m. le» vUe šlje <U)< Ma 5. oiinlerurban šL 115. SLOVENSKI LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO 43 števillti* M^F-tlTtOjRL dne II oktobra li>sa Kai je z Radičem? šleian Radič je zbežal v poletju preko Madžarske in Avstrije v London na Angleško. Iz Beograda so raztrosili vesti, da bodo Radiča vtaknili pod ključ, mož se §e zbal teb pretenj in si poiskal osebno vaniost v tujini. fifed hrvatskim narodom je voliko začudenje, ker je zbo *a! njegov večletni voditclj, ga že ni tako dolgo nazaj io Hrvati so prepuščeni na milost in nemilost beograjskim cenlralistom. V Beogradu namigavajo prav resno, da sta Radič ift Pašič vedela drug za drugega. Nekatere vesti celo iiaglašajo, da igrata Radič in Miklavž Pašič pod enim kiobukom. Morda je celo Pašič dal Radiču migljaj, da naj gre iz Hrvatske. Kaj če je Radič celo dobil od PaŠiča denar za beg? Kajti dancs potovati iri ostati več inescev v dragi tujini, to stane milijone. Na vsak nač-in j<e Radičev beg zakrit v tajinstveno meglo. Vprašanje je: Kaj počenja Radič na Angkškein? Aii bo za hrvalsko politiko kaj dosegel? Ali bo njegov jpot imel tudi kaj uspeka za cei naš boj proti centraJizmu. za borbo proti Bpogradu. katerega bijejo naSi jjoslanci? Dosedaj sino zvedeli, da s<* je Radu- v Londonii razgovarjal z angleškimi pisatelji lcr uredniki listov. Mogoče. da je podučil nekatere angleške politike o raz•»erah v naši državi, o boju Sloveiu-ev in Hrvatov proli centralizmu. A eno je gotovo: Angleži se ne marajo v*ne.*iavati v notranje zadeve jugoslovanske države. Vctrki angleški listi pišojo, da. kakor se Jugoslovani nitnajo pravire vmešavati v notranjo ureditev anglešk? države, iako tudi Angkži ali Frantozi nimajo gledc razmer v dr/avi SHS nič posla. Značilno je, da se Ra4iču, dasiravno že vcč mescev biva v Londonu, ni posrecilo priti v stik s kakim angleškim ministrom ali uplivnim politikom. Torej! Kaj je Radič dosegel med Angleži? Xič! 'l'<» je presneto slaba politika. Pravijo, da jbo iz Londona poloval Radič v Švico. Tam zboruje Društvo (Liga) narodcn«, ki ima nalogo. dk prepreči spore med državami in dclujc proti izbruhn yojske. Liga narodov se je dosedaj slabo izkazala. Nc emeni se dosti za spore in pritožbe iz posameznih držav. Tako tudi vidimo, da Liga noče nastopiti prav nič proti f"emljelačnenn! Itaiij.uui. Lah nam je ugrabil okoll pol tnilijona Si: vcncev in Hrvatov. Tem se strašno slabo godi pod Lahom. Vzel nam je Trst, Zadar, in seda.j še Reko ter vse dobode in izhode Jadraiiskega morja. A slavna Liga narodov se za vse pritožbe trpočih naših toratov ob Adriji ne zmeni. Hrvatje med tem po Radičevi kiivdi zavlačujejo čas naše gospodarske in politične rcšitvc od srbijanskega centralističnega Beograda. Po Radičevi zaslugi — ker 70 njegovih poslancev sedi doma za pečjo — lahko Srbiiaiici počenjajo, kar hočejo. Srbi nas obkladajo z novimi davki in starovcškimi zakoni, zavzemajo v Sloveniji in Hrvatski postojanko za postojanko, a Hrvate vsc to nc zgane. Ko nam bodo centralisti vlckli že kožo s hrbta, bo še Radič s svojimi 70 poslanci vedno sanjal o «republiki«  Sarno iii primer naj služi čilateljem: Že na naše šole, posebno gimnazije in urade silijo Srbijance-profesor jc in uradnike. Naše sinove pa odstavljajo, jemljejo jim kruh. Na vseučiliščih v celi državi je sedaj okoli 14000 dijakov, od teh 10.000 Srbov. Tako bodo polagoma vsa višja mesla zascdli Srbijanci. Jedli bodo beli kruh, a Slovenci in Hrvati bodo smeli ostati samo še hlapci, viničarji, sluge ali pa tovarniški delaviu, oziroma rudarji v Ameriki. . . . Kaj pomaga Radicu beg, kaj njegovo razgovarjanje z anglcškimi pisatelji, kaj putovanjc v Švito k Ligi narodov, kaj njegovo pisanje o «republiki«, če pa noče s svojimi 70 poslanci poslužiti srcdstva, da bi z našimi in drugimi prothladnimi poslanci poraagal r-azbiti okmtni srbijanski centralizem v Beogradut Pravijo, da se Radič sploh nc bo več vrnil. Iu če se pa bo, je gotovo, da bo moral priznati, da je njegova zapečnjaška politika kriva našega sedanjega žalostnega položaja. Ali se bodo Hrvati, ali se bo Radič kedaj spametoval? Morda ie; a i>ujkuo se, da bo tedaj ie — prepozno.