8000032 Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje Vinogradniki so se predstavili v Mozirskem gaju Solčavsko v Bruslju prejelo nagrado EDEN ŠTEVILKA 42 LEJO XLI TD. OKTOBER 2009 CENA 1.35 EUR yff(- . ; Sp^l IF ^ ^ ■ 'f‘\ \ 1 S '*« VjS. * L %fl :;r' ■■■«P ’Ta" 1 (LH| J «J • I i n,. ■ ■ .4 ?fl5 K- W- STRAN 12 NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana 1 1 V 1 ( -'v*sr Sestavite čisto svoj recept za varčevanje, sestavine po okusu vaše družine pa poiščite v NLB Družinskem varčevalnem paketu. Znotraj njega lahko izbirate med različnimi vrstami dolgoročnih varčevanj s postopnimi vplačili in širokim naborom ostalih storitev NLB, deležni pa boste tudi dodatnih ugodnosti. Za več informacij obiščite najbližjo NLB Poslovalnico, spletno stran www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket ali pokličite na 01 477 20 00. NLB® www.nlb.si/druzinski-va rceva Ini : -paket KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 Frešer GOSTINSTVO, Mitja Felicijan s.p. «Savinjska cesta 4, 3331 Nazaije Vsak dan vam nudimo Privoščite si za spremembo mesno ali brezmesno malico čisto pravo in nepozabno in jedi po naročilu. grajsko večerjo! Telefon: 03/58-32-800 ZA NAROČILA ŽALNIH ARANŽMAJEV DO 22.OKTOBRA, VAM NUDIMO 10 % POPUST- NAROČILA:8984988 ZEMIJAZA GROBOVE, VALENTIN, 201 VAZA NAGROBNA PVC 'PESEK ZA GROBOVE, , i,00 € bel 25 kg « SVEČA I SUPER KOCKA I 1,80 € SVEČA ELEKTRONSKA, 120 dni, NIKA SVEČA VELIKA PIRAMIDA SVEČA \ VRTNICA j 8,90 f j [ 3,10 € 2,20 € ’ 1,80 € Rebano - v PVC POSODI SVEČA MALA BUNKA 1,30 € Ugodna ponudba sočnih jabolk Sadjarstva l\irn, pridelanih na sonaraven način. Informacije: 898 49 90 ali 04l 649 516 Delovni čas: ponedeljek - petek od 12. do 16. ure, ki velja celo leto. 100% NARAVNI JABOLČNI SOK Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREDNJ knjižnic;. Ni vprašanje, varčevati za pokojnino ali ne, pač pa kako Po objavi predloga nove pokojninske zakonodaje seje verjetno marsikakšen delovno aktivni prebivalec Slovenije zgrozil ob misli, da bo moral delati do 65. ali celo 70. leta starosti. In ne samo to. Pokojnine, ki se nam obetajo iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja, bodo bistveno nižje in ne bodo zadostovale za spodobno preživetje. Novica za mlajše, ki so na začetku svoje delovne dobe ali nanjo šele stopajo, niti ni tako tragična, saj imajo dovolj časa, da s premišljenim varčevanjem prihranijo dovolj denarja, da jim na starost ne bo treba beračiti. V najbolj neugodnem položaju s(m)o tisti, ki s(m)o nekje na polovici delovne dobe, saj jih velika večina doslej poleg obveznega (in morda prostovoljnega dodatnega) pokojninskega zavarovanja ter kakšnega življenjskega zavarovanja za svojo starost ni storila še nič. Ogromno ljudi še vedno živi v prepričanju, da bo država poskrbela za njihove pokojnine, toda dejstva so kruta in neizprosna. Prihodnje generacije bodo vse težje nosile breme pokojnin. Po podatkih v reviji Moje finance si danes plačevanje pokojnine Slovenca, starejšega od 65 let, delijo tri delovno aktivne osebe, leta 2050 pa si bosta to breme delili manj kot dve delovno aktivni osebi -natančneje 1,75. Vprašanje torej ni, varčevati za pokojnino ali ne, pač pa kako varčevati. Premoženjski svetovalci ugotavljajo, da danes mnogo ljudi varčuje »na slepo«, kar pomeni, da ne vedo, koliko denarja bodo potrebovali za ohranjanje življenjskega standarda v času upokojitve, kakšna je priporočljiva sestava njihovega varčevalnega portfelja v različnih obdobjih vlaganja in kako močan je učinek inflacije. Številni dajejo prednost drugim ciljem pred varčevanjem za lastno pokojnino in menijo, da nima smisla varčevati manjših zneskov. To seveda ne drži, kajti obrestnoobrestni račun, kot je ugotovil že Albert Einstein, je ena najmočnejših sil, kar jih poznamo. Iz 50 evrov pri sedemodstotni realni donosnosti v 30 letih nastane (z upoštevanjem inflacije) 380 evrov. Drugače povedano: kdor danes zapravi 50 evrov, zavrže možnost, da bi jih v pokoju zapravil 380. Ali že veste, kolikšna renta bi zadostovala za ohranitev vašega življenjskega standarda po upokojitvi? IZ VSEBINE: 42 Tema tedna: Javne pokojnine le še za pol plače.4 KLS Ljubno: Že od začetka septembra delajo poln delovni čas............5 Občina Gornji Grad: Po poravnavi bodo umaknjene izvršbe Probanke.........5 SŠGZ: Inovativnost v naši družbi še ni prava vrednota. Družabno Ljubljana: Mozirski pevci navdušili v Cankarjevem domu...... Luče, Solčava, Lji ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 42,16. oktober 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadiiček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. 0 NOVA POKOJNINSKA ZAKONODAJA NE BO POSKRBELA ZA PRIHODNJE UPOKOJENCE Javne pokojnine le še za pol plače Gospodarska kriza prinaša novo pokojninsko zakonodajo, s tem pa lahko pričakujemo višjo upokojitveno starost in nižje javne pokojnine. Že danes je pokojnina realno vedno manjša, zmanjšuje se tudi razlika med najnižjo in najvišjo pokojnino, medtem koje razlika med povprečno pokojnino in povprečno plačo vedno večja. Kdor ne bo zmogel ali želel delati vse do 65. leta, bo imel še dodatno znižano javno pokojnino. Kljub temu mlajše generacije še vedno živijo v prepričanju, da bo država že nekako poskrbela za naše pokojnine, in se še vedno premalo resno odločajo za samostojno varčevanje. na padla na vsega 55 odstotkov plače. To je kar precej manj od ciljne stopnje nadomestitve plače po upokojitvi, ki naj bi v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), sem se uvršča tudi Slovenija, znašala 70 odstotkov plače. Strokovnjaki se strinjajo, daje takšen cilj za Slovenijo praktično neuresničljiv, približati se mu je mogoče zgolj s programi dodatne pokojnine. Izračuni kažejo, da tudi no v višini 65 in ne 70 odstotkov plače. IZPLAČEVANJE SREDSTEV ŽE PRED UPOKOJITVIJO Težava je v tem, da v Sloveniji le redki vplačujejo maksimalno premijo, ki znaša 5,844 odstotka bruto osebnega dohodka. Pripravljenost na dolgoročno obdobje varčevanja namreč zaradi težkih gospodarskih razmer in slabih plač res ne more biti velika. Veliko delavcev niti ne ve, kaj Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Z olajšavo Brez olajšave Stopnja obdavčitve ob plačilu premije 20% 30% 40% Premija za dodatno pokojninsko zavarovanje 100 100 100 100 Olajšava pri dohodnini 20 30 40 Vložek posameznika v zavarovanje 80 70 60 100 Sredstva za izplačilo 200 200 200 200 Davčna osnova 200 200 200 100 Dohodnina 40 40 40 20 Neto dohodek iz zavarovanja 160 160 160 180 Koeficient neto donosa na vložena sredstva 2,00 2,29 2,67 1,80 MLADI NE RAZMIŠLJAJO O STAROSTI Ali generacije rojene v 60., 70. in 80. letih prejšnjega stoletja res še verjamejo, da denarja za pokojnine ne more zmanjkati? Strokovnjaki opozarjajo, da mlajši ljudje premalo razmišljajo o svoji starosti in kako jo bomo preživeli, kar je enostavno posledica precejšnje oddaljenosti te prihodnosti, gospodarska kriza in slabe plače pa razmišljanje o nečem tako oddaljenem še zmanjšujejo. A brez zakonskih sprememb, ki bi okrepile dodatno pokojninsko zavarovanje, in brez prostovoljnega dodatnega varčevanja bodo upokojenci že čez dobro de- setletje sodili med najrevnejše prebivalce naše dežele. Do konca prehodnega obdobja, ki ga predvideva nova pokojninska zakonodaja, bo namreč javna pokojni- tisti zavarovanci, ki so se za dodatno pokojninsko zavarovanje odločili zgodaj v svoji zaposlitveni dobi in plačujejo maksimalno premijo, lahko računajo na skupno pokojni- jih čaka naslednji mesec, zato o oddaljeni prihodnosti sploh ne razmišljajo. V pokojninskih družbah opozarjajo na težavo, ki lahko čez dobro leto Dušan Jeraj, davčni svetovalec: »Danes upam, da že vsi, ki še delate (s tem ciljam na posameznike kot sem sam - med 25. in 45. letom starosti), veste, da brezskrbne starosti, s pokojnino, ki bi omogočila pokritje večjega dela stroškov življenja čez 20 ali 40 let, verjetno ne bo. Zaradi tega je smiselno že takoj ob zaposlitvi začeti razmišljati tudi o namenskem varčevanju za starost (ne torej za nakup hiše, izobraževanje otrok..., ampak za pokojnino). V praksi država trenutno spodbuja pokojninsko zavarovanje v okviru drugega pokojninskega stebra -torej v okviru tako imenovanega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Kaj so olajšave, ki jih država ponuja in kaj lahko z vključitvijo v tovrstno zavarovanje prihranite na davkih? V primeru, da se odločite za vključitev v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vam država ponuja olajšavo v višini vplačanega zneska premij - najvišji znesek, kije predmet davčne olajšave v letu 2009, znaša 5,844 odstotka bruto plače, vendar ne več kot 2.604,54 evra. Je pa pomembno upoštevati tudi dejstvo, da je izplačilo iz naslova tega zavarovanja ob izplačilu obdavčeno kot pokojnina iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja. V primeru, da se boste odločili za druge oblike zavarovanja, morate upoštevati, da vplačila niso predmet davčnih olajšav, vendar so tudi kasnejša izplačila obdavčena samo v višini, ki presega dejansko vložena sredslva. Upoštevajte, da ni mogoče napovedati, kakšna bo obdavčitev izplačil iz varčevanja v vzajemnih skladih ali delnicah čez 20 let. Če bi torej vzeli zelo poenostavljen primer z enim vplačilom in enim izplačilom, bi davčno obravnavanje vplačil in izplačil v različna pokojnin- ska zavarovanja izgledalo nekako takole: Za primer vzemimo posameznika, ki za dodatno pokojninsko zavarovanje nameni 100 enot v pokojninski načrt, ki je upravičen do davčnih olajšav in 100 enot v pokojninski načrt brez davčne olajšave. Predpostavimo, da znaša mejna stopnja dohodnine pri posamezniku v času vplačila od 20 do 40 odstotkov in 20 odstotkov v času izplačila. Na 100 enot premije se v 30 letih pripiše 100 enot donosa, kljub temu pa je donos na vložena sredstva različen glede na višino mejne davčne stopnje ob vplačilu premije. Kljub temu da je neto izplačilo v primeru zavarovanja brez olajšave višje, lahko ugotovimo, da je donos na vložena sredstva v ostalih primerih boljši - zakaj? Ker je država ob plačilu premije z nižjo obveznostjo iz naslova dohodnino vrnila del vplačanih sredstev - torej je kljub temu, da je v obliki premije vplačal 100 enot, njegov dejanski vložek znašal samo 70 enot, država mu je namreč zaradi olajšave v višini 100 enot odpustila 30 enot plačila dohodnine, ki bi jih sicer plačal v proračun.« 0 Vir: Taxgroup d.o.o. pošteno pretrese pokojninske načrte. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kot tudi pokojninski načrti, ki so zakonu sledili, omogočajo zavarovancem izredno prenehanje zavarovanja po desetih letih od vključitve vanj. Torej, leta 2011 lahko številni zavarovanci zahtevajo enkratno izplačilo privarčevanih sredstev pred upokojitvijo, kar bo v primeru slabih gospodarskih razmer velik odstotek zavarovancev tudi storilo. Stem bo izničeno varčevanje, ki je bilo namenjeno izboljšanju pokojnine posameznika, saj bo edini pomemben vir, ki naj bi prihodnjim upokojencem omogočal vsaj malo boljše življenje, iztrošen že pred vstopom v pokoj. V družbah, ki tržijo dodatna pokojninska zavarovanja, ugotavljajo, da je pripravljenost zaposlenih za lastno pokojninsko varčevanje zelo nizka. To po mnenju njihovih strokovnjakov kaže na slabo ozaveščenost zaposlenih glede stanja javnih pokojnin danes in v prihodnje. Država se s pokojninsko problematiko spopada z novimi zakoni. Naj bodo dobri ali slabi, med strokovnjaki prevladuje prepričanje, da so v vsakem primeru prepozni za vzdrževanje vsaj današnjega pokojninskega standarda. Kot vse kaže in kot dobronamerno opozarjajo poznavalci problematike, je prihodnost posameznika ne v državnih, ampak samo v njegovih rokah. Tatiana Golob SAVINJSKO-ZASAVSKE GAZELE 2008 Gazele tudi v naši dolini Izbranih je sto gazel iz savinjsko-zasavske regije, torej sto najhitreje rastočih podjetij, ki so tekmovala za zlato gazelo 2008. Gre za tekmovanje, ki ga pripravlja Dnevnik, Časopisna družba, d.d.. Med gazelami, ki so v lanskem letu skupaj ustvarile za 506.981.662 evrovskupnih prihodkov, so tudi štiri podjetja, ki imajo sedež v Zgornji Savinjski dolini. Na 56. mestu po indeksu rasti je podjetje Sommy d.o.o. iz Mozirja, sledi mu podjetje Montažne hiše Rihter d.o.o. z Ljubnega ob Savinji, ki se nahaja na 71. mestu, le dva mesta za njim je njegov »sosed« KLS Ljubno, na 76. mestu pa podjetje Jerovčnik Marko s.p. iz Nazarij. Podjetja gazele po kazalcih uspešnosti presegajo povprečje ostalih podjetij na savin-jsko-zasavskem območju in so v povprečju manj tvegana od ostalih podjetij na omenjenem območju. Gazele bolje zaposlujejo, saj imajo le-te v regiji okoli 27 zaposlenih, medtem ko povprečno podjetje le okoli 5,6 zaposlenega. Boljše pa so tudi pri plačah, saj je bila povprečna bruto plača top 100 gazel konec lanskega leta 1.271 evrov, v gospodarstvu sov-injsko-zasavske regije pa 1.131 evrov. TG __________________________________y KLS LJUBNO Že od začetka septembra delajo poln delovni čas Kot zaenkrat kaže, se je stanje v verigi dobaviteljev avtomobilske industrije nekoliko izboljšalo, saj imajo v podjetju KLS Ljubno za oktober proizvodnjo povsem zasedeno. Že s 1. septembrom pa so s skrajšanega prešli na poln delovni čas. Potem ko so letni regres običajno izplačali pred julijem in dopusti, so ga letos v znesku 710 evrov bruto, kolikor je dogovorjen po panožni pogodbi, izplačali v dveh delih, in sicer v juliju in avgustu. Septembra so izplačali še tretji del nad dogovorjenim v višini 280 evrov bruto. Zaradi krize, ki je KLS zajela lani jeseni, seje prodaja manjšala, kupci so odpovedovali naročila. Posledično so kmalu prešli na skrajšan delovni čas in se marca prijavili na državni ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ter delali 32 ur tedensko. Delovni ritem so povsem prilagodili naročilom, niso pa se odločili za odpuščanje. Junija seje stanje dokaj normaliziralo. Prešli so na 36-urni delavnik in plače, ki so jih prej znižali, spet vrnili na sto odstotkov. S prvim septembrom so prešli na običajnih 40 ur na teden. Trenutno izvajajo analizo vseh delovnih mest in ugotavljajo učinkovitost. Ugotavljajo, kje so nepotrebna dela in kje se da še privarčevati. Pričakujejo še povečanje obsega prodaje, kar bi radi zagotovili brez dodatnega zaposlovanja, saj so vta namen v zadnjih letih veliko vlagali v sodobno opremo. »Smo zmerni optimisti,« pravi direktor Mirko Strašek. »Nehvaležno je sicer napovedovati, toda zaenkrat kaže, da so se razmere v svetovni avtomobilski industriji nekoliko omilile. Tako so naši letošnji rezultati boljši od načrtovanih. Vrednost prodaje v primerjavi z lansko v enakem obdobju je višja za pet do deset odstotkov.« Težko je tudi predvideti, kako se bodo obrnili trendi prodaje avtomobilov po koncu državnih subvencij. Ukrepi, ki sojih sprejele nekatere države v Evropski uniji, so napravili premik v oživljanju, meni Strašek, ki predvideva, da boza normalizacijo trga potrebnih morda celo deset let. Marija Lebar KLS je uspelo plasirati kar nekaj novih izdelkov, ki so jih pripravili v lastnem razvoju lani in letos. Razen tega so izrinili konkurente in pridobili dva nova kupca, redni kupci pa so povečali naročila. K temu je pripomoglo nenehno prizadevanje za večjo kakovost izdelkov in tudi znižanje prodajnih cen. S temi ukrepi so uspeli zadržati delovna mesta za vseh 155 zaposlenih. OBČINA GORNJI GRAD Po poravnavi bodo umaknjene izvršbe Probanke Gornjegrajski občinski svetniki so na zadnji seji, ki je bila 1. oktobra, med drugim obravnavali tristransko pogodbo za podjetje Engo. Sklep o potrditvi je zahtevalo ministrstvo za finance pred izdajo soglasja k zadolževanju občine. Konec julija letos so se svetniki na 3. izredni seji seznanili s poravnavo in dvema aneksoma k temu dokumentu. V poravnavi se Občina Gornji Grad zaveže plačati Probanki na njen račun 900.000 evrov iz naslova porošlva za najete kredite, ki ga je občina dala za podjetje Engo v letih 1998do 2000. Občina moraza poplačilo omenjenega zneska najeti kredit, za katerega pa mora pridobiti soglasje ministrstva za finance. Ministrstvo je kot pogoj za izdajo soglasjakzadolževanjuobčinezaht-evalo še sklep občinskega sveta o potrditvi tripartitne pogodbe med občino, Probanko in banko, ki bo občino kreditirala. Banka kreditodaj-alka bo znesek 900.000 evrov nakazala neposredno Probanki. Ta se zaveže vtreh dneh po prejemu omenjenih sredstev umakniti vse izvršilne postopke zoper Občino Gornji Grad. Tako občina iz tega naslova do Probanke nima več obveznosti in bo poslej zdenarjem na svojem računu lahko razpolagala prosto v skladu z načrtom razvojnih programov in sprejetim proračunom, seveda pa bo morala letno odplačevati anuitete novega kredita. Ob tem se je med svetniki razvila burna razprava o dejanjih v preteklosti glede najemanja kreditov in dajan- ja poroštev za družbo Engo. Občinski svet po njihovem o zadevi Engo ni bil pravočasno in ustrezno informiran. Svetniki so z dvema glasovoma proti potrdil sklep o podpisu tripartitne pogodbe in pooblastili župana, dajo sklene. Pri tem je župan povedal, da bo po realizaciji sklenjene poravnave občina prejela vrnjena sredstva, zarubljena v času od sklenjene poravnave, računajo pa še na določena sredstva po končanem stečajnem postopku Enga. Marija Lebar SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA (SŠGZ) Inovativnost v naši družbi še ni prava vrednota V organizaciji Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je v Velenju v ponedeljek, 5, oktobra, potekala okrogla miza o inovativnosti. Na njej je sodeloval tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Predsednica upravnega odbora zbornice dr. Cvetka Tinauerje dejala, da mora postati inoviranje trajna naloga in inovativno razmišljanje vrednota celotne družbe, ne samo nekaterih poslovnih subjektov. Po njenem je sicer prizadevanje za nove izdelke in izboljšave v proizvodnih procesih opazno, precej manj pa je poslovnih inovacij. Savinjsko-šaleška zbornica tej temi posveča veliko pozornost. Na razpis za lansko leto je prispelo 25 predlogov inovacij 134 inovatorjev iz 15 podjetij SAŠA okolja. Nekaj od teh predlogovje bilo poslanih na Gospodarsko zbornico Slovenije, kjer so inovatorji iz BSH Hišni aparati Nazarje osvojili zlato priznanje. Minister Gregor Golobič je povedal, da je področje raziskav in razvoja eno od treh prioritetnih področij sedanje vlade. V letih 2009 in 2010 so tako sredstva za te namene uspeli precej povečati. Za omenjeno področje je namenjenega 1,6 odstotka BDP, medtem ko lizbonska strategija priporoča vsaj tri odstotke. S temi sredstvi so vsaj delno uspeli kompenzirati upad razpoložljivih Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je povedal, da je področje raziskav in razvoja eno od treh prioritetnih področij sedanje vlade (foto: Marija Lebar) sredstev, ki jih za inovacije namenjajo v gospodarskih družbah. »V kriznih časih razmišljati samo o tem, da je treba »zdržati«, in se ne truditi tudi za razvoj, bi bilo pogubno,« je dejal minister. Na vladi razmišljajo o tem, da bi spremenili nekatere kriterije pri javnih naročilih, kjer bi dali prednost izdelkom ali storitvam, ki so plod slovenske podjetniške inovativnosti. Direktorica Inštituta BE-I dr. Mila Božič je predstavila inovacijo kot priložnost za rast v času recesije. Docent na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru in direktor Innovation Service Network dr. Marjan Leber je prikazal modele, s katerimi je v podjetju mogoče meriti stopnjo inovativnosti. Direktor podjetja Bisol dr. Uroš Merc pa je predstavil svojo zgodbo, koje pred petimi leti začel z idejo na področju fotovoltaike, sedaj pa ima njegovo podjetje že preko 90 zaposlenih. Iz razprave je sledila ugotovitev, da splošna družbena klima inovativnosti pri nas še ni naklonjena. »Ljudi, ki štrlijo iz povprečja, je treba za vsako ceno potisniti nazaj, jih ukalupiti,« je slikovito pripomnila dr. Tinauerjeva, ki ima kot podjetnica na področju inovacij veliko uspeha in izkušenj. Marija Lebar prireja DOBRODELNI KONCERT ZA NAŠ ŠOLSKI SKLAD, ki bo v PETEK, 23. oktobra 2009, ob 19.00 v telovadnici OŠ Rečica ob Savinji. NASTOPAJO: * Ansambel Golte; * Šolska pevska zbora; * Harmonikarski orkester Primoža Zvira; * Suška banda; * Mojca Bitenc; ‘ Ljudske pevke Pušeljc; »Folklorna skupina Krmaniš; * Strašni Jože; Rečiški učenci glasbene šole; 1 Matija Veninšek. VSTOPNICE LAHKO KUPITE V TAJNIŠTVU OSNOVNE ŠOLE, TRGOVINI ZADRUGA MOZIRJE NA REČICI, V GOSTILNI PRI ČUJEŽU IN URO PRED KONCERTOM v JV B JE J JE 1ST I «tMgii PREPREČEVANJE ČREVESNIH OKUŽB, KI JIH POVZROČA ROTAVIRUS No voljo učinkovito cepivo za dojenčke Poleg virusov prehlada in gripe se jeseni in pozimi razširi tudi več virusnih črevesnih okužb. Med najpomembnejšimi povzročitelji virusnih drisk so rotavirusi. Lani so v celjski regiji zabeležili 428 primerov rotaviroz, kar je največ v obdobju zadnjih devetih let. Od leta 2000 so na Celjskem zabeležili 2.816 primerov rotavirus-nih črevesnih okužb. Med obolelimi je bilo več kot 80 odstotkov otrok do petega leta starosti, so sporočili z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Mnogi starši ne vedo, da imajo za dojenčke na voljo cepivo, ki učinkovito zavaruje pred prvo rota-virusno okužbo. Prva rotavirusna okužba poteka z najtežjimi bolezenskimi znaki. Širjenje rotavirusa se preprečuje s higienskimi ukrepi, kot so umivanje rok, mokro čiščenje prostorov in redno zračenje. »V Sloveniji sta za preventivno cepljenje dojenčkov na voljo dve cepivi proti rotavirusnim okužbam. Dva ali trije odmerki zavarujejo pred hudo rotavirusno okužbo. Prvi odmerek cepiva lahko prejme že dojenček, starejši od šestih tednov. Cepivo damo otroku v usta s posebnim aplikatorjem,« je pojasnila dr. Alenka Trop Skaza, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Rotavirusi povzročajo drisko, bruhanje, krčevite bolečine vtrebuhu in vročino. Zaradi bruhanja, driske in povišane telesne temperature lahko hitro pride do izsušitve, ki otroka življenjsko ogrozi. Bolezni ne zdravijo z antibiotiki, saj drisko in bruhanje povzroča virus. Po ugotovitvah zdravnikov tudi zdravljenje z živalskim ogljem ni smiselno. KL PREDSTAVITEV SOLČAVSKEGA V BRUSLJU Evropska komisija podelila letošnje nagrade EDEN V dneh od 7. do 9. oktobra so se predstavniki Solčavskega skupaj s predstavniki Slovenske turistične organizacije (STO) mudili v Bruslju. Sodelovali so naturističnem forumu in prejeli letošnjo nagrado EDEN za Slovenijo. Na svečani podelitvi nagrad, kije potekala 8. oktobra, je sodelovalo 22 zmagovalcev iz prav toliko evropskih držav. Nagrade podeljuje odbor za turizem pri Evropski komisiji, ki ga vodi Pedro Ortun. Prvi dan obiska v Bruslju so se srečali predstavniki vseh destinac-ij, ki so v treh letih, kolikor projekt poteka, dobili ta naziv. Po uradnem delu so podpisali bruseljsko deklaracijo o sodelovanju EDEN desti- Nagrado EDEN je predstavnikom Solčavskega in STO v Bruslju podelil direktor za turizem pri Evropski komisiji Pedro Ortun (desno) (foto: Maša Puklavec) nacij na področju razvoja trajnostnega turizma. V okviru tridnevnega dogajanja so se v centru, kjer so prireditve potekale, na stojnicah predstavile letošnje zmagovalke. »Lahko rečem, daje bila naša stojnica med najbolj obiskanimi in po odzivih sodeč tudi najlepše urejena,« pravi Marko Slapnik, vodja projekta EDEN na Solčavskem. »Obisk je bil dober tudi zaradi odlične predstavitve, ki jo je imel mag. Dimitrij Piciga, direktor STO. Našo stojnico je obiskal in pohvalil tudi podpredsednik Evropske komisije Gunter Verheugen,« še dodaja Slapnik. Marija Lebar OBČINA SOLČAVA IN GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Tesnejše medobčinsko in čezmejno sodelovanje Na pobudo župana Alojza Lipnika in v sodelovanju z Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline so v Solčavi v četrtek, 8. oktobra, pripravili srečanje županov, njihovih namestnikov in predstavnikov gasilskih društev šestih občin z območja Kamniško-Savinjskih Alp. Podpisali so namero o medsebojnem sodelovanju na področju zaščite in reševanja. Slovesen podpis pisma o nameri sodelovanja in medsebojne pomoči (foto: Marija Lebar) OB NESREČAH POMOČ OD SOSEDNJIH OBČIN Kotje uvodoma povedal gostitelj in pobudnik srečanja Alojz Lipnik, se vse občine na hribovitih območjih Alp na področju zaščite in reševanja srečujejo s podobnimi problemi. V primeru potrebe po intervenciji ob večjih naravnih ali drugih nesrečah se lahko in se je že zgodilo, da je običajna cestna povezava prekinjena in pomoč po njej ne more priti. Lahko pa se nadejajo pomoči po drugih poteh zlasti od sosednjih občin. Solčava sama z malo prebivalstva in velikim teritorijem bi ob večji nevarnosti težko zagotovila ustrezne ekipe za reševanje. V takih primerih pa je čimprejšnje ukrepanje življenjskega pomena. Zgodilo se je že, da je bila edina prometnica, ki občino veže z ostalimi kraji Zgornje Savinjske doline, neprehodna in je pomoč prišla s Koroške. Izjemnega pomena je v tem pogledu za Solčavo cesta preko Pavličevega sedla. SODELOVANJE VEČ KOT POTREBNO Predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze Janko Žuntar, ki je delovno srečanje vodilje dejal, da so zadnja neurja pokazala, da je sodelovanje med občinami tudi iz drugih regij nujno, kotje bil primer v lanskem neurju na Črnivcu z občino Kamnik. Zatoje prisotnim predlagal, da na tokratnem srečanju podpišejo pismo o nameri za medsebojno sodelovanje in imenujejo ožjo delovno skupino, ki bo pripravila program izvajanja skupnega ukrepanja v primeru potrebe. Župani, podžupani ali njihovi namestniki občin Železna Kapla, Črna, Luče, Jezersko in Kamnik so pozdravili namero in pobudo Solčave. Iz lastnih izkušenj so našteli številne probleme, pri katerih se srečujejo ob intervencijah večjih razsežnosti. Tako je župan Jezerskega Milan Kocjan poudaril, daje pri njih razen povezave preko Avstrije in Pavličevega sedla edina prometnica skozi dolino Kokre, kjer je bila komunikacija že večkrat onemogočena. Predstavnik iz Železne Kaple je omenil, da pri komuniciranju s slovenskimi občinami jezik ni ovira, saj v Kapli odgovorni za varnost govorijo tudi slovensko. Prav vsi prisotni so se strinjali, da so osebni stiki med odgovornimi izredno pomembni, saj je v primeru potrebe lažje navezati stik z nekom, ki ga že poznaš. Imenovali so ožjo delovno skupino, ki se naj sestane v roku enega meseca vSolčavi. Sledil je slovesen podpis pisma o nameri, nato pa še družabni del srečanja. Marija Lebar DR. LILJANA RIHTER, DOCENTKA ZA PODROČJE SOCIALNEGA DELA NA FAKULTETI ZA SOCIALNO DELO Vedno je želela delati z ljudmi Dr. Liljana Rihter je ena izmed Zgornjesavinjčank, ki je zaradi dela zapustila dolino, toda vse proste trenutke preživlja v zavetju Menine, v Delcah, kjer najde mir in nabere novih moči. Če bi Rihterjevo srečali na fakulteti za socialno delo (FSD), kjer prebije največ časa, bi jo prav lahko zamenjali za študentko, čeprav je na FSD zaposlena kot docentka in raziskovalka. PRVA IZBIRA JE BILA MEDICINA Po besedah Liljanine mame je že od nekdaj vedela, da bo delala z ljudmi, saj je že od malega imela poseben občutek za druge. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Gornjem Gradu, seje vpisala na gimnazijo v Velenje. Potem joje potživljen-ja vodila v Ljubljano na medicinsko fakulteto, vendar je že v prvem semestru ugotovila, da bi tudi v medicini delala z ljudmi, ampak ne na način, kot si gaje predstavljala. Sprejela je pogumno odločitev, da zapusti študij medicine in si vzame delovni dopust ter hkrati čas za razmišljanje o bodočnosti, o ciljih in željah. Preostanek leta je delala in se hkrati odločila, da študij nadaljuje na fakulteti za družbene vede, smer sociologija - kadrovski menedžment, in te odločitve ni nikoli obžalovala. »Študij, ki sem ga izbrala, meje neverjetno pritegnil, predvsem pomen človeških virov in način ravnanja z njimi.« OD MINISTRSTVA DO FAKULTETE Njena prva zaposlitev po diplomi je bila na šolskem centru v Velenju, kjer je delala kot učiteljica družboslovnih predmetov, toda načrtov in želja Liljani še ni zmanjkalo. Najprej je vpisala magistrski študij sociologije in socialnega dela v skupnosti ter ga tudi dokončala. Kasneje seje ponovno preselila v Ljubljano in se zaposlila na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, na sektorju za socialne zadeve. Na ta čas jo vežejo lepi spomini, saj je lahko dejansko spoznala sistem pomoči, ki jo zagotavlja država in marsikdaj tudi to, da žal s sicer precej dobro urejenim sistemom za zagotavljanje socialnega varstva ni mogoče odgovoriti na vse potrebe ljudi. Ciljevji še ni zmanjkalo, zato se je lotila doktorata. Uspelo ji je, daje kljub službenim obveznostim doktorirala v zelo kratkem času. V tem obdobju ji je bilo ponujeno delo 8 ___ asistentke na FSD in po tehtnem razmisleku seje odločila, da se preizkusi kot predavateljica in raziskovalka. Tam seje našla. ISKANJE REŠITEV Z RAZISKOVANJEM Predavanja, sodelovanje s študenti in raziskovanje na področju socialnega dela, vse to jo je povsem »zas- vojilo«. Nič čudnega torej, da so se študentje navadili, da jim preko vikenda odgovori na vsa njihova vprašanja, in daje bila mentorica ter somentorica preko 50 študentom in študentkam pri diplomskih nalogah. Njeno raziskovalno delo zajema ran-Ijive skupine prebivalstva, kot so uporabniki drog, invalidi, osebe z demenco in revni zaposleni. Kot soavtorica mnogih socialnovarstvenih programov upa, da bodo podatki, ki jih bodo pridobili na osnovi predlaganega modela, omogočili odkrivati težave na področju socialnega varstva in primere dobre prakse. Končni cilj je namreč poiskati rešitve, ki bi bile najbolj ustrezne. »Deloje dinamično, za dosego rezultatov in ciljev pa je potrebno sodelovati z mnogimi ljud- mi v raznih ustanovah,« pove Rihterjeva, kije pred letom na FDS prevzela funkcijo prodekanje za znanstveno raziskovanje. PRIMERJAVA SOCIALNIH PROBLEMOV S TUJINO Liljana Rihterje članica mednarodnega konzorcija za socialni razvoj inje bila v letošnjem letu izvoljena za članico izvršnega odbora evropske veje tega konzorcija. Vsako leto, če ji le dopuščajo obveznosti, obišče konferenco, ki je vedno v drugi državi. Vsaki dve leti je srečanje v svetovnem merilu, med temi srečanji pa so konfer- ence v Evropi. Od potovanj, kjer velikokrat tudi predava, predvsem pa z drugimi udeleženci razpravlja o socialnih vprašanjih na širšem nivoju, sta ji najbolj ostala v spominu potovanji v Indijo in Brazilijo. Spominja se, kako so v Indiji le nekaj malega stran od luksuznih hotelov cele družine prebivale v kartonskih škatlah in za preživetje dobesedno pobirale hrano iz smeti. Brazilska izkušnja pa zajema brezdomne otroke, ki nimajo nikogar, ki bi zanje skrbel, razen dnevnih centrov, kjer lahko dobijo košček kruha ali, če imajo srečo, posteljo za ponoči. »V Evropi je na splošno stanje glede tega precej boljše,« pove, »čeprav se tudi tukaj najdejo veliki socialni problemi, ki lahko za posameznika pomenijo še večjo stisko, saj so manj očitni.« Letošnja konferenca naj bi bila v Mehiki, vendar se je zaradi naraščajoče nevarnosti nove gripe ne bo udeležila. NAJLEPŠI SO VIKENDI V DOMAČEM ZAVETJU Njeno zavetišče je in ostaja dom, ki sta si ga v Delcah ustvarila z možem Andrejem. Po napornem tednu v Ljubljani tukaj napolni baterije, posveča čas svojim staršem. Obema z možem Andrejem veliko pomenijo pogovori s prijatelji, znanci in naključnimi sogovorniki, za katere med tednom ob številnih službenih obveznostih težko najdeta čas. Po žaru v njenih očeh se vidi, da ji ciljev in načrtov še ni zmanjkalo. Še obstaja veliko stvari, kijih bo poskusila doseči ali spremeniti in na tej poti je ključnega pomena zavedanje, da lahko vsak človek včasih že z majhno mero spodbude najde notranje vire moči. Tako je možno z malimi koraki sprožiti spremembe, ki nam in drugim prinesejo zadovoljstvo. Šteti Sem PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Pohod na Menino Odsek za varstvo narave gornjegrajskega planinskega društva ob mednarodnem dnevu hoje organizira pohod na Menino z namenom opozoriti na nedovoljene vožnje v naravnem okolju in vzpodbuditi naravi prijazno obiskovanje gora. Odhod bo v nedeljo, 18. oktobra, ob 7.00 uri izpred trafike v središču Gornjega Grada. Pot bo potekala mimo Semprimožnika preko ovčjega stanu. Pohod bo izveden ob vsakem vremenu. Gornjegrajski planinci vabijo medse tudi člane drugih društev in organizacij ob vseslovenski akciji planinskih pohodov. LG Dr. Liljana Rihter: »Vsak človek lahko že z majhno mero spodbude najde notranje vire moči. Tako je možno z malimi koraki sprožiti spremembe, ki nam in drugim prinesejo zadovoljstvo.« (foto: Štefi Sem) DRŽAVNO SREČANJE UPOKOJENSKIH PEVSKIH ZBOROV SLOVENIJE Mozirski pevci navdušili v Cankarjevem domu Na mednarodni dan starejših je v Cankarjevem domu potekalo srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. V okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje so se tako devetič zapovrstjo srečali najboljši pevski zbori upokojencev. Letos jih je v Linhartovi dvorani nastopilo petnajst, med njimi tudi štirje zamejski. Pevci in pevke Mešanega pevskega zbora društva invalidov in upokojencev Mozirje so nastopili pod taktirko Antona Petka. Njihov programje ob- segal Planinsko Antona Foersterja in Slavka Miheliča ter rožansko ljudsko Ribce po Murjici pvavajo v priredbi Oskarja Dreva. Z nastopom so navdušili tako občinstvo v dvorani kot strokovnega ocenjevalca Mitja Gobca. Taje v svoji oceni izpostavil, da so mozirski pevci zapeli zelo prepričljivo in doživeto. Prav tako je bil mnenja, daje dosežen cilj srečanja. Zbori so imeli namreč na enem mestu možnost primerjalnega vrednotenja in spoznavanja repertoarja drugih zborov. To je Svoja dela so na Festivalu za tretje življenjsko obdobje na ogled postavili tudi mozirski upokojenci, in sicer vezilje ter amaterski slikar Stane Podsedenšek (foto: Marija Šukalo) po Gobčevih besedah prispevalo h kvalitetni rasti posameznih zborov. Samo srečanje je dokaz, da je zborovska dejavnost v upokojenskih društvih izjemno razvita, kar pomeni, da ti skrbijo za nadaljevanje tradicije in se trudijo, da zborovstvo nadgradijo s sodobnimi pristopi. Na letošnjem Festivalu za tretje življenjsko obdobje so v prostoru, kjer so se s svojimi aktivnostmi predstavljala upokojenska društva Slovenije, ročna dela na ogled postavili tudi mozirski upokojenci, in sicer vezilje ter amaterski slikar Stane Podsedenšek. Marija Šukalo Pevci in pevke Mešanega pevskega zbora društva invalidov in upokojencev Mozirje so nastopili pod taktirko Antona Petka (foto: Marija Šukalo) ŽUPNIJA ŠMIHEL NAD MOZIRJEM Zbrani na župnijskem dnevu V kulturnem programu so se predstavili domači pevci, pisatelji, recitatorji in glasbeniki (foto: Benjamin Kanjir) Župljani mozirske in šmihelske župnije so se na zadnjo septembrsko nedeljo zbrali v Šmihelu, kjer so praznovali župnijski dan. Ob obilici dobre volje, s strani domačih gospodinj pripravljenih dobrot, kulturnemu programu in športnih aktivnosti, je za prešerno razpoloženje poskrbel še ansambel Golte. Na zadnjo septembrsko nedeljo Šmihelčani obhajajo god farnega zavetnika nadangela Mihaela, po katerem ima vasica tudi ime. Poleg tega je ta nedelja tudi Slomškova, zatorej ima poleg verskega tudi velik kulturen in narodno buditeljski pomen. Župnijski dnevi so se vsa leta odvijali v Mozirju, tokrat je prišlo do pobude za spremembo lokacije. Po slovesni maši so se zbrali v šotoru na parkirišču pred cerkvijo. Po uvodnih taktih ansambla Golte je sledil kulturni program. Predstavili so se domači pevci, pisatelji, recitatorji in glasbeniki. Na igrišču ob podružnični osnovni šoli so se zbrali nogometaši, otroci pa so zasedli igrala. V izobilju je bilo veselja, požrtvovalnosti, smeha in zabave. Slednja seje nadaljevala v šotoru po odigranih tekmah, saj so člani ansambla Golte Toni Drobež ter Andrej in Gregor Rak skrbeli za dobro vzdušje in poskočne plesne takte. Benjamin Kanjir VDC SAŠA ENOTA MOZIRJE OB DNEVU ODPRTIH VRAT Vsi imamo darove, nihče pa nima vseh Varstveno delovni center (VDC) Saša, enota Mozirjeje 1. oktobra obiskovalcem na široko odprl vrata svojega centra, kjer varovanci iz občin Zgornje Savinjske doline ob delu in zabavi preživljajo svoje dopoldneve. S povabilom na dan odprtih vrat želijo zaposleni skupaj s svojimi varovanci obiskovalcem pokazati pomemben del svojega življenja, dela in dopoldnevov polnih smeha. Varovanci so nestrpno čakali, da se predstavijo z zanimivim kulturnim programom. Zbrane sta pozdravili direktorica VDC Saša Darja Lešnjak in vodja mozirske enote Judita Podkrižnik. Lesnjak-ova je opozorila na željo varovancev po samostojnosti in njihovem trudu, da bi se čim več naučili in tako vsaj delno razbremenili svoje starše. Podkrižnikova je poudarila, da se moramo bolj zavedati dejstva, da smo vsi deležni določenih spretnosti in darov, nihče pa nima vseh. Mozirski varovanci so zbranim zaigrali na instrumente, zapeli, zaplesali in pripravili nekaj šaljivih skečev. Ob zvokih harmonike Milana Grobelnika so zaplesali še člani Folklorne plesne skupine VDC Saša, ki jo sestavljajo varovanci vseh treh enot (Velenje, Žalec, Mozirje). Varovanci so obiskovalcem pripravili šaljivo zanimiv kulturni program (foto: Tatiana Golob) Po uradnemu deluje svojo harmoniko raztegnil tudi poseben gost, Andrej Rak iz ansambla Golte, in tako varovanci kot obiskovalci so ob živahnih ritmih veselo zaplesali. Zbrani so si ogledali prostore centra, se spoznavali z dejavnostmi, kijih izvajajo in občudovali izdelke, ki nastajajo izpod rok varovancev in zaposlenih v mozirski enoti. Manjkal ni niti bogat prigrizek, ki so ga varovanci in zaposlene pripravili v okviru gospodinjskega krožka, nekaj peciva pa so darovale prijazne gospodinje. Tatiana Golob DRUŠTVO UPOKOJENCEV SOLČAVA Lepa domača pesem jim je popestrila srečanje ju, še posebej pri izvedbi tradicionalnih dnevov turizma na Solčavskem. Marija Lebar MIK Za spomin na prijetno druženje še skupinska slika (foto: Marija Lebar) Člani solčavskega društva upokojencev so se v torek, 29. septembra, zbrali na družabnem srečanju v tamkajšnji dvorani kulturnega doma. Za dobro razpoloženje so poskrbeli kar sami z ubranim petjem domačih pesmi. Jesensko srečanje je le ena od aktivnosti, kijih pripravijo vsako leto, sta povedali predsednica društva Marica Prodnik in tajnica Ida Slapnik. V letošnjem letu je za njimi občni zbor in spomladanski izlet, načrtujejo pa martinovanje v enem od slovenskih vinorodnih okolišev. Kadar se na izlet odpravijo z avtobusom, jih vedno spremlja tudi muzikants harmoniko, da njihova pesem še lepše zazveni. Ponavadi se različnih prireditev udeležuje vsaj tretjina od devetdesetih upokojencev, kolikor jih šteje društvo, na občni zbor pa jih pride vsaj dve tretjini. Sicer so člani upokojenskega društva dejavni tudi v drugih društvih v Solčavi, predvsem v turističnem. Sodelujejo pri vseh aktivnosti v kra- LUČE, SOLČAVA, LJUBNO Veter povzročil težave V noči s ponedeljka na torekje po napovedih vremenoslovcev tudi na območju naših občin veter presegel hitrost 70 km/h in povzročil nemalo težav. Veliko dela na terenu so zato imeli predvsem gasilci. Ukvarjali so se s podrtimi drevesi, ki so popadala na ceste ali električno napeljavo. V zgodnjih torkovih urah so s ceste Luče-Solča-va gasilci PGD Luče odstranili dve podrti drevesi, na cesti Podveža-Podvolovljek pa odstranili ele-ktro in telefonski drog. Zaradi močnega vetra, ki je potrgal električne vodnike, je prišlo do izpada daljnovoda Logarska dolina. Brez električne energije so ostala gospodinjstva na območju občin Luče in Solčava. Vsled močnega vetra je izpadel tudi daljnovod Rastke v občini Ljubno. Brez električne energije so ostala gospodinjstva v Planini in delu Tera. Delavci Elektra Celje so okvare popravili v popoldanskih urah. IS ,.__________________________________ r—\ Letošnje grozdje zelo sladko zanjo skrbijo kot za otroka, jo negujejo in skrbijo, da ni škropljena s pesticidi. V preteklosti je dala več kot sto litrov vina. Kolikšna bo letošnja bera, bo znano ob koncu meseca, ko bodo trto do konca obrali. Po mnenju strokovnjakov v začetku meseca grozdje še ni bilo dovolj zrelo, čeprav so obiskovalci, ki so poskušali grozde, ocenjevali, da so zelo sladki. Da trta v Okonini živi in se obnavlja, sta s korenitim posegom poskrbela Božo Zorjan in mag. Toni Zafošnik, letošnje obrezovanje pa je prvič opravil gospodar sam. Vino, ki ga iztisnejo iz tega grozdja, je dobilo ime po domačih Robiju, Simonu in Nataši - rosina. Ker želijo Weissovi ohraniti tradicijo trgatve še za naslednje rodove, gospodar Rado razmišlja o ustanovitvi društva, ki bo trto in vino promoviralo skozi različne aktivnosti, med drugim tudi kulturne. Ena takšnih prireditev je bilo sobotno druženje glasbenikov in pevcev, ki so poskrbeli za dobro voljo na trgati. Domačemu sinu harmonikarju Robiju so namreč priskočili na pomoč ansambli Golte, Čar, Kafzewinkel, pevci in pevke skupin Fantje treh vasi, ljudske pevke Lipa in Pušeljc, reci-tatorka Marija Prosenc. V programu, ki so ga izvajali nastopajoči, so bile tudi pesmi, ki so nastale pod peresom gospodarja na Apovi domačiji. Marija Sukalo Drugo soboto v oktobru so na Apovi domačiji v Okonini pripravili 4. javno trgatev najstarejše samorodne trte v Sloveniji sorte izabela. Gospodinji Katki in gospodarju Radu Weissu so se pri tem opravilu pridružili sosedje, številni domačini in gostje. Obiskovalce in obiralce je pozdravila županja občine Ljubno Anka Rakun, ki je poudarila, da ni veliko takšnih družin, ki bi povabila v svoje domovanje toliko obiskovalcev in poskrbela za hišo, ki je stara več kot stoletje, samo zato, ker ob njej raste druga najstarejša trta v naši domovini. Predsednik slovenskega reda vitezov vina Milan Kneževič zatrjuje, daje trta v Okonini druga najstarejša, čeprav je tudi res, daje najstarejša na Lentu žlahtna, pri Apovih pa samorodna trta. Zato lahko tudi Okoninci zagotovijo, da imajo najstarejšo in najdebelejšo tovrstno trto v Sloveniji. Obseg njenega debla trideset centimetrov nad zemljo je namreč 85 centimetrov, Weissovi pa Weissovi želijo ohraniti tradicijo trgatve še za naslednje rodove (foto: Marija Sukalo) 4. JAVNA TRGATEV NA APOVI DOMAČIJI V OKONINI Navdih za vaš dom - zavese Bodoni - Stari trg 26,3320 Velenje Tel.:03/897-49-80 GSM:041/728-017 Bodoni d Delovni čas: 8h-17h sobota 8h -12h 0.0. trgovina, proizvodnja, storitve ZIDARSTVO & FASADERSTVO ZEKOLLI Zidarstvo Shefki Zekolli s.p., Spodnja Rečica 28, Rečica ob Savinji GSM: 041/693-362 NIZKA IN VISOKA GRADNJA - polaganje tlakovcev - urejanje okolice... MOZIRSKI GAJ Vinogradniki so se predstavili Prvo soboto v oktobru je v parku cvetja potekala degustacija vin izbranih slovenskih vinarjev, ki se jim je pridružil tudi eden iz Italije. Na njo so bili povabljeni sponzorji Gaja, zgornjesavinjski gostinci in člani domačih društev, katerim je bila prireditev prvenstveno namenjena, da bi se srečali, poveselili in družili v prijetnem okolju ob koncu letošnje sezone razstav v Mozirskem gaju. Manifestacija je bila dobro sprejeta, tako s strani udeležencev kot naključnih obiskovalcev, ki so obiskali cvetlični in etnografski biser ob Savinji. Za dobro udeležbo vinarjev je v največji meri poskrbel domačin Dani Grudnik, ki v lokalnem območju skr- bi za promocijo vin vinogradništva Steyer iz Apač. Vinogradništva, ki ima svoje trte zasajene tudi v Gaju. Med stojnicami so se sprehajali poznavalci vin, strokovnjaki in nestrokovnjaki, vsekakor pa vsi ljubitelji dobre žlahtne kapljice. Ocenjevali so različne letnike, zraven pa poskusili ponujene vrste sira in ostalih dobrot, s katerimi so poskrbeli še za drugačne okuse. Prireditev je dobro uspela in bila med obiskovalci odlično sprejeta. Organizatorji ob tem upajo, da seje bo prihodnje leto udeležilo še več domačinov, katerim je prvenstveno namenjena. Benjamin Kanjir Degustacija vin je bila dobro sprejeta, tako s strani udeležencev kot naključnih obiskovalcev (foto: Benjamin Kanjir) LOVSKA DRUŽINA LUČE Kapitalna jelenova trofeja za mladega lovca Letošnji začetek lova na jelenjad in mogočno rogovje uplenjenega jelena bo mlademu članu Lovske družine Luče Boštjanu Pahovniku nedvomno ostalo še dolgo v spominu. Ko se poletje poslavlja, se prične čas lova na eno od najbolj zaželenih vrst divjadi, na jelena. Prav ta želja je gnala Pahovni-ka, da je kar nekaj septembrskih sončnih vzhodov preživel v naravi in na oddaljenih kmetijah Konjskega vrha v občini Luče zasledoval rukajočo jelenjad ter čakal primeren trenutek, kije naposled vendarle napočil. Zgodnje jutro zadnjega petka v prvem jesenskem mesecu je v domet njegove puške stopil pravi jelenji lepotec, ki v zanosu ljubezenskega plesa s košutami ni opazil skritega lovca. Boginja lova Diana je bila tokrat na strani slednjega in nepravilni štirinajsterak, kot se takšni trofeji strokovno pravi, je pristal v rokah presrečnega lovca. Mogočno rogovje jelenjega samca je bilo resnično prava paša za oči in številni Pahovnikovi lovski prijatelji so do poznega popoldneva občudovali uplenjeno trofejo. Jelen stako mogočnim rogovjem po oceni prisotnih lučkih lovcev v loviščih zgornje-savinjskih lovskih družin še ni bil ustreljen. Prav zato je bil »lovski blagor« ta dan nedvomno največkrat slišan pozdrav, namenjen mlademu lovcu in njegovemu kapitalnemu štirinajsteraku. Franjo Atelšek Zanimivi sadovi in plodovi narave Franc Bizjak iz Zekovca z gobanom - Irena Drobež je našla zanimiva “bratca in Marijan Densa nam je poslal fotografijo »zekoskim orjakom«, premera 24 cm. sestrico - jurčka in musmco. vraščenih gobanov. Piše: Aleksander Videčnik Nadaljujemo z objavo članka solčavskega kaplana Kolmana. »Nazadnje seje približal čas za kapelico v Logarski dolini. Bog je dopustil nesrečo Pavla Šuma-na. Roditelja sta hotela svojemu ljubljencu postaviti spomenik - velikanski marmornati križ na Mrzli gori, da bi turiste spominjal opreznosti, pa tudi Boga in večnosti. To njuno namero sem uporabil v namen kapelice. Namesto onega križa, naj raje postavijo roditelji kapelico za mačevanje. Tako seje zgodilo, daje prišla v načrt Šumanova kapelica sv. Pavla. Ta načrt je napravila D. Šantel, absolventka tehnične fakultete v Ljubljani, po navodilih arhitekta Vurnika. Kapelica bi bila lesena, 4 x 5 m velika, lesene bi bile stene kakor tudi streha; a vseeno bi prišla tako draga, daje Šumanovi ne bi zmogli. Tudi sam načrtni ugajal, preenostaven in premajhen je bil. Med tem je za kapelico raslo zanimanje pri kmetih in s tem je stavba dobila vedno bolj določeno lice; češ, naj ne bo samo spomina na +Pavleta, ampak sploh mala cerkvica za 200 ali 300 ljudi in tudi ne v čast sv. Pavlu, ampak Kristusu Kralju. Odlašal sem z odločitvijo, dokler ne bo načrt dozorel. Ob priliki sem izvedel, da g. arh. Plečnik noče vzeti honorarja za svoje načrte in nadzorstvo gradnje palače Ljudske posojilnice v Celju, da pa se odbor hoče malo oddolžiti, tako da plača g. Plečniku nagrado v višini 10.000 din na razpolago za poljubno porabo; ta pa, da hoče obrniti vsoto v namen kake kapelice pri Celju. Ta nagrada seje po obojestranskem sporazumu obrnila v prid naše kapelice, s pridržkom seveda, da mora načrt napraviti g. Plečnik. In tako seje zgodilo. Prišli so, ogledali kraj in samo določili, kako velika se rabi in kakšen bo material, ne upoštevajoč želj interesentov in plačnikov. Plečnikov načrt (objavljen v "Dom in svetu") kaže okroglo stavbo s kupolo, r 3.5, zid Im debel, visok 9 m, iz marmorja in neometan, 14 oken, postavljena hribu za gozdom nad Logarjevimi njivami. Silno draga stavba - saj smo dali proračun napraviti - in majhna, premajhna. Z Logarjem sva se peljala naravnost k Plečniku, da bi blagovolil načrt v naš prilog izpremeniti, t.j. povečati; a zastonj! Nasprotno: šla sva od njega prepričana, da bomo po njegovem načrtu delali cerkvico. Med potjo sva se oglasila pri škofu dr. Rožmanu in mu razodela, da bomo le poskusili Solčapske zanimiDosfi (4) po načrtu arh. Plečnika, ki je Logarja prepričal, da bo dovolj velika in tako silno draga. Ker na pismena vabila za prispevke za zidavo cerkvice ni bilo nobenega odziva, sem moral sam pobirati, začenši v Ljubljani, potem v Celju, Mariboru in po Savinjski dolini sploh. Prvo: Premalo sem nabral, da bi se bilo spuščati v zidavo. Drugo: Pridem domov, g. K. Gologranc, stavbenik v Celju, je že vrisal temeljni notranji in zunanji krog nove kapelice na hribčku nad Logarjevim čebelnjakom. Domači- izredne zasluge pri uresničitvi želje krajanov, da dobijo kapelico v Logarski dolini. POTOČKA ZIJALKA Več kot 80 let je, od kar je celjski gimnazijski profesor Srečko Brodar pričel z raziskovanjem te zanimive jame pod Olševo. V knjižici, ki jo je napisal Peter Likar pod naslovom Srečko Brodar, potnik skozi čas, najdemo zanimive podrobnosti o začetkih odkrivanja skrivnosti zijalke. Za preverjen datum odkritja velja I avgust 1928, koje pro- 4_.J_-L.J_ rJLTJLTJLTJ tjđudhdh cirncirncirn‘l H ! tr nn u im" i uraiSiiXiy wmrnr, iraiSi&i? irjmmrj irnn tinnirnn^J mmilJJJL1 iTjniOTfr^n iduraAid Plečnikov oltar v narisu nom nekaj ni prav: Premajhna bo; preveliko bo stala. Kdo bo vozil kamenje, marmor itd., pesek v hrib in vodo? Drugi so naravnost godrnjali: Čemu nam bo takšna zaloga smodnika? Saj bo šla v njo komaj Logarska in Podbreška družina Naj jo začnem? Ponudil pa seje, če sme svoj načrt napraviti, g. Tinče Golob, absolvent tehnične šole v Ljubljani, delovodja pri stavbnem podjetju Kumer v Šoštanju. Naredil gaje. Vsem je jako ugajal, tudi meni. Odkrito rečeno, danes mi ni žal, čeprav nekaterim ni prav. Vsem še Bog ne ustreže!« V zadnjem odstavku je prikazan drugačen potek vključitve Martina Goloba kot načrtovalca in gradbenika kapele Kristusa Kralja, kot ga je osebno opisal v intervjuju za naš časopis leta 1988. To seveda ničesar ne spremeni dejstev okoli gradnje kapelice v Logarski dolini. Ujema pa se vsebinsko z navedbami v kroniki župnije Solčava. Vsekakorje imel tedanji kaplan Kolman fesor Brodar planinaril na Olševi in iskal vodo, saj je njegova spremljevalka trpela pod hudo žejo. Naneslo je, da je Brodar stopil v zijalko z namenom najti vodo. Takole je piscu omenjene knjige sam opisal dogodek: »Res sem se spustil v odprtino. Nisem imel nobene razsvetljave. Počakal sem, da so se mi oči privadile polsvetlobi. Kmalu sem zagledal v skalo izdolbeno skledo in natanko v njeno sredino je kapljala voda. Ko sem opazoval skledo, sem - tega se zanesljivo spominjam - pomislil na raziskovalca Gorjanoviča - Krambergerja, kije v podobni jami odkril krapinskega človeka, njegova spoznanja so tedaj že obšla ves svet. Med tem koje moja spremljevalka v hlastnih, dolgih požirkih pila kristalno čisto vodo, seje v meni prvič oglasil dvom raziskovalca. Je skleda delo človeških rok - pastirjev ali skrivačev bližnje ali daljne preteklosti? Je človek že kdaj bival v tej votlini? Bi bilo tudi tukaj mogoče kaj odkriti?« (Bomo nadaljevali.) /'■"V. N 13 V____/ PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Koča z novim ostrešjem KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Vaja iskanja in reševanja Dominik in njegov Dark na vaji iskanja Prvi vikend v oktobru je bilo na Farbanci, koči nazorskega planinskega društva znova živahno. Tokrat zaradi delovne akcije, v kateri so sodelovali številni člani društva. Društvo je že nekaj časa načrtovalo obnovo ostrešja in menjavo izrabljenih strešnikov za nove. V ta namen so se prijavili na občinski razpis za investicije v športu in pridobili 12.000 evrovfinančnih sredstev. Ob tem je potrebno poudariti dogovor planinskega društva z drugimi društvi v občini, s katerim so se ostala društva odrekla sodelovanju na razpisu in tako pripomogla plan- incem, da je streha njihove koče prenovljena še pred zimo. Ker so bile z veliko solidarnostjo ostalih društev finance zagotovljene, so se člani društva z veseljem podvizali in prvi vikend v oktobru s prostovoljnim delom poskrbeli, daje ostrešje Farbance pripravljeno na zimo. Koča, v kateri so bile letos povsem prenovljene tudi sanitarije in so po novem obiskovalcem na voljo tuš kabine in ogrevana voda, bo tako že drugo leto zapored skozi vso zimo preko vikendov odprta za pohodnike in ljubitelje planin. Tatiana Golob Zadnji vikend v septembru seje osem slovenskih vodnikov reševalnih psov udeležilo vaje iskanja in reševanja (Search and rescue 2009) v Centallu v Italiji. Med njimi sta bila tudi Zgornjesavinjčana Ferdo Hrovat z zlato prinašalko Abby in Dominik Hrovat z belgijskim ovčarjem Darkom. Na vaji iskanja v ruševinah in iskanja pogrešanih oseb so sodelovale enote reševalnih psovfinančne straže, gasilcev in gorske reševalne službe iz pokrajine Cuneo. Vaja je potekala v štirih skupinah po 10 do 12 vodnikov. V vsaki skupini sta sodelova- la dva slovenska vodnika. V noči na nedeljo so se iz vsake skupine po štirje vodniki preizkusili še na nočni vaji na poligonu. Izslovenske ekipe sta na tej vaji odlično oceno dobila Dominik in njegov Dark. Vajo so si ogledali predstavniki Civilne zaščite pokrajine, ki so se z udeleženci družili tudi na skupni večerji. Po besedah Dominika je bilo sodelovanje na tej vaji velika pozitivna izkušnja. Ob delu in druženju so si vodniki izmenjavali izkušnje in metode dela s psi in se ob tem spet veliko novega naučili. Fanika Strašek Člani društva so s prostovoljnim delom poskrbeli, da je ostrešje Farbance pripravljeno na zimo (foto: Tatiana Golob) PRIPRAVITE SE NA ZIMSKE RAZMERE NA CESTAH Ali že imamo zimske pnevmatike? Je za pnevmatike za zimske razmere še prezgodaj? Zimske pnevmatike morajo biti nameščene na vozilih od 15. novembra do 15. marca. Tako govori zakon in zakon je potrebno spoštovati. Po trgovinah sem že naletel na prva okrašena novoletna drevesca in vse za okrasitev okoli novega leta in božiča je že na voljo in naprodaj. Torej, zakaj bi odlašali z zimskimi pnevmatikami? Božič in novo leto nas ne moreta presenetiti, zima, sneg in poledica pa z lahkoto. Preden se podamo po nakupih in iskanju najugodnejših zimskih pnevmatik, je sedaj pravi čas, da kupimo kakšen specializiran časopis, kjer so testi in ocene zimskih pnevmatik različnih proizvajalcev. Tako vemo, da ne bomo kupili mačka v Žaklju in tudi cena bo temu primerna in primerljiva. Zimske pnevmatike naj bi imele oznako M+S, kar pa ni vedno garancija, daje to prava zimska pnevmatika, po pravilu naj bi imele še oznako snežink v trikotniku. S snežinkami v trikotniku je pnevmatika 100-odstot-no zimska in namenjena vožnji v najzahtevnejših razmerah. Seveda je definicija zimske pnevmatike po zakonu zelo široka, kar pa ni razlog, da se ne odločimo za nakup pravih zimskih pnevmatik. Glavna značiinostje seveda profil in mešanica gume, kije mehkejša in prilagojena hladnim zimskim razmeram. Profil zimskih pnevmatikje grob in skrbi za samočiščenje, tekalna površina pa je sestavljena iz veliko malih lamel, ki skrbijo za dober oprijem na zasneženi podlagi. Seveda vožnja v zimskem času ni samo vožnja po snegu, ampakje mešanica vožnje po ledu, snegu, mokri in suhi podlagi. V vseh teh razmerah morajo zimske pnevmatike zagotoviti optimalen oprijem na cestišču, dobro vodljivost vozila, kratko zavorno pot in čim manjši kotni upor za manjšo porabo goriva. Če jim dodamo še dolgo življenjsko dobo, potem smo dobili idealne zimske pnevma- tike, ki zopet izgubijo svoje lastnosti spomladi, ko se vozišče otopli in pnevmatike postanejo premehke ter izgubijo zgoraj naštete lastnosti. Posledično je potrebna zopet investicija v letne pnevmatike, ki so prilagojene toplim pogojem. Odločimo se lahko tudi za celoletne pnevmatike, ki pa niso ne »ptič ne miš«, ampak so povprečne tako v toplem kot v zimskem vremenu. No, ampak za voznike, ki delajo maio kilometrov, so vredne razmisleka. Po prvih testih so letošnji favoriti med zimskimi pnevmatikami good year, continental, dunlop in semperit. Tudi prenovljena sava eskimo S3 seje odrezala zelo solidno, bolje kot nokian in firestone. Skratka, v roke vzemite dober časopis in se razglejte po internetu, da boste našli primerno ceno in kvaliteto. Igor Pečnik DRUŽABNO SREČANJE OBČIN SAŠA REGIJE Najboljši v seštevku vseh disciplin letos Mozirjani Mozirjani so imeli razlog za veselje, saj so bili najboljši v seštevku vseh disciplin (foto: Marija Šukalo) Letošnje 5. srečanje občin SASA regije je potekalo v rečiški občini. Druženje občinskih svetnikov, članov komisij in zaposlenih vobčin-skih upravah občin Luče, Ljubno, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje in Rečica ob Savinji seje pričelo s šaljivimi igrami prvi oktobrski petek na vadišču kinološkega društva v Varpoljah. Ker so bili tokratni gostitelji Rečičani,so bile tudi igre v znamenju rečiških znamenitosti: prangerja, zgornjesavin-jskega želodca, gasilskih veščin in občinskega grba. Udeležence je pozdravil župan Vinko Jeraj ter jim predstavil občino in njene krajevne ter kulturne znamenitosti. Nato so se ekipe nalog lotile z vso resnostjo. Da najbolje poznajo svoj grb, so pokaza- li gostitelji, saj so ga najhitreje sestavili. Kviz o poznavanju Rečice je bil pisan na kožo Nazarčanov. Da prav vsi poznajo okus zgornjesav-injskega želodca, je dokazala pokušina, v kateri so tekmovalci morali izbrati pravega med koščki salame, industrijsko izdelanega in doma pridelanega želodca. Pri oblikovanju gline v pranger so se morali tekmovalci poleg videza približati tudi velikosti - kilogramu skulpture. Pri tem so bili najuspešnejši Velenjčani. Pri »krotenju rdečega petelina« (beri podiranju konzerv piva s curki vode) so bili najhitrejši tekmovalci Šmartnega ob Paki. Najboljši v seštevku vseh disciplin so bili letos Mozirjani, za njimi so se uvrstili Šmarčani in Velenjčani. Na tokratnem srečanju so manjka-li Solčavani in Gornjegrajci, svoje »Občinarje« pa so bodrili lučki župan Ciril Rose, velenjski Srečko Meh in rečiški Vinko Jeraj. Marija Šukalo RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Ribičija v spomin na Rojca in Pogelška Ribiči z območja porečja reke Savinje, iz Šaleške doline in z ljubljanskega konca so se na prvo oktobrsko soboto zbrali ob mozirskem ribniku. Štirideset se jih je podalo na ribolov k ribniku, okoli dvajset pa v Savinjo. S tekmama so se spomnili dveh pokojnih članov mozirske ribiške družine, Milana Kojca st. in Franca Pogelška. Ribiči od blizu in daleč prvo oktobrsko soboto tradicionalno izkoristijo za prihod v Mozirje. Tu se srečajo stari prijatelji, se pogovorijo in ob tem ob vodi preizkusijo znanje ter srečo v spomin na dva velika člana družine, ki sta slednjo zaznamovala s svojim delom in prizadevanjem za razvoj ribičije. Kojčev memorial se odvija na ribniku. Tekmovalci se pomerijo v lovu rib s plovcem. Po žrebanju številk se razporedijo okoli ribnika in pričnejo z lovom. Ob koncu strokovna komisija stehta ulov in ga vrne nazaj v vodo. Letos sije zmago in prehodni Pokale najboljšim udeležencem Kojčevega memoriala je podelila Helena Kojc Remše (foto: Benjamin Kanjir) pokal prislužil Andrej Ceglec, član RD Laško. Pokale najboljšim je podelila Helena Kojc Remše. Ostali ribiči so se podali na lov v trofejni revirSavinje, ki poteka med Delejevim in ločkim jezom. Pomerili so se v lovu na lipana. Lovili so dvakrat po uro in pol, v tem času pa ulovili dvajset lipanov, ki so bili po merjenju vrnjeni v vodo. Največ sreče je imel domačin Danijel Pečnik, kije ulovil kar pet komadov in s tem za enega prehitel Daneta Pečnika, svojega očeta. Zmagovalec si je poleg pokala za zmago drugo leto zapored prislužil tudi prehodni pokal. V trajno last ga lahko dobi s tremi zaporednimi zmagami. Benjamin Kanjir Kostanjev piknik na Okrešlju. 17.10. Organizator: PD Celje Matica. Dodatne informacije: http://www.planinsko-drustvo-celje.si, 03 492 48 50. Pohod na Krofičko. 17.10. Organizator: PD Pošte in Telekoma Ljubljana. Dodatne informacije: 01/ 431 61 14, www.pdrustvo-ptlj.si, pd.telekom@siol.net; vodja Borut Paškulin. 23. Kostanjeva sobota na Gori Oljki. 17.10. Organizator: PD Polzela. Dodatne informacije: Zoran Štok, 041 754 778, zoran.stok@gmail.com. Tek miru ob dnevu OZN. 18.10. Organizator: AT Slovenj Gradec. Dodatne informacije: UrošVerhovnik041 720658, mojca.verhovnik@gmail.com, www.sportnazvezasg.si/atietski-klub/ Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. SIMONA POGAČ, lastnica butika spodnjega perila V zadnjih letih opažamo velik porast brezšivnega spodnjega perila. Sprva smo nanj morda gledali malce skeptično, sedaj pa brez njega preprosto ne moremo. Če se nam pod oprijetimi hlačami vidi rob spodnjic, je to za večino danes moteče in prava rešitev so brezšivne spodnjice. Te so lahko tako imenovane tangice, to so mini spodnjice, ki so zadaj oblikovane v obliki črke T. V zadnjem času so posebej priljubljene "braziljanke", ki so čez zadnjico širše, oblikovane so v obliki črke V. Brezšivne so lahko tudi mag. BORUT REPŠE pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. in Publikum PDU d.d. September so borzni trgi zaključili zelo optimistično. Pridobivali so tako delniški (+3,6 %), mešani (+2 %) kot obvezniški (+1,3 %) skladi. Še lepše so videti rezultati zadnjega trimesečja: delniški (+13 %), mešani (+7,4 %) in obvezniški (+6 %). Najlepši pa so zagotovo rezultati zadnjih šestih mesecev, ki sovpadajo z marčevskim dnom: delniški (+36 %), mešani (+20 %) in obvezniški (+13%). Zelo lepi donosi, ki pa jih je na dolgi rok nemogoče ponavljati. Še posebej ne v obdobju, ko se zaposlenost v razvitem svetu še vedno zmanjšuje, ko v ZDA omagata več kot dve banki tedensko, ko zlato še vedno vztraja nad 1.000 dolarji in ko Brezšivno = nevidno spodnje perilo popolnoma klasične spodnje ženske hlačke, kijih imenujemo bok- hlačke in celo spodnjice, ki oblikuje- sarice, skratka vsaka lahko izbere jo postavo. Takšne spodnje hlačke svoj priljubljeni model spodnjic tudi so v sprednjem delu iz kompaktne- v brezšivni varianti. jšega materiala, ki omogoča zožanje naše postave v trebušnem predelu. Zadnji del takšnih hlačk je lahko zaokrožen z laserskim šivom - rezom, karomogoča popolno nevidnost pod oprijetimi oblačili. Z laserskim šivom so lahko zaključene tudi Brezšivno spodnje perilo je zato skoraj obvezna izbira pod prosojnimi, svetlejšimi hlačami ali krilom, oprijetim čez zadnjico. V kolikor izberemo pod belimi hlačami brezšivno perilo v kožni barvi, je zmaga zagotovo naša. Poželi bomo vrsto pogledov in ugibanj, ali smo morda pod vrhnjimi oblačili celo brez spodnjega perila, sajje brezšivno perilo kožne barve praktično nevidno. Tudi na gala prireditev ne bi smeli brez brez-šivnih spodnjic. Obleka ali elegantne hlače bodo enostavno spolzele čez zadnjico in skrb, da se kje vidi (ponavadi) nesimetrični rob spodnjic bo odveč. Seveda brezšivne niso samo spodnjice. Izberemo lahko brezšivne nedrčke, tudi spodnje majice. Takšne spodnje majice so ponavadi izjemno prožne in udobne, zaključek takšne majicejeza nameček brez roba. Tiste, ki ste še vedno skeptične glede brezšivnega spodnjega perila, bo zagotovo prepričala ponudba, saj ga lahko izbirate tudi v bombažu. Skrb, da bi se takšno perilo lahko hitreje obrabilo, je odveč, sajje prav tako obstojno kot perilo s klasičnimi, šivanimi robovi. Torej, brezšivno = nevidno + udobno + trajno. Šest mesecev plezanja iz globin globino krize, ki smo ji bili priča v tečaji ponovno začenjajo z večjimi nihanji. Bill Gross, ustanovitelj največje družbe za upravljanje obvezniških skladov na svetu, meni, da se bodo morali Američani in z njimi preostali razviti svet navaditi na dolgoročno nižje gospodarske rasti, pričakuje pa tudi nižje dobičke pod- jetij, saj bodo tako posojilodajalci, država in zaposleni zahtevali večji del ustvarjenega. Višjo rast naj bi pričakovali predvsem v razvijajočih se državah. Glede na to, daje bilo v zadnjem letu v ZDA prodanih 7 milijonov avtomobilov, na Kitajskem pa 8,5 milijonov, bo najbrž res kaj na tem. In kako naprej? Oktober je mesec varčevanja in družbe za upravljanje ponudijo različne ugodnosti za pridobivanje novih strank. Pri Publikum PDU so se odpovedali vstop- nim provizijam za prilive na račune njihovih skladov. Pravijo, da višje donose pričakujejo predvsem na razvijajočih se trgih, torej tudi v Sloveniji in na Balkanu. Glede na obdobju 2007-2009 in strme rasti tečajev v zadnjem polletju, ne izključujejo tudi kakšne vmesne korekcije, čeprav nikakor ne do nivojev iz marca 2009. Podobne akcije ponujajo tudi v Probanki, Infon-du in še kje. Vedno, ne samo v času velikih nihanj, pa pride v poštev redno mesečno vplačevanje manjših zneskov. Verjetnost, da si bomo pokojnino ali šolnino priigrali s čakanjem na najbolj ugoden trenutek, je namreč zelo majhna. Ravno takim varčevalcem pa so v KD Skladih namenili VIP 100 Premium: varčevalcem, ki so pripravljeni na stran dajati vsaj 50 evrov mesečno in varčevati vsaj 12 let, ponuja oprostitev vstopnih stroškov, enkrat letno prenašanje sredstev med skladi brez stroškov in močno poenostavljeno ureditev direktne bremenitve (mesečno vplačilo se avtomatsko izvede z vašega osebnega računa). Izbrati morate le pravi podsklad, ki najbolj ustreza vašim potrebam in ima čim nižjo upravljavsko provizijo in varčevanje se lahko prične. ! DRNIŠKI SKLADI I MEŠANI SKIAPI j OBVEZNIŠKI SKLADI Dm.bmvmAmS .Immam mm .Jmm OH OflflO Povprečni donos vseh skladov na dan 30. september 2009 Letos 30% Letos 15% Letos 13% 1 leto -1% 1 leto -5% 1 leto 8% 2 leti -33% 2 leti -26% 2 leti 9% 3 leta -19% 3 leta -8% 3 leta 9% 4 leta 4 leta 2% 4 leta /% S let TOS 5 let 0% 5 let T55 Donosi v letošnjem letu na dan 30. september 2009 Pivih 5 - delniški Prvih 5 - mešani Prvih 5 - obvezniški ROM Russland 129% KD Prosperità 26% PF Emerqinq Markets 63% RCM Emerqinq Markets 87% KD Galileo 26% ESPA Bond Europe High 51% FT Asian Growth Fund 80% Ilirika Modri sklad 25% SGAM Bd Eu Hi Yield 51% FT Asian Growth Fund 77% NLBS Nova Evropa 24% ESPA Bond Emerqinq 29% FT Asian Growth Fund 76% Hinka Modra 23% FT Global Total Return (A- 27% Zadnjih 5 - delniški Zadnjih 5 - mešar i Zadnjih 5 - obvezniški EEF Eq Japan [Rj 1% Perspektiva: WorldMix 11% PB Gama - obvezniški 3% Publikum Healthcare -1% Infond Global 11% SGAM Bd World 3% VB-GoEast-Invest -2% Abančna Uravnoteženi 7% PF Global Aggregate 3% FT Japan (A) -10% PB Alfa - uravnoteženi 5% SGAM Bd Converg Eu 3% fT Japan (N) “TIRE Probanka globalni PIA Dollar Bond 75% Vit: www.linancna-tocka.sl IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proEvodnja in motaža Butik spodnjega perila Nakupovalni center Vel / Neviam brez rol MARIM s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko Tel./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si www.aMosola-rcIax.si Avtošola JRELAXJ RELAX Mozil je, Savinjska cesta 29 GRAZIA BUTIK, Simona Pogač, s.p., Kidričeva 2b, 3320 Velenje Vpisi vsak dan na avtošoli RELAX, na telefon 041-227-133 ali na dan tečaja! RELAX-ov kredit do 24 mesecev! Vse uredite na avtošoli RELAX v Mozirju. POUČUJEMO MLADOSTNIKE STAROSTI 16,5 LET ZA VOŽNJO S SPREMLJEVALCEM Tečaj CPP 19.10. ob 17.00 tel.: 03/837-0890 iz zAiiSaaSP- AJ3 DDLJj Jj (foto: jjWj.an Denša) * i> ' \ + - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI Z L AŽURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens...) - BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI li^Špeh d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi pomlad In polt|« 2010 Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad ««O.IOO aos il os ruscos asa xx s« GSM: 041 468 744 6-mail: speh.toni@siol.net, vvww.spehtoni.com NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu ROFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno) (zaključni sloj po vseh sistemih, 1000 barvnih odtenkov), paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). Možnost plačila na obroke! GARANCIJA 5 LET! UGOONOSTH TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEMI! Pozimi topleje,poleti hladneje! Zagotovite si toplotno izolacijski fasadni sistem, ki vam bo zagotavljal prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh. Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. Za še večji prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh vam podarimo +2cm izolacije! IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Šešče 48/a, Prebold Tel.: 03/705 30 57 GSM: 041/642-643 termo sgDj~ “J-JsS-2 www.termosgd.com Nikoli nikogar ne oropaj upanja; morda je to vse, kar ima. Rudi Kerševan OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Četrtošolci so gobarili Komaj seje začelo šolsko leto, so se na šoli že začele številne dejavnosti. Tako smo četrtošolci izvedli prvi naravoslovni dan na temo glive. Narava je letos obogatena z gobami, zato so učenci dobili nalogo, da naberejo gobe in jih prinesejo v šolo. V ponedeljek so prihajali učenci z lepo okrašenimi košarami v šolo in del jesenske pestrosti tako prinesli tudi v učilnico. Zbranim je veliko zanimivega in poučnega razložil dobri poznavalec in strastni gobar g. Le- Učenci so del jesenske pestrosti prinesli tudi v učilnico J' ij| j fl kše iz Velenja. Gobe smo nato razvrščali v posamezne skupine in ugotavljali njihovo užitnost. Na koncu smo v večnamenskem prostoru uredili lepo razstavo, ob kateri seje tudi marsikdo ustavil. Poleg pouka so tovrstne dejavnosti, kijih izvajamo v devetletki, zelo pomembne za učence, saj jih spodbujajo k aktivnemu udejstvovanju tudi na drugih področjih človekovega delovanja in jih navajajo k odgovornost. To pa so vse lastnosti, ki jih sodobna šola (družba) mora razvijati pri posamezniku in mladi generaciji. Učiteljici: Ana Jamnik in Helena Lekše 14. SREČANJE OSNOVNOŠOLSKE MLADINE PO MO SMDO Na Menini planini OSNOVNA ŠOLA REČICI OB SAVINJI Evropski teden mobilnosti V lep planinski svet so člani planinskega krožka OŠ Rečica ob Savinji z mentorico, vodnikom in nekaj člani Planinskega društva Rečica odšli na prijetno druženje srečanja udeležili le mladi planinci iz Gornjega Grada, Srečanje so organizatorji popestrili s športno-družabnimi igrami. Skupine so tekmovale ločeno po starosti (razred- Ob evropskem tednu mobilnosti so v rečiški osnovni šoli pripravili tehnični dan, s katerim so se tudi sami vključili v evropski projekt. Z različnimi aktivnostmi so želeli opozoriti ljudi, da naj ohranjajo energijo in varujejo okolje ter se več gibajo. Zato so 22. septembra ustvarjali plakate, s katerimi so opomnili na prometno varnost in črne točke v domačem kraju ter na različne športne aktivnosti. Mednje sodi tudi predstavitev borilne veščine judo. Nekaj prijemom in akcij iz te zvrsti športa sta predstavili pravi judoistki. Otroško razigranost je bilo čutiti ob igrah z žogo, med vožnjo s kolesom po poligonu. S tem so po besedah vodje tehničnega dneva Primoža Planovška dosegli svoj namen. Otroci so se V družbi živali smo se sprehajali po Menini (foto: Anka Starič) na Menino. V soboto, 26. septembra, smo uživali na tradicionalnem srečanju osnovnošolske mladine Pokrajinskega odbora mladinskih odsekov Savinjskega MDO. Čudovito vreme nam je bilo naklonjeno inje pripomoglo ktemu, da seje zbralo 360 osnovnošolcev iz različnih planinskih društev. Poleg nas so se izmed vseh planinskih društev iz Zgornje Savinjske doline na in predmetna stopnja), tako da je bilo tekmovanje prilagojeno mlajšim in starejšim udeležencem. Vsi sodelujoči so dobili sladke nagrade, ki so jim povrnile moči, in priznanje za sodelovanje. Po okrepčilu smo se polni lepih vtisov vrnili proti Rečici ter se dogovorili, da bomo že naslednji mesec spet dali nahrbtnik na rame in odšli v gore. Mentorica Anka Starič Veliko zanimanje otrok so pritegnili policisti in njihovi jekleni konjički (foto: Marija Šukalo) skrb za okolje in številne druge aktualne teme današnjega časa. Podali so se pred občino, kjer so v sodelovanju z mozirskimi policisti zaprli del rečiškega trga in ga spremenili v igrišče ter ga uporabili za gibali, hkrati pa spoznavali prometno varnost. K temu je pripomogel tudi obisk prometne policije na motorju. Ti so jim predstavili različne prometne situacije. Marija Šukalo J REKREATIVNA KOLESARJA HELENA SLAPNIK IN MARKO GOLIČNIK Prekolesarila tisočletno pot Nagrada ob koncu potovanja je pogled na veličasten Santiago, mesto muzej z ogromno katedralo Pred koncem poletja sta se Helena Slapnik in Marko Goličnik iz Mozirja podala na nenavadno dogodivščino. Prekolesarila sta pot med francoskim Saint Jeanom in španskim Santiagom de Compostelo, imenovano Camino de Santiago. Pot je imenovana tudi pot svetega Jakoba, Jezusovega apostola, saj naj bi pred več kottisoč leti vSantiagu de Composteli odkrili njegove ostanke. Od takrat v mesto romajo množice od blizu in daleč. Romarji se na pot podajajo še danes, saj slabih 900 kilometrov, kolikor znaša, za človeka pomeni srečanje s samim seboj, s preteklostjo, duhovnostjo in ponovnim začetkom. Najobičajne-je je, če se prehodi, v zadnjem času je na poti tudi veliko kolesarjev. Peš jo je mogoče prehoditi v dobrem mesecu dni, s kolesom pa v slabih dveh tednih. Helena in Marko sta potovanje načrtovala več kot leto dni. Seznanila sta se s podrobnostmi in vsem, kar ju je čakalo. Z avtomobilom sta se podala proti Saint Jeanu. Po prevoženih 1.750 kilometrih sta udobje avtomobila zamenjala za sedež na kolesu. Dnevno sta prevozila med 80 in 90 kilometri. Potju je vodila skozi slikovito pokrajino, polno vzpetin in prelazov. Vzponi so bili naporni in so od njiju terjali veliko mero samoobvladovanja in potrpljenja. Spala sta v obcestnih prenočiščih, ki so posejana ob poti. V njih se utrujeni popotniki očistijo, naspijo in pripravijo na nove napore. Hrana je odlična in okusna, cenovno primerljiva z našo. Nagrada ob koncu potovanja je pogled na veličastno mesto Santiago, mesto muzej z ogromno katedralo. Pot, po špansko camino, je speljana po celotnem severnem delu Španije. Romarji sojo včasih zaključili še 140 kilometrov zahodneje od Santiago de Compostele. Tam je najbolj severozahodni del Španije, na katerem se zemlja stika z atlantskim oceanom. Kraj se imenuje Finisterre, kar pomeni konec sveta. Romarji so tam poiskali školjko, s katero so doma dokazali, da so prišli do cilja. Helena in Marko pot priporočata, saj je slikovita in polna zgodovine. Vsak napor je poplačan, ko utrujena noga stopi na trg pred veličastno katedralo svetega Jakoba. Tuje cilj popotnikov in izletnikov, konec dolgega potovanja. Benjamin Kanjir SMUČARSKO DRUŠTVO BELI ZAJEC Na plavalnem tečaju Glede na to, da ima rekreacija v današnji družbi izreden pomen, plavanje pa je eden izmed načinov rekreacije, ki ga lahko gojimo skozi celo leto v vseh vremenskih razmerah, in je poleg tega tudi ena izmed najbolj zdravih oblik gibanja, ki ima veliko pozitivnih učinkov na psi- hofizičen razvoj otroka, smo se v Smučarskem društvu Beli zajec odločili, da v septembrskih dneh organiziramo 10-urni plavalni tečaj za otroke, stare od 4 do 7 let. K sodelovanju smo povabili otroke iz vrtcev Mozirje in Rečica, našemu povabilu pa seje odz- Otroci, stari od 4 do 7 let, na 10-urnem plavalnem tečaju vaio 14 otrok, ki obiskujejo Vrtec Mozirje, in 11 otrok, ki obiskujejo Vrtec Rečica ob Savinji, ter dva šolarja, ki so se 23., 24., 25., 28., in 29. septembra pod budnim očesom licenciranih učiteljevter ob pomoči dveh asistentk postopoma skozi igro na velenjskem bazenu učili vseh potrebnih korakov do popolnega plavanja. Otroci, ki so bili glede na predznanje razdeljeni v štiri skupine, so uživali, poleg tega so se tudi učili. Po principu od znanega k neznanemu, od preprostega k sestavljenemu, od lažjega k težjemu in od plavanja s pripomočkom do plavanja brez pripomočka osvojili nova znanja in spretnosti. Zadane cilje smo dosegli in lahko se pohvalimo, da smo poleg tistih, ki so bili že prej samostojni plavalci, dobili še deset novih, prav vsi udeleženci pa so se prilagodili na vodo. Zahvala za sodelovanje in pomoč gre Anki, Heleni in Mojci ter asistentkama Ani in Tadeji, ki so pripomogle k temu, daje plavalni tečaj tako dobro uspel. Ana Skončnik JU-JITSU KLUB SAMURAJ Člani gornjegrajskega kluba nadaljujejo z uspehi Tadej Debeljak (levo) je v borbi proti nemškemu tekmovalcu izvajal tehniko mawashi gerì Samuraji so se udeležili enega najmočnejših turnirjev v letošnji sezoni, Germany Open 2009. Na tekmovanju je sodelovalo 18 držav, od velesil vju-jitsu ni manjkala prav nobena država. Ekipo samurajev so tokrat zastopali Matej Debelak, Tadej Debeljak, Toni Fricelj, Tamara Barbara Barbarič, Iva Resanovič in trener Tomi Stankovič. Tekmovanje je potekalo v soboto in nedeljo, 3. in 4. oktobra, v Hanau. Udeležilo se ga je več kot 1.200 tekmovalcev iz Evrope in Azije. V soboto je na blazine prvi stopil mladinec v kategoriji do 77 kg, Tadej. Z uspešnimi borbami je v prvem kolu premagal domačina, v osmini finala belgijskega in v četrtfinalu favoriziranega francoskega tekmovalca. V polfinalni borbi je proti nizozemskemu tekmovalcu izgubil za točko. Za tretje mesto je po nekaj spornih odločitvah sodnikov izgubil proti nemškemu borcu. Tamara je tekmovala v kategoriji mladink do 62 kg. V prvem kolu je premagala tekmovalko iz Nemčije, sledil je četrtfinalni boj z Belgijko, ki jo je premagala z veliko prednostjo. V polfinalu se je pomerila z domačinko, proti koterije povedla že v prvih sekundah borbe in prednost do konca borbe samo še povečevala. Vtežko pričakovanifinalni borbi se je pomerila s Švedinjo. Borba seje v prvih dveh minutah odvijala enakovredno, v zadnji minuti pa je Tamara stvari vzela v svoje roke in suvereno pripeljala borbo do konca s prednostjo treh točk in tako osvojila 1. mesto. Matej je nastopil v kategoriji kadetov do 55 kg. Z borbami je pričel zelo dobro, vendar je zaradi prevelike želje po čim boljši uvrstitvi nare- dil nekaj nepotrebnih napak in tako končal tekmovanje na 9. mestu. V soboto je na fatami stopila še Iva v kategoriji mladink nad 70 kg. Uspešno seje kosala z veliko težjimi nasprotnicami, za las izgubila proti kasneje drugouvrščeni Nizozemki. V borbi proti približno petdeset kilogramov težji Grkinji je pokazala svoj potencial ter na svojo stran pridobila občinstvo. V borbi, ki je odločala o tretjem mestu, je klonila proti domačinki z rezultatom 14:12. V nedeljo je od samurajev nastopil leToni.Nastopv kategoriji članov do 69 kg je pričel z malo smole. Kljub temu da je imel zmago tako rekoč že v žepu, je prvi dvoboj v zadnjih sekundah izgubil. V repasažu je z odločnostjo, da popravi napako prve borbe, uspešno premagoval nasprotnike in se prebil do malega finala. V borbi za tretje mesto je pokazal najboljše, kar zna, prepričljivo premagal nasprotnika in si tako priboril bronasto medaljo. Barbara Virant GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Priprava na novo smučarsko sezono Člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirjejesenske dneve izkoriščajo za pripravo na novo smučarsko sezono s pomočjo teka. Sicer je tek individualen šport, vendale krasna priložnostza druženje, zato so se »smučarji« združili in udeležili tekaškega praznika 4. okto- bra na 1. teku okoli Brda pri Kranju. V močni konkurenci, vrh katere je predstavljal zmagovalec teka Roman Kejžar, so bili končni rezultati drugotnega pomena. Pomembno je bilo druženje in dobra volja številnih tekačev in njihovih navijačev. RM Člani GSK v pričakovanju starta na Brdu pri Kranju SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC Mladinci državni podprvaki Poletna sezona smučarjev skakalcev se končuje z državnimi prvenstvi v vseh kategorijah. Za prijetno presenečenje so poskrbeli skakalci do 18 let z Ljubnega ob Savinji, ki so na ekipni tekmi državnega prvenstva v Velenju, v postavi Matic Ajnik, Matevž Slat-inšek, Tadej Djujič in Jaka Tesovnik zaostali le za zmagovalci iz Kranja. Uspeh je še toliko večji, saj zaradi bolezni niso mogli računati na nastop Roka Kukoviča, ki je več kot odlično zamenjal mladi, komaj štirinajstletni Matic. Smučarska zveza Slovenije je bila v soboto v Kranju prireditelj še državnega prvenstva v članskih kategorijah. Zadnjo posamezno tekmo poletne sezone je prepričljivo in pričakovano dobil v tem trenutku naš najboljši skakalec Robert Kranjec pred mladinskim reprezentantom Dejanom Judežem in Jernejem Damjanom, nehvaležno, vendar še vedno dobro četrto pozicijo je osvojil najboljši zgornjesavinjski as Primož Piki. Sašo Tadič je bil soliden 16„ medtem ko se Živicu, Slatinšku, Tesovniku in Djujiču ni uspelo uvrstiti v finalno serijo. So pa bili ljubenski orli toliko uspešnejši kotekipa, saj so v konkurenci štirinajstih najboljših slovenskih moštev osvojili šesto mesto. S tem se za Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC zaključuje poletna sezona, ki je bila v vseh pogledih zelo uspešna, bodisi po rezultatih kot po novih pridobitvah v domačem skakalnem centru. Sledijo priprave na zimo, kjer največ stavijo na svoja reprezentanta Primoža in Saša, presenetijo pa lahko tudi vse boljši mladinci ter seveda najmlajši dečki in deklice. Franjo Pukart 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 2. KROG Velika zmaga »graščakov« v Benediktu Junaki 2, kroga vzhodnega dela 2. slovenske futsal lige so nedvomno nazorski nogometaši, saj so v derbiju kroga na vročem gostovanju v Benediktu visoko premagali domačina, ki je še lani igral v elitni prvoligaški konkurenci. Na ostalih tekmah je popoln točkovni izkupiček iztržil le še Tomaž in sedaj so Ormožani tisti, ki najbolj nevarno dihajo za ovratnik vodečim Nazarčanom. Kapetan Blaž Metulj in njegovi soigralci so spet dokazali, da se s kolektivno, borbeno in nepopustljivo igro do konca da presenetiti tudi takšno ekipo, kot je Benedikt. Če smo v prvem polčasu gledali odprto in dinamično igro brez golov, pa to ne velja za drugi del. Najprej so mrežo odličnega Supina načeli domačini, ki so po izenačenju Hrena v isti minuti povedli še enkrat. To pa je bilo tudi vse z njihove strani, saj je zadnjih deset minut na parketu športne dvorane v Benediktu dominirala le ena ekipa. Na krilih kralja strelcev Metulja, ki je v zadnji četrtini tekme zabil kar štirikrat, in Klemna Šemenca, ki je zadel dvakrat, so popolnoma deklasirali že vidno izmučene domačine. Slednji niso imeli ne moči in ne znanja proti discipliniranemu »presingu« Nazarčanov, prav izredno slab izhod iz omenjene postavitve pa je tudi zapečatil njihovo usodo. Čeprav zveni nekoliko čudno, so lahko po prikazanem v končnici tekme domačini še celo zadovoljni z rezultatom. Četa varovancev trenerja Peziča tako po dveh krogih ne pozna poraza, presenetljivo pozitivno je tudi to, da niso prejeli še niti enega kartona. Ali bo pri tem tudi ostalo, se lahko ljubitelji futsala prepričate že danes, ko v nazorsko športno dvorano prihaja Kebelj iz Slovenske Bistrice. To ekipo »graščaki« v dosedanjih medsebojnih srečanjih še niso premagali, zato bo njihov obračun še toliko bolj zanimiv. Franjo Pukart KNIN Benedikt : KMN Nazarje Glin 2:7 (0:0) Benedikt. Športna dvorana. Gledalcev: 70. Sodnika: Silvester Komik in Iztok Milošič. Delegat: Milan Strigi. Strelci: 1:0 Ploj (23), 1:1 Hren (29), 2:1 Pukšič (29), 2:2 K. Šemenc (30), 2:3 Metulj (32), 2:4 Metulj (34), 2:5 K. Šemenc (37), 2:6 Metulj (38).10m,2:7 Metulj (40). KMN Nazarje: Supin, Korošec, Letojne, Funtek, Urtelj, Škorjanec, K. Šemenc, Ipavec, Metulj, Hren, J. Šemenc, Dešman. Trener: Ilija Pezič. Rumeni karton: Dejan Ploj (Benedikt) Rezultati 2. kroga Benedikt : Nazarje Glin 2:7 Slovenske Gorice : Tomaž 5:9 Maribor Branik : Zavrh Masind 4:4 Kebelj : Cerkvenjak 2:2 Lestvica: 1. Nazarje Glin 6,2. Tomaž Ormož 6,3. FSK Kebelj Sl. Bistrica 4,4. Benedikt 3,5. Cerkvenjak 1,6. Zavrh Masind 1,7. Branik Maribor 1, 8. Slovenske Gorice 0. Strelci: 8 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 4 Franci Kamenšek (Tomaž) 3 Klemen Šemenc (Nazaije Glin), Gorazd Fridrih (FSK Kebelj), Aleš Vrabel (Maribor Branik)... KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Obetaven začetek nove sezone Nazarje : Ruše 75:59 (21:15, 23:12, 9:15, 22:17) Športna dvorana Nazarje. Gledalcev 40. Sodnika: Vjeran Vidas in Andrej Cokan. Tehnični komisar: Peter Hudournik. Nazarje: M. Janko 15 (IT), Gostečnik 10 (4-4), Bitenc, Gračner 2, Zadravec 14 (IT, 7-8), Vodončnik 20 (2T, 4-5), Gelb, F. Blatnik 4 (2-3), Plaskan 2, Ločičnik 2 (2-2), P. Polčnik, Valenčak 6 (2-4). V soboto seje začelo prvenstvo v 3. slovenski košarkaški ligi - vzhod, v kateri nastopa moštvo iz Nazarij. Gostili so ekipo KK Ruše. Končni rezultat kaže na suvereno zmago gostiteljev, vendar je bila ta vse prej kot lahka. Da je start v novo sezono lahko nervozen, sta moštvi pokazali že na začetku tekme, saj so domačini prvi točki dosegli po skoraj dveh minutah igre. Na drugi strani so gostje zadevali skoraj izključno iz prostih metov, tako je rezultat nihal od 10:3 do 15:7. V nadaljevanju so slednji začeli zadevati iz igre. Na račun tega so znižali izid na 17:13, vendar so Nazarčani ob izteku 1. četrtine ogreli dlani gledalcev z atraktivno akcijo in povedli z 21:15. V nadaljevanju so zaigrali agresivno obrambo in razlika je narasla na 32:19. V tem obdobju so košarkarji Ruš v napadu igrali na posamične prodore, kar je prisililo gostujočega trenerja, da vzame minuto odmora. Ta ni obrodila sadov, saj je razlika naraščala v korist domačinov, ki so napake v na- padu kompenzirali s čvrsto obrambo. Ob koncu 1. polčasa je bilo 52:33za nazorske košarkarje in vse je kazalo na lahko zmago, saj je bil pri nasprotnikih razigran le Želj. Zaradi agresivne obrambe so gostitelji nabrali veliko osebnih napak in njihov trener je bil prisiljen spočiti GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje nekaj ključnih košarkarjev. Sledil je padec v igri, kar so gostje s pridom izkoristili in z obrambno igro na robu prekrška začeli nižati razliko. Na začetku zadnjega dela je trener domačinov pri rezultatu 55:50 vzel minuto odmora in naredil nekaj menjav. To seje poznalo v obrambi, ki je prisilila Rušane v napake, in razlika je ponovno začela naraščati. Na koncu je vajeti igre prevzel David Zadravec. Ukradel je nekaj ključnih žog v obrambi in izsilil nekaj osebnih napakterjih zanesljivo kaznoval s črte prostih metov. Gledalci so lahko v miru spremljali zaključek tekme, saj je zmaga ostala doma. Nova ligaška sezona seje za Nazarčane dobro začela. Z izjemo padca v igri so prikazali všečno igro v napadu in agresivno obrambo, ki bo temelj za nadaljnje uspehe. Roman Mežnar KOŠARKARSKA LIGA BRGLEZ.COM NA POLZELI Vabilo k sodelovanju Organizatorji košarkarske lige Brglez.com vabijo rekreacijske košarkarske ekipe k sodelovanju od 22. novembra do predvidoma marca prihodnjega leta. Ligaško tekmovanje bo potekalo enokrožno (vsak z vsakim) v nedeljah od 8. ure dalje v dvorani košarkarskega društva Hopsi Polzela. Več informacij o pravilih lige in organizaciji dobite preko elektronske pošte: marko.slokar@siol.net ali dani.daniloturnsek@gmail.com. IS _________________________________________________J KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE MEME MCDONALD Ljubezen kot voda V romanu priljubljene avstralske pisateljice srečamo mlado dekle Cathy, ki se preseli iz podeželskega Queenslanda v Alice Springs in se spoprime z novim življenjem v mestnem okolju. Cathy stanuje pri prijateljici Margie, divjem mestnem dekletu, ki išče zabavo in bogatega moškega. Zaposlitev najde v baru in kmalu uvidi, da so v mestu meje med črnim in belim prebivalstvom ostro zarisane. Vladajo nenapisana pravila, v katere lokale lahko gredo aboridžini in kje je njihovo mesto. Ko Cathy spozna lepega aboridžina Jaaya, se prave preizkušnje za mladi dekleti šele pričnejo. Vsi skupaj drzno raziskujejo mejo med črnim in belim. Spoznajo, daje ljubezen dragocena in redka kot voda v srcu puščave. ČRNA KRONIKA • NADLEGOVAL GOSTE V LOKALU Mozirje: 5. oktobra zvečer je prišlo do kršitve javnega reda v restavraciji Gaj v Mozirju, kjer je znani vinjeni moški nadlegoval ostale goste v lokalu. Ker je bil moški zaloten pri prekršku in se ni umiril niti ob prisotnosti policistov, so mu slednji odredili pridržanje do streznitve in ga oglobili. • VLOM V POČITNIŠKO HIŠO Poljane: 8. oktobra je oškodovanec obvestil policiste, da mu je neznani storilec vlomil v počitniško hišo v Poljanah. Odnesel je več kosov električnega orodja. • PRESTAVLJENI MEJNIKI Juvanje: 9. oktobra je občanka iz Juvanja ugotovila, da je neznani storilec na njeni parceli ukradel mejnik. Drugega je prestavil. • VINJENI VOZNIK POŠKODOVAL KOLESARJA Nova Štifta: 9. oktobra je na regionalni cesti v smeri Črnivca prišlo do prometne nesreče med voznikom osebnega avtomobila in kolesarjem. Do prometne nesreče je prišlo zaradi vožnje po levi strani vozišča voznika osebnega avtomobila, kije bil pod vplivom alkohola. Preizkus z alkotestom je pokazal kar 0,92 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vinjeni voznik osebnega avtomobila, ki mu je bilo odrejeno pridržanje do iztreznitve, je s trčenjem lažje telesno poškodoval kolesarja. • ŠPORTNIKI TARČA VLOMILCEV Nazarje: V noči na 10. oktober je neznani storilec vlomil v objekt Športnega društva Vrbovec Nazarje. Iz objekta je odnesel alkoholne pijače. KORISTNI NASVETI Če upoštevamo, da je povprečna pot ustavljanja vozila na suhem vozišču 32 m pri hitrosti 50 km/h in 81 m pri hitrosti 90 km/h (pod pogojem, da je voznik psihofizično sposoben in da ni podaljšan reakcijski čas), je dejstvo, da na neosvetljenem vozišču voznik skoraj brez izjeme (predvsem ob uporabi zasenčenih luči na vozilu) trči v temno oblečenega pešca, celo preden prične zavirati oziroma izvede manever umikanja. Dejansko se to dogaja tudi v praksi, kar pa se, glede na veliko ranljivost pešcev, največkrat konča tragično. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tei.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145. Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (ProjterA. Pavlenko) V SPOMIN V septembru je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi ata Anton MLAČNIK (15.4.1919 - 30.9.1999) Iz Luč Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko v njegov spomin. Njegovi domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 J RAZVEDRILO jsJgČjujjg ikià vice Uvoz vsega domačega Gomjegrajčan na veselici razlaga Radmirčanki: “Dandanes vse uvažamo iz Daljnega vzhoda. Poglej, miza je iz kitajskega lesa, kitajski noži, vilice..., vse je kitajsko.” “Daj no mir! A zgornjesa-vinjski želodec tudi?” Zdravje je del izgleda “Jejte limone, so polne zdravja, po njih boste kar žareli!" so pred tisočletji rekli Kitajcem. Prehitra postrežba Polž z ženo sedi v restavraciji. Postrežejo jima s solato. “Si videl, dragi, kako hitro postrežbo imajo tu?” “Sem. Groza! Sem naju ne bo nikoli več!” mali OGLASI Podarim bobne, takoj, ko jih odkupim od sosedovega sina. Imate kaj za triletnike? Moj mož ima rojstni dan. Težave s problemi Na delovnem mestu sem vsak dan bolj živčen, živim pod stalnim stresom, zdravje me zapušča. Prosim, svetujte. Če se želite znebiti stresa na delovnem mestu, se znebite delovnega mesta. Orientacijska točka Turist v Nazarjah vpraša naključnega mimoidočega: “Kje je grad Vrbovec?” “Ne morete ga zgrešiti. Je nasproti bankomata.” Neizoaibljivo najdeno Zamenjam počitnikovanje za dve osebi za otroški voziček za eno. Podarim mejnik skupaj s sosedom, ki vam ga bo redno prestavljal. Prodam gensko mutirano ovco, ki odganja volkove, ima pa rahlo napako: žre ovčarske pse. Prodam petelina - prestar celo za juho, prezgoden za budilko. Podarim troznožno posteljno dvokrilno pregrinjalo z nastavkom za petpreklopne rezance in 14 kuponov za male oglase, kijih nimam za kaj porabiti. Prodam pt47-xy10wz brez dodatkov, poceni. "Vremenoslovci so nezmotljivi," trdi Vanč. "Zadnjič sem ostal dlje v gostilni, ker sem se bal popoldanskih neviht. Ves dan je sijalo sonce, a doma me je pričakalo treskanje in grmenje." Proračunski minusi Ali je to, da se vedno zaplaniramo, že načrtno planiranje? Bodoča zgodovina Tisti, ki danes tarnajo čez vreme, naj ne pozabijo, da bodo zaradi klimatskih sprememb čez leta govorili, kako je bilo še leta 2009 vse lepše in boljše. Spet so mi zaplenili avto, sem pa za to dobil alkotester v trajno last. Poslednji bodo prvi Težko si je planirati dolgoročne cilje, če ne veš, kaj bi počel v posmrtnem življenju. Mi že nismo taki, da bi kar naprej omahovali, ali pač? Cvetke ih koprive TAKSNIH KISLIH JABOLK SEM NAVAJEN Karel Erjavec, okoljski minister: »Venomerr me silijo, da ugrriznem v kakšno kislo jabolko. Ali je to pozna patrrija, zlata terrminalija, ali lafarrge, ali podobno. Ni važno, če mi ponujajo takšne ali drrugačne bobovce, važnoje, da mi jih sploh. A ne?« ZMAGA NI VAŽNA, VAŽEN JE DOBITEK Stanko Flere, predsednik krajevne skupnosti Kokarje (levo): »Ciljaj mimo! Ciljaj mimo, da se pločevinki piva kaj ne zgodi!« Matej Pečovnik, podžupan občine Nazarje: »A misliš, daje polna?« Stanko: »Ni vredno tveganja! Ciljaj mimo! Ciljaj mimo!« TEŽKOKATEGORNIKA NA DELU Ciril Rose, župan občine Luče (desno): »Jože, obleci ti tole gasilsko opremo. Meni, ne vem, če bi bila prav.« Jože Vavdi, svetnik občine Luče: »Župan, lahko je govoriti. Tele gasilske obleke so se v vodi očitno skrčile.« Rose: »Ali misliš, da bi takšna voda tudi nama pomagala?« . / ’• - SESTAVIL PEPS SODNI POSTOPEK, PRAVDA KOŠNJA, ČAS KOŠNJE (NAR.) MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU VZGOJNO VARSTVENA USTANOVA ZA OTROKE ANGLEŠKI IGRALEC- CHARLES (1811-1868) FRANCOSKI REVOLUCION.- ADOLPHE ALPHONSE • t Jk : GROBA, ŽALJIVA BESEDA, ZMERLJIVKA ' s t. *1 -vfjjf DENARNI DODATEK TA LETNI DOPUST ŠL’ %- r .1>:^ ■i§‘ V—*- GRŠKI KIPAR (IZ 5. STOL. PR.N.Š.) r v» CARL ORFF ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN v T 1 BAJKA. FANTASTIČNA ZGODBA SLOVENSKI IGRALEC- PRIMOŽ (foto: MŠ) '~T M I JI ► PRIHOD VOJAŠKIH ČET V MESTO GOSTA, DROBNO TKANA BOMBAŽNA TKANINA VLADAN DESNICA A KDOR PROSI, POBIRA MILOŠČINO UGANKAR KAR JE VPISANO JAPONSKA KERAMIKA LEPAK, JAVEN RAZGLAS FRANCOSKI PLESALEC IN KOREOGRAF- MAURICE POKRIVALO POLJSKIH ULANCEV JAZ (LAT.) FINSKO JEZERO ANGLEŠKI SLIKAR-RICHARD LOK V MATEMATIKI ŠVEDSKI PARLAMENT TEŽA EMBALAŽE, OVOJNICE PETER THALER ODDELEK TA AGITACIJO V NEKDANJI SZ KONJSKI TEK KANARČEK, GOSTOLEVEC 4. IN 14. ČRKA KITAJSKA POSODA ZA KUHANJE KRILO POSLOPJA GOŠČA V PIPI PRI KAJENJU PRETEPAČ. RVAR (KNJIŽ.) SENČNIK PRI SVETILKI OTILIJA (KRAJŠE) DESTILAT PREMOGA, KATRAN ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA ŽIVILSKA INDUSTRIJA V KAMNIKU SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA FRANCOSKI KOŠARKAŠKI KLUB NOBORU TAKEŠITA JUNAŠKA PRIPOVEDNA PESNITEV LJUBA TADIČ VELIKA KRVOLOČNA ZVER IZ DRUŽINE MAČK DELAVNICA UMETNIKOV AFRIŠKA GOZDNA ŽIRAFA NAJEMNA LISTINA ZA LETALO REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Akimov, numera, avalit, pan, SA, sejem, lastnina, koncept, cret, Aviano, Majda, diktator, Erk, IJ, hrasta, JO, Anet, kvader, klorom, Imo, Ane, vajlovka, rima, elodeja, okar, SA, trot MINI SLOVARČEK: KEAN- angleški igralec- Charles (1811-1868) AGITPROP- oddelek za agitacijo EARLOM- angleški slikar- Richard ABAŽUR- senčnik pri svetilki ONATAS- grški kipar (5.stol. P.n.š.) 16. oktober - svetovni dan hrane in boja proti lakoti DROBTINICA 2009 Mozirje, sobota, 17.10,, od 8. do 12. ure, pred trgovino Tuš Nazarje, sobota, 17.10., od 8. do 12. ure, pred trgovino Mercator - Rečica ob Savinji, sobota, 17.10., od 8. do 12. ure, pred trgovino Mercator - Gornji Grad, sobota, 17.10., od 8. do 12. ure, pred trgovino Mercator - Ljubno ob Savinji, nedelja, 18.10., od 8. do 12. ure, Plac Prispevajte drobtinico in z vašim denarnim prispevkom omogočite topel obrok socialno ogroženemu otroku iz vašega kraja! KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 43. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. 02RK Zgornje Savinjske doline Napovednik dogodkov • Petek (16. oktober), ob 15.00. Rdeča dvorana Velenje Odprtje mednarodnega festivala vezilstva__________________ • Petek (16. oktober), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje glin : KMN Kebelj Slovenska Bistrica • Sobota (17. oktober), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Ježica B (kodeti)_____ • Sobota (17. oktober), ob 14.00. Nogometno igrišče Mozirje Ragby tekma - Gold Diggers : Silverhawks________________ • Nedelja (18. oktober), ob 7.00. Gornji Grad Planinski pohod na Menino ob mednarodnem dnevu hoje • Nedelja (18. oktober), ob 18.00. Športna dvorana Kamnik Košarkarska tekma ■ Calcit Mavrica : Nazarje Input (mladinci) • Petek (23. oktober), ob 11.00. Pred domom kulture Nazarje Komemoracjja ob dnevu spomina na mrtve____________________ • Petek (23. oktober), ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Dobrodelni koncert za šolski sklad ŽIVALI - PRODAM Prodam kravo simentalko (2. telitev) steletom ali brez; tel. 584-16-52. Prodam visoko brejo telico, rjave pasme; gsm 041 /440-020. Prodam telico, sr., brejo 8 mesecev, pašno; gsm 041 /783-971. Prodam telico, sr., ki bo v novembru telila; gsm 031/266-738. Prodam telico, belgijsko plave pasme,staro 13tednov;tel. 584-16-78 ali gsm 031/237-656. Telička sivca, starega 1 teden in krave frizike ter kravo za zakol prodam; gsm 041 /239-017. Prodam telico, sr., brejo 8 mesecev, pašno; gsm 051/271-674. ŽIVALI - KUPIM Kupim teličko sivko ali simentalko, 10 dni staro, od dobre molznice; gsm 031/676-833. Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje ter bikce in teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031 /533-745. DRUGO - PRODAM Drva - bukev, gaber, suha, cepljena, klaftre - prodam; gsm 031/585-735. Prodam drva, mešana, suha, sušena v drvarnici; gsm 031 /780-074. Prodam deske in letve za streho; gsm 041/942-169. Prodam krila za garažna vrata; tel. 03/583-40-08. Prodam; 300 kos alu-snegolovci, 700 kos cu-snegolovci, 50 m2 bramac - rabljeni; gsm 041/595-484. Prodam prezorjen hlevski gnoj; gsm 041/510-219. Brojlerski gnoj - prodam; gsm 041 / 796-781. Prodam: nemški molzni stroj, motorno žago stihi, 2 avto prikolici; gsm 031/829-273. Prodam nov kardan z homokinetičn-im zglobom - max. dolž. 180 cm, max. obrem. 600 Nm; gsm 041/ 878-135. Prodam bale 3. košnje - 25 eur za kos in rezalec silaže »bider«; gsm 041/466-720. Prodam cviček, cena 1 eur/l; gsm 040/745-350. Prodam meso od 100 kg. telička -polovico; gsm 051 /335-751. Prodam meso mladega goveda; gsm 041/299-916. NEPREMIČNINE Prodam travnik s kletjo v Ljubiji; tel. 547-12-67. V Mozirju oddam v najem sobo; gsm 031/695-208. Mlada družina išče hišo ali vikend za najem; gsm 031/594-853. VOZILA - PRODAM Prodam kostanj po 3 eur/kg; gsm Prodam peugeot 306 karavan, modro metal barve, letnik 1998, lepo ohranjen; gsm 041/459-789. Podarim 20 m2 kikinda - rabljena; gsm 041/595-484. 041/984-032. DRUGO-PODARIM MORDA STE ISKALI PRAV TO ALI SE PREBUJATE Z DRAŽEČIM IN SUHIM KAŠLJEM? KAJ STORITI? Vzamete tableto! NE! Mi vam rešimo problem in to na NARAVEN način. SOLNE TERAPIJE! 031/788-881, www.solni-tempelj.com. Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, fazeciranje ravnih in nepravilnih oblik stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51 -94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. INSTRUKCIJE Inštruiram matematiko, fiziko in angleščino za srednje šole. GSM: 031/656-902, e pošta: ales.podriznik@gmail.com. Aleš Podrižnik s.p., Na trgu 20,3330 Mozirje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. MORDA STE ISKALI PRAV TO Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! Fotografija vozila je simbolična. Povprečna poraba goriva in emisija CO ; 4,8-7,81/100 km, 140 g/km SIMPLY CLEVER Po testni vožnji vam podarimo DVD z risankami. PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 ‘Vrtnarstvo in cvetličarstvo ‘Bogdan Aleš s.p Lolle pri Mozirju 24,3330 Mozirje 'let: mi 70S 587. m ‘745Ml Jiiiovni čas:8J(X}-;18:00, ss'L 8M-15M) nedetja iti praz-tiilTi zaprto www.pravljicnaponudba.si mestu E-POŠTA: info@hotelpaka.com Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc. Za vse dodatne informacije prosimo pokličite: 03 898 07 00 ali 03 898 07 10 Faks: 03 898 08 10, 03 898 08 00 E-pošta: info@hotelpaka.com GORENJE GOSTIL JSTVO D.O.O. RUDARSKA 1,3320 VE iLENJE, SLOVENIJA TEL.: 03/898 07 00, F, \x-. 03/898 08 10 Celje - skladišče D-Per 7/2009 I banka celje ‘/Hk ze Z/S /c/. MEŠALNICA BARV 5000023791,42 COBISS s kaiL!L!!llL!! B« |L»L|i II Ml II li li II IIIIILII iLIL Žllr: MIPMr T . ' ? X. Potrdila o vlogi Ugodna obrestna mera dolgoročnih potrdil o vlogi za fizične osebe: • 13 mesecev po 3,85 % obrestni meri, • 2 leti po 4,10 % obrestni meri, • 3 leta po 4,30 % obrestni meri. Minimalni vpis 10.000 evrov. Ponudba velja do zapolnitve ali zaprtja posamezne emisije. Večna www.banka-celje.si t SIGMA * COATINGS Tel.: 03/547-17-18 E-pošta: ara@ara-barve.si GSM: 041/612-240 Internet: www.ara-barve.si BARVE IZŽAREVAJO ENERGIJO! Jesen je ča "ko se počasi selimo vsvoja ognjišča. Zato si svoje prostore prebarvajmo z barvami, ki izražajo naklonjenost in prijaznost. Novo v ponudbi: barve dekoral, že zmešane po novih trendih, katerih informacija izžareva energijo, prijaznost in harmonijo. V mesecu oktobru zad^™EškoM Vse na eni polici Dom AS, najsodobnejše premoženjsko zavarovanje za dom In družino Hitro in preprosto zavarujte z eno samo polico svoj dom s premičninami, družinske člane in še veliko več z najsodobnejšim premoženjskim zavarovanjem Dom AS. Ob sklenitvi zavarovanja boste brezplačno prejeli še Stanovanjsko asistenco CORIS, ki vam 24 ur na dan zagotavlja hitro in učinkovito pomoč v nujnih primerih. MODRA ŠTEVILKA /((»0801110) www.adriatic-slovenica.si AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group OSREDNJA KNJ. CELJE