Ljubljana, sobota, 9. februarja 1957 LETO XX. Stev. 33 OUAVNl IN ODGOVORNI OREDNIR IVAN ŠINKOVEC □REJA OREDNISK1 ODBOR List izhaja »sak dan razen oetka — Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZIT1 SE) PRAVICA »LJODI1A r SAVICA« USTANOVLJENA A OKTOBRA UM - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZHAJALA KOT (»-DNBVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA INI KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA Itn IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI C -BORBO. ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE KONČANO v v LJUDSKA SKUPSCINA JE SPREJELA TUDI PRORAČUN ZA LETO 1957 Ekspoze o proračunu za letošnje leto je podal državni sekretar za finance Matija Maležič — Vladimir Krivic, novi član Izvršnega sveta LRS Na skupni seji obeh zborov Ljudske skupščine LRS je v četrtek podal najprej tov. Matija Maležič, član Izvršnega sveta in državni sekretar za finance, ekspoze o proračunu za leto 195?. Dejal je, da je značilno za vse naše proračune dvoje: da se proračunska potrošnja nasploh omejuje in da je razdelitev te potrošnje na posamezne^ teritorialne enote odrejena na administrativen način. To je doseženo na ta način, da je tudi letos za osnovo vsakemu proračunu služila dejanska proračunska potrošnja v preteklem letu, kar velja enako za vso državo. Zaradi takega formiranja proračunov, ki ne upošteva dovolj socialne strukture in iz nje izvirajoče gospodarske moči posameznega področja, oziroma ne upošteva, kje se ustvarja presežek dela. so marsikje nastale prilične težave. Predvsem je tak način krivičen za gospodarsko razvitejše predele in zn večja mesta, na drugi strani pa dopušča neenakomeren razvoj raznih javnih služb ne glede na stvarne potrebe. Skladno s pred-stoječo spremembo plačnega sistema v gospodarstvu bo zaradi tega nujno treba že letos spre- lo v proračunu, so povečani oseb- ' povezovanjem z gospodarstvom ni izdatki, osebni izdatki Ljudske našli editao pravo merilo in amer svojemu razvoju. V načelni razpravi, ki je sledila ekspoze ju v proračunu, je 1 lan proraeiiBSKin «oiiookov bHški proraCun deU celotno ohranja obdavčitev kmečkega v^to loka,]nimli nrora6uni pri-nrebivalstva v visim, kakršna je bila lani. Tudi dohodki iz obrti ostajajo v glavnem na isti ravni kot lani. Naloga ljudskih odborov je, da na osnovi ugotavlja- miiice, ki se za razliko od lani letos krijejo v celoti v republiškem proračunu, bolnišnica v Idriji, ureditev katastrov v mur- 1 ljudski poslanec Jože Pete jan go-skosoboškem okraju in nekateri ■ voril med drugim o nevarnosti drugi izdatki. . ! Pri povečanju števila uslužben- Najpomembnejša sprememba v cev. Ljudska poslanca Stefan Pav-letošnjem proračunu nastopa pri iič in Aleksander Pihler sta go-negospodarskih investicijah, kjer varila o dotacijah družbenim or- vsoto z lokalnimi proračuni pri bližno na polovico. Vzrok temu je izredno težavno stanje našega šolstva, ki je bilo zadnje čase dokaj slabo podprto. V mestih in novih industrijskih naseljih se je i i n • n : Vlili liiuusu idbttvui ^ j« nja dejanskih dohodkov odkri- 7aTadj naraSčajočega števila pre-jejo obrtn.ke, ki svoje dohodke alstya JteviJo šoIoobveZnih Ul/-'0, ln ,PrxU"yk° PVJr JLaoJi°; otrok povečalo v zadnjih letih Od teh pa ločijo tiste /lasti male normalnega porasta. Tako podeželske obrtnike ki iz raznih ^ m že toko dale* ^ m0. vzrrikov v svoji obrti niso polno ^ de]aiU y dveh ali treh zaposleni in ki njihov zaslužek izmenah _ tu tam ^ že grozi od obrt. ne zadostuje za pre/nv- ge Jetrta femena Ijanje. Dogaja se namreč, oa ne (Nadaljevanje na 2. stran 1) V mestu Aliiru se ljudje zbirajo v vrstah pred prodajalnami pod nenehno kontrolo vojaških straš S TISKOVNE KONFERENCE V DR2AVNEM SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE Izrael mora izpolniti odredbe Generalne skupščine OZN Nekorektno ravnanje vzhodnonemških oblasti z delegati naše zunanjetrgovinske zbornice —» Skoraj 17.000 beguncev iz Madžarske Beograd, 8. februarja. (Tanjug). 11(111 It. l/uto iti sc naiiiicL, vi« »v/ *_v^ i • iJt-vs* o. temi uciajd. j icSa I1U|UU lic,m kateri obrtniki vračajo obrtna Po odbitku sredstev Predstavnik držaivnega sekreta- meniti tudi naš proračunski si-1 dovoljenja, hkrati pa nekateri ^ roq n,isite 28 zunanje zadeve Branko stem, v letošnjih proračunih pa večji, zlasti obrtniki v mestih. ™!_: Draškovič je na današnjem ae- stremeti za tem, da odpravljamo dosegajo milijonske dohodke, od ”0«n°Y28 J®® | srtanku z novdnairji pojasnil stali- ali vsaj blažimo po zdravi pre-, katerih plačajo odločno prenizke CeP^YlZ° ^ k I ^ naše dežele glede morebitnih soji vsa neskladja. I davke. proti Izraelu, če ne bi iz- Novost letošnjega finansiranja proračunov letošnjih investicij še vedno do- polnil sklepov Generalne skup- ZnaČilnost letošnjega finansiranja . proračunov je novost, da se republiški proračun prvikrat v celoti odreka vsem dohodkom od prebivalstva in jih prepušča ljudskim odborom. S tem je ljudskim odborom dana polna odgovornost za pravilno odmerjanje in pravočasno pobiranje teh dohodkov (dohodnino od kmetijstva, obrti, drugih poklicev in premoženja ter od prometnega davka od vina in. žganja). Tovariš Maležič je dalje govoril o odnosu republike in okrajev in dejal, da Izvršni svet predlaga, da se izvrši premik v korist ljudskih odborov. Lani so bili nekateri občinski proračuni preskopi vpogledu šolstva, zdravstvene in komunalne službe, ki sta najbolj povezani z življenjskim standardom prebivalstva. Zaradi tega se letošnji republiški proračun odpoveduje sredstvom stimanjši od lanskega ta je za- m OZN: ,Kakor smo že radi tega razumljivo, da se mo- ^ je dejal> ,je M ramo omejiti^ na najnujnejše, jadj sedaj jm poslej najvaž-predvsem moramo dokončati za-1 nejša zahteva, da Izirael izpolni čete gradnje. ! 3kjepe OZN. V tem smislu bomo v višini milijarde 100 milijonov Ko je govoril o finančno sa-1 podprli sleherni pozitivni ukrep dinarjev, to pa ne zaradi tega, mostojniih zavodih, je tovariš Mb— OZN, sloneč na Ustanovni listini, ker bi imela republika preveč 1®^^ poudiairil, da bo zmanjšanje ki bo prispeval k izpolnitvi reso— sredstev, pač pa zato, ker so po- lanskoletne dotacije skoraj na po- lucij Generalne skupščine.* trebe ljudskih odborov sorazmer- 1°^°° nujno moralo spodbuditi Kar se tiče osnutka resolucije no večje To je tudi v skladu vse finančno samostojne zavode, arijsko-afriških dežel o Alžlru je s stremljenjem, da se razvija in raz^ socialnih da se preusmeri-1 Branko Draškovič izjavil, da je krepi ljudska samouprava preko teko- da bodo z najtesnejšim po mnenju naše vlade ta resolu- občin in okrajev. | Tovariš Maležič je nato obširno govoril o republiškem proračunu ta ugotovil, da je republiškim ustanovam zagotovljeno nemoteno poslovanje, čeprav proračuni niso obsolutno dovolj visoki ta še obstajajo upravičene potrebe, ki jim pa zaradi tesnega okvira letos ni moč zadostiti. Pri tem pa je tudi opozoril na neodgovorno trošenje sredstev ta omenil, da je bilo lani v decembru potrošenih 13 °/o letnega proračuna, medtem ko je bilo povprečje drugih mesecev samo 7,8 “/o. Nove potrebe, ki jih lani ni bi- Kaj je Bulganin sporočil zahodnonemškemu kanclerju Adenauerju? Zgolj urejanje vprašanj v gospodarskih in drugih neposrednih odnosih med obema državama? Incidenti v Madridu Bonn, 8. febr. Predsednik sovjetske vlade Bulganin je poslal zahodnonemškemu kancleriu Adenauerju osebno poslanico. Davi je sovjetski veleposlanik v Bonnu Smirnov, ki se je šele včeraj vrnil iz Moskve, izročil Adenauerju pismo predsednika sovjetske vlade. Adenauer je v palači Schaum-burg govoril s sovjetskim veleposlanikom kakih 50 minut o vsebini poslanice. Zunanji minister Brentano pri tem ni bil navzoč. Ko bo Adenauer proučil Bulganinovo pismo, bo nadaljeval ž veleposlanikom Smirnovom razgovore o njem. Popoln bojkot mestnega prometa — Aretacije študentskih demonstrantov Vest o Bulganinovi poslanici i je sporočil danes osebno kancler j Adenauer na rednem sestanku z j novinarji kot »posebno obve-jstilo«. O vsebini pa ni hotel ničesar povedati. Novinarji še niso Madrid, 8. febr. (AFP). Prebi-1 dente, ki so hoteli demonstrirati mogli prodreti na drugo stran valci Madrida so včeraj in danes z zahtevo po svobodi in znižanju »železne ograje okrog palače skoraj popolnoma bojkotirali življenjskih stroškov. Posebni ko- ■ Schaumburg«. Zato lahko o vse-mestni promet. V delavskih četr- | njeniški policijski odredi so z gu- bini Bulganinove poslanice samo tih je bil bojkot popoln. Predsi- ; mijavkam! razgnali demonstrante, ugibajo. Z njo so takoj povezali nočnjim so po mestu skrivaj de-1 Nekega človeka, ki je govoril štu- nekatere misli in domneve. V lili anonimne letake, ki so pozi- dentom, in več ljudi, ki so baje septembru je bonnska vlada po-vali Madridce na dvodnevni boj- razdeljevali letake, so aretirali, slala v Moskvo spomenico. V no-kot javnega prometa v znak soli- Policija je objavila, da so v ne- vembru je prišel iz Moskve od-darnosti z Barcelone!, ki so orga- kem stanovanju v Madridu od- govor, o katerem je Brentano nizirali podoben bojkot pred dve- i krili tajno radijsko postajo. I rekel, da je »boljši od vseh do- ma mesecema v protest proti povečanju voznine in korupciji v državni službi. Večina Madridcev se je odzvala temu pozivu. Ko so šli včeraj zjutraj na delo, se je na ulicah naravnost trlo ljudi, avtobusi in tramvaji pa so vozili domala prazni. Policijski oddelki v Madridu So včeraj dvakrat napadli štu- sedanjih«. Sovjetska vlada je zlasti vztrajala na sklenitvi trgovinske pogodbe, češ da bi splošna ureditev medsebojnih stikov samo koristila združitvi Nemčije. V začetku decembra je kancler brez posebnega povoda sporočil novinarjem, da je pripravljen vsak čas popiti skodelico čaja s sovjetskim veleposlanikom v Bonnu, jlnako željo je ponovil 21. decembra. Drugi dan pa se je že sestal s S07 jetskim veleposlanikom, ki je še istega dne odpotoval v Moskvo, »da bi preživel Novo leto doma*. Smirnov pa je ostal v Moskvi stra Dullesa, da je obisk predsednika Tita v ZDA zaželen, je predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve odgovoril, da je že na minulem sestanku z novinarji rekel, da je naša vlada menila, da bi bil ta obisk koristen. Na vprašanje, kako komentira govor Walterja Ulbrichta na zadnjem zasedanju plenuma Enotne socialistične partije Nemčije, v katerem je navajal tudi nekatere obdolžiitve proti Jugoslaviji, je Draškovič odgovoril, da tega govora nikakor ne komentira. Na vprašanje, kaj lahko reče o izrazu »narodni komunizem«, ki se pojavlja zadnje čase v svetovnem tisku, je Draškovič odgovoril, da ne ve, kaj je narodni komunizem. Na koncu je Branko Draškovič v odgovoru na vprašanja novinarjev sporočil, da je pribežalo do zdaj v našo deželo 16.912 madžarskih beguncev in da se jih je od teh vrnilo 223 na Madžarsko, 208 pa jih je odpotovalo v druge dežele. Resolucija o sankcijah OZN proti Izraelu New York, 8. febr. (AP). Predstavnik skupine azijsko-afriških sti, da se Smirnov večkrat sesta- j dežel je sinoči izjavil, da pripravne z bonnskim veleposlanikom v ljajo te dežele resolucijo o gospo- oija pametna in zmerna, ta da bo kot takšna pomenila pozitiven prispevek k pravični ureditvi alžirskega vprašanja v korist obeh strani Na vprašanje, ali lahko potrdi poročilo »Politike« o prekinitvi pogajanj med našo ta vzhodnonemško trgovinsko zbornico ta o nekorektnemu ravnanju vzhodnonemških oblasti s Člani delegacije naše Zunanjetrgovinske zbornice, je Draškovič odgovoril: »Vesti, kd jih je v tej zvezi objavila »Politika«, ustrezajo dejanskemu stanju. Kar se tiče ravnanja vzhodnonemških oblasti s člani naše delegacije, menimo, da ni ne korektno ne pametno.« Na vprašanje, kaj miisll o izjavi ameriškega zunanjega mini- šest tednov. Medtem je prišlo do pogajanj med sovjetsko vlado in reprezentativno delegacijo Vzhodne Npmčije. Sirile so se tudi ve- Moskvi Hassom. Danes pa so sporočili, da prispe Hass jutri v Bonn »na običajno posvetovanje«. darskih sankcijah proti Izraelu, ki jo bodo predložile prihodnji teden Generalni skupščini. Le-ta se bo sestala bržčas v ponedeljek. ALŽIRSKA DEBATA v političnem odboru Generalne skupščine OZN VREMENSKA NAPOVED za soboto, 9. februarja žiru, »policijska akcija« ta iz j a-1 Saudske Arabije obdolžil Francijo vil, da se v Alžiru vojna že | terorja in nasilnega ravnanja z New York, 8. febr. (AFP). Politični odbor Generalne skupščine OZN je včeraj nadaljeval debato o alžirskem vprašanju. Tuniški delegat Slim je pobijal francoske argumente proti iirfterven-Pretežno oblačno ln še toplo vre- 0i,ji OZN za ureditev alžirskega ^mVvmezSahdoed;7nS!ovPeanCljarnTee,nPpre^: vprašanja, ki so jih zavrnili že tura ponoči med o ln 5, čez dan do sami dogodki, kt so privedli do 10 stopinj C. neodvisnosti Tunizije ta Maroka. Nad Alpami ln srednjo Evropo do- Opozoril je odbor, da je Francija tekajo v višinah še tople zračne gmo- , . .. , „ »c jv mici i« uvigu i»ivj, (hotcu te. Hladen zrak, kt se Je dalj časa tudi pred nekaj leti ob razpravi v . nastal Egipt takšen kakršen zadržuje nad Atlantikom, se pošto- OZN o tuniškem vprašanju na-1 ® JU , / poma širi nad zahodno Evropo ter bo vajala airgument 0 svoji izključ-! ^ Predetl d°Segla TU' področje°ma vp lva u n s ° ni pristojnosti. Slim je poudaril, Snežne razmere: ^ ce,° fran«»ki zgodovinarji pri- Celjska koča brez snega, Mozirska znavajo, da je bil Aižiir pred letom koča 15 cm, Korošica 115 Logarska 1830 država z lastno upravo. Od- samo upanje, da bi Francija ta 5?'1”,® 5’ ^0ITIP® i°o2HL0kl,nUkrHv.D°i'« klonili je francosko tolmačenje, da Alžir poravnala svoj spor na miiro-Vriič 55, Ribniška koča «’cm. ’ I je tisto, kar se zdaj dogaja v Al- lljuben način. Sinoči je delegat od novembra 1954 ta da odpora alžirskega ljudstva ni moč zlomiti. Cim močnejši je pritis Francozov, tem bolj se odpor razplam-teva. Nevzdržne so francoske obdolžiitve, da je boj alžirskega ljudstva sad vmešavanja od zunaj. Boj Alžiircev za neodvisnost se je začel že dolgo prej, preden nizija svojo neodvisnost. Po mnenju kubanskega delegata Portuonda OZN lahko izrazi Alžiroi. O stališču francoske vlade je rekel, da je »povsem neupravičeno« ta da je »vojna opustošenja«, ki jo bijejo francoske čete v Alžiru, zadostno opravičilo, da o alžirskem vprašanju razpravlja OZN. Potem je Indonezijski delegat Abu Hanif a izjavil, da je »slepilo o integraciji Alžiira propadlo«, ta da ga je zato treba zamenjati »s prijateljskim sodelovanjem med enakimi narodi Francije ta Alžiira.« Alžirsko vprašanje bi lahko uredili s pogajanji za splošni sporazum na podlagi enakopravnosti ta s sestavo narodne alžirske vlade. Bulganinova poslanica ne- da prouči vprašanje, kaj bi bilo dvomno govori o trgovini med treba ukreniti spričo najnovejše obema deželama, in o nadaljnji odklonitve Izraeia, da bi se ukio-rcpatriaciji prebivalcev ene i n | nAl resolucijam OZN ta umaknil druge države. O. Miličevič i svoje čete z egiptovskega ozemlja. Dela na Sueškem prekopu ter britanske in francoske skrbi zaradi plovbe po njem New York, 8. febr. (AFP). Po- egiptovska vlada potem, ko bo sebni predstavnik generalnega se- prekop spet usposobljen za plov-kretarja OZN za očiščevalna dela bo, prepovedati britanskim, fran-na JSueškem prekopu general Ray- coskimn ta izraelskim ladjam pre-mond Wheeler je V Ismailiji izja- j hod skozi prekop. Ni pa verjetno, vil da so razen dveh odstranili j da se bodo pogajanja nadaljevala, ovire na prekopu v dolžini 154 km dokler se ne bodo izraelske čet« od Part Saida do Sueške luke. umaknile z egiptovskega ozemlja. Kakor je rekel, bo lahko plulo po prekopu že pred začetkom marca 75 °/o tankerjev, prekop pa bo povsem odprt sredi maja. Tudi sekretariat OZN je objavil, da dela na Sueškem prekopu zelo dobro potekajo ta. da bodo | j11 v/;l ... , . p-d «**«» ?r.?.nK‘„!l5.SldFrJS!3 Delegata Velike Britanije ta F?”*™.!”1 ,t^b«za*rj*uje* da je,bi* Hitije v OZN pa ste bila pri lo ubltl.h več k°t sto upornikov. J - o svojih izgubah pa ne poroča. Boji v Alžiru Pariz, 8. febr. (Tanjug) Na kakih desetih krajih v centralnem in vzhodnem delu Alžira so bili Francije Hammarskjoldu ta zahtevala, naj bi nadaljevali razgovore o sueškem vprašanju. Obe delegaciji Minister za vojsko Bourges Mau-noury se je danes v Bonu posve- i ... proti upornikom in o blokiranju Schaerf kandidat alžlrsko-tuniške meje. Ob meji za predsednika Avstrije vneli tudi danes novi spo- Dunaj, 8. febr. (AFP) Avstrij- j Vlak na progi Batna—Biskra ski vicekancler Adolf Scharf, I je danes zavozil na mino in zle-predsednik avstrijske Socialistič- tel v zrak. Uporniški komandosi ne stranke, bo kandidiral v imenu so z bombami napadli francoske stranke na volitvah za predsed- I ustanove in patrulje v Constanci, niika republike, ki bodo v začet- i V glavnem mestu Alžiru so raz-ku marca.. I strelili neko skladišče. Kako zmanjševati stanovanjsko stisko S tiskovne konference po končanem zasedanju odbora za stanovanjsko izgradnjo Stalne konference mest Ljubljana, 8. febr. — Danes je bilo končano dvodnevno zasedanje odbora za atanovanjsko izgradnjo Stalne konference mest. Po plodni razpravi sta predsednik odbora dr. Marijan Dermastja in sekretar Stalne kopference mest Bje-Hca posredovala novinarjem nekatere zaključke posvetovanja, ki jih v naslednjem povzemamo: Uvedba prispevka za stano- • gledu vodile smotrno politiko vanjsko Izgradnjo je precej pri- spreminjanja višine pologa glede spevala k zmanjšanju stanovanj- na razmerje skladov za prosto ske stiske. Popolnejši podatki, ki razpolaganje in število zaposlenih so bili zbrani po razpravi v Zvezni v določenem podjetju, ljudski skupščini, namreč kažejo, | Z drugo spremebo pa naj bi da so bili skladi izkoriščani pte- podaljšali rok odplačila kredita , „ eej bolje, kot je kazalo ob zase- na 50, če ne že na 85 let, ko se Petejanu glede povečanja oseb- danjU Zvezne skupščine. Najniž- stanovanje amortizira. To bi bil nih izdatkov, nato pa povedal ja meja izkorlščenja stanovanj- eden izmed prispevkov za uvedbo stališče Izvršnega sveta do skih skladov Je dosegla 84 od-: ekonomskih najemnin. , amandmajev proračunskih odbo- stotkov le-teh, najvišja pa 87 %\ Na posvetovanju so nadalje rov. Tako se Izvršni svet na stri-n. pr. v Ljubljani, Sarajevu, pa razpravljali o pravilnosti izkori-! nja, da bi vnesli v skupinske vo-tudi Skoplju. Taka stopnja izko- gfanja lokalov ln predlagali, naj dovode tudi briški vodovod, ka- Z ZASEDANJA LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE OBRAZLOŽITEV ODLOKA o potrditvi okrajnih statutov (Nadaljevanje s 1. strani) ganlzacijam in o ostrejšem nadzoru nad porabo teh sredstev. Del teh sredstev bi morale prejeti tudi okrajne in občinske organizacij. Ljudski poslanec Franc Pirkovič je govoril o potrebi reorganizacije predvojaške vzgoje in o tem, da bi biio bolj smotrno je podal tovariš Vladimir Krivic razdeliti siredstva, namenjena piredvojaški vzgoji mladine, telesno vzgojni organizaciji »Partizan«, Ljudski tehniki, Strelski zvezi in drugim. K amandmajem proračunskih odborov Državni sekretar za finance je odgovoril ljudskemu poslancu riščenosti stanovanjskih skladov, ki priča o razmeroma dobrem in smotrnem gospodarjenju, popolnoma opravičuje sklep, po katerem naj bi povišali stanovanjski prispevek na 15 %. Udeleženci posvetovanja so namreč opozarjali, kako se ni moč sprijazniti že se že z gradbenim dovoljenjem kor je predlagal proračunski od-odredi namembnost lokalov, da bor Republiškega zbora, ker je ne bi bila prizadeta oskrba in briški vodovod že do tri četrtine uslužnostna obrt in s tem držav- dograjen. Dokončanje tega vodo-ljani. Pravilno je torej stališče, voda je zdaj naloga okraja in da Je treba imeti lokale za pre- občine. Izvršni svet se nadalje skrbo in uslužnostna obrtna pod- ne strinja z amandmajem glede Jetja kot sestavni del komunalne Muzeja NOB, zato je tovariš Ma Okrajni statuti - zrcalo postopne stabilizacije celotnega samoupravnega sistema r ' , _ , , - , . i i | v la^iovi o\j oc nauaijc u — j- • | Obširno obrazložitev k odloku I Praksa Iz sedanjega dela ta mihnnič taknU1 vpraSanja sankcij za divje pozicijo izdatkov za spomine 0 potrditvi okrajnih statutov je Izkušenj ljudskih odborov bo neRa in prirodnega prira* tka v 8rac?nJe ’.n Podlagali sestanek »otmv NOB.^ da bi Jtrill ^vizna j dal v imenu komisije za statute predvidoma zajeta v bodočem s tem, da bi krili potrebe po ko- i gradnje, ki je stroške zanje treba ležič ' predlagal " kompromisni munalnih napravah in šolskih razdeliti na vsako stanovanje. amandma, in sice površinah iz sredstev stanovanj- | y razpravj so se nadalje do- zeju zvižali za 600.000 dinarjev nih in drugih razlogov ne bila porabljena na drugih gradbiščih. Tovariš Maležič je dalje v imenu Izvršnega sveta predlagal neodvisno od proračunskih odborov še amadma, po katerem naj bi dobilo Društvo slivenskih književnikov 800.000 dinarjev in da se za isto vsoto zniža pozicija, predvidena za skrb za dopuste in letovanja delovnih ljudi, ki znaša 15 milijonov dinarjev. Po. končani načelni razpravi o proračunu je predsednik Ljudske skupščine prebral pismo predsednika Izvršnega sveta, v katerem predlaga, naj bi zvišali število članov Izvršnega sveta od 13 na 14 in izvolili za novega člana tovariša Vladimirja Krivica. Skupščina je predlog sprejela. V zadnji točki dnevnega reda skupne seje je skupščina še sprejela sklep o razširitvi in o izvolitvi nov in sodnikov. Po skupni seji sta oba zbora razpravljala ločeno o predlogu republiškega proračuna in zakona o proračunu v posameznostih in celoti ter ga soglasno sprejela. naših mestih povprečno komaj za 38—37 % oziroma največ — kar je le ponekod — 58 odstotno. PRISTOJNOST POSAMEZNIH ORGANOV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO V razpravi so ugotovili, da so nejasne kompetence posameznih organov za stanovanjsko izgradnjo. Zato so točno opredelili vlogo ljudskih odborov, pristojnost upravnih odborov kreditnih skladov, kakor tudi zavodov za stanovanjsko izgradnjo, kjer so ti že ali šele bodo začeli delovati. Po sprejetih zaključkih naj bi ljudski odbori odrejali politiko zazidave, ki bi jo potem izvajali in nadzorovali sveti za stanovanjsko politiko. Upravni odbori naj bi razpolagali le s skladi in razdeljevali sredstva, ne bi pa imeli pravice, spreminjati stanovanjsko politiko, ki Jo je določil ljudski odbor. Zavode za stanovanjsko izgradnjo bi kazalo ustanavljati v manjših mestih morda tudi v obliki nekakšnih dobrih stanovanjskih zadrug ali birojev za stanovanjsko izgradnjo. V prihodnje bi bilo treba težiti le, da zavode za stanovanjsko Izgradnjo dekomercializiramo. Zavodi naj bi prodajali stanovanja po svojih dejanskih stroških, ne pa iskali najboljšega kupca. Upravičeno Je namreč videti bojazen, da bi komercializacija zavodov te usmerila predvsem na tržišče, namesto v ptf zadevanj e, kako zgraditi poceni dobro opremljena stanovanja. POLITIKA VSKLAJEVANJA INDIVIDUALNIH INTERESOV KOMUNE Del razprave so na posvetovanju odbora za stanovanjsko Izgradnjo Stalne konference mest posvetili vprašanjem komunalne graditve. Po priporočilu, ki so ga na posvetovanju sprejeli, naj bi uvedli komunalni prispevek za vse tiste posamezne graditelje, ki se ne bi podredili interesom skup- predstavnikov zavodov za stanovanjsko izgradnjo. Prav tako so na posvetovanju priporočili Stalni konferenci mest širše posvetovanje komunalcev, ki nag bi bilo v Celju ali Dobrni. S. L. sredstva, ki jih Muzej potrebuje | Republiške*a zbora tovariš Vla-s sredstvi iz proračunske rezer- , ■_ joioi j. ve, ko bo Muzej ta devizna sred- do Krivic. Uvodoma ja dejal da stva dobil. Glede investicij pa se ^danji statuti odsevajo doseženo Izvršni svet zaveže, da bo dal stopnjo razvoja naših ljudskih Muzeju sredstva, ki bi iz tehnič- odborov in so viden pravni izraz in zrcalo postopne stabilizacije našega celotnega samoupravnega sistema. To dokazuje, da so rezultati dosedanjih naporov graditve ljudskih odborov dokaj zadovoljivi in solidni. Uspeli smo dosežke na področju dosedanje prakse naših ljudskih odborov precizirati v tako pomembnem pravnem aktu, kot so statuti ljudskih odborov, ki jih sprejemajo okrajni ljudski odbori sami. Ljudski skupščini je ostala zgolj dolžnost, da skrbi, da pod* ročie dela ljudskih odborov ne prekoračuje okvira splošnih, zveznih in republiških zakonov, ki zagotavljajo enotnost našega praynega in družbenega sistema v splošnem. Dosedanji razvoj naših ljudskih odborov, ki se zrcali tudi v PREDLOG O NAČINU RAZDELITVE DOHODKOV V NAŠIH PREMOGOVNIKIH Obveznostim do skupnosti naj bi zadostili iz skupnih dohodkov in po kritju stroškov za reprodukcijo Beograd, 8. febr. (Tanjug). — V Združenju premogovnikov so pripravili predlog o načinu razdelitve dohodkov v naših premogovnikih in ga poslali Zveznemu izvršnemu svetu, da ga prouči. Združenje predlaga, naj bi delili dohodke kakor tudi prispevke po načelu vnaprej določenega zneska po količini nakopanega premoga in na podlagi doseženih uspehov v letu 1956. zveznem zakonu o občinski ln okrajni samoupravi Zato je razumljivo, da sedanji statuti, kakor tudi zakon o ljudskih odborih ne rešujejo mnogih zelo pomembnih vprašanj komune. Sedanji statuti imajo zelo velik pomen pri graditvi našega enotnega družbenega ta pravnega sistema, kakor tudi pri zagotovitvi samoupravnih pravic občin in okrajev, vloge uprave, pravic in sov, predvsem pa vsa tisita bistvena vprašanja, ki zadevajo materialne vire in sredstva komune, odnose do drugih samoupravnih organov na področju komune, pravice državljanov ipd. Ureditev položaja ljudskih odborov s statuti, je dejal tovariš Krivic, nedvomno pomeni dokajšnjo okrepitev samoupravne vloge občine in okraja. Določa in razširja demokratične pravice državljanov ter ureja in ustaljuje organizacijski mehanizem uprave ljudskih odborov. V statutih je sedaj prvikrat jasneje določeno področje dela predstavniških organov občin in okrajev, delo svetov in komisij ljudskega odbora, vloga predsednika in tajnika, organizacija upravnih organov, pristojnosti in področje dela novih krajevnih odborov, krajevnih uradov, zborov volivcev. Statuti okrajev urejajo mnogo določneje kot zakon o ljudskih odborih vrsto vprašanj, ki so važna za organizacij sko-pravno in družbeno-političho krepitev naših ljudskih odborov v okraju in občini. Ti statuti so odsev- našega družbenega razvoja v smeri družbenega upravljanja in sodelovanja čimvečjega števila državljanov ter važen element za zagotavljanje zakonitosti, za uveljavljanje demokratičnih pravic državljanov, kakor tudi za urejanje notranjih odnosov ta razvijanja strokovnosti poslovanja samih ljudskih odborov. Republiški zbor je predlagani odlok o potrditvi statutov, okrajev Celje, Gorica, Kočevje, Koper, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj in Trbovlje soglasno sprejel. Na predlog stim do skupnosti, ki bi bile določene n* vsako izkopano tono premoga. Po plačilu obveznosti družbenim skladom (obresti na osnovna ta obratna sredstva, prispevek za kadre in sklad za pospeševanje proizvodnje) bi se premogovniki ostale dohodke samostojno razdelili za plače zaposlenega osebja ta za sklade, ki jih podjetja sama ustanove. Od dela dohodka, ki ga dobe delavci kot plačo, bi morali premogovniki plačevati obvezni prispevek v proračune komun. Ta prispevek bi znašal na plače do 9000 din 2 %, na plače do 15.000 din 4 %, na plače od 18.000 dalje 5 % itd. Razen teh prispevkov Jpi dobivale komune tudi del prispevka 20 %, ki se v okviru rente Izloči za potrebe federacije ta določeni odstotek deleža (10 %) pri ostan- Naša Industrijska proizvodnja je znašala lani 5.047,000.000 kWh vseh dosedanjih pravnih predpi- Predlog predvideva, naj bi iz de pod jetija. Predlagani sistem siih, je obeležen predvsem z dve- skupnih dohodkov premogovni- ustreza politiki tesnejšega pove- ma tendencama: 1. od vsega za- kov po kritju stroškov za repro- zovanja komun s podjetji* kar je četka smo se morali boriti proti dukcirjo najprej zadostili odvezmo- v skladu z načeli nadaljnje kre- centralističnim ta birokratskim ................ pitve ln razvoja samoupravlja- oviram razvoja ljudskih odborov nja. Na drugi strani novi meha- in 2. je morala biti naša pozor-nizem razdelitve spodbuja komu- nost obrnjena proti drugi skrajne, da pomagajo premogovnikom nosti, proti poskusom ne samo _ povečati proizvodnjo. decentralizirati, ampak povsem električne energije (predlanskim Predlagani način razdelitve razdrobiti našo družbeno skup-14.340,000.000), 17,101.000 ton pre- dohodkov v premogovnikih po nost ta naše gospodarstvo v vr- moga (predlanskim 15,207.000), su-enoti nakopanega premoga orno- sto majhnih, med seboj nepove- rove nafte pa lani 293.679 ton goča rudarjem, da že vnaprej ve- zanih enot Prva skrajnost bi proti predlanskim 257.205 ton. do za svoje obveznosti do skup- uničila oziroma ohromila ljudsko Lanska proizvodnja jekla je nosti. To bo vplivalo na kolek- iniciativo in kadre, ki so zrasli znašala 887 milijonov ton. Na tlve, da bodo bolj spodbudno na- v ljudski revoluciji med vojno ta podlagi tega lahko pričakujemo, grajevali 'rudarje. Posebna spod- po njej. Ce bi pa popuščali na- da bodo izdelale naše tovarne le-buda za večji učinek je presežek sprotnim težnjam, bi oslabili sta- tos približno milijon ton jekla, dolžnosti državljanov. Sedanji mandatno-imunitetnega odbora statuti so pravzaprav šele zame- je nato republiški zbor sprejel tek bodočih predpisov, ki mora- ostavko ljudskega poslanca Albi-jo urediti razna vprašanja o or- na Medveda. V zadnji točki ganlzacijl ta delu organov obla- dnevnega reda je Republiški sti in uprave ljudskih odborov zbor sprejel odlok o ustanovitvi ter njihovih medsebojnih odno- okrajnega sodišča na Rakeku. PO PODATKIH IZ »INDEKSA« . Industrijska proizvodnja je lani narasla za 10 odstotkov Beograd, 8. febr. (Tanjug). Po dokončnih podatkih, objavljenih v »Indeksu*, mesečniku Zveznega zavoda za statistiko, je naša industrijska proizvodnja lani narasla v primerjavi s predlanskim letom za 10 %, kakor je bilo predvideno v družbenem planu. Najbolj je narasla proizvodnja v BiH, in sicer za 18 %, v Srbiji in Makedoniji za 15 °/c, v Sloveniji za 7 %, na Hrvatskem in v Crni gori pa za 6 %. lani 106.662 ton, predlanskim pa 73.008 ton. Proizvodnja kalcini-rane sode se je podvojila, umetnih gnojil pa so izdelale naše tovarne lani kakih 67.000 ton več kakor leta 1953. Neznatno je narasla proizvodnja kmetijskih strojev ta orodja, znatno pa je padla proizvodnja strojev za obdelavo kovin ta lesa ter ostalih strojev ta naprav za potrebe industrije in gradbeni-. nosti, kot bi to priporočali ljud-ku dohodkov, ki se Izloči za skla-skl odbori. Na posvetovanju so namreč menili, da nikakor ne gre omejevati individualnih material-. nih sredstev. Treba je le vskla-diti zasebne interese s stanovanjsko politiko, ki jo določajo ljudski odbori. Zato naj bi v primerih, ko bi se individualni graditelji podredili sugestijam ljudskih odborov, komunalni prispevek zamenjale komunalne premije. dohodka, doseženega z zboljšanim delom, ki ostane premogovnikom. Ta denar bodo lahko premogovniki porabili za znižanje proizvodnih stroškov, za graditev stanovanj ta za zboljšanje delovnih pogojev. Bistvo predloga Je v tem, da bi se premogovniki rešili sfedanjega upravnega načina razdelitve dohodka. bilnost in tempo razvoja naše so- kakor smo tudi računali, ko smo štva. Med drugim so izdelale naše cialistične družbe z vtapljanjem razširili ta zgradili nove tovarne (tovarne lani 2243 kamionov in v anarhističnih ta lokalističnih črne metalurgije. V barvni me- 66.024 blciklov. Znatno je narasla trenjih. Spričo tega lahko ugoto- talurgiji je ostala proizvodnja ra- i proizvodnja radioaparatov, ta sivimo, je poudaril tovariš Krivic, ftalranega svinca na predlanski1 cer od 81.9&5 predlanskim na da so doseženi rezultati toliko po- ravni, bakra pa so izdelale naše 125.449 lani. Največji indeks letne membnejši ta dragocenejši, če- tovarne simo 1000 ton več kakor proizvodnje 139 je imela papirna prav jih ne moremo imeti za po- predlanskim. Znatno je narasla industrija, v kateri se je povečala vsem zadovoljive ali celo do- proizvodnja kemikalij. 2veplene proizvodnja papirja in kartona za končne. 1 kisline so Izdelale naše tovarne kakih 33.000 ton. ODPLAČEVANJE POSOJIL NAJ BI BILO DALJŠE V razpravi o pravilnosti dosedanjega izkoriščanja kreditnih skladov so na posvetovanju ugotovili, da so nekateri ljudski odbori v tem pogledu napak ravnali. V Mariboru so na pr. nudili posojila le tistim interesentom, ki so bili sposobni vrniti posojilo v treh do petll letih. Na posvetovanju so zato predlagali dve spremembi: višino pologa pri najemanju kredita naj bi še znižali, oziroma komune naj bi v tem po- Določllo Ustave, da država skrbi za Izboljšanje ljudskega zdravja, se Je v letih po osvoboditvi uresničilo zlasti tudi s tem, da J« zelo naraslo Število zdravstveno zavarovanega prebivalstva. Dve tretjini ljudi v LRS sta zdaj zajeti v zdravitvenem zavarovanju po sooialnem zavarovanju, poleg tega pa plačujejo le občine zdravstvene storitve za slromalnijle ljudi ln za vse tiste nezavarovane prebivalce, ki se morajo zdraviti zlasti zaradi nalezljivih bolezni. Te Uroke možnosti pa so povzročale tudi določene nevlečnosti, to Je naval na ambulante ln bolnišnice. V le-teh smo sicer podvojili število postelj, kar pa le zmerom ne zadostuje, saj bi morali po navedbi dr. Ravnikarja od sedanjih S,M priti na f pasteli na tisoč prebivalcev. Po teh ugo. Posvetovanje o socialnem zavarovanju V odboru za socialno politiko Zveznega izvršnega sveta se je začelo včeraj posvetovanje o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja. Na posvetovanju razpravljajo o sistemu finansiranja, stopnjah prispevkov, sodiščih socialnega zavarovanja, zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju, .in sicer v zvezi s pripravo perspektivnega načrta o razvoju teh Blužb. ( RAZMIŠLJANJA - KRITIKA - POLEMIKA )- JAVNA ZDRAVSTVENA SLUŽBA IN ZASEBNA PRAKSA i stvene ustanove j« treba upoštevati Se dejstvo, da primanjkuje zdravnikov sploSne prakse, da obstaja nesorazmerje glede števila zaposlenih zdravnikov v Ljubljani ln izven nje. Gre za vprašanje bodočega zavarova-nja kmetijskega prebivalstva, za bolj-Se nagrajevanje zdravnikov, ki bi bili zaposleni samo v Javni zdravstveni službi, kar vse označujemo z bolJSo organizacijo zdravstvene službe nasploh. Socialno zavarovanje Je imelo v 1955. letu 5,006.883 ambulantnih pre. url k zdravniku. Dr. Ravnikar pa j« v svoji nedavno lzlšH brošuri navedel, da Imamo primere, ko en pregled traja tudi la 4 minute. PREPROSTI VZROKI — PA VENDARLE TEŽAVNA REŠITEV Po teh ugotovitvah sl laže pred- Izboljianja J»vne zdravstvene službe sploh. * •Da Je zasebna praksa ostanek preteklosti, še ne more biti zadosten razlog, da Jo takoj ukinemo, če hkrati ne storimo vse, da se stanje ne bo poslablalo. Sicer nam ni znano število tistih, ki se poslužujejo zasebne prakse, toda najsi bo ta Številka vi-, ne 111 pIač.eva.u- receptov Se vedno plačalo visok znesek 642 milijonov, za zdravljenje v ambulantno-pollkllničnlh zavodih pa nad 1 milijardo din. SVOBODNA IZBIRA ZDRAVNIKOV V zvezi s tem pa gre Se za ureditev zdravstvene službe nezavarovanega prebivalstva, ki ga Je' še vedno okrog 600.000. Znane so tudi težnje, da bi v bodoče Imeli svobodno izbiro zdravnikov in bi se s tem pravzaprav nekako približali težnjam tistih, ki sc poslužujejo zasebne prakse, le z razliko, da storitve zavarovanci sami tovltvah bi v Javni službi potrebovali gle(j0Vi Ce označujemo zdravstvene tudi okoli 4000 nižjega ln srednjega zdravstvenega kSdra. Ko torej razpravljamo o zdravstvu s posebnim ozirom na zdravljenje prebivalstva, ne bi bilo napak, če bi hkrati tudi upoštevali zmogljivosti naših zdravstvenih ustanov. Kaj lahko namreč verjamemo zdravnikom, da Je zlasti v zdravstvu vsako hitro ln površno delo nekoristno. RAZLIČNI PROBLEMI preglede v 1954. letu s 100, tedaj Je znašal Indeks po podatkih socialnega zavarovanja v 1956. letu 136,8, Izdatki za navedene preglede ln zobno nego Te misli, ki bo v zvezi z. odpravo zasebne zdravstvene službe, sem navedel v korist Izboljšanja Javne zdravstvene službe, ne pa morda v obrambo privatne prakse. Zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev daje vsem zavarovancem stavljamo, zakaj pride do privatnih soka ali ne, dejstvo Je, da bo z od-oblskov pri zdravnikih, pri čemer ml- pravo zasebne prakse treba računati slimo predvsem na zavarovance. Raz- na Se večji naval zlasti v ambulantah, logi za to so zelo enostavni: gre za Res Je, da se zavarovanec, ki se po-večjo pozornost, več časa ln več za- služuje zasebnega obiska, pozneje tudi upanja. Ce slednje tudi ni vedno res, poslužuje Javne zdravstvene službe, io tl razlogi vendarle odločilni za rea pa Je nedvomno tudi to, da se marsikaterega, ki morda honorar celo marsikateri tak zavarovanec ni poslu- zaščito nn čemer se dobro za- težko plača, a je vendar v hudih tre- ževai ambulantnih pregledov zato, ker ^ m „hi„v za naveucuc ... -..........., nutklh, kakršni nastajajo le takrat, je njegovo preventivno prizadevanje na so narasli na 165,5. V Ljubljani Je kadar gre za zdravje ln Je človek pri- (kar velja zlasti za ženske) s tem, da sicer polovica zdravnikov Slovenije, pravljen žrtvovati vse. Ce bi pozor- je privatno obiskal zdravnika, korlst-toda v pogledu ambulantne službe nost, čas in zaupanje - seveda to ni no vplivalo na nivo njegovega zdrav-stanje ni kaj dosti boljSe, deloma pač i tako preprosto - mogli prenesti v stvenega stanja. tudi zato, ker Je število zavarovancev 1 javno službo, kar gotovo želijo tudi In naposled tudi ne vem, zakaj visoko, saj odpade na te okrog 70 •/. vsi Javni zdravstveni delavci,. tedaj naj bi bilo socialno zavarovanje v ___________ uin.i.t... »t. bi zasebna Draksa tudi mimoarede od-i vseh teh primerih tako občutljivo, če mestnega prebivalstva. Na področju bi zasebna praksa tudi mimogrede od- ( vseh teh primerih okraja je zavarovanih 230.000 ln to padla. Ce je le-ta že dosti manJSa ka- ; zavarovanec, ne da bi ga kdo slin, 14 ~ \r\ »mo v Drvih devetih kor kdaj prej, Je razlog prav v tem, | plafta honorar ali celo zdravilo. Pc Ko v zadnjem Času megeoih lanskega leta Je bilo izvrSe- da Je v zdravstveni službi vendarle navedbi dr. Ravnikarja pride letne o ukinitvi zasebne z ravn P - ambulantnih pregledov, bil dosežen velik uspeh, toda vsi, ki okoli 600.000 receptov za privatno upo- *rirAvni*kt» *iužb« se, se srečujemo pravzaprav ne le s ^ .mbulantnm pnm o pralt>#i rSt>o, a socialno zavarovanje je v letu jpravl zasebne zdravniške služb.. blerni* Rasen tavala na "javM^zdrav-, nekod 30 In tudi več pacientov v eni omenjajo hkrati tudi nujno potrebo 11955 ta vrt kakor tri In pol milijona vedamo, da spričo raznih, tudi objektivnih okoliščin, ki so vezane na gmotne probleme, ne moremo javno zdravstveno službo urediti v kratkem času tako, da bi bili vsi zadovoljni. Danes se, ne samo zaradi mnogo večjega števila zdravstveno zavarovanih oseb, ampak tudi zaradi zdravstvena prosvetljenostl, v večji meri poslužujemo zdravstvene službe ln vsa ta dejstva Je treba nujno upoštevati tudi pri reševanju oziroma morebitni od- Jože JuraS Neprimerno ravnanje oblasti v Vzhodni Nemčiji z našo delegacijo ne bo ugodno vplivalo na nadaljnje gospodarske stike med obema deželama Bonn, 8. febr. Delegacija jugo- hteve seveda ni mogla sprejeti, slovanske trgovinske zbornice, ki Ker pa je vzhodnonemška dele-se je v vzhodnem Berlinu poga- gacija vztrajala na njej, naši dejala z ondotno trgovinsko zbor- legaciji ni kazalo drugo, kakor nioo o trgovinski menjavi blaga v da se vrne v Beograd. Normalno letošnjem letu, je danes le pri- bi bilo namreč pričakovati, da spela v Miinehen. od koder bo trgovinska zbornica dežele ne bo jutri odpotovala v Beograd. Vodja povabila zbornice druge dežele delegacije Ivan Barbane je danes na pogajanja, če nima potrebnih z našim dopisnikom izrazil nego- pooblastil, da se z njo tudi po-dovanje spričo nepričakovanega godi. preobrata v pogajanjih in čud- Jugoslovanskim gostom pa so nega ravnanja vzhodnonemških kmal-u pripravili še drugo nepri-oblasti z delegacijo, ko se je vra- jetnost. Ze pri odhodu iz Berlina čala v domovino. so hoteli trije policisti v vlaku Do pogajanj je prišlo na pod- pregledati njihove potne liste. V lagi vabila, ki ga je poslala trg o- veliko presenečenje potnikov so j je oblast- v rokah peščice privill-vinska zbornica Vzhodne Nem- izjavili, da so nepravilni in so j giranlh meščanskih slojev, kak-čije jugoslovanski zbornici. Poga- zahtevali, naj izstopijo. Jasno je I šen program bi bdi potreben, da janja so trajala 10 dni in ko so bilo, da policisti vedo, kaj naj; bi uveljavili pomen im vlogo debila pravzaprav že končana, je store. Vodja delegacije je pisme-1 lavskega razreda in delovnega vodja delegacije vzhodnonemške no protestiral pri vodji delegacije človeka sploh na vseh področjih; Socialistična združitev osrednje vprašanje na socialističnem kongresu v Benetkah Benetke, 8. febr. Skoraj splošno mnenje, ki ga je slišati med 700 delegati v dvorani kina »San JVTarco«, pa tudi med 250 novinarji, ki to se do danes prijavili kongresnemu uradu za tisk, je, da bo sedanji 32. kongres Socialistične stranke, ki zaseda že tretji dan, mejnik v »veliki razpravi*, ki že dlje časa traja v italijanskem delavskem gibanju, med socialisti, komunisti in socialnimi demokrati in ki so jo polemično zaostrili nedavni dogodki na Poljskqpi in zlasti na Madžarskem, kakor tudi težnja večinske Demokristjanske stranke po političnem monopolizmu in hegemoniji. Beneški kongres naj bi pripomogel k odgovoru na veliko vprašanj: kakšen program in metode so v sedanjih specifičnih italijanskih razmerah najbolj uspešne in napredne, da bi spremenili sedanje ravnotežje sil, ko kristjani, liberalci, republikanci v vladi, ki se vedno bolj pomika Pozdrav, kt ga je včeraj poslala kongresu Združena delavska partija Poljske, so sprejeli delegati 7. navdušenimi ovacijami in takoj sklenili odgovoriti z brzojavko, v kateri izražajo solidarnost s poljsko borbo za demokracijo, mir in socializem. Poljska deklaracija o zahodni meji Varšava, 8. febr. Zunanje ministrstvo je objavilo uradno poročilo, v katerem obsoja »revizionistične izjave političnih krogov zahodnonemške vlade«. Poročilo opozarja na nedavno izjavo za-hodnonemškega ministra Brenta-na o spremembi poljske zahodne meie in na Adenauerjevo izjavo o domnevnem poslabševanju stikov med Poljsko in ostalimi socialističnimi deželami, ki jo je dal minuli teden na sestanku z zbornice nenadoma izjavil, da ni- vzhodnonemške trgovinske zbor-ma pooblastila, da ni podpisal nice Ansbachu in šele potem je pogodbo, ker je dobil navodila Razen tako imenovane »fron-tovske opozicije« proti Nennije-vim tezam pa je še »reformistična ^ T. opozicija«, ki meni, da je treba novinarji. Poročilo potem pravi, na desno, revidirati pa tudi svo- čimprej doseči združitev s social- da se poljska vlada v celoti stri-ja zunanjepoliitiičnia stališča, se demokrati in je zavoljo tega n ja s stališčem DR Nemčije o odreči včasdh že histeričnemu pripravljena tudi na nove »kom- zahodnih poljskih mejah in, da atlantizmu in sprejeti socialistič- promise«. To stališče so danes za- bo »meja na Odri in Nisi ostala ne teze o konstruktivni, dinamič-' ffovarjali Temi, Danlno m Lom- trdna meja miru v Evropi ter ni evropski politiki, ki naj bi po- . bardi danes, naletelo pa je nned element trajnega prijateljstva in zitivno posredovala in s tem pri- delegati na še šibkejši odmev kot sodelovanja med Poljsko in DR spevaHa k ublažitvi sedanjdih zno- j maksimalistično povzdigovanje Nemčijo«. Poljska vlada, je reče- frontovstva. , j no na koncu poročila, bo nada- Zanimivi so še odmevi in ko- ' ljevala normalizacijo odnosov in mentarji drugih strank: najprej miroljubnega sodelovanja z vse-tistih, ki so neposredno prizadeti: mi deželami ne glede Saragat noče dati za sedaj ni- v družbeni ureditvi. va razplamtelih blokovskih nasprotij. Saragalova politika je bila Nedvomno je *to mo? doseči sploh tarča mnogih in ostrih kri- « » , , , “ J samo s koordinirano akciio vseh točnih pomislekov mnogih dele- oaragat pogudDo. k; je uomi navuana. delegacija odpotovala z leta^m delavsk razreda izkusi,' gatov, še posebno pa njegova zah- kakršnih izjav, Rossi in Perez da mora dobiti ta dogovor obliko .z vzhodnega Berlina v Munchen aeiavMMg« rareda posK , socialisti (oba desna socialna demokrata) meddržavne pogodbe: Delegaciji Takšno ražnje vzhodnonemška ^£2 StK^ so njegove Zagotovila iz Rima Delegacija sindikata slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem pri ministru za šolstvo Rossiju njave letos 10 milijonov dolarjev nadaljnje gospodarske stike med jo njegovo udarno moč. Konkret-vobeh smereh. Naša delegacija iz Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo, no glavno vprašanje, ki naj bi razumljivih razlogov te nove za-1 O. Miličevič ga rešil beneški kongres, je, kako naj bi prišlo do združitve med socialisti in socialnimi demokrati. Sodeč po doslej obrazloženih mnenjih (govorilo je 30 izmed 150 prijavljenih govornikov) se pretežna in prepričljiva večina zavzema za tako imenovano i »avtonomistično tezo«, ki jo je Rim, 8. febr. Davi ie prispela je delegacija sprejela predlog mi- obrazložil že Nennl v svojem po-v Rim delegacija Sindikata slo- nistra Rossija, da bi sindikat slo- ročilu, za združitev s socialnimi venskih šol na Tržaškem ozemlju venskih šol pooblastil svojega za- \ demokrati, a na podlagi »razred-in v Goriški pokrajini, katero je stopnika, ki naj bi prišel v Rim ne stranke«, za tako, ki bi razši-še dopoldne sprejel minister za in predlagal popravke priprav- rila socialistično vplivnostno pod-javno šolstvo Rossi. Delegacija je ljenega zakonskega načrta. ročje in omogočila uspešnejšo v tričetrtuirnem razgovoru u.goto-1 Minister je delegaciji zagoto- borbo za izpolnitev gospodarskih, vila, da kaže minister veliko ra-! vil, da bo zastavil ves s voj vpliv socialnih in političnih zahtev zumevanje za šolski problem slo- za pravično ureditev slovenskega vseh delavcev. Saragat bi se mo- koncepcije na so zavračali težnje desnega krila sovjetski liniji In da se še vedno BRITANSKI VOHUNI PRED SODIŠČEM Kairo, S. febr. (Renter). 11. februarja se bo začela obravnava proti skupini socialnih demokratov (Saragat, n°če odpovedati sodelovanju s Jza(,oef;•!; večina govornikov zavzela za so- Pa tudi hudo napadajo Nenmjeve inI(>r^Brjjp o egjptskih oboroženih silah, delovanie s komunisti ne samo v zunanjepolitične teze dinamične- vojaških napravan in opremi. Vohuni »o ----------i------------------- j j# bili piačani. Ollenhauerjev program za sistem evropske kolektivne varnosti in združitev obeh nemških dežel venske narodnostne skupine v šolstva v Italjii. ' Italiji. Skraja je Rossi poudaril, da so najboljši odnosi med Italijo in sosedno Jugoslavijo podlaga, da se v prijateljskem dunu rešijo vsi pereči problemi, ki se nanašajo na narodnostne skupine. Nato so razpravljali o vladnem osnutku zakona za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem. Minister se je popolnoma strinjal s stališčem delegacije, da I ral odreči sodelovanju z demo- Razorožitveni razgovori v marcu na ravni zunanjih ministrov? New York, 8. febr. (AFP). SZ je privolila v britanski predlog, naj bi bil 11. marca v Londonu siestanek ožjega odbora razorožit- inora veljati za vso slovensko na- vene komisjje OZN. Predlog o rodnostno skupino v -Italiji pra- tem je stavila britanska delega-vica do enake šolske ureditve oiija med nedavno razpravo o raz-brez kakršnekoli razlike. Ker čas, orožiitvi v političnem odboru Geni dopuščail daljšega razgovora, neratoe skupščine OZN. Vodja * Ob Tiranski oiinl na južnem koncu Akabskega zaliva. Onkraj ožine je otok Tiran , sovjetske delegacije Kuznecov je tedaj predlagal, naj bi se na sestanku v Loodonu zbrali zunanji ministri dežel, ki so v tem ožjem odboru. Angleška vlada je danes pozdravila ta sklep Sovjetske zveze. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da bo sovjetska pobuda za sestanek zunanjih mlnietrov. vsekakor predmet posvetovanja med zahodnimi državami. V pariških političnih krogih sindikalnem okviru, marveč tudi evropeizma v vseh drugih vprašanjih skupne razredne koristi. Taka je bila slika socialistične združitve v dosedanji dvodnevni razpravi, ki je živahna, temperamentna, polemična in še posebej — odkritosrčna. Seveda ima na kongresu pro- Bonn> a febr. predsednik So- zvezi in združitev Nemčije med- glašena »avtonomistična« oziroma cialnodemokratske stranke Zahod- sebojno izključujeta.« Na koncu srednja pot, kakor jo tudi imenu- ne Nemčije Erich Ollenhauer je je izjavil, da bodo imela ta vpra-jejo, svoje nasprotnike na levi in objavil sinoči program in stališče šanja važno vlogo v razgovorih, desni. Lussu, Busoniju in zlasti svoje stranke do sistema kolektiv- ki jih bo imel z ameriškimi držav-Benečanu Tonettiju (ta smer je ne varnosti v Evropi, ki naj bi niki. Ollenhauer je namreč dane« močnejša, kakor so prvotno pri- zamenjal sedanja dva vojaška odpotoval v ZDA. čakovali) se je tožilo po nekdanji bloka ter omogočil sporazum ve-fronti (akcijski enotnosti sociali- lesil o združitvi Nemčije. Sistem stov in komunistov). Večina je to kolektivne varnosti v Evropi naj razlagala kot strah pred novim, bi obsegal združeno Nemčijo ter medtem ko se je Tonettija opri-, njene sosede na Vzhodu in Zaho- . jel vzdevek »socialističnega Mar- i du. Sloneti bi moral na soglasju ski veleposlanik v Rimu je danes chesija« (reminiscenca na Mar- obeh odločilnih svetovnih ril, ki t obvestil italijansko vlado, da je chesijev govor na decembrskem j bi ga podprli s svojimi poroštvi. , stališče Avstrije do vprašanja kongresu KPI, ko je pel hvalnice j Pogodba o sistemu kolektivne j avstrijske narodnostne skupin« Stalinu). Nekateri delegati, med j varnosti naj bi vsebovala med-1 na Južnem Tirolskem nespreme-njimi Valorl, pa so danes dopol- j sebojno obveznost pogodbenih njeno in da avstrijska vlada is dne z novih, originalnih policij strank o nenapadanju. Združena nadalje vztraja pri italijanskO-kritizirali stalinistični politični in Nemčija v okviru takega varnost- avstrijski pogodbi iz leta 1946. ideološki dogmatizem. Posebej je nega sistema bi prispevala svoj Ta pogodba zagotavlja avstrijski Valori razvil misel o ustvarjal- vojaški delež k miru in varnosti, skupini enakopravnost in vse et-nem marksizmu, ki pa bi moral Ollenhauer je razglasil načrt nične pravice, upoštevati In pravilno oceniti, svojfe stranke po radiu. Dodatno1 Italijansko zunanje ministr- kakor je dejal, razne nove ele- je izjavil, da je njegova stranka stvo bo najbrž v kratkem odgo- Avstrijsko opozorilo italijanski vladi Rim, 8. febr. (Reuter) AvstrlJ- mente na Zahodu in začrtati pro gram demokratične poti k socia- za >odkrite in lojalne razgovore z vsemi štirimi velesilami«, ki so EKSPLOZIJ^ V FISZFOJU Budimpešta, 8. febr. (Radio Budimpešta). V ponedeljek je v električni centrali neke tovarne v Fiszfeju nastala močna eksplozija, ki je ubila devet delavcev, dva pa sta bila teže ranjena. tem večkrat izražene simpatije za »Mi menimo, da se pripadnost Gomulkovo politiko na Poljskem. Zvezne republike k Atlantski Ss^vla^rSjelfteM etični družbi. Značilne so pri pristojne za. združitev Nemčije. predlog. To napoveduje željo sovjetske vlade, da bi dobile razprave v ožjem raizorožitvenem odboru politični značaj. Sestanek zunanjih ministrov ob tem času pa zadeva na nekatere težave. Zunanji ministri nekaterih zahodnih dežel naj bi se 11. marca udeležili v Cauberri zasedanja sveta Pacifiške zveze. Razen tega pa bodo imeli v marcu še.nekatere druge sestanke. vorilo na spomenico avstrijsKe vlade ter navedlo podatke o tem. kako je bila skozi 10 let izpolnjevana italijansko-avstrijska pogodba. Z VSEH STRANI SVETA' ZDA VPRAŠANJE SOVJETSKEGA 0R02JA ZA EGIPT Washington. 8. febr. (Reuter). Predstavnik zunaniega ministrstva je sinoči izjavil, da bodo imele ZDA sleherno dobavo orožja Egiptu za kršitev resolucij OZN, ki zahteva od vseh dežel, naj ne dobavljajo vojaških potrebšgin deželam na tem področju. Rekel je, da ne more potrditi, ali so poročila o dobavah sovjetskega orožja Egipta resnična, da se ZDA za to zanimajo. PRVI REAKTOR ZA PROIZVAJANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Chicago, 8. febr. (AP). V laboratoriju tukajšnje univerze bo začel jutri obratovati prvi atomski reaktor, zgrajen posebej za proizvodnjo električne energije. Reaktor sta zgradili univerza v Chicagu in komisija za atomsko energijo. Proizvajal bo 5000 kWH energije, ki jo bodo uporabljali izključno za potrebe laboratorija ter študijev in_ proučevanja, zlasti pa pročevanja možnosti, «VCC^!^XVVVV«VVNVVNVVVVXVVXNNVVV\-VVNVV^' \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VV\\\\\Yv\\\\\\VA\\\V\V\V»\\\\VVV^\\^^^ ^ ' V VVv. .sVVVv A\ n Zapiski s poti Poznan. Mesto na poliskem zahodu. Čisto je, lepo urejeno, menda najbolje med vsemi vojvodskimi mesti v deželi. Stare, lepo grajene mestne hiše so dobile na mnogih mestih sosede, nove bloke, ki v nasprotju z varšavskimi spominjajo na domače arhitekte in razvitejši ' stavbarski okus. Razvita industrija, za celo stopnjo naprednejše gostinstvo, velesejmi in razstave Jugoslovanu nehote vsilijo primerjavo z Zagrebom. Sicer pa je v zimskih dneh, ko meščan taje posedi doma ali v »kavviarni« pri divki in oranžadi, na ulicah manj življenja. Bolj kot mesto so me zanimali ljudje. V' vsej deželi nisem našel človeka, ki se v pomenku o »poljskem oktobru« ne bi spomnil Poznanja, junijskih demonstracij, tragičnega spopada na rob obupa priti-rpnih ljudi z oboroženo državno birokracijo. Iskal sem ljudi, želel sem govoriti z nekom, ki je bil živa priča dogodkov. Nekje v spominu so mi še vedno lebdele pred očmi masttio natisnjene črke v naslovih časnikov, ki so posredovali vesti agencije PAP: »Tuji agenti in provokatorji povzročili nerede v Poznanju ...« Našel sem H. Kovvalskega. Njegovo ime ne pove mnogo, kajti Kowalskih ali po naše Kovačičev, je na Poljskem toliko kot v Beogradu Jovanovičev ali Stojanovičev. Mož ie delavec. Prišel je po vojni z dežele, iz okolice podeželskega mesteca Jaročina. Zdaj ima družino, ženo in dvoje otrok. Njegovo življenje, pravzaprav njegova mladost jc podobna tistim našim iskalcem kruha, ki jim' je bila cesta domovina ... Oče je delal v francoskih rudnikih Ko je bil še otrok, je požiral dim in saje v francoskem rudarskem revirju. Nato je očeta zasulo. Z materjo sta se vrnila k sorodnikom. Prišla je vojna, prisilno delo v DRAGO VRESNIK Poznanj - košček poljske tragedije Nemčiji, zapor, osvoboditev in vrnitev domov. »Vračal sem se z nado in upi, da bo naša uboga Poljska, ki je prelila toliko krvi. ki je bila vsa preorana od milijonskih armad, vendarle znova vstala in postala srečnejša dežela,« pripoveduje Henrik »Takrat sem prepeval marseljezo, znal sem jo še iz francoske šole, in internacionalo... Kdo bi vedel, kaj vse smo prepevali. Delal sem povsod, kjer je bilo treba; nisem spraševal po denarju, saj je bilo toliko toplih besed in velikih ciljev pred nami. Potem sem se poročil; ženo sem našel golo in boso med ruševinami Varšave. Bila je mladinka, brigadirka, v sposojenih škornjih in izgubljeni vojaški uniformi. Lahko si mislite, kako sva začela. V baraki, na podu. brez vsega. Življenje se je umirilo, prišli so otroci, midva pa sva košček za ltoščkom znašala skupaj, ri odtrgovala od ust... Kaj bi govoril, saj sva .še danes revna. Kljub temu nisem obupal, hodil sem na brezplačno delo, v tečaje in na sestanke. Iluzije pa so minevale, življenje je bilo preveč resnično, da bi jih lahko prenašalo. Namesto bolje je bilo vsak dan slabše. Spominjam se krčme pod Katowicami. Ko sem se vračal, sem dobil zastonj kruha in mesa Ko sem čez pet let mimogrede zaišel v tisti kraj, je bila krčma zaprta in gospodar me je nagnal z vilami. Ljudje so se spreminjali. Poglejte, vse* sem delal, kar so hoteli. Delal sem, se zavzemal za pravico in boril proti krivici. Prosil sem na sindikatu zn delavca, ki so ga odpustili, ker je ukradel otrok, pa je bedno živel. To je bilo preveč. Poklicali so me v pisarno. Tam je sedel oficir, s svinčnikom in papirjem pred seboj: »Torej, Kowalski, kaj mislite vi o socializmu? Kaj mislite o naši ljudski oblasti? Kaj menite o bratskem sožitju komunističnih partij, o nalogah proletariata, o budnosti, o borbi proti saboterjem? Kaj mislite?«... Vse to zaradi kozarca sladkih kumar. Bila je ironija. Drugi so doživljali še hujše. Utihnil sem, utihnili so moji tovariši. Imeli smo dva obraza, tisteg:a za ženo in tistega za tovarno. Kdor je bil preglasen, je našel molk za rešetkami. Tudi naš Gomulka, pa Spychalski, Koanaj. cela vrsta ljudi, ki sIn danes? Po ponovni vrnitvi Gomulke, io volitvah? Kowalski. kaj mislrte danes? Je očitajo vam več, da ste bili provokatorji, tuji agenti. Priznali so napake ...« »Ne napake,« me je prestregel Kovvalski. »V poljskem jeziku imamo za vsak pojem svojo besedo. Zločin je zločin, napaka pa je napaka. Streljanje in trpinčenje Tjudi ni bila napaka, to je bil zločin. O napakah lahko govorimo šele danes.« »Torej, kaj mislite danes?« »Iluzij ni več. Mladost je za mano. Toda nekaj je, kar daje življenju spet smisel: upanje in vera v prihodnost. V človeku je spet mir. pa tudi tista nestrpnost, da bi bilo kmalu, kmalu... bolje. Ne idealno in rajsko, kot sem si včasih zamišljal, ampak resnično bolje.« »Ste trdno prepričani, da bo?« »Hol« kako bi proizvajali več električne energije na podlagi atomskega goriva. CIPER INCIDENT V POLISU Nikoslja, 8. febr. (AP). V Polisa na severozahodnem delu Cipra je britanska vojaška patrulja ubila dva Grka. Eden izmed njiju je bil star 18 let. V Nikosiji Ja je policija spet odkrila tajno skladi-če streliva, v katerem so našli med drugim več revolverjev, pušk in precej dinamita. i Davi je vojaško sodišfce v Nikosiji | obsodilo na smrt 18-letnega Nikosa So-fokleosa, ki naj bi bil v novembr" streljal na nekega odvetnika v Llmasolu. So-fokleos dejanja ni priznal. JAPONSKA DIPLOMATSKI ODNOSI S POLJSKO IN CSR Tokio, 8. febr. (Reuter). Vlada ja potrdila sporazum o obnovitvi diplomatskih odnosov s Polisko in CSR. Sporazum s Poljsko bodo podpisali jutri ▼ New Yorku. Kdaj bodo podpisali češko-slovaški-japonski sporazum, še ni določeno. VELIKA BRITANIJA NAD 30.000 KITAJCEV V ZAPORIH London, 8. febr. (Tanjug). V KeniH Je bilo konec minulega leta v ječali 51.000 ljudi. Nad 11.500 jih je v ječi že več ko dve leti, 12.100 pa nad eno leto. Vsi domačini, v glavnem iz plemena Ki-kuju. Zaprli pa so jih, ker so bili simpatizerji oziroma pripadniki gibanja Mau Man. Pred poljsko-ameriškimi gospodarskimi pogajanji Washington, 8. febr. (Reuter) Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo, da bo v ZDA v kratkem i prišla na obisk poljska gospodarska misija, ki se bo pogajala za I razširitev gospodarskih stikov med obema deželama. Eno glavnih vprašanj, o katerih bodo govorili, je dobava ameriških kmetijskih presežkov Poljski. Polj-s&a se zanima za nakup bombaža, pšenice, masti in umetnih gnojil. /DA s.onedavno objavile, da bo lahko Poljska kukovala ameriške kmetijske presežke po cenah, ki veljajo na svetovnem trgu. Ameriški veleposlanik v Varšavi Jacobs je bil včeraj pri zunanjem ministru Rapaczkem in mu sporočil, da ameriška vlada j pričakuje prihoda poljske delega-I cije v Wasnington. RAZPRAVA O OBRTNIŠTVU NA KOPRSKEM V obrtništvu se skriva marsikaj nesocialističnega Vsako leto so manj odvisni od uvoza V četrtek dopoldne so se člani okrajnega odbora SZDL o Kopru podrobno pogovorili o raznih perečih vprašanjih obrtništva na Koprskem in sprejeli ustrezne sklepe. Osnovna ugotovitev je bila, da je obrtništvo v zadnjih letih na Koprskem nazadovalo delno iz objektivnih razlogov (izseljevanje), še bolj pa zaradi nepravilnosti v davčni politiki in zaradi raznih nedoslednosti v nagrajevanju. Ker so številni obrtniki lani opustili obrt, so povpraševanja daleč preraslp ponudbe, to pa je seveda nujno vplivalo na kvaliteto storitev in na cene. Za kamione iin avtobuse je potrebno toliko najrazličnejših de-bodo morale letos občine v svojih premalo skrbe za strokovno vzgo- lov, da bi morah imeti ogromen proračunih bolj upoštevati stvar- jo vajencev in predlagali, naj kombinat, če bi hoteli izdelovati no gospodarsko moč davkoplače- obrtna zbornica poostri kontrolo, vse v enem samem podjetju. Zato valcev. Omejiti bo potrebno da- Glede obrtnih delavnic pa so ima Tovarna avtomobilov Mari- iatve tudi starejšim obrtnikom,' predvsem ugotovili, dar je nesoraz- bor dobavne pogodbe z večjimi in er bodo sicer v nasprotnem pri- merje med proizvodnimi in usluž- manjšimi podjetji v raznih krajih meru prišli na breme socialnega nostnimi obrati. Zelo malo je naše države, nekatere dele pa mu skrbstva. Posebno vprašanje pa zlasti uslužnostnih obrtnih obra- dobavljajo še inozemska podjetja, je tako imenovano šušmarstvo, tov družbenega sektorja in prak- Lista uvoženih delov za kamione V razpravi je bilo največ go- ge slabo opravljene in da računi P°d če™er Pa *f^da n«.smemo tično m na tem področju skoraj in avtobuse pa se vsako leto vora o nekaterih socialističnih daleč prekašajo stvarno vrednost razurft‘ rlZDe dr^lne’ mamobez- nobene konkurenče z zasebnim manjša in je sedaj na njej le še obrtnih obratih, v katerih se dela. Prav tako se pogosto pripeti, n? 9« predvsem za to, da sektorjem. Socialistična obrt ;e nekaj stvari, ki jih bodo v pri- marsikdaj pod firmo socializma da so delavci boli prizadevni, ka- se . JJ1.?. P J^ z skriva tudi marsikaj nesocialistič- dar gre za privatni zaslužek, JI IJ. Pano8?’ pripravili do tega, nega. V koprskem okraju so pogo- kakor pa pri svojem rednem delu. • , i°prj*vij1 mojstrske izpite in sti primeri, da so posamezne uslu- , To pa ne velja samo za delavce ?? t*ko Prldoblh obrtno dovo* ’ iz obrtnih obratov, ampak tudi najs in hi etorjem. Socialistična obrt ie nekaj stvairi, ki tih docio v pri-islabše raizvita v pivški, divaški hodnjih letih poizkušali tudi izde-hrneljski občini, kjer »lasti pri- lovati doma. Drobne s Koprskega manjkuje kovinske, električne in Lani je Tovarna avtomobilov gradbene obrti. V razpravi so precej omejila uvožene dele s tem, med drugim ugotovili, da neka- da je sklenila pogodbe za pro- iz nekaterih tovarn in' podjetij. j ° p<:re5e [e tlfdi vPr,ažani« tere občine premalo skrbe za izvodnjo enakih delov z nekate- Razumljivo pa je, da ie vpraša- »,ad,riov ^ .obrt,nl'1. delavnic, ustanavljanje socialističnih obrt- rimi domačimi podjetji. Take po-• • J r ko je okrajna obrtna nih obratov in da gredo ponekod godbe niso odvisne samo od nie intenzivnosti dela v sociali- lvloalem KO onrajna oDrina mn oDratov Stičnih Ohrfnih ohr«tih m, in« n,,- žarnica zabeležila nekaj uspehov sredstva, ki so namenjena za po- dobre volje kolektiva Tovarne glede strokovnega izobraževanja speševanje obrtništva, v druge na- avtomobilov, ki lahko daje le po- l mene. bude in nasvete, temveč v veliki stičnih obrtnih obratih nujno po vezano z vprašanjem njihovega K‘L'UC izoorazevaiua nagrajevanja V ztezi s tem L posameznih obrtnikov, pa,e imeja okrajna oBrtna zbornica pripra- man . uspeha glede vključevanja ...... __ ----------- ------ ■■ mladine v obrtniške poklice, vprašanje cen obrtnih uslug, ki morajo pripraviti vse potrebno za Ob zaključku naj omenimo še meri tudi od proizvajalcev, ki HraTtiu^Dr^Vivk^sta'v**redo VdoDoN ' viVa” obširno analizo* stanja^ v^so- ",ladine v. obrtniške poklice, vprašanje cen obrtnih uslug, ki morajo pripraviti vse potrebi ?ra,tAu..,prl. Plvtcl: sta v aredo oopoi- ____________________Predvsem je treba opozoriti na so na koprskem^ področju žejo vi- proizvodnjo ustreznih stvari. dolgih poizkusih je uspelo " i« v Medvodah izdelati __________ obloge spojk, s katerimi je delovni kolektiv Tovarne avto- voznlk tovornega avtomobila ki je hodo uvedli normiranje ali vozil preveč po levi strani ceste Cio- • - - - — ... * veških žrtev ni bilo, škodo na oseb e mxJo uvedli normiranje ali pa i i! ii n • v T" 'v X bu,"x, /. je delovni kolektiv lovarne avto- : akordno delo. Večjo pozornost ?bra*lh le 9, vaJenc,ev' N^br,z ,se V,ŠJ« «> Poyp«cnih republiških Jlft>bil]ov zadovoljen. Zato mu ne - ventili bo vprašanje zdaj izboljšalo, cen. Marsikje so za tako visoke ]x) treba vefi uvaJžati Klingerjevih i cene krivi sami potrošniki, ki ne ob]0g \r Avstrije. Za izdelavo ta- Na zadnji seli eosoodarskeea sveta ^ P® ^^°d° hoJJ kot doslej upoštevali jW,1‘ * rclJ"i pn. lu™ urgjrajo pn Pn.stojni“. organih, j^jh ohlog' se je zanimal tudi koprake ^liine «o ^(rtrli? podjetju razlike.med'proizvodno n usluž- ^ je čas šolanja m raznih tabor- ce jim posamezni obrati nabijejo >JUgoazbest« iz Mladenove«, ki ~ ' • • - H.. coi to previsoke cene. Sicer pa so v zvezi oskrbuie Tovarno avtomobilov s nem avtomobilu pa cenijo na 60 tl- bodo posvetili tudi pravilnejšemu .' ' domS"TrebPa pa je tudi povedati soč dinarjev. KLAS ustanovitev nove delikatesne nostrio obrtno dejavnostjo, trgovine na Trgu republike. Razen J tega so odobrili ustanovitev trgovine s sadjem In zelenjavo v Čevljarski ulici. Obe trgovini bosta začeli poslovati v prihodnjih ^tednih. Okrajni svet za notranje zadeve v Kopru je te dni razpravljal o poročilu senata za prekrške OLO. Število prekrškov ge je lani povečalo, vendar gre to na račun vestne3šega dela organov družbene kontrole in izboljšanja dela raznih komisij. V razpravi so poudarili, da vprašanje prekrškov proti družbenim interesom ne sodi le v pristojnost družbenih kontrolnih organov, temveč se mora za ta vprašanja zanimati vsa družba. * V Kopru so te dni odprli razstavo visokih ln nizkih gradenj, ki so Jih jenj precej neprikladen. saj je poleti v nekaterih obrtnih pano- oskrbuje Tovarno avtomobilov s s tem v razpravi poudarili nujno kakovostnimi zavornimi oblogami. Nič manj pomembno ni vpra- gah največ dela in prav takrat potrebo okrepitve družbene kon-š-anje privatnega obrtništva, saj lahko vajenci največ pridobijo na trole v obrtništvu, hkrati pa bo Podjetje »Avtokaroserija« v zajema 72 °/o obrtne dejavnosti v praktičnem znanju. V razpravi so treba bolj kot doslej misliti na Ptuju je začela izdelovati za To-okraju. V zvezi s tem je bilo lani navedli tudi nekaj primerov, da uveljavitev družbenega upravlja- varno avtomobilov več stvari, m n r\n lr vp rl n ^.1 ! i !lr , « M — - ...'l'!.1 i ' _ 1__i ' L _ i . * _1 V ' Ml nf I 1/ otofiikii n n ■ njvm mn l\hn rt' • več napak v davčni 'politiki in posamezni socialistični obrati nja na tem področju. PEVSKEGA ZBORA NI VEC med katerimi so najpomembnejše drobna avtobusna oprema ter zunanja in notranja oglodala, za kamione pa nov tip ključavnice. Kmalu bo začelo izdelovati še utripalke za kamione in avtobuse, ki jih bodo začeli vgrajevati sredi letošnjega leta. Tudi avtoelcktrične opreme da bi krila vse potrebe Tovarne avtomobilov. Delovni kolektiv Tovarne avtomobilov širi proizvodnjo tudi v lastnem podjetju. Pri tem ne stremi za tem, da bi izdeloval stvari, ki mu jih lahko dobavljajo domača podjetja, temveč odpravlja ozku grla. Med večjimi uspehi lanskega leta naj omenimo, cči je izdelal dva orodna stroja za ob-robljenje zobnikov. To sta bida hkrati prva stroja, izdelana v podjetju. Z njima je mnogo pridobil. Razen prihranjenih deviz je imel še to korist, da sta stroja začela služiti mnogo prej, kakor če bi čakaJi na uvožena. Z novima strojema, izdelanima po lastnih načrtih, so delavci zadovoljni, saj dosegajo boljše uspehe kot na starem. Končni uspeh vseh izboljšav v lanskem letu se zrcali v skrajšanju potrebnega časa za izdelavo kamiona od 1007 ur na 866 uir. p. Prof. Ciril Ličar V Beogradu je umrl znani »lorenski pianist, profesor beograjske Gla«ben« akademije prof. Ciril Ličar. Doma je bil iz Trbovelj, kjer rodil 4. julija 1894. Najprej je dovršil Solo Glasbene matice v Ljubljani, nato pa je odšel v Prago, kjer je leta 1917 diplomiral v razredu prof. Hofmeistira. Od takrat se vzpenja njegova umetniška kariera — deloval je kot koncertni pianist, pedagog, klavirski spremljevalec ln sodelavec na neštetih nastopili ansamblov komorne glasbe. Po prvi svetovni vojni je bil nekaj let profesor Konservatorija v Zagrebu, leta 1925 pa jo prešel v Beograd, kjer je bil najprej profesor beograiske Glasbene Šole, leta 1937 pa je postal profesor Glasbene akademije. Leta 1^49 je prejel nagrado Komiteja za znanost in kulhiro v priznanje za uspešno pedogaiko delo. Kot pianist evropskega slovesa je med obema vojnama priredil vrsto umetniško usnelih Koncertov v Avstriji, čSR, na Poljskem, v Bolgariji, neštetokrat pa je spremljal tudi soliste velikeg * O problemih DPD »Svobode« Ptuj : je spremljal tudi soliste velikega imena, -,u»u, u. u^lu .1 »u JU. DPD Svoboda Ptuj beleži ob lutkovnega gledališča na amater- svečanostih in pogrebih. Tega večVleTnrZILffifv1'Tovarne j 'lV,kov7^ml jSTipT’ Ri^vc^^Ko^odliče" opravili v zadnjih letih v koprskem letnem občnem zboru svoje uspe- skl osnovi pod stalnim poklicnim številnega zbora danes pri DPD avtomobilov ne more biti '7 vso komorni glasbenik j6 bil Član Zagreb- ra!° lle in neuspehe. Objektivni oce- vodstvom. Naši malčki so s to Svoboda ni'več. Mnogim Ptujča- j 5k<-Ka klavirskega tria s Hummlom in novfh po°^vnih ?rostoro°v ogfedah njevalec ^ nioral priznati, da je sekcijo dobili svoje gledališče, ki nom še zdaj ni jasno, kako je bilo jetje> k'j bj ‘upoštevalo njegove kv>rtetamv 'času med obema vojnama je so si Jo številni strokovnjaki, precej clrustvo kljub pomanjkljivostim jim nudi zdravo in vzgojno raz- mogoče, da je takratni predsednik ipj:p Tovarna kovinske embalaže ! ye?krati 7. velikim uspehom koncertiral zanimanja pa Je vzbudila tudi med in težavam uspešno zaključilo vedrilo. Uprava lutkovnega gleda- pevske sekcije Svobode mogel s .s.bimiK, v TinMinni Ip lani i'' Ljubljani, a nnerom je ostal zvest prebivalstvom. . BV„;P l-išča ie Dridobila mnoffo aktivnih svoiim vnlivom odrlvoiiti voe »»“turnuse V Ljubljani J I svojemu domačemu kraju. Zmerom je a nsca je priooDija mnogo aKtivnin svojim \piiyom ocicivojiti^ vse začela izdelovati zavorne svetilke velikim zanimanjem spremljal delo Tr- sodelavcev iz vrst pionirjev, ki se pevoe od matičnega dTUŠtva in jih jn meglenke ki pa niso povsem boveljskih slavčkov, ki jih je pred voj- s svojim delom že uveljavljajo; priključiti na novo ustanovljene- zadovoljile. Za meglenke je bilo SSltaoi*0*?'« nffl&h . ktilis«?, mu obrtniškemu pevskemu zboru, treba izdelati posebne žarnice, ker konrertih. na zadnji prainik Repu-skrbijo za red v dvorani in pro- Vse to se je izvršilo brez pred- no],Pna standardna ni ustrezala. b,like ie. sodeloval pri otvoritvi Delav- svoje letno obdoDje, Konec februarja bodo v Semedeli Delo Svobode se je odvijalo v pri Kopru začeli graditi zadružna številnih sekcijah: izobraževalna stanovanja Prednost bodo Imeli pred- ■ cplrHin linHsikn nnivpr-/n Hram. vsem tisti interesenti, ki bodo v grad- sfKC1Ja, iJuasKa univerza aram-njo vložili čim več lastnih sredstev, ska sekcija, moški pevski zbor. fnvusunoveb0pfmapg0ar8voj*mp0deul- dajajo vstopnice. Torej prava hodnega obvestila odbora in tudi Tako so tudi z domačimi meglen-’ cem in uslužbencem. Zgradili bodo zhor< orkester, tamburaški z^jo^ življenjska šola! brez večjega hrupa. Smatramo, da ^ami zamenjali uvožene. ut uaiu^ucuvciu. ijgiduin uuuu . ... . , . . , 38 hlSic po enotnih načrtih, stroSkl odraslih, mladinski tamburaski za vsako od njih pa bodo znaSall zbor, esperantska sekcija, plesna okrog a milijona dinarjev. šola za mladino in odrasle in har- Na poledeneli cesti med Semedelo monikairska šola. Med najpožrtvo- in Izolo je padel z motornim kolesom valnefšimi sekcijami pa je godba Jordan Beotovlč iz Škofij. Z zlomlje- nihala Nova nridohitpv naiptra no nogo so ga pripeljali v Izolsko j8 Pinala; l>ova pridobitev našega bolnišnico. društva je ustanovitev stalnega Ptuhska Svobod« navezala to vsekakor dogodek v društve- arns:»». »*«i>.»m „in ^ Libojah, Od„«i «, pri- te,iSl“Krivdr»‘SS,V >>«'« Na splošno se je preskrba z raznimi deli za kamione in avto-v zadnjem letu močno iz srčni in tovariški in se odražajo , f boljšala. Večina izdelkov naših v edseboj.il, gostovanjih. ^dj^Sjo- ^ , cek)„ „ jih je Kakor ostale organizacije, ima boru samem, ki ni znal dovolj v z os količini, nekaten dru- I , /1 1 S 4 »rw v irA.lwv/i n c< f v A a VN Am I rt Xlr/\ n.U n u 1 ' ‘ _ VI 1_ SEKRETARIAT ZA PROSVETO IN KULTURO ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA objavlja izid natečaja za jugostovanski paviljon v univerzitetnem mestu v Parizu Prvo nagrado 600.000 dinarjev je dobilo delo pod geslom YSPP 00001. — Avtor arh. Ivan Vi tič, Zagreb, Bogovičeva 2. Drugo nagrado v znesku 400.000 dinarjev je dobilo delo pod geslom 19256. — Avtorji: Ines Medanič, Ivan Filipčič, Nikola Filipovič, študentje, Zagreb — Njivice 18. Tretjo nagrado v znesku 200.000 dinarjev ni dobilo nobeno delo, ampak je združena z vsoto za odkupe ln spremenjena v 6 enakih odkupov po 83.333 dinarjev. ODKUPLJENA SO DELA: pod geslom 88888/3, avtor ing. arh. Dobrila tal Slobodan Vasiljevič, Beograd — pod geslom 50514, avtor Leonid Lenarčič in Milosav Mitič, absolvent arhitekture iz Beograda. — pod geslom 33000, avtorji ing arh. Rista Sekerinski in arh. Desanka Sekerinova, Novi Sad — pod geslom 13111, avtor ing. arh. Slavko Levi, Zagreb — pod geslom PVNSL, avtor prof. ing. arh. Edvard Ravnikar s sodelavcema abs. arh. Miloš Bonča in abs. arh. Vladimir Mušič, Ljubljana — pod geslom 10441, avtor ing. arh. Franjo Bahovec, Zagreb. Člani natečajne komisije: ing. arh. Vladimir Turina, predsednik — ing. arh. Nikolaj Bežek — ing. arh. Oliver Minič — Branko Cakič in Marijan Filipovič. 508 bode je prav'gotovo tudi pri od- P0^ ustreza v celoti in jih je mm boru samem, ki ni znal dovolj . „ . .. ,,_____■ . • topio eu svoje speci- ideološko oborožiti svoje članstvo. g p?.. . ustrezajo, le da je dra^, fične težave. Tu ne bi govorili o Tako delo, ki ga je opravil bivši zmoS‘Jlvost podjetij premajhna,, klavirsko tudi društvo Svoboda skejra doma v Trbovljah. Zadnja leta se je Ciril Ličar umaknil Iz koncertnega življenja in se povsem posvetil vzgoji mlade glasbene genera-ciie na beograjski akademiji. Se iz zadnjega Časa pa so ljubiteljem glasbe ii Beograda in Novega Sada v nepozabnem spominu njegovi nastopi z novosadsko pianistko MilTco Moč. Kritika pravi, da je njegovo igranje na izredno fin, diskreten, naravnost ganljiv način kazalo toplo čustvenost, izvirno muzikalnost, "lasbeni temperament in solidno tehniko. Kratke iz Zavrča g finančnih težavah, ki so po večini predsednik pevske sekcije, pa ni 1 slične pri vseh društvih, pojasniti v skladu z društvenimi pravili, g pa moramo najhrž edinstven pri- Menimo, da v Ptuju, ki razpo-H mt, ki Jo Je znal spretno izkoristiti. Z Ludvikom Lepejem, katerega Je predstavljal kot novega uslužbenca na praksi, čeprav ni bil nikjer zaposlen, sta hodila na deželo k raznim kmetom pod pretvezo, če bi se hotel kdo zavarovati. V resnici sta pa v razgovorih s posamezniki stremela za tem, da bi člmveč zvedela o njihovih družinskih prilikah t»r da sl ogledata položaj ln utameta ugodno priložnost za vlom. Dne 8. julija 1956 sta vlomila pri Ivanu Curiču, posestniku v Plvolah St. 58 tako, da sta se skozi podstrešje splazila v stanovanje, od koder sta vzela nekaj mesa, gotovine ln razno obleko v skupni vrednosti 18.000 din. Nekaj dni pozneje 14. julija 1956 sta vlomila v stanovanje Alojza Cvikla, delavca v Vellmi Zimici St. 35 tako, da sta prišla skozi s senik na podstrešje do lesene pre-Ž graje, kjer sta odstranila široko desko A ln skozi nastalo odprtino prišla v ^ notranjost stanovanjskih prostorov. 6 Odvzela sta razno obleko v skupni g vrednosti 46.800 dinarjev. Konec julija ^ 1956 sta zopet vlomila v stanovanje Ž upokojenke Monike Urlep v Vrholah Ž it. 28 tako, da sta z odpiračem odprla A stanovanjska vrata. Iz stanovanja sta ; odnesla električni likalnik, budilko, 4 žepno srebrno uro, 400 din gotovine 5 ln razno obleko, vse skupaj v vred-ž nostl 15.000 din. Dne 4. avgusta 1956 svojim početjem prizadejala M. Zaradi vinjenosti s pestjo po nosu stvu, živinorejska predavanja dopolnijo z ogledom vzornih hlevov ln tudi pouk o vinogradništvu je nazoren ln učenci prisostvujejo praktičnemu delu v vinogradih. Tak način pouka Je za mlade ljudi zelo privlačen, zato beležijo letos posebno reden obisk Sole. Uprava posestva in Kmetijska zadruga Zavrč nameravata udeležencem Kmetijsko nadaljevalne Sole omogoči-_ aku poučni Izlet, zadovoljive učn« tl po zavrienem pouku poučni izlet, — če bodo dosegli Sindikalna podružnica kmetljske- Tudi kolesarji bi morali paziti Ce govorimo o prometnih nesrečah, mislimo po navadi pri tem na avtomobiliste. Prometne nesreče, ki _ . .. .... jih obravnavajo sodišča,,so res naj- ®a gospodarstva jei ustanovila moški - večkrat tudi posledica neprevidne P«vskl zbor, ki že dva meseca pridno Pri splošnem gradbenem podjetju vožnje šoferjev, zgodi pa se, da tudi za 1 nastop. Naročili so »Tehnika« v Ljubljani so zaposleni neprevidni pešci in kolesarji ogražajo instrumente za tamburaški zbor, delavci iz najrazličnejših krajev Ju- Javni promet v taki meri, do hudih *5eF w vrsto kulturnoprosvetne letni A. T. iz mariborske okolice in posledic. i dejavnosti posebno zanimanje, goslavlje. Med temi sta bila tudi 21- Tako Je bilo lani 14. avgusta tudi M. M. iz okolice Varaždina. na cesti, ki vodi iz Tacna proti Ga- Lanl Je prišel nekega popoldne meljnam. Na cesti je bilo polno ko-A. T. v delavsko naselje podjetja lesarjev, ki so se vračali iz raznih »Tehnika« precej vinjen. Ko Je hodil tovarn ln podjetij v Šmartno pod po dvorišču ln mu je slučajno padla Šmarno goro In v nasprotno smer ter iz ust cigareta, je bil to povod, da se se med seboj prehitevali. Strojni kljuje obrnil ln z vso silo udaril z roko čavničar J. B. je vozil iz Tacna po v obraz M. M., ki Je prav takrat Sel klancu navzgor proti Vodicam. V preža njim ln nič hudega sluteč nesel v ceJ hitri vožnji Je prehitel nekaj po-obeh rokah posodi s kosilom. Zaradi časnejšlh kolesarjev, pri tem pa sta udarca sta mu obe posodi padli iz rok. mu pripeljali nasproti dve kolesarki, To pa A. T. Se ni bilo dovolj. Ko ga 111 sta zaposleni v tovarni »RaSica« v je M. M. vprašal, zakaj ga tepe, se Gameljnah. Ker Je J. B. vozli zaradi je še huje razjezil in s pestjo ponovno prehitevanja po levi strani ceste, ko-udartl M. M., to pot po nosu, da mu lesarski pa pravilno po svoji desni, je zlomil nosno kost. Divjal bi bil te Je moralo neizogibno priti do trčenja, naprej, če ga ne bi ostali delavci ln Tako se Je tudi zgodilo. Ena od lcole-miličnikl ukrotili. SodlSče mu Je pri- sark Je padla zaradi tega trčenja tako sodilo, ker doslej še ni bil kaznovan, nesrečno, da Je dobila pretres možga-6 mesecev zapora pogojno. nov in polno odrgnin po obeh rokah. Neprevidnega kolesarja Je sodišče • t .. liii kaznovalo z dvema mesecema zapora. UODro Se je bil oblekel pogojno za eno leto, kar bo najbrž na f 11 ¥ rnriin vzgojno vplivalo nanj. da bo v pri- iuj mi n 11 hodnje na cesti le bolj previden in Saban Vllič, doma lz Mutnlka pri obziren. Cazlnu v Bosni, Je bil že večkrat v n , , Ljubljani^, ker se je začasno^ zaposlil Fretep S koli pri raznih gradbenih delih. Tudi lani nekaterih krajih »Voglarjenje« benem^odj^u^.Plo^l^v L^bfjanf dfclavci z drugih delovišč. neposredni bližini »GRADNJA«, Žalec sprejme takoj v službo: gradbenega inženirja tehnika z daljšo prakso normlrca vodnolnštalaterskega mojstra elektroinštalaterskega mojstra Plača po tarifnem pravilniku. 337 malo pogoste na račun svatov. Vojna poSta 7345, Split Dne 12. novembra lani pa ga Je to ni nič hudega, če pri tem ne pride Lepej in Filipič s sekiro nasilno od- gr® Nihče ni vedel, tudi do medsebojnih obračunavanj prla vhodna vrata, odšla v stanovanje. V1“'ednjega dne so ga med »voglarjl«, kakor je bilo to lani od koder sta vzela zlato broSo, roč- or8anl Ljudske mi- v Trnovcih. Zaradi pretepa s koli so no uro, 3 nalivna peresa, budilko, USSl-n? . natlačen na- sedli na zatožno klop kar Štirje kmeč- usnjeno žensko torbico, 4000 din goto- , z*t0 kl fantje, ker so počakali svoje na- vlne, 2 kovčka in številne oblačilne T n?a P?va?ul na P°- sprotntke v zasedi ln jih začeli brez predmete vse v skupni vrednosti j.?*® Ve-tu so ugo- vsakega pravega razloga neusmiljeno 182.400 din. tovlU, da ima nahrbtnik poln razne pretepati, pri čemer so enemu izmed ■7a strvripn. ri.inniD Ho perila, in da ima napadencev zlomili tudi roko v ko- za storjena dejanja Je Okrožno na sebi troje hlač, tri Jopiče in suknjo, molcu Vnn«?inrib°oh«nriho Vda,:)e vse bla*° kupil Ce bi te fante kdo pogledal na za- prejšnje pogojne obsodbe, obsodilo v komisijski trgovini v Ljubljani, nato tožni klopi, sl ne bi mogel predstav- Ludvlka Lepeja na S leta 6 mesecev ln spet, da je vse skupaj od nakoga kupil, ljati, da «o kaj takega zmožni, saj so 10 dni strogega zapora, Ludvika Fl- v resnici pa se je Izkazalo, da Te prejš- na sodnikova vprašanja odgovarjali llplča pa na 2 leti in 10 dni strogega njega dne vlomil v omare nekaterih kaj sramežljivo In plaho, čeprav so zapora. Ani Lepej, ki Je bila spoznana delavcev iz delavskega naselja Pod se vsi dobro zavedali, kij so storili za krivo Se kaznivega dejanja pri- Ježami v Ljubljani in tam nakradel ln da je tijihovo dejanje kaznivo, ž M25lta ?r0' &e™a’rtin Obutve za več kot SodlSče je vse štiri poučilo s pri- 4 dajala predmete od obeh soobtožen- 35.000 din. memimi kaznimi od Štirih do eni^sn ^ Seni ZnaKai2r^odiMed'odmerti«0 obsodilo* na^iSit110^18 ga f80dlsče meseca, da zadeva le ni tako nepo- 5 1 Teta Strogega zap^a Ludvik LnSS zapo?a SMt meseCev strogega 3?585»- kakor *° “ »aml i stavliall. -ak Splošno gradbeno podjetje »GRADITELJ« CELJE — Dečkova 10 išče za nastop službe takoj ali po dogovoru mezdnega knjigovodjo in pomožnega mezdnega knjigovodjo Pogoji: odslužen vojaški rok z ustrezno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ali ustne ponudbe pošljite na upravo podjetja do 20. februarja 1957. 351 SOBOTA, 9. FEBRUARJA 1957 ■( KULTUBNI OBZORNIK ) IšSŠiŠii I ■mm Upravni odbor Prešernovega sklada je na osnovi določil Zakona o Prešernovem skladu in statuta tega sklada ter na osnovi predlogov posameznih komisij sprejel na svoji seji dne 2. februarja sklep, da v letu 1957 prejmejo Prešernovo nagrado naslednji: CENE VIPOTNIK GABRIJEL STUPICA za »Dekle z igračkami« in »Avtoportret z otrokom« Gabrijel Stupica je v preteklem letu ustvaril niz slikarskih del, v katerih zlasti izstopata sliki »Dekle z igračkami« in »Avtoportret z otrokom« in se z njimi uveljavil doma in v tujini kot ena najmoCnejših jugoslovanskih slikarskih osebnosti. Omenjeni deli predstavljata izreden dosežek avtorjeve umetniške moči in izvirne ustvarjalnosti, hkrati pa pomenjaita izrazito in svojstveno inačico našega sodobnega likovnega izraza. Nagrajena slika: Avtoportret s otrokom Dr. BRATKO KREFT za režijo Shakespearove drame »Henrik IV’.« Bratko Kreft je s svojo režijo Shakespearovega dela »Henrik IV.« ustvaril umetniško polnovredno odrsko podobo enega iz« *ned del v ciklu kraljevih kronik angleškega dramatika. Z uspelo Uprizoritvijo tega dela se je v naši gledališki kulturi uveljavilo za razvoj našega gledališča važno in Pomembno poglavje. Kreftova režija »Henrika IV.« je plod temeljitega in dolgotrajnega proučevanja Shakespearovega dela, o čemer priča tudi uvod v knjižno izdajo Shakespearovega »Riharda Ul.«, a hkrati plod izrazite odrske nadarjenosti, ki jo potrebujejo f>rav tako Kreftova izvirna dramatika kakor tudi njegove številke režije. Z zrelo in pretehtano režijsko umetnostjo je bilo podano delo, ki je učinkovalo kot igra neoporečnih umetniških kvalitet. V četrtek ob petih popoldne »o o slavnostni dvorani Izvršnega sveta Slovenije v Ljubljani slovesno podelili letošnje Prešernove nagrade. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada in član Izvršnega sveta tov. Tone Fajfar je na temelju Zakona o Prešernovem skladu v navzočnosti nagrajencev, članov posameznih komisij ter javnih in kulturnih delavcev prebral utemeljitev nagrad in nagrajencem čestital v imenu upravnega odbora Prešernovega sklada ter članov komisij. Od nagrajencev so bili navzoči pesnik Cene Vipotnik, slikar Gabrijel Stupica, filolog France Bezlaj in člani Slovenskega okteta, medtem ko je dr. Bratko Kreft pred nekaj dnevi odšel režirat na Poljsko, Igor Ozim pa se mudi na koncertni turneji v Londonu. FRANCE za knjigo »Slovenska vodna imena« Knjiga »Slovenska vodna imena L«, ki je izšla leta 1956 kot publikacija Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ni samo najobsežnejše in najpomembnejše delo s področja humanističnih ved v tem letu, marveč hkrati tudi prva večja znanstvena mamite- BEZLAJ Prešernova akademija v Filharmoniji V četrtek, na predvečer 108. obletnice Prešernove smrti, je priredil Svet za kulturo in prosveto LRS slavnostno akademijo v počastitev Prešernovega dneva, kulturnega praznika slovenskega naroda. Akademije, ki je bila v veliki dvorani Slovenske filharmonije, so se udeležili poleg v Ljubljani navzočih Prešernovih nagrajencev številni politični in kulturni delavci. Med drugimi so biti navzoči predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, podpredsednik Izvršnega sveta Stane Kavčič, podpredsednik Ljudske skupščine dr. Ferdo Kozak, organizacijski sekretar CK ZKS V ida T omšičeva, predsednik Slovenske akademije Josip Vidmar, predsednik sindikatov Slo veni je Janko Rudolf, predsednik OLO Ljubljana dr. Marijan Dermastia, sekretar Okrajne■ ga komiteja ZKS Janez Vipotnik in številni drugi. Spored akademije je obsegal samo slovenske skladbe, in sicer Alojza Srebotnjaka >Glasbo za godala«, Blaž a Arniča simfonično pesnitev >Zapeljivec< (dirigent Bogo Leskovic) in Marjana Kozine spev za zbor, alt in bariton po besedilu Ivana Cankarja »O, domovina« ki jo je dirigiral sam avtor, so lista pa sta bila Elza Karlovac in Marcel Ostaševski. Članica ljubljanske Drame Vika Grilova je uvodoma recitirala Cankarjevo besedilo. Ves spored je izvajal orkester Slovenske filharmonije ter filharmonični in operni zbor. Občinstvo je v slavnostnem raz-polo: en 'i tovlo vo: iravlialo izvajalce in s prisrčnim odobravanjem dalo priznanje skladateljema Arniču in Kozini. SLOVENSKI OKTET za koncertno delovanje v preteklem letu Slovenski oktet je pevski ansambel, ki je povzel značilne poteze slovenskega zborovskega ljudskega petja in jih je, sledeč bogati tradiciji, dvignil do kvalitete čistega komornega petja. Z velikim repertoarjem, ki obsega skladbe od renesančnih mojstrov do modeme a s poudarkom na kvalitetni in obsežni domači produkciji, je Slovenski oktet razvil tenkočutno interpretacijo, ki je kvalitetna 'zlasti glede na smiselno dikcijo, precizno vodenje glasov to čustveno izraznost Pri tem je treba upoštevati posebno to, da je vršil Slovenski oktet veliko kulturno-propagand- .... . ,, stanja tega temeljitega to Sliro-no delo ne samo v mestih in to po j^o razgledanega filologa. Knjiga raznih socialnih, kulturnih, gospo- izčrpno zajema dosedanje razlage darskih, industrijskih to drugih : in oelotno gradivo o predmetu to ustanovah ta podjetjih, temveč je! upošteva le slavističnih iz- ... .. . , . eledikov, ampak tudi najnovejše na široko razvil svojo koncertno | smemice iz primerjalne j**™. dejavnost tudi na podeželju. S i stike. Kot taka je izčrpen dopri-tem je vršil važno kulturno delo. nos važnih lingvističnih dognanj v ljudskoprosvetnem območju, a o slovenskih vodnih imenih a je obdržal vedno svojo umetni- mnogimi avtorjevimi lastnimi raz. ško raven. lagami in rešitvami, upoštevajoč tudi toponomastična razmotriva-Pomembno je, da je Slovenski nja sosednih narodov (Romanov, oktet s svojimi nastopi vedno pri- Germanov, Madžarov). Ze zaradi kazal slovensko tipiko glede na Preciznega podajanja gradiva to karakter naših pesmi po kompozicijski strani, pa tudi po načinu zborskega petja. rešitev če sto zelo zapletenih problemov pomeni osnovo za nadaljnje znanstveno razaskavanije slovenske toponomastike. Delo priča o redkih kombinacijskih dognanjih, ki bodo našla priznanje tudi v mednarodnem svetu. V tej prvi publikaciji je sistematično razporejen prvi del slovenskih vodnih imen 7Q »roHtreom IzvelUhtb J . ’ *" S1Ce,r Igrala sta pred 30.000 gledalci. ?GONZAGA, (Italija), 8. febr. A). — Na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Italije, ki se. bo za- prišla do Izraza predvsem kvaliteta naših najboljših tekmovalcev. Ko smo že‘ pri kvaliteti, naj poudarimo, da je v minulem letu atletika v Sloveniji dosegla precej velik kvaliteten vzpon. Dvignili so sc povprečkl doseženih cel<; Julr1,. bod« nastopili Uidi štirje ju-rezultatov. O tem pričajo lestvice de- »»slovanski igralci na čelu z žarkom setorice ln trideseterice najboljših Itolmarjem. Naše barve bodo zastopali atletov. Bnrlovič, Markovič 11 in Hrbud. Kvalitetni vzpon se odraža tudi ,. • ZAGREB, 8. febr. — Jutri bo v v mestu slovenskih atletov v Jugo- Zagrebu plenarni sestanek zvezne uprave slovanskem merilu. Leta 1956 je 20 »■ artizana« Jugoslavije. Razpravljali bo-tekmovalcev in tekmovalk iz ' naše do » gimnaoslradi in o zveznem zletu, republike zastopalo našo državo na « BEOGRAD, 8. febr. — Mladinci številnih tekmovanjih v tujini, trije beogtajskega »Partizana« bodo sodelovali tekmovalci pa so se celo udeležili na nogometnem olimpijskih Iger v Avstraliji. 25. februarja d Iz tega skromnega pregleda Je razvidno da Je atletika v Sloveniji sicer dosegla napredek, da pa »kraljica športov- pri nas še vedno ni »kraljica«. Zato bo jutrišnja skuoščlna turnirju v Viaregglu od ruarja do 4. marca. Na turnirju bo Igralo šest italijanskih in dve tuji moštvi. • GORTINA, 8. febr. - Na italijanskem smučarskem prvenstvu je zmagal veleslalomu za moške Gino Burrini, ki morala o vsem tem temelltto razprav- je 2360 in dolgo progo s 515 m višinske ljatl in sprejeti sklepe, ki bodo at.le- j razlike in 60 vratci prevozil v 2:51,7 mi- , It,kl Se bolj utrli pot. predvsem v ln- »ute. Pri ženskih je v teku na 10 km čila. Brazilije, Argentine in , dustrijska središča, šole ln na vas zmagata Elizabetta Astegtano v času G-C. 1 41 minut. Gozdno gospodarstvo Nazarje prodaja naslednja MOTORNA VOZILA TOVORNI AVTO ZNAMKE »OM-ORION« nosilnosti 8 ton TOVORNI AVTO ZNAMKE »BEDFORD« nosilnosti 4 tone TOVORNI AVTO ZNAMKE »CHEVROLET« (prekucnik) nosilnosti 3 tone Motorna vozila so dnevno na ogled pri gornjem podjetju. Cena kamionov je dostopna. IZREDNA PRILOŽNOST ZA NAKUP 279 Večje trgovsko podjetje v Ljubljani »prejme: inženirje in tehnike s komercialno prakso za šibki tok inženirje in tehnike za projektiranje šibkotočnih naprav finančnega knjigovodjo samostojnega v finančnem poslovanju trgovske stroke mezdnega knjigovodjo Z večletno prakso saldokontiste z večletno prakso Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. — Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. — Ponudbe z navedbo dosedanjih služb pošljite na upravo Ljudske pravice pod »SKUPNOST«. 358 PATRICK O U t N T I N SAMEGA SEBE 53 DVAJSETO POGLAVJE Jeza gospe Friend me je vselej presenečala. Tokrat jo je zadel prenagel napad. Zato je bil njen srd drugačen. Besno me je pogledala. — Mojega sina obtožuješ, da je ubil očeta! Se upaš, tu, v njegovi hiši! — je vzkipela. — To je 'nezaslišano! Saj ga še poznaš ne! — Nisem kriv, če sem pod njegovo streho. In če bi ga bil poznal, bi zdaj želel, da bi ne bil nikoli vedel zanj. Ce pa ga mbram ta hip po vaši zaslugi nadomeščati, imam pravico ugibati, kaj se je utegnilo zgoditi in kaj ne. Murney je izbruhnila v malone histeričen smeh. Selena je vstala in stopila h gospe Friend. Prijateljsko jo je trepljala po rami in jo skušala pomiriti. — Mamica draga, bodi pogumna! On ima prav. Biti moramo pripravljeni na vse. Ne verjamem, da je bil oče zastrupljen, kakor tudi ti tega ne verjameš. Toda če je res, je prav gotovo, da bodo krivdo pripisali komu izmed nas. — Ne bodi nora, Selena, — je bila Friendova še vsa iz sebe. — A ti Mumey? — se ie Selena okrenila k svakinji. — Kdo more mamo prepričati, — je dekle ironično pripomnilo. — Glej, mama, nihče drug ni mogel to biti kakor Gordy. Bil je edini, ki je imel priložnost za to in tudi povod. Jaz mislim o Gordyju prav tako kakor ti, mama, toda ko bi se bil odpravil na kakšen svoj potep, bi se bil že zdavnaj vrnil. In potem, kdo ve, kaj lahko pijancu v takem stanju šine v glavo. — Mislim, da ni mogoče, da bi bil moj sin mogel namerno... — Tega ne pravim. Morda se še sam ni zavedel in je v zmoti dal očetu preveliko dozo strupa. In ko je videl, kaj je storil, je odšel. Gordy je že tak, da utegne zbežati v takem primeru. Na vsak način se je tako zgodilo, če se je Maughut odločil za prijavo, — sem razglabljal z malone zadovoljnim posmehom, kakor da bi ta moja misel lahko spet vse spravila v red. — Vsi ste bili videti srečni in zadovoljni, — je Murney nadaljevala svoje ironično zbadanje. — Zdaj pa morate temu siromaku povedati, kaj nameravate z njim. Ali bomo dopustili, da ga bodo obtožili zločina, ki ga ni storil? Selena se je sladkobno nasmehnila. — Seveda, — je dejala povsem naravno. Osupel sem jo pogledal. Stala je korak, dva stran od tašče. Tedaj je pristopila k meni in 'sedla na odejo, ki je visela čez moje noge do tal. Roki mi je naslonila na kolena. — Kaj je treba storiti, je docela očitno, dragi. Ce bi policajem dejal, da nisi Gordy Friend, bi izgubili še tisto malo upa, kar nam ga je ostalo, da rešimo denar iz rok odvratnega Maughuta. In ne samo to, še sitnosti bi nam prizadejal. Torej ni izbire. Ce sadovi obdukcije ne bodo ugodni, ti ne ostane drugega, ko da se braniš s tem, da si v pijanosti kanil preveč kapelj zdravila v kozarec. Tega ljudem ni tako težko dopovedati in prisiljeni bodo verjeti. — Seveda. In potem me boste prosili oproščenja in me obsuli z bodrilnimi besedami in ganjeno blagohotnostjo, — sem pikro pristavil. — Zakaj ne? Mi bomo potem zelo bogati in ti bomo vse poplačali, če bo treba. Nisem mogel razumeti, ali se norčuje ali misli resno. — Zal mi je, — sem jo zavrnil, — toda družine Friend nimam tako zelo rad, da bi šel zanjo za dvajset let v ječo. — Kaj, tako hudo da bi te obsodili? — je osupla vprašala Selena. — Da, in to če bom imel srečo prepričati poroto, da zločin ni bil premišljen. Zamišljeno me je pobožala po kolenih. — Tega ne bi hotela. Torej si moramo izmisliti nekai drugega. — Ce bo rezultat obdukcije ugodnejši za nas, sem pripravljen nadaljevati igro 'do kraja, — sem se odločil, — če ne bo, mi preostane le to, da izginem od tod, čimprej morem. — Kaj praviš? — je vzkliknila Selena. — To, kar sem rekel. Menda ja razumeš! Prevzelo me je čudno zadovoljstvo, da sem tako brezobzirno govoril z njo. In sem nadaljeval: — Ne vem, kdo sem, a prav gotovo vem, da nisem jagnje, ki naj bi bilo žrtvovano na oltarju vaše sreče. Ce me inšpektor prime kot zastrupljevalca, mu bom povedal vso resnico. Hudo bo tudi zame, toda vsaj električnega stola se bom rešil. — Ali bomo obtoženi kot sokrivci? DNEVNE NOVICE ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA za nujne primere od 2. do 8. februarja, nočna od 20. ure do 7. ure, ob nedeljah ln praznikih ves dan. Zdravstveni dom Center: dr. Albert Trtnik, tel. 20-456, Cankarjeva 9-1. dr. Jerše Marjan, tel. 30-680, Trubarjeva 21. Zdravstveni dom Bežigrad: dr. Čebin Branko, telefon 382-297, Stoženska St. 35. Zdravstveni dom Šiška: dr. Gašperlin Jože, tel. 21-131. Ambulanta, Černetova 31. Zdravstveni dom Vič: dr J el Janez, tel. 32-740, Prešernova 36-IV. (v Primeru odsotnosti zdravnika telefon St. 20-497 ali 21-519, ob nedeljah in praznikih tel. št. 21-797) Zdravstveni dom Rudnik: dr. Mal Miran, tel. 22-684, Wolfova 5-1, (V času odsotnosti zdravnika klicati telefon LM 20-500). Zdravstveni dom Moste: dr Medvešček Branko, tel, 81-359, Zdravstveni dom, Krekova 5. Zdravstveni dom Šentvid: telefon St, 731 ali 741. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 9. februarja ob 20: Miller: »Spomin na dva ponedeljka«, »Pogled z mostu«. Abonma S. Nedelja, 10. febr. ob 15: Moder-Ajdič: »Janko ln Metka«. Izven in za podeželje. Ob 20: Mollfere: »Sola za može« in »Izsiljena ženitev«. — izven ln za podeželje. Ob 20: Miller: »Spomin na dva ponedeljka« ln »Pogled z mostu«. — Gostovanje ljubljanske Drame na Vrhniki. OPERA Čestitka Mami in Darji Iskreno čestitajo M rojstni dan domači. 8ADI0 LJUBLJANA Spored za soboto, 9. februarja 5.00—7.00 I3obro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vrne* ob 6.3cC—6.40 Reklame In obvestila — 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20—-7.25 Naš jedilnik — 8.05 Slovanski plesi An-tonina Dvofaka — 8.40 Ruske umetn« in narodne pesmi — 9.00 Za šolarje — Josip Jurčič: Tihotapec — 9.30 Priljubljene melodije — 10.10 Orkestri Stanley Sobota, 9. februarja ob 19.30: Baletni Klack, \Vaily Stott, Vlctor Jonng in Her-večer: Handel: »Ljubezen ln prav- >>>«■» Hagestedt urajo, melodije Jeroma da«. Pia Mlakar: »Plesalec v SDO- Iverna Georga Cershmna (,eorgesa Au- Michaela Pariške, Bronislava ca- rica, erja. Victorja Youngr«, Ruggiera Vatra, 'ina in Felicea Carene — an otroci! (Aleksa Mikič: da«, Pia Mlakar: »Plesalec v spo nah«, Vilko Ukmar: »Lepa Vida«. Gostovanje primabalerine Veronike yicl?,rJa.. Mlakarjeve v vlogi Lepe Vide. — ^narlieja^ Lhapli. Izven ln za podeželje. J.1-15 ^°b£rr ««^r0cii Nedelja, 10. februarja ob 19.30: Puccini: Naša srna) ~ iS 1? »Tosca«. Gostovanje Valerije Hey- avtorjev -—12.00 Opoldanski koncertni balove. Izven in za podeželje. iP°, c”" Kmečka univerza — Ing. 7a »Trvsnn* nai Huhllanski narofi- Lado Simončič: opravilo m prevoz v go- OBVESTILO UPRAVE CARIN FLRJ nl*a drgnejo reUrvirane vstSpnice Carstvu - 12.40 Za razvedrilo -• 13J5 Obveščamo vse zainteresirane, da danes, v soboto, do 19. ure. 15 minut z vaškim trnom — 13.30 uo so carinarnice pooblaščene Izdajati arije do arije —» 14.20 Zanimivosti iz odločbe v zvezi z vsemi vprašanji ca- MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA . znanosti in tehnike — 14.35 Naši poslu- rinjenja, carinskih ugodnosti in opro- Gledališka pasaža šalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 stltev. V zvezi s tem ni potrebno, da Sobota, 9. februarja ob 20: A. Remec: Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 v. i . . . « _ a.___ 7ol#H nAan o nrpHctaVn • NT t L. nn f' 1 „ , W — bi se stranke obračale naravnost na Upravo carin FLRJ, ki rešuje v drugi stopnji, po vloženih pritožbah na od-loCbe carinarnic. Uprava carin FLRJ bo v bodofie sprejemala stranke ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure. 515 Iz Uprave carin FLRJ SAP — TURIST BIRO — LJUBLJANA Prireja tridnevno avtobusno potovanje na DUNAJSKI VELESEJEM, ki bo »Magda«. Zaključena predstava: ob 16 ln 20: Bartlette-Grčdy: »Pero«. Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju Nove knjige — 16.00 Glasbene uganke ■ 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporeda — 17.50 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Okno v svet: Pod zastavo Združenih narodov — 18.15 Umet- Nedelja, 10. februarja ob 15: »Večer _________________________________ _______ v čitalnici« — Vilharjeve šaloigre. ne p6smj poje Zenski vokalni kvartet An DnnrtManeVa nrpflctava ' jo m l__: 1________ : 4Q 1H Irrrn ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE SENOVO — 9. FEBRUAR, ČESTITAMO VSEM OBČANOM Občinski ljudski odbor Občinski komite ZK Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet SENOVO 800 Izven. Popoldanska predstava; ob 20: Anatole France: »Crainque-bllle«. Izven. MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Križanke (Viteška dvorana) od 10. do 17. marca. Cena aranžmaju Nedelja, 10. febr. ob 10.30: F. Bevk: »Bilo je nekoč . . .« (Izbor iz »Kav-kaških pravljic«) Premiera. Režija Balbina Battelino-Baranovič. Sodelujejo: Alja Tkačeva, Marija Semetova, Milan Kalan, Stane Cesnik in člani Mladinskega gledališča. Vstopnice so v prodaji pri gledališč . škl blagajni v Križankah (tel. 21-472) PLANICI, kjer bodo 10. marca smuški dnevno od 10 do 12 ln uro pred prl-Poleti z mednarodno udeležbo na ma-mutski skakalnici, organizira prevoz le 10.800 din. Pohitite s pravočasnimi Prijavami! V času od 12.' do 27. aprila prireja štiridnevno avtobusno potovanje na Milanski velesejem, ki bo zlasti zanimiv v industrijskem pogledu. — Cena aranžmaju je 13.900 din. Za veliko športno prireditev v z ugodnim posebnim vlakom. — Cena Povratni vozovnici je 385 din, vstopnina Je 100 din. Vse interesente vabimo, da se člm-PreJ zglasijo v poslovalnici SAP — TURIST BIRO v Ljubljani, Miklošičeva 17, telefon 30-645, kjer dobijo vse Potrebne informacije. Pohitite s prijavami, da sl zagotovite mesto za potovanje! AVTOBUSNI PROMET — CELJE obvešča potnike, da spreminja na . .. t®iV>fnn to-bro splošno željo odhod avtobusov iz Ce- rezerviranje telefon 32-8fi0 }la za Ljubljano od 11. t. m. dalje, in sicer: 18.50 jezikovni pogovori — 18.45 Igra trlo Dorka Skoberneta 19.00 Radijski dnevnik — 19.50 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Veseli večer — 31.00 Za razvedrilo in ples — 22.15 Oddaja za naSe izseljence — na valu 527.1 m — 22.15—24.00 UKV program: Plesna glasba MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna: Sobota, 9. febr.: .lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. Kino: »PARTIZAN«: italijanski barvni film »Teodora«. _ »UDARNIK«: italijanski film »Fi-lumena Marturano*. Slovensko narodno gledališče Sobota, 9. febr. ob 19.30: Massenet: »Manon«. Premiera. Izven ln za premierski abonma. IZ PTUJA ob'20: Ogrinc: »Kje Je meja«, ve- Akademski klub v Pireja seloigra. -AT Linhart: »župano- dne S. febrUarJa^IV. akademsk^ples va Micka«, komedija. Večerna predstava. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. četkom predstave. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sobota, 9. februarja ob 20: Stuart: »Čudovite pustolovščine«, komedija. Izven. Nedelja, 10. februarja ob 18: Stuart: »Čudovite pustolovščine«, komedija. Popoldanska predstava Izven; OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Komenskega v prostorih Narodnega doma v Ptuju. Pričetek ob 20. — Vljudno vabljeni! OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 10. februarja ob 20: B. Nušlč: »Narodni poslanec«. Premiera. Red premierski ln izven. Avtobusna proga Celje—Trojane— Sobota, 9. febr. ob 20: »Res luštno Je Torek, 12. februarja ob 16: B. Nušlč: bllana: odhodi iz Celja ob 6 ln 15; na deželi«. »Narodni poslanec«. Red LMS I. lodl v Ljubljano ob 7.50 ln 16.50. Nedelja, 10. febr. ob 16: P. Golla: Četrtek, 14. februarja ob 20: B. Nušlč: Ljubljana: Prihodi v Ljubljano ob 7.50 Odhodi iz Ljubljane ob 15 ln 18; prihodi v Celje ob 16.50 ln 19.50. Obratuje °b delavnikih! Avtobusna proga Celje—Nazarje— Gornji grad—Ljubljana: odhod iz Ce-Ija ob 5.45, odhod iz Ljubljane ob 16, odhod iz Mozirja ob 6.39, prihod v Gornji grad ob 17.41, odhod lz Gornjega grada ob 7.10, prihod v Mozirje ob 18.16; prihod v Ljubljano ob 9, prihod v Celje ob 19.10. — Obratuje tudi ob nedeljah ln praznikih! , Poslužujte se solidnih prevozov z našimi sodobnimi avtobusi! Uprava Filmsko gledališče Ljudske univerze v Ljubljani razpisuje abonma Za mesec februar. Predstave bodo 4-krat tedensko, ln sicer vsak torek, sredo, četrtek ln petek ob 18 in’ 20. Prva predstava bo v torek, 6. februarja v kino dvorani Gospodarskega razstavišča, kjer lahko vpišete tudi Abonma. V Mali galeriji ob Titovi cesti v Ljubljani razstavlja svoje risbe in akvarele Marijan De Reggl (akad. slikar — ing. arch.). Galerija Je odprta Vsak dan od »—12 ln od 4—7. Vstop Prost. Diplomante agronomije ln referente za sadjarstvo obveščamo, da bo seminar za sadjarstvo od 11. do 21. t. tn. v predavalnici Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v ^ubljani, Krekov trg 1. — Odbor za ladjarstvo Glavne zadružne zveze LR Slovenije. Zaradi nujnih del na prenosnih »apravah bodo v nedeljo, 10. februarja °b ugodnem vremenu brez električne energije odjemalci, ki dobivajo električni tok iz trafopostaJ: Radomlje, ijadomlje opekama, Homec, Preserje, jniarca, Duplica in Kamnlk-2ale, od ‘•30 do predvidoma 8 in od 16 do pred-vldoma 16.30. — »Elektro« LJubljana-°kolica. , Občni zbor Aerokluba Ljubljana v nedeljo, 10. februarja v dvorani ZKS Ljubljana, Resljeva cesta 9, ob 9. url. Po občnem zboru bo predvajan letalski film. .Sneguljčica«. Ob 20: »Res luštno je na deželi«. Sreda, 13. febr. ob 20: »Res luštno je na deželi«. Prodaja vstopnic dve url pred pričetkom predstave ln V'nedeljo od 10 do 12. Rezervirajte na telefon 22-639. — Cenjenim obiskovalcem, ki imajo vstopnice za napovedano premiero v soboto, sporočamo, da je preložena na 17. februar zaradi bolezni v ansamblu. SKUD »TINE ROŽANC« Ornvuon (dravski odsek, poleg gl. kolodvora) ^r y •Narodni poslanec«. Red B in Izven. KINO »MESTNI KINO«: francoski film: •Štirje brez postelje«. V glavni vlogi Franeoise Amoul, Vlttorio de Sica, Dawn Addams. Predstavi ob 18 ln 20.30. IZ MURSKE SOBOTE »PARKr: amer. barvni film »Ukročena trmoglavka«. Predstava ob 20. V gl. vlogi Howard Keel ln Kathryn Ibe-Zbe 0E7INFICI8A IN DF/ODOP1&A sobota, 9. febr. ob 20. url: Dobričanln: »Skupno stanovanje«. Nedelja, 10. febr. ob 16. url: Dobriča-nin: »Skupno stanovanje«. Prodaja vstopnic dve url pred predstavo. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg 2 Sobota, 9. februarja ob 17: J. Malik: »Žogica Marogica«: ob 20.30: F. Počel: »Čarobne gosli«. Samo za odrasle. Nedelja, 10. februarja ob 11: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«; ob 15: Taufer-Novjr: »Mojca ln živali«. Ročne lutke Resljeva cesta 28 Nedelja, 10. februarja ob 17: Simončič-Pengov: »Medveda lovtmo«. Prodaja vstopnic za vse predstave v obeh gledališčih vsak dan (razen nedelje) od 10—12 v Upravi, Resljeva cesta 28, telefon 32-020 ln pol ure pred vsako predstavo (tudi ob nedeljah) pri gledališki blagajni. VESTI IZ KRANJU Sobot”E0S^ebruar?aPgM?o^an^e ^Mest- vlogi James Stewart ln Grace Kelly. nega gledališča iz Ljubljane Barll- \ n/ir»HAtri* Ol rtiiiC CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, U. febr. ob 14.30 ln SO: Richard Nash: »Vremenar«. Gostovanje v Brežicah. Sreda, 13. febr. ob 16: Shakespeare: »Macbeth«. II. srednješolski abonma. Petek, 15. februarja ob 20: Richard Nash: »Vremenar«. — Gostovanje v Sevnici. Sobota, 16. februarja ob 20: Richard Nash: »Vremenar«. — Gostovanje v Ljubnem. Nedelja, 17. februarja ob 16: Richard Nash: »Vremenar«. — Gostovanje v Gornjem Gradu: ob 20; Richard Nash: »Vremenar« Gostovanje v Mozirju. KINO »METROPOL«: nemški film »Dokler sl pri meni«. Predstavi ob 18 ln 20. V glavni vlogi Maria Schell. »UNION«: češki film »Vest«. — Predstavi ob 18 ln 20. IZ 2ALCA Ameriški barvili film »Dvoriščno okno«. Predstava ob 19.30. V glavni /TOALETNO MILCr »FLEX« je najboljše sredstvo za 5*sčenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj »FLEX«, kjer kupuješ milo! »TEINT BELL« Je edinstveno kozmetično sredstvo. Preden greš na ples, v gledališče ali v družbo, napravi sl kozmetično masko »TEINT BELL«. PEGE odstranite s kremo proti Pegam »EVELINE«. Dobite jo v drogerijah in v Na-Ma v Ljubljani, Kranju in Mariboru. KONCERTI Zagrebški pianist Darko Lukič brivski salon, Jesenice. Marinkova c. 'Odi med najboljše jugoslovanske pla- | MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE niste. Koncertiral bo namesto obolele _ . . ..... T P>ge Jovancrvič v ponedeljek, U. fe- Sobota, 9. februarja ob 19.30. Lessing. Jruarja za modri abonma. Na sporedu »Emili« Ga lot tl« ... •o: Bachova »Chaconne«. Beethovnova Nedelja, 10. februarja ob 14.30. Lessing. ‘Appassionata«, Debussyjeva »Pour le i »Emilla Galotti«. nega gledališča lette-Gredy: »Pero« Ob 18. url za tovarno »Iskra«, ob 20 uri — Izven. Nedelja, 10. februarja ob 16. url: — Izven in za podeželje. Aristophanes: »Llslstrata«. Prešernovo gledališče bo za naslednjo sezono nastavilo najmanj 8 novih moSkih Igralcev. V poštev pridejo kandidati, absolventi AIU, ali redno sistematizirani Igralci. — Ustmene ali pismene ponudbe sprejema Uprava gledališča do 10 marca 1957. KINO »STORŽIČ«: ob 16, 18 ln 20; franc, barvni film »Obsedenost«. V gl. vlogi Michele Morgan ln Raff Vallone. — Ob 22 premiera Italijanskega barvnega film? »Odisej«. V glavni vlogi Kirk Douglas, Silvana Mangano ln Rossana Podesta. 2 BLEDA Italijanski barvni film »Plaža«. Predstavi ob 17 in 20. V glavni vlogi Raff Vallone, Martine Carol, Clelia Matania ln Carlo Romano. 7 lESENirc (N OKOLICE . Zdravniško dežurno službo na Jesenicah Ima dr. Milan Ceh, Cesta maršala Tita. Brivsko dežurno službo Ima v nedeljo, 10. februarja Glogovšek Jože, IZ ROGAŠKE SLATIMB Ameriški film »Selina«. Predstava ob 19. V glavni vlogi Jane Wyman. DROBNI OGLASI PLESKARJI, SOBOSL1KARJ1, pozori Sprejmemo večje Število visokokvalificiranih. kvalificiranih m tudi dobrih polkvallficiranlh delavcev za terenska (sezonska) dela Plača po akordu. Hrana ln skupno ležišče po delovnem dnevu brezplačna kot nadomestilo za terenski dodatek. Začetek dela od >8. februarja do 15. marca. V poštev pridejo samo zelo dobri delavci Pismene ponudbe poslati na »Slikar«, delovišče Kočevje, z opisom dosedanjega službovanja 807 z SPREJMEMO: avtoelektričarje, avtokleparje. šoferje D kategorije ln Učarja-pleskarja. — zglasite se na upravi podjetja ECZ, xemiza. 361 KOMERCIALIST iz Beograda, s pisarno, telefonom in večletno prakso, bi prevzel zastopstvo (trgovski potnik). Pišite na »Polet«, Beograd — Cetinjska 2-1. 520 VE C AVTOMEHANIKOV sprejme v službo »Agroservis« — Ljubljana, Draga 41. Prevoz iz mesta na delo in obratno preskrbljen. Interesenti naj se Javijo pismeno ali osebno na gornji naslov. 355 IZUČILA BI SE RADA v krojaški lili šiviljski stroki zdrava ln pridna deklica, stara 18 let. Naslov v upravi »Ljudske pravice«. 577 SLIKE ZA VSE LEGITIMACIJE vam v dveh urah lepo izdela foto Pauli, Trubarjeva c. 38. Sprejemamo vsa ostala fotografska dela tudi izven ateljeja. Telefon 20-305. 77 ENOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v centru zamenjam za dvosobno komfortno, lahko tudi izven centra. Ponudbe na upravo lista pod »II. nadstropje«. 579 POUČUJEM angleščino, nemščino in italijanščino. — Naslov v upravi »Ljudske pravice«. 578 LESENO BARAKO, 6 X 10 m, v zelo dobrem stanju, prodam ali zamenjam za gradbeni material. Lojze Svetina, Bled — Rečica 124 . 36« ROKAVICE sem našla v četrtek, dne 7. februarja pri zadnji predstavi na balkonu v kinu »Union«. Lastnik Jih dobi v ogl. odd. LP, Ljubljana, Kopitarjeva 2, pri tov. Jenkovi. VDOVA srednjih let, dobra gospodinja, čedne zunanjosti, osamljena, z lepim stanovanjem, želi resno poznanstvo z lnteligentom ali obrtnikom, resnim ln treznim, v starosti od 50 do 55 let. Ponudbe na ogl. odd. pod »Prijeten dom«. 880 NATEČAJ KOLUBARSKI RUDNIKI LIGNITA — VREOCI sprejmejo več šoferjev I. In III. razreda Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje zagotovljeno. 527 Diano« ter dela Papandopula in Cho Pint. proste vstopnice bodo v prodaji na dan koncerta v Filharmoniji. Zveze z vlaki so ugodne. KINO »RADIO«: premiera amer. barvne- ____. ga filma »Ona Je vedela, kaj hoče«. VESTI IZ TRBOVELJ Predstavi ob 18 ln 20 V glavni vlogi Dlck Powei in Debbie Reynolds. »DELAVSKI DOM«: nemški film »PLAVŽ«: amer. barvni film »Po-'Dokler si pri meni«. V glavni vlogi ,lecin]t \z plemena Kopianča«. Pred-Marla Schell. gtavi 0b 18 in 20. »SVOBODA« — Trbovlje II: ame- - r|Skf fiim” »Mož z revolverjem«. V gl. vtogi Gregory Pečk in H. Westcott. IZ NOVEGA MESTU amerlškt barvni film: vlogi Kathryn ŽIROVNICA: angleški film »Tri korake do vešal«. Predstava ob 19.30. DOVJE-MOJSTRANA: meh. film »Trije pustolovci«. Predstava ob 20. KOROŠKA BELA: ameriški barvni film »Ona Je vedela, kaj hoče«. — Predstava ob 19. V glavni vlogi Dick I. javna licitacija Vojna pošta 1768-11, Zagreb bo imela v svojih prostorih I. javno licitacijo, In sicer za dela po temle vrstnem redu: 1. Zagreb Kroge b b. mizarska dela proračunska vsota 50,000.000 dinarjev. — Roki dograditve: a) okviri za vrata 1. septembra 1957 b) okenski okviri 1. decembra 1957 c) krila za a) in b) 1. marca 1958 d) ostalo 1. junija 1958 LICITACIJA BO 1. MARCA 1957 OB 11. URI Z. Zagreb Kroge b. b. steklobetonska dela proračunska vsota 10,000.000 dinarjev. — Rok dograditve 1. januarja 1958. LICITACIJA BO 1. MARCA 1957 OB 9. URI Elaborati so na vpogled v prostorih V. P. 1768-11, Zagreto, Dom JLA, kjer lahko dobite na pismeno zahtevo zainteresiranega podjetja stroškovnike 8 pogoji In navodili za sestavo ponudbe. Pravico do licitacije imajo vsa registrirana podjetja za ustrezna razpisana dela. Ponudbe sprejema komisija za izvedbo licitacije V. P. 1768-11, Zagreb, do določenega dne in ure. IZ PISARNE VOJNE POSTE 1768-11, ZAGREB KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »KOMUNA« Francosko-jugoslovanski oinemascopski film »GOUBBIAH« ■ : s > ■ • )L. Esl _ ...............................v A J.. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Jean Marais in Kartona. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. KINO »UNION«: franc, film »Heroji so utrujeni«. Predstave ob 16, IS in 20. V gl. vlogi Curd Juergens. Ob 22 clnemascopskl film »Goub-biah«. v glavni vlogi Jean Marais. KINO »VIC«: franc.-Jugosl. clnema-scopski film »Goubbiah«. Predstave ob 10, 18 ln 20. V glavni vlogi Jean Marais. KINO SLOGA: ameriški barvni film >Ura obračuna«. Predstave ob IS, 17. 19 in 21. V glavnih vlogah Anne Baxter in Jeff Chandler. Ob 10 matineja istega filma. Prodaja vstopnic v vseh treh kine- matografih od 9.10—11 In od U naprej, la matinejo v kinu »Sloga« od 9 dalje. KINO »SOCA«: ang!e*W barvni Mm »Doktor v hlfii«. Predstave .ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. MUADINSKI KINO LM. Kotnikova 8 predvaja češko barvno risanko »Cesarjev slavček«. Predstavi vsak dan ob 10 ln 15. KINO »LITOSTROJ: mehlSkl film »Poslednja želja«. Predstavi ob 18 ln *». Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. KINO »SISKA« AmeriSkl film »Sla po oblasti« V glavni vlogi WUUam Holden. — Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja od 14 dalje. Danes zadnjikrat. KINO »TRIGLAV AmeriSkl barvni film VELIKA NOČ CASANOVE V glavni vlogi Bob Hope, Joan Fontaine ln Basll Rathbone. Predstave ob 1«, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. III. bančni ples LRS 9. FEBRUARJA - LJUBU AN A-TABOR PRESKRBITE SI VSTOPNICE V BANKAH IN HRANILNICAH MESTNA KLAVNICA KRANJ — razprodaja naslednj« nadomestne dele tovornega avtomobila »RENAULT« kompletni motor z menjalnikom (generalna reparaifcu-ra) • diferencial iri zadnje vzmeti • prednja os s krmilnim drogovjem, volanom • prednje vzmeti ln laailjo ter še več delov istega vozila. Vsi tl deli so v zelo dobrem stanju in naprodaj po ugodni ceni. Vse informacije dobite v Mestni klavnici Kranj, vsak dan od 7. do 14. ure. K 81 »KRKA: ‘Hoberta«. ^rayson,* Howard* Keelin. ^R. Skeiton., Powel ln Debbie Reynolds. LiubHana Kooitarleva ulica ^ telefon 89-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Tomšičeva 5/II1, telefon 20-507. - Kulturna •P«! rtfnn SLAVA JE TUDI DRAGA Samo za znamke in slike izdajo »zvezdnice« lepe denarce Za popularnost morajo skrbeti filmske zvezde ob sleherni priložnosti. Posnetek kaže avstrijsko igralko Romy Schneider in nemškega Marlona Brando-ja, ki se piše Horst Buchholz, na nedavni zabavi v Berlinu Nekaj prizorov za film Helmuta K&utnerja »Zaroka v Ziirichu« sta posnela zraven glavne igralke Liese-lotte Pulver tudi Anny Ondra in Max Schmeling, nekdanji nemški boksarski prvak, ki ga je potolkel »črni bombarder« Joe Louis. Harrv Belafonte, Don Jos6 iz filma »Carmen Jone««, je v filmu >Vroča zemlja* vnovič zablestel in potrdil mnenje kritikov, ki ga primerjajo z najboljšimi ameriikimi igralci. Med drugim si je priboril tudi vzdevek »Črni Marlon Brando«. Njegov soigralec v omenjenem filmu je James Ma-800. Znani italijanski pisatelj io filmski režiser Mario Soldati pripravlja nov film. Glavne vfoge te razdelil med naslednje igralce: Rita Gianuzzi, Vicente Parra in Amadeo Nazzari. * Ameriška filmska igralka Marie McDonald si je po mnenju novinarjev sama izmislila zgodbo o gangsterju, ki jo ie pred kratkim ugrabil. To naj bi naredila v reklamne namene. Ce boste videli na filmskem platnu ljubko Frangoise Amoul v objemu plešastega moškega, se ne smete prav nič čuditi. Ta slika bo iz njenega naj novejšega filma, v katerem igra tudi plešasti Yul Brynner. Štiridesetletni Švicar, po materi Madžar, rojen na otoku Sahalinu ob japonski obali, je novo hollywoodsko odkritje. Zaslovel je po premieri filma »Kralj in jaz«, ki so ga posneli po istoimenski glasbeni reviji Margarete Landon. Yul Brynner je igral v tem filmu vlogo siamskega kralja tako prepričljivo, da se mu naslednjih pet let ne bo treba potegovati za filmske vloge. Filmski igralec Rex Harrison, ki je igral vlogo siamskega kralja v pivi verziji filma »Kralj in jaz«, je poslal Brynnerju brzojavko naslednje vsebine: »Kralj je mrtev — naj živi kralj!« Življenjepis novega kralja je dokaj pisan. Yul je preživel mladost na Kitajskem, šolal pa se je v Švici. Ko mu je bilo trinajst let, je pobegnil od doma in se nekaj časa potepal s cigansko družino po južni Evropi. Tik pred Antbony P.erkins je bil npdav-no' tega malo man gledališki igralec. Filmski producenti so ga odkrili, ko je v nekem gledaliiŽn na Broadwayu igral v drami »Čaj in simpatija«, čeprav donlej ie ni posnel niti enega filma, ga ie reklathirajo kot »novega Jamesa Deana«. Njegov prvi nlm z na-dovom »Prijateljski nagovor« bo lorej zanj težka prizkujnja. To velja temnolj, ker je njegov »o-igralec izkušeni Gary Cooper. Ameriška igralka Marta Hyer |e v pravem pomenu besede .sodobni polihistor. Njen igralski talent je sploino priznan razen tega pa si je napravila Ime kot dobra slikarka in pisateljica. Mr. John Ardrzauni je bil sicer že od rojstva državljan Združenih držav Amerike, ampak v njegovih žilah se je še vedno pretakala kri daljnih prednikov. Tistim, ki ne vedo, kaj to pomeni, so namenjene naslednje vrstice. Pravijo, da je povprečen Grk v mešetarjenju kos dvema židovskima trgovcema, en sam Armenec pa užene v kozji rog tudi deset Grkov, če je treba. Za ameriške Armence je to razmerje spričo posebnih krajevnih razmer, ki blagodejno vplivajo na razvoj »biznisa«, še bolj ugodno. Ce vzamemo enega Zida kot merilno enoto za trgovsko nadarjenost, potem je John Ardrzauni veljal za približno 25 Judov in še naslednjega pol. Pod njegovimi spretnimi prsti se je pesek spreminjal v zlato; na videz še tako nedonosno kupčijo je znal obrniti sebi v prid, da mu je vrgla lepe denarce. Kdo bi si bil na priliko mislil, da bo v mestecu, kjer so malodane vsi prebivalci škotskega porekla, uspeval kinematograf! Ko se je izvedelo, da namerava Mr. John Ardrzauni predvajati filme v zapuščeni občinski baraki, ni bilo med nami niti enega, ki bi stavil na uspeh tega početja. Dan pred otvoritveno predstavo sta se srečala na glavni cesti Mr. MacDuff in Mr. Mac Logan. »Za jutri se nam obeta lepo vreme, ali ne?« je rekel Mac Logan. »Res je. Kot nalašč za Johnov kinematograf,« je odvrnil Mac Duff. »Tudi če bi prekle padale * neba, ne bi bilo s to rečjo ni S,* je rekel Mac Logan s posebnim poudarkom in ločila sta se. Skoti so skopi tudi z besedami. Navzlic tako črni napovedi je Johnu v prvih zimskih mesecih le uspelo zvabiti Škote v kinematograf. Izračunali so, da jih pride ceneje, če presedijo popoldan v topli baraki in vrhu tega gledajo še film, kakor da kupujejo drago kurjavo. Ce j® bil kak dan posebno mrzel, nisi mogel dobiti v Johnovem kinematografu niti enega prostora-Tisti, ki so si priborili sedeže za prvo predstavo, so gledali isti film kar petkrat zapored. Kaj kmalu pa je John našel zdravilo tudi za to bolezen. Tako je nastsvil leče, da je bila slika na platnu nejasna in migetajoča- Skoti so preklinjali, pljuvali na platno, ampak zamudili niso niti enega prizora. Za svoj denar so si hoteli film dodobra ogle' dati. Čez zimo so si vsi pokvarili oči. Spomladi je Jdhn Ardrzauni kinematograf zaprl in začel prodajati v baraki naočnike. Žarko Petan Etchika Choureau se je vrnila iz Holly\vooda v Pariz. Njeni sorodniki je skoraj ne bi poznali, ker se je tako »poamerilcanila«. Kadar sede, položi noge na mizo, razen tega pa nosi naočnike, kadi in posluša troje radijskih oddaj hkrati! Mlado Antonello Lualdi bomo morda videli v filmski operi »An-dr6 Chenier«. Režiser Francasi ji je zaupal žensko vlogo Madelei-ne de Coigny, ljubice naslovnega junaka. Pod vodstvom režiserja Andreja Cayatta snema franco* sko-italijansko koprodukcijsko podjetje film »Oko za oko«, ki v njem nastopajo Curd Jiir-gens, Folco Lulli (na sliki), Lea Padovani in Helena Manson. Francoska snemalca Norbert Tidian in Elvire de Chessin sta posnela dokumentarni film o Mo-li&ru. Za svoje delo sta dobila državno nagrado. Nadina Tallier je nova zvezda francoskega filma. Imenujejo jo ♦nova Danielle Darrieux«. Ali ie vredna tega imena, bo dokazala ▼ filmu »Vrnitev«, ki ga prav te dni dokončujejo. * Danielle Delorme bo prevzela glavno vlogo v filmu francoake režiserke Jacjueline Audry. Naslov ie ni znan, snov zanj pa je dala pisateljica, toda že »anl umrla pisateljica Colette. Scenarij pravkar piše Francove Sa-pan, ki si je ustvarila ime dobrega scenarista, ko je predelala svoj prvi roman >Dober dan ža-loet« v scenarij. * Ena najbolj znanih Španskih igralk Carmen Sevilla, ki je zna-aa ne samo v Evropi, temveč tudi v Ameriki, je podpisala pogodbo z družbo raramount. Najprej bo nastopila v filmu »Fla-menca«, ki ja bo omenjena družba snemala v Španiji. * Alfred Hitchcock bo napisal »kupno z Maxwellom Anderso-aom. ki je leta 1932 prejel za ivojo dramo Pulitzerjevo nagrado scenarij za film. ki ga bo iev« režiral Hitchcock. * Angleške filmske ustvarjalce (e od nekdaj odlikuje skrbnoet, i katero ustvarjajo filme z otroki kot igralci. Film, ki je pred leti navduieval naše gledalce, je lep primer za to trditev. Zdaj pa ita Jacqueline Ryan in Richard 0’Sulllvan, oba dvanajstletna >troka, v novem filmu »Jacqueli-ae« dosegla zelo lep uspeh. Medtem ko je za Jacauelino to prvi film, jih ima Richard za seboj ie cel ducat. * Mlchel Auclair, ki je ie pred neteči odpotoval v Ameriko, bo >o Trnitvi v domovino nastopil v Umu »Ponovitev prepovedana«. NEUKROČENO MESTO RADO KRAGELJ MILAN MAVER 26S Bojan m Je previdno oarl prek rame. »Ni ga več,« Je polglasno dejal. »Pojdiva! Nekaj. ti bom dal za Marka.* Odšla sta po ozki ln prometni ulici. Pred vhodom v majhen Mfe je stala natakarica, mlado dekle v črni obleki t belim predpasnikom. Ko Je zagledala Bojana, mu je pomignila z očmi in izginila v bifeju. Bojan in Jane« ata stopila za njo ln pri točilni mizi naročila vina. 262 »Novak!« je Šepnil Bojan. »Obrni se stran, da te ne vidi!« Obrnila sta se, kot da z zanimanjem ogledujeta Izložbo, v kateri je sredi otroških igrač čepela velika Mus-solinUeva slika. »Novak?« je vprašal Janez. »Tisti Izdajalec?« Bojan Je prikimal: »Tisti izdajalec. Naše sodišče ga Je ie davno obsodilo na smrt. Nešteto življenj ima na vesti. Izdaja za denar, ki mu ga plačuje policija.« « 204 Natakarica Jima Je prinesla vina. Ozrla se je po Janezu in na glas rekla: »Tako mlad, pa se že nacejaš z vinom!« Potem pa Je šepnila Bojanu: »Novak je pijan izčvekal, da pripravljajo racijo. Oblečen v pleskarja bo vozil po mestu voz z lestvo in apnom. Na pločniku ga bodo spremljali kvesturini. Kakor hitro bo spoznal katerega izmed naših, bo dal znak in Italijani ga bodo prijeli.« — »Hvala,« Je šepnil Bojan.