i neti •il: "VUBaigoiiim i ^^^^^^^ — lrt»lll!lrtllllll!llllllll AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY, NEWSPAPER SO. 83 CLEVELAND, 0., THURSDAY. MORNING, APRIL 9, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. -.v Begunje nove aretirance. Obsežne skupinske aretacije - so se zopet vršile dne 28. in 29. i maja. Vse so odpeljali v Be- - gunje in celo nekaj tistih, ki so i bili poprej poslani v Celovec, i je moralo nazaj v Begunje. i Aretacije so se navadno po-l navijale tako, da je bil nekaj časa mir, potem je nenadoma i prihrumel nov val zapiranj. - Tako je bilo prebivalstvo ne- ■ prestano v veliki živčni napeto- ■ sti. Ujetniki v Begunjah niso preveč občutili težav zapora. ; Tamkajšnji stražniki so z njimi še precej človeško ravnali. Deloma so smeli ujetniki celo k delu na polju zunaj jetnišni- ■ ce, seveda ne brez straže, ka : jih je spremljala. Straža ni branila ljudem prinašati jim v polje jedi in pijače. Tudi obiski so bili dovoljeni. Toda vse to ni trajalo dolgo. V ponedeljek dne 19.-maja in še v torek 20. maja so v glavnem izpraznili jetnišnico v Begunjah, ujetnike pa so prepeljali v taborišče pri Št. Vidu nad Ljubljano. Pri tej priložnosti so izpustili na svobodo odvetnika dr. Do-bravca iz Radovljice, župnika Kramarja iz Ribnega, župnika Drelca iz Bohinjske Bele, župnika Zabreta z Bleda in dekana Jakoba Faturja. Ostala duhovščina je bila po večini že med 6. in 20. majem izginila iz zasedene Gorenjske. Nekoliko so jih odpeljali v Št. Vid in jih pozneje izselili iz Slovenije. Izgon duhovščine se je v glavnem vršil tako-le. Več duhovnikov so poklicali v Radovljico. Tam so jim izročili potne liste za Ljubljano ali vsaj za "Provincia Lubiana" z izrečno pripombo, da potni listi veljajo samo za pot tja, ne pa za povratek. Oditi so morali takoj in niso jim dali časa, da bi odšli po svoje stvari. Vse je ostalo po župniščih in cerkvah, razen kar so župljani v naglici mogli poskriti. Kar so zaplenili "gestapovci," so uporabili za "okrepitev nemškega življa v zasedenih krajih." Naslednji duhovniki niso bili izgnani: kaznilniški kurat Hiti v Begunjah, devetdeset-etni župnik Lavtižar v Kranjski gori, vpokojeni župnik Sei-gerschmied v Blejski Dobravi, Divši ameriški župnik Jakob Černe in župnik Bleiweiss v Mošnjah. Ko so bili v Begunjah izpraznjeni kaznilniški prostori po odhodu "Begunjcev" v Št. Vid, so začeli v Begunje dovažati "komuniste." Vsak, ki je bil po tem dnevu aretiran, je moral hočeš nočeš biti komunist. Se veda velika večina teh ni bila nikoli komunističnega mišlje nja in tudi sedaj ni. Edina njihova krivda je bila, da niso hoteli postati čez noč Nemci. Sedaj se je tudi zelo spremenilo ravnanje stražnikov v Begu njah. "Komunistom niso dovoljevali nobenih olajšav ravnali so z njimi silno strogo včasih naravnost nečloveško. Zlasti se je poostrilo živi Je nje "komunistov" v Begunjah od meseca julija naprej. O ten bomo pozneje več slišali. Tu kaj naj le toliko omenimo, da (Dalle na 3 strani) Ladje bele, ladje lepe... (Ta prekrasni umotvor mojstra Ivana Zormana bo na programu Glasbene matice v nedeljo; pela bo pesem sopra-nistka Tončka Simčič). Laclje bele, ladje lepe, ki krasite ocean, kaj prinesle ste iz dalje v svetli, vami naš pristan? S-te prinesle nam pozdrave naših fantov, v noč pojoč, ali glase zadovoljstva tihih, srečnih gorskih koč? Glase žalne smo prinesle, plač in bolni krik rodu, ki mu cvet sokolov drznih spava v grobnem večnem snu. A prinesle smo i glase silne volje in moči, neupogljivosti> ponosa: vestnike srečnejših dni. Načelnik U. S. generalnega štaba je šel v Anglijo na važen razgovor NOVI GROBOVI Leopold Reya Po kratki in mučni bolezni je umrl v St. Alexis bolnišnici Leopold Reya, star 44 let, stanujoč pri sestri Mrs. Frances Benedict,. 17510 St. Clair Ave. Poleg te s d s t r e zapušča tudi brata Josipa in več drugih sorodnikov. Doma je bil iz vasi Vipolže pri Gorici, kjer zapu- POROKE V soboto ob devetih se bo poročil v cerkvi sv. Vida Anthony R. Zupančič z Miss Frances Zore. ženin je srn dobro poznane družine Mr. in Mrs. Lawrence Zupančič iz 6528 Schaefer Ave. nevesta je pa sestra dobro poznanega harmonikarj a Jack Zorca., V soboto ob enajsth bo v cerkvi sv. Lovrenca poroka Miss Mary Barle z Mr. Arthur Gedeon. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Frank Barle iz 7701 Issler Court, ženin je pa druge narodnosti. Vsi sorodniki i/i prijatelji so vabljeni k poročni maši. Mladima novoporočencema pa želimo obilo sreče v zakonskem stanu. V soboto 11. aprila bo v cerkvi Najsv. Imena na 8328 Broadway ob devetih dopoldne poroka Miss Dorothy Urigel (Skufca) z Mr. James Cabot. Nevesta je hčerka Mrs. May Skufca iz 3708 E. 77. St., ženin je pa sin Mr. in Mrs. Joe Cabot iz 9921 Elizabeth Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši. Zvečer se vrši svatba v SND na 80. cesti. Vso srečo želimo mlademu paru. .-o- V nedeljo na sejo! Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ ima v nedeljo popoldne ob dveh sejo v navadnih prostorih, o je v šolski dvorani fare sv. Kristine v Euclidu. članstvo je prošeno, naj se udeleži v polnem številu. Zlasti tisti naj pridejo, ki so morda že pozabili, kje društvo zboruje. Članicam Oltarnega društva članice Oltarnega društva sv. Vida so vabljene, da pridejo nocoj po pobožnosti v novo šolo, kot vsak četrtek. Pripeljite seboj tudi svoje prijateljice. šča brata Johna in Franka ter Sestro, omoženo Benedict in veliko sorodnikov. Tukaj je bival 21 let ter je bil zaposlen pri NYC. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Ž e 1 e t o v i h pogrebnih prostorov, 458 E. 152. St. Cas pogreba še ni določen. Martin Opalk Po kratki bolezni je umrl v Polyclinic bolnišnici Martin Opalk Sr., stanujoč na 305 E. 156. St. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod. Več o tem poročamo prihodnjič. Josephine Turk Včeraj je umrla v bolnišnici Miss Josephine Turk, stara 23 let. Še kot otroku so ji starši umrli in je bila ves čas pri tujih ljudžh. Tukaj zapušča sestri Julio in Pauline ter brata Laddie. Pogreb bo v soboto ob enajstih v cerkev sv. Tomaža iz pogrebnega zavoda Gallagher, 9610 Miles Ave. Njeni starši Martin in Agnes Turk so živeli v Newburghu na 91. cesti. -o-- V 20. okraju bo vroče! V 20. kongresnem, okraju imamo za primarne volitve dozdaj že tri kandidate. Možnost pa je, da se še kateri pojavi, da porazi sedanjega kongresijika Martin L. Sweeneya, kateri je, kot znano, nasprotoval večinoma vsem priporočilom predsednika Roose-velta. To bo, kot pravijo politi-karji letos, ko je vse 100% za Rooseveltom, zelo škodilo Swee-neyu. Dozdaj prijavljeni kandidati iz 20. okraja so: Michael Feighan, Ed Bradley in Martin L. Sweeney. Razprodaja pri Dolganu Slovenska firma Anton Dolgan, 15617 Waterloo Rd. je priredila spomladansko razprodajo, na kateri boste dobili velike vrednosti. Dolgan ima v zalogi vse, kar se potrebuje za hišo in dom. Zahvala za pozornost! Angela Praznik iz 1176 E. 61. St. se prav toplo zahvaljuje prijateljicam za obiske in darove v času njene bolezni. Pravi, da se jih bo vedno hvaležno spominjala. Zadušnica V nedeljo ob enajstih bo v cerkvi Sv. Kristine darovana sv. maša za .pokojno Mary Peklenk. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Velikodušen dar Minister Franc Snoj je poslal dar $25.00 v sklad Yugoslav univerzitetnega kluba, iz katerega se bo plačala šolnina nadarjenim Jugoslovanom, ki se vpišejo v inženirsko šolo Case. Da se nabere kaj več v ta blag namen, bo priredil Yugoslav univerzitetni klub koncert v SND na St. Clair Ave. v petek 17. aprila. Pri tem koncertu bo sodeloval sloviti Glee Club iz Case inženirske šole. Vstopnice za ta koncert so že v prodaji in se dobe tudi v našem upravništvu. Prav toplo priporočamo narodu, naj seže po vstopnicah. -o- Ložani vas vabijo! Priljubljeno društvo, v katerem so včlanjeni naši vrli Ložani, vas vabi v soboto večer na prijetno plesno veselico v Twilight dvorani, 6025 St. Clair Ave. Igrala bo godba Johnny Pecon in za vsestransko postrežbo, to se pravi najboljšo postrežbo, vam garantirajo Ložani. Lepega petja ne bo manjkalo, saj imajo Ložani svoj moški zbor, ki poje ko zvon. Strelci se pripravljajo! Vsi člani St. Cl^ir Rifle kluba naj bodo v nedeljo zjutraj ob osmih na farmi, kjer bodo začeli pripravljati vse potrebno za strelsko sezono. To so ukazi predsednika Leona. Glede me-naže pa ni nič omenil, če bodo fantje ob svojem, ali bo kako drugače. Z njim je šel Harry Hopkins, ravnatelj posojilnega sklada. General Marshall se bo najbrže posvetoval z angleškimi generali glede ofenzive zaveznikov v tem letu. AMERIKA LAHKO PRODUCIRA ŠTIRI TRENIRANE DIVIZIJE VSAK MESEC London, 8. aprila. — General George C. Marshall, načelnik ameriškega generalnega štaba in Harry Hopkins, ravnatelj posojilnega sklada, sta dospela danes na bombniku v London na razgovor z voditelji angleške bojne sile. General Marshall se je najprej dve uri razgovarjal s premierjem Churchillom, potem je pa povedal časnikarskim poročevalcem, ki so se zbrali v ameriškem poslaništvu, da so Zed. države ^daj v stanu producirati štiri popolnoma trenirane divizije na mesec. 20 LETNICA NAJVEČJEGA SLOVENSKEGA DRUŠTVA V ZEDINJENIH DRŽAVAH V nedeljo bo praznovalo 20 letni obstoj največje društvo pri KSKJ, ki je obenem tudi največje podporno društvo med Slovenci v Ameriki, to je društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Sla-vnost se bo vršila v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer bo obstojala iz dveh delov: Ob sedmih zvečer se prične koncert, katerega priredi mla dinska godba tega društva, potem se bo pa vršil ples in splošna domača zabava. Atrakcija tega večera bo poset gl. predsednika John Germa, ki ob prihitel na to prireditev iz daljne Pueble, Colo. Mr. Germ bo tudi nastopil med koncertom v solospevu in s spremi j evan jem svoje harmonike. Mr. Germ je fin pevec in gotovo nam bo uga jal. Na slavnost tega največjega društva pri jednoti bo • prihite tudi gl. tajnik, Josip Zalar, da bo osebno izročil članstvu svoje če stitke. Navzočih bo tudi več dru gih glavnih odbornikov in urad nikov. Članstvo in slovensko občin stvo sploh je prijazno vabljeno na to pomenljivo prireditev v Slovenski dom na Holmes Ave. v nedeljo večer ob sedmih. Navzoč je bil tudi Hopkins, ki je izjavil, da samo vojna produkcija ne bo odločila vojne, ampak tudi vojaki pod generalom Marshallom in mornarji pod admiralom King-om. Ko so vprašali generala Mar-shalla, če je zadovoljen s položajem v Avstraliji, je odvrnil, da se stvari tam dobro razvijajo in da je situacija tam v izvrstnem izgledu. Marshall je rekel, da nima na programu obiska Avstralije in da tudi še ne ve, če bo obiskal Srednji Vzhod, da bi pa rad šel na Severno Irsko, kjer se nahajajo ameriški vojaki. General je tudi povedal Angležem, da so Zed. države v sredi splošne mobilizacije in da treninga vojakov boljše napreduje, kot bi pa mogla v Angliji, ker je v Ameriki več praznega prostora. Hopkins je pa zatrdil Angle- žem, da je ameriška produkcija vojnega materiala v polnem obsegu in da pošiljamo municijo zdaj na vse kraje, kjer lahko pobija Nemce in Japonce. Hopkins je tudi povedal, da ga je poslal predsednik^Roosevelt s posebnim naročilom do Churchilla. Kratke vojne in druge vesti KAIRA, EGIPT. — Iz Libije prihajajo poročila, da so pričele osiške čete z novo ofenzivo v Libiji. Nemci imajo v severni Afriki do 125,000 mož, ki se zdaj pomičejo pnoti angleški liniji južno od Tobruka. * * * NORFOLK, VA. — Sovražne podmornce so zadnji teden tor-pedirale dva ameriška tovorna parnika. Iz obeh ladij so rešili 31 mož posadke, a 36 jih pogrešajo. * * * TOKIO. — Uradni radio je poročal, da so zajeli Japonci na Javi 82,618 ujetnikov, med temi 883 Amerikancev. Uradno tudi poročajo, da so izgubili Japonci na Javi 85 mož ubitih in 1,784 ranjenih. * * * KUJBIŠEV, RUSIJA. — Novi ameriški poslanik za Rusijo, admiral Standley, je izjavil napram časnikarskim poročevalcem, da bodo ameriške pošiljske za Rusijo do konca aprila dosegle začrtan program. • * * WASHINGTON. — Predsednk Roosevelt je razglasil dan 17. maja kot "Jaz sem Amerikanec" dan. Ta dan naj bo v priznanje vsem onim, ki so s starostjo dosegli svojo državljansko pravico in vsem onim, ki so lansko leto dobili državljanske papirje. Z drugo proklamacijo je pa predsednik razglasil dan 10. maja kot Materinski dan. ♦ * * LONDON. — časopisje piše, da se je vnela v Bengalskem zalivu ob Indiji velika pomorska bitka med Angleži in Japonci. Kaj več o tem ni znanega. Samo toliko je znano, da operira v Ind-skem morju večja formacija japonskih ladij in da jih išče angleško bojno ladjevje. * * * LONDON. — To, da je prišel v London načelnik ameriškega generalnega štaba, general Marshall, je dalo povod govoricam, ki so se kot klisk raznesle po vsej Angliji, da se snuje nova fronta, ki jo bodo odprli Amerikanci in Angleži nekje na evropskem kon-' tinentu. * * * LOS ANGELES, CAL. — Za vso južno Kalifornijo je bila ukazana v sredo večer popolna tema, ker so oblasti sumile, da se nahajajo v bližini nepoznana letala. • « • MOSKVA. — Rusko poročilo javlja, da so Rusi uničili v zadnjih 10 dneh 545 bojnih letal Nemcem. Vlada je ustavila vse nove zgradbe, ki niso v zvezi z obrambo Washington, 8. apr. — Urad z,a produkcijo je prepovedal zgradbo vseh novih poslopij, najsi bo za rezidence ali za trgovino. Govori se celo, da bo ustavljena morda tudi gradba onih poslopij, ki so že v delu, ako bo potreben gradbeni material za vojni program. Odredba stopi v veljavo v četrtek 9. aprila. Ukaz zadene vsako novo zgradbo, ali popravilo iste, ako znaša proračun več kot $500, razen ako to dovoli s posebnim privoljenjem vlada. Slično dovoljenje se mora dobiti tudi za agrikulturne zgradbe, če znaša proračun več kot $1,000. Da se prepreči kake izmike, odredba ukazuje, da ne sme v teku 12 mesecev nihče potrošiti na svoji hiši več kot $500. S tem bo obstala vsa gradbena industrija za privatne namene. (Ta odredba bo vrgla z. dela samo v Clevelandu do 10,000 gradbenih delavcev v prihodnjih 30 dneh). -o- Ely, Minn. — Dne 2. aprila je po enem tednu bolezni preminul v bolnišnici Frank Trdan, star 67 let in rojen v Prigorici pri Ribnici na Dolenjskem. V Ameriki je živel 45 let in bil je samski. Tukaj zapušča sestro in nekaj drugih sorodnikov, v stari domovini pa brata. $1000 je že lepa vsota! En tisočak tudi v teh sicer dobrih časih, ko je denarja ko listja, ni kar tako, da bi ga človek prezrl. In kar za en tisočak bo dalo društvo Najsv. Imena fare sv. Vida v vojnih bondih na bazarju 19. aprila. Prva nagrada bo $500 in potem po $100, dalje po $50, a najmanjše pa po $25. Torej sreča vam sili pri oknu v hišo, treba jo je samo pograbiti za lase. To pa storite s tem, ako kupite tozadevne kupone, ki ste jih dobili od tega društva. Ne dajte, da bi se vam sreča izmuznila iz rok. Kupite kupone, dokler jih še lahko! Slovenci pod Hitlerjem J frtfe odredbe okupacijskih oblasti od okupacije do 17. oktobra 1941, izvirno poročilo iz Slovenije: - \ Sa i e°'la skupinska zapi-j Je Gestapo začela v četrti ^ ie^ Že pred tem dne~ %l]t0Pnšl° na Gorenjsko več i\) V.SA (Sturm Abtei-I Je so mislili, da so | '' fed *}amenom, čuvati jav-1 ^JJJ ustanavljati nacij- IU ltat P°zneje so se 1 No ' čemu so prišli. rHov ^.avz°čnostjo naj bi I V•>! up; Prebivalstvo, da s«? I ^tir ra*° v času aretacij. an°e So Prvega maja \ *aPrli v sodnijske za- ! Sporadovljici in v policij_ W Ni! a Jesenicah. Vse , S v7 aretaciie in vse po-V J P ^ , maJ'a so zadele > #9 KS ljudi. Do tedaj b° / J.\0111 zakrivil kakega tu- j il l"1 JS'a videzu kaznjivega Ni jjot *emi aretacijami so i eli ustvariti prve po-^ % za hitro ponem- a%a prebivalstva na Ha ^ teorije- da v- ži- Prebivaistva "spi nem-\ fLe duhovščina in uši-^ !SJakriva, da so se Slo- i Hi] lupini aretiran-Ni)' ?uhovniki (tudi bo-3 v ad šestdeset let stari S i Si e8)' dalj'e učitelj stvo Zdravni-V^ljiŠkem okraju ni-f V (razen onih na Ble-in škofjelo- AtaJu pa tudi temu sta_ ki na° ni. Prizanesla. Na-Lvale J bi se po njem jz. f[kraj^etacij6 ni bilo v A j šel istega okraja ena-Jtfc e v različnih okrajih. rlki ?AS0 začasn°straži- K Vol- zaP°re so neka- r jl^i i>JJ6Vali vzeti s seboj c y ISC^ odeje in blaži- g Jfv ^ fa zopet ne. Hrana < dJSe skupna in nihče t \y k lP ati ničesar od do- } P r ni?Stilne- Niti na bol- , iA)ovl.0 ozirali. Zdravniki , V'l>cJ1Ce in Jesenic so } i;. gati aretirancem. j K^el maja Je zasedna I \ !v'j*ti 2h z vso naglico pri- ( * aretirance prosto-A IV ^ p kaznilnici v Begu- !U fcSe maJ'a so odpeljali h^tirance v Begu-sodnih za-ilV W Pa 80 takrat po-TV Š0, ljici zaprte uči-q, it^ QjJ skega nadzornika Rusa. ^^ I 8o stalno dovažali 31 itiiioE- v CeJ°veu je bilo lNoh>rpljenja- Ujetniki ni-Ct Perila, da bi se pre- Kg i a je bila jak°sla- Llj ploh so z njimi trdo rav- iJČe]a18' aprila naprej pa je V Sv°Jim delom Gestapo. I cev, a,Je več aretacij poedin- ^ Ksk dne 26- aPriia- ,>ktavZasedna oblast je ho-U-nN m J V začetku Pokazati PVau 0c nad slovenskim pre-plstv°m. -rf^lhVečia i I klonp ^°renjska je sedaj pri-I W Jena nemškemu rajhu. Vpe]° io "sP0dnja ICoro-fodoi- fVe aretacije slovenskih lj„ d 0v so bile na tem ozem-,tetirne 18- aprila 1941. Nekaj IWtetTCeV S° v kratkem času I*tal t sv°b°do, druge pa s. b al) v Celovec v zapore na M vRuPert Strasse. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor «117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. __Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland Do Pošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 _ Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, bv mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, bv mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. ___ No. 83 Thur., April 9, 1942 Ali bodo Zed. države napovedale vojno Balkanu? V Washingtonu se govori, da se vlada resno bavi z načrtom, da bi napovedala vojno Madžarski, Romunski in Bolgariji, trem balkanskim zaveznicam Nemčije. Vse te tri so napovedale vojno Zed. državam par dni zatem v decembru, ko nam je Nemčija napovedala vojno. Toda Zed. države so enostavno prezrle napoved vojne gori omenjenih treh nemških lutk. Eden izmed vzrokov te diplomatske poteze od strani ameriške vlade je bil ta, ker imajo Zed. države v teh državah med narodom mnogo prijateljev. V splošnem so narodi v Madžarski, Romunski in Bolgariji ostali na strani Amerike tudi potem, ko je Hitler prisilil njh vlade, da so napovedale vojno Zed. državam. Ko so te vlade v decembru napovedale vojno Ameriki, so mnogi Romunci, Madžari in Bolgari poslali rože na ameriška poslaništva v Budimpešti, Bukareštu in Sofiji ter demonstrirali neomajano prijateljstvo napram Zed. državam. Zato so mnogi vplivni uradniki pri ameriški vladi smatrali za pametno, da enostavno prezrejo napoved vojne teh držav, dokler med njimi in nami ne pride do oboroženega spopada. S tem je dala ameriška vlada narodom v teh državah razumeti, da imajo še vedno dobrega prijatelja v Zed. državah, ki bo po tej vojni razpravljal o bodočem miru direktno s temi narodi, ko bodo enkrat njih totalitarne vlade strmoglavljene. Ampak nemški naciji so pa to potezo Zed. držav obrnili v svoj prid in propagando, ter govorili Madžarom, Bolgarom in Romuncem, da je Amerika na tako šibkih nogah, da si niti ne upa napovedati vojne ter da je Amerika narod sentimentalcev, ki bodo po vojni vsem sovražnikom vse odpustili, vsled tega naj balkanski narodi brez skrbi sodelujejo z Nemčijo, ker njih bodočnost je varna, pa naj že zmaga osišče, ali pa Zed. države. Obratno pa je mnogo Amerikancev, ki pritiskajo na ameriško vlado, naj napove vojno Madžarski, Romunski in Bolgarski. Na noben način ne morejo razumeti, zakaj bi Washington ne napravil tega koraka potem, ko je bil najprej izzvan od zaveznikov Nemčije. Drugi pa zopet kažejo na fakt, da Rusija ne pritiska na Ameriko, naj napove vojno tem balkanskim državam, najsi tudi te pošiljajo armade na rusko fronto. Ameriški kongres pa ne bo napovedal vojne Bolgariji, Romunski ali Madžarski, dokler ne pošlje predsednik Roosevelt običajne poslanice na kongres, in zahteva napoved vojne. Toda v zadnjem času se zatrjuje v dobro poučenih krogih, da se Roosevelt s tem resno bavi in da bo poslal tozadevno spomenico na kongres, ako ne pride do kakih važnih sprememb v diplomatski ali vojaški situaciji, ki bi svetovala drugačno potezo. Ako bo Zed. države napovedale vojno tem trem drža vam, bi se pdložaj državljanov teh držav v tej deželi mahoma spremenil, in ti državljani bi postali tehnično sovražni tujci. Ako pa Amerika ne napove te vojne, potem imajo te narodnosti v območju naših držav svobodno pot, da si ustanove svobodne vlade, ki bodo prevzele po vojni državno vodstvo v stari domovini. * " ' I Da se ne pozabi. . . ■ -j Ko so prišli fašisti iz Drežnice in ko se jim je izjalovil tretji poskus, da bi zažgali župnišče v Kobaridu, so se podali drugo jutro v Staro Selo in tam razgnali vernike, ki so se bili zbrali v cerkvi k službi božji. Potem so šli in popolnoma oplenili poslopje kulturne organizacije "Svoboda." Število fašistov, ki se je udeležilo teh kazenskih pohodov, je * gotovo presegalo 5,000. Slovensko prebivalstvo vasi pod Krnom, je pobegnilo v hribe in gozdove, boječ se za svoje življenje. Zastonj je protestiral provincialni odbor v Gorici in Gradiški, v katerem so bili Slovenci in Italijani enako zastopani. Posledica tega protesta je bila, da je vodja fašistov Francesco Giunta sklical shod fašistov v Gorico, ki je zahteval razpustitev tega odbora in pretil, da bo mobiliziral vse fašiste, ako se ta zahteva ne bo izpolnila. Na 16. julija 1922 je bil v Kobaridu napovedan narodni praznik v spomin padlim vojakom. Že na predvečer je morala razobesiti vsaka hiša v Kobaridu italijansko trikoloro. Fašistična patrulja je preprečila požig neke hiše, kjer ni visela zastava. Hiša je bila last nekega Italijana, ki ga pa takrat ni bilo doma, torej ni mogel izobesiti zastave. Ta večer so izginili zadnji slovenski napisi s hiš in trgovin. Vsi slovenski napisi, ki so označevali ceste, so morali proč. Na prostoru, kjer je prej stal Volaričev spomenik, je stal 45 čevljev visok drog, na njem pa italijanska trikolo-ra. Vast pod Krnom so bile prazne, ker vse slovensko prebivalstvo je zbežalo v hribe, boječ se novih napadov od strani fašistov. Drugi dan, na praznik, se je zbralo v Kobaridu nemi-' \ a dno število fašistov iz vseh krajev Italije. Bili so zastop- BESEDA IZ NARODA i Clevelandski Slovenci vabijo Tem potom želim i povedati naši slovenski javnosti v Cleve-landu, da priredi naše društvo Clevelandski Slovenci št. 14 S. D. Z. svojo običajno pomladansko plesno zabavo in sicer, dne 18 aprila v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Za to plesno zabavo smo dobili prvovrstno godbo, igral bo Johnny Peconov orkester. Vstopnina je samo 35 centov. Sklenili smo tudi, da bomo morebitni preostanek od te zabave porabili za nabavo obrambnih bondov. Iz tega vidite, da ima društvo kot tako zelo dober namen, namreč, pomagati naši novi domovini. Vsi tisti, ki želite čim hitrejše zmage naši novi domovini, ste prijazno vabljeni, da se udeležite te naše plesne zabave na prej omenjeni večer. S tem lahko veliko pomagate, da se ohrani še nadalje naš način življenja v naši veliki in svobodni Ameriki, kajti samo še tukaj nam je dovoljeno govoriti svoj materin jezik, kdor ga hoče govoriti in pa se ga ne sramuje. Samo pomislimo, na naše onstran morja, pa bomo takoj videli, kako srečni smo', da smo v tej svobodni deželi. Kako bi se naši rojaki v stari domovini z veseljem udeležili društvene prireditve, če bi jim bilo to le mogoče. Po našem mnenju ni nobena žrtev prevelika za našo svobodo, zato vas prosimo, da si rezervirate soboto večer, 18. aprila, za naš ples v Slovenskem narodnem domu. Pozdrav, Frank Končan. -1—o- Glas iz Euclida žal, ako se udeležite. Vstopnina bo samo 40 centov. V nadi, da se zagotovo vidimo v nedeljo, dne 12. aprila, vam že sedaj zakičem na veselo svidenje in pa dobrodošli. Pozdrav, Frank A. Hochevar, ta j. --—o- Pri Ložanih bo veselo Napiši zopet kaj o naši plesni veselici, ki jo priredi društvo Ložka dolina v soboto večer, 11. aprila, v Twilight dvorani — tak je bil ukaz našega društvenega predsednika. Pisati o Ložki dolini in o Jugoslaviji sploh, pa vsi vemo, da ni prav lahko, ker nam je dobro znano, kaj se vse sedaj tam dogaja in kako naš narod tam doma trpi. Saj vsak dan čita-mo v naših slovenskih časopisih v srce pretresljive stvari. Edino kar se lahko napiše zanje, je le za pomoč in zopet pomoč naši novi domovini v eni ali drugi obliki, kajti ta je edino upanje vsega civiliziranega sveta, da boš po njenih prizadevanjih res lahko sam svoj gospodar pod svojo streho, če jo imaš. Kaj je vzrok te strašne nesreče, ni prostora tukaj za razpravljanje, saj so bile napisane že cele knjige in še bodo, toda ne pomenijo veliko, ker je preveč skupin in vsak ima svoje mnenje. Da, pisati bi moral o veselici ložanov ter velikonočne spomine na staro domovino in kako so tam možaki in fantje piru-he trkali in pomaranče sekali, kar je bilo posebno veselje mladine. Sekali so na precej veliko razdaljo in celo skozi robec, bili so pravi čampijoni v tem poslu, bi rekel po ameriško. Na veselici Ložanov, v soboto večer, bodo imeli zopet priliko pokazati, kako se seka pomaranče in piruhi trkajo, pa ne da bi kateri prinesel kakšen le- V nedeljo, dne 12. aprila, bo1 društvo Najsvetejšega Imena, fare Sv. Kristine praznovalo 13 obletnico obstanka in sicer s tem, da člani prejmejo korpo-rativno sv. obhajilo pri sv. maši ob 7. uri zjutraj, ki bo darovana za vse umrle člane društva- Prosi se VSE člane, da se gotovo udeležijo, da s tem pokažemo celi fari, da sv. misijon, ki se je ravno končal, ni bil brez sadu. Vsi se spominjamo, kako lepo nam je gospod misijonar polagal na naša srca o potrebi pogostega prejemanja sv. obhajila. Poudarjal je, da je ravno tako potrebna dušna hrana kakor telesna. Po sveti maši bo sprejem novih članov. Dobri možje, tudi vi ste vsi slišali pomen društva Najsvetejšega Imena, zato vas vabimo, da se pridružite nam v nedeljo. Zbirali se bomo v dvorani ob 6:45 uri. Bodite točni! Zvečer bo pa domača zabava v dvorani. Igrala bo godba Krištoff bratje, ki nam zagotavljajo, da bodo take zagodli, da bomo vsi zadovoljni in pa da se bomo prav vsi izvrstno zabavali. Za tiste, ki ne želijo plesati, bodo pa karte in druga zabava na razpolago. Ta večer bodo tudi oddane nagrade, za katere so vsi naši člani imeli listke. Ce ravno živimo v resnih časih, je pa vseeno dobro, da se včasih zberemo skupaj in se po domače razvedrimo. Saj ni dolgo ,ko je pred. Roosevelt sam priporočal in poudarjal p o t r ebo pravega razvedrila ljudstvu, da se tako moralno utrdi za boj, ki je pred nami. Vabimo tudi vse naše prijatelje od blizu in daleč, da nas obiščejo na ta dan. Za vse bo dobro preskrbljeno. Ne bo vam sen piruh ali ponarejeno poma rančo s seboj. Društvo Ložka dolina prijazno vabi vse svoje prijatelje in sploh cenjeno občinstvo, da pridete na zabavo k Ložanom. Nastopili bodo tudi naši dru štveni pevci in za ples pa bo igrala prav domače Johnny Pe-conova godba. Vstopnina je samo 30 centov, za vsestransko postrežbo vam jamči odbor društva Ložka dolina. Torej na svidenje v soboto, 11. aprila,, v Twilight dvorani (prej Grdino-va dvorana) na St. Clair Ave. Ložan. "Bled" ob 25 letnici Članstvu društva Bled št. 20 SDZ naznanjam sledeče, ker se ravno sedaj pripravljamo, da 19. aprila praznujemo srebrni jubilej obstanka našega društva in ker bi se ravno isti dan imela vršiti naša redna mesečna seja, zato obveščam vse naše članstvo, da se bo naša seja vršila v nedeljo, 12. aprila ob pol treh popoldne v navadnih prostorih. Vsi člani pa ste prošeni, da se te seje tudi gotovo udeležite, ker je to ravno pred našo prireditvijo in je treba urediti še več stvari. Zato pa je vaša dolžnost kot člana in članice, da nam greste na roke kot pravi in zavedni člani, da skupno završimo delo, ki smo si ga začrtali, da bomo vsi zadovoljni. Torej ne pozabite priti v nedeljo, 12. aprila, na sejo, ki se bo vršila ob pol treh popoldne v navadnih prostorih. Z bratskim pozdravom, za odbor, F. Krečič Samostojno društvo Srca Jezusovega Mislim, da ne bo prav nič odveč, če vas, člani, opozorim na prihodnjo sejo. Vsem vam je znano, da se naše seje vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v starem poslopju Slovenskega narodnega doma na St. Clairj,u. že parkrat sem vas opominjal potom časopisja na splošne članske dolžnosti. Prvo in glavno, za kar mora vsak član skrbeti, je prav gotovo plačevanje asesmen-ta. To bi moral vsak član vedeti, kedaj in kje se plačuje asesment in nikar čakati po tri mesece, da vas mora tajnik opominjati z dopisnicami. Večina je precej redna s plačevanjem, a je pa vseeno še kak ducat članov, ki se tega nikakor ne morejo navadit. Seveda, če se pa primeri, da je ta ali oni črtan, ker ni plačal pravočasno asesmenta, potem je pa najprej kriv tajnik, češ, zakaj me ni opomnil ali mogoče celo prišel na dom po asesment. Kdor tako misli, je v zmoti. Naloga tajnika je, da točno vpisuje vplačani asesment ter skrbi, da se društvene blagajne ne izkorišča od strani bolj malomarnih članov. Kajti vsak, ki je pristopil v društvo, je gotovo pristopil zato, da bo v slučaju bolezni ali kakšne druge nesreče deležen podpore on ali pa njegovi potomci. Torej vsak ve, kje se mora javiti, če kaj pričakuje od društva, zato pa bi moral tudi vsak vedeti, kedaj je zadnji čas za plačevanje asesmenta. že večkrat sem poudarjal, da pobiram asesment vsako drugo nedeljo pred sejo od 12. ure naprej in potem pa vsakega 25. v mesecu sem vam na razpolago doma od šestih do devetih. Poudarjal pa sem tudi, da nikar ne hodite plačevat na dom med časom, ko veste, da sem na delu, kajti povedal sem vam že, da moja žena ne bo pobirala asesmenta in posebno pa ne če član niti ne prinese svojih knjižic s seboj. Te vrstice veljajo posebno za tiste, ki ne zahajate na seje in vam ne morem drugače sporočiti kot potom časopisa. Torej še enkrat, nikar ne čakajte s plačanjem asesmenta do zadnjega trenutka in nikar ne napravljajte društveni blagajni nepotrebnih stroškov za opomine. Komur ta moj opomin ni všeč, naj pride v nedeljo na sejo, pa se bomo tam pogovorili. Na svidenje, Tajnik. niki raznih vojaških in civilnih organizacij, ki naj bi slavnostno odkrili spomenik na Krnu, v spomin padlim italijanskim Alpinom iz svetovne vojne. Kot znano, je spomenik razbila strela, a fašisti so dolžili tega dejanja Slovence. Kam pa v soboto? Tako se navadno vprašamo med tednom in vsak gre najraje tja, kjer ima največ zabave in prijateljev. Prav vljudno pa ste vabljeni za to soboto, da pridete v Slovenski dom na Holmes Ave., kjer bo imel plesno veselico ženski klub tega doma. Vsi tisti, ki ste že bili na njih veselici, ste se gotovo že sami prepričali, kako prijazne in postrežljive so te naše ženice. Na zadnji seji so razmotriva-le, kaj neki bi pripravile, da bi resnično in bolj razveselile vse, stare in mlade. Pridružila sem se jim in sem samo ob strani poslušala in sklenile so, da bodo imele toliko vijolic, da bodo vsakega gosta okinčale z njimi. Vsi vojaki v uniformah, od prostata pa do generala, so prosti Vstopnine. Dalje so sklenile, da mora biti vsa pijača prvovrstna in tako tudi bo, saj so naročile vse najboljše in prvovrstno. Prigrizek bo pa tako okusen, da vam garantiram, da boste lahko spravili par sendvičev pod "streho" pa če se boste še tako navečerjali doma, kajti pravijo, da bodo v kuhinji tako izvrstne kuharice, ki znajo čudeže delat. Poleg vseh teh dobrot pa bo na razpolago tudi izvrsten orkester, ki bo igral tako poskočne, da če vas ne bo ta oživil, potem ste že kar zapisani pri pogrebni- j ku . . . Jaz sama sem že kot star "Ford," a kadar ti fantje zaigrajo, tedaj me pa privzdigne, da bi kar naprej plesala in še prepevala zraven. Prepričana sem, da bo vsega tega dovolj v soboto, 11. aprila, v Slovenskem domu na Holmes Ave., zato pa vas prijazno vabim, da mi pridete pomagat, da se bo bolje slišalo in seveda, čim več nas bo, tem bolj bomo veseli. Vsak, ki ve, kaj bo imel ta ženski klub v soboto, pravi, da tako lepe prilike pa ne zamudi. Pričetek veselice bo ob osmih zvečer. Vstopnina je samo 35 centov in poleg tega pa imate še priliko, da boste deležni lepega darila. Torej na svidenje v soboto večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Mary Kobal. -o- Aprilova številka "Novega Sveta" Te dni izide četrta številka petega letnika, ali aprilova številka "Novega Sveta" s sledečo vsebino: "Zopet Rusija" (uvodni člani), "Pregled" (tekočih dogod kov), "N. N.: "Vstani o Slavi ja" (pesem), "Sueški prekop" (članek), "Igra z giljotino" (črtica), Dr. L. J. Zaplotnik: "Msgr. Alojzij Plut" (življenjepis), J. M. Trunk: Tihe ure — "Na dve oči" (premišljevanja), B. B.: "Edini sin" (črtica), "Slovenski pijonir" (zgodovinski opis Slovencev v Girardu, Ohio), M. Sedlar-Jerman: "S potov mojega življenja" (črtice), S. Savinšek: "Apnenica" (črtica), Milko: "Moja zastava" (pesem), L. S.: "Dva motiva" (črtice), E. Pelin: "Odvetnik," (črtica), Seškovh: "Mati in sin" (črtica), "Zvezde in ozvezdje" (članek),' "Dom in zdravje" (pouk in nasveti za zdravje, gospodinjstvo, itd.), "Za smeh in zabavo," C. K.: "Grofov jagar" (zanimiva povest). "Novi Svet" izhaja okrog 15 dneva vsak mesec, z zbrano zanimivo vsebino. Naročite si to zanimivo revijo, podpirajte slo venski tisk, dokler ga je še kaj med nami. List stane letno $2; za Kanado in inozemstvo $3.00 Naročnino sprejema: Uprava "NOVI SVET," 1849 West Cer. mak Road, Chicago, 111. -o- Poroka z rokavico Da si z rokavicami že od pamtiveka varujemo roke mra^ za, da si roke z njimi ščitimo pred zunanjimi vplivi, da nam rokavice rabijo za izolacijo rok pri operacijah, je znano. Malo znano pa je da je bilo mogoče z rokavico skleniti tudi zakon. Ta pomen je imela rokavica dolgo časa na Holandskem. Mnogi mladi Holandci so vsako leto odhajali v kolonije, da bi poskušali tam svojo srečo kot plantažniki. Čim so se mogli s pridnim delom dokopati tako daleč, da bi si mogli ustva riti domače ognjišče so pisali sorodnikom in prijateljem v domovini, naj bi jim poiskal primerno družico. Če so jim doma našli kaj takšnega so jim poslali fotografijo in vse podatke. Včasih je trajalo mesece, da si je mož v koloniji med fotografijami in podatki izbral žensko, ki mu je ugajala. Potem je pa svojemu zastopniku v domovini poslal notarialno overovljeno pismo, s katerim ga je poblaščal, da ga sme zastopati pri poročnem obredu in je istočasno priložil ponošeno rokavico svoje leve roke. Zastopnik je ponesel rokavico zaročenki, povedel jo je pred oltar, pri poročnem obredu je rokavico pravega ženina držal v roki in stvar je bila potem tudi pravno veljavna. Mlada žena je nato sama odšla na "poročno potovanje" v Holandsko, Indijo, kjer jo je sprejel pravi mož. Večina lastnikov nasadov v Holandski Indiji si je izbirala dolgo časa na ta način svoje življenjske družice in sta- tistike so dokazovale, imeli tako sklenjeni najboljši uspeh. ^__IlIllIllMIfS Prijel, * C illlllUII"'? a no«, Poklenkov Janez iz Vi* ^ goric je služil pri Janezi" Ljubljani. Ker se je dob«F- ^ štrekal in bil v vseh ozirih ^ ^ čko in pol, je avanziral do <* ^ vodje. Zdaj je bil pa že Prel Pabi * gospod, da bi šel d°m0V Jla8jnj za plužna kolca, pa je prošnjo na ljubljansko P° za službo. Takoj so ga sPr^ fa nahl in po nekaj mesecih šole ^ »j poslal komisar, naj P°'sce -nega uzmoviča. ;, ®o konei Dobil ga je v neki šup'^ ^ ? ljubljanskem polju in ^ j i na krvavo rihto. Ko sta m P0bra mo znane gostilne Pri^&p mu je rekel grešnik: "Ta J ''Al] } žejen, da mi visi jezik do ■ ieja] Počakaj tukaj na cesti P ^ nji; nut, da grem enega spit- ,,, "Zve2E "Le pojdi," je rekel p«fe^ detektiv, "samo kmalu ^V^!'' di." Pa je hodil gor in & %'e . jetnika ni bilo pol uM ^ $ T^ov šel detektiv v gostilno in^ W če so kaj videli takega » ga človeka." J| P" "Aha," je rekla naw , "pred pol ure je'bil ^ Jf»il s je en vrček pive in odse'P njih vratih." ^ P; Detektiv je šel na«88, in podal točno poroW, m^ mu je zgodilo. Komisar J .o Usq sajal, daje bilo strah, ve . obota dal detektivu še eno Pr) j ^ br. sotrjeno popravi. pr"n naj gre in ponovno vJaIi ^ss va. ,., v) iy, eža Res ga je kmalu do 1 , S in zopet sta jo majs^ ^ . rije Terezije cesti. m il1 J Figovcu je je postal f „ fcle naenkrat strašno žejen , |«r je prosil našega detektiva, če si sme ^ t »bu dušo privezat. ^ i|tj a< "I, saj veš, da da ne bom pustil, &* (i ^ hodil po svetu. Kar P° / stilno, pa kmalu pridi» ^ v * Uzmovič je ^ pr^ H*- naš detektiv pa, ki Je sij( san, ko sama ni slil, zdaj me pa in je šel na dvorišče kal na svojega jetn^ , \„ nieg» ^ čaka in čaka, pa l>' H s koder ni. Stopi v ^Wk* vpraša, če so kaj .lan s in takega človeka. |Sa t "Aha," je rekla PJ %% takarica, "pred pd«^* , Ce, kaj,'spil je en J% ; vrček pive, pa pn SP k "o ^ tih odšel na cesto." Jm ob Ko je naš detektiv V SA ^ misarju, da mu Je , telo, je ta zahreŠčal ■ fly ne bo šlo! Samo jgmji te, ti dam, da se izkažes- i tri zopet po tisto je ne pripelješ, se i" "Kk Se več pred oči.. .J fijLJ ^U Naš detektiv J^j. %>l>> kmalu našel svojo t^jjjfi L «J se me pa ne boš, si ie L?'top mo čakal, kaj bo »aP1 sta Prišla do Res, tof-V/^' cu, je tat potožil- l ^ nebom tako kmalu z > stem, naj grem ? J t J >n < in morda zadnjih fo "O, ne, tisto P» jdN V* 1 glo odvrnil detektiv;,p/^; ^ b0cl pripravljen na to. ML^ej pa ne boš! Danes la pa malo drugace> tjeU^V me ženaplahtaUv1 ne boš. Ti bOŠP°f;^ /vVd' st. na cesti, jaz bom «;/ Jo,«« j stilno in ti bom v A V j ven." - M i U) t Kaj je bilopfjV nete. Ko je pr« fjj VM« jetnika nikjer. N^P^ S> da gor in dol po / f ^ odpihne pene id J0,.Je dušek spije, nese * ^ „ t potem gre pa na ^^n odpelje naravnost y \,0' postal prav dober 1 'H In t tv ttj V novembru 1915 čez ! albanske gore ! Tistega dne, ko smo z zasneženega gorovja sestopili v dolino, smo okrog poldne dospeli ob reki škumbi v Elbasan. ,Spet nismo dobili drugega pod zob, kakor, da smo natrgali kopriv, sku'hali pred Elbasanom čaj iz njih in ga slastno popili. Sladkor in slivovko smo si zraven samo mislili. Prel Elbasanom smo se ustavili ob turškem pokopališču. Pravkar so prinesli mrliča in pogreb nas je zanimal. Že v Prizrenu sem videl, kako prineso mrliča pred mo-šejo. Na vzvišenem prostoru opravi imam pogrebne molitve, potem pograbijo moški nosila z mrličem in ga odneso. Spotoma se menjajo. Vsak musliman, ki sreča pogrebce, mora vsaj nekaj korakov nesti mrliča. V Elbasanu sem pa bil tudi priča pokopa, ki je prav zanimiv. Jama je izkopana, poleg nje stoji šotor, zraven ogenj in na njem kotel z vodo. Mrliča so zanesli v šotor, kjer so truplo namilili in imam je mrliča obril. Videl sem skozi špranje zasilno napravljenega šotora, kako je mrliča bril in sem tako spoznal turško prepričanje, da mora moški po-1 vsem gol na oni svet, kakršen se je rodil. Potem so mrliča I zavili v prt in ga posadili v grob, da je sedel z obličjem proti Meki. Priznam, da me je ves obred kljub lakoti močno zanimal. V Elbasanu so pravkar stiskali olive. Pil sem olje izpod stiskalnice, najsi je bila vsa umazana. Imenitno mi je teknilo, brž sem se okrepil. Srečal sem poročnika Ivanoviča in ga prosil za banko (za 10 din) posojila, toda tudi on je bil brez . denarja. Bil je tržni dan, a : kaj je pomagalo, ko ni bilo di- i narja v žepu. Samo še staro dvajsetico in desetico pa nekaj : starinskega srebrnega drobiža': sem imel v denarnici. Šel sem ob vrsti albanskih prodajalcev, zakritih muslimanskih bul je ' i bilo le malo med njimi. Ogovo- i SATAN IN ISKARIOT Po nemikem lrrlrnlka K. Maj* So™ se prične danes za naše gospodarje in gospodinje GLAVNA POSTAJA ZA DUTCH BOY WHITE LEAD, DUTCH BOY BARVO, DUTCH BOY OLJE IN DUTCH BOY DRYER Polna zaloga barve vseh vrst za zunaj in znotraj OVČJI GNOJ (SHEEP MANURE), VSAKOVRSTNA UMETNA GNOJILA TRIPLE XXX GNOJ — LIME — VIGORO BONE MEAL Travno seme, Kentucky Blue Grass, Clover, O'd English in Imperial travno seme. UN O LE J ZA KUHINJE 3 jarde za $JaQO RAZNO VRTNO ORODJE PO ZNIŽANI CENI Coca-Cola izkazuje zvestobo našim vojakom na vojni stem, da se strogo drži vseh odredb, ki jih je izdala naša vlada glede rabe sladkorja, čist sladkor je potreben, da proizvaja neprimerno slast in okrepčilo, ki so Coca-Cola. Ccca-Cola izkazuje zvestobo z Amerikanci na domači fronti s tem, da jim preskrbi prav toliko Coca-Cola, kolikor je za njen0 proizvodnjo sladkorja odmerjenega, za prav tako, kot je bila več kot 50 let. Nobene spremembe ni v kakovosti Coca-Cola. Ncbene spremembe ni v ceni . > . Nikelj vam še vedno kupi tisti važen trenutek v vašem zaposlenem dnevu . . . pavzo, ki osveži z ledeno-mrzlo steklenico Coca-Cola!" Kadar vaš trgovec proda vso Coca-Cola, pomnite, da njegov pošten delež v Coca-Cola je manj steklenic kot jih je prodal prišlo leto. Ako ne dobite steklenice Coca-Cola danes . . . boljšo srečo jutri! Z veseljem boste sprejeli to žrtev v nameiji zmage . . . zlasti ker veste, da v vsaki steklenici Coca-Cola še vedno dobite kakovost prave vrednosti! Get what? Why, the Dutch Boy's newest product—Dutch Boy Pure White Lead Paint, of course. Here's an all "lead" paint that has everything: Intense whiteness, excellent coverage, durability, freedom from cracking and scaling. Fine for two-coat work on new or old outside wood. GET IT HERE! Dopeljemo na dom — Pokličite IVanhoe 1299 CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO PRospect 0333 Anton Dolgan 15617 WATERLOO RD. «y o n tako so ubogali drug za Blazen strah jih je nobeden ni mislil na od-p Oddali so puške, pometale v stran in nas plašno Mali. iJjjtoi Melton je podivjal. .rical je in vpil, naj ne uboga-'Jaj streljajo, zabavljal je, .'h0Petaeže jih je psoval, da 1)1 sam prijel za puško, tega *«» »i upal. | L®®y J'e stopil k njemu, mu 1 011 samokres pod nos in »rulil: > ,e.-1101«, otroče! Sicer ti za-jezik! Le besedo še, pa j^ec tvojega govoričenja! ijjJ Sem tole orožje, ki ga Pob V6Č n'e boš rabil!" fepuS mU je °roŽje iz pasu' W in stopil k nam. C «,r'ght- Charley —•" je ^ • ttazoroženi so —! Kaj jih bo treba. Drug itaj!,m naj pridejo sem gori "t-' * tJ Pa bomo dobili toliko i, reilov ?" Qk,jma lasso. Z njim ga Fell' , h to**!?ne bo ubo~ :Csjekjezeru [iJtii ® so prihajali ujetni-»ieli^3, Smo jih povezovali. ■LSo' da bi bil odpor brez-(foj ' mirno so se vdali v fC r In Če se j-e le ka" »k »M xnu je puškino rialo/^ Podvizalo pete. Ni T1 las<*° so' vsak s sv0" ffit, lev0lj! dobro povezan in lSe P° trati' Mogolloni 'iW' VSi P°mešani. fPivjaj ].e bil na vrsti Melton. ^f[l)ega]Je izPočetka in oči so ^ tajt^ vse strani ter is-,febi bl ušel. pa blazen bi ' ta SfnebiI tudi sam uvidel> • ' O* beg življenje. Sa- • 1 štitj, Je Podjetno stopil 11 k rrii!|°!'a^e P° bregu, men-i; \ na slepo poskusiti, • 'Mu prestrašena je vikni- S S« . t ^o 1 Ustreli" ® ia Tu gori se bolje t1^stl* —! Ti lju- ivr-' fc^fm jezeru in v vodo, pa vstal, A i, en> W je ležal blizu 4M\spet Sedel" L%nameraval _? it»p%Sem ugibal. Šestini bilf%ai ,e*a> Premajhen je infl. (;e 2a dobro pest je bil frfPiti ^ ga je pobral — ? mislil z njim —? 4'%bl'egU je 8edel> da je ^•»topj^j* ujetnik. Eme-^ njemu in mi za- ]lKl ^a i iv^-'?* poVa bo treba A 'jNai" A\\* brani?" iifvSalpočutiti kopito! Bo fijj Se . Je Melton zdramil iNčil ' šinil je P°kon- OTvVl •' Se °brnil k meni i^fv^li' ^e bodete — ? Mene «Sv,ter! Tako sem za-i^i se bo pač men- fIS S0- Če se ne vda-'fjL6cbo V8'kin° kopito, dober ■'»J® C? 0pravil z vami' /j vi »Pet zavedli, ste wC*-'' C me bodo osvobo" 'vj Ls _ ne domišljuj-V^ iV^01" je priprav-^iSTl primemo sprej-J Jih je že kar tukaj fjJ ' gi Pa še pridejo delo, — ti — ti fi if S rmNici®ravate z menoj?" /I iSp, • Vas spravimo, zc-rfjel 'Po vas." isčr' la potu k policiji." "In njegov denar?" "Je dobil master Vogel, pra-■ vi dedič in lastnik." Tedaj je besno zarjul: "Tisočkratno prokletstvo nad vas —I" Nisem še slišal takega divjega, prevpitega, blaznega glasu —. In nenadoma je planil k vodi, kot da se misli pognati v jezero, pa obstal, premislil si je menda, strgal usnjato torbo z rame, jo odprl, še preden mu je utegnil zabraniti Emery, d j al v njo kamen, jo spet zaprl in — jo pognal daleč ven v jezero, , , In blazno, obupno je kriknil. Tedaj sem seveda razumel, čemu je rabil kamen —. Judita pa je zakričala, da je jeknilo po gozdu, si zakrila obraz in zastokala: "Izgubljeno — izgubljeno—! Za vedno in večno izgubljeno!" In ko znorela je planila v Jo-natana in tulila: "Strahopetnež—izdajalec — slepar —! Denar je bil moj, — tudi moj je bil—! In izgubljen je — za vedno izgubljen — izgubljen —!" Ko odsoten je ponavljal: "Da —f{ Izgubljen — izgubljen —!" In spet je tulila: "Moj je bil —! Prav kakor je bil tvoj —! Obljubil si mi ga —! Moje srce si kupil z njim —! S tistimi milijoni—! Mar meniš, da bi te bila ljubila brez denarja —? Pa si ga zavrgel —! Strahopetnež —! Ti — ti — slabič — ti —!" 1 Zgrabila ga je za rame in ga stresala. 1 Njena izpoved ga je udari- ' la ko kladivo. Strmel je v njo, kot da jo je šele tedaj spoznal, v obrazu mu je krčevito delo- 1 valo, ves se je tresel. Ljubil jo je, mislim, resnič- ! no in odkritosrčno, njena kru- 1 ta sebičnost in brezsrčnost pa ; je ko mrzel curek na mah ohla- ' dila njegovo ljubezen. Ves se je spremenil. Divje je gledal, sunil jo je od sebe in kričal: "Proč od mene, kača! Ti, le ti si me pognala v pogubo —! Da nisem šel za teboj v tvoj pueblo, — danes bi imel vse, vse, po čemer mi je hrepenelo srce. In še svobodo povrh, ki sem jo izgubil, izgubil —!" In zastokal je ko znorel: "Ujet sem — ujet —!" Pa ni se zmenila za njegovo bol. Spet ga je zgrabila za rame in vpila: "Cisto prav se ti je zgodilo! Čisto prav —! Ogoljufal si me za denar —. Kazen te je zadela!" Stresala ga je, da je odleta-val: "Sovražim te, veš, 'sovražim! Veseli me, da si ujet —! Vsa srečna bom, ko bom čula, da je te krvnik, — čuješ, krvnik—." Ni več povedala. Zgrabil jo je za vrat in jo davil pa kričal ko pobesnel: "Kaj —i O krvniku govoriš —■? O moji smrti —? Dobro —! Pred menoj poj-deš, ne boš se veselila moje smrti —! V smrt te bom poslal, še preden me bodo zvezali —! Proč s teboj, ti satanska ženska, proč s teboj —! V pekel, k hudiču, odkoder si prišla zapeljevat poštene ljudi —!" In dvignil jo je in z vsemi močni vrgel v brezdanje jezero. Valovi so pljusknili —. In daleč se je sklonil za njo nad vodo in tulil: "Tamle spodaj je torba —! Tamle spodaj so miiijoni —! Poišči si jih —! Tvoji so—! Cena za tvojo ljubezen —! Vsemi si jo, tisto umazano ceno _! Vzemi si milijone —! Čestitam — čestitam —! Haha-hahaha —!" ril sem dva dečka, ki sta prodajala svojevrstno močnato jed "kačamak." Albanski nisem znal ne besede, pogovarjali smo se samo s pogledi in prsti. Po-j kazal sem desetico. Dečka sta j. jo ogledovala, metala na tla in ugotovila, da je "argento," po naše: srebro. Ker sem zvesto ' nosil s seboj pločevinasto sko-delo, sta mi za desetico narae-t tala polno kačamaka. V du-i hu sem ju blagoslavljal, srce in želodec pa sta se kar smejala, . da si po dolgem času vendar privežem dušo. Kačamak je bil zabeljen s tropinami (kuha-' nim maslom), teknilo je kakor ( naši ajdovi žganci. Zamislite si: po dveh mesecih pomanjka-' nja žganci! Povabil sem tova-' riša Lojzeta in Franceta in smo se imenitno podkrepili. Hvala Bogu, imel sem še dvajsetico. j Nisem se bal, da je ne bi mogel vnovčiti. Kakor povsod na jugu, so tudi v Elbasanu trgovine odprte na ulico. Za mizo sedi proda-, jalec prekrižanih nog, kadi j svoj čibuk in prodaja. Zahote-1 lo se mi je tobaka. Spet sem' pokazal dvajsetico. Albaneo' je preizkusil žvenket dvajseti-^ ce in mi pokazal, naj kar na-stavim žepe. Nabasal mi je to-' ibaka v suknjo, da smo ga kadili teden dni. Seveda^ mi je I dal tudi papirčkov. O elbasan-' i ski tobak! Nekaj posebnega, res nebeški užitek. Ne prej ne pozneje nisenf užival tako fine kaje. Ogledali smo si še albanske "palače," bajte iz blata, le nekaj hiš je bilo "boljših." Kako je danes, bi prav rad videl tudi jaz. Popoldne smo, jo mahnili proti Tirani, to se pravi: nazaj proti severozapadu. Zopet smo se uvrstili v dolgo begunsko procesijo, ob nas pa je stopala srbska vojska. Ob poti mrliči skoraj na vsak korak. Prespali smo v gozdu pred Ti-rano. Bila nas je precejšnja množina. Kuhali smo si robi-dov in koprivov čaj in zraven uživali maslenke, vležane olive, ki so bile prav dobre. Lojze je bil nekje v Elbasanu iztaknil - sladkor, olive pa je bil dobil l France. Drugo dopoldne smo i' dospeli v Tirano. Nismo se ho-> i teli zadrževati. Medtem ko ■'smo prej v gorah imeli tako i bridke izkušnje z Albanci, mo-l ram povedati, da je tu bilo i mnogo boljše. Spominjam se ' J Albanca, ki nam je spotoma ra-■ [ de volje dal tobaka in papirč-;kov kar zastonj. Dobro je go-■jvoril srbohrvatsko, italijansko in nemško, tudi s češčino se je po malem kosal — bil je izmed tistih, ki prodajajo po Evropi turški med in druge orientalske slaščice. Proti Draču je že takrat dr-j žala najmanj 8 m široka cesta, , ki pa je bila še v surovem stanju, še ne posuta. Zato smo jo Irajše po bližnjicah mahali pro-!ti Draču. Prenočili smo v oljč-; nem gozdu in si spet pridno kuhali rastlinski čaj. Bilo nas je več sto beguncev pomešanih z vojsko. Nihče ni imel niti hlebca ne kake druge hrane, le .grenki olivni sad smo trgali z j oliv in ga pridno žvečili. Ku-1 rili smo si z oljčnim lesom, ki gori kakor smola. Zjutraj smo v tem začasnem taborišču pu-| stili nekaj desetin mrtvih. Siromaki so ponoči pomrli zavoljo 'lakote in splošne oslabelosti. Dopoldne okoli 10. ure smo prišli pred Drač. V mesto samo nam je bil dostop zabranjen. Stala je tam italijanska straža. Le tovarišu Fajdigi, ki je znal italijanski, se je posrečilo priti v mesto. Spreten kakor je bil, je dobavil dobra 2 kg bele moke, ki sem jo jaz kot kuhar svečano sprejel v skupno skrb. Okolica Drača je bila še izza balkanske vojne razbita, kakor VSEKARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri i tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov . DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave, vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (April 9, 13) l1 so bili tudi drugod po Albaniji t še sledovi vojne, koder je leta • 1912 prodirala srbska vojska, i Mostovi so bili porušeni, le s i težavo smo lezli čez tramove, • ostanke mostišč. Vso pot smo i videli polno narcis in drugega : -cvetja. Od Drača smo krenili ■ na Kavajo. Kraja si niti nisem ■ utegnil ogledati, ker smo vsi hi- • teli, da nas ne zajamejo Avstrijci, o katerih se je govorilo, da se izkrcavajo v Draču. Toda bile so samo govorice, grozljiva propaganda nekakšne tedanje "pete kolone." šli smo čez njive, koder je rasla pšenica. Ravan ob morju od Drača naprej je plodna, tudi'riževa polja so tod in na teh močvirnih poljanah smo spet pustili precej mrličev. (Dalje prihodnjič) -o- Slovenci pod Hitlerjem (Nadaljevanje s 1 strani) teh "komunistov" tudi po končanem odseljevanju ni zmanjkalo na Gorenjskem. Neprestano dovažajo nove. In ker so sedaj tam kot talci, ki jih utegnejo vsak hip poklicati na mo-rišče, si lahko mislimo, v kakšnem strahu živijo iz dneva v dan. Ugotovljeno je n. pr., da je bilo ob koncu septembra v Begunjah zaprtih 200 Slovencev. Njihovo število se pa od časa do časa spreminja. Na svobodo se sicer redko kdo vrne. Mnogo jih mqra v smrt iz maščevanja za "storjene zločine," ki se kar naprej ponavljajo na zasedenem ozemlju, kakor bomo pozneje opisali. Včasih pa jih po nekoliko odpeljejo v druge zapore ali taborišča.; Tako je bilo v začetku meseca septembra več odpel j a-nih v taborišče Kraut na Koroškem. Vsi "Begunci" od tedaj iskreno želijo, da bi tudi nje : zadela ta vabljiva usoda, ker na ta način bi vsaj ušli strahu . i, pred smrtjo kot talci. Tudi v Št. Vidu nad Ljub-, ljano se je godilo ujetnikom i:vse drugače, kot se jim je godi-, | lo, ko so bili še v Begunjah. V '! novih zaporih so bili izpostavljam hudim duševnim in telesnim mukam. Tu so namreč uvajali svojo "častno" službo novi "cvetovi nemškega naroda," mladi pripravniki za SA oddelke, po večini smrkavci iz Kočevja. Ti so "samo za vajo" pretepali odlične slovenske može, družinske očete in jih silili, da so se morali plaziti po dvorišču na golih kolenih in komolcih, dokler si niso kolen in komolcev do krvi odrgnili in popadali v nezavest. Kdor je začel pešati ali je že opešal, je bil neusmiljeno tepen. Ta kazen na dvorišču se je uporabljala za vsak najmanjši prestopek. Če je kdo n. pr. pogledal skozi okno, da bi videl, kaj se dogaja s tovariši na dvorišču in ga je opazila straža, je moral takoj sam na kolena in komolce . . . MALI OGLASI Brivec dobi delo Išče se slovenskega ali hrvatskega brivca, ki bi vzel brivnico v najem, ali pa delal zame. Oglasite se pri Louis Somrak 783 E. 222. St., Euclid, O. Delo dobi ženska Sprejme se ženska, ki bi delala v beer parlorju. Nobenega pranja ali kuhanja. Ne sme biti prestara. Oglasite se pri Louis Somrak 783 E. 222. St., Euclid, O. _(x) šivilja dobi delo Delo dobi ženska, ki ima izkušnje v šivanju moške obleke. Vprašajte na 6905 Superior Ave. (x) V STEKLENICAH Jqetit!i f f f + RDEČA KOKARDA ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE STANLEY WEYMAN 4r i * t * * t «t-* t t * «f * "Če so vaši prijatelji opravili z nami, gospod de Saux, tedaj nemara lahko gremo svojo pot?" je rekel z glasom, ki ni bil nič kaj posebno trden. Zajecljal sem nekaj neopredeljenega in se pripravil, da bi ga spremil, čeprav je bila moja gostilna na nasprotni strani Z nama sta bila samo oba Ha rincourta je gostilne in se vrniti v Saux. Toda gruča množice nam je ostala za petami, tako da sem moral izpremeniti načrt. Baš toliko, da sem vedel, kdaj smo prišli do vrat Saint-alai-škega dvorca. Markiza in njena hči sta stali v družbi svojih žensk na balkonu in oprezali; spodaj, pred vrati, se je gnfetla istotako radovedna in vznemirjena vsa moška služinčad. Ko nas je madame de Saint-Alais zagledala, je izginila z balkona in se je pojavila na hišnem pragu. Osuplo se je ozrla najprej na nas in nato na ljudi, ki so nas zasledovali. Ko je opazila na Saint-Alaisevi ovratnici kri, ga je vsa prestrašena vprašala, ali je ranjen. "Nikakor ne, madame," je odgovoril z brezskrbnim gla som, "Toda gospod de Gontau je pal in se je nekoliko potol kel." "Kaj se je zgodilo?" je vpra šala živahno. "Zdi se mi, da je vse mesto ponorelo! Pravkar sem slišala neznanski hrup in služinc-ad pripoveduje nekakšno blazno istorijo o Bastilji. "Ta istorija je resnična." "Kako! Bastilja ..." "Je razdejana po sodrgi, madame, in gospod de Launay je umorjen." "Nemogoče!" je vzkliknila markiza in oči so se ji zaiskrile. "Ta starček!" Da, da, madame," je s hu dobno milino odvrnil Saint-Alais. "Gospodje iz ljudstva ne poznajo osebnih ozirov. Na srečo," je nadaljeval in se ozrl name z nasmeškom, ki mi je pognal kri v obraz, "na srečo imajo voditelje, ki so pametnejši in razsodnejši od njih samih." Toda markiza je preslišala te besede. Vsa njena misel je bila pri nezaslišanih dogodkih v Parizu. Lice ji je gorelo, oči so jih bile polne solz; poznala je de Launaya. "Oh, kaznovani bodo!" je vzkliknila naposled. "Taka podlost in nehvaležnost! Treba bi jih bilo žive nakolesiti! Uverje-na sem, da jih je kralj že kaznoval !" "Prej ali slej se bo moral odločiti za to, ako se še ni," je odvrnil Saint-Alais. "A razumeli boste, madame, da je v tem trenutku marsikaj narobe. Ljudem se je zvrtilo v glavi, da sami ne vedo, kaj delajo. Celo v Cahorsu smo doživeli neverjetne stvari. Gospod de Gontauta so se dejansko lotili in tudi jaz nisem odnesel povsem zdrave kože. Da nima gospod de Saux svojega ljudstva tako na uzdi," je nadaljeval in me smehljaje se ošinil z očmi, "bi se bilo zgodilo še kaj hujšega." Markiza me je srepo gledala in videl sem, kako ledeni nasproti meni, čim bolj se osve-šča, kaj je bilo. Vse življenje je izginjalo iz ošabnih črt njenega obraza. Strogo me je merila od glave do. nog. Za njo sem videl preplašene oči Denize in služinča-di, ki je vleka na ušesa. Nato je vprašala: "Ali so oni tamle tudi ljudstvo gospoda de Sauxa?" Tako govoreč je stopila korak naprej ter pokazala na tolpo zasledovalcev, ki so se bili ustavili nekaj v stran od dvorca in so nas neodločno opazovali. "To je samo peščica njegovih ljudi," je malomarno rekel Saint-Alais; "samo njegova telesna straža, da se tako izrazim. A nikar ga ne sodite preslabo; kot moja mati bi mu morali biti hvaležni. Če mi ni povsem rešil življenja, mi je vsaj omogočil časten umik." M I " , !5 "Rešil vas je — s pomočjo teh ljudi?" je vprašala zaničljivo. "Z njih pomočjo me je rešil njih samih," je veselo nadaljeval markiz. "Toda za kake dni nam utegne biti njegova zaščita v korist. Uverjen sem, madame, da vam je ne odreče, ako. ga poprosite zanjo." Z onemoglo besnostjo sem poslušal njegove besede, ki so me ošinjale kakor udarci s ko-robačem. Gospa de Saint-Alais me je še vedno gledala. "Ali je mogoče, da ,se je gospod de Saux spajdašil s takimi lopovi?" je izpregovorila čez čas, z brezmejnim zaničevanjem kažoč na sovražno tolpo, ki je stala za menoj. "S podleži, ki ... " "Počasi, madame," jo je jedko ustavil gospod markiz. "Ne dovoljujte si preveč. tem trenutku so to naši gospodarji in gospod de Saux je njihov človek. Zato je treba ..." "Nič ni treba!" ga je zavrnila z oblastnim glasom in bliska jocimi se očmi. "Kaj! Ali mar hočete, da naj bom obzirna do takih predmestnih izvržkov — ? Do blata na svojih črev-1 jih? Do cestnih smeti? Nikoli ne! Jaz in moji ljudje nima mo ničesar skupnega z izdajalci." "Madame!" sem vzkliknil, zakaj njena krivičnost me je spravljala ob potrpljenje. "Iz-pozabljate se! Če mi je bilo dano, da sem se zavzel za vašega sina, bodite uverjeni, da ni sem storil tega iz zavržanosti, ki mi jo očitate." "Ki vam jo očitam?" je vik-nila. "Kakor da je še treba očit kov spričo te podle sodrge, ki vas spremlja! Ali mislite, da morate vpiti. 'Doli kralj!' da postanete izdajalec? Mar nj največji krivec tisti, kdor neti lažne upe in vara nevedneže? Tisti, ki namigava, česar se izreči ne upa, in potuhnjeno opozarja na to, kar ga je obljubiti strah? Ali ni to najhujša oblika izdajstva? Sramota na vašo glavo, gospod!" je nadaljevala. "Če bi vaš oče . . . " "Oh," sem vzkliknil, "to je nezaslišano!" S trpkim pologom mi je vr- gla besedo nazaj. "Da nezaslišano! Nezaslišano je, da drhal zavzema kraljeve trdnjave in da bosjaki ubijajo stare kavalirje. Nezaslišano je, da plemiči pozabljajo svoj rod in se brati j o s pobu-njenimi psi. Nezaslišano je, da se kraljevo ime zasmehuje in oskrunja z vzdevki! Vse to je nezaslišano, a vse to se nas ne tiče. To je vaše delo. In vi," — kakor da sem se vdrl v zemljo, je zdajci pogledala preko mene ter se obrnila k tolpi siromakov, ki so stali nekaj korakov od nas ter z divjimi obrazi poslušali njene besede, — "vi ubogi bedaki, nikar se ne dajte varati. Ta plemič vam je najbrže pripovedoval, da na Francoskem ni več kralja in da poslej ne bo ne davkov ne tlake; da bodo prosjaki povišani v milijonarje in da postanejo vsi lopovi plemenita gospoda! Nu prav, verjemite mu, če vas to zabava. Toda za zdaj glejte, da se izgubite,' Spravite se izpred mojega dvorca. Izginite, ali pa pokličem svoje hlapce, da vas z biči poženejo po ulicah! Poberite se v svoje pesjake, pa brž!" Udarila je z nogo ob tla in j jaz sem ostrmel, ko sem videl, i da so se ti ljudje, čeprav bi bili morali izprevideti jalovost njene grožnje, klavrno raztepli na vse strani — res kakor psi, s katerimi jih je primerjala. Še nekaj trenutkov in ulica je bila prazna. Le komaj sem verjel svojim očem: prav tisti možje, ki bi bili malone ubili gospoda de Gontauta in potolkli markiza s kamenjem, so se dali ukrotiti ženski! Ko je izginil poslednji izmed njih, se je z ža-rečim obličjem in z očmi polnimi zaničevanja vrnila k meni. "Evo, gospod," je dejala, "zapomnite si ta nauk. Zdaj vidite, kakšno je vaše vrlo ljudstvo! In zdaj, gospod, se spra- vite tudi ,vi! Od današnjega dne so vam moja vrata zaprta. Ne maram, da bi bila hiša zatočišče izdajalcev; niti za trenutek ne!" Z istim ošabnim preziranjem, ki je bilo omamilo množico, je iztegnila roko, kažoč mi, naj grem; toda preden sem se obrnil, sem ji rekel pred vsemi: "Moj oče je bil vaš prijatej, madame." Trdo me je pogledala, ne, da bi odgovorila. "Zato bi bilo po mojih mislih bolj pravično," sem povzel, "da bi me branili, nego da me žalite. Vsekako ste storili vse, kar ste mogli, da me zapeljete v izdajstvo, pa naj sem še tako zvest podanik njegovega Veličanstva. Prosim vas, gospa markiza, da tega v bodočnosti ne pozabite." To rekši sem odšel, tresoč se od srda. Množica se je bila med tem deloma poizgubila .g trga, toda zbirala se je po sosednjih ulicah, kjer so stali ljudje v gručah in strastno razpravljali o dogodkih; beseda "Bastilja" je bila vsem na ustnicah. Kjerkoli sem se pokazal, so se mi umikali in odkrivali. Vzkliki "Bog vas blagoslavi, gospod de Saux!" in "Da, vi ste dober človek!" so mi božali ušesa. Hrupa in vročice je bilo manj nego dopoldne, toda povsod se je očitovala neka čudna odločnost, ki je ni bilo moči prezreti. To razpoloženje je bilo tako nedvomno, da so trgovci in peki zaprli svoje prodajalne, kakor hitro je odzvonilo poldne. Pokoj, ki je tiščal na mesto, je bil še bolj preteč od nevihte, ki je divjala pred njim. Večina skupščine se je bila v naglici razkropila, zakaj videl nisem niti enega njenih članov; toda širil se je glas, da so se preselili zborovat v kasarno. Nihče me ni nadlegoval; zajahal sem konja in ostavil mesto, ne da bi bil srečal Louisa. RABITE PLIN NA BOLJ PREVIDEN NAČIN! Moderni načini, ki prihranijo denar pri rabi plina, dajo tudi večjo zadovoljnost in so sedaj PATRIOTIČNA DOLŽNOST Naravni plin je zelo potreben za zmago v tej vojni. Zahteva ga produkcija in obdelava VOJNEGA JEKLA - za oklepne plošče ter za mnogo, mnogo drugih potreb. Vsaka najmanjša količina plina je velike važnosti za vojno produkcijo. Ek onomske, vsakdanje, plin varčujoče navade naših 530,-000 odjemalcev napravlja zelo veliko razliko v naši zmožnosti dajati vojnim industrijam plin ob času, ko ga najbolj potrebu-, jejo. Vaša dnevna plin varčujoča navada pomaga "da se vrtijo naprej." Ali ne boste potem za čeli se daj in prakticirali plin varčujoče navade vsak dan? To je stvar SODELOVANJA in vas prosimo za VAŠO POMOČ. THE EAST OHIO GAS COMPANY Mudilo se mi je, da bi bil že doma in bi se lahko posvetoval z edinim človekom, o katerem sem sodil, da mi lahko pomore iz moje neodločnosti. Jasno sem videl pred seboj dve poti: ena je bila lahka in ravna, čeprav opasna, druga pa strma in zoprna. Markiza me je bila na- zvala ljudskega tribuna, ^ ^ rad postal drugi Retz ali F j| beau; ljudstvo me je bilo/; 5 glasilo za svojega rešitelja^; g je vriskalo moje ime, A« , g se okitim s tem naslovom:', ^ naj sprejmem to vlogo? ' 5 kasta me je zavrgla. Silil (Dalje prihodnjič') ................. i 111II11 ■ IIIII11KIII111E1111II11IIIIIIIIII11111 r I ■ TI f M1111.......lil«"....... I Vabilo na plesno veselico E ki jo priredi I DRUŠTVO LOŽKA DOLINA | (LOZ VALLEY) v soboto 11. aprila | V TWILIGHT DVORANI, 6025 St. Clair Začetek ob osmih'zvečer. Vstopnina 30 centov | GODBA: JOHNNY PECON % Vas prijazno vabi ODBOR ................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiii"""11^ NAZNANILO IN ZAHVALA ph iftios'; i ^da Globoko potrti naznanjamo sorodnikom in prijateljem ^^ ^s Mj^ no vest, da je previden s tolažili svete vere v Bogu prem« BL - S nad vse ljubljeni soprog, oče in stari oče K Anton Jerak M Pokojni je bil rojen dne 19. aprila, leta 1869, vas ^jV Krškem na Dolenjskem. Preminil je hitre in nenadne rjLtflKfi I ' Por I 8. marca ob 3. uri popoldne ter bil pokopan iz August F- ^pel^ I ^t ji pogrebne kapele po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije ca I >, 1 Mrs. L. Skok, Mrs. Selma Knapp, Storehouse Employees B> °Hčiij C. R. R., Glavač družina, Gregorin družina, Yerak druz" • »p ■ zasV Btyi V Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo številni darovalci ^ ■ n ^ maše, katere se bodo darovale v mirni pokoj blage du* ^jjo £ ■ najlepša zahvala naj velja sledečim: Mr. in Mrs. L. jps.'' ,J Indianapolisa, Ind.;i Mr. in Mrs. Prank Junkar, Mr. jar1"1 l}, .^ z Zulec, Mr. John Gorski, Mr. in Mrs. Jelercic, Mr. in M". ^ K "če b. Mr. in Mrs. Anton Rossman, Mr. in Mrs. Klemencic, M^L Ivo v < A. Jagodnik, Mr .s. Rijavec, Mr. in Mrs. Stark, Mr. i« ^ BL V Mrs. Lucy Glavač, Mr. in Mrs. Kopena, Mr. in Mrs. Buc^'^ $>• ^jj Mrs. John Rozman, Mr. in Mrs. Williams, Mrs. Chas. jjau 0, in Mrs. Prank Stopar, Miss Helen Pecek, Mr. in Mrs. r1* JlHf rich, Mr. in Mrs. Eisner, Mr. in Mrs. Kotar, Miss Antoj1^ i H J6 (w man, Mr. in Mrs. Bukovnik, Mr. Hrastar, Mr. John Sr« ■ • 1 Mrs. Vene, Mr. Gabriel Russ, Mr. in Mrs. J. Markel if1 f «1,0 'ej Mr. in Mrs. A. Seday, Miss Rose Urbancich, Mr. in M>* joti^ ■ ^ Mr. John Turk, Mrs. Julia Metelko, Mr. John Petric, Mf 'i/Hfi-Ji ■ na Gorisek, Mr. Louis Cvertnik, Mr. in Mrs. J. Jan®oliin<% i\u 0 Okleson, Mr. in Mrs. Zupančič, prijateljice od društva^ jff.1 K «te]j. Hive, Maccabees, Mr. Joseph Mikovich, Mrs. A. KaU^r' in lAf h. Mrs. Pirman, Mr. in Mrs. Zdesar, Mr. in Mrs. Yuricic, pP Hi; Grabner, Markel družina, Mr. in Mrs. Prelogar, Mr. A ijj-s. J K '' Ja ga, Mr. in Mrs. P. Oberstar, Louis Jarm, Ann Mikovicb-Jr K Struna, Mrs. Novak, Mrs. Rose Paulich, Mrs. Mary W ' ptr Iskrena hvala vsem oiiim, ki so dali svoje avtom°^® |LJ|"3]j ' voz spfemljevalcev na pokopališče brezplačno na razpo JVJ r zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Bill Kozar, Mr. & jr., Z Wi man, Mr. Prank Race Sr., Mr. Jack Jane, Frank Spe"*!^, I; ^ik E. Klemencic. Mr. Prank Jarm, Mrs. A. Kotar, George*^ 6f IB -A. Ogrin, Mr. V. Godina, Mr. A. Praznik, T. Zdesar, icn, ^ || j ^Og, ko, A. Baraga, Mary Podnar, Mrs. P. Jackson, Peter Hh 'Po^ . Tom Brown, Mr. J. Rayn. ^ llk 'lj > ^hftT P Br Najlepšo zahvalo naj prejme monsignor Vitus H"rJjjjic"1 R delitev svetih zakramentov za umirajoče, opravljeno z® cerkvene pogrebne obrede. ^ f Br' Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo 'prijatelji p0"0^ ■Vji^'0 nošnjo krste na zadnjem potu v večnost. ^ H! , Iskrena hvala pogrebnemu zavodu August P- ^^iiftK1 B^J^cl urejen pogreb, vso najboljšo postrežbo ter vsestransfco R .1 ^ i nost' IitSij! Iskrena hvala vsem onim, ki so prišli pokojnika\> ■hi\1 ' njem čuli, nas tolažili, kakor tudi oni, ki so se "dele®" vSeiy || %, • in ga spremili na pokopališče k večnemu počitku, »vj" y H jji 10q, vse, kar so nam dobrega storili ob času največje žalos» ^ Bj, Vj]0 Dragi in ljubljeni soprog ter dober In skrben ^ P f!j> irtj;,1^ in nepričakovano Te je božja Previdnost poklicala K i^je y ■^"'l je ostavila v veliki žalosti in Jadu v blagem spominu n* 1m. srce. Globoko žalostni klečimo na Tvojem svežem Ppgj i^i ■IV 'I; nam polzi preko lica v mili prošnji k Vsemogočnemu: ^ v Hn » mu ljubljenemu soprogu in dobremu očetu večni P00 ilfc. ' zemlji da svidenja nad zvezdami! 111%; I I v>ne Žalujoči ostali: ^ MARIJA JERAK, soproga. I >' ^ I ANTON in JOSEPH, ninova. , ^ 6 H.v JOSEPHINE GLAVAČ in MARY GRESOOBl^1 HIK L? '' snaha, zetj« in vnuki. lil , ^tj m i> ^ i' Cleveland, O., 8. aprila, 1942. /2A\ ■ '0 ^