PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE /i / I n\ PoStnina plačana v gotovini V-l.Qj.Qj Spedizione in abbon. post 1. gr. LetoVKŠtev. 227 PoStnina plačana v gotovini ODPRAVA KRIVIC IN PRAKTIČNO PRIZNANJE POPOLNE ENAKOPRAVNOSTI JE NAJMANJŠA ZAHTEVA, KI JO SLOVENCI POSTAVLJAMO ZAUPNI UPRAVI, KER SMO V DOLŽNOSTIH IN OBVEZAH PRED ZAKONOM POPOLNOMA IZENAČENI Z ITALIJANSKIM PREBIVALSTVOM! TRST, torek 10. oktobra 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir JV. REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKO HRVATSKE PROSVETNE ZVEZE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ZflHTIVflMB HIIUUBIUE PUMAM IH SUMISHI MflROD! Občni zbor zahteva ukinitev fašistične zakonodaje, uvedbo dvojezičnosti, prenehanje načrtnega poitalijančevanja, ločitev slovenske šolske uprave od italijanske, odpravo vmešavanja vojaške policije pri nameščanju učiteljev in profesorjev VU mora popraviti krivice in poravnati kulturno škodo* ki jo je Slovencem povzročil fašizem! ("vt • r- e Qbžni zbor, Stote Svob^Jo. nato P°z ki jo je fašizem uničil, in jo je med vojno -e slovensko ljudstvo znova ustanavljalo, so uprave začasnosti, zato nima zadostnega stalnega učnega W te Posebno v mestu stisnjena v majhne prostore. ^ Slo 0 upravlteJo uradniki italijanske narodnosti, ki nev, *tncev s°vražno razpoloženi, in to predstavlja stal-2e t za obstoj šole same. > dvoran'613 SI°venci zaman zahtevamo, da se nam dode-Bredsta"e J raestu’ Predvsem občinsko gledališče «Verdi» tali«. venskega narodnega gledališča, edinega stal-sca v Trstu, in za druge kulturne prireditve. Vo-pred dvema letoma pokazala vsaj malo volje, j*tafj? Niatte 2Tun‘ni° trgovino ne med zborovalce zaradi te-V*E> v Zna °mbard°, ki Je ga tudi sumijo, da so morda V »s;iem rr®, *n si ogledal | granate bile postavljene v bli-%j?terih i u nekaJ izjav, žini govorniškega odra še pred 'tl ho i„ J„e obravnaval iz- zborovanjem 10 minut no obeh > e Rosnnrfo-,----------------- eksplozijah ie Duclos mirno nadaljeval s svojim govorom, ne da bi kaj omenil atentat. Po zborovanju je skupina esebnih prijateljev spremljala govornika proč. Policija je začela prei. skavo, ki pa do sedaj ni dovedla do nobenih rezultatov. Auch je mestece, ki šteje 30 tisoč prebivalcev. Duclosov obisk je bil najavljen z lePaki, Wi?r'imai80S£?dars!ce zadeve, ?LRJu in Itali)a vV,e. 2ahvalil jugo-in .adl za prisrčen %te ohi,i. ‘lzr0^:el zadoščenje, tako dobro uspei zsvm italijanskega mi- iL&te! dPanjo trgovino, je * najboljši dokaz h uWni’ £ katerim italijan- hrJ-teoUovarPi, 5 edij° razvo-^ i ^skih jSko ' italijanskih M(.“ .boudari?nosov‘ Lombar- nud' prilikn- ki j° V ?teih „n«nZj vzpostavitev * to b '>na ar-kih stikov 'fekei ®-lža.vama. Minister Varčevanje z elektriko v Angliji LONDON, 9. — Od 9. oktobra dalje bo v Angliji prepovedana razsvetljava lokalov in trgovin od 6. ure zvečer pa do 1. ure zjutraj. Od 22. oktobra dalje pa bodo prepovedali razsvetljavo lokalov in trgovin v dnevnih urah. Tega dne bodo namreč v Angliji uvedli sončno uro. S temi ukrepi mislijo zmanjšati potrošnjo električne energije. Povečani vejaški stroški v ZDA Politični odbor OZN razpravlja o predlogu ZDA za razširitev oblasti glavne shupščine Vprašanje bivših italijanskih kolonij pred posebnim političnim odborom LAKE SUCCESS, 9. — Politični odbor je danes popoldne začel razpravo o resoluciji ZDA in drugih žestih držav, ki predlaga razširitev oblasti glavne skupščine v primeru da bi Varnostni svet bil paraliziran zaradi veta enega stalnih članov. inister mora- udeležba na ' C -vama- V1' ItalH ’Je’ da bi e nka ,UdC,e‘-> ™ 'V* ta 0 bopoineiša, da bi *3Hl z a ‘l1 lahko bolje UlV‘kste,lkl' ki jih lahko »ih, KhL‘2vh0Z- G°voreč P izmeni produktih i rr'bf, Vanna 1? med obe’ |sliuatd,o Ivan Matteo k Ibi-atorn*^ živilske % indu2 Pa, lahk° nu- i.&tene kemič- , te; ke. ’ tekstilne In dru- ie_*ninut®r C ih »g,°spodar,t k,0 in ita' v^hos.telel ri v^tvo depolnju. i? hi < y bdžnJi bo. Ah\ dSdanjf zavzela k tegu.' entat na Duclosa 9 - v Westedm b?,s,.5t.a njego-Istanati nni ,eksplo-'rj 6as^p°lnnm uc!°s sam 111 ie h-inepoSkndo- lcev ranjenih teg L 1 so stali bli- zb°r0vaice. v ni Vi- WASHINGTON, 9. — Poročilo državnega departmana kaže, da so stroški za vojaško gradivo su-hozemske vojske za 500 odst. večji od onih katere so predvidevali nalepljenimi po vsem mestu, ipred spopadom na Koreji. Poro-Granate sta vojaški Teh je bi- čilo pravi, da so se tudi stroški lo veliko med okupacijo in tu- za oborožitev suhozemsklh vojsk danes jih je prav lahko do- Zahodne Evrope povečali za 400 Idrobnceti ameriški program' in biti. Ib^t. I dejal, da gre za to, da se^nS Ameriški delegat Foster Dul-le3 je pri tem izjavil, da je listina OZN, sprejeta y San Franciscu, že dala skupščini potrebno oblast, sedanji tekst pa ji hoče dati možnost izvrševanja te oblasti. Obrazložil je potem po- Ameriške sile prekoračile 38. vzp. Drugi Mac Arthurjev ultimatum severnokorejski vladi ostal brez odziva - 3. južna divizija vdrla v pristanišče Vonsan ■ Partizanska dejavnost v ameriškem zaledju TOKIO, 9. — General Mac Arthur je poslal predsedniku severnokorejske vlade nov ultimatum, v katerem ga obvešča o sklepih, kt jih je sprejela glavna skupščina OZN «■ t, m., in poziva severnokorejske čete. naj takoj položijo orožje in prenehajo sovražnosti. V pozivu pravi Mac Arthur, da bo takoj izdal povelje za vojaške operacije, da se tako izpolnijo sklepi Združenih narodov, če ne bo s strani severnokorejske vlade takoj dolhil odgovora na ultimatum. KOREJSKA FRONTA. (Izvleček iz poročila Renata Lo/-freda, dopisnika agencije «An-sa»). Do sedaj še niso Severni Korejci odgovorili na ponoven poziv, naj se vdajo i,n položijo orožje. 3. južna divizija ali vsaj njeni prednji oddelki prihajajo v pristanišče Vonsan. Kaže, da se severnokorejska garnizija umika proti zahodu in severu. Odpora pred Vonsanom, o katerem so mnogi jnislili, da bo ogorčen, skoraj ni bilo. 6. in 8. južna divizija, ki operirata na osrednjem področju fronte, pa napredujeta počasneje. Na tem področju ovira gorato ozemlje napredovanje južnih, obenem pa rijta obrambo severnih. Poleg tega je treba pripomniti, d’a ne letalstvo sr--s VU ne vojno broaovje n« podnii*Q-ta teh divizij. Severni so povečali svoj odpor proti prednjim oddelkom 1. konjeniške divizije, ki so napredovali za 10 km severno od 38. vzporednika. Potem ko so zasedli Songnjonj, prodirajo ti oddelki proti Kunšunu. To je važno cestno križišče 15o km južno od Pjongjanga. Verjetno se bo M smeri Kunšuna-Pjong-janga odigralo zadnrje krvavo dejanje tega spopada. Glavni itab severnokorejske, vojske je v svojem jutranjem poročilu cmeni-l, da so oddelki severne vojake zapleteni v hude boje z ameriškimi in južnimi oddelki. Na področju Kesona, pravi poročilo, so se naše čete umaknile na ie vnaprej določene položaje. Vzdolž 0ba. le so oddelki severne vojske zapleteni v obrambne boje m povzročajo sovražniku velike izgube. Večerno poročilo pravi, dia so oddelki severne vojske na vseh področjih fronte zapleteni v hud« obrambne boje s so-vražniml četami. Na področju Kesona, pravi poročilo, naše čete zadajajo velike izgube sovražniku. V. sovražnikovem zaledju razvijajo skupine partizanov veliko dejavnost. 7 oktobra so bili ogorčeni boji blizu ;nest Jongdona in Angdona. možnost naglo sklicati skupščino, če ne bi Varnostni svet mogel sprejeti ukrepov v primeru napada. Dalje je izjavil, 'da je treba uvesti sistem opazovanja s pomočjo komisije, ki bi odšla na kraj morebitnega spopada, ter ie konično potrebno, da države članice OZN pripravijo oborožene enote, ki jih bodo lahko stavile na razpolago OZN v primeru potrebe, da bi se s silo uprle napadu. Končno meni ameriška vlada, da je potrebno proučiti celokupno vprašanje kolektivne varnostni, ter predlaga ustanovitev posebne komisije, da to vprašanje prouči. Britanski delegat Kenneth Younger je podprl ameriško resolucijo in dejal, da je treba organizirati sistem kolektivne Varnosti. Cile je danes predložil resolucijo, v kateri zahteva, naj člani OZN združijo svoje vire za izboljšanje življenjske ravni v zaostal-h deželah sveta. Čilski delegat je dejal, da ni dovolj ustv ariti sistema kolektivne Varnosti, pač pa da je treba tudi kolektivno gospodarsko in socialno varnost. Višinski je izjavil, da so ne. katere točke ameriške resolucije sprejemljive za sovjetsko delegacijo, druge pa je treba spopolniti in popraviti. Predlagal je, naj bi odbor proučil ameriško resolucijo po posameznih točkah, kar bo omogo. čilo večjo jasnost. Pripomnil pa je nato: «Ni n' benega vzroka, da bi mislili, da sem naklonjen splošni tendenci ameriškega predloga, strinjam se enostavno z načelom za utrditev miru«. Seja je bila nato zaključena. Pcseben politični odbor je danes načel vprašanje bivših italijanskih kolonij. Predstavnik Italiie je bil povabljen ob otvoritvi seje, naj zavzame mesto pri mizi komisije. Glede poročila, ki ga je predložil komisar OZN Adrian Pelt o Libiji, se strinjajo razni delegati, in sicer glede ustano. vitve enotne libijsko-musliman-ske države, ko bo 1. januarja 1952 nastala Libija neodvisna. Delegat Francije, ki upravlja Fezzan se je pridružil zaključkom tega poročila in dejal, da mora OZN nuditi finančno in tehnično pomoč Libiji. Delegat Velike Britanije, ki upravlja Cirenajko in Tripolitanijo, pa je predlagal ustanovitev posebnega razsodišča, ki naj uredi razna sporna gospodarska vprašanja. Debata se bo nadaljevala jutri. Gospodarski odbor je danes načel vprašanje gospodarskega razvoja nezadostno razvitih de. žel. Socialni odbor pa je nadaljeval razpravo o bodočnosti Mednarodnega fonda za pomoč otrokom. Posamezni govorniki so predlagali ustanovitev pododbora, ki naj koordinira razne predloge glede novih funkcij organizacije UNICEF. ZDA hočejo, naj bi ta organizem nudil predvsem tehnično pomoč, razne azijiske države kakor tudi Jugoslavija in Francija pa predlagajo, naj ta organizacija še nadalje nudi materialno pomoč. Glavni tajnik OZN Trygve Lie je danes povabil ameriškega predsednika Trumana, naj bi 24. t. m. govoril pred skupščino ob priliki 5. obletnice, ko je stopila v veljavo ustanovna listina OZN. «Dam Združenih narodov* bodo proslavili s plenarno sejo glavne akupššine, na kateri bodo govorili glavni tajnik Trygve Lie, predsednik skupščine in druge osebnosti, med katerimi verjetno tudi Truman. Poljska vojaška misija odbila nemški protest o mejah BERLIN, 9. — Načelnik poljske misije v Berlinu je 7. oktobra vrnil visokim zavezniškim komisarjem v Bonnu pro- test nemške vlade glede sporazuma v Gorlicah, ki določajo novo končno mejo med Vzhodno Nemčijo in Poljsko. Načelnik poljske vojaške misije je istočasno odgovoril visokim komisarjem, da poljska vlada ne smatra bonnske vlade, ki se je sama kot taka imenovala, za organ, ki bi imel pravico dajati take izjave o sporazumih, sklenjenih med Poljsko in nemško demokratično vlado. Poljska misija je protest enostavno odbila z izjavo, da je to provokaterski protest, kate-rega ni mogoče niti upoštevati. sloVi od svojih dosedanjih sodelavcev, Glede Italije je dejal, da je nanj napravilo dober vtis, kar jc bilo do sedaj napravljenega v okviru obnove. Dejal ie dalje: «Name je napravil vtis program investicij, ki ga je pripravil zakladni minister in ki zahteva uporabo 1600 milijard lir. Isti občutek nujnosti, ki se pojavlja v vseh miroljubnih državah z ene in druge strani Atlantskega oceana, je potreben tudi v Italiji kakor drugod za praktično izvedbo tega programa. Čutimo to nujnost v ZDA kakor v vseh državah Marshallovega načrta. Zadovoljen sem, da italijanska vlada namerava takoj z izvajanjem investicijskega programa, in upam, da bo to napravljeno«. Dalje je Hoffman izjavil, da mora «obrambna politika temeljiti na trdnih finančnih temeljih«, in pripomnil, da je danes treba dati prednost oboroževanju. Na vprašanje, ali je v Italiji tak finančni položaj, ki bi omogočil da se mirno načne program oborožitve, je Hoffman dejal, da je zanj težko odgovoriti na to vprašanje, vendar pa je dodal: «Mislim, da izvedba oborožitvenega programa lahko prinese Italiji več koristi kakor Dvir za njen gospodarski položaj«. Dejal je tu. di, da v državi kakor je Italija, kjer obstaja vprašanje brezposelnosti, ni nobene večje nevarnosti inflacije zaradi izvrševanja investicijskega programa. Hoffman je dalje dejal, da izhaja njegov optimizem v u-speh Marschallovega načrta rav no iz imenovanja generala Marshalla za novega ministra za obrambo, ker je ravno on pobudnik tega načrta, glede katerega sedaj Hoffman poudarja, da mora v prvi vrsti služiti oborožitvenim programom. Na vprašanje, ali je Italija V zaostanku v primeri z drugimi državami Marshallovega načrta pri uporabi fonda lir, je odgovoril Dayton, ki se je izognil direktnemu odgovoru s tem, da je dejal, da se zaradi posebne strukture knjigovodstva v Italiji ne more oceniti Angleška vlada pripravlja protidelavske zakone Seja angleške vlade : Objavljen je bil seznam 92 jeklarskih podržavljenih podjetij LONDON, 9. — Danes se je pod predsedstvom Attleeja sestala angleška vlada. Bila. je tudi prva seja, kateri je prisostvoval Bevin po svojem povratku iz New Xorka. Zaradi nedavnih stavk pripravlja angleška vlada zakonski načrt proti delavskim mezdnim gibanjem Z izgovorom, da hoče pobijati «gospodarsko sabotažo«. Hartley Shawcroas, državni tožilec, naj bi dobil nalogo sestaviti zakonski načrt, ki naj bi zamenjal in izpopolnil dosedanjo zakonodajo, na podlagi katere je bilo prejšnji teden obsojenih na mesec dhi ječe 10 delavcev londonsikih plinarn, katere sq obtožili, da so bili vodje stavke. Nov zakon naj bi določil, da ho ob začetku neuradne stavke minister za delo razglasil stavko za protizakonito in zapovedal stavkajo- čim, naj se vrnejo na delo. Po nekaj dneh naj bi imena «po-vzročiteljev stavke« javno objavili in nato čez nekaj dni bi začeli postopati proti njim. Stavka pa naj bi bila zakonita po novem zakonu pod' pogojem, da je bil minister za delo, obveščen o mezdnem sporu in da po 21 dneh pogajanj ni bila dosežena nobena rešitev. Podržavljenje jeklarske industrije bo izvršeno 15. februarja. Tega dne bodo družbe, katere je zajel zakon q podr-žavljeaju jeklarske industrije,' prišle pod nadzorstvo državne uprave. Zakon predvideva, da bo podržavljenje postalo efektivno 1. januarja prihodnjega leta. Istočasno, ko Je bilo javljeno, kdaj bodo podržavljena l>odjetja prešla pod državno nadzorstvo, je ministrstvo za nabave objavilo izpopolnjen se-znajn družb, ki bodo podržavljene. Prizadetih je 92 podjetij,, uporaba fonda lir, češ da obstajajo v Italiji nekateri programi, ki so že izvršeni, dočim fond lir niti ne doseza zneska določenega za izvedbo teh pro-gramov. Zvečer je Hoffmana sprejel zakladni minister Pella. Navzoči so bili tudi Campilli, La Mal-fa, Togni, Dayton in drugi. Po razgovoru je Pella izjavil, da je zadovoljen nad razgovorom. Kakor že v Parizu tako je Hoffman tudi v Italiji opozoril, da je treba dati prednost tistim investicijam, ki služijo oborožitvenemu programu. Vsekakor vsebujejo njegove izjave ponovitev kritike, ki jo je izrekel že Dayton. Zato ni pričakovati, da bo polemika, ki so jo omenjene izjave povzročile, prenehala, ker so pobudniki vedno večjega oboroževanja kakor Pacciardi, Scelba in drugi izrabili to priliko, da še z večjo ostrostjo postavljajo potrebo popolne podreditve Italije ameriškim oboroževalnim načrtom. V Avstraliji nove volitve PARIZ, 9. — Avstralski radio je javil vest, da je zvezni minister za zdravstvo Page odpovedal svoje potovanje v New Yortc, Omenjeni je namreč izjavil, da je to potovanje odpovedal zaradi te* ga, ker bo vlada najbrže morala razpisati nove volitve zaradi stališča laburistične opozicije, ki se upira vladnemu zakonskemu načrtu, da bi ukinili komunistično partijo. Minister Page bi se V New Yorku moral udeležiti konference Svetovne zveze zdravnikih društev. Odprava meja med okupacijskimi conami Zahodne Nemčije FRANKFURT, 9. — Na konferenci 400 ameriških funkcionarjev v Nemčiji je ameriški visoki komisar Mc Cloy izjavil, da se bodo ojačenja ameriških, francoskih ln britanskih sil v Nemčiji razporedila, ne da bi se pri tem upoštevale meje posameznih okupacijskih področij. Na sestanku je govoril tudi vr-hovni poveljnik ameriških jil v Evropi general Handy, ki Je najavil Nemcem nove žrtve zaradi povečanja okupacijskih čet v Nemčiji. Poveljnik ameriških suhozenv skih sil v Evropi general Eddy je v zvezi z odpravo meja med posameznimi conami izjavil, da bodo čete treh okupacijskih sil razmeščene, kjer bo to potrebno, in ne v okviru posameznih con kakor do sedaj. Francoski visoki komisar Fran-cois Poncet je govoril o komunistični propagandi v Zahodni Nemčiji in nato dejal, da upa, da bodo nasprotja med Francijo in njenimi zaveznicami glede vključitve nemškega kontingenta v evropsko vojsko čim prej poravnana. Danes so uradno javili ostavko notranjega ministra Zahodne Nemčije Heinemanna, ki Je Izjavil, da Je podal ostavko, ker se ne strinja s stališčem Adenauerja o sodelovanju Zahodne Nemčije pri obrambi Zahodne Evrope. TEL AVIV, 9, — Izraelski časopisi pišejo, da izraelska vlada misli izdati celo vrsto drakonskih ukrepov za pobijanje črne borze, Vlada misli tudi ustanoviti taborišča za prisilno delo v pustinji Negev, kamor bodo pošiljali hudodelce. Listi pišejo, da namerava predsednik vlade Ben Gurion v najkrajšem času predložiti zbor-niči zakonske načrte v tej zvez|, ‘ 10. oktobra 195® S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI SPORNO VPRAŠANJE PEKOVSKIH DELAVCEV Zastopniki Slovansko-italijanske Ijndske froote Pogajanja že vedno brezuspešna za obrambo interesov naših kmetov KOLEDAR QAed(dUče - 'dčrnO' - Ifladio- Torek 10. oktobra Frančišek B., StreiMl Sonce vzide ob 6'14'11zf,onfluna 17.29.- Dolžina dneva 11.15- "“S, vzide ob 4.28,-zatone ob 16.55. Jutri sreda 11. oktobra Firmin, Negoslava katerim povzročajo škodo vojaške edinice, potem ko jim je že suša uničila polovico pridelka. Vojaške oblasti so rekvirirale 666 kv.m zemljišč od Devina do Zgonika. Vse občine morajo nastopati enotno in odločno Včeraj je bila v Nabrežini zaključna seja pomladanskega zasedanja občinskega sveta. Po čitanju zapisnika je občinski tajnik obvestil občinski svet, da je gospod Legiša iz Sesl-ja-«a vložil priziv na zadnji sklep glede prodaje zemljišča in da naproša, naj se mu proda ne samo 1000 kv. m ampak vsa parcela (okrog 2000 kv. m). Po kratki diskusiji so si bila tune. nja. občinskih svetovalcev še vedno nasprotna, zato je bilo petrebno glasovanje. Zmagal je predlog, da se g. Legišj. pjo-da le 1000 kv. m, ostalo zemljišče pa naj se uporabi za dostop k novozgrajenim ljudskim hišam. Občinski tajnik je tudi sporočil, da je conski tehnični urad zavrnil sklep občinskega sveta glede prodaje zemljišč, za katera so bili zaprosili Radovič Davorin iz Nabrežine, Franceschini Federi-co iz Nabrežine in Kralj Joža iz Sesljana, češ da je cena pre. nizka. Zato so občinski svetovalci sklenili, da se dvigne cena omenjenih zemljišč kot je predlagal conski tehnični urad. Glede cene za tehtanje na SLAVA PADLIM BORCEM! Cvetko Kalc Tov. Cvetko je bil doma iz Gropade, kjer se je rodil 23. Oktobra, 1923. Ko so ga po 9-mesečnem zaporu (Coroneo v Trstu) izpustili, je odšel v partizane, kjer ga je čez teden dni zadela sovražnikova kroglg. 1. oktobra 1943. leta je daroval svoje mlado življenje za svobodo svoje domovine. Ivan Manzoni Rodil se je 24. januarja ‘1925 rut Reki. Živel je V Trstu in je bil po poklicu mehanik. 9. septembra 1943 je odšel med svobodne borce, v tržaški bataljon. Padel je Pri Dekdnih v Istri 2, oktobra 1943. Leopold Jevšek & Se je rodil v Trstu 27. januarja 1922. Po delu na terenu je odšel septembra 1942 med partizane,in postal borec l. tržaškega bataljona. Padel je med veliko nacifašistično ofenzivo u Istri 2, oktobra 1943. Slapa njihovemu spominuI javni tehtnici veljajo za enkrat ie začasni predpisi, za težo do 20 stotov se plača 50 lir, za ~ vsak nadaljnji stot pa dve liri. Govor tov. luksa... Debil je nato besedo svetovalec Ljudske fronte tov. Fuks, ki je govoril o škodi, ki jo povzročajo našim kmetom vojaške čete/in o letošnji suši ter o pomoči, ki jo s tem v zvezi potrebujejo naši kmetje. Glede škode, ki jo povzročajo angloamcriške čete je tov. Fuks predvsem poudaril dejstvo, da imajo te čete svoje vaje v jeseni in spomladi, kar povzroča še večjo škodo, da je postopek za izplačilo odškodnine zelo birokratski in zahteva od prizadetih mnogo poti in izgube časa, da se izplačanje odškodnine vrši z veliko zamudo, da cenitve ne odgovarjajo stvarni škodi in da se je uvedla praksa posredovalcev, ki večkrat izkoriščajo nevednost oškodovanih kmetov. Zato poziva občinski odbor v imenu skupine Ljudske Ironte, naj posreduje pri pristojnih vojaških oblasteh, da preprečijo ali vsaj omejijo škodo, da se poenostavi sedanji postopek za ugotavljanje in odplačilo odškodnine, da se ugotovi in izplača odškodnina najkasneje v roku treh mesecev, da se ugotovi škoda takoj in da se,vključijo v ocenjevalne komisije zastopniki prizadetih kmetov in kmečkih strokov, nih organizacij. Letos je bila izredna suša. Pridelek krompirja in fižola je zmanjšan do 75 odst., pridelek krme, ki je osnova kraške kmeč ke dejavnosti do 60 dost, donos vinogradništva pa približno za 40 odst. Na splošno je letos suša uničila okoli 50 odst. kmečkih pridelkov glede na normalni povprečni donos, zato je treba pomagati našemu kmetu. Občinska uprava naj posreduje pri Vojaški upravi/ da izda v duhu zakona štev. 1572 od 8. do 10. 1931 poseben ukaz o znižanju davkov, upoštevajoč povzročeno škodo na raznih področjih cone A. Besede tov. Fuksa, ki so žele splošno odobravanje vseh občinskih svetovalcev, izražajo zaskrbljenost naših kmetov, katerim povzročajo škodo z ene strani vojaške edinice, z druge pa naravne nezgode. ...iti odgovor župana Odgovoril mu je župan. Glede škode s strani vojske je dejal, da je občinska uprava že napravila potrebne korake . in da je že viden «uspeh». Vojaške oblasti so namreč te dni rekvirirale vsa zemljišča, ki jih rabi vojska (okrog 666.000 kv. m) od Devina do Zgonika. «Ta problem ne obstaja več», je dejal gospod Kralj (Kako pa se je tv problem «reši'l», bo. mo podrobno še pisali). Glede suše pa -je rekel: «Nič ne moremo napraviti, ker smo že zaprosili pri Vojaški upravi, pa nam so tam odgovorili, da Vojaška uprava ne namerava upoštevati tega zakona na na. šem ozemlju« KREPKO MU JE ODGOVORIL TOV FUKS: «MI SE ZARADI TEGA NE SMEMO USTAVITI IN PRESTRAŠITI. ZDRU2ENI Z DRUGIMI OBČINAMI MORA. MO ZAHTEVATI, KER SMO POPOLNOMA UPRAVIČENI IN JE TO NASA DOL2NOST DO NAŠEGA LJUDSTVA«. Občinski tajnik je pripomnil, da bo občinska uprava ponovno napravila potrebne korake pri višjih oblasteh. Dolžnost občinske uprave je, da te skrbi našega ljudstva sproži in zastopa pri Vojaški upravi jn trdno brani njegove koristi. Pričakujemo, da se bodo zganile tudi druge občine in skupno nastopale v tem smislu. lov. Fuks je opozoril tudi, da je treba v interesu nabre- Žinskega sejma poskrbeti, da se čim prej pripravi primeren hlev. Zupan je povedal, da se za sejem zelo zanimajo tudi furlanski trgovci in živinorejci, ki so napovedali, da bodo sem dovažali živino za zakol, nakupovali pa da bodo živino za rejo, ker imajo naši kmetje na Krasu zdaj boljšo pasmo kot v Furlaniji. Glede hleva pa je dejal, da ga bodo verjet- sredi vasi in naj se sedanje občinsko poslopje spremeni za stanovanja. Pa je ta zadnji njegov' predlog naletel na gluha ušesa vseh ostalih svetovalcev, tudi onih, od njegove skupine. Svetovalec Marizza je govoril zelo na dolgo, tako da se je župan že razburjal in bj kmalu zapustil dvorano. Tov. Skrk je opozoril, da je treba poskrbeti za električno no napravili v bližini klavnice, razsvetljavo po vaseh Sempo- Dobil je nato besedo občinski svetovalec Marizza, ki je začel naštevati razne predloge. Predlagal je celo, naj se prenesejo občinske pisarne iz sedanjega občinskega poslopja pri postaji zopet v neko hišo 1«j, Praprot, Tmovica in Prečnik, kjer padajo drogovi, se trga žica itd. Se nekoliko so se pogovarjal L v/mirnem ozračju, upto pa zaključili ta dolgo «poraladan. sko« zasedanje. Danes se sestane posebna komisija, ki bo proučevala nekatera sporna vprašanja Včeraj popoldne so se nadaljevala na uradu za delo pogajanja glede rešitve spornega vprašanja pekovskih delavcev. Čeprav so pekovski delavci pričakovali, da bodo delodajalci končno spremenili svoje stališče do upravičenih zahtev svojih uslužbencev, je ostal položaj na žalost neizpremenjen. Delodajalci so še vedno vztrajali pri svojem prvotnem stališču ter so s, tem dokazali, da ne nameravajo niti y bodoče ugoditi zahtevam svojih uslužbencev. Zopet so razpravljali o dveh najbolj perečih vprašanjih in sicer o vprašanju nadprodukci-je ter o določitvi višine produkcije Medtem ko so delodajalci zahtevali, da se delavci ravnajo po določbah stare delovne pogodbe iz let 1947. so delavci vztrajali pri tem, da se glede na spremenjene razmere Izdajalec izdajalcu ne zaupa Kominformisti se še vedno niso potolažili, da jih voditelji DZ niso sprejeli v svoje vrste Kominformisti -e ie vedno niso potolažili zaradi odgovora, ki so ga prejeli ob priliki ((kongresa« Delavske zbornice na svoj predlog o združitvi oLeh «sindikalnih» organizacij. Najbolj neutolažljiv je pa prav gotovo «sindikalist» Radich, ki kar naprej objavlja članke, s katerimi upa še vedno doseči spremembo stališča voditeljev žoltih sindikatov. Kominformistieni sindikalisti so mislili, da so si zaslužili prijateljstvo voditeljev Delavske Zbornice ter vstop v družbo odkritih hlapcev interesov delodajalcev že s svojim izdajal- skim delovanjem na škodo delavskega gibanja. Kot kaže, vse to ni zadostovalo, ds so oropali delavski razred njegove razredne organizacije, ni zadostovalo, da so vnesli med vrste delavskega razreda nezaupanje in popolno pasivnost, ni zadostovalo, da so S svojim podlim delovanjem podkrepili borbo delodajalcev na škodo delavskega razreda, ni zadostovalo, da so prav s tem delovanjem povzročili poslabšanje gospodarskega položaja na našem ozemlju ter s tem v zvezi povečanje števila brezposelnih. STANOVANJA, KI JIH NI IMEL oddajal Amerikancem v najem V Macarijevem filmu »Junak s ceste« le v eni izmeti glavnih vlog nastopal tudi-neki. rimski potepuh, ki je nekemu naivnemu a-nveriškeum polkovniku prodal nič manj kot Kolosej, Stavili bi, da je ta film videl tudi naš ttjunak«, ki je včeraj dajal obračun pred zavezniškim vojaškim sodiščem pod predsedstvom maj. Craebba, in si dejal, da je zamislica posnemanja vredna. Ce bi pili Amerikanci še v Neaplju, bi jo verjetno poskušali uresničiti v svojem rojstnem mestu, tako pa je Giuseppe Lamor-gese vzel pot pod noge in jo za njimi primahal v Trst. (Rej čudni ti Neapeljčani s svojo brez- mejno ljubeznijo do Neaplja, katerega najbolj ljubijo, če so daleč od njega, jokajo za njim in ga opevajo, vrniti pa se r.ihče ne mara). Tudi on se je, kot toliko njegovih sorojakov, pri nas bolje počutil in znašel kot v rojstnem Neaplju. Spoznal se je z Milan-čanko Giordano Rocco, ki mu sedaj tudi v zaporu dela družbo, si dobil stanovanje v neki baraki v Banah, v Trstu pa v Ul. XXX. oktobra 15 odprl pisarno svo- jega »gradbenega podjetja«. S tem je bilo glavno delo opravljeno, vaba za Amerikance nastavljena, ostalo, to je združitev zamistice Macarijevega «Junaka s ceste« s pomanjkanjem stanovanj v Trstu pa je bila zanj prava igračka. Pri »Linotehniki« v Barkovljah si je dal napraviti načrt za gradnjo vile s štirimi stanovanji, odšel na Opčine, si izbral kos terena in vanj zasadil kolec s tablo z naslednjim napisom: «V gradnji je vila s štirimi stanovanji. Interesenti, ki nameravajo vzeti stanovanja v najem, naj se zglasijo v pisarni gradbenega podjetja v Ul. XXX. oktobra v Trstu«. Dobro pripravljena vaba je kmalu rodila uspeh. V nekaj dneh so bita vsa stanovanja oddaja nekim ameriškim vojakom, ki so sleparčku izročili vsak po 70.000 lir predujma, najemnino za dva meseca, posebno še, lco jim je z južnjaškim temperamentom zago- tavljal, da bo vila zgrajena že do, prejšnje sobote. Da pa bi-bila stvar še bolj po. polna, je določni tudi uro slovesne izročitve ključev, ki bi morala biti v soboto ob 16.30. Lamorgese in njegova pajdašl-nja Giordana pa sta delala račun brez krčmarja in sta le preveč zaupala ameriški naivnosti. Eden izmed najemojemalcev je bi! na svojo srečo toliko radoveden, da si je hotel vilo predčasno ogledati. Ker je ni našel, se je obrnil na policijsko postajo na Opčinah, katere člani go v najkrajšem času odkrili sleparijo in oba sleparja, ki sta jo v petek ali soboto hotela popihati, še v pravem času aretirali. Oi 280.000 lir, ki sta jih na ta način izvabila od Ame-rikancev, pa so pri njiju našli še 150.000 lir, ostalo pa sta že pove-seljačila. O usodi obeh aretirancev bo maj. Craebb odločil šele čez 7 dni, ko bo zaključena policijska preiskava, Kljub vsem tem ((dobrim« dejanjem jih voditelji Delavske zbornice niso hoteli sprejeti v svojo sredo. Kominformisti se začudeno vprašujejo: Kako to, da so voditelji Delavske zbornice odbili njih predlog, ko so pa vendarle pokazali yso svojo »dobro voljo« otresti se vsega, kar jih še na kakršen koli način veže na «preteklost» ter na borbo, ki jo je vodil delavski razred do objave resolucije proti razrednemu sovražniku. Radich razočaran izjavlja; «Pozivamo jih (pri tem misli voditelje DZ), da nam pokažejo eno samo dejanje, ki bi bilo nelojalno z naše strani, od leta 1948 pa do danes«. V svojem zadnjim govoru je Radich izjavil: »Delavska zbornica zatrjuje, da ima 41 tisoč članov, mi jih pa imamo okrog 30.000; zakaj se torej voditelji Delavske zbornice bojijo združiti tržaški delavski razred? Ce predstavljajo oni večino, potem pač nimajo vzroka, da bi se Česar koli Ualia. Zastonj RadiCh danes navaja številke bodisi za eno ali drugo od navedenih ((sindikalnih« organizacij (čepjav bi ga lahko prijeli za besedo, ko so on in njegovi pajdaši vedno trdili, da se je število članov. DZ zmanjšalo, medtem kp ie iz njegovega zgoraj navedenega stavka razvidno prav obratno); danes je .prav vsakemu delavcu jasno, da so te številke za lase privlečene ter se nikomur ie sanja ne, da bi jih smatral za resnične. Fa naj se ti ((sindikalisti« le med seboj kregajo; tržaških de. lavcev ne bodo vež preslepili. Ti so si danes že izbrali svojo pot. ki je pot razredne borbe proti kapitalistom, borbe, ki bo edina lahko zagotovila delavskemu razredu izboljšanje njegovih delovnih in življenjskih pogojev. v prodaji kruha' sestavijo nove določbe, ki bi jih vključili y novo delovno pogodbo? Pogajanja so trajala več ur; kljub vsemu pa ni prišlo do sporazuma niti v eni izmed upravičenih zahtev pekovskih delavcev. Na predlog urada za delo so zainteresirane stranke končno sklenile, da sestavijo nekako komisijo, ki naj bi štela deset članov, katere naloga bj bila proučiti v prihodnjih dneh vsa sporna vprašanja. To komisijo Li sestavljali: dva člana urada za delo, dva člana Delavske zbornice, dva elana Enotnih sindikatov, dva člana Enotnih razrednih sindikatov in dva člana delodajalcev. Komisija se bo sestala že danes ter proučila vsa vprašanja, o katerih se na včerajšnjih pogajanjih niso mogli zediniti. Ker se pogajanja za rešitev tega vprašanja le predolgo zavlačujejo, j£ mnenje tudi delavcev ostalih kategorij, da bi bilo treba pričeti z bolj odločno borbo, ki naj bi pokazala delodajalcem, da sq pekovski delavci pripravljeni poseči po vseh predvidenih sredstvih, da si zagotovijo uresničitev svojih zahtev. Množični izlet na partizanski tabor Zveza partizanov STO priredi 22. t. m. množični izlet v Vrhovlje pri Plavah (Goriška Brda) ob priliki proslave obletnice ustanovitve »Gregorci, čeve brigade«. Izleta se lahko Vabimo na * literarni večer KI BO V ČETRTEK 12. t. m. NA STADIONU »PRVI MAJ* Svoja dela bodo čitali pisatelji Vladimir Bartol, Boris Pahor, Alojz Rebula, Rado Pregare. Ta literarni večer je še v okviru tedna «Za našega dijaka«. udeležijo vsi bivši partizani, aktivisti in njihovi svojci. Vpisuje se na sedežu I., II., III., IV., VI., in VII. okraja ter v tajništvu Zveze partizanov STO v Trstu, Ul. Ruggero Man-na št. 29 do vključno 13. t. m. Izlet stane 1000 lir na osebo. V tej vsoti je vključena vožnja, zajtrk, kosilo in večerja. * * * Tajništvo Zveze partizanov STO naproša vse bivše partizane in borce Gregorčičeve brigade, da se javijo na tajništvu zveze v Ul. R. Manna 29 v Trstu zaradi pojasnil. Zaprte ulice Občina sporoča, da bodo zaradi popravil od 11. oktobra pa do dovršitve del za vozni promet zaprte ulice: Aliče (med cerkvijo in Ul. Bellosguardo), Ul. Bellcsguaido (med Ul. Mu-zio in Ul. De Rin), Ul. Muzio (med Ul. Bellosguardo in Ul. De Amicis). ZARADI STRUPENIH GOB vsa družina v bolnišnici Z avtomobilom Rdečega križa sq pripeljali v glavno bolnišnico štiri člane družine Ska-bar iz Velikega Repna, in sicer 42-letnega družinskega poglavarja Viktorja, njegovo 39-letno ženo Pavlo, 15-letnega sina Ivana. 1-letnega Milana in 53-letno Julijo 2ivic. Vsi so jedli neke gobe, katere je nabral družinski poglavar. Po mnenju zdravnikov bodo v treh dneh zopet popolnoma zdravi. ir Prejšnjo noč so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico, kjer so ju sprejeli na I. kirurški oddelek 5 prognozo 10 dnevnega zdravljenja, 25-letngga Bruna Juriča iz Sv. Ivana 2 in 35-letnega Mira Umerja iz 2avelj- Zdravniškemu osebju sta povedala, da sta se zastrupila s svetilnim plinom v tovaimi ILVA, kjer je plin uhajal iz neke preluknjane cevi. Pošteni najditelj zlatega prstana Nekj pošteni najditelj je včeraj popoldne ila leteči cddelek civilne policije V Ul. XXX. oktobra 2 prinesel 16 gramov težak zlat pečatni prstan, kate- rega je načel v Drevoredu XX. septembra. Lastnik dobi prstan nazaj na policijski postaji v Ul. XXX. oktobra 2. V NEDELJO V UL. G. G0ZZI V Šestletni otrok padel s štiri metre visokega zida Pri nekem svojem stricu v Ul G. Gozzi je bil v nedeljo na obisku 6-letnj Giorgio Russi iz Vrdelce 1763. p0 kosilu ga je stric pustil, da se je šel na ulico igrat. Njegovo igranje pa je trajalo le malo časa, kajti neprevidni otrok je splezal na neki 4 metre visoki zid. s katerega je iz neznanih vzrokov padel na trdi tlak in si pri padcu prebil lobanjo ter čeljust. Z avtomobilom Rdečega križa so ga takoj prepeljali v. glavno bolnišnico, kjer se zdravniki zaradi hudih poškodb niso hoteli izjasniti o njegovem stanju. SPORED pioi/iilkkega dne So o&Jtom in poM&i Med drugim je tudi pripovedovanje pravljic. Toda ne tako kot običajno, precej drugače. Kako? To bodo pokazali člani Slovenskega narodnega gledališča. Prosim, lutke? Da, tudi lutke bodo. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Danes 10. t. m. ob 20. uri gostovanje v KOPBU z Goldonijevo komedijo: 99 primorske miam Za našega dijaka V tednu «Za našega dijaka« so prispevali: Trst — center, pole štev. 89, 90. 125, 191, 201 — skupno 23.145 lir. Sv. Alojzij — pola štev. 81 — 1390 lir. Trebče — poli štev. 76, 77 — 6520 lir. Lonjer, Ka-tinara — poli štev. 206', 207 — 6250 lir. Sv. Ivan — poli štev.40, 41 — 11.115 lir. Rojan pola štev. 87 — 1200 lir. Trst — center pola štev. 296 — 2800 lir. Družina Petkovšek iz Boljunca 1000 lir. Zveza pionirjev vabi pionirje, člane ZAM, OF, ASIzZ in SIAU, da pridejo na udarniško delo v četrtek 12. X. popoldne na stadion »Prvi maj«, da bomo čim lepše vse pripravili za »pionirski dan«. OF Seja okrajnih, tajnikov, bo danes 10. t. m. ob 9. uri na sedežu v Ul. R. Manna 29. SEJA izvršilnega odbora OF za nabrežinski okraj bo v sredo 11. t- m. na sedežu v Nabrežini. TAJNIŠTVO QF v Nabrežini obvešča vse partizane, aktiviste in svojce, da sprejema prijave za izlet v Plave (Goriška Brda) ob obletnici ustanovitve Gregorčičeve brigade do 13. t. m. na sedežu v Nabrežini (Dutkova hiša); nadalje v Saležu pri Miliču - štev. 37; Sempolaj - Francko Zidarič; Križ - Marija Švab in Marija Sonce; Cerovlje - Lina Petelin, št. 6; Mayhinje - Jožko Petelin, št. 48; Vižovlje -Sesljan - Emil Legiša; Devin -Mira Legiša, št. 43; Medja vas-Lilijana Legiša;, Gabrovec r Rustja Ivanka. Vlafc prijavljenec vplača 1000 lir. V to vsoto je všteta hrana in vožnja. Odhod v soboto 21. t. m. popoldne. je zaključen. Zamudniki naj kar hitro oddajo svoj prispevek nabiralcem. Vse krajevne odbore in poverjenike Dijaške matice pa prosimo, da zaključijo in obračunajo akcijo tZa našega dijaka» še v tem tednu. V novem pristanišču se je ponesrečil Včeraj ob 10.15 so na ortopedski oddelek tukajšnje glavne bolnišnice sprejeli 47-letne-ga delavca Antona Cekina iz Ul. E. Toti 12, ki so ga hudo ranjenega pripeljali z avtomobilom Rdečega križa. Pobrali so ga malo prej v novem pristanišču, kjer je prj delu padel z nekega dva metra visokega odra. Pri padcu si je poškodoval predvsem levo stran telesa ter verjetno zlomil tudi levi kolk. V bolnišnici bo moral ostati od 10 do 70 dni. a # * V nedeljo zvečer pa sta se na Opčinah ponesrečila zakonca 38-letni Viktor Ferrarese in njegova žena Onorina iz Skednja 272. Ko sta se na svoji «Vespi» peljala čez neko cest-no-železniško križišče, je mimo v istem trenutku privozil tovorni vlak, ki je vozil proti Trstu, se zaletel v oba motorista in ju v velikem loku odbil. Ponesrečenca so z avtomobi-lom Rdečega križa prepeljali v tržaJko glavno bolnišnico, KMEČKA SVEŽA Seja glavnega odbora Kmečke zveze bo v sredo 11. t. m. ob 16 v zvezinih prostorih. IZLETI Izlet na Vremščico in na Nanos bo 22. oktobra. Vpisovanje pri ZDTV (UCEF) Ul. Machiavelli 13 in v trgovini Gec v Rojanu do 11. t m. * » * Izlet na Staro goro pri Čedadu bo 15. t. m. Vpisovanje do petka 13. t. m. istotam. ■s * * Prijave za izlet na partizanski tabor dne 22. t. m. v Vrhov-ljah pri Plavah (Goriška Brda) se sprejemajo do vključno 13. t. m. na sedežu I. okraja OF, Ul, Machiavelli 13, II. od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. V vpisnini, ki znaša 1.000 lir je vključen zajtrk, kosilo, večerja in voznina. URADNE OBJAVE Zveza lastnikov javnih loka-kov vabi svoje člane, da se zglasijo v uradnih urah na njenem sedežu v Ul. G. Gallina zaradi novih najemninskih pogodb itr zvišanja najemnine po zadnji odredbi VU. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8050-8100, papirnati šterling 1620-1650. dolar 668-672, dolar (telegrafski 679-680, švicarski frank 154-155, 100 francoskih frankov 172-176, av- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. in 9. oktobra 1950 se je v Trstu rodilo 11 otrok, porok je bilo 16, umrlo pa je 15 oseb. Poročili so sc: uradnik Peter Riosa in gospodinja Marija Za-dro, delavec Ermanno Pozzutti in gospodinja Letizia Martini, agent CP Cesare Bassi in delavka Nerina Verk, invalid Franc Gregori in šivilja Ana Mauri, šofer Bruno Radin in gospodinja Marcella Deissen. berg, zidar Anton Calderan in gospodinja Marija Ulčigraj, berist Arturo Barbo in uradnica Livia Fumanti, težak Bru. no Duehieri in gospodinja He. lena Negro, finančni stražnik Luciano Miiacci in šivilja Bru. na Babudri, cestni mojster Alojz Fiocco in uradnica One-alia Svilocossi, železničar Fi-lippo Rarcuglia in dijakinja Italia Spada, soboslikar Dioni-c: Pizzamus in gospodinja Lidija Rigutti, kuhar Loris Pen-zo in natakarica Nella Redolfi, mehanik Viktor Norio in gospodinja Marija Grossi, tež: k Bruno Pahor in gospodinja Fiorella Ravalico. mehanik Karl Cok in gospodinja Marija Cok. Umrli so: 75-letni Mihael Vr.cchiet, 31-letna Marija Fie-ge'l. por. Sila, 50-Ietna Frančiška Pangerc por. Stefani, 67-letna Antonija Vodopivec vd. Kecman, 64-letnu Emilija Lamel por. Erbisti, 75-letni Ludvik Gicrgis, 28-letni Silvij Cer ne, 43-letm Agata Relia, 74-let. ni Karol Emili, 57-letna Emilija De Baseggio vd. Zetto, Aria-na Giusmani 9 mesecev stara, 86-1 etni Ivan Hn8g'.CO"stn, 65 letna Marija Aubel vd. Vi*ali. 75-letni Josip Morrsutti. 64-let. na Angela Kenič por. Fioren-tini. Okrajna prosveta v Ilirski Bistrici je skupaj s prosveto re-ške oblasti priredila v dnevih od 1. do 8. oktobra t. I. 1. slovensko-hrvatski festival, da bi tako poživila kultupio-prosvet-no delovanje v svojem okraju,, poleg tega pa že bolj utrdila | kulturne vezi med slovenskim in hrvatskim narodom. Slovesnosti zadnjega dne festivala sta se udeležila tudi skupina Tržačanov v narodnih nošah in pa barkovljanski pevski zbor, ki sta s svojo udeležbo ponovno poudarila, da je slovenska kultura nedeljiva in da ni mogoče tržaških Slovencev odtrgati od matičnega naroda. I. slovensko-hrvatski festival se je začel l. oktobra s športnimi prireditvami, s filmskimi in dramatskimi predstavami ter vokalnimi koncerti v vseh važnejših krajih bistriškega okraja. Pri teh in naslednjih prireditvah, ki so se vrstile v raznih krajih do sobote 7. oktobra, so sodelovala sindikalna in druga kultumo-umetniška društva bistriškega okraja ter KV D »Zora« iz Opatije in OKUD *Jedinstvo» z Reke. Posebej naj omenimo še literarni večer, na katerem so čitali svoja dela FESTIVALA V ILIRSKI BISTRICI SO SE UDELEŽILI TUDI TRŽAČANI slovenski in hrvatski pesniki in pisatelji, ter razstavo slovenske likovne umetnosti, ki jo je organiziralo Društvo likovnih umetnikov LRS. Višek pa je dosegel festival preteklo nedeljo. V dopoldanskih urah je krenil skozi mesto na prireditveni prostor mogočen sprevod, ki so ga sestavljale folklorne skupine v sVojih narodnih nošah iz Slovenije in Hrvatskega Primorja ter Trsta, pevski zbori in godbe. Po otvoritvi zaključnega dela festivala je najprej orisala njegov namen sekretarka okrajne prosvete, nato sta pozdravila navzoče in želela prirediteljem veliko uspeha predstavnik oblastne prosvete z Reke in zastopnik Slovensko-hrvatske prosvetne zveze iz Trsta tov. Tavčar, ki je poudaril, da so zamejski Slovenci že ponovno, med drugim tudi na zadnjem taboru v Sovodnjah dne 17. septembra, manifestirali svojo voljo do svobodnega kulturnega Življenja ob tesni naslonitvi na I matični narod. Le tako se bo I mogel slovenski narod v zamejstvu ohraniti in se kulturno razvijati. V svobodni Jugoslaviji in v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja je dana slovenskemu narodu možnost nemotenega kulturnega, ekonomskega in političnega razvoja, medtem pa se mora na Goriškem, v Beneški Sloveniji in v angloameriški coni Tržaškega ozemlja neprestano boriti za svoje najosnovnejše pravice. Nato je sledil daljši goVor predsednika Ljudske prosvete Slovenije pisatelja tov. Franceta. Bevka. Dejal je med drugim, da primorski Slovenci pre-hitro pozabljamo na trpljenje pod fašizmom. Tedaj so nam tujci uničevali, kar smo si ustvarili s tolikim trudom v dolgih stoletjih. Zapirali so slovenske in hrvatske šole, razpuščali prosvetna društva in plenili njihovo imovino, zatrli naše časopisje in potujčevali našo mladino. Toda naše ljudstvo ni i narodnoosvobodilno vojno je ob upalo. Borilo se je dalje. Medi zgrabilo za orožje in končno s ■ .vižiiUv BARKOVLJANŠKI PEVSKI ZBOR JE TUDI NASTOPIL NA FESTIVALU V ILIRSKI BISTRICI I pomočjo JA pregnalo tujca. To. I da kljub velikim žrtvam nismo | dosegli svobode za vse Slovence. Mnogo jih je še ostalo izven meja svobodne Slovenije. i Toda z vztrajnim delom in ne-I nchno borbo bomo odprli vse-' mu slovenskemu ljudstvu peti, ki ga bodo pripeljale k lepšemu življenju in blagostanju. Tega cilja pa ni mogoče doseči v nekaj dnevih niti v enem letu. Treba je mnogo potrpljenja, predvsem pa mnogo nesebičnega dela. Prvi pogoj pa je kulturni dvig širokih ljudskih množic. Brez kulturnega napredka ne more biti niti svobode niti blagostanja. Za govorom zastopnika KPS tov. Remškarja so sledili nastopi pevskih zborov iz ilirske Bistrice, z Reke. iz Kranja, Pule in Trsta, folklorne skupine z Raba, iz Raše. Podlabina, Ljubljane, z. Reke in Paga ter pionirsko gledališče z Reke ter godbe iz Opatije, JA iz Ilirske Bistrice m s Trsaia, tambura- škega zbora iz Senja in končno harmonikarskega zbora iz Ljubljane. Posamezne točke sporeda so se vrstile do P°^J}e' ga popoldneva: zdaj godba, zdaj folklorni nastopi, potem zopet pevske točke itd. Popoldne je na festivalu nastopil tudi pevski 2*°’' ?r°*vel: nega društva “M, Matjašič» iz Barkovelj. Pod vodstvom tov. Milana Pertota so zapeli «Le vkup le vkup, uboga gmajna», »Svobodi« in «Sočo» ter želi veliko odobravanje. Obisk je bil na vseh prireditvah velik, prav posebno velik pa je bil zadnji dan, ko so prihitele na festival množice delovnega kmečkega in dclavske-0(l ljudstva iz bližnje in daljne okolice in mesta. S tem je l. slovensko-hrvatski festival dosegel svoj namen: vzbudil je zanimanje za prosvetno dejavnost, saj je kultura prvi korak k svobodi in napredku. Obenem pa je festival ponovno pokazal, da je narod mogoče začasno razkosati, ni pa mogoče razkosati njegove kulture in njegovega hrepenenja po zedinjenju in politični in gospodarski kulturni svobodi. Gledališče Verdi Danes zvečer točno ob 21- bo druga predstava dramske pine Cimara - Paul - Ferro, » sicer bo nastopila z Roger Fen dinandovim delom ((Trije ra“.* in ena ženska«. Delo je d°f1'/' lo pred kratkim lepe u3Pe v Rimu iti Milanu. Slikarska razstava Antona Furlana v galeriji Škorpijon je odpfjj dnevno od 9 do 13 in od 1® 20. KINO Rossstti. 16.30: «Rumena zaStav ' R. \Vidrr.ark. P. Douglas. ^ ExceIsior. 16.00: ((Mama, ne roči se!», Jeanette Fenice. 16.30: «Lepi plen«, JV de Carlo, ...lo.iskaJ. Filodrammatico. 16.00: »M* Jr Spencer Tracy, Y. Stevva Alabarda. 16.00: «Usodni S°nS*’ Alexis Smith, Dane Ctanu Armonia. 16.30: «P»prtO Garibaldi' 15.00: »Veseli »uSK' Ideale. 16,00: «Na Karal#*1” morju«, Maureen O h tv0j3»-Impero. 16.00: ((Brezupno Bette Davis. <.oOrti!l>h Italia. 16.00: «Z očmi spo Michel Morgan. ((Cesarjev ino ob morju. 16.00. .mo od iuvi,-. valček«. Bing Crosov. j^,. Savona. 15.00: «Moz.s,Kr‘^erja>, Viale. 16.00: »Tragična A. Nazzari. ..rmejino5 Vittorio Veneto, la.15-radi«. C Adua. 16.00: «Borbe v Azzurro. 15.00: «Cilj je *-Belvedere. 16.30: ((Praznik ‘ R. Montgomery. . Marconi. 15.30: «Salome»^Ieta j# kr*>' Mašimo. 16.00: «Tri Odeon. 15.30: ((Nevesta na ^ zilo«, Bette Davis. imSjtjrn Radio, 16.00: «Pod Venezia. ((Vitez Vittoria. 16.00: «Skrivno v Pat O’ Brien. vi(}), !«• Železničarski. (Sv. ((Usodnost«. Oill RADIO 1^ JUG0SL.C0NE (Oddaja na srednji« 212.4 ui ati l412 TOREK. 10. .!•■ |W;45: % 6.30: Jutranja rotila v ital. m obja orbtila . 7.00: Napoved Časa. - 7,l5. slov. in objava sporen«, tranja glasba. ni 5cor 12.00: Zabaven 12.30: Igra harmonik^ ^ t y ročila v ital. >n obJ poročaj: 13.00: Napoved časa-ed2; 1*. slov. in objava -PPf p0je Ru ke narodne P^/nato 13 lerjifa ,gw.00-romantična pl* hVvaščin,; 5i0v.> 18.45: Poročila v «r £j]a v Napoved časa - P -Lo-ied p® nega sporeda za O.^fSeK- 23.15: Serenade, 23-4 ZagljuC željah (ital.)i 24h2. z, NOČNA SLUŽBA jje; V mesecu oktobru 5iužp0£_ tilsolefr UL Boma ^ £f5: SetteVfontmie4%0v| chio, Ul. Ginnast jjarabaŽ ^ Goldonijev t>;g • ,} v S*. v Barkovljah in siu* n ju imata stalim notno M ALI O&M skem tramvaju, p^jdiielJ V pentabru. Posteo' £c jo P fV1 me dobro nagrabtoi. gettcmb na naslov Vi a le X vrata 12, tel. 92-52'- ADEX izleh 22. T. M. IZLET Postojno ^ ^ Vpisovanje do 10- pri vseh P°tova™^ Ifl- f’ in pri Adria-exP Severo 5 b. ADEX ' i?***1 ■)() X M. IZLE*' AidovšCino in OpatU0 yptsovanjc do a t. p. DVODNEVNI Ljubljano , nll-c d° t) lica pr Severo 5 b, POROČILO TOV.8. RACELA, TAJNIKASHPZ, NA ZBORU Naša prosvetna društva morajo postati žarišča za vzgojo in izobrazbo slovenskega človeka in tovarišice! *00ruj.ertu> pet let in pol po tgt, svobodoljubnih sij nad sumom, (Ja, pregledamo in 0 C,*,;™ ' pregledamo m 1 . l0’ a}i- je bilo preteklo Pozitivno za slovensko Posveto in kulturo na Tržd- J,£em m v koliki meri_ 'genski narod je sončnega Krn* odložil zmagovito Phal* V,^reprioanju, da si bo sodbo sam za ceno dal- npf, UVl ‘ m hudega trpljenja veli. iali' Slovencev, ki so je-Pod jarmom imperiali- — J« lj’^ne Pulije in Avstrije, Preizkušnje ob nacifaši-1 okupaciji celotnega slo-desetti-in de- vJ%*kega ozemlja, za mtLnnUad,ih življeni ™ “e' in v6’ so ki rali po ječah koncentracijskih tabori- ta nepopisna junaštva bo- Kih, I^tldi, za zmago tien.t.Roditev celotnega slo-v -vri nar°dnega ozemlja pnem boju z ostalimi ju- Pr!™anSkirrii narodi’ tu v lični Pa skupno z dermokra- mi Italijani. Pozneje ri« lStiani Pohlepi in ko-velikih sil so preprečili ricitev sto let starih teženj •vohZUiiteV vseh Slovencev v (kih ■n’ držttui. Poleg gori-tud- ln koroških Slovencev so li a^njS Ivžoške Slovence icči-domovine. roB„- s,° ndm na pariški mi-«o konferenci krojili usodo, S , arrL obetali mnogo pravic. Podpisom so predvsem 1 VSe’1 zmagovitih, pred. tlove? veHkih držav, zajamčili Ijana^ke in osnovne držav-en4^e Pravice in predvsem tika {’ra'vn°st slovenskega je- fak* leta “na ie danes bilanca, tri «^on' obvezi? Rstič šovinističnim, s fa-i„ . 0 miselnostjo prepojenim trni?' Slovencev skrajno so- >t m’™1 . }talljonskim krogom »o , epuščeno in dovoljeno, da ^nosti do Slovencev po- ft>n( m so med Slovence iiztna*10 Oklicali črne dni fona ’ Ponovno smo pahnjeni ^ste 0£,ni° državljanov druge •kečt, ■ venskemu jeziku pre- 'riniV~ vst°P v javne urade, 'kkilja lC,Ii k odprt*1 P0*-s(je • v izpodrivanju sloven-^°Vorice s ceste in iz ^iajkg dl:°iežičnast, ki jo je Ikifi- uPrava prve čase uve-«00 li{*ih 'Uk Pritisliom strnjenih ^ 1.’Wh rs n ni ni-a-n- Cm ?no*ic. “•ste vseh demokra-se je danes na Službeni list in na "-razumljive table — kih v- - "— Fotfceijj *a,:o dokumentirajo 'V«., n’e in zasramovanje fce0a jezika. v Dn7„, . .. je ostala fa- *isti,v°lni veIiavi te , ‘to Offr., ,ncdaja in je no-*°čbe £,\av'ti- Ne glede na do-mrovne pogodbe ’n°ra!i s‘cam V- ' etn bi to vsaj zato, da bi človečanskim pra- ham je v svežem spo-b-re; "hrtu ^čset, 1/T?Jmejna predrznost °ireja ccne Valutami, ki ^e^a va m po pol notna ne srn \l ct>čin, kdaj in kje i*tilca rabiti slovenskega ^kjt rfp1,”’ ki milostno dovo-J1' w nt i”0 uP°rabo slovenšči-hi 0vič°kl*P°.iu in - C,le velikosti. s črkami po- k^radih Preti Slovencem e uporabljajo sloven- ščino, a se zve, da znajo italijanski. V slovenščini spisanih vlog načelno ne rešujejo, tudi za to ne, ker so vrata javnih uradov za Slovence zaprta. V slovenskem jeziku napisan naslov na pismu pomeni najmanj to, da se nad njim znese šovinistični uradnik. Nainesto lepih in pristnih slovenskih imen naših predmestij in krajev izzivajo iznakažena imena v «uradnem» jeziku vzdolž naših cest. Z vsemi silami vzdržujejo posledice nečloveškega raznarodovanja in se perfidng ustvarjajo ugodni pogoji za nadaljnje poitalijančevanje Slovencev. Tako je treba ponižm. prositi, naj oblasti milostno odobrijo, da se Slovenec sme zopet podpisati po slovensko. V nekdaj skoraj izključno slovenskih predmestjih Sv. Ana., Sv. Ivan, Kolonja se gradijo stanovanjski bloki, v katere ndstanjajo zloglasne esule ali druge privilegirance italijanske narodnosti. V elikopotezno ustvarjajo nacionalni mest med Trstom in Italijo ob obali. Pri tem se niso zadovoljili samo z načrtnim odkupom zemljišč ob morju. V Stivanu gradijo ribiško naselje izključno samo za ribiče italijanske narodnosti. Devin so preplavili s civilno policijo in zasedbenimi četami, tako spravljajo v ekonomsko odvisnost domače prebivalce in prisilno uvajajo italijanski občevalni jezik. Sesljan spreminjajo v letoviški center, v Nabrežini je že od časov fašizma ostala, množica železničarjev italijanske narodnosti, kamor so bili premeščeni z izrecnim raznarodovalnim namenom. V Križu gradijo stanovanjske hiše, kamor baje prav tako nameravajo naseliti esule, da o načrtnem in še vedno trmastem izrivanju Slovencev od obale v BarkotHjah, ki traja še 25 let, niti ne govorimo. Ze iz tega protislovenskega stališča angloameriških in šovinističnih. upraviteljev lahko sklepamo, kakšen odnos imajo do izobraževanja Slovencev v materinem jeziku, kakšen je njihov odnos do slovenske šole. Slovenska šola v Trstu je zanje nujno zlo, ki ga. je zaenkrat treba prenašati. Odmeriti ji je treba toliko, da bo životarila. Vsako leto jo je treba nekaj odškrniti, enkrat več, drugič manj, manj zato, da se ne razburjajo duhovi. Odškrniti je treba tudi zato, da se bodo Slovenci utrudili pri obrambi obstoječih šol in ne bodo zahtevali novih. Slovenska šola naj ima zato značaj začasnosti. Odmerijo naj. se ji zasilni, pa možnosti slabi in tesni prostori, učno osebje naj ne bo trajno nastavljeno, kot je običaj v vseh civiliziranih deželah, a velja, pri nr:s samo za učitelje italijanske narodnosti. Stediti je treba. Ce se bo v prihodnjih letih vpisal kak učenec manj, ne bo treba toliko učnih moč Učitelji italijanske narodnosti uživajo ne samo privilegij, da poučujejo majhno število učencev, ne, nad 350 učiteljev čaka v brezdelju, trenutka, ko jih bodo poslali raznarodoval slovenske otroke. ^učrtno z ^venske kulture in prosvete . ^en Sit ^ktajdiv in «10' °*r. H 'ra fj“siouenaka šoia danes S8? lovensk ih rnogoče v šoli razna-. ilh ie treba s proti- k1'. ta oddaljiti od takega „ .hodi večina slo- ^ninitTl \ treba jih k 5»itn 2 ^demokratičnim Slovak 2 odklanjanjem Snim 1 Učnih knjig, z ;c, nastavljanje m begun-S „L*° se Pregrešili zoper likovnih ' n'n 3 odklanjanjem ' ki ' l domačih učnih mo-ofemu narodu ostale ff * t,,^Praviiiai.ka uPrava preda-ŽSff T ženskih šol %^.s£ ie SlOVenCeV . he nc uPaio, ne mo. ker 'jupo ničesar odloča- htljveui m k postavljeni Pci in ne kot li^J. jc h ^ovenskega Ijud->4sfc- ° jasn°’ da se bo C*DS dr! P.1'°Ces POsnešil Zt>l in oces pospeši!. šole so uovi šolski upra-in"lli * ukinitvijo 22 !)„>!, j. ^Porednic osnov- ae[, - tn ___ ^em^kazau ‘J*,. 2 _ . '-snu V3TIVV- \ > novlTt0m 14 učite- »kjkotni ™.bru lanskega le-\ l3'udstv a °lov,en: 5e ,JC °Po2n ~i ‘n V3eb šolni-C^ensT' °f°e«joče. naj Jjlo. O solo preveč ne 'hAi.^spg^^uiocija slovenske je,a*i n ’ le treba direktno (%0 sitojij, a, e’ nai ne vpi- ****'& V slovemko cna svojat pri tem ne izbira sredstev. Sirijo panične vesti, da otroci s slovensko šolo nimajo bodočnosti, podkupujejo m dodajajo moralni in materialni pritisk in grožnje; objavljajo v svojem časopisju lažnive in ponarejene podatke o slovenski šoli in jo skušajo onemogočiti z ogabnimi podtikanji, da slovenske šole proizvajajo absolvente ne glede na njihovo znanje itd. Znanstveno delo in umetniške stvaritve pričajo ne samo o kulturni stopnji in življenjski sili naroda, iz katerega se to poraja, pričajo tudi to, da narod obstoji, in tega imperiar listične in šovinistične glave ne morejo priznati. Kaj je bilo doslej storjeno za preprečenje in onemogočenje umetniškega delovanja Slovencev v Trstu? Po rasističnem diskriminacijskem pojmovanju v Trstu ne smeta odmevati slovenska beseda in slovenska pesem. Za slovenske gledališke umetnike, pevce in glasbenike ni prostora na odrih tržaških dvoran, od koder bi umetniškega izživljanja žejnemu slovenskemu občinstvu nudili to, kar v hudih letih ni bilo dano. Slovenska umetnost naj se umakne iz mesta na periferijo, v lakotne dvorane, lam m j životari in umre. Svojo visoko kulturo so dokazali šovinistični občinski svetovalci, ko so približno pred letom dni v občinskem svetu odklanjali Slovencem- pravico do nastopov v občinskem gledališču «Verdi» z argumenti, da je slovenska kultura «nižja kultura», da je «italijanska opera dobra tudi za Slovencev, da gledališče «Verdi» »predstavlja simbol italijanstvav in podobne neslanosti. Na prvo vlogo SHPZ, naj uprava, gledališča dodeli dvorano za nekaj nastopov ljubljanske opere v marcu, aprilu ali maju 1950., so odgovorili, da je dvorana do konca, sezone oddana. Drugo vlogo, naj rezervirajo dvorano za marec ali april 1951, so tudi odklonili z izgovorom, da «se bo uprava ravnala glede prireditev p Verdiju po dosedanjih smernicah». Vojaška uprava, ki je na vztrajne zahteve SHPZ, SNG in demokratičnih organizacij 1948. pristala na. gradnjo slovenskega. gledališkega poslopja pri Sv. Jakobu — kar pomeni tudi diskriminacijo, ker potiska slovensko kulturo iz središča mesta — je izdala 22. maja. 1948. ukaz št. 220., ki se glasi: «S tem se izreče, da je grad. nja gledališča na zemljišču št. 5. v Ulici delVIstria vlož, 16. 665 in 775 k. o. Chiarbola su-periore, nujna potrebna javna korist». Po stari navadi svečane ob. ljube niso izpolnili in so 22. decembra 1949. izdali ukaz št. 2341, ki pravi: «Ukaz št. 220 z dne 29. maja 1948. se ukinjat. Na vprašanje SNG, kaj je 2 gradnjo dvorane, odgovarja Vojaška uprava letos aprila:... uha(rt Za sedaj ni percin. Tako je torej povračilo Slovencem od 30.letnici požiga Narodnega doma. Slovensko narodno gledališče mm POGLED NA PREDSEDSTVO OBČNEGA ZBORA. je zaradi takega položaja prisiljeno gostovati na perifernih in podeželskih odrih. Toda tudi to ni po volji oblasti. Izgovarjajoč se na formalne pi'edpise preprečuje in onemo. goča predstave. Tem sovražni, kom slovenske kulture pomagajo kominformistični ezaščit. niki». ki z odrekanjem svojih dvoran ščitijo slovensko. ljudstvo pred slovensko kulturo. Slovenski likovni umetniki, ki predstavljajo najkvalitetnej. šo umetniško skupino v Trstu, se morajo boriti s težavami, ker jih državne in poldržavne usta. nove bojkotirajo samo zaradi tega, ker izpričujejo svojo pripadnost slovenskemu narodu. Prav tako ni govora o držav, ni podpori kakršemu koli slovenskemu znanstvenemu delovanju. Slovenska ljudska prosveta, ki. ima pri nas skoraj že sto. letne tradicije in je zato dozi. vela po osvoboditvi prerojenje ter vzdržala hudo preizkušnjo ob razbijaškem delovanju «za-ščitništva«, bi se neprimerno bolj razvijala, če bi naša prosvetna društva razpolagala s sedeži in dvoranami. Kako per-fiden je sistem načelnega priznavanja pravic «Da, vi, Slovenci, si tako ustanavljate prosvetna društva, lahko pojete, igrate, kar hočete». Načelom formalne demokracije to ustreza. Toda kje bomo peli, kje bomo igrali? Oblasti kljub tolikim zalite, vam niso storile niti koraka, da bi. od fašistov oropanim društvom povrnile sedeže, istočasno ; a izročajo bivše fašistične sedeže šovinističnemu in raznarodovalnemu ENAL-u. Kljub vsem težavam slovensko ljudstvo ni obupalo. Tisočletna borba za obstoj ga je prelmlila. Skupaj z demokratičnimi Italijani, ki po svojem položaju v' družbi ne morejo imeti ničesar proti Slovencem in se zavedajo, da je borba za pravice Slovencev hkrati borba za demokracijo, se je sloven. sko ljudstvo uprlo in se vztrajno upira krivicam in diskrimi. naciji. S stalnimi protesti, manifestacijami, demonstracijami opozarja tukajšnje oblastnike in svet na zločine proti Slovencem, njihovemu jeziku, šoli, kulturi in prosveti. Prosvetna organizacija mora v takih okoliščinah prevzeti nase čisto določene naloge. Vzporedno s političnimi organizacijami mora opozarjati slovensko ljudstvo na krivice, mu kazali boleče točke, ga voditi v borbo in hkrati razvijali prosvetne delovanje. V borbi za slovensko■ šolo je moral šolski odsek, katerega prvotna naloga je bila, vzbujati zanimanje pri Slovencih za šolo in posredovati med njimi in šolsko upravo, spremeniti v najbistrejšega opazovalca in v najobčutljivejši organ, ki opa. zi vsak premik, ki je v škodo slovenski šoli. Lahko trdimo, da je bila borba za šolo letos kljub težkim pogojem uspešna. Enoten nastop slovenskega ljudstva in pcpol. na stavka na slovenskih šolah zaradi ukinitve razredov in odpusta učiteljev lani novembra, sta poučna. Dokazala sta, da so vsi Slovenci v obrambi svoje šole enotni. To izkušnjo je treba upoštevati ne samo pri nadaljnji borbi za šolo. temveč tudi pri drugih sličnih akcijah. Upravitelji so bili presenečeni in so se morali umakniti. Bilo jim je resno opozorilo, naj se v bodoče ne spuščajo v pustolovščine. Njihov poskus, da bi si ustvarili poslušen sindikat, ki naj bi onemogočil vsakršen nadaljnji skupni nastop, sc je izjalovil, ker so se tudi manj zavedni šolniki zavedli, da le enoten nastop lahko očuva slovensko šolo in s tem zagotavlja tudi njihov obstoj. Slovensko ljudstvo se ne more zadovoljiti in se ne bo za. dovoljilo samo z obrambo slovenske šole. Vztrajno bo zahte. valo, naj se popravijo vse krivice glede slovenske šole, zahtevalo bb samostojnost šMstva. Samostojni upravi morajo stati na Čehi Slovenci in bodo za svoje delo odgovarjali svojemu narodu in ljudstvu. Zahtevalo bo otvoritev novih nujno potrebnih otroških vrtcev, osnovnih, srednjih, strokovnih šol in stolic na tržaški univerzi, stal. nost slovenskih šolnikov in uki-nitev policijskih postopkov pro. ti njim ter demokratizacijo učnega načrta. Zgodovinsko kiivdo za Slovencev nosi angloameriška vojaška upiava in italijanski Slovensko ljudstvo toplo spremlja uspehe naših likovnih umetnikov. Veliko priznanje jim je dala tudi svobodna domovina ob letošnji kolektivni razstavi v Ljubljani. Prav in nujno je, da s povečano pozor, nostjo spremljamo naše slikarje pri njihovem delu, tudi zato, da izpodbijemo posledice bojkb. ta šovinističnih mbgotcev. Tudi Slovensko narodno gledališče je ki. nb n.eizmem težavam, pomanjkanju sredstev in brez dostojne dvorane tudi V zadnji sezoni umetniško raslo. Obdržalo in poglobilo je svoj globoko ljudski in narodni značaj. Na nobeno zvrst, umetnosti ni naše ljudstvo tako močno navezano kot ravno na gledališko. Prav to stane naše gledališke umetnike mnogo na. porov. Stiskati se morajo P o majhnih odrih, stalno potovati iz kraja v kraj; tako si lahko predstavljamo, kako uničujoče učinkuje na umetniško rast nestalno, dostikrat neprimerno Okolje. Naše glasbeno delovanje glede dvorane je v podobnih te. žavah, toda tudi v glasbi smo letos napredovali. M‘rne duše trdimo, da bi se glasbeno živ. Ijenje razvijalo s podvojeno hitrostjo, če bi imeli dvorano. Kljub temu smo lahko zadovoljni z uspehi Glasbene šole. Komornega zbora in nekaterih ljudskoprosvetnih zborov. Mislimo, da smo Z orkestrom, [:i je bU pred kratkim ustanovljen, postavili osnove ža zahtevnejše delovanje. Nekateri naši glasbeniki tudi ustvarjajo. Zaslužijo pohvalo in več podpore. Močno grešimo, da se ta dela izvajajo samo pri nas in ne skrbimo, da jih z edi. cijami ne širimo. Od osrednje glasbene organizacije pričakujemo, da bo ta nedostatek popravila. Živa je želja vseh ljubiteljev glasbe, posebno Slovencev, da bi v svoji sredi pozdravili ljub. Ijansko opero. Teda to, kar je bilo mogoče cel0 pod fašizmom 1937 leta, ni mogoče danes. Oo take mere je šovinizem nekaterim ljudem zatemnil misli. Sto. rili bomo vse, da bodo prišli težko pričakovani gostje vsaj prihodnje poletje k nam. Skoraj edina priča o dejavnosti v književnosti je revija i katerih delujejo trije ali več odsekov) 4 društva, po prvomajskem, tekmovanju kar 9, v poletnih mesecih je število naraslo celo na 12 društev. V Zvezi včlanjenih društev je dmes 42, aktivnih pa je 26. Podobna razlika je pravzaprav vedno obstajala, ker so bila v začetnem navdušenju pred leti ustanovljena prosvetna društva tudi tam, kjer še ni bilo vseh pogojev za, delo. Razliko bo treba v bodoče zmanjšati predvsem z oktivizacijo, mogoče tudi z združevanjem društev. Izmed prosvetnih društev moramo predvsem pohvaliti «M. Matjašiča» iz Barkovelj in «S. Skamperlan od Sv. Ivana za izboren pevski zbor, za vzorno urejeno knjižnico in za dobro folklorno skupino, dalje zbor «/. Cankar)) od Sv. Jaz fcoba, zbora «1 van Vojko« s Proseka — Kontovela in «V. Vodnik)> iz Doline ter društvo iz Skednja za uspelo razstavo knjig. Zelo aktivno je bilo društvo iz Plavij, v katerem delujejo pevski zbor, godba in dramska družina. Omeniti moramo še isTržaški zvon« iz Trsta, prosvetna društva iz Loz njerja — Katinare, iz Padrič, iz Sempolaja, iz Nabrežine, iz Saleža, iz Boršta, z Opčin, iz Križa in Društvo slovenskih srednješolcev v zvezi z delovanjem njihovega, pevskega zbora, dramske družine ali dramske skupine. Naši pionirji so v preteklem letu uspešno delovali, želimo še daljših dramskih nastopov. Od slovenskih dijakov in vse-učiliščnikov pričakujemo več kot samo delovanje v folklori. Zelo bi nas razveselila pevski zbor in dramski nastop. Med največ je uspehe našega ljudskoprosvelnega dela v preteklem letu spada pevski nastop 1. maja s 375 pevci, predvsem pa «Dan slovenske kulturen 11. junija, ki ga lahko prištevamo med najbolj uspele povojne ljudskoprosvetne manifestacije. Doživeli smo pravi slavospev slovenski pesmi, slovenski narodni noši, slovenskemu ljud-skemu plesu. Na tem prazniku smo tudi manifestirali neraz-družljivo enotnost slovenske kulture in ljudstva, saj so sodelovali bratje z vse slovenske zemlje: iz Slovenije, s Koroškega, z Goriškega, s Tržaškega in iz Istre. Prav zaradi teh razlogov zasluži, da postane dan slovenske folklore in pesmi tradicionalen. Lep uspeh je tudi to, da so naši pevski zbori nastopili v zadnji sezoni 228 krat, in sicer doma, v Jugoslaviji, na Koro- škem, na Goriškem, v. Kopršči-ni in rta radiu. Razvoj ljudskoprosvetnih zborov je zadovoljiv, tudi dramatika kaže dobro, toda V novi sezoni moramo premagati vse ovire in uresničiti delovanje centralnega diletantskega odra, ne da bi pri tem onemogočili delovanje društvenih dramskih družin. Tudi v tem pogledu pričakujemo večjega razumevanja prosvetnih društev, kajti ta skupina naj postane vir za pomlajenje in mairsikod tudi nadomestilo SNG. Kultura narodnih noš ima na Tržaškem globoke korenine, saj je na «Dan slovenske kulture» nastopilo v povorki 258 narodnih noš. To kulturo moramo podpirati in poživljati s plesi. V tem pogledu je bilo preteklo leto uspešno. Na splošno opažamo, da naši ljudje malo čitajo knjige. To nalaga prosvetnim društvom dolžnost, da bolj skrbijo za popularizacijo slovenske knjige. Posebno bo to lahko uspešno prihodnje leto, ob 40Q - obletnici izida prve sloirenske knjige. Knjižnice naših prosvetnih društev se bodo morale oskrbeti z raznimi poučnimi časopisi: Proteus, Priroda, Človek in zdravje, Sadjarstvo, vinarstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo itd. Knjižnice so slabo založene in rešitve ne moremo pričakovati od društev samih, zato pričakujemo, da nam bodo bratje iz Slovenije priskočili na pomoč. Pomanjkanje osrednje ljudske knjižnice v mestu je bila vrzel v naši prosveti in upamo, da jo bomo prihodnje leto končno odpravili, čeprav ne bo knjižnica še založena tako, kot je potrebno. V novi sezoni moramo nuditi več pomoči lutkarstvu, ki tako navdušuje naše otroke. Glede predavanj bomo morali vztrajneje delali. Uvesti in izpeljati bo treba mesečna centralna predavanja. Poleg domačih predavateljev smo zaprosili nekaj znanstvenikov z ljubljanske univerze, ki so se radi odzvali vabilu. Gostovanja in obiski v Jugoslavijo so bili v preteklem letu zelo pogosti. Hvaležni smo bratskim prosvetnim društvom iz Slovenije Za gostoljubnost. O-biski v Jugoslaviji so naša društva močno okrepili. Zal nam je, da zaradi neugodnih gmotnih pogojev ne moremo gostoljubnost i povrniti. V zvezi z delom naših prosvetnih društev želimo opozoriti na nekatere nedostatke, ki jih moramo odpraviti, kar bo razvoju ljudske prosvete samo v korist. Večina naših društev — so tudi častne izjeme — je preveč I nesamostojnih. Odbori teh dru-‘ štev, ki jih je članstvo izvolilo za to, da vodijo delovanje, največkrat čakajo na odsek za ljudsko prosveto, da jih sili, naj začno z delovanjem na tem ali onem področju, opravljati mora za njih vse posle pri oblasteh, prevzeti nase vso organizacijsko delo ob prireditvah društva, postal je vmesni član, zveza med prosvetnimi društvi. Zgodijo se je celo, da je moral član odseka pisati zapisnik seje vpričo viso-kopismenih članov odbora! Vsa društva morajo po stati samostojna in morajo po možnosti reševati sama vsa vprašanja. Samo taka društva bodo i-mela zadosti življenjske sile in ne bodo omahnila ob težavah. Odsek za ljudsko prosveto ne sme postali odbot• prosvetnih društev, temveč mora odborom le pomagati in na splošno koordinirati delo. Kljub temu, da bo potrebna še marsikje izdatna pomoč, se bomo morali odločiti za zmanjšanje števila • rednih članov odseka. Prepričani smo da bo to koristno nadaljnji rasti ljudske prosvete. Pravo samostojnost društev bomb dosegli tedaj, ko bo vsak pevski zb or imel svojega pevovodja, vsaka dramska družina svojega režiserja, vsaka folklorna skupina svojega vaditelja. Ne bo lahko to doseči. Omogočili bomo nadarjenim mladim prasvetarjem, da sc bo. do na tečajih izučili. Pri nabiranju ustrezajočih. mladincev računamo na pomoč strokovnjakov in p)'edvsetn vplivnih članov društev. Nekatera društva bdn. njihbvi odbori so silno občutljivi. Na vsakem koraku se čutijo zapostavljeni in tožijo; eNam se go. di vedno krivica, Prosvetna zveza nas nikoli rte upošteva itd.v No, človek bi temu verjel če bi tako trdilo samo eno društvo, postane pa skoraj smešno, ko ‘zatrjuje tako 4 ali 5 društev. Mislimo, da ni tretja'posebej poudarjati, da ni nikogar v vodstvu ljudske prosvete, ki bi namenoma škodoval kateremu koli društvu, saj tudi nima vzroka za to. Za. to bi bilo dobro, da se odbori vseh društev dodobra spoznavajo s položajem, da pobliže spoznavajo težave drugih društev in njihovega dela ter bodo tako pri ocenjevanju bolj objektivni. Konference odseka za ljudsko prosveto z zastopniki društev, mestne za mestna društva, okrajne za podeželska društva, naj bi zopet postale redne, če je mogoče tudi mesečne. Tako bodo naša prosvetna društva soudeležena pri reševanju splošnih ljudskoprosvetnih vprašanjih in se nc bodo čutila zapostavljena. Tudi za naša društva je najbolj pereče vprašanje pomanjkanje prostorov za sedeže in pomanjkanje dvoran. Predobro se zavedamo, da nam to močno hromi krepitev ljudskoprosvet. nega delovanja, zato je Prosvetna zveza obljubila društvom, ki so v tem pogledu v najtežjem položaju, vso možno pomoč. To pomoč so nekatera društva napačno razumela. Namesto pomoči pričakujejo od Zveze vse. Zato sestavljajo nerealne programe in gradijo namesto prosvetnih domov gradove v obla. kih. C e upoštevamo, da Zveza ni izpolnila nekaterih manjših obljub, ker pač ni imela možnosti — ne po svoji krivdi tega storiti, ni nič čudnega, če je bilo na tem področju storjeno ze. lo malo. Prosvetna društva morajo resneje in bolj realno pristopiti k preskrbovanju prostorov. Društva iz vasi, kjer imajo sedeže okoliške občine, naj skupno z vsemi občani zahtevajo postavitev občinskega kulturnega doma. Vsa društva naj mobilizirajo svoje članstvo okrog tega vprašanja, ki naj se za to žrtvujejo. Tudi Prosvetna zveza bo v takih okoliščinah lahko nekaj prispevala. Edino na ta način bodo prosvetna društva vsaj za silo prebrodila krizo. Vzporedno s tem je treba stremeti, da se društva ekonomsko osamosvojujejo in iz. polnjujejo dolžnosti do Zveze. Danes bomo sprejeli tudi program dela ljudske presvete, ki je bil sestavljen v sporazumu in z obvezo vsakega posameznega prosvetnega društva, ozi. roma prosvetarjev. To mu daje realno osnovo in verjetnost, da bo izpolnjen, posebno če bodo vsa prosvetna društva resno pristopila k izpolnjevanju obveznosti. Tudi program bo lah-leb mnogo pripomogel k °sa* mosvojitvi društev. Nekdo je ob opisovanju neke prireditve napisal v slovenskem reakcionarnem tedniku, da <(... doživljajo tržaški Slovenci v okviru svojih političnih skupin veliko obnovo svojega javnega udejstvovanja}). S tem je hotel izenačiti Icominformistično «za-ščilmištvo« in aprosvetarjehje«, ki ga organizirajo reakcionarji-, po večini emigranti liberalne in klerikalne struje, s pravo slovensko prosveto ih kulturo. AH je «začčftgišlvo» v korist razvoju slovenske prosvete rp kulture j ali je P. korist slovenskih narodnih interesavZ^f* Skušali bomo odgovoriti na osnovi njihovih stališč do nekaterih vprašanj, njihovih izjav, postopkov in delovanja, Kominformisti »i zamišljajo končno ureditev. Tržaškega o-zemlja s priključitvijo k Italiji, kljub temu da danes vpijejo, naj se uresniči Tržaško ozemlje. Zato pa piše Longo v Uni-ta. da «... samo Jugoslavija o-groža italijanstvo Trsta in celotnega ozemlja}). Ali lahko pričakujemo ob takem stališču zaščito slovenskih interesov? Ne, logično je samo lo, kar delajo. Njihovi listi v. italijanskem jeziku se vedno opravičujejo, če so včasih prisiljeni kaj napisati o za postavljanju Slovencev, Tako Stališče jih sili v dušenje slovenske kulture, sicer bi eogrožali italijanstvo Trsta in teritorija». Glede slovenske šole in borbe zanjo pravi Bidovec: «Prav slovenska šola je očividno obema šovinizmoma najljubša tarča, •na kateri preizkušajo, kateri je hujši«, «... titofašistom je borba za slovensko šolo edi. ni namen ščuvati k sovraštvu do italijanskega ljudstva». V komintormistični senci ni življenja za slovensko kulturo Tako bi torej Slovenci morali molčati in biti zadovoljni, če jim odvzemajo šole. To je jasen dokaz, da ne bi niti s prstom mignili v obrambo slovenske šole, če jih ne bi prisilili mi in tisti zapeljani ljudje, ki jim še sledijo. Potočili bi morda nekaj krokodilovih solza, odločno v boj, kar je edina uspešna obramba šole, pa ne bi smeli iti, ker je to pač šovinizem, ki se pravim einterna-cionalistOm» ne spodobi. Vse to zaradi italijanstvo... Nasilje, teror in prevare, ki so se jih posluževali pri pola-ščanju prosvetnih društev, in mrtvilo pri osvojenih društvih, dokazujejo, da jim ni šlo za delovanje, ki naj nudi slovenskemu človeku priložnost za izobrazbo in kultiviranje. Ne, šlo jim je za popolno podreditev slovenske prosvete njihovim politikantskim protislovenskim ciljem. Špekulirali so z veliko ljubeznijo Slovencev do prosvetnega delovanja in so računali, da bodo sledili tako prila-ščenim društvom. Take špekulacije prav gotovo ne morejo pozitivno vplivati na razvoj slovenske prosvete. Demagogija, širokoustenje, pobalinstvo in zaslepljevanje ljudi kažejo, da jim ne gre za dobrobit slovenske kulture in prosvete. V strahu, da bi njihovi pristaši ali polpristaši ne prišli na naše kulturne manifestacije, so večkrat skušali prirediti tudi oni istočasno svojo. Ko smo priredili ml «Dan slovenske kulture» v Trstu, so oni na Proseku — sevedu brez Prosečanov, priredili tudi nek «Dan kulture». Razumljivo je bilo, da je bilo vsega dosti, samo kulture malo. Poglejmo, kaj so si upali napisati dan preje, da bi preslepili ljudi: «... Brez dvoma bo to naj-večji dogodek za naša prosvetna društva, ki so po dveh letih težkih borb izvojevala popolno zmago nad mračnjaškimi silami titofašizma, ki je skušal z vsemi. najpodlejšimi sredstvi onemogočiti njihovo delovanje«. Nam so zamerili, da smo na naš praznik povabili goste, če« da <(... ne morejo sam: pripraviti niti tako imenovanega kulturnega praznika)). O zaščitniški Zvezi trdijo, da je v njej včlanjenih 53 društev s 7000 člani... Višek pa so dosegli s poročilom pred 14 dnevi: «V petek 15. septembra je prosvetno društvo I. Cankar imelo na terasi Ljudskega doma (Ul. Montecchi) lepo prireditev, na kateri sta sodelovali dramski skupini P. D. Vesna in P. D. Kralie, Skupina Kralič je uprizorila «Giostra», skupina Vesna pa zabavno sKrižko osmico». Tovarišica Benolli je presunljivo podala «Tredici let-terc«. (Nadaljevanje na 4. strani) Mio rodzueze siouensko - Mske prosvetne zveze za koprski okrai Tovariši, tovarišice! Z dregati, ki zastopajo naša društva prinašam današnjemu občnemu zboru pozdrave vseh kulturnih delavcev koprskega okraja. Zmaga delovnega ljudstva Istrskega okrožja v narodno osvobodilni borbi je v osnovi spremenila družbeni položaj vseh tu živečih narodnosti, bodisi v gospodarskem, socialnem, kakor tudi v kulturnem pogledu. Ljudska oblast je pristopila k odpravljanju teh ogromnih razlik, ki so bile najbolj otipljive v socialnem in kulturnem redu, med mestom in vasjo, n« da bi prd tem najmanj prizadela er.o ali drugo tu živečo narodnost. Dala je vsem narodnostim možnost, da svobodno razvijejo svojo kulturo. S tem je bilo omogočeno našemu osvobojenemu ljudstvu, ki je bilo prej socialno in narodnostno zatirano, da je začelo obnavljati tudi svoje kulturne tradicije, jih razvijati in prispevati k graditvi naše skupne kulturne zgradbe z novo, napredno vsebino. Obnovila so se prosvetna društva, ki so v koprskem okraju obstajala že pred prihodom imperialistične Italije in fašizma, ustanavljala so se nova in nova društva po vseh vaseh našega okraja. V tretjem in četrtem letu po osvoboditvi )■> mreža naših prosvetnih društev z>jela skoraj sleherno slovensko vas V Istri. Seveda ni bilo z ustanovitvijo prosvetnih društev -storjeno že vse, Razen v dvoranah obalnih rnest ni bilo n.kjer primernih prostorov' za kulturne prireditve, razstave 1. t, d. Vsa naša društva so bila brez inventarja (knjig, klavirjev glasbil in dr.l Naše ljudstvo pa je bilo v času vladanja imperialistične Italije oropano tudi svoje delovne in patriotične inteligence. Čeprav j« težišče dela naše oblasti obrnjeno predvsem na dvig naš« gospodarske moči ki je osnova tudi za naš kulturni razvoj, je Podzveza SH PZ za koprski okraj mogla rešiti poleg drugih tudi mnogo gmotnih vprašanj v korist prosvetnih društev svojega območja. Vsi delujoči pevski zbori so dobili' svoje klavirje, godbe na pihala so bile opremljene z novimi glasbili, ki so jim manjkala in jim je bilo omogočeno popravilo starih, okvarjenih glasbil. Pravtako se rešuje tudi vprašanje opreme naših ljudskih odrov. Vprašanje prostorov za nastope naših amaterskih, kulturno umetniških skupin in drugih kulturnih prireditev rešuje vse naše ljudstvo povezano v svojih množičnih organizacijah in zadrugah, ki pod vodstvom naše oblasti gradijo prostorne in lepe dvorane v naših zadružnih domovih. Take nove dvorane, v katerih naša društva le lahko prirejajo svoje kulturne prireditve, so v Šmarjah, Var.-panelu, Mnrergnh. Kmalu bodo dograjene dvorane tudi v Dekanih, Škofijah, Sv. Antonu, Bertokih in Kortah. Vsa ta vprašanja se ne rešijo čez noč, toda s skupnimi napori vsega r.ašega ljudstva jih bomo rešili. 2. Dejavnost Podzvezc SHPZ od zadnjega občnega zbora do danes; V mesecu marcu letošnjega leta je bil sklican občni zbor Podzveze SHPz v Kopru, katerega so se udeležili delegati 27 prosvetnih društev našega okraja. Na občnem zboru je bil izvoljen novi odbor, ki sedaj vodi Podzvezo SHPZ za koprski okraj. Med letom je bil dvakrat sklican plenum Podzveze, ki ga sestavljajo poleg članov glavnega odbora tudi po en zastopnik tistih društev, ki niso zastopana v glavnem odboru Podzveze. Na plenumih smo reševali trenutna vprašanja, ki zadevajo podrobno kakor n. pr. prireditve za 1. maj, odločitev za izvedbo Tedna slovenske kulture v Istri, ki bo v novembru letošnjega leta. Pa tudi druga vprašanja, Precejšnja aktivnost je Podzveza pokazala v preteklem letu na področju splošnega izobraževanja naših ljudskih množic. Večerni izobraževalni tečaji so se s pomočjo prosvetnih društev in učiteljstva odprli v 19 krajih koprskega okraja. Pravtako je Podzveza napravila uspešno akcijo za odpravo ostankov nepismenosti tako, da bomo v naslednjih letih lahko rekli, da je tudi v Istri nepismenost popolnoma odpravljena. Zanimanje za slovensko knjigo tudi pri nas iz dr.eva v dan raste. Po statistiki preteklega leta so naše knjigarne V Kopru, Izoli, Portorožu in Piranu razprodale nad 25.000 slovenskih učnih, znanstvenih io leposlovnih knjig. K temu so pripomogle tudi knjižne razstave, ki Jih Podzveza prireja vsako leto V Prešernovem tednu. X letošnjem letu so bi- le razstave prirejene skoraj v vseh vaseh, kjer obstajajo prosvetna društva. Zal da naše knjižnice, posebno na podeželju niso povsod dobro založene in tako v redu, kakor bi morale biti. Temu vprašanju niso naša društva niti Podzveza sama posvetila dovolj pozornosti. V r.-ašem okraju je bilo v tekočem letu 124 strokovnih, znanstvenih zdravstvenih in drugih kulturnovzgojnih predavanj. V ljudskih univerzah v Kopru in Portorožu so bila v jesenski, zimski in spomladanski sezoni več ali manj redna predavanja vsakih štirinajst dni. V ljudskih univerzah so večkrat predavali predavatelji iz Trsta in iz Slovenije. Za dvig strokovnega kadra v društvih je Podzveza SHPZ odprla štirimesečni pevovodski in trimesečni dramski tečaj. Pevovodski tečaj je z uspehom dovršilo 19 mladincev; nekateri izmed njih že uspešr.o vodijo pevske zbore po našem okraju. Dramski tečaj sicer ni bil tako uspešen, a je vendar dokazal da imamo tudi v slovenski Istri talente za dramsko umetnost. Od desetih gojencev, ki so po-sečali ta tečaj, so štirje, ki z vnemo vnašajo v tečaju pridobljeno znanje v dramske družine tistih društev, iz katerih so prišli. V mesecu novembru preteklega leta je Podzveza odprla v Kopru in Portorožu šolo za umetne plese. V to šolo se je priglasilo 45 dijakinj Iz obeh krajev. Ob zaključku šolskega leta meseca junija je javr.a produkcija te šole presenetila naše občinstvo z izbranim spo-tedom nekaterih evropskih umetnih plesov, ki So jih gojer.ke izvajale na dostojni umetniški višini. Leta 1949 se je ustanovila v Dekanih prva folklorna skupina v okraju, ki goji pristne istrske ljudske plese. Uspehi te skupine so navdušili tudi druga naša društva; tako se je v Vanganelu ustanovila druga folklorna skupina, ki goji mešane narodne plese. V Marezigah je v letošnjem letu ekipa Etnografskega muzeja iz Ljubljane, kakor eno leto prej v Dekanih, dala pobudo za ustanovitev nove folklorne skupine. Ustanovila se je tako tretja folklorna skupina, ki go« naše r.arodne plese in bo s tem prispevala k ohranitvi naših narodnih tradicij. Stanje Podzveze SHPZ za koprski okraj je ob letošnjem občnem zboru v glavnem naslednje: V Podzvezo je včlanjenih 33 slovenskih prosvetnih društev; 17 od teh društev stalno deluje z eno, dvema, r.ekatera pa tudi s tremi amaterskimi kuiturnoumetniškimi skupinami. Ostala društva so v krajih, kjer še niso nastali pogoji za razvoj amaterskih kulturno — umetniških skupin in se bavijo predvsem s kulturno — vzgojnim oz. izobraževalnim delom ljudske prosvete na vasi. V okviru naših prosvetnih društev deluje sedaj a) 6 moških in 4 mešani pevski zbori: b) 9 godb na pihala; c) 6 dramskih skupin; č) 3 folklorne skupine; d) 1 lutkovno gledališče. V tem letu je bilo pri nas 115 kulturnih prireditev; od teh je bilo 51 dramskih, 57 koncertnih in 7 folklornih prireditev. Spomladi letošnjega leta je Podzveza priredila 9 sektorskih prireditev, pri katerih sta sodelovali s svojimi skupinami najmanj po dve prosveto; društvi. Ena naša amaterska kulturno-umetniška skupina je sodelovala pri nastopu zamejskih Slovencev ob priliki II. kongresa LPS v Ljubljani, dve naši skupini sta sodelovali na prireditvi Za Dan slovenske kulture v Trstu. Bogat spored so dale tudi na prvomajski prireditvi v Kopru. Doslej sem navedel samo nekaj ugotovitev ir.1 nekaj suhih številk o dejavnosti Podzveze SHPZ za koprski okraj v zadnjem letu. Dovolitg mi že nekaj besed o nekaterih splošnih vprašanjih, ki so karakteristične za kulturno delo pri nas. Kakor izhaja naša oblast, naš socialni red ir.' naša morala iz zavesti širokih plasti našega delovnega ljudstva, tako izhaja iz njih tudi naše kulturno prosvetno delo. Ono izraža težnje, stremljenja in značaj naših množic. Druga taka značilnost našega prosvetnega dela je, da se razvija na temeljih bratstva in enotnosti vseh treh narodnosti, živečih v Istrdkem okrožju. Mi z vese- ljem spremljamo uspehe hrvat-skih in italijanskih kulturnih delavcev, ker vemo, da vsi prispevamo s svojim kulturnim prizadevanjem k skupni kulturni zakladnici človeštva. Tretja značilnost našega kulturno prosvetnega dela je, da je v stalnem stiku, in da sledi kulturnemu razvoju našega naroda v matični domovina ter da se z uspeitom okorišča z mnogimi izkušnjami naših bratov in sestra v socialistični Jugoslaviji. Tovariši, tudi naže delo ni brez težav, brez pomanjkljivosti in napak. Naše delo je trdo delo za lepši jutrišnji dan — nikoli ni bilo lahko — toda r.a-ši kulturni delavci so prežeti z delovnim optimizmom, uspehi naše borbe za boljšo bodočnost jih hrabrijo, nato lahko trdimo, da spreminjamo in da bomo spremenili nekdaj »tuž-no» Istro v ponosno deželo naše srečne domovine. J. V. IzvieStal Fodsaveza hrvatskih prosvletnih društava m kotam lažg Razdoblje od posljednje go-dišnje skupštine SHPZ, period od godinu dana bio je vrlo značajan za dalji razvi-tak hrvatskih prosvjetnih društava kotara Buje. Iako u tom vremenu nisu osnivana nova društva, 'iako se je broj novo-upisanih povečao samo za 50 novih članova, hrvatska pro-svjetna društva učinila su veliki korak naprijed sa gledišta njihove aktivnosti i razvoja ha svim sektorima kulturno prosvjetnog djelovanja. Jaš nije uslijedio Festival koji kao kruna jednogodišnjeg rada, utvrdjuje koliko su pro-svjetna društva napredovala, jer če se šsti odrla* od 24 do 29 o. mj., ali ako se osvr-nenio rva sve ono šfo su pro-svjetna društva u teku godine učinila, cinda černo ustanoviti da »u c*ta snažno za-koracala naprijed, k osvajanju novih pozicija iz kojih če moči još intenzivnije, jej efi-kaanije razvijati i usavršavati svoje djelovanje. Ako želimo tae.no utvrditi što hrvatska prcsvjetna dru- štva mogu postiči, to jest ko-je su objektivne mogučncstl za njihov rad, onda moramo u prvom redu podijeliti društva u dvije grupe. U prvoj grupi hiti če ona ko j a rade u večini eentrima u takozva-nim mjesmim NO-ima i društva koja rade po manjim, ko-ja su se formirala uz svaku hrvaitsku školu. Ocjenivši mogočnosti i uslove, koje vna-du društva iz ptrve i ,druge grupe, usmjerio je Podeavez ove godine i svoj rad. Raču-najuči sa mnogo povol jnij im uslovima koje imadu veči centri, društva koja tamo djelu-ju, dobila su za zadatak da uz sve ostale forme kulturno prosvjetnog rada, naročito raz-Vijaju kulturno umjetnički sektor, dok je uloga ostalih bila da goje sve forme kulturno prosvjetnog rada, a uz to da formiraiu i aktiviziraju sv« one sekcije, koje imadu uslova da razviju u njihovim granieaimu mogočnosti. Plod ovakvog usmjerivanja rada je bio taj. da se je uz proisvjetno društvo «Lipa» u Kašitelu, koje se je do sada najviše isticalo radi svp(g stal-nog, djelovanja, isto tak-o akti-viziralo i prosvjetno društvo »Braitstvo* Marušiči, »Naša sloga« Babiči, »Hrvatska zvi-jezda« Materada, «Antfi Babič« Buj«, «Slavi Kmeti* i «Lina Zakinja« Medigija, kojj su svojim stalnim radom i velikim brojem gostovanja održa-li u toku predizbomog prvomajsko® i takmičenja prilikom rodjendana druga Tita, održali 52 javne priredbe, po svim cen-trima Bujštine, Koparštine i području riječke oblasti. Na o-vim priredbama prisustvovalo je preko 6.000 gledalaca, koji su se na taj način ješ više zainteresirali i zavalili rad prosvjetnih društava. kulturno izživlja-vanje postaje postepeno redo-vito i njihova svakodnevna potreba. To je jedina strana us-pjeha društava, druga je ta da su gore navedena društva gojila sv« sekcije kulturno umjetnič-kog s ek tora to jest pjevački zbor, folklor i dramski Tad, u 6 centara djelovale su i glazbe. Iz društava takonazvane druge POROČILO ODSEKA ZA UMETNOST IN ZNANOST NA NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU SHPZ Za izgraditev naše gledališke dvorane moramo zastaviti vse svoje sile Enajst mesecev delovanja na področju slovenske ‘progresivne umetnosti in znanosti, na takšnem. ozemlju, kakršno je sedanje Tržaško ozemlje — umetna meja loči slovenske tržaške kulturne delavce od večine slovenskih umetnikov in znanstvenikov, stisnjeni so v obroč šovinističnih in imperialističnih sil, ki jim ne priznavajo narodne in kulturne enakopravnosti, gmotni pogoji so za razvoj umetnosti in znanosti na tem ozemlju posebno težki — je kratka doba. V tako kratkem času je težko zaznamovati pomemben napredek ali občutno nazadovanje, bistveno izboljšanje ali poslabšanje, Skratka tiste zgodovinsko važne tpremembekljihbo šnogbče Opaziti šele, ko bo delo, ki je sedaj t> teku, opravljeno. Vendar moremo tudi za leto 1950 že na prvi pogled opaziti nekatere zelo značilne in razveseljive pojave na vseh štirih področjih, katerim sta posvečena naš trud in skrb. Najtežje je pač še vedno vprašanje razvoja in napredka naše znanosti, kjer se je v preteklem letu le malo storilo, iz vzrokov, ki smo jih navedli že lani. V gmotnih temeljih za razvoj znanosti se v tem letu ni nič izpremenilo. Na tem področju boste zlasti potrebni vztrajna velja in močna iniciativa, da se bo začelo delo vsaj v nekaterih panogah, ki so nam iz mzlogov, ki jih terja sedanje kullurno-politično stanje in perspektiva za delo v prihodnosti, prav posebno pri srcu. O tem pa je že govorilo tajniško poročilo. Slovenska tržaške književnosti kot neke regionalne književnosti ni, ker je «slovensko literarno delovanje na Tržaškem ozemlju» sestavni del slovenske književnosti, pač pa obstoji problematika, ki daje književnikom, živečim in borečim se v Trstu, poseben značaj in posebno umetniško in družbeno poslanstvo. V tem pogledu moramo ugotoviti, da se tržaški literati v preteklem letu niso dovolj ukvarjali z bistveno sodobno tržaško problematiko in da so večkrat posegali v preteklost in po snoveh, skupnih vsej slovenski književnosti. Vendar sta vedno znova povzemala tržaška vprašanja naš naj- močnejši oblikovalec tržaškega življenja Boris Pahor in nadarjeni mladi pripovednik Alojz Rebula. Boris Pahor je t novelo «Malka» posegel v etična ih narodna /vprašanje tržaške mladine v fašističnih ' časih, A-lojz Rebula pa je v «Dečku z Misisipija» zajel važno sodobno moralno vprašanje v pogojih anglo-ameriške okupacije, ki je prav posebej aktualno med žensko mladino, v zapiskih iz dnevnika »September ha vasi« pa se je lotil odmevov fašistične kapitulacije na našem, podeželju. V drugih delih (»Prevrat-na jesenu, «Na robu. puščave«, «Umor nedolžnih otročičev») nadaljuje Boris Pahor s podrobnim študijem svojih snobi iz življenja mladih primorskih ljudi, ki jih je fašizem gnal V vojsko; pisatelju se sproti pora. jajo nova vprašanja, Jct jih hoče vse zapovrstjo natančno 'in vestno pretehtati in umetniško obdelati. Oba pisatelja se torej bavita največ z osvobodilno dobo naše zgodovine in se le včasih lotevata sedanje stvarnosti — to je zelo značilen pojav vse sodobne slovenske književnosti. Pahor je v glavnem pisatelj mesta in mestne mladine, medtem ko Rebula dozoreva v epič-no-liričnega oblikovalca našega Podeželja in njegovega prebivalstva,. Lotil se je tudi dveh daljših in zahtevnih tekstov, od katerih prvi obravnava usodo slovenskega dekleta med narodnoosvobodilno borbo. V preteklem letu je doživela izreden uspeh ePovest o oslu« Rada Pregarca, ki je napisal tudi že drugo dramo v tržaškem narečju. »Povest o oslu» govori o u-jetniki h in njihovih doživljajih v Rusiji med prvo svetovno vojno; napisana je tako', kakor so znali pisati ruski realisti, n. pr. Cehov, a je kljub temu umetniško močno in izvirno delo. Vladimir Bartol, ki se je oprijel daljšega teksta je v minulem letu opravljal pomembno delo gledališkega in likovnega kritika. Sem pa tja sl Izberejo za svoja dela kako vprašanje ali snov s Tržaškega ozemlja književniki, ki delujejo v Sloveniji, n. pr. Jože Pahor in Gema Hafner. Ne da bi hoteli prerokovat i, vendarle si drznemo reči, da se bliža čas, v katerem bo tržaškim literatom po mnogih no- Poročilo tajnika Slovensko - hrvatske prosvetne zveze (Nadaljevanje a 3. strani) I — ki ni v skladu s stališčem K temu je potrebno le pojasnilo, da od prejšnjih aktivnih članov prosvetnega društva “I. Cankar» ni niti eden več z zaščitniki. Večina se je vrnila k pravemu društvu, nekaj jih pa še ni »prejetih, ker imajo stari člani do njih še nekaj pomislekov. Drugače je pa poročilo dovolj zgovorno. Zaščitniki sistematično uvajajo s pretvezo bratstva dvojezične kulturne prireditve. Politična dvojezična prireditev krepi bratstvo med slovenskim in italijanskim narodom, sistem kulturnih dvojezičnih prireditev pa pomeni v Trstu uničevanje slovenske kulture. Manjka samo še skupna slovensko-itali-jantka prosix.‘tna organizacija! S takim prosvetnim delovanjem bodo zadovoljni tudi najbolj zakrknjeni šovinisti. Iz vsega tega razvidimo, kako je zaščitništvo škodljivo za slovensko kulturo. Kolikor je pri njih še delovanja, ga morem o pripisati samo navezanosti na slovensko kulturo tistih zapeljancev, ki prav t delovanjem kominformističnih vrhov — dokazujejo, da so zapeljani in da bodo našli prej ali slej pravo pot. Slovenskemu ljudstvu tuji in špekulativni interesi vodijo slovenske reakcionarje obeh barv pri organiziranju prosvetnega delovanja. Vsakemu človeku pri nas je jasno, da so pobudniki tega delovanja po večini tisti, ki so svoj narod prodajali okupatorjem, a danes dužijo drugim gospodarjem, ki jim velevajo, naj zapeljujejo Slovence s demogoškimi političnimi gesli in jih zaslepljajo s petjem in igrami. Pot, po kateri je hodila tn bo hodila SHPZ, je hkrati pot slovenskega kulturnega in prosvetnega delauca in intelektualca, ki ljubi svoj narod in svbje ljudstvo in ki mu je slovenska kultura in prosveta svetinja. Ob podpori demokratičnih Italijanov se bomo še nadalje borili za pravice slovenskega jezika, proti raznarodovanju, za očuvunje slovenske šole, da nam dajo dvorano ?a kulturne prire- ditve, da nam popravijo škodo, ki so jo prizadejali fašisti, in zgradijo kulturni dom. Podpirali bomo umetniško delovanje, pospeševali in izboljševali bomo ljudskoprosvetno delo predvsem v tistih krajih, kjer so Slovenci narodnostno ogroženi, da jih otmemo raznarodovanju, stremeli bomo, da postanejo prosvetna društva močna žarišča za vzgojo in izobrazbo slovenskega človeka. Zavedamo sc, da brez trdne povezanosti s svobodnim slovenskim narodom teh ciljev ne bomo mogli doseči. Prav tako bomo vzdrževali najožje stike z brati, ki so kot m; odrezani od svoje domovine. Prosvetni delavci in vsi slovenski ljudje vedo, da bi nas osamljene strli. Alt more pošten ljubitelj slovenske kulture in prosvete, slovenski prosvetni delavec odkloniti poziv na sodelovanje na taki osnovi in za take plemenite cilje? Mislimo, da ne. Zato jih vabimo. Številnejši in združenl bomo v borbi dosegli večje uspehe in visoko razvili slovensko kulturo in prosveto. ■Odah in črticah dozorel tudi obširnejši tekst. V tem pogledu pa seveda ne bo zadoščala literarna revija uRazgledi«, temveč bo treba misliti tudi na izdajanje knjig. Žele) bi ponovno podčrtati misel, izrečeno na kongresu jugoslovanskih književnikov v Zagrebu na koncu decembra 1949: «Osnovna ideologija slovenske tržaške knji-ževnosti je antifašistična in protiimperialistična. Njena snov je obširna, a še malo obdelana: življenje slovenskega in italijanskega proletariata, malomeščanstva in inteligence v fašistični dobi in u sedanjosti, obravnavanje narodnoosvobodilne borbe, herojske borbenosti p role-tariata, osvobojenje mesta Trsta In podeželja, stavke, življenje pod anglo-amefiško okupacijo, kominjormistična izdaja delavskega in demokratičnega gibanja i*i» Namen pospeševati razvoj slovenske tržaške upodabljajoče umetnost; in popularizirati delo upodabljajočih umetnikov je bil v preteklem letu marsikdaj dosežen: tržaška slovenska upodabljajoča umetnost je doživela pomembne uspehe. Od slovenskih tržaških umetnikov so razstavljali v Trstu zelo uspešno trije: Jože Cesar marca meseca, Lojze Spacal aprila meseca, Klavdij Uršič-Cernigoj septembra meseca; kot gost je razstavljal aprila Lojze Špacapan. Med umetniki iz domovine sta razstavljala pri nas France Pavlovec marca in Božidar Jakac maja meseca, v januarju Pa je žela veliko priznanje razstava sodobne slovenske grafike, ki je veliko opravilo zlasti s tem, da je tudi italijanska kulturna javnost spoznala visoko umetniško vrednost slovenske grafike. Od 4. 6. do 9. 7. je bila v Ljubljani velika razstava sedmih slovenskih tržaških slikarjev: Jožeta Cesarje, Avgusta Černigoja, Bogdana Groma, Roberta Hlavatyja, Avrelija Luketiča, Rudolfa Sakside in Lojzeta Spacala, ki. so razstaiHli 262 del v najrazličnejših tehnikah. Razstava je bila zgodovinski dogodek, ni bila samo prva kolektivna razstava slovenskih tržaških slikarjev v Ljubljani, temveč tudi pravo odkritje slovenske tržaške upodabljajoče umetnosti slovenskemu kulturnemu svetu. Dosegla je velik uspeh v vseh pogledih, zbudila P® j® tudi mnogo koristnih diskusij in načela razpravo o obliki in vsebini sodobne slovanske umetnosti sploh. Dela razstavljajočih umetnikov je ocenila vrsta slovenskih kritikov: Fran Sijanec, Karel Dobtda, Vladimir Bartol i. dr. V. zmanjŠarH obliki se je razstava ponovila od 2. do 15. septembra v Celovcu ~ ril s® je udeležil Avgust Černigoj — in jo je z razumevanjem ocenil avstrijski tisk. Naj navedem zaldjruček kritike, ki jo je napisal Karel Dobida v «Novem svetu«: «Tr$aški umetniki so nam prinesli s seboj val svežine, napetega in poglobljenega življenja, borbenosti in napredka. Zato je bila ta prireditev zares potrebna in koristna, hkrati pa visoko pomembna kulturna manifestacija. Zato je bil sprejem razstavljalcev tako topel, odziv javnosti tako prisrčen, zato tudi je razstava vzbudila iskreno željo vseh, da ne bi ostala osamljen pojav.« Najvažnejša ugotovitev mi področju upodabljajoče umetnosti je torej za preteklo leto ugotovitev dejstva, da si je delo slovenskih tržaških upodabljajočih umetnikov z vztrajnim razstavljanjem, s premagovanjem velikih naporov in iskanjem novih, vendar slovenskemu sodobnemu človeku sprejemljivih smeri pridobilo v tržaškem kulturnem življenju in v domovini veliko priznanje. V glasb; je bilo mnogo truda naših glasbenikov posvečenega razmahu zborovskega petja, ki se je če prebudilo iz mrtvila, nastalega poleti 1948. Skrbeti pa bo treba še za načrten študij pevovodij, za vzgojo mladega kadra in za, kvalitetno izbiro sporedov. V glasbeni šoli so u-vedli pouk novih instrumentov in Pouk teorije. Sola se lepo razvija — število gojencev je zadovoljivo — kljub temu da trpi šola zaradi pomanjkanja prostorov, instrumentov in arJii. ya. Jamih koncertov je bilo premalo. Tu predstavljata glavno oviro pomanjkanje prostora in zamude » fašistični dobi. S pripravo in vodstvom javnega koncerta se ie ponovno močno uveljavil Vbald Vrabec, ki. je dosegel priznanje za odlično: priredbo tBilečanke« za zbor in orkester. Njegove zborovske skladbe so stalno na sporedu javnih koncertov In radia —• tu in v domovini. Razen Vrafi-čevih skladb pogosto izvajajo pri naših koncertih in radijskih oddajah dela zaslužnega pevovodje Frana Venturinija, redkeje pa se izvajajo dela Ivana Grbca, čeprav so kvalitetna. V prihodnjem letu bo — upamo — dobila naša glasbena ‘javnost že dolgo pričakovano glasbeno izdajo, v kateri bodo zbrana najboljša dela tržaških glasbenikov. Najhujša ovira za uveljavljanje našega glasbenega življenja je pomanjkanje primerne koncertne dvorane v mestu (za zbore, novi orkester, produkcije glasbene šole, morebitne c-perne predstave) — ista ovira, ki velja tudi za gledališče. Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje se je v zadnjih sezonah razvilo v najkvalitetnejšo umetniško ustanovo Slovencev na Tržaškem ozemlju. Zaradi stalnega in vztrajnega gledališkega dela, in spo-polnjevanja, zaradi pogostega gostovanja gledališča v vseh večjih središčih obeh področij STQ je postala gledališka umetnost hdjpopu: larnejša, ljudstvu najbolj znana in najljubša. Vzporedno z razširjanjem gledališke kulture po Tržaškem ozemlju je kljub najtežavnejšim razmeram, v katerih deluje katero kolt slovensko gledališče, naraščala tudi umetniška kvaliteta predstav v celoti in kvaliteta posameznih kreacij. Repertoar se je določal po umetniških in kulturno političnih vidikih, pomen gledališča je prerasel ozko obzorje, v katerega ga hočejo potisniti imperialistične in reakcionarne šile. Tudi delo režiserjev in igralcev (seveda najresnejših in gledališkemu poklicu najbolj predanih) se je v marsičem izboljšalo in sloni na resnem, temeljitem in vztrajnem študiju. Ob vsem tem razvoju gledališča je seveda tudi upravna in tehnična plat zahtevala vedno novih izpopolnitev in razširitev, Pri tem pa je treba stalno imeti pred očmi dejstvo, da SNG nima lastne dvorane v. mestu Trstu, Borba za dvorano v mestu se je vodila vso sezono, 25. maja 1950 pa je prišel odgovor rav■ naitelja notranjih zadev F. D. Marshalla; «Vprašanje sloven skega gledališča je za sedaj odloženo». ponovno se je povzela akcija za gledališko dvorano v Slovenskem kulturnem domu v juliju ob 30. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu. Manifestacija slovenskih prosvetnih delavcev in intelektualcev je zahtevala povračilo kulturne škode. ki jo je povzročil slovenskemu narodu fašistični režim. Razen 23 ponovitev del iz prejšnjega repertoarja je dalo SNG v peti sezoni 74 predstav na novo naštudiranih del. Bilo je sedem premier. Komedija O-strovskega «Donosna služba« v režiji Jožeta Babiča (10. novembra 1949, 18 predstav), mladinska gra Pavla Golie sSneguljči- [ ca« v režiji Milana Košiča (20. novembra 1949, 17 predstav), Nušičeva komedija v Sumljiva oseba« v režiji Milana Košiča (23. decembra 1949, 10 predstav), Molierova komedija «Tar-tuffe» v režiji Jožeta Babiča (10. maja 1950, 12 predstav), Kreftova komedija «Veleizdajalec» v režiji avtorja (29. junija 1950, 12 predstav), Goldoni-Ruplove sPrimbrske zdrahe«režiji Mo-desta Sancina (21. junija 1950, 4 predstave) SNG je igralo P Trstu, na Kontov elu, v Nabrežini, na Opčinah, v Plavjah, Ga-brovcu, Boljuncu, Bazovici, Križu in Trebčah (v coni A); v Kopru, Piranu, Izoli, Šmarjah, Marezigah in Bujah (v coni B), na gostovanju v Ljubljani in Mariboru. V coni A je bilo 60 predstav, v coni B pa 30. 2f četrto sezono so »e uvedle predstave na prostem, v lanski sezoni pa so se pomnožile; bilo jih je 23. 5 97. predstavami je gledališče opravilo veliko kulturno delo, ki ga pa ne merimo samo po številu predstav, temveč posebno po kvaliteti. Za letošnjo sezono, ki se je začela 1. septembra in ki je doslej dala 13 ponovitev lanskih komadov (»Pri-morske zdrahe«, 8krat, nTartuf-fe« 3-krat, «Veleizdajalec« 2-krat) je bilo sprejetih v repertoar 7 premier. (Mirko Božič: eUmik», Danilo Gorinšek: «Rdc. ča kapica«, Fran S. Finžgar: »Razvalina življenja«, Ivan Cankar: «Za narodov blagor«, Wil-liam Shakespeare: «Ukročena trmoglavka«, N. V. Gogolj: »Revizor« ali G. B. Shaw: «Obrt gospe iVarrenove«, Bratko Kreft: sCeljski grofje« ali Schu- grupe istakla. -u se takodjer pojedina 1130 «Osvit» Murine, «Jadran» Buzinija, «lstra» Ku-berton, »Naprijed« Buturi, koja s« ističu takodjer nastupima sa bilo jedanom ali drugotn sra-nom kulturno umjetničkog dje-lovanja, tako im objektivni uslovi ne dozvoljavaju da razviju sve sekcije. Po prvi puia ove gedine predstavnici Podsaveza prosvjetno društvo «Ante Babic« iz Buja, ie pjevački zbor hrvatske gimnazije, nastupaju kao gosti na oblasnom Festiv.alu oblasti Rijeke u Puli. Prosvjetno društvo »Ante Babič« igro-kaz sa pjevanjem uz pratnju orkestra »Neželjeni zet«, a pjevački zbor gimnazije se je °-dtične afirmira*) sa nizom istar-skih skladbi kompozitora Ma-letič - Ronjgova. Zbor hrvatske gimnazij« nadalje gostuje na omladinskom Festivalu oblasti Rijeka u Rijeci, gdje je doži-vio svoj največi uspjeh a za-tim je održao turneju po Dalmaciji, gdje je pred velikim brojem gledalaca nastupio u Šibeniku, Zadru i Splitu. Tokom ov« godine cdržan je veliki broj gostovanja raznih društava sa područja STT i Jugoslavije, koja su odmera po največim eentrima našega kotara. Gostovali su slijedeči; KUD »Vladimir Nazor« iz Zagreba, «Jedinstvc» iz Rijeke, radio kvintet iz Zagreba, solisti riječke opere. Slovensko narodno gledališče iz Trsta, OKUD «Vladimir Gortan«, pionirsko kazalište iz Zagreba, KUD «Osviit» Rab, drama ri-ječkog kazailišta, pjevački zbor iz Doline, pjevački Zbor VII. realne gimnazije iz Ljubljane, vedra pozornica «Jurina i tanina« iz Rijeke, gimnazija i učiteljska škola iz Pule, italijansko KUD «Marco Garbin« iz Rovinja. Ova društva cdržala su ukupno 41 nastup, na kojima je prisustvovalo oko 5.000 gledalaca. Sye su priredbe primljene velikim oduševljenjem hrvat-skog naroda Bujštine, koji je na taj način imao punu moguč-nest da upozna tekovine svoje nacionalne kulture i veliki na-predak kulturno umjetničkog života u navoj socijalističkoj Jugoslaviji. Naročito je toplo primljen narodni folklor, što se je odrazilo i u radu naših društva uspješnim formiranjem 6 folklornih grupa. Qvako masovno kulturno urojetničko djelovanje, veliki elan članova prosvjetnih društava, oraogučilo je, da če se ovogodišnrjl Festival održavati u razdoblju od 6 dana, kroz koje če vrijeme, najnaprednija naša društva izvodili svoj program, kako sa dramskim i folklornim grupama, tako i sa pjevački m zborovima i glazbama. Ove godine je po prvi puta za nastup na Festivalu uzet oštriji kriterij, te če nastupati samo ona društva i sekcije, koje su postigle kvalitetni minimum. Na području narednog pro-svječivanja, društva su kroz zimski i ranoproljetni period pofkazivala takodjer aktivnost. Održano je 162 predavanja za narod, na kojima je prisustvovalo 4.889 ljudi. U tom razdoblju obuhvačeno je anal-fabetske tečajeve 169 ljudi, o-državano 19 jezičnih točajeva i 17 čitalačkih grupa. U jezičnim tečajevima j« bilo obuhvačeno daje uzuspjehebiloined^ta- taka u radu, kao i povesi bjektivnog i subjektivnog k-raktera. Neka su . društva 'svojim objektivnim slovima mogla postiči znsi * bolje rezultate, neka su na kritike primljene na savjet nju znatno popravile svoj^ ts , društava i jačeg zalsgania mog odbora, Takav }e -sa prosvjetnim društvom <( ra« u Krasici, koje se sada vr marljivo priprema za fv-stivail: dok je u toku gedme -lo prilično pasivno. Unaio.c opčenitom napretku . >.) V peti sezoni SNG ni niti umetniško niti tehnično nazadovalo, v umetniškem pogledu je celo mogoče zaznamovati tri velike u-metniške vzpone — Ostrovskega komedijo «Donosna služba«, dramo Hellmanove «Kbbilice«, Moliirovo komedijo sTartuffe« — vendar je nastopilo zelo kritično leto v delovanju gledališča, ki ima svoj izvor v pomanjkanju dvorane v mestu in primernih dvoran v večjih podeželskih središčih. To vprašanje je osnovno vprašanje SNG v Trstu in Za realizacijo zgraditve dvorane moramo zastavit i vse svoje moči. Posebej je treba omeniti gostovanje SNG v Ljubljani in Mariboru aprila 1950, ki je s sedmimi predstavami Ostrovskega komedije «Donosna služba» dokazalo svojo visoko umetniško raven pred vso slovensko kulturno javnostjo in manifestiralo prisrčne vezi z vso slovensko progresivno gledališko umetnostjo. Taka je podoba slovenske u-motnosti v preteklem letu. Njeno znamenje je kvaliteta, združena z borbenostjo proti imperializmu in šovinizmu ter kot minformističnemu zanikovanju slovenske kulture na STO. Prot. MIROSLAV RAVBAR 284, a čftalačkim grupama 234 polaznika. Članovi prosvjetnih društava dali su u predizbomom takmi-čenju 875 dobrovoljnih radnih sati. Dne 28. svibnja održano je savjetovanje svih prosvjetnih društava, na kojemu je prisustvovalo 160 delegata. Na svjelo-vanju je pretreseno pitanje rada društava za vrijeme predizbomog prvomajsko® i takmi-čenja za Titov rodjendam i da-te su nove smjemice i perspektive za rad društava do Festivala. Ovom prilikom nagradje-na su slijedeča društva: 20.000 dinara «Ante Babič« Buje, «Bratstvo» Marušiči, «Na. Ja Sloga« Babiči. «Hrvatska zvijezda« Materada i «Lipa» Kastel. 15.000 dinara «Slavija» Kmeti, «Lina Zakinja« Medegija. 10.000 dinara «Jadran» Buzinija. 5.000 dinara «Osvlt» Murine, »Naprijed« Buturi. »Istra« Ku-berton. Nagradjeno je nadalje 70 naj-aktivnijih članova društava raznim knjigama. Ovo su u najkračim črtama izneseni rezultati koje su pro-svjetna društva postigla u toku jednogodišnjeg rada. Jasno jo se oni sami krinkah najneprinciP J izmišljotinama o M11;1 slavij* i našoj coni. N« t udarac njihovim ^jfanji lažima dati če ovo®°d j0j stival kako hrvatskih, a še talijanskih P^^^me i°* l štava, koji sc; ove toku mjeseca bude y pri kod nas. To im neče W a niti posljcdn.li. '^tas ? oni dobivaju činien ^ sVjji tiv laži i dosjetki. d°fput tu sv« više sebi . na mala zemlja, kuj dosljednom borboiu )LiJcjti ' rodnim političkim z* najsavjesnijt) ul?«« 'jclasLiZ-narodnoj radničkOJ jeOP* principima marksi« ma. Naš dalji rad novih uspjeha i n- Kai Jaiani fC, koncev pomenijo Ppsj A]a kot: Zaka-j ste član !‘lianip 1 E*e o^Sovorni za po- ?Cs, r-ic> ki J* j® i'nih p Organizaciji zdru. ^graiTui v ter rimski in 'Venci ! riadi AH se Pokrajini 1 lljl’ v goriški k Hi _ , ne v videmski, ker ?*ifani? A P°dr°čje — čutite Riorai nc smatrate, da Priznati h Vsak trezen človek ^tioiONU* slovenska časopisa ' ^ojem1 ki Sa Pri tSšlovf, Zasledu'iei°- Vsak Č tukai * nwra Priznati, da N to r VSe kai d™sesa t Protiustr,ye Za naiboli grob 1 itaiu™yen Primer, kf so Jl Si v pSke klerofašistične iNske^ J-aSrešilc proti 1 Prot) ljudstvu v Italiji Stvu v Italiji ib,, kuiturn?m°Vlm po1 itičninl la ljansit organizacijam, in s uJ^rofašistične ob-. proti2at 'm' Protiustavnimi 1)0 dejanji teP- «?' .»Mita,ki ustavo, katero W.priprain-1J-an;ski voditeIii taVnCrir' ah m Podpisali. In Vanjem s . blasti s takim slovenskim prebi- Si taSf Sili: j* niorala prema. ■ "■»e. ‘Ja prevze in vm,,njegovimi Politič-v Itahi imi organizaci ki jih . gaziJ0 obvez. S^ezn^tTTi1 na. avT (k,. v°, rta , ki naj bodo tJS p bo svetovna zgo- !l5anlCo sami^n° Povzročala O^Sa n Potomcem ita- ^ ko bodo Sli de -tv! ne)se m naj- Mihovi ' ki 20 j'h 'CiaTse -«^je S ' So orp cbla- CVS P!V?7^ nabgo, da MbShi kl.i, ‘ce fašizma, %Jniški reši1Ce’ ki jih je skeip „ Zln' Povzročil na Smsvoi telesu - SuSh razrtnht položaia v zvest ZakM ne 5 s in sprejetim do-S jih) vsafJi,S?-,ne irudijo, T1;k,°r jo mo- X Preperelo 6 -ltal Že °ji-dopu aa rtaVhniStiČno ^vtiali. SSa- da »■ se po iNS spet Phj; zastavlja- vrWn^o vzhufaZPravl'iani’ ki Ni snu, in Uja)o med ijud- SfS ki t žbS0db° takega Vso do , Ravnaj pre- V^kih Swn3° prakso aad Slfe gleda vla- venci. "J1-,,ud- S a s,~______* "m Drio*1?0 SI°venci Ih t Prevod nekaj'kar k“i» J kuit„JLrco' da ,e p0]j. SSS. ^ltUrno SŠM-o po % 4>4n m°kraCIif in iv‘l|č- rajan^M Z ustavo tiSh .^lo. iSl?.. nemoteno m kulturo. ^.^so^uževar- 1 razvoj, (i> Pi«ov ;M Ja in izdaja. C ' ki v Wn Rd. S ,emi ^ nemu ueki meri sli-M,č»t db,i v iu].pitalu- smo W" V. la jr 1 Ji spravili s4Jšj , e ^ žaljenja. in v,1 sveto jebiio pred tbSes^nih ’vPodPisano od kr^ekaPozabij °dl,cljev itd.. ij**np in zavrže s° iastn° h kšm tla in ga \ ^ ki kitici,. n«značajnci. ^fcki^V^načajnež, ^ ^ ^eI Ampak K* kof^Zi T\erm rcsni-X*ebe da hi prn° nazira. Ni^SE *o vladni V sklopu in cilju stalnega izboljševanja zdravstvene službe v Istrskem okrožju je bil v civilni bolnišnici v Kcpru nedavno odprt centralni medicinsko-diagno-stični laboratorij. Celotna ustanova je okrožnega merila in v njej se bodo v bodoče izvrševale vse preiskave meii-cinsko-diagnostičnega in bakteriološkega značaja. Z ustanovitvijo tega laboratorij?. smo napravili znaten korak naprej v izpopolnitvi zdravstvene službe. Poleg tega, da so morali naši zdravniki in naše bolnišnice pošiljati preiskave v laboratorije v Trst, kar je povzročalo precejšnjo zgubo na času, je ves ta postopek obremenjeval tudi naše splošno gospodarstvo, ker smo morali honorarje za zdravniške preiskave plačevati s precej visokimi zneski v devizah. Sam po sebi je bil ta postopek v toliko nepraktičen, ker bolnišnice in zdravniki niso imeli neposrednega stika z diagnostiki. Laboratorij je nameščen v dveh prostorih, in sicer v koprski civilni bolnišnici ter jc opremljen « najmodernejšo aparaturo. S ten.- bo iz medicinskega stališča popolnoma zadoščal potrebam zdravstva našega okrožja. Z ustanovitvijo medicinsko-diagnostičnega laboratorija, z rocntgensikim aparatom, ki ga je koprski bolnišnici dobavila Jugoslavija, in z izvedbo novih obnovitvenih del v tej bolnišnici dobiva slednja vedno bolj značaj dobro urejenega zdravstvenega zaveda s 120 posteljami. Ob spretnem vodstvu sposobnih zdravnikov in požrtvovalnega zdravstvenega kadra ustreza koprska bolnišnica tako potrebam mesta, kakor tudi njegove okolic« Prav bi bilo. da bi normirali Mi M i DIM uri SemtelFii Uspehi dela v «Opekarni» na križišču pri Šempetru bi bili še boljši, če bi v tovarni normirali vsa dela. Ko smo pred časom obiskali tovarno, so že začeli uvajati norme. Toda kar čez noč so popustili. Delavce plačujejo ie vedno po dnevih — mezdah, medtem ko bi jih morali plačevati po opravljenem učinku dela. Seveda vsi tisti delavci, ki jim ni mar, če izvedejo plan sli ne, ne želijo, da bi uveeli normirano delo. Pridni delavci, ki se zavedajo svoje dolžnosti, dajejo vse sile, da v resnici zaslužijo ime udarnika — borca pri gradnji boljše bodočnosti — socializma. Ti tovariši prav gotovo želijo, da bi uvedli norme, ker bi potem drugi ne mogli pohajati na njih račun. Ce bi pa delavci odločno zahtevali, cla se normirajo vsa dela, potem bi se moralj tudi voditelji opekarne zganiti, da bi uredili to vprašanje. Tako bi dobili tudi delavci večje dohodke in tudi učinek dela bi bil boljši. Razumljivo je, da dosedanje celotno delo nima takšnega učinka, kakor U bilo pričakovati; toda pretežno število delavcev se zaveda svoje dolžnosti pri izvajanju dnevnega plana. Tudi delo sindikalne podružnice ni zadovoljivo, kajti voditelji se ne zanimajo, da bi v tovarni izboljšali vsestransko delo, in sicer tako glede na proizvodnjo kakor tudi, glede na kulturni dvig delavcev. Ce bi se res poprijeli izvajanja sklepov, sprejetih na okrajni sindikalni konferenci, bi prav gotovo do sedaj že ustanovili rdeči kotiček s knjižnico in čitalnico, kjer bi imsli delavci svoj prostor za umsko razvedrilo. Tudi glede sklepa za uvedbo brigadnega sistema dela ni ta sindikalna podružnica ničesar še ukrenila. Da bi pravilno potekalo vse delo v tovarni je nujno, da močno zagrabijo za delo najprej sindikalni voditelji in z njimi vsi delavci ter skupno rešijo vsako pereče vprašanje. DAROVI Za Dijaško Matico so darovali; N. N. iz Steverjar.a 500 lir; K. S. iz Steverjana 200 lir; neimenovani iz Krmina 200 lir; skupina mladincev iz Sovodenj 3.010 lir; N. N. iz Tržiča 500; vesela družba 5240 lir; dve neimenovani iz Osiavja 600 lir. Odbor se zahvaljuje. Babiči Kolikor znaš -1 Kot Po vseh drugih vaseh okraja smo tudi v naši vasi na zadnjem množičnem sestanku obiavnavali vprašanje odkupa grozdja, utrditev množične organizacije SIAU, dvomesečno tekmovanje in važnost udeležbe na raznih predavanjih. Tovariš iz okraja nam je razložil v kolikor že niano sami bili na jasnem, zakaj ima grozdje tako dobro cer.o. Vsakdo ve, da se vino v manjših količinah veliko hitreje pokvari posebno še, če ie vinogradnik slab kletar. Tega pa sedaj ne bo, ker je vinska klet, ki je bila zgraje^ na po vseh pravilih modernega kletarstva tako opremljena, da se bo vino hranilo s stoodstotnim poroštvom proti vsem okvaram. Tudi stopinjska moč ne bo prav nič trpela, ker so cisterne ne,produšno zaprte. Tega pa ne morejo reči naši kletarji, ki so vino v večjih ali manjših sodih, ki niso bili dobro zamašeni. Nekatere moti oddaja grozdja, ker niso bili tega vajeni, druge pa cena grozdju. Ce je tako drago, kako bo šele vino, si mislijo in bi radi kar detna predelali vse grozdje. Ti morajo vedeti, da je ljudska oblast videla, koliko dela in stroškov ima vinogradnik in je določila temu primemo ceno. Pri razpravljanju o dvomesečnem tekmovanju smo se obvezali opraviti 1500 ur prostovoljnega dela, nabrati 500 kg starega železa, izvesti nabiralno akcijo v korist otroških ustanov in da bomo imeli štiri množične sestanke. Zelo je zavedamo, kako nam je potrebna izobrazba, zato bomo imeli tudi štiri politična in več strokovnih predavanj. Vsi ljudje v vasi naj bi se teh predavanj udeležili. Vsakemu pride prav, če lahko razširi svoje znanje. Potrebno je, da vemo kako sVet napreduje. Tistemu, ki živi v temi je lahko natro-biti v ušesa tudi take stvari, ki so proti njegovim interesom. Praktično lahko povemo to: Ce bi bil tovariš Sabadin Nazarij poučen, da ie mlada detelja zelo nevarna živini, bi ne bil izgubil krave, katero je napelo, ko se je pasla po taki detelji in potem poginila. Govorili smo tudi o obveznem škropljenju oljk, ker je tudi na te prišla bolezen. Kolikor znaš, toliko veljaš, pravi naš pregovor. To še vedno velja posebno za našo mladino, katera ima še vse premalo zanimanjiš za take sestanke. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Razstava gospodarske dejavnosti Istrskega okrožja ie zaključena Letošnja razstava gošpodarske dejavnosti v Kopru je bila v nedeljo zvečer zaključena. Ves teden jc privlačevala v Koper obiskovalce, ki so prihajali v veliki meri iz Trsta in njegove okolice ter tudi iz Jugoslavije, v prvi vrsti iz Slovenije. Ljudje so prihajali iz oddaljenejših krajev posamezno in v skupinah, tako da so bile vse dohodne ceste proti Kopru, zlasti pa glavna žila, ki vodi iz Divače skozi Rižano v Koper in naprej, vedno polne avtomobilov in avtobusov. Hoteli v Portorožu in Piranu so bili znova popolnoma zasedeni kakor vso letošnjo kopalno sezono, ki se je komaj pred zadnjim dežjem končala. Statistike kažejo, da je bilo na razstavi nad 30.000 ljudi. Ce pomislimo, da je zemljepisni položaj Kopra v vsakem pogledu pe-riferičen, je obisk zelo ugoden. To število ljudi jc seveda ves teden ustvarjalo praznično razpoloženje in zlasti v bližini razstavišča, v luki, okoli zabavišča in v središču mesta pri «Loži» je bilo od jutra do večera nenehno vrvenje ljudstva. Tudi sedanja razstava pomeni nedvomno važen mejnik v razvoju našega lokalnega gospodarstva. Na njej smo spoznali napredek Istrskega okrožja v zadnjih letih, zlasti pa smo na njej videli, Kje ima naše gospodarstvo najboljše pogoje za napredek in kje je treba še dvigniti in izboljšati dosedanje delo in dosedanja produktivna Sredstva, da bodo uspehi v prihodnjem letu še večji. Ne da se tajiti: napredek na vseh področjih gospodarstva v na- šem okrožju je očiten. Lahko- -dor damo, da razstava zaradi omejenosti svojega prostora prav- gotovo ni mogla pokazati vsega, kar je bilo v zadnjem letu doseženega. V tem pogledu se je večkrat morala zadovoljiti z grafikoni in diagrami, ki so mogli samo deloma nuditi pravo sliko resničnega napredka. Saj je na primer šel skoro neopaženo mimo nas razstavni kotiček, kjer je uprava rižanskega vodovoda z malo vodovodno napravo in v nekaj številkah navedla nič manj kot tole: da nam je še leta 1948 dal rižanski vodovod 594.483 pr. m vode, naslednje leto 1949 že 793.000 pr. m, letos pa je dvignil kapaciteto kar na 1.000.000 pr. m vode. In vendar vsakdo ve, da je ta uspeh za naš razvoj prav tako važen kot vsakdanji kruh, saj napreduje s preskrbo zdrave in pitne vode zdravstvo, splošna higiena, turizem- itd. itd. Zlasti pa jc razstava prikazala gospodarsko perspektivo Istrskega okrožja v okviru povezave z njegovim naravnim zaledjem na podlagi že doseženih uspehov enoletnega plana.. Teden razstave je v znatni meri pcživil in povzdignil tudi spored kulturnih in športnih prireditev. Tako so na dan otvoritve razstave, to je v nedeljo n. oktobra, uprizorili člani SNG iz Trsta C. Goldonijevo komedijo «Primorske zdrahes. Pri razprodani dvorani je publika prišla na svoj račun, igralci in igralke pa so doživeli velik uspeh. Naslednji torek je nastopil kvalitetni pevjk: zbor za. grebšKtga radia. V sredo in Četrtek sta Božo Podkrajšek in Frane Milfinski .predstavila svoj «Ve. seli teatere, ki je s pestrim sporedom raznih skečev, komičnih nastopov, baletov in popevk, pri katerih so sodelovali člani Veselega teatra in Narodnega gledališča iz Ljubljane dosegel pri vedno polni dvorani tak uspeh, da je morala gledališka uprava v četrtek popoldne dodati še eno predstavo. Enako je privabil v petek koncert Komornega pevskega zbora in Tržaškega orkestra toliko ljudstVa da je bilo gledališče zopet polno, Sobotni in nedeljski nastop - ljudskega gledališča iz Reke, (Teatro del popolo), ki je dalo Machiavellijevo «Mandra-gola» in Lilijan Helmanove «Pic-cole volpi» je bil pravtako pri razprodani dvorani. Vse te prireditve so bile na kulturni višini. Razen prvo nedeljo ob otvoritvi razstave, ko se športni program zaradi neugodnega vremena ni mogel izvesti, so naši športniki pokazali v torek lep nastop v odbojki, v sredo in četrtek so imeli finale nogometnih tekem, v petek finale v balincanju, v soboto in nedeljo pa so pile: krožna kolesarska tekma v Semedeli za pokal »Gospodarske razstave«, kolesarska dirka za pokal «La No-stra Lotta», lahkoatletski troboj med Domžalami, Istro in Trstom ter krožne motorne dirke v Semedeli. To je bežen pogled na teden razstave. Njenim organizatorjem in sodelavcem smo dolžni vse pri. znanje. V Brtonlgli so odprli nov Mol Zadnje dni septembra so odprli V Brtonigli nov hotel, Iti ga bo vodilo gostinsko podjetje bujskega okraja «Jadran». Hotel je urejen zelo udobno in ima za sedaj urejenih v:eč spalnic z 22 posteljami. -V nekaterih prostorih bodo tudi "štabna stanovanja. Ko bo, hotel popolnoma dograjen, bo-znašatajitje-goya zmogljivost 40 postelj, kar bo za tujski promet v Brtonigli, ki ni tako velik kraj, docela zadoščalo. Razum se, da bo v hotelu tudi restavracija in v ta namen služita dva lepa prostora za jedilnico, v enem pa je prostorna kuhinja. Gostinsko podjetje «Jadran» ima v bližini stavbe tudi zemljišče, lij bo služilo za ekonomijo hotela in na Katerem bodo pridobivali predvsem vso' zelenjavo in povrtnino. Iz tujsko prometnega stališča je zgraditev hotela v Brtonigli nadaljnji primer gospodarskega napredka v okrožju. SNG iz Trsta bo danes dne 10. cktobra ob 20. uri ponovilo v koprskem gledališču C. Goldonijevo komedijo »Primorske zdrahen. Prodaja vstopnic je od 10.30 do 11.30 in eno uro pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. IZGUBLJENA DENARNICA Tov. Colombin Antonia vd. Pozzanin iz Kopra je izgubila listnico z osebno izkaznico. Prosi poštenega najditelja, da najdeno denarnico izroči na podružnici Primorskega dnevnika v Kopru. V dolini Mirne so ugodni pogoji za gojitev zelenjave in živinorejo Pred dnevi so spustili vodo skozi glavni dograjeni kanal Pr,eLfklo j,e žp 4alj ..časa, odkar vodimo melioracijska dela v dolini reke Mirne, toda treba bo šd mnogo truda predno bo delo, kakor aa predvideva naš gospodarski plan, popolnoma dograjeno. Za to delo moramo imeti predvsem mnogo delovne sile. ki hkrati ne varčuje s svojimi silami. V glavnem pa je potrebna tudi vsestranska pomoč ljudske oblasti in vsega ljudstva, če hočemo nreobraziti takšno dolino, ki je preje imela le malo obdelane zemlje, nekaj več travnikov, od katerih so bili nekateri močvirnati. v glavnem pa so obstajala preje tam sama močvirja. Nasprotno pa predvideva plan, da bomo vso dolino v bodoče lahko obdelovali in posejali z najbolj donosnimi rastlinami. Pomisliti moramo, da so na teh travnikih nekoč kosili samo enkrat letno; in tako delajo po še nemelioriranih delih doline Mirne tudi danes, da pa bi lahko kosili tudi do desetkrat na teh tleh. če bi zemljo najprej preorali, posejali z deteljo in jo- ob suši namakali. Izven dvoma je, da bi bil pridelek detelje mnogo boljši od navadnega dolinskega sena Pretekla leta smo preizkusili tudi vse vrste zelenjave in povrtnine ter ugotovili, da uspevajo povsem dobro. Zemlja je tukaj namreč spočita, kar pospešuje njeno rodovitnost. Pred dnevi so melioracijska dela napredovala zopet v toliko, da so spustili vodo skozi dograjeni glavni kanal. Ta je napravljen tako, da drži na dnu slano vodo, Na vaških sestankih so povsod obravnavali združitev vseh množičnih organizacij v SIAU, ki povezuje na ta način ljudske množice našega okrožja. Ta sklep je sprejelo ljudstvo z odobravanjem in sedaj sodeluje složno pri izvajanju nalog' za izpolnitev enoletnega gospodarskega plana, V začetku tega dela ni šlo vse tako gladko, kakor bi moralo. Vseeno so sedaj uspe lij mnogo boljši kakor poprej, ko so naše organizacije delale vsaka zase nekoordinirano. P.o nekaterih vaseh niso še sedaj prijeli splošno za delo pri izvajanju svojih organizacijskih nalog, prostovoljnega dela in podobno. Zaradi tega je potrebno, da se članj ZAM, ASI-ZZ, ZB, ZPP in ES po vaseh in mestih našega okrožja dobro razgovorijo o vseh vprašanjih, ki zadevajo organizacije, tako o prosveti, športu, političnem delovanju, prostovoljnem delu in drugem. Le na ta način lahko pričakujemo dobre uspehe. Splošno mnenje je, da se je po spojitvi množičnih organizacij v SIAU vzbudila povsod še večja volja do skupnega dela. KRKAVCANOM PRIZNANJE Pred časom so v Krkavčah zelo popustili s prostovoljnim delom. Po reorganizaciji SIAU pa so se prostovoljnega dela dobro poprijeli In sedaj sodeluje večina domačinov pri vsaki akciji. Vedeti moramo, da so si Krkav-čani postavili nalogo, da bodo y svoji vasi zgradili zadružni ravi zi dom, kjer bodo jmeli lepe prostore .tudi za sestanke, prosvetne nastope in tako dalje. V septembru . so Krkavčani opravili nad 800 delovnih ur, in to samo pri popravilih ceste, ki veže njihovo vas z dolino Rokave. Največ truda pa so vložili pri pritoku Rokave. Evidence o pri tem delu izvršenih urah nimajo, vendar gre v stotine ur. Prav tako nimaji številčnih podatkov o prostovoljnem delu, ki so ga opravili pri izkopavanju jam za postavitev drogov za električno napeljavo. Vsi ti uspehi pa kažejo, da zaslušijo Krkavčan; vse priznanje za svoje požrtvova-nje. NA GRINTOVCU GRE VEDNO BOLJE Pretekla sta dva meseca, odkar so Grintovčani začeli širiti svojo cesto in vendar se ne bodo ustavili z delom, dokler ne bo popolnoma končano. Prj tem delu sodelujejo složno žene, moški, mladi in stari. Da je to resnica nam povedo opravljene ure, odnosno opravljeno delo. Čeprav je Grintovec le majhna vasica, s® je prostovoljnega dela udeležilo nad 130 prostovoljcev, ki sq prispevali nad 1887 delovnih ur. 2eleti ti bilo, da bi se tovariši in tovarišice poprijeli z isto vnemo tudi prosvetnega in organizacijskega dela v SIAU, kakor tudi, da bi vedno in v velikem številu obiskoval; večerne tečaje, ki so že, oziroma. ki se bodo v kratkem pričeli. Vsak član nove družbe je dolžan sodelovati z ljudsko oblastjo in v ta namen potrebuje čim globljo naobrazbo. Grin-tovčanOm gre zahvala, ker so pokazali, da so vselej pripravljeni prispevati vse v korist skupnosti NA TINJANU DOBRO DELAJO Tudi Tinjančami so bili vedno delovni in niti sedaj nočejo zaostati za drugimi. Pri raznih javnih delih so prispevali nad 1370 delovnih ur, pri čemer je sodelovalo 99 tovarišev in tovarišic. Delali so v glavnem, pri popravilu ceste med Škofijami in Tinjanom ter še na nekaterih drugih objektih. Dodati moramo, da se v Tinjanu žal mladina ne zanima preveč za prosvetno delo. Vsekakor morajo gledati na to, da se bodo udejstvovali tudi na kulturnem področju in ustano. vili čimprej lastno prosvetno društvo. V KAMPEL — SALARI SO POPRAVILI CESTO 2e dalj časa je preteklo, odkar so začeli v Kampel-Salari popravljati cesto, k; predstavlja zanje eno najvažnejših vprašanj. Pr; teh delih so opravili nad 2120 ur in delo tudi dokončali. Pomembno je nadalje še to, da se je iz te vasi udeležilo večje število mladine brigadnega dela v Sečjolah. V bodoče pričakujemo, da bodo mladinci in ostali domačini posvetili svoje sile tudi prosvetnemu delu. V takšni vasi kot je njihova, bj morali imeti vedno kulturne prireditve, ki bi bile vaščanom v P°uk in razvedrilo. Vsa va$ b; jim bila za to hvaležna. V KORTAH GRADIJO ZADRUZNI DOM V septembru so člani SIAU iz Kort složno z mladino opravili nad 860 delovnih ur pri gradnji zadružnega doma. Važno ie še to, da v tej vasi ne zaostajajo - prosvetnim delom. Nedavno so pričeli i rednimi vajami mešanega pevskega zbora in dramske skupine. Ro našem mnenju bi bilo umestno, da bi v Kortah ustanovili tudi folklorno skupino, ki bj v veliki meri vzbudila zanimanje med mladino in poživela razno nastope. Za Ustanovitev ima-i« tudi vse pogoje, ker je v vasi mnogo mladine in na razpolago imajo prostore za vaje. Podobno so pospešile vsestransko delovanje ša nekatere druge vasi našega okraja in to po vključitvi mnžičnih organizacij v SIAU. Tudi v teh vaseh je bilo precej kulturnih prireditev, skupnih izletov, predavanj itd. Tako so opravili v Dekanih 630 delovnih ur, ki so uspeh 68 prostovoljcev. V tej vasi dela dobro tudi prosvetno društvo. V Cežarjjir imajo aktiva nad 700 delovnih ur, v Pobegih nad 780. Nasprotno pa imamo nekatere vasi, ki so bile manj delavne, kakor na primer Šmarje, kjer so precej aktivni pri prosveti, zanemarjajo pa prostovoljno delo. Isto velja za Sečjole, Strunjan in druge vasi. V bodoče naj bo naloga voditeljev SIAU, da prirejajo večerne tečaje, katerih naj se udeležuje zlasti mladina, ki mora razširiti svoje znanje in razgledanost. Vsak član SIAU si mora bitj na jasnem o tem. da podpira ljudsko oblast, z njo sodeluje, in to v vseh vprašanjih javnega življenja kot v gospodarstvu, kultur; in pri oblasti sami. S takim delom v množičnih organizacijah na vaseh in bazah naših mest bomo imeli v bodoče še mnogo večje uspehe. ki se v teh krajih blizu morja meša s sladko, sladka pa teče po vrhu. Sladka voda, kf jo uporabljamo za namakanje, odteka v posebne manjše stranske kanalej kjer jo črpajo in uporabljajo za namakanje. Glede na to, da se bo površina obdelane zemlje znatno povečala in da bo zategadelj primanjkovalo delovne sile, je nujno potrebno, da uporablja kmetijstvo v Mirniški dolini vse vrste kmetijskih strojev. V poštev prihajajo zlasti močni traktorji, vodne črpalke, sejalnice, kosilnice in podobno. Ce bodo zadruge in kmetje dobili pravočasno navedene potrebne stroje, bodo lahko že prihodnje leto pridelali več zelenjave, povrtnine kakor ves bujski okraj, pravtako pa bodo povečali tudi pridelek krme. To bo istočasno podlaga za povečanje živinoreje. Ta bo dajala poleg drugih dohodkov kot mleka in mesa zlasti še gnoj, ki je pogoj za vsako uspešno kmetijstvo. S končno regulacijo doline reke Mirne, ki bo kot rečeno zahtevala še mnogo truda in izdatkovj se bo naše splošno gospodarstvo v okrožju znatno okrepilo, posebno ker bomo iz doline Mirne pridobivali na domačem in tujem trgn tako iskane pridelke. Vozni redi na progi Trst-Kopor PARNIKI Iz Trsta ob delavnikih: ob 7.00, 10.00, 10.30, 11.00, 12.15, 15.00, 16.30, 17.00, 17.45, 18.45. Iz Kopra ob delavnikih: ob 5.45, 6.30, 7.10, 7,45, 9.00, 11.15, 12.00, 13.15, 14.30, 17.15, 18.00. Iz Trsta ob nedeljah in praznikih: ob 8.00, 11.00, 14.15. Iz Kopra ob nedeljah in praznikih: ob 6.30. 7.00, 9.30, 12.45, 18.00, AVTOBUSI Iz Trsta ob delavnikih: ob 7.30, 15.00, 16.00. Ob nedeljah in praznikih ob 8. Prihodi iz Kopra v Trst: ob 9.00, 17.40, 19.30. Ob nedeljah in praznikih ob 8.00. in 19.00. Poslužuite se krajevnih ambulant Okrajni zdravnik vrši ambu-lančno službo v krajevnih ambulantah po naslednjem sporedu: DEKAN I:v vsak torek od 15. ure dalje; OSP: vsako drugo sredo od 15. ure dalje; MAREZIGE: vsak četrtek od 15. ure dalje; ŠMARJE: vsak petek od 15. ure dalje. Teh ambulant se lahko poslužujejo: svojci zavarovancev, ki morajo predložiti bolniški list, vsi invalidi in njihovi svojci, vsi tisti, ki zanje plačuje socialno skrbstvo. Ti morajo ime. ti potrdilo pristojnega krajevnega LO, ki ga morejo vsake tri mesece obnoviti. Vsi ostali iz zadružnega iq privatnega sektorja, NEUSPEH JUGOSLOVANSKIH NOGOMETAŠEV NA DUNAJU Avstrijci so z odlično igro premagali Jugoslovane s 7:2 (3:1) Avstrija: Seemann, Raeckl, Happel, Hanappi, Oz-wirclc, Zwazi (Gernhardt),Mel-chior I., Decker, VVagner (Hu-ber), Stojaspal, Aurednigg. Jugoslavija: Mrkušič, Horvat, Stankovič, Cajkovki X., Jovanvič, Djajič, Valok, Mitič, Bobek (Zivanovič), Vukas (Bobek), Herceg (Vukas). Sodnik : Lutz (Sviva). Vso igro je bila avstrijska nogometna reprezentanca v premoči. V. obeh polčasih je doseglo borbeno ter tehnično dovršeno moštvo Dunajčanov 7 golov, dočim so Jugoslovani le dvakrat potresli mrežo domačinov. Neuspeh v igri z Avstrijo, ki spada med najboljše nogometne ekipe na svetu, bo težko popraviti. Jugoslovansko reprezentančno moštvo je igralo zelo slabo, kar se posebno tiče napadatne vrste, ki ni predstavljala skoraj nobene ovire za domačo obrambo. Prvi gol je dosegel Decker v 14. minuti, ko je s 3 metrske daljine plasiral žogo poleg Mrku-šiča v. mrežo. V 19. minuti je bila nevarna situacija pred ju-poslov, golom, ki jo je rešil Mrkušič, ko je žogo odbil v polje. V 21. minuti je lepa zveza avstrijskega moštva Stojaspal z 10 metrov, z ostrim Strelo m povečal razliko na 2:0. Tretji gol za Avstrijo Pa je dosegel v 31. minuti Wagner. Jugoslovani so v napadu menjali mesta, tako da je Bobek odšel na zvezo, Vukas pa je igral začasno srednjega napadalca do 31, minute, ko je Zivanovič vstopil ti igro namesto Hercega, Vukas Pa je šel na levo krilo, Zivanovič pa na mesto srednjega napadalca. Jugoslovani so dosegli prvi gol v 34. minuti prvega polčasa po Mitiču. Drugi polčas pa je prinesel še večje presenečenje. Avstrijci so S odličnim kombiniranjem dosegli 4 gole za svoje barve, dočim so bili Jugoslovani uspešni samo enkrat. V tem polčasu je Beara zamenjal Mrkušiča 'na vratih. S to zmago, ki je izredno visoka, so se Avstrijci uvrstili na vodilno mesto v evropskem nogometnem športu. Jugoslovanski nogometaši pd so razočarali, posebno še zato, ker šo bili po mnenju inž. Arsenije-v.iča za to srečanje dobro pripravljeni. Avstrije B - Jugoslavije B 1:1 (1:0) Avstrija : Schmidt, Pa-wuza, Smutny, Brinek, Merki, Golobitz, Kaeraer I., Hiegler, Dienst, Habitzi. Kaerner II. Jugoslavija : Šoštarič, Filipovič, (Broketa), Horvat, Palfi, Belin, Pukšec, Strnad, Rupnik, Tomaševič, Čajkovski II., Zebec. Jugoslovani so V tej tekmi častno zastopali domači nogometni šport. V igri so imeli terensko premoč, katere pa zaradi slabega napada in odlične igre vratarja gostov Schmidta niso mogli izkoristiti, igra se je pričela s silovitimi napadi Jugoslovanov. Zebec, Rupnik in Tomaševič so imeli izredno ugodne položaje pred vrati Avstrijcev, toda ker. so oklevali, so izgubili žogo. V 6. minuti je vratar Schmidt s požrtvovalnim skokom odvzel Zebecu žogo pred vrati. Tudi prosti strel, ki ga je izvedel v 8. minuti Pukšec, je Schmidt ubranil. V isti minuti so gostje izvedli tudi prvi kot, ki pa je ostal brez uspeha. V 12. min. zopet nevarna situacija pred vrati Avstrijcev, katero je zopet rešil vratar Schmidt. Na največje presenečenje 30.000 gledalcev so gostje iz nenevarne situacije dosegli po Rieglerju vodilni gol. V. 20. minuti je Tomaševič zopet zapravil ugodno priliko pred golom Avstrijcev. Jugoslovani so imeli premoč, toda zaradi slabega napada, ki se ni znašel v kazenskem proštom gostov., se je prvi polčas končal z rezultatom 1:0 za goste. V nadaljevanju so bili jugoslovanski igralci zopet v premoči, toda prekomerno kombiniranje in netočno streljanje na vrata gostov, nista prinesla uspehov. Velika prepreka jugoslovanskim napadalcem pa sta bila odlični srednji krilec Merki in vratar Schmidt Tekma se je bližala koncu, ko so jugoslovanski igralci v 44. minuti rezultat po dolgi borbi le izenačili. Palfi je podal Čajkovskemu, kateremu se je posrečilo žogo potisniti v mrežo in postaviti končni rezultat tekme 1:1. Avstrijci so pokazali odlično tehniko ter precizno podajanje, jugoslovanski igralci pa so vse preveč kombinirali ter igro širili, kar jim seveda ni prineslo uspeha. ■ Sijajna zmaga tržaških lahkoallelov nad Železničarjem in Domžalami v Jugoslovan Strajn prvi v krožni dirki okoli Semedele - Sclausero zmagovalec kolesarske dirke za II. pokal lista "La Nostra Lotta„ - Jugoslovan Metz se je hudo ponesrečil na motociklističnih dirkah okoli Semedele V nedeljo je bila . v Kopru res zanimiva športna nedelja. Bile sp lahkoatletske tekme, kolesarska dirka in končno tudi motocikli stična, k; je pa žal zahtevala svojo žrtev. Zagrebški motociklist Metz je .v brzi-ni zletel iz ovinka in se tako hudo ranil. Zdravniki so mu ugotovili pretres možganov in Pa zlom kolena na desni nogi. Njegovo stanje je resno vendar pa ni obupno. Lahkoatletski troboj Koiično smo le dočakali trenutka, ko je naša lahkoatletska reprezentanca z lahkoto premagala svoje večkratne nasprotnike na lahkoatletskem polju, t j. Železničarja in Domžale. Naši lahikoatleti so v nedeljo dali yse iz sebe i« dosegli tudi ne- S* , 1 EKIPE PRED PRIČETKOM NEDELJSKEGA LAHKOATLETSKEGA TROBOJA. kaj dobrih rezultatov, čeprav teren pravzaprav še ne odgovarja za take mednarodne nastope. Na prvo mesto je po končanih borbah prišla reprezentanca STO s 96 točkami, kateri pa sleda Železničar z 72,5 in končno Domžale s 66,5 KOLESARJI VOZIJO PROTI CILJU. V NEDELJO ZAČETEK NOGOMETNEGA PRVENSTVA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Prihodnjo nedeljo torej bodo tisoči in tisoči ljubiteljev nogometa začeti ponovno živeti. Na naših nogometnih igriščih bo spet prevladovalo navdušenje, zopet bomo slišali žvižg sodnika, zopet bomo videli vesele in žalostne obraze igralcev, zopet se bodo barve društvenih dresov mešale med seboj. V nedeljo torej se bo začelo nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja. Naš nogometni odsek ZDTV pa je v tem prvenstvu prinesel nekaj novega. Enajsterice bodo razdeljene namreč v dve skupini. V SKUPINO B BODO SPADALE VSE ENAJSTORICE CONE A IN SICER OLIMPIA, SV. JUST, SV. IVAN, SKEDENJ, KONTOVEL, OPČINE, MON-TEBELLO IN KONČNO NABREŽINA. V SKUPINO A PA SPADAJO ENAJSTORICE JUGOSLOVANSKE CONE STO IN SICER ARRIGO-NI, MEDUZA, AURORA, PIRAN, UMAG, BRTONIGLA, NOVI GRAD, BUJE IN STRUNJAN. To spremembo Je ZDTV uvedla zgolj iz tehničnih razlogov. Eden izmed teb so ravno preveliki prevozni stroški in pa tudi velika utrujenost igralcev, ki morajo ob nedeljah že navsezgodaj zapustiti Trst in potovati tja daleč v Buje ali pa obratno. Vsekakor so ta nov sistem sprejeli naši igralci z veliko zadovoljnostjo. Enajsterice cone A bodo tako igrali svoje tekme na Opčinah, na stadionu »Prvi maju, v Nabrežini in končno v Sesljanu, kjer sedaj gradijo novo igrišče. Istrske ekipe pa so v tem primeru na boljšem. Vsaka ima svoje igrišče in tako se bodo lahko bolje pripravile. Ob koncu tekmovanja pa se bosta dve prvi ekipi obeh sku- pin srečali za končni naslov prvaka. V naši coni se bo nogometno prvenstvo začelo že v nedeljo,, medtem ko se bodo v Istrskem okrožju začele tekme šele 29. oktobra. V nedeljo bodo torej sledeče tekme NA OPČINAH OB 9. KONTO VEL-OPCINE, OB U, MON-TEBELLO-NABREZINA, OB 13,30 SV. IVAN - SKEDENJ, OB 15,30 OLIMPIA-SV. JUST. PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA Skedenj-Opčine 3:1 V pričakovanju prvenstva se ZDTV gladko izključi iz tekmovanj nedisciplinirane igralce oziroma ekipe, kajti bolje je Z majhnim številom discipliniranih igralcev nadaljevati turnir kakor pa z velikim številom nediscipliniranih. Kakor smo že omenili je Skedenj v nedeljo premagal er.ajstorico Opčin. Mladi Ske-denjski igralci so v nedeljo dali vse sile iz sebe in zasluženo premagali že stare in rutinirane igralce. Ce bo šlo tako naprej bodo lahko Skedenjci v tem prvenstvu brez dvoma do segli dobre rezultate, medtem ko se bo morala enajsterica Opčin še nekoliko pripraviti in okrepiti svoje vrste. točkami. Tehnični rezultati so pa sledeči: Tek na 100 m: i) Venturini (STO) 12”; 2) Furlan (2) 12,1; 3) Rogaš (D) 12”2; 4) KapSe (Z) 12”3; 5) Sedmak (STO) 12”3; 6) Zule (D) 12”4. 100 m zapreke: 1) Venturini 16”7; 3) Rogoš (D) 17”4; 4) Zule (D) 18”5; 5) Ažman (Z) 19”2; 6) BoTštner (2) 20”4. Met krogle 1) Meršol (2) m 11,72; 2) Slamič (D) m 10,98; 3) Trani (STO) m 10,93; 4) Vorvk (2). m 10,51; 5) Kovač (D) m 10,25; 6) Vallon (STO) m 9,90. Tek na 400 m: 1) Oiivieri (STO) 52”6; 2) Orehek (D) 52”8; 3) Fontanot (STO) 52”8; 4) Polec (D) 53”2; 5) Soba (2) 57”1; 6) Gotvard1 (2) 1’3”8. Met diska: 1) Slamič (D) m 32*91; 2) Venturini (STO) m 30,80; 3) Trani (STO) m 28,95; 4) Rozman (D) m 28,82; 5) La-gher (2) m 27,15; 6) Borštner (2) m 26,90. Met kopja: 1) Pitacco (STO) m 43,03; 2) Macor (STO) m 43; 3) Svetlin (D) in 41,20; 4) La-gher (2) m 37,79; 5) Ažman (2) m 37,20; 6) Vulkan (D) m 35,88. Tek na 3000 m: 1. Inkret (2) 10:56,6; 2. Abram (STO) 11:11,6; 3, Dolenc (D) 11:13,8; 4. Uršič (2) 11:14; 5. Zudtek (STO) 11:44,2; 6. Kvas (D) 12:41,2. Skok u višino: 1. Venturini (STO) 165 cm; 2. Zupan (2) (STO) 5,62; 5. Zupan (2) 5,49; 6. Gotvard (D) 5,39. Štafeta 4 x 100 m: 1, STO 46,5; 2. Železničar 46,5; 3. Domžale 47,6. Kolesarska dirka V soboto popoldne je bil mednarodni kolesarski kriter-juro okoli Semedele s sodelovanjem jugoslovanskih in naših kolesarjev. Prvo mesita je zasedel Zagrebčani STRAJN, ki je pretekel progo v 2, 4’30’> v povprečni hitrosti 35,890 km na uro. Drugi je bil LONZARIC, 3) SelMer Pio, 4) Della Santa (vsi Proleter - Koper), 5) Bat, 6) Sarnbor, 7) Ogorelac (vsi Zagreb) itd1. V nedeljo zjutraj pa je bila velika kolesarska dirka za drugi pokal lista «La Ncstra Lot-ta». Nihče ne bi mislil, da bi ravno Sclausero končal to tekmo y svojo korist, toda ta naš kolesar je v zadnjih 25 km dosegel ubežnike t, j, Strajna in Ročiča ter jih zapustil in v krasnem sprintu prvi prerezal cilj s 3’ naskoka. Tudi pri tej tekmi je morala nesreča pri- 160; 3. Trani (STQ) 160; 4. Ko- praviti svoje presenečanje. Ja- šir (D) 160; 5. Kos (2). 160; 6. Trojanšek (D) 145- Tek na 200 m: J. Orehek (D) 2’05; 2. Spazapan (2) 2’08; 3. Seks (2) 2’08,3; 4. Fontanot (STO) 2’09,3; 5, Federici (STO) Tli,3; 6. Juvan (D) 2’12,6. Skok v daljino: 1. Rogož (D) 6,12 m; 2. Oiivieri (STO) 5,93; (STO) 16”5; 2) Oiivieri .(STO) 3. Kopše (2) 5,75; 4. Venturini MOTOCIKLISTI NA STARTU. vomik in Lonzarič, ki sta bila na prvih mestih s 50 km na uro, sta se zaletela in padla. Lonzarič je bdi težko ranjen, na obrazu, medtem ko je imel Javornik precejšnjo rano pod desnim kolenom. Oba sta bila z avtomobilom Rdečega križa pripeljana v bolnico, vendar pa bosta kmalu ozdravela. Tehnični rezultati te nadvse zanimive dirke pa so sledeči: 1) SCLAUSERO NEMORI NO (Veloklub Trst), je prete-kei 106 km v 3,13’36” s povprečno hitrostjo 32,799 km na uro; 2) BAT BRANKO (Lokomotiva Zagreb); 3) STRAJN ANTON (Dinamo-Zagreb); 4) GODNIČ ADOLF (Nova Gorica); 5) HOCIC V. (Beograd); 6) DELLA SANTA; 7) BRAJNIK (oba Koper), itd. Motociklistične dirke Koprčani so imeli priložnost v nedeljo uživati pri motociklistični dirki, k so se začele ob 15 y Kopru s sodelovanjem tr- žaških, ljubljanskih in zagrebških motoristov. Le škoda; da je nesreča zahtevala žrtev v osebi odličnega dirkača Metza iz Zagreba. Najhitrejši krog dneva je postavil Kamenar s svojo BMW in, sicer 92 km na uro. Tehnični rezultati so sledeči: SKUPINA 125 kem: 1) Slavič (Kaper) na Euchu y času 14’37”2; 2) Mrak P. (Ljubljana) BKW v času 14’56”. SKURINA 250 kem: 1) Ve-snaver (Trst) Benedld. y času 26’26” s povprečno hitrostjo 89 km na uro; 2) Gorjup (Ljub-Ijana( Puch v času 28’29”. SKURINA 350 kem: 1) Skala (Zagreb) Velocette X času 28’35”; 2). Makovec (Ljubljana) Triumph v času 28’52”. SKUPINA 500 kem: 1) Kamenar (ZagTeb) BMW v času 22’48” s povprečno hitrostjo 92 km na uro; 2) Rupel (Trst) NSU v času 24’22’. SKURINA prikolic do 600 kem: 1) Zemljak (Zagreb) v času s povprečno hi- trostjo 73 km na uro; 2) Kralj (Zagreb) BMW v času 14’58”; 3) Astolfi (Trst) BMW v času 157”. SKUPINA PRIKOLIC PREKO 600 kem: 1) Koritnik (Bled) v času 13’12”1; s povprečno hitrostjo 80 km na uro, 2) Ribič (Ljub.) Ariel v 14’. Šahovski teden in šahovska razstava g Istrskem GOSTOVANJE jugoslovanskih šahistov v Kopra V sredo, dne IS t. m,, bodo prispeli v Koper jugoslovanski šdhov.ški mojstri, ki sedaj igrajo na blejskem turnirju. Ta dan se bodo namreč prigela v Istrskem okrožju velika šahovska tekmovanja in bo otvorjena šahovska razstava ji mestnem muzeju v Kopru. P.rišU bodo predvsem mojstri Euderer, Ivfcov, Matanovič Milič in Puc, verjetno še nekateri drugi. 19. t. m. bo popoldne otvoritev razstave in zvečer medmestni dvoboj med beograjskimi in tržaškimi šahisti. Isti večer bo igrala reprezentanca Šahovskega društva Koper medmestni match na S deskah proti Šahovskemu društvu Pulo. Naslednji večer 20. t. m. bodo jugoslovanski mojstri igrali v Kopru, Piranu, Izoli, Portorožu in Bujah. V. soboto 21. t. m. pa bo v Kopru velik, brzo-turnir z eliminacijo med mojstri, tržaškimi in koprskimi šahisti. V soboto zvečer bodo mojstri verjetno odpotovali, razstava Pa bo odprta še v nedeljo 22. t. m., da si jo bodo mogli ogledati tudi šahisti iz Trsta in Slovenskega, Primorja, Šahovska razstava bo prikazala zlasti razvoj šaha v Jugoslaviji po osvoboditvi in bo nudila lep pregled zgodovine šahovskih tekmovanj. Posebno bodo zanimale slike mojstrov, šahovska literatura in statistični pregledi tekmovanj. Razstava bo zelo zanimiva in je bila prirejena za dubrovniško šahovsko olimpiado. V istem obsegu bo prikazana v Kopru. Gostovanje jugoslovanskih šahovskih mojstrov, ki sedaj še igrajo na turnirju na Bledu, bo velik prispevek k razvoju šahovskega življenja na STO-ju. Naši šahisti bodo imeli priliko priti v osebni stik z jugoslovanskimi mojstri, jih spoznati in z njimi igrati. Jugoslavija je po osvoboditvi zaslovela V. svetu kot prvih šahovskih dnav.Znvm^ la je tudi na olimpiadi U _ brovniku in mirno lahw mo, da je jugoslotranska sv>w ska reprezentanca ena noj"**, nejših na svetu. Nekateri mojstrov, ki bodo prisil 0 per, so še tteio mladi in go obetajo. Borislavu Miliču je Matanovič je še mlajši in *' ^ nima niti 20 let. den bomo priobčili_kr bilo morda mogoče nadaljevati še dalj časa Po dosedanji poti, da niso prišli vmes najnovejši sklepi glede vojnih priprav, ki zahtevajo precej brezobzirno mnoge iz-premembe v izredno hitrem tempu. Razen, tega pomeni Dagtonov nastop tudi odločilno akcijo, ki naj prevrne dosedanjo, deloma še Einau-dijevo smer gospodarske politike. Verjetnost, da pride do izpremembe je torej tem-večja, ker se dosedanjim zahtevam italijanskih kapitalističnih krogov pridružuje krepak ameriški glas. Dejstvo je, da je med evropskimi valutami, z izjemo funta, imela italijanska lira doslej skoraj najtrdnejši položaj. Finančna politika vlade, ki je nedvomno bila pod vplivom Einaudijevih naukov in reform in H jo torej mogli o-značevati kot bolj »klasično« in manj »moderno« — pač v kapitalističnem smislu — pa ni znala in hotela odpraviti brezposelnosti, primemo pospešiti izvoz in prispevati k dviganju splošnega življenjskega. standarda italijanskega prebivalstva. Imela je seveda nebroj nasprotnikov, tudi med kapitalisti bodisi med bolj razbrzda- ZANIMIVE POTEZE gospodarske osi Rim - Trst rami kapitalisti, ki so dvigali svoje glasove pretežno preko milanskega lista «24 Ore«, bodisi med raznimi ekonomskimi teoretiki in profesorji, ki verjetno svojih stališč in Člankov niso zapisali sami iz »teoretičnih« razlogov. Sicer je pa vsa stvar le odraz sličnih previranj, ki se dogajajo tudi drugod po Zapadu, pod vplivom teorij anglo-ameri-ških ekonomistov Kapnesa, Kagserlinga in Marshalla, ki doživljajo dandanes praktično izvajanje svojih teorij o »full emplogements, s katerimi hočejo teoretično in seveda tudi praktično dokazati dobrote in uspeh državnega kapitalističnega monopolizma, ki je danes veljaven gospodarski sistem v ZDA, Veliki Britaniji, pa tudi drugod. Spomnimo se, da je moral v ZDA prav zadnje leto dotedanji predsednik odbora gospodarskih svetovalcev predsednika republike, dr. Nourse, napraviti prostor Kayserlin-gu, ker je bil pristaš vklasič-ne» smeri, kar si je upal le preveč glasno poredati in je vsled tega moral oditi. Podobno bodo verjetno tudi v Italiji prej ali slej likvidirali Einaudijevo smer in metodo ter se popolnoma prilagodili tudi v tem oziru atlantskemu bloku. Vojne priprave in 'izredna konjunktura, ki prihaja z njimi, hočejo ta razvoj takorekoč čez noč dokončati in vsled tega Dapton pri dajanju svojih izjav ni imel ni-kakih obzirov. Ce govorimo sedaj o gospo- darski osi Rim-Trst pač ne mislimo na kake neposredne odmeve ali zveze z Daptono-vo afero. Imenovana os obstaja že dalj časa, zlasti na podlagi rimskih sporazumov od dne 9. marca 1948 dalje. Doslej pri njenem vrtenju ni bilo čuti pomembnejšega škripa, ker so se trenja utapljala in izgubljala zaradi skrbnega «mazanja». Vendarle pa smo že pred približno letom dni tu in tam pripomnili, da je marsikaj drugače, kakor se zdi na prvi pogled. In letos, prav zadnje čase, beležimo nekatere zanimivosti, ki so dobile najkonkretnejšo obliko v poročilih tukajšnje VTJ za upravo Marshallovega plana ECA, s katerimi se te dneve bavi tisk, potem ko je prve znake, na podlagi prvega letošnjega trimesečnega poročila, večji del prezrl ali zamolčal. Mimo drugega poročila celo «Giornale dj Trie-ste» nt mogel in si je dovolil nekaj polemike In prikritih pikrosti na račun VU. Toda največja, čeprav manj konkretna zanimivost, je prišla na dan na zborovanju ob ustanovitvi Centra za gospodarski razvoj Trsta. To zborovanje bi v nekem smislu mogli primerjali z Daptonovo afero. Zgodilo se je namreč, to pot je bila iniciativa na nasprotni t. j. vladni strani, da je predstavnik «Giomale d i Triestes precej razburjeno in mrmraje vprašal ter ob enem pozval zavezniške funkcionarje češ, «alf ne bo Center zopet nekako sredstvo za zbiranje in plasiranje raznih birokratov, profesorjev in «Quasi - strokovnjakova, kakor je bilo to doslej v drugih primerih? Temu treba vendar enkrat napraviti konec...)) Ta nastop je tudi s svojim načinom pokazal, da so demokristjanski Paluta-nevi krogi razburjeni in vznemirjeni zaradi politike, ki jo izvaja VU in zaradi ka tere demokristjanski blok nima tako prostih rok kakor bi si želel v važnih gospodarskih zadevah. Podobna, čeprav bolj «žeoretično-umirje-na» so bila izvajanja ekonomskega publicista Maria Polle ob tej priliki. Ta je zlasti kritiziral, da oblasti zanemarjajo pospeševanje trgovinsko tranzitne funkcije Trsta, proizvodnih stroškov Italije in potem tudi dodal nekaj opazk glede deli tre «položaja» v raznih odborih itd. Zal ga je vodstvo konference kratko-malo prekinilo z motivacijo o pomanjkanju časa, kar je mož kot nameščenec pri tukajšnji ECA-misiji pač moral vzeti na znanje. Ti protesti so se pridružili poprejšni demisiji, ki so jo podali nekateri člani Pri Z VU ustanovljenega «od-bora za malo industrijo» z odkrito izjavo, da zapuščajo svoja mesta, «ker ne morejo izgubljati časa v organizmu, ki ne opravlja tistih funkcij zaradi katerih je nastal«. Kritika «Giornale di Trie-stes na naslov II■ poročila Z VU za upravo ECA je torej poslednje javno in nekako uradno potrdilo razprtij, na katere se posredno mora. sklepati tudi iz že omenjenega poročila VU. G. Haroldson je bil na ustanovnem zborovanju Centra ,za gospodarski dvig mimogrede in skoraj polglasno dejal, da poprejšnja iniciativa za izboljšanje konkurenčnih zmožnosti tržaškega gospodarstva in za znižanje produkcijskih stroškov (v ta namen so za študijske in druge potrebe bili določili 50 milijonov lir) na žalost ni imela uspeha. Pristavil je, da sedanja iniciativa ne pomeni, da hočejo vsiliti tržaški industriji «angleške metode«. Dr. Silvestri, ki je govoril v imenu italijanskega ministrstva trgovine in Industrie, se sicer ni upal povedati, kdo je kriv neuspehov prve iniciative, vendar pa je mirno povedal, da je bilo ministrstvo glede predloga za sedanji «center«, ko so mu ga predložili s strani VU, eperples-so» t, j. izredno presenečeno... Interesov in nasprotij, ki se prepletajo, bodisi v Rimu, bodisi v Trstu, ni mogoče popolnoma pregledali. Za tržaško gospodarstvo in polemiko, ki se vodi zadnje čase pa je nodvomno tudi zanimiva pripomba predsednika trgovinske zbornice Cosulicha, ki je pravzaprav sprožil Pred-log za ecenter« odvetnik For-t:, in majhna skupina okrog njega. Torej je jasno, da je zaradi rotarysko-masonskega okvira, ki ga ima na razpolago VU prav lahko prišlo do kolizije interesov s Palutano-vimi gospodarstveniki v Trstu, ki so po sooji liniji skušali intervenirati tudi v Rimu. Tam pa konec koncev, kakor kaže Daytonova afera, niso pristojni v zadnji stopnji ! no odgovori, toda vse nait& ■uradi bolezni ne bo- piani bo moral več* i. Veselje je zavladalo na stadionu v nedeljo, ko so zvočniki napovedali postavo Triesti-ne, v kateri sta bila tudi Bos colo in Sessa, o katerih pa smo mislili, da sta prisotna na igrišču. To veselje gledalcev je bilo razum-l?vo, kajti tudi Torino je prišel na igrišče popoln s svojimi najboljšimi igralci — tujci: Rossen, Nay, Ploeger in Santos. Ti so v nedeljo pokazali lepo igro, posebno Nay in Ploeger, medtem ko je znani krilec Carapellese bil samo senca samega sebe. Nasprotno je V enajstorici Triestine odigral svojo prvo tekmo tudi Ispiro, ki je tudi on v nedeljo dal precej živahnosti napadu, saj je dober tehnik, odlični podajalec in tudi dober strelec. Se je pač nekoliko poznalo, da ni vajen tovarišev, vendar pa je prav gotovo, da je tudi on precej doprinesel k zmagi Triestine. Torino se je moral braniti in samo svojim halfom se ima za zahvaliti, da ni več žog pretreslo mrežo. Triestina ja takoj prešla v napad in že v U’ De-gni strela kazenski strel. Zoga pade na tla tik pred vratarjevi Pianijem; pri njej pa se znajde tudi Ispiro, ki se zogc ne dotakne pač pa prevari vratarja in žoga gre preko njegove glave v gol. Navdušeno ploskanje ter obenem žvižgi in smeh na račun vratarja Torina je Triestt-no ogrelo, da je šla v. napad. Igra je potekala skoraj vedno na polovici igrišča Torina in niti Carapellese niti ostali napadalci niso mogli s svojimi hitrimi protinapadi resno ogrožati vrata Tržačanov. Nuciarl je pravzaprav počival, le redko kdaj je bil poklican k obrambi, medtem ko so Zorzin, Sessa in Grosso neusmiljeno čistili svoje polje. V 37’ pa dobi žogo Pedrozzi, ki v nemogočem položaju za končni strel poda P.etagni, ki jo pošlje m d es.no, pridirvi močnim strelom F^in0 je;' Piardja v gol■ T mimo . p iti u obrambo svoje al ^ tako se bo tudi * polčas. igra V drugem polčasu je j0 tl? V Ul Ul/c«- na tv Ji* koliko padla,, jeti igre ostale v io ^pit ,, n c. Piani je moral nev . gnisritr Klinifl VTdtCL P šepati svoja vrata iv-. nostjo, medtem k°J.na ogf- -t skušali igralci Tor.1"3 gi(0 nasprotnikova v • je & tis« ranian m iy vse zaman m no pozdravljena z*% šče vesela 'nadup?.^og°^eK<> Ostali rezultati tekem za italijans*0 v pa so sledeči: Atalanta-Sampdori* Genoa-Fiorenti»a Inter-Napoll Juventus-Konia Lazio-Udinese Luccbese-Bologna Novara-Como Padova-Pro P»tr,t Palermc-MIlan i-‘ 4-3 7A jA 0.1 lA t* LESTVICA Bologna Milan Inter Juventus Como l.azio Palermo Torino Triestina Florentina Padova Fdinese Atalanta Napoti Pro Patrla Genoa Roma Sampdoria Luccbese 5 5 ° ° u * S 1 ° 5 * > 9 2 • “ 5 J J 1 3 «2 3 S J 0 3 s a12 52»’ 5 2 ® 3 3‘! »<• i* > t i > i i i 52 0 3 0 9 f 7 1» 7 »* 5,L2»» ‘5 3 1 1 \ » »l 5 ‘ J J 5 * 5 “?,.»« IIRFDNISTVO- ulica MONTECCHI št. 6. III. nad. — Telefon Itev. J3-I0I In 94-631. —■ Poštni predal 592. UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA gtf 20 Telefonska IL 73-38 OGLASI: od 8.30-13_In odJA-18 -Jel. 73-3?. Cene oglasov^Za vsak mm vljlm j^šjrlnl^ 1 stolpca: trgovski 60. finančno- unravnl 100. osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. i renko —■ Tiska Tržaški tiskarski zavod, — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battlsti 30la-I, Tel. 70. Ode. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški [nejeio0 Mt ’ NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4'50^'msKeg» Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — 2a Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ino*el Ljubljana, Tjrrševa 34 . tel, 49-63, tekoči račun pri Komunali/1 banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tisk* J