Poštnina plačana ^ gotovini.
Izhaja vsak petek.
Leto VIL Št. 8.
LOVE
Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta st. 1?
Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din
V	zamejstvo celoletna naročnina 90 din
Ljubljana, 25. februarja 1938.
IIA
Upravni štvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 1? Poštnočekovni račun:
Ljubljana štev. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Slovenski javnosti
*
Slovensko društvo v Ljubljani čuti dolžnost, da opozori slovensko javnost na kulturno nevarnost, ki nam grozi. Pripravlja se uredba o državnih tiskarnah in uredba o šolskih knjigah in učilih. Po prvi naj bi država imela:
a) izključno pravico tiskanja, izdajanja in prodajanja vseh obrazcev, ki se rabijo za državne in šolske potrebe, kakor tudi vseh listin po predpisih državnih oblasti;
b) pravico tiskanja in zalaganja vseh od države izdanih učnih knjig in učil državne izdaje za vse vrste šol;
c) pravico do tiskanja in izdajanja vseh zvezkov za šolske in domače vaje, risank in podobnega na vsem področju ministrstva prosvete. Uredba o šolskih knjigah in učilih trga slovensko učno knjigo iz slovenskega jezikovnega in kulturnega območja.
Proti tem poskusom odločno ugovarjamo iz tehle razlogov:
1. V zadnjih 90ih letih smo si Slovenci z naporom vseh narodnih sil, iz lastne moči ustvarili cvetočo tiskarsko industrijo, ki se lahko meri z najboljšo v Evropi. Z njo in ob njej je rasla slovenska knjižna produkcija ter dosegla v svobodnem razvoju in tekmovanju naravnost zavidljive uspehe. Bistveni sestavni del te produkcije je tudi slovenska učna knjiga, bodi že za katero koli vrsto šol. Kdor bi nam iz te kulturne stavbe iztrgal učno knjigo, bi nam uničeval našo narodno kulturo v enem najvažnejših področij ter preziral naše stoletne žrtve in napore za napredek naše šole in prosvete.
2. Nikakor nam ne more biti dovolj, da bi dobivali kakršne koli učne knjige s slovenskim besedilom, ki bi ne rasle iz naših domačih razmer, ki bi ne izhajale iz naše narodne preteklosti, iz našega čutenja in mišljenja. To ni samo narodna, temveč že kar osnovna človeška pravica. Vprašanje slovenskih učnih knjig je naše narodno vprašanje, ki ga moremo in moramo reševati le sami, pri čemer ima država zgolj dolžnost podpiranja in pravico nadzorovanja v okviru zakonov in v ustavi zagotovljene enakopravnosti slovenskega jezika.
3. Mi Slovenci smo državo Jugoslavijo kot enakopraven narod soustanovili, da bi imeli poroštvo za svoj svobodni kulturni in gospodarski razvoj. Zategadelj greši proti osnovni misli te države in proti njenim osnovnim zakonom, kdor kakor koli zapostavlja naš jezik. — Čimdalje več dobivamo po uradih tiskovin brez vsake slovenske besede, naše šole na primer pokupijo letno nad 600.000 monopolnih zvezkov v vrednosti enega milijona dinar-jev, pa m slovenskega napisa na njih
4. Načeloma ugovarjamo zoper vsakršno centralizacijo m unifikacijo našega kulturnega življenja. akusnja uci, kako trpi kakovost knji«-, učil ali listin in obrazcev, če jih dobivamo iz neslovenskih tiskarn in uradov. Knjige, ki smo jih dobili zadnja leta v prevodu in so s slovenskim besedilom natisnjene v Belgradu, so jezikovno tako spačene in polne tiskovnih napak, da bi jili morali vsakemu otroku prepovedati, ker so zan j resnično jezikovno pohujšanje. Če je šolska knjiga nemar-nejša kakor dijakova naloga, kje naj se potem mladina uči natančnosti in spoštovanja do jezika, na kaj naj učitelj in profesor opirata svoje zahteve?
5. Dosedanje skušnje pa naiu tudi dokazujejo, da državna tiskarna sploh zmožna ni, izvrševati svoje dolžnosti s potrebno točnostjo. Hočete dokazov? Vprašajte dijake, kakšne zvezke dobivajo! Temu manjka črt, onemu roba, tretji ni sešit, četrti je obrezan kar povprek, petemu so listi narobe všiti, šesti nima pivnika, in če ga ima, je premajhen, v sedmem je predalo listov, skoraj vsak pa je zmečkan, preden pride dijaku v roke. Da se napake primerijo, ni hudo, hudo pa je, če morajo
* Radi priobčujemo na prošnjo društva to potrebno izjavo. — Uredništvo.
vse te napake plačevati odjemalci, ker pokvarjenih in nerabnih tiskovin ne smejo vračati. Zasebna trgovina mora biti vestna, če ne, izgubi odjemalce; državni tiskarni tega ni treba, ker odjemalci ne smejo drugam in morajo sprejeti njeno blago, pa bodi še tako zanikrno. Imamo primere obrazcev za spričevala, po katerih je dijak z nižjim izpitom zrel za fakultetni študij! — Zaradi teh in takih, neprestano ponavljajočih se napak ne sme biti, da bi se tiskale slovenske knjige, obrazci in listine v tiskarnah izven slovenskega kulturnega območja.
6.	Razlogi, ki jih navajajo zagovorniki teh načrtov, so v primeri z gospodarsko in kulturno škodo kar ničevi. Pravijo, da bi se knjige in učila po monopolizaciji pocenila. Kako prazno je to utemeljevanje, nam pričajo monopolni zvezki, ki so slabši in tanjši in neprebrani, a nič cenejši, da, še celo dražji kakor v zasebni trgovini. Obrazci iz državne tiskarne pa so priznam* najdražje tiskovine, a poleg tega še težko uporabne. (Prim. Glavni protokol izpita zrelosti!)
Zategadelj se obrača Slovensko društvo na slovensko javnost z opominom, naj bedi in izreče ja-
Opozarjamo na
javno predavanje
g. Edvarda Kocbeka
o vprašanju malih narodov
ki bo v torek 8. marca
(Glej obvestilo na zadnji strani lista.)
sno in glasno besedo zoper vsako kršenje naših, v ustavi zagotovljenih narodnih pravic in vsako zaviranje naše kulture in našega gospodarstva. Menimo, da imajo v Jugoslaviji vsi trije državni narodi pravico in dolžnost, da si v okviru državnih osnovnih zakonov svoj šolski in ves drugi tisk oskrbujejo vsak po svojem duhovnem ustroju, po svoji volji in po svojem okusu.
Prepričani smo, da se bomo v takih važnih rečeh našli pri skupnem delu vsi, ki nam slovenstvo ni prazna beseda. Zato prosimo tudi druge slovenske liste, da pričujočo izjavo natisnejo.
Slovensko društvo v Ljubljani.
-r.:
Za našo kožo gre
Sestanek avstrijskega kanclerja s kanclerjem Tretjega cesarstva je iznenadil zaradi svoje naglice. Prvi hip je prevladovalo mnenje, da so ga povzročili, vsaj pa pospešili neki dogodki na bližnjem jugovzhodu. Koliko so ti dogodki bili pripravljeni umetno, in koliko so sploh resnični, o tem dokončna sodba še ni mogoča. Fašistična in polfašistična poročila je sprejemati z največjo previdnostjo. Ni tolikega pomena, kdo je dal pobudo za sestanek, značilno je temveč, da je volm zanj bila na obeh straneh. Nemški in avstrijski razglasi in govori ne povedo o vsebini razgovorov, ki sta jih imela Schuschnigg in Hitler, ničesar; po njih sta se razgovarjala le o pravilni razlagi avstrijsko-nemškega sporazuma od tl. julija 1936 in enakomernem izvajanju njegovih določb. Hitrica, s katero je prišlo do sestanka ideološko tako nasprotnih si državnikov, pa sili k drugačni razlagi.
Svetovno časopisje pripisuje po pravici dogodku največji pomen. Le pri nas se obravnava kakor kakšna smučarska tekma, najbrž v pričakovanju, da se bo ob času spet našel kdor koli, ki bo delal za nas in brez nas. Kvečjemu capljamo za poročili fašističnih časopisnih agencij, ki so vse prej kakor Slovanom prijazne.
Da gre pri novem snovanju tudi za našo slovensko kožo, je izven vsakega dvoma. O tem govori prepričevalno sestava nove avstrijske vlade, ki so v n jej prvikrat zastopani uradno tudi nacisti. Eden najzanimivejših med temi je dr. h. c. Edmund v. Glaise-Horstenau, minister brez listnice. Bil je sicer že v prejšnjem kabinetu minister za notranje zadeve, a tedaj navidezno brez barve, dasi je v resnici nacist, čeprav velja za krščanskega sta-novščinarja.
Glaise-Horstenau je izdal 1. 1930. dve debeli knjigi: »Franz Josephs Weggefiihrte« in »Die Ka-tastrophe«. Namen prve knjige je sicer drugačen, toda v njej je lcljub temu nehote izdal, kakšen strah je navdajal že v letih sedemdesetih in
Eraviti na Balkanu vse za odločilni sunek: s spletam! je spravila na prestole do kraja samo izvrševalce nemške volje, sledila je zasedba Bosne in Hercegovine, nazadnje je zabila še steber z ustanovitvijo Albanije z mbretom, nemškim princem Wiedom na čelu.
Vojnim pripravam, ki niso mogle ostati tajne, in silnim davčnim bremenom zanje, je bilo treba dati primeren poudarek. Na eni strani se je na-glašala avstrijska, na drugi pa nemška misel, na obeh pa panslavistična nevarnost, ki da preti Evropi od strani Rusije in Srbije. Panslavistični strah naj bi užigal pred vsem Nemce in Madžare. Na Slovane v Avstro-Ogrski in Nemčiji se ni oziralo, ti so se šteli že za pridobljene in priklenjene. Nasproti Franciji protiruska in protisrbska gesla niso mogla užigati, zato je tedanji avstro-ogrski minister za zunanje zadeve grof Gustav Kalnoky v svojih pripombah na neko spomenico nadvojvoda Albrechta iznašel bolj učinkovito republi-kansko-socialistično nevarnost. Ta udarnica naj bi pritegnila v nemški protifrancoski in protislovan-ski blok monarhiste, fevdalce in kristjane tudi podjarmljenih slovanskih narodov.
Po vojni je nastalo več novih slovanskih držav. Obrabljena predvojna nemška krilatica o »panslavistični nevarnosti« in »rdeči F ranciji« je^ izgubila pred vsem v teh državah svojo prejšnjo privlačnost. Govoriti naravnost o »panslavistični nevarnosti« bi pomenilo hkrati neposredno pozivanje na novo vojno. Ker svetovna vojna nemških prizadev ni zadovoljila, je bilo treba postaviti namesto starega gesla, ki je preveč odkrivalo karte, zanašajoč se na zmagovitost nemškega orožja, druge udarnice, ki bi užigale tudi pri Slovanih v novo nastalih državah. Ne samo. pri Slovanih, tudi pri drugih narodih.
r ranči jo.
oboroževali z največjo naglico; Avstrija celo s pomočjo skrivnih kreditov. Železniško omrežje proti Rusiji se je izpopolnjevalo, v Galiciji so nastala kar cela vojaška mesta. Vse več kot 30 let pred svetovno vojno! Rusija je pač bila glavna zapreka na nemški poti Berlin—Bagdad. Polagoma je nemški diplomaciji brez bojev uspelo, pri-
Darujte za tiskovni sklad
»SLOVENIJE"
V	drugi knjigi odkriva Glaise-Horstenau popolnoma^ svoje vsenemško srce. O mirovnih pogodbah izjavlja: »Mirovni diktati, ki so se jim morali premagani podvreči v predmest jih Pariza, predstavljajo v svoji celoti težak prelom pogodbe«. Do tega zaključka prihaja izhajajoč iz 14 Wil-sonovih točk, ki da so obvezne tudi za zmagoval-
M&dm Uaf&l
Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in moško perilo, žepni robci, brisače, ogledala, ščetke, turistovske potrebščine dobite
najceneje
pri	HetdiM,/f
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika
tev, odštevši Gradiščansko, izvršila zgolj v njuno škodo «
Kateri deli so 'bili odvzeti Avstriji in Madžarski v njeno škodo, Gleise-Horstenau iz previdnosti ne pove, očitno je pa, da misli pri Avstriji na slovensko ozemlje. Južne Tirolske najbrž ne misli, ker se Italije sploh ne dotika. Slovenska manjšina na Koroškem se mu ne zdi vredna omembe, ker je pač slovenska. Stvarne dokaze naj mu nadomesti zemljepisna zaokroženost in zgodovinsko izročilo, kakor da bi stoletno tlačenje nenemških narodov bilo izročilo, ki naj utrdi nekdanje stanje
za vse večne čase. Ali tudi preteklost govori vsa v korist Slovanov na nekdanjem avstro-ogrskem in nemškem ozemlju.
Da mu je posebno pri srcu Češkoslovaška, se razume. Gonja zoper njo z »rdečo nevarnostjo« naj jo vrže v naročje Nemčiji kot zrelo jabolko, kljub »zemljepisni zaokroženosti in zgodovinskim izročilom,« ki govore vsa v njen prilog^ Ko bi se to zgodilo, bi prišle na vrsto druge države, kjer se še lahko ustvarijo take »nevarnosti«, če jih še ni, ako bo to tedaj sploh še potrebno,
(Konec prihodnjič)
Poglavje o granitni stavbi
ce. Ali on vidi samo Nemce, ne upošteva pa, da so šle določbe o samoodločbi narodov s prezirom mimo Slovencev in Hrvatov in drugih narodnih manjšin. Kakšne bi bile pogodbe, če bi jih bili narekovali Nemci, smo občutili Slovani dovolj trdo že v Avstro-Ogrski, še trše Poljaki v Prusiji, a najtrše Srbi in Ukrajinci za okupacije med vojno. Kako sc znajo »pogajati« Nemci, je pokazal general Hoffmann v Brestu Litovskem!
Glaise-LIorstenau zanika seveda vsako krivdo Avstrije in Nemčije na vojni. Tiste vojne priprave pred več kot 30 leti mu niso nič, nič mu tudi ni sramotni ultimat Avstro-Ogrske julija 1914 mali Srbiji. Stavljen je bil z očitnim namenom, da ga Srbija ne sprejme in tako da Avstro-Ogrski pravno opravičilo za napoved vojne. Zlagana gonja zaradi konzula Procnaska naj bi še bolj razdražila duhove. Dolži seveda Srbijo, rekoč, da je že desetletja pred vojno »delala smotrno za od-cepljenje v Avstro-Ogrski živečih južnih Slovanov, t. j. za razbitje obdonavske monarhije, da ustanovi na njenih razvalinah Veliko Srbijo.«
»Na Jadran!«, »Na Vzhod!«, »V Bagdad!«, »V Pariz!«, kajpada, to je bilo dovoljeno, Slovani bi ne smeli biti gospodarji na svoji lastni zemlji. Ni se treba sklicevati na lanske niirnberške govore, po katerih spadajo tudi vsi zunaj Tretjega cesarstva 'živeči Nemci pod skupno vodstvo in
Eokrovitel jstvo, dokaze za svojo dvojno moralo,
i daje Nemcem vse, a Slovanom nič, nam nudi Glaise-Horstenau sam. O tem pozneje.
Zanimivo je, kako sodi o .nasledstvenih državah, razen seveda o tistih, ki so mu bile že leta 1930. po ideologiji najbliže. Pravi namreč: »Med nasledstvenimi državami izkazujejo celo narodno najbolj zaključene, Velika Romunija in Velika Srbija, razmeroma močne nemške in madžarske manjšine. Če jih moremo vsekakor imenovati resnične narodne države, je pa nasprotno Češkoslovaška... država ljudstev, očitno podobna stari Avstriji, toda brez njene zemljepisne zaokroženosti in zgodovinskih izročil... Le nova Avstrija in Madžarska sta postali čisti narodni državi brez omembe vrednih manjšin, ker se je njih razmeji-
Celjska »Nova doba« je jugoslovensko-nacio-nalen list, ali še natančneje: politiko JNS zastopa in zagovarja. JNS je pa sedaj v opoziciji in na mah vsa bleda od usmiljenja nad zapostavlja-nim in izkoriščanim slovenskim narodom, četudi se to zapostavljanje godi po načelih in načinih, ki so jih ona in njene prednice uvedle in uveljavile. Seveda se zato sedaj tudi »Nova doba« bori za slovenske pravice. V zadnjih časih so v obravnavi razni fondi, ta najbolj pristen izdelek jugo-slovenskega nacionalnega duha. Danes, ko nima JNS pri teh fondih besede, je seveda zoper nje, zato tudi »Nova doba« vneto našteva njihove slabe strani, da se skoraj zdi, ko da bi posnemala kakšen »slovenoborski« list. V tem pogledu pobira torej »Nova doba« samo stopinje za drugimi. Človeka bi kvečjemu utegnilo zanimati, kako hoče »Nova doba« odpraviti to zlo.
Mi smo res dovoljkrat pokazali na edini izhod, ki vodi iz naše stiske: popolno finančno samoupravo, to se pravi tako, da bo o svojih zadevah in potrebah, torej zlasti o svojem denarju odločala vsaka pokrajina sama, ne da bi se seveda izmikala neogibno potrebnim dajatvam za državo. Kajti ni ga drugega izhoda! Če je bil mogoče v prvih letih po združitvi še kak — bolj naiven ko daljnoviden in spreviden — človek, ki je verjel v tiste obljube in zagotovila pravičnosti ob vsakem preračunu in v vsakem strankarskem programu, danes ga ni več med nami, če pa le še kdo govori drugače, tedaj vemo, da mu ne narekuje prepričanje njegovih besedi. Kajti če se naš položaj stalno slabša z vsakim letom navzlic temu, da dobivamo vsako leto novih zagotovil, da bo še takoj to leto vseli krivic in zapostavljanja kraj, če se kljub vsem obljubam snujejo zmeraj nove centralistično upravljane naprave, in nalagajo dajatve zanje v prvi vrsti na naša pleča, tedaj vemo, da ne leži vzrok v postranskih stvareh in v osebah, ampak da je vsega kriv sestav.
In tedaj vemo, moramo vedeti, da moramo odpraviti sestav, ki vse to ne samo omogočuje, ampak naravnost povzroča.
Ta sestav pa je centralizem, pri čemer poudarjamo, da je popolnoma vseeno, kakšno ime nosi ta hip. Saj prav za prav ni centralizma priznaval doslej še noben režim, nobena stranka, četudi se je vse delalo v njegovem znamenju. Očitno se je že načelo centralizma tako upiralo vsakemu na-
šemu človeku, da si niso upali krošnjariti z njim. Zato so ga ogrnili z bolj nejasno, bolj dvoumno besedo unitarizem, da mu tako podaljšajo življenje, sebi pa oblast.
In zato doživljamo dan za dnem. neodkrito igro. Celo Centralisti obsojajo slabe nasledke centralizma, ki jih je treba odpraviti. A niti eden ne zahteva, da bi odpravili tudi vzroke teh slabih nasledkov.
Zlasti pa ne črhne niti eden jugosloven o tein, da bi se že kedaj postavilo naše javno gospodarstvo na edino pravilno podlago popolne samouprave. Ne črhne kljub temu, da bi taka samouprava edina mogla dvigniti našo javno nravstvenost. Kajti kdo bo tam doli natančen pri upravi javnih dajatev, če ve, da ne gredo iz njegovega žepa, ampak iz žepov Slovencev in Hrvatov!
»Nova doba« je ostala tudi v tem pogledu dosledno jugoslovenska. Zato je naravnost zoper to, da bi Slovenci upravljali sami svoj denar. Zato hoče, da ostane pri starem, da namreč slej ko prej Belgrad predpisuje Sloveniji javne dajatve in da jih tudi Belgrad upravlja. Brez sramu piše takole:
Ni čudno, če zahteva narod..., da bi gospodarili Srbi, Hrvati in Slovenci vsak sani s svojim denarjem.
Res je, da bi takšna notranjepolitična ureditev naše države na mah odpravila medsebojne očitke o ®la-
Vsi resnični Slovenci, prispevajte za odkup Prešernove rojstne hiše!
Prispevke pošiljajte po poštnih položnicah »Hranilnici dravske banovine v Ljubljani« in označite kot namen plačila: Odkup Prešernove rojstne hiše. Poštno položnico (brez številke in lastnika poštnega računa) dobite pri vsakem poštnem uradu za 25 par. Nanjo napišite kot številko čekovnega računa 10.680 in kot lastnika čekovnega računa: Hranilnico dravske banovine v Ljubljani ter označite na tako izpolnjeni položnici tudi namen plačila: Odkup Prešernove rojstne hiše.
Vsak pravi Slovenec naj ima za sveto dolžnost, da pošlje za odkup in ohranitev Prešernove rojstne hiše vsaj nekaj dinarjev. Če da 20.000 slovenskih ljudi le po 10 dinarjev, bo nabranih dve sto tisoč dinarjev, ki jih je treba za omenjeni namen.
Nekaj pogledov nazaj
Spisal Hinko Sevar. — (Dalje.)
Na mojega očeta je najbolj vplival junaški odpor Italijanov zoper avstrijsko oblast. Trdil je, da so bili boji z rednimi četami posameznih državic razmeroma lahki, strašni pa, kadar se je vzdignilo civilno prebivalstvo. Tedaj je šlo brez usmiljenja, ječalo je in stokalo, da ne huje v peklu. Po mestih in vaseh je bila sleherna hiša trdnjava, sleherno okno strelna lina; meščani niso posegali v boj z nič manjšo hrabrostjo, kakor delavci in kmetje. Slednji so sc spoprijemali z vojsko kar na odprtem, vodili so jih po večini mlajši ljudje, navadno dijaki. V eni roki zastavo, italijansko trobarvnico, v drugi karkoli, revolver ali bodalo, in nastal je metež, strašen in krvav, kakor da bo zdaj zdaj konec sveta. Morte ai ledeschi. je bil bojni klic, ki je delal čudeže! Veljal je Avstriji — vse, kar je bilo na avstrijski strani, so steli Italijani za Nemce.
Posebno navdušeno se je bojevala Garibaldijeva mladina, dijaki in tovarniški delavci. Nastopali so strnjeno, ne meneč se za smrt. 1 o mestih so posegale v boj tudi ženske. Najstrašnejši so bili boji od moža do moža, pri bajonetnih napadih v tesnih ulicah; tedaj je letelo od vsepovsod kamenje, posode s kropom, deli pohištva, vse, kar je dosegla roka. Vsaka ped je morala biti priborjena s krvjo. Lačen in utrujen, strgan in umazan, v strahu za lastno življenje se je v vojaku zbudila zver, mahal je in udarjal, pobil vse, kar mu je prišlo na doseg, starca ali ženo, mladeniča ali otroka, vse, prav vse, da je le imelo dušo. Po bitki so se mnogi vojaki tresli od groze, niso mogli razumeti, zakaj vse to, zakaj toliko strahot in krvi. Sami sužnji niso mogli razumeti boja za svobodo. Po krvavili naskokih so jih tudi vedno nagradili z 1—2 urnim plenjenjem.
Življenje v južni Dalmaciji ni bilo nič manj
naporno, v splošnem pa vendar mirnejše. Tudi tukaj se je javljal glas po svobodi. Avstrija je prežala na sleherno priliko, da izrabi gibanje balkanskih Slovanov v svojo korist. Na mojega očeta so naredile junaške postave Dalmatincev, beguncev iz Črne gore in Hercegovine najmogočnejši vtisk. Kakšna razlika med živahnimi Italijani in temi mrkimi velikani! Visoki in košati, resni, dostojanstveni v gibih, obrazi kakor iz kamna, ki ne pozna smeha. Težko življenje jih je odvadilo smena, zadovoljstvo so izražali s trpkostjo, podobno glasu iz preteklosti, obteženim s svincem.
Polagoma se je začelo očetu svitati. Tam sc bojujejo zoper Italijane, a tu so Slovani, ki jim nihče ne pomaga. Občevanje z nekaterimi domačini ga je dovedlo do popolnoma novih misli o Avstriji. Kot narednik pri bataljonskem stozeru je imel precejšnjo svobodo, da se je lahko nemoteno gibal med ljudmi. Vsi so se pritoževali nad Avstrijo, njeni uradniki da so sami tujci, ki neusmiljeno nalagajo davke in jih enako izterjujejo z vso brezobzirnostjo. Ni mogel verjeti, da še turška oblast ni tako nasilna. Črnogorci kljub težkemu življenju niso marali pod Avstrijo za nobeno ceno. V Italiji so nas zmerjali s porchi te-deschi, tukaj s prekletimi Švabi, dasi smo bili v Dalmaciji na »svojih« tleh ...
Še bolj ko doživljaji v Krivošiji, je vplival na mojega očeta stik z nekaterimi Cehi, katerih družbo je naravnost iskal po povratku v Italijo. Dolgo je trajalo, preden so se zaupali drug drugemu popolnoma. Slovencev v splošnem niso marali zaradi njih divjosti. Seveda je bilo tudi med Čehi takih, ki jim ni bilo zaupati; največ so to bili iz narodno mešanih krajev, ki so se sami nazivali Deutschbohmen. Čehom vojaška poveljstva niso preveč zaupala, med njimi je bilo največ beguncev. Število ubeglih so častno množili tudi Slovenci. Statistike jih navajajo kot »pogrešane«.
Duh v vojski tedaj še ni bil tako strogo nemški. Razmerje med vojaki in častniki je bilo domače,
v bojnih taboriščih skoraj tovariško. Prava sodrga pa so bili podčastniki, med temi so bde včasih prave surovine. Zaradi narodnosti ni bil nihče zasramovan ali zapostavljan, neposredni poveljniki so se celo potrudili razumeti jezik moštva, da so lahko občevali z njirn^ po domače vsaj za silo. Prisegalo se je v domačem jeziku. Vsa povelja so bila prevedena tudi na slovensko. Čeprav smo razume li drug drugega, so ravnali enako tudi s Hrvati; njim sc je povedalo vse po hrvaško. Domača beseda je vplivala bodrilno, naredila je službo bolj znosno, tovarištvo toplejše; povezanost čet s poveljniki je delala čudeže — krvave seveda. Gorje mu, kdor bi se bil drznil zasramovati vojaka zaradi njegove narodnosti — podčastnik je bil degradiran, jiovrh pa je moral še skozi špalir palic! Narodnost je bila v časti samo v vojni — doma pa je bilo drugače.
Pozneje je postala tudi vojna orodje germanizacije. Enotni nemški službeni jezik so utemeljevali s praktičnostjo, večjo udarnostjo in disciplino-Velikanska zmota. Vojaška služba, že sama na selu neprijetna, je postala nenemškemu vojaku se neprijetnejša zaradi tujega jezika, častnik mu m bil več domač, vse se je spremenilo v nekaj oi urnega, zoprnega. Nemščina je bila službena tudi prej, toda se ni vsiljevala s tako nestrpnostjo; moštvu se je vse razložilo tudi v njegovi materinščini. Taki vojaki so se res vračali s precejšnjim znanjem nemščine, medtem ko so poznejši znali klobasati samo nekaj nemških povelj, ne da bi jih bili razumeli. Tudi sicer so se naučili fantje marsičesa pri vojakih, česar bi sc doma morda ne hib nikoli: branja in pisanja, rednosti, telesne snage>
stanovanjske higiene in še marsičesa. Poveljnik1,
kakor so bili major Komel pl. Sočebranski, Pikovnik Milavec, Jernej Andrejka, Božidar Drenik in še mnogi drugi, so vplivali naravnost vzgojno. Na vasi se je takoj spoznal bivši vojak: cist v obleki, dostojen v obnašanju, okoli hiše in v hiši red. Poznejša doba je dala večinoma domišljave naduteže.
'bom gospodarstvu, zapravljanju, poneverbah itd., vendar se mora ves nacionalni živelj zavedati, da bi federativna ureditev porušila granitne temelje, na katerih je zgrajena naša država. Zavest državne skupnosti, ki nas danes druži kot državljane ene in iste države, bi kaj kmalu propadla, posamezni deli države pa bi se medsebojno popolnoma odtujili, kar hi pomenilo prej ali slej konec naše državne tvorbe.
Torej kratko in malo: ce bi bila dana mogo-čost, da upravljajo poslej Slovenci svoj, Hrvatje svoj, a seveda Srbi iudi samo svoj denar, bi propadla zavest državne skupnosti, posamezni deli države pa bi se odtujili med seboj!
Najboljše sredstvo, da raste zavest skupnosti, je torej po tej jugoslovenski logiki ta, če vsak Slovenec ve, da se njegov denar upravlja v njegovo škodo, in najboljši način preprečevati odtujitev pa je, če bo vsak Slovenec in vsak Hrvat vedel, da bo tudi zmeraj pri tem ostalo!
Nič ne de, če so take besede zoper vsako vsaj za silo zdravo pamet, prava reč, če vidi lahko slepec, da se godi po vsem svetu ravno narobe, da je zavest državne skupnosti najmanjša in odtujitev med posameznimi deli države največja tam in pri tistih državah, kjer je dana največja mogo-čost, da se en del državljanov izrablja v korist drugega — jugosloven postavi vse zakone zdravega razuma in vsa stokrat dognana izkustva na glavo, samo da sme še dalje zagovarjati centralistično gnilobo.	,111
A s slovenskega stališča so sestavki, kakor »Se en fond«, ki je izšel 28. pr. m. v »Novi dobi« vred-
ni, da jih ne pozabimo. Kajti sestavki so to, ki dajejo podporo centralizmu in potuho našim sovražnikom. In listi so to, ki so krivi, da ne moremo doseči Slovenci svoje pravice, da moramo ob vsej svoji obupni revščini doma podpirati bogatijo
drugod.
VSE ZA PISARNO
ilotmol+u u t p o p uurt jti
Ml
nasproti
LJUBLJANA sedaj
Tyrševa1 hotela Slon
Opazovalec
Ob prelomu leta
Mnogi...
Mnogi imajo pri nas »ideje« in »ideale«, na trgu, se zdi, že preveč je te bale.
Ker manj je, na žalost, resničnih nevest, kakor do bale te shojenih cest.
Ljubljanska megla.
1.
Že stara je naša Ljubljana in stara že njena megla.
I oznal jo je Trubar, opeval Prešeren m — ergo bibamus, kdor z nami je veren: ostala bo z nami do konca sveta.
2.
Prijatelj, če pojde« v Ljubljano, nikar mi ne glej zaspano, kadar te ljubljanska megla obdala naokrog bo vsega.
Ker taki so časi: da naš Krpan tovari zdaj v megli kontraband po sami Ljubljani svojo sol, ker pamet prišla je pod monopol.
Slovenska akademija.
Akademija slovenska!
Rodila te ljubljanska ni megla;
Politiko poje Marko, kjer Vrba je gorenjska, in v soncu ž njim dolenjska stran žužnja, ko nad meglo čebelica slovenska: rojena sem iz trpkega duha.
Fič-firič.
Je šel po svetu, njegov je bil, se z njim je pravdal, po njem je ril, bil je izrabljan, bil pustolov, postavljal v zrak je dom in krov; bil je na treh kontinentih sveta, nazadnje se znašel je spet doma. —
In kakor prej je bil spet nič: to je bil Kurenta polubrat, preljubi slovenski fič-firič.
Nabral Fr. Lajaš.
Finančni unitarizem
Država je dolžna dravski banovini za bolniške stroške 8.8 milijonov dinarjev. Gre namreč za take stroške, ki bi jili morala po zakonu plačevati država in ki tudi v ta namen pobira denar. In sicer je pobrala v ta namen že nekako štirikrat toliko javnih dajatev. Banovina pa navzlic temu obupuje, da bi kedaj dobila vrnjen ta denar, ki gaje založila za državo. In »Jutro« bo spet zavijalo oči, češ glejte, kako je naša uboga Slovenija obremenjena. Seveda ne bo povedalo, zakaj je tako Preobremenjena, lil slej ko prej se bo ogrevalo za unitarizem, ki pomeni v dejanju unitarizem linanc.
i	SP0*:	in spet moramo kazati na to, da ni
doslej niti »Jutro« niti noben drug jugoslovenski list pov6c al, kako misli o tej naj pravičnejši slo-
venski zahtevi, da
možen je in svoj denar sami.
namreč upravljamo svoje pre-
Širite naš list »Slovenijo"!
/a nas Slovence pa je ta primer dolžnih bolniških stroškov samo eden izmed mnogih dokazov, kako je finančni unitarizem škodljiv za Slovenijo. In Kako je na vse povrh tudi aboten z gospodarskega stališča: Pobrani denar gre najprej v Bcl-grad, odkoder se šele vrne k nam — če se sploh vrne seveda. Tudi ob pravični upravi torej pot okoli hrbta v varžet.
Če bi šlo jugoslovenom res za slovensko pravico, kar zdaj v opoziciji tako radi pripovedujejo, tedaj bi že pač kedaj vstali in rekli: Ob finančnem unitarizmu je Slovenija preveč izrabljana in zapostavijana. Zato ne moremo biti več zanj. Naj vsaka dežela upravlja svoj denar po svoji glavi in vesti, samo neizogibnim skupnim dolžnostim naj se ne odteguje. Teli pa tako ni mnogo. Ob pošteni volji torej ne morebiti težava s sporazumom.
l ega pa seveda ne bodo nikoli rekli. Kajti ju-gosloveni vedo, da bi ob pravični finančni upravi, to je ob popolni finančni samoupravi, Slovenija zadihala svobodneje, da bi se razgibalo in razcvetelo naše kulturno in gospodarsko življenje, da bi bilo konec tistega padanja slovenstva, ki naj naši »likvidatorji« tako radi kažejo in računajo z njim.
Zato bodo rajši vzdihovali nad našim trpljenjem — hkratu pa pridno sklepali ali vsaj vzdrževali in izvrševali take zakone, ki bodo naše trpljenje in zapostavljanje samo še — množili.
Vsem slovenskim ljudem bi pa priporočali tole: če se pokaže med nami kdo, ki bo lice meril z »nacionalno edinstvenostjo«, vprašajte ga naravnost: ali si za popolno slovensko finančno samoupravo ali nisi? In če se bo začel motati s puhlicami in ne bo hotel odgovoriti z d/i, tedaj vedite, naš sovražnik je. In po tem se ravnajte.
Jalovo izgovarjanje
Poročali smo že, da je dr. Dobovišek proti sklepu poslancev, izvoljenih na dr. Mačkovem seznamu, sklenil iti v skupščino. V javnosti je skušal potem la sklep opravičiti z nekakšnimi sivarno-političnimi nagibi. Glede na to je priobčil »Hrvat-ski dnevnik« dne 20. t. m. pismo, ki ga je pisal dr. Dobovišek 7. t. m. dr. Mačku. To pismo je zanimivo zaradi tega, ker dr. Dobovišek v njem kar naravnost pove, zakaj hoče v skupščino. Dolgovi da ga tlačijo: 25.000 dinarjev je dolžan za davke, 130.000 Mestni hranilnici v Celju, 10.000 Gospodarski slogi v Zagrebu itd. Ker ima samo izbiro, da ali uniči sebe in svojo družino ali pa da gre v skupščino po dnevnice, se je odločil za zadnje. Pravi pa izrecno, da ostane tudi poslej zvest načelom organizacije, ki ji je doslej pripadal.
lega pa ni storil. Zalo je »Hrvatski dnevnik« objavil to pismo, ki dr. Doboviškove dodatno naj-dene razloge za njegovo opravičilo pač popolnoma v nič devlje.
Razume se ob sebi, c^av.ie dr. Dobovišek sedaj v slovenskem političnem življenju nemogoč, prav tako, kakor njegov tovariš Rudolf Pevec, ki je tudi šel v skupščino in zatajil sklepe svoje organizacije. Kajti če naj bi bila že zgolj gospodarska zadrega posameznika opravičilo, da sme ta zaradi nje zatajiti skupnost, potem bi bila kmalu sleherna politična kupčija tako ali drugače opravičljiva.
Javna korist mora pa zmeraj in povsod iti pred zasebno. Kdor govori ali dela drugače, temu javnost ne sme in ne more zaupati.
Pomembna izjava
Dr. Dobovišek je te dni svoj izstop iz Kmečko-delavskega gibanja opravičeval na zunaj s tem, da ga skrbi za Slovence v Prekmurju in Beli krajini, ki bi jih utegnili Hrvatje podjarmiti. Glede na to piše »Obzor«:
V Sloveniji se namreč še zmeraj boje, da ne bi Hrvatje, če bi se politične razmere zasukale v njihovo korist, pohrvatili nekaterih slovenskih obmejnih krajev. Ta bojazen je še iz časov, ko je del hrvaške javnosti trdil, da so Slovenci planinski Hrvatje.
Toda ti časi so na Hrvaškem minuli. Na Hrvaškem noče danes nihče niti pedi slovenske zemlje. Razen tega so se Slovenci narodno že tako izgradili, da bi bil zastonj trud raznarodovati jih, in da bi vsak tak poskus izzval nov izbruh slovenskega nacionalizma, ki je v polnem razvoju. Zlasti temu mlademu, borbenemu nacionalizmu je treba pripisati poskuse za časa Živkovičevega režima, da se slovenizira Medmurje.
»Obzor« pripoveduje nadalje, da so dr. Kramer in njegovi prav za prav samo v slovensko korist podpirali protihrvaško politiko, češ da Srbi glede na narodni sestav in zemljepisni položaj Slovenije slovenskih koristi ne ogražajo, da bi se pa Slovenci lahko obogatili s srbsko pomočjo na škodo Hrvatov.
V tej izjavi se nam zdi važno to, da se Hrvatje odpovedujejo vsem željam po slovenski zemlji. Sicer pa moramo reči, da je opravičena nezaupljivost Hrvatov do jugoslovenov spet kedaj zapeljala »Obzor«, da ne zna gledati stvarno.
Noben naroden Slovenec ni nikoli zahteval tudi samo koščka hrvaške zemlje za Slovenijo. Če se je kaj takega kakemu Hrvatu moglo samo zdeti, tedaj kvečjemu zato, ker so pošiljali dravo-banci nekatere svoje ljudi kot nekakšne biriče med Hrvate. Ti j^a niti pravi zavedni Slovenci niso bili. Narodna enotnost jim je bila namreč poglavitni namen, kolikor so namreč kak tak namen sploh izpovedovali in rabili za prikrivanje zelo tvarnih in donosnih zasebnih prizadevanj. Za slovenstvo se torej niso mogli potegovati v tujini, ko jim pa še doma ni bilo zanj, ko so pa še doma izpodrivali njegovo najbistvenejše oznamenilo, slovenski jezik, kjer se je le dalo.
Še bolj neosnovana je pa trditev, da bi bili dr. Kramer in tovariši imeli, da bi bili celo samo mogli imeti namen, koristiti Sloveniji s tem, da so se udinjali centralizmu in tako dobivali ugodnosti za Slovenijo na škodo Hrvaške. Prav nasprotno je res! Mnogo, pa prav mnogo več, kakor Hrvaški, je prizadejal jugoslovenski unitarizem Sloveniji tvarne, seveda tudi nravstvene škode. Do danes že najmanj 17 milijard samo na previsokih javnih dajatvah. O drugi škodi niti ne govorimo ne, natančno se bo sploh komaj kedaj dala ugotoviti, bržčas pa ni prav nič manjša od prve.
In da bi torej ljudje, ki so Slovenijo vrgli namenoma in po načrtu centralizmu čaršije v žrelo, sploh kedaj mogli imeti namen koristiti Slovencem na škodo Hrvatom — to je res trditev, ki jo je mogel zagrešiti samo nekdo, ki dejstev še od daleč ne pozna.
Poštna uprava v znamenju centralizma
»Slovenec« pripoveduje dne 18. t. m. o nerednem poslovanju pošte v Sloveniji. Med dragim poroča tudi tole:
Župan neke gorenjske podeželske občine se nam je pritožil, da tam posta dva dni v tednu ne dostavlja pisem in časopisov v okoliške vasi, ker je pismonoša preslabo plačan. Pogodbeni poštar pa tudi ne more iz svoj ega plačevati ta dva dni pismonošo. Ljudje tako ne dobivajo ob pravem času pisem in iz tega vzroka niso tudi v tako velikem številu naročeni na dnevnike, ker jih ne dobivajo v redu. V marsikateri občini pa si na primer morajo pomagati s šolarji, ki iz osrednje vasi, kjer je poštni urad, odnašajo pošto v domače vasi. So pošte v Sloveniji, ki morejo vsak teden komaj enkrat dostaviti ljudem pošto. Samo pri rednih poštah manjka sedaj okoli 200 pismonoš.
Neznosne so razmere tudi v Ljubljani. Leta 189S. je Ljubl jana štela 30.000 prebivalcev in imela 28 pismonoš. Sedaj šteje Ljubljana 90.000 prebivalcev in ima komaj 45 pismonoš. Pri tem pa moramo računati, da je Ljubljana pred 40 leti prejemala desetkrat manj pošte, to je pisem, dopisnic in časopisov, kakor dandanes. Če bi Ljubljančani dandanes tako malo brali, kakor so pred 40 leti, bi morala Ljubl jana imeti vsaj 90 pismonoš. V resnici pa Ljubljana potrebuje danes najmanj 150 pismonoš, to je 10j več, kakor jih v resnici ima. Ljubljanski pismonoša mora opravljati danes ogromno delo in ga še ne more opraviti v pravem času. V vseh kulturnih mestih prihaja pošta v stanovanja po trikrat na dan. V Ljubljani največkrat samo enkrat. Brzojavke, ki jih odpošljejo iz drugih mest v Ljubljano, pridejo sicer pravočasno, toda preden so dostavljene, traja večkrat po 12 ur. Velike so tudi zamude z zavoji ter z drugo pošto.
Tudi poštni uradniki so preobremenjeni, tako da manjka v Ljubljani najmanj 100 poštnih urailnilkov.
Didi mi smo o teh stvareh že nekajkrat pisali. ,a ved h smo pri tem, da je na primer ekspresno pismo rabilo iz Ljubljane na Jesenice dva dneva. Kajti pošta v Sloveni ji sicer sprejema višje pristojbine za hitre pošiljke, dostavlja jih pa ne, ker
jih zaradi premajhnega osebja ne more.
Spominjajte se tiskovnega sklada tednika „Slovenije"!
Prepričane Slovence, ki jim je slovenstvo zapoved vesti in nravnosti, prosimo, da podprejo razširjevanje čiste slovenske misli s tem, da nakažejo primeren znesek za
tiskovni sklad našega tednika »Slovenije«.
Kajti če bi tega ne bilo, bi takoj dobilo toliko in toliko slovenskih ljudi zaslužek, toliko in toliko slovenskih družin mogočost obstanka, a seveda bi se tudi toliko in toliko našim ljudem ne bilo treba seliti na jug in tako povzročati padanje Slovencev od dvanajstine na dvajsetino vsega državnega prebivalstva, tisto padanje, ki ga jugosloveni tako željno pričakujejo, da na primer nacionalni »Branik« že kar računa z njim kot z neizogibnim dejstvom. Računa pa seveda z njim, ker je menda resno prepričan, da bo jugoslovenska nacionalna misel zoper Slovence tudi poslej ravno tako zmagovala, kakor doslej.
Sicer moramo »Braniku« in drugim jugoslo-venskim listom priznati, da njihovi načrti niso brez neke osnove. Kajti doslei je jugoslovenski unitarizem res skoraj smel delati s Slovenijo in Slovenci, kakor se mu je zdelo, in neverjetno mnogo se mu je zdelo. Zakaj tudi ne, ko pa je naivni Slovenec sprejemal
Le da
se je ta vera zadnje čase prav močno zagugala. Še malo, pa je ne bo več.
In tedaj nam tudi »Branik« ne bo mogel več napovedovati, da je padanje in propadanje našega naroda njegova usoda.
Beseda o tujskem prometu
(Dopis)
V	eni vaših zadnjih številk je bil natisnjen članek o tujskem prometu v Sloveniji. Res je žalostno, da se dela tako majhna propaganda v zamejstvu za našo Slovenijo. Neprenehoma se greši proti tej tako važni pridobitni panogi, ki drugim, po naravnih lepotah manj bogatim deželam nosi vedno večje in večje koristi. Živim izven slovenskega ozemlja in po poklicu imam priložnost govoriti z ljudmi raznin krajev Jugoslavije in zame jstva. Zato bi rad opozoril na neke opazke tujcev, ki bi jih bilo treba upoštevati.
Kakor je znano, prihajajo na Gorenjsko vsako soboto skupine smučarjev oziroma turistov iz Hrvaške, v prvi vrsti iz Zagreba. V teh skupinah so različni ljudje, predvsem taki, ki si morejo iz tvarnih razlogov najlaže privoščiti take izlete. Te skupine kolikor toliko kupujejo pri naših ljudeh, v prvi vrsti jedila, in plačujejo prenočišča, a večkrat kupujejo tudi razne opremne predmete. Pred približno dvema mesecema so opazili v Kranjski gori ploščo z napisom, da je Židom iz zamejstva tam prepovedano taboriti. Ta napis je bil ponatisnjen v zagrebškem listu »Židov«, a Židje od tedaj iz solidarnosti s svojimi zamejnimi brati bojkotirajo Kranjsko goro. Ne vemo, če je bil kakšen poseben vzrok za omenjeno prepoved ali ne. Če ni bilo utemeljenega vzroka, se nam zdi, da je bila prepoved odveč. Iz Kranjske gore bi se bojkot prav hitro lahko razširil tudi na vse druge turistične kraje na Gorenjskem. In vse to ravno sedaj, ko na HrvašJkem zelo propagirajo Gorski Kotar (Delnice) in tudi Jahorino v Bosni. Vsi ti kraji imajo idealne smučarske terene in za vzhodnejše kraje tudi v železniško-tarifnem pogledu ugodneje leže kot Gorenjska.
Razen tega se po tuzemeljskih časopisih močno propagira Zgornja Koroška, kjer tujcem dajejo največje ugodnosti, da jih privabijo na avstrijsko sitran naših obmejnih gora. Avstrija je danes zraven Italije primer zgledne propagande za tujski promet in priobčuje v časopisih, posebno zagrebških, kjer ima svoj turistični urad, dolge sestavke o umetnostnih dogodkih na Dunaju in o prekrasnih temenih za smučanje in udobnostih, žičnih dvigalih in železnicah na lirolskem in na Koroškem. Obenem delajo seveda še močnejšo propagando v Angliji, Franciji in Holandiji, da iz teh držav kar trumoma prihajajo bogati turisti v Avstrijo. Je že skrajni čas, da se zdramimo iz spanja in da tudi mi začnemo zasebno odločno propagando, kar bi sicer bila dolžnost javnih turističnih uradov.
Nazadnje naj še omenim opombo, ki sem jo slišal naravnost od nekega Angleža na potovanju v Dubrovnik. Dotičnik, star profesor, ki je že veliko sveta prepotoval, je dejal, da je zahteval naše prospekte in nato dobil nekoliko tiskovin, pa tako slabih, neokusnih in nepopolnih (z neresničnimi
f)odatki glede udobja), da oi se vsak angleški za-ožnik sramoval kaj takega nuditi mednarodnemu občinstvu, brez ozira na dejstvo, da naši prospekti tudi izhajajo v premajhnem številu v mednarodnih jezikih. Zahodne in severnoevropske države sploh ne dobe naših prospektov v roke; a v Švici, skozi katero potujejo Angleži proti jugu. se v turističnih uraaih aela ravno nam nasprotna propaganda,
ker tamkajšnji uradi žele turiste zadržati v svoji deželi.
Vse države se danes brigajo za tujski promet, le mi, ki smo za valutno močnejše turiste pravi »eldorado«, ne delamo nič, ampak še celo z različnimi napakami odbijamo svojo stalno publiko.
V. P.
Naše javno gospodarstvo
»Slovenski obrtnik«, glasilo Zveze slovenskih obrtnikov, pripoveduje tale zgled iz našega javnega gospodarstva:
Razne državne ustanove in nekatere občine imajo v svojem področju lastne obrtniške delavnice, v katerih popravljajo in vzdržujejo lastne naprave in drugo. Često pa se dogaja, da delajo nove stvari, ki jih rabi uprava za lastne ali tudi javne namene. V ta namen si uprave preskrbe od raznih obrtnikov ponudbe, koliko bo dotična stvar veljala, če bi delo napravil legalen obrtnik. Tako je na primer pred kratkim neki mizar dostavil znani državni ustanovi ponudbo za mizo. Ponudbo je pa stavil tudi vodja delavnice, ki jo vzdržuje ta ustanova v lastni režiji, in sicer sledečo: les stane 150 din, klej 30 din, za drugo strojno delo 120 din, tako da bi stala miza 300 din, če bi se napravila v lastni delavnici. Ponudba legalnega obrtnika, ki plačuje davek, pa znaša za kompletno in solidno delo 350 din. Torej bi bila miza, ki jo izdela mizar, za 50 din dražja, kakor pa če jo napravi mizar v domači delavnici. Niso pa gospodje, ki o tem odločajo, pomislili, da v preračunu, ki ga je napravila lastna delavnica, ni upoštevan delovni čas in koliko ur bo to mizo delal mizar v domači delavnici. On prejema mesečno plačo, zato se to tudi običajno ne upošteva v preračunu. Iz tega je razvidno, da je miza, katero je napravila delavnica poštnega ravnateljstva ali kaka druga slična delavnica državnih ali občinskih podjetij, mnogo dražja, kot pa, če bi jo napravil legalen obrtnik. Povsod se poudarja, da je treba pravilno gospodariti in varčevati; zato vprašamo, ali je to varčevanje,
Slovenec prvi planinski samohodec po zimi
V letošnji 1. številki nemškega planinskega obzornika »Deutsche Alpenzeitung« piše C. I. Luther o hoji na gore po zimi. Poleg drugega ugotavlja, da »imenuje zgodovina kot prvega zimskega samohodca za leto 1809 študenta in poznejšega kanonika Valentina Staniča po njegovem pristopu na Untersberg pri Berchtesgadenu.« Opozorili bi na to, da se hoja na visoke gore brez družbe, zlasti pozimi, tudi danes šteje za nevarno iu le pri posebno skušenih planincih v nekih primerih za opravičljivo.
Na tem mestu naj omenimo še to, da je bil Slovenec Valentin Stanič tudi nedvomno tisti, ki je prvi stopil na naj višjo avstrijsko goro Veliki Klek, na goro torej, ki jo imenujejo Nemci sami naj višjo nemško goro. To je dobro zapisati in poudariti zlasti v teh časih, ko pišejo nacionalni Nemci, ko da bi bili ne samo v svojih deželah, ampak celo drugod, zlasti v Sloveniji, opravili vse raziskovalno in odkrivalno delo sami. Saj so celo njihovi vodniki izpred vojne, kakor na primer Meyerjev za vzhodne Alpe, spravili Julijske Alpe in Karavanke preprosto pod naslov »Deutsche Alpen« (Nemške Alpe).
Mali zapiski
Prepovedan lista
Državno pravdništvo v Zagrebu je prepovedalo prodajati in širiti:
1. št. 3 lista »Znak«,
2. št. 1-2 lista »Ilrvatski namještenik«.
Lista izhajata v Zagrebu.
»Dejanje«
Izšla je februarska številka obzornika »Dejanje«. Njegove smernice in značaj smo S5CUS®|1 redstaviti že ob izidu prve številke. Druga stevil-a nadaljuje pot, v prvi zaznamovano. Iz pisane in bogate vsebine zaznamujemo sestavke: Načelni kristjani, Duhovna podoba slovenskega delavca, Problemi iz slovenske obrtne in industrijske delavnosti, Prehod v intenzivni industrializem in dr. Druga številka prinaša tudi leposlovne prispevke, preglede in knjižna poročila. Priporočamo obzornik tudi zaradi njegovega odločnega slovenskega stališča.
Omembe vreden oglas
V slovenskem mladinskem listu »Naš dan« oglaša slovenski (?) obrtnik Jovan Melihar iz Bel-grada v srbščini. Na jbrž je prepričan, da bo tako njegova reklama bolj zalegla. Do tega prepričanja pa je očitno prišel, ko je bral jugoslovenska liste, ki dan za dnem dokazujejo s svojim pisanjem, kakor da bi slovenščine niti doma ne cenili.
Pa se moti, ta g. Melihar! jugoslovenski listi med nami niso slovenski, četudi še zmeraj po nepotrebnem pišejo jezik, v katerem ie bolj slučajno še nekaj slovenskih besed in skladnje. In moti se tudi, če misli, da Slovenci ne bomo nič dali na take stvari.
Tudi nova vrsta davka
»Trgovski list« piše pod tem naslovom:
Predilnice v dravski banovini so začele te dni presti domači bombaž iz strumiškega okraja, ker so po uredbi z dne 9. septembra 1936 uyozniki tujega bombaža dolžni kupiti ves domači bombaž, ki je sposoben za industrijsko predelavo. Ceno domačega bombaža določita sporazumno kmetijski in trgovinski minister. Ta cena sme biti do 50% višja, kakor pa je povprečna cena na newyorški borzi v preteklem letu. Tako je bila cena določena na 17.50 din za kg, kar pomeni, da je naš domači bombaž za 115% dražji ko ameriški, ki je poleg tega po kakovosti boljši. Zaradi dobre cene je bilo posejano z bombažem v letu 1937. 3000 ha, to je za 1500 ha več, kakor v letu 1936. Gojenje bombaža je pri nas silno rentabilno, od česar ima dobiček samo južna Srbija, ker drugod bombaž ne uspeva tako dobro. Sodijo, da bodo dobili sa-^ dilci bombaža na leto okoli 80 milijonov dinarjev. To prisilno plačevanje višje cene za bombaž je tudi svoje vrste nov davek, ki ga slučajno zopet plačuje Slovenija v največji meri, od česar p» ima tudi slučajno glavni dobiček južna Srbija.
Edinstvena zadeva
Prejeli smo dopis, ki ga priobčujemo dobesedno:
Spoštovani Gospod,
Naša zadruga izdala je dopisne karte »Kraljevine Jugoslavije« od katerih smo Vam priložili 10 kosov.
Tem potom nobi hoteli da prosimo od Vas milo-stinjo, tem več bi radi privrednim delom prišli do mogočnosti da pomagamo starse palih vojakov, kateri so stari in izncmogli da bi sebi zaslužili za svoje življenje, a njihova invalidska plača je vsega 88, dinarjev mesečno.
Ker smo mi z našim delom šele začetnici, tem potom se obračamo na Vašo dobroto in vi j ud no prosimo da bi z Vašam pomočjoim mogli naš cilj da ostva-rimo, s prošnjo da karte rasprodaste izmed svoje pri-jatlje in poznance, po kosu 1,— dinar, ter nam po ček. vplatnici dostavite znesek od prodanih karti po odbitku poštanskih stroškov.
Mi smo uverjeni v Vaše dobro srce, da nam ne boste odbili našo malo prošnjo, ter Vam se tem polom vnaprej iskreno zahvalimo.
S spoštovanjem, UPRAVA Invalidska privredna zadruga Kraljevine Jugoslavije u Beogradu.
Najbolje bo za vsakega slovenskega človeka, če j ib tiste tam doli razočara v njihovem^ »uvere-nju« v njegovo »dobro srce«. Kajti zdaj, po 19 letih že kolikor toliko vemo, kako je s skladi,
Ubogi zapeljani šolarji
V	»Koroškem Slovencu« beremo pod tem naslovom:
Iz Zgornje Vesce nam poročajo: Tukajšnja šolska mladina se na pobudo učitelja Filipiča vadi Ineko nemško igro. V kakem duhu se vrše vaje, kažejo nočni klici in kriki: »Heil liitler« in »Nieder mit den Tschuschen!«
Za nas ni vse to nič novega in od vsega početka. smo imeli več ko dovolj neprijetnih priložnosti, da smo poročali o takih in podobnih pripetljajih. Kvečjemu bi lahko rekli, da jih je nekoliko vec, odkar je uvedel Dollfuss v Avstriji svoj tako imenovani krščanski kurz.
Naravna in ravna pot prav za prav od tistega dne, ko je Dollfuss uničil demokracijo iu s tem pripravil tla lašističnemu nacionalizmu, ki se ga zdaj Avstrija ubraniti ne more.
Bo že res tako. In ta jugoslovenska nacionalna posebnost je postala mogoča tisti hip, ko je pri nas zmagala edinstvena nacionalna misel in ko je bilo v znamenitih Pašič-Pribičevičevih volitvah mogoče, da je južnosrbski poslanec Ferad bog Draga s svojimi 13 poslanci iz južne Srbije cez noč zginil s političnega odra, na njihova mesta so pa stopili zgolj nacionalni jugosloveni. Ce pogleda »Jutro« svoje stare številke iz tistih dni, bo lahko bralo v njih, kako je razglašalo tedaj tiste imenitne volitve za zmago nacionalne misli. Zdaj pa poroča o tem, kako zaznamujejo drugi njegov nacionalni način volitev, način, katerega bi bilo vsakogar sram — razen kakega jugoslovena seveda.
Javno predavanje »Slovenskega društva«
Na prošnjo priobčujemo:
Vabimo na predavanje profesorja Edvarda Kocbeka: vprašanje malih narodov, ki bo dne 8. marca v Beli dvorani Uniona. Začetek je ob 20. uri.
Zadnjic smo pomotoma zapisali, da bo predavanje dno L murcu'	Slovensko	društvo.
Urednik in izdajatelj: Tone Fajfar v Ljubljani.