Pokrajinska skupščina UJU— poverjeništvo Ljubljana V dneh 19., 20 in 21. julija se je vršila v Ljubljanii v dvorani Delavske. zbornice p-o* krajinska skupščitaa ljubljansbega pov.erjeni= štva UJU. Seja širjega sosveta. V petek 19. t. m. ob 16. uri je otvoril tov. poverjenik sejo širjega sosveta s pozdravom na navzočne in s posebnim pozdravom na tov. Gnusa, ki mu je bi!a po sklepu pokrajins se skupščint v Celju podarjcna posebna di= ploma v priznanj,.' in zahvalo za njegovo vzorno delovanje v stanovskii organizaciji. Ob predaji te diplomc je poudaril tov. Skulj V svojem nagovoru, kako vsestransko, popol« no in nesebično je bilo Gnusovo delovanje za našo stanovsko organizacijo in kako je on v hajtežjiih časih deloval za stanovsk,: pravice in gospcdarsko okrepljenje učitelj* skega stanu. Veliko :n požrtvovalno je bilo tudi dtlovanje tov. Gnusa v borbi za ustvn> ritev močne in einotne učiteljske organitaciv:, Tov. Grnis se zahvali za pozdrav i'n b..* sede tcv. Skulja s katerimi je isti poudarjal 'njtgovo skromno delo. Storil je le svojo dolžnost v korist stanu, kii se mu je< posvetil. Ker se letos pcslavlja kot aktivni delavec oz naše organizacije, izraža še naslednjo željo: SVsi, ki ste navzoči, bodite glasniki in apostoli naše misli, naše organrzacije. — Sleherni uči= •telj naj postane član naše organizacije. in da bo to mogoč'., naj se poudarja vedno le to, kar nas druži, a ogibati se moramo oniga, kar nas razdvaja. Predlogi okrajnih učiteljskih društev so bili razdeljeni na posamuzne odseke, ki jih je sklenil širji sosvet predhgati delegaciji v izvolftev. Dolooini so bili naslednji skupščinski odstki: 1. Gospodarski odsek. 2. Šolsko upravni odsek in stalnovskosrpos litični ti'sk. 3. Odsek za samoizobrazbo, šolsko re* formo in pedagoški tisk. 4. Odsek za kmetsko, gospodinjsko, tr= govsko obrtno nadaljevalno šolstvo in izven« šolsko delo. 5. Odsek za mladinski tisk. 6. Odsek za obmcjno šolstvo in kontrak* tualce.. 7. PevskJ odsek. 8 Odsek .za Gospodarsko poslovalnico. 9. Verifikacijski cds-k. Prečitanr so bili nato še od posameznih okrožij za ožji sosvet predlagani kandidati1, od kattrih sta bila dva sporna, Sklenjeno je bilo. da se delegati teh okrožij, t. j. Ptuj. Or* maž, Šmarje in Krško, Brežice, Laško sestas nejo še enkrat in se Zidinijo ^lede kandi* datov. Ker so pa okrajna učiteljska društva raz» deljena v devet okrožij in šteje ožji sosvet 12 članov, je priporočal tov. Musek na ta me* sta tov. Skulja, Kobala in Hrena. Sklenjeno u bilo še. naj se predlaga za glavnega blagajnika tov. Gruma, a glede na^ mfst"ikov in 'pregledovalcev računov naj se zedinf delegacija sama. Urednike listov naj predlagajo odseki. Tov. Skul.i poda še nekaj pojasnil glede skupščin: nakar z^ključi sejo širjega so» sveta. Pokrajinska skupščina. Drugi dan, v soboto 20. t. m. so &e zbrali v dvorani delegati vseh okrajnih uciteljskih društev. Prisotnih je bilo po ugotovitvi veri^ fikacijsktga odseka 92 predsednikov in dele« ¦gatov 32 okr. učiteljskih društev, 13 članov ožjega sosvsta in 2 člana nadzorstva, torej skupno število vseh zastcpnikov učiteljskih društev je bilo 107. Skupščini je prisostvo» valo še mnogo drugih učiteljev in učit;ljic, tako, da je bilo v dvorani zbranih gotovo do 300 učiteljev(ic). Še pred otvoritvijo pok/rajinske skupščine je izročil tov. Hren tov. Rajšpu, ker ni bil na seji širjega sosveta navzoč, drugi dan diplo= mo v zahvalo in prizinanje za njegovo ne* umorno delo v korist učiteljskega stanu. Vo> udarjal je predvsem lepe sadove Rajšpovega dela pri ormoškem učiteljskem društvu. Tov. Rajšp sc zahvali za priznanje uči# teljstva njegovemu delu iir poudarja, da je idelal lahko, ter je delal za stan in organiza^ cijo, ter zaključil z bes:dam':: Ži^vela tudi vaSa stanovska .zavednost in zvestoba do naše organizacije. Otvtoriiev skupščlne. Tov. Skulj otvori skupščino in poudarja, da zborujemo pod vtisom veselega dogodka, rojstva tretjega kraljeviča ki je bil rojen v Sloveniji, in prečita nasledinjo pozdravno brzojavko: »Slovens'ko učiteljstvo, zbrano na slkujp=! Iščini UJU, poverjeništvo Lju'bljana, izraža (Vašemu Veličanstvu najglobljo vdanost <v trdnem prepričanju, da se bodo z ozirom na odločne ukrepe Vašega Vcličanstva izvedli sedaj vsi probkmi prosvete v blagor države in naroda. Izražujoč čestitkc ob rojstvu tretjega princa kliče-: Zivelo Vaše Veličanstvo in Vaš Ivzvišeni dom!« . Brzojavka je bila z navdušenjem spr.= jcta Nnto pozdravi predsednik vse prisotni-, posebno pa goste, t. j. zagrcbškega povvrjr.s nika tov. Skaviča, podpredsednika bcograj= si^cga poverjeništva tov. Jefto Krljcviča, tov. Dragišo Mihajloviča in zastopnika Narud« nega dela g. Svetislava Radojčiča, ki je pri* redil v prtdsobi zborovalnc dvorane razstavu slik, ki jihje izdalo Narodno delo. Spomni se nadalje umrlih idealnih dc= lavcev za ncso organiizacijo pok. tov. Bri* narja in Mihajla Stanojcvšča, katerih spomin počasti skupščina z v.zkiikom »Slava«. Pismeno sta pozdravila skiupšičino tov. Flere in tov. Milojevič, podpredsednik za^ grebškega povtrjeništva. Naknadno smo prejeli še naslednjo brzo* javko: Pri delu za povzdigo šolstva in sla» novsko skupnost mnogo uspeha. — Dr. Lončar. Po končanih formalnostih poda tov. Skulj predsedstveno poročilo. Nagovot poveTJenika. 'Pred tremi leti, dne 17. julija 1926, smo na pokrajinski skupščini v Celju sprejcli de* klaracijo, sicer v n.koliko skrajšani, a v bi= stvu v isti obliki, kakor je bila pnetdložena Seji širjcga sosveta dne 10. januarja 1926. Deklaracija je bila naša vodnica, temelj i,n kažipot v triletni upravni dobi poverjeni* štva, ki jo zaključujemo z letošnjo' skupščino. Zvesti deklaraciji smo se držali dosltdno naoela, ki ga vsebuje prva točka, da je v in^ teresu učiteljskega stanu potrebna le ena uči= teljska organizaci.ja, da ne moremo priznati druge 'stanovske1 organizacije ofsnoVliošolskes ga učiteljstva. Sledeč temu pravcu smo se tru^ dili. da .združimo vse učiteljstvo v eno^no Vrsto, v prvi vrsti doma. Zamudili nismo no= bene prilike gledc združitve hrvatskega učU beljstva li'n celokupnega učiteljstva v državi. Doscgli smo, da je likvidirala »SLomško' va zveza«, da j; likvidiralo pozneje nastalo »Edinstvo« ter se vsi združili v emi, strogo stanovski organizaciji. Dobrod|ošel nam je bil in nam bo vsak stanovsko zaveden tovariš iin tovarišica. Vsa= Jcemu je mogoč neovitan vsto/p v stieska učis tel^ska društva, vsak se lahkjo pTidTuži kiot enakopraven član skupni lučiMjski zaijedinici. Nikogar nismo ovirali, vsakomur smo toleri* rali svobodo vesti in mišljeinja ter ga nismio usiljevali tn ne pustili usiljevati. Osnova nam je bila deklaracija, držali smo se je točno In preko nje nismo smeli dajati koncesij ne nn tno. ne na druga stran. Težki so bili časi, a zvesto smo čuvalfi' n.odvisnost na vse strani. Parafizirali smo kvarne vplive dn.evne politike na šolstvo ter v zmislu dcklaracije ^zastopa^- interes stanu in šcle v enaki načelni meri^ stvarno in ods ločno v vsakem ipoložaju. Nismo se ozirali na ovire, predbacivanja in namigavanja, zdaj z ene. piotem zi druge stran«. Pred nami Je bila vedno začrtana ravna pot, da lahko ved* no in povsod zagovarjamo svoje pošteno delo, usmcrjeno v;>dno v prid in napredc'k šolc in stanu. Naši ukrepi so bili vedno v soskladu z načeli deklaracije. Dokaiz, da so nismo uklonili režimu, jc bila dilsciiplinska zaideva in ovadba na državno pravdništvo proti rrun: kot poverjeni.ku in proti uredniku »Učitelj« skega Tovariša«, kcr sva branila temelje- in načela v zmislu deklaradije. Reči pa itforam s tega mesta, da jih je bilo žal mnogo, ki niso ra^umj.li ali pa niso mogli ali hoteli razumeti našega prizadtva* nja, našega načelnega stallišča. Bili so na enl strani skrajni ekstremisti, na drugi oni, ki- se niso mogli povzpeti preko trenotnih ugodno« sti konjurikturiei. Ne eni ne druigi niso delali v duhu deklaracije, četudi so se radi skliots vali nanjo, ko jim čas nd bil ugodtn, a so po* zabili utrditli1 njene temelje, ko bi to lahko storili. Prepričan pa sem da bo duh dekla« racije prevcl polagoma vse učiteljstvo, ker je njegbva ideja ždnava in pride čas, ko se bomo do zadnjega združili na delti za naše skupne stanovske in šolske 8'nttrese. Izkuš* nje in preizkušnje minulih časov so nas do< vol.i naučile in uipam tudi izuoile. V triletni dobi našega dela smo v.edno stremcli, da dv'i'gnemo moralno silo organiza^ cije predvsem z delom, ki je v soskladu z občenarodnimii interesi. Obccnarodni interesi so nam biK vedno najvišji zak,on li>n vo= dilna smer pri našem delu. Narodu se nisirKj hoteli izogniti, saj smo naš.1 zahteve napram njemu vedno lahko zagovar.jali, ker nisme zahtevaK1 nikdar ničesar, kar bi bilo proti nje« govim interesom. Četudi smo imeli za časa strankarskih bojev često zelo težko stališCe v tem oziiru, je bilo našc delo v tej smeri vztrajno in dosledno. V zmislu gesla, da; delamo za narod, smo ustanovili »Mladfrnsko Matico«. da damo naši šolski in pošolski mladini zdrave duševne hrane. Z vso vnemo smo zastavili svojo privat* no iniciativo vprašanju kmetsko=nadaljeval« nega šolstva, da usposobimo šoli odraslo mladež za zdravo gospodarsko delo v narodu. Svoja načelna stališča pri zakonu o na« rodnih šolah smospravljali vedno' v sklad' z dušo in interesi naroda. Ni pa naše deio v tem pravcu še dovrš.no. Vsc naše jzvcnšol* sko delo mora dobiti isto orientacijo. Delo za narod, njegovo gospodansko osamosvojiti-v in dvig mora postati temelj geslu našcga izvenšolskega dela. Čaka pa nas še t-žka na> loga, usposobiti učiteljstvo za gospodars^o, predvsem zadružniško d<Ao v narodu. Vse 10 jiC pravec, ki pomenja novo dobo za učitelj^ stvo in je to moralni temelj za našo organizas cijo, na katerega se bo lahko vedno skll/ce* vala, ko bo predlagala svoje stanovske ln šolske zahteve narodu. V smisluj deklaracije smo zastopali vedno le skupne duhovne, socialne i<r> pravne inte? nsc stanu, ter odločno ščitiLi 'pravice učitelj« stva. Skušali smo feločiti vse kar naš stan razdvaja in kar ni bilo vsemu članstvu sk-up* no, da se izkrastalizira pravo mišljenje celo^ kupnega članstva. Žal nas niso tudli1 v tem pogledu vedno vsi razumeli, ker ,so pozabljali tia osnove deklaracije. Nekateri so .zahtevaH od naSj da zastopamo zahtevc in staliSča, Ifi jih mismo mogli smatrati za dobre za učiteljs stvo in za izraz celokupnega članstva. Drugi so pozabljali da se mora posluževati organi^ zacija vedno in povso-d le legalnih sredstev, po katerih skuša dosedi1 in uveljaviti svojc težnje. V organizaciji sami mora prevladovati duh stnpljivosti in preudarnosti,-in tonavzgor in navzdol. Sabotaža organizačnih sklepov v svrho izsiljenja svojega naziranja in svoiih zahtev je sikrajno :kvarna za stan iii ofgan-iea« cfjo. Vsako sporno zadlevo smo vedW> p-neds ložili (vižjifm itri širjim iorganizačnim infstancam v odločitev. Dali' smo Vam polno svobodo, vodstvo ni ukrepalo ničesar samovoljno, ker Gmo vedno upoštevali načelo deklaracije, da nam je vzgajati članstvo k samostojnicmu rni?Ijenju in čuvati svobodo stvarnc kritikt kot pogoj za zdrav razvoj organi.zacije. Žal pa, da je bila v premrvcnglrh slučajih krdtika vse prej kot stvarna in utemeljcna. Med cilji deklaracije je tudi naloga utr= jevati T>ravo tovarištvo in dvigati stanovsko moralo in dfeciplino na zavesti članstva, da je vsakdo odgovoren za svoja dela stanu v celoti. Tega načtla ne more izvesti samo vod* stvo, temveč celokupno članstvo s svojimi društvi. Vodstvo je vedno respektiralo oseb« no čast vsakega poedinega člana. Poudsdti pa rnoram, dla imiajo tudi člani Viodstva svo.jo osebno čast, ki si je tudi ne dsjo vzeti in ne kjratiti ni!til v slučajih kritiike v staniovskih in organizačnih zadevah. Proč s sumnioenjem in s trditvamiil, ki jih ne moreinO diokazati, to je edino geslo in pot k pravemu tbvarištvu, k stabovski zavesti, morrali Ln dAsciplini! Zavt = dajmo se, da smo v smislu deklaradije ,za švoja dejanja odgovorni vsemu stanu. Nismo pozabili tudi nalogc deklaracije, da moiamo delovati na dviganju obče in stro» kovne izcbrazbe učiteljstva ter sodelovati pri delu za napredek šolstva \m narodne prosvete v d;.mokratičnem in socialn,em duhu,. p» pris zmanih sodobruih (peidagoških oačelih. V tem pogledu smo podvzeli isamoizobrfipeyalno akcijo, ki j'i hočemo dati letos praktičnejšo smer, v smislu zahtev članstva. Predvstm bočema dati. učiteljstvu podlago za praktično gospodarsko delo v nanodu. Precejšcn korak naprej smo napravili pu iniciativi organizacije tudi v pogledu stro<» kovne .izobrazbe učit. Ijstva. Sodelovali smo imiciati-vno ipri vseih akcijaih, da so odšli po= edinci in skupine v inozemstvo prouoavat moderna stremljenja šolstva. Dali pa smo tudi vsa razpoložljiiva sredstva na razpolago, da so se ¦pridobljf.Tiia izkustva izkoristfla. Najvišja naloga nam je bi!a dana s sedmo točko deklaracije, po kateri mora izr;;biti organizacija vsa sredstva, da si prfibori on^ položaj in vpliv, da jo bo morala vsa javnost priznati in uvaževati kot edino pravo zastop« nico vsega stauu. Danes smo oiproščeni vseh spon, viezani nismo na nobeno stran Sn so nam kot strogo stanovski organizaciji odprta vrata na vse strani. Zato smo svoje želje in >zahteve lahko predlagali ob vsakem položajil ¦in na vse stranr ter smo lahko poudarjali Meidno iste princflpe. V tem pogledu se nam z ukinitvijo strankarstva v naši javnosfci in naši upravi obetajo lepši časi, kar nam je v vieliko zado« ščenje. Da smo priborili organizaciji ta upoštc* vanja, smo morali prelomiti tudi z marsikas tero tradicijo dotedanjega stanovskega žJv* ljenja. Ta boj je bil najtežji. Koliko samo» zatajevanja je bilo treba s strani poborniikov za chVvlaracijo, koliko osebnih žaljivk ln osebnih napadov smo rriiariali prenesti le za= radi stvari. ne samo s strani strankarsko ori^ jenttrane javnosti, temveč tudi s strani lastrih tovarišev. Prenesli smo vse v trdni veri n.j uspeh zdrave ideje. ki je doživela s irra* Ijcvim manifcstom z dne 6. januarja t. 1. po» polno zmago. Danes s ponosompcudarjamo, da sta n^iša organizacija in naš »Učitcljski Tovariš« stala na višku dostojnv' borbe in stvarnosti, zaradi česar stojita danes po 3 letih -ncomadcževana pred Vami. Danes poudarjsm Bamb emo. Tež« '«) in z velikim trudom smo nf*šli pravo ravniO1 pot, po katteri mojraino vsi fetrnjernoi iv boljšo bodjočnio-st. Vsi složni in mločlni bomo znali odbiti vsak poizkus kogarkjoli, kj bi liptel za« vesti našo ermado \z ravno začrtane poti bo» disi na desno ali levoi Tudi v pogledu solidarnega zastopanja skupnih interesov z drugiimi organizacijami državnih nameščencev smo storili v tej tri= l:.tn.i dobi, v smislu toziadevne- smernice v dcklaraciji lep korak napr-.j. Smelo lahko trdimo, da smo mnogo prvpomoglli1 k skup* nemu solidarnemu delu vseh strok državnega nameščenstva v »Zvezi državnih nameščen» cev«, kjer smo z ostalim uradivštvom skupno dclali in se solidarni borili ,za naše materi« jalno li-n pravno izboljšanje. Marsikateri član dancs šo podcenjuje te zvez.e, ker ni mogoče vselej dati oneg.i upo? gleda v koristi in delo, ki ga vrši Zveza v prid nas vseh. V pogledu sodelovanja z ostalimi orga? nizacijamO' učiteljstva izven osnovnošolskega področja, žal naše prizadevanje ni našlo 5e onega odmfva ka'kor bi m« to želoli. Prepri* čan pa stro, da vprašanje Unije učiteljstva vseh vrst šol, ki jo om.enja deklaracija, ni samo sen, marveč bo postala potrcba naj= bližje bodočnostt'. V personalnih zadevah smo vedno branili moralne in pravne temclje pri namcščanjih ter zastopali načeLo, da mora učiteljstvo pri niih sodeloviati po svojih izvoljenfih ,zastop» nikih. V tem pogkdu je najvtč odvisno od članstva samegaj da zavlada nekio moralno stališče. Organizacija je lahko intervenirala pri nameščanjih le v svrho poprave krivic fte so ji bili podani zato potrebni podatki. Od^ ločno pa moramo odklanjati mišljenje onc grupe učiteljstvia, ki smatra organizacijo le kot nekako občo posredovalntico za služt)c. To naziranj«j je povsčm zmotnc :n kvarno za organizacijo in stan. Kot posebno nalogo smo smatrali po= trebo, jačiti osebne stike za duhovno zlbliža^ nje in spoznanje skupnih vzgojnih nalog učiteljstva li-z vseh delov države. V tem po= gledu moramo reči, da nam je ravno dekla« racija odprla pot v široke kroge hrvatskega jn srbskega učiteljstva. Iz tega razloga mo: ramo tudi odločno odklanjati vsako tend:n? co, ki bi1 ni?.s hotela v t.Tn pogledu odvrnitl od tega našega 'prizadevanja in nas potiisniti v tem oziru nazaj. Prednjdčili smo glede odstranitve načeli nih ovir za vstop Tievčkmjenega učiteljstva v UJU V Sloveniji in hočemo ostati zv.esti tem načelom tudlr v pogledu vstopa nevčla^ hjenega učiteljstva v UJU v ostalih delih države. no da bi pri tem uničili prijateljske vezi s hrvatskim. predvsem pa s srbskim uči« teljstvom, ker bi Mlo to n.i škodo naših uspchov, našega stanu in naši' skupne edin= stvene organizacije. Taka je bilanca naše deklaracije ipo treh ietih. Dotaknil sem se vse-h njenih točk, vi* deli ste. da je v vsakem oziru visoko akttvna, kakor jv aktiven naš gospodarski položaj. kar smo dos.egli z železno encfgijo, štede= njem in preudarnim gospodarsfvom. Da je temu tako, sc moram (predvsem zahvaliti zavednemu članstvu, ki je podpiralo našc prizadcvanje. ZahvaKti pa se moram tudi vsem svojim ožjim sodelovalcem v ož« jem in širjem sosvetu in v raznih odsekih, ki niso odrekli niti v najtcžjlih slučajih ter mo viselej in v vsakem slučaju ipožrtvovalno pod^ pirali. Z dnem 6. januarja t. 1. smo dobili vsi veliko zadoščenje za delo in za svoja prlza« devanja, ker so >se v našem javnem življ.enju priznala načela, za katera smo tri Ieta bili stanovsko borbo. Dovolita mi, da Vas olb tej priliki sipom* nim na proglas, ki ga je dal ob tej priliki ožji sosvi.it: »V dobi triletne borbe za uveljavljienje nove smeri v organiiizaciji smo vedno poudar« jali, da smatramo za nalogo stanovskih orga= nizacij, tvoriti protiutež vsemu, 'kar politik? in strankarstvo razdvajata, ter združevat) vse tvorne sile v stanu in narodu breiz oztra na strankarstvo in skupne 'stanovske. stroa kovne in nacionalne nalog',1. Kot važna kom* ponenta v javnem življenju smo pr.edvsem hoteli da se uveljavi, poleg drugih stanov* skih organizacij, tudi uciteljska organlizacija. Zato smo poudarjali dtipolitizacijo stanovSke organizacije kot pogoj, depolitizacijo ipro» svetne uprave pa kot cilj našcga skupnega prizadevanja ter edino zdravo podlago za uspešno stvarno delo. Stanovsko edinstvo smo proglasili kot svoje g«slo, ki edinlo Vodi do rjesničnega nerodnega in državnlega edins stva. Dvlaa smo v duhu narodnega ia držav= nega edinstva. Odločno smo ipa foili vedno proti temu, da se ta ideja profanira in izrab« lja v strankarsko politione in osebne svrhe tcr zanese s tem v stanovsko organizacijo brezplodne prepire in razdore. Ne dopušča= mo nobenega dvfcnma o iskrcfaosti nBŠega na= cigjlnega čuvstvovanja. Pouoaijali smo pa, da y.< pri strogo sta* novsko nadstirankarskih organizacijah glav* no, ako se njih delovanje omeji na strogo stanovske interese, ker bi vrivanje državno> pravnih problemov v ospredje utegnilo po-» vzrooiti nevarnost, da se zian.ese dnevna p_>* litika v stanovsko organizacijo. Stvar politic? nih strank in organizacij, ki se pečajo s polis tičniimi iproblemi, je, da se bavijo z državnopravnimi odnošaji in vprašanji v naši dižavi. Z manifvstom Nj. Veličanstva od 6. ja» nuarja 1929, ki mu je sledil razpust političnih strank, je dobila ta naša organizacijska snier najsijajnejše <potrdilo' in zadoščenje. Z n-.ij« višjcga mcsta se jc proglasilo načelo, da dr* žava ne mori- okrevati na podlagi dosedanje* ga stnuikrrskeiJa boja, ki je tudi1 v vrsčan lašcga st.inu zahteval toliko pomilovania vrednih žrtev. Naše delo in stremljenje je dobilo šc globljo in trdrujšo oporo. Z vladarjevim ma= rvifestom nam j.e kot državljanom naložena dolžnost čuvati čistost narodnega in držav« nega; edinstva. Vladar sam poudarja kot 8vojo nalogo: »da z vsemii- sredstvi čuvam državno in narodno edinstvo«. Ustvarjeni so temelji .za složno, vzajemno delo stanu v dobrobit naroda in države. Učiteljski stan, ki je v najtesnejši zvozi s širokimi plastmiv našega ujedinjenega na* roda, je .gotovo v prvi vrsti ipoklican, da i vsemi svojimi močmi požrtvovalno sodeluje na tem, da se uresničijo intencije manofesta, U mu je .smoter enak kot so bile inaše/ iskien«.i žclje v vsej ipretekli dobi, t. j. v pcpolnem fckladu z duhom manifesta v injega besedah: »Edini smoter, da se v najkrajšem času do* seže ustvaritev on.ih ustanov, one državnc uprave in one ,državne ureditve, >kd bo najbolj ustrezala splošnim narodriim potrebam in državnim koristim.« Globoko smo prepriičani, da bo bodoča ur.cgba države v večji meri upoštcvala stvar* no strokovno iin kulturno >nacionalno delo tcr bo edino na tej osncvi ocenjevala in na* grajala naše delo; kakor smo uverjenJ, da bo tudi v večji meri upoštevala mišlj&nje <sta* novskih in strokovnih korporacij ter v prvi vrsti ,na ipodlagi tcga mišljenja urejala naše javno življenje. Oproščem spon str-.nkars stva i'n partizanstva moramo gledati, da utr= dimoi in poglobimo temelj« bodoči uredbi dr* iarve z utrditvijo dosedanjih pravcev naše stanovske organ.izacije ter s stvarnim poklic* nim in narodno prosvetnirm delom v masah Ijudstva. Za to delo nam je treba vroče ljubezni do naroda, treba nam je požrtvovalnosti V poklicnem in kulturncm udejstvovanju. ni= kakor «pa nam niso potrebna zunanja gesla, ki so se v preteklih žalostnih časih zlorab^ Ijala za strankarske nameTie. Ne geslo, naše požrtvovalno delo v spo» razumu z drugimii strokami državnega narne. ščenstva bo prispevalo k ozdravljenju raz^ mer; to delo pa mora bitr enotno in siro* kovno organizirano, keT le tedaj bo doseglo svoj cilj in zasluženo javno priznanje.« Porbčiilo veriiikacijskegia odjseka. Po lcooičanem porooilu tov. poverjenika |l'. podal svoje poročilo verifikacijski odsek, ki pa je osporil 3 mandate, ker so jih ime= novali le društveni predBedniki, oiziroma od« borii in niso bili pravilno, kot predvideva pr.a* vilnik, izvoljeni na občnem zboru ali društves nem ,zborovanju. Razvila se je živahna de? bata. Posameznii govorniki so pledirali z.a priznanje teh mandatov, drugi pa proti. De» bate so se udeležili tov. Štravs, Žagar, Pe* ternel, Mavrič, Godčev.a, IPolab, Lapajne, Šestan, 'Brezovar, Skulj in Hren. Priznanje osporje.nih mandatov je bilo nato odklonjeno z vsctni proti 26 glasovom. Pozdravi goatov. V imenu beograjskega poverjeniištva je pozdraval našo skupščino tov. Jefta Kr* 1 jevič, ki je v svojem govoru poudaril, da nas ,ne smejo plašiti momentani neuspehi, kajti dolžnost nas vseli jugoslovcniskih u5» teljev je, delati na tem, da ustvarimo pravo iugoslovensko dušo. ki naj predstavlja ena* kopravnoist, svobodo in bratstvo v našem stanu. Biti moramo složni, da povzdignemo šolo in stan. Tov. Skavič je pozdravil skupščino v imenu zagrebškega poverjeništva UJU ln omenjal, da bomo ustvarili pravo jugosloven= sko dušo takrat. ko se bo združilo v oeloto vsei, kar je najboljše srbskega, hrvatskega in slovenskega. — Skupščini želi 'uspešno delo. Volitev odsekov. Sbglasno- so bili potrjeni vsi na seji šir» l"ega sosvcjia določeni odseki. Le nasvetu šit^ jega sosveta. naj bi se o predlogih, ki bodo v odsekih soglasno sprejeti, več na delegaciji ne debatiralo, je ugovarjal tov. Zagar, na kar se. je razvila debata in se delegati niso striw njali s tem predlogom, zaradi česar je bil sistiran. jDodatno poiročilo tajnika. Ker je bilo sklenjeno, da so tajniško po« ročiloi, kii je bilo priobčeno v pr.ejsrvH številkl »Učit. Tovariša«, na skupščini več ne oita, Je podal tov. Kobal še naslednje dodatno po» ročilo: Iz pravkar sprejetega predloga sklepam, da ste tajniško poročilo o delovanju pover^ jeništva prcčitali in preštudiralil Pred debato se mi pa zdii potrebno omeniti, da cso mi bile pri sestavi poročila pred očm« smernice. kl jih je določila pokrajinska skupščina v Kia= nju 1. 1927., isklepi lanske skupščine in pred« lcg.r posameznih okrajnih učiteljiskJh dru= štev, ki so dali mnoigo iniciativncga dela. S poročilom sem skušal podati jasno slikio o delovanju poverjeništva in odsekov ter nekolikoi statistike o celotnem udruženju. Dotakn.il pa sem se v poročilu tudi vseh onih ustanov, ki siccr ne stoje direktno pod ojcr^ ljem organizacije, vcndar pa 'služijo interesom našega člainstva in jih vodijoi ucitelji. Z ozirom na dopis predsedstva Učitelj' ske tiskarne popravljam poročilo v toliko, da jt; Učiteljska tiskarna reg. zadruga z1 omejeno zavezo in m.\ dzrazito trgovsko ipodjetje. Ker pa je dopis značilen, naj ga iprečitam dobe= sedno. Odsek za kontraktualce je imel dohod^ kov 10.009-50 Din, stroškov pa 9672 Din, to« rej prebitka 337'50 Din. Dovolite mi, da k sklepu sivojega poročila navedem še neikoli'ko bilance o Tiašem tri= letnem delovanju. ' Dne 10. januarja t. 1. so minila tri Jeta oidkar j.e seja širjega soiStveta v Ljubljani z velika večino sklenila prekiniti s staro stranV karisko usmerjeno stanovsko organizacijo in sc .izreka za enotno samo stanovsko orgainis zacijo vsega slovenskega učiteljstva, ne glede >.\a politično mišlje,njf Slamstva. Da je bil ta Lorak potreben in umesten, nas je uverila in 'potrdila vsa tniletna doba in dogodki v njcj, 'ici so nam pokazal.r, kako potrebna nam je skupna, ,neodvi.sna organizacija, posebno pa 'zadnji dogodki, p'o katerih je bila celo v jav* noisti priznana naša teza, za katero smo se morali boriti vsa tri kta. In ke>r vemo, da imo ma pravi poti, sem uverjen, da cistantjo, da morajo ostati te sm.ernice čiste in nespre= menjene, ocprav butajo vanjo valovi z desne in leve. Ouvamje nad temi smernicamii je rzročila pokrajinska skupšoina v Celju dne 7. julija 1926. tovarišem, ki so bili tedaj izvoljeni v ožji sosvet. So to: Marija Godec iz Liimbuša, Ckil Hočevar izi Kroga, Anton Hren az Stu= dencev, Josip Kobal iz Ljubljane, Josip La* pajme dz Cerkelj, Rudolf Mencin iz Prevalj, Anton M.ervič iz Ribnice. Ljudevit Musek iz Št. Vida pri Ptuju, Robert Plavšak iz Trbo= velj, Josip Ribičič iz Raikeka in Ljudevit Šijanec iz Razvanja. Namestnikii so. "bili: Ivan Dimnik, Rado Grum im Angela Vode. Tov. D.imnik je prevzel uredlništvo »Učit. Tova« riša«,, Rado Grum ipa centralno blagajno. 5 tem sta postala tnakopravna člana ožjcga šosveta. V madzorstvo so. bili izvoljeni: Ljudevit Ivanjšič iz Št. Jurija ob Ščavnici, Friderik Repovš in Fran Skulj iz Ljubljane. S sprejetjem novih sm.erniic v organiza« fciji in s sklepi pokrajinsike skupščine v Kra= 'aju je naraslo tudi de'lo pri poverjeništvu tako, da ga vodstvo samo tni zmoglo. Osno» Valii so se razni odseki, in sicer: 1. Osrednji izobraževalni odsek. 2. Odsek za' km.etsko iai gosipodinjsiko nadaljcvalrno šolstvo. 3. Odsek za izvenšolsko delo. 4. Odsek za obrtne in trgovske nadalje* valne šole. 5. Mlladinska Matica. 6. Šolskoupravni odsek v Ljubljani in Mariboru. 7. Od'seik za učiteljski inarašoaj. . 8. Odsek za kontraktualce. 9. GospodaTski svet. iPoročilo o delovanju v»eh teh odsekofv ste čitali v tajlnikovem poročilu lanii in letOiS. /Koiliko pozifcivnega dela so izvršili vsi ti od* beki, poistbno osrednji dzobraže^valni odsek, Mladinska Matica, odsek1 za kmetsko in go* spodinjisko nadaljevalno šolstvo, šolski upravni odsiet itd., ne bom še posebej nas vajal. Omenim naj le dva samoiizobraževalna tečaja, 1. in 2. ietnik edioij Mladinske Matice skuipaj 7 knjig, ustanovitev minogih .kmetskih in gospodinjskih nadaljevalnjih šol, ustano» vitev Učiteljske gospodarske poslovaifnlce.j več anket šolskiih upraviteljev in anket za ikmetsko in igospodinjsko inadaljevalno šol« stvo itd. Poleg neštevilnih odsekov sta poslovala ob svojem času odsek .za pravila in odsek za šolski zakon, ki sta izdelala vsak svoj elabo^ Tat in ki smo ga predložili na pnistojna m.e» sta. Lahko rečemo, da se je marsikatera Jz^ prememba izvršila s sodelo'vanj.eim nagega po» Verjeništva. Ako v načrtu niamo vsega dosegli, ni naša'krivda. V ta načrt smo vnesli vse naSe pravne in materialne zahteve: 321etno sluiž» benoi dobo, pravico do pokojnino po 10 ktih (kar je že uzakonjeno), izenačenje pirtjem^ kov učiteljic, poročenih z uo;telji in drugimi državnimii uradniki. omilili smo zahteve gle* de celibata učiteljic, prosto stanovanje in kur.ivo, fulnkcijske dcklade šolskim upravits:'' Ijem, hpnoriranje1 nadur, doklade sreskim in oblaistnim šolskim nadzorndkom, kadrski rok, učiteljice ženskih ročnih del, vštetje let to« varišem nacionalnim delavcem dz Primorja •itd. itd. Želimo le, da se načrt šolskega zakoma čimprej .uzakoni. Po dolgoletnem trkainju smo v zvezi z ostalim državnim uradništvom dosegli izpla« čilo razlik. Prav ta'ko simo siporazumno z zve'zo državnih nameiščencev v Ljubljani po» -tom rzvršnega odDora dn glavinega saveza na= pravili potrebne predstavke ,za povračilo od* tefgljajcv za stanarino in poplavl.iencc. Tudi ¦v tem oziru u.(>amo pri sedanji vladi na uspeh. Da >se ukine odtegoivanje 5%, odinosno 10% Ka nabavlj.alne zadruge in povrne že odteg« njeni denar, je .izdal državni svet isvojo raz* eodbo. Dosegli smo, da «o bili kironski upo? kojenci prevedeni na dinarsko pokojnino. ¦Upaimo, da dosežemo za upokojence -stalno polovično vozninp po železnici. V zadevi revizije uradniškega zakona je poverjeništfvo poslalo Zvezi državnih name= ščenccv in Izvršnemu odboru obširno spo> menico, ki smo ,v njej zavzeli svojc stališče z ozirom na kadriski tok, razvrstitev ^abavilj in učitdjic žemsikih ročnih del zvi^anja plače in stanarine za 50% in vštetja iste v penzijo, v^štetja začasne službe v ^napredovanje ba po= kojnino itd., kratko vnesli smo1 v spomerucovse zahteve piavnega zmačaja in izboljšanja našega materialnega položaja. S tem smo realizirali neštito predlogov in irusolucij okrajnih uoiteljskih društev. Naštel bi lah^o še marsikaj, pa naj zadostuj,e» navedeno! To je bilanca mšega triletnega delovanja. Ni boinbastična, tudi ne prepletena z lepo doinečiimi frazami. Vršili smo vse v zmislu programa, ki jt- hil spiejet na poikrajinski gkupščini v Kranju 1. 1927. Izvršili bi še mar« oikaj, kar je bilo v obstžinem progrnmu, če bi nas ne ovirale tekoče- zadeve in nujni do^ ijod_ki, ki so zadrževali in celo preprečevali naše mirno, sistematično delo. Reči pa moram, da bi dosegli še marsikaj, da se nam ni bilo treba baviti s preslabo orientiranostjo članstva in če bi bilo vse članstvo vcdno v poofporo paverjeništvu. T,alkoc pa smo se mo= rali pečati pcgosto za samo ob sebi umevne ^tvari, ki bi bile v korist o.rganizacije in sfa'« nu. Zavediajmo se, da moiramo dati orgainiza* ciji primerno oporo, če hcčemo cd nje kaj zahtcivati. Kdor ji ničesar ne da i<n ničesar \m njo ne stori, ne more.' od nje tudi ničesar , ahtevati. BURNA DEBATA O TAJNIŠKEM POROCILUl K debati sei je prvi priglasil tov. Tav = čar iz Rakitne, ki je pirečital -zelo obšiTein ;efer*t- vlsebujoč ostro, a povsenn nepodprto kritiko 'dela v pcverrjeništvu, ki iskratka nc gira vsaik uspeh povtrjeništva. Konstatkal je, da organizacija samo nazaduje, v njcjj mi našel niče.saT dobrega. a le 'slabo. — Primerja letošnje število zborovanj, krožkov in številk upravnega zapisnika im dela za vse odgovor' no le poveirjeništivo. Kritiziral je tudi nase stanovsko glasilo, češ, da ne piše v zadost« ostrem tonu in vprašal, ali je tu zaradi jubi^ lejev (70. letnik). Poverj. ni po njegovinm mnenju purav ,nič iniciativmo. je pov.sem ne« delavno in se je povzpel celo do trditVt, da je poverjeništvo gle;de na uspehe Mladinske Matice povsem inedolŽTio itd. itd. — polno pavšalnih obdolžitev in trditev brez stvarnih dokazov :in navajanj konkretnih slučajev. Ni eine poteze ni našel dobre na poverjeništvu. Tov. L a m prr e t kot predsednik društva, katerega delegat je tov. Tavčar, konstatira, da kot p>redsednik društva ni vedel za to kri* /tiko in da izvajanja tov. Tavčarja ne pred* .staivljajo društvenega mnenja, marveč je to itnorda mnenje nekaterih posameznikov, naj« .brže pa le osebno mnenje tov. Tavčarrja. Tot. Žagar j« iznelsel tudi daljšo kr'* tiko glede pastopanja s pravdli. JNfadaljnja debata ipa se je vršila o zasto* paaiju naših matenialnih interesov,. »Učitelj* .skcga Tovariša«, delovanja poverjeništva in Učiteljske tiskarne, kar so kritizirali poleg omenjenih tudi tov. Gosak, Rupreht, Roš, Cerut, Šmajdek (nedelegat) in Šuligoj. Tov. Gosak dn Roš iz iceljsikega društva sta prcd* ivisem. nastopala proti obvezmo^sti pri Zvezi državnih nameščencev in p>ri pevskem zboru. To'v. Šuligoj je v kategoričnih im!p.cirativih za» hteval pojasnila, zakaj »Učit. Tov.« ni niče* sar piisal o slučajih in zadevah, ki jih je pris čeL naštevati. Ko ga je poverjenik vprašai, če je poročal o teh slučajih »Učit Tov.« ali poverjeništVu, je to negiral, na kar je pover« jenik ugotovdl, da nismo bogovi, da bi mogli .vedeti, kaj se godi učiteljstvu, če ne dobimo poiročil. Zelo stvanno kritiko o postopanju opo» zicije so podali tov. Polak, iLapajnei Dim)nik>, Skulj in Kobal, ki so ovračali očitke in po» .udarjali neresnost nekaterih kritiko'w, ki sq bild očividno najeti in domenjeni z voditelji opozicije, ki pa niso hoteli na plain. Tov. Polak je poudarjal, da je bila vsa kritika nestvarna in brez potrebnih podkrc^ .pitev z dokazi. Tov. Lapajne je ostro zavrfnil neosnos vane očitke in t>il mneinja, da, kdor hoče de* lati medinarodom, nje bo čalkal iniciative od poverjeništva. Odklanja vise obdolžitve, ker poverjeništvo je delalo. Tudi glede mater;= alnih zahtev je poverjeništvo naredilo mno< go — pri .sejah glavnega odbora :n pri posa? meznih ministrstvih v Beog,radu Tov. Dimnik je odgovarjal in mTgel predivsem očitke glede »Učit. Tovariša« ?n ugotovil, da vsi kritiki »Učit. Tov.« niso še nioesar pisali V li.st ter so zelo enostra^nski S kritiko, tQv. Skulj pa je odgovarjal na očitke glede Učiteljske tiskarne. Debata je bila mestoma ztlo burna im so včasih poedinci tako temperamentno go= voriili, da ini pomagal niti zvohec. Poleg omenjenih so se udeležili debate 6e tov. Petrovič, Jarh, Vranc in ponovno tov. Skulj, Goisak, Roš predvsem <v pogledu Knaf* ličeve afere in deloma Učiteljske tiskarne. Končno besedo je imel tov. Kobal, kot referent, kd je zavračal neupravičeno 'kritiko nekaterih delegatov, ker take kritike pover= jeništvo ui zaslužilo. .Omenil /je, da imajo kritike demagoškii namen, delati teren za go« tove osebe iiz ozadja, ker smo pred volitvami nove uprave. Tajniško poročilo je bilo nato sprejeto z ogromno večino, i<n sta proti glasovala le dva' delegata. Ker je bila ura 'že skoraj H3. popoldne ' je zaključil tov. po^verjenik zborovanje. Delovlanie odieldovl Ob /44. uri popoldne so se zflbrali na dr* žavnem moškem učiteljišču vsi odseki, ,ki so imeli nalogo prcgledati vse predloge posa^ meznih učiteljiskilh društeiv in na podlagi teh sestaviti predloge skupščini v odobritev. Vsi na skupščtoi sprejeti prtdlogi bodo objavljeni v prihodnji' številki. Koncert učiiteljskega pevskega zbtora. Zvečer ob H9. uri se je vršii v dvorani Delavske zbornice zelo lepo in dobro uspeli koncert našega pevskega zbora. Dvorana je bila nabito polna. Koncerta so se udeležili vsi delegatr in mnogo učiteljstva iz Ljubljanc in okolice. Po koncertu je bil družabni sestanek v restavraciji Bellgvue, ki se ga je, udeležilo >ve» liko število učiteljstva. Nadaljevanje sku(pšči(ne. V nedeljo dne 21.v t. m. se je nadaljevalo delo skupščine in je prišlo kot prva točka na dnevni red blagajniško poročUo. Tov. Grum je. podal 'n,asledn]e: PpjafSnilo lt blagainaškemu p)oročilu. Cviijena delegacija ima v »Učit. Tova* rišu« štev. 42. 1. 1. detajliran proračun za uipravno leto 1929./30. in v /»Učit. Tovariišu« štev. 1. t. 1. istotako podroben račun UJU, »Zvončka« in Mladinske Matice. Ker sta proračun in račun podana točno in jasno, zato se no bom spuščal v podrob^ nosti, temveč bom podal le najvažnejši kp= mentar k posameznim račuinskim postavkaim. Kar se tiče iproračuna, moiram omeniti: a) Za »U<;iteljskega Tov.« j.f (predvideha za bodoče poslovino leto večja vsota nego lani, to pa izaradi tega, iker je' v letošnjem proračunu 12 številk s 6 ¦stranmi. Ta prescžek se bo kril prav taiko dz inseratovj, ka'kor lan* sko leto. b) Istotako je tisk »Poipotnika« letos dražji, in sicer 'se je dviignil od 63.500 Din na 70300 Din, to pa zairadi tega, ker se tis'ka list sedaj v borgis tis(ku. Ostale postavke ve= ljajo za oba lista. Pripiomniti pa moram, da se je/ postarvka uredniškega honorarja »Po« potMka« zvišala od 5000 Din na 6000 Din. sotrudniški honorar pa od 4000 Din ma 8000 Din, Vsled sklepa širjega sosveta z dne 8. de« cembra 1928, naj se plačajo tiski»vne poie sotriudnikom »Popotnika« a 400 Din. c) Potnine ožjega so.sveta so v letošnjem proračumu za 500 Din večje, nasprotno so pa piotnine za seije poverjtnikov za 1000 Din manjše. Potnine pokrajdnske s^kuipščine so se zmižale za 3000 Din, istotako potnine glavne skupščihe za 3700 Din, potnine poverjeništva pa so se zmanjišale za 2000 Din. Glede pot* nin je proračun zmanjšan skupaj za 9200 Din. č) Honorarji so isti kakor lansko lcto, črtan je le honorar referenta šolslkosupravnili odsekov >v znesku 3600 Din in honorar zuna* njih dopisnikov »Učit. Tovariša« <v znesku 1500 Din. d) Poštne vrednote in kolki so znižam v letošnjom proTaičunu za 3000 Din, telefon, kurjava in razsvetljava pa za 1000 Din^ pU sarniške potrebščine in drugo pa smo morali dvigniti od 3000 Din na 8000 Din, ta'ko da femo ta del stroiSkov po^vcčali v primeru z lanskimi za 1000 Ddn. e) Ostale postavke so v računu UJU istc kakor lansko leto. Tisk »Zvonička« pa je pa> del v <na'kladi za 500 komadov in visled teiga tudi v tisku od 48.600 D.in na 43.900 Din. Vse druge ipostavke se ujemajo z lanskimi. Nekatere podatke i;n pojasnila bo podal cenjend1 delegaciji tudi revizij&ki 'odsek, ki je fačune ,in 'knjigovodstvo točno pregledal ln ei napravil svoje belcžke. Članarina ostane ista kakor doslej, t. j. letno 110 Dio za poverjeništvo. V proraounu za tekoče leto 'so tudi prl« spevki za Zvezo državnih nameščencev ln za Pevsikd' z,bor UJU. Kar se teh prispevkov tiče, moram Jconstatirati, da je po^brajinska skupščina sprejela sfclep za obvezno pobira« ii.je teh pristpieivkov. Ta sklep je bil sprejet z ogromnio večino delegatov in bi se morala pokoriti tudi ona manjšina, ki'se slučajno ni strinjala s pKdlogom, odnosna s ta'kim skle= pom. To bi zahtevala stanovska zavest, sta» novska solidarnost in stanovska disciplina. Ako bi se ta društva v tem pTimeru ne po» stavila na nieko ppoziiteionalno stališče, bi s tem pokazala svojo organizačno zrelo-st, ker bd se uJklonila skleipiom večine in ta ^lklep tudi izvrševala, akoravno proti ^svoji volji. Na drugi strani pa bi omenje'na društva skušala porahiti prvo priliko, t. j. zopet .n>a pokrajin» ski Skupščini, da se ta slklep revidira, odnosno anuli.ra. Pokrajinsika skutpfščina je ta sklep sprejida in pokrajinska sikupiščina je zopet tisti forum, ki svoje sklppe lahko. i^preminja ali pa kratfcoTnalo anulira. Skle^pi polkrajinske skupiščine, četudi so rmogoče slprejeti s kako forrmalno napaljo, nam rnorajo biti sveti in se moramo po njih ravnati toliko časa, do» kler ji;h delegacija vnovič ne izpreTne.ni. To zaihtevajo., ka'kor že prej omenjeno, stanovska zavest, disciplina in solidarnost. Naše geslo naj bo vedno: »Eden za vse, visi za enega.« ,Taka mora biti organizaaija, ako hoičeimo biti deležni njcnih sadov in sadu s^vojega stanov^ Rkega dela. Dogodili so se pa v zadnjem času v naši onganizaciji, pri nekaterih društvdh pojavl, ki so talko rekoč ubijali oirganično moralo v naših stanovsfkih vrstah ter začeli tako razi= dirati ddealno in smiselno delo našega ide* alno misleičega učiteljstva. Taki pojavi. so raksrana na našem stanovlskem organizimu in vh moramo z ¦vsemi razipioJožljivimi sredstvi (Jimprei odpraviti, ako hočemo ohraniti or^ ganizacijo zdravo rn kreplko in ako nočemo, lda bi zavladala v njej anarhija, ki bd <vlkrat* kem ča's.u podrla vse- pozitivno delo sloven« fekega učiteljstva dz^za prvih dob obstoja pa do danes. Te besede se nanašajo na ona učiteljiska društva, _ki so sklep polkrajinske s^kupščine glede prispevanja Zvezi drža.vnih nameščen« cev_ i.n Pevskemu z.boru 'sarmoilaistno in samo» voljno, brez odobrenja pokrajinske skup* ščine uJkinila. Zajadi tega apeliram na vsa društva in na vse članstvo, da se idanes izjavimoi,, ali pnispevamo obvezno iza Zbor in Zvezo z do ločenim prispevkoiri vsi, forezi izjeme, ali ine. V prvem primeru podpremo moralno in ma> tcrialno Pevslki z'bor, ki, igra važno •vlogo med 'slovtmskim učitdjstvom in dzvršiije še važnejšo misijo m.id slovenjskim narodom. V drugem •slučaju pa smo člani v&like Jugo* slovenskc unije državnih nameiščencev, ki dcluje v dobrobit 'vsega drža-vnega <v\an\& ščenstva, tedaj tudi učiiteljstva, držeič se ge* sla: »Le -v sloffi in v 's&upium nastopu j& nasa moč in naš spas«.  Toliko o proraounu. Kar se tiče račuma samega, nnate (po=> tlrobno poročilo pred seboj, istotako tudi o prispevttrih za utčiteiljtaki naraščaj in samoiz« obraževalno akcdjo, dalje tudi račun o Mla* dinski Matici in »Zvončku«. Ce želi kdo 'ka* kega .stvarneiea pojasnila, sem mu itakoj na iaapalago, S tetm končam svoje poročilo in ga dam v razpravo. Po slklepu, dcvolite mi še (pa.r opomb. Uvndoma moram konstatiratj, da še ndsem prcjeij mesečne prdjavc za j'unij- od učiteljske* ga društva Črnooneilj. Dailk so ostala neka* tera. d.mištva iše na dolgu z znatnimi zneskl 'Prosim, d'a ta društva staire dolgove čimprej poravnajo, majkesneje pa z nastopoim no* ¦vega šolskega leta. V novem šolskesrn letu Tiicramo stopiti očiščeni vseh starih dolgov in začeti moramo svojt denarno poslovanje popolnoma na navo. Clanarino skusajte po* birati v bcdočtm letu vna'prej, da ,se takoj Izognemo nerednostdm in nepotrebnim dol* govom. Nave mesečne jprij>ve in aiove eianske sezname pTejmetei 'koncom avgusta ali začtt* kom septembra in prosim, da jih takoj po prejemu sestavite in pošljetc ,poverjeništvu kakor ofoičajno, a točnio db doloičenega noika. Mesečne iprijave in članski seznami naj bodo vestno iz,polnjeni. Število ičlanstva <v nw.em eiaiis'ke.m seznamu se mora ujemati i me» sečno prijavo v juniju lanskega leta ter s šte« vilom v juiiJM in avgustu pr.vstopivši'h in lz» stopiviših članov, lki morajo biti označeni imenoma <v mesečni prijavi z.a. s&ptemlber. Kajti vsak član plača letno članarino od 1. ju-. lija do 30 junija v 10 mesečnih obrokih, po^ čenši .s 1. septembrom in tza to plačajo članj, k\ so rpiristoipili v juliju dm avgotstu-, celoletn« članarmo. ZOPET BURNA DEBATA. Po ipreičitanih pojasnilih, iki jih je podal tcv. iblagajnik :rn ker se ni javil nihče več ik delbati o računu in bilanci p^overjeništva, »Zivončka« i-n Mladinske Matioe, je dal po' verjenik vse to na glasovanje, kar je .bilo so^ glasno odobren'0 Po adobritvi računa se jo razvila zeio burna defbata, ki jo je povzročil tov. Šma}< deik, ki je zahteval besedo •k že odobTenemu računu, kar pa je bil-o odklonjeno z vseml proti 4 glasorvom. Nak.ar je 'zaklical tovariš femajdek: »Dobro ste se :zma'zali.« K besedi se je oglasil tov. Hir.en, ki je ibpozarjal na dostojanstivo naših ^upščin ii> j> odo, !ki jo tnpimo na ugledu zaradi nasto panja ,poedinctw. IPravi voditelji opozicije se siknivajo zadaj in &o dali referate delegatom, ki potem ne znajo z.aigovarjati svojelga sta> lišča. Med to de'bato je tov. Pahor ptriznal, da je on 'sestavil ono obširno kritikoi, ki jo je prejšnji dan prečital tov. Tavčar, in skuSa opiavičitj svoje postapanje, češ, da ni bil od druištva iztvolien za delcigaita in dalani ne^KO fajej(cvoi poročilo .ni /prišlo v ¦zapisniik. OgTonr na večina d.elegacije1 je oBtiro oibso jala njegovo postapanje. O zadevi so deibatirali tov. Hrrcn, Pahor, Hreščak, Skuilj, Mlekuž in Šestan. Po koničand debati je podal nadlzorni ori* boi svojc poročilo. REVIZIJSKl ZAPISNIK, »estavljen o p^rildki revizije knjig in račimov poverjeništva UJU — Ljubljana, dne^ 10. jiu* lija 1929. Revizija se je vrišila: dne 28. decembra 1928, 28. marca 1929, 10. junija 1929. Navzočni: člana nadzorstVa Fran Skulj in Ivanjšič Ljudevit ter glavni blagajniik Rado Grum. A. KnjDigolvidldstvirj. Pn vseih levizijah sva pregledala posa* mezne -vknjižene postavtee ter ugatovila, da se vk^njižuje vse sproti in da jc vsaka stran v dnevniku kontrolirana in pravilno sešteta. Vodi se aimerikan^ki dnevniik z vsemi po» trebni.mi ipomožnimi knjigami, jk,ar je pri ogromnem iprometu 3,365.768-32 Din neob* hodno potrebno. V*e vknjižene positavke sva primerjala s p.rilogami tcr našla vse v najle.p« šem redu. Prenosi so v vseh knjigah pravilni. B. DenarDjo statnje. a) Blagajna: Prenos salda računa UJU iz leta 1927./28. <v znesku 546*30 Din je piravijlen, prav taiko je (pravilen tudd preno« fealda »ZvončJca« v znesku 348*21 Din. Kon= cem ieta 1928./29. znaša saldo računa UJU 1865-35 Ddn in saldo »Zvončka« pa 126"01 Din torej je skupno 'blajgajnilško sta.nje 1991-36 Di'n, kateri -znesek se nahaja v blagajni. b) IPoštna branilnica: Prenos sa.h da UJU iz' 1. 1927./28 v znesku 2870'87 Din in t»Zvonč)k.Ł« v .zneisku 1524-87 Din sta pravilna ln se ujemata z izjpiski. Koncem leta znaša saldo UJU 462-41 Din i.n »Zvončka« pa 130702 Ddn, kd sta istota'ko pravilna. c) DoJžniki: Saldo dolž^niicov koncem leta 1927/28. je znašal 134.482-50 Din. saldo dolžnikov 'koncem leta 1928./29. ,pa 73.436"9? Din, vsl. d česar se je dolg (pTi dolžnikih zni« xa! v tekoičem letu za 6].045'71 Din, kar je ra:zveseljivo dejstvc in znaanenje, da do» bi'va raša organi^aciija na gospodarskem po« lju ireelna tla. Nikogar pa naj ne zavede ta ugoidni položaj v napaono naiziranje ali ceio v indokntnost napram organizaciji. Dolg pri »Zvončiku« vznisku 33 319-45 Din je v teW čem letu padel na 32.227-25 Din. — Konsta= tirala sva, da se je iizvPšil ipri dolžnikih UJL1 32-5% o'djpils, pri dolžnikih »Zvonioka« pa 46% odpis. Začetkom leta so dolgovala dru= štva glavni upr.avi 54.592-60 Ddn, koncem leta pa znaša ta dolg le 12.035'84 Din, tedaj se ie znižal za 42.556'76 Din. Ta znesek ,bi pa odpadel, a'ko bi društva storila svojo doJž^ ¦host in pravcčasno ,polravnala .svoje dolgove napram poverjeništvu, ¦aziroraa ako bi se z mescčno (prijavo istočasno mkazal tud'1 v pn« javi o»nač.ni znesek. To (bi bilo pa doseg^ lljivo le roa ta način ako bi članstvo društvom prispevke 'vplačalo m^prej. \z filavne knjige druištev povzamemo, da dolgujejo znatne zneske še sledeča dVuištva: Breržice^Sevnica, Črnomelj, Ljubljana okolica (stari dolg), Mj* remberg Noivo mesto. Dalje'sva'konstatirala, da niteO' poslala mesečnih prijav ia junij §e sleidnča društva: Črnomelj in Murska Sobota, t. ju izn.ak neredndsti in j>u treba 'v bodoče uporabiti vsa razjpoložljiva sredstva, da se take neredn.osti odpravijo in mpostavi red, kakršnega si želi organizacija in kakršnega je vredno učiteljstvo. : dl) Upniki: Med upnifci je edima Učv teljska tiskarna, ki ji dolguje UJU raičun 23.568-04 Di;n, račun »Zvončka« pa 4708-25 Din, torej .znaša skupni dolg 28.276-29 Din, ki je krit z viso'kimi akitivami, kar je razvkfc no iz1 raoiiina samc^a. e) »U č i t & 1 j s k (i Tovariš« je poKa* zal v tekočem letu ugodnejši finančinii efekt, ta to prredvsem izaradi fpovišanja inseratnih vplači1 Tisk »Učit. Tov.« je bil v ,proračunu 139400 Din, i'z letnega računa pa uvidimo, da je znašal ta s prilogami vred 150.858'50 Din>. vsled česar je> proraičun prekoračfn za 31.458-50 Dini 'kateri znesdc pa je krit z ln» se-rati v »Uoit. Tov.«. f> »P o p o t n i k«: Stecski »Popotnika« so se iv tekočeim letu prece) zvišali1, im sict r zaradi piovišanja sotrudniiškega honorarja in zaradi bortgis tiislka. Po proračunu1 jc dolcčen t'sk na 63.500 Din. iz raouna pa posnamemo, da se je ta dvignil na 88.794 Din iin ;'je tako proračum .preflcorsčen za 25 294 Dlim, katen znesek pa je krit deloma s suficiitom »Po» potnika« samefia in deloma z inserati »Učit. Tov.«. ¦ , ig) r»Zvoinček« se ie tiskal v tekocetn ;e)tui v 2500 i;zvodi'h. torej 500 izvodov manj nego lansko leto. Tisk je bil po proračunu dok>čen na 48600 Diim, iz računa pa je raz= Videti da se je izdalc za tisfe 50.952-25 Din. vsled česar je bil pToračun prekorračen za 2352-25 Din, To preikoračenje je istotako krito z rnserati1 »Učit. Tov.«. h) Kar se tiče učitdjske samdiizotiraže* Valne akcije in učiteljske|ga naraščaja ima ta podroben lobračun v »Učit. Tovariišu1«. i) Upravni stroški so bili' v te'kočem letu maniši odl proračuna za 2906'10 Dfiin, razni stroški pa so se zvišali preko proračuna za 1311-18 Din, torej je pri stroskih prebitka 1594-92 Dm, j) Prispevki ) poiver j enist v a: Poverjeništvo je preijelo v ktu 1928 /29. od članstva 30.200 Din. Ta znesek je nmoigo pro maihen za vzdržavanje takega organliizačnega aparata, 'ker stane samo uprava Kstov 20.400 Diii (brez vseih drrugih stroiskov, ki znašajo letno nad 100000 Din. Za vse te upravne fetroški. je trefba najti kritja zato v drugih tkonitih, kakor stanovskih listih, predvsem pa v inserati'h »U&t Tbv.«. >k) Mladinska Matica je v ktoš« njem letu financielno in moTalno i^vrstno uspela in izkazuje prav lep napredek, kar je razvidno iz letnega računa samega. ]) Inseratom U c i t. T o v.« se riK)' ramo izahvalillii, da je letošnjcl finančno sta= ¦nje poverjeništva tako pK>voljno. Že lansko ieto sol izkazcvali instrati znatno vsoto, letos pa se' je ta povišala na 19.422-45 Ddn. m) Organi-začni f o n d i i >n n a 1 o ž« ib e st ujemajo z letnim računoim dn s predlos (žemiimi iknjižlcami. i n) Pri premičninaih se j.e odpisalo 15% in znaša •vrrednost preTnionin 11.671 Din, kar >ie 'koimaj tretjina celotne vrednosti. o) Predvidena rezcirva pasiv je le ravnc* vesje aktivneiga premoženja in je za OTganS» •zacijo plus. C. Raoum. V lačunu UJU in v, računu »Zvončka« a) prOmet, b) bilanca se posameizne postavke popiolnoma .ujemajo s saldi, izkazamimi <v glavnE knjiiigi, iter so oni s subkonti v ipopol^ nem skladu s ipomožndmi 'knjdgami. D. Sjplošno. a) Pri re^viziji sva opazila, da je še mnio» go 'kazenskih znamk, kar j>e znak velike po^ vršnosti v dopisovanju s »trani dopisnikov in draštev. V prihodnje se naj t& nepotrebm .izdatki zaračunavajo diruštvom. ,b) Z a d e v a m a r e n b e r šk eg a dru» štva. Odpis leta 1926. v znesku 484 Din je intipravilen kakor tudi odlpis iz leta 1927. v znelsku 284-50 Din, ker je prispeve'k dioločtn vsako leto na 122 Din. Ta se ne izpremenfi, ako ga članstvo plačuje v 12 ali 10 mesečnih oibroikih. Zato bi moralo društvo oba odpi* sana zn.-jsika v skuipnem iznosu 768'50 Din glaivni blagajni, odnosno upravi povrniti. Član prične pa pLačtvafiii z dnem prijave. Število članstva v mesečnih prijavah je sicer pravilno, do^gnala pa sva (iz glavnih knjig, da so te zelo neredno prihajale, in sl? cer leta 1926. šele 23. februarja 1927. za sep» tember in datje, 1. 1927. prve šele 19. januarja 1928. in ]. 1928./29. šele 8. januarja 1929. Tudft v! dopiisih učiteljskega društva ozinačena pla^ čila so pravilna in se ujcimajo i glaivno knji* go. Ne lujema se pa oibrtmeinitev društva na podlagi mesečnih prijav in na plodlagi šte* vriila članstva. Poverjeništvo je oforemenilo društvo v 10 mesečnrh obrokih. po 1220 Din, dočim je društvo razdelilo celoletni prispcs vek 122 D?n na 12 obnokov, ka-r ni iv skladu s eklepom ipdkrajins^ke skujpščine in. je v tem poigkidu edino društvo, ki se dTŽi takega pla« Eevanja. Difer.enca priznaneiga dolga 1572"40 Din in dblga, iki ga. izkazujt poverjeništvo v znesku 2256'10 Din je nastala vsled tega, iker plačuje društvo v 12 obrokih, zaračunalo pa je v letih 1927./28. le 10 obrokov od sep^ tembra dalje, pozi.bilc ipa je na julij im aiv< eiust ipo 344-43 I>in + 2 v skuipn.,im znesfku 688-86 Din. jPctverjeništvo stoji nia pravem stališču in v dokaz temu iprilagamo izjpisek, gestavljen na podlagi dTUŠtvenesa d.optea' z d.ne 29 maja 1929., iki liizkaziuje saSdo v breme 2263-35 Din, torej za 7"25 Din več nego saldo ploiverieništva. Ugotovila sva. da se je pla^ čalo na salda iz leta 1927 /28.. in >s)"cer: 20. ju* Jija 1928 — 2000 Din. naskdnje plačilo pa je sledilo 'šelc 14. januarja 1929. v iznes^ku 1700 Din. nadalje pa, kakor se potrjuje tudi v dop';isu. ni nskazane|ga nobenega zneska — torej se je kršil tudi v tem pogledu sklep celokupne akujpščine. c) Poslanicg' g. Knafliča. Na do= p:s, ki ga je poslal g. Knaflič posaimeznim uoitelj.Skim društvom, sva ugoto.vila, kakar sledd: Ad I. Tov. Šijanec ni iprejel iz blagajne noverj'enf.štva UJU, Ljublja.na. za potovanje v Beograd nobenega zneska, ampak 'so pre< jeli po 1050 Din sledeči toivtariši: Grum, Dim^ nik. Kobal, Skulj. Rilbtlčič, Tonnažic Givus, Mervič, Hren in Musek. Na potrdilih o'.pre» jemu so oiriginalni ipodpisi, vsl čjftljivil in je trdHev, navedena v dcpisu g. iKnafliča ipod T. sub. 1 , 2.. 3., s tem ovrže.na. Pov. se je glede plačevanja potnin v tem slučaju držalo sklepa ožjufia so.sveta z dne 3. avg. 1926.. ki določa, da plačajo potndme člamom ožjegasosveta. kd so 'Stočasno društ. ipiredsedniki, druištva sama, ako imajo razlpoložljivi kapital. To je storilo tudi učiteljsko druištvo za mariborsko ofcoli* co iin j^ izplačalo tov. Šijancu za to potrebni zn&sek. Dalj«' moramo avreči trditev .gosp. Knailiča, da se je izplačalo potnine 16 čla= mom, ¦im to iz sledečiih raz/logov. Ožji sosvet i.e štel 12 članov + urednik in blaigajnik, ki s'ta bila flcoioiptiirana |po pravilniku. Po!eg teh sta se udeležila te s^kuplščine tudl člana^ glav» n&ga odlbora toiv. Anton Gn.us in tov. Ivan Tomažič iz Maribora. Vskd »cesar nastanc število 16 manj 6 članov, za katere 'so pla= čala društiva, dobimo število 10, ki odgovarja istiniitirm izdatkom. Iz telh podatkoV jt raz» vidno, da nimajo trditv^ dznešene pod arab. 1., 2., 3. a'bc nobeinega pomena. Ad II. Reviziorja sta ugotovila, da lso čla^ ni ožjega sosveta ne baje, aimpak J^tiniito noravnali tožbene stToške 3000 Din v zadervtt Mencin^Knaflič Ker je ntpravilno, da po«a* mezni člani ožjcga sosveta krijejo izdatke. krj so v .najtesnejši zvezi z organizacijo. ]e rerviizijski od'sek lansko leto sta'<vil gosipodar» sk&mu odselku, ozirotaa delegiaciji prtdlog, da povrne te stroške članom 'OŽjega sosveta. Ker sta bila igospodarslkd odsek i'n delegacija dovolj informirana, ,za 'katero toSbo gie. sta gospodarski odisek in dekjgacija odobrila predlog brez ugovora. Atose zdi delegaciji potrcbnd>, d& raz&n 'nadrzorstva še ponorvno ugotovd faktično s-tanje so priloge na raz? pwlago. Ptiedlog. I-z podanega poročila je razvidno. da je ¦knjigovodstvo poverjeništva UJU, Ljubljana, v ivzornem redu, pregltdno. jasno iv vseh podrohnostih, temeljito in istinito. Zato predlaigava b!aigajn'ičarju tov. R. GrumiJ iti1 poiverjeništvu absolutorij, dbenem pa .'tova«rišu Grumii1 za njegovo vestno in natan.Cno uradovanj: priznanje in zaihvalo. Z dcbatoi o Tcvizijskein poračilu, ki so 6e je udeležili tov. Arrigler, Šumer, Se^tan, Knaflič lin 'Skul.K je bila 'končno poravr.ana ead&va Knaflič»Skulj. Nato je bil ipredlog nadzornega cdtbora eoglaisno .slprejet. ¦ Voilitve. Razen volitev ,ažjega sosveta, ki sc bile izvrš&ne po listkih, so se vršile vse volitve z ';zkl»kom. Izvoljeni so bdli: Z a glavnega b 1 a g a1 j n ik.a tovariš Grum. « Za uTedj.nika »UlSi t el j(si(k idgja -T o iv a r i s a« tov. Dimnilk. V u r e d n i š t v o »P o p o t n i k a« tov. Dr. Žgeč, Vranc in Osterc. Za člane glavnega odbora tov. La.pajine, Hren in Dimmdk, za namastnika /pa Šeistan. V gospodarsiki svet tov. Sflculj, Grum, Lapajne, Kocjančič, Hren, Gosak. V odbor M1 a di n s'k e M a.t i c e so bili izvioljeni vsi do'sedainji člani, z naročilom, da kooptiirajo v odbor še to^v. Gruma ln Žcrjava. Ker je bil predlagan polag iglavnega ured» nilka in leiksekutive. ki sedaj sodeluje pri re* digiranju »Učit. To>v.« tudi uredniški konzorcij, ki naj hi Ibil dodeljen ured* ni'ku in eksekutivi, so bili izvoljeni v istega t<yv. Rifeičič, Lebarjcva dn Pahor. .' V nadzorstvo so 'bili izvoljeni torv. Ivajnšič, Ivanuš in LuSin. Za ostale odseke je dala skupščina po* oblastilo ožjemu sosvetu, da isit*. sestavii te odselke po svoji uividevnosti in stvarni (po* trebi z odobritvijo sejie širjega sosveta. Ožji soavet, Po komččnem skrutinnju jt bilo ugotCHv^ Ijenp, da so izvoljeni v ožji sosvet naslednji tov.: Skulj Andrei, Lapajne Josip, Ritiičič Josip, Gosak Josiip, Mervič Anton, Gobec Regina, Hočevar Ciril, Kofcal Josip, Musek Ljudevit, Plavsa'k Robert, Hren Anton, Šijas nec Ludvik. Za namestnikiei pa tw.: Polalk Janko, Požar Vlado in Grčar iVktor. Proračiun. Pri prora&unu se je raz<vila debata zaradi postavk za ,pevsJci zbor in Zivezo državnili nameščencev. K s^tvani sa govorili tov.: Go» sak, ŽagaT. Šestan, Rioiš, Hočevar, Kumelj, Mle'kuž, Lulik, Zupančič, Šterk. Kljub temu, da je predvideno to že; v poskrvniku, je bil ponoivno .stavljen sledeči predlog: Vsi sklepi glede dajatev okrajnib učiteljsikih društev, spirejeti na skupšČini, so za vsa druištva obvezmi. — Predlog jiei bil s,prejet z. vsemi glasovi proti 8 Tov. Šmajdek je ugotavljal, da c&ne za stanovski ti'sk. navedene v proračunu ine od» goivarjajo cenam v poigodbi z Učit. tisfkarno. Po pojasnilih tov. Gruma, da je proraa ču.n sestavljen točno po poigodbi z Učit. tisk. fn da Šmajdk&ve navtdbe niiso pravilne, je bil proračun odobrein. Poročila iV predlogl odsekovl Vsi predlogi, ki so bild s,pne(jeti v odse« kih in potrjeni od skupščine, bodo objavljeni v prihodnji išteviliki »Učit. Tovariša«. Sluča[jnosti. Pri slučajnostih s& je razvila debata o prekmurslkem šolsltvu in je bilo sklenjeno, da se tudi letos vrši pnva seja ožjega 5.0» sveta v Prekmurju. Kraj določi poverjem* stva O tej stvari so debatirali tov. Skulj, Dimnik, Peterrnel, Hočcvar in Pirnat. OPo niekaterih pojas.nilih, ki so ij'h zahte» vali posameznd delegati. je zaključil tovarlft Skulj skupščino oib %5. uri piapoldne in se zahivalil delegatom za njihovo sodelovanj«. .V. M.