» Posamezna številka i 1 krono. ,TABOR* iafcmjm tkU fa>, rmvm nttaij* m piu»ailc©T, ob IB. ari s dftcuftom nulednjepa do« Ur trUu« MloieVno 180 K, polletno 00 &% o«brtl«tno 45 iresctno 15 K« tuanati po ‘lCffOToro. Pri ▼•ikrstau objftri popust. Xtroc* «o pri oprati „TAB0RA\ UAB1B0R, jorČio«Ta ulioa Štor« 4. Leto: II. O O O !PDST1OTNA Pj&V S A TalRAIgTA O O O vsKm Posamezna Številka: 1 krono. BBBONIlifVO it nmluja T Vol. bora, Jariloara «1. it. 4, L i»»d-■tropjo. Toioioa hitonizb. it. 270. UPRAVA M nabija v J vrSiS eri ulioi it. 4, pritličja, demo. T#l#-f«a it, 24. 8HS po^tnooakomi mr «m it»w. 11.787. BT* aarooila bros denarja m m osir*, — Bokopi*i «• nm m 1 PESBCTSHZnJT'!:" Maribor, torek 25. januarja 1921 9 5 t | * Številka: 19. Fašistevski puč na Reki. Fašisti razoroženi. Komunisti in klerikalci bodo prisegli. — Stališče Narodnega kluba, muslimanov itd. Poslanstvo boljševizma.) Maribor. 21. januarja. Nebroj drugih vprašanj, ki so nam bližja, je v zadnjem času odvrnilo našo Pozornost od dogodkov v Rusiji. In »entfar so ti dogodki tudi za nas in kakor *a ves svet velikega pomena, bodo so-°dfočevali o bodoči usodi vseh narodov Ni celokupnega človeštvva. Boljševizem 'komunizem, radikalni, ekstremističen socializem je bil pred vojno utopistična ieo*ija nekaterih posameznikov in skoro ni leno upanja, da bi kdaj ta utopi-"točim teorija našla priliko, da se udej-s*vi v praksi. Toda zgodilo se je. Svetovna vojna je vrgla na površje ^aTsikaj, kar bi bilo sicer ostala večno pokopano in med tem je vrgla na polšje tudi komunizem. In ker so bila ravno v despotični Rusiji najugodnejša tla *a«j, je res tudi tam najprej poizkusil svojo srečo ter — vspel. Prvi tedni in meseci njegovega praktičnega življenskega udejstvovanja ; ^mamili vesoljni proletarski svet in ° ^*e’ Pos*ane *a boljševizem ^»očilen činitelj bodočega socijalnega vljenja tudi pri drugih narodih in ne le ^ Rdsih. In res — socijalistično organizacija za socijalistično organizacijo }e odrekala svoji dosedanji zmerni ^vohjcijonami taktiki ter prijavljala svoj Pristopit tretji internacijonali, ki si je Postavila svoje središče v Moskvi ter P° "jej dobila tudi ime moskovska in- ■eraacijonalat h ut* • na^,n sm0 dobili kmalu ®*?sevike tudi v drugih državah in na- atovijf n3S’ V na§* m^ac*a JUS°' Kmalu pa so se začeli pojavljati znaki, ki so prorokovali, da se boljše-viška utopistična teorija v praksi ne bo obnesla. Sadovi, ki jih je rodilo praktično izvajanje boljševizma so postajali vedno manj mikavni. Vendar pa je ogromna večina socialističnega sveta še vedno upala na uspeh in razne organizacije so se odločile, da pošljejo v Rusijo svoje zastopnike, ki naj se na licu mesta prepričajo o sadovih praktičnega boljševizma. Tako so romali v Rusijo zastopniki za zastopniki, a vsi so se vračali — razočarani. V zadnjem času so poslali svoje zastopnike v Rusijo tudi italijanski ter ameriški socijalisti. Italijanski zastopniki so sedaj poročali na kongresu v Livornu o svojih utisih v Rusiji in ta poročila so bila za boljševizem uničujoča. Ameriški ruski potovalec, socijalist Sdnvartz pa je izjavil dopisniku „Ma-tina*: Odpotoval sem v Rusijo s trdnim uverjenjem, da je sovjetsko gospodstvo za to, da osvobodi delavstvo. Sedaj pa se vračam kot odločen nasprotnik boljševizma. V Rusiji ni ne svobode tiska ne mišljenja, ne vere. Prepovedano je vsako javno zbiranje in zborovanje. Sodnije sodijo za zaprtimi vrati in brez zagovornikov. Povsod pa vlada strašna beda, ki jo povečujejo tudi razne nalezljive bolezni. Boljševiški sistem se drži danes samo še radi skrajnega terorja, toda tudi ta ne bo več dolgo mnogo pomagal. Socijalisti sami so torej boljševizem obsodili in s tem je misija boljševizma *r»n Podgorjan: Uradniška mensa. **ek iz zgodovino prevrata v Mariboru.) Med družabnimi organizmi, ki pred-3,0 r?iniiaturno sliko naših socijalnih . Prevrafa pa do danes, se na-Ua<5n *» uradniške mense, posebej še , v Mariboru. Ta naša mensa ni »cl.?r0liUunlh stari5ev’ ž>večih v mirni, ni u marveč porojena je v 'ZSSTv »r uUrnih dni Prhala Ma*W vT-Marbun?a v i«Koslovenski T>rvoTn\ t6l naŠ‘J m.e™ tifli uvod bo« ,°lavle k zgodovini našega Mari-bumprr* to j0 eist0 naravno. Ob času v Mafu prevrata, ko je peščica Slovencev veBsk °a čelu našega prvega slo- t>oiniii generala Maistra v par usode-,urah nadvladala in strla nemško rofln ’ ni bilo v Mariboru, razen Na-nobene, vsaj nobene večje ®Dceii>»; 6 .g0stiIne, ki bi bila sposobna , .st?ln'h gostov na prehrano. v t ii ^a‘ nr.3'” y Maribor od H^-avne n!!! 0 opažalo, kako izginjajo gotovi ljudje, velika dvorana se je pričela od zgorej navzdol polagoma prazniti. Okolu 1. ure^ ja so prišle prve vesti iz Gotzove dvorane : da je tam vsepolno naših oficirjev,, več znanih Slovencev in da igra vojaška godba. Vzkliki ogorčenja so pričeli krožiti po vseh prostorih. Naenkrat nastop? na odru kot govornik koroški begunec dr. Cemelj. V ostrih besedah je konsta-tiral, da na vsenemški prireditvi igra naša vojaška godba, da se nahajajo tam udi naši oficirji, ki so bili izpočetka na' koroškem večaru, pa so šli h Gotzu, da tam plešejo s sovražnicami našeg» naroda. Vihar ogorčenja je izzval govornik, ko je ugotovil, da se tam na* pangermanski prireditvi nahajajo tud? Slovenci, ki spadajo v Narodni dom ir» so s svojo odsotnostjo pokazali, koliko jim je za nesrečne koroške brate. Za njim je govoril Trošt v imen« primorskih Slovencev. Tudi njegove be« sede, da so ta večer posetili večinoma le koroški in prekmurski begunci, so iz-; zvale ogorčenje. A cela prireditev je prešla nepričako-« vano v ves drug značaj, ko se je k besedi oglasil bivši narodni predstavnik;* Gjuro Džamonja iz Mostara, priznan ve-i lik prijatelj koroških Slovencev, za ka-, tere se je ob času plebiscita tolikanj žrtvoval. Govornik je brez vseh nepotreb-; nih fraz kratko in jedrnato pribil dejstvo, da smo mi sami krivi, če so ta večert Nemci od vseh strani napolnili Gotzovo1 dvorano, „Kdo hrani Nemce? Vi samiK Ne s šumnimi veselicami, ne z zdravi-i na fronto uj • * ’ um|urmiM'c ¥ l,u»nejs> snmostoim uradniški m Be iz razsula še lejmensi, ki so ogtožali upropaati to pte- potrebno socijalno napravo. Pa tudi ma terijelne diference izza te prehodne dobe še danes niso zravnane. Proti absolutnemu gospodarstvu se je dvignila močna opozicija, na čelu ji višji geometer Guzelj. Pod novimi gospodar ji še le se je menda meseca maja 1919 ustanovila po ofici-joznili pravilih ljubljanske uradniške mense samostojna uradniška mensa v Mariboru. Kmalu nato se je tudi preselila iz Gambrinove dvorane v sedanje prostore trgovskega gremija v Vetrinjski ulici. V prvem razvoju, še pod dr. Irgo-ličevim gospodarstvom, je mensa res re-prezentirala vse državno in javno urad-nišlvo, od najvišjega do najnižjega, vse je sedelo pri eni mizi, vse je imelo eno in isto skromno, a dobro in ceneno prehrano. To je bil še čas našega idealnega socijalnega demokratizma. Vsi smo se zavedali, da stojimo v Mariboru na kritičnem vulkanu in da smo ena družina vsi, ki smo tedaj vsak na svojem mestu predstavljali državotvorne elemente. — In ta zavest nas je družila socijalno in demokratično v enem strjenem organizmu. Za nas tedaj, šo redke jugoslo-venske novinarje, je bila ta doba mense pravcati eldorado zbiranja materijala; naj novejše, najvažnejše vesti o raznih entontnih komisijah, ki so tedaj preplavljale Maribor, pa tudi sicer najaktualnejše i dnevne vesti, vse to je bilo poceni iitt radodarno na razpolago le v mensi. Toda: tempora mutantur, et nos ir* illis mutamur .. Prekmalu se je sprenaerrif čas in ž njimi tudi mi in naša mensa. Cim bolj se je utrjeval v Maribom red, tem več slovenskih gostiln; priha~' jale so v mesto družine dosedaj slamnatih vdovcev-uradnikov, odpadel je raz: skupno drevo list za listom, značaj mens« državnih in javnih uradnikov se 'je čimdalje bolj zgublj 1 v splošno uradniško menso. Opozicija, ki je obljubovala paradiž in svobodo, je menso spremenila,-v vice in vice v pekel slabe nezadostne, prehrane, deficita, nezadovoljnosti, odpadanja članov, notranjih sporov, a vse to pod absolutizmom gospodarjev-odbornikov, kakor ga nismo doživeli pod re* absolutnim gospodarstvom dr. Irgoliča. Svoj čas so se kritike porodile in iznesle v mensi, pod poznejšim absolutizmom so se prenesle na ulico in javne lokale,; ker se je vsakdo bal govoriti takrat, ka-> dar bi bilo na mestu. Kdor se je datf neustrašeno pri takih prilikah izrabiti z*. strelovod, gorje mu! Surovi izpadi, grofc-J nje z izključitvijo in pečat razvpitega-hujskača, to je bil sad njegovega truda razmere izboljšati Vlada sama se ni več brigala niti za podporo, niti za kontrolo. Čeprav to zahtevajo njena pravila. In tako ie moralo priti do polozoa- cami, ne z zabavljanji na Nemce, le z vztrajnim smotrenJB delom osvobodimo našo Koroško/' (Viharno odobravanje). Govornik je pokazal na sad, ki ga rodi posiljeno poslovanjenje nemških lrgovin. Poskrbimo, da bo znal vsak Jugosloven, katera je slovenska in ka-tera je nemška trgovina. Naši izleti ob nadeljah naj se vporabijo za pouk kmečkega ljudstva, kateremu treba povedati, da ne bo narod pomagal Nemcem brusiti nož, da bo ž njim rezal naše meso. Ne v zabavljanju, ne v nepremišljenih dejanjih, naša zmaga nad Nemci mora biti edinole ekonomska zmaga, bojkot. Nemec mora občutiti muziko praznega želodca, tedaj postane ne le lojalen državljan, ampak tudi pokoren jugoslovenski nadvladi in premoči ... Tudi govornik ostro žigosa narodni greh naših jtigoslovenskih častnikov, ki pri GStzu rajajo z Nemkami. Lahko so na civilnih mestih ljudje, ki niso po duhu popolnoma naši, ampak zelo opasno je, ako v jugoslovenski armadi služi oficir, ki ni z dušo i lelesom ves naš! (Viharno pritrjevanje.) Bolje 50 zvestih oficirjev, kakor 1000 nezavednežev, mlačnežev v naši armadi. Govornik se peča z zgodovino Srbov, koliko časa in kako vztrajno smotreno so delali na osvobojenje Kosovega. Tudi mi hočemo osvetiti naše Kosovo, naše Koroško, toda le z organiziranim podrobnim delom! Dokler ni ta naloga izvršena, naj zavlada premirje v našem strankarskem boju! (Vsesplošno burno odobravanje.) Govornika pozdravljajo od vseh strani z vzkliki: Takih mož nam treba v Mariboru! Med tem ko je še dr. Ravnik govoril, je prišlo več bivših častnikov v dvorano, ki so prinesli potrjeno vest, da se nahaja v Gotzovi dvorani res več naših častnikov. To je izzvalo bojevito razpoloženje, iz posameznih klicev, pojdimo tja in iztiramo jih ven, je naraščala čimdalje splošna zahteva. In zopet je nastopil Džamonja in za njim Vahtar, ki sta razburjene duhove po mirila. Med tem je dospela v dvorano policija, ki je tudi spodej zasedla vhode Narodnega doma. Kolikor nam je do te ure, ko to pišemo znano, ni prišlo do nobenih incidentov. Razburjenje se je polagoma poleglo in koroški večer se je zaključil v najlepšem redu. Jugoslovenska Matica. Jugoslovenska Matica je slednič našla primernega razumevanja v različnih krogih naše države in s tem je stopila v novo fazo svojega razvoja. Mi Slovenci smo začeli s to organi- Že se je govorilo, da mensa preneha, da bodo Člani nosili breme deficita, greha prejšnjih gospodarjev. Toda našli so se pogumni možje, na čelu jim profesor Brolih, ki se niso ustrašili ogromnega truda preporoda. Vzeli so na svoje rame celo do temelja zavoženo gospodarstvo. Postali so takorekoc tretji ustanovniki mense. Ne gre še vse gladko, še ej na potu kamenje izza prejšnje dobe, a polagoma sigurno gre. Tu pa tam se pojavi stari duh absolutizma, a to je le mimoidoča prikazen. Večina odbora je prožeta duha demokratizma in to nam je najboljše jamstvo za prospeh celote. Mensa stoji danes na svoji novi trdni podlagi. Ireba je le. da ne samo vlada, ampak vsi javni faktorii uvide\ajo potrebo, da to socijalno napravo podpirajo. Izmed zasebnih podpornikov je doslej edini gostilničar Gambrmove dvorane, ki je mensi prepustil na razpolago mize in stole, dočim lastnik hiše menso izganja ven. — Uradniška mensa je še danes neizogibno potrebna. Podpirajte jo vsi, ki jo morate in morete! zacijo prvi in sled tega smo se tudi morali boriti z vsemi začetnimi teža vami, sedaj se pa pričenja organizacija na širšo skalo in tudi pri nas moramo gledati, da se tesneje organiziramo, po živimo, kar je omrtvelo in vzdržimo, kar smo naredili. Mariborska podružnica je srečno prestala to prvo dobo, šteje 1446 članov, ter ima za začetek dobro urejeno pisarno. Hvala našim železničarjem, ki so jo vzeli gostoljubno poc streho in ji omogočili delovanje; brez njihove pomoči bi bila komaj životarila. Hvala tudi vsem drugim, ki so sodelovali, često z veliko požrtvovalnostjo. Mariborska podružnica kot najmočnejša posestrima mora stati na strani manjšim podružnicam in jim pomagati na noge. To bo storila radevolje vsem, ki hočejo biti ž njo v stikih. Po dosedanjih izkušnjah mora vsaka podružnica imeti redno pisarniško po slovanje in zato je treba pisarne. Kjer ni toliko članov, da zamorejo vzdrža-vati pisarniško moč, ki izvršuje ta posel stalno vsaj kot stransko opravilo in je zato plačana, naj se ne vstanovi po družnica, ampak samo poverjeništvo najbližje podružnice. Pisarna mora imeti evidenco članov in vplačane članarine in oskrbovati tozadevno korespondenco. Pisanja se nabere kmalu jako veliko. Dalje naj se osredotoči v pisarni delo z izseljenci in begunci, kar istotako spada v delokrog Matice. Daljni gostje naše države, a tudi drugi slovanski gostje, katere zanese pot v mesto, kjer se nahaja Matica, naj dobijo pri nji prve informacije, prijazen sprejem in vso ono pomoč, katero jim zamore izkazati. Pisarna Matica naj bi pomagala tudi pri vsakem narodnem delu, pri vsaki narodni prireditvi, naj bi šla tozadevno na roke organizacijam, društvom in strankam kadar gre za narodno stvar. Seveda se mora izogibati skrbno, da nezabrede v politično-strankarske boje in se ji ne more tozadevno ničesar z opravičenostjo očitati. Ne more torej pomagati, ako gre za strankarske zadeve, tudi ne more sodelovati pri nobeni prireditvi, ki ima politično strankarsko obiležje. Drugače pa naj pomaga pri vsaki narodni stvari, stoji na strani zlasti oseban iz zasedenih krajev; pisarna Matice naj bi bila nekake središče in ognišče vsega narodnega življenja, naj bi bila prijazni kotiček, kjer bi našel vsak zatirani rojak vsaj dobro besedo in če mogoče tudi dober nasvet. To narodno vprašanje pa moramo vzeti v njegovem najširšem in najblažjem pomenu, kot življensko vprašanje zatiranih in trpečih množič in torej tudi kot proletarsko vprašanje. Seveda bi bil to samo neki ideal, katerega ne bomo dosegli, a ki nam mora biti pred očmi. Podružnice po-sestrime, ki žele biti v stikih z mari borsko podružnico, vabimo, da se ji približajo. Veliko za enkrat pomagati ne moremo, vendar bodo medsebojni stiki lahko koristni. Ako potreba, po-moremo urediti pisarno ali prevzamemo za manjše podružnice različna pisarniška dela. Ako žele pošljemo človeka, ki jim pojasni mariborsko delovanje in izkušnje, ki so se naredile. Vsekakor bi bilo želeti več medsebojnih stikov med matičnimi podružnicami na Štajerskem in urediti kolikor mogoče enotno delovanje. Vse, ki delujejo po Štajerskem pri Matici, vabimo, da, ako jih pripelje pot v Maribor ne odrečejo obiska naše pisarne Sodna ulica 32, da se vsaj medsebojno spoznamo. Notranja in zunanja politika. * Zmeda na Reki. Politični boj zavzema zelo ostre oblike. Več meščanov je v vladni palači burno protestiralo proti ogroženju javnega miru. Na zahtevo pro-vizome vlade so dospeli v Reko kara-binierski oddelki, da vzdrže red in mir. * Razdor nemških socijalnih demokratov na Čehoslovaškem. Poslanci levice nemške socialnodemokratične stranke Kraibisch. Hahn in Warmbmnn so v petek klubovemu načelniku naznanili svoj izstop iz kluba poslancev nemške socialnodemokratične stranke ter naprosili klub poslancev češke socialnodemokratične stranke, da jih spcejme kot lospitante. * Seja zveze narodov. „Petit Pa-risien* javlja iz Ženeve: Prihodnja seja sveta zveze narodov je končnoveliavno določena za 21. iebruar. Razpravljalo se bo zlasti o plebiscitu v Vilni in ureditvi gdanskega vprašanja. * Racija na sinfajnovce v Londonu. ?o „Westminster Gazette“ je iskalo v petkovi noči 50 oboroženih policijskih uradnikov sinfajnovce v avtomobilih po ondonu. Krog 8 hiš v raznih londonskih delih ie bilo preiskanih, vendar ni lil nihče aretiran. Zaplenjenih pa je bilo več obtežilnih dokumentov. * Demisija občinskih svetovalcev v iolognl. Socijalistični občinski svetovalci province Bologna so sklenili radi na livornškem kongresa nastalega raz-cepljenja stranke demisijonirati. * Atentat na Mustafa Kemal pašo. Die Deutsche Allg. Zeit.* poroča: Po vesteh iz Smyrne se je izvršil na Mustafa Kemal-pašo atentat. Neki turški Častnik je oddal tri strele, ne da bi ga zadel. Bil je aretiran. * Japonski princ na potovanju, aponski prestolonaslednik bo o priliki svojega potovanja po svetu posetil tudi ameriške združene države. Spremljal ga )o admiral Togo. za to naše novo Kosovo, moramo pokazati mnogo interesa, mnogo ljubavi i mnogo požrtvovanja. Neka se nemarnost, koju smo pokazali za Koroško večer nikada više ne opazi, moli vas —* Hercegovac. — »Die Čičen in Marburg.- Neroei so postali zadnje dni, ko so pričakovati razrešitev vprašanja Nemške Avstrije, že javno predrzni. Vpili so po obljudeni Aleksandrovi cesti: Was werden die Ci-čen in Marburg machen. Med njimi je bil starejši mož z ženo. Ivo je eden mimoidočih Slovencev stopil za njim. je nemški junak pustil ženo in jo ubral po zajčje. Sicer pa ni nič čudno, če smo res že tako daleč v Mariboru. Taki politični izbruhi se pri nas Se danes ne kaznujejo tako kakor zaslužijo pri sodišču, ampak pri politični oblasti za neznatno globo in če se še zoper to pritožijo, jim Ljubljana kaj rada §e to malenkost odpusti. Službo izvršujoči javni organi, zlasti v okolišu pol tične oblasti, so postali že apatični, *ajti navadno se prijave v protidržavnib izbruhih končajo tako, da dobi dotočni, ki je zadevo ovadil, še dolgi nos. In kakšno spoštovanje morajo imeti Nemci do nas, ko vidijo dan za dnem posedati po raznih Stockdeutsch Stfiberl prvake in reprezentante naših državnih oblasti. Narod, ki sam sebe ne spoštuje, ne more zahtevati, da ga spoštuje narod, kakor je nemški. — Tudi ententna komisija se je oficijelno udeležila pangermanske prireditve v Gfltzovi dvorani. Za danes kon-statujemo samo, da te komisije ni bilo tudi na našem Koroškem večeru, kamor bi gotovo bolj spadala, kakor pa na vse-nemško veselico naših odkritih in tajnih narodnih sovražnikov. Zanimivosti. Morilka, ki je umorila preko 100 oseb. Skandinavsko česopisje se peča že nekaj čaša s 30letno žensko Dagmar Overby iz Danske, ki je kot morilka dosegla svetovni rekord. Število njenih žrtev znaša preko 100 oseb. Njena specialiteta je obstojala v tem, da je morila nezakonske otroke v starosti od nekaj tednov do 5 let. Predno je nesrečne žrtve vzela k sebi, je njihove starše prisilila, da so podpisali neko pisanje, v katerem so se odpovedali vsem pravicam do otrok. Za vsakega otroka je prejela od 100 do 5000 K nagrade. Svoje žrtve je pred umorom vedno mučila. Morila je na različne načine; ali jih je zadavila z lastnimi rokami, ali zadušila z vrvico, al pa jih utopila v vodi. Umorjence je sežgala ali pa jih zakopala na kakšnem skritem kraju. Zverinski ženski so prišli končno na sled in ji prekinili njen strašen posel. Zver v človeški obliki svoje zločine mirno priznava. Poleg otrok je umorila tudi več odraslih. Dnevna kronika, — Na adresu brače Srba 1 Hrvata! Ima nas sada mnogo razasutih po celoj Jugoslaviji, pa i ovdje u Mar boru ima ih dosta zaposlenih po raznim nadleštvima gradjanskih i vojnih, a mnogo i u privatnim poduzečima. Pilam Vas, bračo Srbi i Hrvati, kako i koliko marimo za našu nacijonalnu stvar? Izgleda mi: malo i slabo! O tom sam se osvjedočio preksinoč, u subotu na večer, pri vašoj slaboj ili bolje rekuč, nikakovoj posjeti »Koroške večeri*. Bračo! Nama svima mora biti Koroška i zarobljeni delovi Istre, Primorja i Dalmacije — novo Kosovo, pa za svaku akciju, koja radi — Posnemanja vredno. Tukajšnje društvo javnih postrečkov je moralo imeti pod bivšo Avstrijo nemška pravila in moralo trobiti v nemški rogi dasiravno so bili člani večinoma Slovenci. Po prevratu se je društvo takoj prilagodilo razmeram in je svoja dru-štvena pravila prevedlo na slovenski jezik, Tudi v svetovni vojni je bilo društvo zastopano z nekaterimi člani, ki so se pa takoj po prevratu vrnili v domovino in nadaljevali društveno delovanje. Le eden se ni vrnil, ker mu kot neffl' čurju ni bilo mari več za svojo novo domovino, Vstopil je v službo pri »Volks-veru“ v nemški Avstriji in tam deloval proti Jugoslaviji. Toda popolnoma obU' božan in lačen se je spomnil na Jugoslavijo in te dni se je ves skesan vrnil po dveh letih odsotnosti k svoječasno zapuščenemu društvu. Člani društva p* niso bili tega mnenja, očitali so mu iz' dajstvo društvenih koristi in izdajalstvo domovine ter so ga pri občnem zborfl. ki se je vršil pretečeni četrtek, izključil* iz društva ter mu prepovedali nastop * društveno čepico na ulici. Vsa čast tem1* društvu, ki se je pokazalo odločno braniti stanovske koristi in ugled pred domovino. Tako bi morale postopati tud1 druge korporacije proti svojim izdajal' skim članom, zlasti pa razne odvetniški zbornice itd, ki ne najdejo času primer' nega vzroka za izključenje. — 20 dinarski bankovci. V soboto je vsled poročil ljubljanskih listov, & se nahaja med 20 dinar, bankovci mnog° falzifikatov, na našem trgu nastal® splošna zmeda. Že na vse zgodej so $e Špeharji in mesarji vprli, da ne maraj0 sprejemati teh bankovcev, vsled čes^ je prišlo na več krajih do razburljiv*-* nastopov, isto se je godilo po vse& trgovinah in javnih lokalih. Vse je bO' telo plačevati samo z 20 dinarskimi ba*|' kovci, a vsakdo jih je odklanjal. Mars*' kateri revež, ki je imel samo ta denaf' je postal žrtev te zmešnjave ker ni d°\ bil niti najpotrebnejših stvari za denar. Zmešnjavo so povečali še vsi***' benci nekaterih bank, ki so zunaj Prf' povedovali, da tudi banke ne sprejemaL tega denarja. Mi smo se takoj obrn* na pristojno mesto, od katerega se je dalo zatrdilo, da ni nobenega P° voda za odklonjanje teh bankovcev ^ Če niso spoznani kot falzifikati. Kafc° vidimo in slišimo danes v pondeljek» izjava še ni pomirila razburjenih duho• Ze na vsezgodej so ljudje oblegal* <* narne zavode zlasti Narodno k0IlV hoteč zamenjati te bankovce. Obrača* L so se do nas trgovci s pritožbami in obračale so se razne stranke z vpra-Sanji, kaj je na celi stvari resnice. Zopet smo še obrnili na najbolj kompetentno mesto, kr. finančno ravnateljstvo. In zopet smo dobili od te uradne strani zatrdilo, da se pravilni 20 dinarski bankovci morajo od vsakogar sprejemati in treba paziti samo na falzifikate, torej kakor doslej tudi na vsak drugi denar oziroma bankovce. Za prave 20 dinarske bankovce tedaj ni prav nobenega povoda, da bi jih smel kdo odklanjati, te glede falzifikatov treba dosedanje previdnosti. ~ Nemčurske požarne brambe. Okrajno glavarstvo nam sporoča: Požarna bramba v Pekrah je že sprejela slovenska pravila. Prepričan pa sem, da ostane tudi ta požarna bramba s sionskimi pravili gnezdo nemškutarjev ~ ker so se vsi poskusi, spraviti skupaj slovensko večino, izjalovili. Popreje je 'stelo to društvo 15—20 članov, danes se je hotelo pri občnem zboru dobiti društvo v slovenske roke, ima požarna bramba nad 60 članov, od teh komaj 5—8 Slovencev oziroma takih, so za slovensko društvo. Razpustiti Požarno brambo — to je radi gospodarskih razmer popolnoma nemogoče, er Pač urad ne more prevzeti odgovornosti za eventualne posledice, ki bi nastale vsled kakega požara. Ti razlogi znani tudi nemškutarjem, ki dobro ^a oblast za taka radikalna sredstva pri požarnih brambah ne more prevzeti odgovornosti. Radi sprememb pravil prj pc2arnih brambah v Kam-p,c?’ Sv. Lenartu, Sv. Trojici in Spodnji oiskavi^so se že storili potrebni koraki, opomnil'bi, da se pričakuje popolna Pfeustrojitev požarnih bramb v Spodnji olskavi, Sv. Trojici in Sv. Lenartu, ker bode dalo v teh krajih spraviti sku-PaJ slovensko večino. Drugače pa stoji spremembo pri požarni brambi Kam-iea. Vsi poskusi, spraviti skupaj v jvatnnici slovensko večino, so ostali do brezuspešni. Pravila bode imelo kakor °v o0venska> a — ostalo bode Situ*, . pekrah začasno društvo nem- odgoE: „Vsak0 druš° društvo, ki ne raznnci- aanašnlim razmeram, se lahko ip J" 811 — a požarne brambe se dajo kr»infU$trojiti’ in žalibog je to v vseh Tni-i/ za^asno ra<*i razmer še nemogoče, oliko v pojasnilo k noticam: Nemška onianda. Nekateri podatki niso j.1* Javnost, ker bi se z ob ja v-,enjem le stvari škodovalo. iiisJi- UmrIa je v pondeljek, 24. t. m. ^ a A,ca..dekliške šole v Cankarjevi uli-ereh0^11^8 ^ma Goričanka. Po- dlosti nlr!' v sledo> 2S- m* iz ^ jJo železnici štev. 8. Naše sožalje! klonila r,,°' Slovenska Matica ie po-Svetca n,5*?™’0 častnega člana fLuka ^k 200 K SV‘ Cirila in Metoda zne* ^u)emr. ‘Z^ava rez- častnikov. Kakor *** sestaS?!^0 naSi rezervni Cast-3toino S P°set>no spomenico na pri-^r°testiV°-aš oblast, v kateri odločno lastniki* a^°’. da se aktivni jugoslovenski Ji#n,V*iUni^0r1^* udeležujejo tako izra-prire dil ne samo na večer. ko smo ^°venoi * ■ . Yecer> feo smo 5,nPak oh SV0J »Koro^' večer”, J^osloven fU odPr.te«a Foba naj večjega Mišiča. S ga V0Jaka-)unaka, vojvode Se taka le lskreno Pozdraviti, če «blasti. potnenica res predloži vojaški •»rane beS"ie nam^čanja in pre- petek v; • Cev* Na ministrski seji v je 'sesali, tra'a,a od 16- do 19. ure, bo skri P°Seheu ministrski odsek, ^uieš^enia • Za to’ da se vprašanje i 148 naihni!* ln prehraae beguncev spravi J^iuistri 7-1 „ ta odsek so vstopili Uiinister otranJe stvari, vojni minister i,ln bo delP»Vgr.a™° reformo. Prideljen — Za ImJnistrskega predsednika. * vrše ponau? ^ tr2°vsk. plesa ! ?redo in »fe vaLe 23 čeSk0 besed0 5r‘ zvečer v m ^ ^ po1 20- (P°> 8.) ^otna. mah dvorani Narodnega kedaj bodPo°IS» Na razna vPrašania. ° tl,kajšnji pismonoše priredili običajni predpustni ples, naznanjamo sl. občinstvu, da se vsled kratkega predpustnega časa ter drugih ovir nameravani ples preloži na povelikonočni čas. Tedaj se priredi velika vrtna veselica, na katero že danes opozarjamo. Pripravljalni odbor. — Za potrebe ustavotvorne skup-štine. Ustavotvorna skupština bo potem ofertnih licenc sama nabavljala potrebne stvari, kakor premog za pisarniške potrebščine, bencin za avtomobile, dele avtomobilov, sveče, milo itd. Vsak državljan ima pravico, vlagati pismene ponudbe na predsednika skupščine. — Licitacija vojaške kantine. Dne 26. t. m. ob 14. uri se vrši v vojaški bolnici, Tržaška cests, licitacija vojaške kantine. — Obrtniška zveza. V Beogradu se je dne 19. januarja pričela konferenca obrtnikov iz vse države. Naloga te konference je, ustvariti podlago za oživo-tvorjenje splošne obrtniške zveze za vso Jugoslavijo. Na konferenco je do-Šlo znatno število obrtnikov, da manifestirajo za težnje svojega stanu. — Švicarski ženski kongres. Kakor se brzojavlja iz Ženeve, se vrši švicarski ženski kongres v Bernu letošnjo jesen. — Izgon tujcev iz Francije. Po neki pariški vesti „Dena“ so predlagali poslanec Mernier in tovariši v zbornici, naj vlada izžene iz Francije vse tujce, ki nimajo dovolj gmotnih sredstev. Raz-!ven tega naj bi se one tujce, ki žive v 1 Franciji in zbog svojega bogastva samo lenarijo, visoko obdavčilo. Enake nared-be bi bile priporočljive tudi pri nas. Sokolstvo. o Sokolska maSkerada se vrši na pustni torek v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. o Sokolska maškerada. Ze sobotna številka našega lista je prinesla vest o inaškeradi, ki jo priredi ..Mariborski Sokol" na pustni večer v vseh gornjih prostorih Narodnega doma svojemu članstvu, posebno svojoj plesaželjni mladini, in vabljenim prijateljem sokolstva. Kakor je posneti iz priprav, ki so že v polnem teku in se vršijo pod spretnim vodstvom tqzadevno vsestransko ver-ziranega načelnika veseličnega odseka br. Majerja, bo ta prireditev v velikem stilu in bo stopila enako vredno ob stran vsem letošnjim plesnim prireditvam tako v Gčtzovi dvorani kakor v Ofi-jcirskem domu. Glede toalete bo naj-j večja svoboda: obleka promenadna, | vendar bodo zelo dobrodošle maske. Kakor doznavamo, bo tudi mestno gledališče šlo udeležencem na roko in bo izposojalo maske; sokolstvo bo "to znalo seveda primerno ceniti in se nadeja s te strani res najizdatnejše blagohotne podpore. Da pa se ne bi vtihotapili neljubi elementi, se bo od mask zahtevala sokolska legitimacija ali vabilo.. (Pomotoma spregledani prijatelji sokolstva si naj blagovolijo priskrbeti vabila pri br. Majerju v njegovi trgovini na Glavnem trgu.) — Kdor se hoče tedaj na pustni večer prav razveseliti in obenem s svojim prinosom podpreti sokolsko stvar, naj sklene: pust pokopljem na sokolski maškeradi v Narodnem domu. šele je na predlog vodstva kr. zaloge šolskih knjig in učil z odlokom št. 6000 od 15. dec. 1920 dovolil, da razpiše vodstvo kr. zaloge za najboljše mladinske spise patriotične vsebine nagrade v .skupnem znesku 10.000 K; nato je vodstvo poverjeništvu za uk in bogočastje predlagalo, da se naj dovoli enaka vsota v svrho razpisa nagrad za najboljše ilustracije k tem knjigam. Novi vodja poverjeništva za uk in bogočastje je tudi to dovolil z odlokom št. 6164 od 22. dec. 1920. Razpis teh posebnih tekmovalnih nagrad, ki se bodo izplačale poleg običajnega honorarja, se bo v kratkem objavil. Sloven. narodno gledališče. Repertoire bodočih dni: V pondeljek 94.: „Noč na Hmeljniku", gostovanje t Ptuju. V torek «5.: „Mrak*, ab. C—17. V sredo 26.: BCaričine Amaconke1*, izv. ab. V tetrtek 27.: „Pri belem konjičku1*, abon. C—18. V petek 28.: Zaprto. V soboto 29. jan,: .Rodoljub i/, Ainerike“. Abon. A—19. Kje bo? Kultura in umetnost. -J- Simon Jenko. Zbrani spisi. Uredil dr. Jože Glonar v Lljubljani 1921, Izdala in založila Tiskovna zadruga. 8° Strani 416. Cena 42 K, po pošti 3 K več. V zbirki »Slovenski pisatelji*, kjer izhaja znamenita prijatelieva druga izdaja Jurčičevih zbranih spisov, so pravkar izšli tudi Jenkovi zbrani spisi: ne samo pesmi ampak tudi njegovi pripovedni spisi. Tako imamo sedai celega Jenka. Izdaja ob-ega tudi Jenkov živijo-! njepis m urednikove opombe k posa-! mezmm pesmim oziroma spisem. Izdaja1 je enakolično opremljena kot ena JurČi-i čevih spisov. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v L)ubljani, Sodna ulica številka 8. + Pospeševanje mladinske književnosti. Bivši poverjenik dr. Verstov-1 Najnovejša poročila. Fašistovskl puč v Reki. DKU Berolin, 23. januarja. »Die Deutsche Allgemeine Zeitung* poroča iz Lugano: Bivši italijanski poslanec Zamella se je poizkusil s pomočjo častnikov šiloma polastiti Reke. Fašisti naj bi razorožili stažo pred vladno palačo in zasedli vojašnico. Po ljutih bojih, pri katerih je bilo mnogo mrtvih j in ranjenih, so regularne čete zopet za-j sedle vojašnico. Radi tega puča je po-j zvala reška vlada generala Ferraria, naj se mesto na podlagi opatijskega sporazuma vojaško zasede. Včeraj je dospelo v mesto 750 karabinijerjev in 150 pešcev. Vprašanje prisege. LDU. Beograd, 23. jan. V parlamentarnih krogih se govori, da bodo komunisti najbrže prisegli, kar se sklepa iz razpoloženja, ki je vladalo na njihovem zadnjem sestanku. Ravnotako bo tudi večina jugoslovenskega kluba, prisegla Iz krogov Narodnega kluba se doznava, da Narodni klub za sedaj ne bo prisegel, ker je večina članov odšla iz Beograda na dom in ni vedela, kdaj bo končal odbor za izpremembo poslovnika svoje delo. Treba je počakati na njihov povratek, da se na skupnem posvetovanju sprejme konCni sklep glede tega vprašanja. Ne ve se tudi, kakšno stališče bo zavzel Stojan Protič. V parlamentarnih krogih sodijo, da bo jutrišnji dan prinesel odločitev v vprašanju prisege. V vrstah muslimanskega kluba vlada nezadovoljstvo, ker odbor za izpremembo poslovnika ni sprejel njihovih predlogov glede izpremembe besedila prisege. Vprašanje finančnega ministra. LDU Beograd, 23. januarja. Dr. Voja Marinkovič noče prej sprejeti listnice finančnega ministrstva, dokler se vprašanje subotiške afere *ne razpravlja v demokratskem klubu. Tudi dr. Voja Veljkovič in Kosta Kumanudi ne želita prevzeti te listnice. Medtem pa zahteva dr. Milorad Draškovič, sedanji zastopnik finančnega ministra, naj se vprašanje popolnitve tega važnegŽ resorta reši čim prej, ker se posli v finančnem ministrstvu kopičijo in je treba izvesti potrebne priprave za novi proračun ter podvzeti energične korake za izboljšanje naših financ. Seja demokratskega kluba. LDU Beograd, 22. januarja. Demokratski klub je imel danes sejo, na kateri se je razpravljalo o vprašanju finančnega ministra. Sklenilo se ni nič. Ureditev tega vprašanja je odgodena za nekaj časa. Stališče zemljoradnlkov. LDU Beograd, 22. jan. Po informacijah iz kompetentnih krogov zemljorad-niki ne bodo vstopili v vlado. 20 toči, ki jih je zemlioradnički klub pismeno predložil Pašiču, tvori samo pogoj, s katerim se zemljoradniki zavežejo podpirati viado pri glasovanju o ustavi. Revizija uradniških kvalifikacij. LDU Beograd, 22. jan. Z današnji« dnem prične delovanje odseka za revizijo uradniških kvalifikacij. V ta odsek so vstopili načelniki vseh ministrstev, vendar pa bo imel ta odsek samo svetovalen značaj. Uradnikom, ki zavzemajo višja mesta, kakor jim gredo po njihovi kvalifikaciji, se bodo ponudila nižja mesta, do katerih imajo pravico. Kdor nižjega mesta ne bi sprejel, bi bil odrešen svojih dolžnosti. Italijanska nasilja v Dalmaciji. LDU Beograd, 23. januarja. Posamezni poslanci iz Dalmacije dobivajo iz okupiranih in drugih krajev neprestano pritožbe radi postopanja italijanskih oblasti napram našemu narodu v še neosvobojenih krajih. Med mnogimi pritožbami je prišla tudi ta, da donu Josipu Gorčiču iz Korčule, ki je moral pobegniti pred italijanskim nasiljem na Telešak, niso dovolili, da bi se povrnil k umirajoči materi. Gorčič se je obrnil na italijansko poveljništvo s posebno prošnjo in je posredoval tudi opat na Korčuli. Italijanska oblast pa mu je odgovorila, da ga bodo aretirali, ateo prekorači demarkacijsko črto. Župniku je umrla mati, ne da bi jo bil videl. Dalmatinski poslanci zemljoradničkega kluba so naslovili pismeno vprašanje na ministra za zunanje posle, zakaj še ni izvedena ratifikacija rapallske pogodbe, zakaj se še ni pričela evakuacija zasedenih krajev in ali so vladi znani dogodki, ki sd naperjeni proti našemu prebivalstvu. PašIČ obolel. LDU Beograd, 23. januarja. Ministrski predsednik Nikola Pašič je včeraj obolel in danes ni mogel zapustiti svoje sobe. Seja konstituante. LDU Beograd, 23, januarja. Ustavotvorna skupščina bo jutri popoldne imela svojo sejo, ako bo jutri dopoldne dotiskano poročilo o izpremembah poslovnika. Odlikovanja. LDU Beograd, 23. januarja. Stari politik, Pero Cingrija in arheolog doa Fran Bulič, ki sta dosegla starost nad 70 let, sta za svoje zasluge odlikovana z redom Sv. Save II. raz. De Fontenay premeščen v Kodanj. LDU Beograd, 23. januarja. Francoski poslanik de Fontenay je premeščen v Kodanj, ostane pa v Beogradu še mesec dni, Slovesno odlikovanje Beograda. LDU Beograd, 23. januarja. Snoči je bila v občinski dvorani seja, kjer se je razpravljalo o odlikovanju mesta Beograda z redom francoske častne legije. Sklenilo se je, da se bo izvršila ta slavnost dne 29. in 30. januarja. Za prehrano okupiranih krajev. LDU Beograd, 23. januarja. V ministrstvu za prehrano je odobren kredit dveh milijonov dinarjev za prehrano okupiranih krajev Dalmacije in Istre. Trgovinska pogajanja z Nemčijo. LDU Beograd, 23. januarja. Delegati nemške vlade, ki so pri pogajanjih za sklep trgovinske pogodbe v Beogradu, odpotujejo jutri v Berlin, da sprejmejo potrebna navodila od svoje vlade. Prva redakcija trgovinske pogodbe je izdelana na podlagi največjih medsebojnih ugodnosti. Tovarna in zaloga Koroška cesta 46—53 Poiar Hochnaggcr In drugevl v priporo ti)* rrojo bogato talogo kompletnih spalnih sob, lrahlnlsfce oprire Iz meh- j kega in trdega lesa, kakor posamezne dele SPJF* P° znižanih cenah. ProSnJe z referencami naf se polijejo na Zadružno Banku, podružnica Maribor, Gosposka ulica 20, Reflektira se samo na versirane In prvorazredne moli. Brzojav. naslov: Spedbalkan. $■ Selitve s patentiran, pohiltveniml vozovi na vse strani. • spojeno s tirom južne železnice. o la}wčl« domače špedidlsko podjetje v Jugoslaviji. MARIBOR % Pisarna: aiaksaadrova časta tS. — SkladllCa: Aleksandrova casta 70, KoroSka ta. J Centrala: LJUBLJANA. — Podružnica: MARIBOR, BEOGRAO, ZAGREB, TRST, WIEN. Telefon §tev. 375 Spedldja vseh vrst. o Sprejema :ije blaga v skladišča. Zacarinjenja in zavarovanja, o Mednarodni prevozi. x SpedlcIJsko dostavno podjatje Jožu železnic«. X *♦» eoeeeeeeeea ~MVBnaSSSmiimt War!b'ofr25, ianuaria' 1921: Gospodarstvo, trgovina. $ Sladkorna pesa v Jugoslaviji. iPo verodostojnih vesteh znaža produkcija pese v Jugoslaviji: V okolici Velikega Bečkereka 2688 ha, Crvenki %280 ha, Osieku 2590 ha, Novem Urbasu 4889 ha, Usori 2500 ha, Bara-mjavaru 927 ha, Beogradu in Cupriji JI740 ha, skupno toraj nekaj nad 20 000 ha. Ako bi bila letina tako •ugodna, kakor se je smatralo začetkoma, bi se lahko računalo s 35.000 nagoni sladkorne pese, iz katere bi se fedelalo krog 2500 vagonov prvovrstnega sladkorja. Ker se pa porabi pri najveCjem štedeniu krog */s sladkorja iz drugih držav, posebno pa iz Čeho-slovaške ako računamo kg sladkorja po 10 dinarjev, bi znašal uvoz 550 milijonov dinarjev ozir. nad 2 milijardi kr. | Cena na avstrijskih In madžarskih tržiščih. Dunaj: Konji: Na trg se je pripeljalo 716 različnih konj. Cene so notirale: Konji za kočije K 40-60000, lahki vprežni konji K 25 ■—50.000, težki vprežni K 60—130.000. Konii za klanje K 55-92 h kg žive vage. Promet je bil živahen. Budimpešta: Konji: Pripeljalo se je 1068, neprodanih 651. Boljši jahalni konji ‘K 9000-35 000, lahki konji za vožnjo K 30000—60.000, težki K 36—100.000, slabše vrste K 7000—18 000, osli in mule K 12.000—40.000, konji za klanje S K 4000-8000. | Agrarno gibanje v Ameriki. jMed borbo za predsedniško volitev se jje vmešavala tudi povsem nova stranka, ki ima popolno agrarično stališče. V njej so zastopani večinoma ifermerji, ki se hočejo osvoboditi kreditnih zavodov, kojim oddaiaio svoje kito. V nadtrgovlni se je pritiskalo na :magali pri volilnem boju, v katerem jso izvojevali znatne uspehe. V Dakuti jso si izsilili vpliv v vlaoi in prevzeli denarni zavod, ki so ga imenovali »državno banko«. Ta institut daje kmetovalcem hipoteke in predujme na pšenico itd., ki se bo shromilo do ugidne prodaje v posebnih skladiščiti. ITI uspehi so zbujali pozornost ter ddali povod za slične ustanove in zveze v sosednih državah. Radi te proti-akcije farmerjev se je moralo pretekli mesec razpustiti 22 bank, ker jim niso farmerji več prodajali svoje žito. Vodja tega gibanja je državni pravdnik Parley Chrfstensen. | »Gospodarsko društvo na delu*. Na našo notico pod tem naslovom, ki smo jo prinesli pred dnevi, sporoča »Hrv. Gospodarsko društvo«, da je odredilo tozadevno strogo preiskavo ter bo končen rezultat sporočilo. | Česoslovaško-angleška kreditna pogajanja. Češki trgovski minister dr. Hotovec je odpotoval v soboto zjutraj v London, da zakiiuči kreditna pogajanja in se pogovori o nakupu moke. | Za angleško-jugoslovensko trgovino. Naše poslaništvo v Londonu je obvestilo ministrstvo za trgovino in industrijo, da so mnoge angleški trgovske tvrdke otvorile poseben kredit za naše trgovce in industrijalce, da bi jse s tem iagje uslvarile trgovske i zveze z našo kraljevino, j | Zrakoplovi za trgovski promet, j Te dni se bode vršila na Argleškem i poskušnja zrakoplovov za trgovski oromet. Vporabili se bodo cepelinovci R 30 in 37 ter 71 in 64. Poskusna pot bo iz Malte v Egipet. | Sladkorni izvor. Čehpslovaške. Iz Prage se poroča, da je _znašala izvozna količina sladkorja iz Čehoslo-vaške meseca novembra pretečnega leta skuono 76 833 stotov, od katerih odpade 28 000 na Hamburg, 29.000 na Švico, 8.465 na Nemško Avstrijo, ostanek pa na Jugoslavijo, Poljsko in Trst. j Vprašanje o zgradbi velike tobačne tovarne je definitivno rešeno. V Smederevu se zgradi moderna tobačna tovarna, ki bo največja te stroke v Jugoslaviji. | Avstrija izvaža v Romunijo. Iz Bukarešte poročajo v Budimpešto, da je carinsko ravnateljstvo pooblastilo obmejne carinarnice, da propuste v Romunijo, vse avstrijsko blago, ker se je prepoved uvoza ukinila. | Italijanski monopolni dohodki. Industrijski in trgovski monopoli banke prve službene epohe znašajo eno milijardo in 54 milijonov lir več, kakor v isti predvojni perij odi. | V ministrstvu zt promet se izdeluje načrt za vzpostavitev rednega prometa med našo državo ter med Romunijo, ter med Romunijo iri Italijo preko naše države. Razno in humor. D’ Annnnzio častni predsednik filmskih avtorjev. Reški jur.ak D’ Annunzio je bil imenovan od genu-veške družbe filmskih avtorjev častnim predsednikom. Boljšega dovtipa si družba ni mogla izmisliti. Arheologična poročila iz Grške. Izkopavanja na Kreti, kier so sedaj po j koncu vojske začeli zopet z marljivim ! delom so okrila temelje palače iz srednje Minosove dobe. Tu so našli slikarska dela (freske), dele stoloov, zlate okraske in vaze. V bližini palače so naleteli na mesto, ki je stato v isti" dobi. Nekako pet kilometrov vstran soj našli grobe iz Minosove mladosti, kf? so obsegali okostja Ilovnate urne, va?e in pogrebne darove. — .Posebno velik nagrobni spomenik z mnogimi arhitektonskim okraski z marmorja so pa izkopali v starem mestu Alisiju v Eniru, V isti višini kot izkopani predmeti je stalo malo jonsko svetišče z zanimivim? peresnimi okraski. Raziskavanja na gori Oeti so odkrija svetišče iz dobe Herakla. Razen pepela žrtev so našli napise in pa kip cesarja Comoda kot. Herakla. Ne pozabite na naročnino! Glavni urednik: Radi voj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. Nova pošiljate«! toergeB-sIr fia v zabojčkih a 6 in pol Sok (300 komadov) polnomastni sir polnomastni T«Ssif®r sir CSro^er sir v hlebih od 20 kg PoiemendoSski sir pravi Parmess!^ Prekaj. ssrdslce (Sprollen) Sard@Se $8a»6 odprte in v sodih Sardele očiščene v dozah SardeltenringG v olju SaSame „t$@r2“ Madeiia di Bologna pošilja vsako množino po pošti in železnici Hinko Hmelak 98 Maribor Slomškov trg 6 {! Telefon interurb. 158 Velika zaloga južnega sadja! Zahtevajte cenike! Mala oznanila. Iščem uSiSelJa za hrvaščino.) BHvntca Frana Novaka pa Zora Ziher, Maribor. Ob i Aleksandrovi cesti št. 22 Ae ■ železnici št. 8. 85 3—3 i priporoča. 22 lepo posestva, 19 oralov zemlje (polje, gozd in travnik), 30 minut od Maribora oddaljeno, se proda. Vprašati Pobrežje, Fraustaudner-strasse št. 4. 95 2—2 Išče se me!»!irac:a soba s prostim vhodom za enega ali dva gospoda. Ponudbe na upravo lista. t Miza za obtan.e (Hobet-bank) se proda. Likavec pri g. Vikt. Glaser, Ruše. 97 Pristopa/te Jugoslov. Matici! 2—1 I?! Ženitna ponudba. Državni uslužbenec srednje starosti želi za takojšnjo poroko znanstva z vdovo, posestnico v mestu ali na deželi. Tudi vdove z otroci niso izključene. Naslov se izve v upravi lista. 80 4—4 carinsko - posredniško poduzečs Tih. S. Miloševiča, Maribor Zrinskega trg 5/1. io—8 Tužnim srcem naznanjamo, da je naša preljuba hčerka oz. sestra, gospodična Antonija Ema Batič učiteljica dekliške šole v Maribor« v pondeljek 24. t. m. ob 10. uri predpoldne, pr.e-videna s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice se vrši v sredo, dne 26. t. m. ob 14. uri popoldne iz hiše žalosti Ob železnici št. 8 na pokopališče v Pobrežju. Maribor, 24. januarja 1921. Žalujoči ostali: Anton in Jožefa Batič, stariši. Rudolf in Anton, brata. Milka, Dragica, Slavica, sestri. 99 m iBB iBW UlM i rbbbbbbbbbbbobbbbbobbbbbbbbbb Sonrite h«* slovensM! Izdal*: zadrug« Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarn« d. d.