DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI
2. seja zbora KS, 28. maj 1986
KS HINKO SMREKAR
Vprašanje v zvezi z gradnjo zaklonišč na TVD Partizan.
Odgovor:
Gradnja javnega zaklonišča na TVD Partizan je z vidika gostote prebivalstva upravičena, saj na območju predpi-sane razdalje do zaklonišča živi 400 prebivalcev.
Razen omenjenega je gradnja zaklonišča na tej lokaciji predvidena v načrtu graditve javnih zaklonišč do leta 2000, ki sta ga sprejela sveta za SLO in Ds občine Ljubljana-Siška in mesta Ljubljane leta 1981.
Za gradnjo zaklonišča na omenjeni lokaciji je pridoblje-na vsa potrebna dokumentacija z ustreznimi soglasji, med katerimi je tudi soglasje sveta KS Hinko Smrekar, sprejeto na 9. seji dne 14. 11. 1983 s skiepom, da sogfaša s pred-videno lokacijo na TVD Partizan (št. dopisa 533/83 z dne 18. 11. 1983).
Gradnjo tega zaklonišča smo načrtovali v letu 1986 tudi zaradi širšega interesa in priporočil izvršnega sveta skup-ščine občine Ljubljana-Šiška, občinskega sekretariata za Ijudsko obrambo in občinske Strelske zveze, saj bo za-klonišče v mirnem času uporabljano kot strelišče za zrač-no puško.
Odgovor pripravil:
Mestni sekretariat za LO
KS VAŠE-GORIČANE
Vprašanje:
Kdaj se bo pričelo popravilo mostne ograje v Goriča-nah?
Odgovor:
Popravilo mostne ograje se je pričelo že aprila 1986, ko je bil plačan avans 8,336.680 din za izdelavo alu-ograje izvajalcu IMPOL iz Slovenske Bistrice. Izdelava ograje tra-ja cca. 3 mesece. Izvajanje del se je pričelo 25. 6. 1986.
Odgovor pripravila:
Komunalna skupnost Ijubljanskih občin
3. seja zbora KS, 26. junija 1986
KS SORA
Vprašanje v zvezi s sanacijo posledic žleda.
Odgovor:
Na območju občine Ljubljana-Šiška je, predvsem v pre-delih Topol—Tehovec—Osolnik, žled poškodoval 10.500 m3 dreves, kar predstavlja preko polovice letnega poseka. Žled je zajel območja, ki so slabo ali sploh nedostopna, v nadmorski višini 550—850 m. Z nastalo problematiko je delovna organizacija seznanila vse družbenopolitične sku-pnosti.
Temeljna organizacija kooperantov Gozdarstvo Ljublja-na, ki gospodari z gozdovi v državljanski lastnini na ob-močju občine Ljubljana-Šiška, je pri odpravi posledic žle-da odvisna predvsem od lastnikov gozdov in sredstev, ki jih za te namene sama formira. Povsod tam, kjer je bilo to v danih razmerah tudi smotrno, smo že adaptirali ob-stoječe konjske vlake ter zgradili nove. Z vsemi razpolož-Ijivimi kapacitetami vršimo tudi sečnjo in spravilo lesa. Vendar pa je naša proizvodnja odvisna predvsem od so-delovanja lastnikov gozdov samih. Pri tem pa ugotavljamo, da so kmetje, lastniki gozdov, odvisni predvsem od kme-tijske proizvodnje ter jim gozd ne predstavlja glavnega vira dohodka.
Ostalim lastnikom gozdov pa qozd predstavlja le pra-vico do lesa za neposredno porabo v njihovem gospo-darstvu in gospodinjstvu. Ob veliki razdrobljenosti gozdne posesti in izredno težkih spravilnih razmerah ie odpravlja-nje posledic žleda odvisno od vseh naštetih pogojev.
Odgovor pripravilo:
Gozdno gospodarstvo Ljubljana                              •
KS KOMANDANTA. STANETA II
Vprašanje v zvezi z ukrepanjem proti lastnikom tovornih vozil, ki parkirajo v njihovi soseski. Odgovor: Glede delegatskega vprašanja KS Komandanta Staneta
II vam sporočamo, da snno takoj po dobljenem njihovem dopisu pristopili k razreševanju problema, iri sicer smo ugotovili, da na Rašiški ulici stalno parkirata samo dve tovorni vozili, in sicer voznik tovornega avtomobila reg. št. LJ 444-776 s priklopnikom LJ 105-69 Pintarič Branko, sta-nujoč Podgornikova ulica 3, ki je krajan te krajevne skup-nosti, in voznik tovornega avtomobila reg. št. LJ 447-654, Smajič Fadil, stanujoč Plešičeva ulica 10. Zoper oba smo podali že pet predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške v Ljubljani po odloku o ureditvi cestnega pro-meta na območju Ijubljanskih občin, in sicer zoper Sma-jiča tri in zoper Pintariča dva predloga.
Kljub temu, da smo zoper voznika represivno ukrepali, to še ni jamstvo, da voznika tudi v bodoče ne bosta par-kirala v soseski. Delavci postaje milice bodo tudi v bo-doče zoper vse kršitelje dosledno represivno ukrepali, vendar pa je vprašanje, če bodo kazni dosegle svoj na-men.
Odgovor pripravila:
Postaja milice Šiška
KS VIŽMARJE-BROD
Vprašanje v zvezi s pridobitvijo gradbenih dovoljenj za pomožne objekte.
Odgovor:
Komite za urejanje prostora občine Ljubljana-šiška upo-števa vsa določila 2. člena odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in zadostuje priglasitev le v primeru, če investitor presega značaj 2. člena nave-denega odloka, in to:
—  če z gradnjo objekta poslabšuje pogoje rabe zem-Ijišč, sosednjih objektov in naprav,
—  če potrebuje nove komunalne ali druge priključke na javne  komunalne objekte ali naprave,
—  če  potrebuje posebno statično ali drugo gradbeno-tehnično preverjanje,
—  če se gradi objekt po odloku, kjer ni določena veli-kost objekta in je le-ta prevelikih dimenzij.
(»Navodilo« o merilih za to, kaj se lahko šteje za ob-jekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za po-možne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85.)
Odgovor pripravil:
Komite za urejanje prostora šiška
KS MILAN MAJCEN
Zahteva za postavitev semafora na Celovški cesti pri go-stilni »Keršič« in tržnici Šiška.
Odgovor:
Upravičenost postavitve semafomih naprav na prehodu za pešce preko Celovške ceste pri gostilni »Keršič« je ob-ravnavala strokovna služba Komunalnega podjetja Ljub-Ijana, TOZD Javna razsvetljava, ki je ugotovila, da je uved-ba semafornih naprav s prometnega stališča nujna. V pri-logi vam pošiljamo fotokopijo njihovih ugotovitev.
Semaforizacijo omenjenega prehoda za pešce mora predvideti v svojih planskih aktih za leto 1987 komunalna skupnost Ijubljanskih občin.
Zahtevek o uvedbi semafornih naprav na prehodu za pešce na Celovški cesti pri šišenski tržnici smo odstopili v prislojno reševanje strokovni službi KPL, TOZD Javna razsvetljava.
Odgovor pripravil:
Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze.
KS LITOSTROJ:
Ponovna pobuda za dovolitev izvoza na Celovško cesto pri PM.
Odgovor:
V zvezi s to pobudo nam je mestni komite za komunal-no gospodarstvo posredoval naslednjo odločbo (KS je bila o tem obširneje seznanjena):
Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze izdaja na podlagi 9. člena zakona o varnosti cest-nega prometa (Ur. I. SRS, št. 5/82 in 40/84), četrtega od-stavka 92. člena Zakona o cestah (Ur. list SRS, št. 38/81) in 202. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 32/78 in 9/86), po uradni dolžnosti, naslednjo
Odločbo
o postavitvi prometne signalizacije:            ,
Pri uvozu oziroma izvozu iz vzporedne ceste (ob Celov-ški cesti od PM šiška proti bencinski črpalki) na Celovško cesto, naj se na desni strani izvoza postavi prometni znak 11-2 (ustavi) in 11-43,1 (obvezna osmer), odstranita pa se prometna znaka II-4 (prepovedan promet v eno smer) in 11-26,1  (prepovedano zaviti desno).
KS NA JAMI:
Zahteva za postavitev opozorilne naprave na prehodu za pešce na cesti Na jami — ob postajališču MPP, št. 7.
Odgovor:
Strokovna služba mestnega komiteja za komunalno go-spodarstvo, promet in zveze je na terenskem ogledu ugo-tovila, da bi postavitev znaka II-6 (zaznamovani prehod za pešce) z notranjo osvetlitvijo in natrijeve garniture nad prehodom za pešce na cesti Na jami, ob postajališču avto-busa mestnega potniškega prometa št. 7, vplivala na več-jo varnost udeležencev v prometu.
Strokovna služba je dne 11. julija 1986 posredovala zah-tevo po osvetlitvi prehoda za pešce komunalni skupnosti Ijubljanskih občin.
Komunalna skupnost Ijubljanskih občin bo o roku, v ka-terem bo zahteva realizirana, obvestila KS Na jami.
Odgovor pripravil:
Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze
KS SMLEDNIK:
Problematika s pitno vodo,
Odgovor:
Ojačenje vodovoda Smlednik je v planu KSLO 1986— 1990. Predlog za ojačenje vodovoda Smlednik je izdelan pri SCT TOZD Projekt Ljubljana. Za hitro izboljšanje na-stalih razmer preskrbe s pitno vodo na obrnočju Smledni-ka je predlagana kot edini trenutno razpoložljivi vodni vir na tem širšem območju, navezava na del že zajete vode iz vodnjakov pod Svetjem v Medvodah.
Realizacijo ojačitve vodovoda Smlednik je potrebno vključiti v plan KSLO za leto 1987.
Vodovod Kranj — upravljalec vodovoda na delu območ-ja občine Ljubljana-Šiška si bo tudi v bodoče prizadeval, da bo oskrba občanov s pitno vodo v obdobju do realiza-cije ojačitve vodovoda za Smlednik čimboljša. Vodovod Kranj ne rešuje oskrbe z vodo drugje na račun oskrbe — pomanjkanje vode v Smledniku.
Odgovor pripravil:
Vodovod Kranj
KS STANEŽIČE-MEDNO:
Vprašanje v zvezi z ureditvijo pločnika.
Odgovor:
Po preverbi dokumentov in mnenju upravljalca ugotav-Ijamo, da se elementi vozišča z nadgradnjo niso spreme-nili, ampak se je izboljšala površina.
Komisija, vključno z republiškim inšpektorjem, je dne 20. 11. 1985 ugotovila, da je problem pešcev na odseku ceste M-1 od trgovine ABC Loka do odcepa za motel Medno star in nima zveze z vzdrževalnimi deli na cesti, ki so bila izvedena v letu 1985.
Varnost pešcev zahteva njihovo izločitev iz območja pro-meta na magistralni cesti, zato je kakršnakoli rešitev s pločnikom ob vozišču iz prometnovamostnih ozirov ne-ustrezna.
Pešce je potrebno preusmeriti po obstoječih krajevnih poteh ali zgraditi novo komunikacijo zanje, za kar pa je pristojna druga institucija, verjetno je to komunalna skup-nost Ijubljanskih občin.
Odgovor pripravil:
SOZD Združena cestna podjetja Slovenije
Dne 25. 8. 1986 smo to vprašanje posredovali KSLO.
KS STANEŽIČE-MEDNO:
Zahteva za sanacijo gramoznice.
Odgovor:
Sporočamo vam, da smo izvedli sanacijo v bivši gra-moznici, kot smo se zavezali dne 28.10.1985, le delno. Navožena je podlaga za humusiranje in tudi splanirana.
Zemljo — humus imamo v manjši količini zagotovljeno pri vojni pošti šentvid. Humusiranja ne moremo izvesti ta-koj, ker smo odvisni od vojne pošte, ki bo opravila tudi prevoz.
Sredstva, rezervirana za sanacijo v letu 1986, smo že porabili.
ZIL ima v planu ureditev potoka severno od gramoznice. Pri tem bo verjetno možno pridobiti nekaj tisoč kubičnih metrov ustreznega materiala. Če bodo zagotovljena sred-stva, naj bi se dela pričela konec avgusta 1986. Če bo material ustrezal, bomo lahko v tem obdobju pričeli z do-vozom zemlje in dokončno ureditvijo dela jugozahodno od skrejperske linije.
Končnega roka sanacije ne tnoremo zagotoviti, dokler ne bomo imeli pridobljenega ustreznega materiala.
Odgovor pripravil:
Ingrad — TOZD GO Ljubljana
4. seja zbora KS, 24. julij 1986
KS MEDVODE:
Vprašanje v zvezi z izgradnjo kanalizacije v naselju »Srednja terasa Svetja«.
Odgovor:
Krajevna skupnost Medvode nam je to vprašanje posta-vila v gradivu za 6. sejo skupščine KSLO. Za odgovor smo zaprosili DO Vodovod-Kanalizacija, ki odgovarja naslednje:
»Projekti za kanalizacijo na tem območju so izdelani, lokacijska dokumentacija pa ni pridobljena zaradi pritožb krajanov, tako, da zadeva stoji in ni znano, kdaj bo možno aktivnosti nadaljevati.«
Z oziroma na odgovor DO Vodovod-Kanalizacija in zato, ker so v srednjeročnem obdobju 1986—1990 krajevne skup-nosti investitorji in nosilci nalog krajevnoskupniških pro-gramov, je v pristojnosti KS Medvode, da razreši sporne zadeve krajanov in po razrešitvi izvede vse aktivnosti po našem »Pravilniku« za uvrstitev investicije v plan KSLO.
Odgovor pripravila:
DO Vodovod-Kanalizacija in KSLO
KS EDVARD KARDEU:
Vprašanje v zvezi z ureditvijo pločnika ob Cesti vstaje.
Odgovor:
Pločnik Tacen—Šmartno je v programu KSLO za leto 1986 pod številko 22, ki je bil sprejet na 6. seji skupščine KSLO dne 22. 4. 1986 in bo realiziran, ko bodo pridob-Ijena potrebna sredsiva. Pločnik ni v ožji prioriteti pro-gramskih nalog KSLO, ki je bil sprejet na izredni seji skupščine KSLO dne 9. 7. 1986, zaradi pomanjkanja fi-nančnih sredstev.
Odgovor pripravila:
KSLO
KS DOLOMITSKI ODRED:
Vprašanje v zvezi z vzdrževanjem javnih površin v so-seski ŠS8/2.
Odgovor:
Odgovor na delegatsko vprašanje št. 87-37/86-ZS od 17. 4. 1986 še vedno velja. Za prevzem KKN za navedeno so-sesko bo sklican sestanek med predstavniki ZIL, KPL — TOZD Komunalne gradnje, KS, SOB Šiška in KSLO v letu 1935. Osnova za prevzem v vzdrževanje je elaborat ka-tastra površin v soseski, katerega je izdelal ZIL v letu 1984 in pripombami KPL — TOZD Komunalne gradnje v letu 1985, katere prilagamo.
Ne strinjamo se z navedbo, da je odgovor na 1. delegat-sko vprašanje izmikanje nalogatn, ker KSLO ni vzdrževa-lec KK naprav ampak samo združuje sredstva za vzdrže-vanje in mesto dogovarjanja, na osnovi katastra in pro-gramov KPL. Vzdrževalec KNN je KPL, zato tudi prilaga-mo pripombe. Poleg navedenega tudi ni pravilno sklepa-nje, da je nadomestilo za stavbno zemljišče namenjeno za vzdrževanje, le-to se financira iz sredstev prispevka 1,95 % od BOD, namenjenega za gospodarjenje s komu-nalnimi objekti in napravami skupne rabe na podlagi Za-kona o komunalnih dejavnostih.
Odgovor pripravila:
KSLO
Dne 19. 5. 1986 smo dobili dopis KS Dolomitski odred o problematiki vzdrževanja zelenih površin v njihovi KS. Napisali so, da želijo odgovor v delovni obliki. Res smo takoj koncem maja in v začetku junija pokosili travo in okopali ter opleli vse grmovnice v soseski.
V programu vzdrževanja za leto 1986 je zaradi pomanj-kanja finančnih sredstev poleg rednega, spomladanskega in jesenskega čiščenja, predvidena le trikratna košnja in enkratno okopavanje grmovnic.
Za popravilo mrež in namestitev dodatnih mrež na šport-nem igrišču bodo potrebna dodatna finančna sredstva, iz-ven rednega programa vzdrževanja.
Odgovor pripravilo:
Komunalno podjetje TOZD Rast
»Kdo je dolžan in v čigavi pristojnosti so naloge vzdr-ževanja oziroma urejanja javnih površin v soseski ŠS 8/2 — Nove Dravlje — Brilejeva ulica«, vam sporočamo: re-publiški zakon o komunalnih dejavnostih (Ur. I. SRS, št. 8/82) med javne površine uvršča:
—  omrežje in naprave javne razsvetljave,
—  objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi,
—  objekti   in   naprave   za   odvodnjavanje   padavinskih voda,
—  javne sanitarije,
—  javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice in javna otro-ška igrišča,
—  hodniki, pešpoti in druge javne površine v naseljih. Upoštevajoč zakonska določila ter specifično problema-
tiko v soseski ŠS 8/2 III. in IV. faza, v katero teritorialno spada tudi Brilejeva ulica, so dolžni upravljati z javnimi napravami naslednji upravljalci:
—  omrežje javne  razsvetljave s svetlobnimi  telesi:  KP Ljubljana TOZD Javna razsvetljava,
—  objekte in naprave za požarno vodo v naselju uprav-Ija: DO Vodovod-Kanalizacija, TOZD Mestni vodovod,
—  nasadi,  hortikultura, zelenice ter otroška igrišča so v upravljanju KPL — TOZD Rast (zelenice na funkcional-nih zemljiščih objektov so dolžni vzdrževati HS),
—  objekte   in   naprave   za   odvodnjavanje   padavinskih voda vzdržuje  DO Vodovod-Kanalizacija, TOZD  Kanaliza-cija.
Vzdrževanje ploščadi, javnih parkirišč, dovoznih in peš-poti, športnih igrišč je glede zahtevnosti objektov speci-fično in v Ljubljani ni enotnih kriterijev.
Za rešitev te problematike sta bila izdelana tako elabo-rat: Kategorizacija površin kot tudi osnutek samouprav-nega sporazuma, ki je opredeljeval pristojnosti glede upo-rabe in vzdrževanja med uporabniki in izvajalci. Spora-zum je bil posredovan med drugimi tudi KS, komunalni skupnosti Ijubljanskih občin, komiteju za urejanje prosto-ra in KPL s TOZD.
Glede nove samoupravne organiziranosti na tem pod-ročju v Ljubljani, je mesto dogovarjanja KSLO s poobla-ščenim izvajalcem KPL Ljubljana s TOZD, pri čemer mi-slimo, da je dolžan izvajalec ta dela uvrstiti v plan red-nega vzdrževanja za tekoče leto in zato zagotoviti potreb-na sredstva v okviru plana komunalne skupnosti Ijubljan-skih občin.
Odgovor pripravil:
ZIL — TOZD Urejanje stavbnih zemljišč
KS DOLOMITSKl ODRED:
Vprašanje:
Rekonstrukcija Vodnikove ceste od  Dolomitske do Ce-
lovške.
Odgovor:
Imenovani del ceste spada pod obnovo cest iz sredstev vzdrževanja. Rekonstrukcija ceste bo vključena v program obnove KPL — TOZD Komunalne gradnje v letu 1987.
Vprašanje:
Asfaltiranje Bohinjčeve ulice.
Odgovor:
Bohinjčeva ulica je v srednjeročnem planu KSLO 1986 do 1990. V letni plan bo vključena po pravilniku o dolo-čanju vrstnega reda in pogojev za izvajanje planov KS.
Odgovor pripravila:
KSLO