TRST, sreda 1« oktobra 1958 Leto XIV.. Št. 233 (4078) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Te!.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana ▼ gotovini 37-338 a st- **• na<1- — telefon 93-M« IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it 2» — BLASOV: Za GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — ’ CENE vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lic beseda NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. poMetno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Uradna izjava alžirske vlade Izid referenduma v Alžiriji jzraz volje francoske vojske d°Hmče prebivalstvo je referendum brez vsake veljave - De Gaulle te odpravlja na potovanje v Alžirijo - Alžirski odbor ga poziva, naj razglasi integracijo - Gvineja od danes suverena država Matkovi’ 30; ~~ Etenes so objavili še druge uradne ki so: Udeb^k VOlivcev 4.335.009. Izrabit 3.445.060 (79,4 odst.). ^azenih glasov 3.416.008. 3.299.908 (96,5 odst.). 115.791. 5a8odnaE^ - iFRancosk A ddanih , ArRIKA); «Da, glasov 431.017, «Ne» 418.700 COsIa ZAHonNGO (FRAN‘ *Ne» 339.504 99,43%) 1962 «D»» " glasov 23.246 •Ne* 14.678 (71%) »Sr® otom? ^anih 1Vcev 71096 «pa)l glasov 65.956 ( 92.9%) 63.899 (96,8%) •tim 1.755 FRANCOSKA SOMALIJA: Vpisanih volivcev 15.833 Oddanih glasov 11.578 (72,5%) «Da» 8.661 (74,7%) «Ne» 2.851 KAMERUN: Vpisanih volivcev 15.401 Oddanih glasov 11.004 ( 68%) «Da» ' 10.544 (96,5%) »Ne« 368 Po današnji seji vlade, ki je bila pod De Gaullovim predsedstvom, je minister za informacije Soustelle prebral poročilo, ki javlja, da so na seji pregledali izide referenduma in da je De Gaulle poudaril «izreden in ganljiv značaj zaupanja, ki so ga metro- pola, prekomorski departmaji, Alžirija in skupnost pokazali Franciji in republiki«. Soustelle je nato izjavil da bosta De Gaulla spremljala na potovanju v Alžirijo ministra Guillaumat in Cornu^ Gentille. De Gaulle se bo pred odhodom v Alžir sestal s civilnimi in vojaškimi oblastmi v osrednjih in zahodnih departmajev v Franciji. V Alžiriji pa bo obiskal večja mesta V soboto bo prišel v prestolnico Korzike Ajac-cio in bo zatem obiskal še Bastio, zvečer pa bo v Marseillu. V nedeljo bo uradno obiskal Lion in se bo nato vrnil v Pariz. Medtem so se že oglasili člani alžirskega odbora za javno blaginjo, ki pozivajo De Gaulla, naj med svojim bivanjem v Alžiriji proglasi integracijo Alžirije s Francijo. Alžirska vlada je objavila izjavo, v kateri poudarja, da so izidi francoskega referen- '''1'iiiuiiiminriMiiiiiMiiiiiituiiiiiitimiiiiiiiimimucuiiiiiiii -------------- —."iiiiiiiiuiiiiiiiiiiif iiiiiiniiiiiiiimniiinimim,iuij|ni,|||||jj|, *9§ni je potrdil novico Lpmeriških izstrelkih Važni ukrepi vlade glede proizvodnje in prodaje olja Matteotti ne bo izstopil iz PSDI d°P‘snilta) ‘S; 7; - . Predsednik po-sena,- rnice in predsed-se sestala, da k'* sena,-”“llee in predsed-S d«* **?, se sestala, da t» *a kor, 2^ giede postopke n.°&r.dwacij0 parlamen- k** dog', J?"1* prep5i?lnacD° Parlamenti PoUdan fVe ° a£eri Giuf-hfl? samo sta nujnost e-in ila brem Por°čila, ki naj il.Jklanooti02!"0 senatorj 2S*|fce*7ue,n' Predsednik po-JS* 'vet°rrn,ce Geone se je nn, i s®stal s predsed-‘Slje, s , anske finančne ko-», aKotov;f sta prav ta- >a komV3, da bi bila ena trakcev f1Ja sestavljena iz »ij.)Sa rešite" 7naK,rJev naj-J* Se h av- Finančna komi-L„r«la ,ui iutri sestala in bo C^seaH ° tem pred‘ «1» dem„u’ a Je ludi vod" >arnem^,stP>nske parla-»ti k»t 7uP‘n« istega *faic Predsednika {Im sprejetih seP vlade )e le •* grarin- h več ukrepov * 18 Central za sad' Hel *a knn 0 Siede opre-Vv° km"-?7iranie in pre-a je t?1^- Pridelkov. lo»!i* bujnim sklenila, da 1(5?* žaknn.i post°Pkom pred-jn "-156 osnutke za u-pt.eio 2a posi?vanje trgov na £>£l*vež, take da bodo 0cl‘stiranjena mož-*....... Ja cen Pn prodaji mne- obeh potrošnikom zaradi nepotrebnih posredovalcev. V ta okvir spadajo tudi ukrepi današnje seje glede preprečevanja sleparij pri prodaji hranilnega olja. Podjetja, ki izdelujejo oljčno in semensko olje, bodo odslej pod nadzorstvom. Istočasno prodajanje semenskega in oljčnega olja na drobno pa bo dovoljeno samo če bo olje v steklenicah. Vlada je nadalje sprejela zakonski načrt za odpravo ju-ridičnih napak. Kdor je utrpel škodo in krivico zaradi juridične napake, se bo moral dalje, toda tako, da bodo vse naprave za izstreljevanje o-stale pod izključnim nadzorstvom italijanskega vojaštva. Segni je poudaril, da predstavlja okrepitev obrambnih možnosti jamstvo za ohranitev miru. Po njegovem mnenju bi bila brez podlage bojazen zaradi atomskih represalij, «ker da rampe ne predstavljajo že po svoji razmestitvi in majhni ranljivosti koristnega objekta za atomsko orožje morebitnega sovražnika«. Opazovalci pripominjajo obrniti na sodnijo. Gre za za-I da Segnijeva izjava dokazuje kon, ki ga izrecno zahteva republiška ustava in ki bi moral biti že zdavnaj v veljavi. V poslanski zbornici so na začetku današnje seje kome morirali petnajsto obletnico znamenitih štirih neapeljskih dni, ko se je tamkajšnje ljudstvo z orožjem v roki uprlo nacističnim okupatorjem. Nato je obrambni minister Se-gni odgovarjal na vprašanja glede ameriških izstrelkov za njegovo pomanjkljivo strokovno znanje o atomskem o-rožju. Na predlog ministra za zunanje zadeve so poslanci o-dobrili italijansko-jugoslovan-ski sporazum glede socialnega zavarovanja, ki je bil podpisan v Rimu že 13. novembra lani. Minister za zdravstvo Mo-naldi je prečital poslancem nekaj zanimivih podatkov 'IIIIIHUIIIU Italijo. Dejal je, da spadajo poiiomielitišu v‘ ItahX*Letos izstrelki «v načrte atlantske- ■ - J ga zavezništva v katerem sodeluje tudi Italija«, in je zato vlada po sestanku atlantskega sveta v lanskem decembru sklenila sporazume, da se tudi italijanska vojska opremi z izstrelki za srednje raz- mm 1“ Okrepi za zvišanje potrošnje v FLRJ 2 dai na*njim dnem te zvišajo plače in mezde do 8 odst., stroški pa dvignejo za okrog °dst. - Zvišanje družinskih doklad ie na in *.ni>h farski razvoj v Zvezni iz-na svoji seji htu' sprebn*" ,aestih mesecih «-.letošnioU epe 23 izva‘ *i > ni,^a gospodarske-'tf ukrepe v zve- *'fSR> ebe zi v standardom V^Vahje ub,lazitev in od-ede ,Posledic letošnje 'bhi, ega zvezni iz- iti i PrePovedal izvoz N*'') k- jPreiel Ukrep o *et ie d'tov za nakup N$ti' i°m°^ril še druge rodr, J0 namen za-V ,\ki if,"0 oskrbovanje -arano , Prizadela su-v"!> Lfiviho njUdi in s kr' s ? teg^° • ugodn^ ce’ je zvezni iz- .'ini, v-V ►. « * *■ * l oni it N ut’ da s °ob!ast‘l ljudske *Pi za„V?Jlrni ustrezni-S ia uKE,0t-ovi)° vse po-. . ‘azitev posledic se p, l«i* ki e^ahje sprejel ukrepe b '°s , v Prvih °-Sebne Potroš-, več-a?staia ssstih mesecih L t>ov"Jetn Dn.2a .Predvidenim Sv Cahjemtr^nJe- in siper li^*Pi I" n,-, d°hodkov de-v>U' ^noev i ^>i^ onbmpn S in z namen stabi-,, i -* cen ,ob istočasni Vi>ko °staij-f'ekaterih artik-,d;i, * fcgS* ..artikli. Zato kk^y *ha ."Hm dnem po- ‘ ‘lekt!.f-aret 2a 15 o lini tok za go- spodinjske potrebe za dinar za kWh, sladkor za 25 dinarjev, železniške potniške tarife za 15 odstotkov in kruh za 3 din kg- č> povečanjem cen se bodo povečali življenjski stroški delavcev in jiameščencev za okrog 3 odstotke. Da bi se to povišanje kompenziralo in da bi se istočasno povečala kupna moč zaposlenih se bodo plače delavcem in nameščencem povečale za 7 odstotkov, pokojnine pa za 8 odstotkov. Poleg tega bodo zvišane otroške doklade družinam, ki imajo več kot tri otroke. Na ta način se bo kljub povečanju cen povečala kupna moč zaposlenih in o-sebna potrošnja za okrog 4 odstotke. «Ti ukrepi,« je izjavil podpredsednik izvršnega sveta Mijalko Todorovič na nocojšnji tiskovni konferenci, »bodo imeli poln učinek, ker se tako zagotovi ustrezna odstranitev pomanjkljivosti glede plač in mezd.# Da bi se preprečil vsak poskus povišanja cen z novimi tarifami in pristojbinami, je zvezni svet sprejel ustrezne sklepe, na podlagi katerih ne bodo smeli ljudski odbori višati cen komunalnim uslugam najemninam in uvajati druge lokalne pristojbine, ki bi neposredno obremenjevale dohodke prebivalstva. Vsi ukrepi stopijo v veljavo s 1. oktobrom, razen povišanja železniških tarit. je bilo 4097 primerov, od katerih 954 samo v Neaplju. Povprečno odpade na 100.000 prebivalcev sedem do deset primerov v Neaplju pa kar 30. Nadpovprečno število primerov je bilo še v Bariju, Salernu, Rimu (377) in v Brescii. Monaldi je priznal, da je bila zdravniška služba v Neaplju pomanjkljiva, medtem ko da je sedaj stanje boljše. Vendar pa dva mehanična respi-ratorja še vedno ne delujeta, čeprav je bilo zaradi tega že toliko pritožb. Največ otrok zboli v starosti od pol leta do treh let; zato je minister dejal, da se vprašanje odlaganja začetka šolskega leta ne postavlja v osnovnih šolah, pač pa v otroških vrtcih in zavetiščih. Obljubil je, da bodo v Bariju, Neaplju, Cagliariju in Veroni izvršili obvezno cepljenje vseh otrok do starosti 3 let, medtem ko se bo v vsej državi vršila brezplačna imunizacija za vse potrebne otroke od treh mesecev do 6 let. V zvezi z včerajšnjo vestjo da namerava Matteo Matteotti baje izstopiti iz PSDI, je vodja socialdemokratskih avtonomistov izjavil, da gre o-čitno za «septembrske fantazije«. A. P. K. Popovič obišče Veliko Britanijo BEOGRAD. 30. — Državni tajnik za zunanje zadeve Popovič bo od 28. do 30. oktobra kot gost britanske vlade obiskal Veliko Britanijo. Popoviča je povabil zunanji minister Selwin Lloyd, ko je lani obiskal Jugoslavijo. ca—— Gerharta častni meščan Splita SPLIT, 30 — Ljudski odjior Splita, ki vzdržuje tesne stike z norveškim mestom Tron-heinom, je na današnji seji sprejel s posebnim proglasom predsednika norveške vlade Gerhardsena za svojega častnega meščana. Norveški gosti so si ogledali znamenitosti mesta in Trogir, nato pa so odpotovali na jahti »Jadranka« proti Opatiji, duma v Alžiriji brez vsake veljave ln so samo izraz volje francoske vojske. Izjava pravi: »Sklep francoske vlade o razširitvi referenduma na Alžirijo je enostranski in samovoljen. Alžirska vlada je prav tako kakor vsa mednarodna demokratična javnost mnenja, da rezultati referenduma, ki jih je objavila francoska vlada, nimajo nobene velja"e. Alžirsko ljudstvo, ki je mobilizirano okrog alžirske vlade je že povedalo svoje mnenje, ko je izreklo popolno in brezpogojno podporo osvobodilnemu gibanju.« Tudi egiptovski tisk soglasno obsoja francoski referendum v Alžiriji. »Al Sab« pravi, da je referendum v Alžiriji »najbolj nesramna in hrupna potvoritev v zgodovini sveta. Nihče na svetu ne bo verjel, da je 96 odstotkov Alžireev glasovalo za francosko ustavo«. Gvineja bo od danes opolnoči postala suverena. To je izjavil na tiskovni konferenci v Konakriju francoski guverner za prekomorska ozemlja in inšpektor za upravne zadeve Francoske Zahodne Afrike Risterucci, ki je najprej prebral sporočilo francoske vlade predsedniku vladnega sveta v Gvineji in je nato izjavil, da se bodo odslej o odnosih med Francijo in Gvinejo ravnali po načelih mednarodnega prava. Risterucci je izjavil ,da bodo s 1. oktobrom državne posle, izvzemši finance ter letalsko in pomorsko varnost prepustili gvinejski vladi, če bo ta zahtevala. Dodal je, da bodo funkcionarji v zadevnih uradih ostali na razpolago Gvineji kot tehnični svetovalci dva meseca ali pa tudi za daljšo dobo. Domače osebje v državni službi bo od 1. oktobra dalje *na razpolago Gvineji. Kar se tiče francoskih funkcionarjev v teritorialni službi je Risterucci izjavil, da bo Francija dala popolno »vobodo vsakemu funkcionarju, ki hoče ostati v službi gvinejske države. Guverner je zatem govoril o gospodarskih in finančnih vprašanjih, ki se bodo pojavila po gvinejskem sklepu, ter je dodal, da v prihodnjih dveh mesecih ne bodo sprejeli nobenega nenadnega u-krepa glede primanjkljaja v Gvineji nasproti francoskemu zakladnemu ministrstvu; ta primanjkljaj znaša letos milijardo frankov. Sodstvo in vse državne služnosti bodo prenehale delovati v sedanji obliki od 1. oktobra dalje in se ne bodo več upravljale v imenu francoske države. Vojska ne bo več zakonito obstajala od 1. oktobra dalje, toda ostala bo v Gvineji največ še tri mesece. Risterucci je na koncu izjavil, da bo e-misijski zavod še dalje deloval. «»----- Kongres laburistov SCARBORUUGli, 30. — Na kongresu angleških laburistov so danes izvolili novo vodstvo Laburistično vodstvo je sestavljeno iz štirih skupin, ki štejejo 25 članov od katerih izvoli 12 sindikalno krilo gibanja. Tu ni bilo nobene spremembe. Sedem članov izvršnega odbora izvoli politično krilo; vsi dosedanji člani so bili ponovno izvoljeni. Na splošno se kaže večja uveljavitev nekaterih sindikatov, kakor je n. pr. sindikat transportov, ki ga vodi Frank Cousins. Zadruge in socialistične družbe zastopa letos T. W. Agar. Izvoljenih je bilo tudi 5 žensk, ki so članice ženske sekcije izvršnega odbora Bivša ministrica SummerskiU ni bila izvoljena, medtem pa sta bili prvikrat izvoljeni Ireen White in Bessie Braddock. Druge izvoljene ženske so Margaret Herbison, Aliče Bacon in Bevanova žena Jenny Lee. Gaitskell, Bevan in Grif-fits postanejo avtomatično člani izvršnega odbora kot tajnik blagajnik in podtajnik stranke. Bevan je bil soglasno ponovno izvoljen za blagajnika. Gaitskell pa ni bil izvoljen na kongresu, pač pa ga izbere laburistična parlamentarna skupina, ki v začetku novembra vsakega leta imenuje svoje voditelje. Po volitvah je kongres soglasno odobril nov kmetijski program stranke, ki ga bo zastopal med volilno kampanjo in ki bi ga izvajal, če bi stranka na volitvah zmagala. Program predvideva, da se po danskem sistemu razširijo kmetijske zadruge in da se organizirajo druga vehka državna tržišča za žito in za mlečne proizvode. Zahodna nota SZ o nemški združitvi LONDON, 30. — ZDA. Velika Britanija in Francija so poslale enake note Sovjetski zvezi s predlogom, naj se obnovijo razgovori o ntmški združitvi. Tri vlade predlagajo, naj se ustanovi skupina štirih predstavnikov zasedbenih sil z nalogo, da pripravi temeljno delo o nemški združitvi. Končna pogajanja za rešitev nemškega vprašanja bi bila pozneje na konferenci najvišjih predstavnikov ali drugje. Zahodne države omenjajo tudi, da še vedno želijo obnoviti štiristranske pripravljalne razgovore v Moskvi za sklicanje konference najvišjih, med katerimi naj bi nemško vprašanje bilo ena glavnih točk na dnevnem redu. ——*»— Veleposlanik Cavalletti v Dulles ne izključuje možnosti svojega sestanka s Cuenlajem Zahteva pa, da Kitajci znatno spremenijo svoje stališče - Nesoglasja s Oangkajškom glede pogajanj - Nlancetung napoveduje še več divizij ljudske milice • Opozorila Moskve in Pekinga proti uporabljanju ameriških raketnih izstrelkov • Spopadi okoli Formoze se izkoriščajo za preizkušanje novega orožja odhaja RIM, 30. — Predsednik Vlade in zunanji minister Fan-fani je danes sprejel v palači Chigi novega italijanskega veleposlanika v Jugoslaviji Cavallettija, pred njegovim odhodom v Beograd. Fanfani je sprejel danes še veleposlanike Portugalske, Poljske in Etiopije ter italijanskega veleposlanika Megi-stratija, ki odhaja v Ankaro. imitmuiiiiiiiHiiiimiitHiiiiiiitiiitiiHiiMimiiiiiiiiuiiiiiitiiiifaiiiiiiiiiiiititiiiMittiiitHiimiitiit Proti volji ciprskih Grkov Od danes na Cipru Mac Millanov načrt WASHINGTON, 30. — Ameriški državni tajnik Dul. les je danes na tiskovni konferenci izjavil, da ni izključen njegov morebitni sestanek s Cuenlajem v zvezi s Formozo. Dodal pa je, da bi moral biti ze prej gotov, da bo ta sestanek imel uspeh. Dulles je tudi izjavil, da se ameriška in Cangkajško-va vlada ne povsem strinjala, kako naj se rešuje sedanji spor, in tudi ne glede na pogajanja v Varšavi. Vendar pa je izrekel upanje, da bo mogoče doseči privolitev čanekajška na vsak «razumen» sporazum za ustavitev sovražnosti. Kar se tiče možnosti razgovorov na višji stopnji, je Dulles omenil, da je Eisenho-wer vedno izjavil, da je pripravljen iti kamor koli in napraviti kar koli če bi to služilo miru »Kar velja za predsednika, velja tudi za državnega tajnika,« je dodal Dulles. Pri tem pa je poudaril, da v nekaterih primerih dvig ravni razgovorov lahko Ciprčani se bodo še naprej borili z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago ATENE, 30. — Britanski ministrski predsednik Mac Mil-lan je poslal nadškofu Muka-riosu pismo, v katerem pravi, da tako njegov predlog kakor tudi predlog kogarkoli drugega ne more zadevati vprašanja takojšnjih začasnih ukrepov za vz.postavitev reda in razvoj predstavniških ustanov na Cipru Pač pa bo predlog lahko ohranil veljavo za poznejši pretres kakor vsak drugi predlog za dokončno rešitev. Nadškof Makarios Mac Millanovega pisma še ni komentiral. Grška vlada, ki bi se morala danes sestati, bo imela sejo šele jutri, ker je hotela še počakati na današnjo zasedanje sveta NATO. Na ta način bo laže, ko bo imela vse informacije, zavzela stališče, če Velika Britanija vztraja pri uvedbi Mac Millanovega načrta za Ciper Uradno je bilo objavljeno, da se kralj Pavel jutri vrne s počitnic v Avstriji. Njegov povratek je tudi v zvezi s položajem na Cipru. Nadškof Makarios pa se je zvečer sestal z zunanjim ministrom Averofom. ki je potem o razgovoru poročal ministrskemu predsedniku Karamanlisu. Škof Anthimos iz Kitiuma na Cipru, ki se je včeraj zvečer vrni! iz Aten, je izjavil, da se bodo Ciprčani borili z. vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, če bo Anglija u-vedla načrt o razdelitvi otoka. Dostavil je tudi, da je grška vlada pripravljena uporabiti vse svoje sile, da onemogoči angleško- turško konspiracijo. Predstavnik ciprskih Grkov je rekel, da so upali, da bo Velika Britanija na Spaako-vo intervencijo odložila uvedbo svojega načrta, toda Anglija je skušala postaviti Grčijo in njene zaveznike v NATO pred izvršeno dejstvo. Izjavil je tudi, da bo imenovanje turškega predstavnika na Cipru imelo resne posledice na Cipru, v Grčiji in v vzhodnem Sredozemlju V tem so angleške čete na otoku že sprejele zelo stroge ukrpe proti morebitnim grškim demonstracijam proti angleškemu načrtu, ki bo stopil jutri v veljavo. V turškem delu mesta pa vihrajo turške zastave po vseh hišah: to zaradi imenovanja turškega predstavnika pri ciprskem gu- vernerju. Predstavnik guvernerja je danes izjavil, da je treba izključiti, da bi se angleški načrt ciprskim Grkom vsiljeval. Dostavil je, da bodo ostala vrata široko odprta, da bodo lahko Grki izkoristili velike možnosti, ki jim nudi britanska politika. Grški delavci na Cipru pa so že kmalu stopili v splošno stavko, da s tem protesti-: rajo proti angleškemu načrtu, po katerem je že bi! imenovan na Cipru tud: turski predstavnik. V Londonu pa je že drugi večer zaporedoma skupina ciprskih Grkov uprizorila demonstracijo pred poslopjem ministrskega predsedstva. Demonstranti so izražali svojo solidarnost z Ma-kariosovim načrtom. Popoldne so bili raztrošeni letaki, ki pozivajo na splošno 24-urno stavko ves jutrišnji dan. Tisoči grških delavcev so prenehali delati že danes opoldne. Tudi večina trgovin, uradov in tudi zabavišč je bila zaprta. Neki pooblaščeni predstavnik je v Kairu izjavil, da vlada ZAR podpira predlog Ma-kariosa, da se na Cipru ustanovi neodvisna država. bolj škodi kakor koristi. Razgovori med veleposlaniai namreč lahko dolgo trajajo, ne da bi se mudilo. Med razgovori na višji stoprvi pa so potrebni nagli in dokončni sklepi. Dulles je tudi izjavil, da če bi se odpovedali uporabi sile v Formoški ožini, bi morala biti ta odpoved obojestranska. Zatem je Dulles izjavil, da se ZDA niso obvezale braniti Kvemoj in Macu; glede tega se niso hotele nikoli obvezati in tudi ne mislijo tega storiti. »Vendar pa,» je dodal Dulles, «je kongres pooblastil predsednika, da uporabi a-meriške sile če se mu bo zdelo, da je obramba Kvemoja in Macuja potrebna za ourambo Formoze. Sedanja težava je v tem, da se kitajski komunisti trudijo ne samo, da bi pognali nacionaliste z obalnih otokov, pač pa tudi Američane s Formoze.« Ce bi se vojaška dejavnost v Formoški ožini povečala in bi zaradi tega nastala nevarnost splošne vojne, tedaj bi morali vprašanja obalnih otokov predložiti OZN. Duiies pa je dodal, da je ugotovil rahlo težnjo po stabizaciji po ložaja in da se mu na splošno zdi, da je verjetnost razširitve sovražnosti manjša kakor pred dvema tednoma Dulles je priznal, oa je bila Cangkajškova okrepitev posadk na Kvemoju in Macuju »neprevidno in nevarno dejanje« ter da ni bila nikakor modra politična poteza, »Ameriška vlada,« je dodal Dulles. «je skušala med razgovori voditeljev obeh držav prepričati nacionalistično Kitajsko o nevarnosti te okrepitve. Wa-slungtonska vlada ni odobrila kitaj, kega nacionalističnega sklepa vendar pa ga je spie--jela.» Kar se tiče morebitnega umika Cangkajškovih sil z o-balniti otokov, je Dulles izjavil, da je umestnost take politike odvisna od okoliščin, v katerih se izvaja. «Umik, ki bi se izvršil v sedanjih okoliščinah pod grožnjo kitajskih topov, bi slabo vplival na druge države prav tako kakor tudi na moralo formo.s k ega prebivalstva. Vendar pa, če bi lahko prišlo do razumnega prenehanja ognja »de faeto«, bi bila malo spretna poteza pustiti nacionalistične sile na obalnih otokih.« Dulles je izjavil, da je hipotetična možnost, da bi Cang-kajšeg zavojeval kitajsko celino s silo. Dodal pa je, da bi se obstoj Cangkajškove vlade v bližini celine «lahko pokazal za koristnega če bi se položaj na celini razvil, kakor na primer, če bi se ki- like Maocetung je danes izja-tajsko prebivalstvo uprio svu- da mora Kitajska imeti ne sa-jim oblastem.« mo močno vojsko, pač pa mo- kar se tiče ustavitve sovražnosti, je Dulles izrekel prepričanje, da bodo Kitajci držali svojo obljubo, samo ce bodo prepričani, da bi kršitev te obljube pomenila zanje res. ne posledice. Prenehanje sovražnosti «de faeto« bi moralo torej predvidevati vrsto ukrepov v primeru kršitve sporazumov. Ti ukrepi bi med drugim lahko bili sankcije, ki bi jih ZDA 'n druge države izvajale proti Kitajski, zlasti na področju trgovine. Glede vodljivih izstrelkov «Sidewinder» je Dulles izjavil, da so jih /DA res dobavile Cangkajškovi vojski, toda to je bilo določeno še preden je izbruhnila sedanja kriza. Na koncu je Dulles izjavil, da se ameriška politika na Daljnem vzhodu ni spremeni-vil agenciji »Nova Kitajska«, la, toda ni izključena možnost spremembe, če bi prišlo do vaznih sprememb v stališču Kitajske«. »Gre namreč za elastično stališče, ki se lahko prilagodi razvoju položaja.« V Varšavi sta se danes ponovno sestala ameriški in kitajski poslanik. Njun razgovor je trajal skoraj tri ure. Ponovno se bosta sestala v soboto 4. oktobra. Kitajski predstavnik v Varšavi je v zvezi s temi razgovori izjavil; «Poslanik Vang Ping nima vzroka, da bi bil optimist ali pesimist glede izida razgovorov s poslanikom Beninom«. Dodal je, da se bodo razgovori nadaljevali z načelnega stališča, ki je znano, in da sedaj se ne more reči, ali se stališči približujeta ali ne. Po sestanku v okviru kitaj-sko-ameriških razgovorov navajajo agencije naslednje u-gotovitve; 1. Načelno stališče obeh strani se ni spremenilo. 2. Nobena od obeh stiam noče dati pobude za prekinitev razgovorov. Današnje izjave Dullesa na tiskovni konferenci, ki so bile ameriškemu poslaniku znane, preden se je sestal s kitajskim poslanikom, dokazujejo, da so ADA pripravljene na nekatere koncesije, če se pekinška vlada obveže, da ne bc uporabljala sile za spremembo položaja v Formoški ožini Na urugi strani prevladuje mnenje, da je tudi stališče, ki ga je obrazložil kitajski poslanik v \ aršavi, manj nepopustljivo, kakor bi se zdelo pri čitanju kitajskega tiska. Kljub reakciji ki jo je na Kitajskem izzvalo uporabljanje ameriških raketnih izstrelkov proti kitajskim letalom, prevladuje v Varšavi prepričanje, da se je nevarnost vojne oddaljila in da nameravata obe strani še dalje iskati sporazumno rešitev. Predsednik kitajske repub-■iiiilllitniikititfiHiiiiiti muh iini umitim iiiiiiiiiiiiiitiitiiiiniimiiiiifitiiiiiiiti minil iiiii iiiiiiiKii iiitiiiiiiii ni,!!!,!!,iiiHiiiiiiiitiitiiiMiHHitltttil Hammarskjoeldovo poročilo na zasedanju OZN Ta mesec se prične tudi umik britanskih čet iz Jordanije ZDA ugodno sprejele Langejev predlog, da bi skupina držav skušala posredovati pri formoški krizi NEW YORK, 30. — V svojem poročilu o misiji, ki jo je nedavno opravil na Srednjem vzhodu, pravi generalni t»jnik OAN Hammarskjoeld, da namerava vlada ZDA u-/nakniti svoje čete iz Libanona do konca oktobra, če se bo mednarodni položaj glede varnosti Libanona še naprej izboljševal. Hammarskjoeld poroča tudi, da je poslal veleposlanika Spinellija v Amman kot predstavnika OZN, ki naj zagotovi spoštovanje načel, ki so bila odobrena na generalni skupščini meseca avgusta glede neodvisnosti in celovitosti Jordanije. Kar zadeva britanske čete v Jordaniji, pa Dag Hammarskjoeld napoveduje, da bosta britanska in jordanska vlada jutri uradno objavili, da se bo začel umik britanskih čet iz Jordanije v oktobru in se bo zaključil, kolikor bo mogoče hitro. HIMIIHIIIIHIMIIIIIII,IIIIIIMI,II,IHHIHIIIMIHIIIIIIIIIHI,1,1, IIHM, 1,11,1,1,1,1,1,,,,,,,,,,, III,I,III, I, „1,UMIH II lili tllllllllllllitllll tl lili lllltlllll HIIMIIMII Dve jedrski eksploziji včeraj y Sovjetski zvezi Tudi številne japonske postaje so ju registrirale Izjava ameriškega državnega departmaja WASHINGTON, 30. — Ameriška komisija za atomsko energijo javlja, da je Sovjetska zveza spet začela poizkuse z jedrskim orožjem. Sporočilo komisije pravi, da so registrirali dve eksploziji, in sicer obe severno od Severnega tečajnika. Japonske meteorološke postaje so registrirale nenormalne atmosferske motnje in domnevajo, da so v Sovjetski zvezi preizkušali jedrsko bombo. Predstavnik osrednjega meteorološkega urada v Tokiu je izjavil, da je motnje registriralo deset glavnih postaj. Predstavnik je pripomnil, da so imele motnje svoj izvor zelo daleč v smeri severozahoda, verjetno na sovjetskem arktičnem področju. Pripomnil je, da ne more še določiti sile in kraja eksplozije. Ameriški državni departma je v zvezi s tem objavil sledečo izjavo: »Zvedeli smo, da sta bili danes v Sovjetski zvezi dve eksploziji. Sovjetska zveza je 31. marca, ko je končala dolgo vrsto svojih poizkusov, sporočila, da bo prekinila svoje poizkuse in jih spet nadaljevala, če bodo ZDA in Velika Britanija na podlagi svojih normalnih načrtov kma- lu začele svojo vrsto poizkusov. Tedaj se je sumilo, da ima sovjetsko sporočilo predvsem propagandne namene, in da ta država nima nobenega pravega namena prekiniti poizkuse. Zdi se, da to sedaj dogodki potrjujejo. Kljub temu ZDA pričakujejo, da se bodo pogajanja za prekinitev jedrskih poizkusov s potrebnimi jamstvi začela 31 oktobra v Ženevi, če ne bo Sovjetska zveza izvršila drugih poizkusov po začetku pogajanj. so ZDA pripravljene prekiniti svoje jedrske poizkuse za eno leto od začetka pogajanj, t, j. od 31. oktobra.« Za današnje zasedanje generalne skupščine, ki se je pričelo ob 15.30 (po srednjeevropskem času), so bili vpisani kot govorniki delegati Salvadorja, Ceylona, Jordanije, nacionalistične Kitajske, Bolgarije, Norveške, Tajske m Kostarike. V zvezi s Ham-marskjoeldovim poročilom, ki je bilo razdeljeno že razmnoženo, so se pa oglasili tudi drugi. Delegat nacionalistične Kitajske se je pa oglasil predvsem zaradi tega, da je povedal, da njegova vlada ne bo nikoli odstopila kitajskih obalnih otokov. Ceylonski delegat Claude Korea je ponudil dobre usluge nevtralnih držav za zbliža-nje med obema blokoma velesil. Norveški delegat Lange je dejal, naj bi skupina držav, če bi razgovori v Varšavi ne mogli zbližati stališč, ponudila dobre usluga za začasno rešitev krize na Formo-zi, ki naj odstrani nevarnost vojne. Poudaril pa je tudi, da je delo OZN težko in verjetno malo učinkovito zaradi odsotnosti LR Kitajske v OZN. ZDA so Langejev predlog u-godno sprejele. Ameriški predstavnik Čabot Lodge je po Langejevem govoru izjavil, da je treba ta predlog resno upoštevati. Tajski zunanji minister je predlagal, da bi kar Hammarskjoeld prevzel vlogo sprav-nika ali pa se naj za to funkcijo naprosijo države, ki i-majo v Pekingu diplomatska predstavništva. KAIRO, 30. — Tunizija je uradno zaprosila za sprejem v Arabsko ligo. Jutri se bo začelo zasedanje »veta lig*. ra tudi povečati število pri* padnikov ljudske milice. Dejal je, da je potrebno ustanoviti nove divizije te milice, in je dodal, da je glavni vzrok za to borba proti morebitnemu napadalcu. Maocetung se je vrnil z e-nomesečnega potovanja po industrijskih in poljedelskih področjih Kitajske. Izjavil je, da ni »povsem zadovoljen« z napori ljudstva v nekaterih delih države za povečanje industrijske proizvodnje. Odgovornost za to je zvalU na kadre komunistične stranke in je dodal, da ti niso znali vliti večjega navdušenja množicam. Kitajski ministrski predsed-rik Cuer.laj, ki je danes govoril na sprejemu v Pekingu ob 9. obietnici ustanovitve kitajske republike, je ponovno obtežil ZDA, da nepretrgoma kršijo kitajske teritorialne vode in kitajski zračni prostor ter da dajejo navodila Cangkajškovemu letalstvu za uporabljanje raketnih izstrelkov «Sidewinder». Cuenlaj je pripomnil, da »o Kitajci odločeni odgovoriti » povračilnimi udarci, in je dodal, da ključ za odpravo napetosti in nevarnosti vojne na tem področju ni v «varljivem prenehanju sovražnosti, ki ga hočejo ZDA, pač pa je potrebno, da ZDA takoj prenehajo i-granje /. ognjem ;n umaknejo vse svoje oborožene sile s Formoze, s Peskadorskih otokov in iz Formošike ožine«. Agencija »Nova Kitajska* pravi, da je uporabljanje a-meri-kih vodljivih izstrelkov rSidctvinder« na Cangkajškovih letalih »zelo resno vojaško izzivanje«. »Ljudski dnevnik«, dodaja k 'emu, da je dopisnik angleškega lista »Manchester Guardian« pisal, na želiio ZDA preizkušati svoje novo orožje nad Kitajsko. Tudi sovjetska agencija Tass ' pravi, da je uporabljanje ameriških vodljivih izstrelkov ha Cangkajškovih letalih »izredno resno« dejanje, ki lahko povzroči «primeren odgovor«. Agencija dodaja, da so Cangkajškova letala ameriške proizvodnje 143-krat med svojimi akcijami uporabljala omenjene izstrelke. Predstavnik kitajskega o-brambnega ministrstva je izjavi1 s tem v zvezi; »Kitajska vojska bo prav gotovo zadala povračilne udarce proti »-n ertSktm napadalcem, ker so hujskali Cangkajškovo letalstvo, naj napade kitajsko celino s pomočjo vodljivih izstrelkov«. Angleški list «Daily Sketch« piše, da je sovjetska vlada kljub napetosti v Formoški o-žini odklonila dobavljanje jedrskega orožja kitajski vojski. List dodaja, da se Sovjetska zveza boji, da bi utegnili Kitajci iz neprevidnosti povzročiti svetovno vojno. Vendar pa se kitajske čete vežbajo z uporabljanjem taktičnega in »trateškega jedrskega orožja, Agencija «Fr?.nce Presse« p:avi, da sedanja bitka v Formoški ožini daje možnost SZ in ZDA, da preizkušata svoje novo orožje s pomočjo -vojih zaveznikov. Agencija i-irenuje tamkajšnje spopade «majhno špansko vojno« v kateri se sovjetska letala »Mig 17» in — kakor se govori — «Mig 19» merijo z ameriškimi reakcijskimi lovskimi letali, ki jih uporablja Cangkajžfco-va vojska. ZDA so dobavile Cangkajškovi vojski raketne izstrelke »Sidevvinder«, ki jih izstreljujejo z letal. S pomočjo teh izstrelkov je baje Cangkajško-vim pilotom uspelo v kratkem času sestreliti 10 letal »Mig«, ki so mnogo boljša od ameriških letal »Thunderjet« in »Sa-bre F-86«, ki jih uporabljajo Cangkajškove sile. Vsako letalo ima dve taki raketi na koncu kril. Posebna glava * infrardečimi žarki, ki je občutljiva za vopli zrak, ki ga spušča reakcijski motor sovražnega letala, avtomatično vodi Izstrelek v izpušno cev nasprotnega letala in izstrelek se pred eksplozijo zapiči v to c»v. Ko je letalo oddaljeno manj ko 4 km od nasprotnega lovskega letala v kateri koli višini, začenja glava z infrardečimi žarki oddajati nepretrgan zvok, ki ga sprejema radijski sprejemnik pilota. Tedai je trenutek za izstrelitev rakete proti cilju ., htrostjo nad 2000 km na uro Medtem ko Cangkajškovo letalstvo pospešeno dobiva reakcijske lovce »Super Sabre F-100«. patrulirajo Američani noč ii: dan nad Formoško Z za enakopravnost, bratsko sožitje, enotnost in sodelovanje med demokratičnimi strankami ter borbo za uveljavitev pravic slovenskega prebivalstva, ki so med drugim tudi zajamčene v londonskem sporazumu. Polemiziral je z načelnikom tako imenovane »slovenske liste« dr. A- Volilna zborovanja NSZ V Ulici Commerciale ob 19. uri (Kenda Vladimir); pri Piščancih ob 20. uri (Drago Pahor). slpje prebivalstva, blato je podrobneje govoril o kmečkih vprašanjih in zagotovil, da se je In' se bo NSZ še nadalje ■borila, da kmetovalci ne bodo'plačevati davkov na zemljiško, posest temveč na zemljiški ' dohodek. ‘Dodal je, da so jusarska zemljišča last Ba-zovcev, Trebencev in drugih okoliških vaščanov in da morajo sedaj, če hočejo uživati svojo lastnino, vlagati prošnje in plačevati prispevke. Tov. Mesesnel pa je dejal, da Slovenci ne morejo glasovati za ljudi, ki se skrivajo za lepimi gesli in obljubami, v resnici pa sodelujejo v občinskem svetu z demokristjani. Pojasnil je tudi vlogo in-diper.dentistov, ki stvarno ne delajo drugega, kot da razbijajo enotnost demokratičnih sil. Svoja izvajanja je zaključil s pozivom, naj Slovenci volijo kandidate Neodvisne socialistične zveze, ki so dokazali, da so se vedno vztrajno borili za socialni in gospodarski napredek in za priznanje pravic Slovencev. Na trgu v Rojanu sta govorila Kenda in Samsa. Prvi govornik je obširneje obravnaval tržaška gospodarska vprašanja in zlasti demokrist-janske obljube in podrobno dokumentiral kako varajo prebivalstvo in kriče o raznih zakonih in prispevkih, kot da bi šlo za darila, v resnici pa tr denar plača tržaško prebivalstvo. Tov. Samsa pa je govoril predvsem o slovenskih nacionalnih vprašanjih. Na raznih trgih v mestu in v okolici je bilo še mnogo drugih zborovanj. Med drugimi so na Trgu Goldoni govorili tudi socialisti Njihov kandidat Pincherle je poleg drugega poudaril tudi nevar-post fašizma v Franciji, kjer je De Gaulle vzpostavil diktaturo. Opozoril je Tržačane na položaj v Italiji, kjer demokristjani stremijo za enakim monopolom. Danes bo tudi mnogo raz nih volilnih zborovani. Med drugimi bo na Trgu Goldoni govoril voditelj leve strjje PSDI Zagari. «»------- V združenih bolnišnicah ne |jre za prave odpuste Tako je zagotovil dr. Pasino sindikalistom Včeraj je podprefekt Pasino sprejel člane vodstva sindikata bolniških uslužbencev CG1L, ki jih je spremljal ta j- Na včerajšnjem sestanku odbora za volilno premirje je demokristjanSki predstavnik pozval predstavnika KPI, naj se njegova stranka odreče slovenskemu govorniku na volilnem zborovanju, ki ga je KPI napovedala za nedeljo na Trgu Unita, kjer bo govoril tudi senator Scoccimarro. Predstavnik KPI mu je odgovoril, da bodo oni priredili v nedeljo zborovanje na Trgu Unita s slovenskim govornikom, ker imajo Slovenci pravico, da govorijo na katerem koli mestnem trgu. Nato so o tem vprašanju spregovorili predstavniki drugih list. Kot je bilo pričakovati, so vse desničarske stranke in tudi republikanci podprli demokristjansko zahtevo, z izgovorom, da je Trg Unita ze Italijane «svet kraj«, da- predstavlja ((zgodovino i-talijanstva Trsta« in podobno. Poleg t^ga pa so še izjavili, da je govor v slovenščini na IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII llllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII nik pelavske zbornice CGIL Tominez. Z dr. Pasinom so se razgovarjali o nameravenih 40 odpustih v združenih bolnišnicah. Dr. Pasino je dejal, da ne gre za navaden odpust, marveč za zmanjšanje priložnosti dela za nestalno osebje. Ker so zaprli pomožno bolnišnico pri Sv. Ivanu in VII. oddelek pri Magdaleni, je pač manj dela (v omenjenih oddelkih so bili bolniki tbc, ki so jih premestili v novi sa-atorij INPS). Nestalno oseb-torej ne bo odpuščeno marveč bo imelo po petih letih službe pravico vključitve stalni stalež uslužbencev kot ostali nestalni nameščeni u-službenci. gnelettom, ki trdi, da se zavzema in brani slovenske pravice, a po drugi strani pak-tira z demokristjani, za katere je znano, da so odločni nasprotniki uveljavitve londonskega sporazuma. Kako je namreč mogoče, je poudaril tov. Kosmina, da najprej pozivajo slovenske volivce, da glasujejo za Krščansko demokracijo, ki v Trstu nasprotuje izvedbi določil posebnega statuta, potem pa pozivajo volivce, da glasujejo za ((slovensko listo«, ki naj bi branila pravice Slovencev v Trstu. Tov. Kosmina je na kratko tudi omenil razvoj dogodkov v Franciji, kjer je zaradi nesodelovanja delavskih strank prišlo do diktature in fašizma, To nesodelovanje, je poudaril govornik, je resen opomin tudi najmočnejši delavski stranki pri nas ter pri tem poudaril nujnost sodelovanja in enotnosti, ki jo NSZ vsestransko podpira tudi zato, da bi prišla uprava tržaške občine v roke resničnih predstavnikov tržaškega prebivalstva. V Bazovici pa sta govorila tov. Bukovec in Mesesnel. Prvi je uvodoma orisal pomen sedanjih volitev ter podčrtal vedno hujši davčni pritisk, ki obremenjuje zlasti revnejše linillUIHIIIIIMIIIIIItllllllllllllllllllllHIIIIIIIHnilllllinimMIIIIIIIIIMIIIIHIIIIIHIHHmilllllllllll Občni zbor delničarjev CRDA Občutno znižanje brodnin in konkurenčna bitka ladjedelnic Priznanje o odpustih delavstva Včeraj dopoldne je bil red-jbenega podjetja «Immobiliare ni občni zbor delničarjev : Veneta». CRDA, na katerem je pred- j Tatovi so vdrli tudi v go-sednik Smeraldi imel daljše ' poročilo o položaju v razr.ih obratih. Predvsem je podčrtal negativni vpliv svetovne konjunkture, saj je občutna depresija brodnin privedla do ostre konkurenčne borbe med ladjedelnicami, ki je tokrat še toliko bolj zaostrena, ker so se med zadnjo ko-junkturo številne ladjedelnice modernizirale in razširile. Nato je oipenil načrte za modernizacijo naprav in izjavil, da so že napravili korake za znižanje števila delavcev, s čimer naj bi dosegli nižje proizvodne stroške, g tem je torej predsednik CRDA potrdil, da je ladjedelnica odpustila starejše delavce izključno za to, da znižajo število zaposlenih. Na občnem zboru so odobrili bilanco za razdobje od 1. aprila 1957 do 31. marca 1958 in izvolili nov upravni svet. Vlada odobrila zakonski osnntek a ureditev položaja uslužbencev bivže ZVD To vprašanje se vleče kot kurja čreva že nad štiri leta in bi ga bili lahko že zdavnaj rešili Nezgodi na delu z avtom RK so včeraj popoldne ob 15,40 pripeljali v bolnišnico 39 let staro Cateri-no Di Meio por. Carbone iz Ul. Beccherie 9. katero so zaradi več poškodb po vsem telesu sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na I. kirurškem oddelku. Carbonejeva je čistila prostore v navtičnem inštitutu na Trgu Hortis 1 in je v ta namen potrebovala 2 metra visoko lestev. Toda ko je bila ta njej in je hotela začeti čistiti okna, je nenadoma zgubila ravnotežje ter padla na tla. Nezgoda na delu se je pripe tila tudi 33 let staremu Ar-mandu Lodi iz Villaraspe. ki je na krovu motorne ladje «Aurelin» hotel dvigniti ka kih 30 kg težko cev. Nenado ma pa mu je v križu nekaj škrtnilo in zarad; bolečin se je moral odpraviti v bolnišnico kjer so ga s prognozo o-krevanja v 10 dneh sprejeli na ortopedski oddelek. Prijavljeni tatvini Predvčerajšnjim je 37 let ■turi Scrgio Cortese iz V rdel* ske ceste 52 prijavil policiji da so neznanci v zadnjih dveh tednih ukradli iz predora S. Vito za 40.000 lir bakrenega materiala, last grad stilno «Alla Vittoria« pri S. M. M. Sp. 700, iz katere so ponoči odnesli 7000 lir in usnjeno torbo. Lastnica gostilne. 29 let stara Gisalla Sau por. Zancolli iz Padrie 60, je tatvino seveda prijavila poli-c'i% )e uvedla jpreiskavo d* izsledi ^ne Poskus samomora Včdraj ob 1,25-'ponoči s vse tako, kot si želijo. Njegov govor je oil namenjen zlasti vprašanju bodočega sodelovanja v no. m občinskem »vetu. Najprej Je dr. Franz'I ponovil znano demo-kristjansko geslo: »Ne na levo ne na desno!« Cutll je tudi potrebo, da je izjavil, da se »demokristjani ne potegujejo za stolčke«, čeprav je obče znano, da so svojega bivšega pokrajinskega tatnika prot. Homana, ki Je načel v blv šem občiuskem svetu vprašanje »posebnih uprava, Izrinili s podpredsedniškega stolčka pri Tržaškem Ltojrdu in ga nadomesiib z drugim demokrisljanskim prvakom, dr. Rinaldinijem. Vsa najvažnejša mesta v raznih Javnih in drugih ustanovah »o v rokah demokristjanov ali pa v rokah njihovih zaveznikov. Velik del svojega govora Je po. svetli polemiki s fašisti in dokazom, da je Krščanska demokra- je vprašal fašiste, kje *> •*"< le‘a 1945 in nato dejali »Kdo se Je zoperstavil slovenskemu z borova-nju na Trgu Unita? Krščanska demokracija«, jo vzkliknil »bodoči župan«. I Povedal pa je tudi, da je bil tu<4i on nv mlad Di letih Iniiit w nacionalist«, da pa se je zavedel, da greši iu da je popravil to svojo napako. Zato. je dejal, se ne bodo nikoli več vrnili na »nacionalistične in imperialistične položaje«. Po vsem tem, kar Je povedal, naj nara dr. Franzil dovoli iti nekaj vprašanj: Ali ni morda nacionalizem in šovinizem zahtevati prepeved slovenščine na Trgu Unlti? Ali ni to vrnitev na »nacionalistične iu imperialistične položaje«? Kako io, da se demokristjani in zlasti dr. Franzil, ki stremi za županskim stolčkom, tako vneto potegujejo za prvo mesto v gonji proti slovenskim pravicam in se hvalijo, da so glede tega storili celo več kot fašisti? Na to naj pomislijo zlasti tisti ...... ^ slovenski volivci, ki so pretekle ctia’ edina (hmledna branHelJlea j ga maja po nasvetu Agnelettove »It-t liane tv« Trst?«, Glede tega' SDZ glasovali za demokristjanske poslance In ki jih gada) Agnelet-to poziva, na) glasujejo za tako imenovano »Slovensko listo«, ki ni drugega kot demolcristjanskl trojanski kop) med tržaškimi Slovenci. lles ----------------- t Baletna šola SNG Vpisovanje od 2. do 12. oktobra 1958 v prostorih SNG. Ul. S. Vito 17, tel. 38236, od do 12. ure. Sprejemajo se otroci od 6. leta dalje. Poseben oddelek bo tudi za mladino od 14. leta dalje. #» — FILMSKE PREDSTAVE VLAD. KOMISARIATA Na pobudo urada za tisk in informacije vladnega generalnega komisariata bodo ta teden naslednje filmske predstave: Danes zvečer pri Sv. Alojziju (igrišče) in na Trgu Sv. Jakoba; v četrtek pri Sv. Ivanu (pred šolo); v petek v Barkovljah (na trgu) ir na Čampi Elisi (Trg Rosmi-ni). Povsod se pričnejo predstave ob 19. uri. SNG v TRSTU PREDSEZONA 1958-59 V soboto 4. oktobra 1958 ob 20.30 v Avditoriju v Trstu JERZI LUTOWSKI DEŽURNA SLUŽBA I 18.30 Z začarane pollt*- J^; Cegnar: Berita*: 18 _ 19.00 Slovenski ^^^‘'pestn niški ved-ež; ^ ®e-20.00 Šport, 20.J« ivan iodije do melodije, • v Tavčar: «Otok in g ■ j^n-šestih slikah, nat0,?,1? chopin®?* — Douglas; 23.00 Dva t™ GLASBENA MATICA V TRSrur V nedeljo 5. oktobra ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu ter ob 20.30 v Avditoriju v Trstu večer «pesmi in plesov vzdolž Jadrana» Izvaja grupa Dalmatincev Radia - Zagreb pod vodstvom Traliča Petra. Vstopnice za prireditev v Križu bodo na razpolago pred pričetkom. ** + Vstopnice za prireditev v Avditoriju bodo na razpolago v četrtek, petek in soboto v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom v Ul. Roma 15-11. (SPZ). C oi.ebaiišCa Čitajte in sirite PRIMORSKI DNEVNIK Koncert v Avditoriju V Pasaži Protti se nadalju je prodaja vstopnic za tretj koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki ga bo dirigi ral Gabor Oetvoes s sorielo vanjem pianistke Nini Perno Na sporedu " so skladbe Mozarta, Beethovna, Prokofjeva in Straussa. ■45 Valčki , irvinga siherza; 23.30 N°čn' ;j UADIO lH*‘h-. 1J.H 11.30 Simfonična gl*5S i*J0 Orkester Carlo Espos w- jn. »iNorma«, z ocj., '„,-51*01 pevski zbori, 21-0° riete. H. PROGRAM . pevice; la.0® ,^45 Trm Latllla in Carla »trgi 9.30 Popevke; L.atilla in Carla h-j j,. Frank Petty; )6-0° ‘L 'narvai''. 17.00 Glasba v Gl* 20.30 Glasbeni variete, za- _ ba v modrem. RADIO KOfE”0#i 130, 12.3», Pcročlia v 13,30, 13.00. S10T4 6.30, Poročila v ital.: iV.15. 19.15. 22.30 _ prenos 5.00-6.15 in 7.00-7.15 P 8.00-7.15 Glasba za dobro J OpOid30-12.05 Prenos RLj 12-°® e arij®: sk; cocktail; 12.50 OP ^45 04 13.40 Kmetijski nasveu, sola melodije do melodije,^ ^ telfr in življenje: pojeta l* vizije — pošta«; 14-40 w Raška zbora Radia„kjahJ-vn| ork? dia Zagreb; 15 20 ferd> ster Radia Zagreb P.prcJ|05 J*! Pcmykala; 15.40-16.00 P ,815 16.45 Ritmi in IJSi Pl*-Plesna čajanka; nos RL. SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m. ** fa 8,0®, Poročila: 5.00; 6-00,l70o, 10.00, 13.00, 15,00. D' 22.00. 22.55. . . « 8.05 Narodni zvoki z _ jar Humoreska tega te _ ^ Ca,pek: Kako je Benda: 9.00 F. Schu%£ H zija za klavir OP- sU*8®* Schumann: Fantazij ah P£ op. 12; 9 45 Pevec rt«« ,o.lO pevk - Narciso Par 8^ Sl®»£ pc-ldanski koncert, F m?. ske narodne v pr y rit Bernarda; ll-10 12 VBJ° 5,iif 11.35 Radijska šola z;9 ^ ib j nj°: Prometej; l2-05 5 tet vam igra. lf1,n prif*V nasveti; 12.25 Skladb■ ^jr: slovenskih avtorjev P 45 yes sk, komorni zbor soPr. ‘ ort ure s „ -zal zato, ker je šofer nepričako vano zavrl. «»----- OBVESTILO INCA V četrtek 2 oktobra ob 18 uri bo v Ul. Zonta 2 sestanek zaupnikov INCA, na katerem bodo razpravljali o bol niškem zavarovanju. ««----- 4. OKTOBRA POČITNICE 4. oktobra se praznujeta ita lijanska patrona sv. Frančišek Asiški in sv. Katarina in bodo zato imeli v šolah počitnice. .......................................... Nadaljevanje procesa o poneverbah Večina naprtenih obtožb je že sedaj skopnela Tožilec je zahteval obsodbo le za odsotne, za ostale pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov Piroces zaradi vojaških poneverb v okolici Pulja se bo končal verjetno že v četrtek. Včeraj so zaslišali zadnje priče, med katerimi je bila najvažnejša in slikovita polk. Peranna, ki ga smatrajo za začetnika upravne preiskave tedanjih vojaških organov o-ziroma generala karabinjerskih oddelkov Landija. Njegove izjave so bile nekoliko v nasprotju z izjavami drugih prič, posebno bivšega kapetana dr. Gentilija, ki je poveljeval delavski četi. P° mnenju polk. Peranna ni bilo v Pulju nobenega majorja Sulligoia pač pa je bil inženir s tem priimkom, katerega pa ni videl v vojaški uniformi. Mož je tudi tajil, da bi predlagal na nekem sestanku častnikov ustanovitev ((črne blagajne« za plačevanje nagrad najbolj delavnim vojakom. Gentile pa je vse to potrdil in izpovedal, da sta mu dva častnika govorila o polkovui-kovem predlogu, ki je stremel za tem, da bi izboljšali nizko življenjsko raven zaposlenih vojakov. Da je proces dvignil precej prahu in da se je ta razpršil v nič, smo že omenili. Da se nismo zmotili, imamo dokaz v tožilčevih zahtevah. Večji del obtožb je zastarelih, zu-radi česar sodišče ne more izreči obsodbe. Z* nekatere so amnestije, ki so praktično u-stavile postopek, za druge pa je dokazni material šibek in brez trdne podlage. Zato je delo preiskovalnega organa precej težavno je omenil to žilec. še posebno, ker se raz- -: v trolejbusu proge 17, in sicer l Tožilec je predlagal le za od- dvmefajo, da puuv drugi del stanovanj. Na \ prašafljg D st avg.1*- „ ’ k?J so izključili propcTjJer sg y družini mani t sebe, je odgovoril, „N POROKE Dne 30 septembra 1958 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 24 POROČILI so SE: uradnik Ri-ccardo Sovrano in šivilja Irma Cociani, agent Javne varnosti Ouirlno De Santis in prodajalka Bruna Cancian, uradnik Bruno Degrassi in uradnica Adriana Masessa trgovski potnik Silvio Biasi iti prodajalka Mirella Da- zri, uradnik Piero Relli in gospodinja Bianea Cadalbert, po- morščak Arnaldo Chinella-to in gospodinja Silvana Razzo, delavec Mario Stocca in delavka So-fia Lorenzi, kmet Bruno Ridolfo in delavka Anna Matassi, uradnik Mario Santaniello in uradnica Anna Laura Caloro, mehanik Alberto Pavanj in gospodinja Leana Bassi. radiotehnik Claudio Urti in šivilja Nives Mundrosch, zidar Silvio Usilla in gospodinja Rosa Confinl, mesar Attilio Gom. boso in gospodinja Giuseppina Schiulaz, zidar Giovanni Pettiros-so in gospodinja Lidia Emili, na. takar Sugenio Mattarelli in go. spodinja Bianea Degasperi, urad. nik Mario Flego in uradnica Blanca Kosmerli, -delavec Aido Zearo in delavka Lucia Babini, uradnik Romano Sabriz in uradnica Maria Anna Novello, šofer Ferruccio Antoni in bolničarka Enrichetta Sc h w-»gel, prodajalec Fiancesco Piatelli in iikalka Luciana - Toflolon, kapitan Paolo Sc-occht in učiteljica Marisa Ci-beu, električar Mario Taučer in frizerka Egle Francesrhinl, strugar Marcello Caucci in uradnica Germana Mictielt, livar Silvio Pettirosso in gospodinja Nives citre; 13.30 Pol ure,4 00 ko Zinko Kuncevo, ^ijsk» \ na medigra; 14-05 Jane» pr; za srednjo stopnjo 14.3* tene: Drobna doziveu z. Slovenskem okzeui; pri*,- kom po strunah, nia ^ po sitnih mojstrih — Zenski portret, 16.0U jeS |; željah: 18.00 Scstan^ i£.20 Romunske r‘armedn3rS,iy: 18.45 Razgovori oj®* K< Fenice. 15.00, 18^3°. p pe>® g, srečniki«, J. Gabm, ic„sK y, azionale. 16.00. ;ppjrn*U' Nazionale. ------- ziv», H. Fonda, L Mature. .nivJI A« >• Atcobaleno. 16.00: eV qU,o®» ter», A. Magnani, a- ofn F ran e losa. n„. j[ff Supetcinema. l0-0^on, °en orožje«, Rock Huds? ^ • Jones. nn. »Muj- e, Filcdrammatico. 15-0“ varl5tfl-na policist«, T piCN,,jcUf ytf. Grattacelo. 16.00: «0Ose5erI' __ stesse«, D. Ke-rr, Chian. Cristaiio. 16.30: « Nori se? peV -ec«. T°’ Martin in J. L®*'.1!- n®Ie*’ , Capitol. 16.00: »Zla« td in RosselU čomo.KrlInin Astra Poiano. >6 TLrSOis- na asfaltu«, O. Veri* pov Aiabarda. 16.00: «f tretjega tleicha«- ,/aa.nja 1 Aidebaran. 16.00: < fCeti A. tjuinn. govor'. pi“' Ariston. 16.00: \ 11» J. Ferrer, M ot>plssb* 1 geon, A. Miller. Cia ^ bežen. Technicoh>r-Auror.1. 15.00; <(DOif®' A. * let.je«, P. Nevvm-an, „ ciosa. ,1Tlor n* ~ 4 Garibaldi. 16.00; *T7P ^.ij**' iu 6.», Artur Fran • p,ir0 Ideale. 16.00: «Udarn p Jean Poeitoizeasu 21j0: • Impero. 16.00, 18.50, TurnLr0jO* niki iz Pejrtona«, ^.30: Italia. 14.30. 18.00.,,2 n. L j* 141 min?. A- I,ePbt 'eg &■ Moderno, 16 00: «9 , bil sam«, VViUiad1 S.kMnarlrayi’7.00: Jurgens, P. Ustinov, 3<]ie■ (S Savana. 16 00: «NjegOv ^ i* ruh«. Lu-cille BaU fP Mason. venst*1!1.«« ^ Vlalc. 16.00: »Franke pyiiyS kol«, Whit Russeti 16.15'^'M Cergol. UMRLI SO: 60-1 et ni Rosolino Leto, 61-letni Guido Parma, 75-letna Aliče Tavolato por. Budi-nis, 73-letna Anna Scarpa por. Ttamarin, 59-letni Carmelo Cic-colo, 76-letni Ilario Žagar. NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6- Alla Maddalena, Istrska ulica 43'; Piz-zul-Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerciale 26. Hara-baglia v Barkovljah In Nlcoli v Skednju opravljat« vedno nočno službo Valute Miiaii Run Zlati funt Marengo Dolar Frank franc. Frank Jvicar Sterlmg Dinar , SUin« , Zlato , . ; , Zan. n. marka 5.850— 6.150.— 4 500,— 4 650,— 622.— ! 626,- 133.— 144 — 1.720 — 72.— 23.75 706.— 148.— 137.— 146.— 1.760.— 75,— 24.25 708 — 149,— RADIO SREDA, 1. oktobra 193» rtADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-('bvezno, drobil od vsepovsod in.. Zena in dom, obzornik za žensk svet; 12 10 Za vsakogar nekaj 12.45 V svetu Kulture; 12.55 Orkester Telefunken; 13.30 Zabavna glasba; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Bach: Bcaodenburški koncert št 5 v D-duru; 18.25 Trio Hotcha Vitlorio Veneto. j C kri«, A. Gulnnes- J- 0gi0-r' Belvedere. 15.30: «5* MaI^ Jnši*!' tifa«. J. Lewis, D- Ki j I* Masslmo. 15.30: »S Kon8a”- «Vel'Ki Novo cine 16.00. « »ft* F.duie Consiantine- jn> Orieon. 16.00: ((Prva „9- Jack Palance. s tr »eko n« lreba re®evati pred )o. In razu®liivo nevarnost-trga v °na zenska z ozkega kala n pnstanišču, ki je ča- e> Se liuh■? Z moakim, ki ti, tod ’ *e začela drhte‘ Vetra ? ne zarabi hladnega Več od r Plab-?a dežja, mar-ižviralo *tega mraz®nja, k; je "‘K* srca "J“ega vaskrblje-sluteni tV, polnega zloveščih pred tr> e'a je od mraza k tako "ebadn° močjo, ki se ki j. “?**° spustila. Ta noč, °blaki tezko obložena z je bilaln . i° ie nosil veter, ladje , n°a nevihte, v katen itanei« ,nejo in v kateri po-Dod J^dje’ k* )ih nos> ve" To no^ ni slamici na vodi. yihta ndeiansko ne- 11 ikaf= .Se .*e nato ulil> kot »če, z. ’ “P'ral je pristam-je, ^ a*. Pesek, šibal lad-nasipu S° *eZale na produ ob bine jn razburkal morske glo čakali gnal vse one, ki so ladjo. na Veliko čezoceansko •koz/ ae.navaden stvor se je žerjav t* *n ve’,er Premikal Vororn’ f, *.e bi* obtežen s to-WjuSkai ez . ie brez milosti odprtin- na ernce ob ladijski kladai:l’ skozi katero so na-''ietavoi °Vor' Veter je naglo S > žvižgal in pri žen-de^Zbui.al strah. Crna črna' Ja ie slepila ljudi. Le " 8 dvigalka l Uje jatu *n. dva moška sta z **• KdVigala so se premika- ja se je močno njiju rknila v morje. Edea od V kiil mlad in krepak, biord- ’ Zadnjem trenutku je hi m . . - Prav ll,znkeZ.ie v Vse3 tej nevihti liei. W *t*v 8°tovo ni bila kle-er je v Vs Za zvenela* štilttj j Je odtrgal jadro s kol v,n, ga kot tragični sim-bovje 6 po Pomolu. Dro- Valovi V-°de- Se ie naPenjalo. •ip. j):,8? besno napadali na-Valj lskl čolni so poskako- kottiolu škripali ob lesenem 'i* Se t’ rib*či pa so sklenili, b»ajhn ° n°e ne bodo vrnili v v°do j! naselja Reconcave. Z »S jt rePojeno jadro jadrni-l treni!fvdil° oh valobran in r»ice 80 ugasnile vse *ačele n,118, isojab. Zenske so v<> oči -°b-' molitve za mrt-;‘skov Oci • . ,,ziskovai°Skih pa so uPjrn0 2» morsko gladino. »ob. . mizo Ruf s kupo ruma pred tak; ‘vu!lno ni več smejal, bo. nevihti Esmeralde ne ^ato Jrizggu se svetilke .ponovno t *>bka t0da svetl°ba je bi-"čje c ’n ie podrhtevala ®*Hnjko * so Pričakovali čez ^bJli r ladi°. niso v tem: }*r. 2ataf?0znaH skoraj niče-in ! 1 .so se bili v bara- •orjjvaS. težavo ločili obrise delavc?v-ki so na* "Poteka]. °V°r ln se Prl ;cm bioei- skozl nevihto. Niso *ri »o bu Videti ladie- na k; v’ brat;.’ "iih Prijatelji, s‘ar- S V^’usestre- ni’b d‘a?i- «0 ‘»ko tolik— ia^ie, od katere Pričakovali. Prav 0 Hi x vaivyvaii. rrav '*k, ki 0 esar videl niti člu-.•etje,,, Je 5Podaj, v prostorih azU tBraZr-eda 3°kal. Na o-f-^redef3 "loveka, ki je bil > Je v Ve'iko morskih po-ladPr°St0r'b tretjega raz-- v ka)V i,ki bi*a Pristala m dvajsetih raznih Pri: ’*"1*'. se je bil dež po-!Vetilke -ao*Zami, spomini na r°jstne vasi pa so Z lttfhftlAnimi IVA. artii 2 meglenimi sve* 1Tles^a, ki ga je bila ; H^Pit Vlhta- Manuel, pomor- vode *■* *ako dobro poznal * b0 ’ .)e, sklenil, da to noč ,>»kePlUl- .. Post-.i. na stari trdnjavi Postal medle, prav tako 8a čolnilmedle tudi svetilke So 'h- Nato pa je vse ."b1'. t "naRoma utonilo v ti-i4el»vc-' Zeriavi so obstali s£» v b' *° *i Poiskali zave-" 5e ^Jakab in skladiščih. Shri* ,Uma s svoje ladje Prh- 'tr«hldM t0 ,emo' ie sp0' se "Ha Njegova roka je ie n.,na krmilo in ladja jjh. n*Vaz"o nagnila ^"•t, ie bil popolnoma Zijata Livija, ki je 1- se , 0 mokre lase, da "bfnj^ p'li na obraz, je bi-Vet v»la Proti doku in o-V Pobesnele valove. b«let*v»l, telo ji je podrhtevalo kot trska in dež jo je šibal po obrazu, po nogah, po rokah. Ona pa je mirno in uporno nekoliko naprej upognjena stala in napeto motrila v temo v upanju, da bo opazila rdečo svetilko «Hrcbrega», kako se prebija skozi nevihto in nosi njenega Gumo. Nenadoma, prav tako, kot je prišla, je nevihta zdivjala dalje na druga morja in spotoma potapljala druge ladje. In tedaj se je skozi mesto, skozi pristanišče in morje zgrnila prava noč, noč ljubezni in pesmi, noč zvezd in mesečine Livija je za trenutek obrnila pogled z mirnega morja. Guma bo kmalu prispel in «Hrabri» bo zaplul v zaliv. Sedaj, ko se je nevihta polegla, se ona ni več bala. Majhni valovi so pljuskali in udarjali ob kamenje nasipa in čolni so se blago pozibavali. Od daleč so žarnice metale odsev na mokri asfalt mesta. Skupinice ljudi, katerim se sedaj ni mudilo in se niso več bale, so se pomikale k velikemu žerjavu. Neka ladja je plula mimc in kapitan je Liviji voščil dober večer. Še nekoliko dlje si je skupina ljudi ogledovala jadro čolna, ki ga je bilo morje napolnilo. Jadro, ki je bilo zelo belo in raztrgano, je bilo tik ob nasipu. Nekaj ljudi je odhitelo k čolnom, da bi odveslali na morje po trupla utopljencev. Toda Livija je mislila le na Gumo, ki mora priti. Čakala je. «Veš, kdo je utonil?« Livija je vzdrhtela. Toda to jadro ni bilo jadro ((Hrabrega«. Jadro njegovega čolna je bilo večje in ni bilo tako raztrgano. Obrnila se je in vprašala Rufina: «Kdo?» ((Raimundo in njegov sin. Utonila sta tik pred mestom. Bila je grozna nevihta.« Jeack, Raimundo v sin. Utonil je. Morala bo *ja malo pozneje, ko prispe Guma. Rufino je dvignil pogled k luni, ki je drsela nad oblaki. «Odšli so po njuni trupli...« »Judita ve?« »Grem tja, da ji povem...« Livija je pogledala črnca. Bil je ogromen in zaudarjal je po rumu. Prav gotovo je sedel v krčmi «Pn svetilniku« in pil. Čemu gleda v polno luno, ki drsi po nebu in se pomika počasi vedno bolj proti morju in osvetljuje vse z neko srebrno svetlobo? Rufino se še ni premaknil z mesta, ko so iz stare trdnjave začeli prihajati zvoki. Nekdo je igral na harmoniko in hkrati so se slišale besede pesmi: »Ta noč je ustvarjena za ljubezen...« Bil je to globok črnski glas. Rufino je gledal v luno. Mor da je tudi on mislil na Judito in na to, kako zanjo ne bo več ljubezni. Nikoli, prav nikoli več. Njen mož je utonil. 4 «Pridi in ljubi me na valovih, na katerih odseva mesečina...« Ta pesem ne bo potolažila Judite. Ob njeni kretnji ji Rufino reče: »No, sedaj grem, moram ji povedati...« »Tudi jaz bom kmalu tam...« Rufino je napravil nekaj korakov in nato obstal. »To je zelo žalostno... Težko je kaj takega sporočiti... Javiti, da je mrtev, da je utonil...« Pri tem se je popraskal po glavi. Lidijo je prevzela žalost. Judita... Zanjo ta noč ne bo noč ljubezni, ampak noč solza... Rufino je pomahal z roko. «Zakaj bi ne prišla tudi ti z menoj, Livija? Ti veš, kako je treba to sporočiti...« Toda Livijo čaka ljubezen. Kmalu bo na «Hrabrem» prišel Guma. Kmalu se bo zasvetila rdeča luč. Njo čaka ljubezen. Livija ne more iti. Tega dne, potem ko jo je vso obvzel strah in vizija, kako se Guma potaplja, tega dne si je Livija želela edino ljubezni. Ne, ona ne more iti in z Judito jokati. Ne, tega ne more. »Rufino, čakam, da vidim, kdaj bo prišel Guma.« Bo črnec morda grdo mislil o njej? Toda Guma bi moral biti že tu. Nato je dodala: »Saj bom kmalu prišla.« Rufino je pomahnil z roko: «No, lahko noč.« »Lahko noč.« Rufino je napravil nekaj korakov nato se zagledal v luno in začel prisluškovali pesmi. Nekdo je pel: »Pridi in ljubi me na valovih, na katerih odseva mesečina.« Nato se je obrnil k Liviji. «Veš, da čaka otroka?« »Judita?« »Da, Judita.« Nato je stegnil korak ln sproti opazoval luno. Iz stare trdnjave se je razlegala pesem} «Ta noč je ustvarjena za ljubezen...« Livija je skoraj podzavestno pohitela. Nato je poklicala Rufina, čigar senca se je komaj odražala v daljavi. »Tudi jaz grem s teboj...« Šla sta skupaj. Livija je stopala naglo in se trudila, da bi obdržala korak s črncem. Sla je hitro in gledala na morje. Dolgo je gledala. Kdo bi mogel reči, kdo bi vedel, da to, kar se svetlika, ni luč s ((Hrabrega«? In tako, korak za korakom ne da bi odvrnila pogled z male lučke, ki se je odražala v daljavi, je Livija nenadoma občutila, da je to zares toliko pričakovana svetloba, da je to zares luč s »Hrabrega« In nato je z lahkim srcem nadaljevala pot ob črncu. Posebna številka «UMANE> Tržaški pesniki in pisatelji Notting Hill (London), kjer so se nedavno vršili protičrnski izgredi: črnec se ozira za svojim ranjenim rojakom BORBA PROTI PONAREJEVALCEM PREHRANBENEGA BLAGA «Pristni» kurj ki ni kure n Kljub zakonskim predpisom in ukrepom se ponarejanje nadaljuje Ni hišne gospodinje, ki hi ne bila kupila vsaj enkrat v prvih povojnih letih kakega zavitka z ekstraktom za kurjo juho. Spominjam se posebno, da je bil na mizah po največkrat ovojček s čudežnim imenom «Roy-co», zavitek, ki je našim skrbnim gospodinjam pri-hranjal veliko časa. Zadostovala je le določena količina vode ter sedem minut vrenja in že ste imeli na mizi okusno «kurjo» juho. In skrbne ženice so v popolni dobri veri kuhale, prepričane, da pripravljajo svojim dragim okrepčevalni kur3< juhin ekstrakt. Na smeh mi gre, ko se spominjam, kako se je naša mama jezila nad mojo sestro, ko ni ta hotela juhe: «No, le jej, mm, kako je okusno, je mrtve bi obudilo, mm, kako dobra ((kurja« juha!» Sveta nedolžnost! Kokoši ekstrakt še videl ni. Naše gospodinje so bile kratko malo osleparjene. V kolikor so proizvajalci, vede, da se z analizo le s težavo ugotovi prisotnost ko-košnjega ekstrakta, če ni ta v večjih količinah, kratko malo to stvar zlorubljali, dobro vedoč, da se prisotnost perutnine pod obliico ekstrakta ni mogla dejansko ugotavljati ali zanikati. To se je lahko dogajalo v kolikor je bil italijanski trg kar preplavljen s ciklom nekontroliranih prodaj. Povečini so take produkte u-važali, a tudi v Italiji ni malo takih, ki so s tem sistemom obogateli. Čudno se sliši, a bilo je več vrst ekstraktov, ki so imeli na etiketah napise: sin na podlagi kurjega ekstrakta». Resničnosti te izjave se je, kot smo že omenili, težko dokazala in ker je svet poln poštenjakovičev, so oblasti take ekstrakte prepovedale. Ko ste si namazali kos kruha ali piškot s surovim maslom, vam ni nikoli pri- lllllllllMIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIillllllllOlIHtllllllillllUIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfll 300 milijonov Mlada angleška igralka Shane Cordell Je v tem črnem pletenem kostimu obšla vse londonske mestne četrti in razkazovala najlepše dragulje, razstavljene na neki londonski razstavi, v vrednosti 300 milijonov lir šlo na misel, da jeste kos delfina? Nak, nisem padel na glavo! Dejstvo pa je, da se surovo maslo lahko delno ponareja s hidrogeniranim delfinovim oljem! Na srečo se sleparija kai lahko odkrije, saj vsebuje olje precejšnje količine isovaleria-nične kisline, ki izkušenemu analistu marsikaj pove, Ali pa, kaj naj rečemo o olivnem olju, ki je bilo zajamčeno kot pristno? Eh, eh, tudi ono ima kak greh. Olju so kratko malo pri dajali slanininega olja, ki so ga ■ izdelovali kot produkt prve frake ionirane destilacije slanine ali sala, Kaj zdaj! Olje ni bilo pristno. Ponarejali so ga z majhnimi količinami slanininega olja. Toda budni higienski zavodi so opazili, da se je v takem olju nahajal, poleg fi-tostearin, ki so lastne vvge-talnim oljem, tudi holesterol, ki je značilen za živalske maščobe. A to ni še vse. Kajti ponarejanja na samem področju prehrane je nešteto. Naj navedem primert Imamo pristno brazilsko surovo kavo prve vrste. Primešamo ji kavo slabše kakovosti, ki se v dobri porazgubi. V prodajo pride kot pečena kava, tako, da se sleparija lahko skrije. Pozabil sem: kavo prodajajo kot prvovrstno. Ker smo ie na tem, vam bom omenil kakšnim predpisom je podvržena izdelava ekstraktov za juho, kock ali podobnih koncentriranih snovi. Prodajalcem in razpečevalcem takih vegetalnih ali mesnih ekstraktov morajo oblasti izdati posebna dovoljenja. Na konfekciji mora biti napisan izvor, kemična kompozicija i. dr., vse s predpisanimi črkami in znaki. Kdor se temu ne pokori, ga zašijejo z globo pol milijona; če je prestopek hujši, s postopkom na sodišču, seveda poleg }e omenjene globe in z ukinitvijo obrata. Zato, da se preprečijo ponarejanja, je predpisana količina vseh snovi, ki mora biti prisotna. Ni dovoljena izdelava kock. ali ekstraktov t sledečimi snovmi: drobom, hrustancem, apone-vrozo, kostnim mozgom, ne mesnatimi deli ribe, ličinkami sviloprejke. Ne sme bit» prisoten niti v majhnih količinah urin, škrob, dekstrin, sladkorji, glicerin, lim i. dr. Barvnih snovi ali antiseptičnih snoui, fci bi spremenile kompozicijo ali povzročale škodo tudi ne dopuščajo. Aromatične snovi smejo biti prisotne le v količini 1 odstotka. Juhine ekstrakte pripravljajo z hidrolizo protein živalskih ali vegetalnih organov kot krvne proteine, mlečne, ribje i. dr. proteine, stročje, sveže zelenjave i. dr., ki morajo imeti vsi sledeče značilnosti. Pri 100 stop. C na suhi količini v meri, ki ni manjša od 80 odst; dušik nikoli pod 5,80 odst., celotne upepeljene snovi nikoli nad šfž odst., natrijevega klorida ali kuhinjske soli, ugotovljenega po prisotnosti klora, v količini pod 3,5 odst, amoniaka nič več kot l odst; ostale snovi, ki so netopljive v vodi ali etilnem etru, v meri, ki ne sme presegati 1 t -st. Teža, volumen, napisi. Vse se mora podvreči določe- nim predpisom. Videli smo do tu razsežnost živilske higiene samo na področju priprave in izdelovanja juhinih ekstraktov. Poglavja zase tvorijo razne mesne konserve, salame, klobase, vse vrste mlečnih izdelkov, poglavja, ki jih bomo obravnavali kdaj drugič. Posebno zanimivo je primerjati način prehrane v Evropi z načinom prehrane v Ameriki, obogatitev hrane z vitamini i. pd.; a to so stvari o katerih bomo govorili kdaj dr?gič. TONON P. »S slovenskega stališča, pravi Colognatti, pa je imelo vprašanje slovenske kulture na Tržaškem poglavitni pomen. Saj je še pred osemdesetimi leti bil Trst naj več je me9tino naselje. (Trst je štel tedaj 24 000 Slovencev, Ljubljana pa približno 18.000). Slovenci so se še borili za u-stvaritev književnega jezika in za dosego lastne narodne države. Ti činitelji in njihovo majhno število so jih delali bolj podjetne in delavne v njihovih duševnih prizadevanjih, tu pa tam preveč zahtevne in manj objektivne pri obrambi svojih narodnih posebnosti«. Da ni bila ta borbenost neutemeljena, izhaja iz besed, ki jih navajajo Giovanni Le-pore .Fabio Todeschini in Al-fredo Vernier v članku »Eno stoletje šolske dejavnosti«. «Mesto je doseglo predmestja in se je širilo (bralci naj nam ne zamerijo neprimerni iz raz) po italijansko: širitev je stalna in mesto doseže zgornjo okolico in se zlije ob vsem obalnem loku, nastajajo šole in te šole so italijanske. Pride do asimilacije, toda na demokratičen in zakonit način«. «Ta proces zlitja je v svoji osnovi naraven in samo danes, po zgodovinskih izkušnjah zadnjih štiridesetih let, ga moremo pravilno presojati ir, ceniti njegovo vrednost Moramo priznati, da sta prekinitev naravne spodbude kul. ture in civilizacije in njena nadomestitev z nasilnimi principi in metodami eden izmed glavnih vzrokov, ako ne edini vzrok sedanjega položaja in trenutne nerešljive problematike«. Naj tem piscem v «Umani» povemo, da je asimilacija v vsakem primeru asimilacija, pa naj bo »demokratična in zakonita«, kakršna naj bi bi-ia v Trstu pred prvo svetovno vojno, ali nasilna kakor za časa fašizma. Nasilno asimilacijo nedvomno huje občuti zatirani narod, a »demokratična in zakonita asimilacija« je za njega še bolj nevarna. Tega so se zavedli tržaški Slovenci in odtod njihov upor in njihovo zbiranje za »utrjenimi zidovi«, da se branijo pred naskokom raznih občinskih ustanov in še bolj pred sistematičnim raznarodovalnim delovanjem društev «Pro Pa-tria« in »Lega Nazionale«, ki ga občirno opisuje «Umana». Nevarnost' take asimilacije j;m je pretila celo v socialističnih organizacijah, kjer so, kakor pravi »Umana«, vladali drugi napori in drugi principi o narodnih manjšinah, in so si zato slovenski socialisti ustvarili svoje lastne kulturne ustanove, Ljudske odre. Trža- Prihodnjo nedeljo bomo mogli poslušati pesmi in občudovati plese, ki jih bo izvajala grupa Dalmatincev Radia-Zagreb v Avditoriju iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiHii F. MIKUŽ ID T. KRIVIČEVA: Naše žilne in krompirjeve sorte »Kmečka knjiga« v Ljubljani je izdala knjigo »Naše žitne in krompirjeve sorte«, ki sta jo napisala prof. :nž. France Mikuž in inž. T. Krivičeva. Pisca sta v tej knjigi pregledno obdelala snov. V prvem delu je opis žitnih sort (pšenice, rži, ječmena in ovsa) in ravnanje z njimi. Drugi del pa vsebuje opis krompirjevih sort. Knjižica ima v prvi vrsti namen pomagati vsem, ki bi radi povečali svoj pridelek, zlasti pa pri izbiri semena. Saj se pravzaprav vsak napreden kmetovalec zaveda, da je prav od sorte in semena odvisen pridelek. Omenjeni priročnik je moč raročiti pri Tržaški knjigarni. INŽ. VILKO ŠTERN: Upravljanje kmetijskih gospodarstev I. del Priročnik »Upravljanje kmetijskih gospodarstev«, ki ga je napisal inž. Vilko Stem in ki je izšel v založbi ((Kmečka knjiga« v Ljubljani, je namenjen v prvi vrsti gojencem kmetijskih šol. Prav zaradi tega je tudi napisan tako, da je prav lahko razumljiv, ter bo koristil tudi takim, ki niso imeli priložnosti obiskovati kmetijske šole. Avtor na 127 straneh pojasnjuje osnovne gospodarske pojme, govori o nalogah kmetijske proizvodnje, o pogojih kmetijske dejavnosti. Obdelal je poglavje o zemljišču, melioracijah in zgradbah, o nasadih, strojih, o-premi in opravi, o živini in strojih. V nadaljnjem se či-tatelj seznani z obratnimi in proizvajalnimi sredstvi v kmetijstvu, četrto poglavje pa vsebuje podatke o a-grarnem stanju Slovenije, o lastninskih odnosih na vasi in o kmetijskih zadrugah. Peti del pa je namenjen delu v kmetijstvu (delovni sili, nagrajevanju itd.). Knjiga se lahko naroči v Tržaški knjigarni. S. A. ški Slovenci «0 živeli svoje lastno kulturno življenje, docela ločeno od italijanskega. Ta osamljenost ie šla tako daleč, da ni italijanska kultura skoroda nič ali le v prav skromni meri vplivala na kulturni razvoj tržaških Slovencev. Čeprav so Slovenci živeli in živijo še danes v veliki meri svoje ločeno življenje, meni Colognatti, da se «mora s sta. lišča mesta in pokrajine upoštevati ta manjšina ki je več stoletij sestavni del mestnega prebivalstva ,in ki je po svojih kulturnih ustanovah dala me-’ stu celo vrsto specializiranih delavcev malih trgovcev, poštenih uradnikov in obrtnikov, kateri so po svojih močeh prispevali k blagostanju m sijaju našega mesta. Zato se mora vprašanje Slovencev ob. delati s tistim razumevanjem in spoštovanjem, ki ga mora imeti vsak meščan do svojega someščana, pa naj bo Italijan, Slovenec, Grk, Nemec ali Turek. Brez takega razumevanja in spoštovanja je vsako uspešno civilizirano sožitje ne. mogoče«. Za prikaz zgodovine kultur, uih ustanov manjšin na Tržaškem v zadnjem stoletju, bi bilo po Colognattiju potrebno delo več let in tako zbran material bi kljub vsem pomanjkljivostim zahteval dva debela zvezka. Zato se je Colognatti omejil na prav bežen prikaz, in še ta ni posebno posrečen, saj govori v njem v glavnem o ljubljanskem «Slovenskem društvu« in o Bleiweisu, Slovenci v Trstu so, kakor to poudarja Colognatti, edina prava etniška manjšina na Tržaškem. Italijanska publicistika in z njo celo sama «U-mana« prerada spravlja to manjšino v isti koš s elani raznih drugih narodov, ki so se konec 18. in v začetku 19. stoletja naselili v Trstu. Po iniciativi Marije Terezije in Jošefa II. je iz teh preseljenih elementov nastalo močno »kozmopolitično« prebivalstvo, ki se je «znašlo pod skupnim imenovalcem italijanstva«, in tako stvorilo jedro tržaškega meščanstva. To je po jeziku in kulturi italijansko, po tz-voru pa «kozmopolitično«. Podobno misel srečamo tudi v drugi italijanski publikaciji, ki je izšla istočasno s posebno številko *Umane». namreč v obsežni antologiji »Tržaški pesniki in pisatelji« («Poeti e narratori triestini«, ki jo je izdal Circolo della cultura e delle arfi Trst 1958, str 442) in kateremu je napisal daljši uvod Bruno Maier. Namen knjige je prikazati kompleksno dušo Trsta v njeni pravi luči in pokazati prispevek Tr. sta k italijanski literaturi. Povod za izdajo pa je stanje, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Tako beremo na knjižnem ovoju; »Tržaška dra. ma, ki je drama italijanstva na vzhodni obali Jadrana, ni še zaključena. Se vedno obsta. ja nevarnost, da ugasne še to zadnje italijansko središče«. Maierjev uvod pa se pričenja s citati iz Scipia Slata-perja. Sploh se opaža, da pre-veja Slataperjev duh vso antologijo in da so sledovi njegovega dela in njegovih misli razsejani tudi po raznih člankih in prikazih v posebni številki »Umane«. Citat, ki je lz 1. 1912, se glasi; »Trst je mesto prehoda —• geografskega, zgodovinskega, kulturnega in trgovinskega — to je mesto boja. Vsaka stvar v Trstu je dvojna ali trojna, začenši pri flori in zaključivši pri etničnosti«, JSe tri leta prej je Slataper zaslutil možnost posebne »tržaške književnosti«, ki naj bi »izražala vse krčevito in tesnobno življenje Trsta«. Sam je s svojo neprekosljivo knjigo «11 mio Carso« pokazal pot do te vrste literature. Drug predhodnik te literature je Italo SVevo. V prvem se je pretakala slovenska, v drugem pa nemška kri. Po mnenju literarnega kritika Piera Pan-crazija v reviji »Scrittori d’og-gi», se danes lahko govori o posebni tržaški literaturi, »vsem tržaškim pisateljem pa je skupno, da so mešanega jezika, mešane kulture in čestokrat tudi mešane krvi«. Antologija je izbrala dela šestnajstih še živečih pesnikov in pisateljev, ki so si že pridobili javno priznanje in sloves. Ne čutim se pozvanega, da bi se izrazil o literarni vrednosti in pomembnosti objavljenih del. Pač pa sem pri prebiranju teh del ponovno občutil potrebo, da bi kdo od naše strani nadrobneje proučeval to literaturo in odkrival elemente našega življa v njih. Začel bi lahko pri Sla-taperju, kjer bi bila žetev najbogatejša in končal pri Antoniu Kuarantottiu Gambiniju, od »aj- da omenim enega mlajših. Kot človek, ki s« bolj u- kvarja s številkami ,pa sem prj listanju antologije postal pozoren na drugo plat tržaške književnosti. Od 1® avtorjev jih je le pet iz sedanjega sto-"ice, feija (za tri pisatelj med katerimi je tudi Aurelia Gru- ber-Benco, knjiga kavalirsko ne navaja letnice rojstva). Vsi drugi so iz prejšnjega stoletja. Dva, Virgilio (JiOtti in Umberto Saba, sta umrla med tiskanjem knjige, tretji Giulio Caprin, pa jim je sledil mese. ca avgusta letos. Bojazen, izražena na ovoju knjige, ni torej povsem neutemeljena. Saj se lahko pripeti s to tržaško književnostjo podobno kakor s floro, ki jo omenja citat iz Slataperja. Ko je Trst iizgubil kraško in planinsko floro, ji je postavil naj lepši spomenik v tržaškem muzeju. Ali naj bi bila antologija tudi tak spomenik? Gotovo niso izdajatelji imeli takega namena; temveč so z antologijo hoteli samo pokazati pot k nadaljnjemu razvoju. Kot zaključek naj tu ponovim ugotovitev, ki sem jo že pred časom omenil na drugem mestu, da smemo namreč tudi Slovenci že govoriti o svoji tržaški književnosti, pesnike in pisatelje s tržaškega ozemlja smo imeli že prej. Prava tržaška slovenska književnost pa se je, kakor kaže, začela šele po drugi svetovni vojni z deli Borisa Pahorja in Alojrza Rebule. Morda ni zgolj slučaj posebno zanimanje, ki ga kaže eden od teh dveh za začetnika italijanske tržaške književnosti, Scipia Slataperja. Tudi to je morda znak, da so se razmere spremenile in da je že nastopil čas, ako ne za skupno, pa vsaj za vzporedno kulturno delovanje Slovencev in Italijanov na Tržaškem. LAVO ČERMELJ (KONEC) HOROSKOP ZA DANES _ OVEN (21. 3. do 2Q. 4.) — Povečali boste svoje vire dohodkov. Vztrajajte na svojih trditvah. V čustvenih zadevah sreča. BIK (21. 4. do 20. 5.) — Ne boste imeli prave mere. Preveč zaupljivi ste z osebami, ki ste jih komaj spoznali. DVOJČKA (21. 5. do 22. «.) — Osebno se prepričajte o svojih zadevah, da bi ne doživeli presenečenja, ki ne bo prijetno. Vztrajnost je potrebna. RAK (23. 6. do 22. 7.) — Počastili vas bodo s pohvala mi, ki pa jih boste preveč resno jemali. Ne delajte «i utvar. LEV (23. 7. do 22. 8.) — Organizacijski čut vaših neposrednih sodelavcev bo odpovedal in bi znal pokvir.ti vaše načrte. DEVICA (23. 8. do 22. 9.) — Bodite skrajno previdni. Težji dan za umsko delo. Ne dovolite, da bi preveč vplivali na vas. TEHTNICA (23. 9. do 23. 10.) — Bodite skrajno previa-ni. posebno glede finančnih ponudb. Tudi v svojih stroških se raje omejite. ŠKORPIJON (24. 10. do 22. 11.) — Čuden bo ta dan. S težavo se boste ubijali s svojimi obveznostmi. Bodite nekoliko bolj zmerni. STRELEC (23. 11. do 20. 12.) — Z intuicijo se boste ognili napiki, ki bi mogla privesti do zapietljajev v vašem delu. Prijatelj, ki vam je veliko obetal, bi vas znal izdati. KOZOROG (21. 12. do 20. 1.) — Ne zanemarjajte vsakdanjega dela zaradi načrtov, ki vam osebno ne obetajo pre. več. Pazite, d^ si ne boste z majhno lažjo pokvarili zaupanja. VODNAR (21. 1. do 19. 2.) — Boste predmet kritik in nevoščljivosti. Za ljudi, ki o-pravljajo samostojno delo, J« dah zelo negativen. RIBE (20. 2. do 20, 3.) — Ne snr*minjajte svojih načrtov, čeprav bi vam kdo to svetoval. Budite previdni z novimi spoznanji in ne jem- ljite vsakega kot čisto zlato« prijateljstva — Verjemite mi, gospa; a kljub videzu Vam izjaviti, da nimate nič. HUMORSKi DNEVNIK — 4 — 1. oktobri 135* Gorlško-benešlil dnevnik Tiskovna konferenca KPI Svetovalca Battello in Poletto o pravilniku proste cone v Gorici Kaj se mora v pravilniku spremeniti, da bo zajamčil pravično izvajanje zakona in da si bo zaslužil podporo svetovalcev KPI V ponedeljek zvečer je bila v dvorani Delavske zbornice v Gorici tiskovna konferenca KPI, na kateri je bilo prikazano stališče stranke do pravilnika, . ki ea je izdelal odbor trgovinske zbornice glede delovanja proste cone, pravilnika, o katerem bo izrekel zadnjo besedo gori.ški občinski svet. Poročevalec, občinski svetovalec Nereo Battello, je kritiziral tista poglavja pravilnika; v katerih se obstoječim podjetjem na področju proste cone zagotavlja 75 odstotkov dosedanjega kontingentiranega blaga tudi za nadaljnjih devet let, ostalih 25 odstotkov kontingentiranega blaga pa za podjetja, ki bodo šele nastala. Podjetja, ki so doslej nastala na področju proste cone, se ne smejo braniti pred konkurenco, ki bi jo lahko nudila nova podjetja, na tak način, kot ga nudi predloženi pravilnik. Stranka »e bo v razpravi v občinskem »vetu zavzela za spremembo člena 45 pravilnika in s tem za podporo novo nastalim podjetjem. Govornik je navedel tudi konkretni primer, da se je nekemu podjetju dalo zagotovilo, da bo prejemalo dosedanji kontingent blaga za nadaljnjih devet let, če ho delovalo kot do sedaj Se prav posebej pa se bodo zavzeli za to. da se podjet-jtm 1RI, v našem primeru livarni SAFOG, zagotovijo vse potrebne surovine na podlagi zakona za njeno nemoteno delovanje Dalj časa se je svetovalec Battello zadržal pri kontingentu nafte, ki se daje v velikih količinah avtoprevoznikom, predvsem pa podjetju, ki vzdržuje mestni promet. Kljub temu, da prejemajo avto prevozniki pogonsko gorivo po veliko nižjih cenah kot niihovi sovrstniki v drugih krajih države, niso njihove tarife nič manjše kot drugje. To vprašanje bi bilo treba v Gorici urediti približno tako, kot so ga uredili v avtonomni deželi doline Aosta, kjer imajo tudi prosto cono. Po pravilniku te dežele morajo imeti avtoprevozniki, ki vozijo na področju dežele, nižje cene. Prav tako obstaja o-bratno sorazmerje pri dodeljevanju pogonskega sredstva: količina pogonskega sredstva za vsak avtomobil se. manjša, čimveč avtomobilov ima avto prevoznik. Predlagal je, naj bi se določila tega pravilnika prilagodila našim razmeram in naj bi se avtoprevozniki obdavčili v skladu i MMttiiiiititiiiiiiiiiiiitiiitifttiiiiiiiiiiiiuiiiii n umu um im iiiiiiiiiiiiii n iiiiiii iiiii mu im umik Družinski izlet SPI) Z izletom na Slavnik zaključena letošnja sezona Cesto na Slavnik otvorijo uradno v nedeljo Zadnji družinski izlet', ki ga je Slovensko planinsko društvo iz Gorice organiziralo v letošnji sezoni na Slavnik (1028 m), je bil najprimernejše slovo, ki ga ie moglo slovensko planinstvo iz Gorice izbrati za konec sezo-r.e. Z avtobusom so se odpeljali na do sedaj malo znane izletniško točko pri Herpe-ljah, na katero so speljali lepo avtomobilsko cesto, ki pripelje turiste prav pod vrh k novozgrajeni planinski postojanki. Uradna otvoritev te ceste bo v nedeljo s primerno slovesnostjo. Izletniki so se vrnili domov potni navdušenja nad lepotami, ki so jih videli v tistih krajih in ki so jih dobesedno očarale. S Slavnika so ime-1 lep razgled po Istri, Trstu in Krasu. Imeli »o lep sončen dan, ki je samo še bolj povzdignil razpoloženje. Na povratku okoli 16. ure so obiskali socerbski grad, razvalino, ki je 400 m nad morjem in s katere se vidi Trst in njegova južna okolica skoraj s ptičje perspektive. Ta grad je bil včasih na n.eji med Beneško republiko in Avstro-Ogrsko. Večkrat je menjal lastnike, dokler ni popolnoma odslužil in pričel razpadati. Poleg gradu je še znana socerbska jama, v kateri je polno barvnih efektov, ki nastajajo pri odboju sončne »vetlobe. Pri Plahuti našli dinarje in dolarje Ker so se v nekaterih go-riških časopisih pojavila različna tolmačenja v zvezi z aretacijo Ivana Plahute, tr- govca iz Gorice na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši, smo se pri pristojnih carinskih organih v Novi Gorici pozanimali, da bi izvedeli za resnico. Izvedeli smo, da so ca riniki dobili Plahuti, ki se Je vračal iz Jugoslavije, v njegovem osebnem avtomobilu znamke Lancia, 208.500 dinarjev ter 34 dolarjev, ki so mu jih zaplenili. V avtomobilu niso našli nobenih italijanskih časopisov, kakor je bilo nekje zapisano, in jih cariniki zaradi tega tudi niso mogli zapleniti. njihovimi visokimi zaslužki. Neogibni pogoj za odobritev pravilnika v občinskem svetu pa je za svetovalce KPI določilo, ki govori o spoštovanju delovnih odnosov v podjetju. Kakor se je izvedelo, niso člani odbora trgovinske zbornice vnesli v originalno besedilo pravilnika nobenega namiga, da se morajo v podjetjih proste cone spoštovati delovne pogodbe. Sele na zahtevo nekega člana posvetovalne komisije je odbor trgovinske zbornice vnesel v pravilnik sicer zelo nejasno misel, da se morajo spoštovati delovni odnosi v teh podjetjih. KPI bo vztrajala pri svoji zahtevi, ki jo je že večkrat izrekla, da se morajo lastnikom tistih podjetij proste cone, kjer se ne spoštujejo delovne pogodbe, odvzeti kontingenti blaga proste coht>. Ce ta zahteva ne bo vnesena v pravilnik, svetovalci KPI ne bodo glasovali zanj Prav tako pa naj upravni odbor proste cone in njen posvetovalni odbor objavita količino kontingentiranega blaga, k’ je bilo izročeno raznim podjetjem. Pokrajinski svetovalec KPI Poletto je rekel, da se pokrajinski svetovalci zanimajo za vprašanje proste cone, ker so se v Krminu in Tržiču pojavile močne težnje, da se prosta cona razširi tudi na ti dve občini. Naglasil je potrebo, da se pregleda devetletno delovanje proste cone in da se objavijo potrebni podatki, ki bodo .omogočili svetovalcem, da dajo svojo pozitivno ali negativno oceno delovanja proste cone. Brez teh podatkov, ki jih trgovinska zbornica cfo sedaj še ni objavila — kdo ve iz kakšnih razlogov -- ni mogoče izreči trezne in objektivne sodbe o prosti coni. Obmejni promet in prosta cona bi morala znižati življenjske stroške v Gorici in v naši pokrajini. Po Uradnih podatkih osrednjega statističnega urada pa življenjski stroški v Gorici, ne le da niso nižji od državnega povprečja ampak so za nekaj nad tri točke višji od državnega povprečja, kar pomeni, da z blagom proste cone, ki prihaja v Gorico po zelo nizkih cenah, nekatere osebe zelo dobro zaslužijo. PRIHODNJO SOBOTO Dalmatinska folklora v prosvetni dvorani V soboto, 4. oktobra gostuje v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 1. Dalmatinska folkloristična skupina iz Zagreba, ki bo prikazala dalmatinske ljudske plese ter narodne pesmi. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 od 1. oktobra dalje ter v kavarni Bratuš. Cene sedežev 400 in 300 lir, stojišče 200 lir, dijaki in otroci 100 lir. 'OTZ. Nogometno prvenstvo diletantov Tri tržaške enajstorice so po 2. kolu v vodstvu V prvem kolu meddeželnega prvenstva Edera premagana v Gorici Koncert v Verdiju V blagajni Verdijevega gledališča nadaljujejo s prodajo vstopnic za jutrišnji koncert tržaškega filharmoničnega orkestra, ki ga bo dirigiral mladi 23-letni dirigent Gabor Otvos, ki je leta 1956 diplomiral na budimpeštanskem konservatoriju, in ki se sedaj udejstvuje v Italiji, Nemčiji in Avstriji. Izidi popravnih izpitov za maturante učiteljišča Popravne izpite učiteljske mature, ki so bili v Trstu, so z uspehom opravile; Emilija Cernic, Lajla Saksida in Silva Bernot. En dijak je bil zavrnjen. Glede na dejstvo, da so se Pierisa z reorganizacijo nogometnega prvenstva diletantov znašle skupno z obrobnimi furlanskimi v B-skupini tudi vse tržaške diletantske enajstorice, je prav, da temu prvenstvu posvetimo tudi mi nekoliko vrstic, posebno še, ker skoraj v vseh tržaških enajstoricah nastopajo tudi slovenski nogometaši. Po drugem kolu so na vrhu B-skupine tri tržaška moštva, in sicer Libertas je v Tržiču premagala moštvo CRDA s 3:0, Ponziana je na igrišču v Ul. Flavia odpravila Istrio z zgovornim 4:0, moštvo Crem. caffe pa je na igrišču Pon-ziane odščipnilo enajsterici iz Fiumicella samo pol izkupička pri rezultatu 0:0. Toda tudi druge enajstorice s Tržaškega so bile v drugem kolu uspešne. Moštvo Cava Romana iz Nabrežine je na domačem igrišču premagalo goste iz Gradeža s 4:2, enajsto-rica Fortitudo iz Milj je doma premagala Aiello s 4:0, drugi miljski predstavnik Muggesa-na pa je prinesla obe točki iz kjer je premagal i-1 niška trojica. Glavni sodnik stoimensko moštvo s 3:0. Od I bo Wyssling iz Zuericha, stran- tržaških predstavnikov je bil poražen samo San Giovanni, ki je gostoval v Ogleju in tam izgubil proti domači A-quileji s 3:0. V preostali tekmi te skupine je Cervignano premagal Ronchi s 4:0. Lestvica je po drugem kolu naslednja; 2 2 1 1 1 I 1 1 0 1 niiaiiiiii iiiiiii na im n iiiii mi iiiiiii iiiii m iitiiiiiiiiii m um milu m m iiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiimiii V nedeljo v Sovodnjah Senator Solan bo prisoten na sestanku slo Libertas 2 Ponziana 2 Cremcaffe 2 Cervignano 2 Muggesana 2 Cava Rom. 2 Fortitudo 2 Aquileia 2 Fiumicello 2 Pieris 2 Ronchi 2 Gradese CRDA Turriaco Istria S. Giovanni Aiello 0 0 5 0 0 0 7 1 10 3 0 10 6 3 10 6 3 0 6 1 4 1 0 1 1 0 1 1 1 1 1 O 1 4 1 2 3 2 2 2 4 2 4 2 4 1 3 1 2 0 4 0 5 0 7 0 Prijateljsko srečanje bo ob 15.30 v gostilni Tomšič Pokrajinska federacija so-, cah hiše, kjer stanuje na Pla- cialistične stranke in njena sovodenjska sekcija prireja v nedeljo popoldne ob 15.30 v gostilni Tomšič v Sovodnjah prijateljsko srečanje slovenskih socialistov, na katerem si bodo člani in simpatizerji stranke izmenjali svoje izkušnje in kjer bodo obravnavali tudi rezultate političnih volitev v naših krajih. Srečanje ne bo imelo nikakega urad-nega značaja. Prisoten bo tudi senator inž. Fermo Solan, ki je izvoljen na socialistični listi v našem volilnem okrožju. Padec gospodinje Včeraj popoldne so z rešil nim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 67-letno gospodinjo Pierino Sauli vd. Mac-chius, ki je padla po stopni- Praznik grozdja, ki je bil v nedeljo v Gorici, je obiskalo veliko število ljudi, ki so se radi zadrževali okoli okrašenega vodometa in pri stojnicah, ki so bile razmeščene pod krošnjami platan. Dobro grozdje vseh vrst jim Je šlo v slast — obiskovalcem in prodajalcem v veselje. čuti št. 18. Zdravniki so ji ugotovili močan udarec na glavi in rano na temenu. Ozdravela bo v osmih dneh. ZA POKAL PD VRBA V soboto in nedeljo turnir v Sovodnjah Sodelovali bodo tudi tržaški igralci namiznega tenisa Namiznoteniški odsek prosvetnega društva Vrba iz Sovodenj organizira v soboto 4. in v nedeljo 5. oktobra namiznoteniški turnir za pokal PD Vrba iz Sovodenj. Turnir, ki bo v dvorani prosvetnega društva, bo v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 8 uri. Sodelovali bosta dve sovodenjski ekipi, ekipa ASK 5. Gregorčič iz Gorice ter tri, morda pa tudi štiri ekipe iz Trsta. Vabljeni! Kino v GoF*Sci CORSO: pričetek predstav ob 15., 18.10 in 21.30 uri: »Potovanje okoli sveta v 80 dneh*, cinemascope v barvah Igra 10 znanih igralcev. VERDI. 17.00: »Resnična zgodba Lynn Stuartove*, B- Pal-mer. VITTORIA. 17.15: »Portugal- ske perice*, C. Pascal in A. Vernon, cinemascope v barvah. CENTRALE. 17.00: »Zaprite zaveso!*, M. Moreno in C. Martell. MODERNO. 17.00: »Polet na Mars*. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Urbani e Al-banese, Korzo Italia 31, tel. 24-43. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 22 stopinj ob 15- uri, najnižjo pa 8,6 stopinje ob 24. uri. 2 0 2 0 1 1 0 0 1 0 2 0 0 2 2 0 0 2 Od tekem v A-skupini naj omenimo samo ponovni poraz štandreške Juvenline proti Itali iz Gradišča z 2:1. Ju-ventina je po 2. kolu brez točk na predpredzadnjem mesti-. Minulo nedeljo pa se je začelo tudi meddeželno nogometno prvenstvo, ki je prav tako razdeljeno v več skupin. V C-skupini nastopa tudi Tržaška Edera, poleg drugih pa še Pro Gorizia m CRDA iz Tržiča. Ze y prvem kolu sta se pomerila v medmestnem derbiju Pro Gorizia in Edera. Pred maloštevilnimi gledalci na i-grišču Pro Gorizie je domače moštvo premagalo Edero z. 1:0 z golom, ki ga je v 11. minuti prvega polčasa dosegel Sandri-go. Obe enajstorici sta prikazali slab nogomet, ki se je odvijal v glavnem na sredini igrišča brez odločnih napadov enih in drugih. Gledalci so bili s tako igro starih rivalov precej nezadovoljni. Edera je igrala v postavi: Kalin; Varagnolo, Stocco; Co-misso, Sussel, Čerin; Bonetti. Lucchesi. Tribuzio, Bernard. Zadnik. Edera je trenutno na pred-, zadnjem mestu, Pro Gorizia pa na prvem. ska pa Bosshard in Lier. «»------- Danes trening Triestine Triestina je včeraj začela s treningom. Vsi igralci razen Bernardina in Tortula, so izvajali telovadne in atletske vaje pod vodstvom trenerja Olivierija. Brunazziju so bolečine v rami skoraj povsem ponehale in bo danes skupno z ostalimi igral na treningu proti kombiniranemu moštvu rezerv in mladincev. Pred trojnim srečanjem Jugoslavi ia-Madžarska Tirna nič se je odločil za izkušene nogometaš^ Beara spet v vratih - Šekuiarac in Ljubo Ognjanovič na levi strani BEOGRAD, 30. — Po nedeljskih tekmah za državno prvenstvo je zvezni kapetan jugoslovanskih nogometnih reprezentanc Aleksander Tirna nič določil igralce, izmed katerih bo izbral enajstorice za nedeljsko trojno srečanje Madžari v Zagrebu (A repr.), v Budimpešti (B repr.) in v Subotici (mlada repr.). Ti igralci so: A reprezentanca: Beara, Stojanovič, Belin. Šijakovič. Ši kič, Šantek, Crnkovič, Kalo-perovič, Popovič, Lipošinovič, Veselinovič, Zebec. Šekuiarac, Lj. Ognjanovič, Jerkovič in Petakovič; B reprezentanca: Radenko- IIIIMIIIIIIIMIMIMMMMMMIIIMMIMIIMMIIMIIMMMIIIIIIIIIiMMMMIIIIIIIMIIIIIIIMIMIIMItlllllMIIIIIII Italijansko teniško prvenstvo Zmaga favoritov v igrali dvojic Pietrangeli in Sirola zmagala v treh setih NOGOMET Švicarski sodniki za VViener • Juventus RIM, 30. — Povratno srečanje za pokal evropskih prvakov med Juventusom in Wie-ner SK, ki bo jutri na Dunaju, bo vodila švicarska sod- BOLOGNA, 30. — Današnji dan italijanskega teniškega prvenstva je bil rezerviran za moške, mešane in ženske dvojice. Dopoldne se je tekmovanje začelo z mešanimi dvojicami, toda brez obeh nosilcev serij Migliorijeve in Jacobinija ter Pericolijeve in Fachinija. Doseženi rezultati so bili normalni. V popoldanskih igrah moških dvojic sta nastopili tudi dvojici — nosilki serij, Pie-trangeli-Sirola in Fachini- Pir-ro. Prvaka Italije sta s precejšnjo lahkoto premagala Giauano in Guercileno, ki sta se čvrsto upirala samo v prvem setu. Fachini in Pirro sta imela v Casiniju in Scau-nichu močnejša nasprotnika. Ostala srečanja normalna. Tudi v srečanju ženskih dvojic ni bilo nobenih presenečenj. Dosedanji prvakinji Beltani in Peric^li sta prepustili Cerrijevi in Riedlovi samo 5 iger Bellanjeva se je odlikovala z igro na osnovni črti, Pericolijeva pa z igro na mreži. Bolj zanimiva je bila borba v drugem srečanju med dvojicama Lazzarino-Migliori in Ramorino-Bassi. Zmagali sta prvi dve po lepi in učinkoviti igri. Rezultati: Mešane dvojice: Cerri-Bo- netti - Bozano-Bonfiglio 6:2, 3:6, 6:4, Beltrame-Casini - Le-preAnticon 61. 6:2, Bassi-Pir-ro - Bruini-Guercilena 3:6, 6:3. Illlllllllllllllll lili MIHI M IIIIIII lllllllllllllllll MII1VII IIIII MM II IIIIIII IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIMIVIIII Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo Beograd pred 01ympio novi košarkarski prvak Drugi slovenski predstavnik - Ljubljana - na 5. mestu LJUBLJANA, 30. —• Medtem ko košarkarji v Italiji niso niti še začeli s svojim prvenstvom, pa se je v Jugoslaviji košarkarsko prvenstvo pravkar zaključilo. Prvak za leto 1958 je bil sicer znan že pred nekaj koli, toda to dejstvo je malo vplivalo na zanimivost zadnjega kola, v katerem sta se poleg ostalih pomerila v Ljubljani tudi novi in lanski prvak, to ie Beograd in ljub-ljanska_ 01ympia. Kot že rečeno, je bila tekma le prestižnega pomena, ker 01ympia Beograda ni mogla več dohiteti. Toda Ljubljančani so hoteli pokazati, da za novim prvakom prav nič ne zaostajajo in to jim je kljub odsotnosti dveh standardnih igralcev tudi uspelo. Zmagala je 01ympia s tesnim toda zasluženim rezultatom 79:76, čeprav je ob polčasu vodila z 11 točkami prednosti. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Crvene zvezde iz Beograda, na četrto pa ekipa Zadra samo zaradi boljše razlike v koših od Ljubljane, ki je tako pristala na 5. mestu. Ljubljana je svojo zadnjo tekmo odigrala s Partizanom in zmagala z 71:69. Na dnu lestvice sta ostala Radnički in Jugomontaža, ki se bosta morala preseliti v nižji razred. Končna lestvica: Beograd 18 16 0 2 1512:1232 32 Ulympia 18 12 2 4 1420:1253 25 Crvena z. 18 11 1 6 1286:1176 23 Zadar 18 9 2 7 1429:1421 20 Ljubljana 18 10 0 8 1253:1261 20 Partizan 18 8 1 9 1238:1282 17 Pl oleter 18 6 2 10 1212:1367 14 Lvkomot. 18 6 0 12 1147:1227 12 Radnički 18 4 0 14 1054:1255 8 Jugomont. 18 3 2 13 1072:1149 8 6:2, Lazzarino-Lazzarino - Bor-digiani - Tacchini 6:2, 6:0, Riedl-Belladinelli - Veronesi-Parci odstop, Ramorino-Dri-saldi - BallantiGiauna 6:3, 4:6, 8:6. Moške dvojice: Fachini-Pir-ro - Ca~ini-Sscunich 6:4, 6:2, 8:10, 6:4, Drisaldi-Majjgi A. Antinori-Parri 6:3, 6:3, 6:1, Pietrangeli-Sirola - Giauna Guercilena 8:6, 6:3. 6:2, Bo-netti-Jacobini - Bodo-Bonfi-glio 6:4, 6:4, 11:9, Belariiinelli-Lazzarino - Borghi-Gaudenzi 6:3, 6:4, 7:5, Maggi-Tacchini -Lemonnier-Sada 6:3, 4:6, 6:2, 6:2. Zenske ovojice (polfinale): Lazzarino-Migliori - Ramorino-Bassi 6:3, 6:4. Bellani-Pericoh - Cerri-Riedl 6:2, 6:3. ATLETIKA Lorger v Rimu Vič, Vidinič, Cokič, Handžič. Dacevski, Ju B ivov, vič, Tasič, Radiljevič, R. Ognjanovič, Zelenika, sič, Mihajlovič, Rudi ^ ^ Mlada reprezentanca: ^ kljajič. Radovič, Jusu«. njarevič, Vučinic, Baso _ oV> lešev, Nikolič, Gnijic- , oVjj, Stipič, Kovačevič, » Pavlovič, Repar m Vuk Kandidati za A rePrezas dačo so se zbrali ze da poldne v Zagrebu, kjer . s. imeli do konca if^na - . «a skupne priprave, kan pa B in mlado čeprezen • jeg» se bodo v teku .d.an®Sr; S* dneva zbrali v Poljicu P botici. .. iodi> Madžarski nogometaši prispeli v Zagreb w. r8. prek Budimpešte Nj J0j0čenai prezentanca še ni precet verjetno pa je, da » izBu* drugačna od one, ki,-J bila v Moskvi in pri di slabo igrala. tu* Dukla ■ Dinamo po radiu Zagreb ZAGREB, 30. — nogometno tekmo za P° p^lo ropskih prvakov med iz Prage in Dinamom ^t, greba, ki bo v sr®, t .j; ra* v Pragi, bo prenašal zJ. dio Zagreb. Prenos se čel ob 16,30. «» ----- Od 5. okt. dalje tekme ob 15*30 MILAN, 30. — *** jfedil*’ nogometna zveza je °S jB C da se bodo tekme A, “ lige začenjale od 5. o L jf, Ije ob 15.30 in ne vec “ uri kot doslej. « »------- Italijanski plavalci od včeraj v Trstu Trst Včeraj so prispeli v * ajice, lijanski plavalci in P* ,. pot ki bodo jutri nadaljeva jjoj preko Reke v Split n® jcj jugoslovanskimi P'aV*ti b°" Italijanski reprezentan ^ do danes trenirali v *r JOfovnroi “tedaj* STANISLAV HENkU Tfd Tiska Tiskarski zavod *** RIM, 30. — S prija/.,mi Jugoslavije, Švice in Španije se je število sodelujočih držav, na velikem mednarodnem at- i pokritem bazenu letskem mitingu, ki bo 12. okt, v Rimu na olimpijskem stadionu. povečalo na sedem. Jugoslavijo bo zasfopal samo en atlet in sicer Stanko Lorger, drugi najboljši zapre-kaš v Evropi. Lorger je bii 5. na olimpiadi v Melbournu in 2. na evropskem prvenstvu za Nemcem Lauerjem. Švicarji bodo zastopani z dvema atletoma in sicer ? Tschudijem (110 m ovire) in Gallikerjem (400 m ovire). Tschudi je sicer bolj znan kot deseteroborec, Galliker pa je eden najboljših specialistov na 400 m čez ovire. Na evropskem prvenstvu v Stockholmu je osvojil bronasto kolajno. KINOPROSEK-KOHf?!? otf. predvaja danes 1- ob 20. uri Metro jilW: Mlada lela (Anni verdi) cobUrN Igra CARLI « Kine trn predvaja danes 1 okt. z začetkom ob 1»- ufI Columbia barvni film: Bilo je v petek 17. » (Era di v- nerdi 17) isli Igrajo: FERNANDEL. TINA PICA, FOSCO GlA* CHETTI in LEDA GLORIA MIKULA LETIČ INTERNA 44. Če kak stvor ali stvar lahko prepeva slavospeve človeški vihravosti in nehvaležnosti, potem je to gotovo peč. Ob lepem, toplem vremenu je nihče ne pogleda; še na poti je. šele ko pritisne mraz, je človek prijazen in sladek ž njo. Mi v Corro-poliju nismo bili nič boijši. Po kratkem oktobrskem mrazu je prišlo prekrasno Martinovo babje leto, ki se tudi v Italiji točno drži koledarja. Peči so bile pozabljene. V drugi polovici novembra je zooet nastopil mraz. »Peči, peči!» se je razlegalo ob vsakem «apelu». »Apel* — pregled in štetje interniranih »ovčic* — je bil trikrat na dan, zjutraj, opoldne in zvečer. Pri tej priliki se je delila posta, priobčevala »o se uradna sporočila in izražali smo lahko svoje želje in pritožbe. Ko je komisar slišal klic »peči!*, se je široko razpršil: — Saj sem vam že prečital odlok ministrstva. «Domani» bodo peči tu. Novembrski mraz je minil. Med njegovim kratkim trajanjem »mo si pomagali na italijanski način s plašči, klobuki in kapami. Prišel je mil, prijeten in sončen december. Peči so bile pozabljene. Pa je prišla nečuveno strupena zima, ki je trajala v Cor-ropoliju nepretrgano od 26. decembra 1941 do konca februarja 1942. Ce smo prej klicali po pečeh, smo zdaj rjoveli po njih. Komisar pa je zopet in zopet vihtel svoj ministrski odlok ter zagotavljal in klical: Domani, domani!* - , Ker je bil mraz le prehud, se je komisar končno odločil, da brzojavi v Teramo, kjer je bila pokrajinska uprava. Ko »«m nekoč proti koncu januarja sedel v pisarni, Je vstopil eleganten, simpatičen mož srednjih let. Z Italijanu prirojeno ljubeznivostjo se je predstavil kot stavbni inženir pokrajinske uprave. Prišel je — tako je najavil — da prouči, kako se bodo peči postavile. — Končno vendar — sem vzkliknil. — Gospod inženir, zadeva je skrajno nujna. Interniranci smo večinoma iz krajev! kjer imamo hude zime, ampak kaj take strašnega nismo še doživeli. Ne moremo se ubraniti mrazu. Pomagajte nam hitro! — Nič se ne bojte! Vse to je «una questione dl domani* (vprašanje jutrišnjega dneva). Zadovoljen in srečen sem tekel povedat to novico tovarišem. Toda interniranec zna biti včasih tudi brihten: Na stezaj so se mi smejali: »Domani, domani!* Prepričan sem, da so se pri tem »domani* celo nekoliko ogreli. Tako močno so se zvijali in tolkli ob kolena In res: Prišel je februar, prišel je pokrajinski stavbni inženir še enkrat, prišla je nato tričlanska komisija, prišli so številni «domani* drug za drugim, prišel je celo mesec marec, samo —- peči niso prišle. Počasi, prosim!! — Dne 11. marca 1942 je priškripal skromen voziček s tremi pečicami iz ilovice. Prasnili smo v tak smeh, da bi imel oče Homer svoje ljubo veselje nad njim. Prvič zaradi tega, ker smo imeli ze nekoliko dni toplo, oživljajoče marčevo sonce ter smo bili že pozabili na peči, in drugič, ker je bil že v novembru 1941 izdan uradni odlok ministrstva, da se zaradi štednje sme kuriti samo v dobi od 10. decembra 1941 do 10. marca 1942. Ko smo si ogledali od blizu te tri drobne, nebogljene pečice, smo bili zadovoljni, da niso prej prišle. Ogreti se pri njih itak ne bi bili mogli, a obenem kljub temu ne bi mogli reči, da smo trdo zimo prestali junaško brez peči. Morala vse te zadeve je ta, da je nezaslišano huda, dolga in neznosna zima pozabljena, ostal pa je veseli spomin na tiste tri revne, rjave pečice. In skoraj prihajam do zaključka, da je «domani» pravzaprav blagodejna in človekoljubna ustanova. Ta «domani» je v tem primeru trajal od 24. oktobra 1941 do 11. marca 1942, torej 4 mesece in 16 dni ali 139 dni. Re kord to gotovo ni bii in sploh ne vem, če se je izplačalo zapisati vso to storijo... — Aha! — bo kdo dejal. — Že razumem: Ta »domani* je samo več ali manj posrečen izraz, ki človeka obvaruje pred tem, da ne imenuje «po nemarnem* imena mogočnega svetnika sv. Birokracija. No, ravno originalen ta prikaz ni. O birokratizmu se je že dovolj slišalo in pisalo. Deloma je ta opazka na mestu, če je nečuveno čudo, ako je enostavna prošnja rešena že po dveh mesecih, ko drugače moraš čakati na rešitev po pet, sest in se več mesecev; če navadna dopisnica potuje včasih iz Ljubljane v Casoii po več tednov in celo mesecev; če paket hodi po isti poti dvajset dni, s posredovanjem Rdečega križa pa dvakrat toliko, potem so taki in podobni pojavi brez dvoma izgredi birokratizma Toda pojem »domani* je nekoliko obsežnejši, predvsem p« bolj mičen in prijazen. Ako stopim, rečimo, v trafiko in vprašam: — Ali imate tobak »Dalmazia*? — ter mi brhka prodajalka odgovori s prikupnim nasmehom: — Ne, «domani»! in pri tem ona dobro ve in jaz dobro vem, da bo prišel tobak šele po treh ali še več tednih, če bo sploh prišel, potem to ni birokratizem. To je prirojena vljudnost, to je srčna dobrota, to je blagodejni plašč, ki pokriva vse nevšečnosti življenja; to je tolažba, ki s čarobno močjo ublaži vsak udarec usode; to je — da me bo vsak Slovenec razumel! — kakor silce dobrega, domačega žganja, ko te zvija po trebuhu; to je pojem zase; to je, skratka: edinstveni, nedosegljivi in neprevedljivi »domani*! Jugoslovanski »odmah* se lahko skrije; on je res samo proizvod in izrodek suhoparnega birokratizma. «Domani» je mnogo več! Neznaten, nagajiv možicelj je naš »odmah* nasproti dobričini velikanu «domani*! In zato se zgodovina pise, kakor — se piše: Italija je na najboljši poti, da doživi svoj največji zgodovinski «domani»... Tja do božiča 1942 se je v Casoliju dobivalo prav dobro maslo v vsaki trgovini in po zmerni ceni. Zdaj ga že dobrega pol leta ni vec m ga tudi ne bo, ker je pod zaporo. Pred enim mesecem sem vprašal trgovca, s katerim sva dobra znanca, skoraj prijatelja, po maslu in dobil sem hiter odgovor: «Domani* Ce grem jutri z istim vprašanjem k njemu, mi bo spet odgovoril •'(domani*. Slovenski trgovec bi me n&gn&l in nahrulil. Slovenec je navajen na zafrkacije in sam o#0 ib za(r. rad zafrkuje ter zato pri najnedolžnejši opazki v°„p,nce&’ kacijo. Blagodejni «domani» pac manjka nam S‘° jadna nam majka!! — . gCin Dne 5. maja 1942, takoj po našem prihodu v Ca®®^ro6j'* sel na občino k županu in tajniku ter sem med drugifh p da bi cimprej dali zamenjati dva umivalnika <ško^U pa imata veliki luknji, tako da voda pri umivanju P^v9inicl ie neprijetno in povzroča nesnago v Dobil sem naravnost navdušen odgovor: — Domani! Cez dva tedna sem ponovil isto prošnjo. Odgovor: — Domani! Kmalu sem prišel z isto zadevo. Dodal sem nekaj opazk. Tajnik mi je rekel: A0V& — Saj imate prav. Toda umivalnikov ni mc?°^e Zakaj mi niste tega takoj povedali? — Kaj hočete? človek vedno upa. »meb19. Predlagal sem nato, naj se napravi korito iz c t0 pf k.^r R® » bolJ pripravno, ker se bo lahko v njem rilo. Velikansko navdušenje. Takoj je bil poklican u r0jeK' » j® vlogo občinskega gospodarja; začeli prn°j »d0- tirati, risati, računati in odšel sem z najmanj P611 mam* v žepu. . še trikrat ali štirikrat sem posredoval v tej zadeVli ni odmev: Domani, domani! -------, uuuiiuui nil**1/ Prosil sem, da mi vsaj dajo cementa. Med int®z gtv»r je dovolj veščih in pripravnih ijudi; sami si bom uredili: — Domani! . o0pT»: .. Končno se je zgodilo tole: V septembru so za®cJi, ki A ljati cesto v bližini taborišča. Stopil sem k mojstru- ept% vodil to delo, in ga naprosil za nekaj kilogramov c fif b tem cementom in s spretno prepredeno žico j® d® c Franc Kržič iz Borovnice popravil oba umivalnik®- pa danes dobro držita in bosta gotovo držala do tedaj« ..^gP9 ne bo več v Casoliju. Lepa sicer nista ta dva 4za umivalnika; toda kdo bo na to gledal! ^ (Nadaljevanje &