TRST, torek 28. julija 1959
Leto XV. . Št.
178 (4332)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: I rsl M 1.638, 93-8(18, 37.338 (ioriea 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
t'RfcDNIS'1'vO:
37-338’ -
fel.
^gi.ašov
Ufe*,
UL. MONTKCCHI it. i, 11. sad — TELEFON 93-8«» IN 94-638 — PoStnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Podružnica GORICA: Ulica S. Pelltco 1-11. — Tel 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE
■4a vsak nun višine v Sirtni enega stolpca:	trgovski	80. f;nančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 Ur beseda.
NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej. Četrtletna 1300 Ur, polletua 2500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka nieseCno 100 Ur, letno 1000 ***“
FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din Poštni te o	.	.	..
tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. te) 21-928. tekoCi račun pri Komunalni banki v Ljubljani biio./o/3-3W
Prvi konkretnejši dogovor štirih ministrov v Ženevi?
‘Do jutri bodo izdelali pismene ?a dosego začasnega sporazuma
predloge o Berlinu
Celo neki francoski predstavnik je poudaril, da se razgovori približujejo sestanku najvišjih - Sovjetski predstavnik: «Nismo dosegli napredka o najvažnejšem vprašanju: o številu zahodnih čet v Berlinu
27
,v ,	.	Končno kaže, da prihaja danes iz
konkretna pozitivna vest. Po sestanku pri Sel-i]anlfn U’ ie sv°ie Tolege povabil na ^delovno Javii ’ Je Gromiko, ki je prvi prišel iz Lloydove vile,
%ielin°Vlnar-iem:
, Llovrii, smo koristen razgovor.* Nato se je obrnil k
I"i lnT sa vPrasal: «Mar
taa0.	Ll°yd je odgovoril
‘Jdslo*’	lo ie koristno
tt?hSri1^ AFP, Reuter in M*sencij poročajo, da , 'tanki', ,1., na današnjem i»fdo D,-a sklenili, da si bo-Stališča Predložili svoja Hani, ® ede začasnega spo-'bente ° Berlinu- Doku-ttedn- n1 b°d° izmenjali v omiko bo predložil It svr,;’ ,ri. zahodne delegacije
4<0ije°ckrent-
[iiNstavnii, neki francoski da .5 tzjavil, da vse ka-
I se«, *razgovori približu-nč,TaUeoski u najvišjihii. Isti ir si da o zast.°Pnik je še do-v?erfška delegacija še letska raja' da mora So-zveza storiti še en sprejeti predlog za snn7. ne§a koli začas-JSiim:dZuma za Berlin med
»tVetldar P“gajani‘-it9V|>ik . sovjetski pred-S* v ^ tako ugodnega
lil loi
S K?i.®aisnk>
vne* teku današnje «de-3ankex * •	-
19 ‘a£o?*?goYori koristni, to-
ni). Izjavil je, da
^.j9 takoi	» ivun
■, Sežen „ dodal, da «ni bil t aprede'K glede vpra-.f‘ede .J® najbolj važno: J ?v v Rv‘la zahodnih voja-lii Slknkor erbnu». ,<t0 dejstvo ' %Vai n‘ spodbudno,» je na-4Vl'° vn - vPrašanje je k?°v. Ce , sanje števila voja-■?9l>0 t.90 število ne bo zni-| ^t0ckl r° ostali vedno na
- -
■ Prav t ,druS’b komentar-s bi n' potrdil ve-fzoriij jSe.k'li ministri do-" "dient * 89 bodo izmenjali Bi 6 J70, a, ,
8 1 bo sovjetska dele-ij J*”!® strani predlo-cJ 0l(ument, toda mož-'ena6 130 to zg°d*'o, ni
Sik„iia UPI poroča, da je It,.Pri o... današnjem sestan-viL°Vn° ZaMYnu L1°ydu baje
'iiia zahodn vfVal znižan)e šte‘ Im .°d n llJ} vojakov v Ber-k t na j?’ kolikor jih je a9»o “ do 4.000 mož. Kot 'Josip, 0 zahodne delegacije . Prtsta rlinu .stevilo
1 jJaiat- Predstavnik ni ho-Pra
g*1®,. 0 svojih stališčih i S Jhna- Tako torej ni i.9c>is - 1 oo sovjetska dele-W5Voj ^,°Je strani predlo-t-i.
fcflS!* š&le’ Vik da 56
. kot D ne. Poviša. CK^dopisni. AFP je tl Oaferop e za morebitni ^dni/6 na naJvišji rav-oh !.e ihoeu' Predsedniki vlad Dij^tievsjt sestdti neodvisno
vojaštva v
grožnjo, da bodo sklenili loče-1 ja v Berlinu. List piše, da ta no mirovno pogodbo, v obliki obisk ni imel le namena omo-novega ultimata.)) Toda po ■ gočiti Herterju, da se udeleži
otvoritve ulice, ki nosi Dulle-sovo ime, temveč je predstavljal predvsem poskus, da se prepriča javno mnenje, da politike Bonna podpirajo prebivalci zahodnega sektorja Berlina.
Herterjev namen predstaviti zahodni Berlin kot svobodno mesto, je absurden. «Pravda» poudarja, da obstaja v zahodnem Berlinu stanovanjska kriza, medtem ko stanujejo v celih mestnih predelih pripadniki zasedbenih čet, ki niti najemnine ne plačajo.
--------------------------
Gotovo bo izvoljen na današnji seji, kajti danes velja končno večje število glasov ne glede na udeležbo in rudi ni več potrebna absolutna večina - Stanje don Sturza se je spet poslabšalo
bi’°°va 'n.s,e konference, toda
’^ttll,ietr^ P.rjspevek. V na-vPraša£n!meru se postav-so sploh
,*« n„®alo?a ne bi bila, da 1 pod linist pevel
Cit!1 *JJnanu“ 0 podrobnostih, svoi Ministri morajo 4 ,-J*hi _,)r'spevek.
.jf.la t..1)8 tem •v ? morerenca' skliče? Mi'
deiaI° tmdaljevati s
da bi dosegli
drij„ rešitev.
lziavifrani pah -1,? baie
»5&«s
Wal'0dntfllsVa obeh stra-d 1 dopisniki pou-pra,so tr'ie zahodni »ia tski Drpj,ra<l1 Pristali na da ? dlog, ker so mne-6 ,p0«aia?,. omogočil napre-^Ptašan^ 8 berlinske-
liln ldodo ponovne se. t»iQi se ski lni seji, danes ni > S d, n>en°- vendar je
sovjetskega predloga za usta novitev vsenemške komisije, je verjetno Gromika kritiziral in ga pozival, naj se odreče povezovanju berlinskega vprašanja z vprašanjem vsenemške komisije.
Na popoldanskem sestanku pa so prav gotovo Nemci, s von Brentancm na čelu, odločno nastopili proti Lloydovi pobudi. Trudili so se, -da bi Lloydu onemogočili njegovo vlogo posredovalca med Vzhodom in Zahodom. Določene obveznosti, ki so jih Američani in Francozi prevzeli do Zahodne Nemčije, so še bolj otežko-čile Llydovo nalogo.
Toda vse kaže, da se verjetno Gromiko ni branil kompromisa med sovjetskim in zahodnim stališčem.
Seveda je danes zelo težavno zvedeti, kaj so se točno pogovarjali na svoji «delov-ni čajanki« štirje ministri.
Predstavnik britanske delegacije, Hoppe, je namreč izjavil, da šo se delegacije dogovorile, da ne bodo za javnost dajale nobenih obvestil o današnjih razgovorih:	Tako se
je zgodilo, da je Gromiko, ko je odhajal od kosila pri Lloy-du na vprašanje novinarjev ali je prišlo do kakega napredka, odgovoril z nasmehom:	»Storili bi bolje če
vprašate gospoda Lloyda».
Pella in načela
Zvečer ^e bil ,«dfiojini sestanek« zahodnih ministrov z italijanskim zunanjim ministrom Pello. Sestanek je trajal eno uro. Po sestanku je Pella izjavil, da so ministri izmenjali mnenja «v informativnem okviru«, pri čemer «niso zašli niti v pesimizem niti v optimizem«.
Pella je poudaril, da se ne sme opustiti upanje, da bo v prihodnjih dneh zasvetil dža-rek luči« ih dodat, da je vse odvisno od sovjetskega delegata. Pella je nato zanikal vest, da je bil izročen v Ženevi nekak italijanski memorandum. Dodal je še, da ne more nič več povedati, kot poudariti tri glavna italijanska načela: 1. trdnost v načelih, 2. Berlin mora postati glavno mesto zedinjene Nemčije in 3. navzočnost zahodnih čet v Berlinu je osnovne važnosti za -varnost Berlinčanov.
Pdudtirlf )e, dd srn od teh načel ne sme odstopati.
Iz Duesseldorfa poročajo, da je načelnik zahodnonemške delegacije Wilhelm Grewe v nekem intervjuju izjavil med drugim: «Ne bi bil presenečen, če bi ženevska konferenca propadla in če bi v tem primeru Sovjeti ponovno izrekli
HIIIIIIUlMllimillllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlHIIIIIIHIIIInllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlHmiMllinllllllHMIIIIItlltllllllllllllHHIlHUHMIIIHUlOlH
Obletnica	vstaje
ter v Bosni in Hertegovini
Vukmanovič je obsodil provokacije «podonavskih Švabov» in govoril o vzrokih gonje socialističnega tabora proti FLRJ
Mladinski
festival
DUNAJ, 27. — Na današnji tiskovni konferenci ,jeJ italijanski delegat Bruno Bernini, predsednik mednarodnega odbora sedmega mladinskega festivala, med drugim povedal, da se festivala udeležuje 15 tisoč inozemskih in 500 avstrijskih mladincev. Med delegacijami je najbolj številna italijanska, ki šteje 1.200 mladincev. Povedal je. da so delegacije včeraj defilirale na stadionu v Pratru in da pri tem niso nosile zastav svojih držav, ker je avstrijska vlada pozvala organizatorje, naj ne dovolijo, da bi se oarade udeležili alžirski delegati.
Iz Moskve je poslal Nikita Hruščev festivalu svoje pozdrave in želje za uspeh. V pozdravu je med drugim rečeno, da »razlike med političnimi sistemi ne smejo biti ovira za življenje v miru in ne bi smele predstavljati preprek za prijateljstvo in sodelovanje med predstavniki mlade generacije«. Hruščev poudarja potrebo, da se mladinci iz vseh držav sestanejo, da bi se bolje spoznali. »Ljudje dobre volje hočejo, da bi
Po šesturnem razgovoru s Hruščevom |e Nixon s Kozlovom obiskal Leningrad
Danes odpotuje v Novosibirsk - Vsebina razgovora s Hruščevom ni znana - V Leningradu si je ogledal atomski ledolomilec «Lenin»
MOSKVA, 27. — V «dači» predsednika vlade Nikite Rrušceva, okrog 50 km daleč od Moskve, je bil včeraj sesturni razgovor med Nixcnom in Hruščevom. Oba državnika so spremljali njuni svetovalci. O razgovoru se ni zvedelo mnogo. Gotovo je le, da sta oba državnika obravnavala najbolj pereča mednarodna vprašanja, med katerimi je tudi vprašanje Berlina, nemškega
zedinjenja, razorožitve sovjetsko - ameriške trgovinske izmenjave itd.
Ko se je Nixon vrnil v Moskvo, je sestavil za predsednika Eisenhotverja in za uržavnega tajnika Herterja
o svojih razgovorih s Hruščevom poročilo, ki je vsebovalo tudi razgovore vse od Nixo-novega prihoda v Moskvo. Neki predstavnik Bele hiše, na svoji vsakodnevni tiskovni konferenci, seveda ni hotel o
njegovem mnenju je najvecja nevarnost v možnosti sovjetske izjave, v kateri bi proglasili, da zahodne sile nimajo več nobene pravice v zahodnem Berlinu. Ko so ga vprašali, naj pove ali bi tak sovjetski korak Imel namen, da prisili zahodne sile, da pristanejo na sestanek pri vrhu, je Grewe odgovoril: »Morda. V tem primeru bi bil odgovor odvisen od močnih zahodnih živcev.«
Moskovska «Pravda» je medtem komentirala obisk Herter-
llllllllllinillllllllllllllnflllllltlllllllllllHIlllllllIIIMIIIIIIIIIIIIIinilllllllllfllllltllllllOllltlllHIIIIHKlIllltllllllllinillinMIIIIIIIIMlIftlMHIHIIIIIIIIIlitllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllinilllllllllllHMIIIIIII
Deželni predsednik na Sielliji tndi včeraj ni kil izvoljen
načela miroljubne koeksisten- poročilu nič povedati. Pouda-
ce triumfirala in da bi se človeštvo osvobodilo groženj vojnih strahot«.
ril je le, da je poročilo tajnega značaja. Tudi na vprašanje, ali se lahko domneva, da
je razgovor med Hruščevom in Nixonom imel dobre rezultate, predstavnik Bele hiše ni hotel odgovoriti.
Pove.al pa je, da je Eisen-hower včeraj po televiziji gledal posnetek »živahnega razgovora« med Nixonom in Hruščevom ob priliki otvoritve a-meriške -azstave v parku So-kolniki. Omenjeni predstavnik pa ni hotel povedali, kako je Eisenhovver reagiral na razgovor, ki ga je slišal in videl. Končno je predstavnik potrdil vest, da bo Nixon 2. avgusta obiskal Varšavo, kjer se bo raztovarjal s poljskim: voditelji.
Danes je Nixon odpotoval iz Moskve v Leningrad skupaj s podpredsednikom vlade Kozlovom in veleposlanikom Thompsonom. Ob prihodu v Leningrad ga je sprejel V Spi-
•idonov, predsednik mestnega fmo zgradili atomsk
.	.	....	urim ui nu eto /ora
bo odpotoval jutri zjutraj z letalom, in sicer v mesto Novosibirsk v Sibiriji.
V Leningradu je najprej Ni-xon obiskal občinsko palačo, potem pa je med drugim obiskal tudi tovarno turbin, kjer mu je neki delavec dejal:
• Sovjetsko ljudstvo in ameriško ljudstvo bi morala sodelovati. Leteti bi morali skupaj na Luno in obdelovati neobdelana zemljišča*. Agencija Tass, ki objavlja to izjavo, dodata, da je Nixon odgovoril:
• To je zelo upravičen in konstruktiven predlog. Dejansko, mi ne bi smeli samo tekmovati, temveč bi morali tudi sodelovati*.
Nato je Nixon obiskal tudi leningrajske ladjedelnice, kjer si je skupaj s strokovnjakom za atomsse podmornice generalom Rickoverom ogledal sovjetski atomski ledolomilec «Lenin«. Nixon je izjavil, da je ledolomilec sijajen primer, kako zna sovjetsko in ameriško ljudstvo izkoriščati atomsko energijo v miroljubne namene in ne za vojno. «v ZIJA sko tovorno
htedo	se bo to zgodilo
it e<1 ten,
(Žrukodni S° Se sesta>i štir-AiiElii zutlanii ministri iii 'bta til Jat. Francija in Rtcija) pri Herter-
Sn'‘s VsekatSedo pa ie imel I	kor Selwyn Lloyd.
Vdova vloga
Ma„9’ kje* fe ie vrn>l iz Lon-(ij? ^illan- j0d Predsednika tej' ie bobil nova navo-h ba vt,'-'Yn B1°yd včeraj
aft >•
n..* ha,:
(Od našega dopisnika)
RIM, 27. — Tudi na današnji seji sicilskega deželnega darlamenta niso izvolili predsednika. Seje so se uaeležili vsi poslanci. Avtonomisti so ostali pri svojem kandidatu, medtem ko jfe centro-desna koalicija postavila za kandidata poslanca Lo Magra, ki je sicer že «star«, sicilski poslanec, toda kot kandidat je povsem cnov*.
Rezultat prvega glasovanja je bil: navzočih 90, glasovalo jih je 89, vzdržal se je .1 -(običajni socialdemokrat), za Lo Magra jih je glasovalo 44, za Milazza 43, za Stagna 1, za D’Angela 1.
Iz rezultata se vidi, da se je samo en monarhist dal popolnoma podrediti volji Covellija, medtem ko sta dva oddala glasove v prazno s tem, ko sta volila Stagna in D’Angela, Za Milazza so poleg njegovih krščanskih socialcev glasovali socialisti in komunisti ter De Grazia in Crescimano, de-mokristjanski in misinski disident.
Preden se je pričelo drugo glasovanje, so demokristjani zahtevali, naj se vzdržani glas socialdemokrata Napolija sploh ne šteje, tako da bi za večino zadostovalo 45 glasov in ne 46. Komunista Varvaro in Nicastro sta govorila proti, toda potem je le ostalo pri volji demokristjanov. Pri naslednjem glasovanju se je bilo treba izraziti zgolj o Lo Magru in Milazzu, vendar bi moral kandidat še dobiti absolutno večino. To pot se pa
godilo, da bi dalo glasovanje i sploh ne bo — v primeru, če
A —— 1 _ MM n . . lini	-J - L	’ M t> n • 3 k * n t. n mm	-W M« MM . t. mLm	Im	A~A MM f -m .. a MA /I O	MA A	Q
socialdemokrat ni hotel vzdržati, temveč je raje glasoval, čeprav je oddal belo glasovnico.
Ostali glasovi pa so bili razdeljeni tako, da je Lo Magro dobil 45, Milazzo 44. Vidi se, da sta monarhista, ki sta prej volila v prazno, dala svoja glasova eden Lo Magru dru-di Milazzu, Verjetno je za Milazza glasoval Marullo kot že prejšnji teden.
Se pred štetjem so demokristjani napravili £e en poskus: naj se tudi bela glasovnica ne šteje. Toda predsednik Stagno se je pokazal dovolj nepristranski in tej mahinaciji ni nasedel. Ni pa u-spel krščanski socialec Cor-rao s svojim predlogom da bi pri jutrišnjih volitvah izbrali skrutinatorje tako da bi predstavljali proporcionalno skupine v parlamentu, ne pa da jih določi kar žreb.
Jutri bo seja ob 18. uri in takoj se bo glasovalo samo o Lo Magru in Milazzu. Zadostuje katerokoli število navzočih. In če še nihče ne dobi absolutne večine, se glasovanje ponovi in izvoljen bo, kdor dobi več glasov. Ce bi se do-
S:
2 p	-*=	*c*ci,u
«1^ »ati	PD	k°-
kot že rečeno
j	se Je sestal z o-
/ J- mi zahodnimi mini-/	> v .
(f>| S, videlo U ,se bo Pravza-V? hjepo šcn uspeh je A ^ 98a kot teza’ ki i°
' z en P°sred°valec nad in vt stran> t« Ame-f* W*a Brit. a9c°zi z druge.
t«.,1- da k; an'J_a želi v prvi tjjj 6i,9rika noPns'° bim prej do i C5deva, rtTkSllh- Da,JP si
& fra,Vl načelo,1 se že sodaS v
U09?hetn n° sporazumeli o se k Utu Berlina. iK sU'1* kri?1CC? .S®lwyn Lloyd
tl *», $etsko’-am •«' PriPel-ial® A »i bi^akor n'Sl<!iga razdo'
nN«0 lahko ?L'oydovo deU?
thiifA Pri u e na sinočnji KS bLJerteDu je
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. v* Na zborovanjih v raznih krajih republike Hrvaake in Bosne ter Hercegovine je ljudstvo proslavilo 18. obletnico oborožene vstaje proti okupatorju. Na velikem zboru v vasi Šo-kolcu pri Sarajevu je govoril (udi član izvršnega komi-tega ZKJ Svetozar Vukmano-vie. ki se je med drugim dotaknil tudi protijugoslovanske gonje držav socialističnega tabora. Dejal je, da razlogi gonje niso načelna nesoglasja v vpri^anjih izgradnje socializma, kajti prRkta kaže, da obstajajo mnogo večje razlike v tem pogledu med državami socialističnega tabora, kot pa med socialističnim taborom in Jugoslavijo.
Jugoslavija je v svoji praksi prišla do zaključka, da mora priti brez materialne zainteresiranosti delovnih kolektivov za boljšo proizvodnjo do zaostajanja v gospodarskem razvoju in do pačenja socialističnih družbenih ednosov To so spregledale tudi druge socialistične države, ki to vprašanje rešujejo na
n. pr. Kitajska in druge, ki nastala vprašanja rešujejo s popolno ukinitvijo vsake materialne zainteresiranosti de-ldvnih kolektivov.
Vukmanovič je ugotovil, da se v protijugoslovanski gonji na vse mogoče načine skušajo nppravilno prikazati ukrepi, ki .-o jih jugoslovanski komunisti podvzeli. da bi dosledno izvedli načela materialističnega nagrajevanja po storjenem delu, medtem ko istočasno molče gledajo na revizionistično ravnanje'na Kitajskem, ki prinaša ogromno škodo stvari socializma.
Vukmanovič je poudaril u-speh, ki ga je Jugoslavija dosegla tudi na področju kme-tijiftvfc s pravilnim reševanjem sociili*tičnih odnosov na vasi, V mnogih socialističnih državah popolnoma ignorirajo te uspehc,< v kolikor pa jih priznajo, trdijo, da so ti uspehi doseženi v pogojih krepitve kapitalističnih elementov na vasi, čeprav je vsakomur znano, da so najboljši uspehi doseženi prav na socialističnem sektorju kmetijske proizvodnje, toda v pogojih delavske
bil
^ g'ede'*,?čll..stal'‘abe svoje -gl
i>Ter
*basovrie°omeYitve
r d« Bert,88	  ‘	'	'
sporazuma«, ki jo hT^ho *Bva y. Berlinu ne-s»hes _ vrn'l.
ril	pri kosilu
H )> tsPremPpaJf. moral s
A	nam^toTa
‘ ln nam- , časovne orne-esto proučevanja
razne načine. V načelu ui raz- samouprave. Vukmanovič je like rrifctj' JugOsl«v«b' ii naj- i: odgovornejšim, jsovjetskimi voditelji, v»žllWi6 jsflRVlRno v praktičnem izvajanju teh načel, kajti v Sovjetski zvezi prevladuje mišljenje, da se nastal# vprašanja rešujejo lahko le z decentralizacijo gospodarskega upravljanja na gospodarske rajone, medtem ko v Jugoslaviji smatrajo, da se nastala vprašanja lahko rešujejo samo z decentraliza cijo določenih poslov upravljanja na delovne kolektive, odnosno na komune. Na drugi strani pa so države,, kot
zjavil, da v Sovjetski zvezi, kjer je bila kolektivizacija izvršena še. za časa Stalina, skušajo dVnes probleme zaostajanja kmetijske proizvodnje rešiti z moderno mehanizacijo in i materialno zainteresiranostjo kolhoznikov, medtem^ko nekatere druge socialistične države skušajo ta vprašanja rešiti z večjim upravnim pritiskom na individualne proizvajalce in z drugimi ukrepi. S tem se doseže samo to, je dejal Vukmanovič, da se državni organi grobo vmešavajo v proiz vodnjo proizvajalcev	J'
in da
dušijo njihovo materialno zainteresiranost.
Vukmanovič je dalje izjavil, da je popolnoma jasno, zakaj se gonja proti Jugoslaviji vodi iz tistih socialističnih držav, kjer se trmasto trudijo te probleme rešiti na stalinistični način, toda ni jasno, zakaj to gonjo vodijo tudi tiste socialistične države, ki dejansko izvajajo ista načela reševanja vprašanja kot Jugoslavija, medtem ko molče gledajo na revizijo marksizma n. pr. na j Kitajskem, ki prizadeva veli- : ko škodo socializmu.
Vukmanovič je v svojem | govoru ostro obsodil tudi naj- I novejše revanšistične načrte j nemških agresorjev, ki so prišli do izraza v Salzburgu. U-pozoril je na velike žrtve Ju goslavije za časa fašistične o-kupacije in poudaril, da ti zločini niso pozabljeni. Tu ne pomaga trditev, da je Hitler kriv za te zločine, kajti nemško ljudstvo je v veliki večini podpiralo zločinsko hitlerjevsko bando Poudaril je nadalje, da so jugoslovanski narodi z vrsto praktičnih korakov pokazali, da žele sodelovati z nemškim narodom in njegovimi zastopniki, toda to je mogoče edino, če se nemški vodilni krogi popolnoma odpove, do svojim revanšističnim načrtom.
V soboto in nedeljo 25. in 26. t. m. je bil v Ohridu sestanek izvršnega odbora Zveze vojnih invalidov Jugoslavije, na katerem so prav tako obsodili sovražno akcijo, ki je prišla do izraza na nedavnem sestanku ((podonavskih Nem cev« v Salzburgu.
B. B.
tak rezultat, da bi obadva kan didata prejela enako število glasov, tedaj bi mogoče jutri še ne vedeli za novega predsednika. Ker se pa to najbrž ne bo zgodilo, bo jutri Sicilija dobila svojega novega deželnega predsednika.
Toda naj bi bil izvoljen eden ali drugi kandidat, gotovo ne bo imel lahkega življenja v parlamentu in oslanjal se bo lahko na kaj krhko večino. Marsikdo se sprašuje, ali se zdi vredno Krščanski demokraciji tolikih ne prav čednih naporov za tako jalov uspeh? Toda vse bolj postaja jasno, da ne gre zgolj za krhko večino v sicilskem parlamentu, temveč gre za pritisk desnice, ki krepko postavlja pogoje: ali sodelovanje z desnico tudi na Siciliji, ali pa desnica odmakne svojo podporo v Rimu in vlada pade.
Neki predstavnik demokrist-janske levice z baze je z ogorčenjem dejal, da besede o ((demokratičnem okviru« na Siciliji z MSI žalijo ((dediščino odporništva ter žrtev tiso-čev kgtol!čanoy, ki so padli v osvobodilni borbi zato, da bi se n»ša dežela rešila vsa-|<(diltu(uit^[|'/ (ilplMil Senatorju Luigiju Sturzu se je stanje zopet poslabšalo. Tisti, ki so bili pri njem zatrjujejo sicer, da je stari politik ves čas pri zavesti, vendar je skrajno slhb.
A. P.
Pred zahodnim sestankom najvišjih?
WASHINGTON, 27. — Diplomatski krogi trdijo, da bo v septembru, verjetno v Pari zu, sestanek med Eisenhower-jem. De Gaullom in Mac Mil-lanom. Ce pa ne bo v Ženevi nobenega napredka, bo pariški sestanek že v avgustu. Sporazuma za ta sestanek še ni bilo, toda o zadevi se je že govorilo med diplomati.
Pariški sestanek, naj bi pripravil pot za sestanek s Hruščevom, če se bodo tako dogovorili v Ženevi. Po drugi strani pa obstaja možnost, da takega sestanka s Hruščevom
ženevska konferenca mela uspeha
sovje1 a z drugimi uglednimi,
Leningraičani. V odgovoru na dobrodcšhco Spiridonova je Ni-on. med drugim dejal:
»Včc-rai sem imel zelo konstruktiven in^jsčrpan r|zvoybr o nekaterih vijf:iš#n.irh|* kMjih zadevajo naši dve držav: Lahko rgčem, dn snpv ob razpriu’
■ ivinju Ni-toinvjU; m kliirre Hr7' I zdravico za »večjo izmenjavo like, Ted’ "'"de ene točke smo j unormacij o miroljubni upora, bili scp,esni:	nasprotja med j bi atoma«, isato je zapisal v
državami morajo biti rešpnn ladijski dnevni..:	»ivajboijše
pri konferenčni mizj'*in ne na želje posadiu „Ltnina"; 'ki je bojnem polju. Moja poslanica leningrajskim orcbivalcem je: mir v vsem svetu «
ladjo, vi pa ste zgradili atomski ledolomilec,« je dejal Ni-xon. (dJddaljenost Aljaske od hovjetske zveze znaša 40 milj. hazbili moramo led in ta ladja lahko lo stori.«
I V jedilnici atomskega ledo lomilca so bile izrečene zdru j vice in Nikon je predložil
Odnosi med Bonnom, ČSR in Poljsko
BONN, 27.
Dnevnik «Die
»Ime Leningrada nam je dobro znano je nato dejal Nikon »Njegovo orrbivalstvo ie •dalo dokaze velikega junaštva in hrabrosti, ko ie hilo mesto med prvo svetovno vojno oblegano.«
Spiridonov pa je v svojem pozdravnem govoru dejal, da sovjetsko ljudstvo želi živeti v
Welt» poroča, da bonnska vla- j miru in prijateljstvu z vsemi
da namerava predložiti Polj ski in Češkoslovaški nenapadalni pakt, vzajemno jamstvo da se sila ne bo uporabljala in pogajanja za normalizacijo odnosov. Vest je bila potrjena v zunanjem ministrstvu, toda poudarjeno je bilo, da doslej ni predviden noben korak v bližr. i bodočnosti.
narodi, posebno z ameriškim. Izrazil je upanje, da bo Nixo-nov obisk prispeval k izboljšanju razumevanja med Sovjetsko zvezo in ZDA, kar «si vroče želimo*.
Nixon je iz Moskve odpotoval z letalom «TU-104». Na letališču je bilo okrog 1500 oseb.
led, sako se utoru lahno u-porablja za zboljšanje odnosov med državami.«
Nikonova soprog., pa se je razgovarjaia danes v Leningradu z nekaterimi novinarka, mi, ki s.*upaj z novinarji spremljajo is.kona na njegovem potovanju. Fovedala je, da je bila navzoča pn včerajšnjih razgovorih v »dači« liruščeva skupaj s soprogo Hruščeva. Seveda m hotela povedati nič o vsebini razgovorov. Rekla je le, da sta obe molčali tako Kot molčijo žene na vsem svetu, kadar se njihovi možje pogovarjajo o svetovnih vprašanjih, »totem ko je bilo razgovorov konec, smo se me žene strinjale, da mora. mo ohraniti mir za naše otroke, ki jih imamo tako rade.«
Nixon ima v programu še j Hruščev je dobil radijski apa-okrog 11.000 km potovanju po rat Transistor in košaro vzor Sovjetski zvezi. Iz Leningrada I čev vseh različnih proizvodov,
med katerimi tudi skupina
Omenjeni list piše, da sta načrt za te sporazume odo,brila von Brentano in Adenauer.
Bonnski politični krogi upajo, da bi načrt zboljšal vzdušje na ženevski konferenci.
        ............................
Značilen francoski molk
o ofenzivi na Kabilijo
Padalci in alpinci se niso prišli v stik * večjimi enutami alžirske osvitbedilne vojske - 1 Parizu predvidevajo, da bo ofenziva trajala najmanj dva meseca
ki jih izdelujejo v ZDA iz koruze, začenši od sladkarij pa do pipe za kajenje. Baje mu je Nixon pač to daroval, ker je Hruščev izjavil, da je njegova najljubša jed koruza. Ženi Hruščeva pa je Nixon daroval torbico iz krokodilove kože.
Sovjetske oblasti so izdale dovoljenje, da se odpošljejo v inozemstvo vsi filmi, ki so jih posneli doslej o Nixovem obisku. Do petka namreč to ni bilo mogoče, ker so morali biti vsi filmi prej razviti v Sovjetski zvezi in podvrženi kontroli. Dogovor o preklicu kontrole sta dosegla Nixon in Kozlov v letalu med vožnjo v Leningrad.
Stevenson o Hruščcvu
FLORENCA, 27. — Adlai Stevenson, bivši kandidat za ameriškega predsednika je za tukajšnji dnevnik izjavil, da se ravnanje Hruščeva oh Ni-xonovem obisku ne razlikuje od ravnanja z niim. »To ni nobena novost. Tudi z drugimi je ravnal tako.«
Glede mednarodnega položaja ie dejal: »Mislim, da je položni danes hujši, kot pred enim letom. Vprašanja bo lahko rešil samo sestanek nai-višjih, do katerega bo prišlo, po mojem mnenju, najpozneje na jesen.«
Končno je tzjavil, da ne bo vnovič kandidiral za predsednika, ker je že dvakrat propadel.
  «»-----
Jedrska konferenca
ŽENEVA, 27. — Trije delegati — ZDA, Velike Britanije in ZSSR so se po krajši prekinitvi danes zopet sestali in nadaljevali konferenco za prekinitev jedrskih poskusov. To je že 115. seja. Komisija bi delovala v vmesnem razdobju cd konca konferenee do ratificiranja sporazuma za prenehanje jedrskih poskusov. Ame-rški načrt tega člena ima namen odstraniti nekatera manj važna vprašanja, ki ovirajo delo in o katerih naj bi razpravljala odslej pripravljalna komisija. Na ta način bt hitreje sklenili sporazum. Komisija naj bi proučevala med dru-
Danes se je tudi zvedelo,	,
m-eriških turistov, ki	so	nosili	l da je po včerajšnjem obedu	sim	naslednja	vprašanja:	iz-
tablo v. napisom «Dobrodošel,	i pri Hruščevu Nixon ponudil	;	birn	krajev za	kontrolne	po
Nixon».	|	darove svojim gostiteljem,	staje, oprema J ti naprave	za
kontrolo, ureditev virasana personala in njegove zaposlitve in splošna organizacija kontrolnega organizma.
Komisija naj bi bila ob začetku sestavljena iz prpnstav-nikov treh držav atomskega kluba, noznete na. no no^nisu sporazuma, bi bile vključene v komisijo, ki bi se avtomatično spremerma v stalno kontrolno komisijo, še štiri ne-atomske države, ki bi sestavljale skupaj s tremi atomskimi državam1 mednarodno kontrolno organizacijo.
Sovjetski delegat Carapkin je izjavil, da je ameriški predlog zanimiv. Obliuhil ie, d* ga bo proučil podrobneje.
Prihodnja seja bo jutri.
PARIZ, 27. živa francoskih kolonialističnih čet o kateri je svetovni tisk že pred dnevi poročal, se nadaljuje. Pri ofenzivi sodeluje okrog 20.000 francoskih vojakov, ki so bili za to ofenzivo posebej izurjeni. Ofenziva nosi naslov Operacija dalj-nogled.
Kolonialisti napadajo osvobojeno ozemlje v Kabiliji, kjer se nahaja baje (udi glavni štab alžirske osvobodilne vojske in — po pisanju francoskega tiska — okrog 5.000 alžirskih vojakov. Toda so-
Velika ofen- radno so sporočili le, da #se premiki čet vršijo normalno«. Ta velika previdnost francoskega glavnega štaba je vsekakor zelo značilna, zlasti ker je neki predstavnik^ štaba poudaril, da je «čiščenje Kabilije« zamišljeno na daljši rok, ker so posredi velike težave. Dejal je, da ne gre samo za uničenje «uporniških tolp«, temveč tudi za uničenje vse organizacije ozadja, ter politično - upravne organizacije upornikov. Zato se predvideva, da bo ofenziva trajala več tednov, morda tu
Peronistične demonstracije Okrepitev RP Argentine
Na delnih občinskih volitvah je bilo okrog 25 odst. peronističnih belih glasovnic - Frondizi zgubil skoraj dve tretjini glasov
BUENOS AIRES, 27. - Nardi občinskih volitev v dva-
a4mmm a aEIo! m/»o i* m m* 4 * IPtr a * r\ o l c t i Ij 1Y1P čt 1 il ‘TV BpkrtpTlH
Peron so peronisti priredili I manjših središčih pokrajine včeraj zvečer precej veliko Santa Fe. Največ glasov je demonstracijo. Policija je mo- prejela
rala demonstrante razgnati z vodo in solzilnimi bombami. Demonstranti so se zbrali v majhnih skupinah v središču mesta in metali proti policistom eksplozivne predmete in kamenje. Toda rezultat demonstracije je bil le nekaj laže ranjenih in nekaj manjše škode.
Demonstracije so bile tudi v raznih krajih v notranjosti države. V Santa Fe je skupina peronistov zažgala lutko, ki naj bi predstavljala predsednika Frondizija. Peronisti so tudi v mnogih mestih plačali maše v spomin Eve Peron
Danes so bili objavljeni l/i-
peronistična stranka.
in sicer okrog 25 odstotkov ali še enkrat več kot lani. Toda po navodilih so oddali vsi bele glasovnice, zato ne bodo imeli nobenega občinskega svetovalca.
Zelo je napredovala tudi komunislična partija, Ki je prišla na četrto mesto s 24411 glasovi v primerjavi z 8000 v lanskih volitvah.
Radikalna stranka predsed nika Frondizija pa je od 100 tisoč glasov lani padla na 37.000 glasov. Na drugem mestu je radikalna opozicijska ljudska stranka s 45.000 glasovi. Izgubo Frondizije stranke tolmačijo s pomanjkanjem podpore peronistpv
nose.
Pripadniki alžirskega osvobodilnega gibanja, ki so zaprti v |aao£ih v Rouenu in Frezne-su,. ki so začeli z gladovno stavko pred enajstimi dnevi, so razširili stavko še na zapore v mestih Versailles, Lilla, Douai, Charleville in Chalon sur Marne. V Rouenu m Freznesu je okrog 400 ujetni kov začelo stavkati v znak protesta proti vsem divjaštvom, ki so jih počenjali kaz-nilniški stražniki.
de™" zeTT pičlih ‘poročilih [ di dva	meseca	ali	pa	še	več,
francoskega glavnega štaba v [ ter da	se z?
Alžiru, kaže da ofenziva ne! rejo v	prvih dneh	pneakova-
napreduje ravno najbolje. U-! f* veliki rezult	t .
I Po najnovejših vesteh je ne-višji oficir francoskega glavnega štaba gen. Challa dejal. da so doslej #izključih iz borbe 182 upornikov« in «ujeli 80 članov politično - upravne organizacije Alžirske osvobodilne fronte«. Baje so našli tudi strelivo, živila in razni material, medtem ko so imeli Francozi baje samo 2 mrtva in 18 ranjenih.
Po neuradnih vesteh pa so borbe zahodno od Azgage, kjer so z letali odvrgli' padalce in alpince, ki jim poveljuje' general Faure, že dale nekaj deset upornikov mrtvih. Toda francoske če{e še niso prišle v stik z večjimi alžirskimi e-notami, ki so se Umaknile v bolj nedostopne predele.
Po drugi strani pa poročajo, da so Alžirci izvršili več atentatov pri katerih je bilo ranjenih 18, mrtve pa tri osebe.
Na progi Medea-Lida, južno od Alžira, so Alžirci vrgli v zrak v soboto popoldne neki vlak in oškodovali progo. Dva železničarja sta bila laže ranjena.
Iz Bagdada pa poročajo, da bcf^rak na zahtevo alžirske vlade sprožil alžirsko vprašanje na prihodnji generalni skupščini OZN, ki se bo začela zopet v septembru. Poudaril, je, da je iraški zunanji mi-, nister Javad prav rad pristal na alžirsko zahtevo in bo por: vabil, naj ga v OZN podpret jo tudi dium države s kateri-
Umor ujetnikov pred parlamentom
LONDON, 27. — Nocoj se je začela v spodnji zbornici razprava o smrti 11 mau-mau, ki so bili v lanskem marcu zapiti v taborišču Hola v Keniji. Laburisti so zahtevali, da mora minister za kolonije Lennox-Boyd odstopiti in skupaj z njim tudi guverner Ke-
IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIItllllllMIItIHtllillMIlitlllllillllllllllllllllllllllUllllIlHIIIIHIIIIM
Titov obisk v Brdih in v Vipavski dolini
V Dobrovem si je ogledal moderno zadružno vinsko klet
LJUBLJANA, 2i. Maršal .ga je prebivalstvo prisrčno po. Tito s soprogo, Miho Marin- j zdravljalo. kom in Ivanom Mačkom je včeraj obiskal Goriška Brda in Vipavsko dolino. Predsednik Tito je prispel v Brda včeraj dopoldne. V Dobrovi so ugledne goste pozdravili predsednik ljudskega odbora Nove Gorice inž. Karmelo Budihna, predsednik občinskega ljudskega odbora Dobrove Franc Maraš in številni zastopniki drugih družbenih in političnih organizacij ter prebivalci.
Po prisrčnem razgovoru z zastopniki gospodarskega, političnega in družbenega življenja tega kraja si je predsednik s soprogo v spremstvu kmetijskin strokovnjakov dobrovske vinarske zadruge ogledal moderno vinsko klet v Dobrovi. Gosti so si potem ogledali še vinograde in sadov, njake v Vipolžah, kjer so predsednika Tita in njegovo sprem-stvo počastili s sadjem in sor- senator Allende. Kot sovražnike pa je označi predsednika Somozo in Trujilla ter a-meriškega senatorja Easllan-da.
Castro je dokončno umaknil ostavko
HAVANA, 27	— Včeraj ja
bilo napovedano nedeljsko zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 700.090 ljudi Govorila sta Castrov brat in novi predsednik Dorticos, ob koncu zborovanja pa še sam Fidel Castro, ki je izjavil, da umika ostavko na funkcijo predsednika vlade samo zato, da bi se pokoril volji ljudstva. Izrazil je prepričanje v nepremagl»vost kubanske revolucije. Dejal je dalje, da so prijatelji kubanskega ljudstva bivši predsednik Mehike La-zaro Cardenas, ki je bil na zborovanju navzoč, in čilski
tiranih), domačim vinom. Iz Brd je predsedniK Tito s
JV, .......  „	     spremstvom	odšel	skozi	Novo
mi ima frak diplomatske od-lGoVico v Vipavsko dolino, kjer
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 30, najnižja 21.9, zračni tlak 1013.4 stalen, veter 14 km severozahodnik, vlaga 65 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25.2 stopinje,
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 2«. julij«
Zmago	u
Sonce vzicie ob 4.42 in zatone o« 19.39. Dolžina dneva 14.57. LujL vzide ob 23.55 in zatone ob «**•• Jutri, SREDA, 29. juliM ———-	Marta	•
Predstavnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov pri vladnem komisarju
Za zaščito cen sadja, zelenjave m rib
Nesprejemljivo stališče dr. Palamare v odnosu do pravic slovenskih kmetov
Sestanek pokrajinske komisije za nadzorstvo nad tržnicami
Sestava posvetovalne komisije za kmetijsko bolniško blagajno je krivična in diskriminacijska Vprašanje Hudega leta, ustanovitve slovenske kmetijske šole in zastopstva v komisijah
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sporočata:
Danes sta bila pri vladnem generalnem komisarju zastopnika KZ in ZMP inž. Pečenko in Marij Grbec v spremstvu poslanca Vidalija.
Tajnik KZ je protestiral proti dejstvu, da ni bil imenovan v pokrajinsko posvetovalno komisijo za kmetijsko bolniško blagajno njen predstavnik, dočim sta bila imenovana dva predstavnika bonomijan-ske organizacije, in sicer njen ravnatelj dr Rustia-Traine kot izvedenec, in gospod Furlani kot predstavnik neposrednih obdelovalcev.
Zaradi nezadovoljivega odgovora vladnega generalnega komisarja, bo KZ storila nadaljnje korake v zaščito svojih zakonitih pravic.
Tajnik ZMP je načel vprašajte »Hudega leta* in vpraša), "m« je treba pripisati ponovno rekvizici.io tamkajšnjih zemljišč. Gospod vladni generalni komisar je izrazil mnenje, da je treba vzrok ponovni rekviziciii verjetno pripisati najemniškemu razmerju ki nbstaja med vojaškimi oblastmi in predstavniki polf-kluba.
Načeto je bilo tudi vprašanje kmetiiske šole v Zgoniku Gospod vladni generalni komisar je prosil obe strokovni organizaciji, da mu v tej zvezi preskrbita potrebno dokumentacijo tako glede upravičenosti ustanovitve te šole kot tudi glede izbire kraja.
Poleg tega je bilo ponovno obravnavano vprašanje imenovanja zastopnikov KZ in ZMP v razne komisije javnih ustanov, pri čemer ie gospod vladni generalni knm:snr snet 'ziavil. da vprašanje nroučui* ;n zaeotovil, da bo le-to ugodno rešeno
Trst, 27 7 1959.
KMKCKA ZVEZA
ZVEZA MALIH laniia.
pri tem se je končalo.
Inž. Pečenko je v razgovoru omenil tudi pristranost komisarja kmečke bolniške blagajne dr. Garda, kar je sledilo iz vesti »Piccola«, ki je objavil, da si je dr. Garda izbral za »dragocenega sodelo-valca* ravnatelja bonomijan-ske organizacije dr. Rustio Traineja. Dr. Palamara je na to dejal, da je vsaka pristranost izključena, kar se pa vesti v «Piccolu» tiče, da je netočna, ker se pri časopisih marsikaj zgodi, ker novinarji vesti ne preverijo.
To so v glavnem bistvene točke razgovora med inž. Pečenkom in vladnim generalnim komisarjem dr. Palama-ro. Z naše strani menimo, da dr. Palamara ni hotel načeti prvega vprašanja v njegovem jedru, kajti njegovi odgovori kažejo na to, da bodisi o stvari ni točno poučen bodisi da iz določenega razloga noče o njem razpravljati.
Zato imamo za potrebno, da še enkrat pribijemo naslednja dejstva: V sedemčlanski posvetovalni komisiji je le eden Slovenec, in sicer Josip Podobnik. Pietro Crevatin je italijanske narodnosti. Prav gotovo nimamo nič proti njegovemu imenovanju, kajti v Zvezi malih posestnikov so včlanjeni tudi neposredni obdelovalci italijanske narodnosti in je zato prav, da so v komisiji zastopani. Toda po drugi strani je tudi res, da je velika večina, vsaj 90 odstotkov kmetovalcev našega področja slovenske narodnosti in bi torej morali biti temu ustrezno zastopani. To se ni zgodilo, Kmečka zveza ni bila upoštevana, medtem ko ima bonomijanska organizacija v komisiji dva predstavnika, in sicer kot »izvedenca« ravnatelja te organizacije dr. Rustio-Traineja, kot predstavnika obdelovalcev pa G. Fur-
POSESTNIKOV
Na Kmečki zvezi in Zvezi malih posestnikov- smo se včerai popoldne pozanimali o "odrobnostih razgovora z •Tadnim generalnim komisar-:-m. Tako smo glede vpraša-•va predstavništva v posveto-aln’ komisiii za ustanovitev mečke blagajne zvedeli, da ■ e inž. Pečenko vladnemu generalnemu komisarju označil sestav komisije kot krivičen in diskriminacijski, zlasti zaradi tega, ker pri imenovanju članov niso upoštevali '< mečke zveze, medtem ko sta v njej dva predstavnika bonomijanske organizacije.
Vladni generalni komisar :e na to odgovoril, da je iz-Tiučena tudi »Italijanska zve-t kmetov* in da zato ni go-nra o krivici, zlasti še, ker a v komisiji zastopana dva Movenca: Pietro Crevatin in Josip Podobnik.
Predstavnika KZ in ZMP ta odgovorila, da je Pietro Crevatin italijanske narodnosti, medtem ko »Italijanska -veza kmetov« sploh ne more ■loto zastopana v komisiji, cer je to organizacija velepo-; »stoikov in ne neposrednih obdelovalcev, ki jih zastopa •Cmečka zveza. Toda v zvezi s tem vprašanjem ni prišlo do razčiščenja, ker je dr. Palamara venomer trdil svojo in
Zanimiv pri tej mahinaciji je tudi način izbire predstavnikov neposrednih obdelovalcev. Zveza malih posestnikov je predlagala Grbca, Kodriča in Crevatina, Kmečka zveza pa inž. Pečenka, geom. Bu-kavca in M. Švaba. »Slučajno« je bil izbran edini predstavnik kmetovalcev, italijanske narodnosti p. Crevatin, o-stale pa niso upoštevali, čeprav bi moralo biti dr. Pala-mari znano, da so kmetje v veliki večini Slovenci.
Izgovor, da tudi »Italijanska zveza kmetov« ni zastopana v komisiji, je jalov. Vladni gen. komisar bi moral vedeti, da predstavlja ta organizacija veleposestnike, ki ne obdelujejo zemlje s svojimi rokami, temveč imajo delavce, spolovinarje in kolone. Zato tudj veleposestnikrbiima-jo pravice do vpisa v kmečko bolniško blagajno. Dr. Palamara je dejal, da so
Kmečko zvezo izključili zato, ker tudi «Ita'fcja^iska\zveza .
kmetov« Mii tv
pana. Razlik* m*d eno in drugo organizacijo je očitna, saj člen 3 statuta Kmečka zveze
pravi, da so člani lahko samo oni, ki neposredno obdelujejo
svojo zemljo. Diskriminacija je torej na dlanil
Tudi če upoštevamo politični sestav te komisije, lah-
(•iiiiiiiiimiii milnat n minuli ii mi mili it Milnim um m urnim mn imi ii tiiiitiiiiiiiiiiimiiiititiiiii
Nujnost gradnje letališča pri Ronkoh
Angleži	so
letalsko	progo
Novo letališče naj bi služilo predvsem turističnemu prometu, obenem pa bi povezovalo Trst in ostale obmejne predele z mednarodnimi letalskimi progami
Letalski promet se vedno .olj razvija in vsa večja mesta v aržhvi so poveznila med seboj ih * inozemstvom. Le Trst, Gortšlp. in Furlanija so( odrezani od te iiroko razpredene letalske prometne mreže, kajti goriško letališče še zdaleč ne ustreza modernim zahtevam.
Zato se že dolgo časa u-kvarjajo z načrti za letališče v Ronkah in so v ta namen tudi ustanovili konzorcij, v katerem so zastopane razne ustanove iz treh pokrajin. Zadnja skupščina iz tegg konzorcija Je bila te dn* v Tržiču in so na njej sporočili, da je pridružila konzorciju
tudi družba Alitalia in vplačala svoj delež. Določili so tudi posamezne deleže, ki jih bodo morale vplačati ustanove, ki so včlanjene v konzorciju.
Gradnja letališča bo stala 1 milijardo 300 milijonov lir. Država bo krila 60 odst. izdatkov, to je 780 milijonov lir. Ostalih 520 milijonov pa bo kril konzorcij. Polovico te vsote bodo plačale razne u-Štanove tržaške pokrajine, drugo polovico pa ustanove iz videmske in goriške pokrajina. V ta namen bodo najele posojilo, ki ga bodo odplačevale 30 let.
Na skupščini so govorili tudi o tem, kako se razni angleški turistični uradi zani-
majo za vzpostavitev neposredne letalske zveze med Loridohom in Tastom za turiste, ki se v našem mestu vkr-cajp na ladje, ki voziip po Sredozemskem m oriu in Ja-
dranu ali ja ki ^potujejo iv
Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo in druge ^vzhodne države. Ti
uradi ilL družbe 80 tud: že pismeno požvedovalt glede tega pri konzorciju. Tako se je družba «Austria Travel Agen-cy» iz Londona, ki osredotoča svoje delovanje predvsem na pošiljanje turistov v Avstrijo in Italijo, kjer rezervira prostore zlasti na ladjah družb IRI in največjih zasebnih plovnih družb, že domenila z neko zasebno angleško letalsko družbo za uvedbo direktne letalske zveze med Londonom in Trstom. Ta družba je že vložila proššnjo na angleško ministrstvo za civilno letalstvo, da bi ji dalo koncesijo na tej progi za 7 let od prihodnjega leta dalje. Pobudniki so se obrnili na konzorcij za letališče v Ronkah, da bi posredoval pri italijanskih oblasteh, da bi dovolile to progo. Na ta način bi bil Trst povezan tudi z mednarodnim letalskim prometom, kar bi nedvomno prispevalo k razvoju turizma v mestu in na našem področju samem, pa tudi v Gradežu in
ko ugotovimo, da v njem prevladuje določena politična struja. Ime komisarja, obeh bonomijanskih predstavnikov in tudi Slovenca Podobnika — nam dajo vedeti, kam veter piha in kdo goni meh.
Kar se pa pristranosti komisarja tiče, sprejemamo na znanje zagotovilo dr. Palamare. Vendar pa k temu pripominjamo, da bi bilo «fair«, ko bi dr. Gardo, če mu je res na tem, da se pokaže v nepristranski luči, v «Piccolu» objavljeno vest preklical.
Se nekaj besed o kmetijski šoli v Zgoniku in vprašanju imenovanja zastopnikov KZ in ZMP v komisije raznih u-stanov. Glede šole moramo u-gotoviti, da vladni generalni komisar žal doslej še ni dobil na vpogled dokumentacijo, ki jo je pripravil zgoniški občinski svet na eni svojih rednih sej, ko je sprejel sklep predloga o ustanovitvi kmetijske strokovne šole. No, nič za to. kajti prepričani smo, da bosta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov rade volje poskrbeli za zahtevano dokumentacijo, ki bo nedvomno dokazala, da je slovenska
kmetijska šola na našem področju potrebna in koristna.
Glede imenovanja zastopnikov v razne komisije pa se čudimo odgovoru vladnega gen. Komisarja, kajti to vprašanje je bilo že tolikokrat načeto, tolikokrat v »proučevanju«, da bi bilo lahko že davno rešeno!
Ob koncu moramo še enkrat poudariti, da je vladni generalni komisar zavzel do vprašanja sestave posvetovalne komisije za ustanovitev kmečke bolniške blagajne slovenskim kmetom nepovoljno stališče, in sicer s tem, da je branil upravičenost in pravičnost odloka o imenovanjih. Mi z naše strani še enkrat pribijamo, da so imenovanja tako v odnosu do Kmečke zveze, kot strokovne organizacije kmetov kot tudi v odnosu do pravičnega zastopstva slovenskih kmetov v tej komisiji krivične in diskriminacijske. Zato mislimo, da bi bilo prav, ko bi se to vprašanje preneslo v mešani odbor, ki urejuje vprašanja v zvezi z izvajanjem Posebnega statuta Londonskega memoranduma.
Za predsednika komisije je bil imenovan podžupan prof. Cumbat • V drugih mestih se je vloga podobnih komisij pokazala zelo učinkovita
Sinoči se je na prefekturi
prvič sestala pokrajinska komisija za nadzorstvo nad tržnicami, ki je bila imenovana z dekretom podprefekta dr. Pasina. Omenjeni komisiji predseduje prof. Cumbat, kot je to prvotno določil tržaški občinski svet, in sicer zato, ker je prof. Cumbat sprejel, na pobudo tržaške trgovinske zbornice, predsedstvo dveh komisij za tržnice. Seveda bo moral občinski svet določiti vprašanje imenovanja drugega predstavnika v pokrajinsko komisijo, kar oa se bo zgodilo šele v začetku jesenskega zasedanja.
O delovanju pokrajinske komisije za nadzorstvo tržnic, kot tudi o delu dveh komisij za tržnice je na sinočnjem sestanku podrobno govoril sam podprefekt dr. Pasino, ki je omenil, da so naloge omenjenih komisij zelo važne za pobijanje visokih cen in pa za izboljšanje delovanja posameznih tržnic. Tako bo naloga omenjenih komisij, da nadzorujeta trgovino na debelo in na drobno, da določita število prostorov za stojnice, da določijo kje bodo posamezne stojnice stale, da predlagajo razne spremembe za izboljšanje higienskih in zdravstvenih pogojev na raznih tržnicah in da predlagajo tudi
razne druge spremembe in iz-! ral. Malega je namreč mati
tMIIHIIimtllllllUIIIHIIIIIIIIIIIIIIimilMIIIIIIItlllllUUIMmillllllllllllllllllllllllllUMIIIIIIIIIIIIIIinillTlItlllilUIIUIIIIIIIIIHHHIIIIIHIIIIIIIIIIIIItlltlll
Naraščanje krize v obratih CRDA
Nove suspenzije delavcev v ladjedelnici Sv. marka
boljšanja v korist dobrega poslovanja vseh tržnic, predvsem pa v korist potrošnikov. Omenjene komisije lahko
sprejmejo tudi potrebne disciplinske ukrepe ter lahko kaznujejo posamezne prodajalce na tri, pa tudi na 30 dni prekinitve prodaje.
Podobne komisije, je izjavil dr. Pasino, imajo že razna druga italijanska mesta in povsod so se izkazale za zelo učinkovite. Tudi delo tukajšnjih komisij bo brez dvoma uspešno, je poudaril dr. Pasino, saj gre pri tem za zaščito interesov potrošnikov, kot tudi za interese tržnic pod občinsko upravo..
Novoimenovane komisije je v kratkih besedah pozdravil podžupan prof. Cumbat, ki je izrazil upanje, da bo njihovo delovanje vplivalo na ustalitev cen v tržnicah in ribarnicah ter na izboljšanje naprav.
V imenu trgovinske zbornice je pozdravil navzoče dr. Vatta, ki je poudaril koristnost delovanja pokrajinskih komisij za nadzorstvo nad tržnicami, ki je pokazalo svoje sadove že v drugih italijanskih mestih, kjer so se cene v tržnicah ustalile in to prav zaradi lega, ker , je u-spelo omenjenim komisijam omejiti število prekupčevalcev, tako da prihaja blago potrošnikom dostikrat neposredno iz rok proizvajalca.
—<ti>——
Zakaj ne zaposlijo teh delovcev v zadevni delavnici Tovarni strojev, kjer opravljajo nadure?
V delavnici 5b ladjedelnice Sv. Marka so suspendirali z dela skupino varilcev in kovačev. Gre za delavnico, ki je odvisna od delavnice št. 5 Tovarne strojev, v kateri pa delajo delavci v dveh izmenah po 12 ur. Zaradi tega se delavci vprašujejo, zakaj ne premestijo teh suspendiranih delavcev v delavnico v Tovarni strojev, kjer bi lahko uvedli tri izmene po 8 ur ter zaposlili tSko tudi te delavce. Krivično je namreč, da morajo delati nekateri delavci številne nadure, medtem ko so drugi brez dela.
Sploh pa se položaj v obratih CRDA zadnje čase vedno bolj slabša, in sicer sproti ka-Kor gredo dela za prejšnja naročila proti koncu, novih naročil pa še ni. V ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev in v Tržaškem arzenalu je že okrog 10QO delavcev izven produkcije. Zaradi tega dobivajo mnogo manj plače, kar ne prizadene le njih samih in nji-hojvib družin, marveč tudi gospodarstvo sploh. Poleg tega pa je slab položaj ttidi v manj. ših ladjedelnicah in kovinskih podjetjih, kar se vse odraža na tržaškem gospodarstvu.
Zato bi bil žet skrajni čas, da Di pohiteli z ’obljubljenim naročilom dveh 35.000-tonskih prekooceanskih potniških ladij, s čimer bi bila kriza za daljši čas rešena. Po'vladnih qbljubah bi morali graditi eno ladjo v ladjedelnici Sv. Mar-k^, drugo pg.v ladjedelnici v
m A • 1 Vn/Tn dnclbi n i n 1 n rl o
Tržičii. Toda doslej ni glede tega še nič konkretnega, tako da so se morali zganiti celo demokristjani, ki so zadnjič na medpokrajinskem sestanku v Trstu poudarili nujnost novih naročil in obnove naprav v podjetjih IRI. Prav tako pa je treba poskrbeti tudi za popravilo ladij v Tržaškem arzenalu, ki je utrpel precejšnjo škodo tudi zaradi stavke pomorščakov, to je zaradi trme brodarjev.
Tudi železarna ILVA ni mno. go na boljšem. Delegaciji delavcev, ki je bila pred kratkim v Rimu, je minister za državne udeležbe Ferrari Aggradi obljubil, da v železarni ne bo odpustov. Ni pa dal nobenih zagotovil v zvezi z njihovimi zahtevami, naj se naprave v železarni modernizirajo. To pa pomeni brezposelnost v daljši perspektivi. Na dlani je namreč, da ne bo mogla železarna ILVA s svojimi zastarelimi na. pravami konkurirati z železar. nami v državah Skupnega evropskega tržišča. Zato je nujno, da se naprave obnovijo, sicer bo železarna obsojena na počasno hiranje.
Prizivno sodišče priznalo furlanski in briški <Tokaj>
Pred tržaškim civilnim prizivnim sodiščem, kateremu je predsedoval prvi predsednik dr. C. Casoli (tož. dr. Marši), se je končala razprava o imenovanju furlanskega vina z imenom »Tokaj«.
Pravda o zakonitosti imena za furlansko in briško vino se vleče že več let in jo je načela budimpeštanska tvrdka «Monimpex», ki ima eksluzjvo v trgovanju z madžarskimi vini. Obtožena stranka pa so bi li dediči pokojnega barona
la, da je furlanski tokaj prav v nasprotju z madžarskim tokajem, ki je desertno, to je sladko in kot liker gosto vino. Furlanski tokaj je namreč namizno vino. Ime Tokay izvira od potoka in zemljišč okoli S’. Lorenza pri Mossi ter od nekega naselja na Vipavskem.
Aprila lani je sodišče sprejelo tezo tožeče stranke, zaradi česar ne bi smelo furlansko vino iti v prodajo z imenom »Tokaj«. Toda s prizivom so dediči barona Economa dosegli zmago: prizivno sodišče je namreč priznalo furlanskemu vinu pravico, da se imenuje »Tokaj«, zaradi česar so obsodili Monimpex na plačilo 400.000 lir sodnih stroškov. Ni izključeno, da se pravda ne bo končala pri prizivni razsodbi, temveč da bo prišla tudi pred kasacijo v Rimu.
 «»—~—
Takse za šoferske knjižic«
Ministrstvo za finance je 20. ju'ija izdalo okrožnico št. 33 s predpisi o državnih taksah za šoferske izkaznice, ki jih izdajajo na podlagi člena 80 enotnega besedila o predpisih za cestni promet, odobrenih z dekretom št. 393 z dne 15.6. 1959.
Na patente za zasebne osebne avtomobile, na tovornike do 3.500 kg težke s polnim tovorom itd. (kat. B) je 4.000 lir takse, če služijo Za javne namene pa 2.000 lir. Na patente za kamione za posebne prevoze nad 3.500 kg teže s polnim tovorom (kat. C), je 2.000 lir takse, za zasebne in javne namene. Na patente za avtobuse (kat. D) je 2.000 lir takse.
Za patente invalidov (kat. F) je taksa 4.000 lir. Pri tem ne plačajo takse invalidi, ki vozijo motocikle in motorne vozičke.
B- P. bo preizkušala avtomobilske motorje
Od 17. do 22. avgusta bo družba «Britišh Petroleum Company», ki je pri nas bolj znana po servisnih bencinskih postajah B. P., pripeljala v naše mesto posebno napravo za preizkušnjo avtomobilskih mo. torjev. Iniciativa spada v vrsto propagandnih akcij za uveljavitev produktov B. P., zlasti. beneina in motornih mazil. Tudi avtomobilska karavana, ki je že nekaj dni na nabrežju^ pred Lloydovo palačo, ima' propagandistični namen.
Toda vest o tem, da bodo lastniki avtomobilov lahko pre, izkušali svoje motorje, bo nedvomno naletela na velik odziv. Naprava bo namreč ugotavljala kompresijo, brzino v posameznih fazah itd., tehniki pa bodo avtomobilistu svetovali, kaj naj napravi, da bo morebitno napako odpravil. Vsekakor koristna iniciativa, zlasti še ker bo preizkušnja brezplačna.
oplazil in mu povzročil na levi podlahtnici majhno odrgnino.
Najbolj pa je Baccija razjezilo, da je šofer, ki se je po njegovem mnenju nezgode zavedel, brezbrižno nadaljeval pot. Zato si je zapomnil številko evidenčne tablice. Da številke ne bi pozabil, jo je ves čas ponavljal, dokler ni prišel do komisariata javne varnosti pri Sv. Soboti, kjer je zadevo prijavil iu dal agentom tudi številko. O nezgodi so obvestili tudi agente prometne policije, katerim se je posrečilo zasačiti šoferja, ki je bil identificiran za 45-letnega trgovca Giuseppa Bissotto iz Ul. Belpoggio. Toda s preiskavo so ugotovili, da zadeva, vsaj za Bissotta ni tako resna. Ugotovili so, da se nezgode ni zavedel, a vseeno so ga obtožili kršitve cestno prometnih predpisov, češ da je prehiteval že prehitevajoči avto. Trgovec bo tako plačal globo in se drugič spomnil, kaj je njegova dolžnost.
Otrok se je oparil z vrelo juho
Andrea Monteleone, ki stanuje s svojimi starši na Opčinah, ima res komaj 14 mesecev, a fant hoče že biti samostojen. To mu je včeraj precej škodilo. Na mizi se je v krožnikih hladila juha in fant je hitro zagrabil najbližji krožnik in si ga potegnil k sebi. Pri tem pa se je posoda zvrnila in vrela tekočina je oblila fantka po desnem licu, vratu, po desnem ramenu in roki.
Oče je otroka nemudoma odpeljal s taksijem v bolnišnico, kjer ga je moral pustiti na dermatološkem oddelku. Po mnenju zdravnikov bo fantek okreval v 20 ali 30 dneh.
—«*-----
Za rojstni dan batine namesto torte
Sergio Scagnetti iz ul. S. Davis ima štiri leta; prav včeraj je praznoval rojstni dan in morda je fantek že več dni nestrpno pričakoval dneva, ko ga bodo postregli s torto, na kateri bodo zablestele štiri sveče.
S torto pa ni bilo nič in vrhu vsega je moral fantek v bolnišnico, kjer so mu morali razkužiti številne odrgnine s podplutbami po hrbtni strani in rokah. Sicer ne bo nič hudega, ker bi moral okrevati že v 2 ali 3 dneh, a vseeno ga je včerajšnji rojstni dan razoča-
iiitlMtiliiiiliiHiliiMliiiiilMililimiiiliiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiii
Grozna smrt K. Milkoviča iz Gropade s skokom v 100 metrov globoko brezno
Zjutraj je izginil z doma, popoldne pa so našli njegov suknjič ob robu jame • Truplo bodo šele danes zjutraj s pomočjo gasilcev potegnili na površje
V mirni Gropadi je bilo včeraj precej razburjenja in nervoze. «Ste videli Karla Milkoviča?« so se vaščani spraševali med seboj, ko so izvedeli, da je 56-letni mož zapustil svojo hišo in izginil. Najbolj je skrbelo izginotje že. no, ki se je bala, da se ne bi možu (baje je nekoliko slaboumen) pripetilo kaj hudega.
Milkoviča nihče ni videl in nihče ni vedel povedati, kam jo je ubral. Zato ni bilo druge rešitve kot oditi h karabinjerjem v Bazovico in izginotje prijaviti. Karabinjerji niso hoteli izgubiti niti trenutka časa. Poiskati je bilo treba moža in ga najti čimprej. S tem bi ga lahko rešili morebitnega poskusa samomora. Zato je poveljnik postaje raz. poslal okoli patrulje, ki so
pregledale grm za grmom.
Šofer se ni zavedel da je z avtom oplazil mladeniča
Tullio Bacci iz Istrske ulice se je včeraj kar pošteno prestrašil. Čeprav se je nekajkrat ozrl po cesti, predno jo je ho-
Economa, ki pridelujejo vino I tel v bližini kina Lumiere v
posestvu okoli
»Tokaj« na Ogleja.
Madžarsko podjetje se je sklicevalo, da njihovo vino no si ime po kraju Tokay, ki je
drugih bližnjih kopaliških kra-lznan prav zaradi odličnih vin. jih,	1	Nasprotna	stranka pa je trdi-
Ul. Flavia prekoračiti, se je nepričakovano znašel pred avtom, ki je vozil proti Miljam. Fant je nemudoma pomolil ro-
Končno je neka patrulja od' krila na robu čez 200 m globoke jame, ki jo domačiji i-menujejo »Jamcndou«, suknjič z denarnico, v 'nateri pa baje ni bilo nobenega dokumenta. Toda suknjič je pripadal Milkoviču in to je bil dokaz, da je za moževo rešitev že prepozno. Bilo je jasno, da je Milkovič v trenutku duševne zmedenosti stopil s ceste Gropada-Bazovica m se napotil skozi gosto grmičje do jame, kjer se je slekel in skočil v globino.
Za karabinjerje in za policijske organe, ki so prišli na kraj, kjer se je tudi nabralo precej ljudi iz bližnjih vasi, je nastal problem, kako potegniti truplo na površje. Za to so poklicali na pomoč gasilce, ki so se spustili v globino. Kakih 100 metrov v globini je res ležal na blatu mrtvi mož. Truplo so zavili v vrečo, a zaradi teme ie moral namestnik državnega tožilca dr. Pascoli, ki je tudi prišel na kraj nesreče skupno s policijskim zdravnikom dr. Reichom, odrediti, da se delo prekine.
Danes zjutraj okoli 8.30 se todo gasilci ponovno spustili
ki naprej, da bi se tako za- v globino in bodo potegnili varoval pred udarcem po te- j na površje mrtveca, katerega lesu. A pri tem ga je avto 1 bodo morali najoiji sorodniki
in tudi kak vaščan identificirati.
Kaj je gnalo moža v smrt ni znano. Karabinjerji, ki vodijo preiskavo, so za sedaj še rezerv ifa ni.
—17'
Zastrupitev ali sončarica?
Morda bo 40-letnemu delavcu Arturu Bellemu iz Ul. Ghe-ga zadostovalo le nekaj dni zdravniške nege, da se bo popolnoma opomogel od slabosti, ki ga je včeraj zjutraj spravila v bolnišnico. Sicer zdravniki sami si niso znali obrazložiti vzroke slabosti. Možnosti sta bili dve: sončarica ali pa lažje zastrupljenje s plinom, ki je uhajal iz varilnega aparata. Bellemo je bil zaposlen v ladjedelnici Sv. Marka na ladji v gradnji. Sredi varjenja pa se je zgrudil na tla in ker mu lad.iedelniški bolničarji niso mogli z ničemer pomagati, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so delavca pustili v varstvu zdravnikov, ki so ga iz previdnosti sprejeli na III. notranjem oddelku.
nekoliko prehudo pretepla, ker je bil poreden, m mu pustila sledove, zaradi katerih je rabil celo zdravniško pomoč, namesto da bi se najedel torte. —«»-—
Rešili so jo skoraj gotove smrti
Nekaj minut Ried 13. uro so morali nujno sprejeti na III. notraniem oddelku 30 let staro žensko, ki so jo kasneje identificirali za Stano Debeljak por. Bavčar, stanujočo v Ul. Scomparini 12. 2enska ni govorila, vendar je bilo njeno stanje znatno boljše kot v trenutku, ko so pristopili k niej v Barkovljah bolničarji Rdečega križa. In prav tem se mora Bavčarjeva zahvaliti, če je še pri življenju.
Bavčarjeva se je namreč hotela ohladiti v barkovljanskih vodah in je stopila v vodo nedaleč od kopališča pri Cedazu. Iznenada pa je izginila pod gladino in nekateri ljudje, ki so to opazili, so jo potegnili na površje in jo spravili do pločnika. Medtem ko so čakali osebje Rdečega križa, so se očividci razgovarjali o vzrokih nezgode. Eni so trdili, da ie ženski postalo slabo, drugi pa so bili mnenja, da ni znala plavati in da je zašla v globoko vodo.
Na srečo so bili bolničarji hitro na kraju mesta in ker so videli, da je njeno stanje zelo resno, so ji začeli pomagati ž umetnim dihanjem. Tudi med vožnjo proti bolnišnici so ji morali stalno nuditi pomoč z dajanjem kisika in prav to je žensko rešilo gotove smrti. Ko so jo prepeljali v bolnišnico, so zdravniki takoj spoznali, da bo doba zdravljenja sicer precej dolga, a da ni več nobene nevarnosti.
( OPERETA )
Danes ob 21. uri bo na gradu Sv. Justa druga predstava operete «Scugnizza» ob isti zasedbi. Danes se prične v Pašdži Protti prodaja vstop, nic.
Filodram matico 15.30 «Pr*Li vek v vsemirju«, M. Tnoiw" l M. Land;.	,. ...
' Graiiacielo 16.00 »Oči, ki *
.smeiale«. I. Oliver 'to -- G
C
KINO
D
DIJAŠKA MATICA
Razpis za vlaganje prošenj za podpore za šolsko leto 1959-60
1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Roma 15/11 (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v Ulici Buonar-roti 31.
2. Prosilci lahko prosijo:
a) za podporo za plačevanje vzdrževainine v Dijaškem domu,
b) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada,
c) za podporo v drugih ob likah.
3. Prošnje sprejemata do 31 julija t. I. predsednica Dijaške Matice ali pa uprava Dijaškega doma. Uradne ure v Dijaškem domu so v času počitnic vsak delavnik od 9 do 12. ure. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku.
4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih.
Odbor Podpornega društva »Dijaška Matica*
 «»-------
EiceKior 16.00 »Beg na smrt obsojenega«. Film s štirimi mednarodnimi nagradami.
Fenice 16.00 «NewyorškI pločniki«, Ava Gardncr, Van Heflin.
Arcobaleoo 16.03 »kadar se sprosti pekel«, C Bronson in K. Jae»kel.
Supercinema 16.00 «Bojni krik Rdečega oblaka*, K. Taylor in J. Smith.
liliiiHiiMiliiliiotnltiiiiiiiiiiiiiiiilliiniitiMiiil
Avrelij Lukešič razstavlja v Kopru
V iVIalt galeriji okrajnega muzeja v Kopru je odprta
smejale«, L. Oliver ■• -> Cns.ailo 16.30 »Osvojitev vr
G; Cooper in J. ArItHit Capitoi 17.00 «Velika ostoj ■ J. Wayne, L. Day in A. «2 Astra Roiano 16.30 «Mesto n ( i^kavi», J. Mills.
Alabsrela 16.30 «Sm A»
T. Curtis. P. Laurie. j Aldebarr.ii 16.00 »Čolne v J. Chandler, G. Nadef Adams	it>D$
Anstou 16.00 U'ej pol**"!. V' Aurora 16.00 »Napad 60U ' f rukov*, E. Flynn. O. t* villand,	-J
Garibaldi 16.30 (poletni o" in 22.03) »Cesta«, G.
Ideale. Zaprto	.	J|'
Impero 17.00 «Kastiijski T. Povvtr. llalia 16.30 »Črna orhid" I , Loren, A. Qnlnn Moderno 18.00 «Ugaja PL gim«, B. Bardot, C. M*
S. Maicu Zaprto	,*
Savona 16.00 »Kitajska P“'
V Mature, Li Li Hua.
Viale 16.00 «Voščena "3»“
razstava slikarskih del tržaškega slikarja Avrelija Luke-žica.
Razstava bo odprta do 9. avgusta vsak dan od S. do iS. ure, ob praznikih pa od 8. do 13. ure.
DOKUMENTARNI FILMI
V TREBČAH IN DRAGI
Danes ob 20.30 bodo predvajali v Trebčah -n Dragi dokumentarne filme vladnega generalnega komisariata.
( Šolske )
Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu: od 1. do 30. avgusta vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure;
od 1. do 25. septembra vsak dan od 9 do 12. ure.
Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4.
Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trsiu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak po nedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure.
Za vpis v I. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine:
1. Rojstni list,
2. Izpričevalo o preceplje-nju,
3. Izpričevalo o zdravih o-čeh,
4. Zadnje šolsko izpričevalo.
C
IZLETI
Slovenska prosvetna zveza v 'frstu priredi tudi letos v dneh 15. in 16. avgusta Izlet na Koroško. Vabimo člane prosvetnih društev, ki se želijo udeležiti izleta, da se čimprej prijavijo, ker le število sedežev omejeno. Vsa potrebna pojasnila dobite pri SPZ v Ul. Roma 15 v uradnih urah.
IZLETI SPD V TRSTU,
V AVGUSTU T. L.
V nedeljo 2. avgusta izlet na Snežnik.
Na veliki šmaren v soboto 15. :n nedeljo 16. avgusta izlet v Trento, kot izhodišče v bližnja pogorja,
IZLET SPDT
Izlet Planinskega društva na Nevejsko sedlo bo v soboto in nedeljo, t. j. 1. in 2. avgusta. Nova vpisovanja se sprejemajo samo še danes in jutri.
OD VČERAJ DO DANES
Razpis za prijave za vstop v Dijaški dom v šol. letu 1959-60
1. Vsi dijaki, srednješolci in visokosolci, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1959/60 v Dijaški dom, bodisi kot redni ali kot zunanji gojenci, se morajo prijaviti upravi Dijaškega doma na posebni tiskovini.
2. Tiskovino za prijavo dobijo pri upravi Dijaškega doma v Ul. Buonarroti 31 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Roma 15/11.
3. Prijave za vstop v Dijaški dom se bodo upoštevale do dopolnitve razpoložljivih mest v strogem vrstnem redu kot so bile vložene.
4. Kandidati, ki ne morejo plačevati celotne vzdrževainine, naj naslovijo na Dijaško Matico posebno prošnjo za podelitev podpore kot je razvidno iz razpisa Dijaške Matice.
5. Vsa ostala pojasnila dajeta uprava Dijaškega doma in predsedstvo Dijaške Matice vsak delavnik od 9. do 12 ure.
Uprava Dijaškega doma
niiiiiiiiiiiuniiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiuuiiiiniiuuiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiH
Včeraj
malega
so pokopali Vasilija Čuka
Včeraj popoldne ob 18. uri I ški župnik opravil cerkveni so številni Trebenci spremljali ‘ obred, nato so krenili na do-
na zadnji poti malega Vasilija Čuka.
Poleg številnih domačinov so od hiše žalosti spremljali malega Vasilija tudi vaščani iz okoliških vasi. Žalni sprevod so otvorili domači otroci, prijatelji in sošolci malega pokojnika, belo oblečeno deklice so nosile šopke belih nageljnov in drugih cvetic, vaška mladina je pa nosila belo krsto in veliko število vencev, ki so jih poklonili starši, sorodniki, šolska mladina, učitelj, kolegi očeta, ki dela pri podjetju d’Angelo ter prijatelji iz Trebč in iz bližnjih vasi.
Iz hiše žalosti je sprevod krenil proti cerkvi, kjer je va-
mače pokopališče, kjer so posmrtne ostanke malega Vasilija položili k večnemu počitku.
Kap ga je zadela
Bilo je 20 minut po 7. uri, ko se je 74-letni upokojenec Giusto Jago iz Ul. Ponziana 6 poslovil in se odpravil na jutranji sprehod. Toda daleč ni prišel. Ko je napravil nekaj korakov po pločniku, se je zgrudil na tla in negibno obležal. Bil je na mestu mrtev. Bolničarji Rdečega križa so kasneje ugotovili, da je nesrečnež umrl zaradi srčne kapi.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 27. julija se je rodilo v Trstu 6 otrok, umrlo j« 13 oseb, poroki sta bili dve.
POROČILI SO SE: odvetnik Massimo Retta in profesorica Luciana Tasslni, profesor Ito Gui-dobo-ni in prevajalka Marcella Pellegrlni.
UMRLI SO: 58-letni Vito Se-mez, 92-letna Maria Valencich vd. Golia, 72-letna Eugenla Gardenal vd. Zavan, 6-letni Vasilij Albert Čuk, 54-letni Luigi Corrado, 77-lttni Matteo Brezza, 64-letna Mila Cumbat, 94-letni Francesco For-nasaro, 70-letna Blanca Lose por. Fabbrini, 59-letna Giuseppina Do-rigo vd. Giustlni, 40-letna Ernesta Della Vedova por. Steinbok, 48-ietna Valerija Dolenz, I uro stara Irene Pettirosso,
—-«»--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica S; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zu: Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerciale 26; Bar-kovlje in Nicoli, Skedenj.
Valutp
| Milan | Hlm
Zlati funt Marengo Dolar .... Frank franc. Frank švlc. . Sterlmg Dinar Šiling
Zlato .... Zah n marka
5900.— ; 6050.— |4325,— 4425 —
I 617,— 621,—
I 126.— ! 128,—
143,—I 144 — 11725.— 11750 — I 87,—	89—
23.75	24.25
| 702 — 704,— : 148 — 149.—
Nagrade dijakom
Tržaška posojilnica sporoča, da zapade 31. avgusta rok za vlaganje prošenj za podelitev študijskih nagrad, ki jih daje posojilnica	na razpolago za
šolsko leto	1958-1959 dijakom
srednjih šol, ki živijo v tržaški občini, in sicer ob priliki svetovnega	dne varčevanja
(31. oktobra).
Za po-drobne informacije se prizadeti lahko obrnejo v sobo št. 100 v drugem nadstropju občinske palače.
Priče, F. ICovejov. » Viitorio Veneto 17.00 «Dne»:
ma», E. G. Robinson,
Carty, C. Russel.	,
Massimo 16,30 ((Upoe^. »JJjji,
jev«, G. M. Canale, E. Novo cine. Zaprto Otieon. Zaprto.
Radio. Zaprlo
LETNI . , Arena det Fiori 20.15	^
• cim u w t mi i	—	ji	nic
«Nathaiie», M C a rol.,™. )8,,
Arena Diana 20.00 in bo>, Walt Disneyeva rg,.»| Arls.on 23.30 «RaScel - r .
Raseel, D. Fo in F._ R^I.
Faradiso (Ul. Molino a v» *
20.30 ((Konjeniki s_sfVi„(,)
da«, J. Wayrie, J. Dru in Laglen.	.	-»f;1
Marconi 20.00 »Zakrinkani "
M. Bongiorno, Bill1-" Luttazzi.
Ponziana 20.15 ((Prebrisan^ Moriconi, M. Carotemitv,fl,f Secolo (Sv. Ivan) 20.15 jj/ tos negros«, P. Infante, "• taner.	..	(f
Stad.o 20.00 ((Kitajski z10"' mascope, technicolor. Valmaura 20.15 «Toto, in... malafemmina*.
Gray, T. Reno
milje
;1»<!
Eurora »Ne izgubljajm" y,is' U. Tognazzi, T. Pica, J • Koma »uolina izgubljenm
R A i> I
195)
TOREK, 28 julija
RADIO TRSI A ef
7.00 Jutranja glasba; 1' cbvezno, drobiž od " 12.10 Za vsakogar nekaj.-1 svetu kulture; 12.55 F a (k* (;P
fenbachovlh motivov; 1^ j (
ičiiuduuuvill mviivuii -;»*> 11
ba po željah; 17.3U Pl mi; 18.00 Z začarane P01'. 5; Kafol; «Kura Kokodajsa • } j Simfonični koncert ork* npF ' T* i« $
zbora dunajske državne
19.00' UtrinkTTz znanosti !" i*
r.ike; 19.20 Pestra ž135,.,mI)# Šport; 20.30 Izbor pr“t“ 1» melodij; 21.00 Iz življem« Jancev; 21.45 Kvintet A Damm; 22.00 Umetnost j1 mF nje; 22.15 Jugoslovanski ^ telji: Jakov Gotovac; 22.® it* ni ples; 23.30 Glasba z“ noč.
TRST	Jji
11.40	Komorna glasbjj
Tretja stran; 12.30 Gl»!
bum; 17.15 Revolucija ' |l
martru — četrta eP'zlt3 Simfonični koncert; 21
oda;
0 Irt K0flk
oa neke pustolovščine*, v dveh delih.
n. phograM j 10.00 Zeleni disk; l^.OO in tretji; 16.00 Tretja str* |( Srebrna poroka s pe^ljva Pesmi z zadnjega fesiP pF( Neaplju; 21.00 Ljubezen J' f. — referendum za izv^> oO ' ljubezenske pesmi; »gtrt* landjardski muzej — c zoda.
KUFEH , |) Poročila v Italijan^101'
1( 15. 19.15 22 30.	I1
Poročila
15.0(1
v slov.:
7 3(1.
5.00-6.15 Prenos Rk; Prenos RL; 7.15 Glasba * »g
rrcnos n«; (.13	j;u
jutro; 7.40 Glasba za do.,50 12,00 Glasba po željah; Vio lyj ta po željah (II. del); tijski nasveti; 13.45 oper; 14.30 Sola in ... IJj »Kapniki so zablestel ■ Glasbena medigra; 157"^, čp
110
vini
Ritmi
pesmijo in plesom FL ih ; 16.00-17.00 Prenos /Lj f. ni za orgle; 17.30 Fl
II) HA	17.	I**	,/AVn
m vin i ž-d (ti ^ivj l » *ov .
ba; 18.00 Kronika iž Vjrnt5*/
a	Cill
skega življenja; 18.10 »' p ,3 koncert; 19.00 Igrata " (jo«
sambla Jože KanipiŠ 'nai; £■’ Sepe; 19.30-22.15 Prenos " Fjj
t?
Kvarteta Ruby Braff »ko' Geller; 22.30 Glasba z3 1"
SLOVENIJA,,,
327.1 iu Poročila: 5.DU, o.u«, ... 10.00,	13.0,	15.00	U
22 00. 22.55	,	.	«35
8.05 Oddaja za otroke, M kavni orkester VV r r n cr	d
9.00 Popularne melodije stratne glasbe; 9.45 Pe1 f Kj pet
popevk; 10.00 J^m; ‘a
Douglas s svojim orkesu ^ p filma Veliki Gf
Arije iz
Mario Lanza; 11.00
Za
m
žene — Dr Dušan M is-. v*U
kopanja; 11.30 Chopin®* ti,l
15
in mazurke; 12.00 15 m stllml planšarji; 12.15 pC K nasveti; 12.25 Zabaval Y nisi Han* Arno Simon; foiL, (redo C ase! la: Italija, #|tirj«^(
rapsodija; 13.30 Pojo
OlVi
bijani«; 14.10 Pihalni ,; >2 JLA; 14.30 Prireditve d1}' I*,,)
Naši poslušalci čestitaj.. Vj zdravljajo; 15.15 RekloTV Nastopa Komorni zborSKOb®Jf
ljana p, v. Milka 15.45 Slovenske skladbe,
 |  .
vest na knjižni polici	jtl
cio: Iz «Decamerona»; j	'ue"L'
set minut z orkestrom	iti*l:
Zacharias; 16.40 Goriva	L
Ji!
. ; 16.45 Poje Jelka CveifLjL Čarobne strune (2.
Igra violinist Zino *\‘0v , i 18,00 Iz zbornika sPOhVii Damas Sedmak: Odnesi pr (■ klostilni stroj; b) Man3 pajt-^ ler: Matrica; '	""
skarnica na
d) Drago Hartncr: }'■**" !#• Frlškovcu popevkami
Trčenje motorne ladje <Stelvio>
; ’c) C.regof ftrj v Ljubljahbj 0 j
,n,«v,n-i„i po Svetu,	j/
turni globus; 19.00 Za® JLj . ba; 20.00 Nastopata m"|Z f »Zarja« Svobojte-center^,
i*
velj p. v. Jožeta
Kakor poročajo, je motorna ladja »Stelvio*. last beneške družbe »Adriatica«, ki vzdržuje zvezo med tržaškim pristaniščem in Egiptom, trčila pri Aleksandriji v drugo italijansko ladjo «Donatella Pa-rodi* od 8.628 ton. Ladja «Stelvio», ki ima 4.350 ton nosilnosti, je bila močno poško-dovana m so jo morali vlačilci odpeljati v Aleksandrijo. ((Donatella Parod!« pa ni u-trpela akoraj noben« škode.
ženski zbor Svobode “j jjdjj v. Toneta Tržana;
igra — Fred von r*''.'n<>n0 Ladja Esperanza vLnd 21.49 Dve skladbi ^ no; 22.15 Vokalni pjfj four Fresihmen; 22.39 atfi Ted_H—•
plesni orkester iea •***,> skladbe Raymnnda S češkimi zabavnim1 -,f| v 23.35 Demetrij Zebre:
televizija iK 17.00 Oddaja za f*.# Poročila; 19.10 Angelin*	jr j
orkester; 19.40 OddaJf n ju EN AL; 20.00 Me?" JK^V Ion humorizma:	20.30	25	v
21.00 Eduardo ScarpeRfJi falietto«, komedija v njih, nato poročila-
— 3 —
28. julij* 1959
OB FRANCOSKI VELIKI OFENZIVI NA KABILUO
Alžirska vojska razpolaga z najmodernejšim topništvom
Topovi, katerih granate razvijajo temperaturo od 4 do 6.000 stopinj
jfraneoii so začeli veliko o- do ceste bolj blatne in tedaj tiVd um« v.vji:.:	~	bo	nastopil njihov čas, čas ko
<•» «Pr*0ti Kabllii'- Od 20
ctv ' SOv v°iakov in padal-tilst m°goSno topništvo in le-,lni.!° nai aIžirske upornike VeiJt *d° zadnjega moža«, a.. . Poročila bodo čez kak govorila
UsPehih»
o
o «izrednih
o stotinah mrtvih, n-, * em plenu, skratka o - alžirske uporniške ljt ,.e' To bomo za gotovo VsH ’ Pa čeprav morda ne po-ano z istimi besedami, j.-6yerna Afrika pa daje de-,e .tudi drugačno sliko, čelo 6Sbn*r'deset topov je za-2 ognjem na Ain Zano.
Topovj
ioh v neposredni bliži
so bili razvrščeni po
WrtnC°Ske«a 0P0riž^a v ai'
in gorah. Prve granate «de,e izbočena gnezda o-, fa. 'n i*11 zažgale. Nato '•rih rušilne granate, ka-«, eksPlozija povzroča tem-
Sini v° °d * do 6 tis0^ st0" lo»' - vojska, ki je bila v j, n' trdnjavi Ain Zane. (jj, 80rela, razen patrulje šti-•Pod110^’ k* sm° 5° zajeli. Go-lto ]e’ Predlagam vam, da
\ dit,
žrtvami minska polja okoli o- kel, da nove razmere pred-
,e v Ain Zano in da vi-. Uspeh alžirske osvobodil- . H aiT7?ade v n°č' rued 13. in1 s,ukjem letos.#
»prei%i . Sosedami nas je tokih pi uizek človek št-z«, m ? iu odločnega izra-^otožen-u *dir’ Predstavnik o-ha tVo' **1 alžirske vojske tenci Jl Prvi tiskovni konfe-
ti lisMo«u
bi
reči, da je ves ju-
Tunisu in v obmejnih litjj CJlb °b Alžiru noln mrzli ** .Pripovedovanja ljudi.
'stnih	1 sodelovali pri
Sebn ,akciiah v Alžiru, po-cel 0 ljudi, ki so videli ali jajjj^^lovali pri zadnji vokov ii alžirskih uporm-jor jj. kateri je govoril ma-ta *a,r- Ne smemo pozabiti, WmePoletne noči naj-PetSci. «1 čas za vojaške o-l# ft J*’ vendar v glavnem >ehna0Sk0 v°isko, zato tak To	ljudi navduši.
>1*1,. Usie navdušenja ie Dre-Ih, Pr»v vse.
># i,p meji med Tunizijo 1 folij Jrorn. srečujete veliko
lo v’0?e<l katerimi tudi mno-'1<>^ilne	alžirskega osvo-
^*luiko* • giban)a> mnogo Ppihaja'V	^udi borcev, ki
Oaibeij10 Sem kot ranjenci ali foor yaa krajši ali daljši od-bh|j0 uolgih poletnih nočeh *V»pCo.p0 navadi iniciativo 1',Vs(j..1’ l°da alžirski borci, S»Vorel v°iaki ali častniki, ne 'H j, ,drugem kot o tem,
francoski tanki ne bodo mogli za njimi, ko francoska o-klopna vozila ne bodo mogla nastopati in bo zaradi oblačnosti tudi francosko letalstvo manj nevarno, kajti glavni sovražnik alžirskih borcev je vprav francosko letalstvo,
To, kar se človeka v teh krajih še najbolj dojmi, je izredno navdušenje in globoka vera, s katero ti mladi ljudje izrazitih obrazov, globokih temnih oči, ki se jim skoraj vedno iskrijo, govore o svojem uporu, o perspektivi upora in o neizbežnem porazu Francozov. Pravzaprav je to tipično in za nas dovolj znano vzdušje iz partizanščine. zato je nam te ljudi laže razumeti, vtem ko jih nekateri ne morejo razumeti, ker tega niso doživeli, ker partizanskega navdušenja, če hočemo mrzlice, niso preizkusili.
Zanimiva je reakcija teh ljudi na vprašanja o generalu de Gaullu in njegovih naporih za zadušitev upora po e-konomski izgradnji v Alžiru in z dopuščanjem nekaterih večjih političnih svoboščin Ai-žircem. Mislimo pri tem tudi na znano de Gaullovo geslo <cfraternite». Vsi ti ljudje, pa naj gre za borce ali častnike, vse te de Gaullove «pobude» enostavno odklanjajo in to s tolikšno odločnostjo, da kar navdušuje Ko so nedavno zavzeri iran-cosko trdnjavo Ain Zano, ki leži na križišču komunikacij z vzhoda na zahod in s severa na jug, se je ponovno pokazalo, da alžirski upor ni niti najmanj ošibel, pač oa da razpolaga s silami, ki morejo francoskim četam dati izredno boleče udarce.
Dejstvo, da so Alžirci tokrat uporabljali novo, težjo oborožitev, najsodobnejše topove na svetu, in to celo v večjem številu, priča da bodočnost Alžira ni za franco ske oblasti prav nič rožnata. Ce so bile francoske utrdbe, če so bili francoski bunkerji za slabo oborožene alžirske borce nedosegljivi, se razmere danes korenito spreminjajo. Neki alžirski poročnik se glede tega spominja:
»Lansko leto sem moral svojo četo rezati in striči bo.
porišča čistiti, To mi je vendarle uspelo in vdrli smo v oporišče. Toda francoska vojska se je tedaj umaknila v podzemeljske bunkerje in nas od tod zmerjala z najgršimi izrazi. Čeprav smo bili skrajno besni nanje, jim nismo mogli do živega, ker nismo i-meli orožja, s katerim bi njihove podzemeljske bunkerje mogli uničiti. Ker so iz bunkerja poklicali na pomoč še topništvo, ki je s sosednega oporišča začelo tolči po nas, smo se morali praznih rok u-makniti...« »
Ce primerjamo to izjavo z ono, ki jo je major Idir dal na tiskovni konferenci v zvezi z napadom na Ain Zano potem moramo dati prav alžirskemu majorju, ko je re-
stavljajo «preobrat v taktiki alžirske osvobodilne armade«.
In verjetno je res, da so se skušali Francozi sedaj zavarovati pred bližajočo se jesenjo.
Napad na Ain Zano jim je dal misliti, zato so se z vso razpoložljivo vojsko pognali na Kabilijo, da bi strli jedro alžirske vojske pred prihodom jeseni in zime, torej pred tisto letno dobo, ko prevzema iniciativo uporniška vojska ob zavezništvu vrste «prirodnih generalov« dežja, blata, oblačnosti in vsega tistega, proti čemer ne more nastopiti tehnično sicer bolje opremljena francoska vojska, ki črpa sredstva iz svoje velike dežele, iz rezerv atlantskega pakta) Prizor iz baleta »Žetev«, kakor ga je reško Hrvatsko na-in iz pomoči, ki ji jo dajejo rodno kazalište prikazalo na letošnjem Ljubljanskem festi-ZDA in Zahodna Nemčija. 1	valu
VSEBINA NOVEGA BALETA BORISA PAPANDOPULA
Kmečki fant-potepuh ki ga resi ljubezen
Znani zagrebški skladatelj Boris Papandopulo je po zamisli Nine Kirsanove s komponiral nov balet, ki nosi naslov «Zetev». Ne bomo govorili o uspehu tega dela, ker nam že samo ime skladatelja veliko pove, zato se bomo u-stavili le pri vsebini novega baletnega dela, ki ga je na letošnjem ljubljanskem festivalu prikazal balet roškega HNK.
Balet je razdeljen v tri dele in se začenja z glasbeno predigro, ki uvaja v prvo dejanje. Nato se dogajanje razvija takole: Zora je, dan se komaj nakazuje, od daleč se sliši pastirska piščalka in petje pastirjev in pastiric. Na polje pa prihajajo mladeniči in dekleta, ki se pripravljalo na veliko svečanost ob žetvi. Vsi so veseli in razpoloženi, ker to ni le praznik žetve, pač pa praznik dela. Skupina deklet pleše živahen ples z venci iz klasja. Ples nato prekinejo
dal
bliža
jesen, da bodo no-
V ZVEZI S POIZKUSI ZA VSEMIRSKE POLETE SE JE RODILA
Nova	znanost	-
Kaj čaka človeka v velikih višinah, do kod bo mogel, koliko prenese njegov organizem, kako se bo mogel obvarovati in podobno
Znanstvenik in raziskovalec I ali šibkost, začutijo nevšečno učinkov vsemirja na človeka I sti že pri 3000 m višine. To
in njegov organizem pri U. S. Air Force dr. Hubertus, Strughold izraža svojo zaskrbljenost glede poleta človeka v vesolje, o katerem je do danes tako malo podatkov in ki predstavlja za človeka nešteto nevarnosti.
Dr. Strughold je imel prvo predavanje o specialni medicini v Randolph Ari Base. Med drugim je ugotovil, da je nujno potrebna nekaka grafična karta vesolja, ustvariti je treba novo vedo, ki naj bi se i-menovala spatiografia, veso-ljepis, ki bi podal natančen o< pis vesolja, ki nas obdaja. Go-vačil Je o fizioloških poškodbah, pred katerimi je treba človeka obvarovati ali se jim izogniti.
Precejšnje število ljudi, dečo Žico ter moral s hudimi 1 ki imajo kako srčno bolezen
je tako imenovana gorska bolezen. Nad 7000 m pa že najmočnejši človek izgubi zavesi v 4 minutah. Tu je pač potrebna maska s kisikom U gotovljeno pa je, da v določe nih primerih čisti kisik povzroči srčne motnje. Pri 15 tisoč m višine porabi človek v 12 sekundah vso zalogo kisika iz pljuč in krvi. Pri 18 tisoč m pa nastopi nova nevarnost. Tekočine v telesu za-vro in nastopi smrt. Tempe ratura neke tekočine je nam reč vezana na atmosferični pritisk. ■ Znano je, da v vi šokih predelih zavre voda pod 100 stopinjami, Atmosfenična presija pri 18.000 m višine povzroči vrenje tekočine že pri 37 stopinjah C, kar je normalna temperatura človeka.
V obrambo teh nevarnosti
JSe» bolj temne, da bo-
in Mušič \Sao Paolo
'»la 1 !etos je beneška bien-tuna nar°čilu ministrstva ? nle zadeve in ministr-’folij0 a *olstvo organizirala , ""ali ° udeležbo na peti 4° Pn ,rnoderne umetnosti v I* «epti* ,® Braariltji, ki bo ?«,. jr	Ta do	decembra
H -	ki	jo sestav-
••iiii	carlo	Argan, prof.
L Prof. Pallucchini, k-' Prndr. V alf e c-nna|,	Venturi	in tajnik
sk,a!a ia^r0f' Dell'Acqua, je v4l« i, ... del, ki bodo zastali 'l’netnl,ansko npodabljajo-1? ®»e|i	bomo našte-
.xtaliianskih umetni-Aop r]ev teh del, ker bi *J*znarn bil predolg. A	W° le’ da sta na
tudi dva sla °n Mus-. ria> in sicer An-
s,č in !	c i
"H...........
>;-?{.	■■■<’	(J	;
Silvija Koscina igra glavno žensko vlogo v filmu »Menica«, v katerem igrajo med drugi mi znanimi imeni tudi Vittorio Gasmann, Macario, Toto nadalje še Tognazzi in drugi
za človeški organizem, ki izhajajo iz prevelikih višin in redkosti zraka, služi posebna vsemirska obleka, ki ureja-pritisk in temperaturo.
V oddaljenosti 25 km .od Zemlje pa postane zrak tako redek, da se niti te ne mo rejo uporabljati in satelit, ki naj bi ponesel prvega človeka v vesolje, bi moral biti pred odletom hermetično zapečaten. Ze od 10 km dalje groz-i nova nevarnost. To so kozmična sevanja in raziskovalci danes še ne vedo, kako naj bi se človek zadostno pripravil, da bi se mogel obvarovati pred kozmičnimi žarki, prodro skozi vsako kovino. Zgraditi bi morali satelit, ki bi tehtal več kot dve toni in njegove stene bi morale biti podložene z 1 cm debelo plastjo svinca, to bi pa težo satelita srlno povečalo.
Nad 40 km višine so kozmični žarki v svoji inicialni obli ki. Njihov sestav je približno enak kot je oni ozvezdne at mosfere. Sestavljajo ga atomi vodika, ki prihajajo iz vesolja in se gibljejo s fantastično hitrostjo 100.000 km na sekundo. Ni še znano, v koliko bodo ta sevanja človeškemu organizmu škodljiva.
Pri 100 km nad Zemljo postajajo zračne molekule tako redke, da ne propuščajo več zvokov niti svetlobe. Dneva tu ni več. Sonce se vidi kot velika medla rdečkasta pega ki ne sveti več. Obstoj te brezzvočne cone najbolj vznemirja zdravnike, ki proučujejo vesoljske učinke na člove ka. Po raznih poskusih so u-gotovili, da človek, ki se nahaja v ozkem prostoru in v popolni tišini, že po 48 urah zblazni. Satelit, v katerem bo potoval človek, bo imel 2.40 m premera in bo 2 m visok. Ta položaj bo vplival na mo žgane astronavta, ki bo pbstal žrtev čudnih halucinacij. Pri poskusih s prostovoljci so u-gotovili, da se že po 36 urah porajajo razne duševne motnje. Tako so nekateri videli sprevode veveric, ki so hodile po snegu. Drugi so bili v
gledališču in slišali nepretrgano govorjen.i.e, ne da bi kaj razumeli. Nekaterim se je pa
zdelo, da, je -v, stenah kabine električni • tok. Zaskrbljenost zdravnikov vzbuja tudi dejstvo, da te motnje, ki jih povzročata tišina in samota trajajo še nekaj časa potem, ko je čip vek že . izstopil iz kabine.
Zadnjo fiziološko nevarnost za vsemirskega potnika je odkril ameriški satelit Pioneer, ki je ugotovil dva smrtonosna pasova kozmičnih sevanj. Prvi se nahaja med 1000 do 5000 km višine, drugi pa se razteza med 16.000 km do 19 tisoč km. To koncentracijo a-tomov naj bi povzročal zemeljski magnetizem. Dr. Strughold trdi, da sta ta dva pasova za človeka smrtna in neprehodna. To pomeni, da bi satelit moral potovati izven teh con. Strokovnjaki pa menijo, da med obema mora pač obstajati nekak hodnik, treba pa je še čakati na nova raziskovanja in odkritja, ki bi to točko osvetlila.
«So pa še druge nevarnosti, ki groze vsemirskim potnikom,« razlaga polkovnik Paul A. Campfbell, šef oddelka za spacialno medicino v Randolph Air Base, «in to v poletu samem«. To pripisuje velikanskemu pospešku satelita, kar vpliva najprej in predvsem na srce, ki začne biti z divjim ritmom do '40 udarcev na minuto, nakar začne utripati počasneje, dokler ne doseže kritične točke, to je 40 udarcev na minuio. Pri 60 odst. ljudi se utripanje ne pospeši več in to pomeni smrt.
Znanstveniki Randolph Air Base so izračunali, da se teža štirifazne rakete, ki nosi satelit s potnikom na 400 km višine, sedemkrat poveča. A-slronavt, zleknjen na hrbtu, bo štirikrat občutil pospešek in to po nekaj sekund. Teža njegovega telesa se bo vsakokrat sedemkrat povečala, Mož, ki tehta 80 kg, b0 tedaj tehtal 560 kg. Posledice tega pospeška so krvavitve, kakor tudi motnje v drobovju, v dihal-
Vendar vsemirska obleka te katastrofalne učinke zniža.
Vse t« neštete težave tehnike in strokovnjake, ki z občudovanja vredno vztrajnostjo iščejo novih poti in izumov, ne razorože. Uspehi, ki sc bili doseženi v enem letu. nudijo upanje, da bodo uspeli poslati v vesolje satelit, ki bo nosil človeka.
starejši kmetje, ki so že zjutraj nekoliko vinjeni. V družbo vpadajo mladeniči, ki izmenično z dekleti plešejo veder skupen ples. In vtem se pojavi potepuh, mladenič iz iste	vasi, ki	se	na	žetveno
svečanost vrača iz mesta, 'vendar	ne zato,	da	bi	pomagal
pri	delu, pač	pa	da	bi nagajal	ali bolje	dekleta prega-
njal, da bi se napil, skratka nekoliko pozabaval. Komaj pride, že zgrabi dvoje mladih deklet, s katerima brezskrbno in veselo pleše. Toda tu, pri pripravah na svečanost, je. tudi njegovo dekle, ki ga je bil pustil na cedilu in ki ga ona kljub vsemu temu še vedno ljubi. In dekle ni žalostno le zato, ker jo je zapustil, pač pa tudi zato, ker mora gledati, kako njen fant lahkomiselno in brezskrbno zapravlja leta in življenje. Toda potepuh in dekle se vendarle znajdeta sama in vtem se v njiju ponovno prebude stari spomini in iskrena občutja Ta prizor je prizor velikega ljubavnega baletnega para. Na koncu tega odstavka potepuh in dekle ostaneta v tesnem objemu, iz katerega ju zmoti prihod klepetavih žensk, ki so ljubavni par opazovale in imajo sedaj dovolj snovi in priložnosti, da ga opravljajo. Vtem se vračajo spel mladeniči in dekleta in to v živem, vedrem plesu. Ko se ta del konča, začne mladina odhajati na delo, na pripravljanje svečanosti. Potepuh pa ostane tam: pijan vina, p lesa in mla dih deklet. Vtem se pojavi tu še njegov zli duh, etpanka Alanka, kateri vedno uspe o-mrežiti ga in ga zapeljati u zlo. Ona je živa in temperamentna; vroče, hkrati pa lah komiselno dekle. Potepuh pa je pb prirodi slabič in njenim vabam se ne more upreti Na nično prigovarjanje se pote puh vrne z njo v mesto.
Drugo dejanje se začne spet - glasbeno predigro, ki uodi neposredno v dejanje. To se. vrši v zakajeni krčmi n me-
HOROSKOP
___ZA	DAN	ES-
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nekoliko utrujeni bosta zaradi napornega dela. Dovolite si nekoliko več počitka, da ne bo prepozno.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Morali boste pomagati nekemu prijatelju in to bo vaše načrte povsem sprevrglo. Nič zato, vse se bo popravilo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zelja po spremembi vas bo zavedla na nevarno pot. Več velikodušja do svojcev, ki jih zanemarjate.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Uspeh pri delu. Vaši načrti bodo sprejeti z navdušenjem. Ne prenaglite se.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.1 Zanimiva ponudba za večji finančni posel. Dvakrat pomislite, preden se odločite. Nervoza je nevarna,
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Načrt, ki ste ga izdelali, bo doživel manjšo spremembo. V čustvenih zadevah ne bo šlo vse gladko.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Preveč površni ste pri delu in to bi moglo škodovati ne le vam, ampak »vsej stvari.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ce boste izkoristili vse svoje sposobnosti, bo šlo delo kar od rok. Ne ozirajte se na govorice.
STRELEC (od 23. 11. do 20 12.) Vsi bodo razumeli vaše težave in z vašimi ukrepi soglašali. Zvečer bo nekoliko ne-
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne prepirajte se za nič. Bodite raje popustljivi, ker boste s tem veliko več dosegli.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Neki nepredvideni stroški bodo prišli. Zato imejte majhno rezervo. Pazite na zdravje.
RIiBI (od 20. 2. do 20. 3.)
nih organih, vidu in sluhu.1 mira.
rtu, kjer se zbira vsa najslabša družba. Vsa ta družba * navdušenjem opazuje ples ciganke Alanke, ki je ponovno pripeljala v mesto tn sem v krčmo bivšega kmečkega fanta — potepuha. S svojim mirnim, toda erotičnim plesom Alanka navdušuje vse gosta mestne krčme. Vtem pa otopi •• lokal vodja tihotapcev Tu-njuš, ki s svojimt tovariši nač» ne divji ritmični ples. V rijh hov ples se vključi tudi Alanka. ki s svojimi gibi izziva hkrati potepuha in Tunjuša.
Toda dekle, ki ima rado potepuha, je svojemu fantu sledilo v mesto in njena podoba se pojaui pred oknom krčme. Dekle želi potepuha rešiti in ga pripraviti do tega. da bi s* vrnil domov. V krčmi se običajno življenje — pijančevanje in prekupčevanje — nadaljuje, Alanka pa je vso družbo razživela do skrajnosti. Stopi še k ciganom in jim ukaže, naj zaigrajo divji m zanosni ples, s katerim era** vname» vso družbo.
Sledi nato ritmični ples, ki je značilen ples tihotapcev (kokonješče). Po velikem pletu se vsi razen potepuha, od plesa, vina in erotike do skrajnosti utrujeni razidejo. Tedaj vstopi kmečko dekle, ki potepuha prepričuje, naj to strašno družbo in to težko m moreče, vzdušje zapusti. Potepuhu in dekle preseneti vtem glavni tihotapec Tunjuš, ki se je vrnil v krčmo. Tunjuš opazi lepo, mlado kmečko dekle in jo hoče zase. In šele tedaj se v potepuhu vendarle zbudi človek. Občuti, da vendarle ljubi kmečko dekle, zato se Tunjnšu postavi Po robu in nato pride do borbe z bodali. V borbi, seveda, podleže Tunjuš. Potepuh nato zgrabi dekle in z njo pobegne v noč...
Tretje dejanje baleta e?,e-ter« se dogaja spet na vasi. Priprave za žetveno svečanost so že dokončane in ljudstvo sw z vseh strani zgrinja da bi slavilo današnji praznik dela. Začenja se obred žetvene svečanosti. Temu sledi plet moških in veliki ples vsega baletnega ansambla (kolo-ko-račnica).
Temu sledi nato zaključna slika, nekakšna zahvalnica. Vtem sta namreč prišla še potepuh in dekle, ki st pridružita ljudstvu, k> slavi veliki praznik. Vsi ju radi sprejmejo. Vtem vpada še vaška godba, ki veselo zaigra in ljudstvo razpoloži za zaključni veliki ples. Najprej zaplešeta potepuh in dekle (reminiscenci na njun ljubavni ples iz prvega dejanja). Njuna igra prehaja v vesel ritmični ples v dvoje. Nato se v velikem
Navdih bo odličen, ne bo pa tako gladko z njegovo ures-!in močnem stopnjevanju vse-ničitvijo. Tudi v ljubezenskih »a ansambla veliki ples za-zadevah se bo kaj zapletlo. | ključi.
— Kakšni so le ti moški. Povabil me je bil na večerjo, zdaj pa viha nos, ker sem po večerji šla na ples z drugim!
•n Lojze Spacal.
 ""Iitiiinni,imun,, iimiininimin,m,um  .................  i..............................................    i......................................  n..............................  m....i...mn......................................................................................................
lVAN
*egent
«Ljudski oder» v Trstu - prva slovenska ljudska univerza
P[edaval tedaj odvetniški koncipient v Trstu dr. Ivan Jf v ’Brt. Je zaradi tega izgubil službo. Dr. Ivan Novak je h *• N \,aLeljskih odnosih z odbornikom »Ljudskega odra« Navan- vcem ln ta ga na,Tovorl' nal sprejme prvo Aiio v društvu. Spominjam se, da predavanje ni zado-^itevm ■ vcev. ki so že tedaj bili v najboljšem smislu besede c^heje :ln kritični. Mož pa je ta svoj riziko drago plačal. « Se ni	Novak	odprl svojo odvetniško pisarno v Gorici
--   — -----------------------------------------------------
if
nikdar več približal delavskemu gibanju. Drugi pre-ti*te soei u11 dr- Henrik Tuma, ki je kasneje, 1908, vstopil v v Vahjj p,dem°kratične stranke. Imel je zaporedoma dve pre-
i Nabrnži ■ n Kristan je imel tri predavanja v Trstu in eno h 1 tist-o i Longar, tedaj profesor na realki v Idriji, je i^davani	tri predavanja v Trstu in eno v Nabrežini. Tri
h tob iona7 Trstu Je imel zdravnik dr. Dereani in tri Kristan ll^Svan	priredil »Ljudski oder« v zimski sezoni že 36
fosili ortu	Pobudo «Ljudskega odra« pa je organiziral Po-
hb reri	slovenske socialaemokraticne organizacije v
earie tedenske diskusijske večere za strankine člane.
Antona Jernejčiča na prvem rednem občnem w Ureriiii skeSa odra« 1906 nam nudi še naslednje podatke: Atih *v knjižnice je rabil odbor šest mesecev; v ostalih
ii ^anka* ec’h i« knjižnica izposodila članom 8000 zvezkov; dleia v n Ve spise so se člani naravnost trgali; čitalnica je
St em letu okrog 5000 obiskovalcev.
v \V‘10 predavanj v naslednjih letih se je znatno pomnoži-t dav«niS* vršila bolj redno. Z redkimi izjemami so bila m davan( Vedno dobro obiskana. Delavski dom je ob vsakem 2alhria m l5!S'-edal praznično. Včasih je bila dvorana pre-**i»taa' aib,°lj priljubljena predavatelja sta bila Etbin 111 Ivan Cankar, ki je prvič predaval v »Ljudskem
odru« 1907. Poleg teh dveh ljubljencev tržaškega slovenskega delavstva so predavali v »Ljudskem odru« še:	dr.	Henrik
Tuma, profesor dr. Lončar, goriški zdravnik dr. Dereani, slikar prof. Ivan Franke’, dr. Anton Dermota, dr. Josip Ferfolja, profesor dr. Ivan Merhar, pisateljica Zofka Kveder, zdravnik dr. Volavšek, Albin Prepeluh, Anton Kristan, dr. Lavo Čermelj, Jože Kopač, odvetnik dr Vodušek, France Milost, pisec teh vrstic itd. Vseh se ne morem spomniti.
Teme predavanj so bile različne: socialnopolitične, politič-no-ideološke, o umetnosti, o književnosti nasploh, o poeziji, znanstveno-strokovne, zgodovinske, zdravstvenohigienske, po ljudnoteoretske, splošnoizobraževalne itd. Navadno so si izbirali teme predavatelji sami, krog katerih je bil vendarle nujno precej omejen. Teme mnogih predavanj so bile priložnostne. Primer: Etbin Kristan o Prešernu ob prilliki odkritja Prešernovega spomenika: Ivan Cankar ob priliki Aškerčeve smrti — to predavanje spada med najlepša in poučna Cankarjeva predavanja; slikar Franke’ je predaval o italijanski pesnici Adi Negri in o kitajskem slikarstvu. V maju 1906 je imel Etbin Kristan v Trstu 4 predavanja. V drugem predavanju je razpravljal o terhi: Jugoslovanstvo in socializem. Njegova trditev, da je socializem najmočnejša opora za Jugoslovane, za njih združitev, za zagotovitev njihovega obstanka in razvoja v bodočnosti je bila in je še danes pravilna. Pravilna za vse narode.
Noben predavatelj ni nikdar zahteval honorarja za predavanje. Društvo je poravnavalo predavateljem le stvarne stroske. In še teh ne vsem.
Krog predavateljev je bil omejen, deloma zato, ker je bilo takih, ki so bili voljni predavati v »Ljudskem odru« zelo malo, deloma zaradi ideološke in znanstvene zahtevnosti odbora.
Skoro vsako predavanje Je bilo dogodek, o katerem so
razpravljali delavci navadno do naslednjega predavanja. Vse predavatelje so delavci dolgo ohranili v hvaležnem spominu. Na predavanja so prihajali delavci praznično oblečeni, čeprav so še uro prej bili na delu.
S predavanji in s knjižnico je vzgojil «Ljudski oder« že v prvih letih svojega življenja nešteto socialističnih aktivistov, skromnih, a dobrih agitatorjev in propagandistov socialističnega gibanja in socialistične ideje. Vseh tistih, ki so že davno pod zemljo, in tistih redkih, ki so še med živimi in ki so ostali zvesti ideji socializma in bratstva med narodi, vseh se podpisani spominjam s hvaležnostjo. Saj so v najtežjih časih z redko nesebičnostjo postavljali prve temelje nove socialistične družbe.
Največje uspehe je dosegel «Ljudski oder« s knjižnico in s predavanji. Tema dvema oblikama prosvetne dejavnosti je posvetil odbor največ pozornosti. Drugi dve obliki sta bili zborno in solo petje ter dramske predstave.
Pevski zbor se je organiziral kmalu po ustanovitvi društva, vendar se ni mogel nikdar razviti do dostojne amaterske stopnje. Tudi številčno ni bil velik. Društvo ni moglo nikdar dobiti slovenskega pevovodje. Prvi pevovodja je bil Janko Ivanski, Čeh, drugi in dokončni pa Italijan Ceroochi. Niti prvi, niti drugi nista mogla nikdar dojeti slovenske narodne pesmi in tudi nista imela ne smisla ne časa, da bi se bila resno poglabila v slovensko zborovsko petje. Vendar je priredil pevski odsek lepo število koncertov in sodeloval pri vsaki društveni prireditvi. Z nastajanjem podružnic ((Ljudskega odra« se je razvilo po vaseh tudi veliko število podružničnih amaterskih pevskih zborov, pa tudi igralskih sekcij, ki so ob nedeljah prirejale veselice s petjem in dramskimi predstavami. Ta oblika prireditev ob nedeljah po vaseh je bila še iz čitalniških časov. Z njo so drugi davno pred »Ljudskim odrom# prebujali narodno zavest. To obliko, ki pa s§ ji vlili socialisti drugo
vsebino, so prevzele tudi podružnice »Ljudskega odra« in treba je priznati, da je bila kar dobra. Pevovodje podružničnih amaterskih pevskih zborov so bili večinoma domači učitčlji, ki so vodili tudi amaterske igralske krožke.
Tudi dramska družina »Ljudskega odra« se ni mogla razviti kakor je bilo potrebno. Predvsem zaradi pomanjkanja dobrih amaterskih igralcev. Uprizorila je sicer mnogo enodejank in poizkusila svoje zmožnosti tudi z večjimi igrami. Med temi se je dobro obnesla Etbir.a Kristana »Tovarno. Za vso to dejavnost je imel »Ljudski oder« le premalo sii
Delo »Ljudskega odra« je naraščalo in se razvijalo. Podružnice po deželi so nastajale druga za drugo. Rasle so knjižnica in se množila predavanja. Pojavljali so se novi predavatelji, med njimi priljubljeni pokojni Jože Srebrnič. M**i tem časom je tudi »Ljudski oder« nekajkrat menjal svojega predsednika in tajnika. Anton Jernejčič se je moral zarad zdravja odpovedati predsedništvu. Sledil mu je dr. Josip Ferfolja, ki ja prosvetno delo društva dalje razvil in za društvo tudi materialno prispeval. Dr. Josip Ferfolja je bil drugi intelektualce, ki je postal član »Ljudskega odra«. (Prvi je bil dr. Henrik Tuma). Njemu pa so sledili na predsedniškem mestu drugi. S pomočjo tržaških Delavskih zadrug, ki so po prvi svetovni vojni, ustrezajoč določbam svojih pravil, naklonile iz svojih čistih dobičkov prosvetni dejavnosti tržaškega delavstva znatna vsote denarja, se je v okviru »Ljudskega odra« ustanovil v Trstu »Višji kulturni svet«, ki je dal tej prosvetni dejavnoati delavstva še večji impulz in razmah. Sanje ustanoviteljev »Ljudskega odra« glede prosvetne dejavnosti med množicami so bile na pragu uresničenja. «Ljudski oder« je postal v vsaj Julijski kraiini DODularen, domač, Kakor nikdar prej nobeno društvo.
(Konec jutri/.
Himna
Bežen obisk pri dečkih v obmorski koloniji
neškidnevnik
šmaren
Dvodnevni izlet planincev na LoKve
V četrtek se iz kolonije v Devinu vrnejo dečki, v soboto pa pridejo tja deklici
je plavolasa Anna Cralli
Nakopali so se in odšli bodo proti domu
Avtomobili Zelenega križa so prevozili 5.588 km, občinski uradi so izdali 7934 uradnih listin, mestni stražniki pa so prisodili 173 glob
sintin in gospodinja Maria Stanta.
POROČILI SO SE: mehanik Ilario Persogiia ih gospodinja Miriana Kogoj, trgovec Ser-gio Rovis in profesorica A-driana Fugini, profesor Bruno Calderini in profesorica Carla Saletti, agent javne varnosti Otello Aizza in učiteljica Maria Ferino, trgovec Pie-tro Cumar in gospodinja Maria Rys.
Tekstilna delavka se je ranila na delu
V bolnišnico Brigata Pavia so ob 12,30 z avtom Zelenega križa prepglkili JUPJetoo-Luitia-r>o Visintir?.*: fclošj, 0^ nico št, 9. DeitlffrJ^jeAapfcie. pa v podgorski tovarni, si je včeraj na delu ranila nog^f '*
ker so potem skoraj nevšečne posledice. Re^ ga morajo otroci drz hrana, ki jo dobijo, povzročiti, da se otroci vi.jp, čeprav so, Trije, te lo kratka ’ doba ;in tji 8 in bolj viden uspeh šel poznati po teh treh ted' Kljub 'živnhnojti 'dtrt osebje zanje samo P° besede, kar pomeni dr in oskrbi predaja z ljut Tudi v tem pogledu S' lahko starši hrez skrbi-
Tako je bija pretekli teden prazna sejna dvorana goriške-ga pokrajinskega sveta, potem ko so jo zapustili opozicijski pokrajinski svetovalci v znak protesta proti odboru, ki Je
I sklical sejo kljub stavki pokrajinskih uslužbencev
§e%nam plaeevaleet dopolnilnega davka
Po kopanju in igranju gre kosilo dobro v sl
predvaja danes 28. in jutri 29. t. m. ob 18. uri ob 20.30 na prostem film:
elvaggia)
Odsek ceste med Opčinami in Prosekom, kjer se Je v nedeljo zvečer spet zgodila smrtna nesreča. Puščica pod štev 1 nam kaže zid, v katerega je priiete*! nesrečni motorist. Udarec Je bil tako močan, da je motorno kolo z obema potnikoma porušilo del zidu, potem Pa je vozača in motorno kolo vrglo kakih 15 metrov naprej, kjer sta obležala na mestu, kjer je avto, oziroma, ki ga kaže puščica pod štev. 3. Zaokroženi mesti na cestišču pod štev. 2 pa označujeta krvave sledove, ki Jih Je pustil za sabo Benčič, ki je zaradi prebitja lobanje med prevozom v bolnišnico umrl
Igrajo: GEotvGiš WINSLOW, G1GIPE in TROY DONAHUE
JJMORSRi dnevnik
28. julija 1959
• •
ija
otrokovih pravic
ocrf deklaracije, ki je bil sprejet 15. I959 na 15, nasedanju Komisije m Človekove pravice v okviru OZN
titin S° grajeni narodi v
fe-sr: t
ekove pravice in %rT0JanstVo in vrednost
»em Ve . ?sel>nosti, in pbe-ja .'i1?2'!* svojo od-lofncist, 1 tlslne P'ra^° Prost razvoj so-naPredka in življenj-'
S,v; ,So Združeni narodi v vik!® deklaraciji človeko-]. Pravic proglasili, da ve-»I ijVSe Pravice in svoboščino«, te deklaracije za vsa-PrnJjne Slede na plemensko
tik vel0**’ barvo' sPo1’ ie' Prfni.ii ' politično ali drugo njS' naro<lno ali so-njjt® .Pripadnost, premože-fj»u' °lstvo ali kakršno koli J50 “kolBčino;
tj’/ 8jr°lt jotrebuje poseb-
I* Stične
!,kon 1! vključno posebno «0 zaščito zaradi svo-in duševne nezre-
kfn'1 ie S>ila potreba po ta-iejj °sebnem varstvu izra-'|!t()LV- Ženevski deklaraciji jt tj,vih pravic leta 1924 in čl, jj8 Ponovno priznana v je f|0v Splošne deklaraci-iutih v‘b pravic in v sta-
NnarP°,1Sebnih agenc>i ™ »krbe oonilt organizcaij, ki keT jZa, Slaginjo otrok; iti v '“0lSuje človeštvo otro-it „,„naiboljše, kar mu mo-nuuiti, ttto
n,avaneralna skupščina pri-otrok ln razglaša temeljne ii |,j Ve Pravice z namenom, tj, j 'oo.el srečna otroška le-Uiivjf ‘ se razvil in mogel tudi v V sv°i° korist kakor »e D korist družbe temelj-io Lav,ce in svoboščine, ki kljk.-^Sene v Splošni de-
človekovih
saiw-!no*e in žene kot po-■ !e2mke.
Splošni pravic in
^ Prav tako tudi lo-"'fsnil0 ,ln se borijo za ures-
in vlade, da
cepi- ■
^iotipij, Pravic na tehle
vice^!r°'t naj uživa vse pra-Hlatai;.s° navedene v tej brez razlike ali acije glede na ple-
čie
lrnin
Pol
har
lii‘ičnoVOaIispo1
jezik, vero,
"ie, na a!l drugo prepriča- ■ Ho« 0 ali socialno pri-?li Ui' Premoženje, rojstvo %0> koli drugo oko-
Pt),
zadeva njega ali ■zmed staršev. Te
. ivice
T.,l° enake za zakonske 2. (jt- ?”5*1'® otrobe, ti, (j,0 ie treba omogo-evno Se razvije telesno, 'P social moralno, duhovno *0)ih, v n° v normalnih po-'S. Sv°bodi in dostojan-
l!' p°s'e°bknU ie treba zaš°t0-
. taAsn zakonsko in dru-
Kadar koli je po-
''io n’»®aJ s® otroku preskr-
k'. Po ’ Pr •
hiostj Vne možnosti in u-'da se mu omogoči
M v 1
P'9i,?tr°k
skl‘taeiuSmi'lu principov te 'Ptrov ]e' Najboljši intere-Preiein baj bodo smoter pri 1 o, nju takih zakonov.
1 'ucn lma od rojstva 0 do
„ »vi,
S«tva,
ht,%n°ku naora S „ai° socialno va,> e’ ifl ». Prožnost zdrave
imena in držav-
biti za-vapstvo. ra-
j' trebaraJVoia: v ta namen . Zg ni pQsebei skrbeti zanj r Porodi® mater pred in
Prii
H
N' rszv„i*rehrane' stanova-S edrila in zdravniške
c £a	'	'f
Pm Iazvn°POln in karmoni-ts	1 svoje osebnosti
«ie»’llevsnietr0nk 'iubezen in °vi ril-v' Kaste naj, kjer
it, vain j ljši interesi ne
o	drugače, pod skrb-
otroki‘h ,taršev' maih"
Ort ^ih u se’ razen v fb	ne loči
PlMie trek V vsakem prime-!V ba nuditi otroku H, atoyania rast v atmosferi ia , rialni,a in moralne ter tu IšVfl, Varnosti. Družba
S Boseh1' imai° dolženo skrheti	o-
Pravico ima do
troke izvsn družice ali z» o-{rokg ,.brez ustrezne podpore.
7. Otrok je upravičen do brezplačne' in obvezne šolske izobrazbe, vsaj za osnovne stopnje. Izobrazba naj bo u-smerjeha k popolnemu razvoju njegove osebnosti in k okrepitvi spoštovanja človekovih pravid in osnovnih svoboščin; usposablja naj ga, da bo uživajoč iste možnosti kot drugi, razvijal svoje sposobnosti in individualno razsodnost in da bo postal koristen član družbe. Spodbuja naj ga k medsebojnemu razumevanju, strpnosti in prijateljstvu med narodi, plemenskimi in verskimi grupami in k razumevanju kulture njegovega lastnega naroda in drugih narodov in k razumevanju principov in namenov Organizacije združenih narodov.
Najboljši interesi otroka naj bodo vodilni princip tistih, ki so odgovorni za vzgojo in šolanje otroka; ta odgovornost leži prvenstveno na starših otroka.
8. Otrok mora biti v vseh okoliščinah prvi, ki dobi zaščito in pomoč.
9. Telesno, duševno ali socialno zaostalemu otroku je treba nuditi posebno nego, vzgojo in pozornost, ki ustreza njegovim posebnim pogojem.
10. Otrok mora biti varen pred vsakim zanemarjanjem, surovostjo in izkoriščanjem. Ne sme biti sprejet na delo, preden ne doseže primerne starosti; nikakor ne sme biti zaposlen pri delu, ki bi škodilo njegovemu zdravju ali izobrazbi oziroma oviralo njegov telesni, duševni in moralni razvoj.
11. Otrok mora biti vzgojen v okolju, ki podpira razumevanje, strpnost in orija-teljstvo med narodi, narodnimi, plemenskimi in verskimi skupinami in vzbuja odpor proti vsem oblikam narodne, plemenske in verske diskriminacije. Zaščititi ga je treba pred dejavnostmi, ki bi bile osnovane na takšni diskriminaciji. Vzgojiti ga je treba v duhu miru, prijateljstva in bratstva med narodi in v zavesti, da bo dosegel najpopolnejši razvoj in največje zadovoljstvo, če bo posvetil vse svoje moči in sposobnosti koristim svojih bližnjih v duhu splošnega bratstva in miru
mm
V ZDA bodo izstrelili raketo proti Luni
Polet rakete bodo ameriški znanstveniki opazovali iz angleškega observatorija Jodrell Bank
V Biarritzu, slavnem francoskem kopališču ob Atlantiku, je etiopski cesar Haile Selasi v soboto praznoval svoj 77. rojstni dan. Na sliki ga vidimo z vnukinjo, princeso Aido Desta. Prišel bo tudi v Jugoslavijo, kjer namerava ostati
mesec dni na Brionih
LONDON, 27. — Skupina a-
meriških znanstvenikov se že nahaja v Jodrell Banku iChe-shire). v zvezi z bližnjo izstre-I Iuvijo ameriške rakete na Lu-I 110. izstrelili jo bodo med 1.
in 10. avgustom, kot piše «Dai. ! ]y' Mailii.
j Postavili so tudi direktno radijsko zvezo med Jodrell Bankom in Los Angelesom, tako da bo mogoče v nekaj sekundah sporočiti na kraj izstrelitve informacije, ki se bodo dobile v Jodrell Banku, in tiste, ki jih bo sporočil radioteleskop v Manchestru. Hitrost pošiljanja teh informacij bo silno važen element za vodstvo rakete v urah po izstrelitvi; tako menijo strokovnjaki.
Sara Kubiček v Milanu
MILAN, 27. — Semkaj je iz Zuericha prispela žena brazilskega predsednika Sara Ku-biček s hčerama, ki imata 15 in Iti let. Hotele so videti kako predstavo v Scali, toda v soboto so prispele z vlakom prepozno, sedaj pa je poletna sezona že zaključena. Včeraj in danes ii je predsednikova soproga s hčerama ogle-
iliiiiniiiiiiiifiiii 11 itnia 11 lil iiliiiiiilitiiiiliiiiii 11 iiiiiiii 11111111111 iiitiiiiiiiiiiliiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiimiiiilliiiiHliiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii m iliiim milili liilitlliiiiitiiiiiiii m 11111111 m m iiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiaiiiiiiiHii 11 iHiHiuiiiHiiinn
Hotela je s plinom
in sedem
Ker je prihod svakinje preprečil grozno nesrečo, se je ženska, ki je že kazala znake omračenja, vrgla z neke višine 12 m ter se takoj ubila
NEAPELJ, 27. — Neka 27-letna ženska je danes v Neaplju napravila samomor.. Toda ni mnogo manjkalo, da ne bi morali poročati o še vse večji tragediji, ki bi poleg ženske zajela še njenih sedem otrok, naključje pa jih je rešilo smrti.
Assunta Tutiuo je že nekaj časa kazala znake duševne bolezni. Pred 9 letj se je poročila, Teo'Te imela 18 let, z delavcem Umbertom di Vicenzo, ki ima sedaj 32 let in dela v neki tovarni ledu v Poggiorea-le pri Neaplju.
Davi je mož kot po navadi odšel na delo. Tedaj je njegova žena zaprla stanovanje ter odprla vse plinske pipe. Z njo so bili v stanovanju njeni o-troci, ki jih je kar sedem;
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiniiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiii
Brazilec je ugriznil zelo strupeno kačo
Ostal je živ in zdrav, mrtvo kačo si je pa odnesel kot trofejo na dom
RIO DE JANEIRO, 27. ”ini bil kdove kako všeč in ki Neki moški, ki g*> je pičila | tudi ni imela posebnega smisla
kobra jaraka, ji je z ugrizom vrnil. Kača je poginila, on pa je ostal živ.
O tem neverjetnem dogodku poročajo iz mesteca San Matteo v državi Rio de Janei-ro. Umberto Meneses Cotrim, ki ima 32 let, je prišel precej «v rožcah« iz gostilne. Nekje zunaj mesta je zagledal nekega moškega, ki je metal kamenje v kačo. Tu imenujejo tako kačo jaraka; spada v družino gadov, samo da je večja od evropskega gada in seveda primerno strupena.
Ko se je Meneses približal, je drugega moškega odrinil ter kačo z obema rokama zagrabil za vrat ter jo začel nagovarjati; «Ti si kača? Jaz sem Umberto!« Toda kača, ki ji objem Umbertovih rok najbrž
za njegov lep nagovor, je izkoristila priložnost, ko si jo je Umberto preveč približal obrazu, in ga je krepko ugriznila v lice s svojimi strupeni zobmi.
«Ce znaš gristi ti, znam tudi jaz», si je najbrž mislil okajeni Umberto ter kačo krepko ugriznil, tako da jo je z ugrizom kar obglavil.
Ker pa je bilo vendar jasno, da pik kače za Umberta ne bi bil brez posledic, so ga takoj prepeljali v bolnišnico. Bilo je še pravočasno, da je lahko po injekciji seruma proti kačjemu piku takoj odšel domov. V tem času se mu je tudi v glavi razkadilo. Ni pa pozabil odnesti s seboj razmrcvarjeno kačo, svojo veliko trofejo.
najstarejši ima 9 let, najmlajši pa 12 mesecev. Cisto nepričakovano pa je prispela. njena svakinja, moževa sestra. Takoj je opazila močan duh po plinu in vprašala Assunto za pojasnilo. Ta pa je odgovorila, da so najbrž vodi kaj pokvarjeni. Kmalu za tem se je odpravila iz hiše, češ da gre po vodo, svakinji pa je naročila, naj popazi na otroke. Svakinji se je vendar zdelo, da bi mogla množina plina otrokom škoditi. Poklicala je na pomoč sosede, ki so pomagali takoj odpraviti otroke v bolnišnico. Kazali so že znake zastrupljenja, vendar so izven nevarnosti.
Toda matere, ki bi morala biti od bližnje fontane že davno nazaj, še ni bilo od nika-der. Kmalu, pa se je izvedelo, da ni šla k fontani temveč na drugo rampo Brancaccio ter se tam z višine 12 m vrgla v praznino. Bila je takoj mrtva. •	«)>——
S tujim avtom zdrvel v smrt
MILAN, 27.	— Giancarlo
Belloni, ki je imel komaj 21 let, je že dlje časa škilil na avtomobil, last nekega odvetnika. To ni bil eden izmed navadnih avtomobilov, temveč takšen, ki lahko doseže visoke brzine. Mladenič je koval naklep, da kak večer avto odpelje in se z njim vso noč na-divja. V soboto zvečer je res avto odpeljal ter zdrvel na vso paro. Toda na nekem o-vinku ga je zaneslo v steber cestne svetilke. Razbil se je avto, ubil pa se je na mestu tudi nepremišljeni mladenič. ——
Neznani vzroki samomora svakinje
PARfc, 27. — Ni še pojasnjeno, zakaj je napravila Mi-.phele Quoirez syakii)ja pisateljice Francoise f Sagan, samomor. Pismo, ki ga je 27 letna Michele QuoIrez prejela Četrt
ure pred 'svojim dejanjem, bi mogoče moglo kaj razkriti. Policija bo bržkone zaslišala pisca pisma, nekega Jeana, ki je sedaj na letovišču na Modri obali. Sicer ni ničesar, kar bi moglo opravičevati samomor mlade žene, čepjiatt je :4 pq|kft.Škja nfcijvji io> s * stripom, jjredem si je v petek popoldne sprožila dva stroja iz kiv.ske- Ruške, v. tieiiu!>.
Michele Amm a n S Je poročila z Jacquesom Quoirezom, bratom' Francoise' "Sagan,- 'ko je ta že imel dve hčerki \z prejšnjega zakona, stari tl 'in
baje že sanroifaor
9 let. Pred 17 meseci se je rodila še Sofia. Ob samomora ni bilo nobenega od otrok doma.
■ r —■—«» ----
Iz ljubosumnosti je dekle porezal
MILAN, 27.	—	Prebivalce
eke hiše v. Ulr Beato Ange-co je davi .zbudilo prestrašeno vpitje. Na dvorišču je kričala in jokala neka 27-let-na ženska, ki jo je neKoliko mlajši moški večkrat z rezil-
cem za brivski aparat urezal po obrazu, rokah in nogah. Prišla je policija in krvi žejnega južnjaka (doma je iz Lecce) odpeljala, medtem ko> je morala ženska v bolnišnico. Povedali so ji, da ne bo hudega.
Do incidenta je menda pri-'’ šlo zaradi tega, ker je juž-njak dekletu, ki ga pozna nekaj mesecev, ponudil, da bi šla z njim živet, česar pa ona ni marala. Južhjak pa se; je ujezil in mislil je, da je najbolje ohladiti si jezo s tem, če dekletu nekoliko «krl pu-Sča».
dovala Turih,« nakar odide v
Benetke, kjer namerava ostati en teden.
 «»— -
Nezgoda
«Jadra»
MESSINA, 27. — Jugoslovanski parnik »Jadro* (3600 ton) je moral danes poklicati na pomoč. Zaradi nekih okvar strojev se namreč parnik nahaja kake tri milje od rta Sti-lo. Njegove klice na pomot' je najprej ujet vlačilec »Roben*, nato pa se argentinska ladja gRio Berneo*. Ta je prišla prva do »Jadra* in ga sedaj vleče proti Messini. kamor bo prispela jutri zjutraj.
 «»
Žalostna smrt
trojčkov-nedonošfnčkov
MiLAN, 27. Gemma Or-nago iz Agrate Brianza je predčasno rodila trojčke. Da bi ostali pri življenju, bi jih bilo treba spraviti v najkrajšem času v inkubator. Oče jih je takoj prepeljal v bolnišnico v Vimercate. toda tukaj otrok niso mogli sprejeti. Tedaj j« moral oče nadaljevati pot do Milana, Toda dva otroka sta že med potjo umrla, tretji pa je živel le nekaj ,ur dlje.
OČe j* sedaj vso zadevo prijavil sodnim oblastem, ki so uvedle preiskavo za ugotovitev odgovornosti.
 «* —
Jumbo ne more naprej?
MODANE, 27. Slon Jumbo se je moral danes vrniti na jutranjo izhodno točko, ker je cesta, po kateri bi moral iti, preveč strma in polna skoraj nepremagljivih ovir. Ekspedicij« upa najti kako drugo pot na prelaz Elapier (2491	m).	Na vrhu prelaza
se prične italijansko ezem-lj*.
“--«»——
RIM, 27. — Cavmen Franco di Villa Verde, hči generala Franca, je danes prispela na letališče CiamDino s štirimotornikom Iz Nairobija,
■ v	«•*»	»>-«-*»•«	'	.
L:	's	*
' V S * ‘
lini
* s
Angleški aleteči krožnik* ali uHovercraft*
trenutku, ko se je dotaknil kopnega pri Doveru, Hokavski preliv
pole m
preletel
Španski pesnik Altoiaguire je umrl
V starosti 54 let je v nedeljo umrl španski pesnik Manuel Altolagui-re. Pesnik je začel objavljati svoja dela pri 20. letih, faradi državljanske vojne je odšel iz Španije in se najprej naselil v Londonu, potem pa v Mehiki. Postal je tudi založnik in v zadnjem času še filmski delavec. Umrl je na kliniki v Burgosu, kjer je, hudo ranjen, ležal po avtomobilski nesreči, r kateri je njegova žena izgubila življenje. Altoiaguire je bil namenjen v San Sebastian prav na filmski festival, kjer bi pokazal svoj zadnji film.
Smrt
igralke
morfinistke
Brenda Dean Paul je v letih okrog 1930 vso Anglijo močno vznemirjala; ves čas se ie govorilo o škandalu, ki ga povzroča ta igralka. Tedaj je bila še mlada, toda mamilom je bila vda. na že z 18 leti, in to v tolikšni meri, da so ji zdravstvene oblasti priznale stanje neozdravlji-vosti in tako je uradno prejemala vsak mesec neko določeno količino morfija. Sedaj pa je v starosti 49 let umrla.
Kruh
raznih
barv
Da moda pati, kako se skladajo barve posameznih delov obleke, obutve, torbic itd., to ni nič novega. Ni se pa še slišalo, da bi bilo treba paziti, da se barva kruha sklada z barvo namiznega prta. Ce bi bil prt vedno bel, potem se z belim kruhom kar opravi. Toda prti se lahko menjujejo in tako sc je neka pekarna v Londonu zmislila, da bo delala kruh raznih barv, da bo pač bolj v skladu z barvo različnih namiznih prtov. Za sedaj je izbira možna samo med temi barvami: zeleno, rumeno, roza in marelično barvo. O tej novosti poroča pekovsko strokovno glasilo »Ba-kers Rewiew».
Tatovi so pri delu
caj
Tatovi, ki so prejšnjo noč vdrli v neko podružnico »Midland Bank» v londonskem predmestju Stepney, so morali preplezati neki visok zid, potem so morali spustiti v globino 5 m vse svoje priprave za vlom, med katerimi so bile tudi cevi s stisnjenim zrakom, potem je bilo treba zriniti nekega tatu majhne postave skozi okno stranišča, s katerega so prej sneli železno mrežo. To-da pri vsem tem tatovi niso hoteli opustiti angleške tradicije, da n* bj ob primernem času popili nekoliko čaja. Funkcionarji so davi za tatovi našli nekaj »tekle-nic in skodelic. Nerodno pa je za tatove to, da so prav na teh steklenicah in skodelicah pustili prstne odtise.
^Uuuuuiu EDGAR WALLACE •
UUUUUUUUUUUUj*
c
t
e
c
E
(Zagonetna c zaponka)]
^	E
^T|a,	-	  fc
^NnRirnnmTimTmnTmnTimTimnnnnTmiTimTmiTimTTmT
*K^Frat\,CresPi- Spomnil se vas bom ob prvi priliki«, je
yozii ln se pognal v garažo, v kateri je shranjeval *• ta P^neje se je ustavil pred vrtnimi vrati, poraslimi
HscMainlf11, Skozi listje Je zagledal Miro Ardfern, ki je sedela ica stolu v majhnem vrtu. Ko ga je zagledala, je
tankom ršila obrvi-
nur ne dovoljujem razgovorov z menoj, gospod Hol-
^gi,vQSOrno tekla. sii
t. 'Ste'
Jbii	zaradi	one	prijave?«	je vprašala Mira. »Dobro.
t'lj 'Oj&rn ' C’ da boste napisali v svojem članku, da se ne ji Postavil kako so izginili moji dragulji, vam dovolim, da l!h datl rt kako vprašanje. Ah, še trenutek! Morate tudi i^; >HVn.qa sem pripravljena dati lepo vsoto tistemu, ki mi
^%aii,
h»N)k j« ■ ne smejo biti tako občutljive«, se je nasmehnil *bii0 *« je spustil na pleten stol, ne da bi počakal na
Prišli
■'So. VrhnazaJ* in da moJt	navsezadnje ne veljajo
'Vsega tega nisem zavarovana proti tatvinam«. tL^Prav u6 k°m spomnil, gospodična«, tičite ' ^erjamem. Sedaj vam bom povedala, pač pa vest
>1| Več ■ ’ bom najsrečnejša zena na svetu, če ne bom Pr»Vim Vrtdela onega lepotičja. Zagotavljam vam, da tega • se postavim pred vami. Zelo srečna bom, če
bom igrala svojo vlogo s ponarejenimi dragulji kakor ,v soboto in nedeljo«.
Frank je bil presenečen.
«Zakaj niste takoj obvestili policije?« je vprašal. «Ali se ne spominjate oseb, ki so bile blizu vas pri poštnem okencu?«.
«Ne. Spominjam se samo, da sem kupila deset znamk, Sedaj pa dovolj z vprašanji. Ker ste že našli moje lepo samotno prebivališče, vam bom pokazala hišo in vrt. Nato bova lahko nekaj pojedla, preden se vrnem v mesto k predstavi«.
Dan je potekel hitro za mlada človeka. Ko sta se poslovila pred vrati za gledališke uslužbence, sta se klicala po imenu, ker sta si odkrila toliko med seboj skupnih nagnjenj in toliko enakih okusov. Zato prijateljstvo med njima ni moglo izostati.
članek, ki ga je Frank napišal tisti večer gotovo ni bil najboljši v njegovem življenju, vendar ga jel glavni urednik kljub godrnjanju oddal v tisk.
O Trasmerejevem zločinu tudi ni bilo nič novega. Po dolgem razgovoru s Carverjem se je Frank odločil, da napiše umorjen-čev življenjepis po pojasnilih, ki mu jih je dal Pavel v preteklih dnevih.
Mladi mož se je vrnil domov -truden do smrti. Njegov prijatelj je že spal. Pazil je, da ga ne bi prebudil, kajti Pavel bi ga gotovo izpraševal	o obisku	pri Miri.	Frank	pa ni	imel
nobene volje, da bi mu	govoril o	dekletu.
Drugo jutro ga je prav Pavel zbudil. Mladi dedič je imel v rokah prvo izdajo «Megaphona».
»Prebral sem tvoj članek«, je rekel Pavel. «Nisem vedel, da so Miro okradli in da si ti odšel na razgovor z njo. Povej mi, Frank, kakšna je od blizu! Je tako lepa ko na odru?«.
«Tvoja radovednost je nespodobna«, je zagodrnjal Frank s šaljivim glasom. «Kaj ti je to dekle zares tako seglo v srce?«
»Dobro veš, da sem zaljubljen vanjo do ušes«, je zamrmral Pavel. »Ne vem, kaj bi	dal, da bi	mogel preživeti	z njo	kako
urico. Videl sem jo sto in stokrat,	nisem pa	mogel	nikoli	z njo
govoriti. Zame je najlepše dekle na svetu in nekega lepega dne jo bom spoznal«.
Tako velika strast je bila v Pavlovem glasu, da je Frank začutil, kako se mu stiska srce.
«Dragi Pavel«, je rekel mirno. «Mira Ardfern ni ena izmed onih žensk, ki jih lahko ljubimo in poročimo... Toda, hudiča, nisem se spomnil, da si sedaj milijonar. Si zares vanjo zaljubljen, Pavel?«.
Arhitekt je potdel kakor otrok, ki ga zalotimo pri slabem dejanju.
«Obožujem jo« je priznal. «Ko mi je pred dnevi neki prijatelj povedal, da se namerava Mira poročiti, me je to tako zadelo, da sem ti predal to vest, da bi imel potrdilo o njej«.
»Si pravi lopov!« je planil Frank. »Zaradi take čenče sem moral jaz, poročevalec kriminalnih dogodkov skozi revne hodnike okoli gledališkega odra, preden so me spustili v sobico slavne igralke. Dragi Pavel, upam prav za prav, da tvoja zatelebanost ni resna; prvič, ker sfem prepričan, da si Mira Ardfern nikoli ne bo vzela moža, niti moža s tvojimi milijoni. Drugič... Sicer pa ni moja naloga, da igram vlogo plemenitega očeta«.
«Ali hočeš reči, da je igralka najslabša žena, ki si jo mož lahko poželi?« je hripavo vprašal Pavel. «Vrag naj te vzame, Frank! Te pridige sem že slišal. Tudi stric Lucius, ko sem mu govoril o tem...«.
»Si priznal svojemu stricu ljubezen do Mire Ardfern?« je presenečeno vprašal Frank.
»Ne naravnost, pač pa-je on kljub temu dobro razumel. Ubogi stric se je kar penil od jeze in mi je grozil celo z razdedinjenjem, potem ko mi je izrekel vse mogoče priimke samo človek ne«.
Frank je v zadregi molčal. Sicer pa, kaj ga je brigalo, če se je Pavel zaljubil v Miro? Vendar se mu je zdelo, da je Pavlova, strastna ljubezen napad na njegovo lastno osebo. Cela zadeva je bila smešna in Frank se je smejal.
«Se smeješ meni, Frank?« je vprašal Pavel. »Se ti zdi stvar zares tako čudna?«.
«Oh, jaz se vendar nisem smejal tebi, dragi. Smejal sem
se svoji predrznosti, s katero si dovoljujem dajati ti nasvete«, je odkrito odgovoril Frank.
VI. POGLAVJE
Carver je prišel k Hollandu, medtem ko se je ta bril.
«Govoril sem s svojimi predstojniki«, je izjavil policijski nadzornik. »Povzročali so mi težave, nazadnje pa so razumeli, da mi morete biti v pomoč, Holland. Tako mi boste od tega trenutka dalje lahko uradno pomagali. Ste zadovoljni?«.
*?i4ahko misIite- nadzornik«, je odgovoril mladi mož. ii„4.	' Te,d^j se lahk0 v™eva v Spring House, da nadar
odpreti«S pr m Predaflov, ki jih nisva utegnila v soboto
Pred vhodom je stal policijski avtomobil. Frank in Carver sta se usedla vanj in se odpeljala.
. “Moji možje so bili vso noc v okrajnem poštnem uradu«, je rekel Carver. »Na ta način so odkrili, da je prejel Walters pet minut pred svojim izginotjem brzojavko. Tu je prepis’ «Spomni se na 17. julij pred štirimi leti stop. Policija i* Newcastla pride popoldne pote«. Brez podpisa Odšel sem brskat po arhivih in sem našel, da je bil Walters pred štirimi leti na dan 17. julija obtožen kraje in postavljen pred sodišče Morali pa so ga oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov Kai se vam zdi, Holland?«.
»Zdi se mi, da je poslal brzojavko Fellingov prijatelj ki 1« poznal zadevo. Ali mislite, da ta brzojavka lahko opravičuj* VValtersovo izginotje?«.
»V nekem smislu da«, je pritrdil Carver. »Vendar ga n« razbremenjuje obtožbe umora. Utegnil je prejeti brzojavko M izvršenem zločinu.	i
Avtomobil se je ustavil pred mrko hišo pokoinoe* Tr asm e rej a. Oba moža sta odšla v salon in Frank je pogledat
OKOll SDD6.
»Ali ni nobene priče, ki bi lahko povedala ob kateri «4 je prišel Wellingfon Brown?» je vprašal. Carver je odkimal in pripomnil:
»Samo Walters bi znal to povedati. Greva v klet?*.
(Nadaljevanft »Udi)
L
Italija ponovno prvak evropsKe cone Davisovega pokala
s 4:1 finalu
Po zmagi nad Španijo Italija v medconskem
Gimeno premagal Tacckioija, Pietrangeli pa Couderja v petik seti k
Z zmago nad Španijo s 4:1 v finalu evropske cone Davisovega pokalaj se je Italija kvalificirala za medconski finale, v katerem se bo po vsej verjetnosti pomerila z Avstralijo, ki bo v finalu ameriške cone igrala s Kubo, potem ko je odpravila Kanado s 5:0. Medqonski finale bo od 7. do 9. avgusta v Filadelfiji na travnatih igriščih. Italijansko moštvo v sestd.i Pietrangeli, Sirola in Tacchini (rezerva) bo v spremstvu kap. Canepe-leja odpotovalo v Ameriko v četrtek z letalom.
MILAN, 27. — Po včerajšnji zmagi v igri dvojic 'si je Italija praktično že zagotovila vstop jr. medconski tipale teniškega tekmovanja za Davisov pokal. Zmaga Pietran-gelija in Sirole je bila gladka čeprav sta Spanca Gimeno in Couder, ki je v zadnjem trenutku zamenjal obolelega Arillo, nudila močan Ojdpor. Današnji preostali igri posameznikov zaradi tega seseda nista mogli več bistveno vplivati na rezultat in posledica tega je oila, da je i-gram prisostvovalo največ 300 gledalčev, ki pa so bili kljub ttmu priče dobremu tenisu.
.Najprej sta se pomerila Tacchini, ki je nadomestil Si-rplo, in Gimeno. Proti mnogo bolj izkušenemu Spancu mladi italijanski rezervn, član moštva za Davisov pokal, ni Mogel računati na uspeh. Gimeno je z igro dolgjh 'pasov', ki jo je vsilil Tacchini. iztrgal Italijanu prvi'servis in kmalu povedel s 4:2. Tacalu-m je nato dobil svoj seryis,
izgubil nasprotnikovega -n potim s 40:0 v zadnjem* sefMsu
dpbil ,prvi set. V drugem seta je Tacchini močno popustil in Gimeno je odločil igro V; svojo korist v pičlih 17 mi-nptah. Na skoraj enak način je potekal tudi tretji set, v katerem pa je Ilalijan kljub epakemu izidu 0:1, nudil močnejši odpor
'Po kratkem odmoru sta nastopila v zadnji igri italijanski prvak Pietrangeli in Cpuder. pietrangeli je veljal zi velikega favorita, toda ma-lij in vztrajni Spanec bi kmalu pripravil veliko presenečenje, saj je dobil prva dva seta.
Pietrangeli je izgubil svoj pj:vi serviš, vendar pa je izenačil na 4:4. Po izmeničnih servisih je bil rezultat nato 5:5 in 6:6, potem pa je Couder spet iztrgal servis Pie-tjiangeliju, uveljavil svojega in izbojeval prvi set. V drugem situ je bila slika približno enaka. Pietrangeli se še ni vjgral in tudi igra dolgih pasov, ki jo je forsiral Couder, mu ni prijala. Pri stanju 3:8 je prevzel pobudot Spanec in dobil set v ideseti ifcri z t izidom 6:4.
'Pietrangeli je bil praktično pted porazom in' prtiv to crej-stNo ga je podžgalo, da je začul igrati bolj zbrano in !o-fenzivno. V tretjem setu 'je siper izgubil prvi servi$, nato . pa je Couderju iztrgal njegovega in povedel s 4:1 tar zmagal s 6:2. To je bil pjeobrat v dvoboju. V četrtem setu je Spanec popolnoma popustil in Pietrangeli je b^l gospodar igrišča. V vsem setu je Spanec dobil samo dpi udarca in izgubil s 6:0.
V petem in odločilnem setu jo Couder znova oživel. Najprej je dobil Pietrangelijev s«rvis s pogostimi vpadi k mreži, toda takoj nato je izgubil lastnega in potem še nasprotnikovega in Piet.ange-
časno igro dolgih pasov z zadnje črte je skušal Pietrangeli-ja živčno zlomiti, kar pa mu ni uspehj, JtaJijan je povedel s 3:1. Potčrn pa je Cou-
der spet menjgl taktiko • in izenačil najprej na! 3:3 ih) n*
to 4:4. Pietrangeli je bil že precej ulrujen, vendar igre ni izpustil iz tok. Z izvrstnimi usmashi« je dobil naslednji games in nato z lastnim servisom še preostalega in zaključil igro s 6:4.
Tehnični izidi;
DVV.I1CE: Pietrangeli - S i-rol/i (It.) — Gimeno -’ Couder (Sp.) 6:4, 8:6. 6:4.
POSAMEZNIKI:	Pietrangeli
(It.) — Couder (Sp.) 6:8, 4:6, 6:2, 6:0, 6:4 Gimeno (Sp.) —■ Tacchini (It.) 6:4, 6:1, 6:1.
 s s
Avstral.• Kanada 5:0
MONTU PA L. 27. V polfinalu ameriške cone Davisovega pokala je Avstralija-pre-magala Kanado s 5:0. Izida zadnjih iger posameznikov: Laver (A.) fjjjB^dbout (K.) 7:9, 6:4, 6:2, 6:1, Emerson (A.) — Bčdnrd (K.) 4:6, 6:4,17:5. 6:4.	•	"
t
A ...
Košarkarski turnir v Porto S. Giorgio
Poljakinje AZS zmagovalke turnirja pred ekipo Udinese
Jugoslovanska ekipa Crvona zvezda četrta
PORTO S. GIORGIO, 27. — Poljska ekipa AZS iz Varšave je osvojila prvo mesto na velikem mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju v Porto S. Giorgio. V finalnem srečanju je po naporni in enakovredni igri premagala vrsto Udinese z rezultatom 49:45 125:19). Udinese se je tako uvrstila na častno drugo mesto pred madžarsko vrsto Poe-tefi iz Budimpešte in Crveno zvezdo iz Beograda.
V srečanju za tretje mesto je Poetefi premagal Crveno j zvezdo s tesnim izidom 61:59 (23:35). Jugoslovanke so začele izvrstno in si kmalu pridobile tolikšno prednost, da je bila njihova zmaga skoraj že povsem zagotovljena. V dru-! gem delu igre pa so Beograjčanke nenadoma in brez po-; voda močno popustile kar je požrtvovalnim Madžarkam zadostovalo, da se z nezadržnim finišem izbojevale tesno zmago. '
V igri za 5. mesto je Mont-ferrandaise (Francija) premagal Maccabija iz Tel Aviva z 51:32 (29:15), v borbi za 7. mesto pa Picadero iz Barcellone Hetlenika iz Alessandrie (E-gipt)'s 55:48 (30:27).
Končni vrstni red: 1. AZS (Varšava); 2. Udinese (Videm); 3. Poetefi (Budimpešta);
4. Crvena zvezda (Beograd);
5. Montferrandaise; C. Macca-bi (Tel Aviv); 7. Picadero (Barcellona); 6. Hellenik (A-
| lessandria).
Pietrangeli in Sirola še enkrat nepremagljiva
V zadnjih kvalifikacijskih srečanjih so bili v obeh skupinah doseženi naslednji izidi:
IIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMllIllllllllllllIffillllMillIllllliiiliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiinuHii,,,„nmmm,,,|,„||M„||U|nl|im||||||,|M||MM|H|m|N|9«H»HHimU««MMIIIIIIIIIM
V nedeljo na tradicionalni dirki Trst-Opčine
Cabianca z nov rekord
«Osca» 1500
s skoraj 120
ccm
km
Pietro Ferraro najboljši med Tržačani - Ada Puce dvakrat prva v dveh kategorijah
Tradicionalna avtomobilska dirka Trst-Opčine se je zaključila s predvideno absolutno zmago pilota hiše «Osca» Giulia Cubianca jz Verone, ki je s časom 4’27”7 in s povprečno hitrostjo 119,014 km na uro postavil tudi nov rekord proge katerega je branil od 1. 1957 Adolfo Tedeschi z avtom «Mase-rati 2000» s časom 4’32”3 in s povprečno hitrostjo 117,003 km.
7,e po sobotnih poskusnih vožnjah je bilo jasno, da je ■Cabianca tehnično in psrholo-
iško najbolj pripravljen in da 'mu absolutne zmage ne bo knogel ogrožati nihle, čeprav iso v njegovi kategoriji neka-lieri piloti razpolagali z moč-Jnejšimi stroji. Ko je namreč napovedovalec razglasil njegov rezultat 4’26”8, ki odgovarja skoraj 120 km povprečne hitrosti, ni bilo več nikogar, ki bi podvomil v njegovo premoč in vprašanje ;e bilo samo, če bo pilotu «Osca» uspelo rudi v uradni dirkt ponoviti ju rezultat. In Cabianca ni razočaral. Kot vsi ostali je sicer tudi on starta! nekoli.io nesi-purno, vendar pa je potem z drzno, tcda dobro
preračuna
li, je povedel z 2:1. Potem je j no vožnjo, nadoknadil zamudo
Cbuder menjal taktiko. S po-1 pri startu in dosegel
9/10 sekunde slabši čas, ki pa je še vedno izdatno zadoščal za nov rekord. Njegov «Osca 1500» je deloval brezhibno, sam pa je pokazal predvsem na ovinkih višek tehnike, ki ga uvršča med trenutno najboljše italijanske pilote.
Startalo te okrog 100 dirkačev v kategorijah «Turizem», sGran turizem« in «Sport» ter v razredih od 500 ccm do nad 2000 ccm. Na cilj je prišlo
Abate s Ferrari 256 med vožnjo
81 pilotov. V absolutnem vrst- obakrat zasedla v svojem raz-
nem redu so zavzeli najboljša mesta za Cabianco, Lualdi <«Osca 2000»), Govoni («Mase-rati 2000»), Giovanardi («Fer-rari 2500») itd.
Na osmo mesto se je uvrstila edina ženska tekmovalka in lanska absolutna zmagovalka .Ada Pace iz Milana, ki ie na-samo stopila v dveh kategorijah in
			
Samo povprečni rezultati v Malmoe
Švedska-Italija 113:98
V teku čez zapreke (110 m) prvi Tržačan Švara z dobrim časom 14”5
(MALMOE, 27. — Lahkoatletski. dk«kuj .med. Švedsko 10
Italijo se je zaključil z zmago Sledov s prednostjo 15 točk. Doseženi so bili v glavnem samo povprečni rezultati 'in tudi posebnih presenečenj ni bilo. Izjemo predstavljajo le lepa zmaga Tržačana Nerea Švare v teku na 110 m z ovirami pred italijanskim prvakom Mazzo, odličen rezultat Šveda Kaellevaagha v teku na 5000, ki je letošnji najboljši rezultat na svetu ter nov švedski rekord Waerena na 800 m.
Drugi dan tekmovanja sQ Italijanski atleti zmagali v petih disciplinah, švedski v šestih.
Rezultati prvega dne;
400 pi ovire: 1. Martini (It.) 52”3-	2 Perowe Trollsaas
(Sv.) 52”9;	3) Gimelli (It)
53”3; 4. Lindgren (Sv.) 53”8.
m m- 1. Jonsson (Sv.) 47”9; 2. Peterson (Sv.) 48"; 3) Pan-ciera flt.) 48"1; 4. Fraschini (It.) 48”6.
Disk: 1. Consolini (It.) 51,17; 2. Arvidsson (Sv.) 51,01; 3 Rada (It.)	49,63; 4. Uddebom
(Sv.) 49,53.
Daljina: 1. Bravi (It.) 7,18; 2. EAksson (Sv.) 7 ,18; 3. Waah-labder (Sv.) 7,15; 4. Terenzia-ni (It.) 6,96.
Višina- 1. Pettersson (Sv.) 2.11; 2. Dahi (Sv.) 1,97;. 3. Coi-dovani (It.)	1,97; 4. Inroini
1.000 »n: l.Joenson (Sv.) 30’ In 23"; 2. Aahlund (Sv.) 30’ in 27"4 3 Antonelli (It.) 30’44"6; 4. Costa (It.) 31’1”7.
100 tn; 1, Bepruti (It.) 10”4; 2, Sestlund (Sv.), 10”8; 3. Loev-
Tfošlcok: 1. Cavalli (Italija) 15,51, 2. Gatti (It.) 14.94, 3. 1500 m- 1. Waern (Sv.) 3'47”- Eriksson (Sv.) 14.91, 4. Karl-. JohssOn tsn T4fT; 3) 'Ba- bom ' (Sv,J" 14,01.
‘gren (Sv.)	10”9;	4.	Cazzola
(It.) 11 ”2
4. Gandini
2
ladi (It.)	3’48"2
(It.) 3’59”6.
Kladivo:	1. Asplund (Sv.)
64,26; 2. Andersson (Sv.) 56,24;
3. Lucioli (It.) 55,82.
4x100 m; Italija (Papelli, Berruti, De Murtas, Mazza) v 40"8,	2. Švedska (Johnson,
Malmroos, Vestlund, Loef-gren) 4"1.
Rezultati drugega dne:
110 m ovire:	1.	Švara	(It.)
14"5, 2. Mazza (It.) 14”7, 3. Andersson (Sv.) 14”8, 4. Joehne-mark (Sv.) 14”9.
800 m: 1. Waeren (Sv.) 1’ in 47"8 (nov Šved. rekord), 2. Riz-zo (It.) UM”, 3. Lind (Sv.) l’51"7, 4. Traschini (It.) 1’53”.
200 m: 1. Berruti (It.) 21”, 2. Jonsson (Šv.) 21 ”6, 3. Malmroos (Sv.) 21”8, 4. Mazza (It.) 22"3.
Kopje; 1. Fredriksson (Sv.) 77,60 , 2. C. Lievore (It.) 77,39.
4. G. Lievore (It.) 76,92, 4. Smi-ding (Sv.) 68.93.
.1000 m ovire:	1. Joernebo
(Sv.) 9’)0”6, 2. Pett (Šv.) 9’ in 18"8 3. Tomiato (It.) 9’30”6, 4. Fae (It.) 9’35”8.
Krogla: 1. Meconi (It.) 17.54, 2. Eklund (Šv.) 16,46, 3. Edde-bom (Sv.) 16,43, 4. Monti (It.) 16.14.
5000 m: 1. Kaellevaagh (Šv.) 14’13”6 (najboljši rezultat sezone), 2. Conti (It.) 14’17"2, 3. Jansson (Sv.) 14’42"6, 4. Vplpi (It.) 15'14"2.
Palica: 1 Raronchclli (It.) 4,10, 2. I.indh (Šv.) 4, 3 Sca-glia (It.) 3,90, 4. Svante (Sv.) 3,90.
4 x 400 m: 1. Švedska 3'12”9, 2. Italija (Bonmarito, Lombardo. Fattorini, Fossati) 3T3"2.
Končni izid: SVEDSKA — ITALIJA 113:98.
NOGOMET V JUGOSLAVIJI
Nova Gorica član slov. conske lige
LJUBLJANA, 27. Nova
člana slovenske conske lige sta Nova Gorica in Ilirija iz Ljubljane. Nova Gorica je v zadnji tekmi premagala Tržič s 5:1, v odločilni tekmi za drugo me. sto pa sta se Ilirija in Rudar iz Velenja razšla z neodločenim rezultatom 2:2 (1:0). Konč. na lestvica tega kvalifikacijskega tekmovanja je naslednja:
8	5	12	26:10
8	4	2	2	18:12
8	3	2	3	16:18
8	4	0	4	17:20
8 116 11:28 * * *
MARIBOR, 27. — V kvalifikacijskem srečanju za vstop v II. zvezno ligo je mariborski Branik premagal Tekstilca iz Zagreba s 6:4 (4:1).
* # #
PULJ, 27. — Uljanik-Segesta 1:1.
N. Gorica
Ilirija
Rudar
Ddava
Tržič
ANCONA, 27. — Bivši francoski prvak srednje kategorije Ahdre Drllle je premagal Scortichiniia uo točkah v 10. rundah.
redu prvo mesto. V kategoriji uGran Turizem« je v razredu 1300 ccm zmagala z avtom »Giulietta S.V. Zagato« s časom 4’59", v kategoriji «Sport» pa v razredu 1100 ccm zavtom »Osca« v časom 4’45" s povprečno hitrostjo 111,789 km.
Od tržaških pilotov je bil najboljši Pietro Ferraro, ki je v kat. «Gran Turizem« v razredu nad 2600 ccm dosegel z avtom «Ferrari 2500» čas 4 54"2, ki predstavlja nov rekord tržaških pilotov.
Celotna dirka je potekala v najlepšem redu brez najmanjših incideptov. Organizacija je bila odlična, za varnost vzdolž Proge pa so skrbeli organi policije, orožništva in vojske. Od Fora Ulpiana po do cilja je spremljalo dirko več tisoč gledalcev.
Razdelitev nagrad je bila v nedeljo zvečer na sedežu Tržaškega avtomobilskega kluba v navzočnosti predstavnikov oblasti.
Zmagovalci v posameznih kategorijah:
TURIZEM
Do 500 ccm; 1. Borghesio (Fiat Steyer Puch) 6'28” s p. h. 81,945 km.
Od 500 do 750 ccm: 1. Zuc-chi (Fiat 600) 5’45"5 s p. h. 92,214 km.
Od 750 do 1100 ccm: 1. Ven-turi (Fiat 1100) 5’47"2 s p. h. 91,763 km.
Od 750 do 1300 ccm: 1. Bo-netto (Giulietta T.I.) 5'24”2 s p. h. 96,723 km.
Od 1300 do 2600 ccm: 1. Ni-cosia (Alfa R. 1900 T.I.) 5-24"4 s p. h. 98,303 km.
GRAN TURIZEM
Do 500 ccm: 1. Largaiolli (Berkeley) 6'5" s p. h. 87,288 km.
Od 500 do 750 ccm; 1. Pri-noth (Abarth Z.) 5'8”5 s p. h. 103,274 km.
Od 750 do 1100 ccm:	1.
Kerschbaumer (Lancia Appia) 5’14”7 s p. h. 101,239 km.
Od 750 do 1300 ccm: 1. Ada Pace (Giulietta S.V. Zagato) *’49” s p. h. 106,550 km.
Od 1300 do 2600 ccm: 1. Noriš (Maserati 2000) 4'56"5 s p. h. 107,454 km.
Nad 2600 ccm: 1. Giovanardi (Ferrari 2500) 4’35" s p. h. 115,854 km.
ŠPORT
Do 750 ccm: 1. Rigamonti
(Oscc 750) 5’3"6 s p. h. 104,940 km.
Od 750 do 1100 ccm: 1. Ada
bianca (Osca 1500 ) 4’27”6 s p. h. 119,014 km; 2. Lualdi (Osca 2000) 4’32”7; 3.. Govoni (Maserati 3000)	4’34”;	4. Cavalli
(Maserati 2000) 4’56”5 ABSOLUTNI VRSTNI RED: 1. Cabianca 4’27"7; 2. Lualdi 4’32”7; 3. Govoni 4’34”; 4. Giovanardi 4’3S”; 5. Abate 4’36”2; 6 Toselli 4'3i”7; 7. Pagliarini 4’42”S; 8 Pace 4'45”; 9 Bini 4’46"3; 16 Mannelli 4'S2"7.
Skupina A:
AZS . Poetefi 63:56 (35:22) Skupina B:
Udinese . Cr. zvezda 53:28 (30:16)
Končni lestvici v skupinah:
SKUPINA A:
AZS	3	3	0	202:151	6
Poetefi	3	2	1	168:148	5
Montferr.	3	1	2	151:143	4
Hellenic	3	0	3	134:213	3
SKUPINA B:
Udinese	3	3	0 105:108 6
Cr. zvezda	3	2	1
Maccabi	3	12
Picadero	3	0	3
174: 97 141:196 124:193
 *»-
Športne stave
TOTOCALCIO X 2 X 2 1 X 1 12 1 Kvote: 16 točk — 119,300 lir. TOTIP
XXII 1 X X 1 2 1 1 2 Kvote: 12 točk — 1.013.594 lir, 11 točk — 36.932 lir, 10 točk — 2923 lir.
 «»—-
Bandini in Del Negro med olimpijci v Florenci
F’LORENCA. 27. — Na prvi predolimpijski zbor nogometašev sta bila med drugimi pozvana tud člana Triestine vratar Bandini in desna zveza in krilo Del Negro. Pozivu sta se odzvala oba in že odpotovala v Florenco, kjer bosta na razpolago zveznemu trenerju Giovanniju Ferrari-ju.
Ponziana izključena iz polprof. sektorja
FIGC je objavila seznam e-naj.vtoric, ki bodo v prihodnji sezoni igrale v polprofesionalnem sektorju. Med izključenimi je tudi Ponziana iz Trsta, čeprav je imela vse potrebne rekvizite, fci so potrebni za sodelovanje v polprofesionalnem sektorju Številne simpatizerje Pon-ziane v Trstu bo ta vest gotovo presenetila, posebno še, ker je prav v minuli sezoni Ponziana igrala zelo dobro in bi si vsekakor zaslužila napredovanje.
MOTOCIKLIZEM
Surtees in Ubbiali vodita za svet. prvenstvo
KRISTI AN,ST AD, 27. — Anglež John Surtees je z MV A-gusto zmagal v kat. 350 cmc na motociklistični dirki za veliko nagrado Švedske, ki je veljala tudi za svetovno prvenstvo. Surtees je vozil s povprečno hitrostjo 149,540 km na uro.
Lestvica kat. 350 cmc za svetovno prvenstvo po tej dirki je naslednja: 1 Surtees (V.B.) 32 točk, 2. Hartle (V.B.) 16, 3. Hocking (V.B.) 12, 4. (V.B.) 6, 5. Anderson (V.B.) 5, 6. King (V.B.) 4 točke.
V kat. 250 cmc je zmagal Hocking pred Italijanom Ub-bialijem z MV.
V lestvici kat. 250 cmc za svetovno prvenstvo vodi Ubbiali s 26 točkami pred Provi-nijem (It.) s 16 točkami.
— •« »----
DUNAJ, 27. — Kolesar Durla. cher je postavil nov svetovni rekord v 12-urni vožnji, prevo. zil je 414,600 km. Dosedanji re. kord je imel Opperman iz leta 1942 s 391,790 km.
Pet novih plavalnih svetovnih rekordov
Z
Japonci
nasledniki
Yamanako \
Avstralcef *
Dva svetovna rekorda nizozemskih plavalk
Plavalna sezona je v polnem razmahu in svetovni rekordi padajo kot zrele hruške. Lani so dominirali Avstralci s fenomenalnima Kondradsema (bratom in sestro) ter ostalimi, letos pa imajo glavno besedo Japonci, ki so včeraj v povratnem dvoboju z Amerikanci zrušili kar 3 svetovne rekorde. V evropskem merilu so Nizozemke postavile nov svetovni rekord na 4x100 m prosto. Nizozemka Van Veizen na 100 in hrbtno pa je postavila nov evropski rekord na 400 m mešano. Končno je v polnem razmahu tudi sezona v Italiji.
Izredni Yamanaka
OSAKA, 27. — V okviru povratnega dvoboja med Japonsko in ZDA je 20-letni japonski plavalec Tsuyoshi Jama-naka izboljšal včeraj dva svetovna rekorda in sicer na 400 m prosto in na 200 m prosto v sklopu štafeta v 4x200 m prosto. Na 400 m prosto je s časom 4’16”6 zrušil Konradsov rekord 4’19”, na 200 m pa je izboljšal rekord Konradsa za 7 desetinke sekunde s časom 2’1”5 (Konrads 2’2”2).
Tretji renord so dosegli Japonci v štafeti 4x200 m prosto s časom 8T8”7, s katerim so izboljšali lastni svetovni rekord za 2”9.
Povratni dvoboj se je zaključil z zmago ZDA z rezultatom 37:33, v prvem dvoboju pa so zmagali Japonci z izidom 41:38.
Zmagovalci v posameznih disciplinah:
100 m prosto: L Jeff Farrell (ZDA) 5S"8 (nov rekord ZDA).
200 m metuljček: 1. Mike Troy (ZDA) 2T7”.
400 m prosto: 1. Yamanaka
li.Korber Vainauaka
HtllllllllllllllllIMMIIHIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllimilillllltlllllllllHIIIIIlilllllllllilllllllllllHIIIIIIIt
Po izločitvi Vojvodine in Partizana
MTK in Honved finalista srednjeevropskega
Partizan izločen z žrebom - Slaba igra Vojvodine
V finale nogometnega tekmovanja za »Srednjeevropski pokal sta se uvrstiti madž. moštvi MTK in Honved, ki sta v polfinalu izločili jugoslovanska predstavnika Vojvodino in Partizan, ki v povratnih tekmah nista mogla razveljaviti malenkostne prednosti nasprotnikov. Partizana je povrhu vsega izločil žreb.
VOJVODINA - MTK (hO
NOVI SAD, 27. — Čeprav je Vojvodina nastopila brez štirih reprezentantov Boškova, Rajkova, Veselinoviča in Krstiča, je vendarle obstajala možnost, da premaga svojega nasprotnika z več kot enim golom razlike in si pridobi pravico nastopa v finalu. Toda njena igra je bila izredno slaba in njeni napadalci so zapravili celo nekaj 100-odstotnih priložnosti. Tako je Ivoš v 34’ prvega polčasa zastreljal tudi 11-metrovko.
Igra je bila na nizki kvalitetni ravni. Terenska premoč je sicer pripadala domačim, ki pa je zaradi budne obrambe Madžarov niso znali izkoristiti. V zadnjih minutah igre je bilo pogosto v kazenskem prostoru Madžarov tudi po 2o igralcev.
Tekmi je prisostvovalo 20 tisoč gledalcev, sodil pa je Ce-hoslovak Mačko. Ker je v prvi tekmi zmagal MTK z 2:1, se je uvrsti v finale.
HONVED-PARTIZAN 2-2
BUDIMPEŠTA, 27. — Partizan s svojimi madžarskimi nasprotniki nima sreče. Na bojnem polju je tokrat proti Honvedu 'izbojeval dvakrat zaporedoma neodločen rezultat (3:3 in 2:2), zato pa ga je izločil žreb, ki je bil naklonjen Honvedu.
Tekma sama se je začela z ostro ofenzivo domačih, ki s'o v prvem polčasu dosegli po Tichyu dva gola v 23’ in Sl8’. Toda Partizan ni popustil in v drugem polčasu je najprej zmanjšal razliko na strel Ce-binca katerega je Kotasz sam usmeril v lastna vrata, 6’ pred koncem pa je izenačil mladi Galič potem ko je preigral štiri nasprotne branilce in samega vratarja.
Ker se tudi po obeh podaljških, kljub zanimivi igri, reziiL tat ni spremenil, je brl z žrebom izbran za finalista Honved. Tekmi je prisostvovalo 25 tisoč gledalcev. Sodil je Sei-pelt (Avstrija).
Kolesarska dirka po Jugoslaviji
Belgijec W an der W ecken
prvi na Vršiču in v 4. etapi
pred Ljubljano ga je dohitela večja skupina, tako da je na cilj v Ljubljano privozilo 22 kolesarjev z enakim časom 2.20T8", zmagal pa je Nizozemec Noek Pingel.
Belgijci prevzeli vodstvo tudi v ekipnem plasmaju Žirovnik - najboljši Jugoslovan
IJUBLJANA, 27. IV. e-I pridobil žt 3’ naskoka. Pod tapa kolesarske dirke po Ju- I Vršič je privozil z naskokom
goslaviji je bila doslej najtežja in njen izid bo verjetno tudi odločilno vplival na nadaljnji potek celotne dirke
6’ pred skupino zasledovalcev od katerih se je odcepil Belgijec Berghei in začel zasledovalno vožnjo. Toda vsi nje-
Ce je bila 3. etapa od Pulja govi napori so bili zaman. Van
der Wecken je tudi v vzponu vozil izvrstno in prišel na vrh sicer utrujen, toda z lepo prednostjo 2’30” pred Berg-
do Nove Gorice v glavnem u-godna za Jugoslavijo, ki je tudi ponovno prevzela vodstvo v splošnem ekipnem plasmaju, pa je današnja od Nove Gorice do Ljubljane čez Vršič (v dveh etapah) pomenila zmagoslavje Belgijcev, ki so osvojili prvo mesto med posamezniki in tudi prevzeli vodstvo v ekipnem plasmaju. Med posamezniki je namreč bil prvi s skupnim časom v ooeh poletapah 5.51 ’58" (196 km) mladi šofer iz Bruslja Van der VVecken, ki je bil najhitrejši tudi v prvi poletapi od Nove Gorice do Vršiča, katerega vrh je dosegel 2’30” pred ostalimi s časom 3.31 ’40”, medtem ko je v drugi poletapi od Kranjske gore do Ljubljane prišel na cilj s čftsom zmagovalca Nizozemca Dock Pingela. S to prednostjo je Van der VVecken prevzel vodstvo tudi v splošnem plasmaju posameznikov pred Bolgarom Hristovom in Jugoslovanom Žirovnikom.
 ................  Van	der	VVecken	je	vse	do
Pace (Osca 1100) 4’45” s p. h. 1 Kobarida vozil v skupini, ta-
lil,789 km.
| koj po Kobaridu pa je pobeg-
heiem, tretji je bil Jugoslovan Valčič v času 3.35’H", 4. Bajc 5. Hristov, 6. Žirovnik, 7. Hu-gens, 8. Levačič, 9. Kocev itd.
Vožnja v drugi poletapi od Kranjske gore do Ljubljane (87 km) je bila monotona. Vsi so vozili v glavnini in šele pri Lescah je pobegnil Nemec Gruber, ki sj je tudi pridobil okrog 2’ naskoka. Toda 20 km
Od 1100 do 2060 ccm: 1, Ca- nil in si do Bovca (65 km)-
Proga kolesarske dirke po Jugoslaviji
Splošni vrstni red po 4. etapi: 1. Van der VVecken (Bel.) 19.24’44”, 2. Hristov (Bolg.) 19. in 29 20”, 3. Žirovnik (Jug.) 19. in 29 38”.
Ekipni vrstni, red: 1. Belgija,
2. Jugoslavija itd.
Vrstni red v 111. etapi Pulj— Nova Gorica:
1, Vanderwecken1 * (Bklg.) 5:48:58, 2. Kocev (Bolg.), 3. Hristov (Boig.), 4. Žirovnik (J), 5. Baget (Bolg.), 6. Petrovič (J), 7. Sebenis (J), 8. lli-jev (Bolg.), 9. Hugens (Niz.), 10. Re (VB), 11. Levačič (J), 12. Bajc (J) vsi v času zmagovalca, 26. Valčič (J) 5:55:51, 31. Hrovat (Slov.) 6 05:04, 34. Novak (Slov.) 6:12:21, 43. Zidan (Slov.) 6:23:36.
Vrstni red po lil. etapi:
1. Hugens (Niz.) 13:31:49, 2. Petrovič (J) 55 sek. slabšj čas,
3. Vandervvekken (Belg.) 57 sekund zaostanka, 4. Kocev (Bolg.) 59 sek. zaostanka, o. Hristov (Bolg.), 6. 2irovnik (J), 7. Ilijev (Bolg.), 8. Levačič (JI vsi 59 sek. zaostanka, 9. Steuten (Niz.) 13:35:17, 10. Claes (Belg.) 13:36:05, 14. Šebenik (J) 13:39:28,	15, Bajc (Slov.) 13:39:28, 16. Valčič (J) 13:39:39 ali 7 minu. 50 sek. za rumeno majico, 20. Hrovat (Slov.), 33. Novak (Slov.), 49. Zidan (Slov.).
Vrstni red ekip po 111. etapi: 1. Jugoslavija (Petrovič, Le. vačič, Žirovnik) 40:38:20,	2.
Bolgarija (Kocev. Hristov, Ilijev) 40:38:24 (4 sek.!), 3. Nizozemska (Hugens, Steuten, Doek) 40:44:22 , 4. Romunija, 5. Belgija, 6. Slovenija (Bajc, Hrovat, Novak) 41:40:43,	7.
Danska, 8. Anglija, 9. Srbija, I,, 10. Zah. Nemčija, 11. Hr-vatska, 12. Srbija II., 13 Makedonija, 14. ZAR.
(Jap.) 4’1«'’6 (nov J. kord). Vmesni časi: 11 ‘4 100 m, 2’5”8 na 200 *. 8 j na 300 metrov.	a
100 m prsno: 1. Masud* >nska) 1’12”6 (nov
l
rekord).
100 m hrbtno; 1. M® (ZDA) 1’3”5.
4x200 m prosto: 1-	%
(Yamanaka, Kufui, Kenjc jimoto) 8’1«”7 (nov »V*"] rekord).
Skoki:	1.	Harper	'k,
162,87 točk, 2. Kaneto F' 141,97 točk.
Nezadržne Nizotf^
W A A I.W1 J K, 27. —	'n
plavalnega dvoboja j, .tj ska-Anglija je Nizozemk* , van Venzel izboljšala eV .jt, rekord na 100 m hrbtno o 1-11-7. Prejšnjimi «
pripadal Angležinji Grm" časom 1’11”9. Poleg tega l j — — n) r1 Po
zozemska štafeta 4x100 1 ^ _ sto izboljšala svetovni t j fle za 1”4 s časom 4’5l"5 VČ 4’52”9>, na 400 m mešan" i ?0
je Schimmelsova izboljša z ropski rekord s časom * Jj,
(prej 4’58”5).	r	zit»	do
Dvoboj se je zaključil
go Nizozemcev z izidom
Trije rekordi v 9 ^
CUYAHOGA FALLS, ^ 15-letna Američanka ,i -. Collin je sinoči doseg i J tretji svetovni rekorb ^ dneh, ko je 200 m v met« .J ^ vem slogu preplavala v . j t0 2'38"5. Prejšnji rekord y ^ mela od lani Američanka ^ cy Ramey s časom 2’40 ^ ^
Collinova je prejšnji j pt
izboljšala rekorda na 220 jardov metuljček.	jj
Capri - Neapelj . kc
NEAi-iTj, 27. fjV' Laszlo Kovacs je zmaga1 * km dolgi progi od Neaplja, katero je prcP1 f ; času io.7’4". Kovacs 3e rVe? zmago osvojil svetovno P ^ stvo v plavanju na dolg ^ ^ ge za profesionalce._ Me j ^ terji je bil najboljši	v,
Ebdel Gelil.	. j)(t jj
Vrstni red- 1. Kovacf V( džarska) 10.7’4”, X „Ca , V: «t
(Arg.) 10.12’21	3.	EbT°“	rjed	p,
(Eg.)	10.12’22”1,	4. kfC(!' ,1
' *	‘	  s.	Abd,gk™
(Arg.) 10.16*24”, 5. W.." si (Eg.) iO.57’37”	k
Bianchi in Cecch^, ’v'
Tržaška plavalca Bia1!
ni-m
Cecchijeva sta	v oitV1h	t«1	k
nalnih	zveznih	plavaln*	(	n,
nirjev	dosegla	pomem«.	^	t:
spehe.	V Neaplju j®	11
zmagal na 200 m prost0£ niorije s časom 2T2"7.
jeva, ki je nastopila
je zmagala na 100 m >4ji
za juniorje s časom - tV, na 10Q m metuljček za '
je s časom 1’26”6.
V ostalem pa je bile1 n>(| dveh tekmovanjih dos
tudi nekaj zelo dobrih - f | tatov in 5 novih dršavn J c kordov.	f\y\	>i
4x100 m prosto	*
(Della Savia .Bianco, 1	*
Oanonica) 4’7”5; 50 111	/	P
mladinke: Saini 36”; 5®. 3O; !' sto mladinke:	Pačili?1 j,S J'
4x50 m prosto mlad11'1 jf *, Lazio 2’9”6; 4x100 in P??,'g j ? moriji: S.S, Lazio 4’5» • j j
 ** ”	1 I li
SE NISO ODNEHA^	v
Še dva Argentine*	>
prideta v Italijo I(t >
BUENOS AIRES. 2.7;.,^ CJ 1
lijanski nogometni
 -----------------------   nti^r	^
noa je angažiral ar^c ti
ga srednjega napadajca M' . dora Calvaneseja	c
d calvaneseja ' . -grS1 rj ga rodu), ki je doslej JL, d; , Atlanti Genoa bo P* ,naii
lijon 800.000 pesosov jn C, milijonov lir) Atlanti lijon 200.000 pesosov ft 9 milijonov lir) igrah'
letno pogodbo.	.	f.J
1 nč.0,
Po. istih vesteh naj gfl,. rentina angažirala za jiij)fr oesosov (okrog 10 a K lir) srednjega napada' geja Federica od B05	;	]
tr»l. ■	J	I
 **-----------.ai(^	1
Pred svetovnim prv* i
Zamboni zmagoval*
dirke Milan -Vign«1*
1/1(4» 6 L.
.ffrsli d| prvebstvd Vignola’<2»2 km) j« v
_7’,V
tivni k^leJ
dirbi.
rsjfi mr^jJilOj svetovnim prvehstvdm
nem sprintu	CV
.glavnine zmagal ZaJJno časom O.OST s povpre 1)" 41,552 km 08
P1,,
trostjo ..r..	-
Kljub ostfl	borbi	l,J
kazala nič	posebnega	.jv/
udeležencev za * ve"
$	1
cestno prvenstvo je problematična.	_hOit'’	i
Vrstni red: 1 ZamD ), 3 2. Velucchi, 3. Fala^ Conterno, 5. AlmaVlV >1
Ronchini, 7. Benedett', -
gni, 9. Ciampj, 10,
Padova, 12. Carlesi, ‘‘fm i1” sih, 14. Vignoli, 15. &	,|
 «»------------p#11
Mladi nogometaši n*
stHi*
Jugoslavija - Avd 11:1 <*»,
DUNAJ, 27. — v" T je študentska nogom f
je suiuenisKa	.-e	re-
prezentanca Jugosl*vllor«f'?
; ‘ ufed
zultatom ll:l (6:1)-
zultatom ll:l (6:1)-	”	joliL
Jugoslavija igrala 1 K. pa jo, ki je danes doseg - E Italiji neodločen rezu . jgi Na turnirju sodeluj* dih reprezentanc.
Odgovorili ure?jjl/0 STANISLAV
Tiska Tiskarski zavod