OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane:
celoletno...................Din	40*-
polletno ...... Din 20'-
posatnezna številka . . Din 1'-
Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", „Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XIII. letuik.
V	LJUBLJANI, dne 18. julija 1930.
Štev. 29.
Energični ukrepi proti šušmarstvu.
Kljub določnim predpisom obrtnega zakona, ki zabranjujejo neupravičeno izvrševanje obrta, kljub pozornosti in ovadbam obrtnih organizacij in kljub grožnji obrtnih oblasti s kaznovanjem šušmarstvo v naših krajih noče ponehati. Ob težki borbi obrtnika z zakonito dopustno konkurenco se občuti nezakonita konkurenca nedovoljenega obratovanja številnih šuš-marjev še posebno težko. Ta konkurenca je še posebno razpasena v onih strokah, ki jih štejemo med gospodarsko šibkejše, na primer v čevljarski, krojaŠRi itd. A prav tako vidimo več ali manj prikrito šušmarstvo tudi v gradbenih strokah, t. j. v tesarski in zidarski.
Načini šušmarjenja so jako različni. Mnogi nastopajo kar javno, kakor da bi obrtnih predpisov sploh ne bilo. Pritožba min ovadbam se često naravnost posmehujejo. Drugi zopet uporabljajo za kritje navidezne podružnice. Za sramotno nagrado nezavedni mojster da za podružnico svoje ime, neusposobljena oseba pa pod tem imenom po mili volji šušmari. Tudi se sklepajo navidezno učna razmerja. Neusposobljeni se prijavi kot vajenec ali pomočnik včasih mnogo mlajšega mojstra. Kot tak potem na svojo roko dela. Često je delavnica njegova in učni mojster dejansko njegov delavec. Še bolj rafinirano se postopa pri družbah. Neusposobljena oseba ustanovi družbo, dobi na ime družbe obrtni list, kot namestnika pa prijavi kakega mojstra, ki nima z družbo nič drugega skupnega, kakor da je proti nagradi posodil svoje ime in igra slamnatega moža.
Takemu šušmarstvu je le težko stopiti na prste, ker oblast ne kaznuje, če ni jasnih dokazov. Z dokazi pa je često težava, ker se priče boje ali se nočejo zameriti ali pa same drže s sušmarjem. Tudi so oblasti večkrat jako obzirne in popustljive.
Na pritožbe Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani je izdala kraljevska banska uprava Dravske banovine okrožnico z dne 24. junija 1930., VIII., No. 3328/2, vsem sreskim in mestnim načelstvom ter sreski izpostavi v Škofji
Loki, na katero opozarjamo naše organizacije in jo radi njihove informacije in sklicevanja pri ovadbah priobčujemo. Okrožnica se glasi:
»Z okrožnico z dne 23. maja 1929.
O.	br. 924/3 je bivši veliki župan ljubljanske oblasti, z dne 8. februarja 1929. O. br. 586/14 pa bivši veliki župan mariborske oblasti izdal navodila glede zatiranja neupravičenega obratovanja v obrtih vobče in v stavbin-skih obrtih posebej. Množe se pritožbe, da se navodila v teh okrožnicah ne uporabljajo, kakor bi bilo v interesu zaščite legalnega obrtništva potrebno.
Vabim podrejena obrtna oblastva, da neupravičena obrtovanja, ki zanja zaznajo, z vso pozornostjo preiščejo in jim napravijo konec, čim uvidijo, da je dana kršitev veljavnih obrtnih predpisov. Posebej pa je paziti na kritvena razmerja med upravičenimi obrtniki in neusposobljenimi osebami, ki se pojavljajo bodisi v obliki službenega razmerja ali v prijavi fiktivne podružnice ali pa celo z ustanovitvijo kake družbe z o. z., pri kateri naj je upravičeni obrtnik zgolj poslovodja na glavnici ali obratu podjetja. Zlasti so taka razmerja pogosta poleg v trgovinah z mešanim blagom tudi v stavbinskih obrtih.
V primerih, ko boste izrekli obsodbo zaradi dognanega prekrška, pa Vas vabim, da naložite kazen v taki izmeri, ki bo v sorazmerju z višino doseženega dohodka in z obsegom krivde, razen tega pa, da vselej uporabite tudi določilo § 152 o. r., da se nadaljevanje neupravičenega obratovanja ukine.
V ostalem pa Vas vabim, da se slej ko prej točno ravnate po navodilih uvodoma citiranih okrožnic.
Pomočnik bana:
Dr. Pirkmajer s. r.«
Iz te okrožnice vidimo, da je kr. banska uprava voljna pomagati legalni obrti in jo ščititi pred šušmarsko nadlego. Prepričani smo, da bo okrož-. nica imela uspeh, ako bodo obrtna oblastva postopala energično in strogo.
Kdaj sme davčni zavezanec prisostvovati sejam reklamacijskega odbora?
Ker se nekateri pritožujejo proti postopanju predsednikov reklamacijskih odborov, opozarjamo na sledeče: Po pravilih k členu 134 zakona o neposrednih davkih davčni zavezanci nimajo pravice prisostvovati sejam reklamacijskega odbora in je stvar presoje reklamacijskega odbora, ali hoče davčnemu zavezancu dovoliti, da tudi ustno razloži svoje pritožbe. Predpogoj takega dovoljenja pa je, da je davčni zavezanec za to v svoji pritožbi izrečno in obrazloženo prosil. Ker se vrši postopanje pred reklamacijskim odborom praviloma brez navzočnosti davčnega zavezanca, mora davčno oblastvo druge stopnje razglasiti po pristojnih občinah samo dan, ko bo odbor razpravljal o pritožbah, vloženih iz dotične občine. Davčni zavezanec se mora ravnati po tem razglasu, ker osebnega obvestila ne
dobi, četudi je v pritožbi predlagal zaslišanje pred reklamacijskim odborom. Davčni zavezanec, ki je predlagal zaslišanje pred reklamacijskem odborom, se mora torej na dan razprave iz lastnega nagiba zglasiti, da ga odbor more zaslišati, če to smatra za potrebno. Če ga na dan, ko se razpravlja o njegovem predmetu, ni v zgradbi, kjer se vrši razprava reklamacijskega odbora, se razprava radi tega ne odloži, ker se smatra, da ve za dan razprave iz razglasa, ki ga je izvršila občina.
Davčni zavezanci, ki smatrajo, da jim predsednik reklamacijskega odbora ni dovolil dostopa k razpravam reklamacijskega, morejo iz prednjega pojasnila razvideti, da je bilo postopanje predsednika pravilno, če niso prosili v pritožbi za dostop k razpravi. Toliko vsem prizadetim v vednost.
Finančni minister dr. Stanko Šver-Ijuga je dal za posebno izdajo nekega večjega ameriškega lista obširno izjavo o stabilizaciji jugoslovanske valute. V svoji izjavi naglaša med dru-gim:
Stabilizacija valute je najvažnejši problem, ki ga bo morala v bližnji bodočnosti rešiti jugoslovanska vlada, ker je čas za legalno stabilizacijo dinarja že nastopil. Jugoslovanska valuta je stvarno stabilizirana že od leta 1925 in gospodarsko življenje se je že popolnoma prilagodilo sedanji vrednosti dinarja. Tudi s stališča sedanjega gospodarskega položaja je stabilizacija dinarja docela na mestu, ker je jugoslovenska plačilna bilanca po-voljna. To se vidi tudi po rezervah deviz v Narodni banki, ki so se v zadnjih mesecih zopet znatno povečale; ob koncu minulega meseca je znašala zaloga deviz Narodne banke nad poldrugo milijardo. Skupno kritje s kovinsko rezervo vred znaša 2760 milijonov, kar predstavlja 48-49 odstotkov skupne denarne cirkulacije.
Reforma, ki je potrebna za stabilizacijo, no pomeni uvedbe nove vabite, niti izpremembe tečaja dinarja. —
Stabilizacija dinarja.
Stabilizacija mora sloneti na legalnem priznanju sedanjega stanja, ki traja že štiri leta. Jugoslovenska vlada je že ob mnogih prilikah napovedala svoj trdni sklep- da hoče ohraniti tečaj dinarja na sedanji višini. Ta svoj sklep želi vlada še enkrat afirmirati z izjavo, da bo ostal tečaj dinarja absolutno neizpremenjen. Cilj stabilizacije je le, da se uvede stalna zakonita relacija momentane edinice do zlate in da se uvede konvertibilnost novčanic Narodne banke. Cirkulacija, ki po stabilizaciji ne bo reducirana, znaša danes pri nad 13 milij. prebivalcev le okrog 5-5 milijard, kar ima nedvomno zelo ugoden vpliv na zadovoljivo rešitev tega problema.
Pogoj za stabilizacijo dinarja predstavlja v prvi vrsti odplačilo državnega dolga pri Narodni banki. Ta dolg, ki izvira iz dobe inflacije, znaša okrog
4	milijarde Din. Da se omogoči stabilizacija, se mora ta dolg znižati na polovico sedanje višine. Eno milijardo bo morala država efektivno plačati, približno ena milijarda pa odpade na delež države pri valorizacijskem dobičku banke. Ostanek državnega dol-da se bo odplačal v letnih obrokih.
Obrtniško slavje na Jesenicah.
Obrtniško društvo na Jesenicah priredi 10. in 11. avgusta t. 1. ob priliki lOletnega obstoja in delovanja veliko obrtniško praznovanje, združeno s slavnostnim razvitjem društvenega prapora. Ta prireditev bo brez-dvomno ena izmed največjih manifestacij gorenjskega obrtništva, kar smo jih doživeli po osvobojenju. Obenem pa bo tudi dokaz obrtniške zavednosti, smisla za skupno delo in napredek na kulturnem in gospodarskem polju.
Vsak posameznik naj se zaveda, da danes še vedno orjemo ledino za razvoj naših prostovoljnih organizacij, kakršno predstavlja tudi Obrtniško rustvo na Jesenicah. Vse priznanje pa gre možem, ki stojijo na čelu teh organizacij in ki s svojim delom in vzgledom bodrijo k skupnemu in složnemu delu.
Svoje priznanje in upoštevanje dela naših tovarišev pod vznožjem očaka Triglava pokažemo najlepše s tem, da se udeležimo njihovega slavja v cim večjem številu.
Program prireditve je sledeči:
1. Od 8. do 10. ure sprejem gostov na slavnostnem prostoru ob sodelovanju sokolske godbe. Nato sledi vpisovanje v spominsko knjigo.
2. Od 10. do 12. ure se vrši veliko zborovanje v dvorani Sokolskega doma. Na zborovanju referirajo sledeči gospodje:
1. Engelbert Franchetti iz Ljubljane: Borba in razvoj stanov, dela.
2. Josip Rebek iz Ljubljane: O gospodarskem stanju obrtnika.
3. Drago Žabkar iz Celja: Obrtnik in njega stanovska zavest.
4. Jožef Ambrožič iz Ljubna: 0 organizatoričnem in gospodarskem položaju gorenjskega obrtnika
5. Ivan Iglič iz Ljubljane: Obrtnik in stanovski tisk.
6. Dr. Josip 'Pretnar, tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani: Obrtnik in njega zakonodaja.
Poleg navedenih nastopijo govorniki tudi iz krajev izven Dravske banovine.
Ob pol 13. uri slavnostno razvitje in blagoslovitev društven, prapora.
Ob pol 14. uri skupen obed ter razdelitev diplom častnim članom.
Ob 16. uri velika ljudska veselica s pestrim sporedom. Sodelujeta dve godbi.
V	ponedeljek, 11. avgusta dopoldne ogled tovarne K. I. D.
Popoldne pešizlet skozi Vintgar na Bled.
Ivan Rebek, Celje:
Novi tok časa.
Po zgodovinskem 6. januarju 1929, ko je Nj. Vel. kralj Aleksander, določil nove smernice državne gospodarske politike, čutimo vsi sloji naroda, da se z brzimi koraki bližamo naši gospodarski konsolidaciji. K tej uspešni konsolidaciji spada tudi naj-novejši načrt zakona o pospeševanju domače obrti in industrije. Reči moramo, da je načrt prav dobro stiliziran ter se pozna, da so ga pripravili vešči strokovnjaki. K istemu načrtu bi bilo morda še kaj pridejati, kar bodo gotovo spopolnile strokovne organizacije. Velevažen je načrt zakona o nalogah obrtno-pospeševalnega urada, katerega dobi vsaka banovina. Potom istega urada bodo strokovne organizacije dobile šele svoj pomen, če se bodo ravno iste organizacije zavedale svoje dolžnosti, da ne bodo iskale le pota po katerih dosežejo visoko zaščito carin, ampak da ista najdejo pot konkurenčne zmožnosti, ker šele takrat bo uspeh obrtništva stalno za-siguran. V dosego tega bo treba poleg trdne notranje konsolidacije imeti večkrat, ali vsaj vsako drugo leto strokovne obrtniške kongrese. Taki kongresi bi bili obenem medsebojna revizija doseženega uspeha, kakor tudi podlaga za nadaljni študij v pro-speh svoje stroke, a vse skupaj bi se pa koncentrirale v produktivnih zadrugah, ker bodočnost kaže obrtništvu uspeh le v takem zadružništvu. Da je to res treba, naj bo obrtništvu vzgled hitrost korakanja današnjega življenja. Saj mora obrtništvo vendar že videti, kako se vse druge in najmočnejše panoge združujejo, n. pr. banke, industrija, kmetijstvo, delav stvo itd. in povsod se vidi le uspeh, če morda od začetka ravno ne tako obilen, a vendar s časom, ko so porodne bolečine že ozdravljene in splava taka zadruga v mirne vode, je hasek zasiguran.
Način takega zadružnega obratovanja bo treba nekako amerikanizi-rati (sistemizirati), tako, da bo obrtnik poleg že obstoječega obratovanja potom zadruge izdeloval še kateri drugi predmet, ki spada v njegovo stroko in to samo en predmet in le v eni dimenziji, ker le na ta način se bo usposobil za konkurenta tujemu izdelku. S tem bi ravno obrt po svoji sposobnosti odpomagala brezposelnosti in industriji, ker bi se porabilo več surovin in polfabrikatov, kakor tudi bilanci našega mednarodnega prometa. — Torej po uzakonjenju tega zakona, bo napredek obrtništva odvisen od organizacij samih in tistih, ki organizacijo vodijo. Da je pri nas dana možnost za uspeh, nas mora v tem prepričati veliki načrt elektrifikacije naše banovine, kjer bo tudi v podeželskih naseljih napeljana električna energija, katere se bo za-mogel poslužiti vsak obi*tnik, kot pogonske sile.
Na ta način organizirana obrt bi prav za prav predstavljala industrij i-liziranje obrti ter obenem tudi dokaz umevanja toka časa.
J. Steinman, strok, učitelj:
Splošno o popravilu čevljev
Čevlje, ki pridejo v poštev za popravilo delimo v več vrst: 1. težke delavske in športne čevlje, 2. srednje težke moške in ženske, 3. barvaste, luksuzne in platnene čevlje, 4. otroške, 5. lepljene čevlje po načinu ,Ago‘,
6.	domače in telovadne čevlje, 7. ga-loše in snežne čevlje, mrzlo vulkani-ziranje itd. Mojstri naj pazijo na sledeče: pri prevzemu čevljev se mora najprvo ugotoviti, kje je popravilo potrebno (zunaj ali znotraj). Natančen pregled pa je potreben tudi radi tega, da zamoremo stranko opozoriti na nedostatke, katerih ona sploh ni opazila in tudi, da vpišemo vse podatke na popravilni list, ki se priloži čevljem. Na podlagi tega popravi lne-ga lista opozorimo stranko na plačilo. Predno pa se prične s popravilom, se mora ta list natančno pregledati. Ako delavcu in učencu ni jasno glede
vsebine popravilnega lista naj vpraša mojstra.
Ako so čevlji razparani po niti (šivu) se trgajo najprej pri gornjem delu, kjer se pri korakanju upogibajo in raztezajo. Pogosto pa popokajo niti (šivi) pri skoro novih čevljih in to radi prevelike napetosti. Razparani šivi pa se združil j e jo vedno tako, da se popravilo kolikor mogoče malo vidi. V mnogih slučajih je potrebno prišiti oba dela z iglo in potem šele s strojem na podlogo. Pri šivanju pa-ranih, drug če zdrugega ležečih delih, ubadamo iglo v iste luknjice, tako, da izgledajo čevlji kot prvotno.
Odtrgani podplati pri čevljih so neljuba posledica pomankljivega dela. Pri zbitih čevljih se redkeje primeri, da se odtrga podplat, d očim se pri šivanem starem čevlju prav pogostokrat. Ker se največkrat s podplatom odtrga tudi okvir, se ga mora z močno dreto prišiti nazaj skozi podplat, usnje in notranjke. Pri tem naj se pazi, da se pri gornjem usnju vbada vedno v iste prazne luknjice. Paziti je tudi, da se notranjke ne zgreši in da se ne zgrabi samo gornje usnje. Notranjo nit se mora pri vsakem šivu dobro nategniti, zunanjo pa dobro osmoliti. Pri čevljih, ki so odtrgani na prstih ali peti, napravimo na gornjem usnju šive skozi notranjke in prišijemo potem podplat na te šive.
Če so podplati od okvirja odtrgani, okvir pa je še dober in močan, se podplat skozi že napravljene šive pritrdi na okvir. Ako uporabljamo plošč-nato šilo, se mora šiv prevreči — stari šivi pa se morajo iztrebiti. Da dobimo povsod enako močno obliko in da podplat drži, potrebujemo enakomerno zglajeno, podtaknjeno podlogo iz podplatovega usnja, katero pribijemo skupaj.
Podložni in podplatovi kosi se zahtevajo le, če je obraba samo na enem čevlju. Na starem obuvalu napravimo take koščke povrhu in se primerno obdela staro in novo. Največkrat so mesta na notranjem delu (balnu) najbolj prizadeta. Redkokdaj pa se morajo podplati podložiti v sredini. Delo se izvrši na sledeči način: velik in močan kos iz jedra — od zgoraj odrežemo staro usnje toliko, kolikor ga je še tankega in ga pribijemo z malimi lesenimi cveki. Pri okvirnem delu pa moramo predvsem paziti, da je dober okvir, da lahko na poškodovani strani pritrdimo na njem nov kos usnja. Okvirni del se prišije, ostali pa se pribije z lesenimi cveki.
(Dalje prihodnjič.)
Motno in sijajno pozlate-nje na steklu.
V	naslednjem hočemo podati kratek opis motnega in sijajnega pozla-tenja na steklu ali pravilneje pod steklom. O tej tvarini je pravzaprav težko povedati vse potrebno v enem članku. Zato hočemo o tem predmetu podrobneje razpravljati še v bodoče v več člankih.
Najpreje je treba napraviti čedno, točno in fino risbo. Obe stekli se morata popolnoma očistiti, da ni na njih nikake maščobe. Čisti se s sepia-skoljko in snažilno kredo s pomočjo čiste vode. Kreda se nanese na steklo z gobo ali vlažno krpo, nato pa se stekli zdrgneta s školjko. Končno se čisti še s perilnim usnjem. Nato sledi obloga z mikstionom. Napraviti je treba krpo iz platna, ki se ne »cefra , in ki mora imeti fina vlakna. Krpa se napolni z navadno bato tako, da je platno tesno navito in da ne dela gub. Na krpo se dene nato mikstion, ki se razmaže odnosno razdrgne na steklu s krožnim drgnenjem. Pri tem je treba paziti, da ne ostane kako mesto nenamazano. Nanese pa se samo tam, kjer naj stoji motna pisava. Mikstion se mora namazati v jako tenki, fini plasti. Čim je krožno drgnenje končano, se z isto krpo prevleče šrafura povprek; s krpo se drgne v smeri vrstic, krepko čez prevlako mikstiona, potezo za potezo tako, da se ne vidi nikakih praznih vmesnih prostorov. Pri tem se vleče vedno od ene strani šipe od druge. Sledi sušenje. Pri tem je najboljši postopek ta, da se naslonita obe šipi ob steno tako, da ne pride nanje nikak prah ali
umazanost. Na zgornji strani se vstavi med šipo in steno lesen klin, tako da pride lahko zrak do šipe.
Po preteku 12 do 16 ur se lahko zlati. Uporablja se navadno oranžno listno zlato. Risbo se položi pod steklo, lego vrstic dobro uredi z ravnilom in nato pozlati. Zlatiti se ne sme premalo, da ni potrebno potem še naknadno zlatenje in da slika povsod pade na zlato. Ko je pisava pozlačena, se zlato polira z mehko balo. Nato se dene pavza na zlato in pisava pavzi-ra. Kot pavzno sredstvo se uporablja kreda (Schlammkreide). Pripominjamo, da se mora ravnati s pavzo vedno narobe že pri podložitvi za pozla-tenje. Vse vrstice se morajo pri pav-ziranju zmeriti in uravnati, ker bi bilo treba kasneje neuravnane vrstice v celoti odstraniti.
Ko je pavza naložena, se prične pisati. Za pisavo se uporablja polmotna lakasta barva iz cinovega belila in laka (Schleiflack) z dodatkom oljnatega okra v tubah. Ko se barva posuši, mora imeti blesk jajčne lupine. Pisavo je treba izdelati čim najčistejše. Ko se posuši, se radira. Za to se uporablja šablonski nož ali pa obrezovalno pero. Radiranje ima samo ta namen, da se popravijo neravne poteze, ali pa da se poteza zaokroži. Zato je treba že od začetka posvečati vso pažnjo čistoči. Sicer vzame radiranje nerazmerno mnogo časa, a kljub temu je še uspeh slabši.
S tem je končano motno zlatenje. ki se mora izvršiti vedno pred sijajnim.
Sedaj se previsno motno zlato lepo odstrani z mehko bato in fino čistilno kredo ter steklo ponovno pregleda, če je popolnoma očiščeno. Ne smejo se videti na steklu prav nobene zlate pikice več. Tudi mora biti radirana pisava ostra, brez izjedenih robov.	(Nadaljevanje	prihodnjič.)
Takse ob nastopu obrta.
Vprašanje taks za protoklacijo obrtniških firm je bilo v Sloveniji zadovoljivo urejeno. V praksi se je sicer prvotno zahtevalo poleg takse za prijavo obrta še takso za protokolacijo firme, ki je znašala 50 Din, vendar pa je pozneje finančna uprava odločila, da so takse za protokolacijo v Sloveniji sodne takse, ki se smejo pobirati samo za sodno protokoliranje. Takso za protokolacijo so bile torej dolžne plačati samo one firme poleg drugih taks, ki se tudi pri sodišču protoko-lirajo.
V	obče se plačuje pri nas ob nastopu rokodelskega obrta sledeče takse: Obrtne prijave se morajo kolkovati s takso za prijavo po tarifni postavki 95, ki znaša za obrte, ki se izvršujejo v lokalih v krajih z več nego 10.000 prebivalci Din 100'—, v krajih z več nego 5000 do 10.000 prebivalci Din 60-—, v krajih z več nego 2000 do 5000 prebivalci Din 40- —in v krajih do 2000 prebivalcev Din 20-—. Dalje se priloži prijavi še za obrtni list ko-' lek za Din 20-—, ki se nalepi na obrtni list sam. S temi taksami je bil rokodelec že v posesti obrtnega lista.
Po zakonu o sodnih taksah, v kolikor je stopil v veljavo že dne 1. julija t. 1., pa je treba poleg teh taks plačati ob nastopu rokodelskega obrta še takso za protokolacijo obrtniške firme, ki znaša Din 50-— in ki se pobira ob vsaki izpremembi firme. Po pripombi k tarifnim postavkam 31—40 tarife o sodnih taksah pobira to takso že obrtno oblastvo tam, kjer ni treba obrtniških firm sodno protokolirati, temveč dobi prosilec že z izdanim dovoljenjem za nastop obrta obrtno pravico, ne da bi bil dolžan protokolirati firmo pri sodišču.
S	to poostritvijo taks, ki se plačujejo ob nastopu obrta, je nastop samostojnega obratovanja sicer samo otežen, smo pa vendar iz načelnih razlogov proti pobiranju takse za protokolacijo, ker nasprotuje temeljnemu pojmu o taksah v tem zmislu, da se takse za dejanja, ki se ne izvrše, ne smejo in ne morejo pobirati. Takse so po svojem bistvu samo odškodnina za izvršeno uradno poslovanje. Ako se poslovanje ne izvrši, potem tudi taksa ni upravičena.
KAJ JE NOVEGA.
Borzno poročilo. Tuje valute so stale v prošlem tednu v dinarjih: Berlin (nemške marke) 13-48, Budimpešta ( pengo) 9-90, Curih (švicarski frank) 10-96, Dunaj (avstrijski šiling) 7-99, Longon (funt) 274, New-york (dolar) 56.43, Pariz (francoski frank) 2-22, Praga (čehoslovaška krona) 1-67, Trst (italijanska lira) 295.
Nova podružnica državne hipotekarne banke. Državna hipotekarna banka bo na željo gospodarskih krogov iz vrbaske banovine otvorila dne 1. septembra svojo podružnico v Banja Luki. Otvoritev te podružnice je postala aktualna zlasti odkar je Banja Luka po razdelitvi države na banovine postala sedež vrbaske banovine.
Mednarodni kartel za baker ponovno znižal ceno. Mednarodni kartel za baker je te dni znižal kartelno ceno 12-30 na 11-80 centov cif evropske luke. Novo znižanje cene je posledica zastoja v konsumu bakra. Od aprila, ko se je cena bakru prehodno okrepila, je bila kartelna cena znižana še za eno tretjino.
Promet poštne hranilnice. Promet poštne hranilnice stalno napreduje, tako tudi v juniju. Ta mesec je pristopilo 7293 novih vlagateljev, tako da je bilo dne 30. junija vsega 101.519 vlagateljev. Vsota hranilnih vlog je narastla za 10 milijonov in je znašala koncem junija 1555 milijonov Din.
V	mesecu juniju je 'bilo otvorjenih 78 novih čekovnih računov. Sedaj je pri poštni hranilnici v Beogradu in pri njenih podružnicah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju 18.470 čekovnih računov. Čekovni promet koncem juniju je dosegel 5 2 milijarde dinarjev.
Zakon o pospeševanju hotelske industrije. Te dni je Nj. Vel. kralj podpisal in proglasil zakon o pospeševanju hotelske industrije v kopališčih, v klimatskih in turističnih krajih ter v mestih, kjer so sedeži banske uprave. Zakon nudi velike davčne olajšave za dobo 15 let ter oprostitev vseh taks na godbo in zabavne prireditve, ki jih prirejajo hotelska podjetja v letoviščih in kopališčih. Te ugodnosti pa veljajo le za hotelska podjetja, ki odgovarjajo vsem modernim zahtevam higijene in kcm-forta.
Ford je začasno ustavil obrat. Težka depresija, ki vlada v ameriškem gospodarstvu, je sedaj prisilila tudi Fordove tvornice, da so začasno ustavile obrat. Toda medtem ko so ostale avtomobilske tvornice znatno zmanjšale svojo produkcijo in odpustile delavstvo, je Ford obdržal svoje delavce in je samo za 14 dni prekinil obratovanje v tvornicah, ki bodo z 28. julijem začele zooet redno obratovati. Z ozirom na ogromno porabo železa v Fordovih tvornicah, je pre-stanek obratovanja močno vplival na trenutno zaposlenost ameriških železarn, ki izrabljajo sedaj samo še 56 odstotkov svoje kapacitete.
Slovenec gradi uradniške hiše na Cetinju. S sklepom ministra za zgradbe in v soglasju z ministrom financ in predsednikom ministrskega sveta je poverjena zgradba uradniških hiš na Cetinju g. inž. Franju Tavčarju iz Ljubljane in sicer za izlicitirano vsoto 5,264.437 Din.
Nova tekstilna tovarna v Vukovaru. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo ustanovitev nove tekstilne tovarne v Vukovaru, ki bo izdelovala odeje in frotirano blago. Pri podjetju je udeležen domači kapital.
Elektrifikacija železnic na Češkem. Vsi večji češki listi poročajo, da bo še tekom letošnjega leta elektrificiranih 14 železniških prog na Čehoslo-vaškem.
Na račun reparacij so te dni poslali iz Nemčije v Jugoslavijo 60 velikih modernih lokomotiv. 15 lokomotiv za ozkotirne železnice in večje število tovornih vagonov.
Italijansko-ogrsko sodelovanje pri elektrifikaciji. Bivši italijanski minister Volpi je prišel v Budimpešto v svrho proučavanja možnosti sodelovanja Italije pri elektrifikaciji Oger-ske.
MEDIČ>SANKL
tvornice olja, flrneža, lakov In barv (boja)
d. z o. se.
Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič Tovarne: Ljubljana'Medvode - Domžale Podružnice in skladišča: Maribor^ Novisad
WW'j.»gtw.1	-1	....	sgr.	raca—MB———
Lastni dom. proizvodi: laneno olje, firnež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl“ in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za Obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb
IZ ORGANIZACIJ.
. Zadruga kovinarjev za sodne okraje Ribnica in Vel. Lašče v Ribnici •ma IV. redni občni zbor v nedeljo, 20-^ julija t. 1. ob 10. uri v prostorih "načelnika g. Alojzija Češarek v Ribnici 20, s sledečim dnevnim redom: J. Nagovor. 2. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 3. Poročilo o delovanju zadruge. 4. Poročilo o računskem zaključku za leto 1929 in poročilo računskih pregledovalcev. 5. Proračun za leto 1930. 6. Volitev načelnika in njegovega namestnika preizkuševalne komisije. 7. Sprememba Pravil. 8. Raznoterosti. — Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora gotovo udeleži. — Češarek Alojzij, hačelnik.
Čevljarska zadruga v Ljubljani ie Z dne 6. t. m. razglasila odlok kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 31. III. 1930 ter poslala tudi vsem trgovcem s čevlji v Ljubljani naslednjo okrožnico: ^Dovoljujemo si Vas opozoriti na odlok kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, izdan dne 31. III. 1930, št. VIII. No. 1591/1, s nat°rim razglaša, da trgovci s čevlji na podlagi § 38., odst. 4., obrtnega reda niso upravičeni sprejemati popravila. — Iz tega je razvidno, da od 'Slej nihče ne sme sprejemati v trgovini kakršnegakoli dela, spadajočega v čevljarsko stroko, čeravno daje isto v delo čevljarjem. V tem slučaju Vam Priporočamo, da napotite vsako stranko direktno k čevljarju. — V slučaju Pa, bi ugotovili, da še nadalje »prejemate popravila, če tudi imate mojstra, bo podpisana zadruga na podlagi gornjega odloka zavzela proti Vam najstrožje korake, da Vam obrtna oblast naloži občutno kazen. Toliko v vednost in ravnanje.« — Vabimo gg. člane, da v lastnem interesu naznanijo vsak tak prestopek s konkretnimi dokazi zadrugi, ki bo zavzela potrebne korake, da se to prepreči. — Načelstvo.
Zadružni zbor Kovinarske obrtne "zadruge v Mariboru se je izvršil pod predsedstvom načelnika gosp. Siraka Ivana ob povoljmi udeležbi članov dne 17. maja 1930. Zadruga je štela koncem poolsnvega leta 1929 74 članov, 170 pomočnikov in 224 vajencev. 'Padlo je število ključavničarjev, kleparjev, kotlarjev in elektromehani-kov, porastlo pa je število mehanikov In izdelovateljev muzikaličnih instrumentov. V celoti je število članov /manjše kakor prejšnje ileto, število pomočnikov in vajencev pa je porastlo 2a 75, kar bi kazalo na precejšnjo pomnožitev dela. Prav neprijetno se pa opaža v tej zadrugi vedno večje število vajencev, med tem ko to število skoro v vseh drugih strokah pada. Dohodkov je zadruga imela Din 14.406 05, izdatkov pa Din 12.897-20, prebitka Din 1.508 85. Razpoložljivega Premoženja izkazuje v naložbah in gotovini Din 15.680-80. Za kovinarske Vajence je na mariborski obrtni nadaljevalni šoli otvorjen III. razred. Zadruga je za svoje vajence priredila pod vodstvom podnačelnika g. Ku-merca poučno ekskurzijo v tovarno na Muti, članom in pomočnikom pa izposlovala tečaj za autogenično varenje. Proračun, v katerega je vstavljen tudi Šolski prispevek Din 2.000-—, izkazuje potrebščin Din 17.000’— in se ho kril iz pristojbin in članske doklade a Din 50-—. Piri izvolitvi novega odbora sta med živahnim odobravanjem bila načelnikom in podna-•čelnikom izvoljena dosedanja funkcionarja. Občnemu zboru sta prisostvovala obrtno-zadružni nadzornik Založnik in mag. svetnik Rodošek.
Iz mizarske stroke.
(Nadaljevanje.)
Pa tudi k složnosti! Zadružni načelnik g. Munda, resen in delaven mož, in ostali člani načelstva storijo, kar je v njihovih močeh, da izboljšajo stanje mizarske stroke, posredujejo v davčnih stvareh za skupnost in za posameznike, ovajajo šušmarje, so z velikim trudom sestavili enoten cenik, prirejajo učne tečaje in so članom na razpolago kot izkušeni svetovalci tako rekoč noč in dan. Morajo pa doživeti, da Jim člani, ki celo leto ne sto-" re za zadrugo niti koraka, na občnem zboru mečejo polena pod noge. Tako se ubija delavnost tistih edinih mož, ki za stroko sploh kaj koristnega storijo. Kjer je predsedstvo na mestu in med zborovalci dovolj resnosti, kakor je to bilo v tem slučaju, razdiralci sloge in poklicni nemirneži ne pridejo na svoj račun, oziroma pridejo na svoj zaslužen, a nepričakovan račun. Toda v mnogih primerih si predsedstvo ne zna pomagati in enemu, dvema nerazsodnima članoma se posreči porušiti tako potrebno složnost in onemogočiti vsako pozitivno delo zadružne skupščine.
Zadružno načelstvo je prigospodarilo v zadružnem letu za zadrugo nadaljnji prebitek 2825 Din in dvignilo razpoložljivo zadružno imovino na 25.291-94 Din; proračunske potrebščine so se določile na 22.700 Din in se bodo krile iz rednih zadružnih pristojbin in članskih doklad v nespremenjeni dosedanji višini. S poostreno kontrolo zaposlenega pomož. osobja je načelstvo doseglo zvišanje števila pomočnikov na 255 in istočasno znižanje števila vajencev na 177. To je zelo zdrav pojav, ki se je v lanskem letu pokazal tudi v mnogih drugih strokah v bivši mariborski oblasti. Občni zbor je šel v tej smeri še korak dalje in na predlog članov gg. Volčiča in Knupleža sklenil za zadružna pravila določbo, da sme odslej mojster zaposlovati samo po enega, če dela s pomočniki, pa največ po dva vajenca.
-Na zboru se je mnogo govorilo o neznostnosti novih davčnih bremen in se je posebej opozarjalo na to, da davčni zakon, ki določa za vse druge davčne vrste gotove oprostitve in olajšave, nobene take olajšave ne pozna za legitimne obrtnike pri pridob-nini. Zadružno načelstvo je dobilo naročilo, da skuša potom zadružne zveze in zbornice za TOI doseči določitev nekega eksistenčnega minima, ki naj bo pridobnine prost.
Za podpiranje osirotelih članov in brezposelnih pomočnikov bo zadruga ustanovila podporni fond, v katerega se bodo stekale denarne globe.
Obširna debata se je izvršila glede zatiranja šušmarstva, ki se je teko razpaslo, da si legitimni obrtnik ne upa več šušmarjev ovajati* ker je sicer izpostavljen psovanju in dejanskim napadom. Zborovalci želijo, naj bi obrtna oblastva uradoma potom svojih organov poiskala šušmarska podjetja in jih razgnala. Mizarsko delo vrše poleg drugih neupravičencev, v večji množini moška kaznilnica mariborska, salezijanski zavod, železniški uslužbenci in zidarji. V občini Pobrežje, predmestju Maribora, dela kar 25 mizarskih šušmarjev, ki zaposlujejo deloma že skoz več let tudi pomočnike. Da taki pojavi morajo vzbujati nevoljo med težko obdavčenim in s socijalnimi dajatvami obremenjenim obrtništvom, je več kot razumljivo. Skrajni čas je, da pristojna oblastva energično posežejo vmes. V zaščito zakona je to potrebno, ker se gotovo noben zakon v državi ne sme nekaz-
novano kršiti in zato tudi ne obrtni zakon. Razpisa bivšega velikega župana od 20. marca 1926. in 8. marca 1929. odrejata izrecno: »Kazensko postopanje je uvesti za vsak slučaj šušmarstva, tudi če samo slučajno do-zna zanje oblastveni organ. Varnostni organi in občinski uradi naj se pozovejo, da prijavijo vse osebe, ki se v njihovem okolišu zalotijo pri neopravičenem obratovanju. — Dejstvo, da obdolženec ne dela za plačilo v gotovini, marveč za živila ali drugačne protidajatve in usluge, se samo na sebi še ne more smatrati kot olajšujoča okolnost pri odmeri kazni. — Osbbe, ki se kaznujejo radi neopravičenega obrtovanja, naj se po pravomočni razsodbi prijavijo pristojnemu davčnemu oblastvu v eventuelno obdavčenje in okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev radi zavarovanja zaposlenih delvcev. — Kazensko postopanje se ima pospešno izvesti, in kjer ni posebno važnih zadržkov, dovršiti najkasneje v dveh mesecih. Enako je postopati pri izvršitvi kazn.c Obrtništvo prosi, da se te odredbe v praksi tudi izvršujejo.
Zelo hvalevredno željo obrtništva je izrazil član g. Koler, ki je zahteval, naj bi zadruga večkrat sklicala sestanke mizarskih obrtnikov radi pouka in posvetovanja v aktualnih vprašanjih. Opozarjamo pri tem na akcijo, ki jo je započela mariborska zadružna zveza glede strokovnih sestankov povodom obrtnih razstav in velesejmov, in s katero so ob priliki letošnjega velesejma že pričeli z lepim uspehom kovinarji.
!z pekovske stroke.
Dne 21. maja so se zbrali člani mariborske pekarske zadruge na izredni zadružni zbor pod predsedstvom načelnika g. Horvata, da se posvetujejo o nekaterih nujnih strokovnih zadevah. Posvetovanje se je pred vsem sukalo okrog ustanovitve tvornice kvasa z gostilničarsko pivovarno v Laškem. 0 tem so podali poročilo navzoči 4 zastopniki pivovarniškega pripravljalnega odbora. Zadruga je ustanovitev novega podjetja iskreno pozdravila in sklenila pri tem važnem zavodu sodelovati na ta način, da s podrobno informacijo zainteresira svoje članstvo za podpisovanje delnic in ga obveže k odvzemanju kvasa iz nove tovarne, kakor hitro se bo začel izdelovati. Zadruga je obenem sama podpisala 20 delnic.
(Op. uredništva: Po trošarinskem zakonu se še 4 leta ne sme ustanoviti nobena nova tvomica kvasa!)
Obrtno zadružni nadzornik g. Založnik je podal poročilo k zakonu o pobijanju nelojalne konkurence. Člani so navajali različne primere nečedne tekme, ki se posebno drastično izraža v ponujanju previsokih odstotkov prepodajatcem in v nedeljskem krošnjarenju s pecivom v cilju oškodovanja konkurentov. — Občni zbor je ostro grajal postopanje nekaterih mojstrov, ki izkoriščajo svoje vajence za nočno delo, posebno pa za dnevno neobrtno delo. Naštevali so se primeri, da vajenec ne dobi več časa za počitek kakor 5 ur, kar je na vsak način premalo za mladega fanta, ki vsled tega oslabi in zgubi veselje do obrta. Splošna je bila tudi obsodba takih podjetij, ki ne gledajo na čistočo v delavnicah. Občni zbor je sklenil, da bo v bodoče vse dognane pomanjkljivosti glede nelojalne konkurence, slabega ravnanja z vajenci in higi-jeničnih razmer v delavnicah prijavil pristojnemu oblastvu v zasledovanje. — Precejšen del zborovanja je zavzelo posvetovanje glede nove določ-
be odpiralne in zapiralne naredbe, katera pripušča nedeljsko delo v pekarnah. Mestni pekarski mojstri želijo, da jim ostane nedeljski počitek, in bo zadruga dala inicijativo za anketo pekarskih obrtnikov cele banovine radi ureditve tega vprašanja sporazumno s pomočniki.
Za nedeljo 25. maja pa je sklical pekarski pomočniški odbor svoje člane na zbor, da zavzamejo delavci svoje stališče napram novi obratovalni naredbi. Udeležba na tem zboru je bila prav častna, razprave živahne. Na zboru je bil navzoč tudi delegat zadruge. Po obširnem uvodnem poročilu in raznih pojasnilih s strani obrtno-zadružnega nadzornika g. Založnika je zbor sklenil soglasno vztrajati na zahtevi enotne ureditve de-lavniškega obratovalnega časa v pekarskih delavnicah in na upoštevanju že udomačenega, nele delavcem, ampak tudi mojstrom potrebnega popolnega nedeljskega počitka. Zbor je protestiral proti zlorabi vajencev za nočno delo, obsojal nehigijenične razmere v delavnicah in prosil, da obla-stvo večkrat nenapovedano izvede pregled obratovalnic. Pozival je mojstre k složnemu nastopu s pomočniki za skupne zahteve. Pomočniški zbor bo sodeloval pri napovedani pekarski anketi. Zbor je tudi obsodil postopanje tistih mojstrov, kr svojim tovarišem odvzemajo klijentelo s tem, da preprodajalcem dajejo celo po 10 in več odstotkov pri enem kg kruha ter s tem uničujejo nele sebe, ampak stroko sploh. Zanimiva je bila konstatacija, da bi vsak pek moral v petih letih obogateti, ako bi pri 1 kg kruha imel tisti čisti dobiček, katerega iz konkurenčnih razlogov izvrže za preprodajalca.
Velika vsedržavna šumar-ska in lovska razstava.
V	okvirju letošnje jesenske sejemske prireditve v Ljubljani od 31. avgusta do 15. septembra se vrši tudi velika vsedržavna šumarska in lovska razstava. To bo prva taka prireditev v Jugoslaviji, na kateri bodo sodelovale vse pokrajine države. Prireditev se vrši pod- pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I.
Ker Jugoslavijo pokriva nad 30-5% gozdov, je ta razstava gotovo velevaž-na za domačine, ki bodo imeli priliko videti pravilno gojenje gozda, nadalje pa tudi vso vporabo gozdnih pridelkov in sicer od lesa do gob in raznih gozdnih sadežev.
Prikazani bodo tudi vsi pripomočki posebno novejši stroji, ki se jih uporablja v gozdarstvu in lesni industriji.
Prav tako važna bo ta razstava tudi za inozemce. Na naši prvi tovrstni razstavi bodo zastopane vse večje lesne firme, in sicer po uzansah kakor po večjih izdelkih. Nadalje bo prikazana tudi količina lesa, ki jo izvažamo v inozemstvo. Tuji trgovci bodo imeli priliko stopiti v trgovske zveze z jugoslovanskimi industrijalci in trgovci.
Lepa bo tudi lovska razstava, na kateri bodo ravnotako zastopani vsi deli države. Poleg lovskih trofej bo povečini prikazana tudi vsa divjad od balkanskega risa pa do alpskega kozoroga, kakor tudi zgodovina našega lovstva.
Za to jesensko sejemsko prireditev so na podlagi legitimacije odobrene sledeče prevozne olajšave: Jugoslavija 50% železn. popust, na parobro-dih jugoslovanskih parobrodnih družb 50% oziroma cena razreda za razred. Italija 30% popust. Grška, Ogrska, Poljska, Romunija in Češkoslovaška 25 % popust.
BJMna
turpuadU
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA: KONGRESNO TRG 4	PODRUŽNICA:	LJUTOMER
Telefon št. 2508	Račun	pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051	Telefon	št.	2308
Daje kredite v obrtne swbe, pospešuje ostansvSJanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne trssts* akcije najjkulantrseje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po do*
govoru primerno više
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in bedite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Br*o|nm! naslov: Kredit Ljubija*« — TsUfon it SMO, 1457, 1458, 2005 ta 2806
Obrestovanje vlog, nakap In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic in kuponov, nakazila v tu* In Inozemstvo, safe deposlts itd. itd.
TEMUkulnjL
p6d*ni. Na So najflnej
najboljših svetovnih znamk v veliki izberi zelo . Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega-najflnej šega in Igračnl vozički v zalogi — Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika.
-*1 Ceniki franko. „ Prodaja na obroke. A
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov
LJUBLJANA, Karlovška oesta 4
Dolgotrajen kredit brez menične podlage
Zahtevajte ponudbo ali brezplačni obisk zastopnika
Železnina orodje, okovjeltd.
Porcelan Steklenina
BOGDAN ŽILIC
LJUBLJANA, Dunajska c. II
(poleg Figovca)
Specialna lovaraa strojev za obdelavo 1
KLEK & ST1EFEL V FULDI
^	Zastopnik:
PETER ANGELO
Ljubljana, Gledališka ulica štev. 4/1
POVRNITEV CARINSKIH ZNESKOV.
Državni svet je v plenarni seji ugodno rešil 180 prošenj eksporterjev za povrnitev plačanih carinskih zneskov. Ta odločitev ima sledečo predzgodovino: Pri carinskih uradih so bile vložene v zadnje mčasu številne prošnje eksporterjev za povrnitev carinskih zneskov. Leta 1925 na primer je bila odpravljena izvozna carina za perotnino in jajca. Ustavitev te carine je bila izrečena v zakonskem načrtu za carinsko tarifo
1.	1925 in je stopila v veljavo samo na-redbenim potom. In pred tremi leti že so eksporterji vložili pri državnem svetu prošnje za povrnitev carine, češ, da so bile carinske določbe za perotnino in jajca priobčene v Beograjskem uradnem listu. Državni svet je prošnje takrat zavrnil, ker so izšle določbe samo naredbenim potom. Leta 1929 so eksporterji svoje prošnje ponovno vložili. To pot državni svet ni bil mnenja, da bi bil za oni zakonski načrt potreben sklep parlamenta, in je glede na določbe iz leta 1925 ugodno rešil 180 prošenj. Ker sta bili izrečeni torej dve odločbi, prejšnja negativna in poznejša pozitivna, se je sestal državni svet k plenarni seji in je na novo odločil. 180 prošenj je bilo zopet ugodno rešenih, ker so bile vložene svoj čas v zakonitem roku, to je šest mesecev po plačani carini. Ostale prošnje je pa plenum državnega sveta zavrnil, ker niso bile o pravem času vložene.
DOBAVE.
Strojni odd. Dir. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 24. julija t. 1. po-
nudbe glede dobave 8 komadov oljnic s cevkami, 360 komadov cevk za vodokaze, 1300 ročajev iz prešanega papirja za orodje, 600 ročajev za armature, 900 ročajev za kladiva, 100 ročajev za lopate in 200 toporiŠč za | krampe. (Pogoji so na vpogled pri j omenjenih oddelkih.) — Direkcija j državnega rudnika Kakanj sprejema j do 23. julija t. 1. ponudbe glede dobave hrastovih pragov, 100 m3 borovih plohov, raznega električnega ma-terijala, pil za kovine, 4 gumijastih kabljev, železnih šarnirjev, ročajev za pile, ročnih pil, spojnic, krtač za ri-
banje ter glede dobave klingerit-plošč. — Dne 17. julija t. 1. se bo vršila pri Dravski radionici v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave usnja, sedlarskega sukanca in vrvice. — (Vzorci in pogoji so na vpogled pri omenjeni radionici.)
Oddaja del pri napravi vodnjaka. Direkcija drž. železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani, sprejema do 26. julija t. 1. ponudbe glede oddaje del pri napravi vodnjaka na postaji Vi-dem-Krško. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Oddaja del pri dozidavi poštne barake v Robbovi ulici v Ljubljani se
bo vršila pri Dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. Ponudbe je predložiti do 26. julija t. 1. (Pogoji so na vpogled pri pomožnem uradu te direkcije, Sv. Jakoba trg. št. 2, I. nadstropje, soba št. 41.), načrti pa se lahko vpogledajo pri ekonomskem odseku te direkcije (soba št. 43, I. nad, stropje 7). Proračunska cena za oddajo teh del znaša Din 28.660-04. Ponudbe, kolkovane s 5 Din, je treba predložiti tej direkciji najkasneje do 26. julija t. 1.
Specialiteta: mizarski ut ko-larskl stroji, posamezni in v vsaki kombinaciji z vda* lanimi elektromotorji (pogon brez jermena) kakor tudi vsi stroji za jermenski pogon
IVAN FIGAR
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta. Vožitjakpva ulica št. 6
(v bližini restevracije „Novi Svet“) Zaloga, izdelovanje in popravila vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah. Pri večjem naročilu primeren popust. Plačam enostransko tovornino.
razširjajte
»OBRTNI
WESTNiK“
L. MUcuš, dežnikov
Ljubljana
Mestni trg 25
Ustanovljeno 1839
Skrbno izdelovanje i Največji izbor! Najnižje cene! Preobleke! Pci: revHa *
Za	»Obrtnega	Veatatka«	Ivan	Mlbelfi*.	Uradnik	taan	Lombar.	—	Tlakama	»Merkur<,	trg.-tad.	d.	d.	(predatavnlk O. Michšlek). Val v Ljubljani.