253. številka. Trst, v nedeljo It. septembra 1904. Tečaj XXIX. W Isaaja vtmk dan Tu
  • malo umikajoče se Ruse. Iz Vladivostoka — Plembeno sodišče. LONDON 10. »S:andard« poro5a iz Tukija od 9. t. m. : Neki norvtžki parnik, ki je iz Vladivost ka dospel v Moji, poroča, da je križarka »Bo^atir« skortj ža popravljena. Neki drugi knžarka ki se nslidja v doku bj baje koLcem s pttmbra dovršene. V pri-titii feču je 7 otin ma -S torpedovk. lEfROtJRAD 10. »Ruska brojavna agentura je včeraj poročala iz VJadivoatc ka : Dae 11 t. m. te bestane plembeno sod sčef da j re:šče stvai angltžkega parnika »Kalcha« ki bo ga meseca {julija zapleni e luske kri-žarke v Tihem Oceanu. Preiskava je bila od-godjeta, dok.tr je paruik j.upulnoma izkrcal bvoj tovor ter te je zamogla konšiatiratj," množina kcntrebande na ladiji. Večji dei vojakov, ki so bili dne 11. a?guata v b tki ranjen;, ho oidravili ter se vxii.il semkaj. Japonske izgube pri Port Arturju in Liaojangu. LONDON 10. »Reuierjev biro« poreča iz leingtava: Neki japonfckt častnik, ki je na potu v Tokio prišel v Tsinglav je izjavil, da bo imeli Japonci v ztdnjih dneh pri Fort Arturju velike zgube in eieer nad 15.000 miLViti ;n ranjenih. Pri Li&ojangu toJapcnei zgubili nad 20.000 mož. Poročilo generala Saharova. PKTROGRaD 10. 11 radno) Brzojavka generala Saharova na generalni š;ab poroča od 9. t. m. da ni jriaio 8. t. m. do spopada z Japonci. Baltiško brodovje odpluje v Vztočno Azijo. BEROLIN 10. Baltsko brodovje od-p!je danes v Vztjcno Azijo. Poročilo generala Kuropatkina. PKTRQ(.RAD 10. (l\adac.) li r/iojavka geaerala Kuropatkina ta carju Nikoloja od 9. t. m. pcrjči: Danes ni bilo n-.kakih spopadov. Sjvražnik ie miroval to.iko dne 8. fcoi.kor 9. t. m. Dežuje neprenehoma, pota so v sled tega neprehodaa. Rusi se umikaio iz Mukdena. BEROLIN 10. Iz Mukdena je brzoja-vil poročevalec »L >kal-A nzeigerja« : Rusi so se z čeli umikati iz Mukdena. Japonci niso še prekoračili reke Hu:ho, ki ttČe južno pod mettom. Iz Mukdena. LONDON 10. O vojni so dospele iz bojišča le posamtzie vesti, ki si nasprotujejo. Tako porcča o, da so Japonci ž 3 dospeli v MuVdan ter da ?e je Kuropatkin umaknil proti severt', dočim se rahajfjo njegove zadnje straže še v »nrem kita;8kem mesta. Zo;„et druga poročila pravijo, da se vrši pr Mukdenu mul Kuropatitinom in Kurokijem velika bitka. Umikanje Rusov. LONDON 10. »D iily Telegraph« p> rcča da je Kure patkin z malimi odelki za-državal prodiranje Japoncev tir jim prizadjal ogromnih :zgub. Daoisnik »Timesov* poroča, da so Japonci po bitki pri L aojaDgu, pomalo nadlegovali Ruse ter piša, da je razočaran radi strategije japonske vojne katero so toliko hvalili. Japonci so bil: baje razočaran', ker niso našli v L aojangu Jniti provijanta n ti loko« motiv. O bitki pri Li aojangu LONDON 10. Pri truplih padlih štabnih častn kov so našli Japonci listine, iz katerih je razvidno, da je Kuropatkin upal, da bo Japonce do 10. t. m. zadrževal pred LiaojaDgom. Pričakoval je, da mu pride do teiaj veliko število konj, ki mu bodo omogočili umikanje proti Mukdenu z vsem trenom ia zalegami. V Mukdenu je hotel koncentrirati armado 32.000 mc ž z 210 topov , da se postavi proti Japoncem, ki so vsled vednrga prodiranja utrujeni ter da jih porazi. Tienlin. LONDON 10. Dopisnik »Daiiy Maila« javlja, da je mesto Tienlin, kamor Be umikajo Rusi mnrgo bolje utrjeno nego li Liao-jang. Tienlin ima ugoineji položaj. Od se-veroz^pada in z?pada je obdano od gorovia, ki gospoduje nad raznimi prelazi. V Pe-trogradu menijo, da se Kuropatkin tukaj poda v večjo bitko. V Tfenlinu se nahajajo ogromne zaloge živil in streliva. Sodi se, da bo zamogla skupna japonska vojaka še le v treh te lnih napasti Tienlip. Tedaj bo že na bojišču novi armadni voj sibirske vojake in prvi armadni voj, tako, da b> Kuropatkin zstnegel prest »piti v ofenzivo. Hohenlohe, dosedanji deželni predsednik v Bukovini. Koroški deželni glavar. CELOVEC ;iO. Ker eki deželni zbor bo sklicen dne 19. septembra t. 1. Obletnica smrti cesaricc Elizabete. DUNAJ 10. Poved im obletn ee smrti cesarice Elizabttj ho bile po vsej monaiirji mrtvaške tdužbe bežje, katerim so prisostvovali načelniki oblastnij in mnogoštevilni \er-n k'. Shod juristov. INOMOST 10. Danes je bil (tvorjen &hod jurietov. Piedsednikom je bil izvoljen prif. Brunner, podpredsedn ki sekcijski načelnik Klein, predsednik Schmidlin (Stutgart) višji državni pravdnik Oishauzen (Lipsko) in dektn Hruza (Inomost). Spopad med Crnogorci in Albanci. CET1NJE 10. Mncgoštevilni Albanci iz obmejne vasi Cdta so napadli Crnogorce, ki so šli mirno na delo ter so dva ranili. Črno gorc;, ki so v bližini delili, so pritekli na pomoč ; prišlo jo do spopada, ki je trajal ves dan, pri čemur je bilo G Črnogorcev ranje-mh, med temi dva tmrtne. Zgube- Albancev niso znane. Položaj na meji je kritičen. Tur ški vladi se je odposlalo energičen protest, v katerem se je zahtevalo, naj Turčija brzda Albance ter naj odškoduje ub te in ranjene Črnogorce, sicer podvzame Črnogorska vlada stroge korake proti Albancem Nemški državni /bor. BEROLIN 10. Glasom, * neke tukajšnje korespondence, prične zasedanje državnega zbora ža v sredi oktobra. »D^ut. Tageezsi-tung« javlja, da namerava vlada po mcžaoati rešiti trgovinske pogodbe do božiša. Djsedaj se ta vest šs ne potrjuje. Angleži v Tibetu. LONDON 10. >Reuterjev biro« poroča iz Lhasee od doe 7. t. m., da se podpiše angležko tibetanska pogodba dne 9. t. m. Meksiko. MEKSIKO 10 (Reuterjav biro) O bodeči poslanici predsednika Diasa na kongres je ministeriki svet očaraj razpravljal. V p)-slsnici se ničesar ne omenja o reformi novcev. Sodi se, da se ta stvar odgodi na nedoločen čas. Brzojavne vesti. Novi tržaški namestnik. DUNAJ 10. »Ncue Fr. Presae« poroča, da bo imenovan tržaškim namestnikom pricc Iz Hrvatske. ZAGREB, 9. septembra I90i. Osjek, do nedavno Š9 mrtva straža, je cživel. V njem napreduje hrvatska zavest od dne do dne, s cer drobnimi, ali trajnimi vspthi. V zadoji čas so se Osječani lepo po kazali, kako se znajo rodoljubi zbrati na bra- PODLISTEK. 9 Ženitev Valerijana Kotama, ^pi.-a! Sacher-Maeoch — Prevel J. S. IV. Jelena je pogledala Z da prezirne. — Prizanesite nam že enkrat s tem Sv'oj m Kohanskim — se je oglasila meti — ve^kdj ga pozna, kakšen je. Žslela b, da se 0 takt m človeku vsaj pred menoj n č ne govori. — Tudi pred menoj ne — je dodala Jclaa. Ž J je zmajal z ramam:. Ko je tej;a dne odhajal Valerij in domov, ni bilo Jelene v dvorani, »(rotevo sem j » razžalil s svojo naglostjo. Ona noče, da bi jaz odišel, zato ni pr šla se postavit.« —Nezadovoljen je se. v \Veinrebove sani, konja ► ta i-e spustila v dir. Kakih dve sto korakov 01 dvorca je bil neki grm; med belimi vejami oe je pojavila temna slika mahaje z ruto. \\ einreb je Ustavil konja. K njima s> je naglo približavala ženska; ko je odkrila obraz, je vzkliknil Valerijan »Jelena !« in fcko&l s sami. — Jelena, vi mi opruščats ? — Oprcščam — je dahrila deklica, srčno podavši mu roko — ker vas ljubim in &em pripravljena, da kakor vaša žena pojdem z vami tudi na kraj sveta. * * Druzega dne je bila na predavanju pričujoča tudi Jeikina mati. Kdo bi mogel vedeti, je-li bilo to nalašč ali slučfjui ? Ali to je gobovo, da je bila Jelena s tem nezadovoljna. Polomila je vsa peresa in neprestano je rezala strani v neki knjigi. V tem so prinesli čaj. — VeBte tolmačiti sanje ? — se je obr nila k Valerijanu. — Mogoče — jej je odgovoril smeje se. — Poslušajte torej. Sinoči tem sanjala, da sem šla po neki pusti, s snegom pokriti ravnini. Na daleč in š r.»ko ni bilo niti jed-nega drevesca, nit' jedne kobblce. Veter je tulil in mi gnal v obraz saeže kosmiče. Še fco'j sem te zavila v svoje ogrinjalo, a glavo sem zavila z ruto. Naenkrat ee je nekaj zasvetilo pred menej, kakor zlato; no, to ni bilo zlato, bil je le solncni žarek. Temni oblaki so ae razdvojili ia solnce je zasvttilo razsvetivsi ves ta žalostni kraj ; a zlati žarki so se razprostrli okolo mene in za hip so vzrtstle okolo mine raznovrstne cvetice; vijolice, plavica — — Oh, kako prijeten je bil duh vijolic ! — Kaj pomenjajo le s*nje ? — Tvoje sanje — se je umešal oče — predstavljajo nepr čikovano srtčo. One pomenjajo pomlad ljubezni po dt Igotrajni zimi. — Kaj ti je ! — je vskliknila njegova gospa — hcčtš li, da se še bolj zavrti mozeg hčeri, ki tako ža vedno sanja po daevu in po noč». Ko se je Valerijan vračal domov, je ereČal Weinreba. — Preskrbi mi vijolic'— mu je rekel. — Vijolic ! Kje nij jih najdem Eeiaj ? — Kjer ho5eš; potrebujem jih za go-sp:co Jelene. Weinreb je bil zelo v tki bab. Iatega dne je odišel v sosedstvo k grofu S., kateri je imel znamenit vrt, da se o cej stvari po-razgovori z vrtnarjem. — Ni drugače — mu je odvrnil ta — nego da jih naročite naravnost iz Florence. — Ali uvenejo po poti. — Za to se ne bojte, bodo dobro pripravljene in hitro odposlane. Weinreb je brzojavil v Florenco. Nekoliko dni potem sedei je Valerijan v svoji sobi in se jezi!y ker ga gospa F. ne pušča niku svet li nsm pravic, ako jih je užalil človek Krcivojevfgi kova. In ve dni je zopet doilo v Osjeku do demonstracij. Raširili so nan reč tsnikaj madjar.-ko šolo z dozidanjem. Ko ja bilo to dozi d a oje dovršeco, nataknili si ponosni Madjari na streho neko metlo, katero s.j OTenčali madjarskirti zastavami. To je razbur lo mladino in je ista pooiazala šolo ' z blatom in pobila okna. Tudi na stanovanju madjareke učiteljice so bila okna j obita. Marljiva policija seveda tudi to pot ni manjkala in so 4 stražarji s;r£Žlli madjarsko metlo, a nekoliko dijakov je bilo ob3ojenih na nekoliko doii z»pnra. Madjari nss izzivljajo in žalijo povsodr, kjer le morejo. Mt jim dajamo mirne duše ^ — vse, oni pa nam, v zahvalu, vzkračajo i vse. Oai dobivajo vojn8 koncesije, mi pa moramo gledati njihove vspehe. Kakrr je bilo že rečeno v tem listu: moralo sa bo odslej madjarski dopisovati z madjarskimi oblastmi. A v istej naredbi se nikjer nič ne oinerja Reke. Potemtakem priznavajo tudi oni tam »gori«, da jo Reka hrvatska! Topa hečejo Madjari sedaj nekafeo pupraviti in čuje sp, da bo domači peš »elk št. 79 grofa Jelačlci premeščen z Reke ter zamenjen z jednim madjarskih polkov, ki bo madjarski dopisoval z oblastmi. No, to pojde vendar nekoliko težko, ker ni prav verjetto, da bi se radi blaženega mEdjarsk?ga jezika hotelo kršiti celino 13. vojnega zbora. A na Reki služijo v tem polku m!aden;či iz južne Hrvatske vse do Kolpe. Kako hočejo Madjari premagati to okolno-t ? No, pustimo na m'ra Madjare, pak preidimo k naš;m domačim stvarem. Sj vedno smo pod učinkom vrečine, Š9 vedno spavamo, še vidno prevladuje to silno nehanje na našem političnem obzor u. Jedino v redakciji »HrvatBfcva« slavnega je nekoliko živahno. Tam so se začeli g.bati in tirajo — redak-torje iz redakcije. Tako so te dni odpovedali trojici staloih sourednikov ; med njimi tudi glavnemu uredniku d. ru Avgustu H a r a m b a š i ć u, ki je končno s tem činom doigral in iz-gral svojo ul go v hrvatskem političnem življenju. Na njegovo mesto pride dr. Ivan Ruž c, nekdanji urednik »Hrvatskega Naroda«, ki Eedaj pripada »kmečki stranki«. Hadovedni smo, kako dolgo bo ta gospod po volji oni gospodi, ki žele bratski nar, d »preporoditi«?! Slednjič fe je izvršila volitev v Zlatarju. Tu se je vodila volilna borba med dvema opozicijonalnima strujama : med »Starčev:cavo hrvatsko Etranko prava« (»čisti«), ki je bila postavila za svojega kandidata nekega Dra-got'na pl. Pisačića, in med »Hrvatsko stranko prava«, ki obstoji edino le ša po imenu, katere kandidat je bil varaždinski advokat dr. nikdar samega z Jeleno. Na vijol c^ je povsem pozabil, ko je stopil v sobo Z d, pazljivo noseči v roki nfžio škriaj;co. — Kaj si prinesel ? — Vijolice, g sptidar — je odvrnil Zid Bineje se. — Ta hip so prispele iz Florence. Valcrijsn je hitro odprl omot; vijolice so bile sveže, kakor da so sedaj utrgane, vsa soba je zadišala od njih. — Hvala ti, dobro si it vršil svoje delo. A sedaj čuj moj predlog. Upnik in dolžnik sta stopila bliž e jeden k drugemu ter se dolgo in zaupljivo pogovarjala. Tudi od sedaj je mati Jelenina vedno prisestvovala predavanju, čeravno je bilo to Jeleni zelo neugodno. No, We nreb se je vendar spomnil na nekaj ; skrivaj je prišel v dekl čino sobo v prvem nadstropju, odprl okno, ki je gledalo na park, na to se je vrnil, pust vsi okno navlašč odprto. Po odhodu Valerijana, odišla je Jelena v svejo sobo, da zapiše v dnevnik dogodke tega dne — ali napisala je se-le par vrst, ko so jo prestrtš li iznenadni glasovi. Okno je zaškripalo, ona pa je naglo vstala in zavpila. Glava, ki se je prikazala na oknu, je bila Valerijanova. (Pride še). Pero Magdić. Tudi s lo volitvijo se je pokazalo, kakova je naša stara opozicija, ker ts volitve ni vcdil patrijotični zanos, ampak divja strankaraka strast. Blagor vladi, kateri pomaga — opczic ja, pobijajoča se medsebojno !! Izvoljen je bil z 51 glasovi večine Piaačie, ki je bil že 12 let poslanec in ki je >delal« toliko, da ne more pokazati ni-jednega dela, s katerim bi se bil izkazal v onih 12 letih, ko je sedel v saboru. A sedaj bo menda v saboru — dalje sledil svojemu prejšnjemu izgledu. Vidite, taki smo ! Me=to da bi opozicija volila človeka — ne pravim, da mera biti to ravno Magdić —, ki bi zastavljal vse svoje s le za dobro naše domovine, ki bi z možato besedo stal na brar.iku narodnih pravic, ee ta opozicija cepi v dva nasprotna si tabora in izvoljen je mež, ki bo v saboru le Bedel, podobno mnegim diugim ter bo dopuščal več n;, da ee še nadalje igra s pravicami naroda hrvatskega. Milan. Slov. politika in zadružništvo na Slovenskem. (Po »Slovenski Zadrugi«.) (Dalje.) A to početje nadaljujeta se danes. I/-her&'ci fo fpoznali, da je zadružništvo močna opora klerikalcev, ereo lop po njem, in naj gre vs3 v zrak! »Slovenski Narode polni vedno svoe predale z opravičenim in neopravičenim f u mnijenjem glede poštenosti klerikalcih zadrugarjev in pada seveda v svoji slepo3t: v nevaren ekstrem, kajti on ne vidi, da ne ruši samo klerikalne, nego tudi narodno gospodarsko postojanko. Ali tudi »Slovenec;« slabo hrani svojo stvar, ker — nima čista vesti. Pri tem ee pa zadružništvo krha, njegova dieciplica ginevs, gospodarski njegov pomen pa prs aja od dne do dne bolj iiu-jsoričen. Še bi ga okrepila močna :n zdrava centrsl ziq ja. To so kler.kalci spoznali in hite i v IV ubijano sklicati zadružno enketo, ki naj te posvetuje o tem predmetu. Spoznali so pač gospodarski pcmen centralizacije, ali njih postopanje ni bilo korektno, ni bilo cdprto. Poglejmo, zakaj. Strankarski boji minolih let so povzročili, da ima Bicvecsko zadružništvo štiri »Zveze« gospodarskih zadrug, namreč : v Citlju, v Ljubljani, v Gorici, v TrBtu in v Puiju. Ako ab9trahiramo vse politčne momente, smemo reči, da je te »Zveze« rodila tudi dejanska potreba posamičnih pokrajin, kajti iz naštevanja mest vidimo, da ei je vsaka posamična pokrajina ustanovila svojo posebno »Zvez:«. Nekaj njih ee omejujejo na delovanje samo v Uet-nem ozemlju, v lastD: pokrajini, druge pa raztegujejo svoje delovanje čez v*Ee slovenske pokrajine. Vtled tega vlada gotovo nekaka konkurenca med ;oedinimi r-Zvezami«, dasi se že h čujejo vsied političnega prepiiSanja. Fakt imam^, štiri »Zveze« so tu, štiri gospedsrski veo uli manje močni elementi, štiri zadružniški crgan z?iit ki zdiužujejo nižje gospodarske organizme posamičnih pokrajin. Dejstvo je tudi, da se čuti prav živahna potreba po centralizaciji slovenskega zadružništva. Z obema rokama podpisujemo izjavo g. dr. Kraka, predsednika »Gospodarske zvez?« na občnem zboru te »Zveze« leta 1904, da »i -eja centralizacije živi in tudi predre ; nas saupni nemen mora biti : osredotočiti in zeriiniti goBpjdarske sile našega narjda«. Oporekat pa se da mnogo nadaljnim njegovim besedam : »Kdor nasprotuje ideji, da ee združijo vse slovenske zadruga v veliko mogočno zveso, ki naj bo seveda v Ljubljani, nasprotuje tudi temu namenu«. — Kje pa stoji zapisano, da »Zveza« mera »seveda« biti v Ljubljani? Iq kako ei mislimo to »veliko mogočno zvezo« ? Pač U ko, da prenehajo v če doseda nje »Zveze«, in da se zdiuž jo vse slovenske zadruge v eno samo »Zvezo« ! 1>j »e kedsj doseže ta cilj, ca tem dvomimo z ocirom ca že živahno razviti razvoj zveznega zadru/ nega deovanja. (Zvršetek pride.) Javni shod v Nabrežini. (Izvirno pcročilo.) Akad. fer. društvo »Adrija« je priredilo v četrtek t. m. javen ljudski shod v Nabrežini z dnevnim redom: 1) Slov. šolstvo. 'J) Ljudska izobrazba. Shoda se je udelež lo kakih 5U0 mož in m adeničev. Otvoritelj shoda. g. phil. I p a ve c, je predlagal za predsednika domačega župana g. Grudna, g. Ko- lt pač iz Trsta pa je predlagal za podpradssd nika g. M i 1 i č a. Oba sta bila izvoljena Orez prigovora. Vlado je zastopal okrajni glavar sežanski, g. R e b e k. K prvi točki dnevnega reda ie govoril g. cand. iur. Alojzij Gradnik. Govoril je najprej o ljudskem šolstvu, o slov. ljudski šoli v Gorici in o nevarnost', ki preti Slovencem v obmejnih krajih vsled naraščanja tujih šol, zidanih po »Schulvereinu« in »Legi«. Potem je prešel na naše srednje šolstvo in dokazal, da nimamo Siovenci, katerih je v Avstriji skoro poldrugi milijon, niti ene slovenske srednje šole, dočim jih imajo Italijani, ki jih je le 600000, ijosem. Še boljše nego Italijanom pa se godi Nemcem, ki jih v naši deželi sploh ni, a veudar imajo na Primorskem nič manj in nič več, nego pet Brad nji h šol. — Govoreč, nadalje o slov. univerzi je pov-darjal govornik, kakega pomena bi bila ljubljanska univerza za kulturni in gospodarski razvoj elov. ljudstva. Velikega pomena bi bila tudi za zbližanje z drugimi slovanskimi narodi in elov. vzajemnost bi ne bila potem več prazna fraza, ampak dejstva, ker bi bi.'a vzajemnost duha in misli, ki je predpogoj vsaki drugi vzajemnosti. — Da so razmere na polju šolstva pri nas tako žalostne, rekel je, smo sam: krivi. D.sedaj sa je obračalo temu premalo pozornost', nobenega navdušenja ni bilo med ljudstvom, ker ga nt tudi nihče budil. Poživljal je h zaključku vieh, ki slovenski čutijo, naj delajo z vsemi mjčmi za uresničenje naših tako opravičenih kultur-n h zahtev. K drugi točki dnevnega reda, o ljudski izobrazbi, je govoril g. cand. iur. Tomo Šorli. Rtzpravljal je o vzrokib, ki so krivi, da je duševni nivo slov. ljudstva To priznavajo listi vseh narodov, ne izvzemsi angležkih. t Dejstvo, da se Japoncem ni po3rćčilo obkoliti iuako vojsko in jej zadati odločilen udarec in dejstvo, da se je ru3ka vojska ob manjih izgubah, nego so bile japonske, mogla umakniti na svoja ojačenja, kjer more mirno čakati lastne koncentracije; ti dve dejstvi označuje »Ru3ki Invalid« kakor strate-gičen nevspeh japonskih operacij. No, pa Čujmo, kako sodi list »Reichs-\v2hr« ! Pjše namreč doslovno : »Japonska zmaga pri Liaojangu se krči glaBom dosedanjih ve3ti bolj in bolj. Ako se Rusi — kakor poroča maršal Oyama — ob premogovnikih pri Vantaju re3 zopet pripravljajo za bitko, potem pa ni bila pri LiaojaDgu nikaka zmaga v strategičnem pomenu, ampak je bilo le pridobivanje prostorov, poskusi za »izmanevriranje« sovražaika iz njegovih pozicij. Na vsaki način je manjkalo na japonski strani proganjanje, a če se bitka ne izkorišča s proganjanjem, ne more nje vrednost nikdar postati odločilna. Vidi se torej, da so v To-kiju zopet enkrat prehitro slavili zmago in da so generala Kuropatkina prehitro uvrstili med generale izgubljenih bitek. Po lastnem pri poznanju Japoncev zdi se, da j a resnica ta, d a r u b k a vojska nikakor ni bila tepena pri Liaojangu. Kajti tepens vojske sa na postavljajo kar hitro zopet za bitko. Ša manje je možno govoriti o popolni japonski zmagi, kajti zmaga postaja popolna edino le po proganjanju, in zmaga, jašči«, »Silnij«, »Storoževojc, »Smelij«, »Sir-ditij«, »Strojnij«, »Skorij«, »Voditeljnic, »Bezuprečnij« ; skupno torej 27 vojnih ladij poleg 14 torpedov 1. in 2. razreda ter transportnih ladij »Angore« in »Amurja«. II. V Vladtvo3toku bo vojne ladije * 1.) oklopni križarki I. razreda »Gromoboj« in »Rossija« ; 2.) pokrita križarka I. razreda »Bogatir« ; 3.) lovci torpedov »Vojski«, »Bujni«, »Blestašči«, »Bistri«, »Vedovi« in »Bravi«. Skupno šteje torej prva eskadra ruskega brodovja v Tihem oceanu vojnih ladij, dovoljno število, ki bo Japonce sililo, da bodo morali ob prihodu druge «3kadre Tihega oceana razdeliti Bvoje brodovje. Novi ruski minister zunanjih stvari knez Sviatopolk-Mirski je iz stare plemenite rodbine iz gubernije Harkav. Peter .Dmitrijevič Sviatopoik-Mir Sii ee je rodil leta 1857 na Kavkazu, kjer je bil njegov oče adlatu9 tedanjega vojaškegi poveljnika. Po dovršen.h vojaških študijah je obiskoval vojaško akademijo sv. Nikolaja. Pred izbruhom rusko turške vojne leta 1S7S. je bil Mirski pridodeljen vrhntnvj poveijn ku ruskih čet v Kavkazu tir ee je udeležil već bitk, izlasti se je odlikoval pri zavzetju Kar^a, za kar ie bil imenovan carjevim adjutantom. Leta 1886 je postal poveljnikom tretje divizije grenadirjev. Lšta 1 1 d - , . ,„__' priđtopen. OJ leta li»02. je bil Sviatopolk- sploh ni nikaka zmaga. Pripomba v telegramu r r T.. . . . . . _ > — , Mirski generalni guverner v V ilni. kjer je maršala Ovama od i. t. m., da so premo-, e 6 ~ / J J . . . j..... bil povsod obče priljubljen. Mirski je posebno govmki pri \antaju »edini v Mandžuriji« in f 1 J J ... , . , , ». , . . ... t, naklonien zemstvom, pokrajinskim zoorom ter »da je bila radi tega posest istih za Kuse J ' * J življenskega pomena za železniški obrat«, °e J< iz popolnega vračanja ednošajev. Ja- r(»a" premogovnikov . se je potegoval za razširjenje njihovega delo- Ćo pa čitatelj še ne zaupa tudi tej ntm-' ški sodbi, navedemo mu lahko še bolj ne- Drobne politične vesti. pa imajo na Kronanje kralja Petra. B 1- pri Vladivo- garskegu kneza l erdinanda bodeta na ave-niso nikakor čanostih povodom kronanja kialja Pe:r-i Vantaju ima zastopala pulkovnik Nikolajev in ministerjki za Japonce, predsednik. pogrešati to Izgredi proti Zidom v Ru- siji. V me3tu Simli so bili, kakor poročajo iz Varšave, večji izgredi proti Židom. Mnogi* hiš so izgrcloiki oplenili, a več stotin Zidov, večina žen in otr^k, je zapustilo meBto. vsakemu, tudi najrevnejšemu, prispevati svoj oboi v narodne svrhe. K be3edi se je oglasil pa to g. Kopae, ki je izjavil, da je prišel z cajvečj m veseljem na shod v Nabrež:no, da je pa razeč--ran, ker vidi, da so m adi akademiki ravno taki in nič boljši nego tržižki d^htariji. B.ti strogo japonotiUkega lista »Times«. Heleni dopisn:k je bil očevidec rečacih bojev. Ta pravi, da sj bili Rusi sicer hudo pobit:, a 1 i Kuropatkinje izvojeval zmago na d japonsko strategijo. — No, da bo slika mnenj popolna, na] povemo sa, kako sodi italijanski polkovnik Barone o ssdjnji fizi vojne. JapTnci bo si stavili, pravi, i dva cilja, a niiio dosegli nobenega: niso vzeli Port Arturja in niso prisilili Kuropatkina v Domače vesti. , , , , , , . .. j odločilno bitko, da bi ga premagali. Prvi cilj oben.m lubček vlade m zastopnik ljudssva, ,, s J _ ..... .. , utegnejo ee doseči, druzega pa težko vec. to ni možno. Oa vidi eu.no reaitfv iz desj- ; r> . . . . ^ . , ... Žilava obramba Port Arturja je omogooila litn:h slovenskih razmer v t?m, da preitopijo , . , . . . , .T . .. . r» j - i Kuropatkmu, da se je umakn i v redu. Ve- vsi olovenci v st c jahstične vrste. Povdarjal ... _ , .. , J . , . i lika pogreška Japjncav je bil?, da bo se za- je znane zahteve, ssciilne demokracije, pri-! . , . _ . T * , . , . . , , grizli pred Port Arturjem. Japonci poročal je radikalno taktike, katera edina vodi do vsptha. Zi vzgled je navede , da g. Kurber pač potuje v Galicijo, a na Slovensko ne prihaja. Govoril je tudi v militarizmu, o civilni i^ti, itd. in zavil je ves govor tako, kakor bi b li akademiki najodločnejši pristaši militarizma itd. (Pride Se.) Port Arturjem. Japonci so na križpotju : aii se bodo lovili za nedoseženim namenom, ali pa bodo sledili nisvetu previdnosti ter se lepo vstavijo pri Mukdenu. Barone iim svetuje to poslednje. I /odf ma smo rekl:, da je bilo uma nenje Rusov iz L aojanga ža v raprej določeno ; u- f.a zato, ker je Harbin določen ka- PoTodom obletnice smrti cesarice Elizabete je I ila včeraj ob i), uri dopoludne v cerkvi novega sv. Antona sa pok. cesaric « slovesna črna masa, katero je služil sicf dr. Nagi ob veliki asistenc'. Sv. opravila so se udeležili načelniki civilnih in vojaških oblast-nij ter mnogo občinstva. Dogodki v Bicmanjih. Iz R cxanj nam pišejo: V četrtek na praznii Malega Šinarca \ rš.l se je v Ricmanjih zjpet civilen pogreb 75 let starega može, ki e bi nekdaj riesmanjski cerkovnik. Sprevod jn vodil vašii župan Ivan Bard on rb asistenci cbah cerkvenih staiešinov in vseh dvanajfet erenjskih odbornikov, ki so nosili goreče sveče. Med sprevodom je svirala domača godba. Ker je bi praznik, je bi a ni j. sprevodu ogromna mnež ca natoda iz s .sed-n h vasi izlasti z tižaske okolice. Gotovo je bilo tega dne v R cmanjih nad 2000 ljudi. Re 1 je bil kakor navadno uzjien, Rusko-japonska vojna. Trst, 10. septembra 19C4 Tudi sedaj, po srditih bujih pri L aojangu, opazujemo iste pojave kakor pj vsaki veei aieri detedaj, ko je rusko vojskovodstvo ukrenilo kaj, kar presega umevanje, umeva-nje strategov po redakcijah japunefilskih listov. C\m ho su ruai umaknili z razlogov, neznanih javnosti, a predvidjen h v koncepta Kuropatkinovih načrtov, vsikdar zaganjajo japonifili silen krik o sijajni japonski zmagi. Čim pa se je kr.k malo polegel in so se malce razpršili oblaki kadila v čast in slavo Japoncev, krči se »zmaga c bolj in bolj in slednjič se celo prikazuje končno kakor imeniten japonski — nevspeh. To velja v polni meri o srditih petdnevnih bojih ckolo Liaojanga in o umak- kur operacijska bata za ofenzivo Rueov. A , T?- i.i • - i * u a sedaj ne prihajajo ob takih prilikah vtč ta umaknenje je Kuropatkin izvel tabo, da J • » • a«- u- - - i_ i • c.rožniki, čemu tudi ? je vojasai veicaki oznscijo kakor m o j s t e r- ' t + i Ta pogreb je bil že t r i d e s e t i, ki pe ako delo strategije. I J je vršil civilno, odkar je ukazal tržaški škof, Nemtc Nagi, z bajoneti razgnati tukaj- Iz Daljnega. V Daljnem je baje 15.000 japonskih bolnikov in ranjencev. Mesto je podobno veliki bolnišnici n zatrjuje se, da bolezen »beri-beri« decimuje čet?, ki cb'egajo Port Artur. Rusko brodovje v vztoeni Aziji. Prva ruska eskadra Tihega < )ceana, čije poveljnik je podadmiral Bezobraiov, šteje glasom ruskih virov danss še eledeče vojne šnjo staroslovensko cerkveno občino ter za preti obe tukajšnji cerkvi in oba zvonika: da, ta uzorni škof, ki n^s tako »ljubi in fc i a nas briga«, je bil tako malenkosten, da je ukazal zapreti celo lesen mrtvaški križ ia mrtvaška nosilo, ki so lastnina občine. Škcf Nagi je ptulal sam mnogo iztis v svojega »pastirskega pisma«, ki ga je izda i dne 4. t. m. na »V Gospodu ljubljenu vtr- lad'je : | nike v R cmanjih in Logu«. I. V Port Arturja se nahajajo 1. oklop- | dobil nazaj že vte iztise. njače: »Peresvjet«, »Sebastopolc, »Pobjeda«, Dj' njegov »pastirssi list«, »Poltava« in »Retvizan« ; 2. Križarka prvega posla1, upamo za trdno da rada: »Bajan« in pokrita križarka I. reda nadlegoval. »Palada« ; 3. križarke druzega reda: »Zabi-| Volilno gibanje na Štajarskem. G- Upamo. da ;e To je bi zid-ki nam ga je nas ne bo več nenju Rusdv. Nepobitno dej s ;v o je, da je bilo jak »Razbojnik« in »Džigit« j torpedo- ! banje za prihodnje d aželnozborske v< 1 tve, že prej določeno, da se Rusi umaknejo, ne da bi ee dali prisiliti v kako zares odločilno bitko ob neugodnih razmerah Ta tt ategični namen je Kuropatkin dosegel v polni meri. križarki »Vsadnik« in »H- jlamak«; 4. top-1 izlasti ra novo kurijo, je trajno zelo živahn o ničarki za visoko morje >Bobr« iu »Grem- tudi na strani spodnještaiarskih Slovencev, jašč « ; 5. L >vci torpedov: »Unimataljni«, ' Vrše se ehodi na raznih krajih spodn e »Bojevoj«, »Vla^tnij«, »Vinoslvij«, »Raz- Stajareke. Vsi shodi sodobno obiekani. Tud: v mar-borskem okraju, kjer bo v novi ku- ] Deček — k&teiemu je 10 let — se je riji najhuja borba, je nade, da zmagajo o padcu ranil v desno stegno: ker je nam-Slovenci, ako VBi do zadnjega etore svojo "č imel v žepu en omot žebljev, ki jih je dolžnost imel nesti svojemu cčetu mizarju, so Be mu kaki gospodarji so štajarski nem- žeblji za pičili ▼ stegno. >kntarji. Kopališča v Laškem je prišlo na Prevarjeno zaupanje. Služkinja Marija kant. S tem kopališčem se je gospodarski Glavič, ki stanuje v ulici dei Capitelli štev. uničilo že več kapitaliftDV-veščakov. Ne gre, 2.J, je bila še na novega leta dan naprosila pa ne gre. To kopališče se ne rentira. A Matildo Gojtan, stanujočo v ulici delle Mura čujte sedaj : občinski odb^r hoče sedaj ku- št. 10, naj jej hrani njen kovčeg. Gojtan je piti to falirano kopališče ter najeti v ta rada vstregla ter sprejela v shrambo kovčeg. A namen «7oto 200.000 (Čitaj in reci: dvesto- ko je Marija Glavič šla teden dni pozneje k Ma-iisoČ) kron!! Za poljetje, o katerem se že v tildi, da bi vzsla iz svojega kovčega nekaj naprej ve, da ne bo vspevalo, hočejo napr- perila, je z začudenjem zapazila, da je bil . ti taki razmerno mali občini dolg 200.^00 njen kovčag nasilno odprt, a ko gaje odprle, kron!! Če to ni lahkomišljenost, je ca je kon3tatira'a, da je bilo vzetih iz kovčega — blaznost. Taki občinski gospodarji eo 24 srajc in zlata ovrataa verižica, v skupni Zahvala. Podpisani, globoko ginjeni na tolikem spoštovanju in sočutju izkazanem spominu njihove drage nepozabne sestre ROZINE se zahvaljujejo iz dna svojega srca. Komen-Sežana, dno 10. septembra 1904. jtfihael, £liza in Klementina gorghi. spodnještajaraki nemškutarji ! ! vredno3ti 118 kron. Poklicala je Matildo ter Vinska tnrater je Tržačanom. skoraj j« vprašala, kam da so šle srajca in kam popolnoma — nepoznana stvar. Leto za le- verižica. Matilda je pa solznimi očmi pove- tom či.amo o vinsk h trgatvah, a večina dala, da je one predmete vzela ona, ker se nas, ki stalno prebivamo ca obali Adrije — je nahajala v hudi denarni stiski, ter da jih nismo še videli — vinske trgatve v dvo- j* zastavila. Objubla je pa, da jej bo po- rani! Dae 2f>. t. m. bo v Trstu n menda vrnila vse v malo dneh. tudi na Primorskem prva taka »V.nska t:- Nc, cd tistega časa je prešlo ža S me-j gatev« in Bicer jo priredi pevsko društvo secev. Videča, da jej Matilda še ni povrnila j »Kolo« v prostorih »Narodnega doma« pri ukradene jej predmete, £e je Marija Glavič Prnrla se staru °'cna in okvirje so ši-1 I Uvid parni. Acquedotto 7. Učiteljica ilaslrc z državnim izpitom preskusen i m na Dunaju, podučuje glasovir. Naslov pove up. „Edin.". sv. Ivanu. »Kolo« je s to prireditvijo gotovo informirala o stvari ter je izvedela, da je Matilda zastavi a tudi nastavne listka tlčoče vstreglo Tržačanom, ker tako jim bo dana ae zastavljeuja veriž ca in srajc. To je bilo prilika ogledati si »Vinsko trgatev«, kakor- p* že preveč. Potrpežljivost jo je zapustila in šnjih prir-jajo v Ljubljani in po drugih ee- t ena je šla včeraj predpolud^e na policijo, kjer vernih krajih. i je prijavila vso stvar. »Kamunski ž?panc, »kamun3ki slibar« j in nočni »vardjaa« se vežbajo v svojih imenitnih ulogah! Pevsko-braliio društvo »Ladija« t Devinu priredi danes dne 11. septembra 1904. veliko veselico na krasnem vrtu g^Bp. F. Pitsa z nastopnim vsporedom : 1. Pozdrav. 2. * * „Mladi vojaki", ko-račnica, svira vojaška godba. 3. H. Volarič: „Pogovor z domom", poje pevsko društvo * Ladija« iz Devina. 4.1, pl. Zaje: ..Poputnca Nikole Jurišiča-, poje pevsko društvo »Na-brežica« ic Nabrežinc. 5. Vilko Novak : „Bi mina noč...", p-ja pevsko društvo »Adrja« iz Barkovelj. • '». * + -O) slovenska zemljica4*, novi akordi, poje pevsko društvo »Ipava« iz M.rnu. 7. Gj. Eisenhut: „Kresni »pol i Tuljav«, poje pevsko društvo »Nabre žina« iz Nabrežine. ..Slovanska »uver- tura-, s ira vojaška godba. 9. Jaka Stoka : „Trije t čki~, igra v 2. dejanjih. Po veaallci svobodna zabava b plesom. Svirala bi go iba c. kr. j ešpolka št. 47. iz < roriee. Začetek točno ob 4. uri pjpoludne. Cisti dohodek je v prid družbi sv. O rila in Metodija. Vstop nina na veselico 50 stot., sedeži v I. IT. in III. vrsti G0 stot., drugi sedeži 40 stot. Vsak plesni komad 20 stot. V slučaju slab»ga vremena viš la se bo veselica 18. septembra t. 1. Pevci in pevke »Kola« se pjzivljaj) naj sa danes p o po 1 u d n e ob 2. uri saidejo v »Trž. poip. in bralnem društvu« na pogovor radi prireditve »vinske t r g a t v e«. ZOBOZDRAVNIK Dni? M Ur Ms 3 Brillait v TRSTU ulica S. Antonio št. 9. H. nadstr. Izvršuje zadelanje z emajlem, porcelanom srebrom in /latom. I/deluje posamezne umetne zobove kakor tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9,—12 predp., 3.-5. popol. * > 4 > 4 4 < 4 4 ► ► 4 ► Ivan Natale ulica Stadion 10 = ima v /aloiri naj popolneje priprave za ne- 5 pregorljivo luč na plin. kajti z istimi so g priarani 40° 0 porabe. j^./vp^va^'V'^ ] Mrežice ..Duplex", ki gore 2000 ur. J — Pripadhi. A Odbor. Zaloga dinamita v Lonjerju. Stavbeno podjetje Kle jensienicz, Damuth in d-, je prosilo dovolje.ja, da stavi zalogo di namita ia zemlj šču tat. 618/2 v L^njerju. Interesenti naj svoja evettuvelna oporekanja ulože pismeno ni uložnem zapisniku magistrata do dne 20. t. m., ali pa ustmeao re čenega dne pred komisijo, ki se saide na iicu iresta ob 11. uri pre ipoludae. Delavec ponesrečil. Strašna smrt je za iela 2o letnega J.+ kol>a Hrasta iz Koba rida, ki ie delal na novi železnici v Sv. Luciji. Imel je opraviti z mine, ker nakrat se je uael dinam;t poleg Djeg«s. Vse nsu je udarilo v glavo ter mu jo razneslo. Bil je takoj mrtev. S:rašaa smrt je napravila med delavci globok utis. Čuden prizor. LjuJje, ki so bili včeraj o&jlu 10. ure in pol na trgu ruiečega mosta, so videli ta le čuden prizor. Ob kanalu, od morske strani je pritekel ncal deček, a takoj za petami mu je sledil mlad človek. Očevidno je mladi mož lovil malega d»čfca. In ga je res tudi ujel na trgu, a na čuden način. Ko je mož pridirjal do dečka, bs je ta poslednji vstavil. To pa ie provzr-čilo, da je mož b tako močjo zadel • b dečka, da je isti padel na t!a. Videči dečka na tleh je me ž stopil nanj z *no nogo. Na to je pa piišel redar ter are-toval r nega mladega moža — ki je kapetan italijantks barke »Iberiac, 28 letni Danijel Doc a doma iz Adue pri Chioggiji. Na policiji ga je zaslišal koncepist Korschner. Borzna poročila dne 10. septembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.03—19.06, angležke lire K — .— do —.—, London kratek termin K '239.60 239.95 Francija K 94.90—95 10, Italija K 94 90 — 95.10 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.25—117.50, nemški bankovci K---—.— avstrijska ednotna renta K 99.20 — 99.60, ogrsks kronska renta K 97.— 97.25, italijsnRka renta ti 10234 103; 4 kreditne akcije K 38.— — 640 — LombsMi E 88.— 90—, Llojdove akcije k 710.— —716.— Srečke: Tisa K 323.-327.—. uredit K 462 — do 472. Bodenkredit 1880 K 306— 315.—. Bv denkredit 1889 K 296.— 3t6 —, TurSke K 129.— do 131.— Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2, url poool Državni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4*/, Avst. investicijska renta 31/,®/, Ogrska renta v zlatu 4°/„ „v kronah 4°/, renta 3'/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 itfc:. lir Cesarski cekini IVAN JANČAR tehnični koncesij onlrani zobozdravnik v Trstu, nI. Torrente 32 II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iž kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne. Sprejema od S—6. pop včeraj danes 100.10 10 ».16 100.10 UMLE 119.15 119.20 HH30 99.30 90.95 90 95 118.95 118.90 97.10 97.10 fS.SO 8M..S0 16H — 1G13. - 648,- 23*62 239.70 117.30 117.12 21.46 2V46 19.01 19.03 96. — 9ft.— 11.34 11.34 Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 93.92 5"/0 italijanska renta 104. —. Španaki exteriear 8;» 3J akcije otomanake banice 573.—. P a r i z. (Sklep.) Avstrijske državne Selern^ —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 87.55 meajice na London 252.30, avstrijsra zlata ran 102.75 ogrska 4°/0 zlata renta 101.10, i-JLnderbv 47^.— turške srečke 123.25, parižka banke 1190, italijanske meridijonalne akcije 7±0—, akcije Ko Tinto lu.95. Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 8o'' 16 Lombardi srebro 26' „, špaaska renta SV;, nt lijunaka renta 103' 4, tržni diskont, 21 . meujict- m Dunaiu —.— dohodki banke —.— izplačila btmk 50 tU) Trdna. Tržna poročila 10. septembra. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good avt rage za tek. mesec po 50 kg 45.— frk, ia dec 45.50. Hambur g. (8klep pop.) Kava Sartoa goo average za september 38" 4, z* do». 37'/,, za marec 38—, /a maj 38' k vrdržaao. — Kava Rio n*vaau» loco S6—37, navadna reelna 3o—40, navadna dobrt 41—43. H m m b n r g. (Sklep ) Sladkor za sept 2145, za oktober 22.10, is dec. 21.70, za jauuvar 21.85. za maj 22 15, za avgust 22.40. Mirno. — Vreme : oblačno. Sladkor tuzemski. Centrifagalpile, promptne K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassš ia Melispž*« promptno K 68.30 do 69UJ0, za aept. K —.— d< —.—, marec-avg. 68JO do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 10'/» 8h. Java 11.41, fch. Mirno. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodoče dobave, vzdržano. 5 stot. zvišanja, nespremenjena. Pariz. R£ za tekoči mesec 15.50, rž *v okt. 15.75, za november-dtcember 16.—, za nov. februvar 16.25 (mirno.) — Pšenica za tekoči not-sec 22.b5 za okt. 22.85, za uovember-december :i3.30 s a nosember-febr. 23.^0. (mirno). Moka za tekoči mesec 30.25 za okt. 30 5 ). za no /.-december 30.90, za november februvar 3Ulj (mirno) Repično olje za tekoči mesec 49 25, za oktobdr 4!» 25, za nov. - december 49.50 z.i januvar-april 50 5u (mlačno.) fepirit za tekoči mesec 44.50, za okt. 43.— zb nov.-december 42— za j an u var - april 41.— (stalno). Sladkor surov 88° uao nov 26-- 26V* (mirno), bei za tekoči mesec 23za okt. 3C1/« za okt.-jan. 30 '/,,, za januvar - april 311/* (stalno) ia fiiirar o2—6*\s Vreme: oblai'no. Izvrstan oku* kavo tioseiets • pnme*aniem yydroyg žiine 'm 18 POSKUSITE' v:c'H CrjgoMO'ino. Bosinj 5 k«. ooUlka a K tO h Iranca. DOMACi PRIJATELJ" • icm odiUTUicvii usisni pmlu» mtiocnk, ^^ Z^d.-oCe hieras ji/ne ime Mnic4ni*aIco 8loven9kazaloga in tovarDS II dj O Idi Ojod pohištva Andreja Jug t Trsti, ulica S. Lucia IS. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno peli ciranega poišhtva. Novi velik dohod blaga za možke obleke iz tu- in inozemnih tovarn za spomladni iu poletni čas. Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma- nifakturnih predmetov. Velika množina mož ki li srajc vseh vrst belih, harvanili ali od satena. Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojača. ALOJZIJ GALPERTI naslednik Fr. Hitty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST. Zaloga tu- in iiiozenislali vin, špirita in likerjev in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via deii'Acque št. 12. (nasproti Kale Csntrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bu -gunder. renskih vin, Moaella iu Chianti. — Kum konjak, razna žganja ter posebni pr.stni tropinovec slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, došli \t dotlčuih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in fra ako. — Kazp-odaja odpol litra naprej. vyyyvyyyyyvvyry y yVYVyYV rV r VVVTV F. PERTOT, urar, v TRSTU ul. Delle poste 9, palača Galatti (zaBej JJaroSnega Doma) ' Prvi slovenski urar. Ima velikansko zalogo ur vseh Trst iz najsloTiteljšili tovarn. Veliki izbor zidnih ur, koje daja tudi na obroke. Priporoča se svojim slovenskim rojakom! r fa ti, tUk.i-■i!i |i««i za tapeciranje soli. olje za barve, petrolej. špirit /a /:rali. najfinejši p'ah proti mrčesom, žveplo in modro ralieo itd. itd. Prodaja rediine^a praška za živino. Stoji k svojim I l*«»«ipisani prip«>r<»ča svojo zalogo o^lja, drva. premoga in »lrtigo razno kurjavo ter petrolej. P< -iljanjr d;i doin. Josip Mtlha. uli<*a Cavana (uhod ulica Cavazzeni F o visokoj kr. zemaljskoj vladi progl&Sena radnicu m čista alkaličko-muriatička ekovltom £ BE. GAIj bIi Trst Corso 4 * ___j* LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebaš ie preveza : elastične no^ovlce iti mo Iroi, ort jpo-llčal aparati, aparati za vzravnava ij i života, pasovi 7a\ popek, ospenz<»rJl = Naročbs se izvrše po meri. ■ —~ PREIJMHTI ZA BOLNIKE. ICajveča solldnost. I _ ^TaSLova odila jukr iiizkveni w ©g, eno sobo s luano dveni ; uradnikom. Naslov: ul. U<*o Foscolo 12 pri tleh. i Pisarna j za vojaške zadeve. gj Dovoljena od vis. c. kr. namestništva v Trstu Piazza della Borsa št. 5, II. n. f^patovačka ž s e 1S c a naj- nije samo najbolje i najzdravije stolno piće, već je i koristnija i najglasovitija iiekovita voda, koja je i/d prvih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti želudca, rluća, Grkljana, raznih katera, astme, mjehura, ka-r enca, hemeroida (zlatne žite\ natekiih i zrnatih jetara. žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna „UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVAĆKE KISELICE ', ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. eni ste v. o). j ^I • m iffi1 - W * t i j asr- Zaloga izvozno-marčne (E^port-Marzen) in vležane (Lager) === Pi ve = Pekarna Piulaje u-stnieno iu jnameno nasvete in pojasnila v vs h vojaških in branaben h zadevah. I Sestavlja prošnje in uIo^h zidevajoč na jako doorcni kraju mesta, ki je tudi jedanletre prostovoljce, nibore, oprusoacja in pripravna za ]>rodajalnico je^tvin in sploh preložitve ur žq h v.,) t-r konfola h zborov; I Sladkor havana! ii j>m u ak .11 » p«\»>j. /aiu^i y udi vpe riiugo ko onijalco blsgo "r | » ca:'! o! 5e vm e n »ii»b h renf)«,|ij Nnaviii rc iv; ceneji rfg > lan-kega :eta vdi Ii v nioii pr; daj>»In ci v Novi i^'ci (V a Nu va), i a-ij roti leharre Zm«?1t\ O) tot m pripor« ram hvo:o z:-lopo r»? nr.vr«tue j i« kave po jako u:zk.ii eenab. V uvoji 7alopi j jd m> ni 1 jer t vi ne kakor: testen na. rije m lo (ža f ) riž itd. Ni zahtevo j» 9 lj; m tudi ni dežel > proti povictju. £nton Godnig, trgove<\ Of"ji: i"t. <>dd»ra posestvo, obstoječe is klaft Ur kmet-ke hiš-e obstoječe ii 7 prostorov ter a vo InjakoT. j XX"X*»K%8XK£KKKSC v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi = = iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. CD zaloga JVIaitonijeve gicsshubler vedno sveže kisle vode po zmernih cenih pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 11 za vsako ol>rt se proda takoj po uizki ceni. — Ponudbe sprejema; Colarsich. ! kavarna Al!a Posta«. CD SO < Q o O 3" jo" tO Jfajlepša večerna zabava je prisostvovati koiistrln v IjuSskm vrtu pie Ičasae ž?mcve, »[»r^j^ra g >je c v v vo;a5ice o;1ga:aliic-if utoke (rekurze), reiclatneoije itd. Uradno ure v^ak diu od (J. do 1. i j od 4. do 7. p »poliuln?. CD Tovarna pohištva eksander Levi ^[nzi uiica Tesa šr. 52. A fv lastni hifi.) ZALOGA: Piazza Rosaris (šolsko poslopje:; Cene, da se n! ba?l nJk»?;e Ion bprejemajo se vsakovrstna dela Id i po posebnih načrtih. ni co Velika zaloga prođajalnica »zgotovljenih ojlek ^ sAlla Cltta fli Trieste" ^ Doliištva, muMHf in tanetaiij. Prosi se za obisk. ( tvrdi: e EDVAEU KALASCH ^^ Obširno dovoljenje kredita. yja Torreilte Št. 40 QQOOOQ30000O0006 K nasproti ^ledaSišču „GOLDONI" ^ ^ a krojačnieo, kjer so izvršujejo obleke po meri in ni-iu^odneisih eerah. V w Grand Restaurant Hacker Sv. Ivana trg štv. 5. Krasen vrt. Velika dvorana. \alasr pripravljena večerja za čas, ko končajo gledališke predstave. Cene zmerne ! Največji konfort! "VS Postrežba točna po meri ki n^jugodneji prodajalnioi ima tudi zalogo rila za delavoki stan po izvonrodn » niikib cenah Izijor h o 1 j š i ii in I ^^ navednih Bnovij. © ' VELIKI IZBOR ^ izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se na- ~ "m K pravijo po meri. Avtorizovuna krojačnica. X K X X 2f K A « Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. chicht-ovo sledilno milo KSHBBI z znamko „JELEN" Ono je V zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobit: zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". \)f)()biva S£ UOVSOđ! JI JU SCHICHT, USTJE na LABL Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju. y )