‘OSREDNJA J KNJIŽNiCA f CELJb | CENA 100 SIT SLOVENIJA, SREDA, 7. JULUA1993 ŠT. 23, LETO XXVII KUČAN JE KRIV ZAKAJ JEMO DRAG KRUH KEKEC PRETEGNIL LETALO PROSTITUTKA JE IZHLAPELA KOVINOTEHNA PRESENETILA ŠTAJERCE ERA PRESTOPA TRAGEDIJA MEJE V VELENJU [■■I RAČUNALNIKI NOTESI POS BLAGAJNE PLAČILO NA OBROKE ! 061 554-730 063 821-315 int.25 069 31-217 \___________y ...BEMTI DRŽAVO, ČE SE USTRAŠI KMETA KUČAN JE KRIV MEDALJE V VREČKI Prva osuplost Slovencev v lastni samostojni državi, ki si je odela najbolj zveneče atribute demokratičnosti in samozvane evropskosti, je že tako daleč, da je raja zaradi razočaranja začeta po metropoli pisati grafite o željah po starem - komunizmu. Vsi, ki so pričakovali, da se bo ta mali narod po osamosvojitvi v lastni državi kot eden mož vpregel v skupni napor z istim ciljem, za vstop v Evropo in kultumejši svet, smo - razočarani. Ne nad primitivnostjo v evforiji naplavljenih in v jezi na volitvah izvoljenih poslancev, ne nad spreobrnjenci in potuhnjenci, ki so od bogvekoga bili poslani in voljeni, da bi naj zakoličili našo samostojnost. Ne, razočarani smo nad tistimi, ki smo si jih izbrali za vodiče. Nad Milanom Kučanom. Milan Kučan je dobil kot noben Slovenec doslej zaupanje NARODA, četudi njegovi politični in drugi nasprotniki niso varčevali z žalitvami, obrekovanji in klevetami. Če je bila njegova stoična drža v začetku političnih obračunov vsakega z vsakim še sprejemljiva in delno razumljiva, je Milan Kučan danes kriv, da se država Slovenija spreminja v poligon mladinskih igric, v nepregledno blato obrekovanj in nenehnih zaplotniških razčiščevanj. Niti v bambusanih ni primera, da bi kaplar nekaznovano žalil svojega generala, kaj šele, da bi minister žalil predsednika države. Glede na kulturo in osebnost Milana Kučana je bilo pričakovati, da nikoli ne bo posegel za istim orožjem, vendar ima vsaka potrpežljivost svoje meje. Če se že Drnovšek iz razumljivih razlogov za svoj položaj boji odstaviti ministra, ki v plastično bata vrečko odložita državna odlikovanja in jih po kurirju pošljeta v kabinet predsednika države, je upravičeno pričakovati, da bo predsednik države podpisal dekret o odstavitvi svojega obrambnega ministra, kate-'rega vrhovni komandant je - on in ne Janez Janša. Zadeva s Peterletom je skorajda do pičice enako osupljiva za vse, razen za Drnovška inn Kučana. Slovenci s tako malo kulture ne morejo biti ministri. In za to je kriv tudi in zdaj samo Milan Kučan. Janez Sever N0V%90BA Najstarejši zasebni slovenski politično-informativni časopis Lastnik in glavni urednik Janez Sever Urejujejo: Franc Furland, Vasja Ocvirk, Ksenija Lekič in ■» LucaS Celostna podoba: mag. Jože Domjan Oblikovanje: mag. Mojca Cerjak Računalniška predloga: dr. Borut Jereb Tajnica v uredništvu: Cveta Mastnak Naročnine in prodaja: Miki Radi Izdaja PREŠE d.o.o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje, in agen- cij® Tiska družbeno podjetje DELO - TISK ČASOPISOV IN REVIJ p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva15, 63000 Celje, tel.: 063/ 441 -606 in 441 -215, faks 063/ 25-849 in 26-903 Žiro račun pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodičasopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov DOLGO PRIČAKOVANA PROTESTNA NOTA ZAGREBU PIVO IZBILO DNO Ob že kar nekaj časa trajajočih sporih z Republiko Hrvaško smo dobili občutek, da naša zunanje ministrstvo nikakor ne najde pravega pristopa k razrešitvi slovensko—hrvaškega gordijskega vozla. Pri tem Je bila opazna mencanje In neodločnost vodje zunanje diplomacije Lojzeta Peterleta, ki je »požrl« vse, kar mu je natvezli njegov hrvaški kolega. Pred kratkim pa smo končno dočakali ustrezen nastop proti Hrvaški. Protestno noto je inlclralo, v tej poletni vročini nič čudnega, Union plvol Hrvatje so se odločili, da stvu na Hrvaškem protestira-bodo po tistem, ko so si ne- lo tudi slovensko pravosod-kako že prilastili mnoge po- no ministrstvo, čitniške zmogljivosti, last Hrvaška oblast si v zad-Slovencev ali Republike Slovenije, na njihovem ozemlju, »anketirali« tudi Unionovo pivovarno v Buzetu. Delegacija istrske županije je s številnim spremstvom vstopila v obrat ljubljanske pivovarne in čudno dejanje opravičila s sklepom istrske županije. Pri tem pa ni pokazala nobenega pravnega ali sodnega sklepa, ki bi ji to proti volji predstavnikov matičnega podjetja dovoljeval. Je pa bila potrebna zahteva odbora za mednarodne odnose slovenskega parlamenta, da se je uspavana Tr-njulčica z brado sploh zbudi-, la in poslala protestno noto v Zagreb. Rahel ultimat, ki veje iz Peterletovega pisanja, lahko spravi Hrvate v strah pred »določenimi« povračilnimi ukrepi. Kakšni naj bi slednji bili, pa Peterle ni povedal. Mogoče bo Slovenija zasedla kakšno Varteksovo tovarno, hrvaške pivovarne ne more, ker je v Sloveniji enostavno ni. So pa baje ukrepi v pripravi, poleg tega pa je pri kolegialnem ministr- njem času prizadeva še bolj zaostriti že tako tradicionalne odnose z Republiko Slovenijo. Ne izbira sredstev in metod, ki vodijo k brezpogojnemu uveljavljanju pravice močnejšega. Moramo priznati, da je Slovenija šibkejša. Pa ji ne bi bilo treba biti. V moderni dobi se moč države vendarle vrednoti z njeno ekonomsko uspešnostjo, nikakor ne s številom prebivalstva ali kvadraturo ozemlja. V Peterletovem ministrstvu se do sedaj očitno še niso zavedli, da je Slovenija vendarle v ekonomsko boljšem položaju, kot je njena južna soseda. Nikakršne potrebe torej ni prenašati udarce zaradi kakšnega milijona Hrvatov več, ki živijo na od Slovenije večjem ozemlju. Posebej, če pomislimo, da si ga prav velik kos lastijo - Srbi. /7® Splošna banka Celje d.d. SREČANJE IZSEUENCEV Minulo soboto je bila v Dolenjskih Toplicah tradicionalna prireditev za Slovence po svetu Srečanje v moji deželi, ki ga je pripravila Slovenska izseljenska matica iz Ljubljane. Prišlo je več tisoč ljudi z vseh kontinentov, predsednik Kučan pa je sprejel delegacijo izseljencev iz Chicaga in se zahvalil za pomoč, ki so nam jo Slovenci v ameriškem političnem in javnem življenju dajali v času vzpostavljanja državnosti. POSEST d.o.o. ponujata izdelavo celotnega projekta lastninskega preoblikovanja podjetja ali izdelavo parcialnih projektov lastninjenja in to: - opravljanje strokovnih in tehničnih poslov v procesu lastniškega preoblikovanja z ekonomskega in pravnega področja - ocenitev nepremičnin vključno z zemljišči po pooblaščenih ocenjevalcih - vrednotenje podjetja Vse informacije in pojasnila so vam na voljo na sedežu LB Splošne banke Celje d.d., Vodnikova 2, 63000 Celje oz. pri družbi POSEST d.o.o. ali pa nas pokličete po telefonu na številko 063/26-240, int. 210. KAKO DRŽAVA TROŠI MILIJARDE TOLARJEV JAVNI DOLG BODO PLAČEVALE GENERACIJE Večina Slovencev se verjetno niti ne zaveda, kakšno strahovito finančno zapuščino Jim je pridelala sedanja oblast s takšnimi In drugačnimi državnimi sanacijami. Gre za milijarde in milijarde tolarjev, zaradi katerih bodo še naši otroci in morebiti celo njihovi otroci morali hudičevo globoko segati v žep in s svojimi skopimi dohodki vse bolj izdatno polniti državni proračun, vselej prekratek za vse potrebe, a nikoli suh za državne dolgove, ki si jih je Slovenija tako radodarno z razpisi obveznic 1,2,3,4,5 in kdove še koliko emisij naložila za vrat. Številke so osupljive in za običajnega smrtnika nedoumljive, kakor je domala nerazumljiv pogum oblastnikov, da tako majhnemu narodu, ki se otepa roba revščine naloži na ramena tolikšno breme in to več generacijam. Samo letos bodo državne obveznice za sanacijo bank, železarn, za devizne vloge, za terjatve podjetij do Iraka in nekaterih drugih držav v obliki obresti v proračunu pojedle dobrih deset milijard tolarjev davkoplačevalskega denarja. Najprej so bile obveznice za sanacijo slovenskih železarn v znesku 250 milijonov mark, ki so sedaj v bankah in zaradi moratorija še pet let ne bodo na trgu. Zanje vsake . tri mesece iz državne blagajne plačujemo obresti po ose- TELEFONI V podjetju za PTT promet Celje so v pričakovanju realne državne cenovne politike delali precej smele načrte, da preskočijo prag dvajsetih in se približajo tridesetim telefonskim priključkom na sto prebivalcev. Žal se ta cilj kljub številnim vlaganjem, širitvi omrežja, novim telefonskim centralam vse bolj oddaljuje in so po gostoti telefonov od njih nižje le še v Prekmurju. Zmogljivost njihovih telefonskih central je konec lanskega leta prenesla nekaj čez 61.000 priključkov, to je desetina slovenskih priključkov. Izkoriščenih je bilo 48.851 linij, petnajst central je bilo povsem zasedenih, dvajset central pa preko 80 odstotkov. Po letu 1991 so začeli s pospešeno digitalizacijo njihove omrežne skupine in v digitalni tehniki zamenjali ali povečali šestnajst central. Hkrati so gradili skoraj 500 kilometrov glavnega in distribucijskega telefonskega omrežja ter vsaj še toliko razvodnega. Kljub tej hitri rasti vključenih telefonskih naročnikov so še vedno v spodnjem razredu razvitosti omrežja v Sloveniji. Razlog temu je predvsem razpršenost, veliko območje z le nekaj večjimi centri in velikimi površinami demografsko ogroženih, torej nerazvitih delov. Stroški izgradnje telefonskega omrežja so bistveno višji kot drugod, to pa seveda dvi- guje ceno telefonskega priključka in vpliva na odločitve potencialnih naročnikov. Dejstvo je, da je telefon v središču Ljubljane bistveno cenejši kot na primer v mestu Celju, telefonski priključek v odročnem kraju pa je še precej bolj zasoljen. To, ker v Sloveniji ni nekega generalnega dogovora, postavlja velik del države v neenakopraven položaj, za nameček pa je država ukinila še sistemski vir za financiranje telekomunikacijskih zmogljivosti. Poseben prometni davek je postal del integralnega proračuna in iz njega se bo, denimo, letos kot vložek v telekomunikacije vrnila le petina zbranih sredstev. E. S. PETROL z vami na poti bank in hranilnic namerava izdati za 1,8 milijardi mark, letošnje obresti v proračunu znašajo nekaj manj kot 5,2 milijardi tolarjev, ostanek bodo razpisali prihodnje leto. Za zdaj sta v sanaciji oba največja bančna sistema, Ljubljanska banka d. d. in Kreditna banka Maribor. Ob starih deviznih vlogah občanov bodo veliko breme tudi terjatve podjetij do Iraka, Kube, Angole in Zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebnega pomena. Do konca letošnjega februarja so slovenska podjetja vložila zahtevke za 307 milijonov dolarjev, ki jih bodo v vladi seveda prečesali, verjetno precej oklestili, a obveza bo še vedno velika. Čas, ko bo gospodarstvo zlezlo iz sedanjega ekonomskega brezna, je še daleč, krivulja pada in žal ne bo tako kmalu obrnila smeri, desetletja pred slovenskimi davkoplačevalci so več kot črna, kajti če seštejemo vrednost že izdanih in načrtovanih državnih obveznic, se nam prikaže številka okoli štiri milijarde mark, ki bodo okrutno zajedale v slovenski življenjski standard v naslednjih desetletjih. Vsekakor grenka zapuščina danes razposajeni mladini, ki še ne ve, v kaj so jo pahnili očetje. Enči Šibila SPLOŠNA BANKA CELJE ZDESETKAN TVEGAN KAPITAL Na nedavnem zboru so delničarji LB — Splošne banke Celje lahko slišali razveseljive podatke. Njihova banka je izplavala iz nevarnih sanacijskih in predsanacljskih voda, lani je delala z dobičkom, ki ga v prvih mesecih letošnjega leta še povečuje in krepi svoje sklade. Direktor banke Niko Kač je in konkurenčno sposobnost poslovanje označil za relativ- banke. V poslovanju s prebi-no uspešno, realno so obseg valstvom nameravajo ohrani-poslovanja povečali za 27 ti najmanj enako tržni delež odstotkov preračunano v Sloveniji, usmerjajo se v nemške marke, zmanjšali k osebnejšemu odnosu do obseg slabih kreditov za po- strank in intenzivnemu pove-lovico in ustvarili na koncu čevanju vseh oblik brezgoto-181 milijonov dobička, ki so vinskega poslovanja, ga povolji delničarjev prene- Tak individualen način de-sli v rezervni sklad, kajti pri- la je bil zelo učinkovit pri re-pravljajo se na novo zakono- Sevanju zamrznjenih deviz-dajo, ki bo v bankah najširše- nih vlog, ukvarjali so se ga spektra zahtevala bistveno višji kapitalski vložek. z vsakim posameznikom,ki jih je imel za več kot 5.000 modstotni obrestni meri. Z zakonom o jamstvu Re-Obresti v proračunu znašajo publike Slovenije znaša nekaj milijard več, kot je na vrednost obveznic za sanaci-voljo, denimo, denarja za jo bank 2,2 milijardi mark, le-ceste. tos jih Agencija za sanacijo S sanacijo železarn so tve- DEM, dogovorili so se gan kapital lani znižali z 52 o bančnem odkupu obvez-odstotkovna 24 odstotkov, nic, sklenili pogodbe in ves letos s prodajo terjatev konji- znesek okoli 48 milijonov škega Konusa in celjskega DEM bodo varčevalci dobili Ema Skladu Republike Slo- najkasneje v dveh letih in venije za razvoj pa ga spravi- pol. Tudi devizni varčevalci lina vsega 10 odstotkov, tako ponovno zaupajo Splošni so preskočili prag polovice banki Celje,število deviznih in 30 odstotkov rizičnih po- vlog in zneski na njih se ve-sojil, kjer se začenjata sana- čajo in tudi zdomci so se vr-cijski oziroma predsanacijski nili v banko. V sistemu Ljub-postopek. Banka se je sama Ijanske banke se začenja re-sanirala in slovenski davko- organizacija in v njegovi pri-plačevalci zanjo ne bodo še hodnji organiziranosti celj-dodatno plačevali. ske banke morebiti ne bo Tudi letos je banka svojo več. Če bi prišlo do bistvenih poslovno politiko strnila v tri motenj v poslovanju, je vod-temeljne cilje. Želi povečati stvo banke dobilo pooblasti-obseg poslovanja, uvesti no- lo, da išče najprimernejšo ve storitve (v septembru bo obliko organiziranosti tudi verjetneje zaživela borzna hi- izven Ljubljanske banke, ša, za katero so dokumenti vendar na osnovi sporazum-sedaj na registrskem sodiš- ne ločitve ob upoštevanju ču), doseči donosnejše po- stališča Banke Slovenije, slovanje ter povečati ugled js PODJETJE ZA PTT PROMET CELJE KDAJ BODO ZVONILI Podjetje POSEST d.o.o., Celje Podjetje za trgovino, inženiring in posredovanje PROMET Z NEPREMIČNINAMI Po ugodnih cenah ODPRODAMO ali ODDAMO V NAJEM: 1. Skladišča na Spodnji Hudinji v Celju: Skladišče ima skupne uporabne površine 3.360 m2. Objekt ima štiri etaže: klet, pritličje in dve nadstropji. Notranji transport poteka po stopnišču, z elevatorji in tovornim dvigalom. Pritličje je dvignjeno na koto +1,00 m. Objekt je možno odkupiti kot celoto ali po delih z vertikalno ali horizontalno delitvijo. Na sedežu družbe imamo pripravljene idejne rešitve za odprodajo po delih. Objekt je primeren za salon pohištva, za avtomobilski salon od A do Ž, za trgovsko dejavnost (gradbeni materiali, diskont ipd.) in za lahko predelovalno industrijo. 2. Brunarice na Rogli: Po ugodnih cenah odprodamo dve brunarici na Rogli. Vsaka brunarica ima v pritličju vhod, večnamenski dnevni prostor, kuhinjsko baterijo in sanitarije. Ločeno je lociran prostor za hrambo smuči. V nadstropju - mandardi pa je spalnica s 4 ležišči. Pod imenom »Brunarica na Rogli« sta pod isto streho dva opisana apartmana. Možno je kupiti en apartma ali pa eno brunarico. 3. Gostinski objekti: 3.1. Gostišče ob avtobusni postaji v Kozjem: Po izredno ugodni ceni odprodamo gostišče ob avtobusni postaji v Kozjem. Objekt je z novim manjšim vlaganjem možno preurediti v trgovinico s spominčki, trgovinico s kristalom in v gostinski del. V povezavi z zdraviliščema Atomske toplice in Rogaška Slatina je gostinski lokal ob opisani dejavnosti zelo koristen. 4. Delež Hotela Dravinja: V Slovenskih Konjicah prodajamo eno polovico hotela Dravinja po ugodni ceni. Gostinskemu objektu je možno z minimalnim vlaganjem pridobiti višjo kategorijo. Kupce nepremičnin smo pripravljeni tudi kreditirati. O pogojih kreditiranja se bomo dogovorili v povezavi na objekt, višini gotovinskega plačila in boniteti kupca. Oglasite se pri nas na Vodnikovi 2 v Celju ali pa nas pokličete na telefon št. (063) 26-240, interno 225 zjutraj vsak delovni dan In Vam bomo podali detajlnejše informacije o objektih in kreditiranju. ZA KOGA UMIRAJO SLOVENSKI VOJAKI? SKRITI MRLIČI Kako Je mogoče, da Je v mirnem času po 1.1. vojni umrlo osem pripadnikov teritorialne obrambe? Od tega lani pet, letos trije. Več kot v času predlanskoletnega streljanja med našimi in »njihovimi«. S čimer šivaš, s tem se vbodeš! Ob drugi obletnici zmage v t. i. vojni v Sloveniji je minister Janša namenil precej besed tudi pripadnikom Teritorialne obrambe Slovenije, ki so v tistih junijskih in julijskih dneh izgubili življenja. Delegacija Republike Slovenije je položila venec na pomnik padlim v vojni za našo državo. Vse moralne od-dolžitve pa v nobenem primeru ne bodo vrnile življenja petim teritorialcem, štirim policistom, od tega trem v re- življenje. Vojakom grozi smrt zaradi same narave njihovega dela - vsak dan so v stiku z orožjem, ki je namenjeno sila enostavnemu dejanju - ubijanju. Medtem ko se v vojni opravičuje dajanje življenj z visokoletečimi abstraktnimi idejami, kot so svoboda, čast, žrtvovanje za drugega in podobnimi v biti pozitivnimi atributi, pa v miru ni opravičila za smrt mladega vojaka. Spominjamo se, kakšen vik in krik je nastal v domači javnosti, kadar so iz južnih jugoslovanskih krajev pripeljali slovenskega vo- niki in vojaki JLA v svečanih uniformah so se po izvršitvi svoje težke pietetne zadolžitve običajno diskretno umaknili, da je svoje opravil še, recimo, vaški župnik. Domačine, predvsem starše, je običajno močno zanimalo, zakaj je moral umreti njihov sin. Nekateri so tudi odprli krsto in se prepričali, da se telesni znaki skladajo s tistim, kar je pisalo na mrliškem listu. Po doslej znanih podatkih ni bilo v primerih umrlih vojakov JLA iz Slovenije niti ene prevare. Slovenski vojaki so se klali sami So se pa pojavljale govorice, da ga je, Slovenca, ustre- Dve leti potem zervi. Smrt je seveda kosila jaka v pocinkani zapečateni tudi med civilisti. Vsak vojak, krsti in ga z vsemi vojaškimi tako profesionalni (častnik častmi, določenimi s Pravil-ali podčasnik) kakor tudi na- nikom službe v oboroženih bornik, mora biti pripravljen, silah SFRJ, pokopali na »doda lahko v uniformi izgubi mačem« pokopališču. Čast- Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.—14. In 19.—24. ure 107,8 Mhz lil ali zabodel kakšen Šiptar ali Črnogorec. Mogoče so se dogajale tudi, doslej nedokazljive, takšne stvari, običajno pa je vendarle šlo za samomore na različne načine, nesreče in incidente na državnih mejah. (Avtor članka je bil v Kraljevu priča samomoru vojaka iz Kopra. Po tistem, ko se je komaj prispeli regrut lastnoročno zabodel z nožem, so se v Sloveniji pojavile govorice, da ga je »zaštihal« neki Južnjak) Seveda so bile prisotne tudi nesreče »pri delu«. V vojski lahko za tovrstne poškodbe označimo na primer nenamerno sprožitev puške. Ker velja pravijo, da tudi prazna puška strelja enkrat na leto, je potrebna velika pazljivost in fili-grantna disciplina. Kakorkoli že, v danes popljuvani JLA, v nobenem primeru ni izgubili življenje pet slovenskih vojakov na leto. Od kod toliko mrtvih v slovenski vojski? Do uradnih podatkov je na Ministrstvu za obrambo republike Slovenije seveda nemogoče priti, posebej če ima novinar nad sa- bo dve Janševi tožbi. Tudi na občinskih sekretariatih za obrambo so po tem vprašanju bolj vase zaprti. Neobveščenost o takšnih stvareh, pa naj si bodo še tako delikatne, je za javnost neprijetna, ker zbuja dvom v slovensko vojsko in slednjo dolgoročno spravlja ob ugled. Smrt kosi najbrž tudi zaradi psihičnih pritiskov v novem okolju. Kljub temu, da je služenje v domačih krajih možganom seveda dosti sprejemljivejše, kot je bilo nekdanje vandranje na drugi konec Jugoslavije, je mogoče za kakšnega mladega junaka tistih par dni do viken- Skratka, Teritorialna obramba Slovenije je v glavnem takšna kot so vse vojske, z vsemi napakami in prednostmi. Že zaradi samega svojega namena in vrste drugih okoliščin predstavlja nekaj nenormalnega v življenju do včeraj civila. Če se Janša že toliko diči s svojimi Nedisciplina vodi v smrt Upamo si trditi, da bi večino novodobnih smrti slovenskih vojakov lahko uvrstili med nesreče pri delu. Nič čudnega, saj je evidentno disciplina v enotah Teritorialne obrambe na dosti nižji ravni, kot je bila nekoč v JLA. Kjerkoli lahko vidite tako ali drugače odpetega teritorialca, s kapo ali brez, s takšno ali drugačno obutvijo, neoboroženega ali s strelno napravo, pijanega ali treznega. K sreči lahko slovenski vojaki hodijo domov in po mestu v »civilnih uniformah« (je-ans), sicer bi bila res prava zmeda. Roko na srce, moramo priznati, da je bila po tem vprašanju JLA nedosegljiva! Takšna je bila tudi v pogledu dostopa vojakom do bojnega (ostrega) streliva, ki je v slovenski vojski preveč liberalen. V nedeljo zvečer so policisti pohiteli na Trg OF, kjer naj blse po obvestilu mimoidočih kar pošteno pretepala skupinamladeničev. Res so ujeli šesterico pijanih fantov, ki slcerlslužijo vojskol, prosti vikend pa so izkoristili po svoJe.Dvajsetletni Sebastjan z Jesenic je tega večera najprej udarilneko žensko In nadlegoval mimoidoče, potem pa so se fantjesporekli in stepli med seboj. Zakaj, niso vedeli povedati.Policisti so jih po postopku na svoji postaji vrnili v vojaškoo-skrbo. V. K., Republika da predolgih. Na žalost lahko hrepenenje po starših ali ljubici, predvsem slednji, porodi tudi suicidne misli. Kaj takšnega se lahko poraja tudi ob drilu donedavnih časnikov JLA, ki se še slovensko niso dobro naučili, kaj šele, da bi spremenili naduti odnos, do Slovencev, ki niso bili, za Srba ali Črnogorca, nikoli vojaki! Bati se je, da se bo enkrat nekemu slovenskemu soldatu »utrgalo« in bo postrelil vse okoli sebe. zmagami in objokuje mrtve; bi se lahko zamislili tudi nad nepotrebnimi žrtvami med svojimi podrejenimi. V vsakem primeru mrtvih ne bo več mogoče obuditi. Pietet-no pa bi bilo tudi njim nameniti kakšen stavek in spominsko obeležje, ne pa nasprotno - njihovo skrivanje. Sramota tako ali tako v končni fazi vendar pade na organizacijo, ne na posameznika. Franc Furland VIS A VIS V VELENJU ERA PRESTOPA MEJE Prejšnji teden je bila v Velenju skromna svečanost ob otvoritvi nove Erine trgovine v nekdanjih prostorih družbene prehrane in kegljišča. Gre za najsodobnejšo trgovino v štiridesetletni zgodovini ERE, ki se je v zadnjih dveh letih prelevila v delniško družbo s hčerami ERA Ko-plas, ERA Vino, ERA Dom, ERA VE-ma in ERA KIVI s približno sedemSTO zaposlenimi. ERA je začela poudarjati specializacijo prodajnih programov v obliki ponudb uveljavljenih blagovnih znamk ter razvoj trgovske mreže na celotnem območju države in v sosednji Hrvaški. Na hišnem sejmu pred dobrim mesecem so že predstavili tuje znamke, že utečen program YO sokov iz Avstrije, likerje Amaretto iz Italije in originalne škotske viskije, male gospodinjske aparate Kenvvood iz Anglije, vijačni program italijanske hiše Fischer, belo tehniko INDE-SIT ter svetila EGLO. Že pred tem so na sejmu Alpe Jadran predstavili barve DURLIN, v Londonu pa promocijo vin | naših najboljših proizva- “ jalcev. Hkrati so potekale tudi zadnje priprave za sodelovanje in kooperacijo ERE in avstrijske trgovske firme DREI E, ki združuje skoraj 250 zasebnih trgovcev v Avstriji in Nemčiji in zaposluje okrog tri tisoč ljudi, ki na leto ustvarijo okrog 600 milijonov mark prometa. VIS a VIS trgovina, ki so jo odprli v že omenjenem nekdanjem obratu družbene prehrane, je po mnenju direktorjev Gvida Omladiča in Josefa Krennbauerja prvi tovrstni prestop Evrope na območje nekdanje Jugoslavije in predstavlja veliko mero zaupanja v slovensko državo in ERO. Slike: LucaS NOVI4SOBA STRAN 6 7. julija V ZAGRADU JANŠEVI MITRALJIRAJO GOZDOVE, DA NA VEČER OTROCI SILIJO MATERAM V NAROČJE - ALI TRESLJAJI NE OGROŽAJO TUDI STAREGA CELJSKEGA GRADU? GE - KA RAZSTRELJUJE RISE 1 . i Zagrajčani so se bodli s staro In se bodejo z novo oblastjo v Celju. Ko so po dvajsetih letih svoje težave po zaprtju rudnika v Pečovniku pozabili, jih je še huje prizadel kamnolom in razširitev vojaškega strelišča. Občinska skupščina je razumela težave in sprejela odlok o zaprtju kamnoloma, vendar odloka nihče ne spoštuje. Da je Ironija večja, kamnolom že vrsto let posluje z velikanskimi izgubami, čeprav zaposluje komaj peščico ljudi. Se oblast res dela norca? Po zaprtju rudnika v Pečovniku, ki ga je z drugimi odpljusnila takrat še tako poceni nafta, je oblast rudarje, kar jih je bilo zdravih in dela zmožnih, prezaposlila v trboveljskem in velenjskem rudniku. Del ostarelih, invalidov in nekvalificirane ženske delovne sile pa je ostalo v Zagrajški dolini. Rešitev so ponudili v razširitvi kamnoloma in v proizvodnji cementnih izdelkov. Skrb in delo naj bi prevzela lokalna gradbena podjetja, ki pa se niso preveč navduševala nad novim bremenom. Toda oblast je odločila drugače. Kljub temu, da so strokovnjaki s strokovnimi analizami dokazovali, da je kam- nolom v takšnem obsegu in s takšno opremo daleč od donosnega izkoriščanja, oblast zaprtja ni blagoslovila. Medtem se je v poznih sedemdesetih letih blagostanje Slovencev končno popravilo, dolina Zagrada je postala zanimiva za stanovanjsko izgradnjo. Ker občina ni imela denarja za pripravo urbanističnega načrta, dolina pa se je spremenila v eno samo gradbišče individualnih hiš, je bil sprejet tihi dogovor, da ne gre za »črno« gradnjo, da bodo s pozneje sprejetim urbanističnim načrtom vso reč uzakonili. Hkrati je tekel tudi boj starih in novih občanov Zagrada z občino, da bi končno uresničila obljubo o zaprtju kamnoloma in dosegla pri J NA, da preseli strelišče, ki se je udomilo na začetku lepe doline. V posmeh tem naporom je lokalno podjetje, ki je izkoriščalo kamnolom, naročalo vedno nove raziskave in dokazovalo, kako brez tega kamnoloma ne more preživeti, JNA pa je strelišče širila in ga modernizirala. Končno odlok o prepovedi miniranja V posmeh naporom občanov, ti so poleg skrbi krajevne skupnosti imenovali še posebni odbor in ga pooblastili, da v njihovem imenu bije naprej boj s podjetjem in vojsko, so v kamnolomu še bolj odstreljevali in v vrtine vlagali še več razstreliva, vojska pa je glede na povečano število vojakov izvajala še več strelskih in nočnih vaj. Detonacije v kamnolomu so bile tako hude, da so stresale celo dolino in so zaradi njih žvenketale šipe na oknih celo na območju starega celjskega gradu, v Osenici in v Zvodnem. Pritožbam vse večjega števila občanov je končno prisluhnila občinska oblast in strokovnjaki Zavoda za planiranje in izgradnjo. V dolini se je zvrstilo čude komisij in delegacij, zapravljeno je bilo na stotine ur, vsa reč pa je tekla po svoje: z večanjem števila jeznih občanov so bile močnejše in pogostejše detonacije, vojska pa je s še večjo vnemo modernizirala strelišče. Končno je bil pritisk zaradi nezadovoljstva občanov tolikšen, da je zadeva le prišla v skupščinske klopi in po novih natezanjih je občinska oblast pripravila odlok o zaprtju kamnoloma. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu in bi naj stopil v veljavo v zadnjih dneh lanskega leta. Isti strokovnjaki zdaj gledajo drugače Pred dnevi sta vodstvo krajevne skupnosti in odbor občanov v dvorano pri Steguju priklicala novo občinsko vlado, da bi izvedeli, zakaj odloka nihče ne spoštuje. Občani so namreč izvedeli, da je zdajšnji upravitelj CE-KA, podjetje Ceste-kanalizacije naročilo nove raziskave in načrte za razširitev že tolikokrat odpisanega kamno- loma Slike: Nina Ob tem gre poudariti, da je vodstvo občinske vlade prevzel gospod Jože Zimšek, pred tem direktor Zavoda za planiranje in izgradnjo, ki je pripravil strokovno analizo in dokazal, da je nadaljevanje posega v naravo v zagra-škem kamnolomu nesmiselno, drago in škodljivo. Po uradnih podatkih sta kamnolom in peščica v njem zaposlenih delavcev samo letos ustvarila okrog šest milijonov tolarjev izgub. Glede na to, je predstavnik podjetja poudarjal, da podjetje denarja za zaprtje ali počasno zapiranje kamnoloma nima. Po neki študiji bi zaprtje in revitalizacija kamnoloma veljala nekaj deset milijonov tolarjev. Po drugi študiji pa bi naj za celjenje te doslej ne prevelike rane ob revitalizaciji in rezanju teras po predvidenem nagibu morali seči skoraj do Svetine... Grožnje in tožbe »Rekli smo že, da zaselka v Zagradu, ki je obstojal ob premogovniku, danes ni več. Po zalitju rudnika je bilo v zaselku, v katerega je bilo moč priti po malo širšem peščenem kolovozu, pred tridesetimi leti dvoje konjskih vpreg, šest osebnih avtomobilov in po opustitvi žičnice za prevoz kamenin iz kamnoloma do drobilcev v Pečovniku - en tovornjak. V Jugoslaviji so otroci dobivali denarna nadomestila za prevoz v šolo in imeli zagotovljen prevoz. Čeprav je danes v Zagradu in Pečovniku vsaj desetkrat več hiš in skoraj dvajsetkrat več prebivalcev, cesta po dolini ostaja takšna, kot so jo krajani pred leti modernizirali, le da so jo vozniki težkih tovornjakov (za te je sicer uradna prepoved, vendar jih nihče ne kaznuje in zaradi ekonomičnosti uporabljajo vse težja in več osna vozila) skoraj povsem uničili. Kaj torej storiti? se sprašuje prizadeto prebivalstvo. Uradna oblast je na že omenjenem sestanku pri Steguju izprosila premirje: Občani Zagrada, Pečovnika, Oseni-ce. Zvodnega in ostalih manjših zaselkov naj pri milem bogu ne bi šli demonstrativno na cesto in železnico, kot nekateri pretijo. Predsednik občinske vlade je pokazal razumevanje, vendar je sočasno nemočen, da bi vztrajal pri njegovi skupščini uzakonjenem odloku o prepovedi dela v kamnolomu. Če ne bi verjeli v iskrenost že omenjenega predsednika celjske vlade, bi lahko rekli, da je občane zdajšnja vlada izigrala, ko si je izprosila tri nadaljnje mesece odloga, da bi medtem našla novo rešitev. Da gre za ironijo, nove predloge in rešitve pripravljajo isti ljudje, ki so njega dni zbrali vse argumente za to, da se kamnolom enkrat za vselej zapre. Okrog Celja je zdaj kar šest kamnolomov, ki zaradi lokalnih interesov žive svoj žalostni vsakdan in z ekološkega vidika predstavljajo najgrši poseg v naravo. Omenili smo namreč že, koliko bi naj stala revitalizacija samo enega, kaj šele ostalih, če bi hoteli zadevo ekonomsko reševati in se zadovoljiti le z onim v Veliki Pirešici, katerega kamenine ustrezajo zahtevanim standardom in ki je tehnično najsodobneje opremljen. Tako torej zdaj ostaja vprašanje, kaj z odlokom, ki je v veljavi in ga CE-KA ne spoštuje in kaj s približno tisoč stanovanjskimi in drugimi objekti, ki baje zaradi močnih detonacij pokajo? Nekateri strokovnjaki menijo, da bo komunalnemu podjetju uspelo to, kar ni uspelo ne Habsburžanom, ne Turkom, ne uporni raji in ne ognju, da se bo lepega dne zaradi tresljajev sesedel Friderikov stolp na Starem gradu, ki tako vztrajno potrjuje nekdanjo izredno mogočno celjsko rodovino. če seveda o ljudeh ne govorimo, ker tudi Janez Janša več ne razmišlja o opustitvi nekdanjega strelišča JNA, kjer spet veselo poka, da krogle frčijo po Grmadi. J. Sever JANEZ SEVŠEK: BO SREČKO KOPINČ DO KONCA ZAVOZIL OBRTNO ZBORNICO V ŠMARJU PRI JELŠAH I LUKNJA V ZIDU šmarska obrtna zbornica ]e v slovenskem prostoru nekaj Izjemnega. Asociacija, ki obstaja le na papirju, in ki v resnici ne Izpolnjuje svoje osnovne namembnosti - strokovnega servisa obrtnikom, se lahko za Izjemnost, po trditvah člana izvršilega odbora Janeza Sevika, zahvali predvsem svojemu tajniku Srečku Kopinču. Slednji baje bolj skrbi za svoje podjetje kot za tajniško delo. Zanj mu šmarski obrtniki dajejo velike denarce. Tajnik in predsednik brez besed »17. januarja je bil sklican zbor obrtnikov z namenom, da potrdimo zaključni račun za minulo in sprejmemo finančni plan za tekoče leto. Iz tega ni bilo enostavno - nič. Predsednik in tajnik gospodarske zbornice, Stanko Šraml in Srečko Kopinč, nista znala odgovoriti niti na vprašanje, koliko sredstev je bilo zbranih lani ali vsaj v devetih mesecih. Nepotešena je ostala tudi radovednost, koliko plačuje tajnik Srečko Kopinč za dva prostora, ki jti ima v najemu za svoje podjetje v stavbi šmarske obrtne zbornice. Obljubljeno je bilo, da bodo odgovori posredovani na naslednjem zboru v roku štirinajstih dni, točno 31. januarja. Do današnjega dne zbor obrtnikov še ni bil sklican,« pove inženir Janez Sevšek, član izvršilnega odbora Obrtne zbornice Šmarje. Večina nad osemsto šmarskih obrtnikov je z ravnanjem tajnika obrtne zbornice Srečka Kopinča nezadovoljna v tolikšni meri, da se je podpisala na peticijo, v kateri je med drugim mogoče prebrati: »Predlagamo in zahtevamo, da se skliče zbor obrtnikov, na katerem mora vodstvo obrtne zbornice s tajnikom podati finančno poročilo za pretekli dve leti. V finančnem poročilu morajo biti razvidne vse postavke prihodkov in odhodkov z ar- gumenti. S podpisi se odločamo za razrešitev tajnika obrtne zbornice in njenega vodstva, ter zahtevamo tajne volitve, oziroma ustanovitev obrtne zbornice na novih temeljih.« Če kriminalist nič ne odkrije, ne pomeni, da nič ni! »Kot podpisnik računov sem v svojem triletnem delu Izvršilnega odbora Obrtne zbornice Šmarje pri Jelšah podpisal enega samega. To počnejo, protipravno, zbornični predsednik Stanko Šramel, podpredsednica Darinka Stupica in član izvršilnega odbora Vinko Strašek, bivši direktor Ikoma. V trinajst-članskem izvršilnem odboru, ki je le redkokdaj sklepčen, smo dali zahtevek za pregled zakonitosti poslovanja v šmarski obrtni zbornici. Kriminalist Hinko Romih je rezultate preiskave predal v roke javnemu tožilcu. Milan Birsa je povedal, da ni vzrokov za kazenski pregon, so pa opazne napake v delu zbornice. Z nekaterimi vprašanji pa se tožilstvo sploh ni ukvarjalo,« meni Vinko Sevšek. Če držijo Sevškove trditve, potem je Srečko Kopinč sila zanimiv gospod. Kot profesionalni tajnik šmarske obrtne zbornice menda štiridesetletni trgovec ni pretočil veliko znoja. Ga je pa zato več, seveda med službenim časom, na teniškem igrišču. Če Janez Sevšek: V Šmarju nimamo obrtne zbornlcel pa ni tam, vedo povedati obrtniki, ga je najlažje dobiti seveda v stavbi šmarske obrtne zbornice. Pa ne v pisarni, v kateri bi med službenim časom moral biti, temveč v sobi poleg. Se je pač najbrže tako navezal na svoje tri leta staro podjetje Spektrum d.o.o. in tri zaposlene delavke, ki nudijo strankam knjigovodske storitve, da je v steno med svojo »tajniško« in »direktorsko« pisarno zvrtal luknjo. Slednja je sicer ob dejstvu, da je na službenem mestu le izjemoma, nepotrebna. Je pa kot nalašč, da je Kopinč skoznjo napeljal v pisarni svojega podjetja kabel zborničnega telefona, s čimer si ga je seveda protipravno prisvojil. Tajnik z direktorsko plačo Je pa Kopinč zelo dobro plačan tajnik. V lanskem de- cembru je baje dobil 86 tisočakov. Še več: zbornični predsednik mu je zvišal plačo za dvajset odstotkov, ne da bi za to pobaral izvršilni odbor. So pa tudi drugače v vrhu šmarske zbornice zelo lahke roke pri ravnanju z obrtniškim denarjem. V začetku lanskega novembra so na izvršilnem odboru (čeprav ni bil sklepčen) sprejeli sklep o nabavi kakšnih petdeset izvodov brošur o vodenju poslovnih knjig v vrednosti 130.000 SIT, ki naj bi jih dobili »zastonj« člani izvršilnega odbora in tridesetčlanske zbornične skupščine. Odbornik Janez Sevšek, ki ga ni bilo ob sprejemu tega sklepa, teh bukev še do dandanes ni videl. Nekateri so jih menda dobili... V hiši, na katere tablici piše Sodna vas 22, živi Stanko Oset, ki obrtnikuje že od 1974 leta in še do danes ni dobil iz šmarske zbornice niti enega samcatega sporočila. Tako kakor mnogi tudi bolj poredko, kljub iskanju pomoči pri Kopinču, lahko prebere revijo Obrtnik, čeprav je nanjo naročen in jo redno plačuje. študent naj bo! »Pride obrtnik k tajniku, pa ga slednji odpravi kar pri vratih. Je pa Kopinč prijazen do novincev, ki jih usmerja za knjigovodstvo v svoje podjetje. Stvari, ki bi jih moral opraviti po službeni dolžnosti, s tem avtomatsko nič več in nič manj - zaračunava. Kopinč bi se moral zavedati, da smo obrtniki njegovi delodajalci in lastniki obrtne zbornice. Srečko Kopinč je tajnik šmarske občinske zbornice več kot dvanajst let. Namesto da bi obrtnikom pomagal, nam je praktično le v bre- me,« je prepričan Janez Sevšek. Po pravilniku naj bi imel tajnik obrtne zbornice visoko ali vsaj višjo izobrazbo. Pa ne, gospod tajnik Kopinč se noče izobraževati ob delu, kar so mu ponudili v zbornici. Raje je, po besedah Sev-ška, lastnoročno popravil sklep Izvršnega odbora Obrtne zbornice Šmarje pri Jelšah, ki je bil sprejet 25. maja, tako da je danes berljiv tudi zanj: »Za delovno mesto tajnika Obrtne Zbornice Šmarje pri Jelšah se zahteva višješolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri. Določilo 10/ a člena velja od dne sprejetja sklepa in se ne nanaša na obstoječe stanje.« Predsednik Šraml je dokument seveda podpisal, ne da bi si ga podrobno prebral. Obstoječe stanje v šmarski obrtni zbornici pa je grozljivo in bo takšno očitno ostalo, dokler ji bo vedril in oblačil tajnik Kopinč. Človek, ki zbornični računalnik uporablja za potrebe svojega podjetja, faksa pa sploh noče, saj bi imel z njim samo dodatno delo. Obrtniki ne vedo, zakaj so lani zbrali za svojo zbornico, ki praktično sploh ne obstaja, od pet do šest milijonov tolarjev. Inženir Sevšek je prepričan edino v to, da je bil denar porabljen na sumljiv način. Skratka, večina obrtnikov šmarske občine ve, da se stanje v njihovi zbornici ne bo izboljšalo, dokler bo v njej sedanji tajnik. Dotlej pa bodo obrtniki iz Bistrice, Kaj, Podsrede, Vinskega vrha, Rogatca in Rogaške odrezani od sveta. Tekst in slika Anci Solan NA CELJSKEM ZA ZDAJ ŠE NI POSEBNEGA ZANIMANJA ZA CERTIFIKATE O KAKOVOSTI ZADNJI V MESTU Trendi gospodarske aktivnosti so še vedno negativni, zaposlenost še naprej upada, seznam podjetij, godnih za stečaj je vse daljši. Stroški dela na območju šestih občin celjske regije se povečujejo hitreje od prihodkov, raven osebnih dogodkov zaostaja za republiškim povprečjem. Območna zbornica GZS Celje se je temu med drugim namenila postaviti po robu z Izobraževanjem in usposabljanjem ter ustrezno finančno podporo podjetjem. »Z razpadom Jugoslavije je bilo slovensko gospodarstvo postavljeno pred nove izzive. Po tistem, ko smo bili prej prvi na vasi, smo se zdaj znašli med zadnjimi v mestu. Če hočejo biti male države, kot je Šlovenija, uspešne, morajo izvoziti od 50 do 70 odstotkov izdelkov. Ker na nova tržišča ni mogoče priti brez kvalitetnih izdelkov in storitev, si je nujno prizadevati za ustvarjanje celovitega programa kakovosti,« je povedal Franc Knafelc, direktor Območne zbornfce Celje. K izboljšanju kvalitete nameravajo pristopiti v treh smereh, z izobraževanjem in usposabljanjem, s sorazmerno ugodnimi krediti LB - Splošne banke Celje in skupino strokovnjakov, ki bodo podjetjem v pridobivanju certifikatov kakovosti ISO 9000 in 9001 lahko konkretno pomagali. Usmeritev na to področje je po besedah Feliksa Černaka, dipl. ing. str., svetovalca v Valjih štor-ske železarne in enega naja-gilnejših v Zvezi društev inženirjev in tehnikov celjske regije je namreč tačas med osrednjimi nalogami zveze. Pridobitev certifikata kakovosti je dolgotrajen postopek, stroški so do 100.000 DEM, pomeni pa uveljavitev celovitega obvladovanja kakovosti, od snažilke do menedžmenta, listina ni za zmeraj, pač pa jo je treba s kontinuirano kakovostjo vsakih nekaj let potrditi. V svetu ne pomeni višje cene, pač pa veliko prednost pri kandidiranju za posamezne posle. V celjski regiji zanjo doslej ni bilo prevelikega zanimanja, a kažejo se že prvi interesi. Edino podjetje, ki certifikat ISO 9001 že ima, je zreški Comet, prav blizu njega pa so tudi v žalskem Ferralitu, v laškem Timu in v firmah štorske železarne. Območna zbornica Celje je razpoloženje preverila s 130 razposlanimi anketnimi lističi, nazaj so jih dobili dvajset, petnajst firm med njimi pa je že slišalo za certifikat oziroma razmišlja o njegovi pridobitvi. Skrb za celovito kakovost, so poudarili na novinarski konferenci v Območni gospodarski zbornici, je problem v glavah vodilnih, v velikem delu podjetij namreč ni časa, da bi razmišljali o prednostih takšnega dokazovanja, kako bo jutri, saj jih pritiskajo k tlom sedanju krute razmere. V Splošni banki Celje so pridobivanje certifikatov ka- Franc Knafelc kovosti pripravljeni finančno podpreti, od primera do primera posebej, načeloma pa s 16-odstotno obrestno mero za kreditev. O njih se pričnejo pogovarjati, kadar je firma na poti k pridobivanju tega dokumenta, krijejo pa s posojilom polovico vseh stroškov, ki nastajejo od začetka do konca postopka. V Evropi si dobro stoječa podjetja doslej niso kaj dosti prizadevala, da bi svojo kvaliteto na trgu dokazovala s standardi ISO, z recesijo in vdorom vzhoda na zahodne trge postaja tam prava konkurenčna gneča, slovenski proizvajalci bi svoje prednosti lahko uveljavili prav s certifikatom, kajti Feliks Černak je iz svojih izkušenj povedal, da so si tuji kupci v železarni pred časom do podrobnosti natanko ogledovali vsak segment proizvodnje, sedaj pa jim zadostuje papir o kakovosti. F. F. JAVNI TOŽILEC MILAN BIRSA: "(OBTOŽNICA O »CELJSKI ZADEVI« JE ZAKLJUČENA)” - PREDSEDNICA SODIŠČA SONJA MOŠKON: (OBRAVNAVA BO V VELENJU) - NESREČNA LATVIJKA PA JE ŠE V ZBIRNEM CENTRU ZA BEGUNCE NA CELOVŠKI V LJUBLJANI ZVODNIKI SO SE POTUHNILI Slika LucaS Nedavni primer Marine Murič, profesorice Iz Rige, ki bi naj v Slovenijo pripotovala po zaslužek za umetnliki ples In končala v neki celjski kleti kot nepokorna prostitutka obešena pod strop brez hrane In vode je poleg javnosti hudo vznemiril predvsem zvodnike. Nepokorna In do skrajnosti, ki jo dovoljuje normalni človeški um Izkoriščana, če ne že poslljevana mlada ženska, Je namreč pred puritansko slovensko javnost razgrnila svinjarije, o katerih se je že dolgo šušljalo. Kaj je trdila nesrečna Latvijka. Ponavljala je, da jo je pred novim letom najel za umetniške nastope Boris Janjin, samozvani menedžer umetnic z območja nekdanjega Vzhoda. Poleg nje, Marine Murič, sicer profesorice biologije, ki je za svoje redno delo doma dobila največ petdeset mark na mesec, še eno Latvijko in tri Ukrajinke. Po prihodu v Slovenijo, naj bi jih »na principu živinskega sejma« na licitaciji razprodal drugim. Da je šele pozneje ugotovila, da so bili to v bistvu navadni zvodniki in ne umetniški vodje. Ona, da je pripadla za tri tisoč mark Aleksandru Konstandinovu -Saši. In res bi naj v Rubinu lepa profesorica Marina najprej plesala v nočnem lokalu (direktorica Fanika Lamovšek trdi, da le nekaj dni) pred in po programu pa bi se morala prodajati željnim gostom. Ker v Žalcu ni bilo prevelikega zanimanja za prostitutke, naj bi jo Konstandinov, kot je trdila nesrečna ženska, prevažal po Sloveniji v boljše hotele. Končno bi naj mastno zaslužila v Poreču, kjer pa petične Italijane prostitutke začuda niso preveč zanimale, ker so se v glavnem predajali ruleti in igram za denar. In odtod bi naj po izpovedi Muričeve prišlo do spora med »delavko« in njenim »delodajalcem«. Konstandinov ji ni verjel, da je bil izkupiček za njeno telo tolikšnem, kot je trdila ona, »saj bi s takšnim telesom morala zaslužiti vsaj trideset tisoč mark čistega na mesec...« Sedmega junija so jo prepeljali nazaj v Celje in jo zaprli v klet hiše znanega in premožnega podjetnika Jožeta Canka na Ostrožnem. V kleti bi jo naj zvezali iri vklenili v verige, jo pet dni pustili brez vode in hrane, jo obesili in jo mučili tudi tako, da so na njej igrali rusko ruleto in se spolno izživljali... Sodna obravnava naj ne bi bila javna Nesrečni Latvijki, ki se ji je po njenem mnenju uspelo rešiti gotove smrti tako, da si je vedno znova izmišljala, kje bi naj skrila denar, je ob nepazljivosti Jožeta Canka končno uspelo pobegniti in se zateči po pomoč na policijo. Njena izpoved je osupnila policaje, preiskovalnega sodnika in tožilca. Jože Cank namreč sodi med uspešnejše podjetnike, ki se je iz Dramelj v šentjurski občini, kjer ima hišo in delavnice, pred nedavnim preselil v novo hišo na Ostrožno. Prav tako je bilo moč izvedeti, da sta s sestro, ki je sodnica, podedovala večje premoženje v Lovrencu na Pohorju. Vse do obtožbe nesrečne Latvijke ga je bil le glas uspešnega in premožnega podjetnika, ki si je lahko privoščil mnogo več, kot življenje na račun neke prostitutke. Prav tu gre iskati osuplost javnosti in ogorčenost nad sodiščem, ker je preiskovalni sodnik vse tri osumljence po prvem zaslišanju spustil na prostost. Nad marsičim razočarani državljani samostojne Slovenije so namreč zadeve povezali in prišli do zaključka, da tudi sodni mlini ne meljejo za vse enako, čeprav je res, da sta se brat in sestra že pred tem razšla. Medtem ko so organi pregona Marino Murič spravili v begunski center za azilante na Celovško v Ljubljano, so v Celju pohiteli z zbiranjem dokazov in oblikovanjem obtožnice. Sporočilo javnega tožilca, da je obtožnica vložena, je prvi hip naletela na odobravanja in zavrla sumničenja o nepristranosti sodišča, sumničenja pa so znova planila na plan, ker je tožjlec mnenja, da bi naj bila sodna obravnava brez javnosti. Sodna obravnava bi naj potekala na Temeljnem sodišču v Velenju, kjer so že določili tudi sodnika. Ta je novinarjem povedal, da bo začetek obravnave trinajstega, torej v torek čez teden dni. Obravnava bi najverjetneje organom pregona malo odškrnila. vrata za vstop v podzemlje, ki se je tudi na področju prostitucije v zadnjih dveh, treh letih neverjetno razmahnilo. Lepa Marina Je izginila Cank, Konstandinov in Janjin pa so poniknili pred javnostjo, ne da bi vsaj skušali omiliti trditve čudne profesorice ali celo dokazati, da gre za izmišljeno zgodbo resnične prostitutke, ki si je za žrtve izbrala nedolžne Celjane... Kot rečeno, je celjska policija lepo Marino Murič shranila v Prehodnem domu za tujce ministrstva za notranje zadeve na Celovški cesti v Ljubljani. »Naš dom ni zapor, v domu preživlja tri vrste tujcev,« pravi direktor Tomaž Tušar. »Marina Murič je imela poseben tretman samo v tem smislu, ker so celjski policaji menili, da bi jo lahko kdo vznemirjal, ji pretil ali kako drugače strahoval. Zato smo zadolžili inšpektorja Silva Anžurja in socialno delavko, da sta imela z njo vsakdanje kontakte, vendar Muričevo ni nihče vznemirjal, če odštejemo vas, novinarje. Muričeva je imela prosti izhod in gibanje, in kot so mi povedali, je po nekaj dneh v hotelu Ilirija odkrila svoje rojakinje, ki so v tamkajšnjem hotelu sodelovale v nočnem programu. Tako je bilo vse do prvega julija, ko Muričeve več ni bilo v dom...« »O izginotju smo takoj obvestili policijo v Celju. Mi smo ugotovili, da v tem času ni Marini Murič nihče pretil, ni nam povedala, če bi se ji kaj takega zgodilo, ko je bila v mestu ali kjerkoli drugje. Po treh, štirih dneh si je Muričeva opomogla, začela je s sprehodi v mesto, nato v hotel Ilirija. Snela si je mavec z roke in vse do prvega julija se je pravočasno vračala v dom. Ko je ni bilo v dom, smo začeli s poizvedbami. Tako smo ugotovili, da se je zadnje dni največ družila s svojimi rojakinjami, ki so sodelovale v programu tamkajšnjega nočnega kluba. Hotel Ilirija je s prvim julijem zaprl nočni lokal, ker Ima po programu večja obnovitvena dela. Tako se je iztekla tudi pogodba za nastope artistk. Po naših podatkih jih je agencija, ki jih zaposluje, angažirala v nekem hotelu na Malem Lošinju. Glede na okoliščine sumimo, da je Marina Murič enostavno odpotovala z njimi. Res je, da je v domu pustila vso osebno in drugo prtljago, vendar doslej nismo mogli odkriti, da bi bilo nad njo izvršeno kakršnokoli nasilje, ali kot vi sprašujete, da bi bila ugrabljena. Osebno mislim in nas čudi postopek preiskovalnega sodnika v Celju, ki za osumljenca izpovedanih poškodb in dogodkov ni odredil pripora. S tem bi ves postopek skraj-' šal in - pocenil. Ne smemo namreč pozabiti, da je žrtev tuja državljanka, katere vzdrževanje gre v tem primeru na stroške naše države, tovrstni sodni postopki pa iz različnih razlogov lahko trajajo dolgo, če se obdolženci izmikajo sodni obravnavi... Kakorkoli že, o izginotju smo obvestili policijo v Celju ter sodnika, ker je Muričeva prejela vabilo za sodno obravnavo. Torej je zdaj stvar policije, da ugotovi, kako in kaj in kje je Marina Murič v resnici. V Celje smo sporočili, kaj smo izvedeli, če je v resnici v sosednji državi, se bo vsa stvar izredno zavlekla, vendar to več ni v domeni našega poslanstva.« Kaj se je torej v resnici zgodilo? Ali je Muričeva v resnici samovoljno zapustila prehodni dom in državo ali pa je bila v to prisiljena? Ali pa je, kot zadevo komentirajo ljubljanski poznavalci nočnih razmer, Muričeva dobila povrnjen »izpad dohodka», tisočak ali dva v markah, zakopala bojno sekiro in na Hrvaškem veselo spet služi devize, če bo ubogljiva do delodajalcev... Možna pa je tudi srhljivejša različica, da je dobila »plačilo« za nepokorščino in prepevanje pri policiji ter žvr-golenjem pred novinarji. »Nagrada« za to vrsto zamer, kot pravijo poznavalci, pa se ne razlikuje od onih v tujini. Kakorkoli obrneš, lepa profesorica iz Rige si je v svoji lakomnosti izbrala ne samo težek, temveč tudi sila grenak kruh. -ez _________________ NE GRE LE ZA BABJI LOŽIČ (18) TUDI »SLEPCI« NISO THOTELI?) VIDEU, »GLUHI« NE SLIŠALI... I ' • i • ' i Hvalevreoni so Bojanovi literarno navdahnjeni in, z uspehiobarvani spisi njegovih drznih podvigov, od plavanjaneplavalca čez Muro, do potovanj v Budimpešto, ustanavljanjpostojank, ki so jih ustanovili ali zanje poskrbeli drugi,itd., itd. Presenetljivo ob lastni hvali pa je zlasti, kako jeBojan v mesecu dni v Prekmurju uspel organizirati inreorganizirati več skupin, odborov, poverjenikov, zaupnikovali poverjenikov OF in mladine ter AFŽ kot mi v treh letihIKaj vse to pomaga Bojanu in zgodovini NOG v Prekmurju, če sodejstva drugačna kot samohvala, pa če o uspehih drugačegovorijo tisti, ki poznajo dejstva? Ali o njih poro-čajodrugače kot Bojan v svojih spominih, n.pr. Alt, Miran, Juš, nakatere se sicer sklicuje? Tudi dejstva o obnovitvi bilo najmanj sumljivo.Da vega madžarskega kralja! prekmurskega okrožja so smo se pa odločili za 20. av- Torejtudi najbolj primeren v hudemnasprotju z Bojano- gust, je bil razlog: glavnidr- kraj in čas za nepozornost vimi nakladanji v spominih, žavni praznik Sv. Stefana, pr-_vzbujajočprihod ostalih ude-Sestanek vBenkičevem sadovnjaku je bil sklican - ne sredi julija -ampak. 20 avgusta 1944, t.j. 4 dni po mojem prihodu izSoprona, ko je Pogan zvedel za Bojana in to, da ga iščejopartizani. Po dogovoru med nama z Roga-nom ga je prek Brumnasez-nanil s sestankom. To je Bojanu, pred srečanjem s partizani- konkretno z Jušem! - prišlo zelo prav, saj je go-tovopričakoval, da bodo od njega zahtevali kakšno poročanje onjegovem delul Tako je prišel na naš sestanek in to pred mano,zatem so postopoma prišli še ostali. Sestanek pa je bil pravtu - pri Benkoču - določen, ker je tu Pogan bil na hrani insva se tudi redno shajala. Tako je to O obnovitvi Okrožnega odbora OF za Prekmurje (ustanovljen SO.avgusta 1941, na Kamenščicah pri Trnju), smo po razbitjuuporniškega NOG in uboju Štefana Kovača v Prekmurjurazpravljali že decembra 1941, z njo pa smo se strinjali tudina sestanku, 17. julija 1942 v Budimpešti. Jeseni 1942 smookrožie razdelili na 10 okrajev OF. Ob božičnih počitnicah jeStefan Mesarič iz Budimpešte prenesel predlog FrancaŠebjaniča, naj v okrožje vključimo tudi Radgonski kot spo-membno slovensko manjšino. Ta okraj smo označili z I A. Od tega začetka do oktobra 1943 smo se v vodstvo OOOF zaPrekmurje postopoma vključevali sekretarji Okrajnih O OF: V -Peter /Koštrca/ (Štefan Kuhar); VI - Koloman (prof. ErnestKučan); IV - Janez (evang. župnik Štefan Lepoša); VII - Jurij(dr. Ludvik Pogan); od oktobra 1943 do ponovne aretacijeoktobra 1944 pa še: III - Pavel (Sidonij Perš). 20. avgusta1944 vsi, razen Lepoše (službena zadržanost), bili na formalniustano-vitvi OF za Prekmurje. Tej je prisostvoval tudi Stane-Červič - Bojan kot partizan. ležencev bodisi s kolesi ali z vlakom! Kakoje potekal sestanek, pa Bojan tako dobro ve, saj sem ga omenille kot pristonega partizana, ne da bi ga identificiral zimenom - BojanIPo tem in po teh še nekaj objavljenih dokumentih o delovanjunaše organizacije NOG še pred priho- dom Bojana v Prekmurje inorganizaciji OF v Budimpešti, bo zdaj potrebno razjasniti šenekaj konkretnih primerov Bojanovega organiza-cijskegadelovanja, tudi v luči drugih ocenjevalcev. Dalje prihodnjič Štefan Kuhar __ .1 oirej* OF Hi - l.jJPjVA BOSANSKI BEGUNCI BEŽIJO (TUDI) IZ SLOVENIJE OD VSEH IZKORIŠČANI Slovenski politiki pa tudi mnogi povsem »navadni« državljani se ob raznih priložnostih bijejo po prsih, češ, koliko so storili za begunce Iz Bosne in Hercegovine. Pogled iz »begunske« perspektive nas lahko prepriča, da smo v Sloveniji po tem vpraianju še daleč od optimalnega stanja. V vsakem primeru so pregnanci tisti, ki že od samega prihoda v Slovenijo vlečejo na krajšem koncu. Nič čudnega, saj Jih Izkoriščajo državi Republika Slovenija, Republika Bosna in Hercegovina, delovne organizacije, ki za njih »skrbijo«, mogoče vodstva begunskih centrov in različni prekupčevalci. Absurdno, begunci se izkoriščajo tudi med seboj. Ilegalni prehodi preko slovensko-avstrij-ske meje to potrjujejo. Iz Slovenije za vsako ceno! »Po tistem, ko je v Nemčijo k sorodnikom odšla moja starejša snaha s tremi otroki, sem se za ta korak odločila tudi z mlajšo snaho Senado in še ne tri leta staro vnukinjo Azro. Prejšnji petek smo se na vlaku za Ljubljano spoznali z Azemino in njeno petnajstletno hčerko Sanelo, ki bivata kot begunki pri neki ^ družini v Gelju. Tudi one so želele v Nemčijo. Vendar kako, saj smo bili brez potnih listin. S sabo smo imeli samo begunski karton, ki nam omogoča gibanje po Sloveniji. V Ljubljani se nam je ponudil neznanec, verjetno Bosanec, da nas bo spravil ilegalno v Avstrijo. Z osebnim avtomobilom nas je odpeljal v bližino mejnega prehoda Šentilj, kjer smo na črno prestopili mejo. Na avstrijski strani nas je čakal neznan moški, ki nas je povabil v svoj avtomobil. Vožnja z njim je bila kratka. Kmalu nas je zaustavila avstrijska policija,« se svoje odprave v neznano spominja petin-petdesetletna Tida Poljak iz Kozarca pri Prijedoru, ki je trenutno nastanjena v begunskem centru na Teharjih. Pravi, da za »črno« uslugo ni bilo potrebno plačati. Ker se je prvi poskus izjalovil, bo poskusila znova, tokrat verjetno legalno, po predpisih. Le dokumente si je potrebno urediti, kar pa veliko stane. Tidi življenje na Teharjih ni všeč. Po tistem, ko so ji Srbi ubili moža in dvoje sinov, vidi svojo prihodnost izključno ob »ženskem« ostanku družine v Nemčiji. Marke in uhani za Avstrijo Pravo pustolovščino na slovensko-avstrijski meji pa je doživela štiriindvajsetletna Sabira Mominovič, prav tako nastanjena v begunskmem centru na Teharjih, sicer doma iz Maglaja, odkoder je v Slovenijo pribežala z Možem Mehmedalijo in danes triinpolietnim Maidom ter še ne pet let staro Manuelo. Njena družina je bila, skupaj z Mino Smailovič in njunima sinovoma Amirom in Admi-rom iz mariborskega begunskega centra Konstruktor, žrtev brezvestnega Redža, prav tako begunca iz Bosne. Pred vhodom v begunski center na Teharjih »V Insbrucku v Avstriji živi možev brat. Skupaj z ženo - nimata otrok, sta nastanjena v nekem hotelu, kjer je zaposlen kot kuhar. Glede na to, da se moja družina z njima odlično razume, smo se odločili odpotovati v neki Innsbrucku najbližji begunski center. Ker nimamo ustreznih dokumentov, smo se namenili mejo prestopiti ilegalno. Mož je spoznal Redža, ki mu je obljubil, da nas bo spravil v Avstrijo. Za uslugo je zahteval tisoč mark. Denar smo zbirali dlje časa. Mož je opravljal različna težaška dela. V sobi begunskega centra na Teharjih sem Redžu izročila polovico zahtevane vsote in dragocene uhane. Na pot smo krenili skupaj s Smailoviči iz Maribora. Vkrcali smo se v avtomobil z zeleno registrsko tablico, čigar molčeči voznik nas je popeljal proti Šentilju. Sredi noči nas je pripeljal v bližino mejnega prehoda, kjer smo izstopili. S sabo smo morali vzeti tudi prtljago, čeprav je V javnosti se veliko govori In piie o človekovlb pravicah. 0 tem prepričujemo tuje delegacije, H prihajajo v Republiko Slovenijo. Istočasno poudarjamo naio Evropsko Identiteto. V Imenu človečkih pravic prosim, da so posvetite dvoma problemoma: a) Državljanstvo Precejčnje ttevllo ljudi je vložilo pročnjo za pridobitev slovenskega državljanstva. Ta proces se namenoma -maratonsko« reiuje, z očitnim birokratskim poudarkom. Spraiujem so, ali se načl nadležni državni organi zavedajo, v kakine zagato spravllajo ljudi, ki nimajo ničesar skupnega z raznimi političnimi trendi. b) potni list Z dnem 25.6.1993 jo nehal voljan stari potni HsL Ljudje brez novih slovenskih de facto nimajo več nobenoga dokumenta, s katerim lahko dokažejo lastno Identiteto. Postali so popolnoma brezpravni. Živijo nezaččiteno - kot ujetniki v kakčnem -getu«. Spračujem so, zakaj so tom ljudem po nepotrebnem ustvarjajo nevčečnostl in kaj Ima od tega naia ljuba Slovenila? Zato predlagam In prosim, da se takoj podaljia veljava staraga do Izdaje novega - potnega listal Oa se nujno pospoii Izdaja Slovanskega državljanstva osebam, ki Imajo do le toga pravico. Da zaradi pospeiitve tega predmeta pooblasUto namesto rapubllčklh organov regijske centre. Hvala na razumevanju In lep pozdravi ZDENKO MATIJAŠIČ, Celje bilo dogovorjeno, da jo bo popeljal v Avstrijo. Napotili smo se v gozd v zaukazano smer. Pot je bila težka. Teren je bil zelo strm, tako da smo z otrokoma počasi napredovali.« V Avstriji brez marke v žepu »V gozdu nas je čakal moški v belih kavbojkah. »Schnell!« in »Markel« so bile edine besede, ki smo jih slišali iz njegovih ust. Ko sem mu izročila petsto mark, nam je pokazal, naj vstopimo v njegov avtomobil. Vožnja pa ni trajala dolgo. Ko smo se pripeljali do prvega motela, nas je »iztovoril«, čeprav je bilo z Redžom dogovorjeno, da nas bo peljal na železniško postajo, od koder bo moja družina nadaljevala pot proti Innsbrucku, Smailoviči pa v Salzburg. Z napol spečima otrokoma smo se posedli po klopeh za motelom, ki je bil še odprt. V njem nismo imeli, kaj iskati, saj sem dala neznancu zadnji denar. Kmalu so se pripeljali avstrijski policaji in nas odvedli na policijsko postajo,« se spominja Sabira Mominovič. »Prijetju« so seveda sledila dolgovezna zasliševanja in izročitev slovenski policiji, kjer je bilo potrebno zgodbo ponoviti. Kljub neugodni izkušnji bodo Mominovič! poskušali znova. Le denar za dokumente bo potrebno zbrati. Nesrečnikom iz Bosne pa ni lahko zbrati vsot, ki jih za tovrstne usluge zahteva njihova ambasada v Ljubljani. Begunci na Teharjih so lačni Iz pogovora z begunci na Teharjih veje vsesplošno nezadovoljstvo. Pravijo, da so včasih lačni. Ne razumejo, kako je to mogoče ob pomoči s celega sveta. Imajo samo dva topla obroka. Zajtrk in kosilo sta premalo, ure do naslednjega jutranjega obiska jedilnice pa se vlečejo. Hrana, ki jo pripravlja Ingra-dovo Gostinstvo, ni baje posebej kvalitetna. Nekateri namigujejo, da se je to podjetje postavilo na noge ravno na njihov račun. Zanima jih, kam gre razlika med 450 tolarji »po glavi« begunca in dejanskim 230-tolarskim vrednostnim dnevnim menijem. Kakorkoli že, Gostinstvo je edino rentabilno Ingrado-vo podjetje. Če si hočejo oskrbeti dodatno hrano, je potrebno imeti denar. Tega pa begunci seveda nimajo, niti ga dobivajo na roke, kakor jim nekateri očitajo. Zaslužiti ga je mogoče samo z različnimi priložnostnimi deli. Trenutno obirajo borovnice. Pa kaj, ko jim prekupčevalec, ki prihaja v begunski center, za kilogram odšteje 250 tolarjev, sam pa jih na tržnici prodaja dvakrat dražje. Begunci na Teharjih se tudi ne spominjajo, kdaj so dobili kakšen novi kos obleke. Če je to res, potem gre v tem primeru za prav nizkotno izkoriščanje. Najbolj žalostno pa je, da je izkoriščevalec tudi skrivnostni begunec Redža. Tekst In slika Oto Pust , • ' • ’ • NOVA f • v v isce DODA AKVIZITERJE J Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove tfo-• j be v Aškerčevi 15 y Celju ____. - It« o*«»4•••••••••••••••••••••••« •2 :• POGOVOR Z RUDIJEM KAJTNERJEM, DIREKTORJEM ŽITA - ZAKAJ JEMO SLOVENCI DRAG KRUH DRŽAVA JE NEZANESUIV PARTNER Mnogo je stvari, Ki lahko nepričakovano in temeljito spremenijo še tako dobro kreiran tok dogajanja. Agresivna politika nekaterih bivših jugoslovanskih republik, ki se je na koncu končala z vojno, je že ena takšnih. To je zahtevalo temeljite spremembe nekaterih strateških usmeritev v družbah, povezanih v Poslovnem sistemu »Žito«. Pospešena realizacija proizvodnih programov, ki so bili v fazi priprave ter bistveno povečane tržne aktivnosti, sta najpomembnejši potezi, s katerima so v Žitu uspeli obdržati proizvodnjo na dovolj visokem nivoju, s tem pa, kljub nenormalno povečanim stroškom, profit v okviru še zadovoljivega. Ravno zaradi tega, ob pričakovanju vnaprej znanih in stabilnih pogojev gospodarjenja, v Žitu z optimizmom stopajo v novo poslovno obdobje. Kam sežejo Žitove korenine, je bilo prvo, kar smo želeli izvedeti od direktorja Rudija Kartnerja. področna podjetja mlinske dejavnosti iz Ljubljane, Lesc in Domžal ter trgovski podjetji Žito Ljubljana in Klasje Kranj ter ustanovili Živilski kombinat Žito. V naslednjih šestnajstih letih se je v okviru Žita razvilo še pekarstvo s testeninar-stvom in konditorstvo. Potreba po masovni pridelavi hrane in politika združevanja v velike sisteme sta omogočali intenzivno rast in do leta 1974 je Živilski kombinat Žito uspel združiti kar dvaindvajset večjih ali manjših podjetij, med njimi tudi tovarne Gorenjka Lesce, Imperial Kr- Glavne dejavnosti Žita: Mlinarstvo — tradicionalna dejavnost Razvoj mlinarstva temelji na predelavi pšenice, luščenju in kosmičenju, pripravi končnih mešanic in ek--strudiranju. Pekarstvo — sožitje velikih in malih Osnova te dejavnosti je peka svežega kruha in peciva, vse pomembnejša pa postaja proizvodnja trajnih in poitrajnih pekarskih proizvodov in zmrznjene hrane. Testenlnarstvo - pestrost in raznolikost okusov in oblik Razvoj je usmerjen v proizvodnjo testenin po originalnem italijanskem receptu iz durum pšenice, ki je pravšnja za kakovostne testenine v raznih oblikah. Konditorstvo - program za sladokusce Razvoj konditorske dejavnosti je temeljil na postopni specializaciji oziroma razdelitvi proizvodnih programov po družbah tako, da sedaj vsaka od njih predstavlja sklenjeno celoto. Zrno na zrno — pogača »Poslovni sistem Žito Ljubljana je bil ustanovljen leta 1958, ko so se združila ško in Šumi Ljubljana, ki se lahko pohvalijo z več kot stoletno tradicijo, kakovostnimi programi in recepti. Organi- zacijsko in tehnološko močan kombinat je ob raznovrstni proizvodnji začel razvijati pridelavo kvalitetnejših vrst prehrambenih izdelkov, želeno kakovost pa je bilo mogoče doseči le v manjših obratih in s proizvodnjo v omejenih količinah. Z novimi, kakovostnejšimi izdelki je Žitu uspelo prodreti na trg zahtevnejših kupcev ne le doma, ampak tudi po svetu.« šest let in pol nas loči do tretjega tisočletja... »Danes je Žito sodoben, tržno naravnan poslovni sistem. Sestavlja ga krovno podjetje in osem družb z omejeno odgovornostjo. Ena izmed njih opravlja dejavnost strokovnih skupnih zadev, kot so skupna prodaja trajnejših živilskih proizvodov, uvoz in izvoz, finance in računovodstvo, razvoj proizvodov in investicije ter nadzor kakovosti. Posebej v zadnjem času spodbujamo razvoj marketinga. Ostale družbe sodijo v proizvodno dejavnost in skrbijo za kar največjo ekonomičnost posameznih programov. Njihova posebna skrb je tudi stalno zviševanje kakovosti proizvodov. Žito z dva tisoč štiristotimi zaposlenimi vodi devetčlanski upravni odbor, ki je odgovoren skupščini, v kateri so zastopani predstavniki družb v skladu s kapitalsko močjo. Člani skupščine so tudi voljeni predstavniki zaposlenih s skupaj do 10 odstotkov glasov. Krovno podjetje ima v družbah petdeset odstotno kapitalsko udeležbo, lastnika preostale polovice kapitala pa začasno - do končne zakonske ureditve lastninjenja - zastopajo tisti predstavniki družb, ki zaradi svoje strokovnosti in osebnostnih sposobnosti uživajo v svoji sredini poseben ugled.« Kakovost na kakovost — uspeh Žito Je spoštovano tudi v tujini... »Žito se na svetovnem trgu pojavlja na dva načina. Ne- posredno in preko nemške firme Hitschler Internacional. Svoje izdelke, predvsem konditorske, izvaža v Nemčijo, Češkoslovaško, ZDA, Italijo, Avstrijo, Kanado in Finsko. Naši po količini najpomembnejši izvozniki so Imperial Krško z eno tretjino ter Šumi Ljubljana in Gorenjka Lesce s po eno petino proizvodnje. Najbolj iskani so žvečilni gumiji, žvečilni bonboni in riževa čokolada. Vrednost izvoženega blaga je na primer v letu 1991 znašala 4.700.000 dolarjev.« Vaš zaščitni znak je... »'Dobro'. Prvič smo ga uporabili leta 1989 kot zaščitni znak posebej kakovostne vrste kruha. Ne pomeni le zdravih in okusnih prehrambenih izdelkov, temveč celoten način mišljenja in poslovanja. Zajema prav vse - od korektnih odnosov in prijetnega vzdušja na delovnem mestu, preko obojestransko neoporečnega in dobronamernega sodelovanja s poslovnimi partnerji, do prijaznosti ter skrbi za zdravje, zadovoljstvo in dobro počutje potrošnikov. 'Dobro' ni samo naš dosežek, ampak je predvsem naš dolgoročni strateški cilj.« In ta naj bi bil... »Poslanstvo Žita je masovno zagotavljanje - proizvodnja in prodaja - okusne in zdrave, naravno pridelane in predelane rastlinske hrane ob ohranjanju najboljših slovenskih kulinaričnih tradicij in uporabi najsodobnejših tehnologij. Takšno je usklajeno z aktualnimi znanstvenimi spoznanji in razvojem prehrambenih želja in navad Slovencev, kar je eden od vzrokov za visok in po zadnjih meritvah še naraščajoč vrednostni položaj Žita v očeh javnosti.« Se je Žito »olaštninilo«? »Žito je še vedno v družbeni lasti. Res pa je, da smo po sedaj spornem 29. členu Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij brezplačno prenesli kapital iz bivših tozdov na_ sedanje krovno podjetje. Želja je, da Žito ostane močna enotna firma, saj je, takšna, v veliki prednosti tako v nastopanju v tujini, kakor tudi doma. Trdimo, da se profit lahko ustvari samo v zelo majhnih enotah - fa-miliarnih podjetjih ali v zelo velikih. Vmes ni prostora za profit.« Težava na težavo — visoka cena pšenice in kruha Lani ste opozarjali na težave, ki nas naj bi doletele. Na žalost so zdaj tu. Državne zaloge niso bile sproščene, sami ste morali nabavljati pšenico... »Država je v januarju in februarju iz zalog sprostila samo polovico obljubljenih količin pšenice in nato še dva meseca četrtino. Ker v zadnjih dveh mesecih s sproščanjem pšenice ni bilo nič, je v maju in juniju prišlo do podražitve. Slednja je znašala 11,7 ostotka.« Kaj to v tonaži pomeni za našo državo? »V Sloveniji bi se moralo iz državnih rezerv sproščati okrog 20.000 ton na mesec. Ker je država v začetku leta zagotavljala pšenico po 12 tolarjev, je imelo za posledico izgradnjo nizke cene moke in kruha. Stara odredba v zadnjem času ni več veljala, saj po zakonu sme država intervenirati le štiri mesece. V teh mesecih si država ni izmislila nič novega.« V Žitu pa ste sl... »Medtem smo uvozili pšenico z vsemi dajatvami iz Amerike po ceni dvajsetih tolarjev za kilogram in si na- pravili zalogo. Ko smo začeli iz nje moke peči kruh, je cena narasla na nivo, ki ga imamo danes - za kilogram belega kruha moramo odšteti petindevetdeset tolarjev. Kmečka stavka in njeni uspehi nimajo pravzaprav nobenega vpliva na sedanjo podražitev.« Odkod državi denar za obljubljeni odkup pšenice, ki je še na njivah? »Vlada je sprejela zanimiv sklep, ne da bi nas predhodno obvestila, da smo letošnji kupci žitnopredelovalne organizacije. To je bilo za nas veliko presenečenje, saj smo se oskrbeli z zelo-kvalitetno ameriško pšenico. In to po za okoli 4,5 tolarjev nižjo ceno po kilogramu, kakor bo stala domača. Ker pa se na pšenico dogradijo še stroški odkupa, bo le ta za nas po 28 tolarjev - realno za 8,5 tolarja višja od uvožene. 24 tolarjev je cena za kmeta. Pri tem pa izkušnje kažejo, da je bila kvaliteta slovenske pšenice slabša.« Beseda na besedo — partnerstvo z državo Kdo bo torej kril razliko v ceni? »Država. Sprejela je sklep, da bo polovico mesečnih potrebnih količin sproščala po ceni 17 tolarjev do konca leta. Razlika med 17 in 28 tolarjev pomeni državno pokrivanje razlike v ceni pšenice. Država bo dala tudi garancijo za naše najetje kreditov pri banki, ki jih bomo odplačevali sami. Republika Slovenija se je obvezala, zagotovilo je dal minister Kračun, tudi za poravnavo obresti.« Prejšnji teden ste bili torej ves čas na »zagovoru« pri ministru... »Pogajali smo se v zvezi z odkupom. V teh pogajanj je bil bistven del tematika cen. Ker država še vedno ni zagotovila pokrivanja razlike do enostavne reprodukcije, se nismo strinjali na povrnitev cen kruha, ki so veljale 1. junija.« Letos potemtakem postaja država partner... »Država postaja partner, čeprav izpolnjuje le polovico obveznosti. Preteklost je pokazala, da je država nezanesljiv partner.« J. S. In F. F. LJUBLJANSKI GRAFIČNI BIENALE ZEMLJEVID SVETA DRAGICA ČADEŽ, KIPARKA Z MOTORNO ŽAGO VRATA V CELJU Na dan slovenske državnosti so v Gallusovi dvorani Can-karjevega doma v Ljubljani slovesno odprli jubilejni 20. mednarodni grafični bienale, zatem v sprejemni dvorani razstavo devetnajstih prejemnikov velikih nagrad ljubljanskega bienala v letih 1955 do 1991, v galeriji pa grafično retrospektivo Emila Schumacherja (Nemčija), dobitnika velike častne nagrade prejšnjega bienala. Po odprtju razstave mednarodnega grafičnega bienala v Moderni galeriji, so predali ogledu v Galeriji Tivoli še osebne razstave nagrajencev 19. bienala Janeza Bernika, Dimčeta Niko-lova In A. R. Pencka. Te in še številne druge spremljajoče prireditve pričakujejo občinstvo do konca septembra. Bienale bo trajal skoraj tako dolgo kot Kasselska Docu-menta - sto dni. Na Bienalu razstavlja okrog štiristo umetnikov iz šestdesetih držav, največ jih je iz Slovenije, Italije, Japonske, Poljske, Kanade, Švedske, Nemčije. V 28 državah so izbor pripravili strokovnjaki (za Slovenijo so bili v žiriji Jure Mikuž, Ivan Sedej, Marjan Tršar in Zoran Kržišnik), ostali so se prijavili neposredno. Na vseh dosedanjih bienalih skupaj je v Ljubljani sodelovalo blizu 3900 ustvarjalcev grafičnega medija in organizatorji na čelu z motorjem in glavo prireditve Zoranom Kržišnikom upravičeno pravijo, da je bil bienale vsa ta desetletja grafični zemljevid sveta. Ko rdečo nit vseh bienalov omenjajo kvaliteto grafičnega lista. Žirije so izredno stroge in avtoritativne in tudi njim gre zasluga, da je ljubljanski grafični bienale dosegel tako visoko raven, resda z nihanji, vmes so bile krize, a vselej se je uravnovesil in preživel številne eminentne likovne prireditve po svetu. Dvajseti bienale na treh lokacijah (Moderna galerija, Cankarjev dom, Galerija Tivoli) želi biti nekakšen obračun s preteklostjo, neke vrste sinteza organizacije in ustvarjalnosti štiridesetih let. Retrospektive velikih nagrajencev nudijo vpogled v svetovna grafična gibanja preteklih štirih desetletij, nagrajenci preteklega bienala naj zaokrožijo polpreteklo ustvarjalnost, razstava sama pa pokaže trenuten utrip grafičnega lista doma in po svetu. Mednarodni grafični likovni center je izdal katalog, v katerem so naštete vse države in njihovi umetniki, poleg njega pa je izšla tudi študija Brede Škrjanec Zgodovina ljubljanskih grafičnih bienalov, v kateri avtorica ori-suje razmere, ki so pripeljali do prve mednarodne grafične razstave ter razmere in mehanizme, ki so omogočali prirejanje teh razstav rekordnih štirideset let. Mednarodno danes velja za največjo in najpomembnejšo grafično manifestacijo, po katere vzorcu je v svetu zaživela cela vrsta drugih grafičnih prireditev (Bradford, Frechen, Krakov, Osaka, Tokio). Bienale je nagrajeval in svetu odkrival umetnike, kot so Američana Rauschenberg in Rothenberg, Japonci Ha-maguchi, Kimura, Matsumo-to, Francoz Vasarely, Čeh Anderle in nač Janez Bernik, častil velikane, kot so Pierre Solanges, Joan Miro, Hans Hartung, Riko Debenjak, Vic-tor Pasmore, Zoran Mušič, Eduardo Palozzi, Emilio Vedeva, Emil Schumacher in tako naprej. Mednarodna žirija, v kateri so letos bili predsednica Pat Gilmour (London), Zoran Kržišnik (Ljubljana), Ryszard Stanislawsky (Lodz) in Yong Woo Lee (Seul) je izbrala nov niz nagrajencev. Dobitnik Velike premije je ameriški grafik Frank Stella, udeleženec 8. in 9. bienala, ena osrednjih osebnosti ameriškega likovnega dogajanja. Velika častna nagrada je pripadla uglednemu švicarskemu slikarju, kiparju in grafiku Maxu Billu, enemu klasikov konstruktivizma in geometrične abstrakcije. Frank Stella, Koča, ' Ahab in Starbuk, iz serije Moby Dick, 1993, jedkanica, akvatinta, relief Dve enakovredni premiji sta prejela Tetsuo Vamashita (Japonska), že tretjič udeleženec ljubljanskega bienala in Kirn Seung Yeon (Koreja), ki se je ta prvič vpisal med nagrajence. Premijo za slovenskega likovnega umetnika je dobil naš znani ustvarjalec Bogdan Borčič, eden pomembnih predstavnikov tako imenovane Ljubljanske grafične šole, ki je pred desetletji sloves slovenske grafike ponesla po svetu. Letos so prvikrat vročili tudi mednarodno nagrado San Prebivalci Knežjega mesta Imajo od 1. do 25. julija v Likovnem salonu v gosteh akademsko kiparko Dragico Čadež iz Ljubljane. Seveda je bila umetnica fizično prisotna le ob otvoritvi razstave njenega najnovejšega kiparskega ciklusa »Vrata«. »Moja vrata so vrata duše.« S to mislijo je Dragica Čadež poudarila simbolično sporočilnost svojega dela, način gledalčevega dojemanja pa usmerila na pota njegovega poznavanja bogate ikonografije vrat kot mesta prehoda iz enega stanja v drugo. Iniciacijska vloga vrat, vhoda, klisure se odraža na vseh tistih ravneh človeških religij in kultur, ki jih opredeljujejo arhetipi umiranja in ponovnega rojstva. Od navideznih vrat v egipčanskih grobovih, ki so predstavljala zvezo s svetom živih, preko mogočnih romanskih in gotskih portalov, ki nosijo sporočilo Christus ianura vera, do neštetih »slepih« tesno zaprtih vrat današnjih dni, ki ožijo pogled in upanje na »peep-show« razgled skozi ključavnico, ostajajo vrata mejnik med dobrim in zlim, svetlobo in temo, med tu in tam. Grobo obdelan les, včasih žgan ali barvan, je kiparkino osnovno materialno izrazilo. Osnovna, najbolj pogosta oblika Vrat je sestavljena iz dveh stranic - kril, ki ju je kiparka spojila z vijaki. Tako so nastali visoko se vzpenjajoči, gotsko zašiljeni loki, portali s prekladami, obteženi s šilastimi, visečimi elementi ali pa ozke klisure, kjer se stranici zajedata druga v drugo in zmanjšujeta možnost prehoda. Kiparka je variirala osnovno formo vrat - klisure, tesnega prehoda Zanobi, štipendijo za študij grafike v Italiji, ki je šla Poljakinji Izabelli Gustovvski. Nagrado DLUS za slovenskega umetnika je prejel Štefan Galič, odkupno nagrado Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane pa Japonec Toshi-hiro Hamano. K. L. Italijanski grafiki v Rogaški Slatini Letos prvič del grafičnega bienala predstavljajo tudi izven ljubljanskih razstavišč. V Muzeju grafične umetnosti od 16. do 19. stoletja v Rogaški Slatini je do 5. septembra na ogled razstava vrhunskih italijanskih grafikov, grafični listi sedemnajstih umetnikov. NACE ŠUMI NASELBINSKA KULTURA NA SLOVENSKEM Kmalu bo prišla na trg še ena zelo zanimiva kulturno in umetnostno zgodovinska _J> publikacija, razkošno slikov- no opremljena knjiga Naselbinska kultura na Sloven- skem avtorja dr. Naceta Šumija, v slovenski in angleški verziji. Knjiga predstavlja 142 slovenskih naselbin, ki jih avtor podrobno predstavlja v besedi in sliki. »Knjiga je,« pravi dr. Šumi, »prvi poskus celovitega zajetja urbanih naselij na vsem ozemlju, ki ga danes naseljujejo Sloven- ci, ne glede na državne meje in njihovo število. Slovenski prostor se je, kakor je znano, po naselitvi naših prednikov zelo skrčil, zato sodim, da smo dolžni v svoji zgodovinski zavesti negovati poznavanje naselbinske dediščine vsaj na tako omejenem območju.« Z leti je Čadeževa spremenila način obdelave lesene površine. Zaradi težke poškodbe roke uporablja danes le še motorno žago. Mehkejšo in oblejšo obdelavo z dleti so zamenjali ostri rezi, ki dina-mizirajo leseno površino in spreminjajo kip v sršečo, agresivno klisuro. ali grozečega vhoda z njihovo večjo ali manjšo členjenostjo, z večjo ali manjšo odprtostjo, ki sprejema vase zunanji prostor ali pa ga izriva, z bolj ali manj ostro površinsko obdelavo ter bolj ali manj poudarjenimi barvnimi efekti. A. S. RAČUNALNIKI V KATEDRALI Več kot tri leta so v znameniti pariški katedrali Notre Dame obnavljali velikanske trinadstropne orgle. V prenovo so vložili okoli 3,3 milijone DEM. Ne samo, da so mehe preoblekli z več kot 900 metri nove ovčje kože, vanje so vgradili tudi sistem šestih računalnikov, s katerim lahko organisti občutljivost tipkovnice prilagajajo individualnim udarcem prstov. Glasbeniki s pomočjo posebne kode na monitorjih na obeh straneh tipkovnice nadzorujejo moč zvoka. V katedrali v Parizu imajo tudi slepega organista. Zanj so vgradili govoreči monitor, ki mu podatke posreduje preko slušalk. 11 Nad vsemi sistemi je še nadzorni računalnik, ki shranjuje vsako odigrano noto in vsak register, tako da je mogoče vsako izvedbo ponoviti tudi brez organista. RES JE... • • • site P J I i i I M - da ni nič nevsakdanjega, če Janšev kurirček prenaša polivinilasto vrečko. To postane, če so v njej odlikovanja. - da se poslanci ne morejo sporazumeti v enem zboru. Kaj bi šele bilo, če bi imeli, kot nekoč, tri. - da smo se pred dvema letoma uspeli izogniti okrutni vojni, ki divja v naši soseščini. Kučan pa pozablja, da smo slednjo mogoče povzročili. - da je Peterle pokazal, kaj pomeni ravnati profesionalno. Ce ne, bi zapriseženec Vatikana najbrž nikoli ne obiskal zibelke komunizma in pravoslavja - Rusije. - da so v zmagi nad Turki pri Sisku sodelovali tudi Slovenci. Res pa je tudi, da se ni ..... splačalo. - da manjša kobilica skoči dlje kot velika. To ne velja za Republiko Slovenijo. - da kmečki puntarji proti fevdalcem niso nikoli uspeli. Niso imeli traktorjev. - da je meja v Piranskem zalivu nedoločljiva. Zato si jo je Ivo Hvalica zamislil kar po kopnem do Savudrijskega rta. - da ni nič čudnega, če stavkajoči delavci pišejo pisma vladi. Je pa, če to naredi slednja. - da so slovenski pridelki pšenice pod evropskim povprečjem. Nič čudnega, saj naši kmetje nadpovprečno stavkajo. - da general Slapar ni razočaran nad Kučanom. Je pa najbrž zato slednji nad Janšo. ---K fflSVOBODNA BREZ DLAKE NA JEZIKU Moimmm Ime enstm %9mh^ PREVALJE: Z LETALOM MED PARKIRANE AVTOMOBILE - TRAGIČNA SMRT DIREKTORJA KIVI PILOT PRETEGNIL UTVO Slike: LucaS Stare Utve 75 v pilotski kabini nimajo črne skrinjice. Zato ni in nihče nikoli ne bo Izvedel, kaj je rekel ali počel pilot v tistem dolgem trenutku, ki ga je ločil od smrti. Kajti Utve 75, kakor so jih hvalili, so nekateri poimenovali za leteče krste. V nekdanji Jugoslaviji so namreč mnoge zavile v črno. P I | m m i 1 te I I I m fe 1 m m te [v* p m i P te Branko Kekec, zdaj Slovenjgradčan, je svoje življenje zadnjih let razporedil v trikotnik: malo družina, več podjetje in preostalo - letališče. Za mnoge prepozno, se je pognal v višine in v letala. Zanj ne, ker prej enostavno ni imel časa in možnosti. Zdaj spet pravijo, da prezgodaj. Vsaj za Utvo 75... Iz Lešč na Ptuj Branko Kekec se je rodil na Ptuju pred sedemintridesetimi leti. S starši je otroška leta preživel v Leščah pri Majšperku, dokler niso na' Ruju dogradili hiše. Po šolanju na Ruju je odrinil na VEKŠ v Maribor in zatem na Švedsko, da bi se spoprijel z računalniki. S Švedske se je vrnil poln zanosa in doma presenečen ugotovil, da je njegovo znanje drugim v napoto. Nekaj časa je prebil v Inštitutu J. Štefana, dokler ni zavil za sestro Marijo v Slovenj Gradec. In tu, v Koroškem letalskem centru je naletel na somišljenike, tovariše, ki so mu omogočili, da se je z njimi pognal v nebo. Medtem se je naveličal dopovedovanj, prepričevanj in žalitev ter začel na svoje. S prijateljem po duši sta začela s podjetništvom. KIVI - računalniški inženiring. Z Berto in Ksenijo si je spletel gnezdo ter se ves predal podjetništvu. Med prvimi je Kivi opozorilo nase in postal vzor ostalim, ki so še kolebali, ali bi se lotili tveganih korakov v neznano. Ta je nor, pobil nas bo V dneh pred praznovanjem državnosti so v Turiški vasi, na letališču Koroškega letalskega centra tekle dvojne priprave. Prve v duhu praznovanja letalcev in druge za pripravo na tekmovanje v Novem mestu, kjer so organizirali državno prvenstvo motornih pilotov. Korošci bi radi segli po blišču zmagovalcev. Tisto popoldne je v praznični dan potegnil pod nebo UTVO 75 Branko Kekec. Plin, steza, plin proti koncu in pod nebo. UTVA 75, najpogostejše letalo, na katerem se je izšolalo na desetine poznejših pilotov širom nekdanje YU in tudi drugod, je ubogljivo grabila višino. Malo potem, ko je večina Prevaljčanov zaradi kosila zapustila trg in sedla k prazničnemu kosilu, je občan poklical v policijo, češ da nad Prevaljami neznan pilot počenja takšne norčije, da bo ubil sebe in zrušil kakšno hišo... »Ta je čisto nor, kaj dela,« so komentirali domačini, ki jih je trušč letalskega motorja spravil na balkone in ulico. Kajti Branko se je odločil za demonstracijo najtežjih veščin, lopingov in nevarnih nizkih preletov nad naseljem. Ali je pretegnil letalo In potem se je zgodilo. V navpičnem letu, pikiranju, se letalo ni začelo izravnavati ne pri stotih, ne pri osemdesetih, ne pri petdesetih in malo nagnilo pri tridesetih. Prepozno, pilot je najverjetneje letalo »pretegnil«, kot temu pravijo letalci. Pod krili je izgubil vzgon, zaradi izredno nizke višine letalo ni zanihalo, da bi motor jeklenega ptiča izravnal in mu kljun obrnil nazaj proti nebu... Ljudje so onemeli. »Kazalo je, kot da se je pilot odločil za samomor,« pripoveduje starejši občan. »Gruntali smo, kdo je v letalu, kakšen domačin ali kdo počenja te nevarne vragolije. Potem se je zdelo, da pikira na Namo, našo največjo trgovino, videlo se je, da možak sklonjen skoraj do šipe skuša letalo izravnati. Jaz trdim, da se je siromak v smrtnem boju trudil, da bi letalo usmeril vsaj mimo hiš in trgovine in se je odločil za parkirišče, da bi rešil druge, če že sebe več ni mogel...« UTVA 75 se je pod kotom 75 stopinj zarila v asfalt. Trčenje je bilo tako silovito, da je v asfaltu nastala luknja, letalo se je odbilo, odtrgala se je kabina in odletela v zrak, iz nje je padel nesrečni pilot... Tisoči ob žari Ko so prvi domačini, ki so z ulice spremljali letalo, pri- tekli do razbitin, je bilo že vse končano. Pilotu ni bilo pomoči. Branko Kekec je umrl na tleh. Strokovna komisija je lahko ugotovila le dvoje: kršenje predpisov in to, da stara UTVA 75 ni bila kriva nesreče. Branko Kekec je imel premalo izkušenj s tovrstnimi letali, ki, kot pravijo piloti, imajo svoje muhe. Znano je, da je na območju nekdanje YU bilo nekaj nesreč in so to letalo piloti preimenovali v letečo krsto. Kekec je v resnici imel v svojem pilotskem kartonu zabeležnlh nekaj več kot sto ur letenja, vendar baje le nekaj nad dve uri z Utvo. Ko so v Slovenj Gradec pripeljali žaro s pepelom nesrečnega pilota, se je Slovenj Gradec zavil v črno, saj mesto živi z vsem svojim, tudi letališčem. Na tisoče ljudi se je zvrstilo ob žari, ki so jo zatem prepeljali na Ruj. Svojci so namreč želeli, da Branko ostane blizu njih, na pokopališču v novi Rogozi. Na Ruju se je ponovila slika. Nekaj sto prijateljev, zvečine pilotov slovenskih letalskih centrov, se je nemo poslovilo do Branka ob petih popoldne. Zgoraj, dober streljaj nad pogrebci, so krožila štiri letala. Piloti umirajo praviloma na tleh. Jani Sova I I P I 1 1 I 1 I LANI V KRANJU, LETOS V VELENJU: LJUBEZEN JE SLEPA - MLADOLETNIK ZNOŽEM SREDI MESTA OKLAL DEKLE, KER GA JE PUSTILO w DO LJUBEZNI Z NOŽEM Velenje je prejšnji teden osupnilo nad dogodkom, ki je vsaj trem mladoletnikom dodobra spremenil življenje, mlado Matejo pa življenje skoraj stal, saj so se zdravniki kar tri dni borili zanj. Osupnjeni so bili tako, da je dvajset ljudi nemo gledalo, kako sredi Velenja ljubosumni Alan zabada bodalo v telo svoje bivše deklice, pomagal pa ni nihče, še v Zdravstvenem centru, kamor so prenesli zabodena sošolca Aleša In Matejo, so jih postavili v vrsto, naj lepo počakajo kakor vsi ostali bolniki. Ljubezen se je sprevrgla v strah Sedaj sedemnajstletni A.A. je po končani osemletki ob začetku vojne v Sloveniji z mamo odšel v Varaždin k očetu in se po letu dni, ko se je vojna preselila na Hrvaško, z mamo tudi vrnil v Slovenijo. Vpisal se je na srednjo šolo in kot eden boljših dijakov dobil tudi Zoisovo štipendijo. Z Matejo sta se spoznala okoli novega leta in kmalu sta postala fant in dekle. A. A. se je iz notranje stiske očitno poskušal reševati sam in je kmalu začel izostajati od pouka, kar se je seveda odrazilo tudi pri učnem uspehu. Nekateri profesorji so mu stali ob strani, tako da ga zaradi neopravičenih izostankov niso vrgli iz šole. Počasi se je začel krhati tudi odnos z Matejo. Prihajalo je do prepirov in tako se je Mateja odločila njun odnos prekiniti. Čeprav sta že kdaj prej prekinila, to ni trajalo dolgo, je Mateja tokrat določila osemnajsti junij za konec. A. A. se s tem ni hotel sprijazniti. Oba sta imela tudi popravne izpite, Mateja enega iz biologije, A. A. pa več, tako da se je ona posvetila šoli. »Ravno na vrhuncu napetosti, v nedeljo, dva dni pred popravnimi izpiti, me je A. A., ko sem bila sama doma, starši so bili na morju, obiskal doma in me med prepiranjem večkrat tudi udaril. Ker je grozil, si sama nisem več upala nikamor,« nam je zaupala ob obisku v bolnišnici. Ko se je v nedeljo zvečer vrnila domov in hotela prižgati luč, je ugotovila, da je nekdo bil v hiši in odvil žarni- prenočila pri sošolki. Za torek zošolcem Alešem, da gresta skupškj v šolo na popravni izpit. V torek zjutraj je Aleš pri njej doma pozvonil in ko se nihče ni odzval, je odšel do šole, kjer je srečal A. A., ki je nervozno nekoga čakal. Čeprav sta bila prijatelja, mu A. A. ni odzdravil. Med čakanjem na izpit ga je še večkrat videl v okolici šole, a ga ob pol desetih, ko ce. V ponedeljek je iz strahu je prišla tudi Mateja, ni bilo. Kaj se je zgodilo v glavi nesrečnega Alana Mateja mu je potožila, da se zaradi obnašanja A. A. ni mogla učiti in se je odločila, da popravnega ne bo opravljala v prvem roku. Aleš je popravnega naredil in nato hotel družno z dve leti mlajšim bratom pospremiti Matejo do doma. Nemi opazovalci »Po približno sto metrih, pri B stavbi Centra srednjih šol, smo zagledali A. A., ki je prihajal iz smeri Matejinega doma,« pripoveduje Aleš. »Stopil je do nje, jo grobo prijel za nadlahet in ji dejal: 'Pridi, greva, se bova nekaj zmenila!' 'Ne, nočem!’ je odvrnila! 'Pridi!' Stopil sem vmes in rekel, da naj jo pusti... Ne da bi odvrnil pogled od nje, je iz notranjega žepa jakne potegnil nož in zamahnil proti meni. Odskočil sem, vendar me je vseeno uspel zabosti v prsi. Omahnil sem po tleh, poskušal vstati in videl, da je že zabodel v stegno tudi Matejo. Gledal sem, kako se je zgrudila na tla. Vstal sem, da bi ji pomagal, a se je obrnil proti meni in zasikal: 'Le poskusi.’ V trenutku je skočil nanjo, se ji usedel na trebuh in z obema rokama držeč kuhinjski nož začel udarjati po njej. Mateja je kriknila ob vsakem udarcu, nato je po treh, štirih zamahih le še nemočno zahlipala... Videl sem, kako je nek starejši možak, edini izmed množice ljudi, ki so vse to gledali, skočil, pograbil kol in se zagnal proti njemu, a A. A. je že vstal, izpustil nož in se pognal v beg. Videl sem še, kako šepa, ker je med divjim udrihanjem zabodel v nogo tudi sebe. Starejši možak je izpustil kol in odhitel Matejo spraviti do Zdravstvenega doma. Genij ali psihopat Vsekakor je med ljubeznijo in sovraštvom nemogoče začrtati ostro mejo. Po drugi strani pa, ali ni ljubezen morda sama po sebi tako močno čustvo, da lahko zamrači um. Mali Alan je nedvomno izredno inteligenten in kakor je med ljubeznijo in sovraštvom meja zabrisana, prav tako težko bi zanj presodili, ali se je njegova genialnost morda sprevrgla v drugo skrajnost pod vplivom močnih čustev. Težko je poiskati razloge, ki človeka pripeljejo tako daleč, da ljubezen poskuša izsiliti ali pa zanjo tudi ubijati. Alanu Mateje na srečo ni uspelo ubiti, vsekakor pa je ubil tisto, za kar je bil pripravljen ubijati- ljubezen. Mateja v bolnišnici okreva in je že izven smrtne nevarnosti. LucaS m m te 1 ! m i i i i ®s i m SS5 W:i m ;! -II Spomin na minulo šolsko leto 2. Gd razreda velenjske gimnazije. Mateja je druga z desne v prvi vrsti, sošolec Aleš je tretji z leve v drugi vrsti »A. A: se Je usodnega dne ob devetih oglasil pri meni na pogovor,« pripoveduje šolska pedagoginja Marjeta Primožič. »Vendar pa sva govorila le o njegovi preusmeritvi, prihodnje leto je namreč želel nadaljevati šolanje v Celju, na kemijski ali medicinski šoli. Stanoval naj bi v celjskem dijaškem domu. O njegovih stiskah je bilo z njim težko govoriti, bil je silno zaprt vase. Ker je bil ravno dan popravnih Izpitov, sva se dogovorila, da se dobiva spet ob dvanajstih, a je med tem že naredil usodni korak, v čisto drugačno prihodnost. Na šoli smo mu večkrat pogledali skozi prste, predvsem kar se tiče neopravičenih Izostankov, saj smo upali, da se bo fant unesel, vedeli smo tudi, da je poiskal strokovno pomoč prihlatra,« pravi pedagoginja Marjeta Primožič. * fotostudio * ©dvirai) Igor Rosina Vodnikova 7 * 63000 Celje * ® 063/29-139 OB LJUBLJANSKI CESTI (PRI MARKETU SONČEK) SMO ODPRLI NOV FOTO-STUDIO IN TRGOVINO S FOTOMATERIALOM, KJER VAM NUDIMO IZDELAVO VSEH VRST BARVNIH IN ČRNO-BELIH FOTOGRAFIJ VSEH DIMENZIJ. POLEG TEGA SE PRI NAS LAHKO FOTOGRAFIRATE ZA VSE DOKUMENTE ALI SVEČANE TRENUTKE. NUDIMO VAM TUDI FOTOGRAFIJO NA TERENU IN REKLAMNO FOTOGRAFIJO. IMETNIKI DiamonD KARTIC IMAJO 10% POPUSTA! v POKLIČITE NAS NA TELEFON 063/29-139 ALI SE OGLASITE V FOTOSTUDIO OLVMPUS! NI RES... — da Janez Janša ne sme komentirati dela parlamenta. Obratno seveda ne velja. - da Dimitrij Rupel pozeleni vsakokrat, ko mu omenijo neuvrščeno politiko. Res pa je, da počrni, kadar se spomni rdeče. - da krajša stavka manj zaleže. Kovinarji so prepričani, da manj stane. - da je bila majska inflacija dosti večja od aprilske. Res pa je, da iz malega raste veliko. - da bodo plače po juniju zbezljale. Zato se bo to pripetilo delavcem. - da Hrvati nimajo svojega svetovnega kongresa. S slovenskim sta si različna le v toliko, ker so v HSK sami Hrvati, v SSK pa so tudi Slovenci. - da potomec zgornjesavinjskega velikana Krištofa — Franc Kumprej iz Primoža na Ljubnem ob Savinji ne zna izgovoriti niti treh besed. Res pa je, da kljub bogatemu besednemu zakladu noče govoriti, če pa že odpre usta, govori narobe. - da je rezultat skakanja osla na kobilo konj. Je namreč mula. Je pa po mišljenju Slovenske nacionalne desnice otrok, ki se rodi staršema, od katerih je eden Slovenec - Slovenec. radio slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88.9 MHz STEREO GUNS N ROSES NA EVROPSKI TURNEJI TRIUMF NEVARNOSTI ZAKAJ JE UMRL ELVIS PRESLEV Axel Rose, frontman rock skupine Iz Los Angelesa, se |e v zadnjih letih ustoličil kot mltoloiki prerok hippl—punc-k-rocka, s katerim se identificirajo milijoni mladih širom po svetu. Kaj ločuje člane slavne skupine od ostalih roc-kerjev, ki so se ob pojavu »Gunsov« morali zadovoljiti z uspehom v njihovi senci? Za Ameriko in Avstralijo je prišla na vrsto še Evropa. Pred koncertnimi nastopi »Guns’N'Roses«, ki so praviloma na stadionih, je podoba zijskih intervjujev, v katerem je pripovedoval o svojem otroštvu in priznal, da so ga zlorabljali in da je bil od svojega osemnajstega leta v za- skupino. Poiskal je kitarista Izzija Stradlina, s katerim sta hodila skupaj v šolo, in skupaj sta pognala skupino »L.A.Guns«. Kaj kmalu sta spoznala Slasha in bobnarja Steva Adlerja, ki sta takrat igrala v skupini »Road Crew«. Pridružil se jim je še basist Ouff McKagan. Skoraj deset let so igrali v barih in lokalnih klubih, dokler niso leta 1985 združili moči in postali prva zasedba »Guns'N-'Roses«. VVilliam Bailey je spremenil svoje ime v W Axel Rose (WAR): W je pomenil začetnico njegovega pravega imena. Axel se je imenoval njegov priljubljeni band iz Indiane, od matere pa je izvedel, da so njegovega pravega očeta imenovali Rose. Za svoj prvi koncert v Los Angelesu so prodali dve vstopnici. V letih, ki so sledila, so razbili skoraj vsak klub, v katerem so igrali, kot pred-skupino jih ni nihče maral, lastniki klubov pa jih niso več želeli angažirati. Opazili pa so jih agenti diskografske družbe »Geffen Records« in z njimi podpisali pogodbo o snemanju prve single plošče. Skupina še zmeraj ni imela svojega menedžerja in »Guns’N’Roses«: Iz garaže In cenenih klubov do rocker- skušali so nagovoriti Tima skega Olimpa več ali manj enaka: najstniki obeh spolov, oblečeni kot dobre kopije Axela Rosa. Ozke. zelo kratke hlače so obvezni del uniforme, kot tudi bombažne majice z nevarnimi sporočili, razpete kariraste srajce in trakovi okoli glave, vratu ali roke. Najpogumnejši oblečejo kilt, kar je pevec uvedel na enem od svojih zgodnejših nastopov v Veliki Britaniji. »Gunsi« so si v zadnjih osmih letih s svojim obnašanjem, videzom in seveda glasbo izborili status skupine, o kateri se največ govori in piše, ki jo posluša največ mladih. Kaj torej Axela in njegovo druščino ločuje od ostalih, ki se trudijo uspeti na rock sceni? Eden izmed spremljevalcev njihove glasbe je nekoč zapisal: »Njihov triumf je v tem, da jim je uspelo rock'n'rollu ponovno nadeti videz nevarnosti.« Površen pogled na njihova življenja pred obstojem skupine, obnašanje na sceni in Izven nje, vse dokazuje, da je to točno. Glede na Axelovo mnenje pa ni njihova glasba nič novega. Verzi njihovih pesmi ne poskušajo ponujati odgovorov na zapletena življenjska vprašanja. Njihov prvi album »Appetite For De-struction« je izražal njihov način življenja. Tudi če bi želeli, ne bi mogli skriti svojega pretiravanja v uživanju narkotikov, alkohola in izzivanja pretepov. Pljuvanje publike s scene je bilo nekaj običajnega, neusmiljeno so uničevali instrumente ali hotelske sobe, v katerih so stanovali, tudi njihovim hišam se v zanosu norih zabav ni obetalo nič drugega. Nič posebnega ni bilo, če je Axel skočil med publiko in se stepel s tistimi, ki so ga nedovoljeno snemali ali pa metali raznorazne predmete na oder. Kmalu so si uspeli ustvariti podobo nevarnih, nesramnih razbijačev — ki ga je Axel omilil šele v enem od televi- Collinsa, ki je zastopal skupi- Azelova značilna koncertna uniforma poru dvajsetkrat. Grenke besede so iz idolovih ust zvenele človeško, in četudi niso bile opravičilo, so sprožile vsaj kanček razumevanja. Axelovo pravo ime je VVilliam Bailey, rodil se je leta 1962 v Lafayettu v Indiani. Ko je začel obiskovati osnovno šolo, je šele spoznal, da ga vzgaja očim in da pravega očeta ni nikoli poznal. Življenje v provinci ga ni navduševalo, a kljub temu se je pokoraval precej verski vzgoji. Prebiral je Sveto pismo in igral orgle v cerkvenem zboru, kjer je tudi pel. Vse to pa je bilo daleč od rockerskega sna. Oboževal je »Stonese« in rad oponašal Jaggerja. »Sex Pistolsi« pa so ga preobrazili v zagrizenega punkerja. Pri sedemnajstih se je odpravil v Los Angeles, ne da bi maturiral, in edino, kar si je želel je bilo, da bi osnoval svojo no »Aerosmith«. Po enem od koncertov, ko bi ga morali prepričati o svojem potencialu, so enostavno razbili hotelsko sobo, v kateri je stano- val Collins. Ko je zjutraj nameraval plačati račun, so ga obvestili, da so fantje naročili hrano in pijačo za 450 dolarjev na njegov račun. Odločil se je: čim bolj stran od njih. Album »Appetite For De- ■ struction« leta 1988 je pomenil preobrat na svetovni rock sceni — prodali so ga v osemnajstih milijonih izvodov. Axel Rose je doživel, da so bili predskupina »Rolling Stonesov«, idolom njegove mladosti. Četudi je Jagger edinstven in neponovljiv, so jim »Gunsi« show preprosto prevzeli. Na turneji se je več govorilo o presenetljivi pred-skupini kot o starih zvezdah. Axel priznava, da se jim je takrat apetit nevarno povečal: »Obnašali smo se, kot da smo bili spuščeni z verige. Nenehno smo bili v ekstazi. Naenkrat nisem več stanoval v garaži za štiri dolarje, postal sem milijonar.« V takšnih okoliščinah je bilo težko ostati v mejah normalnosti. Medtem ko so se ostali člani skupine ukvarjali s kokainom in se nacejali z vodko, je bil Axel v večji nevarnosti. V divjih najstniških časih so zdravniki postavili naslednjo diagnozo: manično depresivna shizofrenija, ki je pri njem izzivala agresivne depresije in začetke delirija. Redno je jemal drogo lithi-um, »da bi stanja uravnovesil«, kar pa mu ni vedno uspelo. Nedavno je o tem takole razmišljal: »Ko sem pod stresom, postanem nasilen, tudi do sebe. Marsikdaj sem imel v roki pripravljeno britvico, da bi si povzročil bolečino, potem pa sem dojel, da je imeti rano precej hujše kot ne imeti na primer radia. Torej rajši razbijem sobo, kot pa da bi razbil sebe ali nekoga drugega.« Njihove zadnje turneje po albumih »Use Vour lllusion I in II« niso nič manj udarne kot prejšnje, vendar pa so Axel in druščina nekoliko manj v središču škandalov. Publika jih obožuje in podpira, glede tega se ne morejo pritoževati, albume prodajajo v milijonskih nakladah. Samo na koncertu v Wem-bleyu so v enem dnevu pro- * dali 42.500 vstopnic. Njihovi pretepi in pijančevanja so se zredčili, od takrat v časopisju pogosteje poročajo o njihovih zasebnih življenjih. Uživajo status milijonarjev, medtem ko so se ustoličili v hollywoodskih hribih in na vrhu svetovne rock scene. V ameriški državi Tennessee uvajajo ponovno preiskavo o smrti Elvisa Presleya, ki je umrl leta 1977, vendar trupla ne nameravajo izkopali. Poročila o rezultatih obdukcije nikoli niso javno objavili, okrajna mrliška oglednika pa sta kot vzrok smrti navedla srčno kap. Sedaj bodo po sodnem nalogu preiskali vse okoliščine pevčeve smrti pod obtožbo, da so zdravniki prikrili preveliko količino mamil kot razlog njegove smrti. SULTANA NE SKRBI DEVALVACIJA NAJBOGATEJŠI NA SVETU Po svetu vsako leto sestavljajo sezname najbolj petičnih ljudi, ki svoja premoženja merijo v milijardah dolarjev In se jim še sanja ne, kaj pomeni živeti v navezovanju finančnih koncev Iz meseca v mesec. Bogataši postajajo Iz leta v let bogatejši In realni padec vrednosti denarja jih ne prizadene tako, kot na primer dejstvo, da njihov ekskluzivni klub sčasoma zgublja svojo ekskluzivnost. Časopis Fortune je pred Na petem mestu z desetimi kratkim objavil letošnji sez- milijardami se nahajata d runam najbogatejših ljudi, spisek milijarderjev je daljši. Lani je bilo po svetu kar 233 posameznikov in družin z milijardnim premoženjem, pred petimi leti pa samo 98. A res je, da velja današnja milijarda v primerjavi s tedanjo le še slabih 800 milijonov dolarjev. Na vrhu najbogatejših še naprej vztraja sultan Brunea s svojimi 37 milijardami dolarjev, za njim je VValtons s 23,5 milijarde, tretja je družina Mars, ki si je s sladkarijami povečala premoženje na 14 milijard dolarjev Kljub recesiji v Združenih državah Amerike je na seznamu sto najbolj premožnih 26 ameriških milijarderjev, polovico tega števila jih je na Japonskem, kjer vodi družina Moris s 13 milijardami dolarjev. žina Nevvhouse in kralj Savdske Arabije Fahd Bin Abdul Aziz Al Saud. Številke so vrtoglavo visoke in večina ljudi sploh ne more doumeti, kakšno razkošno življenje omogočajo. Novinarji časopisa Fortune so skušali svojim bralcem zadevo nekoliko podrobneje pojasniti, kako zapraviti milijardo dolarjev. V sobah in apartmanih razkošnega hotela Plaza v New Torku bi za milijardo dolarjev lahko skozi leto in dan prebivalo preko 800 gostov, ki bi vsak večer uživali po pol kilograma ruskega kaviarja in si nalivali šampanjec Don Perignon iz leta 1982 ob poslušanju glasbe znamenitega Bobbyja Shorta in njegovega tria. Vsak bi v dragem velemestu imel še kakšnih 70.000 dolarjev žepnine. NOVA TURNEJA M.JACKSONA V kratkem namerava slavni pevec Michael Jackson na svetovno turnejo, ki jo bo pričel v Hong Kongu, nadaljeval v Singapurju, na Tajskem, v Tajvanu, Južni Koreji in na Japonskem. Datumov turneje, ki se imenuje Dangerous, še niso natančno določili, v Hong Kongu pa bo najverjetneje nastopil na hipodromu, ki prejme okoli 30.000 obiskovalcev. Načrtujejo še koncerte v Avstraliji, Indiji, Izraelu, v Turčiji in v državah Južne Amerike. Jackson bi želel nastopiti tudi na Kitajskem, vendar se o tem niso še nič določnega dogovorili. NEUNIČUIVI ŠKOT: SEAN CONNERV VEČNI ŠARMER ODPOVEDANA POROKA šarmantni Sean Connery ima sedaj 62 let, a ta mu očitno ne morejo do živega, premagal je staranje, pred katerim tako trepetajo igralke in igralci In dosegel popolno kombinacijo talenta, improvizacije, iarma in zapeljivosti. Dolgo let se je dokazoval in dosegel, da ga danes sprejemajo takšnega, kakršen je, škotskega cinika, ki ne gradi svoje kariere le na zunanjem videzu, niti ne stavi le na eno vabljivo vlogo in se ne boji nastajajočih gub, Izpadanja las ali naraščajočega trebuščka. Na tihem se morebiti res ne veseli znakov staranja, a tega navzven nikoli ne pokaže. In ne hodi naokoli z nategnjenim obrazom, kot številni njegovi kolegi, ki so mnogo pogosteje pri plastičnih kirurgih kot pri revmatologih. Connery strastno igra golf in uživa v vsem, kar počne, snema filme, ki so mu pri srcu, potuje, se drži s prijatelji in družino, se včasih poda v diskreten skok čez plot, si privošči viski z vonjem škotskih planin. Leta 1989 je Seana Conne-ryja ameriška revija People razglasila za najbolj seksi moškega in on je v šali dejal, da pozna mnogo moških, ki ostanejo vedno seksi, denimo Jezus Kristus. O sebi ni mnogo govoril, to, da ženske privlači, pa ve že dolgo. »Če sem iskren, moram povedati, da sem prvo seksualno izkušnjo doživel med drugo svetovno vojno, ko sem bil star 14 let in me je pobrala neka gospa iz Teritorialne obrambe. Komajda sem verjel, da me je doletela takšna 'sreča', saj se sploh nisem trudil ali kaj podobnega načrtoval,« pravi zapeljivi Škot. Tudi 48 let kasneje je igralec v polni formi. Očitno ga srečna zvezda ne zapušča, ženske ga še vedno enako vroče obožujejo, četudi je že krepko v zrelih letih, brez las in ne glede na to, da je pogumno prekinil serijo filmov o slavnem angleškem agentu Jamesu Bondu. Njegov videz se je sicer močno spremenil, a njegova privlačnost pravzaprav ni v zunanjem videzu. Connery je človek prakse, športnik, borec, ki življenje živi. In snema, po tri, štiri filme s podobno tematiko. Tačas prihaja na ameriška platna film Rising Sun, v katerem igra skupaj z Wesley Snipe-som kot L. A. P. D. detektiv, pripravlja pa se na Dobrega človeka v Afriki, adaptacijo satiričnega romana VVilliama Boyda. Priznava, da so mu pri srcu mirne vode, v katere je zaja- drala njegova kariera. Ko je sklenil dokončno prekiniti z Bondom, dve leti ni delal, razočaran nad neuspehom zadnjega filma iz vohunskega niza Nikoli ne reči ne, v katerega je vložil ogromno naporov, učinka pa ni bilo pravega. Pred kamere se je vrnil leta 1986 s filmom Hig-hlanderjem, v katerem so že očitne njegove spremenjene ambicije in želja, da kariero usmeri drugam. Leto kasneje dobiva za vlogo v filmu Nedotakljivi oskarja in s tem polnim zadetkom potrdilo o pravilnem izboru. V zrelih letih je z lastnimi napori in zaupanjem vase avtoritativni človek v polnem pomenu te besede. Njegovi prijatelji pravijo, da je ta drugi igralski vzpon manj spremenil samega igralca, kot je spremenil njegovo občinstvo, ki je zelo hitro doumelo, kako velik igralec Connery pravzaprav je. Vselej je bil bleščeč igralec, a publika je to spoznala deset, petnajst let kasneje. Je eden redkih, ki zna in zmore kvaliteto lastnega življenja prenesti na film, ima neverjetno energijo in tako dobrodošlo karizmatičnost. Toleranca pa ni ravno njegova močna stran. Ne zna se sprijazniti z ljudmi, ki ne opravljajo svojih dolžnosti in se ne potrudijo, da bi tisto, kar počno, opravili kar najbolje zmorejo, kot to počne on. Menda je edini igralec, ki nima svojega agenta, ki sam podpisuje pogodbe in organizira potovanja. Brez zadrege se potepa po londonskih ulicah, ne duha ne sluha o telesnih stražarjih, sam vozi 16 let stari Mercedež. Pred dvema letoma je neka televizijska novinarka na vsak način hotela od njega slišati, da ni niš hudega udariti žensko. Pojasnil ji je, da udarec pač ni tisto najhujše, precej bolj hudo je duševno mučenje. Priznava, da je morebiti moški šovinist, vendar klasičnem smislu, rad igra golf v moški družbi in ceni klube, ki niso dostopne ženskam. Ne beži od žensk, vendar ima rad tihe in nežne. Poročen je bil z igralko Diano Cilento, s katero ima sina Jasona, ki je prav tako igralec, drugo soprogo, slikarko Micheline pa je spoznal leta 1970 med igranjem golfa, še vedno sta skupaj, saj zna prenašati njegove muhe. Po manjši kreativni in zdravstveni krizi, sumili so na težje obolenje grla, je igralec spet zdrav, poln moči razmišlja o vrnitvi v gledališče. BARBRA STREISAND IGRALKA ZELI MED POLITIKE Po Clintonovi vselitvi v Belo hišo Je v prestolnici ZDA zelo živahno. Kot da se je tjakaj preselil ves svet show biznisa. Nekega večera se je na sprejemu okoli predsedniškega In podpredsedniškega parov zbrala slavna druščina, najučinkoviteje pa je vanjo prikorakala Barbra Streisand, urejena, razpoložena, popolna v belem satenu, z Izžarevanjem, zaradi katere so vsi zastali. Gledali so njo, kraljico večera, ki z 51 leti z bruklin-skim poreklom brez diplome ali kakšne končane šole kot dokaza svoje strokovnosti obvladuje mondeni svet politikov in mogočnežev. Barbra ima za seboj več velikih ljubezni, med njenimi izvoljenci so bili Elliot Gould, Jon Peters, Don Johnson, danes pa so očitno njena ljubezen ključni nacionalni državni interesi. Ona je v Was-hingtonu najpomembnejša filmska zvezda, kar spričo njenega bogastva ocenjenega na 100 milijonov dolarjev ni nič nenavadnega. Hkrati je polna ambicij, vztrajnosti in življenjske energije. Njeni dnevi so natrpani s sestanki in dogovori, srečuje se z Ja-net Rerno, z generalom Po-vvellom, senatorji, politiki. Radovedneži se vse pogosteje sprašujejo, ali ima igralka res namen, da se preseli v VVashington, ali pa gre spet za kakšno njeno modno muho. Donald Trump in Maria Maples sta pred dvema mesecema objavila, da bosta postala starša. Ob tem naj bi se poročila v Atlantic Citiju« v kazinu »Taj Mahal«, vendar je poroka odpovedana. Zakaj? Velikega bogataša je izučila ločitev od nekdanje soproge Ivane, matere treh njegovih otrok, ki ji je ob tej priložnosti moral izplačati 25 milijonov dolarjev in zapustiti številne nepremičnine. Pred poroko z Mario se je želel obvarovati s pogodbo, ki je predvidevala, da ji v primeru, če ostane z njim poročena vsaj deset let, kolikor je bila tudi Ivana, ob morebitni ločitvi pripada 25 milijonov dolarjev. Tridesetletna Maria se z Donaldovim predlogom ni strinjala: »Kot da bi me želel najeti za dobo desetih let, medtem ko nameravam jaz z njim preživeti preostanek mojega življenja. RACINOV ŠKANDAL Ženska, ki ima več, kot si drugi sploh lahko zamišljajo, ženska, ki se ni voljna do konca življenja navezati na enega moškega in si jih jemlje po mili volji in z zrelo lahkotnostjo, ženska z odraslim sinom, za katerega je dobro poskrbela, bi prav lahko krenila po politični poti. Morebiti bo celo uspela, četudi v konzervativnih ameriških krogih ženskam ni lahko, naj so še tako talentirane, bogate in močne. Toliko prej, ker je prebrisani Barbri uspelo ohraniti naklonjenost predsednika Clintona, ne da bi pri tem izgubila Hillary. Dejstvo je, da ima igralka v sebi posebno moč, ki se ji predsednik ne more upirati, kot se tudi niso mogli njegovi številni predhodniki, na primer legendarni John Kennedy. Kakšni so njeni motivi? Morda nikoli pozabljen spomin na siromaštvo v mladosti, ki se je globoko zarezalo v njeno srce. Danes je zrela in v polni zavesti svojih moči. Spremenila se je, postala razumevajoča in prisrčna v odnosih do ljudi. Vselej pa je na njej nekaj novega in očarljivega. Al Racino si je na snemanju svojega novega filma »Carlito’s Way« omislil škandal, ki je pritegnil veliko radovednežev, njegovo razmerje z Lyndall Hobbs pa ogrozil. Namreč, Al je s partnerko Penelope Ann Miller na snemanju med premori odhajal v garderobo, kamor sta se zaklenila in izobesila napis: »Ne motite«. Namesto filmskih dialogov, torej vaj, so prisotni slišali hihitanje, šepetanje in vzdihe, kar je nemudoma izvedelo tudi Alovo dekle. Ob priložnosti je prihrumela na snemanje in ga spravila v neroden položaj. Razplet še pričakujejo. SPOTIKLJIVO POČETJE Lepotica iz »Top Guna« in »Priče« Kelly McGillis je svo- 5 jega soproga javno poimenovala kot »lažnivca, prevaranta in smeti« - zatem ko so ga aretirali zaradi poskusa nadlegovanja prostitutke, kar se je pripetilo pet dni potem, ko je Kelly rodila njunega drugega otroka. Fred je imel veliko smolo, ko je nekaj blokov od svoje družinske hiše v Key Westu na Floridi poskušal odpeljati v hotel prostitutko, ki pa je bila policistka na posebni nalogi. Iz zapora so ga izpustili, namesto da bi dva meseca odsedel, je plačal kazen v višini petsto dolarjev. Njegova soproga je bila zgrožena in osramočena, vendar pravi, da ločitve ne bo zahtevala, »ker ima s tem neumnežem dva otroka«. NEW YORK, NEW YORK MESTO VEČNE ZABAVE V New Yorku prekleto trdo delajo, a tudi lahkotno živijo. Za New Yorčane Je pomembna - kot piše James Brady — srečna ura po končanem delu. Veliko Jim pomeni pozna pijača po polnoči In to, da Ima njihovo življenje tisoč različic. 5. decembra 1933 so ZDA odpravile zakon o prepovedi in zopet legalizirale uživanje alkohola. Ob pomembnosti tega dneva so v mestu New York mobilizirali devetnajst tisoč policistov, da bi zagotovili mir in red. Žgane pijače so vozili v bare in hotele v spremstvu oboroženih mož. Na Times Scjueru se je zbralo sto tisoč ljudi, da bi zalili konec strašne suše. Na ta večer se je v mestu New York pričela Cocktail - Party (koktajl zabava), ki še vedno traja. Da me ne bi napačno razumeli: v tem mestu prekleto trdo delajo. V New Yorku so usmerjeni k uspehu. Popoldansko kosilo je delo, kjer zaužijejo kosilo kar mimogrede. V Parizu ali Rimu zapravljajo dragocen čas pri obilnih kosilih, v Londonu zapirajo pisarne opoldne na minuto točno, kajti tudi šefi ne bi radi zamudili poteg Kenta ali Surryija. Na Manhattnu pa so nebotičniki tudi zvečer po sedmi uri še dolgo razsvetljeni in luči v nobenem primeru ne svetijo čistilkam, temveč mnogim možem, ki so tudi tako pozno na njihovem maratonskem teku k uspehu. Nihče se torej ne bo čudil, če bo v baru »River Cafe« v Brooklynu pri sosednji mizi srečal Normana Mailerja ali Woody Atena ali bo v »Le Madrigal« na 53 rd Street sedel poleg Irvvina Showa, kadar bo z založnikom zapil svojo novo knjigo. Proslavljanja so v mestu New York kot ulični tatovi. Povsod moraš računati z njimi. »Hot Spot« v Village Manhattan je tudi glavno mesto diskotek. To je še vedno, čeprav je že skoraj polovica new yorškega disco--menedžmenta v kehi. »Studio 54«, je poleg svojih lastnikov v zaporu izgubil tudi svojo licenco za prodajo alkoholnih pijač. »Bonds International« in » New York, New York«, in njihovi menedžerji, pa so prišli na zatožno klop zaradi goljufij in utaje davkov. V manj robustnih mestih bi to zadoščalo, da bi diskoteke sploh zaprli. V New Yorku pa prosperi-rajo »Magigue«, »Xenon« in »Regines«, popolnoma neovirano. K naslednji točki zabavnega programa v mestu spada tudi nekaj nesmrtne-žev. Eden med njimi je prav pivanje in pogovarjanje sta zanje veliko pomembnejša. Govorijo o ljubezni in denarju in pijejo, da lahko govorijo. In idealen kraj zato je bar. Nič čudnega torej, da jih je v mestu New York reci in piši kar petindvajset tisoč. Med najboljše na svetu skoraj zagotovo spada bar »21«, kjer je shajališče pomembnih poslovnežev. Dame brez spremstva, ki vodstvu podjetja niso poznane, preprosto odslovijo. Bar »21« je že zmeraj bil favorit gospode Kennedy. Ted Kennedy je bil tukaj prav tako redni gost, modni oblikovalec Ralph La- Po tolikem delu in še zlasti v umetno klimatiziranih pisarnah je žeja kar naravna. Mnogi tako pijejo toliko, kot delajo. In vsak večer se Cocktail Party nadaljuje. Na New Yorčane slavni ljudje ne napravijo vtisa. Drugače kot v mnogih evropskih velemestih ali tudi na Zahodni obali v Los Angelesu, se lahko prominenca v New Yorku giblje skoraj neopazno. Jackie Onassis se lahko udeleži dobrodelnega bazarja v knjižnici, ne da bi ji težili rokovnjači s fotografi ali lovci na podpise. Nihče se ne bo ozrl za njo. Michail Barysch-nikov je špagete v neki restavraciji v Second Avenue, pa kaj potem? To je bil tudi eden izmed vzrokov, da je reven John Lennon živel tukaj, kajti na Manhattnu, kot je ugotovil, so upoštevali njegovo privatno življenje drugače kot v Londonu. gotovo Bobby Short. Vitek, eleganten črnec, ki vsak večer igra na klavir v »Carlyle Hotel«, in prepeva stare Gershvvinove pesmi. Obe večerni predstavi trubadurja Shorta sta vedno razprodani. Njegova publika pa je pisana množica mladih študentov, ki gledajo na njegovo glasbo kot relikt preteklih časov, in dame ter gospodje establi-šmenta, ki so v času njenih zvokov odraščali. Short ne igra na klavir, temveč tolče po tipkah z veselim navdušenjem, s svojimi toni preglaša celo ropotanje posode in glasove gostov, dokler ves prostor ne molči spoštljivo in je prevzet le še od njegove glasbe. V nekem drugem prostoru polbog, Woody Alen, postavlja na ogled svojo mavrično osebnost v restavraciji »Michaela Pub«. Potem se Wo-ody, ki učinkuje prej introvertirano in plaho, pridruži majhnemu Jazz Bancu na galeriji restavracije in še kar za silo igra na klarinet. Priporočajo rezervacije miz, seveda pa lahko preprosto kar stoje ob točilnici naročimo pijačo in poslušamo VVoodi-jev jazz. Kadar mu njegovi navdušenci v odmoru težijo, upre pogled v tla in nerazumljivo šepeta na njihovo pretirano laskanje. In ko potem zopet nadaljuje z glasbo, je čisto drugačen; je družaben človek, ki si je na jasnem s seboj in ničesar nima več skupnega z mučnim igralcem, kot ga poznamo iz filmov. Na koncu Greenwich Village je v restavraciji »Cookery« ob univerzitetnem mestu svoj čas prepevala znana črnska pevka Alberta Hunter. Alberta je bila neke vrste glasbena kultna figura in je spadala k pevkam jazza in bluesa. New York pa v resnici vendarle ni glasbeno mesto. Po- uren pa ima tukaj tako rekoč svojo glavno bivališče. - V oddaljenosti kakšnih štirideset blokov, na Second Avenue, je »Elaines«, nekoliko bolj ubožen bar, za katerega nihče prav ne ve, kako je postal slaven. Nekoč so tukaj odslovili Normana Mailerja, ker je na željo dame, v spremstvu katere je bil, osebno odvil žarnico, ker jo' je motila. Tudi Caroline Ken-nedy je z njenimi mladimi’ prijatelji v »Elaines« prav tako redna gostja, kot Woody Alen. Valentino, Yves Saint - Laurent in Ungaro imajo pijačo pri »Elains« očitno za obvezne vaje, podobno kot Big Shotsi med new yorškimi literati. Obiskovalci gledališča pa gredo v prijeten »Blue bar« na 44 th Street alj k »Sardis«, ki je v centru brodvejske četrti. Dining - Room v kleti je oder s tradicijo. Tam stojijo po premieri gostje in obsipavajo zvezde z ovacijami, ko spustijo za sabo zadnji zastor. Tisoč dolarjev vstopnine Mnogo ekskluzivnega pa se dogaja tudi v velikih mestnih muzejih, v katerih prirejajo ene izmed najsijajnejših zabav Manhattna. Ena izmad prominentnih organizatork teh žlahtnih praznovanj je Diana Vreeland, ki je bila dolgo urednica modne revije »Vo-gue«, priložnostno pa tudi Jackie Onassis, Nancy Kis-singer, Happy Rockefeller in diamantna multimilionarka Jane Engelhard, kot drugi visoki karati, ki vabijo k »majhnim slavjem« in običajno vsakemu obiskovalcu za vstopnino poberejo tisoč dolarjev in potem služijo kakršnemukoli dobremu namenu. V šestdesetih letih so cveteli vzdolž First, Second in Third Avenue »Singl bars« (posamezni bari). Večina od njih se je medtem začeta ukvarjati z novo modo, njihovi gostilničarji pa z goljufijami. Seveda pa je za vsakim barom, ki so ga zaprli, vzcvetel novi. Pred najbolj popularnimi so vsak petek zvečer bile dolgo vrste mladih fantov in deklet, ki so upali, medtem ko so flirtali in si izmenjavali telefonske številke, da bodo lahko vstopili. Sen New York jih uniči Seveda pa moramo povedati tudi o Times Square, o prav tako grešnih kot občasno nevarnih kvadratnih metrih, kjer ponujajo zabavo. ki jo povsod po svetu dobiš za denar. Končno pa je ravno to tudi New York ponoči. Tudi West Street, ki meji na Hudson River, spada zraven, kjer so usnjeni bari shajališče homoseksualcev pravi »Live Sex Show« (predstava v živo). Kdor se po polnoči tukaj še sprehaja, je ali neumnež ali mazohist v pravem pomenu besede. In zloglasen »Minnesota Strip«, ki prav tako spada k New Yorku ponoči, je tisti košček Eight Avenue, kjer štirinajstletnice, povečini blondine, ranljivo ljubko »iščejo svoje odjemalce. Po- begnile so svojim vzornim staršem skandinavskega ali nemškega porekla v državi Minnesota in sedaj iščejo, kar vsak v New Yorku išče - uspeh. In ne mine niti teden, ko najdejo katero izmed deklet grozljivo pretepeno; in zopet kakšen »zaščitnik« z njo ni bil zadovoljen. Le dve milji od tragedije »Minnesota Strip« pa mesto New York blešči najsvetleje. V razkošnih stanovanjih Bro-oke Astor ali v apartmaju Diane von Fuerstenberg, ki sije kot svetleča krona čez Central Park in je pogosto prizorišče najbolj finih ljudi. Tukaj je New York resnično »šik« in doma. Kdor tukaj streže ali je postrežen, je uspel in ni mu več treba dvomiti v uspeh. Če pa se resnično zabavajo bolje kot ostali milijoni New Yorčanov, ki v barih njihove soseščine zaključijo dan, pa se še ne ve. Sicer pa je vseh petindvajset tisoč barov odprtih do četrte ure zjutraj. New Vorčani pravijo, da je to ravno dovolj za mesto, v katerem pred popivanjem in pogovarjanjem trdo delajo, kot v tem mestu. In naslednji večer se bo popivanje in pogovarjanje nadaljevalo - Cocktail - Party, ki se nikoli ne konča. Prevod po reviji 6E0 SPECIAL Pripravila Nina Mom AVTOMATSKA PARKIRNA HIŠA V britanskem Plymouthu ta čas gradijo avtomatsko parkirno hišo, kjer ne bo več zapletene vožnje avtomobilov navzgor in navzdol, pa tudi ne tesnega parkiranja vsepov-prek, ob tem pa bo še varna pred tatovi. Računalniško voden parkirni sistem predvideva za vsakih osem parkirišč dvigalo. Voznik bo zapeljal svoj avtomobil na ploščad dvigala (1), zaklenil vozilo, vtipkal datum svojega rojstva v računalniški terminal in prejel svoj kodni parkirni listič (2). Centralni računalnik mu bo poiskal prosto parkirno mesto in poslal dvigalo v ustrezno nadstropje (3). Okoli dvigala se na tračnicah nahajajo grupirane ploščadi, ki jih okoli jaška dvigala lahko premikajo. Ko želimo avtomobil nazaj, rotirajo ploščadi tako dolgo, dokler želeno vozilo zopet ni na dvižni ploščadi (4). Prototip te parkirne hiše v Plymouthu razpolaga le z nekaj več kot šestnajstimi parkirišči in dvema dvigaloma. Projekt, ki zajema 820 avtomobilov in dvajset dvigal, so že naročili. Zgradbo, ki lahko shaja z veliko manj nadstropji kot običajne parkirne hiše, bodo nadzirale video in infra rdeče kamere. Po reviji Der Spiegel prevedla Nina Mom V l UMRL JE JOSIP GRIGUREVIČ MAKS, NEUSPEŠEN ATENTATOR NA TITA KROKAR Z RIOLOŠKIM OROŽJEM V Moskvi )e umrl Josip Grlgurevlč, v katerega sta svo|£as Stalin in Serija polagala velike upe, da bo likvidiral Josipa Broza Tita. Pokopali so ga svečano, kakor se spodobi za uglednega zgodovinarja in akademika. »Izvestlja« so 5. junija objavile dalji) nekrolog, hitro po pokopu pa se Je iz odprtih arhivov KGB izvedelo, da je bil Grlgurevlč eden najsposobnejših sovjetskih obveščevalcev, ki mu je Kremelj v petdesetih letih namenil delikatno vlogo glavnega atentatorja na tvorca druge Jugoslavije. Kot tajni agent je pod imenom »Maks« koncem tridesetih let poslan v Kostariko, kjer si je pridobil državljanstvo. Kot latinskoameriški državljan je sodeloval v organizaciji neuspešnega atentata na Trockega leta 1940 v Mehiki. Berija, šef zloglasne kremeljske tajne policije, in Sergej Ignjatov, sovjetski minister državne varnosti, sta se znova spomnila »prostega strelca« Maksa, ko je Stalin 1950. leta od njiju zahteval brezpogojno likvidacijo »odpadnika« Josipa Broza Tita. Atentat naj bi bil izveden tako, da ne bi bilo mogoče dokazati vmešanosti Moskve. Operacija likvidacije Tita je dobila tajno ime »Krokar«. Po scenariju se je Grigurevič nastanil v Italiji s potnim listom Kostarike in uspel osvojiti zaupanje južnoame- skal Jugoslavijo, so Berija in njegovi strokovnjaki za umore izdelali več scenarijev, po katerih naj bi bil Maksov atentat na Tita uspešen. V Kremlju je sprejeta odločitev, da se Tita usmrti z bakteriološkim orožjem. Po prvi različici je Grigure- , ■ • ■' 7"- Sovražnika do smrti: Tito In Stalin riških diplomatov, posebej biznismenov iz Kostarike, ki so občasno prihajali v Rim. Tako je Grigurevič postal izredni ambasador Kostarike in hkrati ambasador za Jugoslavijo. Ko je Grigurevič leta 1952 kot ambasador dvakrat obi- vič dobil nalogo, da si izbori sprejem pri Titu. Pod obleko naj bi imel skrit mehanizem za izpuščanje večje količine bakterij »pljučne kuge«, ki bi hitro usmrtile Tita in vse prisotne. Maks naj bi bil predhodno cepljen. Druga varianta bi se naj GROZI TUDI V BOLGARSKI NUKLEARKI KOZLODUJ ENAKA KATASTROFA KOT V ČRNOBILU NUKLEARKA RAZPADA Svet ae še prav dobro spominja černobilske katastrofe, tistega lepega in v rasti bujnega prvega maja, ko je bilo ozračje sveže in čisto, nenadoma pa je v blago ravnovesje udarila vest, da z vseh koncev preži sevanje, nevarno zračenje, ki se je po Evropi razširilo zaradi okvare atomske elektrarne v daljnem sovjetskem Černobilu. Vendar takšnih nevarnosti v bližnji in daljni okolici preži še mnogo, malokatera nuklearka pa Je bolj zlovešča, kot tista v bolgarskem Kozloduju, kraju dvesto kilometrov severno od glavnega bolgarskega mesta Sofija na desnem bregu Donave. Bolgari se potencialne in dejanske nevarnosti zavedajo že več let. Poklicali so strokovnjake Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in ti so v resnici vzeli pod mikroskop delovanje vseh štirih reaktorjev in presodili, kakšne nesreče se lahko primerijo. Sodba je bila nedvoumna. Nuklearka razpada, niti eden od štirih reaktorjev ni zaščiten s kupolo, zaščitnim plaščem, ki v primeru nesreče prepreči širjenje radiacije. Bolgarska oblast je vsake toliko časa ustavljala posa- mezne bloke in pojasnjevala javnosti, da opravljajo potrebne remonte. Vendar ji domača in še manj tuja javnost ne verjameta. Svet je seznanjen z nenehnimi napakami, Bolgari pa se odkrito bojijo tempirane bombe iz Kozloduja. V Bolgariji je šest jedrskih elektrarn ali blokov uvoženih iz nekdanje Sovjetske zveze. Dva nova reaktorja z močjo po tisoč megavatov so montirali v osemdesetih letih, med katerima je prvi pričel z obratovanjem leta 1987. Ta dva nista problematična, pač pa so sporni tisti štirje iz sedemdesetih let z močjo 440 megavatov, istega tipa kot centrala bivše Nemške demokratične republike ob Baltiku, ki jo je kasneje bonski minister za varstvo okolja Klaus Toepfer dal zapreti. Osnovne pomanjkljivosti teh reaktorjev so v njihovem dolgotrajnem hlajenju po morebitni nesreči, pretankem zaščitnem plašču, v slabi zaščiti pred požarom, nezadostnem nadzoru, zastareli tehniki in, kar je najbolj nevarno, popolnoma brez zaščite so pred morebitnimi letalskimi nesrečami ali potresi. Prav Kozluduj pa leži na izrazito potresnem območju. Zaradi vznemirjenja zahodnoevropskih in balkanskih držav so v Bolgariji ustavili prvi in drugi reaktor, a konec lanskega leta so drugega spet spustili v pogon. Pokvaril se je tudi eden od obeh novejših reaktorjev, ki KDO JE MARCUS WOLF PREMETENI VOHUN udejanila za časa Titovega obiska v Londonu spomladi 1953. leta. Maks je dobil nalogo, da izkoristi svoj službeni položaj in prijateljske odnose z jugoslovanskim ambasadorjem v Angliji Vladimirjem Velebitom, ki bi mu rezerviral »vstopnico« na londonski sprejem v čast Titu. S pištolo z dušilcem naj bi ubil jugoslovanskega predsednika, vrgel solzivec, kar bi mu omogočilo odhod iz dvorane. Tretja različica je predvidevala, da bi Maks napravil atentat na Tita z bakteriološkim orožjem na nekem od banketov v Beogradu. Razen teh treh načinov atentata, je bil izdelan tudi četrti. Maks naj bi preko nekega kostari-škega predstavnika predal Titu dragoceni dar v škatli. Ko bi jo odprl, bi se avtomatsko aktiviralo širjenje smrtonosnih bakterij. Niti ena od štirih različic atentata pa ni bila uresničena. Po Stalinovi smrti je Bri-ja, prestrašen s Hruščovom, ukazal, naj se operacija »Krokar« zaustavi. O njem bi lahko pisali knjige, vrsto let je za nos vlekel predsednike vlad, poslance, uradnike, cele države. Mar-cus Wolf, imenovali so ga tudi Misha, Magnus ali Marius je bil devetindvajset let vsemogočni vohun vohunske organizacije nekdanje Nemške demokratične republike, maja pa se je na sodišču v Duesseldorfu zoper njega postopek zaradi Izdaje državnih skrivnosti. Nemškemu pravosodju sef je predal sam septembra 1991 po razpadu države, kiji je tako prebrisano služil. Po devetih dneh v preiskovalnem zaporu so mu dovolili, ni tajnik Guenter Guillaume vzhodnonemški vohun. Marcus Wolf je slepil in speljeval na napačno sled celotno administracijo tedanje Zvezne republike Nemči- so ga morali dati v remont, kljub temu pa bolgarski strokovnjaki trdijo, da lahko nuklearka brez nevarnosti obratuje še dvajset ali trideset let, s čimer pa se zahodni eksperti niti naključno ne strinjajo. Menijo, da bi morali do leta 1995 vse reaktorje v nuklearki Kozlodujev zapreti, saj njihovo obratovanje postaja prava ruska ruleta. Bolgari iz več razlogov ne popuščajo, v ospredju pa je seveda ekonomski vidik. Kozlodujev daje skoraj polovico celotne bolgarske električne energije. da se brani s prostosti. Poznavalci močno dvomijo, da bo legendarni Misha kadarkoli kaznovan za svoje vohunstvo, četudi je ohranjal in odstavljal z oblasti najvišje politike. Ta sodobni supervohun je s svojimi agenti dosegel, da je na primer socialdemokratski kancler Zahodne Nemčije Willy Brandt leta 1972 ostal na oblasti, čeprav mu je šlo za nohte. Demokrščanskemu poslancu Juliusu Steinerju so preprečili, da bi glasoval za nezaupnico. Wolf je bil namreč zaradi njegove vzhodne politike na Brandto-vi strani. Dve leti zatem je Brandt odstopil, potem ko se je razkrilo, da je njegov oseb- je. Toda sodišču je postavil neprijetno vprašanje, katero državo je pravzaprav izdal, on se mora zagovarjati na sodišču, medtem ko njegov nekdanji kolega Klas Kinkel opravlja dolžnost zunanjega ministra Nemčije. Še bolj neprijetno je tisto, kar bi Wolf lahko povedal in kar ima najverjetneje skrbno shranjeno v kakšnem zanesljivem skrivališču ali v trezorju. Ko je leta 199rprišel v Nemčijo, je zagrozil z objavo škandalov iz svojih arhivov, kjer so popisana skrivna ' dejanja zahodnonemške obveščevalne službe. Mnogi so se tresli, nemško ustavno sodišče pa že od julija 1991 razmišlja, kaj naj storijo z Mar-cusom VVolfom. KUVAJT FRIZERJI BREZ SLUŽBE Prav kmalu bodo v Kuvajtu frizerji očitno ostali brez službe. Tam bo namreč v teh dneh stopil v veljavo zakon, ki po islamskih zakonih prepoveduje moškim, da bi oblikovali ženske pričeske. Kazni bodo zelo stroge in oblast bo neusmiljeno zaprla vse salone, v katerih ne bodo spoštovali odredbe. Prepoved je posledica odločitve Ministrstva za islamska vprašanja, ki je menilo, da je proti verskim pravilom, če se moški dotikajo žensk, ki niso njihove zakonite žene. Frizerjem so dali pol leta časa, da si najdejo drugo zaposlitev. Frizerji seveda ogorčeno ugovarjajo, saj si mnogi med njimi s tem poklicem že desetletja služijo kruh. Oblast je mnenja, da bo s to prepovedjo prizadeta le kakšna desetina frizerskih salonov. ZENA MU JE ODSEKALA PENIS Policijski viri trdijo, da je neka ženska v Manassasu s kuhinjskim nožem odrezala možu penis, po tistem, ko naj bi jo posilil. Devetindvajsetletni možak se nahaja v bolnišnici, njegovo zdravstveno stanje je zadovoljivo, zdravniki pa so mu uspeli njegov moški ponos spet vrniti na pravo mesto. Ženo so obtožili za težko telesno poškodbo, ker pa moža tačas ne morejo zaslišati, ni vložena obtožnica za posilstvo. Zakonski par je imel po navedbi tožilca v zakonu precej velike težave. Po posilstvu je mož zaspal, žena je odšla v kuhinjo, vzela nož in mu odsekala dve tretjini penisa. Zgodaj zjutraj je pohitel v bolnišnico, policija pa na njegov dom, da bi tam našla preostanek uda. Ni ga bilo, tedaj je iz telefonske govorilnice telefonirala žena, povedala za posilstvo in pojasnila, da je v paniki pobegnila. Penis je vzela s seboj in ga vrgla iz avta na nekem križišču. Policaji so ga našli, spravili v led in ga nemudoma pripeljali v bolnišnico, kjer so ga po zapleteni operaciji po devetih urah vrnili lastniku. STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI ■iij itiilifili! HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. □ Vseh načrtov v prihajajočem obdobju ne boste mogli uresničiti, najvažnejše skušajte nekoliko odložiti in počakajte na primernejši čas. Aktivnosti, povezane z učenjem, dogovori ali potovanji, bodo zadovoljujoče. Zanesite se na preizkušene rešitve.Sreč-ne številke: 2, 6, 7, 12, 23. Bik 21. 4.-20. 5. V zasebnem življenju boste do-UMl življali razcvet, tudi na poslovnem področju se vam bo uspelo izogniti vsem večjim težavam, če odmislimo nekaj manjših finančnih zagat, ki pa ne bodo trajne. Bolj se boste posvetili družabnemu življenju. Srečne številke: 3, 5, 9, 10, 25. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Dvojct E33 Vaše razpoloženje bo spremen-I Ijivo, nihali boste med zadovoljstvom in občasno nervozo. V intimnem, življenju pa pozor, nikakor se ne prenaglite in ne dopustite, da stvari dozorijo. V službi boste preobremenjeni, zato malo izprežite. Srečne številke: 1, 7, 8, 13, 28. Rak 22. 6.-22. 7. Vladavina vašega znamenja vam prinaša veliko dobrega, vendar pakljub temu vajeti ne smete izpustiti iz rok. Prezgodaj se ne veselite, saj boste na pozitiven razplet dogodkov morali počakati še vsaj nekaj časa. S prijatelji se boste dobro razumeli-.Srečne številke: 5, 7, 8, 15, 20. Lev 23. 7.-23. 8. J Pred vami je neugoden teden, BAm v katerem se lahko zgodi, da vas bodo pestile zdravstvene težave, preveliki napori na delovnem mestu in pretirano obremenjevanje. Tudi v ljubezni ne bo vse idealno, s tem se morate čimprej sprijazniti. Razumno naprej. Srečne številke: 1, 6, 8, 16, 29. Devica 24. 8.-23. 9. Lažje boste zadihali, saj bodo ISmA določene napetosti, ki so vas dalj časa obremenjevale ostale za vaši- OSAMUENA ZVEZDA Pred kratkim so na dražbi v londonskem Sothebyju prodajali spet nekaj za navdušene zbiralce. Znesek za pisma slavne, a nedvomno zelo osamljene filmske zvezde, so kolekclonarji dvignili na 26.450 funtov ali okoli 40.000 dolarjev. Pisma je kupil petičnež s Floride, ki je Greto Garbo poznal več kot štirideset let. Vseh 66 pisem, ki jih je Garbo med leti 1932 in 1973 pisala igralki in pisateljici poljskega porekla Salki Ste-uermann Viertel, je otožne vsebine. »Žalostno je biti sam, včasih pa je še težje biti s kom drugim,« piše božanska Greta. Nekatera pisma so dolga tudi po sedem strani in razkrivajo veliko osamljenost zvezde, ki je v visoki starosti umrla pred tremi leti. »Zgubila sem se v puščavi, se zaprla pred svetom, ker ne želim, da bi kdo vedel, kje sem. Ves čas sem utrujena, življenje je enolično, saj si sploh nič več ne želim,« je pisala prijateljici. Na isti dražbi so za 5750 funtov (približno 8700 dolarjev) prodali steznik, ki ga je v filmu Avtobusna postaja nosila Marylin Monroe, strojnica, s katero je Sean Conne-ry kot James Bond rokoval v filmu Goldfinger, pa je dosegla ceno 4600 funtov ali 6900 dolarjev. NESSIE Pred nekaj dnevi naj bi nek mlad škotski par v jezeru Loch Ness spet videl legendarni čudež, skrivnostno bitje, za katerega pravijo, da domuje v globinah jezera. Ženska je izjavila, da sta ona in njen fant opazovala bitje s psevdonimom Nessie in to deset minut, preden se je potopilo v globino. »Nenadoma sem "opazila, da se iz vode dvigata glava in vrat živali, ki je bila podobna žirafi. Bilo je to le sedem metrov od obale in čisto blizu naju,« je dejalo dekle. »Gledala sva, kako plava, oklevala je, stegovala in krčila vrat. Bila je svetlo rjave barve. Natančno sva jo videla.« Od tridesetih let našega stoletja je na tisoče ljudi trdilo, da so videli Nessie, na obalo jezera pa v upanju, da bo vsaj za trenutek ugledalo veliko skrivnost, dre po pol milijona turistov. Mnogi so skušali bitje fotografirati, a vselej se je izkazalo, da gre za nekaj drugega, za čoln, za deblo in v enem od primerov za poginjenega konja, ki ga je voda nosila po gladini. mi petami. Počutili se boste odlično, polni energije boste korakali skozi dejavnosti in optimistično skozi zasebno življenje. Obrestovalo se vam bo.Srečne številke: 4, 7, 9, 15, 22. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Če ste že zaposleni ali še študi-' rate, bodo naslednji dnevi za vas velika obremenitev. Zastavili ste si visoke cilje, za katere boste prisiljeni marsikaj tudi žrtvovati. Pazite na zdravje in prehrano. Ne obremenjujete se s težavami v ljubezni.Srečne številke: 1, 6, 8, 17, 21. Škorpijon 24. 10.—22. 11. 3 Do nedavnega zanimivi in obe-™***“tavni dogodki v ljubezni bodo postali problematični. S trezno glavo lahko brez večjih posledic prebrodite nastalo krizo in ustvarite prijetno ljubezensko razmerje. Skušajte se razbremeniti in sprostiti. Srečne številke: 3, 4, 7. 13, 26. Strelec 23. 11.-21. 12. Relativno ugoden vsakdanjik bodo motile le manjše ljubezenske težave, morda celo zdravstvene. Na delovnem mestu pokažite strpnost, da ne boste zapadli v nepotrebne konflikte. Zdelo se vam bo, da vam partner ne nudi dovolj podpore. Ne glejte čr-nobelo. Srečne številke: 4, 5, 8,12, 29. Kozorog 22. 12.-20. 1. fcTjil Vladavina Raka bo mnogim ko-zorogom prinesla pravo pravcato revolucijo v ljubezni. Odpirajo se vam nove možnosti, morda z osebo, s katero ste tudi poslovno povezani. Zavedate se, da se v vaše življenje vtikajo premnogi, torej naredite temu konec. Srečne številke: 1, 3, 8, 11, 24. Vodnar 21. 1.-19. 2. V odnosih s partnerjem bi bila dobrodošla večja mera pozor-nostiin previdnosti, pokažite mu naklonjenost in razumevanje, sicer se lahko zgodi, da bi bili v končnem razpletu prizadeti vi. Posvečali se boste umirjenemu družinskemu življenju ter delu. Srečne številke: 3, 7, 9, 17, 22. Ribi 20. 2.-20. 3. Cu2v ljubezni bosta še vedno pre-EmZ! vladovala nemir in negotovost, partnerjevo obnašanje boste dojemali kot nerazumljivo, poskusite ga razumeti in pripraviti na pogovor in trenutek iskrenosti. Na delovnem mestu vam bodo naložili nove obveznosti. Srečne številke: 2, 7, 8, 15, 27. TUDI NAROD POTREBUJE SPOMIN Drugi splošen poziv ob 400-letnicl slovenske zmage pri Sisku (1593) Samostojna zgodovina je za vsak narod hrbtenica njegove politične zavesti, osveščenosti in samopotrditve. Zato vetja po vsem svetu nenapisano pravilo, po katerem uvrščajo to vedo na ugledno in visoko raven v javnem izobraževanju. To pa nikakor ne velja za Slovenijo, kjer so domači zgodovini dodelili malo pomembno vlogo, in jo celo obremenili z razlagami in sumničenji, ki v slovenskih ljudeh vzbujajo občutek manjvrednosti. Takšno podobo naše preteklosti prikazujejo potem kot resnično »znanstveno« podobo slovenske zgodovine, brez olepševanja. Naš zgodovinsko-politični besednjak je dejansko nastal še v prejšnjem stoletju, ko so nacionalistične ideologije, kot pangermanstvo in panslovanstvo, s porajajočim se ilirstvom oziroma jugoslovanstvom, preplavile takratno avstrijsko monarhijo. Vsaka od teh ileologij se je sklicevala na zgodovinskost, to je državotvornost naroda, katerega je predstavljala, in težila za tem, da to-isto odreka drugim, zlasti manjšim narodom. Med takimi narodi, ki so jih, in to celo na univerzitetni ravni, razglašali za nezgodovinske, smo bili tudi Slovenci. Bili naj bi narod brez vsakega smisla za državotvornost, nesposobni samostojnega političnega življenja. Narod, ki naj bi vsled tega izginil, in prepustil svoj prostor domnevno bolj zgodovinskim sosedom, bodisi Nemcem bodisi Italijanom, če ne že tudi Srbom. Tistim narodom torej, ki naj bi po lastnem zatrjevanju ustvarjali zgodovino, in naj bi jim zaradi tega pripadala tudi prihodnost. Nova preučevanja in spoznanja, do katerih so prišli v zadnjih letih mnogi raziskovalci, nam zgodovino Slovencev odkrivajo v povsem drugačni luči, in jo postavljajo v odkrito nasprotje s tisto žalostno sliko, kakršno še vedno najdemo v zastarelih učbenikih zgodovine. Ob novih spoznanjih se odpira vedno večji prepad med zgodovinsko resničnostjo in stališči uradnega slovenskega zgodovinopisja, ki dogajanja v naši zgodovini ni zmoglo in še vedno ne zmore poimenovati s pravim imenom in pomenom. Med tistim zgodovinopisjem, ki ne zmore priznati dejstva, da 4 smo bili Slovenci narod, ki je skozi vse obdobje svoje zgodovine ohranjal lastno državnost. Dejstvo je namreč, da smo bili državotvoren narod, ki mu je tudi v evropski zgodovini pripadalo posebno mesto, ko je Evropo več stoletij branil pred Turki, ki so bili ena največjih velesil v svetovni zgodovini. Prav letos poteka 400 let od bitke pri Sisku leta 1593, v kateri je nekaj tisoč mož slovenske vojske uničujoče porazilo ogromno turško vojsko z okoli 40 tisoč vojščaki. V slovenskih zgodovinskih knjigah pa je ta bitka povsem zamolčana, kar nikakor ni edini primer. S kakšnim namenom ? Pozivamo zgodovinarje, naj slovenski javnosti prikažejo resnično podobo domače zgodovine, brez poudarjanja neke mračnosti in ne-srečnosti. Takšno podobo, ki bo našim ljudem in njihovi zavesti v spodbudo. Slovenci imamo v svoji zgodovini tudi še kaj drugega kot samo kmečke upore, hlapčevstvo in menda 1000-letni nemški jarem, izpod katerega naj bi nas rešilo šele »bratsko« jugoslovanstvo leta 1918 ali mogoče 1945. Čas bi že bil, da se tudi v odkrivanju svoje preteklosti postavimo na lastne noge. ZVEZA 21, SLOVENSKA KRAŠKO NOTRANJSKA STRANKA, Postojna JAVNA ZAHTEVA Po poplavi 1991 je poskus sežiga poplavljenih zdravil iz celjskega zdravstvenega centra v TE Šoštanj sprožil vrsto protestov in postopkov. S problemom se je ukvarjala celo posebna skupina poslancev RS. Zelo dejavna je bila takratna komisija RS za varstvo okolja in naravne dediščine (predsednik dr. Hubert Požarnik). Takrat so zdravila odpeljali nazaj v Celje, skupščinska komisija pa je sporočila, da so se dogovorili, da bodo problem ravnanja z neuporabnimi zdravili rešili v Krki in v Leku. In kako je danes? Več sto kilogramov zdravil razpada v stari transformatorski postaji celjske bolnišnice. Naj spomnimo, da je zdravstveni center Celje ta-' krat imel tudi pripravljeno rešitev - po zmerni ceni - uničenje zdravil v Avstriji. Menimo, da menjava v parlamentu po lanskih volitvah nebi smela biti ovira za razširitev problema, čeprav je šlo že takrat za nerazumljivo zamudo. Tudi zamenjava na vrhu sanitarne inšpekcije ne more biti razlog, da zdravila še čakajo. Prosimo za javna pojasnila, hkrati pa zahtevamo, da se začne postopek za ugotavljanje odgovornosti. Pobudo naj sprejme skupščinski odbor. Nadaljnje norčevanje iz že davno sprejetih sklepov pa je vsekakor nedopustno. Nenazadnje gre za pravno državo. Ekološki pozdravi Za 10 SEG-a Tajnik KAREL LIPIČ »PRLEKIJA« Kdaj tvoja resnična zgodovina Iz NOB? Da bi zgodovina iz časa druge svetovne vojne na ljutomerskem področju bila objektivna, jo je potrebno dati na prepih resnice in ji tako priskrbeti tisto vsebino, ki ji bo zagotovila vsaj 85% resničnost, česar dosedanja nima. Poskrbeti je potrebno, da bodo zanamci - naš narod imeli vsaj približno verodostojno zgodovino, zato jo moramo dati na prepih, da se do sedaj nabrana mlakuža očisti. Vzrok, da sedanja zgodovina ni resnična, pa je pripisati medvojnim ilegalcem, kateri se imenujejo tudi za borce, čeprav njihova dejanja med in tudi po vojni tega ne potrebujejo. Piscu knjige je pripisati samo to napako, da opisov posameznikov ni preverjal, ampak je njihovo kot resnico vključil in opisal kot resnično. Glavno vlogo pri tem, da je zgodovina v mnogih primerih neresnična, pa nosi komisija pri Obč. združ. ZZB Ljutomer. Tozadevne odgovornosti pa se tudi ne more odreči takratna predsednica Obč. združ. ZZB NOV gospa Pirher Milena, katera je v času zbiranja podatkov bila že seznanjena z zapisnikom z dne 25.5.1979, v katerem je prav glede na pisanje zgodovine podano določeno stališče borcev in to: Ivajnšič Slavka, Špindler Dušana, Hojs Danijela in Červič Staneta. Ta zapisnik bi pri pisanju zgodovine morali upoštevati, če ne za drugo pa vsaj za preverjanje. Ker pa je prevladala težnja, da se mora vse negativno izpustiti - skriti, je pač zgodovina takšna, kot je, je v mnogočem neresnična, deloma pa tudi kontradiktorna, kar vsak bralec brez težav lahko opazi in ugotovi. Posebno je poudariti potrebno, da je narodno osvobodilni boj bil boj za obstanek in identiteto Slovencev in da je kot tak za obstoj slovenskega naroda bil celo nujno potreben in ustanovitev OF 27.aprila 1941 veliko upanje. Dolomitska izjava pa že prvi ne tako mali polom z dalnosežnimi posledicami med Slovenci. Kot posledica so se pojavila hinavščina, dvoličnost in laž. Posebno to velja v nekaterih primerih za ilegalske vrste. Ljudje so hitro videli, da se ilegalci z Nemci niso voljni in tudi ne pripravljeni, prav tako pa tudi nesposobni se boriti drugače kot propagandno in s skrivanjem ter tu in tam s kakšno provokacijo. Tako so ilegalci postali ponekod osovraženi ali pa vsaj nespoštovani, kar je pri nekaterih, tudi pri tistih, ki so jih podpirali, ali bolje rečeno vzdrževali, ostalo vse do danes, v kolikor so še živi. Sramotno in najslabše za ilegalce pa je dejstvo, da niti enkrat niso vsaj poskušali rešiti talcev, čeprav so zato obstojali objektivni pogoji, streljanje pa so tudi oni s svojimi dejanji marsikje povzročili. (Mala Nedelja, Stara cesta, Cezarjevci, itd.) To je bila posledica umora ing. Ferda Lupša. Na teh mestih je obstojala konfigurativno zemljiško zaščitna možnost, da bi lahko številčno močnejši ilegalci izvedli napad in tako osvobodili talce, če bi imeli vsaj malo vojaške veščine in poguma. Ker pa tega niso -storili, so dokazali, da niso nobeni borci, ampak samo v ilegali čakajoči »skrivači«, ki samo čakajo na konec vojne in prevzem oblasti. Če bi se borci na frontah tako borili, bi bili Nemci še danes v Ljutomeru. Prej ilegalci po vojni že le-galci so bili prepričani, da je njihov oblastni poligon večen, zato so si tako v zgodovino dali zapisati svoje funkcije iz ilegale, da so tako svojo medvojno in tudi povojno obdobje tudi morilsko v svojo korist opravičevali. Ko pa je prišel čas delne sprostitve informacij in so se tako začela njihova dejanja razkrivati, naenkrat niso več nič vedeli, nič nikomur niso storili, saj niso nič, kar se jim pripisuje, bili. Dejstvo pa je, da je od njih bilo ubitih lepo število ljudi med vojno in tudi po vojni. To pa je tudi razumljivo, saj so nekateri bili najprej okupatorski aktivisti pa tudi inštruktorji VVermanschafta, pozneje pa aktivisti OF in še naprej dvoličneži v povezavi, če ne z Nemci pa vsaj z Nemkami, kjer so imeli tako zaščito tudi pri Nemcih, pa tudi taki, ki so imeli tudi otroka z Nemko, katero so po vojni pod grožnjo umora pregnali. Prav radi takšnih pa so potem tudi pravi borci poznejšega datuma, četudi so prišli v NOV preko nemške vojske, bili prizadeti. Iz tega razloga bi bilo prav, da bi se borci diferencirali in distancirali tako, da bi se ugotovilo, kod je bil pravi borec in kdo kaj drugega. SKRIVAČI! Posebno poglavje pa so skrivači, kateri se imajo za aktiviste in tudi borce in prav zato jih je potrebno definirati na poštene in nepoštene. 1. Pošteni skrivači so bili tisti skrivači, kateri so se samo skrivali in niso nikomur grozili, nikogar nadlegovali, pa bilo, da so dezertirali iz nemške vojske, ali v njo sploh niso vstopili, ker so se že prej skrili. 2. Nepošteni pa so tisti skrivači, kateri so prebivalce izsiljevali, včasih tudi terorizirali, nekatere tudi pretepali, potem vzeli, kaj se jim je zdelo potrebno ali pa zanimivo. Po vojni pa so na njih največkrat pozabili, jih »obdarovali« z velikimi davki, obveznimi oddajami, itd., kar vse so v zgodovini zamolčali. AKTIVISTU Postaviti je potrebno tudi vprašanje aktivistov. Kdo je lahko bil politični aktivist, kakšen je bil in kakšen naj bi bil. Prav gotovo, da je moral biti politični aktivist zelo razgledan človek. Za tako težko aktivistično delo je moral imeti veliki maturi primerno veliko obzorje. Moral je poznati vsaj dva različna politična sistema, da je lahko enega favoriziral, drugega pa argumentirano zavračal. Imeti je moral primerno avtoriteto in uživati ugled med ljudmi... Takšnih pa je bilo zelo zelo malo na ljutomerskem področju, zato je nastalo nasilje, in to dvojno nasilje. Na eni strani okupatorska policija in vojska, na drugi strani tako imenovani ilegalci »aktivisti«. Tako za prve kot za druge pa velja, da niso spoštovali nobenih pravil kulturnega obnašanja do ljudi - do domačinov, saj so tako eni in drugi izsiljevali in morili, čeravno vsak z drugačnim izgovorom. Prav na podlagi takšnega delovanja pa je prišlo do preveč krvavih ekscesov, ki se ve za nje, niso pa še strokovno raziskani in to naj bo naloga zgodovinskega društva Ljutomer. Stališča borcev ilegalcev do borcev regularnih vojaških enot: Po vojni so bili ilegalci priznani za borce, tako so dobili dvojno priznanje, se tako izognili služenju vojne obveznosti in se kot taki polastili oblasti. Borci regularnih enot iz raznih front - le ti se lahko smatrajo za prave borce, saj so v bojih na frontah pregnali sovražnika in osvobodili domovino, pa so v očeh skrivačev postali skoraj v celoti drugorazredni borci. Bili so deležni celo žaljivk, da so v NOB vstopili 5 minut pred dvanajsto in to od tistih, kateri niso osvobodili niti milimetra domovine. Ker so se ti borci počasi in sukcesivno demobilizirali, za njih dostikrat ni bilo pravih služb - zaposlitve. Ostali so še do nedavnega manjvredni tudi v republiškem krogu, posebno, če niso bili člani KP. Najštevilnejši borci regularne enote ljutomerskega področja so bili borci 5. prekomorske brigade, formirane v Italiji v mestu Gravina, decembra 1944. To je bila elitna močno oborožena brigada s 4. operativnimi bataljoni, spremljevalno četo in dopolnilnim bataljonom. Dopolnilni bataljon pa je imel veliko srečo, da se mu v Dalmaciji in Liki ni bilo potrebno bojevati in tako je prišel samo na razformiranje brigade šele po bojih, ne samo v Liki, ampak tudi v Sloveniji, tako je bila 5. prekomorska brigada razformirana 20. aprila 1945 v Črnomošnjicah, potem ko je uspešno zaključila boj v Podturnu. Ob razformiranju 5. prekomorske brigade 20. aprila 1945 se je brigadi priključil tudi 5. bataljon, v katerem je bil zastavonoša Štebih Franjo, ki je na sliki stran 363 knjiga »PRLEKIJA« 5.2.1987. Kajti 5. ali t. i. dopolnilni bataljon 5. prekomorske brigade je bil formiran pozneje od brigade in to po novem letu 1945. Tako so borci 5. ali t. i. dopolnilnega bataljona prišli sveži brez bojev v Slovenijo in po razformiranju 20. aprila 1945 bili razdeljeni v 15. in 18. devizijo z ostalimi borci vseh štirih bataljonov. VPRAŠLJIVE NAVEDBE V KNJIGI »PRLEKIJA«?I V knjigi »PRLEKIJA« na strani 238 je naveden dopis z dne 13.10.1944, v katerem med drugim beremo: V na-šefn okrožju bi bila potrebna manjša enota, ki bi nam služila za opravljanje manjših akcij, likvidacij, izsiljevanj in za mobilizacijo, da ne bi bilo vsega tega treba delati našim aktivistom itd. Tukaj se priznava žalostno dejstvo delovanja aktivistov itd. ter kažejo znaki idejne revolucije, česar se je, močno upam, tudi zavedal pisec knjige prof. Drago Novak. Mislim, da je s tem pustil odprta vrata razmišljanju in tudi ugotavljanju ilegalnega dela ter temu primerno ocenitev in tudi ugotavljanje ilegalnega dela in s tem tudi primerno ocenitev ilegalcev - borcev - aktivistov in kar je še podobnih titul. Drug tak primer je na strani 308, kjer piše, da so partizani iz Ljutomera in okolice 8. maja 1945 ustanovili majhno partizansko enoto - Prleško četo s 45 mož, večinoma domačinov in aktivistov, ki so prišli na pomoč teh krajev. Tu se vidi vsa njihova medvojna in tudi povojna hrabrost in je dokaz, da so borci postali šele po vojni. Dejstvo je, da so na poti v Ljutomer na Kamenščaku srečali Bolgare, kateri so bili že dva dni v Ljutomeru in so Ljutomer že očiščen od Nemcev, že zapuščali. Kljub temu so se ljutomerski partizani ustrašili in namesto, da bi šli naravnost v Ljutomer, so obrnili v Radomerje in iz zapadne na južno stran, od koder so potem poslali še ci-vile v Ljutomer gledat, če so res Nemci že odšli. Ko so potem dobili obvestilo iz Ljutomera, da v Ljutomeru ni nobene vojske več, so se napotili »osvobajat« Ljutomer in ga tudi osvoboditi z velikim propagandnim »dimom« brez streljanja in brez krvi. Niso bili niti toliko hrabri, da bi nevtralizirali 2 ostala nemška vojaka, ki sta za pobeglo nemško vojsko minirala mostove. Tretji neresničen opis v knjigi »PRLEKIJA« je na strani 321, kjer se opisuje ci-klostilna tehnika »Marjetka«, pri Mali Nedelji, oziroma v Kuršencih pri Vrbnjak Liziki. To tehniko je priskrbel Špindler Dušan iz Maribora. ‘i Opisano je, da so pisali v tej tehniki letake, katere je raznašal Stanko Pintarič - Save. Iz zapisnika Obč. združ. ZZB NOV Ljutomer z dne 25.5.1979 pa je razvidno, da tehnika nikdar ni bila v Kuršencih pri Vrbnjak Liziki, kot to vsiljuje Červič, ampak v hiši Senčarjevih, katere so kot zavedene Slovence Nemci izselili. Tehniko je vodil Zvonko Čebin, trgovski pomočnik, kateri je tudi ob izdaji decembra 1943 bil radi tega ustreljen. To ciklostilno tehniko pa je opljuval Červič Stanko - Bojan s svojim pismom z dne 4.5.1978, v katerem g. Špindler Dušanu zapisano pove: »Tehnika ni bila v Bučkov-cih /tj. Mala Nedelja), ampak v Kuršencih, v kateri sta delala samo Dragica (o.p. njegova žena TF) in Čebin Zvonko, dočim Hanžel Tonček ni imel pri tem nobene zveze. Tudi to ti je znano, da se ni natisnil niti en letak, ampak samo ponatis slovenskega poročevalca z nekim prispevkom Vojka. Konec citata«. Tako o tehniki dvakrat popolnoma različno, kako mu kdaj paše, resnice pa ni in tudi ne bo upošteval. Gospod Červič je leta 1978 tudi zapisal, da ima laž kratke noge. Pri njegovi pa ni čisto tako, njegova laž ima petdesetletno potovanje skozi izmišljotine »njegovega herojskega časa«. S takšnimi in podobnimi izmišljotinami nastopa g. Červič Stane - Bojan ves čas po vojni in se tako predstavlja za nekega velikega vodja v NOB na Ljutomerskem in tudi prekmurskem področju, kar pa je nasprotno resnici, ki so jo in jo še nekateri tudi sedaj opisujejo čisto drugače. Njegovo delo ocenjujejo negativno in to: Šumenjak Dane - Miran, Alt Franček - Milan, Nemec Ivan - Vojko, Špindler Dušan in Štefan Kuhar. Vsi ti so imeli opravka z njim med vojno in tudi po vojni in so tudi pravi borci za resnico in ne za Červičeve izmišljotine. Tudi njegovi spomini, katere je objavil v Pomurskem Vestniku so si sami sebi nasprotni, pa tudi fizično so neizvedljivi. S takšnimi izmišljotinami je opljuval samega sebe, razvrednotil zgodovino resnice tako za ljutomersko kot tudi za prekmursko področje v tistem delu, kjer opisuje svoje delo, razkrinkal samega sebe s svojim dvoličnim opisovanjem. Posebno vprašanje pa je, kako je lahko s takšnim delom dobil »SPOMENICO 1941«. Že samo dejstvo, da navaja tri datume vstopa v NOB in to: 1. mesec marec 1941, 2. marec 1942 3. junij 1942 skupaj z Ivanjšič Slavkom, kar je najbrž res. Hote ali nehote pa g. Červič Stane - Bojan noče nikjer zapisati, da so vse postojanke NOG, v katerih se je kdaj zadrževal, propadle, bile so radi premajhne konspiracije nekako izdane, mnogi ljudje pa doživeli aretacije, nekateri so bili tudi ubiti in to vse od: I. Pohorskega bataljona, Male Nedelje, Razkrižja, Trnja v Prekmurju, Črešnovec v Prekmurju in pri Brumnu v Murski Soboti, dokler ni bil na Veneču ujet in je tako končal svojo pot v NOG. Cilj OF pa ni bil, da bi morale postojanke padati radi lahkomiselnosti, posebno, če se takšnemu vedno posreči izvleči, saj to lahko vzbuja tudi določene sume. Težko verjetno namreč je, da se je vse zgodilo naključno - slučajno... Možno je, da se na tak način tudi lahko koga nezaželenega odstrani na račun okupatorja. Nadaljevanje na 21. strani N0WU90BA * * * * » * * » * ♦ * * * * * . * i » ♦ » * » » * » * » » * * * * * » * * » » * * » * * * * * » * » » * * * l * * * » KATALOŠKA PRODAJA KUPUJTE CENEJE N01%90BA AVTO IONIZATOR F RAZPRŠI in NEVTRALIZIRA vse težke delce v vašem avtu. (Nevtralizira CIGARETNI DIM, f OSVEŽI ZRAK) Enostaven priklop, na na vtičnico vžigalnika ENOSTAVNO, HITRO in EKONOMIČNO do svežega zraka v vašem avtomobilu. CENA: i. 920,00 SIT + poštnina * * * * * * * * * * * * * * * * * » * * * * * * * » * * * * * * * * * * * » * * * NIČ VEČ ZAKAJENIH PROSTOROV I ★★♦★★♦★★★★★★♦★***********fc » * * * * * » * * ♦ * ♦ ♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ » ♦ A * * * * * * ♦ ♦ » ♦ A 4 4 * * * ft A ♦ * A * » * * * * » EKOLOŠKI PEPELNIK GO-GO Prijatelj kadilcev, predvsem pa NEKADILCEV. S posebej vgrajenim dvojnim filtrom (karbonski granulat in sintetična tkanina, ki absorbira dim) skrbi za čistejši zrak v prostoru. Za delovanje potrebuje dva 1.5 V baterijska vložka (nista priložena) POSKRBITE ZA PRIJETNO POČUTJE IN ZDRAVO BIVANJE VAS IN VAŠIH OTROK. CENA: 2.880,00 SIT + poštnina * J * DEKLETA IN ŽENE - LAHKO STE ŠE LEPŠE * * * * * » * * » * * : * * * * * » * » * * * * * * * * * * * SAMOLEPILNE TREPALNICE iz naravne dlake; odlično pristajajo vsaki ženski od 14 do ... let. Priloženo lepilo vam omogoča trajnejšo uporabo. CENA: 1.584,00 SIT + poštnina 4FW UMETNI NOHTI različnih barvah s priloženim lepilom. Lahko vam ponudimo: 3 vrečke po 20 kosov v treh barvah in to: ROŽNATA, BISERNA in RDEČA. %**★★•****★**■*★★★★★*★**★★★★★★★★*★**********■******♦***■*******'***1^***^^******************-*****'***1*'* ****** * S polletno naročnino imate že plačan komercialni oglas velikosti 5 cm v stolpcu. S plačano naročnino za pol leta ali celo leto pa povrh tega postanete kandidat za pol kilograma čistega zlata. Spoštovani naročniki! Časi so takšni, da smo se žal prisiljeni marsičemu odpovedati. Le enemu samemu se ne smemo - informacijam. Časopis Nova doba pa skrbi za pravočasno in resnično informiranje. Kaj še daje Nova doba? ENAKO CENO ČASOPISA ZA NAROČNIKE ČEZ VSE LETO Mali oglas zastonj Zanimivosti iz sveta glasbe in svetovne mondene družbe Televizijski program in napovedi za prireditve Z izpolnjeno in poslano naročilnico postanete član velike družine časopisa Nova doba. Naročnino nakažite na žiro račun Nove dobe pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455. NOV^OBA NAROČILNICA Ime.................priimek............... naslov.................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov .......................................... Na gornji naslov mi pošljite.izvodov. (število) Obvezujem se. da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika Pol kilograma čistega zlata za stare in nove naročnike tednika Nova doba NAGRADA ZA ZVESTOBO Začetek nove velike nagradne igre Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje Edini pogoj: plačana naročnina MALI OGLASI NAJEM RAČUNALNIKA! Od ene ure do več tednov. Rezervacije na telefon 063/ 28-785 PARCELO s hišno številko, kletjo in vinogradom, cca 53 arov. Franc Žavski, Senovi-ca, Šmarje pri Jelšah, tel.: 063/821-755 ŽELITE DOBER NASVET, predračun, ki vam bo pomagal pri odločitvi, potrebujete strokovno vodstvo in nadzor pri gradnji vašega novega doma, potem je naslov »Dom 2000« pravi naslov. Tel.: 0601/ 21-741 KOLO JUNIOR ROG in brako prikolico prodamo. Tel.: 063/411-003 PROSTOR PRIMEREN ZA TRGOVINO oddam v centru Novega mesta. Tel.: 061/ 51-701 MALE KRAŠKE OVČARJE, moped 14 TLS in fiat 132 ugodno prodam. Tel.: 069/ 24-665 OSEBNI AVTOMOBIL UNO 75 SX Le., z dodatno opremo, registriran do februarja 1994, zelo malo rabljen, prodamo. Gostilna Rajh, Bakovci ZAMRZOVALNO SKRINJO, 4001, malo rabljeno, prodam. Tel.: 069/ 81-742 STANOVANJSKO HIŠO v središču Ljutomera prodam. Tel.: 069/ 716-050 V POMURJU (M. Sobota, Lendava, Ljutomer, G. Radgona, Radenci) in drugje prodajamo, kupujemo, najemamo, oddajamo, zamenjujemo hiše, stanovanja, počitniške hišice, gradbene parcele, poslovno-gostinske prostore, kmetijske posesti, gozdove. Velika izbira, ugodne cene, obročno odplačilo. Dil, d. o. o., Arh. Novaka 4 (stara kirurgija), tel.: 069/ 32-322, telefaks 069/ 33-001 NJIVO IN TRAVNIK v izmeri 1,5 ha na Vel. Dolu pri Koprivnici prodam. Marija Pečnik, tel.: 0608/ 79-486 PARCELO, 1260 m2, s staro hišo, elektrika in voda, ob glavni cesti Mokronog-Šev-nica, poceni prodam. Tel.: 068/49-118 ŽALUZIJE, ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. Tel.: 069/ 44-662 JUGO SKALA 55, letniku/ 88, ohranjen, garažiran, prodam. Tel.: 068/ 73-287 LIPICANCA, starega 14 mesecev, brez papirjev, prodam. Šempas 59, Potočevo. RAČUNALNIK, novi model Commodorja C 64, z barvnim monitorjem, kasetnikom, igralno palico in igrami, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 066/ 34-851, zvečer MALI OGLAS ZASTONJ KuP0N MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. ceste po dolini in nasipu pri Čebulovcu nas ponovno opozarja, da izbirajo na Ministrstvu za promet in zveze morda res najcenejšo, toda Tukaj je podanih samo ne- krat nepristransko to materi- usodno varianto, k/bo spro-kaj podatkov in misli v smeri jo tudi kmalu obdelali. */a tiepopravliivo opustoše- resničnosti o ljutomerski Zato prijatelji resnice zdru- njev naravi, zgodovini opisani v knjigi žimo se, da resnico dokonč- Slovensko »PRLEKIJA” in tudi širše, ka- no odkrijemo, takšna kakrš- n(f ',n druge organizirane teri so po mojem relevantni, na je. Le tako bomo morda skupine s P^ohnimi cilji na Ostalo je marsikaj, predvsem izpolnili našo dolžnost in na- °bal' umori, o čemer sem že pisal še zanamce obvarovali česa kemu odločanju. Zahtevamo, podobnega. in to o tistih, za katere kaj vem. Ostalo upam, da bo še vse prišlo na vrsto. Mislim pa, da je po do sedaj navedenih podatkih na podlagi opisov od leta 1990 dalje v revijah in časopisih, muzejskih listin, pa tudi iz knjige »PRLEKIJA« možno ugotoviti vsaj 85% resnice za okupacijsko dobo 1941 - 1945. Za takšno delo pa je potrebna nepristranska komisija, katera mora imeti interes najti resnico. Sedanja tega interesa nima. Jasno pa se mora tudi opredeliti stališče, da se vse to dela samo zato, da se Za sodelovanje vedno pripravljeni FRANC TARČA TRASE CEST Razveselilo nas je dejstvo, da se je dokončno premaknil problem razrešitve slovenskega cestnega križa, zlasti smer KOPER - LENDAVA. Zahtevamo pa, da se pri izbiri lokacij spoštuje rodo- da upoštevajo strokovno mnenje Inštituta Jožef Štefan in upravičena pričakovanja Vipavcev, da kot civilna družba, za kar se proglašamo,' ukrepajo v skladu z njenimi načeli in ohranijo ta del naše dežele, kar najmanj prizadet. To velja tudi za traso skozi Savinjsko dolino. Slovensko ekološko gibanje - SEG v zvezi s to problematiko izreka podporo raznim ekološkim in drugim skupinam, ki se prizadevajo za omenjena načela. Naj bo naravovarstvena stroka in težnja vseh osveš- ^ vitna kmetijska zemlja in na o2SanXaSpr^v!te- tenpiLgv^lj^av£a- fntoplavna^ Zočanfu ren za organiziranje prave mo se, da je ta pnstop dražji, o posegih v naravo! sprave, morda celo s kakš- vJen,dar famo kratkoročno, Ekološki pozdrav! nim obeležjem, saj je to bil dol9oročno pa je to zagoto-čas, ko je bil Slovenec neva- vo neprimerno cenejše. Od- Za glavni odbor ren Slovencu, čeprav pri nas ločan>9 ° zadnji vipavske JELKA ŽUPAN ni bilo domobranstva, ali kakšnih drugih NOG na- -----------------------------------i------- sprotnih skupin. Vsako namigovanje ali poskusi fizičnega revanšizma pa se morajo v naprej onemogočiti, ker drugače ni možno pripraviti in opraviti spravnega dejanja. Sprava tudi ne more biti takšna, da krivi ne bi bili, ampak ker so krivdo priznali, se jim odpušča in oprošča, pozablja pa ne. Mislim, da je tu podana • osnova za ugotovitev resnice in da bodo zgodovinarji en- Božo Bork FOTO ATELJ E 63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS. 1. SL003-02075 PODAJA RAČUNALNIŠKEGA PROGRAMA »IOP« ZA PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE STROJEV, NEMŠKEGA PROIZVAJALCA »BUERO FUER DATENTECHNIK«. Naziv: SATURNUS - VZDRŽEVANJE D.O.O. UUB- I IANIA Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: OB ŽELEZNIC116 Telefon: 061/105-066 Telefaks: 061/442-081 Teleks: Kontakt: BORUT KLAN- ČIŠAR 2. SL003-02077 PRODAJA STROJEV ZA BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS, ITALIJANSKEGA PROIZVAJALCA, NUOVA PLA-STIC METAL S.R.I. VRHUNSKE KAKOVOSTI STANDARDNI Z IMENOM MULTI-PLA OD 40 DO 2.000 TON DVNAMICA OD 80 DO 320 TON STISNE SILE S KONKURENČNIMI CENAMI GLEDE NA OSTALE PROIZVAJALCE STROJEV. Naziv: SATURNUS - VZDRŽEVANJE D.O.O. LJUBLJANA Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: OB ŽELEZNICI 16 Telefon: 061/105-066 Telefaks: 061/442-081 Teleks* Kontakt: BORUT KLAN- člŠAR SL003-02079 ITALIJANSKO PODJETJE IŠČE PREDSTAVNIKA ZA ČEVLJE IN SKI BOOTS V SLOVENIJI. Naziv: RODIVA S.L. Država: 380 ITALIJA Kraj: S. BIAGIO Dl TREVISO Pošta: Naslov: Telefon: 0422/790-552 Telefaks: 0422/790-586 TelGks* Kontakt: BERNARDI GVAL-TIERO JEZIK SPORAZUMEVANJA: FRANCOŠČINA, ŠPANŠČINA 4. S L003-02080 ITALIJANSKO PODJETJE UBALIT S.P.A. JE ZAINTERESIRANO ZA NAKUP VEČINSKEGA DELEŽA V ZASEBNEM /LAHKO TUDI DRUŽBENEM, VENDAR BREZ OVIR ZA LASTNINJENJE/ SLOVENSKEM PODJETJU. SPE- CIALIZIRANEM ZA IZDELAVO PLASTIČNIH IZDELKOV. LOKACIJA MORA BITI BLIZU PROMETNIH POTI /ČIM BLIŽE ITALIJI/. PODJETJE MORA POSEDOVATI NEKAJ OSNOVNE STROJNE OPREME - DODATNO OPREMO TUDI UBALIT, 700 - 800 M2 POSLOVNIH PROSTOROV TER 10-30 ZAPOSLENIH. ZA DELAVCE JE PREDVIDENO 1-3 MESEČNO USPOSAB-LJANJE V ITALIJI. Naziv: SLO - VENETA, D.O.O. Kraj: SEŽANA Pošta: 66210 Naslov: 1. TANKOVSKE BRIGADE 9 Telefon: 067/72-841 Telefaks: 067/72-982 Teleks* Kontakt: DUŠAN ŠKRLJ 5. SL003-02083 OBRTNIKOM, MALIM IN VELIKIM PODJETJEM NUDIMO POPOLNO IZBIRO RAČUNALNIŠKE OPREME IN USTREZNIH PROGRAMOV. OPREME VAM NE BOMO LE PRODALI, POMAGALI VAM JO BOMO IZBRATI, POSKRBELI, DA JO BOSTE LAHKO ZAČELI USPEŠNO UPORAB-LJATI IN VAM ZAGOTOVILI TUDI DOBER SERVIS. Naziv: 3BM ELEKRONIKA IN MIRKORAČUNALNIKI D.O.O. Kraj: JESENICE Pošta: 64270 Naslov: C. ŽELEZARJEV 7 Telefon: 064/861-444 Telefaks: 064/83-996 Teleks: Kontakt: BOGDAN BRICEU 6. SL003-02084 UPORABNIKI MODEMOV IN TELEFAKSOV V VEČJIH PODJETJIH LE TEŽKO DOBIJO SVOJE DIREKTNE LINIJE ZA POVEZAVE PO TELEFONSKEM OMREŽJU. REŠITEV PROBLEMA NUDI NAŠ AVTOMAT ZA PRIKLJUČITEV MODEMOV IN TELEFAKSOV NA INTERNO TELEFONSKO CENTRALO. AVTOMAT OMOGOČA, DA V TELEFONSKIH CENTRALAH Z OZEM-UITVENO TIPKO NEMOTENO VZPOSTAVLJAMO TELEFONSKE ZVEZE ZUNAJ ALI ZNOTRAJ PODJETJA. Naziv: 3BM ELEKRONIKA IN MIRKORAČUNALNIKI D.O.O. Kraj: JESENICE Pošta: 64270 Naslov: C. ŽELEZARJEV 7 Telefon: 064/861-444 Telefaks: 064/83-996 Teleks: Kontakt: BOGDAN BRICEU 7. SL003-02090 VZDRŽUJEMO RAZLIČNO ELEKTRONSKO OPREMO V INDUSTRIJI, LABORATORIJIH IN DRUGIH DEJAVNOSTIH, UPORABNIKOM NUDIMO KVALITETEN SERVIS IN KRATEK ODZIVNI ČAS. TUJIM PODJETJEM NUDIMO SERVIS ZA NJIHOVO OPREMO V SLOVENIJI, AVSTRIJI IN ITALIJI. Naziv: 3BM ELEKRONIKA IN MIRKORAČUNALNIKI D.O.O. Kraj: JESENICE Pošta: 64270 Naslov: C. ŽELEZARJEV 7 Telefon: 064/861-444 Telefaks: 064/83-996 Teleks* Kontakt: BOGDAN BRICEU 8. SL003-02094 NAPRAVA ZA BRIZGANJE POD VISOKIMI TLAKI- AIR-LESS UNIVERZALNA POSTAVITEV V LIČARSKE DELAVNICE, LESNE IN KOVINSKO PREDELOVALNE, GRADBENE OBRATE; ZA BRIZGANJE VSEH VRST BARV, TEMEUNIH BARV, LAHKIH ZAŠČITNIH SREDSTEV, LAKOV - TUDI NA VODNI OSNOVI; ZAGON NAPRAVE POD MAJNIM TLAKOM S POMOČJO PRIPRAVNE GRUPE; OSNOVNI MATERIAL JE NERJAVEČE JEKLO; DRSNI DELI TRDO KROMANI; KAUENA LEŽIŠČA VENTILOV TER ZAŠČITENI ALUMINIJ GARANTIRAJO DOLGO ŽIVUENSKO DOBO; TELEFONSKO RA-FITNA TESNILA; ZANESUI-VO NEHRUPNO DELOVE-NJE; VARČNA UPORABA RAZPRŠILNIH MATERIALOV _- PRIHRANEK 30%; MAZANJE PRIPRAVE Z OUEM ZA PNEVMATIKO; ENOSTAVNA KONSTRUKCIJA, PREPROSTO SERVISIRANJE, GARANCIJA 12 M Naziv: IMAGE JB, D.O.O. Kraj: UUBUANA Pošta: 61000 Naslov: PRERADOVIČEVA 36 Telefon: 061/322-331 Telefaks: 84 Teleks : Kontakt: JANEZ BREZOVEC TEL. 061/577-945 9. SL003-02096 VPEUAN LOKAL V OKOLICI UUBUANE ODDAM V NAJEM MOŽNOST PIZERIJA - ŠPAGETERIJA, POGOJ - ODKUP INVENTARJA IN PREDPLAČILO NAJEMNINE. Naziv: CIS GZS Kraj: UUBUANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 10. SL003-02098 PRODAJA LEŽAJEV, JERMENOV, OUNIH TESNIL, GOTOVIH VERIG, VERIŽNI-KOV, SEGERJEVIH OBROČKOV, O-TESNIL, OSOVIN ITD. NA ZALOGI PREKO 7000 RAZLI-ČNIH ARTIKLOV. VSE BLAGO PREVZA- MEMO TUDI NA KONSIGNA-CIJO. Naziv: CIS GZS Kraj: UUBUANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 11. SL003-02099 PONUJAMO SISTEME ZA CENTRALNO OGREVANJE IN SEGREVANJE SANITARNE VODE, KI OMOGOČAJO NADZOROVANO IN ZATO NAJBOLJ EKONOMIČNO SKUPNO KORIŠČENJE VSEH RAZPOLOŽUIVIH ENERGETSKIH VIROV: PLINA, OUA, ELEKTRIKE, TRDEGA GORIVA, TOPLOTNIH ČRPALK, SOLARNE ENERGIJE IN DAUINSKEGA MESTNEGA OGREVANJA. VELIKOST: 400 - 1000 L. Naziv: TOPLOTNA TEHNIKA TONE, D.O.O. Kraj: VELENJE Pošta: 63320 Naslov: UUBUANSKA 15B Telefon: 063/853-495 Telefaks: 063/853-674 Teleks* Kontakt: TONE JAVORNIK 12. SL003-02101 TEHNOLOGIJA ZA POČIVALIŠČA IN PARKIRIŠČA. SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE, VODENJE PARKIRNE URE, CESTNA SIGNALIZACIJA. Naziv: D & B PROGETTI SAS Država: 380 ITALIJA Kraj: VIA EIUSEPPE SARA-GAT 1 Pošta: 31022 Naslov: PREGANZIOL Telefon: 0422/633-511 Telefaks: 0422/633-483 Teleks * Kontakt: ANGELO DETTI ALI PAOLA BERTOLIN JEZIK SPORAZUMEVANJA: ANGLEŠČINA, FRANCOŠČINA 13. SL003-02102 ITALIJANSKO PODJETJE IŠČE V SLOVENIJI PODJETJE, KI IZDELUJE MOŠKE TEKSTILNE IZDELKE: NOGAVICE, SP. HLAČKE, ROKAVICE, SPODNJE MAJICE IN BI BILO ZAINTERESIRANO ZA PROIZVODNJO VEČJE KOLIČINE. Naziv: UNIONE INDUSTRI-ALE Država: 380 ITALIJA Kraj: ALESSANDRIA Pošta: 15100 Naslov: VIA LEGNANO 34 Telefon: 0131/236-262 Telefaks: 0131/252-573 Teleks: 220-212 Kontakt: AVV. MARIO A. ROSSI 14.SL003-02103 VARILSTVO VSEH METALOV IN PLASTIKE, IZDELAVA EKOLOŠKE OPREME, IZKUŠNJEIZ ČISTILNIH, RECIKLAŽNIH IN DEKONTAMINACIJSKIH NAPRAV. Naziv: EKOST - SREŠ Kraj: KRANJ Pošta: 64000 Naslov: NEDEUSKA VAS 12 Telefon: 064/216-028 Telefaks: 064/216-028 Teleks: Kontakt: JOŽE SREŠ 15. SL003-02104 RAZVILI SMO SKUPINO PO-VEZUIVIH PROGRAMOV ZA INFORMATIZACIJO PODJETJA: PLANIRANJE PROIZVODNJE, TEHNOLOŠKA PRIPRAVA PROIZVODNJE, UPRAVUANJE PROIZVODNJE, VZDRŽEVANJE OSNOVNIH SREDSTEV, NABAVA, SPREJEM MATERIALA-,ROČNA IN AVTOMATSKA SKLADIŠČA, ODPREMA MATERIALA, MALOPRODAJA. ZAGOTAVUAMO POMOČ PRI SVETOVANJU SISTEMA UPRAVUANJA, ŠOLANJE IN VZDRŽEVANJE PRO- GRAMOV. Naziv: KEPA, D.O.O., UUBUANA Država: 895 SLOVENIJA Kraj: ŠENTVID Pošta: 61210 Naslov: SMERDUJEVA 15 Telefon: 061/134-335 Telefaks: 061/314-960 Teleks* Kontakt: JANA ZAJC 16. SL003-02107 POVPRAŠEVANJE PO JEKLENIH KOTNIKIH - OSTROROBIH KVALITETE ST 37-2 DIMENZIJA 35 X 35 X 4 X 12000 MM /ALI 6000 MM/ KOLIČINA 20 TON " 25 X 25 X 3 X 12000 MM /ALI 6000 MM/ KOLIČINA 30 TON " 30 X 30 X 3 X 12000 MM /ALI 6000 MM/ KOLIČINA 30 TON "40 X 40 X 4X12000 MM/ALI 6000 MM/ KOLIČINA 30 TON " 70 X 70 X 7 X 12000 MM KOLIČINA 20 TON. Naziv: CIS GZS Kraj: UUBUANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 17. SL003-02109 POVPRAŠEVANJE PO JEKLENIH NOSILCIH KVALITETE ST 37 2 DIMENZIJA: UNP 100 X 12000 MM KOLIČINA 50 TON DIMENZIJA: UNP 140 X 12000 MM KOLIČINA 50 TON DIMENZIJA: UNP 160 X 12000 MM KOLIČINA 30 TON. Naziv: CIS GZS Kraj: UUBUANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 84 18.SL003-02110 POVPRAŠEVANJE PO IZDELKU HLADNOVAUANA PLOČEVINA: KVALITETA: ST 13.03 DEBELINA: 0,5 - 2,5 MM ŠIRINA: 1.000 MM DOLŽINA: 2.000 MM KOLIČINA: 1.200 TON. Naziv: CIS GZS Kraj: UUBUANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 19. SL003-02112 POVPRAŠEVANJE PO IZDELKU: TOPLOVAUANA DEBELA PLOČEVINA: KVALITETA RST 37,2 DEBELINA: 7-80 MM ŠIRINA: 2.000 MM DOLŽINA: 8.000-10.000 MM KOLIČINA: 2.000 TON. Naziv: CIS GZS Kraj: UUBUANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 20. SL003-02113 POVPRAŠEVANJE PO IZDELKU TOPLOVAUANA ŽICA KVALITETA: D9 PO DIN 17140/83 DIMENZIJA: Fl 5,5 MM KOLIČINA: 350 T/MESEC DIMENZIJA Fl 6 MM KOLIČINA: 200 T/MESEC TEŽA KOLOBARJEV: MIN. 1.000 KG. Naziv: CIS GZS Kraj: UUBUANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 84 Teleks : 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 21. SL003-02116 AVSTRIJSKO PODJETJE NUDI KOMPLETNO MODERNO FRIZERSKO OPREMO; ŽENSKIH IN 3 MOŠKE SEDEŽE Z VSEM PRIPADAJOČIM PRIBOROM - UGODNO. Naziv: RUDOLF SALLOKER Država: 40 AVSTRIJA Kraj: GRAZ Pošta: A-8020 Naslov: HACKHEZGASSE 28 Telefon: 0316/648-314 Telefaks: Teloks* Kontakt: RUDOLF SAL- LOKER GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS. 1. SL003-02119 Z IMPRES SISTEMOM VAM OBARVAMO KAKRŠNEKOLI GOTOVE IZDELKE, POLIZDELKE, BARVANJA DOSEŽEMO, DA VAŠ IZDELEK POSTANE: UNIKATEN, OSEBEN IN INDIVIDUALEN, SAJ BARVNE ODTENKE LAHKO IZBERETE SAMI; LAHKO TUDI SKLADNO Z VAŠIM ZODIAK ZNAKOM. PRIMERNO ZA DARILA, OSEBNE PREDMETE, OPREMO LOKALOV, DELOVNIH PROSTOROV, KOPALNIC... Naziv: SIMA, D.O.O. Kraj: DOMŽALE Pošta: 61230 Naslov: POTOČNIKOVA 18 Telefon: 061/712-940 Telefaks: 061/712-940 Teleks: Kontakt: NATAŠA MATIČIČ 2. SL003-02120 ITALIJANSKA FIRMA ŽELI KONTAKT S: - HOTELI IN RESTAVRACIJAMI - TRGOVINAMI Z OPREMO ZA VRT, CVETLIČARNAMI, KMETIJSKIMI PRODAJAJO - TERAKOTA VAZE VSEH VRST, KOŠARE, VISEČE KOŠARE, CVETLICE, SADJE, UMETNO CVETJE, OKRASNE ŽIVALI, TRAKOVE, PESJAKE, KERAMIKO, OKRASKE ITD. Naziv: AGRINORD SMC Država: 380 ITALIJA Kraj: UDINE Pošta: 33100 Naslov: VIA ARTIUCO DA CUSSIGNACCO 6/3 CUSSIG-NACCO Telefon: 0432-602-332 Telefaks: 0432-234-520 Teleks: Kontakt: DOTT. ALESSAN-DRA FIOR JEZIK SPORAZUMEVANJA: ANGLEŠČINA 3. SL003-02124 SMO EKSKLUZIVNI ZASTOPNIKI UGLEDNIH TA-IVVANSKIH PROIZVAJALCEV STROJEV. NEPOSREDNO OD PROIZVAJALCA NUDIMO VSE VRSTE STRUŽNIC, FREZALNIH STROJEV, BRUSILNIH STROJEV, STROJEV ZA ELEKTROEROZIJO, KO-PIRIH STROJEV, STROJEV ZA BRIZGANJE PLASTIKE IN TLAČNO ULIVANJE ALUMINIJA TER AVTOMATOV ZA ŽIČNE IZDELKE. STROJI SO UNIVERZALNI, AVTO- MATSKKI, NC ALI CNC IZVEDBE. Naziv: TEHNOTRON, D.O.O. Kraj: AJDOVŠČINA Pošta: 65270 Naslov: VIPAVSKA CESTA 5 Telefon: 066/71-083 Telefaks: 066/71-083 Teleks: Kontakt: FRANC REPIČ 4. SL003-02128 BELGIJSKO PODJETJE IŠČE V SLOVENIJI ZASTOPNIKE ZA PRODAJO PROIZVODOV 5 PODROČJA PRENOSA MOČI. KATALOG Sl LAHKO OGLEDATE V INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv: HANSEL TRANSMIS-SIONS INTERNATIONAL NV /HEAD OUARTE RS/ Država: 56 BELGIJA Kraj: EDEGEM - ANT- VVERPEN Pošta: B-2650 Naslov: LEONARDO DA VINCI LAAN 1 Telefon: /3/4501-211 Telefaks: /3/4501-220 Teleks: 5. SL003-02129 ITALIJANSKA FIRMA POVPRAŠUJE PO JEKLENIH CILINDRIH INOX ZA OBRATE PEŠČENIH KOPELI - MM Fl 0,4/0,6/0,8. Naziv: CAGGIATT MAURIZIO 6 C. SNC Država: 380 ITALIJA Kraj: ALBERI /PARMA/ ITALIA Pošta: 43010 Naslov: STRADA MARTINEL-LA, 76/A Telefon: 0521/598109- 648109 Telefaks: 0521-598990- 648990 Teleks: Kontakt: MAURIZIO CAG-GIATI 6. SL003-02130 ITAUANSKO PODJETJE NUDI BREZDUŠNE INOX ZAMAŠKE ZA PRAZNENJE VODE Z VKLJUČENIM SIFONOM.V IZMENAR 100X100MM DO 500X500MM CEVI ZA IZHOD OD40 DO 154MM OPREM-UENE Z IZMETNIMI METLICAMI ZA IZLOČANJE DELOVNIH ODPADKOV INOX CEVKE, KOMPLETI ZA ZAPIRANJE SIFONOV, S ČISTILNIMI METLICAMI. Naziv: CAGGIATT MAURIZIO & C. SNC Država: 380 ITALIJA Kraj: ALBERI /PARMA/ ITALIA Pošta: 43010 Naslov: STRADA MARTINEL-LA, 76/A Telefon: 0521/598109- 648109 Telefaks: 0521-598990- 648990 Teleks* Kontakt: MAURIZIO CAG-GIATI 7. SL003-02131 KOPITARJEVO DRUŠTVO LJUBLJANA IŠČE SPONZORJA ZA POČASTITEV 150 LETNICE SMRTI UČENJAKA JERNEJA KOPITARJA, KI BO 1994 LETA. POČASTITEV BO NA EVROPSKI IN SVETOVNI RAVNI. Naziv: KOPITARJEVO DRUŠTVO LJUBLJANA Kraj: VODICE Pošta: 61217 Naslov: LJUBLJANSKA 5 Telefon: Telefaks: Teleks* Kontakt: PROF. JOŽE PETERNEL 8. SL003-02132 IŠČEMO SPOSOBNEGA ORGANIZATORJA ZA KOPITARJEVO DRUŠTVO LJUBLJANA. PLAČILO PO POGODBI, V VIŠINI 10 % OD BRUTTO REALIZACIJE. PISNE PONUDBE DIREKTNO NA NASLOV DRUŠTVA. Naziv: KOPITARJEVO DRUŠTVO LJUBLJANA Kraj: VODICE Pošta: 61217 Naslov: LJUBLJANSKA 5 Telefon: Telefaks: Teleks* Kontakt: PROF. JOŽE PETERNEL 9. SL003-02133 SMO TOVARNA S PODROČJA AVTOELEKTRONIKE, GLAVNE SKUPINE NAŠIH IZDELKOV PA SO: NAPETOSTNI REGULATORJI, UTRIPALKE, VŽIGALNI MODULI IN RAZLIČNI ELEKTRONSKI RELEJI ZA AVTOMOBILE. CELOVITO OBVLADUJEMO TEHNOLOGIJE ASEMBLAŽE NA PCB, ASEMBLAŽE NA DEBELO-PLASTNIH HIDBRIDNIH VE-Z8IH IN »CHIP AND WIRE« TEHNOLOGIJO. TOVARNA ZAGOTAVLJA POSTOPKE PO STANDARDIH ISO 9001. ISKRA PONUJA PROSTE PROIZVODNE KAPACITETE IN RAZVOJ NOVIH IZDELKOV. VELIKOSTI SERIJ, TIPI IZDELKOV IN TEHNOLOGIJE NISO OMEJENE. Naziv: ISKRA - AVTOELE-KRIKA NOVA GORICA D.D. - TOVARNA EL EKTRONIKE Kraj: ŠEMPETER PRI NOVI GORICI Pošta: 65290 Naslov: VRTOJBENSKA 62 Telefon: 065/31-211 Telefaks: 065/32-371 Teleks: 38-225 YU ISANG Kontakt: FRANC BIZJAK 10. SL003-02135 RAZSTAVIŠČE MADE IN HUNGARV, KI GA UPRAVUA TRGOVSKA D.O.O. PACIFIC JE STRANKAM NA RAZPOLAGO OD KONCA MAJA 1993 NAPREJ. NA RAZSTA- VIŠČU SO STALNO PRISOTNA S SVOJIMI IZDELKI PREDVSEM PODJETJA IZ VZHODNE IN SREDNJE MADŽARSKE. V NOTRANJIH IN ZUNANJIH PROSTORIH SO PREDSTAVLJENI IZDELKI S PODROČJA POTROŠNJE, INDUSTRIJE IN PROIZVODNJE. NA RAZSTAVIŠČU SPREJEMAMO NAROČILA IN PRODAJAMO NA DEBELO IN DROBNO. IZBOR RAZ-STAVUENIH PROIZVODOV SE STALNO SPREMINJA. MESEČNO BOMO OBJAVILI NAŠ BREZPLAČNI INFORMACIJSKI LIST, KI GA LAHKO DOBITE Z OSTALIMI INFORMACIJAMI NA NAŠEM NASLOVU. /TO JE TUDI NASLOV RAZSTAVIŠČA MADE IN GUNGARV/. ODPRTO: OD PONEDEUKA DO PETKA MED 10. IN 17. URO. Naziv: TRGOVSKA D.O.O. PACIFIC Država: 348 MADŽARSKA Kraj: SZOMBATHELV Pošta: 9700 Naslov: PUSKAS TIVADAR U. 7 Telefdn: 94/330-871 Telefaks: 94/330-871 jeleks* Kontakt: LASZLO MIHALSC-SICS 11. SL003-02140 PODJETJE IZ BEVROUTHA ŽELI SODELOVATI S SLOVENSKIMI PODJETJI. ZANIMA JIH: - GRADBENA IN POHIŠTVENA ŽELEZNINA - LESENA IN KOVINSKA REZILA ZA ŽAGE - EMAJLIRANA POSODA, GOSPODINJSKI PRIPOMOČKI - ELEKTRIČNO IN ROČNO ORODJE - JEDKALA. Naziv: W. FINAN & CO. S.A.R.L. Država: 422 LIBANON Kraj: BEVROUTH Pošta: 166815 Naslov: BOLTE POSTALE Telefon: 00961/1-389-482 Telefaks: 00961/1-389-482 Teleks* Kontakt: ALAIN FINAN 12. SL003-02142 NUDIMO RAFINIRANO SONČNIČNO IN OLIVNO OLJE Z NAZIVOM iMARKl PROIZVEDENO IN POLNJENO V GRČIJI. KARAKTERISTIKE: - PLASTIČNA PROZORNA STEKLENICA - 1 LITER, 15 KOM/ZABOJ - ROK UPORABE: 1,5 LETA OD DNEVA PROIZVODNJE - CENA - SONČNIČNO OLJE: 0,95 Č/1L, - OLIVNO OLJE: 1.6Č/1L FRANKO TEMISVAR - ROMUNIJA. MINIMALNA KOLIČINA: 20.000 LITROV. Naziv: S.C. BAXTER S.R.L. Država: 642 ROMUNIJA Kraj: TIMISOARA Pošte! Naslov: STR. TORONTALU-LUI NR. 15 Telefon: 0040/96-141186 Telefaks: 0040/76-119434 Teleks: 71377 LSFMT R Kontakt: CRISTUREAN DAN 13. SL003-02144 IZ SLOVAŠKE SMO PREJELI PONUDBE/POVPRAŠEVANJA NJIHOVIH PODJETIJ, ZAINTERESIRANIH ZA POSLOVNO SODELOVANJE S SLOVENSKIMI NA RAZLIČNIH PODROČJIH. INFORMACIJE: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS. Naziv: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks* Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 84 14. SL003—02145 PRODAJNI AGENT IZ ŠPANIJE ŽELI ZASTOPATI SLOVENSKA PODJETJA PROIZVAJALCE POHIŠTVA /LESENEGA IN KOVINSKEGA/ NA ŠPANSKEM TRŽIŠČU. Naziv: SR. VALETIN GLAVO OLGINA Kraj: OLLERIA Pošta: 46850 Naslov: AVDA DIPUTACION 78 Telefon: 9934-6-220-01-67 Telefaks: 9934-6-220-16-26 Teleks Kontakt: VALENCIA ESPANA 15. SL003—02146 AMERIŠKI PROIZVAJALEC CEVI, TANKOV, KONTEJNERJEV IZ FIBERGLASA /DO 4,5M DIAMETER/ ZA ZBIRANJE, HRANJENJE IN PREDELAVO NEVARNIH ODPADNIH MATERIALOV OSKRBUJE ELEKTRARNE, KEMIČNO, FARMACEVTSKO, LESNO IN PAPIRNO INDUSTRIJO. IŠČE ZASTOPNIKA. Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 16. SL003-02147 AMERIŠKI PROIZVAJALEC INDIKATORJEV ONESNAŽENOSTI ODPADNIH KOMUNALNIH IN INDUSTRIJSKIH VODA IŠČE POSLOVNO SODELOVANJE ALI UVOZNIKA. Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 17. SL003-02148 AMERIŠKI PROIZVAJALEC IŠČE UVOZNIKA, DISTRIBUTERJA ZA NAJTRAJNEJŠO ZAŠČITO PROTI RJI NA TRŽIŠČU. RJE NI POTREBNO ODSTRANITI, SAJ SE VPIJE VANJO IN ZAPEČATI PORE NA KOVINI. ZA TRAJNO ZAŠČITO KOVINSKIH KONSTRUKCIJ /MOSTOV, ZGRADB, LADIJ.../, ZA GRADBENO, NAFTNO, KEMIČNO INDUSTRIJO, KMETIJSTVO ITD. Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks : 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 18. SL003-02149 AMERIŠKO PODJETJE ZA RAZVOJ IN DIZAJN IZDELKOV V MEDICINI, AVTOMATIKI, KONTROLI IZDELAVE, RAČUNALNIŠTVU IPD. /CAD, ASIC TEHNOLOGIJA/ IŠČE POSLOVNO SODELOVANJE OZIROMA NUDI LICENCE. Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS SEMINAR IN WORK SHOP za vodstvene in strokovne dolovce srednjih In malih podjetij o LASTNINJENJU! 1. Sestava In vsehlna programa po zakona In predpisih mag. Bojan Pečenko 2. Otvoritvena bilanca In ovrednotenje podjetij Jasna Bačič, dipl. oec. 3. Preobrazba podjetij v gospodarske dražbe mn. Drago Mežnar Seminar Jo onodnevnl, v Ljubljani! Za podrobnejia Informacije pokličite OZ Coljo, M.: 26-702, 27-530 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Slike: LucaS NEMOGOČE JE MOGOČE KOVINOTEHNA OSUPNILA TRGOVCE