Političen list za slovenski narod. Naročnino Jn oznanila (in s ara te) »»prejema npravnlštro in ekepedlelja t ,,Kat«l. TIskarni" Kopitarjeve ulice It. 2. Po pošti prejeman velja: Za cele leto predplaftu 16 fld., xa pol leta 8 fld., sa četrt leta 4 fld., xa jede« meiec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: £ Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne »»prejemajo. Zm celo leto IS fld., sa pol leta « fld., sa četrt leta S fld., sa jeden meiec 1 fld. f »r j . „ ,„... „ . „ . .„ V Ljubljani n« dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. v.č na leto. | Vredni.tvo ,e t SemenlSklh ulleah It. 2, I., 17. Posamne številke po 7 kr. I Izhaja vsak dan, isviemSi nedelje in pratnike, ob pol 6. uri popoldne. Vredni it va telefdn - itev. 74. Štev. 154. V Ljubljani, v soboto 8. julija 1899. Letnik XXVII, Slaba znamenja. Ulica zmaguje! Po vsej Evropi, izvzemši Anglijo, parlamentarizem propada, a zmagujejo pesti in močna pljuča. Tako je v Avstriji obstrukcija parlamentarizmu potrla vsa peresa in kolesa in poulična revolucija vrgla je Badenijevo ministerstvo. Naša ustava se itak nikdar ni uživcla med ljudstvom, zato si vlada lahko pomaga s § 14. A vedno ne pojde tako. Vlada bode morala sklicati parlament in igra se iznova prične. Obstrukcija bode zahtevala svojo pravico, sklicevaje se na »ljudsko željo«. In če se vlada zopet uda, potem je anarhiji odprta pot, načelo večine je pokopano. Kar danes poskušajo Nemci, to morejo jutri Cehi. Sila zmaguje, pest odločuje, to je znamenje novodobnega parlamenta. Od liberalnih Nemcev so se naučili Mažari. V živem spominu so še nečuveni dogodki v ogrski zbornici in po peštanskih ulicah. Danes je mažarska opozicija mirna, toda to je le tišina pred nevihto. Ko se razkadi Szellova hipnoza, tedaj prične opozicija zopet divji ples. Enaka bolezen se je lotila italijanskega parlamenta. Maloštevilna, toda brezozirna in odločna manjšina se je postavila v boj proti vladi in večini. Pomagala jej je galerija in ulica do zmage. Vlada ni vedela druge pomoči, zaključila je zasedanje do pozne jeseni. Z največjo silo in predrznostjo pa je opozicija nastopila v Belgiji. Socijalisti v zvezi z liberalci, ki v zbornici ne štejejo niti tretjino glasov, so glasno z orožjem v roki zahtevali, da vlada odstopi in se večina razprši, da pridejo kričači na krmilo. V zbornici in na ulici je divjala več dni prava revolucija. Vlada je morala nekoliko odje-njati, da je preprečila prelivanje krvi. Soumettre ou demettre ! Tretje je revolucija proti državnemu redu. To je nauk liberalizma. Ako vlada ne pobije klerikalcev in se z dušo in telesom ne zapiše liberalizmu, potem nastopijo mnogoštevilni oboroženi delavski bataljoni, ki slepo služijo židovskemu kapitalu in svojim mastno plačanim voditeljem. »Ljudstvo« je nezadovoljno, zakriči s škarjami v rokah židovski mazač. V zbornici nastopi plačan kričač, na ulici pijan pretepač, in ti ljudje razglašajo »ljudsko« voljo, ki pa je javna revolucija. Tako smo zopet prišli nazaj v čase francoske prekucije, ko je odločevala surova sila in je bil najslavnejši oni »ljudski« zastopnik, ki je pobil največ sip ali pomoril največ ljudij. »Obstrukcija je najvažnejši problem vseh ljudskih zastopov. Nihče ne taji, da je obstrukcija velika nesreča kakor vojska. Pravična ali krivična, vedno ostane kriza na življenje in smrt za parlamente«. Tako prične člankar dunajske Židinje svojo razpravo, toda v isti razpravi pride do zaključka : Nemogoče si je misliti parlament brez temeljnega načela, da večina cdločuje, seveda s pogojem, da je večina nemška ali vsaj liberalna. Ako pa so v večini klerikalci, potem je taka večina nenaravna, krivična, in manjšina ima pravico, celo dolžnost, da s silo razbije tako večino. Obstrukcija je sveta, revolucija na ulici je odpor ljudske duše proti zatiranju, ako treba za-bosti klerikalnega zmaja. Tudi bastard more zasesti najodličnejše mesto, dasi zakoni omikanih narodov priznavajo načelo, da nezakonski otroci ne morejo zakonskim kratiti pravic. Tako uči »N. Fr. Pr.«, glasilo ustavoverne stranke, katera danes v Avstriji in Belgiji že kot maroder krevlja za soc. demokrati. »N. Fr. Pr.« je vedno s prikritim veseljem pozdravljala gibanje nemške in italijanske irredente v Avstriji, a danes že brez ovinkov zagovarja poulične izgrede na Dunaju, v Bruselju, Rimu, Madridu in Parizu' ter proslavlja zmage pouličnih razgrajačev. Po tej teoriji propalega liberalizma je nemogoč vsak parlamentarizem, ako ima manjšina pravico, da s silo razžene neljubo jej večino. Tako govore in uče liberalna glasila od »N. Fr. Pr.« doli do ljubljanske žabe, ki se valja v židovski luži. Jako lep nauk! Po tem načelu mora v prihodnje vsaka parlamentarna manjšina zbob-nati na ulice vse svoje pristaše iz raznih predmestij s krepelci in cepini. Kdor najglasneje razsaja in največ šip pobije, ta je prihodnji kandidat za državni zbor; kdor pa največ klerikalcev po-davi, ta ima spričevalo sposobnosti za ministra. Tako se bližamo polagoma oni srečni dobi, ko bode »ognjeni dih revolucije« smodil cvetje in sadje srednjeveške omike. O Vandenpeereboom! Duše božje, ali se vam ne ježe lasje ! Nam ne. Čim preje zmaga nauk, tem hitreje razpade liberalizem v prah in pepel. In greh bi bil, ko bi ustavljali časa kolo, ki bode strlo najhujšega sovražnika ljudstva, liberalno hijeno. Grozna statistika. Iz Zagreba, 30. junija. Pred nedavnim je priobčil občinski biležnik v Peložčici gospod Majnarič v Sisku kratko brošuro, v kateri je opisal žalostno stanje svoje občine, ležeče med ustjem Kolpe in Lonje na levem bregu Save. Ko človek bere to brošurico, ne bi skoraj verjel, da more biti v tako plodnem kraju, kakor je Posavina, toliko siromaštva in bede. In vendar je tako; saj moramo verovati možu, ki živi med ondotnim narodom in je dokazal svoje trditve o gospodarskem nazadku svoje občine tudi s statistiškimi podatki. In kaj pravijo te številke? LISTEK. Napredno pismo. Gospod urednik! Dolgo Vam že nisem pisal, in med tem postal bi bil kmalu prijatelj klerikalcev, če ne celo klerikalec. To pa je prišlo tako-le: Bral sem, kako nameravajo krščanski socijalci na Dunaju razširiti volivno pravico. Po njihovem predlogu, ako se uveljavi, povišalo bi se število volivcev v prvem volivnem razredu od 6000 na več kot 16.000. Do sedaj je torej 6000 velikih kapitalistov gospodovalo v prvem razredu, sedaj pa bi se jim zmanjšala volivna pravica za več kot polovico. Torej sem si mislil, da bodejo posebno socijalni demokratje s tem predlogom zadovoljni, ker se ž njim oslabiti hoče moč velikega kapitala. Posebno zadovoljni, sem si mislil, bodejo socijalni demokratje s tem, da predlog ustanavlja četrti volivni razred, v katerem bi dobilo volivno pravico krog 200.000 proletarcev, ki dosedaj niso imeli volivne pravice. Tako napreden ni noben občinski volivni red, in celo v naši Ljubljani, ki je tako srečna, da ima s pomočjo socijalnih demokratov čisto napreden občinski odbor, od tega od- bora ne bomo dobili tako naprednega volivnega reda. Toda socijalni demokratje s tem predlogom niso zadovoljni in v družbi s kapitalističnimi židovskimi liberalci kriče, da je to »Wahlrechts-raub«, in skušajo na Dunaju uprizoriti revolucijo. Obsojal sem tako početje socijalnih demokratov, ki sicer zahtevajo razširjenja volivne pravice, tu pa takemu razširjenju nasprotujejo in ljudstvo razburjajo ter bi radi dosegli, da bi tekla kri, samo zato, ker hočejo v prvem volivnem razredu krščanski socijalci vzeti moč židovskim kapitalistom iz rok, kateri so do sedaj, dasi najslabši volivni razred po številu, volili primeroma največ mestnih odbornikov. Jasno mi je bilo, da vodi socijalno demokracijo židovstvo in sicer izključno le v svoje sebične namene. Ali sedaj pa me je podučil »Slov. Narod« in mi pokazal, da imajo socijalni demokratje prav, in da so krščanski socijalci res roparji volivne pravice. Zakaj ? No, zato, ker to trdijo nasprotniki klerikalizma in mora zato biti resnično. Le klerikalcem ne zaupati! Občudoval sem modrost gospodov, ki pišejo »Narod«. Bral sem nadalje o revoluciji v Belgiji in sem so hudoval nad liberalci in socijalnimi demokrati, ki so provzročili prelivanje krvi, ker so v parla- mentu v manjšini. To postopanje, katero so hoteli pri nas svoje dni uprizoriti nemški nacijonalci in njihovi prijatelji, ko so z najhujšimi sredstvi za-pričeli obstrukcijo, zdelo se mi je zaničevanja vredno, in veselil sem se, da mi bo v tem brez dvoma pritegnil moj ljubi »Slov. Narod«, ki je nekdaj tako vneto pobijal našo obstrukcijo. Ali motil sem se. Razsvitljene glave pri »Narodu« obsojajo kar najostreje klerikalno večino belgijskega parlamenta. Zakaj ? No, zato, ker je klerikalna. Ker je klerikalna, morala bi se udati protiklerikalni manjšini. Klerikalizem je revolucija! Uničite ga torej. Bral sem konečno o naredbi našega nauč-nega ministerstva, s katero se zopet uvajajo na srednjih šolah eksercicije. Veselil sem se te naredbe. Saj moj ljubi »Slov. Narod« vedno piše da duhoven deluj le v cerkvi, in tu se je duhovnu odprlo novo polje delovanja v cerkvi. Toda zopet sem se motil. »Narod« pravi, da je ta naredba nazadnjaška in da se hoče s tem ukrepiti vpliv klerikalizma. Sedaj še le prav vem, kako in kaj; klerikalci ste zviti ptiči, in kedar deluje duhoven izven cerkve, reči se mu mora, da naj delujo samo v cerkvi, kedar pa deluje v cerkvi, kričati sc mora, da je to delovanje nazadnjaško. Tako Leta 1860 je bilo v Peložčici 1288 prebivalcev, danes 893. Leta 1875 je imela ta vas 320 hiš, zdaj jih ima samo 279. Leta 1878 se je naštelo v tej vasi še 960 konj, 1600 goveje živine in 2500 svinj, dvaiset let kasneje, namreč 1.1898, samo 632 konj, 929 glav goveje živine in pa 83 svinj. Razumi se, da je vsa ta živina dandanes tudi slabeje pasme in sploh manj vredna, nego v poprejšnjih letih. In to je samo ena občina v Po-savini, ki o nji govori pisatelj in ki nam jo predstavlja kot tipični primer, kajti tako so nazadovale v tem predelu skoraj vse ostale občine. In kako siromašno se oblači in hrani ta narod, uživa večjidel le neslan koruzni kruh, ker osoljenega bi se preveč pojelo, mesa ne povžije skozi celo leto nobenega, razven malo slanine na največje praznike. In vendar je bil nekdaj ta kraj vrlo bogat, saj so ga že Rimljani šteli med najnapredneje dežele svoje, in tak bi mogel biti tudi dandanes, saj je tamošnji narod dober in pošten, ali zdaj seveda zapuščen v fizičnem in žalibog bode tudi kmalu v moralnem oziru, če ne bode hitre pomoči. Narod je izgubil od onega časa, odkar je sezidana železnica od Siska v Slavonijo, ves svoj zaslužek na Savi, kjer je vlačil ladije v Sisek ter bil od tega časa vezan popolno na svoje gospodarstvo, a to mu je propadalo od leta do leta, ker je vsa Posavina, posebno pa kraj izpod Siska, podvržen vsako leto hudim povodnjim. Okoli Save in Lonje so se naredila prava močvirja, ki se ne dado nič več obdelovati in ki iz njih dohaja po leti gnjili zrak, ki okužuje ves kraj, pa tako narod gine brez svoje krivde od hudih bolezni. In še to, kar bi se dalo, ne more rešiti, ker nima od nikoder pomoči. Omenjeni biležnik pravi, da občina ni dobila od vlade 15.000 gld. posojila, premda jej je bilo obljubljeno. S tem posojilom je hotela občina narediti potrebno nasipe, da se obrani poplav; a niti ni mogla dobiti občina potrebnih načrtov za osuševanje in izboljšanje svojih zemljišč. Vlada ostala je gluha za vse te prošnje. In vendar se vsako leto toliko denarja trosi za razna večkrat tudi prav dvojbena podjetja, a za narod, ki očitno propada, ni nikjer denarja. To je čisto kriva gospodarska politika, pa nas mora ugonobiti sčasoma, če se ne obrne na bolje. Na Hrvaškem sploh ne misli državna oblast na urejevanje rek in izsuševanje močvirnih krajev. Zajedniška vlada vsa taka dela celo pri državnih rekah zanemarja, a avtonomna ali domača vlada pa nima za to dovoljnih sredstev, ali pa tudi ne prave volje. Tako je prisiljen Zagreb izdati za urejenje Save, če noče, da ga zalije, do blizu 300.000 gld., kar gotovo ne bi bilo potrebno, ko bi Zagreb stal tam kje na Tisi, saj nam je še vsem dobro znano, kako je Ogrska potrošila za Segedin milijone, da ga varuje poplav reke Tise. A najhuje je še to, da Hrvaška plačuje svoj pri-nos za taka podjetja na Ogrskem, doma ji pa vse propada. Sicer se bode pa moralo v tem pogledu nekaj storiti in regnikolarni deputaciji ne bode preOHtab nič drugega, nego pri sklepanju nove nagodbe opozoriti ogrsko vlado tudi na te krivice, ki jih trpi hrvaški narod od ogrske vlade. A ko se dobi večja svota, moralo se bo začeti tudi z izsuševanjem posavskih in podravskih nižin, ker sicer izgine sčasoma ves naš narod iz teh krajev. Koliko plodne zemlje bi se dobilo samo z izsuševanjem lonjskega polja! Naš narod potem ne bi trebal iskati si težavnih služb po tujih krajih, nego bi mogel ostati doma, kjer bi se lahko dobro prehranil. Toda za taka podjetja bi morala dati denarja država, ki ga tako večkrat trosi za nepotrebne stvari, ali pa bi morala vsaj gledati, da se osnujejo društva z državno podporo. Posavina bi mogla postati zopet žitnica, kakor je že bila nekdaj, a ravno tako tudi Podravina in potem se ne bi trebala priobčevati tako žalostna statistika o propadanju hrvaškega naroda zbog malomarnosti pozvanih državnih faktorjev, ki jim šume po glavah različne državne ideje, mesto da se lotijo blagonosnega in koristnega kulturnega dela, ki je za obstanek vsakega naroda neobhodno potrebno. Politični pregled. V Ljubljani, 8. julija. Dunajske demonstracije in — liberalci. Poročali smo o zadnji socijalno-demokra-tični demonstraciji, ki se je priredila proti županu dr. Luegerju in podžupanu Strobachu, ker sta pri neki priliki po pravici kritikovala počenjanje socialističnih rogoviležev. Manifestacija je po poročilu »Arb. Zeig.« in Židinje iz Fichtegasse »naj-močneja, najsiloviteja politična manifestacija, kar jih je bilo za Badenijevih dni, motila jo je le nasilnost policije, kateri ves Brd in zaničevanje.« V resnici seveda ni bilo prav nič drugega, nego moker nastop zaslepljenih, židovskim krivonosim voditeljem vse zaupajočih delavcev, ki bi bili z veseljem izpolnili vsa povelja dr. Adlerja in drugov, da ne bi bila policija storila svoje dolžnosti. — Vsled tega pa toliko hrupa v taboru Izraelovem, ker le za njega koristi se je moralo delavstvo predvčeranjim postaviti javno proti dr. Luegerju, ker le Židom so po novem volilnem redu pristrižene peroti in njihovemu gospodstvu bi v vsakem slučaju odklenkalo, ako vlada odobri volivno preosnovo. Seveda delavci niso smeli izvedeti resnice, ti so morali biti prepričani, da se njim godi krivica, da je žaljen delavski stan. In to so mu znali prav dobro raztolmačiti mastno plačani voditelji dr. Adler in drugovi. In ta načrt se jim je seveda izjalovil, župan in Strobach še danes živita in dr. Lueger je takoj včeraj izjavil v mestnem zboru, da v polnem obsegu vzdržuje svoje izgovorjene besede, ker niso bile namenjene delavstvu kot takemu, marveč pouličnim kričačem in židovskim najemnikom. Tej svoji ogorčenosti je moral dati duška seveda tudi cesarski svetnik žid Penižek v poročilu delavcem skrajno »prijaz- bo potem s časom menda le konec tega delovanja in to bo veselilo gospode pri »Narodu«. Kesam se sedaj svojih zmot in zato Vam pišem, da ne bodete mislili, da morda odobravam postopanje klerikalcev, teh provzročiteljev vseh revolucij, vojsk, kug, požarov, umorov, ropov, tatvin in drugih hudodelstev. Jaz Vas črtim iz dna svoje duše. »Narod« mi je odprl oči! Vi imate na vesti vse one reveže, ki vzdihujejo po ječah, ker so kradli denar iz cerkvenih pušic, kajti ko bi ne bilo cerkev, bi tega storiti ne bili mogli. Jaz Vas imam celo na sumu, da ste Vi črni klerikaluhi provzročili bratomorno vojsko med 1-om in v-jem. Kdo ve, kake črne naklepe imate zopet s tem. Toda »Slov. Narod« stoji na braniku; on je tisto polje, na katerem se mora izvojevati ta vojska, in zato odobravam, da so si prijatelji 1-a izbrali političen list za svoje glasilo. Ne bodete nas s klerikalnimi zvijačami vjeli ne! V tem pismu pišem vseskozi samo v, da ne bodete morda tudi radi tega napadali s klerikalno zlobo Vašega Janeza Naprednika, ponižnega pa odločnega služabnika liberalne misli. V Ljubljani, 8. julija 1899. Ha italijanskih bojiščih. (Prizori in spomini. Spisal J. G.) (Konec.) Zjutraj za rana se je pričel boj, ali bolje rečeno cela množica posameznih bojev. Od gard-skega jezera doli do zadnjih višin pri Guidizzolo, štiri ure v dolgost, se je raztezala bojna vrsta. Glavni zaslombi avstrijske armade sta bili vasi Solferino in Medole. Dolgo časa je bil boj neodločen. Avstrijci so se hrabro bojevali. Štirikrat je naskočil francoski maršal Mac Mahon Solferino, toda vselej je bil odbit. Okolu poldne so že mislili, da bode zmaga naša, toda prišlo je drugače. General Wimpfen, ki je poveljeval levemu krilu pri Medole in Guidizzolo, je zadel na zelo močne oddelke sovražnikov pod maršalom Nie-lom. — Vrhu tega so bili naši preveč razdeljeni in brez zavetja izpostavljeni uničujočemu ognju sovražnikov. Kar trumoma so padali vojaki. — Wimpfen se je moral umakniti nazaj proti Min-ciju. To je odločilo boj tudi v središču. Ko se je levo krilo avstrijske armade umaknilo, zagnal je Niel svoje čete proti Sollerinu. Združenemu napadu francoske vojske se malo- nemu« »Slov. Narodu«. Ta čifutski poročevalec je tudi dostavil, da seje župan dr. Lueger umaknil sili in bežal iz mesta, da je hiše mestnih odbornikov morala stražiti množica policajev. Kajpada na vseh teh poročilih ni prav nič resnice. Župan in mestni odborniki so bili prej ko slej v mestu in so bili zastraženi ravno toliko, kakor čifutski bogataši, ki se, akoravno »prijatelji delavcev«, vendarle bojč, da se morda slednjič tudi proti njim obrne ost vzgojene revolucije. Katoliška ljudska stranka — posredovalka. Svojedobno so poročali nekateri listi, da se katoliška ljudska stranka nekako vsiljuje za posredovalko mej desnico in levico, mej Slovani in obstrukcijonisti v dosego narodnostne sprave. To poročilo, kakor se je pozneje naglašalo, ni resnično v polnem pomenu besede, ker se stranka ne misli popolno žrtvovati svojim nasprotnikom v svojo pogubo. Sedaj so se oglasili tudi nemški radikalci, ki sedaj, ko so se izjalovili V3i poskusi, da bi izvabili iz srede katoliško ljudsko stranko, bobnajo v svojih glasilih, da ne marajo posredovanja te stranke, in isto z vso odločnostjo zavračajo. To je samo perfidno zavijanje resnice. Vspre-jeli bi bili stranko z odprtimi rokami, ko bi se jim bila hotela udati na milost in nemilost, ko bi bila hotela delovati na to, da se ustvari državno-zborska večina brez Cehov in Jugoslovanov. Ker je pa to nemogoče in ker tega voditelji desniške stranke nikdar niso želeli in nameravali, ker so ravno člani katoliško ljudske stranke, zato tak odpor v nemško liberalnem taboru. Napad na razkralja MIlana. Poročali smo včeraj, da je Bošnjak Kneževič v Semlinu štirikrat ustrelil na srbskega razkralja Milana, ki je, kakor pravijo, na hrbtu več ali manj nevarno ranjen. Napadnik se je hotel najprej ustreliti, a se je potem, ko se mu je izjalovil poskus, vrgel v Savo, iz katere so ga takoj potegnili zasledovalci. Prijeti je potem izjavil, da ima več zaveznikov. Prijeli so 14 radikalcev, mej njimi bivšega ministerskega predsednika Taušanoviča, odvetnika Živkoviča, bivšega ministerijalnega nadzornika Pro-tiča, vpokojenega podpolkovnika Nikoliča, bivši ministerski predsednik Pašie je pa pod policijskim nadzorstvom. Uradni listi pravijo, da so Kneže-viča in morebiti še nekatere druge njegove so-druge podkupili srbski radikalci, ki niso zadovoljni z Milanovim nastopom v Srbiji. Res je sicer, da so razmere take, kakor jih opisujejo nekateri vladni listi, in je tudi jako verjetno, da je bil Kneževič najet, toda prav verjetno je pa tudi, da ga niso najeli radikalci, ampak Milan in njegovi, da se zopet proslavi razkralj, o katerem je dosedaj popolno molčala javnost, kar mu seveda ni bilo po volji. Zelo Bumljivo je že postopanje na-padnikovo, ki je takorekoč streljal v zrak, in dalje njegov čudni beg. Milan je moral učiniti nekaj, kar bo mogel fruktificirati za se in izrabiti proti radikalcem. Meline o sedanjem položaju v Franciji. Bivši francoski ministerski predsednik Me- številne avstrijske čete niso mogle več ustavljati. Umaknile so se s hriba, vedno hrabro se bojujoč. - Šlik jih zopet zbere na višinah pri Cavriano in Cassiano in zopet se vname hud boj. Sedaj pa je nebo poseglo vmes in storilo konec krvavemu klanju. Soparni dnevni vročini je proti večeru sledila huda nevihta. Veter je gnal dež in točo našim vojakom v obraz, dočim so jo nasprotniki imeli za hrbtom. Avstrijska armada se je začela počasi umikati nazaj čez Mincio. Nekateri poveljniki so pa še po noči držali svoje postojanke. — General Gablenc se je še le proti jutru umaknil s hriba pri Volti. Srečnejši je bil boj na desnem krilu avstrijske armade pri gardskem jezeru. Tamkaj je stal general Benedek z osmim vojnim kurom, kateremu sta bila prideljena slovenska polka štev. 7 (koroški) in 17. (kranjski). Zadeli so na Pijemon-teze pod Viktorjem Emanuelom, ki so hoteli ob jezeru prodreti do Peschiere, da bi zajeli avBtrij-Bko armado od severa. Urno planejo naši polki na sovražnika in ga ženejo nazaj do obližja De-senzane. Potem pa zasede Benedek hrib San Martino. Petkrat ga naskočijo Pijemontezi, a vselej ko dospo na rob hriba, morajo se umakniti 8 silnimi izgubami. Še sredi viharja je Benedek pogumno branil svojo postojanko. Priloga 154,. štev. „Slovenca" dn6 8. julija 1899. line se je udeležil minuli četrtek banketa svojih somišljenikov poslancev in senatorjev ter imel pri tej priliki daljSi govor o sedanjem zmedenem položaju v Franciji. Približna vsebina njegovega govora je naslednja: Kolektivistiška stranka si je izkoristila Dreyfusovo afero s tem, da je skušala * prebivalstvo prepričati, da je republika v nevarnosti. To je storila samo zato, da si pripravi pot do gospodstva. To je razvidno najbolj iz tega, ker so izginile nenadoma vse »nevarnosti«, ko je Millerand postal trgovinski minister. Waldeck-Rousseau je to povedal javno v zbornici, in ima v nekem oziru popolno prav, ker republiki nasprotne stranke tako dolgo res ne opravijo ničesar, dokler ostane armada zvesta. Generali in vsi drugi častniki so poslušni zakonom republike. Armada ravno ne pripada nobeni stranki. Nevarnost in sicer resna nevarnost obstoji jedino v moraličnem stanju dežele, v vedno rastoči nezadovoljnosti, ki se bori proti sedanjim napravam. Ljudstvo samo nam pripravi lahko nekega lepega dne izredna, nikakor ne prijetna presenečenja. Glavno zlo je sprememba politike. Francija potrebuje vladne stranke, sostavljene iz progresistov in radikalcev. Govornik je odrekel podporo novi vladi, ker se ne more sprijazniti z njeno politiko, ki je pripomogla do moči socijalni revoluciji in izročila trgovinski portfelj vodji kolektivistov. Drey-fusove afere nova vlada ne bo likvidirala, ker nima v to potrebnih zmožnostij, akoravno ji je ravno ta afera pripomogla na vrhunec. Prebivalstvo ni vznemirjeno vsled te afere, pač pa vsled gonje, ki jo uprizarjajo gotovi krogi v tem oziru. Dežela pričakuje samo pravične, a tudi povsem nepristranske razsodbe. Vlada ne sme vplivati na vojaško sodišče, česar pa sedaj seveda ni pričakovati, ker je že po svoji sostavi vse drugo nego ministerstvo miru. Njeno dosedanje postopanje nam to potrjuje. Umevno je, da morejo taki koraki vzbuditi le sovraštvo in provzročiti boje in katastrofe. Konečno je pozival govornik k edinosti vse trezno misleče politike, naj se zjedinijo v obrambo domovine. — Iz teh besedij se razvidi trezna sodba sedanjih francoskih razmer. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 6.julija. (Konec.) Prošnji G. Stedrega za spremembo parcelacije njegovega sveta ob Tržaški cesti se ugodi; istotako tudi prošnji Iv. Dejaka za parcelacijo sveta Auerjevih dedičev ob Dunajski cesti nasproti top-ničarski vojašnici na štiri parcele, toda le pod pogojem, da svojedobno brezplačno prepusti za pro-jektovano cesto sredi teh parcel potrebni prostor in da 3. in 4. parcele ne zazida prej, dokler ne prikupi potrebnega sveta. Določi se etrneni sistem brez predvrtov. Poroč. odb. Žužek. O preuredbi prostora pred nunsko cerkvijo poroča odb. dr. Hudnik. Svojedobno se je naročilo nunskemu samostanu, naj odstrani kame-nite odrivače pred cerkvijo ter napravi tam in pa v Nunskih ulicah asfaltni trotoar na svoje stroške. Po teh goricah ob jezeru je tedaj divjala bojna vihra. Tukaj se je pokazala slovenska hrabrost in to italijansko zemljo je namakala sloven ska kri. Toda ves pogum je bil zaman. Ker se je vsa druga armada umaknila čez Mincio, moral je tudi osmi vojni kor zapustiti bojišče. Benedek se je jokal od jeze, ko je dal pozno v noč povelje za odhod. — Brez števila ranjencev in mrtvih je pokrivalo bojno polje. Izgube na obeh straneh so bile strašne. Avstrijci so šteli blizo 20 tisoč ubitih, ranjenih in vjetih, skoraj ravno toliko tudi Francozi in Pijemontezi. Dasiravno so nasprotniki zmagali, vendar so velike izgube Napoleona nagnile, da ni več zasledoval svojih načrtov, temveč ponudil cesarju Francu Jožefu v Vilafranki premirje. Tako je bilo tedaj pred štiridesetimi leti! In danes ? Mirna sela leže po ravnini sredi bogatega žitnega polja in solnčne gorice so zasajene z vinogradi, ob katere pljuskajo modri jezerski valovi. Vsa pokrajina je kakor tiha idila, katere nikdar ni motil bojni šum. Le ena priča je še tu iz tistih burnih časov. Proti tej odredbi je vložilo samostansko predstoj-ništvo ugovor. Dokazalo Be je, da je svet, na katerem stoje odrivači, mestna last. Predstojništvo je voljno odstopiti svet za napravo trotoarja in tudi odstranjenju odrivačev ne ugovarja, ne zmore pa stroškov za to napravo in jih toraj ne more prevzeti. V istem smislu odgovarja tudi knezo-škofijski ordinarijat, pristavlja le pogoj, da mora mestna občina z reverzom priznati, da je svet pred cerkvijo do trotoarja samostanska last. — — Poročevalec predlaga, naj se ti pogoji vsprejmo in naj toraj mestna občina na svoje stroške odstrani odrivače, napravi astaltni trotoar, oni pred stopnjicami pa po dogovoru iz porfirnih plošč ali pa iz asfalta, ter naj se za Bedaj ne zahteva asfaltnega trotoarja ob novem zidu v Nunskih ulicah, in naj se izda zahtevani reverz. Tlak mej stopnjicami pred glavnim cerkvenim uhodom in glavni i trotoarjem se napravi na stroške samostana. — Nasvetu se pritrdi. Prizivu A. Samasse proti odprtju Tesarskih ulic se ugodi, ker je utemeljen in je dotični svet njegova last. Poroč. odb. dr. Hudnik. Remuneracija učitelju Fr. črnagoju za pouk v deških ročnih delih se zviša od 60 na 100 gld.; poroč. odb. Dimnik; učencem obrtne nadaljevalne šole R. Radovanu, Jos. Selanu, A. Dolinarju in Iv. Ekarju se podele ustanove v spomin cesarjeve srebrne poroke v skupnem znesku 100 gld.; poroč. odb. Subic; račun o porabi dotacije na nemški deški šoli za minulo šolsko leto se na predlog odb. G r o š e 1 j a odobri, ter na predlog odb. Dimnika sklene nakupiti devet Rutar-Orožnovih stenskih zemljevidov Avstro Ogrske v skupnem znesku 58 50 gld. Poročilo o gradnji tretje deške ljudske šole se na predlog podžupana odstavi z dnevnega reda. Konečno se po daljši debati sklene premestiti mitniški urad na Mar. Ter. cesti na vogel te in Bleiweisove ceste, ker je otvorjena nova cesta na državni kolodvor, in ob Kolizeju sezidati pritlično poslopje za prorač. svoto 4722 gld., v katerem bo urad in naturalno stanovanje brez dvorišča. Dotični predlogi poročevalca odb. Sene-koviča so bili vsprejeti, akoravno so odborniki dr Hudnik, Šubic in podžupan opozarjali na stav-binski red in na to, da je tu najlepši prostor in ta stavba ne bo v kras. Slednjič sta se odb. Predovič in Kozak interpelovala glede živinskega trga in sejmov. Nato je sledila tajna seja. Iščimo resnice f V Ribnici ali v Šebreljah — ni znano natančno — so zidali šolo. Občinski očetje se pa niso mogli zediniti, kakšna naj bo streha. Prvi so hoteli slamnato, drugi iz opeke, tretji iz ska-lic, četrti iz pločevine, peti iz lesa. Boj je bil hud in je trajal dolgo. Naposled so vendar prišli do končnega sklepa, ki se je glasil: »Šola v ... . naj se pokriva vsako leto ob začetku štirih letnih časov in o nastopu velikih počitnic zaporedoma z različnimi tvarinami, ki naj Be vrste po abeced- To je orjaški stolp na hribu San Martino, katerega je videti čez celo jezero. Postavljen je padlim vojakom v spomin. Otožne ciprese rastejo ob malem hribcu. Kapelo ob vznožju pa so spremenili v kostnico (osarij). Zemeljski ostanki dveh tisoč vojakov so v njej pokopani. Podoba križa-nega Izveličar a je naslikana na steni z dvema an-geljema ob straneh. Eden drži goli meč v roki, simbol smrti v boju, drugi lovorov venec, Bimbol bojne slave. Nekoliko proti jugu, pri Solferinu, leže v kripti cerkve sv. Petra ostanki sedem tisoč vojakov. Avstrijci, Pijemontezi in Francozi, ki so se nekdaj tako srdito bojevali, leže zdaj mirno drug poleg druzega. Resen spominik je ta stolp sredi temnih cipres! Slovencu, prišedšemu iz domovine na laško zemljo, se zdi, da mu govori kakor oni lev pri Termopilah: ,--naznani popotnik tu da ležimo mrtvi, ker velel tako je domovine ukaz.. Ginjen sem molil »de profundis« za mrtve rojake. Pod globokim vtisom teh spominov, katere so mi vzbudile gorice solferinske, podam se na kolodvor. dnem redu. 21. decembra vsakega leta naj se pokrije šola z lesom; 20. marca vsakega leta se potrga prejšnje kritje stran in stavba se skrbno okrije z opeko; ta se začetkom poletja zameni s krepko cinkovo pločevino; vsako leto, ko nastopijo velike počitnice, se pomeče cink raz streho in šola se pokrije s skalicami, katere naj se začetkom jeseni umaknejo slami.« Tako dotični odlok, ki se je mnogo let izvrševal z veliko zvestobo in resnobo. Malo sestavljen način sporazumljevanja je bil to, vendar do cela razumen in nikakor ne nov. Zakaj prav tako ribniško streho ima naše novejše pisateljBtvo, da ne rečem naša književnost, ki menja pravopis od četrtletja do četrtletja. A rečem še enkrat, prav je to, razumno je to! Pravopis je namreč kristalizirano jezikoslovje. In mnogovrsten, na oblikah inačicah bogat, vedno se menjajoč pravopis je svedok, kako marljivo se dotični narod peča z jezikoslovjem. Seveda ta-kovšen pravopis ni po godu tujcu, ki se mora učiti slovenščine. Tujec toži, da ne ve, komu bi verjel, katere oblike si zapomnil; morda celo govori, da kake knjige niti z besednjakom ne more raztolmačiti. Pa na to se ni ozirati. Naša skrb bodi, da bo naš jezik lep in čist; ali je razumljiv ali ne, to nam nič mar! Strahom smo čuli, da hoče gospod profesor Leveč s pomočjo ministerske avktoritete preprečiti daljni razvoj slovenskega pravopisa in tem potom seveda razvoj našega jezikoslovja sploh, česar smo se bali, se je res zgodilo! Tako postopanje je vendar popolnoma srednjeveško 1 V tedanjih mračnih časih se je baje s pomočjo posvetne oblasti pritiskalo na slobodni razvoj duhov! Zato se popolnoma strinjamo z gospodi, ki se protivijo Levčevemu pravopisu. Stvar, kakor je naš pravopis, se sploh ne da vrediti v desetih letih, ali samo po jednem ali dveh učenjakih. Treba bi bilo debatirati 50 do 100 let in treba bi bilo za vsako preporno obliko določiti posebej učenjaka, ki bi o njej razmišljal na podlagi staro-slovenščine in sanskrita. Da, treba bi bilo za te-žavnejše oblike izvoliti komisije, ki bi z vsemi pomočki moderne vede izkušale priti resnici do dna. Te vrste so n. pr. oblike: docela (do cela), ponoči (po noči), Novo mesto (Novo Mesto), kakršen (kakeršen, kakoršen) itd. Posebna vednostna komisija naj bi razmotri-vala, ali bi bilo blagru slovenskega naroda koristnejše, če se piše kakršen ali če se piše kakoršen. Prav tako pri drugih sličnih oblikah. Prin-cipijelno bi se ta vprašanja ne smela prej rešiti, kakor v petdesetih letih, sicer bi bilo vse prenagljeno ! Sploh smo Slovenci vse prehitri in prebur-jaati v slovstvenih rečeh. Izdaja Matičnega zemljevida se mora na vsak način odložiti za sto let. Saj smo prav za prav še le začeli urejevati svoj pravopis! Kdor le količkaj pozna razmere, bode nam pritrdil, da se boj o našem pravopisu še Vlak je kmalu došel iz Milana. In že čez eno uro je dirjal z menoj preko širne ravnine. Pes-chiera, Santa Lucia, Gustozza so se prikazivale na levi in desni, nove slike z minolih bojev so se razgrinjale pred menoj. Toda dovolj o njih! Sedaj je Italija »zedinjena«. Ali je srečna? Nek mož, ki je sedel pri meni v kupeju, mi je rekel, da se še nikdar ni ljudstvu tako slabo godilo, kakor pod sedanjo vlado. Priznal je samo že znano resnico. In vendar laška oholost še ne miruje. V Pa-dovi so ravno nekaj tednov preje, ko sem došel tje, praznovali petdesetletnico revolucije iz leta 1848. Na vseh oglih je bilo zapisano z velikimi črkami: »Liberiamo Italia irredenta I Trento č Trieste! (Osvobodimo nerešeno Italijo! Trident in Trst!) Ali se jim bode tudi to posrečilo? Ako bi širokoustnost sama kaj zmogla, gotovo. Sicer se pa utegnejo Lahi prepričati, da tudi v potomcih še biva nekaj moči naših prednikov, katerih pest bo občutili na bojiščih. dolgo vrsto let ne bo končal. Pleteršnikov slovar in Levčev pravopis sta le podala znanstveno podlago temu boju. Kako naj se pišejo po-samna krajevna imena, to je pa še celd nedoločeno. Niso še jezikoslovci dognali in zadostno z dokazi podprli, ali naj se piše Gorjušče ali Gor-juše, Radovljica ali Radolica, Kamnik ali Kame-nik, Fužine ali Bela peč itd. Kaj hočejo potem z zemljevidom ? Ali ni potrata, izdajati brez premisleka zemljevid, po preteku dveh let ga pa zamotati, češ, zastarel jo? Ko bi imel pisec teh vrst kaj govoriti v odboru Slovenske Matice in Mohoijeve družbe, bi odločno predlagal, naj obe društvi vsaj za sto let popolnoma prenehata z izdajanjem knjig. Dokler nimamo pravilnega pravopisa, je vendar vse liter, delo navedenih društev popolnoma zaBtonj ! Zakaj ravno pravopis je jedro knjige; in knjiga, ki ni pisana pravilno, ni knjiga, ampak šušmarija! To sodbo beremo dan na dan po kritikah. Po sedanjih razmerah se lahko sodi z gotovostjo, da slovenskega pravopisa kakih sto let še ne bomo uredili. Zato bo brez cene vsaka knjiga, ki se izda tekom prihodnjega stoletja, kajti vse bodo pisane nepravilno ! Opiraje se na ta dejstva, bi bilo odločno terjati, da družba sv. Mohorja in Slovenska Matica za sto let ustavita vse svoje delovanje ter naložita svoje kapitalije obrestonosno v kakem narodnem denarnem zavodu. Pravijo, da je slovenski pravopis zadnjih let vtelešeno dlakocepstvo. — Lepo vas prosim ! — Prav na to smo najbolj ponosni, da hočemo imeti jezik čist kakor solnčni žarek ! Francoz ima n. pr. pač smisel za umetnost, za naravoslovje, za tehniko, a kar je veliko važnejše, za vzvišeno, pe-dantično čistost jezika nima smisla. Celo novejši lrancoski pisatelji so zasejali v svoj jezik nebroj angleških, italijanskih in španskih besed; tu in tam se je vrinila celo kaka nemška tujka, dasi je splošno francoskemu ušesu bolj zoperna, kakor najgorja kanibalščina. (Dalje sledi) Tedenski koledar. Nedelja, 9. julija: 7. pobinkoštna, evang.: O lažnjivih prerokih. Mat 7. Vigilij šk. m. — — Ponedeljek, 10. julija: Felicita in 7 sinov. — Torek, 11. julija: Pij I. pap. — Sreda, 12. julija: Mohor in Fortunat mm. — Četrtek, 13. julija: Anaklet pap. — Petek, 14. julija: Bonaventura šk. — Sobota, 15. julija: Razdelitev ap., Henrik. — Solnce izide 15. julija ob 4. uri 31 min., zaide pa ob 7. uri 41 min. — Musica sacra v nedeljo, 9. julija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Misa »Jesu Re-demptor« zl. Ad. Kaim, graduale koralno, ofertorij zl. A. Foerster. — V mestni cerkvi sv. Jako b a velika maša ob 9. uri : Missa tertia op. 7. zl. Mih. Haller, graduale »Gloria et honore« zl. M. Brosig, ofertorij »Inveni David« zl. J. B. Tresch. Dnevne novice. V Ljubljani, 8. julija. (Vzor-liberalcl najlepše vrste.) Včerajšnji »Narod« piše: »Naši kranjski klerikalci so v srcu črni reakcijonarji najgrše vrste, ali pred ljudstvom hočejo veljati za krščanske socijaliste in so temu primerno kakor pravi komedijantje med seboj razdelili politične vloge. Revolucija v Belgiji jih je spravila v nemalo zadrego. Treba je bilo zavzeti proti njej gotovo stališče. Naši klerikalci se niso dolgo obotavljali in stopili so na stran reakcijo-narnih belgijskih klerikalcev. S tem so jasno pokazali, da je ves njihov krščanski socijalizem golo hinavstvo, trivialna politična špekulacija. Ako bi bili naši klerikalci res krščanski socijalisti, simpa-tizovali bi bili z belgijsko opozicijo in bi se morali veseliti te zmage. Te zmage niso dosegli samo liberalci in socijalni demokratje, ampak tudi krščanski socijalisti, ki se v Belgiji pošteno in odkrito bore proti klerikalni reakciji. »Slovenec« je bridko stokal, da se je belgijska vlada udala; tisti »Slovenec«, ki pri nas zahteva splošno in jednako volilno pravico, odobrava, da je belgijski klerikalci ne dovolijo.« — Mi nečemo prazne slame mlatiti in se na dolgo in široko prerekati z »Narodom«, zato le konstatujemo: 1. da »Narod« sam pravi, da smo se mi glede dogodkov v Belgiji postavili proti revoluciji, in ker nam to šteje v zlo, kaže »Narod« 2. da je stal on v tem slučaju na strani revolucije. S tem pa, da smo se postavili proti revoluciji, nismo 3 zatajili načel krščanskega socijalizma, ki ne obstoji v revoluciji, marveč v zdravi, zakoniti preosnovi človeške družbe; glede volilne preosnove še nismo nič govorili in ako smo za občno in jednako volilno pravico, nismo zato 4. da bi si jo priborili z revolucijo. Sploh pa naj »Narod« o splošni volilni pravioi molči, zakaj njegovi kolovodje so v javnih zastopih v tem pogledu najhujši reakcijonarji. Vsaj niti ljubljanskim delavcem noče dati liberalna gospoda v mestnem zboru primernega zastopstva, dasi so ljubljanski delavci zato že ope-tovano vlagali prošnje. — Tako pisarjenje je torej od »Narodove« strani največji humbug, katerega si je tudi v tem slučaju izposodil po židovski »N. Fr. Pr.«, ki ima vzlasti v zadnjem času v »Slov. Narodu« svoje — stranišče! (Koncc šolskega leta.) Na tukajšnji c. kr. višji gimnaziji so včeraj s sv. mašo v stolnici končali šolsko leto. Koncem šol. leta je bilo na gimnaziji 618 javnih učencev in 1 privatist, od teh je bilo 153 Ljubljančanov, 383 Kranjcev izven Ljubljane, ostali so bili iz druzih kronovin. Po narodnosti je bilo 515 Slovencev, 101 Nemec, 2 Italijana, 1 Hrvat. Odličnjakov je bilo 79, dvojko jih je ujelo 44, trojko 9. Šolnine so vplačali 6700 gld., ustanove so znašale 8883 gld. 98 kr. Letno poročilo objavlja na prvem mestu daljši spis g. prof. M. Voduška: »Neue Theorie der Mondbewegung«. (Glede razširjenja tukajšnje c. kr. nižje gimnazije) Brno dobili zanesljivo poročilo, da se je naučno ministerstvo za razširjenje že definitivno odločilo, ter se prihodnjo jesen otvori peti razred. Toliko v pojasnilo na razna vprašanja onim, ki ne vedo prav, kam bi vpisali svoje dijake. Če jih vpišejo v nižjo gimnazijo, se jim ni treba bati, da bi dijaki kasneje morali prestopati v kako drugo gimnazijo. (Red romanja na Brezje.) Odhod iz Ljubljane jutri dne 9. julija ob V»6. uri zjutraj (državni kolodvor v Šiški). Od kolodvora v Radovljici pa naj gredo vsi romarji naravnost v farno cerkev, kjer boda blagoslov z Najsvetejšim. Od tu se še - le uredi Bprevod in sicer tako, da pride najprej zastava »Slovenske krščansko - socijalne zveze«, za njo pa vsi moški ro mar j i, za njimi gre duhovščina z zastavo »Katoliške družbe«, potem zastava tretjega reda, za njo r omarice in sicer po štiri skupaj. Red svetih opravil se naznani na Brezjah. Nazaj grede je isti red. Romarji se opozarjajo, naj pazijo na svoje karte, da ne bodo imeli pri povratku sitnosti. Čujemo, da se romanja udeleže tudi delavci z Jesenic in Tržiča s svojimi zastavami. (Nemško nacijonalni — kres.) Minoli četrtek so nemški nacijonalci v Inomostu napravili veliko demonstracijo proti briksenškemu škofu, ki jo v posebnem pastirskem pismu obsodil nemško-naci-jonalno nepatrijotično gonjo: »Los von Rom.« Na javnem trgu pred uršulinsko cerkvijo so zažgali to škofovo pastirsko pismo. — Morda slovenski hadži Peter Pavlovič zopet porabi to priliko ter zapoje katero o luterskem kresu?! (Zrelostni izpit) je delalo na gimnaziji v Novem mestu od 4—6. julija 16 rednih osmošolcev in eden eksternist. Spričevalo zrelosti jih je dobilo 13, med njimi trije z odliko. Trije smejo iz enega predmeta jeseni ponavljati, eden pa je bil reprobiran na nedoločen čas. (»Katoliškega Obzornika« III. številka) je danes izšla in bila razposlana. — Vsebina tretjega zvezka je sledeča: Pozdrav kardinalu Missia, dr. A. Ušeničnik, pesem; O bistvu kapitalizma, dr. Jos. Pavlica; Najvišje dobro pri Sokratu, Platonu in Aristotelu, dr. Fr. Kovačič; Darvinizem in človek, A. B.; Slovstveni paberki, E. L.; Aškerčeve zmote v pesmi »Jaz«, dr. Mih. Opeka; Razgled Obzornikov, A. U.; Slovstvo: Slovenski pravopis, A. U., Jezus Kristus, pravi Bog, A. U.; Drobtinice. — »Katoliški Obzornik« izhaja štirikrat na leto in stane 2 50 gld. Naroča se pod naslovom: dr. A. Ušeničnik, Ljubljana. (Katoliška delavska družba) se bo ustanovila 16. t. m. na Sori za župnije Presko, Smlednik in Soro. Osnovalni shod ima sledeči vspored: Pozdrav sklicatelja, volitev odbora, pomen kat. del. družb, gospodarska organizacija. (Strela.) V četrtek popoludne okoli 7. ure so se vračali goriški bogoslovci 1. letnika s sprehoda domov. Na poti pod Kostanjevico vjame jih ne- vihta. Bogoslovoa gg. Plesničar in Vodopivec sta hodila kakih 30 korakov oddaljena od tovarišev, držeč se pod pazduho. Ravno ko gresta mimo neke topole, udari strela v drevo, zadene Plesni-čarja v glavo, šine na tovariša Vodopivca ter mu predere klobuk. Plesničar je bil na mestu mrtev; prepeljali so ga k starišem v Židovski ulici, gospoda Vodopivca pa v semenišče. (Red kegljanja za »Vodnikov dom«.) Red kegljanja na dobitke v korist zgradbi »Vodnikovega doma« pri »Pogačniku« v Spod. Šiški se spremeni v toliko: da veljajo trije lučaji 10 kr. Odbor. (Ustanove.) Za leto 1899 so razpisane od umrlega barona Wurzbacha napravljene »cesarice Elizabete« ustanove za invalide, in sicer: a) tri ustanove po 60 gld. za Ljubljančane, b) tri ustanove po 30 gld. za rojake iz Kamnika, Jarš ali Homca, in c) tri ustanove po 30 goldinarjev za rojake iz Ventarjevca v občini šmartinski pri Litiji. — Te ustanove oddaje gospod baron Alfonz \Vurzbach, in sicer one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za Kamničane, Jaršane in Homčane po nasvetu županstva v Kamniku in ustanove za Ventarjev-čane po nasvetu županstva šmartinske občine. — Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni vojaški invalidi iz imenovanih krajev od straž-mojstra ali narednika nazaj, ki so lepega vedenja in vsled v vojni dobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživiti. Ako bi se za omenjene ustanove ne zglasilo zadostno število vojaških invalidov z opisanimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki se zaradi bolehavosti in starosti ne morejo sami preživiti. V obeh slučajih dokazati je s posebnimi obč., po c. kr. polit ob-lastvu potrjenimi spričevali neomadeževanost prosilcev. Dotične prošnje ulože naj prosilci iz Ljubljane pri ljubljanskem mestnem magistratu, drugi prošnjiki pa vsak pri županstvu svoje občine do 30. julija t. 1. (Za župana dobrunjske občine) je bil 5. t. m. izvoljen g. Fran Korbar, svetovalci so pa: Janez Čeme, Anton Anžič, Pavčič Lovrenc, Dolničar Janez, Franc Lipah, Franc Erbežnik, Janez Ferkov, Franc Trtnik. (Božja pot M. B. na blejskem jezeru.) Založnik A. Turk je te dni izdal 4. pomnoženi natis te poljudne knjižice. (V Leskovici nad Škofjo Loko) se je od 24. junija do 4. julija obhajal misijon. Duhovne vaje sta vodila veleč. gg. J. Sušnik in profesor dr. J. Krek. Z veliko vnemo se jih je cela fara udeleževala. V nedeljo blagoslovil se je tudi kip Matere Božje, ki je lično delo J. Šubica. Imenovanima gospodoma za požrtvovalno delovanje ostane župnija srčno hvaležna. — Na Kopačnici pri Gorenji Vasi je 8. t. m. padel dveletni otrok pri izvircu v vodo in utonil. Komisija je spoznala, da ni vsled padca, ampak vsled utopljenja umrl. (Iz Tržiča) dne 6. julija. Nekedaj sta oče in sin gnala osla v semenj. En čas je šel osel prazen, en čas je jahal sin, en čas oče, toda naj sta storila oče in sin to ali ono, nič ni bilo ljudem všeč, ki so ju srečavali. Hoteča ljudem ustreči, zvežeta osla, ga obesita na drog in ga neseta proti mestu. — Skoro tako, kakor očetu in sinu, se godi tudi meni. Graška »Tagespost« mi očita slovensko zagrizenost, »Slov. Narod« pa zvezo z Nemci, a vest mi ne očita ni prvega, ni drugega. — Naše »slovensko bralno društvo« bo imelo v kratkem slovesnost blagoslovljenja svoje zastave, in kot neka neobhodno potrebna priprava za to slovesnost mora biti seveda napad na katoliško društvo sv. Jožefa in na — kaplana, kakor bi hoteli naprej povedati, zoper koga se bodo borili pod novo zastavo. Dopisnik »Slov. Naroda« pravi, da so me Nemci pregovorili, da ustanovim društvo sv. Jožefa, da bi s tem zadovoljili Slovence. To je laž. Idejo katoliškega društva sem prinesel s seboj iz Metlike. Vrhu tega je že kake dve leti pred mojim prihodom »Glasnik« imel dopis iz Tržiča, v katerem dobromisleči delavci obžalujejo, da jim nihče ne pomaga ustanoviti katoliškega društva. Ustanovivši društvo sem torej spolnil le željo delavcev. Tovarnar gosp. Gassner je katoliškemu društvu res naklonil zdatnfe podporo, ker ima društvo namen gojiti in širiti mej tržiškimi delavci katoliško zaveBt in življenje, nikdar pa od nobene strani še nismo prejeli najmanjše podpore pod pogojem, da bi v katerikoli stvari zatajili svojo narodnost Tudi razpora mej tržiške Slovence jaz nisem prinesel. Bil je ta, razpor v slov. bralnem društvu že dovršeno dejanje, ko sem se jaz lotil ustanovitve novega društva. Liberalizma v slov. bralnem društvu tudi nisem jaz prvi zapazil. Že več let prej, predno sem jaz prišel v Tržič, je pisal neki gospod, da je bralno društvo jelo kazati liberalne rožičke. Dotični list imajo baje v bralnem društvu dobro spravljen. Pozneje so se pisale o bralnem društvu še druge reči, ki pričajo, da je v resnici liberalno. Da so liberalni rožički sedaj postali že močni rogovi, dokaze za to ohranim v — reservi. Ustanovitev katoliškega izobraževalnega društva je bila torej popolnoma opravičena. A predno sem društvo ustanovil, sem hotel še poskusiti, bi se li ne dalo bralno društvo toliko prenarediti, da bi v njem z mirno vestjo mogel delovati katoliški duhovnik, a večina dru-štvenikov — posebno oni, katerim so cerkvene zapovedi »deveta briga« — se mi je pokazala nasprotna. Nastalo je katoliško društvo, kateremu je pristopilo več udov bralnega društva. »Temu društvu pa so ostali zvesti samo oni« — risum teneatis, amici — »ki hočejo samostojno misliti in so ne dado voditi od človeka, ki najbrže še sam potrobuje voditelja«. (-Slov. Narod«). Poglejmo še malo bolj od blizu naše slavno liberalno slovensko bralno društvo, kako sloveni nemški Tržič. Za danes samo nekaj činjenic, ker čas več ne dopušča. 1. V »Slov. Narodu« z dne 27. febr. 1897 piše nekdo v imenu naših liberalnih Slovencev: »Ker zdaj jedni plešejo, kakor jim on (kapelan) gode. urezali smo si drugi tudi evojo piščal, in tukajšnji Nemci so uvideli, da je manjše zlo, podpirati svobodomiselne nasprotnike, nego reakcijonirane.« 2. Pri neki veselici na Krvi-novem vrtu je slov. bralno društvo počastil »Siid markovec« z nemškim nagovorom. 3. Ko je naš nemški župan, ki je od nekedaj zatiral slovenstvo v Tržiču, dobil Franc-Jožefov red, se je zbral odbor slov. bralnega društva in mu je čestital pismeno v nemškem jeziku, in mu je cel) hotel napraviti podoknico in hakljado. 4. Več udov slov. bralnega društva pošilja svoje otroke v šul-ferajnov Kindergarten, drugi — menda tudi dopisnik zadnjega dopisa v »Slov. Nar.« — imajo pri svojih prodajalnicah nemške napise itd. Če ■■vse to preudariš, ljubi čitatelj, se pač ne boš čisto nič čudil, če Nemci slov. bralno društvo v Tržiču prezirajo, ker se kar nič ne boje, da bi je pregnalo iz Tržiča. Ti pa, slovenski delavec tržiški, vedi, da bo le tisto društvo moglo uspešno delati v povzdigo slovenskega rodu v Tržiču, ki se je postavilo na trdno podlago sv. katoliške vere. Ne s plesi in veselicami, ampak z delovanjem, ki pristoji resnemu možu, bo postal Tržič slovenski. — Tudi mi želimo, da bi bili Slovenci v Tržiču edini, in zato Vam podajamo k spravi roko. Delajmo z združenimi močmi najprej na to, da dobimo značajnih mož, ki se bodo neomahljivo ( držali načel krščanskih, potem se nam tudi ne bo treba bati, da bi zatajili svojo narodnost. Odpovejte se liberalnim zmotam, ne dajte se več voditi možem, katerih program je sovraštvo do katoliškega imena, potem bomo še le mogli z združenimi močmi delovati za mili naš narod slovenski. Ign. Nadrah, kapelan. (Darilo.) Dež. vlada je priznala hlapcu Franc Zaklju iz Stare vasi 26 gld. 25 kr. darila, ker je 15. aprila iz vode rešil šestletnega I. Demšarja. (Is celovške škofije.) č. g. I E d e r, župnik v Iršenu je dobil župnijo Motnica. — Prestavljeni so: gg. Cv. Kramar, kaplan v Pliberku za provizorja v črneče; kaplan Fr. F u c h s iz Šmohora v Špital; kaplan B. H o c h 1 iz Špitala v Milštat. — Nastavljeni so gg. sem. duhovniki za kaplane: Fr. Hafner v Št. Vidu ob ■Glini; A. Oberluggauer v Greifenburgu; M. Paulitsch v "VVolfsbergu, H. Pietsch-n i g v Pliberku; J. S c h i w i t z v Šmohoru. — Do 11. avg. je razpisan kanonikat pri kol. kapi-teljnu v Velikovcu. (Jndeževi grošl.) S Koroškega: Od nemškega »schulvereina« so zopet dobile podpore šole v Št. Janžu, na Vratah, v Črni in Domačalah, torej samo v slovenskih krajih! Sram jih bilo! (Nenrje in potres na Koroškem.) Poročajo 3 S> _ J3 M M a. >-5 mm Vi ■ * _____-____ naravna alka lična kislina ie najboljša mizna in osvežu-v joča pijača, 20 «7 katera je p r e s k u š e n a pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. izvireK: Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. •C Prospekti zastonj in franko. Kemične barve "ik"Jj™ zemeljne Thnriip 7a zidarie ima tvrdka BRATA EBERL ▼ l/M,/ UV LJubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke. 228 14 U—4 Izvrstna, naravna hrvaška bela ln rudeda priporoča iz svojega kleta MIRKO BROZ v Zagrebu. Oddaja jih v sodih od 50 litrov dalje po 22, 23, 24, 25, 26 kr. liter iz lčt 1895, 1896, 1897 in 1898; črna dalmatinska iz leta 1898. — Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. — Vsa moja vina so analizirana in jamčim' za njih naravnost. 568 10—8 Razglednice v ,Šmarne Sorei dobivajo se komad po 4 kr. pri Antonu Turk-u v Ljnbljani, Dunajska cesta štev. B. ti k si iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju. oddaje se po eiifjroH - cennli 269 44 17 ▼ plombiranih vredioah po 10 in 25 kil v prodajalnioi Maksa Domicelj-a v Ljubljani, Rimska cesta vis a vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov. a Primerno darilo otrokom ob raznih prilikah I Pomladni Glasi posvečeni slovenski mladini. g. zvezek. — S štirimi slikami. Uredil in založil Anton Ratajec. V Ljubljani. 1899. — Tiskala Katol. Tiskarna. Cena broširanim i 30 kr., v pol platno vezanim a 40 kr.,vcelo platno vezanim a 55 kr. Dobivajo se v semenišču, Katol. Bukvarnl, Ničmanu, Giontiniju, Schvventnerju in pri Krajcu v Novem Mestu. Dobč se tudi stari letniki razen I. in II )(>HfH>HO°< M iEfi ri •S"! r~ U * S £ m I Franjo Toman, | S podobar in pozlatar m I v Ljubljani, Valvasorjev . Načrti, vzorci in fotografije ali risbe so na iWJ V razpolago K V blagohotna naročila se velečastiti duhovščini, fl cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom uljudno LWJ nrinnrnčn IflS! priporoča /J 638 12-8 _ _ ---- velespoštovanjem || Franjo Toman. U vO rt c- f t: * M * M * Prečastiti duhovščini poročam za slikanje cerkva, kapel sob. ^ * # Imam / na razpo-^/ lago tudi krasne vzorce (skice) v barvah tiskane, v raznih slogih, kakor tudi mnogo spričeval. 73 26-24 M i M t _______________________ ¥ iioffi Mi se daje gostilna v najem. Dobro obiskovana „Finfarjeva gostilna" z vpeljano trgovino z vinom na debelo z vso posodo in ledenica z zalogo piva, se takoj odda v najem. Natančneje se izve pri Leo Lavrič-u jstotam. 586 2—2 dvorni založnik Nj. svetosti papeža LeonaXIII. lekarnar „prl angelu" v Ljubljani,Dunajska cesta. Železnato vino. Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v železna tem vinu lekarnarju Plooollja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najbolir" spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld. Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. 827 45 sam V strokovno dovršeno izvrševanje stolpnih in strešnih krovskih del 59: 7-1 se priporoča prečastiti duhovščini, gg. podjetnikom in slavnemu občinstvu a tt 4 ^ t T T^TVf^lTTr stavblnskl ln galanterijski klepar ^rUll, v Ljubljani, Sv. Petra oesta it. 21. Št. 213/pr. Razpis službe. 571 3-1 Pri pomožnih uradih mestnega magistrata je stalno popolniti mesto reglstratorja s prejemki četrtega (1100 gld. plače, 200 gld dejalnostne ptiklade in dve petletnici po 100 gld.), eventualno mesti pisarničnega ofloljala (880 gld. plače, 180 gld dejalnostne priklade In dve petletnici po 80 gld) s prejemki petega, in pa pisarničnega kanoellsta s prejemki šestega (67.r> gld. plače, 150 gld. dejalnostne priklade iu dve petletnici po 75 gld.) činovneea razreda, in praktlkunta z adjutom 480 gld. Za podelitev zgoraj omenjenih služeb se od prosilcev zahteva, da so z dobrim uspehom dovršili nižjo gimnazijo. Dižjo realko ali kak drug zavod iste vrste in pa, da so si splošno usposobljenost za ta poklic zadobili z večletno prakso v kaki državni, deželni, občinski ali kaki zasebni pomožni pisarni in da se o tem izkažejo z ugodnimi izpričevali. Prednost se daje prosilcem, ki se izkažejo s srednješolskim zrelostnim izpričevalom ali pa z zrelostnim izp ičevalom kacega druzega zavoda iste vrste. Prosilci za te službe imajo svsje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje pri predsedstvu mestnega magistrata vložiti najpozneje do 31. dne avgusta t. 1. Na zakasnjene prošnje se ne bo oziralo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dn4 24. julija 1899. Št. 22422. Razglas. 570 3 -3 Št. 7108. Razpis. 563 3-3 Podpisani deželni odbor razpisuje službe okrožnih zdravnikov v sledečih zdravstvenih okrožjih : 1. Cerknica z letno plačo ... 700 gld. 2. Kočevska Reka » » » . . . 800 » 3. Železniki » » » . . . 800 » 4. Žužemberk » » » . . . 100 » Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 15. jidija 1899. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo pa se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Deželni ocll>oi* kranjski. V Ljubljani, dno 20. junija 1899. Na dan obletnioe poroke Njene o. ln kr. Visokosti gospe nadvojvodinja Marije Valerije razdeliti je vsled sklepa občinskega svetu deželnega stolnega mesta Ljubljane dvesto goldinarjev med petero ubozlh vdov llubljanskih. Prošnje za podelitev teh podpor vložiti je do 24. julija t. 1. pri magistratnem vložnem zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 24. junija 1899. Št. 4814. Razglas. 588 3-1 Deželni zbor kranjski je v svoji seji dne 21. aprila t 1. naročil deželnemu odboru vse potrebno pozvedeti v svrho ustanovitve vzornega kmetijskega zavoda na Gorenjskem, na katerem bi se osnovala zimska kmetijska šola in uravnali posebni strokovni tečaji za razne važne panoge kmetijstva, n. pr. za mlekarstvo in sirarstvo ter planinarstvo, gozdarstvo, sadjercjo itd. V ta namen potrebuje deželni odbor primernega kmetijskega posestva, na katerem se nahaja že sedaj vzorno uravnano kmetijsko gospodarstvo z vzorno živinorejo, ali na katerem bi se potom zakupa za daljšo dobo moglo tako vzorno gospodarstvo urediti. Deželni odbor >e zato obrača do gg. lastnikov takih vzorno urav-nanih kmetij na Gorenjskem oziroma do gg. lastnikov kmetij, katere imajo za uredbo vzornega kmetijskega gospodarstva pripravna zemljišča in primerna gospodarska poslopja — ter tudi prostorov za stanovanje učitelja-voditelja kmetijske šole in učencev (20—24) ter v to potrebnih poslov, z vabilom, da do konec meseca julija t. 1. podajo ponudbe z opisom posestva in napovedbo zahtevane letne zakupnine deželnemu odboru, ki bo tekom meseca avgusta ogledal dotična ponujena posestva. Ker se ima posebno gojiti na gorenjski kmetijski šoli planinarstvo, oziral se bo deželni odbor v prvi vrsti na ona posestva, katera imajo tudi planine v lasti. Ocl dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 24. junija 1898. Dobiva se povsod. 905 (36-22) Najbolje in najceneje sred&tvo za čiščenje zob. e«« V S g Pozor Obče znana, jako trpežna kolesa Styria št. V »ljudsko kolo" prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri Franu Čudnu v Ljubljani s čemur je sl. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti MpPfift it® W® 399 22 Zastopnik tvrdke: Josip Polak. 3 u n a j § k a borza. Dnč 7. julija. 8knpni državni dolg v notah.....100 gld. 60 kr. Skupni državni dolg v srebru.....100 » 30 » Avstrijska zlata renta 4"/„......119 » 35 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 100 » 50 » Ogerska zlata renta 4.......119 » 30 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 96 » 60 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 910 » — » Kreditne delnice, 160 gld..............378 » — » London vista...........120 » 50 » Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drl. velj. 58 » 97",» 20 mark............11 > 78 » !W frankov (napoleondor)...... 9 » 55'/,» Italijanski bankovci........44 » 57»/»» C. kr. cekini........... 6 » 67 » Dnč 7. julija. 4<70 državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . . 170 gld. 50 kr. 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 157 » 50 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138 Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 129 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 Posojilo goriškega mesta.......112 4"/„ kranjsko deželno posojilo.....98 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 97 P rijoritetne obveznice državne železnice . . 212 » » južne železnice 3°/0 . 169 » » južne železnice 5°/0 . 121 > » dolenjskih železnic 4°/0 99 25 20 35 25 60 25 15 50 Kreditne srečke, 100 gld......196 gld — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. — » — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 21 » 50 Rudolfove srečke, 10 gld.......28 » — Salmove srečke, 40 gld........86 » — St. Gen6is srečke, 40 gld.......83 » 25 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 » — Ljubljanske srečke.........23 » 50 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 152 » 50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3250 » — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 434 » — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 75 > — Splošna avstrijska stavbinska družba . . 109 » — Montanska družba avstr. plan..........240 » 25 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 179 » — Papirnih rubljev 100 ................127 » — jgjT Nakup in prodaja I vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „111 E R C U B" I., INollzeili 10 in 13, Dunaj, I., StrobelgassB 2. Sf Pojasnila "fctt v vseh gospodarskih in ilnanfinih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti S2* naloženih glavnic. X8