POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo m uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Cekovm račun št 14 335 — Podružnice■ Liubliana Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. - Rokopisi se ne vračajo. — Netrankirana pismo se ne spre/emaio. -- Mali oglasi trgov inačaii. vsaka beseda Dm , mali oglasi, ki abtUjo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50
Itev. 140 • Maribor, sobota, dne 9. decembra 1939 • Leto XIV
Volitve ali reorganizacija države
Po sprejetju sporazuma med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in dr. V. Mačkom so takoj pričeli po sporazumu hrvaški banovini dodeljene oblasti prenašati v Zagreb. Za nas to ni tako važno. Važno pa je za nas, da je to prenašanje poslov povzročilo v javnosti pravcato mrzlico parceliranja vseh ustanov, ki so le bolj splošno upravnega značaja in pa tudi ustanov, ki nimajo s parcelacijo kaj pridobiti, ker so skupna stvar vseh državljanov. To so na primer socialne ustanove, delavske pravice, svoboda organizacij, svoboda besede tiska in združevanja.
Tukaj so parcelacije nepotrebne, ne-zmisilne. Dovelj je, če dobe banovine administrativne nadzorne posle, ne pa odločevalno oblast, ker so to pravice vseh državljanov v enaki meri.
Imamo pa še druga vprašanja, ki se ne dajo parcelirati. Tako vprašanje je državna gospodarska politika. Prav v sedanjih razmerah se bojimo, da bo sedanjemu stanju sledila velika gospodarska kriza. Izvažamo živino in kož ne bo. Usnjarska industrija bo propadala. Mnogo surovin imamo doma, te izvažamo, namesto da bi jih čimprej pode-lovali doma. O teh stvareh banovine ne morejo odločati. Naloga države je to in naloga države je, da ne podpira veriž-ništva, ki se tako rado pojavlja v takih razmerah, ampak splošne državne socialnogospodarske interese.
Za zgled smo navedli v tezah nekaj primerov in hočemo s tem povedati, da je parcelacija oblasti in ustanov tehnično jako težka stvar. Ni mogoče, da bi se ta vprašanja razčistila samo ob zelenih mizah, potreben je zato parlament, potrebno je zaslišati zastopnike naroda, da se bodo vse stvari temeljito pretehtale in precenile in ustvarile sporazumu, ki je sprejet načelno, tudi tehnične, praktične in pravične temelje. Zlasti je to potrebno tudi zaradi tega, ker se parcelačna mrzlica, ki grozi z neobjektivnostjo, spremeni lahko v težko popravljivo zlo.
Načela sporazuma dejansko nimajo nasprotnikov v državi. O tem ni dvoma. Težke tehnične probleme pa naj reši svobodno izvoljena narodna 'skupščina.
Ali bodo volitve alfi ne?
Vlada pretresa politične zakone.
Ugibamo mi in ugibajo drugi, kdaj bodo volitve v narodno skupščino- Dr. Krnjevič je izjavil, da so Hrvati pripravljeni in morejo iti v volitve že jutri. V Beogradu menijo nekateri, da ni čas primeren za volitve, predsednik dr. Maček pa meni, da je bolj pravilno, če se gre sedaj v volitve. Dr. Krnjevič je izjavil, da je prepričan, da dr. Maček zmaga.
Vlada se je sestala v sredo na seji, na kateri so začeli pretresati politične zakone.
Nekatere podrobnosti Iz natrta volilnega zakona
Iz načrta volilnega zakona, ki ga obravnava vlada, je razvidno, da bo poieg ust po volilnih okrožjih, ki se bodo najbrž skoro povsod skladala z območjem °krožnih sodišč, lahko postavljene tudi državne liste, katere bodo mogli sesta-Vlti nosilci okrožnih list, najmanj deset Po Številu. TaLi državni listi se bodo Prišteli ostanki glasov, oddanih za do-tične liste po okrožjih, na katere v okrožju ni odpadel mandat.
Za povišanje mezd in plač!
Z ozirom na naraščajočo draginjo so svobodne strokovne delavske in name-ščenske organizacije pokrenile akcijo za zvišanje plač' V zvezi s to akcijo je z več strani prišla zahteva, da banska uprava skliče anketo, ki se je vršila v torek, dne 5. t. m. Na anketi so podale svobodne delavske in nameščenske strokovne organizacje (Strokovna komisija, Jugoslovanska strokovna zveza, Narodna strokovna sveža, Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov, Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije in Slovenska nameščenska zveza) naslednjo izjavo:
»Podpisane delavske in nameščenske svobodne strokovne organizacije smatrajo, da so edino prave predstavnice delavcev in nameščencev, preko katerih branijo delavcem in nameščencem v sedanjih izrednih razmerah vrednost svoje delovne sile, ki je po narasli draginji nevarno ogrožena.
Delavci in nameščenci nimajo vpliva na ukrepe, ki naj se izdajajo proti draginji. Zato jim preostaja kot edino sredstvo za zaščito proti kvarnim vplivom draginje le njihova naravna pravica in zahteva po sorazmernem zvišanju zaslužkov, da bodo v skladu z njihovim gospodarskim in socialnim položajem.
Splošno je ugtovljeno, da so cene najnujnejših življenskih potrebščin od leta 1955 v stalnem porastu, dočim so ostali zaslužki nespremenjeni, oziroma so povprečni zaslužki celo v padanju. Katastrofalen porast draginje v zadnjih mesecih pa je že itak prenizke zaslužke znižal daleč pod dosedanji nivo in ogroža na celi črti najskromnejšo eksistenco delavcev in nameščencev ter njihovih družin.
Zaraditega položaja je bila že dose-daj ogrožena večina, posebno delavcev, pa tudi nameščencev, navezana na prehrano s cenenimi hranili (kruh, moka, fižol, krompir, mast, zelje). In ravno ta živila, ki so doslej v glavnem vzdrževala delavčevo življensko in delovno silo, so se tako podražila, da je nabava že teh življenskih potrebščin onemogočena ogromni večini delavcev in nameščencev v zadostni meri.
Anketa pri banski upravi
Zato zahtevamo:
1. Da oblast nujno ukrene vse potrebno, da se prepreči porast cenam življenskih potrebščin in z drakoničnimi kazenskimi odredbami prepreči vsako špekulacijo.
2. Da se nujno prilagode vsi zaslužki delavcev in nameščencev potrebnemu eksistenčnemu minimumu in sedaj nastalim draginjskim razmeram.
3. Nadaljna regulacija zaslužkov naj se vrši z draginjskimi dokladami na ta način, da se ustanovi premična skala draginjskih doklad, ki naj se ravna po cenah življenskih potrebščin.
Ta skala naj se določi z indeksom potrošnje življenskih potrebščin, katerega izdelajo zastopniki delodajalskih in ae-lojemalskih organizacij s sodelovanjem oblasti.
Spričo tega položaja zahtevamo, da oblast omogoči svobodnim delavskim in nameščenskim strokovnim organizacijam v njihovih prizadevanjih za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja širokih delavskih in nameščen-skih množic polno svobodo pri njihovem delovanju in jih pri tem važnem ! delu tudi vsestransko podpre.«
| Poleg te izjave je zastopnik Strokov-j ne komisije v imenu organizacij pred-; ložil zahteve, da se vse dosedanje de-jlavske in nameščenske plače povišajo vsaj za 30 odstotkov.
delodajalce generalni ravnatelj Skubic, dr. Ples in dr. Golia. Komisija je izdelala o anketi to-le
uradno poročilo:
Anketa je soglasna, da se naj s pomočjo oblasti, zlasti pa Direkcije za^ prehrano in Prizada zajezi val draginje, ter pri tem ugotavlja, da se je v državi podražilo baš ono blago, ki ga imamo v izobilju.
V vseh občinah z razvito indutrijo naj se ustanove odbori za pobijanje draginje in poleg teh odborov tudi banovinski odbor.
Predstavniki potrošnikov v teh odborih naj bodo iz delavskih, oziroma nameščenskih vrst.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo bo priporočila svojim članom, da v okviru stvarnih možnosti in upoštevajoč produkcijske razmere v posameznih podjetjih prilagode zaslužke nameščencev in delavcev draginjskim razmeram.
Minimalna mezda naj se zviša za 50 para na uro in minimalna mezda določi na najmanj din 3.— na uro za vso državo.
V sporazumu s pristojnimi organizacijami naj se določijo tudi minimalne plače za nameščence in trgovske pomočnike.
Anketa apelira na vlado, da upošteva težek položaj aktivnih in vpokoje-i log zastopnika Delavske zbornice iz-; nih državnih nameščencev ter delavcev, ki naj jim poviša plače in pokojnine primerno draginji.
Po zaključku debate je bila na pred-
voljena komisija, ki so jo tvorili Stanko'' Jurij, inž. Košir in Kosem Drago, za|
Stališče delavskih organizacij do zaključkov ankete
K službenem poročilu naj pripomnimo, da so zastopniki svobodnih strokovnih organizacij glede povišanja minimalnih mezd postavili zahteve, da se tozadevna uredba o minimalnih mezdah spremeni in določijo take minimalne mezde, da bo delavstvu in nameščen-stvu omogočen nakup vseh življenskih potrebščin, ki jih rabi za preživljanje
in vzdrževanje delovne sile.
Prav tako so svobodne organizacije zahtevale, da morajo v vseh odborih za pobijanje draginje sodelovati tudi zastopniki svobodnih delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij.
Anketa je priznala naraščanje draginje načelno. x » ..=!.	■	--	-	-u
Rusi neprestano napadajo na finsko
ozemlje
Doslej se boji še niso razvili v odločilne bitke.
Na rusko-finskem bojišču, kamor so te dni uprte oči vsega sveta, mnogo bolj kot pa na zapadno fronto, se vrše krvavi boji, ki pa še vedno niso zavzeli obsega velikih, odločilnih bitk. Sovjetska vojska otipava finsko fronto in je podvzela tudi napade večjega obsega na severni obali Ledenega morja (polotok Ribači in luka Petsamo), nadalje ob vzhodni obali ogromnega Ladoškega jezera ter na meji v Kareliji, med Finskim zalivom in Ladoškim jezerom.
Vreme je za vojne operacije silno neugodno, zlasti na severu, kjer vlada vrhu tega polama noč. Jezera še niso Zamrznila, tako tudi ne močvirja, megla in sneg pa onemogočata delovanje letalstva.
Finska armada šteje 400.000 mož starih od 20 do 40 let. »Črna vojska«, ki je tudi mobilizirana, šteje baje okrog 500.000 mož. Toda kaj so te številke proti številčni moči sovjetske armade! Razen tega stoje sovjetskim četam na razpolago ogromne rezerve na ljudeh in
materijalu ter živilih, česar vsega Finska nima. Finci razpolagajo v najboljšem slučaju z 200 letali. Nadalje ima Finska dve križarki, več torpednih rušilcev in okrog 8 podmornic. Rusija pa ima v Baltiškem morju dve oklop-nici, nosilca letal, več križark, več torpednih rušilcev in najmanje okrog 70 podmornic.
Začetni boji so pokazali, da se finske armade ne sme podcenjevati. Oprta na utrdbene pasove prizadeva ta armada težke izgube in preglavice Rusom. — Zlasti so se doslej obnesle finske zasti zoper tanke in pa preciznost njihovega orožja. Sovjetski listi priznavajo, da nudijo Finci žilav odpor in se zlasti pritožujejo nad tem, da je vse obmejno ozemlje podminirano.
Navajajo se različne številke o izgubah sovjetskih tankov in letal. Finci pravijo, da so uničili 16 letal in 34 tankov. Rusi priznavajo izgubo 4 letal in le par tankov ter zanikajo poškodovanje križarke »Kirov«.
Na jezeru Ladoga se je vdrl led pri prehodu ruskih čet in je mnogo vojakov utonilo.
Izgleda, da bodo Rusi poskušali prodor na severu, pri luki Petsamo (Pečen-go) in pa vzhodno od Ladoškega jeizera.
Sovjetska letala so doslej porušila mnogo hiš v Helsinkih in usmrtila z bombami preko 80 žen in otrok, mnogo pa ranila, nadaljnji napadi z letali pa so sedaj izostali, ker je slabo vreme.
Angleikl socialisti In vo|ni dljl
Eden izmed vodilnih angleških socialistov o vojnih ciljih.
Pred kratkim je imel v angleškem radio s. Herbert Morrison, ki je eden izmed vodilnih članov angleške delavske stranke, govor o vojnih ciljih. S. Morrison je zahteval upostavitev svobodne in nezavisne Poljske, Češkoslovaške in Avstrije. Po končani vojni morajo vsi narodi gospodarsko sodelovati in skupno urediti kolonijalno vprašanje. Doseči se mora tudi mednarodno nadzorstvo oboroževalne industrije. Spori se naj ne rešujejo z vojno, ampak jih naj razsodi nepristransko mednarodno sodišče.
Nemški napadi na zapadni fronti
Vežbanje mlajših nemških vojaških sil.
Na zapadni fronti so nenadoma oživeli boji. Nemško armadno poveljstvo je na več točkah fronte ukazalo napade na francoske postojanke, ki pa niso uspeli. Domneva se, da so bile poslane v boj nove čete, predvsem mlajših letnikov, da bi se na ta način privadile vojskovanju.
Letalstvo ni delovalo, ker je vreme
neugodno.
♦
Angleški kralj se je mudil te dni na zapadni fronti.
Kanada bo poslala v par tednih svojo drugo divizijo 20.000 mož v Francijo.
Dva nemška bombnika sta padla v morje, eden ob angleški, drugi ob holandski meji.
V angleškem parlamentu je izjavil mornariški minister Churchill, da plove na morjih pod zaščito vojnih ladij stalno 2000 angleških trgovskih ladij, od katerih jih prihaja dnevno po 150 v angleška pristanišča ali odhaja iz njih.
Podmornic potopijo angleške ladje po 2 do 4 vsak teden. Doslej je oboroženih 1000 trgovskih ladij, v kratkem jih bo še 1000. Na vsakih 750 ladij, ki plujejo v spremstvu vojnih ladij, odpade po ena potopljena ladja. Od 21 milijonov ton tonaže angleške mornarice je bilo v treh mesecih potopljenih 340 tisoč ton. Prirastek v istem času znaša ^280.000 ton. Vojna mornarica zaznamuje 50.000 ton izgub, v gradnji pa je en milijon ton voljnih ladij vseh vrst.
Štiri nemške podmornice unllene
V teku tega tedna so Nemci izgubili štiri podmornice. Ena je bila uničena v Severnem morju z bombo iz letala, druga je bila vjeta v Kanalu in posadka internirana, tretja je postala žrtev eksplozije, ko je zadela na nemško plavajočo mino, četrta je bila zajeta v škotskih vodah in posadka rešena.
Vojna na morju
Vo)na z magnetlinlml minami ni vel posebno uspešna
Vojna z maignetičnimi minami je imela velik učinek samo prva dva dni, potem ko so bile položene te vrste mine. Sedaj je število ladij, ki jih lahko štejemo kot žrtve teh min, silno padlo. Po največ postanejo žrtve teh min ladje nevtralnih držav.
Zapora nad Izvozom nemškega blaga v inozemstvo
je stopila v veljavo dne 4. decembra. Blago, ki bo zaplenjeno, bo do konca vojne shranjeno v Angliji ali Franciji ali z njima sodelujočih državah.
Zedinjene driave ne nameravajo protestirati
Med tem, ko so nekatere nevtralne države protestirale v Londonu radi proglašenja zapore nad nemškim izvozom, so Zedinjene države izjavile, da ne mislijo protestirati proti sklepu zaveznikov. Zadržanje Zedinjenih držav je značilno in najbrž tudi merodajno za vse države ameriškega kontinenta.
Finska — alarm na severu
Konferenca severnih držav.
Dne 7. decembra so se sestali v Oslu zunanji ministri Švedske, Norveške in Danske k posvetovanju v zvezi z izbruhom vojne med Sovjetsko Rusijo in Finsko. Na konferenci bodo tudi razpravljali, kakšno stališče naj zavzamejo severne države do pritožbe, ki jo je naslovila finska vlada na Društvo narodov.
Izbruh vojne med Sovjetsko Rusijo in Finsko je povzročil, da je zavladala bojazen v vseh severnih državah. Nihče ne ve, kaj bi še utegnili prinesti bližnji tedni. Severne države so že več let sem neprestano povdarjale svojo nevtralnost. Toda, kaj pomaga nevtralnost, ako pa so velesile, ki meje na nevtralne države, drugačnega mnenja.
Zlasti se čuti ogroženo Švedska, ki poseduje največje rudnike najboljšega železa v Evropi. Zadnje dni je bilo čitati v nemških in ruskih listih napade na
švedskega zunanjega ministra. Razširile so se pa tudi verzije o nekih nemških podvigih proti Norveški.
Vzrokov za vznemirjenje je torej več
kot dovolj.
Bivši sodallstilnl prvaki aretirani
»INS A« poroča:	Da	ne bi protire-
žimska opozicija dobila kako trdnejšo organizatorno obliko, je po poročilu »Daily Telegrapha«, ki sloni na popolnoma verodostojnih virih, Gestapo pred kratkim ponovno aretirala v Berlinu bivša voditelja nemških svobodnih strokovnih organizacij s. Theodorja Lei-parta in s. Petra Grassmanna. Na Dunaju so pa zopet zaprli bivšega dunajskega socialističnega župana s. Seitza.
Batna u% fid
Zli duhovi
V državi nam obetajo svobodo in demokracijo. Prav in dtobro je to, ker je to državljanska pravica, ki je vredna človeka. Človek je živo bitje in mora izživljati sviojo biinost, ki se zrcali v njegovem plemenitem sodelovanju v javnem in zasebnem življenju. Kljub tej povsem razumljivi stvari pa vendar še sklicujejo neki elementi ankete, če ne bi bio primerno, da se odvzamejo delavstvu in delavskim organizacijam pravice do svobode. Nova vlada sporazuma izjavlja, da pripravlja demokratične svoboščine, neke klike pa intrigirajo proti tej politiki. Upajmo, da bo to pokvarjeno klikar-stvo kmalu doživelo konec, kakršen mu gre.
Uredba o mobilizaciji in demobilizaciji je bila objavljena te dni. V uredbi je sprejeto načelo, da se za obrambo države uporabljajo vsa živa in materijalna sredstva države, njenih državljanov in ostalih prebivalcev. V slučaju mobilizacije se ustanovi ministrstvo za preskrbo. Po tej uredbi bo mogoče prepovedati uvoz in izvoz, notranji promet in vskladi-ščenje gotovih vrst blaga. Nadalje se bodo laho uvedle nakaznice za ipotrošnjo. Posebne določbe se nanašajo na ukrepe pred zračnimi napadi.
25 letnica rudniške oienzive. V Gornjem Mi-lanovcu v Srbiji so dne 3. decembra proslavili 25 letnico rudniške ofenzive srbske armade, ki je pognala avstrjsko armado tudi iz Beograda in preko Donave.
Minister železnic. Železničarji prosijo, da se v primeri z draginjo povišajo plače želez, uslužbencev ter izvedejo nekatere službene in plačilne reforme. Minister Beslič je izjavil, da bodo storili vse, da se vsaj 50 odst. zarite v uresniči. V ta namen je izdelan poseben pravilnik. Minister je tudi priznal, da zakon o prometnem osobju iz 1931 ni dober. V 24 urah se pa stvar ne da urediti.
Povišanje plač na Hrvatskem. Na Hrvat-skern so se dogovorili delodajalci in delojemalci, da se bodo zvišale plače nameščencem od 1. decembra dalje: do din 1000 za 25 odst., do din 1500 za 20 odst., do din 2000 za 15 odst., do din 2500 za 12 odst., do din 3000 za 8 odst, nad din 3000 za 5 odst.
V novo upravo »Jugočelika«, kateri načeluje ravnatelj Hipotekarne banke dr. Gl orna • zič, je bilo imenovanih tudi večje število Hrvatov, ki v prejšnji upravi niso bili zastopani.
Internacije levičarjev v Bolgariji, Švicarski listi poročajo ,da so bolgarske oblasti inter nirale okrog 30 oseb, ki pripadajo raznim levičarskim organizacijam. Med interniranci je tudi nekaj uglednih agrarcev.
Angleški liberalci za novo mednarodno organizacijo. Angleški liberalni poslanec Mun-ders je predlagal v spodlnji zbornici, da naj Anglija in Francija osnujeta stalno skupno predstavništvo, ki na,j! bi bilo osnova za novo mednarodno organizacijo, h kateri naj bi pristopile vse druge države.
Letonska vlada je dovolila uvoz sovjetskega glasila »Izvestja«, ki je ibilo v deželi prepovedano od leta 1925 dalje.
Delavce in nameščence opozarjamo, da stopi z novim letom v veljavo naredba o poslovnih knjižicah za delavce in nameščence namesto dosedanjih delavskih knjižic. Naredba velja tudi za zasebne nameščence. Knjižnice izdajajo občine.
Zavratni umori v Zagrebu. V Zagrebu je bilo v zadnjih mesecih izvršenih-že več zavratnih umorov, ne da bi se bilo posrečilo izslediti krivce. 4. decembra je nekdo iz zasede streljal na zasebnega nameščenca Mihaela Lasko-viča in finančnega preglednika Mihaela Leka. Laskovič je podlegel, Lek je smrtno nevarno ranjen. Policija je razpisala nagrado din 10.000 za izsleditev krivca.
Popis živil v Zagrebu. Mestno poglavarstvo je odredilo popis živilskih zalog v Zagrebu,
Zagrebška občina je dovolila mestnim' uslužbencem božičnico in za otroke še posebno doklado, če imajo manj plače kakor 2000 dinarjev.
Beograd zahteva posojilo od SUZORa. Beograjska občina dobi odi SUZORa 50 milijonov dinarjev posojila .Obrestovala ga bo po 6% in vrnila v 30 letih. Občina rabi denar sa ureditev mesta in prometa.
Konferenca o dobavi bombaža in kavčuka. V Beogradu se bo te dni vršil razgovor z odposlanci neke angleške izvozne družbe, ki bo priskrbela bombaž in kavčuk za našo industrijo.
Pošiljanje vagonov s cisternami v inozemstvo je naša vlada omejila. V inozemstvu sme biti le do 50 odstotkov te vrste vozovnega parka.
Skoro ves rumunski vozovni park in ladje
so vzeli v zakup Angleži in Francozi, da vrše prevoze nakupljenega blaga iz Rumunije. Ru-munija je obvestila Nemčijo, da mora kupljeni petrolej odpeliatj s svojimi cisternami.
Aretacije nemških komunistov na Holandskem. Holandske oblasti so aretirale 10 nemških komunistov, ki so živeli kot politični emigranti pri svojih somišljenkih na Holandskem.
Ogromne zaloge žita v Angliji. Ameriški strokovni list »Food Manufacture« je mnenja, da ima Anglija tako ogromne zaloge raznih vrst žita, da bi mogla zdržati vojno, ki bi trajala 20 let. 7idaj skrbijo tudi z velikansko naglico za rezervne zaloge mesa. Zadnje dni so dali v rezervna skladišča nad) 200 tisoč ton predelanega mesa.
Dvatisoč mladih Angležev se je prostovoljno prijavilo v službo za iskanje in uničevanje min.
Aretacija nemškega špijona na Norveškem. Po poročilih agencije »Insa« je norveška policija v Kristiansundlu aretirala nekega nemškega trgovskega potnika, tki se je v pristanišču zanimal, kam nameravajo odpluti posamezne ladje. Norveške oblasti so ga obdolžile špijonaže.
Ustanovitev velike državne železarne na Švedskem, »Insa« poroča: Švedska vlada, ki se povečini sestoji iz socialističnih ministrov, bo predložila parlamentu zakonski načrt o ustanovitvi velike državne železarne v Lulea. Produkcija železa in jekla v tem1 podjetju bo znašala 90.0000 ton, začetni kapital znaša 16 milijonov švedskih kron. Vladno glasilo »Socialdemo-kraten« prinaša ob tej priliki uvodnik, v katerem pravi, da Švedska proizvaja letno izdatne množine železa in rude, a kljub temu, uvaža izgotovljeno železo in jeklo, in sicer za 100 milijonov kron na leto. Ko bo ustanovljena državna železarna, ne bo treba železa več uvažati
Usoda Poljakov. Kakor poroča Reuter, se nahaja zadnji varšavski župan, Starzynski, v znanem koncentracijskem taborišču Dachau.
Noblove nagrade za mir letos ne bo. Švedski parlamentarni odbor je sklenil, da letos ne podeli nobene Noblove nagrade za mir. -*
Zane Grey:
42
Mož iz £ozda
»Res je. Lahko staviš, da bodo Anson in njegovi pajdaši taborili v pusti pokrajini južno od Baldvja, vzdolž dveh, treh stez, ki vodijo tam skozi.«
»Ni mogoče niti misliti na kaj takega«, je mrmral Dale v zvezi z neko idejo, ki mu je šinila v glavo.
»Na kaj ni mogoče misliti?«
»Da bi mogli jezditi po ovinkih severno od Baldyja.«
»Seveda ne«, se je odrezal Roy.
»Potem moram sledove zabrisati — odjezditi naglo v moje taborišče in ostati tamkaj, dokler mi ne boš sporočil, da morem popeljati dekleti brez nevarnosti v Pine,«
»Milt, ti govoriš tako modro kot štirideset prerokov.«
»Nisem prepričan, da se nam bo posrečilo zabrisati sledove. Ako bi Anson imel le količkaj dobre oči, da bi se bil mogel razgledati po gozdu, bi mu ne bil tako kmalu ušel izpred nosa.«
»Ne. Toda, kakor vidiš, on računa s tem, da bo križal tvojo sled.«
»Ako bi mogel od tod še kakšnih petnajst ali dvajset milj naprej in potem sled do dobra zabrisati, bi se čutil varen pred vsakim zasledovanjem«, je rekel lovec zamišljeno.
»Lahka stvar«, je odvrnil Roy hitrp. »Baš poprej sem bil srečal par mehiških pastirjev z veliko čredo. Pfi šli so od juga in hočejo pasti do Puranove jase, potem bodo krenili zopet proti jugu nazaj in nato proti Phenixu. Vreme je grdo. Pospravi taborišče in jo mahni naravnost po odprti poti, dokler ne dosežeš sledov črede, da bo izgledalo, kakor da namera-
vaš proti jugu. Namesto tega pa jezdiš v loku pred čredo. Čreda se bo držala travnikov in stez, ki vodijo skozi ozke gozdne pasove. Čim bodo črede križale tvojo sled, je ne bo našlo nobeno oko več.«
»Toda recimo, Anson krene istotako v Toku in pride do našega sedanjega taborišča? Potem mu bo silno lahko, da bo jezdil po moji sledi do ovčje sledi. Kaj pa potem?«
»To bi bilo ravno prav. Dalje proti jugu vodi ta živinska pot po močvirnem pobočju. Pričakovati smemo, da bo silno deževalo. Tudi, ako bi ti jezdil proti jugu, bi bila tvoja sled zabrisana. Anson bi šel po tej sledi dalje, dokler je ne bi zgubil za vselej. To prepusti meni, Milt. Ti si lovec, jaz imam pa dober nos.«
»V redu. Požurili se bomo.«
Potem je zaklical dekletoma, da naj pohitita.
Osmo poglavje.
9
Ko je Helen zopet sedela v sedlu, si je lahko čestitala, da ni bila več tako hroma, kot si je bila do-i mišljala. V resnici, vse tožbe, kolikor jih je bilo čuti, j so prihajale iz Bojinih ust.
Obe dekleti sta imeli dolga, za dež nepropustna,
I čisto nova plašča, na katera nista bili malo ponosni, i Nove obleke niso bile nekaj vsakdanjega v njunem j življenju,
»Ta le plašča vama bom moral pač razparati«, j je rekel Dale in potegnil neznansko dolg nož,
»Zakaj neki?«, se je glasil Bojin slaboten protest.
»Niso prikrojeni za ježo. Tudi, ako ju razparam, bosta pošteno mokri. Ako pa to opustim, se vama bo obleka napila kot goba.«
»Torej, dajte«, je proti svoji volji dovolila Helen.
Tako je potem Dale razparal njuna dolga plašča, vsakega do* sredine hrbta. Nujnost tega ukrepa je
postala Helen jasna, ko je videla, kako sta se plašča razprostrla preko nabuhline na sedlu in jima pokrila noge s stopali vred.
Jutro je bilo sivo in mrzlo. Iz megle je pršilo, z dreves pa je neprestano kapljalo. Helen je bila presenečena, ko je zopet zagledala odprto pokrajino pred seboj, in da je lahko vsaj za nekaj časa obrnila gozdu hrbet. Na desno se je razprostirala široka, ravna pokrajina, na levo pa je bila valovita in obrobljena od zobčaste črte dreves. Oblaki, ki so ležali nad gozdnim parobkom, so zatemnjevali gorovje. Veter je pihal Helen v hrbet in čutiti je bilo, da se je njegova sila stopnjevala. Dale in Roy sta jahala naprej v precejšnjem diru in gnala pred seboj tropo tovornih konj. Helen in Bo sta se morali pošteno podvizati, da sta lahko sledili-
Prvo uro ježe se vreme ni spremenilo, pa tudi ne scenerija, toda Helen je zaslutila, kakšne napore bo morala prestati, ako bo treba jezditi takole ves dan naprej. Iz vsega srca je pozdravljala mesta, kjer so morali v korak, zato pa ji je bila ravnina zeto priskutna. In kar se tiče strmih pobočij, po katerih je bilo treba navzdol, jih je naravnost sovražila. Ran-ger se ni hotel za nobeno ceno spuščati počasi navzdol; to stresanje v sedlu pa je bilo zelo neprijetno. Razen tega je iskri vranec imel navado, da je vse jarke in stAige preskočil v zaletu. Kar plaval je preko njih, kot ptica. Helen nikakor ni mogla pogoditi trik, da bi pravilno sedela v sedlu, in tako ni postala samo telesno zbita, ampak tudi duševno zmučena. Posebno nečimuma ni bila nikoli. S tem pa še ni rečeno, da ni pazila na svojo zunanjost, toda kakor je izgledala sedaj, je moralo biti pa vsekakor strašno. Bo si je prizadevala, da bi jahala vštric z Dalejem in se je le redkokdaj ozrla nazaj, za kar ji je bila Helen zelo hvaležna.
(Dalje prihodnji?.)
TRBOVLJE
Podražitev mesa
Fred par dnevi je trboveljsko javnost izne-nadila vest, da so tukajšnji mesarji podražili cene mesu za din 2 pri kg. Vemo, da se vse draži in da ne bodo tukajšnji mesarji zadnji I pristavili lončka k tej podražitvi, vsekakor' nas pa kot konzumente zanima dejstvo, da so isti dan do 10. ure prodajali mesarji meso po din 10, a po 10. uri je moralo bitii povišano za din 2 in to na din 12 za kg.
Vemo, da med poviškom niso naši mesarji ne kupili dražje in tudi ne sklepali kakšnih kupčij s kmeti, pač pa so zalogo, v kolikor so jo imeli, kratkomalo podražilii Zakaj so podražili meso, nam bo mogoče lahko odgovorilo Združenje mesarjev. Neupravičena podražitev mesa spada gotovo v seznam verižništva in s tem v zvezi pod paragraf o prepovedi navijanja cen življenjskim potrebščinam^
Knjižnica »Vzajemnost« vam nudi lepe knjige, ki razvesele čitatelja, ko« jih vzame v roko. Mnogo knjig ie, ki je ne odložite'poprej, dokler je niste -prečitali do konca. Zato obiskujte knjižnico »Vzajemnost«. Knjige se iposojajo brez izjeme vsakomur, ki plača din 2,— za vpisnino. Izposojejo se na 14 dni. Obiskovalcev je bilo v mesecu novembru, 177, izposodilo se je pa 272 knjig.
HRASTNIK
Zahvala. Ob priliki težke izgube našega ljubljenega sina, brata, svaka in nečaka, katerega smo položili dne 28. novembra k zadnjem počitku, nam je dolžnost, da se prav prisrčno zahvalimo pevskemu odseku »Vzajemnosti II«, steklarski godbi in športnem« klubu za njihovo udeležbo pri pogrebu, vsem darovalcem vencev in cvetja, tako tudi vsem ostalim pogrebcem. Posebno zahvalo pa izrekamo delavstvu v steklarni za podiporo din 900, Splošni delavski strokovni organizaciji za din 300, g. šefu Abelu za din 150 ter za krsto, Protitu-berkulozni ligi, katera je pokojnega podpirala v času njegove bolezni, županu s. Malovrhu, g. dr. Dolancu za brezplačno zdravljenje in druge podpore, katerih je bil pokojni deležen od strani občine kljub temu, da še ni bil občan tukajšnje občine. Še enkrat najlepša hvala!
Peitl Terezija, Peitl Terezija, Gotz, Karel,
mati.	sestra.	svak.
ŠOŠTANJ
Kaj napravi slaba druščina? Že parkrat smo napisali, da je tatvina slaba pomoč lastni eksistenci, pa smo bili vsled tega pokarani. Mlad človek, inteligent, priden, tajnik na okoliški občini v Topoišici, toda tako nepreviden,
Veliko strokovno zborovanje vseh mariborskih delavcev in name$£encev
se bo vršilo v nedeljo, dne 10. decembra s pričetkom ob pol 10. uri dopoldne v Sokolskem domu (poprej »Union«).
Delavci, delavke, nameščenci! Gre za vaše interese, zato pridite vsi.
Nameščenci in trgovski pomočniki za zboljšanje plač
V torek, dne 5. decembra, torej na sam Miklavžev večer, so se zbrali mariborski nameščenci in trgovski pomočniki, sledeč pozivu podružnice Zveze privatnih nameščencev in Pomočniškega zbora trgovskega združenja, da se posvetujejo o akciji, ki naj prinese odpo-moč vsled draginje prizadetim. Na zborovar nju je govoril s. P e t e j a n. Sklicujoč se na statistiko je navedel, da ima ena četrtina nameščencev in trgovskih pomočnikov samo din 500 mesečne plače, druga četrtina od din 500 do 750, tretja četrtina do din 1000, in šele zadnja četrtina nad 1000 din. Predlagal je, da se nameščenci glede zahtev po povišanju plač
priključijo zahtevam, ki so jih stavili nameš- nji in za izboljšanje plač.
čenči v Ljubljani (in smo jih objavili v prejšnji številki »Delavske Politike«). Omenjal je doslej brezuspešno akcijo proti draginji in povdaril, da bi bilo potrebno, da bi v odborih sodelovali tudi delavci in nameščenci.
Nato je bil sprejet sklep, da se naj pozove trgovce in podjetnike, naj svojim nameščencem izplačajo o Božiču enomesečno plačo, potem pa naj se do začetka januarja uredi vprašanje povišanja plač.
Predsedstvo zborovanja je dobilo pooblastilo, da stopi v stik z ostalimi organizacijami nameščencev in predlaga sklicanje vsesplošnega nameščenskega zborovanja proti dragi'
Miklavževanje je tako ukoreninjena navada,
kakor praznovanje Barbare v revirjih. Drže se te navade vsi, tisti, ki svoje otroke lahko obdarijo, kakor tudi tisti, ki smejo samo sline cediti ob pogledu na bogate izložbe in uživati v tem, da morejo gledati obdaritev med petičnimi. Miklavževo ima svojo privlačno silo za ljudi, ki se radi našemijo in jim je v zabavo, ako morejo plašiti deco ali pa zganjati svoje burke z odraslimi. Nekateri Miklavži in peklenščki pa se tako užive v vlogo obdariteljev in krotilcev, da v tej njihovi vlogi v resnici uživajo, po pregovoru: dajati je slajše kot jemati, pa četudi dele samo tisto, kar jim drugi dajo v to svrho. Tudi deca, ki ne veruje v nebeškega Miklavža in njegovega peklenskega spremljevalca, vidi v miklavže-vanju neko šego, ki ji krajša čas, ko je življenje ob dolgih zimskih večerih vendar tako pusto, zlasti ako manjka doma celo najpotrebnejšega za življenje in je šolska knjiga v mrzli sobi — edina zabava. Za nekaj desetin otrok v velikih mestih je Miklavževo tudi vir dohodkov. Po cestah prodajajo pozlačene šibe in si z izkupičkom potem sami prirede Miklavža. Nekateri Miklavži so bili letos »no-bel«, ker so se kljub pomanjkanju bencina vozili z avtomobili v procesijah po mestu. Miklavža so letos pričakovali tudi tisti delavci, ki niso organizirani, pa so si spričo naraščajoče draginje želeli, da naj bi jim Miklavž prinesel, kar jim manjka. V tem oziru so še
da se je podal v slabo dkuščino. Popival je ! bolj naivni kot otroci, med katerimi so že red-
dalje časa po raznih gostilnah. Prilastil si je okrog 5000 din in potem fingiral vlom na občini. Po vsem tem kar je napravil, je vsak spoznal, da mora biti tat ali vlomilec nekdo, ki je dobro* poznan v uradu. Zjutraj so poslali po orožnike, ki so na prvi hip ugotovili, da to ne more biti nihče drugi kot tajnik. Vendar ni priznal, šele ko sta prišla dva detektiva policijskim psom, je pristal in priznal. Pri hišni preiskavi je bilo najdeno okrog 3000 din, tako da manjka samo še 1500 din.
Tukajšnji Rdeči križ obdaruje vsako Leto po par sto otrok, kar je zelo hvalevredno. Pripomniti pa moramo, naj preišče bolj natančno kdo je bolj potreben in kdo ne. Zgodilo se je, da so dobili obleke in čevlje dobro situirani kmečki otroci, katerih očetje, kmetje, imajo doma več glav živine in celo denar in to na račun ubogih otrok. To ni prav! Če je takšen otrok slabo oblečen in če so starši toliko nemarni in brezbrižni, naj se da tudi tem otrokom obleko, obenem pa pošlje staršem račune, ker ni Rdeči križ zato tu, da bi oblačil in obdaroval vse otroke, ki so raztrgani, četudi imajo njihovi starši denar, d!a ibi lahko kupili obleko svojimi otrokom.
SEVNICA OB SAVI
Na državni praznik, 1. idecemibra, je .bilo v Sevnici odkritje spomenika kralju Aleksandru I. Svečanosti je iprisosvovalo tudi vojaštvo in vojaška godba iz Celja. Prišla so iz raznih krajev razna društva s prapori in venci, ki so jih položila pred spomenik. Na svečanosti se je
ki, ki ne bi vedeli, da Miklavža ni.
Kvarjenje javnega imetja. Podi Meljskim hribom je veliko poslopje državnega skladišča, mimo katerega vodi javna pot in se sprehajalci že par let zgledujejo, kako po visoki steni iz pretrgane vodne cevi teče voda po zidovju in ga mokrota tako razkraja, da že sredi stene izpada opeka. Bilo bi treba samo košček pločevine in morda pol ure dela, pa bi bila rešena cela stena. < u««.« -* - '•*
Smrtna kosa. V tukajšnji splošni bolnici je preminul 631etni Franjo Cvetko, bivši šolski upravitelj v Krčevini pri Mariboru.
Predavanje »Vzajemnosti« se vrši tokrat izjemoma v četrtek, dne 7. decembra ob 8. uri zvečer; predava g. prof. Rudolf Rakuša o »Esperantu in delavstvu«, istočasno bo razstava esperantskih del. Ker bo predavanje zelo zanimivo, Vas vabimo, da se ga polnoštevilno udeležite.
Zborovanje pekovskih pomočnikov, ki ga
sklicuje podružnica Zveze živilskih delavcev, se bo vršilo v soboto, dne 9. decembra ob 8. uri zvečer ipri »Zlatem konju«. Naj nihče manjka!
Člani bolniškega ionda železničarjev se obveščajo, da se bo vršil v soboto, dne 9. t. m. ob 17. uri v dvorani Delavske zbornice II. nad stropje, Sodna ulica, članski sestanek. — Poročalo se bo o delovanju oblastne uprave in odbora v tekočem letu.
Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svojcem bo v petek, dne 8. decembra vršil OUZD zdravnik g. dr. Hugon Velker, Maribor, Pobrežka cesta 2., v nedeljo, dne 10. decembra pa zdravnik g. dr. Pogrujc Stanko, Maribor, Tyrševa ulica št. 14-1.
400 1 vina so zaplenili finančni organi nekemu posestniku iz Slov. goric. Preiskava je pokazala, da je posestnik vino zmešal s šmarnico, radi česar so 400 1 vina izlili v Dravo, Po Dravi je šlo lansko leto in letos že veliko vina.
Kmečki fant ubil svojega tovariša. Pijani fantje pri Sv. Marjeti v Slov. goricah so se minulo nedeljo spopadli v neki tamošnji gostilni. Mlad kmečki fant je v pretepu zabodel svojega tovariša 201etnega Ivana Senekoviča, ki je kratko po prevozu v bolnico podlegel za-dobljenim poškodbam. Nož torej še vedno deluje, kar prikazuje, kako potrebno bi bilo izobraževalno delo zlasti na podeželju, kamor pa žal ne sega delokrog delavskih izobraževalnih organizacij.
Narodno gledališče. Četrtek, 7. t. m. ob 20. uri: »Prodana nevesta«. Petek, 8. t. m. ob 15. uri: »Celjski grofje«, znižane cene, zadnjič ob 20. uri: »Lepa Vida«. Soboto, 9. t. m. ob 20. uri: »Via mala«. Premiera. Red B. Nedeljo 10. t. m. ob 15. uri: »Prodana nevesta«, ob 20. uri »Via mala«.
CRNA PRI PREVALJAH
Ustanovljena »Ljudska univerza«. V nedeljo, dhe 3. decembra t. 1. se je vršil ustanovni občni zbor v občinski sejni- dvorani, katerega so se udeležili predstavniki vseh društev in organizacij, pa tudi ostala javnost je bila dobro zastopana. Predsednik pripravljalnega odbora župan g. Ivo Turk je pozdravil navzoče ter otvoril občni zbor. Navedel in obrazložil je namen ustanovitve »univerze«, ter prešel takoj na glavno točko dnevnega reda: Volitve. Predlagani so bili in soglasno izvoljeni sledeči: predsednik Knez Franc, podpredsednika Vinko Razgoršek, župnik in ing. Franc Uršič, tajnik ing. Viktor Rebolj, blagajnik Ivo Turk, odbornika Anton Raušer in Martin Sekavčnik; trije namestniki: Trebovc
zbralo par tisoč ljudi. Župan Trupej Franc se Franc, Kodrun Avgust in Prislan Jožef; preje zahvalil vsem, ki so pripomogli jn delali za slednika: prof. Diehl in Blayer
postavitev spomenika, posebno se je pa zahvalil tovarni »J-ugotanin«, katera je največ poklonila za čim prejšnjo dogotovitev sipome-nika.
Sevnica zaznamuje lep razmah. Če pogledamo mialo nazaj je Sevnica v zadnjih letih najbolj napredovala od vseh zasavskih mesti. Dobila je elektriko, vodovod, priključitev železnice Št. Janž—Sevnica, en železniški most čez Savo, en nadvožnjak, modernizirano in razširjeno postajo, kurilnico, v bližini se gradi zopet en nadvožnjak, postavilo se je tudi več modernih stavb, končno bomo dobili še novoimenovani srez Sevnica. V načrtu je tudi, da se postavi tukaj gimnazija. Sevnica in okolica le že sama od sebe najbolj privlačen okraj v vsej Savski dolini.
KRANJ
Mudska univerza. V četrtek, dne 7. t. m. bo •rredaval dr. Lavo Čermelj o temi: »Sodobne "mnnce manjšinske zaščite«. Predavanje se °° Vršilo ob 20. uri v gimnaziji.
Knjigo »Cankarjeve družbe« so dospele. — še - naročniki' ki žele k'iJige dobiti, pa Jih c niso plačali, naj jih kupijo pri poverjenikih da zaloga ne bo pošla. Vse one na-dnmi l4' imai° kiuiRe že plačane, se prosi, dot 1 wide-i° P° možnosti iskat v »Cankarjev m * na prazn*k 8. t. m., ali v nedeljo, dne t. m. od 9. do 11. ure.
 Jožef, namestnika Forstner Ivan in ing. Baraga Miro; razsodišče: dr. Ramšak Adolf, ing. Fettich Viktor in Kovač Franc, članarina se je določila za društva in organizacije letno din 50 in za ostale fizične osebe din 5. V tem odboru so zastopana vsa društva in organizacije, kakor tudi ostali vidni javni delavci1, ki imajo smisel za kulturno delo. Že imena nam dajo jamstvo, da bo Ljudska univerza res v pravem smislu 6esede ljudska. Kakor vsak odbor, se bo tudi novoizvoljeni boril iz početka s tež-kočami, upamo pa, da bo posvetil vse svoje moči in sposobnosti za kulturni napredek našega kraja in pričakujemo, da nas bo kaj kmalu razveselil s kakšnim poljudnim predavanjem. Že sedaj opozarjamo vse sodružice in sodruge, da se zanimajo za takšna predavanja in da se ga vsakokrat udeleže, ker izobrazba je potrebna vsakomur in vedno. Posamezna predavanja bomo vsakokrat pravočasno objavili.
^ Izjava. Podpisani Pečolar Rudolf, rudar v Črni- izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravila moja žena na moje ime v katerikoli gostilni. — Pečolar Rudolf, rudar, Črna.
ZAGORJE OB SAVI
SK »Svoboda« priredi prijateljsko nogometno tekmo med D. A. S, K. iz Trbovelj na igrišču S. K. »Svobode« v Zagorju dne 10. t. m. ob 2. uri popoldne.
STUDENCI PRI MARIBORU
Delavsko kulturnp društvo »Vzajemnost«
v Studencih bo priredilo v soboto, dne 16. t. ni družabni večer, ki se bo vršil v dvorani Kri-stovič (poprej Špurej). Spored bo pester raznimi šaljivimi -prizori itd. Pričetek ob 7. uri zvečer. — Odbor.
KOŠAKI PRI MARIBORU
Viničarsko zborovanje. V nedeljo, dne 10. decembra se bo vršilo s pričetkom ob 9. uri dop. v gostilni Žižek v Košakih važno viničarsko predavanje, na katerem too tolmačil s. dr. Reisman viničarsko uredbo. Zveza- viničarjev in malih kočarjev poziva vse vini čarje, da se tega zborovanja v čim večjem številu udeleže. — Odbor.
GUŠTANJ Protidraginjski shod
Podružnica S. M. R. J. sklicuje javno zborovanje celokupnega delavistva zaposlenega v tukajšnji jeklarni proti naraščajoči draginji. Draginja je narastla, če računamo življenjske potrebščine za petčlansko družino, od din 250 do din 300 na mesec. Toliko moraš sedaj več plačati, za toliko, so se cene zvišale. Zato opozarjamo delavstvo, da jse polnoštevilno udeleži gornjega zborovanja, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 10. decembra dopoldne ob pol 10. uri v »Sokolskem domu«. Ker pa je že večina delavstva zahtevala intervencijo potom svojih obratnih zaupnikov za povišanje mezd pri podjetju in- kolikor smo zvedeli, da podjetje odklanja vsako povišanje mezd, bodo na nedeljskem zborovanju obratni ‘zaupniki morali poročati tudi o svojem delovanju. Zato vsi na zborovanje! Za plotom vpiti nič ne pomaga. Cilave pokonci in složno na delo. Zavedajte se, da je le v skupnosti moč. Kdor ne bo prišel na zborovanje, se ga Pozneje tudi ne bo upoštevalo, pa se naj pritožuje kakor se hoče.
MuuooaMi
411 si 2« poravnal naroi-nino? Ako ie ne, stori takoj svojo dolžnosti
CELJE PROTIDRAG1NJSKO ZBOROVANJE
sklicujejo svobodne strokovne organizacije delavcev in nameščencev za v nedeljo, dne 10. decembra ob 9. uri dop. v veliko dvorano »Narodnega doma«. Govorniki bodo obravnavali najvažnejša življenjska vprašanja! Delovno ljudstvo! Tvoj položaj Te sili, da se boriš za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Vsi smo prizadeti — vsi na protidraginjsko zborovanje.
Sklicatelji.
Knjige Cankarjeve družbe so dospele ter jih
naročniki lahko takoj dvignejo v pisarni KMO ali pri s. Vodopivcu v Razlagovi ulici 3a- Naročniki, ki za tekoče leto še niso plačali članarino za C. D., t. j. din 20, naj jo takoj poravnajo, odnosno naj siporoče svoj naslov, da jim knjige dostavimo. Knjig smo naročili ie omejeno število in je verjetno, da jih bo tudi letos premalo kot običajno. Peta knjiga Milice Stupanove »Težko- vzgojljivi otroci« je že razprodana. Z drugo pošiljko, ki- je že naročena, bo ustreženo samo onim članom, ki se bodo javili najkasneje do 10. decembra. Nove naročnike C. D. obveščamo, da bodo lahko dvignili naročene knjige proti takojšnjemu plačilu tudi v nedeljo 10. t. m. od pol 9. ure naprej v »Narodnem domu«, pred in med pro-tidraginjskim shodom. — Kraj. poverjeništvo Cankarjeve družbe.
Krojaški pomočniki zahtevajo 25 odst. povišek na sedanje mezde. Vsled naraščajoče draginje je vodstvo pomočnikov na zahtevo članstva vložilo na naslov »Združenja mojstrov« vlogo, da se vsem zaposlenim krojaškim pomočnikom zviša mezda za 25 odst. Kakor izvemo, bo zahtevi pomočnikov, v najkrajšem času ugodeno. Zahteva je tembolj utemeljena, ker so pomočniki večinoma le delno, t. j. sezonsko zaposleni.
Tudi pekovski pomočniki v mezdnem gibanju. Po-ras-t cen življenjskim potrebščinam je tudi pekovske pomočnike prisilil, da zahtevajo 25 odst. povišek na sedanje mezde. Ker so mojstri to zahtevo že pričakovali, bo verjetno tudi tej zahtevi ugodeno brez večjih pretresljajev.
Trgovci se ne pokoravajo sklepom svojega vodstva. Dnevno časopisje je poročalo, da je Gremij trgovcev izdal na svoje člane okrožnico za zvišanje nameščenskih prejemkov. — Sklepu pa se je dosedaj odzvalo tako Pičlo število trgovcev, da je ogromna večina trgovskih pomočnikov ostala brez vsakega -poviška ali draginjskih doklad, kar je vzbudilo med pri-zadetimi upravičeno nevoljo.
Po naročilu, da bi prejemke zvišal’— jih je umetno znižal. Nek zelo ugleden veletrgovec je sporočil svojim nameščencem, ki jih- ima zelo lepo število, da bodo odslej prejemali 10 odst. draginjsko doklado. Istočasno jim je naročil, da morajo namesto do 6. ure delati do 8. ure zvečer, za kar pa seveda ne bodo še posebej odškodovani. Ako računamo, da se mora nadurna storitev! odškodovati s 50 odstotki. bodo prizadeti uslužbenci pač morali trikrat odslužiti 10 odst. povišek. Vse take kričeče slučaje bi bilo -pač treba zabeležiti, javnosti pa sporočiti imena takih uglednih mate-matikarjev.
Tragična smrt visokošolca. Pod vlak je skočil šestošolec Franc Primc. Vzrok samomora mladega dijaka še ni znan.
MEŽICA
Tukajšnje podjetje je zadnje čase sprejelo precej novih m-oči v delo. Mnogo je delavskih sinov, ki težko čakajo na delo pri tukajšnjem rudniku, tu-dii je vsakemu izmed njih že po večkrat obljubljeno, da ga sigurno dobi, odnosno kadar se ibo sprejemalo, -da pridejo prvi na vrsto sinovi rudarjev, ker oče rudar, ki ima -doma še celo kopico nepreskrbljenih, komaj čaka, -dia ibi dobil starejši sin sl-užuo, da bi mu bil na stara leta v oporo, ko ga že moči zapuščajo. Na žalost smo ugotovoli, da je podjetje sprejemalo v delo same kmetske sinove in čevljarske mojstre in z zelo, zelo- malo izjemo sinove rudarjev. Ob priliki, ko se je sprejemalo v delo in je šlo par rudarskih sinov prosit za sprejem v delo, jim je g. obratovodja v Žerjavu rekel: »Za enkrat ni nič, če bo, bomo poslali pošto, z Bogom!« Vprašali bi g. obratovodjo, kdaj pridle tista že dolgo let obljubljena pošta, katera prihaja za kmetske sinove in čevljarske mojstre, tudi za nas. Zlasti pripomijamo, da imajo ipri tukajšnjem podjetju vsi drugi večjo prednost, kakor pa domačini, ki so rod za rodom pustili svoje moči pri rudniku. Čudno se nam zdi, da podjetje nikoli, kadar se sprejema v delo, ne pokliče delavskega zaupnika, da bi ga vprašalo, kateri so po njegovem mišljenju bolj potrebni dela, ker delavskemu zaupniku so razmere -delavstva dobro znane. A tozadevno je baš narobe; kadar je predvidena redukcija, tedaj pokliče podjetje ubogega delavskega zaupnika, -da naj izbira, kdo naj gre na cesto. Potem pa so zaupniki tarče onih,’ ki morajo na cesto, s trebuhom za kruhom. Delavci, strnite se, -da bodo imeli zaupniki oporo, na kater-o se bodo lahko naslanjali, -kadar jim bo treba reševati pereča vprašanja. Nadalje vas pozivamo, da se pridno udeležujete koristnih predavanj, zlasti kadar se predava o spremembi rudarskih zakonov ali najnovejši rudarski zakonodaji.
Brezposelni.
JESENICE
Zvočni kino Radio predvaja v petek (na praznik) ob 3. uri pop. in 8, uri ,zv., v soboto ob 8. uri zv. in v nedeljo ob 3. uri potp. in 8. uri zvečer velefilm »Ona in njenih 100«, V glavnih vlogah slavna pevka Deanna Durbin. Med dodatki dva zvočna tednika: »Universum in Para-mount. — Sledi »Ulična glasba«.
Če hočete biti v resnici dobro in poceni oblečeni, kupite
v Češkem magazinu
pri glavni policiji
kjer dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga za damske in moške plašče, obleke, kostume, hubertuse, financarske, oficirske in železn. uniforme Velika odprodaja ostankov.	KrojaSke	potrebšilnel
DruStvo narodov se
finske
sestane na predlog vlade
Sovjetska vlada izjavlja, da se ne bo udeležila zasedanja.
Finska in Sovjetska Rusija sta članici Društva narodov. Statut Društva narodov prepoveduje začlanjenim državam, da bi svoje spore reševale z vojno. — Proti državi, ki bi kršila ta načela, mo-rajb ostale članice Društva narodov izvajati sankcije. Zato se je finska vlada obrnila s predlogom na Društvo narodov, da se skliče posvet držav članic.
Društvo narodov je sklicano na zasedanje za dan 11. decembra.
Sovjetska vlada je odgovorila, da se seje ne bo udeležila, ker ne smatra več sedanje finske vlade za zakonito predstavnico Finske, pač pa vlado v Terijo-. kiju, obmejnem finskem mestu, ki se je sestavila pod rusko zaščito, ko so tja [
prispele ruske čete. S to vlado pa Sovjetska Rusija ni v vojnem stanju.
Merodajni krogi v Ženevi so seveda drugačnega mnenja. Reuter poroča: Legalna finska vlada je vlada v Helsinkih, ne pa vlada v Terijokiju. Ako bi zmagalo načelo, ki ga zastopa Rusija, bi lahko za vsako državo postavili nekje v inozemstvu kakšno vlado, ki bi jo potem dotična država, ki je interesirana na tem, smatrala za legalno in bi v sporazumu s to vlado napadla dotično državo, češ, da jo je vlada pozvala v pomoč in da torej napad ni vojna, ampak prijateljsko proženje pomoči navidezni vladi.
Obnova francoske svobodne delavske strokovne zveze
Delavstvo vsake dežele naj brani in varuje svoje interese.
Unija francoskih strokovnih organizacij je imela 26. novembra v Parizu svoj kongres, ki ga je vodil generalni tajnik Leon Jouhaux, ki ga poznamo tudi pri nas, ker se je že večkrat mudil v naši državi. Na tem kongresu so francoski delavci razčistili naloge svobodnih delavskih organizacij ter je zlasti Jou-haux poudaril, da morajo strokovne organizacije voditi račun samo o delavskih interesih in izključevati vsakršno politiko, ki bi'cepila v organizaciji sile delavstva. Naloge strokovnih organizacij so krušne in v vsaki državi interne. Svetovni politični problemi so stvar javnosti. Delavstvo v vsaki deželi naj brani in varuje svoje interese, pa bodo varovani povsod. Pečeni golobi pa delavstvu ne padajo %usta z neba.
Prlzad v petih letih
Prizad je imela občni zbor. Družba trguje z žitom in drugimi poljskimi pridelki. Pred petimi leti je imela 15 milijonov glavnice in 30 milijonov kredita. Danes ima že nad 250 milijonov svojih rezerv in kredita za 330 milijonov. Ta družba se je v petih letih jako okrepila »	»>►.» *» r.Ailt i **•’«-
iz Češke
Delavec in esperanto, V kul turno-prosvetnih sekcijah zavzamejo važno mesto delavske espe-rantske skupine. One ne-le da ga razširjajo, ampak tudi vzgajajo svoje članstvo v espe-rantskem duhu mednarodne solidarnosti ter jih izobražujejo v spoznavanju najrazličnejših ved. Omogočeno jim je potom esperanta spoznati in proučevati socialno zakonodajo vseh narodov in slediti boju delavskega razreda. Danes govore esperanto povsod, kjerkoli vlada demokracija. Kajti on je najenostavnejše in najlažje občevalno sredstvo širokih mas delavskega razreda. Somišljeniki-ce, potrudite se, da se tudi vi naučite jezika miru, bratstva in svobode!	Delavski	esperantist.
RADVANJE
Lepo uspela prireditev »Vzajemnosti«. —
Radvanjska »Vzajemnost« je še zelo mlada v sklopu okoliških »Vzajemnosti«, pa) zato nič manj agilna od ostalih. Pod predsedstvom vrlega s. Ferfile je stalno na delu, da šdri izobrazbo in znanje med radvanjskim delavsvom, ipa tudi med kmečkim prebivalstvom. To delo v predmestni občini je najbolj potrebno; posebno še vi naši občini, ki slovi po tem, da se stoči v nji ogromna količina vinske kapljice, katera ne samo »oživlja« duha, ampak tudi prikliče duhove, kakršnih si človek najmanj želi. — Preteklo nedeljo, dne 3. decembra se je vršila v dvorani gost. Lovše prva kulturna prireditev, katera je bila zelo dobro Obiskana. Kot uvod je mandolinski odsek mariborske Vzajemnosti« zaigral »Delavski pozdrav«, nakar je agilna ter požrtvovalna tajnica sodr. Anica V. pozdravila navzoče ter v kratkih besedah pojasnila namen prireditve. Govorilni zbor radvanjske »Vzajemnosti« je zelo lepo recitiral »Glad« in so navzoči recitatorjem živahno ploskali. Diletanti mariborske »Vzajemnosti« so uprizorili tudi veseloigro v enem dejanju »Čudež v pustinji« ter zabavali občinstvo, ki se je nasmejalo in oddolžilo igralcem s ploskanjem. Sledila je recitacija Seliš-karjevih »Sedmorojenčkov«. Nato je bil zaključen program in je pričela prosta zabava.
Odbor »Vzajemnosti« se sodružno zahvaljuje mandolinskemu in dramatskemu odseku »Vzajemnosti« Maribor za sodelovanje na prireditvi. — Družnost!
Mezde padafo
OUZD Ljubljana v oktobru mesecu 1939.
Pri okrožnem uradu za socialno zavarovanje je bilo v oktobru mesecu povprečno1 zavarovanih .98.857 oseb (moških 62.725, ženskih 36,132), to je 3982 manj kakor lani v istem mesecu. Bolnikov je bilo 2812 ali 149 več kakor lani. Odstotek bolnikov je znašal 1.84 odst., to je 0.25 odst. več kakor lani.
/««-.•	.	i	»	-r	■’* -• kljub traj-
no naraščajoči draginji povprečna mezda nazadovala. V minulem oktobru mesecu je znašala povprečna dnevna mezda din 25,24, dočim je našala lani v istem mesecu din 0.26 več, to je din 25.50.
Celokupna dnevna mezda je znašala din 2,494.845.60, torej manj din 127.455.60 kakor lani oktobra meseca.
Kako si nekatera indijska plemena še vedno predstavljajo vojno
S puščico in lokom v vojno.
Švicarski listi poročajo: Vest o pričetku vojne med Anglijo in Nemčijo se je hitro raznesla med milijoni ljudštva v Britski Indiji. V nekatere kraje, ki ležijo visoko ob vznožju Himalaje, je prišla pa šele predi dobrim tednom dni. Čim je tamkajšnje napol divje ljudstvo za to novico izvedlo, so njegovi poglavarji takoj sklenili, pomagati kralju Anglije ni cesarju Indije ter so odposlali v bližnje mesto, kjer je vojaška oblast, vse za vojno sposobne može ter jih oborožili s sulicami, puščicami ter loki. Ko so po treh dneh hoje prišli v mesto, jim je vojaški komandant povedal, da ne potrebuje takih vojakov niti njihovega orožja. Bili so nemalo užaljeni. Šele ko jim je komandant povedal, da bo o njihovi pripravljenosti poročal angleškemu, kralju in jim je rekel, da zaenkrat zadošča njihova molitev za zmago, so se potolažili in se vrnili v svoje gore.
Res 1200 interniranih, 12 ustreljenih. Vlada Protektorata ugotavlja v časopisih, da so neresnične inozemske ves-ti o bajnih številkah aretacij na Češkem. Res je le toliko, da je i bilo ob priliki dogodkov dne 15. novembra ob dijaških demonstracijah aretiranih in odposla- i nih v koncentracijska taborišča 1200 oseb, 12. oseb pa je bilo ustreljenih.
Položaj v Češkomoravskem protektoratu,
Agencija »Insa« takole poroča o položaju v Češkoslovaškem protektoratu: V Pragi se nahaja 20.000 mož SS- in SA- oddelkov. Nemške protektoratske osebnosti izjavjajo, da je produkcija v velikih industrijskih podjetjih padla za 50 odstokov. Veliko je temu kriv pasivni odpor in sabotaža. Trgovine na drobno smejo prodati na dan največ do 60 odstotkov blaga, ki so ga prodajale pred začetkom vojne. Zato je veliko trgovin odprtih le dopoldan. Kar se tiče živeža, je v protektoratu morda bolje kot pa v Nemčiji. u.
Kako morajo Čehi pozdravljati? »Havas« javlja: Nemške oblasti v Češkomoravskem protektoratu so izdale uredbo, po kateri morajo Čehi vsa nemška znamenja nacionalistične stranke z istim rešpektom pozdravljati, kot to delajo Nemci. Čehi se morajo pred nemškimi zastavami odkriti ter pozdraviti z »nemškim pozdravom«. To velja tudi takrat, če se igr^ nemška narodna .himna ali če korakajo vojaki. Ta naredba velja od preteklega torka dalje
Premoženje Židov. Formalno spadajo v Protektoratu tudi Židje pod oblast čeških uradov. Dejansko pa je izvršila vlada rajha popis celo-kupnega židovskega ‘.premoženja. Židovska člo* vekoljubna društva, ki imajo milijonsko premoženje, so ga morala izročiti banki Union v Pragi, ki je združena z Deutsche Bank, ter je otvorjen račun židovske cerkvene občine v koristi Zentralstelle tur judische Auswanderer. Za plačilo posameznih zneskov iz tega. fonda mora dati dovoljenje Gestapo.
PREVALJE
Delavstvo je izbojevalo povišanje mezd v papirnici. V zvezi z naglim naraščanjem draginje, kateremu je deloma kriva vojna, deloma pa tudi navijanje cen po raznih špekulantih, se je tudi naše delavstvo, katero je 85odstotno organizirano v SDSZJ, začelo gibati. Potom centrale je odpovedalo 1. novembra t. 1.	1.
člen kolektivne pogodbe, ki govori o mezdah in je v smislu kolektivne .pogodbe odpovedljiv na mesec dni. Obenem je zahtevalo 20 odstotkov povišanja mezdi. Podjetje je sklicalo1 razpravo za dne 22. novembra, na kateri se je dosegel sporazum in so se povišale mezde za 17 odstotkov vsem v kolektivni pogodbi navedenim kategorijam delavcev začenši s 1. decembrom. Podjetje bo sestavilo sporazumno z delavskimi zaupniki indeks cen življenskim potrebščinam po stanju z dne 1. decembra 1939. Ta indeks cen življenskih potrebščin se bo vsake tri mesece primerjalo s cenami za v indeksu navedene predmete in se bo, ako bo ugotovljeno petodstotno zvišanje ali znižanje tega indeksa, reguliralo plače za toliko od1-stotkov navzgor ali navzdol. Prva tozadevna regulacija se bo izvršila s 1. aprilom 1940. Delavstvo mora priznati, da je podjetje pokazalo uvidevnost in bo znalo to tudi ceniti. Splošno priznanje za zasluži s. Jakomin, kateri je zastopal zvezo in pri tej priliki pokazal, da zna prav uporabljati svoje neprecenljive izkušnje. S tem povišanjem mezd' bi se posledice naraščajoče draginje za delavstvo nekoliko ublažile. Toda nastale so nove težave radi pomanjkanja vode, vsled česar se je s 1. decembrom omejilo delo v obratu na polovico in bo del delavcev imel brezplačen dopust. Tu čaka podjetje hvalevredno delo, ako bi preuredilo obrat na kakršenkoli drug pogon. S tem bi imelo tudi samo največ koristi, ker bi lahko s polno paro delalo neovirano naprej, delavstvu pa bi bilo tudi pomagano.	Delavec.
Vse one naročnike »Delavske Politike«, kateri so z naročnino v zaostanku, prosim, da mi jo čimpreje poravnajo, najkasneje pa do 31. decembra 1939,	Poverjenik,
Dva oderuha, ki sta znala svoj posel. —
Draguljar Vašič in neki Rukavina sta imela v Zagrebu poseben »Kreditbiro«, ki je .posojal denar za oderuške obresti. Neki ženi sta posodila 65.000 dinarjev, plačati pa jima je morala 135.000 dinarjev.
Dobički vojnih dobaviteljev v svetovni vojni. Krupp (Nemčija) je .zaslužil 1913 — 510 milijonov, 1914 že 1290 milijonov dinarjev; »Airon end Stil Ko.« (Amerika) 1915 — 56 milijonov in 1916 — 45 milijonov dinarjev; Angleško-perzijska družba 1914 — S milijonov in 1919 — 603 milijone dinarjev; »Kurto« (Francija) 1914 — 156 milijonov in 1916 — 355 milijonov dinarjev. To je samo par zgledov,
Komunisti se vračajo iz Rusije na Češko, Gottwald, Šmeral in drugi so ob okupaciji Češke pobegnili v Rusijo. Po dogovoru med Rusijo in Nemčijo so se vrnili v Prago, pod! pogojem, da se ne bodo udejstvovali politično.
Upokojencem
nudimo pod ugodnimi pogoji dober postranski zaslužek. Sprejemamo krajevne zastopnike za ljudsko zavarovanje. Samo resni interesenti naj pošljejo ponudbe zavarovalnici »DRAVA« v Mariboru.
Delavski pravni svetovalec
Siaba peč in štedilnik (Mežica) Vprašanje: Zidarski mojster mi je postavil krušno peč, v kateri pa sedaj kruha ne morem speči, ker ostane neprepečen. Tudi štedilnik mi je postavil, ki ne vleče, ampak se v kuhinji kadi kakor iv dimniku. Mojster se je najprej izgovarjal, da je vsemu temu krivo mokro zidovje, ki pa se je medtem posušilo, a peč in štedilnik sta še vedno neuporabna. Kako si naj pomagam?
Odgovor: Dajte zidarskemu mojistru naknadni rok kakih 8 dni s pozivom, da popravi peč in štedilnik. Ako v tem času dela ne bo izvršil pravilno, lahko najamete drugega obrtnika na njegov račun in potem od njega zahtevate povračilo teh izdatkov. Povrh tega lahko mojstra prijavite pri obrtni oblasti sreskega načelstva, da svojo obrt nestrokovnjaško izvršuje in bo uvedlo sresko načelstvo proti njemu postopanje.
Prikrajšan tekstilci delavec (Maribor) Vprašanje: V tekstilni tovarni sem dobival kot mazač po 3 din na uro, medtem ko bi moral dobivati po kolektivni pogodbi 5 din. Ali še lahko žalitvam razliko za čas veljavnosti kolektivne pogobde?
Odgovor To razliko lahko iztožite za tri leta nazaj, vendar se šteje ta doba od dneva vložitve tožbe pri sodišču nazaj. Vse drugo Vam zastareva in sam opomin ne prekine tega zastaranja. Več delavcev je že iztožilo to razliko.
Prometna nesreča (Tržič)
Vprašanje: Ker je bila cesta polna ljudi, sem skušal s kolesom prehiteti po levi strani ceste. Pri tem sem pa podrl nekega otroka z balanco na tla. Njegov oče mi grozi s tožbo, dasi ve, da je bil otrok na cesti brez nadzorstva. Ali bom obsojen?
luon Kravos
Maribor, Aleksandrova cesta 13
priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike Itd. kot zelo praktična
B o 2 i l n a
darila
Bučno olje,
novo, dobro, in vedno sveže, nudi tovarna bučnega olja, Maribor, Taborska ulica it. 7, pri mostu
Maco perilo, piiame, kravate
nudi najceneje
K. TKALEC - MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 32
Odgovor:	Če ste se ognili na levo, ste to
storili v smislu cestno-policijskih predpisov. Otrok bi moral biti pod nadzorstvom. Obsojeni bi bili, če se dbkaže, da ste karambol zakrivili vsaj iz malomarnosti.
Občinske nabave
Vprašanje: Ali sme razne občinske nabave in dobave stalno izvrševati sin odnosno brat župana občine?
Odgovor: Predpisano ni, da bi morale občine izvrševati svoje dobave potom javnih licitacij. V redu pa je seveda in je tudi običajno, da se, predno se da naročilo, dobijo ponudibe raznih ponudbeniikov ter se izmed njih izbere najugodnejša. To velja zlasti, kjer gre za večje posle. Glede na to je po zakonu tudi dopustno, da izvršuje dobavo za občino najbližji sorodnik župana, tudi brez ipredhodnje licitacije. Ako bi bila občina s tem prizadeta, ker bi se lahko od drugih interesentov dosegle ugodnejše ponudbe, pa seveda tako poslovanje župana odnosno občinske uprave, ne bi bilo v redu in bi bila dolžnost nadzorne oblasti, da podvzame potrebne ukrepe.
Naročeno blago (Senovo)
Vprašanje: Že predi meseci sem naročil potom nekega potnika od tovarne v Ljubljani rolete za okna in tudi plačal potniku nekaj na račun. Dio danes pa še rolet nisem dobil, dasi-ravno sem tvrdko že ponovno opominjal. Kaj, naj ukrenem?
Odgovor: Pišite tvrdki še enkrat in ji določite rok, v katerem Vam mora rolete poslati ter izjavite, da odstopate od pogodbe, ako bi tudi ta rok potekel brez uspeha. Po brezuspešnem poteku roka, lahko zahtevate nato povračilo plačanega predujma in naročite rolete drugje.
LJUDSKA SAMOPOMOČ
« MirMn, reg. pom. blagajna
mana domača zavarovalna nate-■ova v Dravski banovini, M
plodonosno delaj« i« od l«ta 1927 in je izplačala tekom obrtoj* nad 37 Mllljamav din na pogrebninah in doti.
Savarinja na pogrebnine zdrave oeebe obeh apolov od 17. do 70. leta de
največ din 10.000-— in
na doto mladoletne od 1. de IS. do največ din 25.000-— plačljiva ob dew> lenem 21. leta.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
MALI OGLASI
Musi eitatelfi trapa-leju M|ceueiie pri nailh 1 n h ere n tl ti I
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVIINA
Delavski dom r. 11 o. i
Maribor, Frankopanova ulica 1.
[FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvi za Izdelavo oblek za gospode in dame po naj-1 nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava,
InMte gabo in povsod umi h petloo Iz Delniške pekarne g Mariboru, k
Telefon 2324
J-
Za konzorcij Izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.