PRIMORSKI DHEVKIK OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE PODPISUJTE! unpehiitlibttmi in Ititf<avvni, 20 m/V iti dmnolrtacilo, 2n SpoStovanje mirovne pogodbe! Leto IV • Cena 10 lir « 5 jugolir - 2.50 din TRST petek 17. decembra 19%8 Spedizione in abDon. postale Poštnina platana v gotovim Stev. 294 (1079) H Brezkoristni napori i Ze večkrat smo poudarili, da bosta tako italijanska kakor tudi slovenska reakcija v Trstu takoj Po nastalem sporu v zvezi z resolucijo Informbiroja napeli vse tile, da bi ta spor izkoristili v svoje temne namene po starem Pravilu: Kjer se prepirata dva... Zlasti voditelja slovenske dol ar-ske zveze sta videla v tem sporu svoj politični kapital. Zdelo se j ima je namreč, da je prišel čas, ko je enotnost tržaških Slovencev končno vendarle načeta. In res. V svojih iluzijah sto šla tako daleč, da sta poskušala s Pogostejšimi akcijami tudi v slovenski okolici, kjer pa sta doživela neuspeh za neuspehom. Kljub temu pa od svojih poskusov še Sedno nočeta odnehati. Parole, s katerimi nastopata, pa so večkrat Precej rafinirane in prikrojene V cilju zavaravanja našega ljudstva, prikrivanja pravih ciljev teh izdajalskih reakcionarjev in njihovega služenja imperialističnim oblastnikom. Predvsem bi hotela dolarska *veza med slovenskim življem na Tržaškem ozemlju ponovno fanetiti Šovinistično mržnjo proti Italijanskemu življu Trsta in obnoviti tisti razkol med tržaškim delovnim ljudstvom, ki tega razkola in prepada med seboj noče in ne bo nikdar poznalo, niti Priznalo. Interesi tržaškega delovnega ljudstva ne glede na narodnost so namrOč vedno bili, so bodo isti. In to ljudstvo ne bo nikoli dovolilo točenje po na-Modnosti. Predobro ve, da meja, ki deli ljudi med seboj, poteka tam, kjer poteka meja med izko-tiiievalci in med izkoriščanimi, nted zatiralci in zatiranimi, med revnimi in bogatimi. Te resnice se je tržaško delovno ljudstvo saučiio pod vlado fašistične pete, zlasti pa v skupni borbi med na-: rodnoosvobodilno vojno. In ta borba je spoznanje te resnice zacementirala s krvjo. Zlasti ves slovenski živelj, ki k bil vedno politično in gospodarsko zatiran in ki ni ntJcoti v ■ tolifci meri poznal lastne buržo-**ije, se je in se tudi danes te resnice zaveda. Tega dejstva pa *o se zavedali tudi fašisti in njihovi ideološki predhodniki kot Virginio Gayda, ki so že osem let Pred prihodom na oblast fašizma Prerokovali, da bo šla najostrej-ia borba ravno v tej smeri. ' Kakor vemo, fašisti niso uspeli. Zato ne bodo uspeli tudi nadaljevalci njihovega početja itali-hnskl in slovenski reakcionarji. Zaradi tega so vsi njihovi napori zaman ! ■ Zaman so njihova najnovejša I filozofiranja in ponujanja Mar- *haIlove «pomoči« slovenskemu. Uivljtt, fc£ naj predstavlja najno-i fejše geslo, s katerim bi hoteli U slovenski imperialistični podrepniki premotiti slovenskega delovnega človeka, da bi začel ver* j Isti v ta zasužnjevalni imperialistični plan. Tudi krinka s pozivanjem na klanjanje krivičnih enojezičnih pfcaznic v tržaški mestni občini iitn je prav kmalu padla raz n ji-izdajalski obraz. Cim je okupacijska vojaška uprava začela pttočnejSi kurz glede krivičnih ^ Paznic in se odločila v znani iz-ji i«vi delegaciji OF, da načina iZ-lt ^janja izkaznic ne bo spremeni-v so ti naši dolarski demokratje 1° jfcot na povelje s svojim poziva-pjeni — umolknili. Poudarili smo **• da njihov molk ne pomeni nič 1*Ugega kot poziv na pristajanje "s kršitev mirovne pogodbe, če* •“rav »e tudi oni bahajo, da je voštovanje mirovne pogodbe tu-^ v njihovem programu. Tudi ustanavljanje nekakšnih Pirnatih prosvetnih matic, do-rodeinih društev itd., jim ne bo ^lagaloI Tudi njihova Jadranka tiskarna jih ne bo spravila 1'lti do upoštevanja vredne poli-r*4«e skupine. Naše ljudstvo ve ^av dobro, za čigave interese bo tiskarna delala in zato tudi ^Tav dobro ve, iz čigavih sred-j« la napravljena. In končno na) vedo ti dolarski ^mofcratje, da jim tudi razni po-z miklavževanjem in vese-^ami, s katerimi se hočejo kot Bolkovi v ovčjih kožuhih prihuliti ^ed naše ljudstvo, ne bodo izbrisati pečata narodnih izdajal-c**>. Naše ljudstvo namreč ne bo ^kdar pozabilo njihov* vloge, ki 50 jo igrali v najtežjih dneh, ki ^ je slovenski narod preživljal " Rodovini. Ono prav dobro ve, <,Q so »vrhovi« njihove provoka-j°rslc* organizacije sestavljeni iz iudi, ki so pobegnili pred kazni-* lastnega ljudstva v domovini. °no vidi, da se vsak teden nujno t^ovno razkrinkujejo, kar so sto-tudi ob VII. obletnici petih openskih mučenikov, s tem da so odkrito napadli našemu ljudstvu najsvetlejši spomin na junaškega prvoborca Pinka Tomažiča, o katerem so v svojem binabstvu še pred enim letom pisali popolnoma, drugače. Vsekakor nič novega. Naše ljudstvo ve, da je tem dolarskim demokratom in izdajalcem milejši in dražji spomin na izdajalca Rupnika ,ki pa je zasluženo kazen že prejel. Kakor včerajšnja Številka, tako Je tudi današnja številka »Primorskega dnevnika,) samo na dveh siraneh in * nepopolnimi vestmi, ker mezdno gibanje delavstva v Tržaškem ti-skarnem zavodu še vedno traja. Prosimo čitatelje, da to upoštevajo. „Za mir m demoMio" sovjeisKa niška zna MOSKVA, 16. — Agencija TASS je sporočila, da je državna založba izdala zbirko pesmi 60 ruskih, ukrajinskih, beloruskih, letonskih, armenskih in drugih pesnikov iz Sovjetske zveze. Zbirka, ki se ime-nuje «Za mir in demokracijo#, govori o borbi naprednega človeštva za demokracijo in za napredek, proti podpihovalcem na novo vojno Iz imperialističnega tabora. Zbirka nadalje poveličuje junaštvo borcev kitajske osvobodilne vojske in grške demokratične vojske, španskih partizanov in mladine Vietnama, ki se bore za svobodo in za neodvisnost svoje domovine. Mnogi pesniki opominjajo ameriške in angleške borbe, da kapitalisti Velike Britanije in ZDA pripravljajo novo vojno. Končno obsega zbirka nekatere pesmi, ki napadajo nove vojne hujskače Dullesa, Forrestala, De Gaulla 5n Churchilla. Sovjetska cona in Švedska sta sklenili trgovinsko pogodbo BERLIN, 16. — Tukaj so podpisali trgovinsko pogodbo med sovjet, sko cono Nemčije in med Švedska Po pogodbi bo Svedsfca dobavljala sveže in soljene ribe v vrednosti šest niilijonov in 600 tisoč kron v zameno za tekstil, šoto, lignit, muzikalne instrumente in fotografski material. Predavanje v Parizu v francosko-poljskem društvu PARIZ, 16. — V navzočnosti predstavnika poljskega veleposlaništva v Franciji Zulaweskega in pod pokroviteljstvom društva francosko poljskega prijateljstva je imel včeraj Paul Oazin predavanje o »preporodu velikega kulturnega centra Krakova«. Ob koncu so predvajali film, ki prikazuje poljsko obnovo. Nadaljuje se uničevanje Čangkajikovih armad Pred popolno zasedbo Pekinga - Srditi boji pri Tiencinu • Ameriški mornariški strelci v Šanghaju PEKING, 16. —• Uradno niso še javili vkorakanja ljudske vojske v Peking. Popolnoma gotovo pa je, da so sile ljudske vojske prispele do predmestij Pekinga, nacionalisti pa so se umaknili v sredino mesta ter zapustili večji del postojank v predmestjih. Glavnina ljudske voj ske oblega sredino mesta z vseh strani in njeno topništvo obstreljuje mesto. Kakor poroča agencija AFP, se domneva, da so v teku pogajanja med poveljnikoma nacionalistične in ljudske vojske. Iz Tiencina poročajo, da so prj Tang Ku, ki je pristanišče Tiencina, y teku srditi boji. Uradno jav- Artrrovc^i topovi, ki jih je KITAJSKA LJUDSKA VOJSKA ZAPLENILA CANGKAJSKOVIM ARMADAM. ljajo, da je ljudska vojska ponovno prekinila železniško progo Tiencin-Pukeu pri Cangpalingu, 70 km severno od Pukeua. Radio demokratične vojske poroča, da je bila skupina kuomintan-govih armad pod poveljstvom ge nerala Huang \Veia popolnoma uničena, ostanki dvanajste skupine kuomintangovih armad, ki go obkoljeni južno od Hsučova, pa so pred uničenjem. Med temi četami je tudi esma armada, ki so jo opremili in izvežbali Američani, kakor tudi divizija Cangkajškove garde. Predstavnik ameriške vlade je izjavil tisku, da je bil odposlan manj. ši kontingent strelcev ameriške mornarice y Šanghaj. Pripomnil je, da je naloga teh strelcev ščititi ameriške državljane, če bi bilo njihovo življenje v Šanghaju v ne varnosti. Te čete bodo morale tudi, če. bo potrebno, pomagati pri vkrcavanju ameriških državljanov na ameriške vojne ladje, ki so vsi-drane v šanghajskem pristanišču. «Ce bo potrebno, bodo te čete tudi začasno ščitile ono ameriško imo-vino, ki je bistvena za varnost ameriških državljanov v Šanghaju«. Pripomnil je, da ti strelci ne bodo «na noben način* sodelovali pri obrambi mesta. smoge sdhora Skupina 37 partizanov iz dolinskega okraja nam je dostavila resolucijo, v kateri izraža svojo solidarnost s fclnnl stavkovnega odbora, ki so sedaj v zaporu zaradi krivične obsodbe vojaškega sodišča. Zagotavljajo, da bodo napeli vse sile za dosego onih ciljev, zaradi katerih so tovariši bili obsojeni in da bodo tudi v bodočnosti sledili onim, ki so vedno dosledno branili pravice deio.nih množic. K0H6RES SKOJ-a IH LMJ V BEOGRADU lata aktivno seilefiiie prt gradnji socializma v FLRJ 320.000 mladincev in mladink se je letos v vseh republikah udeležilo prostovoljnega dela * 63.000 si jih je priborilo častni naslov udarnika izjave mm ATENE, 16 . — Dopisniki raznih listov poročajo,, da so bili partizani, ki so napadli mesto Kardica, oboroženi z najbolj modernim orožjem ter s protiletalskimi topovi. V zvezi s poročilom predsednika glavne skupščine OZN Evatta o posredovanju med grško vlado ter vladami grških severnih sosedov je Caldaris izjavil, da grške zahteve po severnem Epiru ne morejo predstavljati ovire za vzpostavitev odnosov s severnimi sosedi. Dejal je tudi, da ni mogoče zahtevati, da bi Grčija popustila te zahteve. Kljub vsemu temu pa ima Caldaris pogum trditi, da so za prekinitev pogajanj odgovorne vlade Albanije, Bolgarije in Jugoslavije. PRAGA, 16. — Danes popoldne je češkoslovaški minister za informacije in kulturo Kopecky sprejel ministra za socialno skrbstvo in za vzgojo grške demokratične vlade in se ž njim razgovarjal o kulturnih odnosih med CSR in Svobodno Grčijo. S! =",‘£ 250.000 kovinarjev stavba v Italiji kot odgovor na provokacije delodajalcev BERLIN, 16. Na ukaz generala Ganevala, poveljnika francoskega sektorja Berlina, so danes podrli dve anteni radiooddajne postaje, ki je bila pod sovjetsko kontrolo. Anteni sta se nahajali v bližini letališča Tegel x francoskem sektorju Berlina, ker so francoske voja-ike oblasti očitno smatrale za div volj povoda za izzivalno dejanje. Ganeval upravičuje ta ukrep s tem, da sta anteni ovirali pristajanje in odhajanje Ic-tal z novega letališča v francoskem sektorju Berlina. Dejal je tudi. da so že 20. novembra sporočili ravnatelju berlinskega radia, da nameravajo omenjeni anteni podreti. Poštn! ravnatelj sovjetske vojaške uprave je protestiral pri poštnem ravnatelju ameriške vojaške uprave zaradi prekinitve prevoza poštnih paketov preko Biconije, Iti so namenjeni v sovjetsko cono in v sovjetski sektor Berlina. Protest poudarja, da ta ukrep krši šti-ristranske dogovore a pošiljanju paketov nemškemu prebivalstvu. Izjavil je, da bodo nemške pošte sovjetskega področja podvzele potrebne ukrepe za vzdrževanje poštne zveze z ostalo Nemčijo in inozemstvom. Dalje obtožuje železniško upravo Bicone, da ni vrnila sovjetski coni 957 tovornih vagonov. Brez Lloyda linije po vzhodnem Sredozemlju Pristaniška uprava v Benetkah poroča, da bodo nekatere palestinske, maltske in egipčanske družbe ki vzdržujejo plovbo med Levan-tom in jadranskimi pristanišči, ojačile svoj promet in uvedle nove proge brze plovbe is Benetk in Trsta do pristanišč v Levantu in severni Afriki. Predvsem bodo tt* vedli brzo progo za potniški in tovorni promet Benetke—Aleksandri, ja. Prav tako nameravajo oživeti krožno progo po Sredozemlju z odhodom iz Trsta in Benetk. Jasno, če se tod nočejo več pojavljati l.lovdo. ve ladje, ki so celo stoletje bile gost sredozemskih pristanišč, si morajo pač Levantinci sami pomagati. Ravnateljstvo Llovda bo seveda zopet junaško molčalo na te naše pripombe. Le tako naprej, potem bodo lahko lepega dne prodali ves pristaniški inventar na javni dražbi, na mesto da dela uprava Javnih skladišč načrte za izpopolnitev in razširjenje I Pristanišče Antwerpen v krizi In uprava naše luke 7 Is Antiverpna poročajo, da je imela pristaniška uprava v letu 1947 485 milijonov belgijskih frankov dohodkov nasproti 544 milijonom frankov izdatkov. Primanjkljaj, ki je znaten, obeta postati trajne narave, ker ga predvidevajo tudi za letošnje leto. ker je tranzitni promet v primeri z letom 1947 preko anturerpenskega pristanišča znatno nazadoval, istočasno pa so ss zvišali upravni stroški. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako je z upravo našega tržaškega pristanišča, ki se. kakor vidimo po inozemskih primerih, povsem neupravičeno obdaja z nekakim vla-ščrm skrivnosti Sodeč po prometu bo uprava verjetno imela pri-mnnikljaj*. vendar pa niso hili. še nifcoli omenjeni v poročilih gen Airrj/a ali drugih uradnih objavah Morda bi gospodje le posnemali pri. mer belgijskih kolegov in javnosti, ki se zanima za domača vprašanja, dali nekaj pojasnil? Benelux proti Trstu ANTWERPEN, 16. - V.ruiba (dsbrandtsen lns.» je objavila, da prične z rednimi vožnjami iz pristanišč držav Beneluxa do pristanišč v Mehiškem zalivu. Ugotovili so namreč, da se je takšna proga med Trstom in New Orleansom zelo obnesla. Bojkot ladif pod panamsko zastavo NEW YORK, 16. - <~*iUur±dna zveza transportnih delavcev je sklenila bojkot ladjam, ki plovejo pod panamsko in zastavo liondurasa, in sicer od 1. maja 1949 dalje. Tudi lastniki ladij so namreč vpisovali ladje v pomorske registre obeh držav, ker so se tako izognili plačevanju davkov iti taks, obveznostim glede oddaje deviz, zlasti pa predpisom glede varnosti posadke, njenem. socialnem zavarovanju itfi. Januarja bodo v Londonu važna Zborovanja glede teh ukrepov. Na njih bodo izdelali tudi črne liste takih podjetnikov. Dobave iz SZ bodo pomagale češkoslovaški iz težav PRAGA, 16. — Minister za zunanjo trgovino dr. Gregor je izjavil dopisniku lista «Rude pravo«, da bodo sovjetske dobave strojev pomagale Češkoslovaški iz mnogih te. žav, na katere je naletela v preteklosti, kadar je hotela nabaviti potrebne industrijske opreme v za-padnih državah. V vsej Italiji delavci vztrajno nadaljujejo borbo - V ponedeljek splošna stavka državnih nameščencev - Parlament odobril zvišanje najemnin - Izzivalni proces proti 103 delavcem v Vicenzi RIM, 16. — Včeraj je vlada iz- j sklepu industrijcev družbe «Magne-vedla svoje spletke, da opehari dr-1 ti Marellis so v Milanu odpustili iavne nameščence za poviške, dn 550 kvalificiranih delavcev. V od katerih imajo pravico. Sklenila je namreč, da določi 41 milijard novih dohodkov za poviške državnim nameščencem v 32 mesecih namesto v 8, pri čemer so všteta tudi razna druga bremena kakor ria primer pokojnine. Praktično 50 te zahteve, ki jih je predložila splošna delavska zveza ter jih podprla mešana komisija, znižane na polovico. Razen tega je De Gasperi napovedal, da se preučuje vprašanje znižanja števila državnih nameščencev, tako da številnim od teh grozi odpust. Koordinacijski odbor zvez državnih zvez nameščencev se je sinoči sestal skupno s tajništvom splošne zveze dela. Obe organizaciji sta izjavili, da ne pristaneta na nobeno spremembo predlogov, ki jih je bila postavila mešana komisija. Zadnje vesti javljajo, da je splošna zveza dela sklenila proglasiti stavko državnih nameščencev. Prva prekinitev dela bo trajala 24 ur in se bo začela opolnoči med nedeljo in ponedeljkom. Nocoj bodo sporočili dan in podrobnosti za nadaljnjo stavko. Skoraj v vseh krajih Italije de-lodajalci in industrijci vedno huje pritiskajo na stavkajoče delavce. Vendar navzlic temu delavci vztrajno nadaljujejo borbo. Rudarski delavci premogovnika Carbosardi na otoku Sardiniji, ki so že 68 dni v pasivni stavki in dobivajo le polovico plače, odločno nadaljujejo borbo proti delodajalcem, ki so danes izdali sklep, da ne bodo delavcem izplačevali niti polovice plače ter jim ne bodo dali 13. plače. Po govor na ta sklep so delavci zasedli tovarne te družbe. Delavci velikega podjetja sliva« V Neaplju so po mesec dni trajajoči odločni borbi in zavzetju tovarne dosegli popolno zmago. Industrijci so morali sprejeti vse delavske zahteve. Splošna stavka delavcev živilske industrije se nadaljuje v vsej Italiji že sedmi dan. Stavka 50.000 delavcev te industrije. Jutri bodo milanski delavci odgovorili Confindustrijl z veliko manifestacijo, ki naj dokaže silo, enotnost in solidarnost z delavci v tovarnah, ki se borijo za svoj obstanek. Ob 10 bodo vsi kovinarji v Milanu in Šesto San Giovanni prekinili delo. Delavci iz Alfa Romeo, Isotta Fraschini, Motomeccanica, Caproni, SAFAR, Castiglioni, Ma-gnetti Marelli bodo v velikih povorkah 511 pred sedeže Delavske zbornice in tako tudi delavci ostalih tovarn. Danes so bila v vseh tovarnah zborovanja delavcev, popoldne so se sestale tovarniške komisije, da se zedinijo o nadaljnji borbi. Delavci so odločeni nadaljevati brezkompromisno in vztrajno borbo v obrambo industrije spričo odločitve industrijcev, da ustavijo obrat v raznih tovarnah. Borba milanskih kovinarjev pa ni osamljena. V teku je velika borba delavstva v Brescii, v Bologni in v Modeni. V Modeni se je položaj poostril. V industriji Valdevit je v teku splošna stavka proti odločitvi industrijca lastnika, da od- pusti dva delavca, ki sta se uprla ustavitvi obrata. Ko se italijansko delavstvo bori za svoj obstoj in proti provokacijam industrijcev, pa sprejema kle-rofašistična večina v parlamenta zakone, ki bodo še bolj prizadejali delavstvo in revne sloje. Včeraj je namreč parlament izglasoval zakon, ki določa povišanje najemnin Za ta zakon so glasovali demokristjani, liberalci, fašisti in monarhisti. Proti so glasovali komunisti, socialisti, republikanci in saragatovci. Klerofašisti so odbili tudi preriioj za spremembo zakona v korist revnih stanovalcev, obrtnikov in malih trgovcev. V Vicenzi se je pričela razprava proti 103 delavcem, ki so obtoženi, «da so delali nerede in počenjali nasilstva* med splošno stavko 14. julija letos, ki je bila v znamenje protesta proti zločinskemu napadu generalnega sekretarja KP Italije Togliattija. Vest o tej razpravi je zelo razburila itaiijanske demokratične sil& Ernst Nobst nov švicarski predsednik BERN, 16. — Zvezna skupščina je danes izvolila predstavnika konfederacije za leto 1949. S 192 glasovi izmed 217 je bil izvoljen socialist Ernst Nobst. Nobst je rojen leta 1886 v bernskem kantonu. Po poklicu učitelj je nato postal urednik socinlističnih listov in glavni urednik lista etVolksrecht v Zue-richu. Bil je član vlade v svojem kantonu in leta 1943 j.e postal zvezni svetnik. BEOGRAD, IS. — V poročilu glavnega odboru SKOJ-a in glavnega odbora Ljudske mladine Jugoslavije je tajnik Doronjski poudaril med drugim, da jugoslovanska mladna aktivno sodeluje pri gradnji socializma v Jugoslaviji. Razen številnih drugih del je mladina zgradila mladinski progi Samac— Sarajevo in Brčko—Banoviči in tovarno v Železniku pri Beogradu, sedaj pa sodeluje pri gradnji velike avtomobilske ceste Beograd— Zagreb in pri gradnji Novega Beograda. Letos se je okoli 320.000 mladincev in mladink iz vseh ljudskih republik udeležilo prostovoljnega dela. Razen tega so mladinske organizacije dale gospodarstvu 125.000 mladih delavcev in delavk. V raznih industrijskih podjetjih se je veliko število mladincev odlikovalo pri uresničevanju proizvodnih načrtov Dokaz za to je, da si je 63.000 mladincev priborilo častni naslov udarnika. Dosedanji uspehi ljudske mladine pri gradnji socializma dokazujejo, da KPJ lahko še dalje računa na ljudsko mladino kot podporo in pomoč pri gradnji socialistične Jugoslavije. Posebno pozornost je LMJ posvetila ideološki, politični in kulturni vzgoji svojih članov. Kulturno in vzgojno delo se je razvijalo še posebno v velikih tovarnah po vsej državi. Danes je v Jugoslaviji 1200 kulturnih in vzgojnih društev, o-krog 1100 mladinskih pevskih zborov, več kot 2000 dilatantskih odrov, okrog 490 kulturnih in umetniških odsekov pri sindikalnih organizacijah. Organizirali so posvetovanja mladih pisateljev na Hrvaškem, v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji, kjer so razpravljali o nalogah in delovnih problemih mladih pisateljev. Ustanovljene so tudi številne mladinske literarne in kulturne revije. 1890 vodilnih mladincev jc obiskovalo ideološko-politič-ne tečaje, 698 vodilnih mladincev pa je absolvlraio nižje in srednje partijske šole. 3.323 vodilnih mladincev so delavci in kmetje, 985 intelektualci, in 552 drugih. V*i voditelji—člani okrajnih in višjih odborov ljudske mladine so člani partije. Organizacija ljudske mladine je vložila vse svoje napore, da bi se čimpreje organizirale šole in vpeljala stroga disciplina ter povečala avtoriteta profesorjev. Organizacije ljudske mladine na visokih šolah so zajele 95% vseh študentov in vzgojile študentovsko mladino v duhu marksizma—leninizma ter tako izoblikovale sposobne ljudi za zgraditev socialistične družbe v Jugoslaviji. Pionirji Pionirska zveza Jugoslavije Šteje danes okrog 1,700.000 članov. V zvezo so včlanjeni tudi otroci narodnih manjšin. Ljudska oblast je zgradila mnogo zavetišč za otroke, pionirske železnice itd. V vsej Jugoslaviji je bilo ustanovljeno 345 ferialnih centrov, v katerih je bilo na počitku več kot 80.000 pionirjev la pionirk. Glede zadržanja jugoslovanske mladine spričo resolucije Inormacij-skega urada je Doronjski dejal: «Vsa jugoslovanska mladina je z ogorčenostjo odklonila resolucijo Informacijskega urada kot klevetniško in je obsodila sovražno kampanjo proti Jugoslaviji in proti KPJ. Jugoslovanska mladina odločno od- klanja kleveto, da se Centralni ko-mitet KPJ oddaljuje ad proletarskega internacionalizma. Zavod za socialno vede PRAGA — Na poti iz Pariza kjer je načeloval ukrajinski delegaciji na glavni skupščini OZN. sc je ukrajinski zunanji minister Ma nuilski za en dan ustavil v Pragi kjer ga je sprejel predsednik republike Gottvvald. Vodstvo Komunistične partije Ki. tajske z Mao Ce Tungom na čelu je pravilno ocenilo situacijo, ki }e nastala z začetkom Cangkajškovih sovražnih akcij leta W46. Oprti na svoje dolgoletne vojne izkušnje so kitajski komunisti dobro vedeli, da ima tehnična in oborožena premoč ameriških plačancev podrejeno vlogo v primerjavi z moralno premočjo številne ljudske in revolucionarne vojske. «Ce bi bili takrat omahljitn in popustljivi», pravi voditelj kitajskega naroda Mao Ce Tung «fco bi ne bili odločno odgovorili na protirevolucionarno vojno z revolucio. namo vojno, bi bila Kitajska postala svet bede in nesreče, a bedeč, nost našega naroda bi bila izoub-Ijena. KP Kitajske je popeljala osvobodilno vojsko Kitajske v odločno, rodoljubno, pravično, revelu. cionarno borbo proti Čangkajskovi ofenzivi. Oprta na nauk marksiz-ma-leninizma je KP Kitajske pravilno ocenila mednarodno in doma. čo situacijo ter pokazala, da vsi na. padi tujih in domačih reakcionarjev morajo in predvsem morejo biti razbiti. Takrat ko je bilo obzorje najmračnejše, smo poudarjal i, da je to samo prehoden pojav. Vihar se bo kmalu polegel, pred nami je že napočila zarjay>. Ko je začel vojno proti kitajskemu narodu, je Cangkajšek prisilno mobiliziral velikansko vojsko z ozemlja, na katerem se je razprostirala korumpiram in birokratska oblast Kuomintanga. Narodnoosvobodilna vojska je mobilizirala Ijud. ske množice in jih združila t> enotno revolucionarno fronto, da bi strmoglavila Cangkajškovo proti-Ijudsko oblast in upostavila novo demokratično ljudsko državo Narodnoosvobodilna vojska Kitajske ZMAGE NA KITAJSKEM Osvobojeno je 300 milijonov Kitajcev je izdala leta 1947 manifest, v katerem je poudarjeno, da je treba združiti delavce, kmete, vojake, študente, poštene trgovce, vse zatirane razrede, vse narodne skupine, vse demokratične organizacije in stranke vse nacionalne manjšine vse Kitajce izven Kitajske, vse patrio-tične elemente, da bi se organizirala enotna nacionalna fronta, ki bi vrgla Cangkajškovo diktatorsko vlado in postavila demokratično koalizacijsko vlado. To je osnova politične platforme narodnoosvobodilne vojske in KP na Kitajskem. Konfiskacija zemlje fevdalnih zemljiških gosr.odov in izročitev t« zemlje v last kmetom; konfiskacija monopolističnega kapitala fci mu naCelujejo štiri rodbine: Can o, Sung. Kung in Sen, ki so v 20 letih svoje oblasti nakoničile velikanski kapital v vrednosti okrog 30 tnili-i'ard ameriških. dolarjev in mo^ono-lizirale gospodarsko življenje države; prenos tega monopolističnega kapitala v last nove li^dsko-demo-krotiine države: zaščita nacionalne industrije in trgovine — to so osnovne gosoodarske p1a*tmrme nove demokratične države. Cilj kitajske litrske revolucije je odstraniti Okoriščanje in zatiranje po razredu zemljiške aosoode in velike bur. f.oazije ter preobraziti iev^lnn po. noje proizvodnje v liudrkorfemokra-tične nogo je in osvoboditi vse proizvajalne sile njihove spon. Enotna nacionalna fronta se je vedno bolj širila ker je bil Cangkajšek prodal nacionalne interese imperialistom in začel protinarodno vojno, kar je omogočilo kitajskemu narodu, da je spoznal zločine imperialistov in vladajočega Cangkaj-škovega reda. Dotlej so še lahko varali kitajske množice, ko pa se je začela protinarodna vojna, so se razkrinkali in pokazali, da nimajo za seboj nobene množice in da so popolnoma osamljeni. Nasprotno Pa si je KP Kitajske ne samo priborila zaupanje najširših ljudskih množic v severnih pokrajinah, marveč so jo podpirale tudi široke ljudske množice v pokrajinah pod Kuomlntangovo kontrolo. To je posledica stališča ki ga je zavzemala KP Kitajske do kmečkih množic kot osnovnih množic Kitajske, za katere se je partija odločno zavzela. ko je šlo za uresničenje agrarne reforme. Po kapitulaciji Japonske so kmetje nujno zahtevali zemljo in partija, ki je pravino upoštevala njihove zahteve, je sklenila kon-fiscirati zemljo zemljiške gospode in jo razdeliti med kmete V septembru 1947 je partija sklicala kmetijsko konferenco in izdelala glavni osnutek agrarnega zakona, ki doleča, da se zemlja po odpravi sistema fevdalnega in na ool fevdalnega izkoriščanja enakomerno razdeli med kmete po Številu ela- nov njihovih družin. Ob uveljavljenju agrarne reforme je partija posvetila pozornost dvema osnovnima načeloma: prvič zadostiti zahtevam revnih kmetov in poljskih delavcev, in drugič, odločno zbrati srednje kmete in ne prizadeti interesov srednjih kmetov. Ko je govoril o tem problemu, je MAO CE TUNO v svojem referatu rekel: < jave. Na ta vprašanja bomo prejeli verjetno na danaSnji konferenci od. govor. Pozivamo vse čitatelje našega dnevnika, da nam pošljejo vpraša, nja splošnega interesa, za katera menijo, da bi nanje VU lahko odgovorila. Uredništvo uspeh je v glavnem v dejstvu., da so naši vodilni in upravni kadri pravilno razumeli bistveno orientacijsko Unijo, ki pomeni integracijo univerzalnih resnic marksizma* leninizma s konkretno prakso kitajske revolucije*. Mao Ce Tung, ki odklanja mrtvi dogmatizem in se bori proti njemu, je učil kitajske komuniste, naj ti* resničujejo nauk marksizma-leninizma in imajo vedno pred očmi dejstvo da so kitajski komunisti, ki delajo, žive in se bore na Kitajskem. Zmage narodnoosvobodilne vojske Kitajske so močno odjeknile po vsem svetu. Po končani drugi svetovni vojni, v kateri so svobodoljubni narodi s Sovjetsko zvezo na čelu uničili fašističnega napadalca, so zmagonosna ofenziva narodnoosvobodilne vojske Kitajske, njeni veliki uspehi in zmage nad četami zvestega hlapca ameriških monopolistov čangkajška najpomembnejši dogodek. Na osvobojenem ozemlju in v pokrajinah, ki so pod kontrolo partizanskih odredov, prebiva blizu 300 milijonov ljudi. V rokah narodnoosvobodilne vojske je mnogo industrijskih mest in važnih železniških križišč strateških cest prekopov in vodnih potov velikanskega gospodarskega in vojaškega pomena. Nove zmage in uspehi so velikanskega pomena. To je velik prispevek k utrditvi miru in demokracije v svetu. Teh zmag in uspehov se vesele svobodoljubni narodi vsega sveta, ki » simpati:ami spremljajo osvobodilno borbo kitajskega naro-da in pozdravljajo zmage njegove velike vojske, ih samo vi, ker se vam majejo tla pod nogami. Zatekate se k škvadram, ker vam ljudstvo, ki je spoznalo resnico, ne Sledi. V svojem pismu pravite, da je slov. kultura samo naš monopol. Mi pa vam pravimo, da nikdar ne bomo dovolili, da bi se vi posluževali slov. kluture za vaše temne namene, za ločitev od matične kulture slovenskega naroda, Odpovedana ie bila komemoracija našega pesnika—domačina, toda Iz Pia vij Čeprav je pri nas že vse prebivalstvo podpisalo za mir in za d v o. jezične osebne izkaznice, je padlo vidalijevcem v glavo, da bi se s to zadevo malo pošalili, V ta namen se je odpravila zbirat podpise F. C. Ker pa je vedela, da bo podpise brezuspešno isl:ala, si je na lepem izmislila, češ da pobira podpise za nekega imenitnega tovariša. To aktivistko opozarjamo, da nikakor nismo proti miru ali dvojezičnim osebnim izkaznicam, tem. več da se prav mi z vsemi silami borimo proti kršitvam mirovne pogodbe ter bi bili veseli, če bi bili tudi oni taki. Vemo pa, da je to ori njih samo nesramna krinka. Saj je sam Vidali izdal ukaz za dvig dvojezičnih izkaznic. Da pa bi ljudi še bolj zaslepil, je po vseh vaseh organiziral množične sestanke. K nam je na množični sestanek (brez Plavčanov) poslal, kar gospo, da Malalana in Santalesa iz Milj, da bi bolje prepričala ljudi, kako je neobhodno potrebno imeti eno. jezične izkaznice. Sedaj pa, ko so odslužili imperializmu in ko so z vsemi silami podprli to, kar zahteva »Voce libe-ra», «Giomale di Trieste« itd-, pa *e hočejo ne opiati pač pa opravičiti pred tistimi, ki spregledujejo. rop u touarni ommSA uedno bolj Men Delničarji iz Benetk zahtevajo, da bi se število delavstva tovarne OMMSA, ki znaša 200 delavcev, zmanjšalo na 80 delavcev Položaj v tovarni OMMSA je iz dneva v dan vedno bolj kritičen. Javili smo že, da so se v sredo zjutraj javili predstavniki delaycev pri vodstvu tovarne, da bi mu prikazali težke posledice, ki bi jih povzročili novi odpusti z dela ter zahtevali, da vodstvo zagotovi svojim uslužbencem delo. Ravnatelj tovarne je dal sindikalnim predstavnikom sledeč odgovor, ki ga mi v kratkem povzamemo: ((Tržaško vodstvo tovarne OMMSA je prejelo pred časom ukaz, ki so mu ga poslali delničarji iz Benetk, da mora v čim krajšem času odpustiti z dela, kar naj večje število svojih uslužbencev.« Kako prenagljen je bil ta ukrep nam najbolj jasno kaže dejstvo, da ni niti štirinajst dni za tem vodstvo tovarne OMMSA zahtevalo od nekaterih svojih delavcev, da delajo zaradi ogromnega dela tudi nadure. Takoj zatem pa ie prišel ukaz vodstva samega, da mora odpustiti z dela trideset uslužbencev, ker «pri- Ing. Pucalovich torej ni imel prav 25. nov. je agrarna komisija v Trstu izdala razsodbo glede inž. Pucalovicha in njegovih kolonov v korist kolonov ter obsodila inž. Pucalovicha. Ker se inž. Pucalovich ni držal dogovora, objavljamo razsodbo, ki je silno značilna in na podlagi katere se bodo naši čitatelji lahko prepričali, kdo je v resnici inž. Pucalovich. Obenem pa naj ta razsodba služi v dokaz, da se nismo pri razkrinkovanju inž. Pucalovicha kar na lepem izmislili pravljice o «hudobnem človeku*, marveč da so bila naša izvajanja utemeljena, kar je potrdilo tudi razsodišče. Med drugim je inž. Pucalovich obtožil svojega kolona Morgana, da ni dobro obdeloval zemlje, da se ni držal kolonskih pogodb glede obdelovanja in gnojenja zemljišča ter razdelitve pridelkov, da ni čuval orodja in živali ter da jih je celo drugim posojal. Kljub vsem dokazovanjem inž. Pucalovicha je agrarna komisija pripoznala, da kolon Morgan ni povzročil nobenih pomanjkljivosti, katerih ga obtožuje Pucalovich, na Tisti v «stropovem» kotu so sestavili novo »prosvetno* komisijo. Sestavljena je na najbolj »demokratičen način* brez vednosti prosvetnih društev. V njej sede pravi ((prosvetni* delavci, ki bi radi imeli monffjiol nad vsem prosvetnim delovanjem v našem okraju. Klika, nas imenujejo, ker ne mislimo kot oni in ker smo ostali zvesti stvari, za katero smo se za časa osvobodilne borbe izpostavljali nevarnostim, ker ne verujemo vsaki kritiki. Oni niso klika ko mečejo polena pred nedolžno kulturno prireditev! Žalostno je vse, kar se dogaja od dneva, ko je gospod Vidali očistil naše organizacije vseh najboljših slovenskih elementov in si pridr-naše ljudstvo, v katerem je zasidra- žal le nekaj sluvenskih ljudi ^a do-na domovinska ljubezen, bo ohra-1 sego svojih ciljev na škodo slover.-nilo spomin na onega, ki je znal s skega ljudstva, izkoriščajoč priliko svojimi pesmimi prikazovati vso težo trpljenja, ki smo ga okušali pod fašizmom in ki je bil trdno prepričan, da bo tudi naš narod deležen socialne pravičnosti in svobode. kritike informacijskega urada. Toda ozračje se že čisti ;n naše ljudstvo bo v najkrajšem č'asu zvedelo resnico! . • Pertot Slavko tajnik PD v Nabrežini podlagi katerih bi ga lahko spodil s svojega posestva. 'Zanimivo je, da je Pucalovich navedel v svojem pričevanju edino pričo Kovač Ano, ki je oskrbnica njegovih posestev in katero so številne priče Morgana spravile večkrat v protislovje ter složno potrdile, da Morgan obdeluje zemljišče, ki ga ima v najemu z isto skrbjo kot so obdelovana vsa druga posestva v bližini. Poleg številnih dokazov, kako postopa inž. Pucalovich s svojimi koloni, smo navedli tudi vprašanje gnojil, ki bi jih moral dobaviti svojim kolonom Proti temu se je seveda inž. Pucalovich pritožil, češ da leži krivda za nezadostno gnojenje na kolonih. Komisija pa potrdila, da nosi vso odgovornost za to edino le inž. Pucalovich, ker ni preskrbel potrebnega nakupa umetnih in drugih gnojil ter da se je kolon v pogledu razdelitve pridelkov točno držal medsebojnih dogovorov. Na razpravi pa je inž. Pucalovich najbolj vztrajal na trditvi, da mu dolguje kolon Morgan dajatve v denarju za nazaj ter postavil pri tem zelo visoke vsote. Sodišče pa je pri-poznalo kolonu na podlagi uredbe 430 vojaške uprave pravico do 3% dajatev od vseh pridelkov od 1945 leta naprej, o čemer se bosta stranki medsebojno dogovorili. Ta j»rav-da je tekla px-ed komisijo cele tri mesece. Inž. Pucalovich še je krčevito oprijemal svojih ((dokazov« proti kolonu Morganu, vendar pa je končno le zmagala pravica. Kdo ve, če bo to inž. Pucalovicha izpa-metovalo in bo v bodoče dal svojim ljudem, kar jim po vsej pravici pripada, in ne bo iskal pred sodiščem svojega zadoščenja. Končno bi lahko tudi inž. Pucalovich prišel do spoznanja, da so časi fevdalizma minili. Vprašanje kolonov se je n« samo na Tržaškem ozemlju, marveč tudi drugod bistveno spremenilo in predstavniki kolonov pripravljajo novo kolonsko pogodbo, na katero so skoraj v celoti pristali predstavniki veleposestnikov. Po tej novi pogodbi bo tudi inž. Pucalovich moral svojim kolonom v marsičem izboljšati njihov položaj in to naj vzame inž. Pucalovich na znanje. munjkuje dela*. Kako je delo tako naenkrat zmanjkalo, bi nam seveda ne vedel obrazložiti niti sam ravnatelj tovarne, čeprav je sam izdal prvi in seveda tudi drugi ukaz. Kot je sam izjavil, je poizkusil vse, da bi našel delo ter se je obrnil do vseh merodajnih oseb, toda zaman. Vprašal je tudi vodstvo CRDA-e, če bi imelo kakšno naročilo, ki bi ga lahko izvršila tovarna OMMSA; toda vodstvo CRDA-e mu je odgovorilo, da potrebnih naročil ne bi mogla izvršiti ta tovarna, ker bi morala za izdelovanje raznih predmetov, ki jih bodo to-vai'ne CRDA-e izdelovale v sklopu Marshallovega plana, predelati in preurediti marsikatere stroje in druge objekte. Vprašali bj se, zakaj se ravnatelj OMMSA-e ni obrnil v svoji «skrbi», da zagotovi svojim uslužbencem delo, tudi do vseh tistih gospodov, prerokov Marshallovih dobrot, ki bi imeli največjo dolžnost izpolniti svoje tako blesteče in mnogo obetajoče obljube o «pomoči in podpori* naši industriji- Delavci, uslužbenci v tej tovarni so vsaj na tihem upali, da bo vodstvo našlo kakršno koli rešitev, ki bi jih ubranila pred nevarnostjo odpustitve z dela, pa so morali na žalost po vseh teh izjavah sprevideti, da je upanje v pravično rešitev zelo majhno, če seveda sploh še obstoji, ter da lahio samo še pričakujejo, kdaj jih ba doletelo, da bodo ostali kot mnogi drugi delavci brez posla. Delavci so bili prepričani, da bo imela tovarna OMMSA nuva naročila, ki bi zagotovila njenim uslužbencem delo vsaj do marca meseca, sedaj pa so izvedeli, da bo treba na naročila Čakati do junija in celo julija in da bo prav zaradi tega čakanja vodstvo odpustilo z dela še večje število svojih delavcev. Delničarji iz Benetk so celo zahtevali od vodstva tovarne, da zmanjša število uslužbencev, ki znaša sedaj 200 delavcev, na nič več kot 80. Prav resnost položaja, ki postaja vse hujši in težji, in pa odločnost vsega delavstva, še prav posebno pa njegovih sindikalnih predstavnikov, so prisilili ravnatelja tovarne OMMSA, da je odpotoval v Benetke, da bi na licu mesta razčistil z glavnimi delničarji vso zadevo ter jim prikazal v pravi luči razmere, v katerih se danes nahajajo prav zaradi njihovega ukaza in nerazumevanja uslužbenci OMMSA-e. Kot je sam izjavil pred svojim odhodom, bi se moral vrniti še včeraj. Danes zjutraj pa bi morali dobiti predstavniki delavcev odgovor v zvezi s stališčem delničarjev da rešitve tega vprašanja. V naši prihodnji številki se bomo povrnili k temu vprašanju. ANDREJU GRGIČU ki praznuje danes 50-letnico rojstva, mu prav prisrčno čestitajo k temu jubileju MATI, ZENA, SINOVA, BRATJE in SESTRI. BAZOVICA 17. dec. 1948. Kdo so skrunitelji? Takole je govoril jašističnim sodnikom leta 1941 na procesu proti ToriKižiču in njegovim tovarišem sedanji Vidali je v Posto-sna in kazal s prstom na obtožence: nGUARDATE QUE1 FARABV-Tl! IO SONO IT ALI AN O E NON HO NULLA A CHE FARE CON LORO!» Ta isti Vidalije.v izdajalski pomagač Postogna pa je v nedeljo imel še toliko neskončno nesram-mega «poguma» in hinavščine, da si je upal govoriti na komemoraciji tovariša Tomažiča. Kesa, Ivančiča. Vadnala in Bobka. Skrunilci Tomažičevega spomina in tovarišev so torej Postogna in njegovi vidalijevski pajdaši, ki so poleg podobnih izpadov, kot je omenjeni, postali dnnes zavestni agenti imperializma in italijanske šovinistične reakcije v tukajšnjem delavskem gibanju. Proces o lonjerskih dogodkih Danes se začne pred vojaškim sodiščem proces o lonjerskih dogodkih. kjer so, kot nam je znano, priredili Vidalijevi pretepači bojni pohod, ki jih poznamo še izza časov škvadrističnih ahcij proti slovenskim vasem. Na zatožni klopi je, devet teh Vidalijevih pretepačev. | mmm Petek 17. decembra Florijan, Živko Sonce vzhaja ob 7.41, zabaja ob 16.21. Dolžina dneva 8.4'J. Polna luna vzhaja ob 17.04, zahaja ob 9.07. Jutri sobota 1*. decembra Rastoje SPOMINSKI DNEVI 1853 se je rodil Emil Roux, francoski bakteriolog, sodelavec Pasteurja in Mečnikova. PRESKRBA Upravičencem dodatnih obrokov: Sepral javlja, da lahko od danes 17 decembra naprej vsi upravičenci 1o dodatnih živilski!: obrokov v mestu in na podeželju dvignejo v rooblaSče-nih trgovinah mast na odrezek ((Surovo m?slo* za ta mesec. Delitev se bo končala 31. t. m. Cena masti bo v mestu 200 lir za kg, na podeželju pa 202 lir za kg. Neprijetna morska kopel Čeprav je bilo včeraj vreme južno, ni nikakor bilo še pripravno za morsko kopel in še povrhu v nočnih urah. To bo najbolje vedel 4Q-letni Livio Rinaldo z Martovega polja 6. Rinaldo se je zvečer precej napil. Zgodaj zjutraj se je majavih nog vračal domov. Opazila ga je tudi policijska patrola na nabrežju Mandracchio pri pomorski postaji. Toda nenadoma ji je izginil izpred oči. Slišalo se je samo zamolkel padec. Agenti so takoj pri- | tekli na mesto, kjer je mož padel > v vodo. Ne da bi še ti napravili sko;< i v vodo. se jim je posrečilo izvleči j Rinalda iz hladnega morskega ob j jema. Medtem ko je prej Rinaldo majavo hodil, je postal po hladni j kopeli na mah trezen. Prestrašene-1 ga in tresočega se od mraza so j agenti spremili na dom. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo Ivan Cankar vabi moški pevski zbor na vajo, ki bo danes 17. decembra ob 20.30, RAZNO Živinorejce in vinogradnike obveščamo, da je spodaj imenovana za-oruga prejela te dni nove pciiljke razne krme za živino in pocinkane žice za trte, ki jih prodaja po znižanih cenah, dokler bo zaloga trajala. Zadruga ima na zalogi seveda tudi vsakovrstne druge kmetijske potrebščine kakor: semena, umetna gnojila, čebulček, raznovrstno orodje itd., vse zajamčene kakovosti in po zmernih cenah. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z.o.j. v Trstu — Urad in skladišče: ul. U. Foscolo 1 - tel. 94386 -Prodajalca v Trstu: ul S. Mercadante 4 - tel. 8819 - Prodajalna v Miljah: ul. Mazzini 1. II. RODITELJSKI SESTANEK Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu vabi starše svojih gojencev in gojenk na II. roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo dne 19. decembra t. 1. ob 9 uri dopol&ne v prostorih dijaškega doma. Sestanka naj se udeleže tudi starši dijakov, ki v domu samo študirajo. SLOVENSKA-------------- I\1 /1 IM) I) IVI U (ii.i:n/i i.isčt: /.a Trzaš Im n/.i:iiilji: Proslava tridesetletnice smrti IVANA CANKARJA Premiera Danes 17.I2.194S ob 20 bo v proslavo TRIDESETLETNICE SMRTI NAJVECJEGA SLOVENSKEGA PISATELJA premiera drame v petih dejanjih Ivan Cankar Hlapci v Domu kulture v SKEDNJU Vlogo župnika igra Jože Babič, nadučitelja Justo Košuta, Jermana Rado Nakerst, Komarja Jožko Lukeš, Hvastjo Milan Košič, Lojz-ko Zlata Rodoškova, Geni Ema Starčeva, Minko Nada Gabrijelči-čeva, zdravnika Anton Požar, poštarja Silvij Kobal, župana Ernst Zega, Anko Tea Starčeva, Jermanovo mater Angela Rakarjeva, Kalandra Stane Raztresen, Kalan-drovo ženo Vera Remčeva. Piska Josip Fišer, Naceta Božo Podkrajšek, kmetico Valerija Silova, krčmarja Mario Maršič, študenta Julij Guštin. — Režiser Jože Babič. — Inscenator Jože Cesar. Predprodaja vstopnic danes pri blagajni Doma kulture v Skednju od 9.30 do 11 in od 16 ure dalje. Proces proti Pirančanom RADIO I! Proces proti Pirančanom se vle- ] če še naprej in kaže, da se ta teden ne bo zaključil. Priče, obtožil-ne namreč, so se včeraj vrstile ves dan. Pripovedovanje teh prič je le kronološkega pomena, tu pa tam je pridan kak ščepec tistega prikritega sovraštva, ki ga sicer mimogrede med svojim pripovedovanjem pokažejo'do Slovencev. Seveda je vse to zavito pod krinko jezuitskega prikazovanja tedanjih aretiranih škvadristov in vsaj najmanj navdušenih fašistov kot nekakih žrtev, sovraštva, ker so bili Italijani. Tako je včeraj zinila žena Muie-sana Viktorja, škvadrista, ki so ga sami Pirančani prišli iskat in ga spravili v ječo. Iz njenih ust je prišlo: ((Gospod predsednik, v Istri istovetijo fašista, samo če je Italijan«. Pač pa je priznala, da je bil njen mož prav dober škvadrist. Iz ust priče Martinija Angela smo slišali, da je obtoženec Ugo Con-tento, ki je bil tedaj član osvobodilnega odbora y Piranu in katerega sedaj dolžijo krivde odvzema osebne svobode in drugega, leta 1946 zbežal v Trst in se tu pojavil kot esule. Kot takemu se mu je posrečilo, da se je vrinil v tukajšnje njihove kroge in postal celo višja oseba v njihovi organizaciji. Potem so ga baje ti spoznali, ga vrgli iz organizacije in ga ovadili oblastem. Vse obtožilne priče -so razen kake izjeme vsi esuli. Med njimi je prav dobršen del bivših fašistov, ki so bili no osvoboditvi aretirani in nato izpuščeni od vojaških oblasti. To so resnici na ljubo včeraj povedali. V soboto 1S.12.194S ob 2S repriza drame v petih dejanjih 1 vitii Cankar HLAPCI V DVORANI PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH. Predprodaja vstopnic pri bla-tajni prosvetnega doma na Opčinah dve uri pred predstavo. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. oltcembra 1948 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrle so 4 osebe, porok pa je bilo 5. Civilne poroke: industrijski strokovnjak Revere Luciano in uradnica Vertes Klara, advokat Levi dr. Gior-gio in pevka Germelli Giorgina. Cerkvene poroke: železostrugar Co-rona Vincenc in gospodinja Genzo Nives, inženir Visintin dr. Ottorino in uradnica Gerin Lucia, vojak ameriške vojske Hicks Orman in bolničarka Munn Mary Elizabeth. Umrli so: 50-letna Depangher Elizabeta, vd. Bonserio, 66-letni Kossel Rudolf, 52-letni Campolin Josip, 78-letna Penso Ana. PETEK, 17. DECEMBRA 1945 7.35 Jutranja glasba. 7.45 Poročila 11.30 Sodobna Anglija. 12.10 Zabavna glasba. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba P® željah. 13.40 Znani čelisti. 14.00 Poročila. 14.15 Pregled svetovnega tiska-14.28 Citanje sporeda. 17.30 Plesna glasba. 18.00 Naša povest. 18.15 Dvorak: Trio «Dumky». 18.48 Pevski koncert Angele Sancinove. 19.00 Tehnika in gospodarstvo. 19.15 Pester koncertni spored. 19.45 Poročila. 20.00 Iz starejših'ruskih oper. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. 20.45 Vaški kvintet. 21-0° Mojstri besede. 21.30 Lahka glaiba. 21.45 VVieniavvski: Koncert za violino in orkester. 22.05 Plesna glasba. 22.30 Večerne melodije. 22.50 Komorna ura češke glasbe (prenos iz Ljubljane1; 23.15 Poročila. 23.30 Kaj vam nu« jutrišnji spored? 23.36 Polnočna g,3V ba. 24.00 Zaključek. OBNOVA HOTELSKIH LICENC Na podlagi navodil policijske direkcije vabi hotelska zveza vse lastnik' hotelov v tržaSki občini, da izročij0 v svrho obnovitve licenc za leto na sedežu zveze v ul. Giaclnto Gallna 5 licence PS in morebitna policij' ska dovoljenja za drobno prodajo nadalkoholov. Hotelirji, ki so upravičeni na drobno prodajati alkohole in nadalkohole« morajo priložiti potrdila, da so pl*‘ čali državne takse in to na finančnenj uradu na trgu Chiesa Evangelica, uraduje do 31.XII. L 1. dlnevno do >• ure. Zveza sprejema licence ob delavni' kih od 9 do 11 ure. MALI OGLASI ZA B02ICNA IN NOVOLETNA VOŠČILA dobite v knjigarni «Stoka» veliko izbiro lepih modernih vizitk in razglednic. Prav tam dobite tu11’ se zapečateni obračuni odprejo, P* morejo več poslovodje zadrug ol' trgovci odgovarjati za morebtf11* nepravilnosti. Ponovno opozarjamo, da se nl.°' rajo obračuni dostavljati na tukajš' nji odsek točno do 28, v mesec't> ker bo sicer zaradi zamude v®** kaznovan. — Odsek za trg. in Pre’ skr bo — Koper Žigosanje oblačilnih nakaznic K objavljenemu sporočilu o Ž*!!0' sanju nakaznic za tkanine in obU' tev z dne 27. novembra t. 1. spol'0' ča odsek za trgovino in preskr*5.9 v Kopru, naj se takoj prične z t1' gosanjem še ostalih tekstilnih nil” kaznic. Za žigosanje, ki naj bo končan° do 20. t. m„ naj se ne sprejo1'8 nikakega plačila in naj se celo*en obračun dostavi do zadnjega dece'”' bra t. 1 Zadruge in podružnil'e «Omnie» so dolžne izdajati čevl)e na vse nakaznice poleg kup°na' oziroma nakazila A. Del plašči za nameščence zadri Oddelek za trgovino in preskrb1 pri okrožnem izvršilnem LO jc d® na razpolago okroJnim sindikat0"1 večje število dežnih plaščev, ki do razdeljeni po vezanih cenah ^e‘ lavcem in nameščencem vadrug °a j podlagi bonov. ^ iirfdnistvo- ULICA MONTECCH1 4L 8. III. nad. - Telefon St 93-80». - UPKAVA: ULICA rt. MANNA St. 29 - Telefonska Številka 8351. nn ASI- od 8 30-12 In od 15-18, tel. 27-847. Cen* oglasov: Za vsak mm viSine v Širini 1 stolpca: trgovski 40, flnantno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. OGLASI, od 8.3U u m oa Izda|;1 ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. - TRST. - NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, Poštni tekoči nčuri za STO-ZVU: Odg. urednik STANISLAV RENKO. — četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 14411 Jugolir; FLKJ: 55, 165, 330, 650 din. «Založnl5tvo Primorski dr.evnlk*. Trst 11 ' 74; za FLRJ: »Primorski dnevnik*, uprava: Ljubljana 6-90601-19 Tiska Tržaški tiskarski zavod.