Le samo 80 komadov! imamo še Kolega za 1.1899 velja le 25 centov. To pač znači, da je dober, ker:] fod 1600 je to pač malo število, j ^Kdor Slovencev ga še nema najl ,ji|se brzo oglasi. GLAS slovenskih delavcev v Ameriki. Si^ersT-- 20. JSTo va/ 11. marca 1899. L ©-bo VII. Zvišanje zasluzkov. Kapitalistično časopisje kaj marljivo priobčuje vesti o zvišanja zaslužka delavcev, navajajo vsako malenkost, ako ima tudi zelo malo pomena. Predobro poznamo casui-ške kričaee najete po kapitalistih, kako radi se široko razkoračijo in na vse grlo upijejo: ,,Vidite, dobri časi so tukaj, dela dosti, delavcem 8« dobro godi, ,,p ro s to v o 1 j no" jim tovarnarji zaslužke zvišujejo! itd." Mnogokrat s kljuke sneta poročila o zvišanju zaslužka imajo pa tudi posel>en, da, važen pomen. Ako bodo listi še dva do tri tedne imeli po pol in več predala tacih brzojavnih poročil, imelo bode to velik pomen, in sicer bodo delavce prepričali, saj one, kt»-ri Še omahujejo, da imamo dobre case". Nemoremo sicer zanikovati, da se ni dosti spremenilo, res se marljivo posluje po tovarnah, rudo- in premogokopih, res je delo veliko laglje dobiti, nego pred enim ali dvemi leti, ali vendar še nemarno tako dobrih časov, kakor jih razupijejo kapitalistični listi. ("itajmo kaj piše kapitalističen lint v svojem tedenskem poročilu: „Najboljši dokaz o dobrih razmerah, v kterih se nahajajo trgovina in obrtnija dežele, je gotovo znatno povišanje zaslužkov, o kterih se je mnogokrat poročalo v ininolem tednu. Najbolj znamenita je istina, da s«' med obrtnijami, ktere so višji zaslužek dovolile, nahaja tudi prej-na in tekalna obrt, ki je bila kakor znano še pred kratkem v precej alabt-m položaju. Znamenito je tudi, da so se zaslužki večinoma zvišali brez kakega pritiska delavcev, in to s** je le glede na razmere obrti in nameravane potrebščine zgodilo. S»veda bodo zvišauih zaslužkov di-lavci še le deležni v nekaj tednih; ali na korist pridejo 120.000 delavcem iu za gotovo je smatrati, da se bode v bližnej prihodnosti to šo bolj razširilo. V tem se nahaja celo več nego jeden znak trgovine in obrtni je, to nam je v zagotovilo, da bode sedanje uspevanje trajno in še napredovalo. S povišanim kupovanjem in zmožnostjo kupovanja množine prebivalstva, bode tudi poslovanje to-varen zvišano. Pozabiti pa ne smemo da se je v obče tudi zvišala cena vsem stvarem v poslednjih mesecih, in da je bilo zvišanje zasluškov potrebno, da so so razmere med za- Razmotrivanje pod črto. Piše* Frt*e l.ance. „London Times" je nedavno priobčila izjavo, ktero je Mr. Parmin-ter, nekdanji uradnik v službi Kongo države, njenemu dopisniku narekoval. Mr. Parminter je rekel, da so se l>osadke ustanovile v gorenjem Kongo, na obrežji reke. Kraj malo oddaljen od reke je uepozuan. Pri-poznal je, da se gode krutosti pri nabiranji davka. Od leta 1884 je položaj prebivalcev postal slabejši in to vsled neskušenosti uradnikov in častnikov. Tudi se ti ne morejo zaradi velikih daljav VBpešno od glavne jiostaje nadzorovati. Vsak ho&e hitro obogateti in se potem domu vrniti. Tudi posebne slučaje grozovitosti je Mr. Parminter navedel. Na primer, ko je nekdaj na krovu parobroda v družbi belgijskega častnika stal, mu je vračajoči podčastnik pokazal ponosno celo vrsto človeških ušes, nabranih na vencu enako, na traku. Častnik je pohvalil moža za „ vestno" obnašanje. Star načelnik zamorskega plemena je peljal Mr, Parminterja k truplu svoje hčere, k ter i so voja- služkom in zvišanimi potrebščinami poravnale. Tudi poslovanje ve-licega števila že dalj časa brezposelnih delavcev pom nožu je višjo kupoval no moč. Ta izvajanja so povsem v kapitalističnem smislu in nam objednem jasno kaže, da stoji ves položaj na ločenih nogah. Oglejmo si razmere: Kapitalistični poročevalec sam prizuava, da dosedanje ,,pr< .s tovoljno zvišanje zaslužkov" ni več nego 120.000 delavcem prišlo na korist. On upa, da se bode to še razširilo in se upira na popolnoma krajevna poročila iz okrožja tekalne obrti. Kaj bi pa tudi bilo, ako 3e dvakrat ali trikrat po 120.000 delavcem zaslužek zviša, ali bi to res imelo tako velikanski pomen za vso obširno deželo?! Gospodarske posledice bi bile zelo majhne in malo pomembne. (rotovo igr.t kupovalna moč velike množine veliko vlogo pri gospodarskem razvoju. Seveda se pa mora to zgoditi pri množi n i, to se pravi v tem slučaju — pri m i-1 i j o n i h ljudi, ne pa samo pri par sto tisoč, kteri še nemorejo gospodarski razvoj velike dežele osrečiti. Povišanje /aBlužka na vsej črti, to bi pomagalo gospodarskemu razvoju, a le toliko časa, dokler bi kapitalistični razvoj dopuščal. Tako majhno zrnce raz miz*' kapitalističnega gospodarstva pa ne zaleže prav nič! Nekaj pa imamo k temu še pripomniti. Kapitalistični poročevalec sam pravi, da so se tudi potrebščine ali cene za nje v obče zvišale v poslednjih mesecih: to je pa prizadelo vse delavce, tudi ono ogromno večino, kterej še niso prostovoljno zaslužkov zvišali in se tudi še nič ne zmenijo zato. Kaj pa naj ti porečejo o prospevanju : večje stroške, zaslužek pa stari nizki? Nič druze-ga nemarno pred seboj, nego začas-uo proepevanje kapitalistov! Iz Basil novili kolonij. Boji pri M a n i 1 i. M a n i 1 a, 7. marca. Več tišoč mož močne vstaše so A meri kanci pregnali iz njih stališča pri San Juan d«'l Monte. Kil je popreje dobro premišljen napad, kterega so amerikanske čete danes zjutraj pričele. Z veliko silo so napadli vstaše od vseh krajev, jih popolnoma razkropili in podili pred seboj. Amerikauci so se še le pri Pasig reki ustavili. Vročina med bojem je bila strašna, vsled ktere je mnogo vojakov omedlelo. Popoludne so poslali več malih oddelkov na ogled po grmovju, kteri so našli več trupel Filipincev. Zgubo sovražnika cenijo na 250 mož. Otisev novejši načrt. Manila, 8. marca. General Wheaton ceni število njegovim oddelkom nasproti stoječih VBtašev na 1500. Kapitan Liuck od 1. peš-polka je vjel včeraj 19 filipinskih strelcev; podali so se brez upora. Filipinci s^ se zopet vgnejzdili v goščavi od koder vznemirjajo amerikanske predne straže. Zguba vsta-šev pri včerajšni praski cenijo na 300 mož. Vojak Chaplain od 14. regularnega polka je bil daues na straži od patrulje svoje lastue stot-nije ustreljen. Ista je mislila, da je Filipinec. Danes ob 3. uri popoludne je kazal toplomer 87 stopinj in megla je napolnovala zrak, kakor sopar. Vojaki so hudo trpeli pred pekočimi solnčnimi žarki, ako-ravno so se zavarovali s zelenjem kolikor seje le dalo. Pri Maningonizo, Ziganies, Ca-labazos. Sietepocados, Iloilo in Luzaran so pomorske svetilke zopet popravili ii) postavili čuvaje v službo. Polkovnik Potter vrnivši se iz Cebu pripoveduje, da se je 3. marca tam izkrcalo bataljon ame-rikan&kih vojakov brc, oviranja Filipincev. Prebivalci v Bacolod so kalifomške prostovoljce navdušeno sprejeli. Splošno mnenje med amerikanskimi krogi je, da general Otis namerava ujeti Againalda. Denar za kubanske vojake. Washington, S. marca. Glavni plačevalec armade Carey je daneB prišel v zvezni zaklad, ter predložil nakazuico za 3 milijone dolarjev. Denar bodo nemudoma poslali na Kubo, ter porabili za izplačevanje kubanskih vojakov. Navdušen sprejem. M a n i 1 a, 9. marca. Nek iz Iloilo dospevši parnik poroča, da tam vlada mir, akoravno se včasih pripeti kaka praska v notrajnih pokrajinah. Komisarji iz Negrosa so v petek v Bac<>led šli na kopno in mirno delovali ter dajali pojasnila. ,St. Paul" je 4. marca na Negros izkrcal bataljon vojakov, ktere so domačini navdušeno sprejeli. Ko- iz Gr^en Bay, Ignacij Mrak iz Mar-maj uro po izkrcanju bo napravili quette, škof Riehter i? Grand Ra-zopet telegratično zvezo in o vspehu pids, škof Schwebach iz La Crosse, brzojavno poročali. Tudi v Cebu generalni vikarji veleč. gg. : Buh iz izkrcani bataljon ni našel nikjer Tower s, Stariha iz St. Pavla, Fox upora in se nastanil v mestu. Pri iz Green Bay. Vsak izm d škofov je Currimas so vstaši zaplenili dve imel po dva častna kap"lana. angleški ladiji, kteri sti jadrali pod Poleg vseh duhovnikov iz domače amerikansko zastavo. Ko so ladiji škofije in mnogo iz družili vladikc-oplenili vsega kar je bilo za njih, vin so bili navzoči slov duhovniki soju zopet oprostili.' : Krže, St. Paul, Kofmrl in Vil- Valetta, Malta, 9. marca, j man iz Dulutske škofije. Slovence Amerikauski prevožni parnik „She-| in Hrvate na Calumetu so zastopali ridan", kteri je 19. februvarijaz 12. predsedniki in odborniki gg. : Jož. polkom na krovu ostavil New York, j S< tlič, Jož. V. 9. uri se je začel pomikati spre-governerja na Malti, se je izkrcalo i vod duhovnikov iz šk< lij^kt* palače 2000 amerikanskih vojakov, ktere v cerkev. V sprevodu ju i>ilo 7s du-je governer na paradnem prostoru j hovnikov, za n jimi so šli monsig-inspiciral. Paradnega ogleda so se: nori, za t'*mi generalni vikarji, udeležili tudi admiral in poveljnik j škofje in sprevod je zaključil nad-britiškega brodovja v osrednjem j škof. Več ur pred mrtvaškim opru-morju in poveljnik pehotne briga- \ vilom so se j^li zbirati v cerkvi pode z njegovim štabom. božni, žalostni verniki, tla l»i si pr»- | skrbeli sedeže, od ki der bi najnolje videli in slišali. Nebrojtia množica v cerkvi j^ sestala ne le iz faranov. ki pripadajo stolnici, temveč iz vernikov vseh f.ira v škofiji in še več iz ljudij, ki niso v nikakej zvezi s j krat pogledat milo obličje Bvqjega ljubljenega višjega pastirja; iz očij so se jim utrinjale solze hvaležnosti, solze, ktere je izvalila odkritosrčna ljubezen. Po maši, ktero je pel Rev. Katzer, stopil je na lečo pridigar škof Mesmer, ki je med drugim dejal : „Vi veste kako cežke dolžnosti ima katoliški ško pa kako vestno jih je pokojnik izvrševal ; vi veste, koliko neštevilnih dobrot ^ta vam Dopisi. Iz Marquette, Mich., 4. marca. Pogreb mil. škofa Janeza katoliško cerkvijo. Radi lolike mno- ki odsekali noge pri členih, samo zato, da so si mogli obročke iz med-nine, ktere je za kinč nosila, prisvojiti. Na drugi postaji je podčastnik pokazal Mr. Parminterju celo vrečo odrezanih, posušenih človeških rok. ,,Belopoltni oficirji se še ne zmenijo za take krutosti. Neki častnik je pustil mattr in hčer pretepati z jermeni, potem pa je ukazal jih pohabiti, v kojem stanji jih je prepustil smrti. One niso hotele ali mogle povedati, kje se skriva načelnik plemeua — to je bila njih krivda. ,, Velikokrat sem videl parobrode natlačene z Bužnji. Kapitaui so dobivali pet frankov za vsakega sužuja v Kinshassu. Vsaki mesec morejo načelniki plemenov, gotovo število sužnjev krajni oblastuiji izročiti. Tako se ,,omikujejo" divjaki. V zgodovini sveta se še ni nikdar toliko krutosti godilo, kakor v tej raz8vitlenej dobi krščanstva. Kako Be sedaj divjaki omikujejo? Najprej gredo v divje krBje misijo narji. Večjidel so res za vero vneti možje. Oni pripovedujejo tem ,,srečnim akoravno ne vselej vljudnim" otrokom narave, da je Zveličar na svet prišel, da je z svojo krvjo odrešil vso človečanstvo. Govore o enakosti vseh ljudi na temu svetu, 0 neumrjoči, neprecenljivi duši, in o ljubezni do bližnjega. Divjaki poslušajo vse to pazno, akoravno Be jim vse nekako nerazumljivo vidi — kaj bi se jim ne, vBaj je še veliko kristjanov, kteri to v duhu Kristo-vem ne razumejo — še manj pa po teh ukih Be ravnajo. Da misijonarji, posebno angleški 1 u teran c i po strani ogledujejo zemljo in poročajo o tem svojej vladi, to je znano. Za misijonarji pridejo vojaki. Vojaki so že toliko civilizirani, da na povelje storč vse, kar se jim zapo ve, na pr. streljajo na črne, rumene, včasih tudi bele žive kože. V novi deželi se ustanovijo vojaške postaje. Načelniki divjih plemen se pridobijo s pobarvanim steklom ali svitlim „plehom" in enakim ,,dragocenostmi'*. Nekteri se puste na ta način loviti, drugi se kujajo Za poslednje se razpiše čas poko-renja. Nove puške imajo priložnost pokazati, kako lepo luknjo narede skozi život, oziroma skozi kosti. Kmalo za vojaki pridejo civilne 1 oblasti. Od governerja se zlatom jobfiito suknjo, doli do suhega di- vert- i n a. N3pričakovana smrt mil. g. škofa Janeza V e r t i n a je bila predmet, o kterem so govorili ljudje povsod, kjer je bil poznat, kakor v Milwaukee, v njegovej prostrani škofiji, vzlasti pa v Marquette, kjer je bilo vse globoko užaljeno. Prostorna t<~Ina. cerkev sv. Petra je bila od 26. febr., dne, ko ,e pokojnik zatis-nil oči pa do 3. marca, dne pokopa, vsak dan natlačena dobrih l judij, ki so hodili molit za visokega pre-lata. V sredo 1. marca so ob ^S. uri zvečer prenesli telesne ostanke iz škofijske palače v prenapolnjeno cerkev. V četrtek so se začeli ljudje shajati iz vseh krajev, poslovit se od umršega tretjega vladike Mar-quettskega, ki so ga položili v petek, dne 3. marcija v obzidano grobnico pod stolno cerkev, poleg škofa Barage, in sicer slovesno in svečano tako in veličjem tolikim, kakor pri-stoji njegovemu dostojanstvu. Sprevoda so se udeležili duhovniki in svetnjaki ne le iz domače vladikovine, temveč tudi iz družili škofij in pa sosedne škofije. Izmed cerkvenih dostojanstvenikov so bili prisotni jeden nadškof, pet škofov in trije generalni vikarji, iu sicer milvvauški nadškof Katzer, škof Trobec iz St. Clouda, škof Meamer urnista, cela tolpa jih je. Ti se enaki lačnim kraguljem lepo razkropijo po deželi. Za sprejem blažene, novošegne kulture, je sedaj dežel* pripravljena. Ni še! Prej mora priti kapitalist. Ko je videl, da divjaki niso gover-uerja pobili in snedli, je že nastopil ua oder svojega delovanja. Oh, ta mož je ovrsta podpora blage kulture. Kakor bi mignil, kapitalist začara na dan železnice, rudokope, kjer je kaj zlata, ga takoj stakne, tudi raznih tovarn ne pozabi ua-praviti. Tedaj moj dragi divjaček, bodeš pa videl, počem je „žmaht" ! Dokler je še malo izurjenih delavcev, je še. Ko jih je pa dosti, potem se po vseh naukih moderne civilizacije in znanstvenega napredka natanko premeri želodec de-iavca. Po zaključku te analize Be mu plača odmeri' Ako množica delavcev še ne neha se povikševati, se plača naravno zniža. Kaj bi se ne? 1 Ali Be ne uče mladi gospodiči po visokih šolah, daje delo blago, in da je cena blaga odvisna od večjega ali manjega povprašanja po blagu! Torej blago. . povprašuje tako po blagu... to se sicer ne zlaga prav dobro — pa kapitalisti so to logiko znašli in oni imajo „ključ" žice ni dobilo stotine ljudij nika-kega s»'de a in videl si i j udi različnih stanov, raznoterih vrstev, epi-skopalskega škofa poleg ubogega katoličana, milijonarja poleg preprostega delavca skupaj stati, med dolgim, skoro štiri ure trajajočim »opravilom, izkazujoče ladnjo čast prevzvišenemu mrtveca Kakor v cerkvi, tako natlačeno polno je bilo na koru, ki je bil odločen v postrežbo za tujce. Na stotine jih pa niti v cerkev ni moglo, iu ti so bili največ tujci, ktere je pripeljal posebni vlak, kajti ob času, ko je vlak dospel, bilo je nemožno preriniti se skozi gnečo in priti v cerkev. Dasi ni bilo za stotine ljudi nobena prijetnost stati v taki gneči, zapazi i nisi nobene nevolje, nobenega najmanjšega nemira, ampak množica je potrpežljivo od 9. ure do 12.30 pobožno molila in pazna gledala slovesne in ginljive obrede. Središče, kamor seje oko oziralo je bil z belo svilo ozaljšan mrtvaški oder, na kterem je ležal prevzvišeni pokojnik, ki se ti je zdel na prvi pogled kakor živ in le speč. Oblečen je bil v škofovsko opravo z mitro ua glavi in škofovo palico ob strani. Med mrtvaškimi molitvami pred sv. mašo so prili še mnogi zadnji- IVikitjlli iliiif J Vl K ! IS. podelili njegovi roki/' Takoj po pridigi so obkrožili mrtvaški oder nadškof in škofje z duhovniki iu vrsto-ma opravili molitve za visokim raj-uikom. Po teh obredih so prijeli duhovniki za odprto krsto in jo v slovesnem sprevodu odnesli iz cerkve v rak o pod cerkvijo, ktero je nadškof blagoslovil. Ni ga bilo, če je le mogel, da '>i se ne ozrl pri tem irprevodu na pokojnega škofa še enkrat — zadnjikrat. rTilklht, i A | Jenj je SUPERIOR STOCK pivo ljudstvu priljubljeno.. O m zato, ker je tudi najboljše. Prodaja se povsod i. ¥ t * t BOSCH B&EWING CO i LAKE LINDEN, •I MICH. do vseh rečij — toraj tudi vednosti — v rokah. Skratka : blago povprašuje tako zelo in pogosto po blagu, da mu sape zmanjka. Kaj ne, čudno je to! Kapitalistična vednost je postav ila namesto delavce blago, blago nima duše in kaj bi imel usmiljenje ali ozir na stvar, ktera nima duše? Bralec, razumiš ! You see the point? Se ve, da včasih kak brutalni, ueomikaui zdravnik zapiše v mrtvaški list: Umrl vsled lakote, — kakor bi blago moglo umreti! V popolno civilizacijo kakega ljudstva je treba — po mojem mnenji — najmanj več sto let. V teku te dobe se iz ljudstva vsaka ,,div-jost" izbije. Ljudstvo postane tako voljno, kakor topel vos k. Stanovi bo se lepo vzporedili v tem dolgem času. Nekateri so prav visoko gori, ti so prišli po milosti božji na ta prostor. Ti naberejo okolu sebe veliko, veliko ljudi, kteri nimajo druzega dela, nego uizko, do tal se priklanjati, lepo, celo našemljeno oblačiti se, piti, peti, ljubiti, plesati in veseliti se. Za temi pridejo stanovi, kteri so malo nižji. Tudi ti so fine sorte, I1 bele kože stanujejo v velikih, lepih hišah, vozijo se v lepih kočijah. Glavna naloga jim pa je denar skupaj grabiti. V ta namen imajo veliko panjev, kjer delajo in se trudijo človeške buče lice. Te hučelice všasih malo glasno zabrenčt--ker kakej med njimi šini v glavo, da vse eno ni prav, da toliko sto ali tisoč pridnih redi enega trota. V takemu slučaju trot pritisne na gumbico, in kak bi trenil, pri-skače drugi stan njemu na pomoč. Tudi ta stan je plemen bučelic, pa z zvijačo in lepimi besedami so ga višji stanovi, oblekli v pisano suknjo in mu dali srebrnik v roko. Tudi kaj jeklenega ali pokovnico, so mu dali v roke. Da se to vse tako lepo uredi, treba najmanj tisoč let. Vse gre potem gladko. Bučelicam se vedno pravi, kako plemenito se je truditi za vsakdanji kruh, ako pa ni dela m ne krnfea, Be jim pokaže tja na ulico, takrat pa ne poznajo plemenitosti, pač pa glad. Ponižno, potrpežljivo, z solznimi očmi bučelica povesne glavo, dela, zdihuje in tradi se, dokler ne pade vpehana, mrtva. Dosegla je najvišjo stopinjo današnje civilizacije. — (Dalje prihodnjič.) Entered as second clan matter at t*e New York, N. Y. Poet office October 2. 1893 »GLAS NARODA". i <*«t slovenskih delavcev ▼ Ameriki. I sdajatolj in uredni*: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, »a pol leta..............$1.50, Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, m „ „ pol leta . . . . „ 3.50, • M >1 č^trt leta.....1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki .,v*l&s Naroda*' in izhaja vsako fredo soboto. »GLAS NARODA" („Voics ov the People*') Will be i sued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisement« on agreement. Za oglaae do 10 vrstic se plača "JO centov. Dopisi brez podpisa in osobuosti ne natisnejo. De ar uaj se blagovoli poslati po VI on i Order. Pi spremembi kraja naročnikov rroe-.uo, da se nam tudi prejšnje nivahAče naznani, da hitreje najdemo nasi /vnika O »pi -.om in pošiljatvam naredite naslovom : „Glas Naroda", 1J9 Greenwich St. New York City. Pokrov na krsti ima Bledeči napis: nThe Et. Rev. John Vrtin. Bishop of the Diocese Sault Ste. Marie and Marquette. Born July 17, 1844; Died Feb. 26, 1899." Cerkev, oltar in škofova izpoved-nica so bili preoblečeni črno in višnjevo. Mrtvaški oder je bi i okrašen z raznovrstnim cv etiičjem, križi in venci, ktere s ) poklonila društva sv. Janeza, sv. Petra, Hibernijanove bratovščine, obitelji. se ameriške novica brez razlike a rodnosti, ^obžalujejo prezgodnjo •mrt mil. g. škofa Janeza Vrtina in pišejo zelo pohvalno o njegovem delovanju, poudarjajoč, kako močno se je za njegovega vladikovanja škofija razcvetela, da se je samih cerkva zgradilo 48, potem mnogo šol itd. Pogreb našega prevzvišeuega ro jaka je bil najveličastnejši, kar jih je do zdaj videlo mesto Marquette. Iz velikega spoštovanja do njega so bile na pogrebni dan zaprte pro-dajalnice, banka in šole, ne le žup ljanske, ampak tudi vse mestne javne učilnice. To je dokaz, kako zelo priljubljen je bil pokojni prelat.it. Butte City, Mont, 3. marca (Rojaki oproščeni za tožbe umora.) Naznanjam rojakom, da so hili pri sodnijski obravnavi zatožbe oproščeni: Frank Škoflanc, Karol Šmalz in Josip Toman, zatoženi so bili umora Josip Žagarja na sveti večer. Toman je od tukaj ubežal in ae lahko zopet povrne. Druga stranka je bila namreč kriva, da je prišla motiti veselico in imela seboj Ža gar j a, k ten je bil velik in trden, pravi junak, a postal je žrtev pretepa. Žagarje bil sicer miren človek, pošten faut in ni bil z nikomur v sovraštvu. Ta stranka ko je vstopila je padla po nekem Gorencu in ga podrli, drugi so se za. njega potegnili in nastal je boj in poboj v temi. Toman ni imel ničesar v rokah ter je zgrabil za električno žico, češ, da bode saj kaj v rokah imel, a pri tej priči je luč ugasnola, in osodepolni nož je zadel Žagarja po ' rebra. Naj-prvo so umora dolžili Tomana, ko so pa videli, da jo je ta popihal, so dolžili pa Škoflanca in Šmolca. Nihče pa ni videl in mogel natanko dokazati pod prisego, kdo je sunil Žagaija, zato so bili obdolženci oproščeni zatožbe. Ako ne bi ona •tranka prišla zabavo motiti, bi tudi ne prišlo do pretepa in poboja. Na noben način pa niso tako veliki, največji prazniki krščanstva za hrupne veselice, popivanje in pretepe. Ljudje druzih narodnosti so nas Avstriyane zelo obsojali zaradi tega škandala. Vreme imamo pri nas zopet bolj lepo, seveda mrzlo, snega ni veliko, minoli mesec smo imeli pa prav hudo zimo, toplomer je kazal 25 stopinj pod ničlo. A. T. Leon Lake, Wash., 25. febr. Dragi mi list ,,Glas Naroda", danes imam poročati nekoliko o tukajšnjih razmerah. Najprvo želim naznati, kako vreme smo imeli in to je bila res pravcata zima, gotovo je najmrzlejša v teli desetih letih kar sem tukaj. Prvi sueg smo dobili sredi novembra, temu pa je odmah sledil hud mraz, ker toplomer je kazal od 3 stopinj nad ničlo do 22 stopinj pod ničlo in to je trajalo celih deset dni, ter smo to smatrali za hud mraz. Toda ni bilo to še vse, prvo polovico januvarja nae je obiskal mraz, kteri je dosegel do 30 stopinj pod ničlo, toda najhujši mraz smo imeli dne 31. januvarja. ko je toplomer padel na 35 stopinj pod ničlo, burja je brila v hitrosti po 40 milj na uro in imeli smo pravi blizzard kakoršnega se najstarejši našelniki ne spominjajo; snega imamo tudi veliko. Nadalje priporočam rojakom v preudarek dopis iz Gates, Minn., v 9. štev. „Glas Naroda" zaradi že-nitniu z drugimi naroduostimi, posebno pa z drugoverci, kar se tako pogosto pripeti. Tudi tukaj se je od sedem Slovenk četvero poročilo z drugimi narodnostimi, oziroma drugoverci, kar je zelo žalostuo. Rojaki in rojakinje imejte v tem oziru spoštovanje do svojega naroda, saj je vendar naš slovenski narod spoštovanja vreden, posebno pa je čislati naše versko prepričanji*. Tukaj nas ni veliko Slovencev in še ti se bodemo pogubili med drugimi narodi, ker otroci, oziroma mladeniči se kaj radi ponašajo z svojimi par angleškimi besedami, kt^re so se priučili, tako da človek ne ve, ali je prišel v slovensko ali angleško hišo, ako gre včasih na bbisk. Se v drugem oziru smo precej daleč za drugimi narodi, sloge, te tako lepe in potrebne lastnosti nam manjka. Najbližji sosedje so si mnogokrat v najhujšem sovraštvu in naBprotstvu; kar je tukaj na dnevnem redu. Res žalostno je, da se je zavist tako udomačila tukaj, da ako ima kdo košček kruha več, mu ga že drugi zavidajo, in bi mu najrajše iz ust strgali. Koncem pri poročam rojakom: podpirajte list „Glas Naroda", ker je vendar najboljši slovenski list v deželi. Pozdrav vsem rojakom po širnej Ameriki. George Komar. Razne vesti. Največji vseh trustov. Premogareki iu železniški trust, kteri bode prekosil vse sodruge, nameravajo ravnokar ustanoviti. Nobeden trust na svetu ne zastopa tako ogromnega kupa denarja, kakor novo podjetje J. Pierpont Morgana. Ako bi pristopilo še par železnic, napolnilo bi se $1,000.-000.000. Zadruge, ktere bodo zasedaj spadale k trustu so sledeče: Reading R. R. Co. z S205.955.250 D. L. & W.......... Pennsylvania R. R.. Erie............. Pennsvl. Coal Co... . N. Y.,~ O nt. & West.. Central R. R. iz N. J. N. Y., Susq. & West Skupaj. . . 53.608.204 129 303.700 296 558.205 5.000.000 75 991.359 82.582.790 40.109.228 $889.108 736 Trust bode obsegal vse pokrajine trdega premoga v Zjed. državah, ter temeljito odstranil vsako tekmovanje ua tem polju. Izven trusta ne bode mogel nihče v deželi niti jedno tono trdega premoga izkopati iz zemlje, in samoumevno staviti nanj take cene, kakor se mu bode zljubilo. Trust bode prihranil $4,000.000 stroškov na leto, poleg tega pa odstranil vse dosedajne agente in kupčevalce s premogom in in te nadomestil s priprostimi služabniki. Manjša premogovska in železniška podjetja, ktera se trustu niso zdela vredna, da bi jih bil pokupil, je vest o velikanskem trustu zelo presenetila. Na vse kriplje si bodo prizadevali vsemogočnost trusta omejiti, toda slednji se jim bode le smijal v pest. V Trentonu se je te dni inkorpo-rirala Severy Process Co. z $7,500.-000 kapitala. Zadruga ne bode ba- vila z neko novo litografično iznajdbo. V Camden, N. J., seje ustanovila M. S. Dye wood & Extract Com p. z S10,000 000. K temu trustu spadajo skoraj vse tovarne, ktere izdelujejo barvo iz lesa. V Brooklynu snujejo trust, kteri bode nadzoroval izdelovanje briz-galnic in imel 830,000.000 kapitala na razpolago. K zadrugi bodo spadale te vrste tovarne v Holyoke, Mass., Buffalo, N. Y., Cincinnati, O., in v Lockport, N. Y. Tom F. Gilroy, sin nekdajnega majorja v New Yorku skuša z $1,500-000 kapitala ustanoviti truBt za izdelovanje volnenih klobukov. W i 1 k e s b a r r e, Pa., 8. marca. Simpson A' Watkins, kteri so udeleženi pri Wyoming Iron trustu, pravijo, da se bode isti imenoval Temple Iron Co. iu obsegal osem tvrdk. Kapitalizacijo z $8,000.000 je prevzel newyorški bankir Morgan. Chicago, 8. marca. Pri nekem shodu tukajšnih tovarnarjev za izdelovanje mila so se pogovarjali o potrebnem delovauju za ustanovo velikega trusta. Udeležuici shoda so bili jednoglasnega mnenja, da pri sedajnih nizkih cenah mila ni moč dalj časa ostati. Trust bode imel $75,000.000 kapitala. Tovarnarji za izdelovanje metel in kupčevali z materijalom za metis so se tukaj pri dva dni trajajočem zborovanju posvetovali, kako bi ceno metlam najbolje ,»regulirali". Zborovanja se je udeležilo mnogo zvunajnih tovarnarjev in Bi-cer iz Montreala, Toronto, Pittsburg, Amsterdam, N. Y., in Urbana, O. Sklenili so zvišati ceno slame za metle $25 pri toni in za metle 50 centov pri tucatu. Dalje tukaj zboruje „National Ass. of Stove Mfg.'*, da ustanovi trust za izdelovanje peči. Columbus, O., 8. marca. Trust za krste, čegar delnice je izdal J. Pierpont Morgan v New Yorku, bode obsegal 113 tovarn, od kterih bode tretjina z delom prenehala. Kapitala ima trust $28,000.000 in bode pričel v dveh mesecih delovati. Pittsburg, 8. marca. Trust jeklene žice je kupil valjalnice Sch« ,nberger Steel Co. za $3,000 000. Cleveland, O., 8. marca. Sauutry rudnik v Mesaba okraju je bil te dni prodan za S500.000 trustu jeklene žice. Raznoterosti o trustili. Atlanta, Ga., 7. marca. Petintrideset velikih tvrdk železne obrti v okraju Birmingham se je zjedinilo v sindikat, kterega bodo vodili iz skupne pisarne na Wall Str. v New Yorku. Tudi v jeklenih jednakih obrtih snujejo podobi_e monopole. Utica, N. Y., 7. marca. Tu-kajšne predilnice iu tudi one v Mohawk dolini so prejele povabi!a se 15. marca udeležiti shoda v Waldorf-Astoria hotelu v New Yorku radi ustanovitve prejnega trusta. 58 tvrdk je baje pri volji odpOBlati zastopnike k temu shodu. Predlagani trust nameravajo usta noviti z $50.000.000 kapitala. Nek imeniten tovarnar pa je rekel te dni, da je to gibanje nepotrebno, ker imajo sedaj dober trg iji je zelo dvomljivo, da bi trust zamogel kaj zboljšati položaj. Grozovit prizor. Predrzen potapljalec Tom Donaldson, kteri je v Madison Square Garden v New Yorku vsaki večer skočil za $15 raz strehe najvišje hiše v 7 čevljev globoko vodo, si je te dni razbil lobanjo. V pričo več tisočglav broječega občinstva je mož skočil kakor po navadi, toda moral se je kaj spozabiti, da je z glavo zadel na dno. Dosedaj je bil Donaldson pri svojem smrtno nevarnem podjetju vselej vspešen. Minolo poletje je v Manhattan Beach skočil vsak večer raz 80 čevljev visokega droga v vodo in vselej se mu je posrečilo se v vodi obrniti navzgor, da Be je takoj glava prikazala na površje. Ko je Donaldson zadnjikrat skočil iz vrtoglave visočine, zapazili so takoj, da je roki drugači držal, nego po navadi. Zagrnila se je voda nad njim in ni ga bilo več dm površje. Izvlekli so ga z razbito lo- \ - banjo in ker je bilo še čutiti življenje v njem, odvedli so ga v bolnišnico. Parniki v plamena Parnik „Leona" je te dni odpljul iz New Yorka v Galveston. Toda ni bil še daleč, ko je mornar zapazil, dim valiti bo iz prednjega dela ladije. Kapitan Wilder je šesterim potnikom na krovu naznanil, da ladija gori in takoj obrnil nazaj proti gorenjemu zalivu. Pridši do pristana, so potnike izkrcali in takoj pričeli gasiti. Toda kmalu so uvideli, da brez pomoči ne morajo biti kos plamenu. Pozvali so gasilno ladijo ,,New York", ktera je bila brzo na mestu, vlekla goreči parnik na prosto in ga v 20 čevljev globokej vodi potopila, da bi se ogenj dalje ne širil. Ogenj so pogasili, toda tovor v prednjem delu je bil popolnoma uničen in tudi kajite so pogorele. Skupno škodo cenijo na $10.000 Na temu parniku je 8. maja 1897 na vožuji med New Yorkom v Gal-vestonom nastal ogenj. Takrat so pri požaru mornarji in 10 potnikov, žrtvovali življenje. Na, k „01d Dominion" črti spa-dajočemu parniku ,,Jamestown" je tudi gorelo, ko je te dni mimo Sandy Hook pljul s polno hitrostjo v ne\vyorško hi ko. Parnik ni hotel čakati, niti pristaniškega zdravnika, uiti gasilne ladije, ktero bo mu nemudoma poslali na pomoč, ko so videli v kakej stiski daje. Dospevši k pristanu se je vseh 68 potnikov tako mimo izkrcalo, kakor bi se ne bilo nič pripetilo. Potem so se resno prijeli gašenja, kar se je tudi kmalu posrečilo. Grozovit februvar. Vsak mornar, kteri je bil od 2. do 12. februvarija na visokem morju, se bode s trepetom spominjal stra hovitega časa. Parnika ,,Pavonia" in ,»Bulgaria", ktero so že smatrali zgubljenim, eta se res na kaj čudo vit način rešila, toda o osmih drugih parnikih, ktere od tistega časa pogrešajo, so prepričani, da so po stali žrtve strahovitega viharja tistih dni. Pogrešajo se tovorni parniki: ,,Pictou", „Langhton", ,,Dora For ster", „Minister Maybach", ,,Obe ron", ,. Arona", „ Allegheny" in „Port Melbourne'4. Skupno moštvo omenjenih parnikov znaša kakih 240 mornarjev, tovor parnikov pa je bil vreden najmanj dva milijona dolarjev. ,,Picton"je 12 let star jekleni parnik ter ima za 2500 ton prostora. Ladija je Newport ostavila 20. jan. iu bila v Sligo namenjena. Parnik je imel 20 mornarjev in za S 160.000 vrednosti tovora. ,,Laughtou" je odplul iz New Or-leansa 15. jan. v Kopenhagen. Ladija je bila pred 17. leti izdelana, imela 24 mornarjev in za 2500 ton prostora. Tovor cenijo na $225.000. Ladjini posestniki bivajo v Newcastle na Angleškem. Parnik ,,D">ra Forster" je tudi iz Newcastla, 10 let star, imel 20 mož broječe moštvo in za 2500 ton prostora. Tovor je bil vreden $250.000 ,,Minister Maybach" je parnik za petrolej in 12 let star. Vozil je med New Yorkom in Hamburgom pod nemško zastavo, ter imel 30 mož moštva. Parnik „Allegheny2*»ve starosti, dan začetka in trajuoHt njegove bolezni, toda le malokdo je zadel kako t,ambo". Nezvesti gumb. H umoroska. Anka črnooko prijazno dekle, razumela je š** precej dobro slikarstvo. Bila je siromašna, toda kljub temu im^l sem jo rad. Rečem kljub, zato ker mi je pridigal moj prijatelj, da je ljubezen v takih okoliščinah sama neumnost. Z jedno besedo rečeno, mi dva sva skupno dovrševala slikarske študije. S časom sem spoznal, da jej vendar nisem vsejedno. Toda desedaj črhniia še nisva besedice o medsebojni ljul>ezui; samo sladke rajske sanje sanjala sva o najinih srcih. Tudi danes šetala sva se skupno kakor običajno proti Dunajskemu staremu muzeju. Ko greva gori po stopnicah prostranega poslopja, praša me Anka. „Kaj ne, danes podava se zopet tja doli v rajsko Italiji?" „Gotovo; danes je na vrsti Fra Filippo Lippi. Vedno mi vzbuja njegovo ime misli na velikanski že ti i j v svojem življenju tako nesrečnega moža.1' ,, Poznam njegovo življenje in vem, kako je prišel za časa svojih mladih let v samostan, kako je postal vjetnik. in bil zastrupljen v najlepših letih. Vam li ugajajo njegove slike?" „Meni je z»tlo priljubljen slikar; posebno mi dopade njegova Madonna, kjer kleči Mati božja, v gaji poleg med cvetlicami [»očivajočega Deteta." Ona me žareče pogleda ter pri-stvi: „Ta slika je tudi i»ieni najljubša/1 Med pogovorom vstopiva na galerijo, kjer je med drugimi visela tudi omenjena slika. Ona pospeši korake ter zamaknjena obstoji pred podobo. ,»Glejte, kako z nebeškomilim očesom gleda Madonna na svoje Dete." ,,Imate prav; misel slikarja je nežna in iskrena. Tudi tehnika je izvrstna, naprimer tale tanki paj-čolau okoli glave, in gube na obleki." ,,Tudi otrok nima onega lesenega izraza. Kakor ga vidimo tako mnogokrat. Glejte kako prisrčno poklada «svoje maie preteke na rudeča ustna, in ... tu doli glejte t. Jaz se nekoliko priklonim, da bi i>olje videl .... toda v trenotku bo mi nekaj prigodi, . . . hm, i no, pa naj bo, častiti bralec, naj ti povem .... na hrbtu je nekaj počilo, in v velikem krogu vidim..... gumb nastopiti potovanje po s ve till prostorih muzejske dvorane, da se pokaže celemu svetu meni v zasmeh. V največji zadregi gledam tja za ubežnikam. Bilo mi je, kakor bi me bil kdo polil z mrzlo vodo. Že zjutraj ko sem se oblačil, bil Be mi je njegov tovariš izneveril. Toda naredil sem predrzni sklep, zaupati srečo samo jednej karti, ne, gumbu sem hotel reči. Mislil sem, da mi vsaj ta ostane zvest. Ali kako strašno me je prevari 1. čeravno je bila moja zadrega precej resna, vendar se mi je zdela vsa ta zadeva tako smešna, da sem se, na neko njeno novo vprašanje pričel na glas smejati. Kaj, ko bi bil kdo videl ubogo Anko? Taki odgovor na njeno ve-daželjno vprašanje ne, to je bilo preveč. Mislim, da sem se jej zdel v tem trenotku neolikanec prve vrste. Toda nerazumljivo. Cim žalosi-nejši je bil njen pogled, tem bolj sem se smejal. Bila je bržkone ona veselost, s katero človek skuša zakriti svojo zadrego. Kako naj jej stvar razvozijam? Moral sem iti iz muzeja, toda iz kakošuega uzroka? Resnico jej povedati, mislil sem si, nesmem na noben način. ,,Kaj Vam vendar je?" vpraša me zmedeno. Ta glas prežene takoj vso norčijo, ter me spravi v še večjo zadrego. t,Jaz meni hm, blaga gospodičina hm, postal mi je nekdo nesvest. ,,Kako, postal nezvest in ravno sedaj ne razumem Vas." ,,Kako bi vedel:, kako trdno sem mu zaupal, in s^daj ...."■ Moje besede spravile so jo v neznansko zadrego in mene nič manj. Slednjič mi vendar pride pametna misel. 1'rijatej praznoval je ta dan svoj god, in jaz, kot po navadi pri takih priložnostih, pozabil sem popolnoma nanj: ,,Oprostite gospodična, moram naglo do prvega brzojavnega urada, da pošljem čestitko svojemu prijatelju za god. V jednej uri sem zopet tu. A reviderei!" Anka mi prikima, ko grem iz dvorane, vidim, kako zamišljeno gleda za menoj. * * * Ko sem bil na cesti, bilo je prvo vprašanje, kje je kak krojač. Brzo-jav je moral še čakati. Krenem jo naravnost proti prvi prodajalnici, kjer poprašam mlado dekle za svet. Una me gleda nekaj časa osuplo, potem pa, ko vidi da gre za res, reče veselo. „Da, tam gori v zadnjem koncu hiš ? je krojač, ki je še le pred tednom prišel sem." ,,Hvala, prihodnjič pridem, da si kaj kupim." Nato se odpravim že precej zasopel, da nastopim novo proti višavam vodečo pot. Ko pridem na vrh, se najprej nekoliko oddahnem. Od levih vrat sem, na kt-rih je stalo „N. N., krojač", začujem glasno petje: 1 iha luno, jasno sije. 1 »itli moj misli na svoj dom. ,,Moj pa na gumbe", mislil sem si, ter hitro nalašč prav močno potrkal. Takoj vtihne petje ter čujem nekoga skočiti raz mize, in kmalu na to stoji pred menoj lep, mlad človek z šivanko v roki. Jaz vstopim, v sobi bila sta še dva druga mlada dečka pri delu neke obleke. Na prvi pogled spoznal sem, da so si bratje. ,,Opro6tite mi, mladi gospodiči, da vas motim, seen namreč v veliki zadregi, prosim, prišij mi jeden dva gumba tu zadaj na hlačah." ,, J uliej !" zakličejo vsi trije veselo, toda jeden se takoj oprosti. „Vi ste prvi naročnik v tem stanovanju. Sedaj se zopet prične življenje." Med prišivaujem gumbov vpraša me starši: ,,Kako pa ste vendar našli pot tu gori?" ,,Mlada gospodičina tu doli v prodajal niči poslala me je tu sem.'* „No, kakošno naklučje to, moja Liz____" Pričetega stavka ni končal, ampak hitro brskal med gumbi. Jaz se obrnem proti steni ter ogledujem neke slabe podobe, ali boljše, gledam v duhu Anko v muzeju pred sliko. Kaj vendar misli o meni. „Ali hočete patentne gumbe?" ,,Patentne gumbe?" vprašam začuden, kajti beseda ,,patentni", se nikakor ni zlagala z mojimi mislimi, ki so mi rojile po glavi. ,,Taki držijo celo večnost." ,,Gotovo, le take, jaz hočem še prav dolgo živeti, in upam. da vzdržijo gumbi ravno tako dolgo." Še nikoli se mi ni tako skrbno streglo kakor sedaj. Kmalu je bila moja želja spolujena in mogel sem zopet kot španski plemenitaš stati po konci. O plači dobri ljudje niso hoteli nič vedeti- Ali ker sem bil prvi v njih stanovanju, hotel sem tudi prvi plačati. S prisrčnimi pozdravi i pokloni odslavl jen zapustim zopet krojačnico, ter hitim nazaj proti muzeju. Med potjo oborožim se še z duhte-čimi vijolicami, ktere sem hotel podati Anki za odškodnino. * * * Anka stala je še ravno tam, kakor zamaknjena- Se čula me ni, ko opravičen je pomencam nekaj besedi. Sklenem jej toraj povedati ob kratkem vso stvar, saj se zato ne more jeziti. To pa storim v prav izbranih izrazih ; ko sem končal bil je splošen smeh. Ali kako to, da mi je ravno danes nje smeh segal tako globoko v srce? Ko se smeh nekoliko poleže reče : „To zgoditi se zamore tudi le.. . Tu jej beseda zastane, rudečica polije nje vedno bledo lice. ,,.... patentnemu šolarčku", dopolnim jaz stavek popolnoma miren. Pogledam jo natančno, tudi ona upre sv« *je velike, krasne oči v mene. Oba vstaneva, in nevede, stala sva zopet pred podobo slovečega Kra Filippo Lippi, kjer se je odločila najina osoda. Roko v roki zapustila sva muzejsko dvorano. Na brzojav pozabil sem popolnoma. No, saj sem mu pozneje enkrat zagotovil, kako zelo sem mislil ta dan nanj...... ,,Poglej, ljuba ženka, ali nisem dobro in natančno ravno tako napisal, kakor se je zgodil mali dogodek. ta del zgodovine najinega življenja?" (»na pogledala mi je čez ramo ter me lahno vdarila po ušesu, rekoč: ,,Da, ljubi moj porednež!" Drobnosti. ANTON TKRDINA dospevši s francoskim parnikom ,,La Cham-pague" v ponedeljek t». marca, naj se pri nas oglasi, ker imamo za njega iz Ljubljane rekom andirano pismo poslano iz Baselna od gosp. Itomelna. * * * Naseljenci prihajajo. S parnikom ,, Kaiser Wilhelm der Grosse" je v torek dospelo 1064 potnikov, med temi okolu 80 Slovencev in Slovenk. Mnogo jih je šlo v Cleveland, Montano in druge kraje. Pri nas jih je bilo več in kupili so vožne listke za v Montano, ali niso se nič pohvalili z vožnjo; trajala je sedem dni, in stisnili so jih kakor slanike v prednji del ladije, tudi o hrani so se pritoževali, da je veliko preslaba za 89 gold., samo za ladijo. Za ta denar dobe pri nas potuiki listke iz Ljubljane do New Yorka s francoskimi parniki, na kterih je hraua gotovo najboljša od vseh parobrodnih družb; vsak potnik pa dobi v Baselnu prenočišče iu večerjo, v Dell zajutrek, v Parizu pa kosilo ali večerjo brezplačno. Parnik „H. H. Meier" iz Bremen", na potu je bil 14 dni, pripeljal je 763 osob. Letos bode prav živahno naseljevanje. S francoskim parnikom ,,La Champagne" je dospelo nad 70 Slovencev, naš zastopnik v Baselnu jih je sam poslal 54, polovico teh je bilo naših potnikov, ktere smo odposlali na razne kraje po Zjed. državah, tako tudi dva v San Francisco, Cal. Ti potniki so bili pa zadovoljni s potovanjem, posebno oni, kteri so preje potovali po druzih črtah. • * * * Zgradba nove justične palače v Ljubljani. To poslopje se x>rične graditi, kakor je čuti, tekom letošnjega leta v kolodvorskem delu mesta na obširnem prostoru in zračnem kraju. Obsegalo bode deželno in okrajno sodišče ter državno pravdništvo; razun tega pa vse zapore in ječe, ki sta jih dosedaj obe sodišči imeli. Zgradba bo stala okolu 800.000gld. bo velikan sko poslopje, ki bode po- leg svojega namena služilo tudi ljubljanskemu mestu v kras. * * * Podiranje hiš, ki so odkupljene ali sicer poškodovane, pričelo se je v Ljubljani. Prihodnji mesec prične ee več ali manj tudi že Btavbena sezona. * * * Osuševanje barja. Ljubljansko barje prično v kratkem osuševati. V to svrho je dala država nad 500.000 gld. Čas bi že bil, da se kaj prida stori, s tem bo tudi za ljubljansko mesto važen korak storjen. * * * Vrhniška železnica bo otvorjena letošnjo leto meseca julija ali avgusta. * * * Utopljenka. Iz Save so po-teguil blizu Litije truplo utopljenke Marije Kimovec iz Vač. Že dlje časa so jo pogrešali. Žalosten konec veselega p o p i v a n j a. V nedeljo dne 19- febr. je 601etni sedlar Anton Milavc iz Šmihela, okraja Seno-žeškega, dovršil neki komat in je prejel za svoje delo 9 gld. plačila. O tem so izvedeli 401etui ožeujeni zidar Štefan Mikuž. in 221etna Josip Derenčin in Fran Srebotnjak. Kakor dobri prijatelji so se mu pridružili in jeli so na Miklačevem domu vkupno popivati nesrečni — jeruš.|Kmalu so bili pijani. V pijanosti so se jeli prepirati, t-aj se v pijanosti često prepirajo tudi naj-bolji prijatelji- V zahvalo so vsi trije napadli svojega gostitelja Milavca. a Srebotnjak ga je jel nabijati s kamenom po glavi. Ta posel pa je vršil tako ,,pošteno", da se je Milavc zgrudil in obležal v nezavesti. To je prestrašilo napadalce. Jeli so onesvestelega polivati z vodo in ga drgniti, da bi ga bi ga spravili k zavesti. Vse zastonj — Milavc je bil mrtev. Imel je težkih ran na glavi. Pobijalci so odnesli pete. Naslednjega jutra je našla Milavca mrtvega njega postrežnica Jera. Leta je nazna-uila stvar orožnikom na Razdrtem, Jenku in Severju. Leta sta že opo-ludne polovila zločince in jih izročila okrajnemu sodišču v Senožečah. Listniea uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za S40.S5 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana., Na St. Clair Street V C I.KM: LANI »f. O. Mary: ..Halo John. kje si bil. tak.. d<>lg«> te /e nisem videla ?•* John : Halo Mary, kai pa je s teboj ? Res me .nisi dolgo \ tlela ker sem \-«rdni > v l.crainu. v Cleveland u ze nisem bil cvl«> leto--. Mary : ,.IV> kaj ji.i vendar danes pri^U-t ?--John r ..Kni vprašaš -aj veš. dr bliža Ve iika noč in potreba je »praviti dolžnosti in pa kaj kupiti /a pra/nike. Kaj pa *i neseš \ tej šk.il'j; ?--Mary:..Bila >em \ < ii din.it. >\ i pr. «laj.i Iiii.i i«» v kupila lep kuik . a >; • n!ad : prav lep slamnik--. John : ..Kji- vi ya kupila praviš, pr «".: v ' . ali ima Grdina prodajalnico Mary : .. Mi Št- ni>i vedel t<> ?--John : ..Seveda ne. k.:k. r.»: > ; a 51 Mlaja --Mary : kar tiočfš : klobuke . a niožke i /en-ike. o Meko /a nedeljo in delavnik. s|>odnje hkic jopiče, srajce \ sake od 25 ct. višje: k.ijv /a možke. dekleta in otroke: uoi^oviee. rokovice. preratnnike. » • •vrat::, 'e razne vrste: ra lično žensk« blajjo. n ako hI.igo pri njeni kupiš. • nje gov.i /ena tudi obleko naredi : dalje ima masne knjige in dežnike. \e morem se \ sega domisli;:, vsake stva-i •!• • ..nai je : k njemu jx>i.ii in poglej. \ -■■ .i■ • i p.. cent** John: ..Saj tudi grem. dobro, da si mi pore dala. take stvari ravno sedaj po!tt-lmj<-»»«. vse b. h leni tam kupil in se drugim pove i da Nwli. pri njeni kupovali, namesto / • lom d.ijaii naše žule. -aj je vei dar l»>ljše. da ostanejo med našim narodom, r d i^redo \ nena-ii! i va židovska žrela. /;.k.;j ne bi domače ljudi podpirali, ko jih imam > dosti tukaj, posebno ako imajo dobro in ceno i iago J-* Mary : ..Prav imaš John. t., je ie ••. ak.. i 'e tako ravnali kako lep> in dobro • bilo /a nai narod. Pa saj veš lohn. da v tudi taki nahajajo, kieri domačina nič dobrega ne privoščijo, ker ^o/avistir :i fovšb v . da bi domačin kaj za.slnži!. Uila sem pri < i rdinatu. ali m je rekel, d -<• . tej ...J de.*i ravno ne sme pritožili, da mu gre š»-precej dobro iu sj»ieetka ni -id. da Kranjci tako »lobri, vsi iN-ljii judje pri-hajajo k njemu kupovati : iinllna je prav zadovoljen : na nev.«Ijivee se ji.i ne o/ira. ]tocasi s<- boilu /c domačina privadili raje kakor Jud« >v. John: ..Prav imaš Mary, sedaj m moraš jia Še povedati kje pa je t iRtn\ \ r« >v v pro dajalnica ?--Mav\ : ..To bi pa kmalu po/abd.i j^ivedati: < iitlin;itovu pi-odalolni-<*;i je V>lixp Kranjsko lvV<*. K I-ouše. no potem pre. ej jH.Ieg nje-a^tevilka 175 L St. Clair St. [«>hn : .. l «> pa že veni in lahko najdem. > -daj pa moram iti Mary. / Bttgom !" Marv : ..t ">. «lpg njp hode novi most iz Loke v Črnomelj. Cena je 4000 gold., polovico je takoj plačati, a polovica se vknjiži ter plača na obroke po dogovoru. Ponudbe naj se blagovolijo poslati : Davorin F r a nči č, klobučar v Novem Mestu. Kranjsko. Avstrija. (15 mc.) Posestvo na prodaj. V Stopičnh pri Novem Mestu ua Kranjskem je na prodaj lepo posestvo in več oralov zemljišč. Po-slopj ■ se nahaja blizo farne cerkve, vsf1 v dobrem stati u : v hiši je gostilna, prodajal niča, toči se žganje in prodaja tobaka (tratika). To vse je na prodaj z vso pravico. Cena o>KX) gold. Več pove : .Janez Kobe, Stopiče, štev. 20, Pošta Novo mesto Kranjsko, Avstrija. (15 mc.) Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni kterega odprem dne 1. januarja 1S99. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO: fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich. DOLAR BAY, MICH. 1024 South 13. St,. Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim w h i s kev e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča : ako kdo sem pride in ne v«" kam. naj se le pri meni oglasi, 111 zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St.. Omaha, Neb. Francoska parobrodna drnžbri Conppie Generala Transatlantipe. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - I NX SB RU K (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludue iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Bretagne „ IS. marca. La Touraine 25. ,, La Normandie „ 1. aprila. La Champagne „ S. „ La Bretagne „ 15. „ La Touraine ,, 22. „ La Gasgogne „ 29. Prvi razred kaj i te do Havre v -ljajo $55 in višje. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK. Veliko p o n e v e r j e n j e. Na civilnem sodišču na Reki so prišli na Bled velikemu poneverjenju. Dva uradnika, Benedikta Milinovich in Avguština Superina so že zaprli in pričakuje se, da jih pride še več pod ključ. Poizvedovanja nadaljujejo. i Najdeni mrtvi trupli. V Rečini pri Reki so našli mrtvo truplo mlade, lepe ženske boljega stanu, katere identitete pa še niso mogli pogoditi do sedaj. Najbrže seje zgodilo kako hudodelstvo. Dne 21. feb. zjutraj pa so našli istotam, na pomolu Marije Terezije, mrtvo truplo 62letnega krošnjarja Tobija Manieri iz Askoli. JEflF* Slovenci I Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga tem dohiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakaer & Co. i ' * *. - m M £ m m m m H SI S£ B m B! Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4% brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Gt,as Naroda". M m m so m m M S 09 H BI m m MMMMSfiHlHI HSIBUHBUHB BBBHHHHHHBKB IGN. TANCIG, slovenski fotograf v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male iu velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz Btare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno Bliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG. CALUMET, MICHIGAN. : - •- ■ . • jjg ' • Vsem rojakom priporočam moj j SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo jf> na razpolMganje rojak<-m tudi Usie^ljiLsoe- S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČ1Č, 1335 Main Str., La Sal le, 111. KDOR ^ SLOVENCEV POTUJE bodisi ? staro domovino ali obratno naj so zanesljivo obrne na izključno edino slovensko podjetje \ Vsem Slovencem v Allegheny, Pitteburgu in okolici se | toplo priporoča STROGO SOLIDNA ^ J3 A. iV /C A ^ I CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC.', ktnri napravija : pooblastila,Jkupue pogodbe, preskrbuje dedščine iu vs^ v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodne črte. •dr GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. "T IJir Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovoli čestokrat obiskat moj NALOON ne FR. SAKSER, 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, XI "fLL^.1,,,, - * v kb rem točim izvrstno A N H ABUSER &BUSH PIVOali ST. LOUIS PI\0, dalj- PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter imam na razpolago dobre SMODKE. Rojaki, poe»* 11 te me parkrat iu prepričali b« bode te o dobrej pijači in postrežbi. S poštovaujem M ike Krawl. 120t> Scott Street, Joliet,IIL 109 UREEXWH H ST., NEW YORK v vseh zadevah mu i z v r s tu o postrežemo in skrbimo, da ee mu prigodi kaka neprilika. THE PRINCE LINE Cene uavedeui parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz JST&^^z- "TžTonrlsigi, -v Gren_o^ro HSTeapol „Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", ..Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. : v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50. Inšpruk $20.00. Potniki tretjega razreda dobe viuo, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik : C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, —- ^ NEW YORK. ___ D^nar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj Be izvestno na nas obrne. Sto-tisoče pošljemo vsako leto na Slovensko iu vse je bilo dosedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. vclj. odposlali. Posredujemo vseiu za hranilne vloge v slove u-e k e h r a n i I n i c e, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz n a j c e n e j i kader mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj ©41 ali $41 50, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesec** zadržujejo. Pazite na številko 109 breenuirli Street, kamor Va* drugam spelje jo, Vas slepijo, mi stanujemo v ist^j hiši v prvem nadstropju in do nas lahko pride vsakdo ob vHakem času. Amiih -i- a.J mt — a i M. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago NJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem iu Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni vS\/.oorv na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lil. O o^V . to*i,a IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in POHII^I JKVO PIVO, KINA VINA in DOBRE PIJAČE kako. Ulll^khN itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se' čaakakortudi PRENoMEza - ^saloon^ Toraj Slovenci iu Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo 400 K,UI Stl' ' Leadville, t tj*f AI11MriI I Priporoča posestnikom B.-er Salonov in grocerijskih prodajalnic kakor tudi OBLEKO, OBUVALA ! vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iak,» nizkei ceni. vi™D^je:i Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali ^Kranjska lepota \INO, FINE SMODKE m ZGA- Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih v i rž i n k z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik ( Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto iu Be pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi uoyci, Mon^y Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci s*- tudi lahko odpošljejo na ,,Glan Naroda". Moj naslov je: F. A. DIJSCHEK SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! Se spo3t< »vanjam Martin Bluth & Co., SA LOONER CORNER OTTAWA A jackson str.. jolliet, ill 328 K. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi Spretni agenti* se sprejnio i>J'oti ugodnim pogoje« HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika ISO Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „t»las Naroda"). 1 G.MARTINI \ na 5 cesti v Red Jacketu, Mich., je odprl HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik BrMJWm POHEh iBLmo sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. m prodaja na debelo (wholesale) raznovrstna californiška in kateri Je predsednik velikega n.-mškega vseučilišča ter predsednik druga vina, žganje in likerje raznih vrst smodkf in nine adrav»ifikeg» društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo najboljše blago Š - f tamoinjem ljudstvu ^ po najnižji ceni. priporoča se slovenskemu občinstvu stanejo navadno Slovenci dohajajoči iz j nizkej ceni. t: V našem hotelu c Avstrije. Dobra postrežba p Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih eenah. T? "FP Tf j T"!* Tpfi-i^pr- Tjjpu -»r fpn"'UH' Tfitu KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse d«le avetn denarne naka/.nire. menjire, dolžna pisma, lxposlnje in izterjnje zapuščine in dolge ve. John Golob, izdelovalec umetnih orgelj te priporoma za izdelovanje iu popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim oglasni m od $25 naprej iu treba dati S5 „are". Boljše vrste od $45 do ^8100. Pri naroČilih od $50 do $100 jo treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za ve« življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala : Matija Barek iin.iin /,e Štiri leta harmonik«- na 4 gUi-i»vt? in st m /adovuljtii Ž njimi. ier Št seUaj «i<»bre; igra m zel«> vt liki na nje. Rojaki, nebojite se, da bi l>ili prevarani: harmonike srj lahke za igranje. lejM, i/ilt-laiie in dovolj ]«j n-iii. To potrdim. Mark. Podpt&am imam haruKmikeod g. J. ( bol jie kikor ««e iz »tare dežele, kter - s»ai*-|< TeJak imam harmonike J.e |x-l let |«1 i.*, t;..if, a tla 4 glasove: veljajo me 75 - sem Glasovi ti in pro- 2 j e a n 1 m pokrovom na vijak stavljeni zdrav-(Schraube), na kterem je udelana nik, ki s« je iz-zlata podoba, bodisi : lokomotiva učil iu di- jelen ali konj, in atane z dobrim' P1^« vi„;M v . . cih zdravniških Elgin koleaoyjem vseučiliščih v Be- Uj-f O ču, Mouakovem, «PXO.OU New Yorku.Pbi-ladeltiji itd. itd. za zdravljenje vsatastnili notranji! Mor tudi vnanjil Soleznij. na 7 kamnov samo in na 15 kamnov samo $15.00 jS"! Na zahtevanje Be razp zijajo c^- m^ru n.a M . r , . 1 J J vatskem. ima 25 nik, frankovam. letno zdravniško PoStena postrežba iti ..matvo zji skušnjo, zdravi robo je moje geslo. najtežje in naj- n ... opasnejše člove- Za obilo naročbe ne priporočam ske bolezni. Pri- i vsem poštovanjem : «Jakob Stonich, MADISON STREET, (HlfittO. šel je m lad v to ; deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami Dr. (i. IVAN POHEK, postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, plačnici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na bvo- Podpisani priporoča vsem Slovencem Bvoj krasno vrejeui /'/ore/jce 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y, Vedno bodem točil ramo izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Sloveuci obiščete me obilokrat I Svoji k svojim! spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. G. Stramcc. jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na Si30±ii=m_0 irtZL srhcvh-i -r-> ^ nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in hratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemor^m boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. Karol Blažiua, Canion Ferry, Moiit. Dr. a. /\WZY I^OMJSIC seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je uedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opi^^ITuko ""svojo bolezen kako stara je bolezen, iu on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti V slučaju, da vidi, dajo bolezen neozdravljiva, on to' pove dotičm osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, So. Eut 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI.