@e davno prej, kot je nastopila sedanja gospodarska kriza, ki je opozorila na nevzdr- `nost nekaterih principov sodobne ekono- mije in pogleda na svet nasploh, je podobno krizo zaèela èutiti tudi Cerkev. Pa lahko tudi tu reèemo, da je poèela kaj nevzdr`nega, gra- dila na napaènih temeljih? Temelj Cerkve je vendar Jezus in kdor gradi na njem, se ne more motiti, kajne? Pa vendar praksa ka`e, da veèina ljudi meni tako; kljub temu, da izhajajo iz s kršèanstvom obdanega okolja, se jih vse veè zavestno odloèa za versko dr`o ateizma, agnosticizma ali sinkretizma. Kako to, da kraji, ki so še do nedavnega pošiljali misijonarje po vsem svetu, kar naenkrat sami ostajajo brez vere, mediji in javno mne- nje tam pa so na moè nestrpno naperjeni proti preostalim vernikom? Je dvatisoèletna kršèanska civilizacija na robu propada? Za- kaj je vera, ki je toliko èasa dajala duhov- ni naboj tehnièno najrazvitejšemu delu sveta in ga popeljala na njegovo èelo, v pol sto- letja kar naenkrat mno`ièno izgubila pri- vr`ence? Je ateizem naravna razvojna stopnja kršèanstva? Se je vera izgubila zaradi hu- dobije in pohlepa, ki sta se razrasla v sodob- ni Evropi? Vsekakor bo prièujoèi zapis prekratek, da bi temeljito odgovorili na našteta vprašanja. Ta skušajo le zarisati smer našega razmišlja- nja. Za zadnjega pa lahko `e takoj reèemo, da smo bili ljudje od vedno pohlepni in ved- no bomo; naš èas najbr` ni niti pretirano svet- la niti temna izjema. Glede na to, da nimamo prav dosti izbire, se bomo verjetno paè po- trudili v njem biti sreèni. Druga lastnost tega pisanja pa je, da ni znanstveno v klasiènem smislu (kakor nekateri skušajo teologiji in humanistiki nasploh opo- rekati znanstvenost). Tema je izrazito pasto- ralno-teološka, praktièna – zato je smiselno, da se karseda oprimemo praktiène izkušnje in manj preteklih spekulacij*. Vprašanje v naslovu je vsekakor drzno, a menim, da dobro ponazarja sodobno stanje: v krizi je religija, kulturno “okostje“ religije, in ne vera sama. O krizi vere lahko govorimo samo na ravni osebe, ko ta izgubi zaupanje, smer, smisel, odnos ... V dru`bi in na splošni ravni pa lahko opazujemo samo (in menim, da se tudi sedaj ne dogaja niè “hujšega“) kri- zo, preobrazbo, upadanje religije. Da je v “krizi“ bolj kultura kot pa vera, sem zaèel razmišljati, ko smo organizirali pre- davanja v `upniji, ki so bila dokaj redko obi- skana, še tisti, ki so jih obiskali, pa so tja prišli bolj iz lojalnosti kot iz resniènega zanima- nja. Petdeset let nazaj je bila to vendar naj- boljša mo`na ponudba! Danes, tako vidim, bolj preprièajo “delavnice“ in podobno. Da to ne pomeni, da je v krizi vera, je verjetno jasno. Pa vendar bi ravno to lahko kdo vzdih- nil ob skoraj prazni `upnijski dvorani. Lahko reèemo, da enako velja za skoraj prazne cerkve? Pri maši se vendar odvijajo osrednji dogodki našega odrešenja. Koga to ne bi preprièalo? Dejstvo pa je, da so ome- njeni “dogodki“ dokaj zahtevni, tako za razu- mevanje kot za `ivljenje. Èe reèemo drugaèe, da (osebna) vera nikoli ni ravno mno`ièna zadeva. In da moramo nekdanjo mno`iènost, ob kateri so nekateri dandanes tako zmedeni, saj se jim lahko zdi, da se je Jezus odloèil “za- preti podjetje“, razumeti drugaèe. Pri vero- vanju v sedanjem èasu nam lahko precej po- magajo prièevanja iz prvih stoletij kršèans- 68),,      #  # =  #   tva. Ne toliko v smislu preganjanj (kar je ne- katerim zelo dobrodošla identifikacija), tem- veè bolj v tem, da smo “mala èreda“, v skup- nost zbrani res tisti, ki imajo trden namen, in ne kar vsi po vrsti z vsemi vrstami moti- vacij. Preprièan sem namreè, da se je “zani- manje“ za Cerkev zmanjšalo ne zaradi kakšne katastrofalne predanosti našega èasa grehu, temveè ker Cerkev v dru`bi ni veè prva po- nudnica nekaterih kulturnih “storitev“. Kar dojemam kot popolnoma obièajno in zdravo posledico rasti neke kulture. Nikakor ne trdim, da je v naši zahodnjaški kulturi vse zdravo, še zdaleè ni. A èe naj kršèanstvo še naprej nagovarja ljudi, ki ji pripadajo, bo moralo paè dr`ati korak z njo. In danes k temu spada tudi to, da ne `aluje za svojo nek- danjo kulturno hegemonijo. Zaèetek te lahko išèemo v sprejemu kršèanstva kot “dr`avne religije“ Rimskega cesarstva. Tako se kršèanstvo temeljito pre- plete z grškimi in rimskimi kulturnimi ele- menti in prvotno judovski znaèaj v marsièem stopi v ozadje. To ne pomeni, da s tem kršèanstvo izgubi svojo pristnost ali sporoèilo. Takšen mogoèen patronat je uporaben za oz- nanjevanje po vsem svetu in tudi za delovanje ustanove Cerkve. Je pa ta “sijajna vleèka“ lah- ko tudi ovira takrat, ko mora Cerkev delo- vati spretno in urno. Prva klasièna kulturna vloga, ki jo je re- ligija v zgodovini vedno opravljala, danes pa kršèanstvo v naši dru`bi tega vpliva vseka- kor nima skoraj niè, je vloga razlaganja stvar- nosti. @e od samega zaèetka je bila religija te- sno povezana s èlovekovimi vprašanji o ob- stoju, smislu, zlu, ustroju stvari ... Tako so bili prvotni odgovori na ta vprašanja zelo ne- posredno religiozni (sonce, luna, zemlja, mor- je kot bogovi), tvorili so mitologijo. Sèasoma, z razvojem kulture, se podroèja, ki odgovar- jajo na posamezne zvrsti vprašanj, trgajo iz obnebja religioznega, se diferencirajo: me- dicina, fizika, teologija, arhitektura ... Vsako ima svojo lastno ustrojenost in organizaci- jo, vse manj se jih razume v povezavi z re- ligioznim. Kritièno lahko reèemo, da se v tem procesu specializacije pogosto izgubi celota. Vendar se verjetno vsi strinjamo, da je dobro, da je prišlo do njega. Èe malce zanemarimo materialne koristi, ki jih imamo od posamez- nih ved in se osredotoèimo zgolj na vlogo, ki jo igrajo v èlovekovem `ivljenju in pri nje- govi sreèi/nesreèi, vidimo, da pravzaprav vse pomagajo èloveku razumeti stvari okoli sebe, jih tako ali drugaèe povezati v logièno celoto, ki bo obvladljiva. Da vse od zaèetka do danes èlovek skuša svet okoli sebe urediti, na neki naèin poenostaviti na raven svojega razume- vanja, pa naj bo z matematiènimi izreki, ke- mijskimi formulami, filozofskimi spekula- cijami, medicinskimi diagnozami ali s psi- hoterapevtskimi konstrukcijami. In ne do`iv- lja religije kot kakorkoli relevantne na tem podroèju. Ta lahko kveèjemu govori o Bogu, pa še tu so ji zveste spremljevalke religiologija, antropologija in sociologija, ki njene izjave merijo s èloveškega stališèa. Naslednja vloga religije in cerkve, ki se vse bolj izgublja, je vloga vira informacij. Pomi- slite na “idilièni“ vaški scenarij (ki se mi iz dneva v dan bolj zdi nostalgièna pravljica) – ljudje gredo v nedeljo k maši, zraven pa še izvedo, kaj se po svetu in v vasi dogaja: kje je vojna, kdaj pride naokrog krošnjar, kdo se poroèa, koga v vasi sumijo èaranja ... @up- nik s pri`nice pove, kdaj je modro sejati, kdo je novi `upan v mestu in kaj razglaša, kdaj bo birma, da je zaradi suhega vremena ve- lika nevarnost po`ara, da je svobodomiselstvo nevarno, in doda še kakšno o Bo`ji besedi. Èe pride v `upniji do nujnega primera (po- `ar, potres, toèa, poplava), se oglasijo cerkveni zvonovi. Danes pa ljudje ne prièakujejo veè, da bodo informacije dobili v cerkvi ali religiji. Imamo internet, televizijo, tisk. Namesto zvo- nov danes slišimo sirene. Torej tudi na tem podroèju Cerkev nima posebne vloge.        Skozi stoletja je bila Cerkev glavni pro- motor in vir izobra`evanja. Dokaj pozno je Evropa dobila svoje posvetne izobra`evalne ustanove, a še naprej je Cerkev ohranila po- membno vlogo pri neformalnem izobra`eva- nju. Podobno velja za vzgojo. Z razvojem si- stema šolstva in pedagoške stroke pa je po- stalo tovrstno udejstvovanje Cerkve odveè in celo neza`eleno. Slovenska javnost danes ste`- ka razume, da recimo na Zavodu sv. Stani- slava v Ljubljani ne vzgajajo samih duhov- nikov in redovnic, temveè obièajne dr`avljane z vsemi lumparijami vred. Tako javnost ne zaupa Cerkvi, da v okviru svojih vzgojno- izobra`evalnih ustanov ne “pere mo`ganov“, Cerkev pa pedagoškemu sistemu ne, da ne vzgaja liberalistièno in brezbo`no. Karitativno udejstvovanje je od vedno bilo v jedru kršèanstva, je nujna zahteva vere, ki zapoveduje ljubezen do bli`njega. Tako je Cerkev bila vedno pionir skrbi za bli`njega: prve bolnišnice, karitativne pobude in po- dobno so se prebujale znotraj cerkvenih us- tanov. Z razvojem dr`ave so se vzpostavili Petra Hulicius-Mack: Maziljenje  #   tudi novi aparati civilne dru`be, ki za svo- je delovanje ne potrebujejo veè cerkvene po- moèi. Ob natanènejšem pogledu pa opazimo, da hoèeš noèeš temeljijo na kršèanskih vred- notah. Na tem podroèju je cerkvena dejav- nost še vedno zelo cenjena, prepoznana in po- trebna, a ni veè edina. Religija je vedno moèno navdihovala umetnost; umetniki so navdih razumevali kot bo`anski, ustvarjalni trans je bil dar bogov. Umetniška dela so imeli za bo`ja sporoèila, sveti spisi imajo redno obliko umetnostnih besedil. Svete zgradbe in njihova oprema so bile vedno višek umetnostnega snovanja neke dobe. A v s kršèanstvom navdihnjeni Evropi pride do “emancipacije“ umetnosti, ta sebe ne dojema veè kot neèesa prese`nega, temveè zgolj nekako drugaènega (èeprav je `e tako, da je umetnost brez obnebja prese`nega paè te`ko opredeljevati). Marsikomu se zdi, da sta zaradi te “loèitve“ tako kršèanstvo kot umetnost precej izgubila. A poti nazaj ver- jetno ni. Menim, da je v Sloveniji ta loèitev še precej bolj zaostrena. Po eni strani je Cer- kev skrajno zadr`ana do “popularne“ ustvar- jalnosti: kot ljudsko oznaèuje ustvarjalnost, ki je `e nekaj èasa veèina ljudi ne prepoznava za svojo, paè pa je izumirajoèe narodno gra- divo, izroèilo. Sodobne “mainstreamovske“ umetnosti, tako glasbene kot likovne, kršèan- stvo noèe vzeti resno. Sicer je bila pa takšna zadr`anost vedno v zgodovini; od nekdaj se je zdela umetnostnim èistunom preprosta us- tvarjalnost ljudi paè nizkotna in bedasta. Te- `ava je seveda v tem, ker ravno ta veèino ljudi najbolj nagovarja. Ampak, kot `e reèeno, omenjena te`ava je bila od vedno – od zaèetka je v umetnosti loèitev na posvetno, zabavno in pa na sakralno, obredno, posveèeno. Dru- gaèe kot nekdaj pa sedaj Cerkev (sploh v Slo- veniji) ni veè vodilni promotor nove zahtevne umetnosti, prej obratno. Cerkev podpira in razglaša izrazito konzervativne, klasiène umet- nike. Verjetno zato, ker so blag spomin na zlate èase obdajanja vseh ustrojev dru`be. Ak- tualna umetnost, sploh aktualne umetnostne oblike (performansa, instalacija) pa se le ste- `ka in poèasi prebijajo med cerkvene zido- ve. Za marsikoga je sodobna slika v cerkvi še vedno pohujšanje, èeprav se z isto ikono- grafijo sreèuje v vsakdanjem `ivljenju. Je pa tudi res, da ima nova, osamosvojena umetnost takšne te`ave s seboj in svojo opredelitvijo, da je to nezaupanje dokaj razumljivo. Nadalje je religija nudila ljudem socialni prostor - ob nedeljah in cerkvenih praznikih so se zbirali na sejmih, skupaj so hodili na romanja. Èutili so, da v okviru Cerkve ne- komu ali neèemu pripadajo. Danes pa to bolj izkušajo po trgovskih centrih, po koncertih, v kolektivu. Sejmi niso veè v okviru Cerkve, romanja je zamenjal turizem. Obèestvo je za- menjala “civilna dru`ba“. Poleg tega je prišlo tudi do korenitega preobrata v samodojema- nju dru`be, sedaj je izrazito v ospredju posa- meznik, oseba in njegove potrebe, `elje. Religija je bila od zmeraj vir (samo)zgodb, torej naracije, ki (poleg tega, da pojasnjuje stvarnost, kar smo `e omenili) vsakdanjost dela smiselno, povezano, ji daje smer in ra- dost. Oziroma pomaga v sooèanju s stisko, krizo, boleèino, neuspehom, osamljenostjo. Na naèin, da `ivljenje strukturira in pove- zuje s prese`no razse`nostjo. Pripoved je od vedno bila sredstvo vzgoje in po drugi strani dobrodošlo zatoèišèe pred preostro realnost- jo. Nekdaj je bila religiozna pripoved prostor, kjer so `iveli glavni idoli in junaki tedanje- ga kozmosa, v svetih pripovedkah in prièe- vanjih je èlovek zase prepoznaval velike zglede in nedose`ne ideale. Danes cerkvena nara- cija, `e zaradi kulturne oddaljenosti, ne more tekmovati z aktualnimi senzacijami, pa èe- prav je tudi sama polna senzacij in `ivih barv. Redki premorejo prave “kulturne filtre“, da prav razumevajo na primer Sveto pismo. Od tod tudi takšno zgra`anje nad t. i. genocidi v Stari zavezi. Kršèanska tradicija je iz naravne        osi eksistence nekih pastirskih ljudstev po- stala na moè “zate`eno“ branje v sedanjem raèunalniškem svetu. Danes je to naracijsko vlogo v marsièem prevzel film (verjetno bolj kot knjige), po drugi strani pa psihoterapija. Ljudje so danes sposobni svoje `ivljenje “po- vedati“ brez Kristusa, vere. Seveda je šla se- kularizacija na tem podroèju verjetno pre- daleè, pripovedi in podobe odrešenja, `rtvo- vanja, praviènosti in miru, ki nam jih posre- duje sodobni svet, so pogosto zelo prozorno sposojene iz kršèanstva in samo ustrezno “pre- vedene“. Povedano drugaèe, so spreneveda- nje, saj Kristusa, Boga pogosto prevajajo v koga ali kaj takega, kar si tega sploh ne zaslu`i. Svoj dele` k izgubljanju verodostojnosti kršèanske naracije je seveda prispevala tudi pretekla ideološka katastrofa Evrope. Po eni strani sta komunizem in nacizem s svojo to- talitarnostjo prekrila stare kršèanske zgodbe s svojimi “humanistiènimi“ in tako povzro- èila, da so se izgubile iz zavesti ljudi. Po dru- gi strani je polom obeh velikih idej (danes lahko reèemo tudi `e ideje liberalizma) pri ljudeh povzroèil precejšnje nezaupanje do vseh idej, ki kakorkoli skušajo strukturirati odnos do stvarnosti. Pripoved je izrinjena na obmoèje pravljiènega, transcendentnega, virtualnega in tam naj bi ostala. Za obrav- navo realnosti pa ostaja le hladna prag- matièna dikcija. Niè èudnega torej, da mno- ge do zasvojenosti potegne v virtualni svet pravljic. Mnogi to`ijo, da dandanes svet ne pozna veè vrednost – ali pa duhovnih vrednot. Še preden jih obto`imo moraliziranja in sveto- bolja, lahko vsekakor razumemo, da je to po- sledica rahljanja še ene zelo kljuène razse`no- sti, ki jo klasièna religija pomeni v dru`bi: pravno-etiène. Tako pravni red kot tudi eti- ène norme so vedno bili zelo povezani z re- ligijo: primarni zakonodajalec je Bog (Mojzes na Sinaju), Bog je poslednja instanca sankcio- niranja (pekel), je jamstvo, da je praviènost smiselna (nebesa); avtoriteta pravnih aparatov se naslanja na Boga (Suzana in sodnika). Da- nes pa je pravo definirano z zastopanjem in- teresov posameznika. Glede etiène razse`nosti najprej vsekakor pripomnimo, da je s seku- larizacijo moèno upadla tudi motivacija za moralnost – veèina se `al bolj odziva na teorijo Boga, ki s šibo pekla stoji za našim hrbtom, kot pa na Boga kot ljubeèega oèeta, ki nam `eli dobro in nas vodi skozi `ivljenje. Na neki naèin zato velja, kar zapiše Dostojevski; èe ni Boga, je vse dovoljeno. Ne s stališèa “vse- bine“ etiènih norm, le moèi nam zmanjka, da bi se jih dr`ali, ostajajo na ravni nedoseg- ljivih idej. Glede vsebine pa tudi Cerkev sama kar zelo korenito prispeva k sekularizaciji na tem podroèju, saj `e od zaèetka opozarja, da je temeljno merilo našega ravnanja (vzgojena) vest, ne pa kakšni od zunaj posredovani pred- pisi. Oziroma da etika izhaja iz stvarnosti same. Da biti moralen pomeni ravnati v skla- du s tem, kako stvari stojijo. Kršèanstvo v to izvirno grško dojemanje privede še razse`nost odnosa – v najpreprostejši dikciji reèeno, da “grehi `alijo Boga in njegovo ljubezen“. In da Bog odpušèa in daje `ivljenje za naše gre- he. Kar se Boga tièe, torej greh ne zadeva to- liko njegove avtoritete kot pa njegovo vlo- go stvarnika in odrešenika. Ko pravimo, da etika ali morala izhaja iz stvarnosti same na sebi, bi to kdo utegnil ra- zumeti kot materializem ali hedonizem. Saj dejansko razlika ni velika, je pa odloèilna. Razlika je v tem, ali priznamo kot kljuèno gonilo `ivljenja denar, u`itek ali pa dobro- to. Stoletja so se nekateri trudili dokazati, da lahko na podlagi ekonomije utemeljimo tudi etiko, sedaj pa nas praktièni polo`aj krvavo uèi, da moramo ekonomijo paè utemeljiti na etiki. Da je dostojanstvo pomembnejše od premo`enja, veselje v poklicu veè od zaslu`ka. Pravzaprav je vedno veljala nekakšna pola- rizacija stvarnosti med nebesa in zemljo – v nebesih bodo v igri nebeški ideali kot dobro-  #   ta, ljubezen, mir, tukaj na zemlji pa naj bi vladal krut boj, kjer je èlovek èloveku volk – razen èe nam uspe ustvariti nebesa tudi tu- kaj na zemlji. Tako lahko razlo`imo stanje evropskega èloveka, ki dokazano s seboj nosi sanje o miru, lepoti, ljubezni, a si nekako predstavlja, da jih bo lahko za`ivel šele po nekakšnem mraènem obdobju hlapèevanja ekonomskim principom. V jeziku izpred dvajsetih let bi rekli, da je delavski boj in re- volucija nujen pogoj za prihod komunizma. Še na enem podroèju je kršèanstvo izgu- bilo monopol: na podroèju obreda, litur- gije. Ne toliko s tem, da so se ljudje spet zelo mno`ièno oprijeli nekaterih praznovernih poèetij in si “uvozili“ še nekaj novih (noè èarovnic); bolj s tem, da svojo potrebo po obrednem zadovoljujejo izven obnebja re- ligioznega. Tako je postal dejansko obred obisk nakupovalnega središèa, fitnes v krogu prijateljev, obisk nogometne tekme, ogled dirke formule ena po TV, koncert obo`eva- ne rock skupine ... Obred se ve`e na pri- padnost, mno`ico, in to lahko dosti bolj in- tenzivno do`ivljamo s temi komercialnimi sredstvi. Po drugi strani je katoliški obred dokaj zahteven za razumevanje in od èloveka precej zahteva na osebni ravni (priznati gre- he, se darovati, sodelovati). S stališèa sim- patiènosti je vsekakor nekonkurenèen, ven- dar je brez dvoma daleè v vodstvu glede svo- je uèinkovitosti - v njem prihaja med nas `ivi Bog, stvarnik vsega, in daje `ivljenje za nas. Kdor verjame, da je tako, mu èisto zado- stuje, èe je samo zraven, èetudi niè ne do- jema - toliko bolje, èe tudi nekaj razume. Zato je tistemu, ki je vstopil v globino ev- haristiène daritve, ta popolnoma nezamen- ljiva, kdor pa je pri njej iskal samo nekaj za- dovoljitve ritualnega, sedaj išèe drugje. V drugi polovici dvajsetega stoletja pa je kršèanstvo izgubilo primat še na enem kul- turnem podroèju, na podroèju duhovnosti. Sekularizacija duhovnosti sega verjetno naj- globlje v dogmatièno jedro kršèanstva in ved- no znova preizkuša, kje so meje bistvenega Petra Hulicius-Mack: Tudi zadnjo ovco bom iskal        v njem. Kaj je “de fide“ in kaj je (samo) ele- ment kulture. Še preden razpravljamo, se mo- ramo ustaviti pri opredelitvi pojma duhov- nost. Pogosto slišana opredelitev je namreè `ivljenje v (Svetem) Duhu, a verjetno ne mi- slimo na tak naèin, ko govorimo o “vzhodnih duhovnostih“ ali o “new age duhovnosti“. Èe smo natanèni, opazimo, da z duhovnostjo pravzaprav oznaèujemo dvoje: “notranje“ `iv- ljenje èloveka in nabor struktur, tehnik, vzor- cev, podob, ki temu `ivljenju slu`ijo. Na neki naèin notranja kultura èloveka. Proces seku- larizacije se odvija na tem podroèju tako, da ljudje tudi svojo duhovno resniènost skušajo sami konstruirati, po svojih potrebah in `el- jah. Ne sprejemajo veè “celotnega paketa“ duhovnosti, ki jo posreduje Cerkev, temveè samo tiste prvine, ki jim ustrezajo. Pri tem jih pogosto vodi bolj ugodje kot uèinkovitost, tako da v kršèanstvu opustijo zahtevne, te`ke prvine (pa èeprav jedro, okvir ostaja še kršèan- ski) in se oprimejo pogosto površno razum- ljenih drugih naukov in metod, ki jim doz- devno omogoèajo rešiti ista vprašanja z manj truda. Mnogi kristjani zato zavraèajo tuje du- hovnosti in jih celo prezirajo (dober primer je boj nekaterih slovenskih duhovnikov proti jogi). A te`ava ni v samih tujih duhovnostih, te`ava je v njihovem površnem razumevanju in nepoznavanju lastnih, kršèanskih duhov- nih “tehnik“. Kdor odgovorno, s srcem in razumom spremlja tujo duhovnost, se od nje lahko mnogo nauèi in se obogati. Ker s tujo duhovnostjo ne èastimo tudi tujega boga, ampak samo še na nov naèin lahko slavimo svojega. Treba je tudi priznati, da nekdaj za kršèanskega laika ni bilo kakšne velike po- nudbe duhovnosti, vse se je rado ustavilo pri ro`nem vencu, litanijah in kri`evem potu, os- tala, zahtevnejša duhovnost je bila pridr`ana duhovnikom in redovnikom. Na podlagi naštetega Steven Weinberg, Nobelov nagrajenec za fiziko, sklene, da se bomo paè morali navaditi `iveti brez boga. Ampak s to izpeljavo se nikakor ne moraemo strinjati. Samo zato, ker so izginile ali se pre- oblikovale nekatere religiozne komponente, še ne moremo govoriti, da je poslej verovati nemogoèe. Saj gre pri naštetih zadevah paè najprej za kulturne prvine in ne za samo jedro vere - to je zapisano v veroizpovedi in je prav- zaprav dokaj enostavno: verovati v Jezusa Od- rešenika, Oèeta Stvarnika in Duha Navdi- hovalca. Ostalo je v kakšnih okolišèinah lah- ko celo balast. Je pa res, da je za marsikaterega vernika in sploh “dušnega pastirja“ ta spre- memba huda preizkušnja. Vse preveè tistega, kar je sam do`ivljal kot jedro verovanja in je na to celo èustveno navezan, kar naenkrat postaja pozabljeno ali celo èudaško. Preiz- kušene metode dela v pastorali ne uspevajo veè. Nekateri zaradi tega obupajo in postajajo zagrenjeni. Drugi se z vsem bitjem borijo pro- ti tem spremembam, a so nujno neuspešni, Cerkvi pa s svojim zaletavanjem dajejo peèat staromodnosti. Po slovenski osamosvojitvi je postala ta “stranka“ v Sloveniji izjemno moèna in ji je presenetljivo dobro uspelo obu- diti kulturni boj izpred druge svetovne vojne, na kar so celo ponosni. Cerkev vidijo bolj kot zašèitnico zaklada kulture (religije), pri tem pa pozabljajo na njeno vlogo varuhinje za- klada vere. Svojo vlogo vidijo v bojevanju za obstanek pre`ivetih kulturnih dobrin in so pri tem militantni in brezkompromisni. Po- šastno je, da svoje poèetje identificirajo s kršèanstvom in jih tako razume tudi javnost. S tem strašljivo dosledno odigravajo dramo, ki se je nekoè `e odvila: tudi Jezus je bil kri`an v imenu zašèite neke kulture, postave, obi- èajev ... Kljub temu, da se ponosno sklicu- jejo na svoje kršèanske korenine, zametavajo tako bistvene prvine vere, kot je ljubezen do bli`njega in dostojanstvo (vsakega) èloveka. @e Izraelce je Bog nauèil, da Bog ne potre- buje veliko pomoèi, ko se on bojuje, resnièno duhovni ljudje pa tudi vedo, da je prva vojna, ki jo moram bojevati, proti samemu sebi.  #   Vendar je elegantno za svojo krizo okriviti drugega. Na obravnavano krizo verovanja je zelo drzno in daljnovidno odgovoril `e drugi va- tikanski cerkveni zbor. Sekularizacijo je spre- jel ne samo kot dejstvo, temveè kot milost, saj osvobaja in èisti. @al smo tako planili po spremembah forme (liturgije, prava), da smo popolnoma prezrli vsebino. In ostali še naprej zaprti v staro janzenistièno, moralistièno in legalistièno kletko. Kljuèno je, da se ob tej religiozni krizi preèisti vera. Da se zavemo, da cerkveni dru- `beni in kulturni anga`ma ni veè tako bis- tven, da mora stopiti v ospredje oznanjevanje. Da se Cerkev ne oklepa kulturnih dobrin, sploh tistih ne, ki ne oznanjajo veè. Ki morda delujejo ravno nasprotno; recimo raba zla- ta v liturgiji. Popolnoma jasno je, da je oèita- nje zlata in pozlate Cerkvi pogosto nepre- mišljeno in celo hinavsko, a vendar so vse te dobrine nastale z namenom govoriti o Bo- gu – in to govoriti vsem, ne le neki eliti, ostale pa pohujšati. Da ne vztrajamo pri kulturnih “modulih“ zaradi izroèila, temveè zaradi nji- hovega oznanjevalnega potenciala, ker lju- dem govorijo o Bogu in jim ga pribli`ajo. Us- tanove izroèila pa so dandanes muzeji. To ne pomeni, da cerkev v nobenem smi- slu ne sme biti “muzej“; tudi nakopièena mno- ga leta zgodovine naèelno odprtega èloveka vsekakor nagovarjajo, a ta muzejskost ne sme zasenèiti sve`ine oznanila. Ker obojega, biti kustosi in misijonarji, paè ne zmoremo. To- rej sodobna sekularizacija v marsièem pomeni menjavo paradigme našega dušnega pastirstva. Da ne trošimo veè energije in sredstev za pri- pravljanje proslav, akademij, predavanj, ple- sov, sejmov, kongresov, shodov itd. Stari mo- del, ki je ljudi vodil preko dru`enja do vero- vanja, danes le še slabo deluje, prej se doga- ja obratno – da ljudje na podlagi tega, da verujejo, zaèutijo tudi pripadnost. Da ljudem damo tisto, kar od Cerkve prièakujejo – oz- nanilo o ̀ ivem in navzoèem Bogu. To pomeni veè pastoralnih obiskov, razpolo`ljivost du- hovnika za spoved in duhovni pogovor, veè odprtih vrat cerkva in kapele za vedno èešèe- nje, `ive molitvene skupnosti, ljudske misi- jone (med ljudmi in ne samo s pri`nice), mo- litvene ure ... Ljudje, ki danes prihajajo v cer- kev, se za to dokaj zavestno odloèijo, priha- jajo iz svoje verske potrebe. Pogosto so to “po- ni`ani in raz`aljeni“ - si jim upamo naproti? Ali pa bomo zaprti v ̀ upnišèa to`ili, da je èeda- lje manj pravih vernikov? Sedanji èas torej klièe po spremembi pa- radigme – ne paradigme vere, ker je ta veèna, je Kristus, temveè paradigme evangelizaci- je. Pomeni korenito sodobno uboštvo Cerkve, ki ni (samo) v odsotnosti materialnih dobrin, temveè kulturnega kapitala. Takšna uboga Cerkev bo lahko svobodno in pogumno pri- èevala o Vstalem tudi mnogim naslednjim generacijam. * Pri obravnavi me je vodila knji`ica dr. Franceta Rodeta Vera in kultura v Evropi (Mohorjeva, 2009), v nekaterih stvareh kot opora, v drugih bolj kot provokacija. Vsekakor se v marsièem naslanjam na delo Dru`ba, komunikacija, smisel, transcendenca Thomasa Luckmanna (Študentska zalo`ba, 2007), predavanje The interruption of tradition Lievena Boeveja (TeoF, 2001) in knjigo Barva uèloveèenja Gerarda Foureza (Dru`ina, 2001). Nekaj idej sem vzel tudi iz predavanja Without God Stevena Weinberga. Pomembnejša pa so mi spoznanja, ki sem jih dobil v pogovorih z nekaterimi sobrati in rastejo iz njihovih bogatih `ivljenjskih izkušenj na podroèju vere in njenega oznanjevanja.