ftt. 20. V Gorici, v sredo dne 9. marca 1904 TefcaJ XXXIV. Iihaja dvakrat ba tedea, in eioer t sredo ia ¦oboto ob 11. ari predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po polti prejemana ali v Oorioi na dom poSiljana: . Vse leto .......13 K 20 h. ali gld. 6 60 pol leta .......'. 6 , 60 , , . 3-30 detrt leta ........ 3 , 40 . r . 170 PosamiSne Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema apravniStvo v Gosposki ulic j gtv. 7. v Gorioi v »GoriSki Tiskarni* A. GabrSoek vsa> dan od 8. tire zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. are. Na aaro8IIa kres dopeilsae ¦arožnlne ne ae oziramo. Oglasi trn pttutfnlmm se raSonijo po petit-vrataj^ 5e tiskano 1-krat 8 kr., f-krat 7 kr, 3-krat 6 kr. vsak« vrsta, Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. — Reklame it* spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Vse za omiko, svobodo in napredek I« Dr. K. Lavni. Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do !2. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeijab in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na ievo v tiskarni. NaročBlno In oglase je plačati loeo Gorica. ""• Dopisi uhj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poliljajo le aprantiStva. „PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Tako se glasi,« odvrne kardinal suho. »In zdaj,« pravi milady, kažoč se, kakor da ni opazila izpremenjenega izraza, s katerim je govoril z njo vojvoda, »zdaj, ko sem dobila naročila glede valih sovražnikov, mi pač dovolite, da izpregovorim nekaj besed o svojih lastnih sovražnikih.« *Vi imate torej sovražnike?« vpraša Richelieu. »De, monseigneur, sovražnike, proti katerim mi dolgujete pomoč, ker sem si jih nakopala, služeč Vaši Eminenci.« »Kdo so ti?« vpraša vojvoda. »Predvsem! drugimi mala intrigantka Bonaeieux.« »Ta je v ječi v Mantesu.« »To se pravi: je bila,« odvrne milady, »toda kraljica je dosegla od kralja povelje, na podlagi katerega jo je dala spraviti v neki samostan.« »V neki samostan?« pravi vojvoda. »Da, v neki samostan.« »In v kateri ?c »Ne vem, to je ostalo tajno.« »Jaz to izvem.« »In mi pove Vaša Eminenca, v katerem samostanu živi ta Ženska?c »V tem ne vidim nič nedovoljenega,« pravi kardinal. »Prav; zdaj imam So nekega sovražnika, ki sej ga imam bati mnogo bolj nego te male gospe i Bonacieux.« | »Kdo je to ?t ! »Njen ljubček.« ! »Kako se imenuje?« »Ah, Vaša Eminenca ga dobro pozna,« vsklikne railadv v navalu jeze, »to je hudi duh naju obeh; to je isti, ki je pomagal v poboju z vašimi gardisti kraljevim mušketirjem do zmage, isti, ki je trikrat zabodel vašega po»lanca, grofa Wardesa, in preprečil dogodek z deraantnimi klinčki; to je končno oni, ki mi je, vede, da sem mu odvedla jaz gospo Bonacieux, prisegel smrt.« »Ah, ah,« pravi kardinal, »vem, o kom hočete govoriti.« »Govoriti hočem o tem bednem d'Artagnanu.* »To je drzen dečko,« pravi kardinal, »In prav,ker je drzen dečko, je tira nevarnejši.« »Trebalo bi imeti dokaz njegovega sporazum-ljenja z Buckinghamom,« pravi vojvoda.« »Dokaz!« vsklikne milady, »prinesem vam jih deset.« »Potem je to najbolj priprosta stvar na svetu; prinesite mi ta dokaz, in pošljem ga v Bastiljo.« »Prav, monseigneur, toda potem ?« >(5e je človek v Bastilji, ni nikakega sledu o njem več,« reče kardinal. »Ah, za Boga,« nadaljuje »če bi se mi bilo tako lahko oprostiti svojih sovražnikov, kakor mi je lahko, oprostiti vas vaših, in Če bi šlo za take ljudi, glede katerih zahtevate vi, da se ne kaznjuje...« »Monseigneur.t odvrne milady, »zob za zob, življenje za življenje, moža za moža; žrtvujte mi vi onega, in jaz vam Žrtvujem tega.« s Ne vem, kaj hočete reči s tem,« pravi kardinal, »in tudi nečem vedeti; toda želim, biti vam uslužen, in nič neljubez"nivega ne vidim v tem, da vam dovolim, kar zahtevate od mene glede tako podrejenega človeka; in to tim bolj, ker mi pravite, da je ta ne-važni d'Artagnan zanikernež, dvobojevnik in izdajalec« »Nesramnež, monseigneur, nesramnež!« ?Dajte mi torej papirja, pero in črnilo,« pravi kardinal. »Tukaj je, monseigneur.« Nato nastane molk, ki je kazal jasno, da išče kardinal besed, katere bi napisali Athos, ki ni preslišal niti jedne besede pogovora, prime svoja prijatelja za roke in ju odpelje na drugi konec sobe. »No,« pravi Porthos, »kaj hočeš ? ?akaj ne poslušamo pogovora do konca?« »Pst!« odvrne Athos, govore* Čisto tiho: »slišali smo vse, kar nam je bilo potrebno; razun tega vama ne branim poslušati še ostalega, toda jaz moram oditi.« »Ti moraš oditi!« pravi Porthos; »toda kaj naj porečeva, če vpraša kardinal po tebi?« ..Vidva ne smeta čakati, da vpraša, ampak takoj mu povejta, da sem odjezdil kot predstraža, ker w mi dale neke krčmarjeve besede povod, da se osebno strani župana et eomp. zadoščenja na tangencialnem razžaljenju? Pač čudni pojavi od nasprotne strani; vedno bolj v bengalični luči preSinjeni od neke slepe strasti, ki jo rod« divji fanatizem, koji ne pozna več mej dostojnosti, in ki se ravna le po brezozirni maščevalnosti do osobja, ki mu noče več štaftžati, kako bi moralno in če bi bilo mogoče tudi roate-rijalno uničili svojega bližnjega. Tako delovanje je do skrajnosti obsodbe vredno, posebno z ozirom na to, da isto podpirano od činiteljev, kateri niso po svojem poklica nikakor na mestu med ljudstvom za uporo podobnih obrekovanj. Kdor je prizadet, gor tovo globoko v srce vtisne sliko olikane družbe, ki si je nadela vlogo moralno ubi-vati z različnimi razžalitvami in spotikljaji naSo stranko, osebito možake, ki jei stojijo na čelu, ne iz sebičnosti, ne iz častihlep-nosti niti radi zavisti, ampak s stališča opravičenih zahtev v ozir odstranitve izvanredno nezdravih razmer, ki so presunile vsako zdravo za dobrobit in napredek občine vneto irce; priznamo, da naše delovanje maščevalno osebo v oči kolje, ker vidi, da naša stremljenja so na cilju za odstranitev vsega, česar je v občini gnjilega. Zdravo jodro znamo vedno ceniti! Enako lično si prizadeva dop. iz Brd v štev. 15. »Gorice«, oblatili občino Šmartno, čel, da je nekdo »Gradenskega* dne 6. pr. m. na povratku domu z izzivanjem napadel in sicer iz vrst naSe stranke, kar pa je ravno nasprotno resnica, da je neki nastavljeni hujskač kričal: Obljubek je .liberalec*, lančič je »liberalec*. Ste pač mojstri v prigovoru: rečem ti, da mi ne porečeš! Kje in v katerem evet-linjaku je ta rožica, katero hoče dopisnik na nala prša pripeti, izrastla, je prav lahko uganiti. Kadar so ti elementi v stiski radi kakega nevspeha, hite nam položiti .liberalno' krono na glavo, krstijo pa vsakega, kdor jim noče pomagati pri falzificiranju, tudi če je najstrastnejsi .klerikalec", za »naprednjaka* in razkažejo ga kot takega za protiverea s prižgano lučjo z vsemi botrami v javnosti, od koder namignejo navzgor. Rad: nedosežnih voiitev v Šraartnem so .naprednjaks", katerim dopisnik spodtika ponesrečenje istih, popolnoma nedolžni. Vso krivdo v tem ozira naj pripiše dotični dopisnik na rovaš nasilja, postavolomstva in nepravilnosti pri obč. vol. v Kozani, na podlagi katerih činov ima tudi dop. čast in srečo, biti tam, kjer je. G. dop., nikdo iz naSe vrste ne zavida niti ovira duhovščini na dejanskem posluže-vanju volilne pravice, ista sme na vse strani slobodno radi nas razpolagati s svojim prepričanjem. Le častitamo duhovniku, ki ve ceniti čast in interes lokalne (davčne) občine — le po drugi poti bi bil lahko iste ohranil. V nasprotnem slučaj' pa je obžalovanja vreden vsakdo, in če je ta tudi duhovnik, ki z izdajalskim činom bije v obraz inieresu kraja, kateri mu kruha daia! Kar stoji dobro Vam, pustite tudi nam!! NaSa želja je bila in je še vedno živeti s prav prijateljskim sporazumom s ča-stito duhovščino, ki je v soglasju s stremljenji za zboljšanje žalostnega položaja posameznih občin. Damoklejev meč, ki je tudi nad du-hovsko glavo visel, je isti prav dobro pozna: *n le tiransko bilo Jii početje onega, ki bi nas hotel pod k ti meč pahniti. Žalostno bi pač bilo, da bi si duhovščina, koja ve, da iz naSe srede je izključeno vsako strankarstve, si želela prisvojiti \ ostud-dnega boja, koji žalibog razjeda korenine na gospodarskem in narodnem polju slovenskega naroda, tudi naše občK-3ko polje I Od Vas gospoda je torej odvisen mir ali razdor t Mi smo pripravljeni na vse l Bije, 28. februvarja 1904. — Naša društva v Brjah dobro napredujejo. Vinarsko in sadjarsko društvo ima tudi svoje v gmotnem oziru dobro stanje, katero soob-čane mika k pristopu in zanimanju. Bralno in pevsko društvo seveda ne dobiva podpor; za izobrazbo in omiko, kateri edini so taka društva posvečena, ne dobe od tam, kjer bi se smeh: pričakovati, nikake moralne, kameli gmotne podpore; pač pa dostikrat nevšečnosti in polena poiT noge. Naša bralna in pevska društva morejo vspevati ter vršiti svojo kulturno nalogo le s požrtvovalnostjo nekaterih po občinah za napredek in probujo unetih ia nesebičnih rodoljubov. Ako takih v kaki občini nedostaje, društva ni, ali pa hira ter propade. Pozna pa se prav dobro tak kraj, kjer nimajo čitalnic in pevskih društev; žalostno se ločijo po svoji zaostalosti, omejenosti in nezavednosti ljudstva od onih občin, kjer bralno društvo živahno deluje in blagodejno vpliva na duševni razvoj občinstva potom poučnih shodov, veselic, čitanja dobrih časnikov ter knjig itd. Plemenito delo je torej med našim narodom ustanovljatt taka koristna društva, pa jih tudi vrlo podpirati. Naše bralno in pevsko društvo je že obilokrat pokazalo z veselicami, shodi, izleti, sodelovanji, da ni le na papirju, temveč da se popolnoma zaveda svojega življenja in dolžnosti. Ker pa ni imelo še svojega znamenja, naročilo je pri »Ženskem vvrobnem spolku češkem* v Pragi krasno zastavo v znesku nad 500 kron. Udje-domačini so zbrali že precejšno svoto, nekaj čistega dobitka morda tudi danese slavnost razvitja, ki se bo vršila v velikem obsegu te pomladi, a nadejamo se tudi blagohotnih denarnih podpor nekaterih imovitejših rojakov-domačinov, ki žive v tujini, naših bralnih in pevskih društev po okolici ter nekaterih narodnih posojilnic, katere smo posebe prosili. Ker je društvo pri vseh veselicah postopalo nesebično ter ves čisti dobitek obrnilo v dobrodelne namene oziroma udeleživšim se društvom v podporo in odškodnino ter prispevalo tudi po svojih skromnih močeh za »Šol. dm*, Prešernov kip itd. ter z ozirom na to, da je sedanji predsednik zlasti med domačini v prvih letih nabral za „Slo-gine* šole mnogo več nego stane ta zastava, smo gotovi, da ne bo naš glas o pomoči v puščavi vpijočega. Složno in z združenimi močmi moramo brat bratu pomagati! V novejšem času so začela naša društva prirejati veselice in slavnosti po deželi v večera slogu, ki imajo za probujo, narodno zavest mnogo več pomena, nego male, lokalne prireditve. Kedo nima v spominu takih krasnih slavljenj, ki so se vršila v zadnjih treh letih po vrsti v Rihemhergu, Kanalu in Ajdovščini! Take skupne, vse-obče slavnosti vplivajo na širno maso naroda ter ga vsposabljajo za enotnost in zvezno delovanje proti nazadnjaštvu, mračnjaštvu in duševnemu izkoriščanju. — Ob priliki razvitja zastave se misli na tako veliko narodno veselico. Vinarsko in sadjarsko društvo šteje mnogo vrlih članov, ki se močno trudijo za prospeh istega. Društvo ima lep vinograd, sadovnjak, drevesnico in matičnjak; sklicuje tudi poučne shode itd* ter skrbi za napredek kmetijstva. Nemalo zaslug si je društvo steklo letos s tem, da je pregovorilo posestnike neke več hektarov velike doline, katera je bila do sedaj s slabim gozdnim drevjem obraščena in vodnim poplavora izpostavljena, da so jo oskrbeli z odloki ter jo zasade s plemenitim sadnim drevjem. Naš vrli potovalni učitelj kmetijstva, gospod Štrekelj, nam seveda gre v vsem na roko ter nam s svojim znanjem in redko pridnostjo krepko pomaga. — Tako se mora kmetovalec vbadati in vpfrati imajoč poleg svojega težavnega stanovskega de1* še polne roke drugih koristnih in važnih poslov, katere mora zasledovati in vršiti, če hoče napredovati. Naši deželni očetje pa nimajo kaj pre-motrivati, sklepati in obravnavati, baje nimajo snovi, za katero bi se sesli na sejo. Srečna dežela t Zato pa je tudi vse tako v lepem redu! las Mirna. — Dopisnik iz Mirna v .Gorici* in »Primorskem listu* je tako im-pertinenten, da ponovno napada društvo, ko-jega namen je tako jasen, tako čist, tako svet, da bi se mogel ga okleniti še najza-grizenejši strankar. — Toda njemu ni za izobrazbo, ni za pouk, ni za blagostanje mi-renskega delavstva, ampak hoče imeti zdražbo, prepir in strankarstvo v mirenski občini. Oglejmo si malo n. pr. njegov dopis v »Gorici*, v katerem dolžuje, da sem napadal »kat. društvo". Gospodje »katoličani*, kdo napada? Kdo je prvi vrgel pušico v osrčje društva »Ipava* ? Kaj vara je bilo to društvo na poti ? .Katoliškemu društvu* gotovo ni delalo zgage; kajti ponavljam, da istega ni bilo več. — Da je to re3, ste Vi, g. predsednik »kat. društva*, sami priznali s tem, da ste poklonili jedini iztis »Slovenca" društvu »Ipava" in ga tudi dajali; med tem ako bi »kat. društvo* res dejanski obstajalo, bi Vi kot predsednik istega gotovo ne bili storili. Ša le pozneje, ponavljam, so se začeli pod uplivora par strankarskih hujskačev oni zaspani črvi v tabli ,kat. društva* gibati in Vi hipnotizirani po teh, ste odtegnili društvu »Ipava* Vašega »Slovenca* ter spet začeli dramiti in iskati nekdanje »katoličane*. Čemu se torej zaganjate v nas? Ali ni društvo »Ipava* hotelo tudi z vami par zdražbarji živeti v miru in Ijubezr,' , tem, da se vas je pozvalo prav prijateljsko da se združimo v jedno in isto društvo, pod jedni in isti prapor? In vam je čisto in jasno, da naša pravila so z vašimi nekdanjimi jedna in ista. Jedino, da se razlikujejo v tem, da v društvu »Ipava* imajo prost vstop vsi časopisi.-----To pa je tako malenkostna in nedolžna a objednero pravična zahteva, s kojo se strinjajo skoro vsi odborniki »kat. društva*. (Če se jih sme sploh kot take na-zivati; kajti čudite se g. čitatelji! — V imenik odbornikov j* to »slav.* kat. društvo vpisalo celo osebe, katere same ničesar ne vedo o tem, da celč niti udje istega niso, in razume se tudi vinarja niso vplačali.) — Toda vi nočete združitve (hočem reči, g. župnik noče), nočete miru, hočete strankarstvo. Priznavam vam, da sedaj hoče »kat. društvo* živeti; toda, da hoče delati za obče blagostanje rairenskega delavstva, to trobite sv. Juriju pred cerkvijo, a ne nam. Kajti društvo, katero uporablja udnino ubogih trpečih delavcev v to, da pošilja lenuhe na sprehod po Kranjskem, z izgovorom, da gredo poslušat ligvorjanske nauke iz požlindr«nih ust, to mislim pač ne deluje za blagor svojih članov. Društvo, katero ima za najglasnejše agitatorje osebe, katere si pridržujejo iz ud-nin odstotne odbitke, mislim pač ni človekoljubno. Društvo, katero kliče mirenskemu občinstvu v spomin (!), da je res priredilo v celih 15 (beri: petnajstih) letih nič več kakor 3 (beri tri neprebavne veselice), — menim tudi, da ni blagodejno. Bahate se s tem, da je izdalo »kat. društvo" v enem letu (tisk. po-grešek, ste hoteli reči v 15 letih, kaj ne g, dopisnik?) K 391 podpore. Ha! fiastitam vam, da ste imeli sploh toliko takih klijeniov t Čudno, da pri toliki ugodnosti, ki se je imelo v »kat. društvu", so vendar nekdanji pol-noštevilni udje istemu obrnili hrbet, tako, da je isto konečno popolnoma izginilo z dejanskega površja. Saj vam v celi 15 letni dobi ni nihče kalil vode! Saj vam nt nikdar nihče stopal na prste! Res, pomilovanja vredni taki voditelji. Sicer dovolj o tem 1 Največ podlo in surovo se mi zdi pa od dopisnika v »Gorici*, da poziva miren-ske občinarje v prepir in razpor, ker pravi, da se jih ponižuje in sramoti, ako se je omenilo, da je mirenska občina v narodnem oziru močno zaostala za drugimi. Prašara vas jaz sedaj: Ako je res naša občina na tako dovršeni stopinji omike, izobrazbe in blagostanja, čemu pa oživljate sedaj sploh, (Dalje v prilogi.) prepričam o varnosti pota. Poleg tega hočem spregovoriti nekaj besed s kardinalovim oprodo. Ostalo je moja osebna zadeva, ne skrbi torej za- to.« »Bodi previden, Athos!« pravi Aramis. »Bodi brez skrbi,« odvrne Athos, »ker veš, da imam hladno kri.« Porthos in Aramis se vrneta zopet na svoj prostor poleg cevi. Athos odide brez vsakih okoliščin, poišče svojega konja, privezanega ob jednem izmed oken, prepriča oprodo z malimi besedami, da je potrebno, poslati zaradi varnosti naprej predstražo. preišče kresalo svoje pištole, vzame meč med zobe in odjezdi po poti, vodeči proti taboru. XIV. Zakonski prizor. Athos je slutil, da kardinal ne ostane več dolgo zgorej, in tako se je tudi zgodilo; kmalu odpre vrata sobe, v kateri so našli zavetišče mušketirji, ter najde Porthosa in Aramisa, strastno kockajoča, z bliskovitim pogledom pregleda vse kote sobe in opazi, da se mu je izgubil jeden njegovih ljudij. »Kaj se je zgodilo z Athosom?« vpraša. »Monseugneur, nekatere besede našega krčmarja so mu vzbudile pomisleke glede varnosti pota, in zato je odjezdil za predstražo naprej.« »In kaj ste delali vi, gospod Porthos?« »Priigral sem od Aramisa deset pištol.« »Ali se moreta zdaj vrniti z menoj ?« »Midva čakava povelja Vaše Eminence.« »Na konja torej, gospoda, kajti pozno bčie.« Oproda je stal pri vratih in držal kardiiia^ovega konja za vajeti. Nekoliko proč sta stala v temi dva j moža in trije konji. Ta dva moža sta imela spremiti i miladv do forta La Pointe in počakati, da se vkrca. Oproda potrdi, kar sta povedala glede Athosa| že mušketirja. Kardinal pokaže z gesto, da mu je vse po volji, in krene proti taboru, zakrivši si svoj obraz kakor pri svojem prihodu. Pustimo ga, naj se vrne pod varstvom svojega oprode in dveh mušketirjev v tabor, in vrnimo se k Athosu. Ta je jezdil kakih sto korakov v isti smeri, a kakorhitro ga ni bilo več mogoče videti, okrenil svojega konja na desno, napravil ovinek in se vrnil v bukovje, oddaljeno kakih dvajset korakov od hiše, da bi pazil na odhod male čete. Ko opazi klobuka svojih tovarišev in plašč gospoda kardinala, počaka, da se izgubijo kavalirji za ovinkom, ter se vrne h krčmi, katero mu odpro brez vsakih okoliščin. Krčmar ga spozna. , »Moj častnik,« pravi Athor »je pozabil naročiti svoji dami nekaj zelo važnega; zato me je poslal, da popravim, kar je zagrešil on v svoji pozabljivosti.« »Izvolite Iti k nji,t pravi krčmar, »v svoji sobi je.« Athos izrabi dovoljenje, odide čisto tiho po stopnicah, pride pred sobo in vidi skozi pol odprta vrata miladv, devajočo si klobuk na glavo. Stopi v sobo in zapre vrata za seboj. Pri šumu, ki ga je provzročil, se miladv obrne. Athos je stal vzravnan pri vratih, zavit v svoj plašč, s klobukom globoko nad očmi. Ko vidi miladv, kako stoji ta postava nemo in nepremično kakor kip, se prestraši. »Kdo ste in česa želite?« vsklikne. »Da, ona je!« zamrmra Athoa. Pri tem izpusti svoj plašč, sname klobuk z glave in stopi proti miladv. •Ali me poznate, madame?« pravi. Miladv stopi za korak proti njemu in nato od-skoči kakor pri pogledu na kačo. »Prav torej,« pravi Athos; »vidim da me poznate.« »Grof de La Fere!« zamrmra vsa bleda miladv in se umakne prav do stene. »Da, miladv,« odvrne Athos, »grof de La Fere z dušo in telesom, ki prihaja prav na poseben način z drugega sveta, da bi imel radost gledati vas. Sediva torej, da se pogovoriva, kakor je rekel monseigneur kardinal.« Nepopisen strah je obšel miladv, da sede, ne da bi spregovorila le besedico. »Vi ste torej vrag, poslan na zemljo,« pravi Athos. »Vaša moč je velika, to vem; veste pa tudi, da so ljudje z božjo pomočjo premagali že mnogokrat najstrašnejše vragove. Enkrat ste me že srečali na potu življenja; mislil sem, da sem vas uničil, madame; toda ali sem se motil ali pa vas je vzbudilo peklo v novo življenje.« Pri teh besedah, ki so ji vzbudile strašne spomine, vzdihne in povesi glavo. »Da, peklo vas je obudilo, peklo vas je obdarilo s premoženjem, peklo vam je dalo drugo ime, peklo vam je podelilo diugo obličje; toda opralo vam ni niti blata iz vaše duše, niti znamenja z vašega telesa.« Miladv skoči kvišku, in njene oči se prično bliskati. Athos obsedi. (Dalje pride.) Priloga »Soče*1 št. 20. i dne 9. marca 1904. čemu ste vstanovili »kat. društvo'? Čemu trobite sedaj v svet, da hočete isto oživiti, da bodete Sirili omiko in blagostanje Saj je to po vasem popolnoma brezpotrebno. Ker je torej naša občina že tako na vrhuncu blagostanja, bode iz tega vsak pameten človek sklepal, da oživljate »kat. društvo* jedino zato, da mirensko ljudstvo zopet poneura-nite ter tim potom izkoriščate. —-• Sicer več* hinavskega, a objednem smešnega dopisnika si ne morem misliti, ki poziva Mirence v boj rekoč, da se jih sramoti in smeši, med tem ko sam v istem stavku imenuje Mirence ra-zuzdance, pijance in zapravljivce, , _^..., Se zaganja v društvene plesne zabave, med tem ko ravno zadnji pustni ples je priredilo »katdruštvoVseveda pod krinko .rodoljubov". In, da bi jih videli, kako so se vrtele le .pristne" klerikalne duSice do belega dne! Seveda na takih plesih nima pristopa hudič, kaj ne, g. dopisnik? Kajti tam deluje moč blagoslova! Dalje hoče dopisnik »Gorico8 dehti sovraštvo in prepir v našej občini s tem, da hujska in hinavsko smeši, rekoč, da hoče društvo aIpava* postaviti v gorenjem delu Mirna (ali kakor dopisnik naziva v .glavni vasi*) le pohlevno podružnico. Sramujte se tako podle predrznosti! Koliko truda je stalo društvo »Ipava*, da je le nekaj odpravita ono velikansko rano, ki uničuje mir v naši občini, to je ono škodljivo nesoglasje med gorenjim in dolenjim delom Mirna. Koliko se 9e vedno trudi društvo »lpavaw, da odpravi one neumne meje, katero si ljudstvo že od nekd&j stavi v naši občini, hoteč odpreti oči, da spoznajo, da S'«*o vsi is jedne in iste družine, toliko Gorenjci ko Dolenjci ter jedino medsebojna ljubezen in skupno delovanje bi nas privedlo do boljših časov. Tn to človeče hoče zatreti vse to težavno sveto delo s leni, da liajska Gorenjce zoper Dolenjce, češ, vidite, kako se vas Gorenjce ponižuje in smeši, — imenujoč gorenji del Mirna: »Glavno vas*. Pozivam g. dopisnika .Gorice*, naj se potrudi h gosp. predsedniku »kit. društva*, (saj se poznata, kaj ne, gosp,—»k* ?) ter naj ga vpraSa: Ako mu res ne tekne letna bira v »pristranski" ravno tako kakor v »glavni* vasi? Ne verjamem, da bi mu bile manj vredne kronice in manj prebavna jajca itd., ki jih bode kmalu pobiral kot spovedni in blagoslovni davek — v dolenjem delu Mirna nego v »glavni* vasi. »Katoliška* gospoda! Grozite nam boj! Verjamemo, da ste tega vedno pripravljeni, saj to je sploh vaša naloga, sejati prepir, zdražbo in nesoglasje. Toda vedite, da četudi prihajajo vaše pušice iz posvečenih rok, vendar smo vedno pripravljam jih odbijati. Ko torej res nočete soglasja, nočete ljubezni, nočete skupnega delovanja, se ne bodemo samo branili vaših hudobnih napadov, ampak delali bodemo tudi z vsemi mogočimi silami v to, da vničimo, da iztrebimo iz naSe občine vse ono poneumnevanje, vse ono izkoriščanje in molzenje ubogega delavca, ki se vrši na »katoliški* podlagi.. Torej,gosp. »katoličani*, le na delo; toda povemo vam že naprej, da smo — v »Port-Arturju*. Tudi delav ec. gotovljeaa. In tako se je zgodilo za včerajšnjo volitev. Včeraj je bilo vseh Slovencev pripravljenih 90, da oddajo svoje glasove. Vseh teh 90 Slovencev je plačalo v redu udnino že za 1. 1904., imajo tudi društveno izkaznico za to leto, — ali 24-tim niso hoteli dati posebne volilne iz kaz niee4. zato je smete mtijfr J^4^filanggudočim sft imeli L«hi 88 glasov.—Slovenci smo biTi torej včeraj naravnost os.leparjeni, da oropani 2 4 g 1 a s o v, — in po toliki in-famiji je imel dr. Pajer drzno čelo, proglasiti zjpago italijanske liste. Vprašamo: Ako je društveni zakon res tako nedostžten, da počenja večina odbora, kar hoče,aH ninobenega pripomočka, da se take Iumparije onemogočijo, in to vsaj v družbi, ki se imenuje „cesarsko-kra-1 j e v a« ? 1! — Kar so počeli s slovenskimi člani, je naravnost podla, brezvestna sleparija, slovenski člani so ogoljufani, so oškodovani v svojih pravicah, premnogi so oškodovani v svojih vitalnih interesih, — in sleparija ostane sleparija. — Proti takim nesramuostim b> moralo nastopiti državno pravdništvo! Ali država, ki je potrdila obstoj c. kr. kmetijske družbe in jej daje leto za letom lepe svote podpor, aH ta država res nima nikake moči, da bi zapre-čila tolike infamije ter poskrbela po svojih organih zlodejcem zasluženo kazen?! O volitvi sami poročamo na drugem mestu. — Tu pa moramo Se posebe pohvaliti slovenske člane, ki so prihiteli iz vse okolice skoro v polnem Številu. Čast in hvala jim! Naj vstrajajo — in pravična stvar zmaga 1 Prav je zabrusil g. Gabršček dr. Ve-nier> v obraz, da: »enkrat teče pes, enkrat pa zajec*. Pride pa dan obračuna za vse krivice in takrat Slovenci temeljito in za vse čase obračunamo s tako bando, da se bodo Pajerjeve kosti tresle So pod zemljo. Rojaki, za tako osvelo vsi kot en mož t Vrhunec škandalov v c. kr. kmetijski družbi. Glasoviti italijanski »Osar tuttol* je slavil včeraj svoje orgije nad goriškimi Slovenci. Kupa škandalov, katere počenja gospodujoča klika v c. kr. kmetijski družbi, ] v Gorici - Solkanu ........ vpisana zadruga z omejenim .amstvom ~ tovarna s strojeviiim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov ¦ -" ¦ —= ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ......¦............------ Podružnica v Trstu Via dl Plazza vecchia 1. Zastopstvo v Spljetu tor Orljontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Izvolite niti okusni kranjski — Anton Krušič = trgovec In krojaški mojster v Gorici, ulica Gius. Verdi št. 33. naznanja slavn. občinstvu, da je dobil ravnokar sveže angležko in avstrijsko blago raznih vrst v veliki izberi za bližajočo spomladno sezono. Izdelek iz lastnega blaga jamčim. »Brinovec". Naročite ga pri F. Cvek-u - Kamni) (Kranjsko). Sprejme se solidnega zastopal : {v Gorici) za G orli ko. Na prodaj majhna hiša Via Goldoni št. 3 (tik Korza Fr. J.) Veli te izve v upravniitv« „Soce". Po tovarniških cenah razprodam radi pozne zimske sezone vse zaostalo zimsko blago kakor: Za gospode: Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, UlaCnikov, Cepič, Čevljev, dežnikov itd. Zrn dame: Krušne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti za bluse, pajColane, pasove, predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, solnfinike, bluze, Čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezenja, zaponke itd. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih modercev vsake cene. Za vsakega najbolje naložen denar posebno pa z ozirom na vedno dvigajoče se cene vsega volnenega in bombažastega blaga. J. Zorni k Gorica, Gosposka ulica štev. 7. »Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici ===== priporoča sledeče zvezke ===== TALIJE: I. zvezek: Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanju. — (4 možke, 3 ženske osebe.) II. « : Bratranec. Burka v enem dejanju, -(2 možki, 3 ženske osebe.) III. c : Starinarica. Veseloigra v enem de- janju. — (3 možke, 4 ženske osebe.) IV. « : Medved sniibač. Veseloigra v enem de- janju. — (3 možke, 1 ženska oseba.) V. c : Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — (5 možkih, 3 ženske osebe.) VI. « : Dobrodošli! Kdaj pojdete domu? Veseloi igra v enem dejanju. — (2 možki 2 ženski osebi.) VII. « ; Putifarka. Burka v enem dejanju. — (3 možke, 2 ženski osebi.) VIiI. « : Čitalnica pri branjevki. Burka v enem dejanju. — (2 možki, 5 ženskih oseb.) IX. zvezek: Idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju. — (1 možka, 3 ženske osebe.) X. « t Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — (6 možkih, 3 ženske osebe.) XI. « : Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju — (4 možke, 3 ženske osebe.) XII. « : Mesalina. Veseloigra v enem dejanju. — (3 možke, 3 ženske osebe.) Vsak posamezen zvezek stane 40 vin., po pošti 5 vin. več. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjčujočlmi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In kapltallje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države « vraskasl slovansko-Marotfao npr«*«. Via pojMnllt da]e: Generalni zastopv Ljubljani, žegar pisarne so t lastnej binSoej hiii Gospodskili ulicah Štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj ia naj*| kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Doslej je izšlo d zalogi ^Goriške Tiskarne fl. Gabršček" u Gorici ? knjig „0enca slouanskih pouestij" B 8 I. knjiga: i. Figura. 2. Iz križarskih bojev na Poljskem. — 3. SlepCovodja. — 4. Slika \i gladnih let. -• 5. Slovaške sličice. — 6. Ada. 7. Očenaš. — 8. Sovražnik. — Cena........K 1*— II. knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji dogodki. --•¦ 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Zywiia ali moč domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. — Cena . . . . K l-~ III. knjiga: 1. »Prokleti ste...!« — 2. »Kadar pridem z vojne !< ~ 4. Pomladni mraz«. — 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Cena.............K t-20 IV. knjrga: 1. Rusinja, — 2. Prve rože. — 3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. — 5. Maščeval se je. — 6 Jetmkovi otroci. Cena .......K 1-10 V. knjiga: 1. Lux in tenebris lucet. — 2. Moč ljubezni. — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noe v gozdu. 6. Izdajalec. -- 7. Gozd šumi. — 8. Dva huzarja. — Cena.....K 1*20 VI. knjiga: i. c^-tiee z ogljem. — 2. Ta tretja. — 3. P iO.