ftt. 20.
V Gorici, v sredo dne 9. marca 1904
TefcaJ XXXIV.
Iihaja  dvakrat ba tedea,  in eioer t sredo ia ¦oboto ob 11. ari predpoldne   ter stane z izrednimi prilogami  ter s »Kažipotom*  ob novem letu vred po polti   prejemana   ali v  Oorioi   na dom poSiljana: .   Vse leto    .......13 K 20 h. ali gld. 6 60
pol leta .......'.   6 , 60 ,   ,    .   3-30
detrt leta  ........   3 , 40 .   r    .    170
PosamiSne Številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema apravniStvo v Gosposki ulic j gtv. 7. v Gorioi v »GoriSki Tiskarni* A. GabrSoek vsa> dan od 8. tire zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. are. Na aaro8IIa kres dopeilsae ¦arožnlne ne ae oziramo.
Oglasi trn pttutfnlmm se raSonijo po petit-vrataj^ 5e tiskano 1-krat 8 kr., f-krat 7 kr, 3-krat 6 kr. vsak« vrsta, Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. — Reklame it* spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Vse za omiko, svobodo in napredek I«    Dr. K. Lavni.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki nlioi St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do !2. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeijab in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na ievo v tiskarni.
NaročBlno In oglase je plačati loeo Gorica. ""•   Dopisi uhj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poliljajo le aprantiStva.
„PRIMOREC«
izhaja neodvisno od <SoČe» vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60.
«8oča» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bokarni 8ohw»rz v Šolski ulici 'n Jollersite v Nunski ulidi; — v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Caserma.
Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. GabrSČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
»Sava" - »Slovenija".
(Dopis dunajskih »Savanov*.) Pred jednim letom se je zopet razce-pila stara »Slovenija*. Ni le minulo 10 let, odkar so zapustili klerikalni dijaki do tedaj jedino akad. društvo dunajsko, in minulo je ravno eno leto, odkar so si uttanovili svobodomiselni slovenski dijaki svoje društvo »Sava*, ker jim ni bilo veC vstrajati tam, kjer so se prej glasile odloCne besede za svobodo in neodvisni duševni napredek; v sedanjem Času pa frfota s svojimi onemoglimi peruti ptiC noj v podobi domišljavih kritikastrov, katerim glede" političnega razumevanja ni ostalo drugega nego maslene pridige Fodgornikove o izvelieevalni slogi Slovencev,
Nekdo si je nekoč izmislil, da dijaki lahko rešijo svoj narod z gojenjem nar. gospodarskih ved, in drli so :a njim, hoteli so bili konsekventni, pripovedovati so začeli o pogubnosti liberalizma, naložili so vse na rame narodno-napredne stranke, sanjali so o tretji stranki, kamor bi bili zapeljali svoje vodene nazore. Nagibati so se zaceli nasprotni strani, in propali gospodarski konsumi kranjski so jim zapustili Široke sledove, kateri jih sigurno, ako bodo hodili po tej poti, pripeljejo tje, kamor si sami niso nikdar želeli. In ves ta preobrat, ki se je izvršil, rekli bi, kar Cez noC, ni imel drugega namena nego o d j e s t i nar. napr. stranki naraščaja, in v drugi vr*H se je zaCela ,S!ov«mija* približevati klerikalni »Danici".
Deloma vpliv nezrelih idealistov, deloma stara tradicija jo Se drže na površju, zatemnel pa je sijaj, ki ga daje svobodomiselno naziranje akad. društvom, ki imajo v dijaškem življenju pač ves drug pomen od semenišča. In Čedalje bolj so se oživeli »Slo-venjani* v svojo ulogo. Njihove prazne fraze o ,nar. radikaHzmu* pa so jih kaznovale s kurjo slepoto,. Boj, ki se bije na Slovenskem mej razumom in reakcijo, gre mimo njih, kakor da bi ne bili mladi akademiki, ampak stari, penzijonirani duhovniki izza 80tih let. Brez krvi, brez odločnosti, kakor politične mumije z glavo Janusa, kažejo zobe na obe
strani in se prijazno smehljajo na obe strani. »Mi smo nad strankami, mi smo pozitivni delavci in nar, radikale«," to so njihovi argumenti za njih, v teh časih res nepremišljeno početje. S tega stališča tudi gleda »Slovenija* odcepljeni društvi: svobodomiselno in klerikalno, in kakor pravična mati ne vu, komu bi naklonila svoje simpatije. Neodločno dovolj, ako ne \6, komu stoji bližje po svojih nazorih, ali svobodomiselni .Savi" ali klerikalni »Danici* l Ako pa je tuja obema enako, označuje jasno svojo barvo! »Sava1 se je dolgo nadejala, da ji bode možno skupno s »Slovenijo* pobijati razširjevanje klerikalnih idej mej slovenskim dijaštvom, in je resnično želela vzdržati kolikor mogoče prijateljsko razmerje mej obema društvoma, ter je v tej Želji marsikaj že prezrla, kar bi bilo uteg- j nilo razdvojiti jo popolnoma s »Slovenijo*. Pokazalo pa se je ob priliki proslave 35-letnice obstanka omenjenega društva, da za sedaj ne more upati na skupno delovanje, saj ob tej priliki .Slovenija* ni poslala »Savi* vabila k slavnosti, ker bi bila v svoji pravicoljubnoiti dolžna potem vabiti tudi »Danico*. Ker je tako jasno pokazala svoj znaCaj, ni prestalo »Savi", ki šteje sedaj že 60 članov, drugega nego izvajati vse kon-sekvence iz tega dejstva, in je na obenem zboru dne 4. marca soglasno bila sprejeta sledeCa
resolucija:
»Z ozirom na nevarnost, ki preti slovenskemu narodu od strani kranjske duhovščine in klerikalnih posvetnjakov, smatramo za svojo dolžnost, storiti kar mogoče, da se posebno v krogih slovenskega razuraništva ne razširjajo pogubne ideje, ki merijo na to, usužnjiti si slovenskega duha.
hpolnujoCi svojo nalogo moramo ukreniti vse, da onemogočimo prospeh slov. kat. dr. »Danica*. V ta namen se nam zdi potrebno, da imenovano društvo družabno popolnoma bojkotiramo, kar bi se vspričo množice naprednih elementov v dijaštvu brezdvorono in brez vsake najmanjše škode za narodne interese lahko docela konse-kventno izvajalo, in bi tako dosledno postopanje moralo postati uničujoče za »Danico*.
Slov. akad. dr. »Slovenija* je v zadnjih 2 letih preziralo to načelo in v najnovejšem času je zavzelo jednako stališče proti klerik, društvu in našemu svobodomiselnemu društvu. Ker se je v prošlih dneh jasno pokazalo, da »Slovenija* ne namerava zapustiti tega stališCa in je ob priliki proslave 35-let-nice svojega obstanka na nedvomen način pokazala svoje antipatije našemu društvu, sklepamo logično, da za sedanje razmere ni mogoč stik »Save* s »Slovenijo* in se s tem uljudno zahvaljujemo za vsakoršno vabilo na katerikoli način. Vsak poskus od strani »Slovenije*, uvesti mej omenjenima društvoma občevanje, bodemo pa smatrali za znamenje, da je ista voljna odobriti postopanje »Save* proti »Danici* in v tem slučaju odpade to mčelo nasprotstva mej »S%vo* in »Slovenijo*, ki je porodilo našo resolucijo.*
Veselilo bi nas, ako se »Slovcnjani* v kratkem otresejo vpliva nekaterih domišljav-cev in nam ponudijo roko v složen boj proti klerikalnim stremljenjem 1
DOPISI.
V kojš&mskt županljl, 3. marca 1904. (Ž u p a n s t v e n o volitve in dop. iz Srd v štev. 15. »Gorice«.) — Obe nasprotujoči si stranki ste prišli na poklic najstarejšega starašine dne 6. pr. m. v Šmartno, kjer naj bi se izvršila volitev županstva. Iz važnega in za občinski blagor tehtnega razloga so ostali v abstinenci (vzdržku) zastopniki (12 po številu), ki so vled sleparskega Čina ostali v manjšini, a vse eno zastopniki ogromne veČine ljudstva. Vzdržni zastopniki so stavili stvarni pogoj umetni večini, pod katerim bi bil morda mogoč porazum. Ker pa nasprotni stranki ni za dobrostoi občine ter za ureditev nenormalnih razmer v tej, ni hotela sprejeti stavljenega pogoja ali bolje reCeno ni hotel župan odložiti odborništve-nega mandata. Zato volitev za ta dan je postala nedosežna.
Drugo poskusno volitev je odločil starosta na dan 27. pr. m. v Kojsko, h kateri so bili vsi pravočasno z vabili pozvani. Umetna večina obe. zastopa se ni te volitve
udeležila z jako suhoparno motivacijo. Fantastično je mnenje tako elegantne gospode, da morajo biti vabila v prisotnosti župana, (tudi če gre ta uradni dan rožlje brat) v obč. pisarni pisana. (Zakaj ni hotel tajnik, ki je brat župana, vabil na zahtevo staroste spisati ? Saj je vendar za to plačan i) Starosta pa je v podobnem slučaju po zakonu avtonomen brez ozira na župana, če je torej glavarstvo k tej volitvi poslalo svojega zastopnika, kije bilo istočasno avelčeno, kakor izgovorniki in ki je najbolj oddaljeno, hi pa oni ne mogli priti F! Gotovo je strahopetna gospoda opazila ob steni senco svoje dobre polovico. Bolje bi torej rekel »pravilni* in njegov talisman; obljuba dela dolg, krivica pa škodo, zalo sramujemo se iti v občino, kateri smo dolžni, a vrh tega ie krivico pri-zadjuli. Kdor po vrača, hrbet obrača,
Mi smo popolnoma uver'eni, da v slučaju gotove zmage bi šla ta gospoda celo u pustom v Milan, katero bi garda telesne straže sprejela; kar za Kojsko brezdvomno odpada,
Vsojamo si g. župana vprašati: kako pridete Vi do zaključja drznosti, napadati z denuuciranjem davčno občino Kojsko radi nevarnosti za slučaj Vašega dohoda dne 27. pr. m.; v enajstih letih, kar imate po zaslu« ženju te obe. čast županovati, pojasnite nam faktum, po katerem in na katerikoli način bi bila Vaša oseba v Kojskem napadena P Ves cas Vašega županovanja menda enkrat smo imeli čast videti Vašo prisotnost v Kojskem, od koder ste odnesli Vaše rojstne kosti popolnoma zdrave, čast Vašo pa nedotakljivo, kaker vsakdo, bodisi ponoči ali po dnevu. Obžalovanja je vreden tak Čin, s katerim hočete tedencijozno oblatiti občino, ki si je do sedaj ohranila neomadeževano ime. Prebivalstvo občine Kojsko je po večini obse-ljeno ob skladovni cesti, katera odpira zahodnim Brdom in prebivalstvu ob Idriji, okraj Kanalski, premnogo prometa z Gorico; pastirjev je vedno tu mnogo opaziti, a do r iaj ni bi nihče nadlegovan; o tem, kar mi ; vdimo, je sam g. župan kot prva avtoritetna oseba v županiji prepričan. Zato odloč, o protestujemo proti tako podlemu obrekovanju na našo občino, objednem pa zahtevamo od
Trije mušketirji.
Napisal Alexandre Dumas.
DrugI del.                     «•>
»Tako se glasi,« odvrne kardinal suho.
»In zdaj,« pravi milady, kažoč se, kakor da ni opazila izpremenjenega izraza, s katerim je govoril z njo vojvoda, »zdaj, ko sem dobila naročila glede valih sovražnikov, mi pač dovolite, da izpregovorim nekaj besed o svojih lastnih sovražnikih.«
*Vi imate torej sovražnike?« vpraša Richelieu.
»De, monseigneur, sovražnike, proti katerim mi dolgujete pomoč, ker sem si jih nakopala, služeč Vaši Eminenci.«
»Kdo so ti?« vpraša vojvoda.
»Predvsem! drugimi mala intrigantka Bonaeieux.«
»Ta je v ječi v Mantesu.«
»To se pravi: je bila,« odvrne milady, »toda kraljica je dosegla od kralja povelje, na podlagi katerega jo je dala spraviti v neki samostan.«
»V neki samostan?« pravi vojvoda.
»Da, v neki samostan.«
»In v kateri ?c
»Ne vem, to je ostalo tajno.«
»Jaz to izvem.«
»In mi pove Vaša Eminenca, v katerem samostanu živi ta Ženska?c
»V tem ne vidim nič nedovoljenega,« pravi kardinal.
»Prav; zdaj imam So nekega sovražnika, ki sej ga imam bati mnogo bolj nego te male gospe i Bonacieux.«                                                                 |
»Kdo je to ?t                                                        !
»Njen ljubček.«                                                     !
»Kako se imenuje?«
»Ah, Vaša Eminenca ga dobro pozna,« vsklikne railadv v navalu jeze, »to je hudi duh naju obeh; to je isti, ki je pomagal v poboju z vašimi gardisti kraljevim mušketirjem do zmage, isti, ki je trikrat zabodel vašega po»lanca, grofa Wardesa, in preprečil dogodek z deraantnimi klinčki; to je končno oni, ki mi je, vede, da sem mu odvedla jaz gospo Bonacieux, prisegel smrt.«
»Ah, ah,« pravi kardinal, »vem, o kom hočete govoriti.«
»Govoriti hočem o tem bednem d'Artagnanu.*
»To je drzen dečko,« pravi kardinal,
»In prav,ker je drzen dečko, je tira nevarnejši.«
»Trebalo bi imeti dokaz njegovega sporazum-ljenja z Buckinghamom,« pravi vojvoda.«
»Dokaz!« vsklikne milady, »prinesem vam jih deset.«
»Potem je to najbolj priprosta stvar na svetu; prinesite mi ta dokaz, in pošljem ga v Bastiljo.«
»Prav, monseigneur, toda potem ?«
>(5e je človek v Bastilji, ni nikakega sledu o njem več,« reče kardinal. »Ah, za Boga,« nadaljuje »če bi se mi bilo tako lahko oprostiti svojih sovražnikov, kakor mi je lahko, oprostiti vas vaših, in Če
bi šlo za take ljudi, glede katerih zahtevate vi, da se ne kaznjuje...«
»Monseigneur.t odvrne milady, »zob za zob, življenje za življenje, moža za moža; žrtvujte mi vi onega, in jaz vam Žrtvujem tega.«
s Ne vem, kaj hočete reči s tem,« pravi kardinal, »in tudi nečem vedeti; toda želim, biti vam uslužen, in nič neljubez"nivega ne vidim v tem, da vam dovolim, kar zahtevate od mene glede tako podrejenega človeka; in to tim bolj, ker mi pravite, da je ta ne-važni d'Artagnan zanikernež, dvobojevnik in izdajalec«
»Nesramnež, monseigneur, nesramnež!«
?Dajte mi torej papirja, pero in črnilo,« pravi kardinal.
»Tukaj je, monseigneur.«
Nato nastane molk, ki je kazal jasno, da išče kardinal besed, katere bi napisali Athos, ki ni preslišal niti jedne besede pogovora, prime svoja prijatelja za roke in ju odpelje na drugi konec sobe.
»No,« pravi Porthos, »kaj hočeš ? ?akaj ne poslušamo pogovora do konca?«
»Pst!« odvrne Athos, govore* Čisto tiho: »slišali smo vse, kar nam je bilo potrebno; razun tega vama ne branim poslušati še ostalega, toda jaz moram oditi.«
»Ti moraš oditi!« pravi Porthos; »toda kaj naj porečeva, če vpraša kardinal po tebi?«
..Vidva ne smeta čakati, da vpraša, ampak takoj mu povejta, da sem odjezdil kot predstraža, ker w mi dale neke krčmarjeve besede povod, da se osebno
strani župana et eomp. zadoščenja na tangencialnem razžaljenju?
Pač čudni pojavi od nasprotne strani; vedno bolj v bengalični luči preSinjeni od neke slepe strasti, ki jo rod« divji fanatizem, koji ne pozna več mej dostojnosti, in ki se ravna le po brezozirni maščevalnosti do osobja, ki mu noče več štaftžati, kako bi moralno in če bi bilo mogoče tudi roate-rijalno uničili svojega bližnjega. Tako delovanje je do skrajnosti obsodbe vredno, posebno z ozirom na to, da isto podpirano od činiteljev, kateri niso po svojem poklica nikakor na mestu med ljudstvom za uporo podobnih obrekovanj. Kdor je prizadet, gor tovo globoko v srce vtisne sliko olikane družbe, ki si je nadela vlogo moralno ubi-vati z različnimi razžalitvami in spotikljaji naSo stranko, osebito možake, ki jei stojijo na čelu, ne iz sebičnosti, ne iz častihlep-nosti niti radi zavisti, ampak s stališča opravičenih zahtev v ozir odstranitve izvanredno nezdravih razmer, ki so presunile vsako zdravo za dobrobit in napredek občine vneto irce; priznamo, da naše delovanje maščevalno osebo v oči kolje, ker vidi, da naša stremljenja so na cilju za odstranitev vsega, česar je v občini gnjilega. Zdravo jodro znamo vedno ceniti!
Enako lično si prizadeva dop. iz Brd v štev. 15. »Gorice«, oblatili občino Šmartno, čel, da je nekdo »Gradenskega* dne 6. pr. m. na povratku domu z izzivanjem napadel in sicer iz vrst naSe stranke, kar pa je ravno nasprotno resnica, da je neki nastavljeni hujskač kričal: Obljubek je .liberalec*, lančič je »liberalec*.
Ste pač mojstri v prigovoru: rečem ti, da mi ne porečeš! Kje in v katerem evet-linjaku je ta rožica, katero hoče dopisnik na nala prša pripeti, izrastla, je prav lahko uganiti. Kadar so ti elementi v stiski radi kakega nevspeha, hite nam položiti .liberalno' krono na glavo, krstijo pa vsakega, kdor jim noče pomagati pri falzificiranju, tudi če je najstrastnejsi .klerikalec", za »naprednjaka* in razkažejo ga kot takega za protiverea s prižgano lučjo z vsemi botrami v javnosti, od koder namignejo navzgor.
Rad: nedosežnih voiitev v Šraartnem so .naprednjaks", katerim dopisnik spodtika ponesrečenje istih, popolnoma nedolžni. Vso krivdo v tem ozira naj pripiše dotični dopisnik na rovaš nasilja, postavolomstva in nepravilnosti pri obč. vol. v Kozani, na podlagi katerih činov ima tudi dop. čast in srečo, biti tam, kjer je.
G. dop., nikdo iz naSe vrste ne zavida niti ovira duhovščini na dejanskem posluže-vanju volilne pravice, ista sme na vse strani slobodno radi nas razpolagati s svojim prepričanjem. Le častitamo duhovniku, ki ve ceniti čast in interes lokalne (davčne) občine — le po drugi poti bi bil lahko iste ohranil. V nasprotnem slučaj' pa je obžalovanja vreden vsakdo, in če je ta tudi duhovnik, ki z izdajalskim   činom bije v obraz
inieresu kraja,  kateri mu kruha daia! Kar stoji dobro Vam, pustite tudi nam!!
NaSa želja je bila in je še vedno živeti s prav prijateljskim sporazumom s ča-stito duhovščino, ki je v soglasju s stremljenji za zboljšanje žalostnega položaja posameznih občin.
Damoklejev meč, ki je tudi nad du-hovsko glavo visel, je isti prav dobro pozna: *n le tiransko bilo Jii početje onega, ki bi nas hotel pod k ti meč pahniti. Žalostno bi pač bilo, da bi si duhovščina, koja ve, da iz naSe srede je izključeno vsako strankarstve, si želela prisvojiti \ ostud-dnega boja, koji žalibog razjeda korenine na gospodarskem in narodnem polju slovenskega naroda, tudi naše občK-3ko polje I Od Vas gospoda je torej odvisen mir ali razdor t Mi smo pripravljeni na vse l
Bije, 28. februvarja 1904. — Naša društva v Brjah dobro napredujejo. Vinarsko in sadjarsko društvo ima tudi svoje v gmotnem oziru dobro stanje, katero soob-čane mika k pristopu in zanimanju. Bralno in pevsko društvo seveda ne dobiva podpor; za izobrazbo in omiko, kateri edini so taka društva posvečena, ne dobe od tam, kjer bi se smeh: pričakovati, nikake moralne, kameli gmotne podpore; pač pa dostikrat nevšečnosti in polena poiT noge. Naša bralna in pevska društva morejo vspevati ter vršiti svojo kulturno nalogo le s požrtvovalnostjo nekaterih po občinah za napredek in probujo unetih ia nesebičnih rodoljubov. Ako takih v kaki občini nedostaje, društva ni, ali pa hira ter propade. Pozna pa se prav dobro tak kraj, kjer nimajo čitalnic in pevskih društev; žalostno se ločijo po svoji zaostalosti, omejenosti in nezavednosti ljudstva od onih občin, kjer bralno društvo živahno deluje in blagodejno vpliva na duševni razvoj občinstva potom poučnih shodov, veselic, čitanja dobrih časnikov ter knjig itd. Plemenito delo je torej med našim narodom ustanovljatt taka koristna društva, pa jih tudi vrlo podpirati.
Naše bralno in pevsko društvo je že obilokrat pokazalo z veselicami, shodi, izleti, sodelovanji, da ni le na papirju, temveč da se popolnoma zaveda svojega življenja in dolžnosti. Ker pa ni imelo še svojega znamenja, naročilo je pri »Ženskem vvrobnem spolku češkem* v Pragi krasno zastavo v znesku nad 500 kron. Udje-domačini so zbrali že precejšno svoto, nekaj čistega dobitka morda tudi danese slavnost razvitja, ki se bo vršila v velikem obsegu te pomladi, a nadejamo se tudi blagohotnih denarnih podpor nekaterih imovitejših rojakov-domačinov, ki žive v tujini, naših bralnih in pevskih društev po okolici ter nekaterih narodnih posojilnic, katere smo posebe prosili. Ker je društvo pri vseh veselicah postopalo nesebično ter ves čisti dobitek obrnilo v dobrodelne namene oziroma udeleživšim se društvom v podporo in odškodnino ter prispevalo tudi  po svojih skromnih  močeh
za »Šol. dm*, Prešernov kip itd. ter z ozirom na to, da je sedanji predsednik zlasti med domačini v prvih letih nabral za „Slo-gine* šole mnogo več nego stane ta zastava, smo gotovi, da ne bo naš glas o pomoči v puščavi vpijočega. Složno in z združenimi močmi moramo brat bratu pomagati!
V novejšem času so začela naša društva prirejati veselice in slavnosti po deželi v večera slogu, ki imajo za probujo, narodno zavest mnogo več pomena, nego male, lokalne prireditve. Kedo nima v spominu takih krasnih slavljenj, ki so se vršila v zadnjih treh letih po vrsti v Rihemhergu, Kanalu in Ajdovščini! Take skupne, vse-obče slavnosti vplivajo na širno maso naroda ter ga vsposabljajo za enotnost in zvezno delovanje proti nazadnjaštvu, mračnjaštvu in duševnemu izkoriščanju. — Ob priliki razvitja zastave se misli na tako veliko narodno veselico.
Vinarsko in sadjarsko društvo šteje mnogo vrlih članov, ki se močno trudijo za prospeh istega. Društvo ima lep vinograd, sadovnjak, drevesnico in matičnjak; sklicuje tudi poučne shode itd* ter skrbi za napredek kmetijstva.
Nemalo zaslug si je društvo steklo letos s tem, da je pregovorilo posestnike neke več hektarov velike doline, katera je bila do sedaj s slabim gozdnim drevjem obraščena in vodnim poplavora izpostavljena, da so jo oskrbeli z odloki ter jo zasade s plemenitim sadnim drevjem. Naš vrli potovalni učitelj kmetijstva, gospod Štrekelj, nam seveda gre v vsem na roko ter nam s svojim znanjem in redko pridnostjo krepko pomaga. — Tako se mora kmetovalec vbadati in vpfrati imajoč poleg svojega težavnega stanovskega de1* še polne roke drugih koristnih in važnih poslov, katere mora zasledovati in vršiti, če hoče napredovati.
Naši deželni očetje pa nimajo kaj pre-motrivati, sklepati in obravnavati, baje nimajo snovi, za katero bi se sesli na sejo. Srečna dežela t Zato pa je tudi vse tako v lepem redu!
las Mirna. — Dopisnik iz Mirna v .Gorici* in »Primorskem listu* je tako im-pertinenten, da ponovno napada društvo, ko-jega namen je tako jasen, tako čist, tako svet, da bi se mogel ga okleniti še najza-grizenejši strankar. — Toda njemu ni za izobrazbo, ni za pouk, ni za blagostanje mi-renskega delavstva, ampak hoče imeti zdražbo, prepir in strankarstvo v mirenski občini.
Oglejmo si malo n. pr. njegov dopis v »Gorici*, v katerem dolžuje, da sem napadal »kat. društvo". Gospodje »katoličani*, kdo napada? Kdo je prvi vrgel pušico v osrčje društva »Ipava* ? Kaj vara je bilo to društvo na poti ? .Katoliškemu društvu* gotovo ni delalo zgage; kajti ponavljam, da istega ni bilo več. — Da je to re3, ste Vi, g. predsednik »kat. društva*, sami priznali s tem, da ste poklonili jedini iztis »Slovenca" društvu »Ipava" in ga tudi dajali; med tem
ako bi »kat. društvo* res dejanski obstajalo, bi Vi kot predsednik istega gotovo ne bili storili. Ša le pozneje, ponavljam, so se začeli pod uplivora par strankarskih hujskačev oni zaspani črvi v tabli ,kat. društva* gibati in Vi hipnotizirani po teh, ste odtegnili društvu »Ipava* Vašega »Slovenca* ter spet začeli dramiti in iskati nekdanje »katoličane*. Čemu se torej zaganjate v nas? Ali ni društvo »Ipava* hotelo tudi z vami par zdražbarji živeti v miru in Ijubezr,' , tem, da se vas je pozvalo prav prijateljsko da se združimo v jedno in isto društvo, pod jedni in isti prapor? In vam je čisto in jasno, da naša pravila so z vašimi nekdanjimi jedna in ista. Jedino, da se razlikujejo v tem, da v društvu »Ipava* imajo prost vstop
vsi časopisi.-----To pa je tako malenkostna
in nedolžna a objednero pravična zahteva, s kojo se strinjajo skoro vsi odborniki »kat. društva*. (Če se jih sme sploh kot take na-zivati; kajti čudite se g. čitatelji! — V imenik odbornikov j* to »slav.* kat. društvo vpisalo celo osebe, katere same ničesar ne vedo o tem, da celč niti udje istega niso, in razume se tudi vinarja niso vplačali.) — Toda vi nočete združitve (hočem reči, g. župnik noče), nočete miru, hočete strankarstvo. Priznavam vam, da sedaj hoče »kat. društvo* živeti; toda, da hoče delati za obče blagostanje rairenskega delavstva, to trobite sv. Juriju pred cerkvijo, a ne nam. Kajti društvo, katero uporablja udnino ubogih trpečih delavcev v to, da pošilja lenuhe na sprehod po Kranjskem, z izgovorom, da gredo poslušat ligvorjanske nauke iz požlindr«nih ust, to mislim pač ne deluje za blagor svojih članov. Društvo, katero ima za najglasnejše agitatorje osebe, katere si pridržujejo iz ud-nin odstotne odbitke, mislim pač ni človekoljubno. Društvo, katero kliče mirenskemu občinstvu v spomin (!), da je res priredilo v celih 15 (beri: petnajstih) letih nič več kakor 3 (beri tri neprebavne veselice), — menim tudi, da ni blagodejno. Bahate se s tem, da je izdalo »kat. društvo" v enem letu (tisk. po-grešek, ste hoteli reči v 15 letih, kaj ne g, dopisnik?) K 391 podpore. Ha! fiastitam vam, da ste imeli sploh toliko takih klijeniov t Čudno, da pri toliki ugodnosti, ki se je imelo v »kat. društvu", so vendar nekdanji pol-noštevilni udje istemu obrnili hrbet, tako, da je isto konečno popolnoma izginilo z dejanskega površja. Saj vam v celi 15 letni dobi ni nihče kalil vode! Saj vam nt nikdar nihče stopal na prste! Res, pomilovanja vredni taki voditelji. Sicer dovolj o tem 1
Največ podlo in surovo se mi zdi pa od dopisnika v »Gorici*, da poziva miren-ske občinarje v prepir in razpor, ker pravi, da se jih ponižuje in sramoti, ako se je omenilo, da je mirenska občina v narodnem oziru močno zaostala za drugimi. Prašara vas jaz sedaj: Ako je res naša občina na tako dovršeni stopinji omike, izobrazbe in blagostanja, čemu pa oživljate sedaj sploh, (Dalje v prilogi.)
prepričam o varnosti pota. Poleg tega hočem spregovoriti nekaj besed s kardinalovim oprodo. Ostalo je moja osebna zadeva, ne skrbi torej za- to.«
»Bodi previden, Athos!« pravi Aramis.
»Bodi brez skrbi,« odvrne Athos, »ker veš, da imam hladno kri.«
Porthos in Aramis se vrneta zopet na svoj prostor poleg cevi.
Athos odide brez vsakih okoliščin, poišče svojega konja, privezanega ob jednem izmed oken, prepriča oprodo z malimi besedami, da je potrebno, poslati zaradi varnosti naprej predstražo. preišče kresalo svoje pištole, vzame meč med zobe in odjezdi po poti, vodeči proti taboru.
XIV.
Zakonski prizor.
Athos je slutil, da kardinal ne ostane več dolgo zgorej, in tako se je tudi zgodilo; kmalu odpre vrata sobe, v kateri so našli zavetišče mušketirji, ter najde Porthosa in Aramisa, strastno kockajoča, z bliskovitim pogledom pregleda vse kote sobe in opazi, da se mu je izgubil jeden njegovih ljudij.
»Kaj se je zgodilo z Athosom?« vpraša.
»Monseugneur, nekatere besede našega krčmarja
so mu vzbudile pomisleke glede varnosti pota, in zato
je odjezdil za predstražo naprej.«
»In kaj ste delali vi, gospod Porthos?« »Priigral sem od Aramisa deset pištol.« »Ali se moreta zdaj vrniti z menoj ?« »Midva čakava povelja Vaše Eminence.« »Na konja torej, gospoda, kajti pozno bčie.« Oproda je stal pri vratih in držal kardiiia^ovega
konja za vajeti. Nekoliko proč sta stala v temi dva j moža in trije konji. Ta dva moža sta imela spremiti i miladv do forta La Pointe in počakati, da se  vkrca.
Oproda potrdi, kar sta povedala glede Athosa| že mušketirja. Kardinal pokaže z gesto, da mu je vse po volji, in krene proti taboru, zakrivši si svoj obraz kakor pri svojem prihodu.
Pustimo ga, naj se vrne pod varstvom svojega oprode in dveh mušketirjev v tabor, in vrnimo se k Athosu.
Ta je jezdil kakih sto korakov v isti smeri, a kakorhitro ga ni bilo več mogoče videti, okrenil svojega konja na desno, napravil ovinek in se vrnil v bukovje, oddaljeno kakih dvajset korakov od hiše, da bi pazil na odhod male čete. Ko opazi klobuka svojih tovarišev in plašč gospoda kardinala, počaka, da se izgubijo kavalirji za ovinkom, ter se vrne h krčmi, katero mu odpro brez vsakih okoliščin.
Krčmar ga spozna.                   ,
»Moj častnik,« pravi Athor »je pozabil naročiti svoji dami nekaj zelo važnega; zato me je poslal, da popravim, kar je zagrešil on v svoji pozabljivosti.«
»Izvolite Iti k nji,t pravi krčmar, »v svoji sobi je.«
Athos izrabi dovoljenje, odide čisto tiho po stopnicah, pride pred sobo in vidi skozi pol odprta vrata miladv, devajočo si klobuk na glavo.
Stopi v sobo in zapre vrata za seboj.
Pri šumu, ki ga je provzročil, se miladv obrne.
Athos je stal vzravnan pri vratih, zavit v svoj plašč, s klobukom globoko nad očmi.
Ko vidi miladv, kako stoji ta postava nemo in nepremično kakor kip, se prestraši.
»Kdo ste in česa želite?« vsklikne.
»Da, ona je!« zamrmra Athoa.
Pri tem izpusti svoj plašč, sname klobuk z glave in stopi proti miladv.
•Ali me poznate, madame?« pravi.
Miladv stopi za korak proti njemu in nato od-skoči kakor pri pogledu na kačo.
»Prav torej,« pravi Athos; »vidim da me poznate.«
»Grof de La Fere!« zamrmra vsa bleda miladv in se umakne prav do stene.
»Da, miladv,« odvrne Athos, »grof de La Fere z dušo in telesom, ki prihaja prav na poseben način z drugega sveta, da bi imel radost gledati vas. Sediva torej, da se pogovoriva, kakor je rekel monseigneur kardinal.«
Nepopisen strah je obšel miladv, da sede, ne da bi spregovorila le besedico.
»Vi ste torej vrag, poslan na zemljo,« pravi Athos. »Vaša moč je velika, to vem; veste pa tudi, da so ljudje z božjo pomočjo premagali že mnogokrat najstrašnejše vragove. Enkrat ste me že srečali na potu življenja; mislil sem, da sem vas uničil, madame; toda ali sem se motil ali pa vas je vzbudilo peklo v novo življenje.«
Pri teh besedah, ki so ji vzbudile strašne spomine, vzdihne in povesi glavo.
»Da, peklo vas je obudilo, peklo vas je obdarilo s premoženjem, peklo vam je dalo drugo ime, peklo vam je podelilo diugo obličje; toda opralo vam ni niti blata iz vaše duše, niti znamenja z vašega telesa.«
Miladv skoči kvišku, in njene oči se prično bliskati. Athos obsedi.
(Dalje pride.)
Priloga »Soče*1 št. 20. i dne 9. marca 1904.
čemu ste vstanovili »kat. društvo'? Čemu trobite sedaj v svet, da hočete isto oživiti, da bodete Sirili omiko in blagostanje Saj je to po vasem popolnoma brezpotrebno. Ker je torej naša občina že tako na vrhuncu blagostanja, bode iz tega vsak pameten človek sklepal, da oživljate »kat. društvo* jedino zato, da mirensko ljudstvo zopet poneura-nite ter tim potom izkoriščate. —-• Sicer več* hinavskega, a objednem smešnega dopisnika si ne morem misliti, ki poziva Mirence v boj rekoč, da se jih sramoti in smeši, med tem ko sam v istem stavku imenuje Mirence ra-zuzdance, pijance in zapravljivce, , _^..., Se zaganja v društvene plesne zabave, med tem ko ravno zadnji pustni ples je priredilo »katdruštvoVseveda pod krinko .rodoljubov". In, da bi jih videli, kako so se vrtele le .pristne" klerikalne duSice do belega dne! Seveda na takih plesih nima pristopa hudič, kaj ne, g. dopisnik? Kajti tam deluje moč blagoslova!
Dalje hoče dopisnik »Gorico8 dehti sovraštvo in prepir v našej občini s tem, da hujska in hinavsko smeši, rekoč, da hoče društvo aIpava* postaviti v gorenjem delu Mirna (ali kakor dopisnik naziva v .glavni vasi*) le pohlevno podružnico. Sramujte se tako podle predrznosti! Koliko truda je stalo društvo »Ipava*, da je le nekaj odpravita ono velikansko rano, ki uničuje mir v naši občini, to je ono škodljivo nesoglasje med gorenjim in dolenjim delom Mirna. Koliko se 9e vedno trudi društvo »lpavaw, da odpravi one neumne meje, katero si ljudstvo že od nekd&j stavi v naši občini, hoteč odpreti oči, da spoznajo, da S'«*o vsi is jedne in iste družine, toliko Gorenjci ko Dolenjci ter jedino medsebojna ljubezen in skupno delovanje bi nas privedlo do boljših časov. Tn to človeče hoče zatreti vse to težavno sveto delo s leni, da liajska Gorenjce zoper Dolenjce, češ, vidite, kako se vas Gorenjce ponižuje in smeši, — imenujoč gorenji del Mirna: »Glavno vas*. Pozivam g. dopisnika .Gorice*, naj se potrudi h gosp. predsedniku »kit. društva*, (saj se poznata, kaj ne, gosp,—»k* ?) ter naj ga vpraSa: Ako mu res ne tekne letna bira v »pristranski" ravno tako kakor v »glavni* vasi? Ne verjamem, da bi mu bile manj vredne kronice in manj prebavna jajca itd., ki jih bode kmalu pobiral kot spovedni in blagoslovni davek — v dolenjem delu Mirna nego v »glavni* vasi.
»Katoliška* gospoda! Grozite nam boj! Verjamemo, da ste tega vedno pripravljeni, saj to je sploh vaša naloga, sejati prepir, zdražbo in nesoglasje. Toda vedite, da četudi prihajajo vaše pušice iz posvečenih rok, vendar smo vedno pripravljam jih odbijati. Ko torej res nočete soglasja, nočete ljubezni, nočete skupnega delovanja, se ne bodemo samo branili vaših hudobnih napadov, ampak delali bodemo tudi z vsemi mogočimi silami v to, da vničimo, da iztrebimo iz naSe občine vse ono poneumnevanje, vse ono izkoriščanje in molzenje ubogega delavca, ki se vrši na »katoliški* podlagi.. Torej,gosp. »katoličani*, le na delo; toda povemo vam že naprej, da smo — v »Port-Arturju*.
Tudi delav ec.
gotovljeaa. In tako se je zgodilo za včerajšnjo volitev.
Včeraj je bilo vseh Slovencev pripravljenih 90, da oddajo svoje glasove. Vseh teh 90 Slovencev je plačalo v redu udnino že za 1. 1904., imajo tudi društveno izkaznico za to leto, — ali 24-tim niso hoteli dati posebne volilne iz kaz niee4. zato je smete mtijfr J^4^filanggudočim sft imeli L«hi 88 glasov.—Slovenci smo biTi torej včeraj naravnost os.leparjeni, da oropani 2 4 g 1 a s o v, — in po toliki in-famiji je imel dr. Pajer drzno čelo, proglasiti zjpago italijanske liste.
Vprašamo: Ako je društveni zakon res tako nedostžten, da počenja večina odbora, kar hoče,aH ninobenega pripomočka, da se take Iumparije onemogočijo, in to vsaj v družbi, ki se imenuje „cesarsko-kra-1 j e v a« ? 1! — Kar so počeli s slovenskimi člani, je naravnost podla, brezvestna sleparija, slovenski člani so ogoljufani, so oškodovani v svojih pravicah, premnogi so oškodovani v svojih vitalnih interesih, — in sleparija ostane sleparija. — Proti takim nesramuostim b> moralo nastopiti državno pravdništvo! Ali država, ki je potrdila obstoj c. kr. kmetijske družbe in jej daje leto za letom lepe svote podpor, aH ta država res nima nikake moči, da bi zapre-čila tolike infamije ter poskrbela po svojih organih zlodejcem zasluženo kazen?!
O volitvi sami poročamo na drugem mestu. — Tu pa moramo Se posebe pohvaliti slovenske člane, ki so prihiteli iz vse okolice skoro v polnem Številu. Čast in hvala jim! Naj vstrajajo — in pravična stvar zmaga 1 Prav je zabrusil g. Gabršček dr. Ve-nier> v obraz, da: »enkrat teče pes, enkrat pa zajec*. Pride pa dan obračuna za vse krivice in takrat Slovenci temeljito in za vse čase obračunamo s tako bando, da se bodo Pajerjeve kosti tresle So pod zemljo. Rojaki, za tako osvelo vsi kot en mož t
Vrhunec škandalov
v c. kr. kmetijski družbi.
Glasoviti italijanski »Osar tuttol* je slavil včeraj svoje orgije nad goriškimi Slovenci. Kupa škandalov, katere počenja gospodujoča klika v c. kr. kmetijski družbi, ]<y bila včeraj dopolnjena, — više ni mogoče, nekaj bolj Škandaloznega si ne more umisliti, ne more izvesti najnesramnejši despot......
Čujte rojaki in strmite!
Včeraj je volil goriški odsek c kr. kmetijske družbe 10 članov v osrednji odbor. »Corriere* je klical vse Italijane na obrambo »deli'italianifa* c. kr. kmetijske družbe, dr. Pajer pa je držal v svojih uvelih rokah škarje in platno ter rezal — rezal slovenske kose, dokler ni bil gotov, da je laški kos večji ter mu je **aaga zagotovljena.
Pa kako lahko je Pajerju zmagati! Nič ložje nego to, samo tisto porcijo nesramnosti je tr^bii. s kakoršnosina kraju groba oslav-lja t& »deželni oče* svojo sivo glavo. — Ako ima P&jif gotovih 90 glasov, tedaj Slovenci kratko nikar ae smejo doseči tega števila.
To pa napravi čisto na kratko, da pošlje volilno izkaznico manjšemu Številu Slovencev, — ostali niti v volilno dvorano ne smejo, pa je laska zmaga za-
DomaČe Ir razne novice.
Promocija. — Gosp. Dragotin Milic, c. kr. avskultant v Trstu, je bil v petek na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem prava.
Gradec, 7. t. m.: »Danes dne 7. t. m. je napravil g. Vek. Keršovan na tukajšnjem vseučilišču „adnji juridični izpit ter tako dovršil svoje jur. študije. Čestitamo.*
Umrl Je  v Trstu   v  soboto  g. Fran Cegnar, uradnik  zavarovalnice »Assicura-] zioni Generali*. Pokojni je bil sin slov. pes-i nika in pisatelja Fr. Cegnarja.
j           Koncert Marije Herltcsove.  — Dne
i 15. t. m. bo koncertovala v Gorici v gledališki dvorani mlada češka umetnic« Marija Heritesova, ki si je pridobila po dosedanjih nastopih že najboljše ime. Več prihodnjič.
Pogreb Tpokojoncga nadučitelja Ig. Krlžmaua. — Dobili smo v priobčenje: V Dornbergu smo dne 3. t. m. položili v zemeljsko nsročje upokojenega nadučitelja Ignacija Križmana, očeta povsod priljubljenih tovarišev sedanjega dornberškega in šempas-kega nadučitelja ter tasta tudi nadučitelja Fr. Vodopivca v Brestovici. Lepemu vinorodnemu Dornbergu učiteljujejo torej Ze nad pol stoleta vedno le Križmani in to najprej ded, potem ravnokar umrli oče in sedaj njegov sin.
Učiteljstvo našega okraja je sijajno dokazalo, da je visoko spoštovalo uzornega blagopokojnika in da iskreno ljubi ob odprtem grobu plakajočo rodbino Križmanovo, posebno pa svoja agilna in delavna tovariša Ignacija in Franceta. Bili smo pri veličastnem pogrebu vsi prav vsi iz cvetne naše vipavske doline in goriške okolice, da celo iz daljnih Brd so prihiteli tovariši in tovarišice, da počastimo spomin blagopokojnika, da obrišemo bridke solze iz očesa našima dragima tovarišema ! Prihitel je tudi naš blagorodni gosp. nadzornik Finžgar ter znova pokazal, da ljubi naš stan, da je povsod poleg, kjer velja pomnožiti naš ugled. Tudi g. c. k. Šolski svetnik Vodopivec je vrgel s potrtim srcem grudo zemlje v grob svojega tolikoletnega prijatelja, sovrstnika in učitelja. Tudi kolegijalni predsednik deželnega učiteljskega društva, j tovariš Jacobi iz Gorice, je stisnil z najiskre-nejšim sočutjem roki plakajočima sinovoma blagopokojnega.
Osobito pa Žaluje ob odprtem grobu nepozabnega sovrstnika in pobratima naS sivolasi ali v srcu in mišljenju vedno mladi
Tomaž. Tudi prečastiti gg. duhovniki iz okolice so se udeležili sprevoda.   Vsi veljaki iz okolice in vsi  domačini so prihiteli na gomilo ter pošiljali k nebeškemu prestolu iskrene molitvice v blagor nepozabnega,   sivolasega uzor-učttelja, katerega blaga duša je z zadovoljnim očesom zrla iz rajskega  veselja in blagoslavljala svoje plakajoče otroke, blagoslavljala našo vrlo  učiteljsko JEeta, ter jej klicala:  »Naprej k prosveti in slobodl*!«' — Ob odprtem grobu je govoril tovariš Bajt par črtic iz življenja pokojnika. Učiteljstvo je nosilo nagrobne vence deželnega ter okrajnega učiteljskega društva in druge. Vdomači hiši so mu spretni  pevci dornberški zapeli: »Oj  kak  grenek tužen«   in na pokopališču zopet'"»Blagor mu,"tf se~ sp6W^r   Peft so" izborno in s sočutjem — saj so peli hvaležni učenci svojemu ljubljenemu učitelju. Čast jim I Umrli nadučilelj Ignacij Križman je poučeval najprej  v Kobaridu, odtod je Sel v Miren, a kmalu — po dveh kratkih letih — ga je mila osoda dovedla v domači rodni kraj, kterega je ljubil z vsem svojim srcem, Dornbergu je posvetil vse svoje moči l  Uči-teljeval, tajnikoval, orgljal, poučeval narodno petje, vinorejo in sadjerejo nad trideset let ter bil mož, katerega se je porabilo povsod pri vsakem rodoljubnem delu.  Nikaka čuda ni, da je končeno or.mgal pod tolikim bremenom, katerega jejtako pogumno nosil, dokler ni omagal kakor junak,  dokler ga ni pred sedmimi leti zadela kap v šolski sobi  pred Šolsko mladino, odkoder so ga odnesli telesno  skrušenega in uničenega v  posteljo. Opomogel se je  pod skrbnim negovanjem svoje blage soproge in  ljubečih otrok vsaj toliko, da je kakšna tri leta še Setal okrog in se tudi mogel razgovarjati, le s silo sicer — a vendar je šlo. Zadnja leta pa je telesno popolnoma onemogel. Mrtev je bil o '     ik, s katerega pomočjo je skoraj tridese'     poučeval   nežno  mladino,  in svoje  ljubljene Dornberžane.  Bil je dolj časa iakorekoč živ mrtvec. Konečno je dne 1. marca umrl ter reSil bridkega trpljenja sebe in svoje domače, Blagopokojnik je imel 66 let.   Rekli bi skoraj, da je to že  dolga doba človeškega življenja, katerega pa ne merimo po množini let,  temveč  po  množini  blagih  plemenitih činov, katere  človek napravi v blagor svoje družine, v korist občine, v narodovo  srečo in v blagobit vsega človeštva.  Življenje njegovo je bilo v polni meri le jeden tak plemenit čin, kateri je trajal od nastopa njegove prve službe do njegove popolne telesne onemoglosti. Bil je bleg soprog, skrben oče svojim   otrokom,   ki   so   mu obupajoč lajšali bridko trpljenje v dolgi  bolezni,  ki  so mu potrti  v bridki  Žalosti  zatisnili   ono  blago očetovsko oko, katero jih je s toliko ljubeznijo in skrbjo vodilo  po poteh pravega po-f Stenja in neumornega delovanja. Občini Dorn-\ berg je bil požrtvovalen učitelj v Šolski sobi t in izven iste, neumoren tajnik, spreten orga-1 nist in pevovodja, ter brezplačen  svetovalec j vsakemu domačinu v vsakem opravilu. Hvaležna srca vrlih Dornberžanov gotovo najbolj počaste spomin  blagopokojnikov, ako  se _ I isto ljubeznijo oklenejo njegovega sina seda-: njega delavnega nadučitelja. Kdor se pa tako, i žrtvuje z neumornim delom sreči svoje obi-,* telji, domači občini,  ljubljenemu narodu ter ; v obče bi; ginji človeštva, gotovo najde svoje | zasluženo plačilo nad zvezdami, kjer ga vsemogočni Stvarnik z nebeškim veseljem sprejme v krog svojih izvoljencev.
O sklepu teh vrstic kličem Vam — ne-j pozabni   moj   voditelj:   Uživajte   zasluženo plačilo nad zvezdami! Počivajte sladko v domači, rodni zemlji !* Tebi pa, ljubljena Križ-manova, a osebito Vama, predraga pobratima, želim,   da se kmalu utolažita  v   hvaležnem otroškem spominu na blagega voditelja, saj: »Lepše sonce njemu sije, lepše zarja rumeni. —*
Alojzij.
Goriški ods< k c. kr.kmetl^ke družbe
je imel včeraj dopolnilno volitev 10 članov v osrednji odbor. — Volitev je pričela ob 11. uri v deželni dvorani. Slovenskih vo-Hlcev je bilo zbranih v Gorici 90, toda 24 od njih niso dobili bele izkaznice, izdane za io volitev, dasi so plačali udnino za 1. 1904. Večina teh ni niti mogla priti v dvorano, marveč zavrnila sta jih dva mestna stražnika, ki sta stala ob vhodu. Tako se je zgodilo tudi deželnemu poslancu in odborniku prof. Berbuču, — dočim je pa bil v dvorani, in sicer med komisijo, oni Pont o t i, ki je laški državljan ter ne biva v okrožju goriškega odseka.   On ni
volilec tega odseka, pa je smel v dvorano, kjer je imel glavno besedo in je takorekoč vodil laške volilce.
Ko je proglasil dr. Pajer pričetek volitve, se je oglasil za besedo A. Gabršeek ter dejal, da goriški odsek je za mesto in okraj, torej za % Slovencev in \ Lahov. Toda slovenski člani tega odseka smo bolj interesovani nego laški, ker poljedelstvo itd. je v okraju, torej med Slovenci, ~- danes pa vidimo tam na odličnih mestih le laške gospode odvetnike in trgovce, kateri sicer slovenskega kmeta tako radi vabijo s »pejtega sem« v svoje štacune. Zahteva, naj se pokliče v komisijo toliko slovenskih članov, kolikor je laških..— Dr. Pajer-je privolil, da si Slovenci izvole" tri zastopnike, ki so bili gg. Gabršček, Grča Blaž in Vodopivec Fr.
Ko zasedejo ti svoja mesta, zahteva Gabršček zopet besedo in govori o modrih in belih izkaznicah. (Bitstvo je znano iz članka in pričetka tega poročila). Končno vpraša: zakaj niso dobili vsi člani bele vstopnice, — in zahteva, da mora za volitev zadoščati i modra izkaznica, ki dokazuje, da so člani že do 8. marca plačali za leto 1904., dočim morajo to storiti po pravilih šele do konca marca, in je na teh izkaznicah izrecno rečeno, da morejo člani ž njimi izvrševati vse pravice pravih članov,
Dr. Pajer je mencaje odgovoril neresnico, da tisti člani niso plačali za 1.1904. (- protesti! —) in izjavi na kratko, da pripusti voliti le onim, ki imajo bele izkaznice.
—  Po mnogih burnih scenah je pričel Pajer volitev, — in sicer je volil najprej sam za več društev in korporacij, med drugimi tudi za slovensko kmetijsko šolo. Gosp. Vodopivec je protestoval proti temu glasu, ali Pajer je bil gluh. - Gabršček je pozneje izvedel, da Pajer -' auel izkaznice za slov. kmetijsko šc'a, — in je začel tako postopanje žigosat! v tako ostrih besedah, tla so laški gospodje kar s svojih sedežev skakali. Celo policijo so hoteli imeti, da bi ta Gabrščka »ven vrgla«. — Ali dejstvo je ostalo pribito, da je volil Pajer za slov. kmet. šolo brez izkaznice.
. Med slovenskimi člani je vladala več čas velika razburjenost. Nekateri Člani, ki so že plačali udnino za I. 1904. ter imeti izkaznice za izvrševanje pravic pravih članov v tem letu, so prihajali in hoteli voliti, Pajer ni dovolil, — in nastajal je prepir, v katerem so padale na Pajerja najostrejše obsodbe.   Mož je bil slep in gluh za vse,
—  »Osar tutto!« kakor pravi naš današnji člankar.
Pred skrutinijem je zahteval član komisije Gabršček, naj se sprejmejo na zapisnik vsi tisti člani, ki niso smeli voliti, ker niso dobili bele izkaznice, dasi so v redu plačali.  — Dr. Pajer tega ni pripustil.
—  Gabršček je zahteval, naj se zabeleži v zapisnik vsaj to, da predsednik ni dopustil njegovega predloga. — Dr. Pajer je gluh na obe ušesi. — Po končanem skrutiniju proglasi dr. Pajer, da je dobila laška lista 8$ glasov. -— Slovenska je ostala s 66 glasovi v manjšini. — Ako prištejemo člane, ki niso mogli voliti, ker jih je dr. Pajer na ostuden način opeharil za glasove, tedaj dobimo za slovensko listo večino glasov. — Tega dejstva ne bo mogel Pajer utajiti, in to govori, da so slovenski volilci bili v večini, pa jih je »deželni oče« Pajer z nečuveno in-famijo odgnal iz volilne dvorane. — Take škandale počenja dr. Pajer v naši deželi! Pfui Teufel!
Prizadetim krogom bo še nekaj sledilo! Dovolim cesta na  novi kolodvor.
—   Komisijonalni ogled gledč gradnje dovozne ceste iz Solkanske ceste se bo vršil dne 21. t. m. Interesanti se lahko oglasijo pri komisiji ter sporočijo svoja mnenja, Komisija se zbere ob 10.30 dop. na Goriščeku.
Koncert »Glasbene Matice* v Ljubljani, ki bo dne 12. marca, bi se mogel imenovati »slovenski kompozicijski koncert*. Se nikoli ni podala »Glasbena Matica* slovenskemu koncertnemu občinstvu tako bogatega :n zanimivega slovensko - izvirnega programa, kakor za koncert, ki se bo vršil dne 12. t. re v veliki dvorani »Narodnega Doma" v Ljubljani. Proizvajale se bodo po največ nove in izvirne skladbe naše mlajše generacije slovenskih skladateljev. Pri tem koncertu stopi prvikrat pred slovensko koncertno občinstvo velik in izviren kompozicijski talent, Anton L a jo v i c. Njegove skladbe so tako krasne, duhovite in zani-
nrive, da jiii sprejme občinstvo gotovo z največjim navdušenjem. Proizvajali se bodete njegovi dve sinfonični skladbi za veliki orkester, krasna skladba za ženski zbor z orkestrom, trije peteroglasni mešani a capella zbori ter vee pesmi samospevov s spremljevanjem klavirja in orkestra. Poleg teh Lajo-vičevih skladb se bodo pa tudi prvikrat javno izvajale izvirne skladbe nadarjenega skladatelja dr. 6 o j m i r a K r e k a, tri pesmi s spremljevanjem klavirja in en mešan zbor. Nadalje se bodo izvajali trije samospevi s spremljevanjem glasovirja izvrstnega skladatelja Josipa Prochazke, ki kode tudi solistično sodeloval kot pianist. Nastopi pa tudi slavni možkizbor .Glasbene Matice* in bo izvajal Focrsterjev zbor »Povejte, ve planine*, ki je najboljša skladba te vrste, kar se jih je med Slovenci zložilo v zadnjih letih. Solistično bo pri koncertu tudi sodeloval tenorist slovenske opere Stanislav Or Žela ki, ki je zaradi svojega krasnega glasu in izbornega predavanja zelo priljubljen slovenskemu občinstvu. — Kakor rečeno, bo ta koncert tako zanimiv, da bo imelo slovensko koncertno občinstvo užitek, kakorlnega že dolgo ni imelo. — Vstopnice za koncert z običajnimi cenami po 4 K, 3 K, 2 K in za stojišča po 1 K se dobijo v trgovini gosp. J Logarja na Mestnem trgu v Ljubljani.
»Žlindra* t .Centrifugi'. - ?tn«-rejcl, poiorI — Kar nakrat se je pokazala iz .Centrifuge* — »Goriška zveza*, ki hoče tržiti z vitrijolomin žveplom! Sedaj koso spravili na Čudovit način v svoje kremplje »Krojaško zadrugo*, jim ni zadosti le raanu-fakturna trgovina, sedaj hočejo prodajati še žveplo in vitrijol. Se tega manjka poslopjem »Sol. doma*, potem bodo imeli v njih vse. Ustanovili so neko zvezo, ki nosi po krivici naslov »Goriška zveza*. Kar na mah je stopita v javnost in stralno se jej mudi s trženjem. V soboto smo Šteli 5. marca, pa je izidi v »Gorici* oklic na vinorejce, kaj oklic, kar nekak ukaz, da naj hitijo ter naj nemudoma naroČijo vitrijola in žvepla pri »Centrifugi", in sicer je zadnji čas do 20. t. m. Sicer je dne 19. t. m. velik praznik, sv. Jožef, in drugi dan je nedelja, zato bi pričakovali, da katoličani v »Centrifugi* spoštujejo ta dva praznika ter bi bili morda raztegnili rok čez nje — ali ne! Ravno do 20. t. m. se morajo oglasiti vsi vinorejci v deželi ter naročiti v »Centrifugi* vitrijol in žveplo — če ne jih vzame hudič, tako nekako še posnemlje iz tistega poziva v »Gorici*. Sveti Jožef ne zameri, če bi prišlo na njegov god na stotine kmetov naročit »žlindro« v »Centrifugo*! Posvečuj praznike! je le za »liberalce* !
Ta »Goriška zveza* je nekaka slaba kopija zanikerne Gospodarske zveze na Kranjskem, iz katere je izSla — »žlindra*. Vsa afera o »žlindri* je našim čitateljem še dobro v spominu. Zato vedo, da so povedali celo v državnem zboru dr. Šusteršiču, da ima od žlindre umazane roke. Od takrat dalje se ne druži s klerikalnim gospodarstvom nikak pošten človek več. Klerikalci so prišli po švindlu z žlindro in po svojih polomih po konsumih ob vsako gospodarsko veljavo. Klerikalne gospodarske organizacije se drži le švindl in pa izguba v kmetskih žepih I Kdo naj torej sedaj še kaj verjame tem ljudem, kdo naj se ogreje sedaj za »Goriško zvezo", kateri se tako mudi s trgovino z vi-triolom in žveplom 1 Ljudje, brez trgovskih izkušenj, brez dobrih zvez, pač niso poklicani, kar nakrat tržiti z važnimi kmetijskimi predmeti. Kmet je dandanašnji v takem stanju, da mora obrniti vsaki vinar dvakrat, predno ga izda — možje v »Centrifugi* pa mu ponujajo neko robo, vse po približni ceni. Približno pa približno! To se pravi, kmetovalec naj le naroči, ceno mu bodo že diktirali, — seveda »približno*.
Ves oklic ima na sebi vse znake velike sumljivosti, saj tako se pač ne trži reelno, da se niti cene ne pove, marveč vrže na papir nekaj izmišljenih cen, ob jednem pa zaroti ljudi, da se morajo kar do kratko določenega termina oglasiti v »Centrifugi*, ki jim proskrbi vitrijol in žveplo! Vse to je tako sumljivo, da mora vsakega razsodnega kmetovalca kar takoj odvrniti od misli, da bi naročil ponujano blago. Zato pa tudi apelu-jemo na vinorejce, naj nikar ne gredo na klerikalne limanice. Ako hočejo imeti svoj denar na varnem, naj se nikar ne spuščajo v naročanje pri klerikalni ,Zv«zi«, ker tem ljudem ni za drugo,   nego  izpuliti   ljudem
nekaj kron iz žepov ter jih zabiti v svojo klerikalno »gospodarsko* organizacijo, ob jednem pa škodovati solidni trgovini. Vse je le »približno*, sumljivo. Zato proč od »Goriške zveze*! Klerikalnega švindla je že tako dovolj!
Stoinpetdesetletnlea rojstva barona Jurija Vege, — Pišejo nam iz Moravč: — Dne 2S. t. m. preteče ravno 150 let, odkar je porodila pri prosta slovenska mati v mični gorski vasici — v Zagorici pri Moravčah na Kranjskem slovečega junaka in učenjaka barona Jurija Vego, o katerem vedo njegovi ožji rojaki Zagorjani povedati, »da je bil kunšten fant. Na pašniku, da je imel kot pastir vedno neko čudadelno pkčalko pri sebi, in ako je n\ to piskal, gnal je lahko ovce po najlepši tratim, pa nobena nt utrgala trave. Celo dorasla rž se je baje zagrinjala za Jurjera, ako je šel skozi njo*.
Vega si je pridobil s svojimi matematičnimi deli neveuljivih zaslug ne le za Avstrijo, ampak za celo Evropo. — Da se ohrani njegovemu imenu spomin, postavijo njegovi častilci v Ljubljani spomenik in vzidajo v njegovo rojstno hišo spominsko ploščo, za kar se po celi Avstriji nabirajo doneske, katere sprejema »Odbor za Vegov spomenik' v Moravčah ali pa »Centralni odbor za Vegov spomenik* v Ljubljani.
Vojaštvo je poslalo že lepe svote v ta namen. Naj bi zlasti Slovenci! darovati primerne zneske za spomenik ter tako proslavili spomin moža svetovne slave, sinu slovenske mater,e ravnaje se po besedah pesnika Koseškega: »Spomnite se imenitnosti pokojnih očetov!*....                                U.
Na znanje! — Piše se nam: V zadnjem času so prinesli skoro vsi slovenski listi vest o koledarju državne zveze veteranov (Veteranen-Reichsbund), v katerem je priob-čena pesem, ki kliče Boga na pomoč proti »divjaškemu Slovanstvu* — O vstanovitvi »Reichsbunda* je cela zgodovina in se je posamezna veteranska društva nebrojnokrat priduševalo in prosilo od raznih stranij, naj bi mu pristopila kot člani, čemur se je odzvalo mnogo čeških in poljskih društev, kakor tudi ljubljansko, obe tržaški in istrska veteranska društva. Le društvo veteranov za Goriško in Gradiščansko je ostalo vsem vabilom za pristop gluho iz vzroka, ker ni uvidelo, da bi imelo od tega /;ako korist. Daje prav postopalo, pokazalo se je sedaj z začetka omenjeno, Slovanom ' sovražno pesem, priobčeno v zvezinem »Koledarju * za leto 19041
Razpis mesta poštnega odpravnika v Hudijužni. — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu (I1I/6) v Hudijužni (pol. okraj Tolmin). Letna plača 400 K, uradni pavšal 100 K, in letni pavšal 140 K za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev.
Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
Iz cerkve jo je podil. — »Gori na goriško-kranjski meji, kjer delajo tisti veliki tunel, je bila prišla v cerkev ženska z bližnjega Kranjskega. Ko jo je videl župnik, je zavpil nad njo s prižnice, da naj jo ven se-ženejo, da imajo še tam dosti Ijudij.... Naj le izganjajo ljudi iz cerkve — še vabili jih bodo vanje, pa jih morda ne bo! — Lepo ni bilo to izganjanje, ali resnično pa je bilo." Novo društvo v Sežani. — C. kr. namestništvo v Trstu je vzelo na znanje pravila novega društva: Pevsko društvo »Zori-slava* v Sežani.
Za kolona je vse dobro. — V Do-lenjah je poginil btronuLoeatelliju vol, baje bolan na srcu. Navadno se živali, ki crknejo, ne jedo, ali kolonom omenjenega barona pa se je dalo jesti tisto meso! Čudno, da se kaj takega pusti.
»Tovarno* za ponarejanje bankovcev naSU. — Zadnjič smo poročali, da so prijeli v bližini laškega Vidma mladeniča Davida Picčo, pri katerem so našli ogromno svoto ponarejenih avstrijskih bankovcev. Picco je pa povedal tudi, kje so delali te bankovce. Peljal je komisijo na 1500 m visoko goro San Simeone in tam so našli v neki jami težak stroj in litografične aparate ter druge reči, s katerimi so delali bankovce. Stroj je bil pokrit z ledom ter se ga ni moglo dvigniti. Vse reči.prenesejo v Gemono. V svrho zatiranja kuge med prašiči. — V uradttem listu čitamo, da je cena za prašiče, ki  se pobijejo v tem mesecu v
Primorju v svrho zatiranja kuge, določena na 1 K 20 v pri kilogramu.
Zaprli so nekega 17 letnega pisarja Ivana Žnidarja s Kranjskega, brez službe. Sel je bil v ulico Ponte nuovo št. 44. k neki gospej, katero je prosti kot sodeželan, naj ga prenoči za en dan. Ko je bila gospa odsotna, je prebrskal po stanovanju, pa ni našel nič primernega. Na to je vzel neko jopico v vrednosti 3 K.
Predor Kokovec. — Dne 4. t. m. so prodrli 286 m dolgi predor pri Baski soteski. Dosedaj je prevrtanih 11 malih predorov od 22.
Dva sleparja iz kraljestva. — Tkalca Gaiesuttiin Rossi,_ doma iz kraljestva, sta prebivala dlje časa v Gradišču ob Soči ter sta osleparila več Ijudij tam in v okolici za vee sto kron. Sedaj pa sta jo popihala na skrivnem brez vsakega sledu.
70 letni Poljak C. Zaremba Izročen Rusiji od strani Italije. — Iz Krmina poročajo, da so peljali iz Italije do ruske meje ruskega podanika Cirila Zaremba pl. Kali-nova, in sicer s posredovanjem laškega poslaništva na Dunaju sporazumno z ruskim ministerstvom. Ciril Zaremba je star 70 let, je bil bogataš, baje milijonar, ki je pa izgubil svoje premoženje ob zadnji revoluciji Poljakov; premoženje mu je baje konfiscirala država. Grof Zaremba prpoveduje, da ima prestati v Rusiji 10 let kazni v trdnjavi ter da je bil dve leti v norišnici S. Felice v Vičenci. Čudno, da ga je Italija po dolgem času njegovega bivanja tamkaj sedaj izročila Rusiji!
Ponočnl razgrajači. — V nedeljo ponoči so redarji opomnili večjo gručo mlade-ničev Podturnom, ker so peli po cesti, naj molčijo, ker je bila že pozna ura. Ali ti se niso zmenili, tudi ko so jih redarji zopet opomnili. V Cipresni ulici so zadeli z nova na redarje, alt peli in kričali so le naprej, ne meneč se za opomine. Zlasti je kričal, kakor za nalašč, 21 letni mizar M. Simčič. Redarji so ga hoteli aretirati. Tu so prišli še nekateri iz kavarne Dogana ter se spuščali proti redarjem, zlasti so hoteli vzeti potegnjeno sabljo redarju Rutarju. Ker pa so dobili po prstih, se je začel pravi boj, kateremu pa je naredila konec vojaška brambov-ska patrulja. Aretirali so Simčiča, ki je po poti grozil redarjem ter razsajal in kričal. Pozneje so aretirali še dva, Al. Simčiča in K. Nanuta, ki sta imela opraviti zlasti z redarjem Rutarjem.
Najdena ura. — Meseca avgusta lani je našel Josip Markič z Banjšic št. 87. malo žensko uro, ko je šel iz Gorice domov. To uro je izgubila neka ženska, okoli 25—30 let, ki je šla s Svete gore. Na poti je srečala onega Markiča ter mu povedala, da je izgubila uro. Slučaj je hotel, da je našel to uro prav Markič. Markiča potem ni bilo doma. Sedaj ko se je vrnil, se daje tim potom na javno znanje, da naj se ona žena, ki je izgubita uro, obrne nanj naravnost, na kar jo jej dopošlje.
Sokolove razglednice v prospeh vsesokolskega izleta v Ljubljano meseca julija t. 1. je založil Goriški ,Sokol*. Namen teh razglednic je pripomoči udeležnikom do ceneje vožnje, ker hoče naš Sokol nastopiti v čim večjem številu ter se udeležiti tudi tekmovalnih vaj. Razglednice so krasno delo in v 10 različnih skupinah ter stana 100 komadov samo 6 kron. Gg. trgovci na deželi imajo najlepšo priliko prevzeti te razglednice v razprodajo ter s tem pripomoči dobri stvari. Naročila razglednic sprejema Ivan Mel j a v e c v »Goriški Tiskarni" A. Gabršček. Naročnino je pošiljati nai-ej.
Listnica. — G. dopisnik iz D. Vaš dopis smo morali odložiti. Priobčimo pa ga v petek v »P.* in soboto v ,Soči".
Pozor,   slovenske   gospodinje!   —
Narodna zavest zahteva od vas, da podpirate našemu milemu narodu neobhodno potrebno družbo sv. Cirila in Metoda. Kupujte zatorej edinole pralno milo družbe sv. Cirila in Metoda, katero je priznano .^ .'jge in od katerega ima družba svoje dohodke. Na
\ drobno se prodaja v kosih po pol kigrama
k po 36 vinarjev.
Nervoznost pri otrocih. — Šiba našega časa, nervoznost, se pričenja, k«k<r spoznavajo čimdalje bolj, nemalokUri ?.e 7 otroški dobi. Vzrok tiči večinoma v tem, ker dajo otrokom nepremišljeno alkoholne pijače, ki dražijo živce, tako pivo, kavo. Šele ne-
davno je sloveč učenjak ponovno poudarjal, pa takih pijač nikakor ni dajati otrokom pod 14 leti. Za najboljši nadomestek zrnati kavi se je povsod izkazala Kalhreinerjeva Kneip-pova sladna kava. Okrepčano zdravje in cvetoče lice pri otrocih plačuje mali trud posebnega napravljanja.
Napačno prebavljanje je rzrok mnogih bolezni. — Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat!      1
Dostikrat se nudi priložnost, da se
išče in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skušeno sredstvo, katero vsled svojega antiseptičnega, hladečega in bolečino olajšujočega učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli rane, je v celi monarhiji dobro znano prasko domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Ker se to mazilo tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učinka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno,                 2
Znano Je, da vpliva blagodejno Žolta-novo mazilo tudi pri zastarelih revmatičnih boleznih in protinu. Steklenica 2 kroni. Lekarna Zoltan, Budimpešta.
Proti  protluu In revm* 'zuiu,  na
kateri bolezni trpi na tisoče Ijudij ob nastopu hude zime, je jedino in najboljše sredstvo Zoltanovo mazilo. Steklenica 2 kroni. Lekarna Zoltan, Budimpešta.
Kerševani & Čuk
v Gorici
? ulici Riva Castello štev. 4 (konec Raštelja.)
Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in  z deželo
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojav In dvokolos Iz tovarno „Puch" tor drugih sistemov.
Sprejemava vsako popravo in rekonstruirale bodisi Šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov.
Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.
Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev A* dvokoles točno in dovršeno.
Posojujeva tudi dvokolesa.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Včeraj se je sešel državn: zbor. Kdrber je govoril glede vojne v vzhodni Aziji, da ostane Avstrija povsem neutralna. Glede Balkana obstoji z Rusijo popolno soglasje. Naglasa glede na predloge važnost novih trgovinskih pogodeb. Potem je naznanil predlog naučnega ministra za ustanovitev laške juridične fakultete v Roveretu. Viada se je odločila za Roveret, ker je laški, v malih mestih pa vspevajo vseučilišča tudi drugodi.
Grof Waldersee, pruski marša), je umrl v soboto. Rojen je bil leta 1832. Znan je Waldersee posebno od leta 1900. kot poveljnik evropskih čet na Kitajskem.
Cerkev v RLfttaDJlh okradli. — V
soboto poapVi so udrli neznani tatovi v ric-manjsko cerkev ter ukradla dva keliha in več dragocenostij, v vrednosti več tisoč.kron.
Deželnozborska volitev na Koroškem. — Dopolnilna volitev na mesto dra. Abuje je razpisana na dan 29. marca. Slovenci kandidirajo za ta mandat poslanca Grafeiiituerja. Ako bo ta izvoljen, potem bo kandidira* v sedanjem Grafeoauerjevem okraju dr. Brejc.
Izgredi v Pragi. — 6. t. m. pred-poldne je prišlo za časa promenade, na kateri je bilo mnogo čeških dijakov, narodnih aocijaiistov in več čeških poslancev, med Čehi in nemškimi dijaki do resnih spopadov. Razburjenje množice je čim dalje bolj nara« ščalo in situacija je postajala tako nevarna, da je moralo konečno vojaštvo napraviti red. Aretiranih je bilo 48 oseb.
LaSka zastava t Trsta. — Lahi v Trstu vedno nagajajo vladi in policiji z razpenjanjem laške zastave. V nedeljo zjutraj so zagledali Tržačani veliko laško zastavo na strehi hotela »Garni*. Zastavo je odstranila policija.
Vojna in bolezni. — V rusko-turški vojni je bilo ubitih okolo 36.000 Rusov, na raznih boleznih je pa umrlo 81.000 mož. Naglasivši ta dejstva, piše »Russkij Invalid*, 1 da bi bilo v sedanji vojni posebno skrbeti za desinfekcijske naredbe, izlasti, ker se nahaja sedanje bojišče v Aziji med nekulturnim in nečistim pr^bivastvom, med katerim se hitro razvijajo razne kužne bolezni.,     »   -*.
Grof Khuen-Hederrarv minister a latere. — Khuen-Hedervary je imenovan ministrom aJatere^ Človek, Jcaterega so tako razkrinkali, kakor Khuena v znani brošuri in PotoCnjakovi pravdi, bi moral izginiti iz življenja. V Avstro-Ogerski je imenovan pa ministrom l Znamenje, da v Avstro-Ogrski je vse mogoče.
Shod vinogradnikov v Mariboru dne 6. t. m. je sklenil naprositi vlado, da stopi vinska klavzula tudi po provizoriju iz veljave.
Kaj poinenj* Ime .IletHzan" ? Mnogi čitatclji premišljajo, kaj pomenja ime „Retvizan», ki ga nosi znana ruska okiop-njaCa. Ime .Retvizan" prihaja od švedske besede »RSttvizan*, kar znači »Pravičnost*. Tako se je namreč imenovala švedska vojna ladija s 64 topovi, katero m Rusi leta 1790. potopili,
Nemški oficir Arenberg je bil pred nekoliko časa obsojen na smrt, ker je v nemških kolonijah v južni Afriki i. učil in moril ljudi. Potem so mu spremenili kazen v 15 leten zapor. Sedaj pa so obnovili proces, in grof Arenberg je bil oproščen, ker da se mu — meša v glavi.
Najstarejši glm&mlj. — Gimnazij ,Karc!inum* v Osnabriicku bo obhajal od 27. do 29. sept. t. I. HOOIetnico svojega obstoja. Gimnazij je ustanovil Karol Veliki.
Angleško simpatije ta Japonce. Modo v Londonu kažejo dandanes jmno, na katero stran se naf&ajo simpatije Angležinj v rusko-japonski vojni. Japonski »kimono* je na Angleškem že davno udomačen za domačo obleko; sedaj nosijo Angležinje to japonsko haljo že kot gledalisčno obleko in pri večjih obedih. Le tnalokatera Angležinja iz boljših krogov .losi nizko frizuro, temveč lasje se tudi nosijo na japonski način visoko na-kupičeni. Vrhutega se nosijo lepotičja nad ušesi v laseh. Pri cvetlčarjih se zahtevajo krizanteme in lotosove cvetke. Mične cvetlične in pernate pahljače so tudi za trenotek pregnale bele kitajske pahljače. V vseh zabaviščih se slišijo v godbi japonski komadi. Brezdvomno pridejo v londonske kuhinje kmalu japonska ptičja gnezda, gliste in podgane.
Dogodki na Balkana. — Krakovski „Czas* donaša vest o mobilizaciji Avstro* Ogrske. List pravi, da se Avstrija pripravlja v vojskem oziru, da se zavaruje pred presenečenji. Po berolinski pogodbi ima Avstrija pravico zasesti Sadžak Novi Bazar preko Mi-trovice, ako pride v nevarnost njeno stališče v Bosni in Hercegovini. Ako bi se albanska ustaja tako razširila, da bo Avstrija prisiljena varovati svoje meje, se to tudi zgoii.
Nemci proti ialkemn vseučilišču.— Vest, da se laško vseučilišče ustanovi v Hoveretu, je nemško prebivalstvo zlasti na južnem Tirolskem razburilo. Nemci so začeli prirejati shode, na katerih protestirajo proti ustanovitvi laške pravne fakultete v južnem Tirolskem. Tak shod se je te dni vrši! v Meranu in drugodi.
Vojna med Rusi in Japonci.
Troški vojno.
Ruski državni svet je preračuni!, da bo stala Rusijo sedanja vojna, ako bo trajala leto dnij, 11 milijard in 756 milijonov kron. Burska vojna je stala angleško preko pet milijard.
Koliko siane mornarica. Parižki list »Matin* je preračunil, koliko vrednost v novcu predstavljajo one ruske in japonske ladije, ki so se borile pred Port Arturjem. Vrednost samih vojnih ladij iznaša IfO milijonov frankov, municija 19, topovi 22, premog 18, torpedi 8, hrana itd. 10 milijonov. Ako izračunimo vse to, tedaj dobimo velikansko sveto 1287 milijonov. Toliko so vredne te ladije, ki se danes ali jutri po-greznejo v morje.
Mnenje nemškega polkovnika.          !
Polkovnik Gadke, ki je sotrudnik ,Ber- ' liner Tageblatta* za vojaške stvari, izreka — I na kratko povedano — tako le mnenje: Ja- ' ponska naj ne stavlja svojih nad v eno   od- [ ločilno veliko bitko v Mandžuriji, ampak bolj v žilavo obrambo korejskih tal, ki jih je za- ' sela. Tako bi mogla vojno zavlačevati a mej tem bi mogli  navstati  splošni zapletljaji, ki bi pltgfHHMRnsijofsiia-rakfeBe -mir^Akp  bo Rusija primorana  pribojevati  si Korejo, ne da je, popred uničila japonsko vojsko na tleh Mandžurije, potem bo  morala doposlati na bojišče še nadaljnihmas vojaštva. Morda se bo -hotela izogniti temu.  Da bi pa Japonska mogla poraziti Rusijo v vztočni Aziji — na to ni niti misliti. Japonska bi bila morda že danes vesela, ako bi  v plačilo ^a dosedanji boj dobila le južno Korejo,  ali pa bo v par mesecih primorana biti tega vesela. Brezžični brsojav v roški armadi. Brezžični  brzojav se bo v sedanji rusko-japonski vojni   prvič vporabjal.   Francoska družba Bran!y-Popp je namreč dala ruski vladi  ves svoj  material, ki je potrebfcn za brezžično brzojavljenje, na razpolago. Družba je  dala  napraviti   premostljive   aparate   za brezžični brzojav,  ki  so  urejeni   tako,   da lahko  vojaški oddelki, ki  so  50 km  oddaljeni drug od drugega, brzojavno  med sabo občujejo. Takšna brzojavna postaja se lahko uredi   v   15   minutah.   Dotična   francoska' družba je ruski vladi še predlagala, da bi se tudi v Mandžurski osnovale stalne postaje za brezžično  brzojavljenje,  ker   je   dosedanje brzojavno onrežje v vedni nevarnosti, da ga ne pretrgajo kitajski tolovaji in japonski vohuni. Kakor se čuje, je ruska vlada to ponudbo francoske družbe sprejela z velikim veseljem, •
Bombardiranje VladtTOitoka, Pet japonskih ladij je bombardiralo 6. t. m. popoldne Vladivostok 55 minut dolgo, O bombardiranju Vladivostoka je dospela sledeča brzojavka: Danes 6. t. m, ob 1, uri 25 minut popoldne se 'je priblržulo obrežju zaliva Umri 5 japonskih oklopnjač in % kri -žarki, ki so začele 8 vrst daleč od obrežja speljati z vsemi velikimi topovi na mesto. Streljanje je trajalo55 minut, a ni napravilo nobene i k o d e, ker niso bombe napolnjene z liditom eksplodirale. Naše b a t c-rije niso na streljanje odgovarjale nego so pričakovale sovražnika, da se približa. Ta seje pa umaknil. Opaziti je bilo tudi 4 tor-pedovke.
Poraz Japoncev. Reuterjev biro poroča iz Inkau-a : Semkaj došli ruski begunci pripovedujejo, da so pri zadnjem spopadu na Kitajskem ozemlju med reko Jalu in Pegjanku Rusi Japonce porazili.
Japonske i gube. Polagoma prihaja resnica o zgubah Japoncev na dan. .Shanghai Mercurv" potrjuje vest, da je bila v bitki pri Cemulpo japonska križarka   .Takačilo*  razstreljena  a križarka Asama močno poškodovana. Povodom prvega bombardovanja Port Arturja   se je baje ena japonska ladija pogreznila in tudi admiralska i ladija je bila  poškodovana.  .Ostasiatischer t Lloyd' poroča iz Tokia, da je japonska vojna ladija ,Š'iusima* pred Port Arturjem zgubila dimnik ter je bil tudi parni stroj popolnoma I razdejan.
Izvežban knjigovodja
\           = išče =
j 2 uri dela na dan (knjigo-; vodstvo, dopisovanje, prestav-|                  Ijanje itd.)
1  Ponudbe pod „A"
uprava »Soče*'*
Naznanilo.
Naznanjam slavn. občinstvu v mestu in na deželi da sem otvoril
ZALOGO  PIVA
iz pivovarne Sorgendorf groia.Jhurn, v Pliberku (Koroško).
Pivo je najbolje vrste.
Zaloga se nahaja v Gosposki ulici it. B. Ivan Petrič.
Veliki požar!
znmore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi = = brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo v lečo j o in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnioe nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vsoh gasilnih predmetov, briagnlnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
I I 129 odlikovanj i l
Šunka
s' kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prešičevi jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld., iz šunke 1 gld. 20 kr. Ogrske Ia -salame 1 gld. 70 kr., salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kg. .Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kg naprej proti povzetju.
Janko Ev. Sire v Kranju.
Na prodaj sta
dva električna stroja Dynamo,
s 400 AmpGrami in 110 Volti iz tovarne Ganz & Co. v Budimpešti. Stroja sta le malo rabljena, kompletna in v najboljšem stanu; oddasta se pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na naslov:
Rud. Erbor — lieka (Piume.)
Fran Obrdank
(prej jos. Hrovatin)
^== sodovfčar __......._,......_...............'•
t Gorici, ullcu 'Formulo h. Rt. 10, priporočam svojo sifone in pokaltoe, katero imam vedno v nalogi po zmerni — ceni. —
»Goriška ljudska posojilnica",
vpisana zadruga z omejenim jamstvom v Gorici vabi na
redni občni zbor,
kateri bode v nedeljo dne 27. sušca 1904. ob 9. uri dopotudne v zadružnih prostorih, Gosposka ulica hišna štev. 7.
Dnevni red:
1.  Poročilo načelstva.
2.  Poročilo nadzorstva.
3.  Potrditev računov in bilance za leto 1903.
4.  Volitev nadzorstva.
5.  Razdelitev Čistega dobička.
6.  Privolitev nagrade načelstvu.
V Gorici, dne 8. sušca 1904.
Načel stVo,
Posojilnica  in   hranilnica v Ajdovščini,
__________________registrovana zadruga i neomejene zavezo.   ___________________._
Vabilo na X. redni občni zbor
ki se bo vršil
» nedeljo dne 20. marca tek. leta ob 3. yri popoldne v nMm Kah v Ajdovščini.
Dnevni red:
1.  Porodilo načeletva.
2.  Potrjenjo računskega sklepa za 1. 1903.
3.  Volitev načelstva in pregledovaleev računov.
4.  Nasveti.
Za slučaj, da ne pride zadostno Število vdeležencev, se skliče drugo zborovanje na isti dan ob  '/,4.  uri  popoldne, katero bode sklepčno ne glede" na število zastopanih deležev. V Ajdovščini, dne 2. marca 1904.
Nafielstvo.
Zahtevate   j
moj ilustrovani cenik z vb5 kakor I
500 pedobtml od ur, zlatih, »ra- I
farnih la  muzlktllfinlh  predmetov, I
i katerega požiga zattaaj iu poštnine I
j                        prMtO                          I
I Hanns Konrad, I
tvornica   ur   in   eksportna   hiša I ¦••121.248.   - (Češko).         I
V\arol praščiK,
pekovski mojster in   sladčičar v Gorici na Komu št* S. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe z*
binroance, torte i. t. d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu   z*
nmogobrojna naroČila ter obljublja solidn.
postrežbo po jako zmernih cenah.
Gorica
Gorica  -sne-   Gorica
Klimatično zdravište.
Hotel Sudbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 aob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. -Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, kreira lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Aromatiena esenca (fflercantonio)
Spiritozna tekočina, izdelana iz destilacije aromatiCmh alpskih zeljlšč. Po dolgem raziskavanju je dokazano, da se isto trspesno in gotovo vporablja pri bljevanfu In ogadnostl, pmiphnn v čai u nosečnosti, pri črevesnem trganju, glavobolu, živčnih in historičnih boleznih tor obvaruje p.ad kolero.
Lekarna G. B. Pontoni
ppPrI d v« h i a no orel h" —  Gorica, Raštslj.
Anton Pečenko
Vrtna oi.ca 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoia pristna bala    J&f&Šg    brlshlb,dal laeraavlaa    ^SgSjP     matlnsklhir izvlpavaklh,    W        iataraklb furlanskih,          "*          vinogradov.
Dostavna na dom in razpošilja po železnifii na vse kraj«, avstro - ogerske monarhije v sodih od 5fi litrov naprej. Na zahtavo pošilja tudi mor«t,
Oaaa vmmmm l»ostr»ilm p«««««,
„Škrat".
Jedini slovanski humoristicno-satirični tednik, ki prinaša izključno originalne slike. Lastni cinkografiCtri zavod.
Izhaja v Trstu vsako soboto. — Naročnina za vse leto 6 K, za Vi Ieta 3 K. Posamezne Številke se prodajajo po 10 stotink. Zahtevajte brezplačne številke nn ogled.
Najboljša reklama
za   Ilirske testenine je fakt,   da jih  slovenske
dežele konzumirajo ogromne množine, med tem ko se
druge testenine nikakor niso mogle vdomaeiti.
Ilirske testenine
Gorici, Rabatišče št. 22.
*»¦« Mizarska zadruga *•»>
v Gorici - Solkanu
........                         vpisana zadruga z omejenim   .amstvom    ~
tovarna s strojeviiim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
¦ -"      ¦ —= ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ......¦............------
Podružnica v Trstu Via dl Plazza vecchia 1. Zastopstvo v Spljetu tor Orljontu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Izvolite niti okusni
kranjski
— Anton Krušič =
trgovec In krojaški  mojster
v Gorici, ulica Gius. Verdi št. 33.
naznanja slavn. občinstvu, da  je dobil ravnokar sveže angležko in avstrijsko
blago raznih vrst v veliki izberi za bližajočo spomladno sezono.
Izdelek iz lastnega blaga jamčim.
»Brinovec".
Naročite ga pri
F. Cvek-u - Kamni)
(Kranjsko).
Sprejme se solidnega  zastopal : {v Gorici) za G orli ko.
Na prodaj
majhna  hiša
Via Goldoni št. 3 (tik Korza Fr. J.)
Veli te izve v upravniitv« „Soce".
Po tovarniških cenah
razprodam radi pozne zimske sezone vse zaostalo zimsko blago kakor:
Za gospode: Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, UlaCnikov, Cepič, Čevljev, dežnikov itd.
Zrn dame:
Krušne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti za bluse, pajColane, pasove, predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, solnfinike, bluze, Čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezenja, zaponke itd.
Opozarja
prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih modercev vsake cene. Za vsakega najbolje naložen denar posebno pa z ozirom na vedno dvigajoče se cene vsega volnenega in bombažastega blaga.
J. Zorni k   Gorica, Gosposka ulica štev. 7.
»Goriška Tiskarna" A. Gabršček
v Gorici
=====   priporoča sledeče zvezke   =====
TALIJE:
I. zvezek: Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanju. — (4 možke, 3 ženske osebe.) II.     «     : Bratranec. Burka v enem dejanju, -(2 možki, 3 ženske osebe.)
III.     c     : Starinarica. Veseloigra  v enem  de-
janju. — (3 možke, 4 ženske osebe.)
IV.     «     : Medved sniibač. Veseloigra v enem de-
janju. — (3 možke, 1 ženska oseba.) V.     c     : Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — (5 možkih, 3 ženske osebe.)
VI.     «     : Dobrodošli! Kdaj pojdete domu? Veseloi
igra v enem dejanju. — (2 možki 2 ženski osebi.)
VII.     «    ; Putifarka. Burka v enem dejanju. —
(3 možke, 2 ženski osebi.) VIiI.   «     : Čitalnica pri branjevki. Burka v enem dejanju.   —  (2 možki, 5 ženskih oseb.) IX. zvezek: Idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju. — (1 možka, 3 ženske osebe.) X.    «     t Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — (6 možkih, 3 ženske osebe.) XI.     «     : Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju
—  (4 možke, 3 ženske osebe.) XII.    «     : Mesalina. Veseloigra v enem dejanju.
—  (3 možke, 3 ženske osebe.) Vsak posamezen zvezek stane 40 vin.,
po pošti 5 vin. več.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjčujočlmi se vplačili.
Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In kapltallje: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
« vraskasl slovansko-Marotfao npr«*«.
Via pojMnllt da]e:
Generalni zastopv Ljubljani, žegar pisarne so t lastnej binSoej hiii
Gospodskili ulicah Štev. te.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj ia naj*| kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
Doslej je izšlo d zalogi ^Goriške Tiskarne fl. Gabršček"
u Gorici
? knjig „0enca slouanskih pouestij"
B 8
I.  knjiga: i. Figura.    2. Iz križarskih bojev
na Poljskem. — 3. SlepCovodja. — 4. Slika \i gladnih let. -• 5. Slovaške sličice. — 6. Ada. 7. Očenaš. — 8. Sovražnik. — Cena........K 1*—
II.  knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji
dogodki. --•¦ 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Zywiia ali moč domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. — Cena .  . .  . K l-~
III.  knjiga: 1. »Prokleti ste...!« — 2. »Kadar
pridem z vojne !< ~ 4. Pomladni mraz«.
— 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Cena.............K t-20
IV.  knjrga: 1. Rusinja, — 2. Prve rože. —
3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. —
5.  Maščeval se je. — 6 Jetmkovi otroci. Cena                        .......K 1-10
V.  knjiga: 1. Lux in tenebris lucet. — 2.
Moč ljubezni. — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noe v gozdu.
6.   Izdajalec. -- 7. Gozd šumi. — 8. Dva huzarja. — Cena.....K 1*20
VI.  knjiga: i. c^-tiee z ogljem. — 2. Ta tretja.
—  3. P iO.<a po pomoti. — Cena K 1*20
VII.  knjiga: i. Bolnik. — ± Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zahar. — 6. Go-rolomov. — 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K 1-20
»Venec slov. povesti]« prinaša prevode iz ruščine, poljščine, Češčine, slovaš&ine in srbohrvaščine. — Izhaja v nedoločenih rokih.
Kdor naroči po pošli, naj pridene 10 uln. za poštnino.
er-   Pošilja se jedlno po povzetju ali naprej poslanim zneskom.   «•**¦
lla zahleuanje pošiljamo cenik naše knjižcune zaloge.
Ql
I   se dobe po tovarniških cenah '    ¦             v zalogi v .