Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta',8 gld., za? 'rt lela 4 gld., xa jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vaprejema upravntžtvo |in ekspedlcija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice fit.^2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SementSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne, V Ljubljani, v sredo 20. marca 1895. Letnik XXIII Sv. Očeta nameni in slovenski liberalci. Velevažno pismo sv. Očeta priobčujejo listi. Pisano je grofu Ferdinandu Zichyju in njegovim prijateljem , ki so v udanostnem pismu priporočili novo katoliško ljudsko stranko in nov časopis, ki ga nameravajo izdajati, sv. Očetu. Pismo slove tako-le: „Ljubi sin! Tebi in drugim deželanom je znano, s kakšno gorečnostjo in skrbljivostjo smo vse zasledovali, kar se je zadnji čas zgodilo na Ogerskem glede vere. Zelo nas je bolelo, da se je katoliška stvar, ki je pri vas od sv. kralja Štefana sem neprenehoma cvetela, pobijala in z vsakovrstnim zvijačami napadala, tako da je bila v največji nevarnosti. Zavoljo tega in zavoljo svoje apostolske službe, kakor tudi iz spoštovanja, ki je imamo do Vas, Vas zahva-ljamo, da z vso silo vzbujatesrca Ogrom in branite sveto katoliško stvar. Zato nas tembolj ve se 1 i, da Vas zato očitno pohvalimo, čim več jih je podpiralo naše prizadevanje. Vzlasti nas pa veseli, da je nastala neka nova zveza katoličanov, da bi v ogerski državni zbornici obnovila veri pravice in čast. Prisrčno ti zato čestitamo ljubi sin, da se je tebi in blagorodnemu grofu Nikolaju Moricu Esterhazyju izročilo vodstvo te zveze; mi namreč trdno zaupamo, da se bo izpolnila po Vajinem prizadevanju vzbujena nada in da se bode vzdramila zaspanost katoličanov. Kako dobro voljo imate pri izpolnovanju tega izvrstnega dela, kažejo pisma polna pokorščine in ljubezni, ki ste nam jih pisali. Radi pritrjujemo, da ste ustanovili nov časnik v prospeh na- menov katoliške stranke, kakor se nam je tudi poročalo; za te in za druge sotrudnike tega lista bodi odločivno, da nikedar ne odstopate od svetov in avtoritete škofov. Hkrati pa posebno skrbno pazite, kar smo že večkrat naročali izdajateljem časopisov glede na ljubezen, zmernost v besedah, spoštovanje državne oblasti, konečno glede na to, da naj se vedno zlagajo s škofi, posebno pa s sveto stolico. To pa, kar Vam svetuje ljubezen do domovine in čast katoliške cerkve, skušajte dosezati neprestano in srčno. Da bi pa Bog pospeševal na priprošnjo svoje neomadeževane Matere, ogerske patrone vse to, kar ste pričeli, zato v ljubezni podeljujemo blagoslov tebi, ljubi sin in blagorod. Nikolaju Moricu Esterhazyju, kako tudi vsem, ki so z Vami vred nam pisali-Dano v Rimu pri sv. Petru 6. marca leta 1895 v osemnajstem letu našega papeštva. Leo XIII. s. r.u Sv. Oče torej v tem pismu novo katoliško stranko hvalijo in blagoslavljajo. Naravnost poziv-liejo katoličane, naj se vzdramijo v svoji zaspanosti in naj v političnih zastopih in v časnikih brauijo pravice katoliške vere. Pred vsem, kakor vselej ob tacih prilikah, priporočajo spoštovanje do vsake za konite, posebno pa cerkvene-škofovske oblasti. Ta očetovska beseda seveda ne more biti po godu liberalizmu, ki torej po svojih glasilih hoče zavijati jasne in resne papeževe opomine. A v tem se je najbolj mojstersko razkril ^Slovenski Narod", ki v tolažbo slovenskih liberalcev naravnost govori neresnico o tem pismu. Piše namreč: „Papež je grofu Ferdinandu Zichy-ju pisal pismo, v katerem izjavlja svojo ne- voljo, da se je na Ogerskem osnovala posebna katoliška stranka in da se misli osnovati poseben katoliški list.....Pismo je izdano povodom bližajočih se razprav o cerkveno-političnih zadevah in se ozira pač v prvi vrsti le na cerkveno politiko, ne pa na politiko sploh. Vsaj je baš sedanji papež že tudi opominjal duhovščino, da naj se preveč ne meša v politiko in gotovo ne želi, da bi vsa politika, vzlasti, če ni z vero v zvezi, morala se ravnati baš po željah škofov." „Narod" se je vstrašil katoliške zastave, ki jo razvijajo sveti Oče in katoliške stranke, ki jo priporočajo, zgrozil se je je zvito preračunjajoč, da so tudi za Avstrijo in za nas Slovence pomenljive te besede. In zato se z neresnico bojuje proti njim. Boji se katoliškega gibanja in zato — naravnost slepi svoje bralce. Prav v tisti številki govori mej političnimi vestmi jako zaničljivo o postopanju sv. Očeta gledč krščanskih socijalistov, podtikajoč jim, da igrajo dvojno ulogo in še bolj zaničljivo se za-dira v klerikalizem (umevaj: versko življenje) mej laškimi vojaki, češ da bo nevaren laški državi. Za jedno številko je toliko dokazov o mržnji proti katoliškemu gibanju in o pristnem liberalnem duhu, ki preveva glasilo „narodne" stranke, več nego dovolj. Za nas, ki smo vedno naglašali načela razvita v svetega očeta pismih in smo se ravno zavoljo tega bojevali z ^Narodom" in slovenskimi liberalci, je ta dogodek le novo bodrilo, da se zavedamo poglavitne resnice: Vrhovno merilo pravega katoličana ostane vedno spoštovanje in pokorščina zakonitim oblastim, pred vsem pa papežu in LISTEK Na prvi straži. Češki napisal B. Brodsky, prevel P. B. Ustavili smo se na kraju gozda. Bilo nas je vseh osemnajst. Od jutra smo se umikali pred pruskimi piketami rudečih huzarjev, ki so nam sledili v primerni daljavi. Na vseh obrazih se je brala utrujenost, potrtost in glad. Tudi konji so povesili svoje glave in obstali mej jelkami, ki so šumele okrog nas. Poskačemo raz konje. Pošljem dva moža na mali griček, da zalezujeta sovražnike, iu dovolim ostalim, da si vzamejo iz kanister kos trdega kruha. Reveži že niso jeli od prejšnjega dne. Sam sem imel v polni steklenici malo zoper-nega in umazanega žganja, ki sem ga kupil v bi-trici v osameli krčmi ob cesti. Okusim je, a ves se stresem. Dišalo mi je, kakor bi strup vlival v grlo. Ze je hočem izliti. Kar se spomnim nekogar v svojem oddelku. Bil je dober dečak, a na žganje kakor obseden. Predno je prišel k armadi, bil je na plo-vih in pri tem se je naučil piti „razkovca", kakor je imenoval žganje. Pokličem ga in dam mu ostanek izpiti. Oči se mu zasvetijo in oberoč seže hlastno po steklenici. Prislone jo k ustom in zamižavši vleče željno, dokler ni bila steklenica prazna. Dobro se oblizne in vrnivši mi steklenico veselo salutira. „Lepo zahvalim, gospod poročnik, to se mi je prileglo," zagotavlja mi in njegovo zarudelo obličje je še bolj gorelo. Zasmpjal sem se in ostali dra-gonci so se tudi smejali, gledajoč ta prizor. Vedeli so dobro, da bi se dal Slama ubiti za žganjče. Da se nekoliko razvedrim, začnem se sprehajati ob vojakih. Govorili so tiše mej seboj, pomenkujoči se z večine o dogodkih poslednjih dnij. Tudi jaz sem imel tega polno glavo. Živo sem se spominjal 3, julija, ko sem prvikrat v svojem življenju poslušal tisto strašno godbo, ko frče kroglje iz pušek in grome topovi. Bitka pri Kraljevem Gradcu me je naučila po skušnji poznati tisti stari pregovor, da postane Človek v boju zverina, da, zlodej, ki le hrepeni po človeški krvi, po zevajočih ranah in obupnih klicih. Živo se še tega spominjam. Ob jednajsti uri dobodemo ukaz, da zapustimo svoje mesto ter se odločimo za boj na desnem krilu, obrnivši se proti sovražnikovi strani. Kakor ogromni naval vrže se ves polk z golimi sabljami na tesno združene vrste Prusakov. Spomnim se dobro, kako se je naglo zablesketalo v njihovih vrstah in v naših je nastal šum. Nekoliko dragoncev zleti s sedlov. A mi se za to nismo zmenili. Konji brez jezdecev so leteli v vrstah, prhali in toplo dihanje se je videlo iz široko odprtih nosnic. .Jaz sam sem čutil kri bur-neje pluti v svojih sencih in roka mi je krčevito objemala sabljin roč. Predno smo dospeli v vrste, pozdravil nas je večkrat ognjeni strel sovražuikov. Brez povelja smo se pridružili in vrzel je bila zopet zadelana. Konečno udarimo na sovražnika. Vedel sem, da imam v roki jeklo, ki se more izborno zasaditi v prsi ue- prijateljeve. Bil sem se, moram reči, drzno, slavno. Pruski pešec je zasadil mojemu konju bodalo v prsi. V tem hipu se razsedlam in hipoma skočim na konja desetnika, ki je pal ravno poleg mene. Se sem imtl jedno nogo v stremenu, a konj moj se je lovil nekoliko, dokler ni popolnoma pal na tla. Še zdaj zdi se mi, da slišim tisti žalostni, tresoči se glas vojne trombe, ki je dala v tej splošni zmešnjavi znamenje, da se umaknemo. Kako smo se to umikali! Nikdar več morda ne zapazim tako groznega pogleda, kakor tega, ko sem obrnil konja in letel ž njim v zmedeni vrsti dragonskega polka. Po celem Holmovem porobku sem videl v divjem begu bežati oddelke pešcev, jezdecev, topov in zasebnih voz. Za nami so bučali topovi, salve iz pušek in nepopisen krik. Koder smo šli, povsodi smo opazili žrtve boja, zdaj mrtve, zdaj boreče se s smrtjo. Ranjeni konji so padali v divjem poletu, grozno je-čaje, mej vrstami na mrtvece in ranjence, ki so v begu iskali uteho svojim bolestim. To uro, ki sem jo doživel v ognju in dimu strelnega prahu, naučil sem se poznati tisto stanje, katerega vojaki v miru ne preneso — za Boga — in gledati na svet kakor na bojno igro, v kateri ta izgubi in oni dobi, a le za to, da bi kot zmagovalec mogel postati žrtva novega nasprotnika. Večno pojanje, večni boj. Kje pač ni tega boja? Naš polk se je še nekaj držal skupno. Ordo-nančni častnik, izpehan, zaprašen, prestrašenega obraza, prileti nam nasproti in sporoči ritmajstru — polkovnik je pal pri umikanju — ki je vodi škofom. Kdor tega ne smatra za prvo vestno dolžnost, ostane liberalec, če si tudi časih odene katoliški plašč, Če se tudi imenuje krščanskega soci-jalista. Vsi zavedni katoličani so se dolžni mu postaviti v bran! Davčna preosnova. Govor poslanca Vilj. Pfeiferja v državnem zboru dne 14. marca. Pred vsem v obče omenjam, da se zakoni, osobito davčni zakoni izdavajo, da prebivalstvo razume vsebino in spozna svoje dolžnosti. To pa je mogoče, ako je besedilo zakona jasno in razločno, česar pogrešam v tem zakonu. (Tako je!) Tako n. pr. so nekatere določbe glede dobitkovine težko razumljive, kakor je že naglašal neposredni g. govornik (Kro-navvetter), da je — če sem ga prav umel — §§ 48., 49. in 50. moral trikrat ali štirikrat prečitati in jih še ni razumel; take so tudi določbe o rent-nem davku. Tudi finančni načrt, ki je podlaga davčni pre-ožnovi, je jako zamotan, kakor je priznal izvrstni poznavalec naših davčnih zakonov, g. načelnik davčnemu odseku. Naš občni državljanski zakonik je sestavljen v jasnem in lepem jeziku, toda slog in dikcija davčnih zakonov sta prisiljena in težko um-Ijiva, gotovo zato, da je mogoče v kalnem loviti. Prišle bodo neštevilne dodatne naredbe in pojasuila, katera bodo iz zakona odpravili ono dobro, ki je v njem. Zakoni morajo biti jasni, jedernati in lahko umljivi, da jih more razumeti in izvrševati vsak priprost človek. Tudi sedan)i zakon bode treba v tem oziru popraviti. Sedaj pa o §§ 1. 11. V svojih uavodilih sedanje davčne preosnove vlada izraža željo, da bi pojasnila svoje stališče glede davčne preosnove, ter opozarja na veliko razliko med sedanjo iu mnogimi prejšnjimi predlogami. Naglaša namreč, da so prejšnji načrti imeli dvojen namen: na jedni strani pravično in jednaknmerno razdeliti davčno breme, na drugi strani pa zvišati državne dohodke, sedanja davčna preosnova pa po vladni izjavi namerava le prvi namen doseči in da država ne išče višjih dohodkov, kakor tiste, katere bi imela že po sedanjih zakonih, dočim se bodo vsi višji dohodki porabili v to, da se znižajo direktni davki in prepuste deželam. Koliko pa misli država deželam prepustiti, to se razvidi iz 2. odstavka § 11., po katerem se bode glavna svota dobitkovine v dobi 10 let (1898—1907) na leto povišala za l-2e/0; razvidi se tudi iz člana X., po katerem pri delitvi večjih dohodkov iz osebnih davkov država nasproti deželam z d se zahteva večji del. Utemeljujoč ta višji znesek se vlada sklicuje na statistiške tabele o pomnožitvi prebivalstva in davkoplačevalcev od 1. 1880 do 1890 in iz tega sklepa, da se je pomnožilo blagostanje. Jaz ne bodem presojal, ali vlada prav računa v normalnih razmerah, polk, da naj kar se dii zadržuje hitro pomikanje Prusov in zakriva tako zadaj pehoto, da se ta vsaj nekoliko zbere in uide za danes pogubnim zmagovalcem. Ta ukaz, ki sem si ga dobro zapomnil, pomenil je toliko, kakor obsojen biti na gotovo smrt. Sam ritmajstor, ki je prestal že več bitev, zgane se in potrtost se mu je brala na obrazu. Namigne trombarju in dalo se je nam znamenje, da se ustavimo. Pregleda izredčene vrste in ukazuje posameznim častnikom. Skadroni so se razdelili in raztegnili v dolgo vrsto. Opazil sem, da je toisto ukazal dalje mažarskemu huzarskemu polku in drugemu avstrijskemu dragonskemu polku. Nadalje na po-robku Holmskem so bili odločeni na taisti namen ulanci. Podržimo konje in nabijemo karabine. Vojake je srčnost mej tem popustila in nestrpno so poslušali, kako so neprestano žvižgale kroglje nad njihovimi glavami. Za vsako streho, mejo in poslopjem smo se ustavili in opazovali sovražnika. Bližal se je v tesno združenih vrstah, v tem ko so se naši polki po napačni strani drevili v silnem neredu ali proti trdnjavi Kraljevega Gradca, ali hiteli po desnem bregu Labe proti Pardubicam. Hvala Bogu, da sovražnik ni slutil, da nas je več, ter nas je zato zasledoval le od daleč. Ako je kak oddelek bolj zaostal, streljali so na nj brez milosti, in rdeči huzarji pa so se nam prav zelo približali. Začeli smo tudi mi streljati na nje od vseh stranij in prisilili smo jih tako, da se nam niso preveč približali. (Dalje sledi.) vendar pa trdim, da zadnja leta propada poljedelstvo in da torej ne moremo govoriti o rastoči davčni moči ali večji porabi pridelkov. Ker so padle cene žita in sladkorja, ker so opustošeni nekdaj cvetoči vinogradi, ker peša tudi naša trgovina itd., ker je torej ubožal •konsument in je opešala njegova kupčijska moč, od katere so odvisni obrtniki, zato jaz ne umejem, kako more vlada iz večjih davčnih dolžnostij sklepati, da naravno rastejo pridobitna podjetja (Res je!) Jaz trdim, kakor je tudi že poročevalec pripomnil, da so davčna oblastva v zadnjem času zvišala dobitkovino. — (Tako je!) Hudi davčni vijak tudi onim vinorejskim krajem na Dolenjskem ni prizanesel, katerim je trtna uš pobrala jedini dohodek. Zato je jasno, da so n. pr. po lilokseri ubožanemu okraju kostanjeviškemu do-hoduinski davek v znesku 1026 gld. 1. 1880. zvišali n a 1371 gld. 1. 1891., da so tako dosegli »naravno rastoči odstotek". Ce se n. pr. v Gumpoldskirchen-u, katerega blagostanje je vsled filoksere ravno tako šlo rakovo pot, kakor v kostanjeviškera okraju, recimo, k desetim branjevcem ali čevljarjem pridružita dva nova obrtnika te vrste, vender nihče ne more trditi, da se je vsled tega pomnožilo ondi blagostanje ali davčna moč; k večjemu moremo reči, da imata ta dva nova obrtnika, če dobita sploh kaj dela, le toliko zaslužka, kolikor ga odvzameta prejšnjim. Zato bi bilo pravično, da se prejšnjim obrtnikom odšteje pri dobitkovini znesek, katerega morata plačati no-vodošla obrtnika, ne pa, da se jim celo zviša davek. Se nekaj, kar so mi priporočili davkoplačevalci ! Ti se mej drugimi tudi boje, da bode vsled letnega rastočega odstotka 1'2 oziroma 25 in osebnega davka naša skupna produkcija mnogo dražja v primeri z ogersko. Naš produceut bode delal dražje, ker bode moral davek zvrniti na izdelke. Ia ta davek bode v 10. letih uarastel na 25 odstotkov, torej bodo izdelki dražji za osmino in celo do četrtine, to se pravi, jedna reč, ki sedaj velja 200 gld., bode I. 1907. veljala 200 + 25 = 225 gld., da bode mogoča zravnati višji davek. Mažarski sosed nima te doklade, izdelaval bode ceneje ter nas pritiskal v ceni, to je, on bode isto reč prodajal lahko za 200 gld., dočim je mi ne bomo mogli za 225 gld. In te zgube 25 gld. ne bomo pokrili iz skupila, temveč iz naloženega kapitala, to je, mi bomo ubožali, ker bomo jedli od kapitala. Mogoče je, da bodemo dosegli in vzdržali ceno 225 gld. navzlic ogerski konkurenci. Kaj pa bode nasledek? Ogerski sosed bode obogatel, če bode tudi on dobival za isto reč 225 gld., ker bodemo mi morali plačati od tega 25 gld. davka državi. Dokler Ogerska kot drugi faktor v istem carinskem okrožju ue plačuje jednakih davkov, smo mi tepeni. Ali jednaki davki v obeh državnih polovicah, ali pa carinska meja mej obema, sicer nastane ne-jednak boj. In to bode učila prihodnjost. Glede doraStka sem hotel staviti predlog, kakor ga je stavil gospod zastopnik nižjeavstrijske trgovske in obrtniške zbornice, obžalujem le, da ga je umaknil, videč, da ne prodere, zato ga tudi jaz ne stavim. Ako se tekom debate ta zakou ne bode zboljšal v korist davkoplačevalcem, glasoval bodem v tretjem branii proti njemu. (Pohvala.) Politični pregled. V Ljubljani, 20. marca. Državni zbor je včeraj jednoglasno sklenil takoj se posvetovati o nujnem predlogu glede zadnje nesreče v moravsko-šleskem premogokopu. Ta predlog hoče, naj se nastavijo rudniški nadzorniki, naj se odpošlje posobua komisija preiskavat imenovani ru-dokop in naj se pozove vlada, da sestavi iu predloži nov zakon o posebnih, te stvari se tikajočih kazenskih določilih. Posl. Biirnreither, ki je vložil ta predlog, pojasnuje prvo točko, uaj se ustanove rudniški nadzorniki. Ti naj skrbe da se oživi skupno delovauje zakonodajstva z delodajalci iu z delavci, ki naj nujno zboljša žalostne razmere rudniških delavcev. Posl. Pernerstorfer hudo napada delodajalce iz zbornico. Med drugim zakliče: nKaj vas briga smrt tisoč proletarijcev ?" (Živahni ugovori.) Zahteva, naj zbornica preosnuje rudništvo. Lienbacher pravi, zakaj se ne zatvorijo taka podjetja, kjer se toliko plinov razvija, kot v moravsko - deškem rudokopu. Posl. Dyk predlaga, naj vlada v treh mesecih predloži nov zakon gledš bratovskih skladnic, vzlasti deželnih. Posl. Suess povdarja, da se vodijo nadvojvode Albrehta premogokopi z vojaško natančnostjo, kot morda nobeni drugi na svetu ue. Ce bi se morali zatvoriti rudokopi, če se dogajajo nesreče, bi bilo ravno tako, kakor če bi se morale vstaviti železnice zavoljo nezgod pri prometu. Delavci v ostrav-skih premogokopih preveč pijo žganje. Govornik priporoča, naj se zboliša delavcem hrana. Minister Falkenbayn pobija med živahnim odobravanjem napade. Grof Scbouborn izjavi, da je pripravljen raz-motravati vprašanje v kazenskih določilih. Ves nujni predlog se je vsprejel, vsi dostavki so se odklonili. — Finančni minister Plener predloži začasni proračun od 1. aprila do 30. junija. Prihodnja seja bo jutri. Stranke državnega zbora. V soboto je izšel nov seznam vseh strank v državnem zboru z ozirom na stanje dne 9. t. ra. Po tem seznanemu šteje konservativni klub 55 članov, poljski klub 57, rusinski 6, združena nemška levica 107, liberalni centrum 10, nemška nacijoualna stranka 17, klub čeških narodnih poslancev 37, moravski klub 8, hrvatsko-slovenski 10, klub neodvisnih hrvatsko-slo-venskih poslancev 5 (v tem klubu ni nobenega Slovenca). Poleg teh klubov so tri »proste zveze", namreč: agrarcev z 52 člani, klub v varstvo parlamentarnih pravic z 18 člani iu zveza kršč. socijalistov z 11 člani. V teh zvezah so tudi lahko poslanci iz naštetih klubov. Ker štirje mandati niso zasedeni, šteje sedaj zbornica 349 članov; 312 jib je v imenovanih klubih, 37 je divjakov. Ogersko. Dne 19. t. m. se je vršila konferenca ogerskih škofov. Razgovor je bil o postopanji v cerkvenopolitičui debati magnatov. — Na peštan-skem vseučilišču je Žid dr. Marcali imenovan profesorjem zgodovine. Lep napredek — mažarskega po-židovljenja! Italija. Rudini kaj marljivo pripravlja pot — samemu sebi. V soboto se je pripeljal v Palermo, kjer je včeraj govoril. — Sv. oče bode baje danes, kakor trdi neko zasebno poročilo v današnjem tajnem koncistoriju imel važen nagovor, tisoč se ogerskega civilnega zakona. — Turinski nadškof Ricardi je dobil pretilno pismo od anarhista Glavine, ki zahteva določno svoto denarja , sicer palača zleti v zrak. Anarhista so zaprli V Bolgariji je bilo v zadnjem času več taborov, na katerih so govorniki tožili o zatiranji Bolgarov v Makedoniji ter Evropo klicali na pomoč. V Rusiji pa slabo odmevajo ti klici, kajti ruski listi naglašajo, da ne bode več za druge po kostanj hodila v žrjavico iu je v Makedoniji sploh malo Bolgarov, tem več Srbov, Grkov in Albancev. Vstaja na Kubi. Spanci še sedaj niso vstaje dušili, kajti v gorovji in skalovji se potika še več roparskih iu vstaških tolp, katerim je težko priti do živega. Glavna vstaška četa pa šteje še do 8000 mož. Nemški listi trdijo, da vstajo skrivaj podpirajo se-vero-ameriške države. Cerkveni letopis. V. Apologetičen govor. Greh je naredil grozen poraz med Bogom in človeštvom. Svet si ni mogel pomagati, dasi je čutil svojo zagrešenost Bog sam je moral priti. Neskončnemu razžaljenju je bilo treba dati neskončnega zadostila. To je dal J. Kristus, ki je bil Bog in človek skupaj. Človeštvo priznavajo celo nasprotniki, zanikujejo pa božanstvo. Dokaže še, da je bil Jezus pravi Bog 1. Iz njegovih izrekov. Aposteljni in judje pripoznavajo le te izreke; prvi jim verujejo, drugi ne. Toraj treba novega dokaza. 2. Iz idealne svetosti in popolnosti Kristove. Kristus je brez greha; to spri-čujejo aposteljni, farizeji, Iškarijot. — Jezus ima na sebi vse čednosti v najpopolnejši meri. Ljubezen do neb. Očeta, ljubezen do človeštva. Take svetosti zastonj iščemo na druzih možeh. Po pravici občudujemo Sokrata kot redko prikazen med pagani, a njegovo življenje, zlasti zadnji trenotki niso brez madeža. — Svetniki so se odlikovali z junaškimi čednostimi, a bili so le posnemalci Jezusovi iu so daleč zaostali za idejalom — Kristom. — Vzvišena le bila tudi njegova naloga ua zemlji. — Njegovo božanstvo je odsevalo tudi iz njegovega telesa. 3. Izreke svoje potrjuje Jezus s čudeži. Hočete videti čudeže, pojdite v Lurd. Dvaiuosamdeset dok- torjev je preiskovalo laui ondi čudeže in izjavilo, da se to ne godi naravnim potem. Evropa čita vse to, a maje z rameni, kakor judje, ki so rekli, da Jezus s pomočjo Belzebuba dela ta stvari. Bog, ki je postavil natorue zakone, deluje tudi lahko brez teh zakonov; tega mu ne zabrani nobeden moderen brezverec. Jezus se sklicuje na čudeže. 4. Čudež vstajenja se dokaže obširno, ker žnjimi stoji in pade naša vera. Vstajenje se dokaže a) iz posvečevanja nedelje, b) iz velikonočnega praznika, c) iz enoglasnega spričevanja aposteljnov in evangelistov, d) posebno obširno iz obnašanja judov do vojakov-varubov in do učencev. Nasproti Fr. Strauss-u in Renanu se dokaže, daje Jezus res umrl, a zopet veličastno ustal iz lastne moči. Ce to, potem je on pravi Bog, božji njegov nauk, božja njegova cerkev. Uvažujejo se še na kratko prerokbe in nauk Jezusov, ki je preobrazil lice zemeljsko Sklep. V Jezusa moramo verovati, njega moliti. Ne zadostuje vera v privatnem življenju, marveč treba pokazati tudi v javnosti. Kristus mora preši-njati literaturo, zakonodajalstvo, šole. Po njegovih načelih se morajo vladati države, sicer se vračajo nazaj v paganstvo z vsemi žalostnimi nasledki kapitalizma, modernega robstva, propada, morale itd. Brez Kristusa se bije v obraz prostosti, ruši se zakon, množe se samomori, dvoboji, značajev ni več, širi se breznačelnost, odreka se pravica privatnega imetja, z nogami se tepta oblast cerkvena in državna, in kaj bo iz tega, pokazala bo bližnja piihoduost. O mili Izveličar ! Ostani v delavnicah umetnikov — v tovarnah — v šolah — v kočeh siromakov — v palačah mogotcev — v mestu in na deželi, da naše dobro ljudstvo ne postane žrtev brezvestnih zapeljivcev. Ostani pri nas ob življenju in smrti. Amen. Govor ta je bil najvažniši in je naredil očividno velik vtis. Dasi je trajal debelo uro, poslušalo ga kršč. možtvo z največo ustrajnostjo. Dal Bog, da Kristus zopet oživi med nami. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. marca. (t Med. dr. Martin Doluičar.) Včeraj popoludne pokopali so ob obilnem spremstvu na pokopališču pri sv. Krištofu telesne ostanke moža redke značajnosti, preblagega rodoljubja iu globoke vernosti, ki se je odsvitala tem lepše, ker je dičila moža temeljitega učenjaškega znanja in splošne izobraženosti. Kot sin bornega slovenskega oratarja dosegel je po svoji nadarjenosti, marljivosti in železni vztrajnosti na dunajskem vseučilišču doktorstvo zdravilstva ter je izvrševal vestno in spretno ta svoj poklic nad 40 let v prvostolpici našega cesarstva, na Dunaju, kjer je bil med drugim tudi mnogoleten domači zdravnik v slavni grofovski rodbini Harrachosi. Pred dobrimi 18 leti zapustil je Dunaj ter je šel počivat na svoj rojstni dom v Smartin ob Savi, pozneje pa se je preselil v Ljubljano, kjer mu je Bog dal dočakati 88. leto njegove starosti. Po-vrnivši se v svojo domovino poprijel se je 70letni starček z mlademško vnemo slovenskega jezika, v katerem se uriti ni imel prilike v nemškem Beču, ter je kmalu toliko napredoval, da je pisal dobro književno slovenščino. — Pokojnik bil je zvest prijatelj katoliškega gibanja ter je z velikim zanimanjem spremljal delovauje naše stranke. — Počivaj v miru zlata posavska duša iu vživaj pri Bogu plačilo I Vsem pa, ki so te poznali, sveti tvoja vzorna značajnost, čisto rodoljubje in verna pobožuost! (Slovesna črna sv. maša) se bode darovala jutri v četrtek dne 21. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne v frančiškanski cerkvi v obletni spomin pokojne Marije Muruikove. (Deželnozborske volitve v Istri.) Tržaški uradni list objavlja v štirih jezikih razglas namestništva, s katerim se razpisujejo volitve za deželni zbor isterski. Vršile se bodo volitve za kmečke občine dne 16ega maja, za mesta 21. iu za veleposestvo 24. maja. (Naše poštne razmere.) Iz Šmariia, 17. marca. Marsikaj posebnega imamo pri nas v Smariji. Poštne razmere menda nikjer drugje ua Kranjskem niso take, kakor pri nas; priporočamo jih Vašemu speci-jalistu, da jih pri priliki malo „na muho vzame". Stvar je taka-le: V naši fnri imamo dva poštna urada, na vsakem koncu fare jednega, a v sredi fari v Smariji, kjer da samo to omenim, poslujejo trije uradi : dekanijsko-župni, šolski in občiuski, nimamo nobenega. — Se pred par leti smo imeli Smarijci svoj poštni urad „Šmarijea pa ne v Smariji temveč — v Br\cah-vasi, ki je približuo tričetrt me od Šmarija oddaljeua. Pritoževali smo seopetovano, toda sl. poštno vodstvo nas menda ni smatralo za vredne, dobili smo v Smari ji le nabiralnik za pisma in poštnega sela. Ko pa je stekla dol. železuica, preselila se je naša pošta iz Brvac ne v Šmarije temveč na Grosuplje ter je na ondotuem kolodvoru kar čez noč postala pošta na Grosupljem. T»ko smo Smarijci prišli še celo ob ime pošte. Zadovoljiti se moramo s tem, da nam že omenjeni poštni sel prinaša iu odnaša dvakrat na dan pisma, toda samo pisma, drugih poštnih pošiljatev (denar, blago...) nam ni dolžan prinašati oziroma sprejemati. Ce pa vendar tudi to stori, je samo njegova usluga. — Zdaj je pa naenkrat glas počil, da dobimo v Smariji poštni urad nazai, toda zopet ne v Smariji, temveč — na železniški postaji Smari|e-Sap, ki je skoraj eu četrt ure od Smarija oddaljena. Ce se to res zgodi, bomo morali za vsako pismo in za vsako pošiljatev ali sami tekati na postajo aii pa plačati, da nam bo kdo v vas prinašal. Na ta način bomo mi več škode kakor pa koristi od pošte imeli, ko so vendar po naši preprosti pameti poštni uradi zato, da je ž njimi ljudem ustreženo. Zatorej rečemo: Ce hoče slavuo poštno vodstvo ljudem ustreči, naj da pošto v Sma riji, če pa ne, naj ostane vsaj tako, kakor je zdaj. Toliko za danes, drugič morda zopet kaj posebnega. Glas iz Smarijske občine. (Za »Katoliški sklad") podaril je „namesto pismenih voščil dragim „Jožefom" č. g. Jakob Pore u t a, župnik v Stopičah, 8 kron. (Umrla) je v Trstu gospa Marija Nabergoj-e v a, mati državuega poslanca g. Prana Nabergoja v 87. letu. Pogreb ob obilni vdeležbi se je vršil dne 19. marca. (Umrla) je v Gradcu gospa baroninja E i c h-h o f f, poroj. grofinja H o h e n w a r t o v a, sestra predsednika najvišj. računskemu dvoru in držav, poslanca g. Karola grofa Hohenwarta. (Glavni letošnji nabor za stolno mesto Ljubljano) vrši se je pretekli ponedeljek v mestni dvorani. Izmej 100 pozvanih v Ljubljano pristojnih novincev potrjenih je bilo 25, izmej 100 vuanjih pa je bilo potrjenih 25; preteklo leto dalo je to novačenje skupno 47 fautov za vojaščino ugodnih. (Stroški za kidanje in izvažanje snega.) Mestna občina ljubljanska izplačala je za kidanje in izvažanje snega za čas od 10. do vštetega 16. marca letos znesek 1003 gld. (Pred ljubljansko komisijo za preskušnje učne usposobljenosti za ljudske in meščanske šole) se se bodo začeli izpiti dnč 6 maja t. 1. Prošnje naj se vlagajo do 22. aprila t. I. (Obravnava ob uličnih napisih ljubljanskih,) ki se je imela vrštiti dne 20. t. m. pri upravnem sodišču na Dunaju, preložena je na mesec maj. (Zima in pomlad.) Severni vetrovi zadnjih dni očistili so podnebje, prinesli nam jasne — solnčne dneve. Temperatura se je sicer nekoliko znižala in barometrovo stanje zboljšalo, a kakor nam proguoza dunajske centrale zagotavlja, smo zadnji udarec krute zime prestali iu pomlad praznovala bode ne-kaiieno svoj uhod v dežel, kajti solnčni žarki taiajo sicer polagoma a uspešno ua deželi še vedno blizu metra visoko snežno odejo. Letošnji marec, ki je otepal krog sebe in — po nas z „glavo", bode sedaj izvestno z repom — miroval. (Nesreča.) Iz Žaline, dne 19. marca: Današnji večerni vlak iz Nov. mesta povozil je načelnika višnje-gorske postaje med Višujo Goro iu Žalino , ravno nad viaduktom pri Veliki Loki. Kaj je vzrok ali nesreča ali kaj druzega se ne more sedaj določiti. O tri četrt na sedem bil je v Žalini s svojo soprogo, hitel je sam domov, da dospe do večernega vlaka novomeškega, na poti dogodila se je nesreča. Društva. (Družba s v. C i r i 1 a in M e t o d a) si je nabavila jako pripravnih in ob jeduem lepih nabi- ralnikov za na mize. Trdno upamo, da bodo ti nabiralniki v oskrbi čč. rodoljubkinj in rodoljubov dru>.bi na mnogo korist. Naročati pa naj je izvolijo naše podružnice ali tudi posamezniki ne pri pod-gisanein vodstvu — ampak pri bukvovezu Ivanu Bouaču. Ljubljana Selenburgove ulice. Nabiralnike prepuščamo iu pošiljamo prejemnikom brezplačno — so pa družbina lastnina. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Vabilo na osnovalni shod »Katoliškega narodnega društva") za sodni ložki okraj, ki se bode vršil v prostorih župnišča v Starem Trgu pri Ložn dne 25. marca 1895. Vspored : 1. Nagovor. 2. Volitev odbora. Potem bode precej prvi občni zbor, na katerem bodo govorniki obravnavali društvenemu namenu primerne reči. Telegrami. Dunaj. 19. marca. „Pol. Corr." odločno zagotavlja, da se ni nikedar govorilo o kakem vabilu k slovesnosti v Kielu, niti o tem, da se jih vdeležita avstrijski cesar in laški kralj. BudimpeSta, 19. marca. Danes dopo-ludne je pričel škofovsko konferenco kardinal Vaszary s kratko molitvijo. Zbralo se je 14 cerkvenih dostojanstvenikov. Osem se jih je opravičilo. Razgovarjali so se o postopanju škofov glede cerkveno-političnih zakonov v magnatski zbornici. Uradno poročilo so ne priobči. Budimpešta, 19. marca. V zbornici odgovarja minister notranjih stvarij interpelaciji posl. Hortovanyi-a glede volitve v Nitri, da je podžupan zavoljo neprestanega hujskanja ljudstva se bal izgredov iti je ukrenil potrebno v obrambo. Zbornica je sprejela na znanje to ministrovo izjavo. Prenehala je do 26. marca. Berlin, 19. marca. Proračun za vzhodno Afriko se je v zbornici vsprejel. Prihodnja seja bo jutri. Pariz, 19. marca. „Agence Havas" poroča: Konečno je sklenjeno, da se poroči vojvoda Aosta s princesinjo Heleno Orleansko. Madrid, 19. marca. Govori se, da bo kraljica-regentinja še danes se odločila. Ministerstvo se bo baje že nocoj sestavilo. Vse je zavisno od kraljičinega razgovora s Ca-novas-om. London, 19. marca. Iz Simonoseki se poroča: Danes je Li-Hung-Oang prišel semkaj. Uradniki japonskega zunanjega urada so mu šli na ladijo naproti. Kairo. 19. marca. Slatin bej je zdrav prišel semkaj. (Op. vr.: Slatin bej je rojen Dunajčan, ki se je kot egiptovski uradnik v 27 bojih hrabro bojeval proti Mahdiju in bil konečno vjet. Sedaj mu je srečno ušel.) Tak-le je izvirni zavoj pristne Katfireiner-jeve kave, toda Vozovi Varujte se ponarejenega blaga, ki ga nekateri iz sebičnih namenov ponujajo ali odprto, ali na dobro cc j ~ ponarejenih podobnih zavojčkih." Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras Wien, I. Bezirk, tefansp lata Nr. 11,1'arterrc. Foulard-svila 60 kr. do gld. 3-35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Henneberg-avila od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križasta. vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovostii in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poštnine ln oarine prosto na dom. — Vzorci prosto na dom. — Dvojnati pismeni poito v Švico. Tovarne za svilo G Henneberg 44 c. in kr. dvorni zalagatelj, Carlh. 17-3 2 Vremensko sporočilo. Dani Čas Stanje Veter | Vreme i • i » •2 3 » -S" S 2 ** a opazovanja z nikomer. | toplomera t ram j po Celzija 18 7. u. zjut. i. n. pop. 9. a. ivoč 740-6 739 3 739 3 6-2 52 02 brezv. n sl. svzh. megla jasno 0-00 j 7. u. zjut. 19j 2. u. pop. j 9. h. »več. 737-6 733-4 733-1 56 78 —40 brezv. zm. jzap. sl. jzap. megla jasno n 0 00 Srednja temperatura obeh dni 0'3° in 21°, oziroma za 4-2 in 1'8° pod normalom. Ivan Kregar, izdelovatclj cerkvenega orodja in posode v Ljubljani, Poljanska cesta št. 8 poleg Alojzijevišča dovoljuje si opozarjati veleč, du-, hovščino, cerkvena predstojništva in cerkvene dobrotnike na svojo dobro urejeno pasarsko delalnico zagotavljajoč, da bode vselej postregel le z dobrim trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom po možno nizki ceni. Naročila izvrševal bode kot doslej po vposlanem uzorcu ali lastnem okusu in načrtu. Priznalna pisanja so na razpolago. Izvršeno blago pošilja skrbno zavito poštnine prosto. Zahvala. Ob preranej smrti naše nepozabne predrage matere Marije Košir roj. Hafner izrekamo vsem, kateri so ljubo pokojnico mej njeno dolgo boleznijo obiskavali ali jo pa spremili k večnemu počitku, osobito pa še p. n. sorodnikom, preč. duhovščini, c. kr. uradnikom sodnije in davkarije, veJeštov. učiteljstvu itd. svojo nujiskrenejšo zahvalo proseč, naj bi drago pokojnico ohranili vsikdar v blagem in pobožnem spominu. 181 1 Škofja Loka, dne 20. marca 1895. Žalujoča rodbina Koširjeva. Pozor! Podpisano ravnateljstvo naznanja s tem, da glavni zastopnik zavarovalnice „Ph6nix" g. JOSIP PROSENC v Ljubljani že ni od 1. svečana 1892 v nikakoršni razmeri več z zavarovalnico „UNIO CATHOLICA". Osrednje ravnateljstvo vzajemnega zavarovalnega društva„Unio catholica" na Dunaju. 179 2—1 (ii<><«»^ -m.' provzročajo preizkušeni in jako priljubljeni kolobarčki iz poprove mete (Pfeffermiinz - Caramellen) proti pomanjkanju slasti do jedij, proti pokvarjenemu ln oslabelemu želodou. 595 12—9 V zavojčkih po 20 kr. se dobivajo pristni v lekarni Mayerjevi , pri zlatem jelenu" v Ljubljani. y Priporočen od pollkliniške direkcij0. Pr|- ..■»UHI lll-rilir jemlje se kože ne da bi se kaj opazilo ln d»je polti naravno mehkost in mladostno svežost. Cena 1-20, s čopom 1'50. TrSvao^n" izborno sredstvo zarast lasi j, jači la-I I IaO^CII t-išče in ubranjuje, da se ne napravi prhaj. Cena 1 gld. 60 kr. ,Ni£Titine Včgetale4 barva za lase črna in rujava. Lasje obdrže bojo 6 tednov in je nemogoče razločevati to umetno bojo od naravne. Cena 8 gld. 50 kr. Tekoče kavkaško mazilo za brke pospešuje njih rnst ln je konservira. Žignlo pri tem nepotrebno. Daje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr. Edino zalogo za Kranjsko ima 622 26-15 FRAN STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg .Tonhalle' Kongresni trg. Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice-vdove nadvo j voclin j e Štel'anij e. Kapljice za zobe odlikovane lekarne Piccoli ,pri angelju' v Ljubljani, Dunajska cesta. OJT Kapljice kanjene na pavolo in dejane v votel zob takoj olajšajo bolečine, r&a 588 50 -19 Stekleničiea SO lir. IL> ii ii a j as* m borz a. Dne 20. marca. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4%......124 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......124 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1084 „ Kreditne delnice, 160 gld............408 „ London vista...........122 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 60 „ 20 mark............12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................5 60 kr. 80 „ 80 „ 25 „ 20 „ 10 „ 70 I 90 „ 07«/,. 01 „ 73 „ 35 „ 76 „ Dne 18. maroa. 4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . n » južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 152 gld. 50 164 - 197 50 99 60 153 50 133 75 108 — 111 25 99 25 99 90 224 50 177 50 133 _ 98 M 50 Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gendis srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 200 gld. — kr. 160 „ — 17 „ 75 23 „ 75 71 „ — 72 „ 75 53 „ 50 24 „ — 172 „ — 3485 „ — 562 „ — 111 * — 84 „ 50 86 „ 60 168 „ — 132 „ 12 n ■ZtJS"" Nakup ln prodaja ->j» vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kuiantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba E Wollzail8 it. 10 Dunaj, Hariahilferstrasse 74 B. C U K" &4T Pojasnila ta v vseh gospodarskih in ilnančnlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti nnloženih glavni o. Hg Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik : Andrej Kalan. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.