanjem in spoštovanjem: zvezdnato nebo nad menoj in moralni zakon v meni...«, je šepetala predse. In prav kot bi hotelo nebo soglašati z melodijo, ki je vzburkala njeno srce, so ,se razpršili oblaki in pomladansko večerno nebo ji je pošiljalo blesk svojih ivezd. Iz dalje je zadonela melanholična pesem, cvetoče drevje ji je pošiljalo svoj vonj, reka je šumljala in se dobrikala ... vse je prepevalo o ljubezni... /Ljubim ga. ljubim ga!« jc šepetala predse vsa obupana. »Ljubim ga in sama ubijam svojo ljubezen!« 9. Od večera, ko jo je spremljal profesor Verholancev domov, ni bila Tanja več na univerzi. Po tem, kar se je zgodilo, ga nikakor ni hotela videti: zdelo se ji je, da bi moral na prvi pogled vse uganiti, hotela pa je to skriti pred vsemi ljudmi. Zdaj pa je bilo srečanje neizbežno. Danes je bil diskusijski večer pri profesorju Vitaliju Vladimiroviču Orlovu in pisatelj Kuznecov bi moral govoriti. Ze dolgo časa so bili ti večeri edina svetla točka v Tanjinem življenju. Tukaj se je shajala z ljudmi, ki so mislili kot ona, tukaj je bil košček življenja, ki je bilo čisto drugačno kot vse naokoli, košček življenja, ki jo je megleno spominjalo na njeno detinstvo, ko je živela še s svojimi starši. »Oh, Tanječka!« jo je veselo pozdravila Ana Iva-novna, ki se je pravkar hotela napraviti za ta večer in si je oblačila novo, posebno slabo prikrojeno bluzo, v kateri se je zdela še manj lepa, kot je že itak bila. Začela je odkrivati Tanji svoje srce. »Tanječlia, ali veste, kaj je moja največja skrb?« je tožila; »izkazalo se je, da je Tamara izredno spodobno in plemenito dekle. Sama s svojimi lastnimi ušesi sem slišala, kako je dejala mojemu možu: »Imate ženo in otroke, pri njih je vaše mesto!« Ce bi bila taka kot mnoge druge, bi bilo bolje; stvar bi bila potem kmalu zopet pri kraju — toda tako se bo le še bolj zakljubil vanjo! Kaj le bo iz tega?« V tem trenotku so se odprla vrata in vstopil je profesor Verholancev. Tanja se je zdrznila. Danes bo vse zvedel! Precej jo bo videl in vse mu bo jasno! Tanja se ni motila. Ko jo je profesor Verholancev zagledal, mu je prešinil obraz srečen sijaj; pohitel je k njej, ji prožil obe roki in začel govoriti: »Moja ljuba zvezdica...« A sredi besede je obtičal. Pogledal ji je pozorno v obraz, njegove ustnice so zadrhtele, roke so mu zatrepetale in — tega Tanja ni pričakovala — ne da bi bil zinil še kako besedo, je odšel in jo pustil samo v predsobi. Tanja si je pripravila že celo vrsto pojasnil: prečute noči ob Njurki, nadure v službi in tako dalje — a zadal ni niti enega vprašanja! Ali ji je bilo res že tako jasuo zapisano na obrazu? Profesor Verholancev je odšel v kabinet profesorja Orlova in se tam igral z roko mumije, medtem ko so plavale njegove misli okoli Tanje. Srce se mu je skrčilo. Razumel je njen prisiljeni smeh, s katerim ga je hotela tako rekoč prositi, naj je ničesar ne izprašuje, in doumel je, da se je z njo nekaj zgodilo, nekaj velikega, grdega. Toda kaj? V tem trenutku so stopili v kabinet gostje in ga pozdravili. Komaj je odgovoril, in ko so začeli sedati, si je poiskal prostor, od koder je lahko opazoval Tanjo. Trudila se je, da bi se mu skrila za knjižno omaro. Pa se ji ni čisto posrečilo; še vedno je mogel videti njen profil in koder njenih las, ki ji je silil naprej. Poglobil' se je v pogled tega profila, ki se je dobro in ostro odbijal od temnega ozadja, in zdaj je hipoma razumel: nič več ni bila dekle. Kaj ga je pripravilo do tega, da je zagonetko tako razrešil, o tem si ni bil na jasnem; nova poteza je bila v njenem obličju, ki ga je dodobra poznal kot nekaj neizmerno ljubkega, poteza, ki je izbrisala to, iz česar se je zrcalil čar njenega devištva. V njenem obrazu je bilo nekaj, kar je govorilo, da je prestopila mejo, preko katere ni mogla več nazaj. (8 Qo } C« u n vaCot W fflll C >u o U (S B (9 C OJ o 0) •f) n H o •o vi o o .ts « -a o N« Z« »Jugoslovansko tiskarno« s Ljubljani: Kare! Cei, Izdajatelj: Ivan Rak ovco. Urednik: Viktoi CenCič. Olimpijske igre 1936 V BERLINU Olimpijska telovadba Berlin, 10. avgusta. Danes ob 7. zjutraj so se pričele na Dielrich-Eckart-Biihne olimpijske telovadne tekme, katerih se udeležuje doslej rekordno število narodov, odnosno tekmovalcev. ?.e zgodaj zjutraj so bili napolnjeni prostori za gledalce, katerih se je nabralo do 25.000. Popoldne še več in so ljudje kljub hudi vročini in kljub temu, da so bile danes na programu samo obvezne vaje, vztrajali ' prav do konca. Kdo je tekmoval? Tekme so bile talko porazdeljene, da je tekmovala dopoldne polovica naroda, popoldne pa še druga polovica, Jugoslovanski telovadci, katere je postavil Sokol kraljvine Jugoslavije, so bil« na vrsti dopoldne. Poleg Fincev so nastopali tedaj še BolgaTi, Japonci, Avstrijci, Madjari in Amerikanci. Najboljši so bili Finci, ki so se očitno razlikovali od ostalih, najslabši pa so se pokazali Bolgari in bi bilo bolje, če bi ostali doma. Jugoslovani so se dobro držali in so se v dopoldanskem tekmovanju plasirali na drugo meslo takoj za Finci. Mojstri nastopajo. Popoldne sta pa nastopila najresnejša favorita za prvo mesto, sedanji svetovni prvak v telovadbi Švrice, potem pa Nemčija. Poleg njih so bili dobri tudi Cehi, malo slabši so bili Francozi in Italijani. Za Romune pa velja isto ko za Bolgare in tudi Luksemburžani so bili za razred slabši od ostalih. Dramatična borba med Švicarji in Nemci 2e pri obveznih vajah se jc pokazalo, da se bije gigantski boj za primat med Nemci in Švicarji. Prav blizu sta si skupaj vrsti, tu se odreže eden malo bolje, tam zopet drugi, loko, da so gledalcu v stalni negotovosti, kdo bo zmagal. So pa eni ko drugi mojstri, ki z največjo lahkoto in sigurnostjo izvajajo predpisane vaje. Isto velja za lincc in izgleda, da bo trojica sigurno prišla v finale, ki bo jutri popoldne in za katerega vlada tukaj velikanske zanimanje. V najboljši čelvorici, ki bo izvajala zase prostih vajah je dosegel najboljši uspeh Jjtuk^Jj z 8.567, slede mu Primožič 8.067, Vadnov 7.763, Grilc 7.733, Forte m Merzlikin 7.6, Pristov 7.3 ia Gregorka 7.033. -nA Konj z ročaji: Štukelj 9, Forte 8.767, Grilc «.733, Primožič 8.533, Pristov 7.933, Vadnov in Gregorka 7.4, Merzlikin 5.662 Pri poljubnih vajah je bil zopet prvi Štukelj, ki je dosegel 9.4 in ima izglede, da doseže olimpijsko kolajno. Konkurenca pa je ostra ter se prav lahko zgodi, da se bo moral zadovoljiti s slabšim mestom. Končno stanje skupinskega tekmovanja v telovadbi v grupi slabših je: Plavanje Berlin, 11. avgusta. Zanimanje tisočev gledalcev v Berlinu na olimpijskih igrah je bilo prvi teden posvečeno skoro le samo lahki atletiki, 6e je po končanem lahkoatletskem tednu razdelilo na več strani, toda še vedno tako, da od vseh panog, ki jim sedaj prisostvujejo, posvečajo prvenstveno pažnjo telovadbi in plavanju, od katerih je prva v letnem gledišču »Ditrich Eckardt«, druga pa v plavalnem bazenu, kjer je protsora za 30.000 gledalcev, tretja skupina pa se je opredelila za boks v nemški telovadni dvorani, dočim so prijatelji veslanja te dni vzdržema pri tekmah ob jezeru Grii-nau. Razumljivo je, da tisoči gledalcev prvenstveno spremlja borbe v finalnih tekmovanjih v plavanju z napetim zanimanjem, saj se tudi tu končujejo tekmovanja kakor pri lahki atletiki, skoraj vsa z novimi olimpijskimi ali celo svetovnimi rekordnimi uspehi. Tudi za plavanje, kjer so bili na zadnjih olimpijskih igrah v ameriškem letovišču in filmskem mestu Los Angelesu postavljeni v primeri z dotedanjimi rekordi naravnost neverjetni uspehi, velja pri sedanjih igrah enako merilo, kakor za lahko atletiko, da se namreč tudi ti uspehi dajo ie vedno zboljšati. Dane« je bil plavalni spored bolj skromen, vendar so se vršili končni boji v štafeti 4X200 metrov, na 200 metrov prsno za ženske. Na progi 400 metrov prosto moški in 100 metrov hrbtno ženske pa so bili danes izločilni in polfinalni boji. 400 metrov prosto semifinale; V tem tekmovanju sta bili določeni dve skupini. V prvi je zmagal Japonec Uto, ki je preplaval progo v času 4:48.4, drugi Američan Flanagan 4:54.9 in tretji Japonec Negami 4:55.4. Zmagovalec Uto je dosedanji Grabbejev olimpijski rekord izenačil. V drugi skupini pa ie bil isti rekord celo zboljšan in sta priplavala kot prva na cilj svetovni rekorder Mcdica (USA) in Japonec Makino, ki je trenutno najresnejši kandidat za zlato kolajno. Tretji v tem predteku je bil znani francoski olimpijski tekmovalec Pariš v času 4:55.6, dočim je Anglež Leyvers s 4:55.7 bil tik za njim na četrtem mestu. 100 metrov hrbtno ženske. Tudi v tej točki se še niso vršili finalni boji, temveč le predteki, vendar je bil žc pri izločilnih tekmovanjih dosežen nov olimpijski rekord po Nizozemki Šenff v času 1:16.(5, s čimer jc dosedanji olimp. rekord Američanke Holm Jareltove 1:18.4 precej zboljšan. Za svetovnim rekordom, ki ga brani tudi Jarellova, pa zaostaja današnji olimpijski rekord za i! desetinke. V semifinale so se za 100 metrov hrbtno plasirale naslednje: zmagovalka Senff, Rrunslroem (Danska). Frampton (Anglija), Stolte (Nemčija), Bridges (USA), Kfirmesler (Ho-landska), Harding (Anglija), Norton (Avstralija) in iz naslednjih medtekov še Motridge (USA), Ma-sterbroek (Holandska), Ilankock (Anglija) in Nil sen (Danska). 200 metrov prsno dame finale. Mala Japonka Maye'nuia jc zmagala v odličnem času 3:03.6, druga je bila Nemka (icnenger 3:04.2, tretja Danka Šoerensen v času 3:07.8 I'. Jugoslavija konj 43.433, proste vaje 61.867, krogi 64-100, bradlja 61.642, drog 69.333, skupaj 790.060 točk; 2. Madjarska 66.667, 68.833, 71.266, 70.167, 69.500, skupno 774.804; 3. Italija 64-834, 58.309, 61.800. 60.800, 50.466, skupno 742:048; 4. Avstrija 64.400, 64.300, 52.300, 55.933, 71.191, skupno 710.854. Olimpijske telovadne lekme so se danes proti večeru zaključile po izredno trdi borbi med štirimi najboljšimi moštvi sveta v telovadbi, ki so se plaši rali v današnji finale z včerajšnjimi uspehi. Olimpijsko zmago v telovadbi in zlato kolajno je osvojila Nemčija s komaj tremi točkami pred Švico, ici je prejela srebrno, Finci pa bronasto s tretjim mestom. Četrti so Čehoslovaki, peti Jugoslovani, šesti Madjari". Olimpijski drobiž Danes ob 0 zjutraj potujejo skozi Ljubljano jugoslovanski lahkcatleti, ki se vračajo iz Berlina. V soboto 22 in v nedeljo 23. t. m. se vrši v Zagrebu meddržavni lahkoatletski dvoboj Jugoslavija:Grčija, kjer nastopi kompletna grška reprezentanca, ki je bila tudi v Berlinu. V jugoslovanski reprezentanci pa bodo še vsi ostali atleti, ki so sedaj ostali doma. Tudi Čehoslovaki bodo dobili po končanih igrah , v goste amerikan.sko lahkoatletsko moštvo, ki pa predvidoma ne bo nastopilo kompletno. Letos slavi naša lahkoatletska zveza 15 letnico obstoja in pripravlja za to priliko velika meddržavna lahkoatletska tekmovanja, kjer naj bi sodelovale predvsem slovanske države- Za to priliko je že sedaj pričela izdajati službeno zgodovino delovanja v zadnjih 15 letih. V kolikor nam bo prostor dopuščal, bomo gotove važne odlomke objavljali. 4 krat 200 metrov prosto, finale. Japonsko moštvo je v današnjem finalnem tekmovanju 4 X 200 m prosto zboljšalo svoj olimpijski in svetovni rekord v času 8:51.5 (svetovni do sedaj 8:52.2, olimpijski 8:58.4). Drugi so bili Američani v času 0:03 pred Madjari, ki so z 9:12.3 kot tretji vendarle še postavili nov evropski rekord v tej točki. Sledijo Francija (9:18.2), Nemčija 9:19, Anglija 9:21.5, Kanada 9:27.5 in Švedska 9:37.5. SKOKI V VODO Naš Zicherl je v svojih svobodnih skokih dosegel daleč boljše mesto, kakor marsikateri od najznanejših skakalnih zvezd. Zlezel je od konca prve polovice na konec prve tretjine ter izenačil svoj uspeh z onim od Wilfana na 100 m prosto, ko sc je plasiral na 10. meslo. Za Zicherlom so še prvaki Egipta, Francije, Avstralije, Nizozemske, Madžarske, Anglije in Švice. Pred njim pa so samo štirje Evropejci. Ta točka je bila pravi triumf Amerike, ki je dosegla vse tri kolajne, in sicer Degencr zlato s 163.3 točkami, Wayne srebrno 159.56 in Orecnc 146.29. Sledijo šc Japonec Shibahara 144.92, Weiss (Nemčija) 141.24 in Esser (Nemčija) 137.99. Waterpolo V waterpolu so danes nadaljevali polfinale-Nizozemska je igrala z Anglijo z 4:4, Beigija je nudila nepričakovano dober odpor prvakom Ma-djarske, ki so jo premagali le z 0:3 (0:2). Ostali rezultati: Francija :Švedska 2:1, Nemčija 3:1. Četvorec s krmarjem I. skupina: 1. Nizozemska 6.50, 2. Brazilija, 3. Japonska, 4. Danska. 5. Češka in 6. Švedska- II. skupina: Nemčija 6.41.1, 2. Francija, 3. Jugoslavija, 4- Amerika, 5. Poljska. III. skupina: Švica, Italija, Madjarska, Japon ska in Belgija. V skupini, kjer je tekmovala Jugoslavija, je bila konkurenca najhujša- To se vidi tudi iz tega, da je jietoplasirano moštvo iz druge skupine doseglo boljši čas, kakor prvoplasirano iz prve skupine. V skifu . je zmagala Poljska, nakar slede Brazilija. Estonska, Nizozemska in kot zadnja Jugoslavija (Davorin Jela^ka iz Splila). V drugi skupini je prvi Nemec, iiakar slede: Avstrijec, Kanadčan, Avstralijec in Američan. Danes bo v Berlina Tekmovanje ženskih telovadnih vrst, plavanje, jahajanje, veslanje, sabljarije, boks, rokomet, basketbal in hokej. Sreda 12. avgusta obsega poslednji podrobni program: Ob 7. telovadne tekme ženskih vrst, kjer nastopijo za Jugo^avijo članice sokolske telovadne vrste; ob 8. jahanje — tekma v dresuri konj; ob 9. plavanje: 100 m hrbtno predteki; 4 x 100 m dame predteki in linaie v skokih v voda za dame ter waierpoio mošiev, ki so se piasiraii za nadaijnje borbe. V veslanju so predteki ob 9. in 14.; pop. ob 14. telovadba druga skupina; ob 15. plavanje fi- nale 400 m prosto in 100 m hrbtno dame predteki. V telovadbi imajo naše tekmovalke zelo močne nasprotnice in nastopijo v skupini s Švedkinja-mi, češkimi Sokolicami, Nemkami in Finkami, ki se bodo vse resno borile za olimpijske lavorike. ludi madžarska vrsta in USA so izredno dobro pripravljene. V plavanju na 400 m prosto se bo bila borba za zlato kolajno med obema Japoncema Negami-jem in Makinojem ter Angležem Leiwersem ter Madžarom Grofom. Tudi tretji Japonski tekmovalec Uto je odličen. Olimp, rekord je že padel v predtekmovanjih, morda bo celo še izboljšan tik za svetovnim, ki je izredno dober. Mi nimamo v leh točkah, tudi ne pri skokih ženiik nobenega zastopnika. Pač pa bo Wilfan v predtekih na 10(1 m hrbtno gotovo skušal svoj nedavno doseženi rekord 1:12 še zbo'jšati. Svetovni rekord v tej točki brani Kiefer (USA) z 1:04.8. — V hrbtnem plavanju žensk na 100 m pa je svetovna rekorderka V • Punčfec zopet prvak Jugoslavije V Zagrebu si je v nedeljo osvojil ponosno teniško prvenstvo države dosedanji najboljši igralec tenjsa Puniec Franjo, ki je v finalni borbi zmagal nad Palado v štirih setih 6:0, 6:8, 6:3 in 6:3. Motodirke na Ljubelj avgusta Na praznik Marijin, 15. avgusla. ob 10 dopoldne bodo na ljubeljski cesli VI. mednarodne moto-ciklistične dirke, ki jih prireja Motoklub Ilirija. I rijavljenih je med drugimi 17 inozemcev. Tvrdka cBafaj je razpisala posebne nagrade za najboljše dirkače, ki bodo vozili s pneumaliko njonega izdelka. K jutranjemu izletniškemu vlaku pridejo v Tržič avtobusi. Tudi iz Ljubljane bo odpeljal poseben avtobus, če se javi dovolj udeležencev. Javiti lakoj na tajništvo, v pisarno g. Jake Gorjanca na Miklošičevi cesti. Mars — juniorski prvak »Marsc (Ljublj.) : Železničar (Marih.) 5:0 (0 : 0). Finalna tekma za naslov juniorskega prvaka dravske banovine se je končala z visoko in prepričevalno zmago požrtvovalnih Marsovcev. Bila je ves čas napeta in v premoči Marsovcev, ki sicer v prvem polčasu niso uspeli z nobenim golom, so pa v drugi polovici igro lepo zaigrali. Publike ie bilo okoli 400, ki je bila enako zadovoljna z lepo igro obeh moštev, enako tudi z objektivno presojo sodnika g. V. Vrdjena. — Prvak Mars je zasbižil tudi pokal LNP-e ,prejel ga pa še ni, ker ni bilo pri tekmi niti oficijelnega zastopnika pod-zveze, niti pokala. Mladi prvaki upajo, da jim bodo vsaj sedaj poklonili več pažnje. Pokal Kamnika gre v Domžale V nedeljo je bil poleg plavalnega prvenstva v Kamniku še nogometni brzolurnir klubov tega okraja, pod pokroviteljstvom g. sreskega načelnika Kosi ja. Nastopili so iz Domžal Disk in Domžale, Mengeš in Kamnik. Proti pričakovanju so zmagali Domžale! in odnesli pokal mesta Kamnika. Posamezne tekme so končale takole: Disk : Mengeš 1:0 (0:0); Kamnik : Domžale brez gola neodločeno in je še po podaljšku moral odločati žreb za SK Domžale, ki je nato igral z Diskom kot zmagovalcem prve tekme in ga premagal z 2 : 0 (0 : 0). Plavalno prvenstvo LPP-e Kamnik, 8. in 9, avgusta Za to prvenstvo so se borili trije klubi: SK Ilirija iz Ljubljane, SSK Maraton iz Maribora in SK Kamnik. Najštevilnejša je bila ekipa mariborskega Maratona. Rezultati so razmeroma prav dobri, če pomislimo, da smejo na podzveznih prvenstvih tekmovati le plavači, ki na državnem prvenstvu niso nastopili. Voda je bila zelo mrzla 14 stopinj C, kar je plavače še zlasti oviralo. — V soboto popoldne se je vrSilo le eno pred-tekmovanje na 50 m prosto juniorji. V finale so prišli: Pestevšek (1), Bervar (M), Hodalič (I), Ko-bol (K), Karbl (I), Brumec (I), Škofič (M) in Dor-ntk (M). Po tej točki bi se morala odigrati water-polo tekma Jadran : Ilirija. Jadran ni nastopil in tekmo izgubil z 3:0. V drugi tekmi je Maraton zmagal nad Kamnikom 4:1 (2:1). V nedeljo dopoldne so se tekme nadaljevale z 50 m prosto juniorji finale: 1. Pestevšek (I) 31,7; šport 2. Hodalič (I) 32,4; 3. Bervar (M) 32,8. — Točke: 1-26, M-5, K-l. 50 m p«s.'.o juniorke': 1. Lavrenčič E. (I) 41.7; 2. Pretnar (I) 42; 3. Jerele (I) 46,6. — Točke: 1-52, M-5, K-l. 200 m prosto seniorji: 1, Demonte (I) 2:51; 2. Houdek Ivo (K) 3:10,6; 3. Pichler (M) 3:19,3 — Točke: 1-68, M-10, K-9. 3X50 mešano juniorke: 1. Ilirija I- (Banko, Jerele, Lavrenčič L.) 2:24,2; 2. Maraton I. (Podku-bovšek, Breščak, Rižner) 2:29; 3. Ilirija II 2:3-1,8. Točke: 1-104, M-32, K-9. 100 m prsno seniorji: 1. Jurič (M) 1:28,2. 2. Hribar 1:29,9; 3. Houdek Igor (K) 1:33,1. — Točke: 1-110, M-48, Kamnik-14. Skoki juniork z deske: 1. Podkubovšek (M) 13,04 točk. — točke: 1-110, M-61, K-14. 100 m hrbtno seniorji: 1 Kožuh (M) 1:37,2; 2. Smrdu (M) 1:43,4; 3. Kurnik (I) 1:46,2. - Točke: 1-115, M-82, K-17. 4X50 m prosto juniorji: 1- Ilirija I. (Karbl, Brumec, Hodalič, Pestevšek) 2:14,6; 2. Maraton (Puppis, Škofič, Dornik, Bervar 2:21; 3. Ilirija II. 2:36. Točke: 1-151, M-98, K-17. Skoki juniorjev z deske: 1. Rojina (II 28.92 točke, 2. Škofič (M) 27,84 točke, 3. Sallcr (1) 20 92 točke. — Točke: 1-169, M-106, K-17. Kamnik je dobil tekmo z Jadranom 3:0 par forfait. Ilirija pa je v precej slabi igri zmagala nad slabejšim Maratonom 3:0 (1:0). Popoldanski program jc pričel z 100 m hrbtno juniorji: 1. Pestevšek (I) 1:30,7; 2. Tiran (I) 1:38,9; 3. Dornik (M). Točke: 1-190, M-lll, K-17. 50 m prosto juniorke: 1. Rižner (M) 36,2; 2. Lavrenčič L. (I) 39,4; 3. Kralj (M). — Točke: 1-200, M-133, K-17. 100 m prosto seniorji: 1. Demonte (I) 109,6; 2, Horl (M) 1:12; 3. Bervar (M). — Točke: 1-214, M-148, K-20. 100 m prsno juniorji: 1. Gala (M) 1:30,3; 2. Škazin (M) 1:32,9; 3. Bevc (K). — Točke: 1-214, M-169. K-25. 50 m hrbtno juniorke: 1. Rižner (M) 15; 2. RavnikaT (I) 50; 3. Banko (I). — Točke: 1-227 M-187, K-25. 100 m prsno juniorke: 1. Jerele (I) 1:44,1; 2. Breščak (M) 1:47,5; 3. Dolenc D. II). — Točke: 1-248, M-198, K-25. 4X50 prosto seniorji: 1. Ilirija (Šerbcc, Hribar, Močnik, Demonte) 2:08; 2. Maraton I. (Beivar. Pichler, Puppis, Horl) 2:12.5; 3. Maraton II. — Točke: 1-274, M-223, K-25. 200 m prosto juniorji: 1. Pestevšek (I) 2:49; 2. Brumec (I) 3:02,7; 3. Bervar (M) 3:03,1. — Točke: 1-299, M-228, K-27. Skoki seniorjev z deske: 1. Podbukovšek (M) 51,78 točk; 2. Cizelj (M) 50,66; 3. Pogačnik (K) 46,36; 4. Levičnik (K). — Točke: 1-299. M-249, Kamnik 35. Ker Jadran ni nastopil, je prepustil zmago v waterpolu Mariboru s 3:0, prav tako Kamnik Iliriji s 3:0. Končni vrstni red v waterpolu (e naslednji; 1. Ilirija, 2. Maraton in 3. Kamnik. Prvenstvo si je priborila Ilirija s 325 točkami, drugi je mariborski Maraton z 265 točkami in 3. Kamnik z 45 točkami. Odbor zn izvedbo lalikantlrtskh dvobojev im« dro-vi nh 20..10 važno sejo pri Si,uničil. Udoložbu, vseh Kg. odbornikov In deloKatov klubov nujna in obvez,lin — Vaion s|>ored. — Tajnik. SK Ilirija — old boj s. Danes r>d 17 dalje trening na igrišču Hermesa. Prinesite opremo! Vsem easfitim sobratom, prijateljem in znancem naznanjamo pretresljivo vest, da je po nedoumnem sklepu Vsemogočnega odšel po plačilo v večnost prečastiti gospod Janko Petrič mestni iupnik šentpeterski ki je danes na obisku pri svojem prijatelju v Kostanjevici od kapi zadet izdihnil svojo blago dušo. Truplo rajnega gospoda župnika prepeljejo v Ljubljano, kjer ga polože na mrtvaški oder v župnišču sv. Petra, odkoder ga prepel jejo v četrtek po zadušnem opravilu v cerkvi sv. Petra k večnemu počitku. Kraj in ura pogreba se naznani pozneje. Vse častite sobratc in prijatelje prosimo, da sc spomnijo blagega pokojnika v svojih molitvah. Ljubljana, dne 11. avgusta 1936. Jože Ciiderman, Jože Oražem, Miha Jenko, kaplani. Tinček in Tonček ko i detektiva 128. Dečka se seznanita s Cipom. Odnekod je pritekel majhen dečko, odet samo z živalsko kožo okoli pasu. Nekaj časa je Tinčka in Tončka začudeno motril od nog do glave, potem pa jima je moško segel v roko in rekel: »Pozdravljena! Jaz sem Cip. Kako pa je vama ime?« »Midva sva pa Tinček in Tonček,« je v imenu obeh odgovoril Tinček. »Tinček in Tonček?« je ponovil Cip in se zvonko zasmejal. »Kakšno čudno imel In sploh sta mi čudna patrona. Le odkod sta se vzela?« »Z zemlje sva prišla,« mu je pojasnil Tinček in pikro pristavil: »Ce sva midva čudna patrona, si ti še bolj! Hoho, ali bi se ti smejali pri nas na zemlji, če bi te videli!« Medtem, ko so dečki govorili med seboj, je tudi Mukija doletela velika čast: obiskal ga je črn pes in ga prijateljsko ovohal od vseh strani. Potem pa sta v pasjem jeziku malo pomodrovala. Ojojmene, koliko sta si imela povedati! Kuža Muki je svojemu novemu tovarišu bržkone na dolgo in široko razlagal, kakšno je življenje na zemlji, ta pa mu je spet opisoval življenje v Atlantidi. »Ali nama ne bi mogel razložiti, kje smo zdaj prav za prav?« je Tinček pobaral Cipa. »Nekaj sva že slišala in brala o Atlantidi, ampak jaz ne verjamem, da bi bila to ona skrivnostna dežela.« »Pa je, če ti rečem!« je rekel Cip. »V sami Atlantidi sta in nikjer drugod.« »Pa ne vidiva nikjer nič skrivnostnega in čudovitega,« je povzel besedo Tonček. >Saj je še pri nas v Afriki več čudovitih stvari.« »Počaka jta, počakajta, saj ne gori voda!« se je nasmehnil Cip. »Bosta že še kaj videla in doživela.« AVali oo tayi V malih oglasih velja vsaka beseda Din l*—; ženitovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa encn kolonska, 3 mm visoka petltna vrsHca po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov ireba priložiti znamkoJ Da ob koncu sezone popolnoma izprazne zalogo konfekcije, RAZPRODAJA damske poletne obleke od 58 Din naprej, športne triko in ceiir bluze od 38 Din naprej, športna krila od 48 Din naprej. Za jesenske dneve priporoča veliko zalogo dežnih plaščev, hubertusov in tr en Škotov po jako znižanih cenah tvrdka F. I. GORIČAR, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 29. Hranil, vloge Vseh denarnih zavodov in vrednostne papirje vnovčuje po najvišji ceni takoj v gotovini Alojzij P 1 a n i n š e k , Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1. Službodobe Brivski pomotnik Franc Semič tz Rajnolda pri Kočevju dobi službo takoj. — Javi naj se pri Ivanu Sušniku, Tacen 76, St. Vid nad Ljubljano, b ilužbeisčejo Hotelski sluga dobro izvežban, stalni natakar, ali tudi za hišnika, Iščem stalno službo. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Ptuju, (a) Kupimo Parno lokomobilti rabljeno, dobro ohranjeno, v Jakostl 25—30 KS, kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poceni« št. 11.698. (k) JESENSKI LIPSKI SEJEM 1936 od 30. avgusta do 3. septembra 60°/0 popusta na nemških državnih železnicah ; po železnicah drugih držav znatne olajšave. Vse informacije daje: Častni zastopnik Ing. G. TONNIES - Ljubljana. TyrSeva (.33. Telefon 2762, in Zvanični biro Lajpciškog Sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33 Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! Slaro zlato, zlato zobovfe tn srebrne krone kupujem po najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Dijaki 1-3 dijake(inje) sprejme za meščansko šolo Ang. Vldic, Tržič 16 EEHa Klavir dobro ohranjen, napro daj za 2500 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.713. (g) Vtanoi/anja Trisobno stanovanje centru mesta so odda takoj ozlr. 1. novembra. — Naslov v poslovalnici »Slov.« št. 11581. (č) Stanovanje oddam s 1. septembrom. Sv. Križ 76, poleg Kuno-varja. (č) Enosobno stanovanje pritiklinami takoj oddam v Jarnlkovi ulici 9, za Stadionom. (č) Dvosobno stanovanje kuhinjo, shrambo in pritiklinami, oddam s 1. septembrom. - Cerkvena ulica 21. (č) 1! Pohištvo Razne spalnice 1 od 6500 Din naprej v ore hovl korenini s 5 letno garancijo. M a 1 e n š e k , Dravlje, t>rl tramv. pb staji »Slepi Janez«. (š I Automofor Elektromotor 580/220 volt, 6—6 KW, ca. 900 obračajev, rabljen ltuplmo. Ponudbe na poštni predal 19, Kočevje. Denar Hranilne vloge vseh hranilnic ln posojilnic vnovinlem po najvlill ceni ln proti t ak o J 4 nj 1 gotovini. Rudolf Zore LJUBLJANA, OledallSka 12. Telefon Stev. 38-10. Priložite znamke. Kompanjona(ko) s 4000 D gotovine iščem. Mesečni dohodek 1500 D. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.731. (d) Kupimo knjižice Mestne hranilnice ljubljanske v znesku do 600 tisoč Din. Plačljivo takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotovina« 11.710. (d) m Prvovrstni novi sodi vseh vrst naprodaj od Din 0.80 za liter. Marovt, sodarstvo, Braslovče. 1 Vsa letna oblačila, lister, buret, kaša, v odlični Izdelavi dobite poceni pri PreBkerju Sv. Petra cesta 14. Stroji za izdelavo parketov, ladijskih tla, lokomobilo 65 HP, polnojarmenik 66 cm, venecijanski jarem 110 cm, clrkularjl, vt,e osišče kompletno za parno žago, v najboljšem stanju — se proda. Ponudbe na oglas, oddelek »Slovenca« pod: »Ugodno« št. 11641. (1) Nogavice, rokavice ln pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje tn najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica In Stari trg. O* Sveže slive (češplje) bosanske, debele, trde — košarica 46 kg za 135 Din tranko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Telefon MN ✓S PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS oudj Pogačnik Bohoričeva ulica št. 5. Pozor! Pri modistkl F. Praprot-nlk, Komenskega ul. 26, se dobijo damskl klobuki že od 35 Din dalje. (i) VINA r.& vse prilike naročite pri Centralni vinarnii v Ljubljani. Kolesa ponikljana ln pokromana zaradi pozne sezlje prodajamo po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina, Tyrševa 36. (1) MALIN0VEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. Plccol . Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Vsakovrsten les tesan, rezan ln oblan, po naročilu, ter razno kurivo nudi po nizki ceni parna žaga Trobec, Ko-zarje-Dobrova pri Ljubljani. (i) KSILOLITNI TLAK za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren. 2e pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga J§ MATERIAL CJUBLJANJV Tyrieva 36 a, Tel. 27-16 Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov tre 10. (d) Zahvala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob priliki izgube našega soproga, očeta in starega očeta, gospoda Jakoba Avšiča posestnika, gostilničarja in trgovca v Klečah izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Kleče, Ljubljana, Škofljica, Koseze, dne 11. avgusta 1936. Žalujoče rodbine: Avšič in Robežnik Alja Rahmanova: 27 Tovarna novega človeka Roman. »Zakaj hočete iti, zakaj?« je prosil Vitalij Vladimirovič. »Ne mučite vendar mene in sebe! Saj me vendar ljubite!« Toda že je odprla vrata in na pragu je trčila ob profesorjevo ženo. Ta je z izrazom groze pogledala na žareči Tamarin obraz in na liste, ki so ležali po tleh, in v sekundi je razumela, da ta dva človeka trpita zaradi nje, da imata usmiljenje z njo in ji hočeta prizanesti. Cisto j zmedena je šepetala nekaj nerazločnega predse in planila potem v sobo, da bi pobrala liste. Profesor je spremil Tamaro v predsobo, ji s trepetajočimi rokami pomagal obleči plašč in vprašal tiho: »Kdaj vas morem zopet videti?« •Pojdite in potolažite svojo ženo!« mu je odvrnila ... Tamara je bila zopet na cesti. Počasi, prav počasi je stopala dalje. »Dve stvari napolnjujeta nrav z vedno novim in naraščajočim občudovanjem in spoštovanjem: zvezdnato nebo nad menoj in moralni zakon v meni...«, je šepetala predse. In prav kot bi hotelo nebo soglašati z melodijo, ki je vzburkala njeno srce, so se razpršili oblaki in pomladansko večerno nebo ji je pošiljalo blesk svojih *vezd. Iz dalje je zadonela melanholična pesem, cvetoče drevje ji je pošiljalo svoj vonj, reka je šumljala in se dobrikala ... vse je prepevalo o ljubezni... »Ljubim ga, ljubim ga!« je šepetala predse vsa obupana- »Ljubim ga in sama ubijam svojo ljubezen!« 9. Od večera, ko jo je spremljal profesor Verholancev domov, ni bila Tanja več na univerzi. Po tem, kar se je zgodilo, ga nikakor ni hotela videti: zdelo se ji je, da bi moral na prvi pogled vse uganiti, hotela pa je to skriti pred vsemi ljudmi. Maj pa je bilo srečanje neizbežno. Danes je bil diskusijski večer pri profesorju Vitaliju Vladiiniroviču Orlovu in pisatelj Kuznecov bi moral govoriti. Že dolgo časa so bili ti večeri edina svetla točka v Tanjinem življenju. Tukaj se je shajala z ljudmi, ki so mislili kot ona, tukaj je bil košček življenja, ki je bilo čisto drugačno kot vse naokoli, košček življenja, ki jo je megleno spominjalo na njeno detinstvo, ko je živela še s svojimi starši. »Oh, Tanječkak jo' je veselo pozdravila Ana Ivanovna, ki se je pravkar hotela napraviti za ta večer in si je oblačila novo, posebno slabo prikrojeno bluzo, v kateri se je zdela še manj lepa, kot je že itak bila. Začela je odkrivati Tanji svoje srce. »Tanječka, ali veste, kaj je moja največja skrb?« je tožila; »izkazalo so je, da je Tamara izredno spodobno in plemenito dekle. Sama s svojimi lastnimi ušesi sem slišala, kako je dejala mojemu možu: »Imate ženo in otroke, pri njih je vaše mesto!« Če bi bila taka kot mnoge druge, bi bilo bolje; stvar bi bila potem kmfilu zopet pri kraju — toda tako se bo le še bolj zakljubil vanjo! Kaj le bo iz tega?« V tem trenotku so se odprla vrata in vstopil je profesor Verholancev. Tanja se je zdrznila. Danes bo vse zvedel! Precej jo bo videl in vse mu bo jasnol Tanja se ni motila. Ko jo je profesor Verholancev zagledal, mu je prešinil obraz srečen sijaj; pohitel je k njej, ji prožil obe roki in začel govoriti: »Moja ljuba zvezdica...« A sredi besede je obtičal. Pogledal ji je pozorno v obraz, njegove ustnice so zadrhtele, roke so mu zatrepetale in — tega Tanja ni pričakovala — ne da bi bil zinil še kako besedo, je odšel in jo pustil samo v predsobi. Tanja si je pripravila že celo vrsto pojasnil: prečute noči ob Njurki, nadure v službi in tako dalje — a zadal ni niti enega vprašanja! Ali ji je bilo res že tako jasno zapisano na obrazu? Profesor Verholancev je odšel v kabinet profesorja Orlova in se tam igral z roko mumije, medtem ko so plavale njegove misli okoli Tanje. Srce se mu je skrčilo. Razumel je njen prisiljeni smeh, s katerim ga je hotela tako rekoč prositi, naj je ničesar ne izprašuje, in doumel je, da se je z njo nekaj zgodilo, nekaj velikega, grdega. Toda kaj? V tem trenutku so stopili v kabinet gostje in ga pozdravili. Komaj je odgovoril, in ko so začeli sedati, si je poiskal prostor, od koder je lahko opazoval Tanjo. Trudila se je, da bi se mu skrila za knjižno omaro. Pa se ji ni čisto posrečilo; še vedno je mogel videti njen profil in koder njenih las, ki ji je silil naprej. Poglobil se je v pogled tega profila, ki se je dobro in ostro odbijal od temnega ozadja, in zdaj je hipoma razumel: nič več ni bila dekle. Kaj ga je pripravilo do tega, da je zagonetko tako razrešil, o tem si ni bil na jasnem; nova poteza je bila v njenem obličju, ki ga je dodobra poznal kot nekaj neizmerno ljubkega, poteza, ki je izbrisala to, iz česar se je zrcalil čar njenega devištva. V njenem obrazu je bilo nekaj, kar je govorilo, da je prestopila mejo, preko katere ni mogla več nazaj. i » • . 2« & U tO O o M H J t S >« I s C Ssi " - (8 3*1 i** C M H ° (3 (0 «S ^ C 0 fllf 2 o O 3 o » a a a a N N u u ► k S »u Q Kl(