f/
ROJSTNI DAN
Vs..
Slavimo rojstni dan naše republike. Mejnik naše nove državnosti, ki bo večno ostal zapisan v zgodovini.
Jajce, 29. novembra 1043, Beograd, 29. novembra 1945 in nato še dvajset praznikov. Dvajset svetlih točk v našem družbenem in gospodarskem razvoju.
Praznujmo! Praznujmo brez malodušja. Dvignimo čaše in nazdravimo našemu času!
LETO XVII. — številka 92
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL J« ' tenlce, Kranj, Radovljica, Skofja Lolr d Tržič.  —  Izdaja časopisno pođ \ letje »Gorenjski   tisk« — Glavni In odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK
GLASILO SOCIA
LISTICNE ZVEZE
KRANJ, sobota, 27. 11. 196S CENA 40 DIN
Ust izhaja od oktobra 1947 kot tedniki O- L januarja 195« kot poltednlk. •>d 1. januarja mu trikrat tedensko« Od 1. januarja 1964 Kol poltednik. in sicer ob sicdab in sobotah
ZA GORENJSKO
V RAZSTAVNIH PROSTORIH MUZEJA
Leta 1945 na Gorenjskem
TRŽIČ V 20. LETIH
Tak Je naslov razstave, ki jo bodo odprli v soboto, 27. novembra, v razstavnih prostorih mestnega muzeja v Kranju. Pripravil jo'je oddelek za NOB pri mestnem muzeju Kranj.
skem v tem letu. Tu je obdelana dejavnost osvobodilne fronte, KP, SKOJ, ženske or-
Razstava je razdeljena na pet delov. Prvi del prikazuje politični položaj na Gorenj-
Najvišja kvaliteta
Podjetje Iskra Ima s proizvodnjo vrtalnih strojev dolgoletne izkušnje. Proizvodnjo vedno bolj izpopolnjujejo.
Novi električni vrtalni stroj EVS 06/11 oblikovno in funkcionalno popolnoma' ustreza vsem tehniškim mednarodnim normativom. Z njim je možno vrtati luknje v mehke materiale do premera 8 mm in v trše (jeklo) do 6 mm. Stroj
so letos razstavili na mednarodni razstavi LGA-Zentrum Form v Stuttgartu in je dobil zaradi svoje dovršene oblike in funkcionalnosti laskavo priznanje in diplomo, s katero vsi serijski Izdelki te konstrukcije lahko uporabljajo poseben znak kot dokaz najvišje mednarodne kvalitete.
Pridobitev na Jesenicah
Jesenice,  25.   novembra —
V prostorih novega zdravstvenega doma so v teku zadnje priprave za svečano otvoritev novih poslovnih prostorov tega objekta, ki bo
V soboto, 27. novembra ob 16. uri.
Čeprav pomeni rekonstrukcija železarne osnovno hrbtenico nadaljnemu gospodarskemu in ob tem tudi družbenemu razvoju tega kraja, pa je za živi j enake potrebe občanov tudi nov zdravstveni dom velika pridobitev. To močno   delavsko središče z
velikimi potrebami po zdravstveni zaščiti prebivalcev, ni doslej imelo urejene te službe. Posamezne ambulante in ordinacije so bile v dokaj neprimernih prostorih in ob tem še ločene in oddaljene po raznih krajih tako, da ljudje marsikdaj niso vedeli kam.
Praznovanje letošnjega dneva republike po vseh kolektivih, ki so tudi prispevali k izgradnji in opremi tega doma, bo letos še večje, saj so dosegli znaten uspeh v skrbi za človeka.
ganizacije, SPŽZ in prve volitve; V drugem delu so obravnavane glavne vojaške akcije na začetku leta, predvsem pa zadnja sovražnikova ofenziva na Selško in Poljansko dolino 19. marca 1945. V tretjem delu bomo lahko videli prikaz partizanske tehnike, bolnic in kurirskih poti, v četrtem in petem delu pa zadnje boje na Gorenjskem in fazo graditve porušene domovine.
Razstava je vsebinsko zelo bogata, saj so poleg slikovnega gradiva razstavljeni tudi originalni eksponati iz težkih, a zmagovitih časov naše revolucije.
Razstava večkrat seže tudi preko Karavank, na Koroško, kajti Gorenjska in Koroška sta bili. med vojno precej tesno povezani. Razstava je zaključena z 29. novembrom 1945, ko je bila v Beogradu prebrana Deklaracija republike in je tovariš Tito postal prvi predsednik nove Jugoslavije. — J. K.
čeprav ima tržiško območje vse pogoje za razvoj turizma, je vendar značilni kot izrazita industrijska občina. Kot taka je v zadnjih dveh desetletjih napravila velik razvoj. Vrednost bruto produkta se je povečala od okroglo 5 milijard v 1945. letu na 21 milijard letos, kar tudi upoštevajoč gi-l banje vrednosti dinarja
r
in cen, pomeni skok za 305 odstotkov. Pred vojno je bilo tam zdravstveno zavarovanih 5.450 ljudi (1939) letos 11.446, kar kaže porast zaposlenih. Prav tako so v tem času zgradili 983 stanovanj (232 pa jih je v gradnji!), zgradili so zdravstveni dom, nove šole, ceste, trgovine kanalizacije itd..
Pomembna zmaga
Kolektiv kranjske tovarne Tekstilindus je pred kratkim slavil pomembno delovno zmago. Iz podjetja so odposlali 100 milijonti meter blaga na zunanje tržišče. Računajo, da bodo do konca leta dosegli že za 20 milijonov dolarjev direktnega izvoza.
Uspeh je toliko večji, če vemo, da je Tekstilindus od 1952. leta sem izvozil približno toliko blaga kot ga je pred vojno v enem letu proizvedla vsa jugoslovanska tekstilna industrija.
Pogled na obrat I. Tekstilindusa. V ospredju se vidi prostor, ki ga je podjetje pridobilo s preložitvijo železnice. To odpira nove perspektive podjetju, ki je že doslej v rekonstrukciji in na zunanjem trgu doseglo sijajne rezultate
999
6757
NOTRANJA POLITIKA
27. NOVEMBER 196S*13LAS
S KONFERENCE SKUPNOSTI DIJAŠKEGA DOMA
Aplavz za neresnost
Izredno slabi učni uspehi — s predrznostjo se ne da daleč priti
Na minuli konferenci skup
nosti Dijaškega doma v Kranju go bili navzoči dijaki in dijakinje vseh srednjih in, strokovnih šol Kranja. Konferenca, ki jo je organizirala domska skupnost, je bila izredno zanimiva in kaže o njej spregovoriti nekaj več. Zaradi pomembnosti so ji prisostvovali tudi vzgojitelji In Slani sveta ter upravnega odbora doma, kakor tudi predstavniki družbeno-poli-tičnih organizacij terena.
Zanimiva je ugotovitev, da Je bil učni uspeh v prvi re-dovalni konferenci zelo slab, saj se je na posameznih šolah gibal od 20'do največ 50 procentov pozitivnih ocen. Razlogov za to je več, predvsem pa' ta, da so v tej cTomski skupnosti dijaki in dijakinje obeh spolov in različnih narodnosti. Imajo tudi različno predšolsko izobrazbo, različne zahteve in navade. Pokazalo se je tudi, da so di-
jaki In dijakinje kranjskih šol izredno šibki na družbe-no-političnem področju. Nekateri so (tudi do vzgojiteljev) pokazali izredno drznost in neprilagojenost do reda in vzgoje v domu.
Menimo, da bi morala imeti konferenca povsem drugo vsebino. Tako pa so se spuščali v zadeve, ki ne sodijo na tak zbor. Kot primer naj navedemo samo tole: ko so navedli učni uspeh neke kranjske šole z nekaj nad 11 procenti pozitivnih ocen, so navzoči dijake te šole nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Pri tem se lahko vprašamo, kaj delajo mladinske organizacije na šolah? Kaj mislijo tisti, ki štipendirajo posameznike in kako se bo dijak znašel na določenem delovnem mestu, če ima danes tudi do 5 ali celo 1 negativnih ocen. Ali ne bi bilo prav, da takemu že sedaj povemo, da je bolj prav, če prime za fizično delo. -R. C.
Radovljica:
Za letošnji dan republike
Letošnji praznik republike bodo počastili domala v vseh krajih radovljiške občine zelo slovesno. Posebne svečanosti bodo priredili po šolah In v nekaterih delovnih organizacijah.
Na Bledu ' so za letošnji praznik naštudirali enodejan-ko Mileta Klopčiča, Mati, nastopil pa bo tudi pionirski zbor osnovne šole in recita-torji. V Radovljici bo za praznik gostoval komorni moški zbor iz Krope, nastopila pa bo tudi skupina recitator j ev. Koncert narodnih, partizanskih in umetnih pesmi bodo priredil; pred dnevom republike tudi v Kropi in v Podnartu.'Podobno bodo počastili letošnji praznik tudi drugod v občini. Z največjim pričakovanjem pa se pripravlja na praznovanje šolska
mladina, katera se obenem veseli tudi počitnic. Več sto cicibanov bodo ob tej priložnosti svečano sprejeli med pionirje, starejši vrstniki pa jim bodo pripravili kulturna program.
V Gorjah bo posebej proslavila delovne uspehe krajevna skupnost. Pred dnevom republike bodo oficielno odprli kar tri nove mostove, ki jih je zgradila tamkajšnja krajevna skupnost v letošnjem letu: to je most v Vint-garju, v Jeli, koder so regulirali tudi del hudourniške struge, in Lipnikarjev most.
Samo konkretno
Na seji obeh zborov občinske skupščine Tržič, ki Je bila v ponedeljek, se je znova pokazalo, da odborniki zahtevajo za vsako stvar konkretna pojasnila in da ne dvigajo roke če niso dodobra seznanjeni in tudi prepričani o zadevi, ki Je pred njimi.
Največ so razpravljali o delovanju organov občinske skupščine oziroma o opravljanju svojih dolžnosti s strani nekaterih vodilnih posameznikov, zlasti tajnika. Zadevo so spravili na dan zaradi nepreskrbljenih potnih listov za izbrano delegacijo, ki bi morala odpotovati v Francijo. T^o je bil povod, da je skupščina o tem spregovorila in zadeva ee je razširila na razne stvari in slabosti, o
katerih so tudi občani že opozarjali na zborih volivcev, na konferencah SZDL in drugod. Razprava je bila živahna in je trajala dve uri In pol ter se končala z razreš-nico tajniku In z utemeljenimi pripombami nekaterih, da namreč s tem ni vse rešeno, marveč da je treba v upravi skupščine na sploh uveljaviti večjo odgovornost do dela in imeti več posluha za potrebe občanov. . K. M.
PRIPRAVE NA j^OVO ORGANIZACIJO ZDRAVSTVEN E SLUŽBE
Jdadno s potrebami
BREZ BESED
Novi zdravstveni dom na Bledu bodo izročili svojemu namenu prihodnje leto. V novih pogojih se bo v mnogo-čem izboljšala kvaliteta zdravstvenih uslug.
Vse kaže, da se bo na Bledu izoblikoval po izgradnji novega zdravstvenega doma močan zdravstveni center za območje celotne občine z Radovljico in Bohinjem. V tno-vem zdravstvenem domu na Bledu bodo opremili tri kompletne sodobne ordinacije, posebej s preventivnim ginekološkim oddelkom, z laboratorijem in rentgenom. Glede na turistični značaj celotnega območja radovljiške /oUčine bodo v novem domu opremili posebno ordinacijo, ki bo poslovala izključno za turiste med sezono. Zlasti na Bled prihaja vedno več starejših ljudi, med njimi rekonvale-scentov, ki so posebej potrebni zdravstvene kontrole in nege. Ze dosedanje izkušnje so pokazale, da, je posebna ordinacija za to potrebna.
Poseben fizioterapevtski oddelek bosta vodila dva strokovnjaka. Oddelek za rehabilitacijo bo imel tudi manjšo telovadnico, opremljeno na sodoben način. Bolnike bodo lahko zdravili na najsodobnejši način s pomočjo elektroterapije, z obsevanjem, z masažo in v parafinskih fcope-lih. V novi zdravstveni hiši bodo združili vse zdravstvene dejavnosti in veje od ordinacij splošne medicine do zobozdravstva. V njej bo tudi šolska ambulanta, ki bo poslovala posebej za šoloobvezne in za predšolske otroke.
Bodoči pacienti bodo posebno veseli tudi novosti kot
domačinov in turistov
je na primer redna dežurna služba, ker bodo za ta namen uredili posebiie prostore z manjšo ordinacijo za dežurnega zdravnika in medicinsko sestro, ki bosta lahko ostala na delovnem mestu tudi čez noč ter ob nedeljah' in praznikih, še sedaj pa morajo klicati zdravnika na dom, zato pomoč v nujnih primerih ni tako hitra.
Za strokovno delo kolegija bo velika pridobitev manjša dvorana s 70 sedeži Tn s knjižnico. Služila bo tudi za zdravstveno prosvetljevainje prebivalstva in za delo organizacij Rdečega križa. Dvorana bo opremljena na sodoben način
z vsemi potrebnimi tehnik mi in ponazorilnimi sredsi^ za izobraževanje.
Zdravstveni dom bodo $ ročili svojemu namenu prihodnje leto za praznik repi'' blike, do tega časa pa V> zdravstveni center na Bbi» dobil tudi potrebno štev;-0 strokovno zdravstvenih del^" cev, ki jih štipendirajo.
Ob izdatni podpori kom^ nalne skupnosti socialne^ zavarovanja potekajo dela pjj izgradnji zdravstvenega dorftf na Bledu zelo uspešno. Sev* da pa bodo spričo povečan^ cen potrebna tudi dodati sredstva v prihodnjem letu J.B.
r
-RAZGOVOR OB DNEVU REPUBLIKE_
Andrej Kristane, predsednik KNO Voglje
Ljudje so predaleč
Največ preglavic kot članu prvega KNO Voglje in Eatem tudi predsedniku tega organa mi je delala obvezna oddaja živil. Imeli smo svoj plan, ki smo ga morali izpolnjevati, sicer bi bili nekateri ljudje lačni. Toda pri tem sem tolikokrat omahnil, ko sem videl, kako je kaka družina prišla v težave, zlasti kjer so bili otroci, ni bilo močnih za delo in podobno. Skušal sem biti objektiven, nepristranski In pošten do posameznika In do skupnosti. Ce sem uspel, naj povedo ljudje. Morda sem se komu celo
zameril. Tako je pač bilo takrat.
O današnjem razvoju oblasti oziroma samouprave, kot se to pravi, pa imam svoje poglede. Našo komuno smo najprej razširili na Šenčur, potem na Kranj in ... Danes Imamo tu krajevno skupnost. Toda pristojnosti so se oddaljile. Ljudje so postali nekako brezbrižni. Tam do 1952: smo imeli toliko sestankov in vedno je bila dvorana polna. Danes ... Saj veste sami. Zdi se ml, da so ljudje nekako ostali predaleč od vsega.
J
— KRATKA, POMANJKLJIVA, A VENDAR DOSTOJNA BILANCA OB ROJSTNEM DNEVU REPUBLIKE
Včasih zaradi dreves ne vidimo gozda
Rezultati našega napornega, vztrajnega in požrtvovalnega dela so presenetljivi — Kje smo bili in do kam smo prišli — Po naraščanju industrijske proizvodnje na 3. mestu na svetu — Kopica proizvodov, ki smo jih začeli proizvajati šele po drugi svetovni vojni — Domala trikrat toliko tekstila in šestkrat toliko čevljev kot pred vojno
Slavimo rojstni dan naše republike. Dvaindvajseti od njenega nastanka sredi vojne vihre v Jajcu, zgodovinskega 29. novembra 1943. Dvajseti v svobodni domovini, sredi dela, skrbi in težav ... Ni potrebno govoriti z zanosom, kaj bomo ustvarili. Ze to kar smo, je pravzaprav nekaj veličastnega. Nekaj, kar hkrati radi pozabimo. Zlasti v zadnjem času, ko so se nakopičile nekatere težave. Spričo teh težav, pozabljamo celo na rezultate, ki so na dlani. Taki smo kot popotniki v gozdu. Gozda ne vidimo, le drevesa in spet drevesa. Nekateri pa celo dreves ne! Govorijo, da napredka ni, da je vse slabo, zavoženo in podobno. S tem samo še bolj potrjujejo, da je do težav na današnji stopnji našega gospodarstva prišlo zaradi nejasnosti in slabosti v glavah, ne pa v materialni osnovi.
Vzemimo si nekaj več časa in malo potrpljenja, pa po-brskajmo po podatkih, ki kažejo gospodarski vzpon v zadnjih dvajsetih letih, torej od leta 1945 naprej do danes. Potem pa primerjajmo te številke "se s tistimi pred vojno, pa bomo brž videli kje smo. Delo, ki je bilo opravljeno, ne more nihče zanikati. Niti statistika, ki je posamič lahko krivična, ker iz zelja in golaža napravi — segedimer!
Razvoj gre namreč svojo pot. Mejniki, ki jih začrtava pa govore  sami po sebi...
TRETJI NA SVETU
Jugoslavija sodi po površini in številu prebivalcev med srednje velike države. Po vojni, ko sta se priključili k matičnu domovini še fetra in Slovensko Primorje, meri 255,804 km2, letos — ob 20-letnici osvoboditve — pa Jteje nekako 19 in pol milijona prebivalcev. Pred vojno, 1939. leta je bilo v Jugoslaviji 15 in pol milijona prebivalcev. Med drugo svetovno vojno smo plačali težak krvni davek — 1,700.000 življenj! Zato smo šele nekako 1947. leta ujeli predvojno število prebivalcev. Odtlej pa število venomer narašča, približno za milijon vsakih pet let.
No,-toliko na splošno za uvod. Pa poglejmo, kako smo napredovali na gospodarskem področju. Ne bomo navajali naših podatkov I morda bi kdo pomislil na tiflto o beraču in malhi), marveč podatke iz statističnega letopisa Združenih narodov. Po teh podatkih je bila Jugoslavija v obdobju 1952—1962   tretja država na
voju, takoj /a Japonsko in Bolgarijo, s povprečno stopnjo letnega povečanja 12,12 %. V enajstih letih se je na ta način obseg industrijske proizvodnje več kot dvakrat povečat.
Spričo tako naglega razvoja sodi danes Jugoslavija v vrsto polindustrijskih dežel. To se odraža tudi v njenem položaju v mednarodnih odnosih, in sicer ne le politično, marveč tudi ekonomsko. Jugoslavija se namreč vedno hitreje vključuje v mednarodni trg. Zaradi hitrega razvoja industrije je to tudi nujno, še 1952. leta smo zelo malo izvažali. Celo manj kot mnoge nerazvite dežele. Bolje rečeno: tega leta so samo 4 nerazvite dežele (Burma, Indonzija, Tajska in Nigerija) izvažale manj na prebivalca kot Jugoslavija. Odtlej se je izvoz stalno povečeval in v enajstih letih povečal za dvainipolkrat. Tudi po strukturi se je močno menjal. Pred vojno smo izvažali
II
Ki«
(V MJU30N KWH)
industrijskih izdelkov. Po podatkih FAO (Svetovne organizacije za kmetijstvo in prehrano) smo 1959. leta izvozili 56 odstotkov industrijskega blaga in 44 odstotkov kmetijskih pridelkov, potem pa se je odstotek kmetijskega- izvoza gibal takole: 1960 — 47, 1961 — 46, 1962 — 39. Ti podatki sicer izkazujejo precej višji odstotek kmetijskega izvoza kot naša statistika, kljub temu pa kažejo na zelo ugodno razmerje med industrijskim in kmetijskim izvozom, ki ga Večina sred-njerazvitih dežela nima.
Še tale podatek: delež Jugoslavije v svetovnem izvozu se je po podatkih evropske ekonomske komisije povečal od 0,24 v letu 1953 na 0,56 v letu 1962. V evropskem izvozu pa od 0,64 na 1,2. Torej v prvem primeru nekaj več kot dvakrat, v drugem pa nekaj manj.
KAJ IN KOLIKO — NEKDAJ IN DANES
Mnogih industrijskih proizvodov pred vojno nismo proizvajali doma. Sedaj jih proizvajamo in izvažamo. To kaže, da jih proizvajamo rentabilno, kar je najvažne-je. Mnoge proizvode pa proizvajamo sedaj v mnogo večjih količinah kot nekdaj. Vzemimo nekaj podatkov:
Najprej si oglejmo, koliko smo proizvajali nekdaj električne energije, koliko je pa danes. Vem, da boste brž dejali: »Kaj tveziš! Včasih je bilo elektrike dovolj, danes je pa ni.« Res je! Toda to samo pove, da je danes neprimerno več velikih odjemalcev — to je industrije. Pa poglejmo:
li:500
1.173 1.150,
jih izdelali v vsej državi 111 milijonov m2, to je približno toliko, kolikor jih je Tekstilindus iizvozU od 1.1952 do letos! 1946. leta smo izdelali še manj teh tkanin. Ra-zumljiivo! Vojna se je šele zaključila in tovarne smo obnavljali. Proizvedli smo jih 89 milijonov m2. Nasled-
Tu so še radioaparati, hladilniki, rotopapir itd. Radio-aparatov izdelamo doma nekako 300.000 na leto, od tega v Slovenji približno 70.000. Trenutno ima v Jugoslaviji radioaparat vsaka peta družina, v Sloveniji pa celo vsaka četrta. To je evropsko povprečje. Zato smo pa prt
tgBJSTlt ( V METRIH)
©HOTHM CV PARIH), (NA ENEGA UUGOSIOVANA)
9,9
		8,9
7,1	6	0,29
0,15	0,15	
*v3l		i/ m 1
izključno kmetijske pridelke in surovine. Po vojni se je, zlasti  zadnja  leta, tehtnica »vetu 00 industrijskem raz-že močno nagnila na stran
i (proizv. el. energ.) Vzemimo  morda   za primer  še  bombažne tkanine. Pred vojno, 1939. leta, smo
nja leta pa se proizvodnja skokoma stopnjuje. 1950. leta smo izdelali že 146 milijonov m2, pet let pozneje 174 milijonov m2 in 1964. leta približno 350 milijonov m' ali dobrih trikrat več kot leta 1939.
Todobno je naraščala tudi proizvodnja čevljev. Zajemamo samo podatke o lahki obutvi. Pred vojno smo jo izdelali samo 2,396.000 parov, brž po vojni, 1946. leta, nekako 30.000 parov manj, potem pa 1950. leta 4,778.000 parov, 1955. leta 3.866.000 parov, 1960. leta skoraj 11 milijonov (10,842.000) in 1. 1964 15 in pol milijona parov.
Na povprečnega Jugoslovana je prišlo na ta način pred vojno 7,1 m1 doma proizvedenega bombažnega blaga in 0,15 para čevljev. Konec 1963. leta pa (upoštevaje povečanje prebivalstva) 18 m1 doma proizvedenega blaga in 0,82 para čevljev.
Nekaterih proizvodov pred vojno nismo izdelovali doma. Na primer: avtomobilov (potniških, tovornih in avtobu-, sov). Danes proizvajamo vse; Celo to je res, da je proizvajalcev preveč. No, to bo popravil nadaljnji razvoj. Danes kljub vsemu proizvedemo; 15.000 osebnih avtomobilov, 7.000 kamionov; kakih 35.000 motornih koles. Prav tako nismo pred vojno proizvajali navadnih koles — »biciklov«. S proizvodnjo smo začeli 1950. leta. Tedaj smo jih izdelali piši in reci: 11.000. Potem je proizvodnja skokovito rasla in danes pride iz naših tovarn nekako 280.000 koles na leto, od tega v Sloveniji 114.000.
S-)isek no rih proizvodov seveda še zdavnaj ni popoln.
časopisih močno pod lera povprečjem.
Vzemimo še proizvodnjo nekaterih živil. Denimo, sladkorja in olja, o katerih sa je v zadnjem času toliko govorilo, da se bosta podražila. Sladkorja smo proizvedli 1939. leta 108.000 ton — in nismo vsega porabili! Danea ga predelajo v naših rafinerijah nekako 320.000 ton, kar ne zadošča za naš trg. Morali ga bomo uvoziti približno 120.000 ton. Torej več kot smo ga pred vojno proizvedli in potrošili na leto! Podobno raste tudi potrošnja olja. Vendar je tudi proizvodnja v hitrem porastu. 1939. leta smo iztisnili 21.285 t jedilnega olja, konec 1. 1964 pa nekako 75.000 ton ali tri-inpolkrat toliko! Potrošnja jedilnega olja se je samo v zadnjih 10 letih podvojila!
Podatki so najboljša dokumentacija. Oni govore sami po sebi. Res je, da ne govore v jeziku reforme, ki povprečno ni bistveno spremenila stvari, vendar je nekatere prizadela. Zlasti tiste, ki so zaposleni v slabih delovnih organizacijah, brez organizacije, tehnike, tehnologije in brez trga. Doslej so taki počivali na lavori'vali naših splošnih uspehov. Ni razloga, da bi to počeli še naprej. Toliko manj, ker so možnosti, da se tudi oni vključijo v hiter tempo našega razvoja in mu dajo ša večjo dinamiko.
ABC
PRIZADEVANJA
na pol poti
(V ooo KOM.i
Vpliv zakona a gospodarstvu na razvoj kmetijstva v Bohinju
Kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju je preko na ;niti najtrdnejše kn noči izgubila svoje ekonomske temelje. Po novem zakonu o gozdovih kmetijske zadruge ne bodo mogle več odkupovati in prodajati lesa iz zasebnih gozdov. To bodo poslej opravljala na osnovi proizvodnega sodelovanja s kmeti samo gozdna gospodarstva. S tem ukrepom je zadruga Srednja vas ob dohodek, ki ji je zagotavljal obstoj, pokrival primanjkljaj v kmetijski proizvodnji in omogočal modernizacijo mlekarstva in sirarstva. Kdo naj vnaprej skrbi za razvoj kmetijstva v Bohinju, to je vprašanje, ki si ga zastavljajo ne samo zadružniki, temveč vsi tisti, ki poznajo težko kmetijsko problematiko Bohinja.
Star slovenski pregovor pravi, da ima vsaka palica dva konca. Tudi vsak.administrativni ukrep, ki ga sprejemamo, da bi z njim usmerjali naš gospodarski razvoj, ne deluje enako za vse. Nekaterim omogoča boljše gospodarjenje in hitrejši razvoj, druge prizadene. Obstoječa protislovja odpravljamo, ln porajajo se nova. In vendar, z vsemi ukrepi in procesi, ki jih ti sprožajo težimo k napredku.
Tako je tudi z zakonom o gozdovih. Nedvomno bo omogočal smotrnejše gospodarjenje z zasebnimi gozdovi in pod njegovim vplivom se bo umirilo tržišče z lesom. Zato tudi lesna industrija pričakuje boljšo in rednejšo oskrbo s surovino. Toda na drugi strani isti zakon ogroža obstoj nekaterih kmetijskih zadrug, zlasti tistih, ki so se doslej ukvarjale z odkupom lesa Iz zasebnih gozdov. Marsikatera zadruga se je ob do-
hodku iz te dejavnosti uspavala in ni razvijala svoje kmetijske osnove, celo takšne zadruge so, ki so kmetijstvo zanemarjale.
Tudi kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju se je do zadnjega borila, da bi obdržala odkup lesa. V svoji nekmetijski dejavnosti je šla celo tako daleč, da je zgradila lastno žago in mizarsko delavnico. Vendar pri' tem ni pozabila na kmetijstvo. Dejavnosti izven kmetijstva so ji samo omogočale ustvarjati dohodek za vlaganja v kmetijstvo. To dokazujejo vsakoletne bilance te zadruge.
TEŽAK POLOŽAJ BOHINJA
Kmetijska problematika Bohinja je zelo težka. Tako že Anton Melik ugotavlja v svojem delu, Slovenski alpski svet (1954), »da je razen prodaje lesa in sirarstva ostalo kmetijstvo majhnega pome-
-RAZGOVOR OB DNEVU REPUBLIKE.
Jože Benedičič
ORGANIZATOR KNO, KRIŽE
Slediti čas
v..
Prav so povedali tisti, Jd so vas napotili do mene o zadevi prvih odborov. Kot politični delavec in organizator odborov OF in zatem krajevnih narodnih odborov, član teh odborov, poslanec ln podobno, sem dosti spoznal težave, uspehe; slabo ln dobro. Čeprav so spomini daleč, se spomnim, da smo takoj po vojni v našem KNO Križe imeli največ skrbi z obnovo. To zlasti za vas Gozd, ki je bila v celoti požgana. To je bila takrat naša največja skrb ln zatem tudi največje zadoščenje, ko smo uspeli.
Ne vem pa, kaj naj rečem o današnjem razvoju oblasti oziroma komunalne   samouprave. V5asih
imam občutek, da postajajo ljudje hladni do vsega le tam, kjer jim pravzaprav nič ne manjka, kjer Je vse urejeno. Tam, kjer še nimajo kanalizacije, dobre ceste, vodovoda ln drugih komunalnih naprav, tam tudi danes nI težko dobiti ljudi na sestanek, na zbor volivcev bi podobno. S tem seveda nočem reči, da je napak tam, kjer je to urejeno ampak to, da bomo morali najti neke druge oblike množičnega udejstvovanja v novih, sedanjih pogojih razvoja ln standarda. Skratka, slediti bo treba času. Prav to pa mnogi ne razumejo in se zato niti ne znajdejo v sedanjih zahtevah razvoja.
J
ne pridelajo za lastno porabo«. Tudi ostali gospodar-' ski razvoj v Bohinju ni šel korakoma z razvojem Gorenj- . 6ke. V Bohinju je še vedno velik odstotek kmetijskega prebivalstva, naseljenega prebivalstva, naseljenega pretežno v čisto agrarni Gornji bohinjski dolini. Ob takšni strukturi prebivalstva in nizki stopnji razvitosti materialnih sil, je zadruga našla torišče svojega dela v kmetijstvu lahko izključno samo na tistem področju, kjer je podan skupni interes temkajš-njega prebivalstva. To pa so planine, mlekarstvo in sirarstvo, kar je bilo že sicer skupno dolga desetletja.
Bohinjski zadrugi in zadružnikom včasih oporekamo njihova vlaganja v obnovo planin, zlasti pa sirarn na visokih planinah. Vse kaže, da ne razumemo težke razvojne pot bohinjskega kmetijstva, ki je pogojena 6 spreminjanjem miselnosti vaškega prebivalstva o srenjah. Res ni enostavno preiti od stanja, ko je imela vsaka vas svojo planino, k skupnemu planinskemu gospodarjenju vsega Bohinja in izvršiti delitev planin po proizvodni namembnosti.
Ž GOZDOVI
TUDI ODGOVORNOST
ZA RAZVOJ
Zadruga Srednja vas je v okviru svojega programa modernizacije sirarstva pričela z gradnjo_ centralne sirarne v Srednji vasi. Da pa bo možno to sirarno zalagati z mlekom tudi v letnem času, je potrebno arondirati velike površine pašnikov, košenic in gozdov na Goreljku in jih spremeniti v kultiviran pašni obrat za mlečno živino. Potrebno bo povsem na novo sezidati tudi pripadajoče objekte na tem pašniku. Na program sirarne je vezana tudi gradnja ceste na planini Uskovnica in Praprotnica, ki bo omogočala dovoz svežega mleka v dolino. Za modernizacijo mlekarstva, sirarstva in živinoreje v Bohinju bodo potrebna torej še znatna sredstva. Ali naj sedaj dolgoletna prizadevanja, ki postopoma vodijo v sodobnejšo kmetijsko proizvodnjo obstanejo na začeti poti?
Zadruga, taksna kot Je bila doslej, ne more več obstojati. Zmanjšati bo morala obseg poslovanja in se usmeriti le na kmetijstvo. Ali bo v svojih notranjih silah m rezervah našla dovolj moči za to preusmeritev? AH bo okrnjena v dejavnosti lahko Se zagotavljala sredstva za razvoj (obstoj) kmetijstva v Bohinju? Odgovor ln rešitve na ta vprašanja bo morala po-
1939  1947 1950 1Q55    . W60
1963/64
iskati zadruga sama ob pomoči ostalega gospodarstva in družbene skupnosti.
Novi zakon o gozdovih oblikuje politiko do slovenske hribovske vasi dobesedno takole: »gospodarska organizacija mora ob sodelovanju s pristojnimi občinskimi skupščinami gospodariti z gozdovi občanov v hribovitih območ-jh tako, da pri tem vzbuja interes kmečkega prebivalstva za sodelovanje v gozdni in kmetijski proizvodnji ter drugih dejavnostih in tako ohranjuje naravno in gospodarsko ravnotežje v takh območjih.-«
Zakon torej nedvoumno nalaga gozdnim gospodarstvom veliko družbeno odgovornost za obstoj in razvoj gospodarstva v hribovskh vaseh.   Odgovornost  ni samo
moralna. Prav v Bohinju se spreminja tudi v materi***1 obveznost   Gozdnega gosp°" darstva Bled, ki bo moral° najti pot iskrenega, tes^3 sodelovanja z zadrugo in Pn" spevati   sredstva   za ra^0' kmetijstva.   Sodelovanje P8 je v veliki meri odvisno *f* od vodstva zafiruge. Got°v0 je, da oportunizem ne bi dil pozitivnih sadov, niti F ne bi rodilo namerno nap^r'° tolmačenje   zakona. Ž^on res, da odpira problema^0 zadruge, toda ne zavira nosti   kmetijskemu raz^°iu' Ce se bosta kolektiv zadrtf£e;D kolektiv gozdnega gospod31* stva zavedala svojih dol^ sti in obveznosti do kmet3 " kooperanta in do družbe, ko ta zakon pomeni pot trejšega    gospodarskega l!l družbenega  razvoja  tu# v Bohinju.
Podvojena produktivnost
Kolektiv tovarne Peko v Tržiču je v zadnjih letih z avtomatizacijo proizvodnje, z reorganizacijo dela, z usposabljanjem kadra in drugimi premiki v tehnološkem postopku proizvodnje dosegel velik dvig produktivnosti. Po zbranih podatkih službe tega podjetja so tam leta 1939. imeli 288 zaposlenih delavcev. Ti so Izdelali dnevno 717 parov obutve kar je pomenilo, da Je vsak delavec izdelal povprečno na 8 ur 2,49 parov obutve, praktično dva para in pol. V vseh povojnih letih, zlasti pa zadnja leta, je razvoj vse hitrejši. Tako je tam letos že 5.386 zaposlenih, ki izdelajo dnevno 1.099 parov obutve kar pomeni 4,90 na vsakega, oziroma da vsak
delavec napravi v osmih urah skoraj 5 parov obu'" ve. To pomeni, da se Je produktivnost podvojila v primerjavi z letom 1939.
Ob tem narašča tu<N vrednost njihove proiJ" vodnje in količina izdč'" kov. Pred vojno so te10 Izdelali okrog 200.000 parov obutve letno, 1950. le* ta so že izdelali pol mil'" Jona in 1960. leta milijo0 parov obutve. Letos konca oktobra so naredi'1 že 1.276 parov. Veliko sv"" jih izdelkov izvažajo.
Ob našem obisku f° nam kazali že model6 čevljev, ki Jih pripravlja jo za prihodnjo letno s*" zono. Izdelava je iel° okusna in po hitri ocef' tudi trpežna in solidni Samo cena ...? O tem je pa še prezgodaj govoriti!
vd "ijs^ ** vrv •
my m
i 2: a ~
tt39v 1947 1950 1955
1963/64
r-a
Gospodarske novice
OKTOBRA NAJBOLJŠE V letošnjem oktobru se je industrijska proizvodnja povečala za 16 procentov v primerjavi z lanskim oktobrom. Skupaj je tako industrijska proizvodnja v i desetih mesecih za 9 procentov večja' kot lani v enakem obdobju. Najboljši uspeh je dosegla živilska industrija, ki je v oktobru za več kot 50 procentov povečala proizvodnjo.
PŠENICA IZ ZDA Vladi SFRJ in ZDA sta ta teden podpisali sporazum o prodaji 700.000 ton pšenice Jugoslaviji na podlagi ameriškega prpgrama Hrana za mir. Skupna vrednost ^nakupljene pšenice s prevoznimi stroški vred znaša 45 milijonov 889 tisoč dolarjev.
CENE V GOSTINSTVU
Cene gostinskih storitev v Sloveniji so se v oktobru ustalile. Zaradi povišanja cen alkoholnih pijač so se sicer nekoliko dvignile, vendar so se hkrati znižale cene prenočitvam, ker smo pač po sezoni. Cene jedil so ostale povprečno take .kot septembra — torej za naše žepe precej visoke. Zato se kljub povišanja cen po reformi tudi promet v gostinstvu letos nI posebno povečal. V desetih mesecih je le za * procente večji kot lani.
^__J
-RAZGOVOR OB DNEVU REPUBLIKE.
r--"—"""• N\
ANTON AMBROŽIČ-BOŽO, SEKRETAR PRVEGA ODBORA OF GORJE
Samo z delom
— Saj stroj je vendar odličen in brez defekta!
— To je res, toda defekt je v vaši glavi!
SEMINAR ZA VODSTVENI KADER
Za boljše vođenje
Vodstveni kader Železarne Jesenice bo imel letos že tretja posvetovalni seminar za čimboljse vodenje pri delu. Tokrat se bodo sestali 2. decembra v domu »Franca Rozmana« v Gozd Martuljku. Obravnavali bodo realizaoijo dosedanjih nalog akcijskega programa v okviru reforme. Pregledali bodo izkoriščanje delovnega časa in se v zvezi s tem dogovorili o predvidenih ukrepih.
Slišali bodo poročilo o stanju HTV v Železarni, o varnosti dela s stališča zakonodaje pa bo govoril ing. Kavs, inšpektor višje HTV šole v Ljubljani. Za zadnjo točko dnevnega reda pa imajo predvideno obravnavo nalog akcijskega programa v prihodnjem   letu.   Ob tem
moramo poudariti, da bo leto 1966 zelo pomembno v jeseniškem železarstvu, saj bo pričela obratovati nova blouming val j ar na in še ena elektro peč, ki bosta omogočili skoraj še enkrat večjo proizvodnjo. — B. B.
»•Kot organizator prvih odborov Osvobodilne fronte tu naokrog bi lahko veliko povedal o nastajanju ljudske oblasti. V Gorjah že 1943. leta skorajda ni. bilo hiše, ki ne bi pomagala partizanom. To je bila v veliki meri zasluga odborov OF. Ti so tudi pripravljali sposobne moške in tudi ženske za odhod v partizane. Tako je tudi odbor OF Gorje oziroma rajonski komite Gorje-Bled za svoje uspešno delo v 1943. letu prejel priznanje kot najboljši na območju takratnega jeseniškega okrožja.«
Kot je še povedal tovariš Božo, so tam okrog začeli ustanavljati odbore OF in zatem tudi narodnoosvobodilne odbore. Zlasti v 1943. letu se je močno razširila
V.
mreža odborov OF. Da bi Nemci ne mogli zvedeti za prave ljudi in kraje, so imeli odborniki in aktivisti ilegalno ime in prav tako kraji. Tako je takrat nastala vas Tratica (pravo ime Poljšica) ,zatem Kot (Višel-nica in Mcvkuš), Soteska (Poljane - Graben"), zatem Soj na (Sp. Gorje), Groza (Zg. Gorje), Mraz (Krnica), Livno (za pravo ime Laze) Božo si je v dolgoletnem povojnem delovanju v raznih organih in tudi v gospodarstvu kot vodja kolektiva Vintgar, pridobil mnogo izkušenj. Zato je upravičeno izrekel tudi mnoge kritične pripombe na posamezne slabosti in dejal, »da si bomo samo s pridnim delom lahko ustvarili boljšo prihodnost.«
Ne priporočati, jutri proslava    marveč storiti
ŠKOFJA LOKA, 26. novembra. — Krajevni odbor SZDL v Škofji Loki je organiziral proslavo v počastitev 29. novembra. Proslava bo jutri ob 20. uri v domu Svobode. Na Proslavi bo govorila republiška poslanka Vladka Jan, recitirli bodo dijaki iz gimnazije, a pela bosta pevski zbor gimnazij« z škofje Loke in pevski zbor iz Virmaž.
MALO STATISTIKE O NAŠIH KOLEKTIVIH OB DNEVU REPUBLIKE
Sto ljudi in podvojena proizvodnja
Specializacija, rekonstrukcija in usmeritev na tuje trge je odprla kolektivu Tekstilindusa ugodne perspektive
Za podjetje kakršno je TekstiLindus je težko najti primerjalne podatke za leta pred drugo svetovno vojno. Tedaj je bilo podjetje razdeljeno na dva dela, tako kot še mnoga leta po vojni. Razen tega pa lastniki — ino-zemci_tedaj niso imeli posebnega interesa obešati na velik zvon podatke o njihovi proizvodnja.
Tako lahko pravzaprav primerjamo podatke o postopnem, a zanesljivem naraščanju proizvodnje, šele od 1950. leta dalje, torej od tedaj, ko so delavci v kranjski Tiskanim Ln Inteksu prvič volili svoje samoupravne organe.
Leta 1950. so proizvedli v obeh tov ranah 3.176 ton bombažne preje, medtem ko so jo 1964. leta proizvedli 1.221 ton več, skupno torej 4.397 tpn. še bolj se je v tem ob-
dobju povečala proizvodnja bombažnih tkanin. Leta 1950 so jih stkali skupno 20 milijonov 858 tisoč metrov (seveda v obeh tedaj še ločnih tovarnah), leta 1964 pa so naredili že 34 milijonov 487 tisoč metrov ali 65,3 odstotkov več.
Te uspehe je kolektiv dosegel brez bistvenega povečanja zaposlenih. Od leta 1950 do 1964 se je namreč število delavcev dvignilo le za 146, aH 4,7 odstotke. V petnajstih lotih uspešnega razvoja je torej storilnost narasla za 85,5 odstotka ali povprečno za 6,1 odstotkov na leto.
Te uspehe je kolektiv lahko dosegel samo s postopno a načrtno rekonstrukcijo svojih obratov. V zadnjih nekaj letih so izključno iz lastnih sredstev -izvedli kompletno avtomatizacijo tkalnic. Razen tega je podej'tje
v dobršni meri obnovilo in moderniziralo tudi ostale obrate.
Skladno z naraščajočimi uspehi v proizvodnji, so se ponujale tudi možnosti za povišanej standarda zaposlenih. Kolektiv je te možnosti v celoti izkoristil. Kar zadeva osebne dohodke je Tek-sti'liindus med vodilnimi tovarnami v Jugoslaviji v svoji stroki. Po sredstvih, ki pa jih je vloži v družben standard pa je na prvem mestu v kranjski občini. V letih po vojni je podjetje zgradilo skoraj majhno mesto, ki obsega 70 sob, 7 garsonjer, 152 enosobnih stanovanj, 231 dvosobnih iin 17 trisobnih stanovanj. Razen tega so letos otvorili modern samski dom z obratom družbene prehrane in varstveno ustanovo v Stražišču.
Imam znanca, ki je član občinskega sveta za delo. Pred kratkim mi je pripovedoval tole: »Pol leta bo tega, kar smo razpravljali o tem, da posamezna podjetja izplačujejo pre-visoke osebne, dohodke. Na zadnji seji pa obratno o tem, da podjetja izplačujejo prenizke osebne dohodke. Ne vem, kako naj si to razlagam.«
Menda tega nihče natanko ne ve. Kriterij o previsokih ali prenizkih osebnih dohodkih je namreč zelo odvisen od osebne presoje in — zavisti. Vse dotlej, dokler so osebni dohodki dejansko taki kakršna so priporočila, ne pa kakrš-no je delo. Kar pa zadeva delo in njegovo vrednotenje, pa se mi zdi, da bodo to najbolje uredili kar delovni kolektivi sami.
Vendar pri tem moramo vedeti dvoje: Prvič, da princip dohodka še ne deluje povsod in za vse enako. Nekateri torej Z manjšimi napori in z manj dela dosegajo večje dohodke. Zato o previsokih osebnih dohodkih s stališča družbene kritike lahko govorimo. Vendar v vsakem primeru konkretno. Priporočila na sploh nič ne zaležejo.
Drugič pa" velja ugotovitev, da ob reformi posamezna podjetja res skušajo reševati položaj z »zmrzovanjem« osebnih dohodkov. Z nizkimi osebnimi dohodki se kljub slabšemu gospodarjenju namreč še vedno da shajati. Toda to ni reforma. Reforma ni obubozanje, niti to niso samo višje cene. Reforma bi morala vse bolj postajati sinonim za realno višji standard. Zato bi kazalo osebne dohodke res dvigniti. Toda samo skladno z večjo produktivnostjo.
Pri tem pa se poraja vprašanje: Kdo je kriv, če ponekod te produktivnosti in poslovnih uspehov ni? Neposredni proizvajalci gotovo ne. Oni bi želeli bolje delati in več zaslužiti. Torej moramo najprej najti ljudi, ki bodo znali organizirati proizvodnjo in jo pravilno usmeriti, potem bomo šele lahko »navijali* za večje osebne dohodke.
Tudi tu torej miporočila ne morejo kaj prida žaleči. Kvečjemu pri tisti H imajo več sredstev kot dela. Taka priporočila morda i o samo izražajo pobožne želje, da bi se s povečanjem osebi u potrošnje lahko povečala tudi splošna potrošnja in izravnali primanjkljaji v raznih skladih. To pa ni ravno v skladu z ustavnim načelom nagrajevanja po delu.
Torej, nikar kampanje za večje osebne dohpdke, marveč več sistematičnega in poštenega dela za njihovo stalno in realno poviševanje! ABC
OB DNEVU REPUBLIKE ISKRENE ČESTITKE VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM!
ČP Gorenjski tisk
KAMNIK:
Brez operativnih posegov
PREDSEDNIKI OBČINSKIH SKUPŠČIN OB DNEVU REPUBLIKE
Najpomembnejše naloge
. V razvoju naše ljudske oblasti so v sedanjem sistemu lokalne samouprave brez dvoma dobile občinske skupščine najpomembnejše naloge in ob tem odgovornosti pred svojimi volilci — občani. Skrb za življenjsko raven občanov, za skladni razvoj vseh dejavnosti in služb ki so za to potrebne, kar je tudi osnovna naloga teh organov, pa prav ob sedanjih novih oblikah in pogojih gospodarjenja odpira vrsto težav. Zato so mnoge seje teh organov zelo dolge, odborniki morajo z veliko odgovornostjo razpravljati in odločati o raznih zadevah, ki so bistvene za na-daljni razvoj komune in ob tem za dobrobit občanov.
Ob dnevu republike, katere osnovni temelji so naše občine, smo zaprosili vse predsednike naših občin da preko lista povedo bralcem oziroma občanom, katere zadeve se jim zdijo najvažnejše, najtežje v prihodnjem letu. Ko so odgovarjali na naša vprašanja so hkrati vsi izrazili željo, naj v njihovem imenu čestitamo ob dnevu republike in jim zaželimo prijetno praznovanje..
Združevanje sredstev
Izhodišče naše politike bo razvij aiti komunalni sistem v smeri vse večje učinkovitosti za zadovoljevanje potreb občanov in delovnih organizacij, in sicer po poti sodelovanja s samoupravnimi organi delovnih skupnosti ki vedno večjim uveljavljanjem načela javnosti. Le tako bodo občani podprli vse pozitivne napore. Obravnavanje problemov v ozkih predstavniških krogih se je pokazalo v preteklosti kot mnogo manj učinkovito.
Menim, da lahko skupščina s pomočjo svojih strokovnih služb in politično izvršilnimi organi doseže veliko več kot doslej na tej poti, zlasti pa, da se izogiblje raznih operativnih posegov v delovne skupnosti, ki tudi niso prav nič v skladu z ugotovitvijo, da so se organi delavskega samoupravljanja uveljaviti že kot dobri gospodarji.
Menim, da je težko soditi nekatere pojave v gospodarstvu s strokovnega stališča, ker ne premore tega tudi najbolj razvita uprava in politično i7.vršilni organi, pač pa bi morali veliko bolj analitično spremljati stališča iz drugih vidikov. Gre predvsem
DOMŽALE:
Mnogo nalog, ki jih ima komuna, je ostalo odprtih, posebno še z zmanjševanjem virov sredstev ob rebalansu občinskega proračuna. Posebno pereča je izgradnja šol (osemletk) na Brdu, v Moravčah in Domžalah. Prav-tako tudi nadaljnja izgradnja zdravstvenega doma v Domžalah in otroško varstvenih ustanov, kakor tudi komunalnih naprav kot so: vodovodi, ceste, električna omrežja itd.
JOŽE POGAČNIK
V proračunu in skladu se sredstva zmanjšujejo, md pa novega sistema prostovoljnega zbiranja sredstev za izvaja določenega programa. Zato
za pomoč tudi tega samoupravnega telesa samoupravnim organom v gospodarskih organizacijah.
Če želimo imeti dobre proizvajalce, potem bomo morali vložiti tudii več materialnih sredstev za njihovo izo-
tKANUti ViDJiKVOL
spodbuditi bomo morali, vsa tista področja človekove dejavnosti, ki vplivajo na večjo sposobnost delovnega človeka, da bo lahko jutri uporabljal bolj sodobna tehnična sredstva, e katerimi si bomo lahko utrli pot v mednarodno delitev dela.
bo naloga skupščine in krajevnih skupnosti, da se sprejme program, ki bi odražal materialne možnosti občine, delovnih organizacij, kakor tudi občanov. Strokovne službe bodo morale posvetiti posebno pozornost izdelavi ustrezne dokumentacije in organizirati izvedbo programa.
Viindustniji bo potrebno še nadalje posvetiti pozornost modernzaciji in vključevanju v mednarodni trg. Neizkoriščene kapaaitete bo vsekakor potrebno vključiti povsod, kjer so le možnosti, tako da bodo na nova mesta možno
Osebno mislim, da naši delovni kolektivi še meo našli prave vsebine prt uveljavljanju gospodarske reforme. In to bo v prihodnjem letu ena izmed najvažnejših nalog gospodarskih organizacij in ob tem tudi naloga občinske skupščine kot koordinatorja razvoja na določenem območju. Vsa dosedanja prizadevanja kolektivov namreč ne kažejo bistvenih premikov v oblikah gospodarjenja. Kolektivi iščejo tako imenovane rezerve v
zaposliti mlade delavce, kii so pstali trenutno brez zaposlitve; (16 do 30 leta starosti).
Poseben uspeh je bil letos dosežen v trgovini in bomo skušali tudi v prihodnjem Jetu razvijati.
Posebno bomo podpirali razvoj družbenih služb in skušali doseči boljšo organizacijo in boljši materialni položaj.
V letošnjem letu beležimo znaten napredek v medobčinskem sodelovanju, posebno z občino Kamnik, kar imamo tudi v prihodnjem letu namen razvijati.
povečani disciplini, v zmanjšanju boleznin in odsotnosti, v prihranku na materialu, v reprezentanci in podobno. Tu gredo celo v skrajnosti. Vendar to ne more bistveno /spremeniti položaja. Treba se bo spopasti z oblikami v proizvodnem procesu, koristiti dosežke znanosti ob ustreznih spremembah strukture proizvodnje in potrošnje.
Poleg tega moramo v začetku prihodnjega leta pri nas organizirati vrsto zim-
sko športnih prireditev svetovnega pomena. Pri tem ne gre le za sredstva, marveč tudi za strokovno izvedbo, za brezhibni potek, za počutje ljudi, ki bodo prišli iz vseh krajev, sveta. To so prireditve, ki se organsko vključujejo v naš standard, v naš razvoj in v celotno graditev našega sistema. Zato je naša velika skupna naloga, da to
LUDVIK SLAMNIK
zaupanje opravičimo, kajti gostje bodo pri nas gledali in ocenjevali Jugoslavijo. Toda Jesenice imajo vse prirodne in druge pogoje za usoeh.
RADOVLJICA:
Leto pomembnih preizkušenj
V gospodarskem pogledu bodo naša podjetja v prihodnjem letu morala doseči notranjo konsolidacijo z uveljavljanjem na zunanjem trgu. Tu pa bo treba uveljavljati drugačne, pozitivne odnose do ljudi, do vrednotenja kadra, s pravilnim nagrajevanjem po delu. Sedanji sistem nagrajevanja, zlasti višjega kadra po nekih hierarhičnih lestvicah je nevzdržen.
Prav tako nas v prihodnjem letu čakajo velike naloge v gostinsko turističnem pogledu. Na našem in jeseniškem območju, kar v neka-
FRANC JERE
terih primerih ni moč ločiti, bo prihodnje leto vrsta prireditev svetovnega obsega. Sem sodi svetovno prvenstvo v*ho-keju in veslaška regata na Bledu, Planica 66 in še posebno zbor novinarjev iz vseh krajev sveta. To so prireditve, ki postavljajo naše gostinske ln turistične organizacije, pa tudi vse prometne, komunalne, cestne in druge organe pred konkretni izpiti ob katerem se lahko v svetu uveljavimo ali obratno. Pri tem mislim še posebno na tiste številne drobne naloge, ki ne zahtevajo toliko sredstev* marveč veliko smisla, pripravljenosti in dobre volje.
KRANJ:
Za povečanje standardarda
Spričo razvitosti kranjske občine ni moč mimo gospodarskih vprašanj. Tu bo treba doseči večjo produktivnost in ob tem vkiljučeva-nje v mednarodno delitev dela. Podatki res kažejo, da (nadalj. na 7. strani)
JESENICE:
Treba bo najti vsebino
Po se naše delovne organizacije zelo smelo spustile v zunanjo trgovino oziroma v izvoz, saj je ta letos dosegel že 18 odstotkov bruto proizvodnje. Vendar pa mislim, da nas vse prav tu še čakajo velike naloge, če hočemo usmerjati naše gospodarstvo v normalni tok proizvodnje, ob tem koristiti obstoječe zmogljivost in dvigati standard zaposlenih.
Prav tako se ne smemo zadovoljiti z današnjim gibanjem osebne in splošne potrošnje.
Velika naloga naše skupščine in občine sploh pa je tudi v tem, da moramo v prihodnjih dveh letih, končati gradnjo štirih Šolskih objektov — Cerklje, Preddvor, Kranj Ln telovadnice v Stražišču. To ne zgolj zaradi obveznosti do občanov, marveč tudi zato, ker bodo prav ti objekti veliko pomenili za boljši pouk, za otroško varstvo in Za osvoboditev mnogih staršev, da se bodo posvetili svojemu delu. Seveda pa so sedanje cene prizade-
ŠKOFJA LOKA
jale tudi te gradnje in zdaj iščemo izhod. Verjetno se bodo morale vse gospodarske investicije podrediti tem potrebam.
5 vprašanj 5 odgovorov
Jezersko, ki se lahko meri po svoji lepoti z vsemi turističnimi kraji Gorenjske, je izredno privlačna točka tako za domače kot tuje obiskovalce. Vprašanja, ki smo jih tokrat prejeli, se nanašajo prav na ta kraj, postavil pa nam jih je Jurij REBOLJ, predsednik krajevne skupnosti Jezersko, zaposlen kot logar pri Gozdnem gospodarstvu Kranj — obrat Jezersko.
ASFALTIRANJE CESTE DO JEZERSKEGA VRHA
VPRAŠANJE: Ali je v letu 1966 predvideno asfaltiranje ceste od Štularja do Jezerskega vrha?
ODGOVOR: Predsednik občinske skupščine Martin KOŠIR nam je na vprašanje odgovoril naslednje: Ker je cesta Kranj—Jezersko II. reda,
MARTIN KOŠIR
Potrebe na vseh koncih
Dvajset -let osvoboditve ne pomeni dvajset let gospodarskega razvoja občine Škofja Loka. Gospodarsko je namreč občina do leta 1952 celo nazadovala, ker so demontirali stroje v Thalerjevi teksmni tovarni ter v pletilstvu Sav-nik in jih odpeljali drugam. Gospodarski razvoj po letu 1952 pa je bil strm. Bruto produkt je narastel od'4 na 40 milijard, narodni dohodek pa od 1.2 na 15 milijard dinarjev, število zaposlenih se je povečalo od 3.000 na 8.600.
V prihodnje naj bi v gospodarstvu predvsem konsolidirali položaj gospodarskih organizacij v zvezi z reformo. Gospodarske organizacije bodo morale zlasti povečati izvoz.
V šolstvu bo treba izgradiit
tri nove osemletke v Železnikih, Gorenji vasi in Škofji Loki, ter na ta način omogočiti dokončno reorganizacijo šolske mreže.
V zdravstvu, zgraditi ambulanto v Gorenji vasi in na ta način izpopolniti mrežo zdravstvenih objektov v ob-
čini.
V komunali, dograditi vodovod Hotavlje—Škof j a Loka in zagotoviti mestu zadostne količine zdrave pitne vode za njegov razvoj.
To so nekatere najbolj pomembne akcije v prihodnjih nekaj letih.
TRZIC
Brez optimizma
MILAN OSOVNIKAR
Tudi v Tržiču bo veljala glavna skrb razvoju industrije, ki je pretežno predelovalna in zato tudi povzroča še vej težav. To je pokazala tudi analiza gibanja v letošnjih devetih mesecih. Res je, da trenutno ni stvar kritična. Toda ob pogledu naprej moramo biti realni — brez optimizma. Doslej so namreč mnoga podjetja še imela neke rezerve, ki pa bodo v prihodnje izčrpane in treba se bo spopasti s težavami in ovirami, ki jih bo prav gotovo še vedno vnašal premik v nove oblike gospodarjenja.
Prav tako občani pred nas postavljajo nemajhno nalogo zaradi sanacije šole na Zalem rovtu. To je problem, ki ga bomo morali urediti. Toda končana ni še niti sanacija bivšega podjetja Novogradnje, niso še našli pravega krivca za pomanjkljivosti na imenovani novi šoli in za povzročeno škodo.
Ob vsem tem pa smo še v velikih proračunskih težavah. Zaradi nujnih potreb smo vsa zadnja leta iskali kratkoročne kredite z visoko obrestno mero, da smo rešili nekatere najosnovnejše zahteve Občanov. Toda te obveznosti bodo močno bremenile še proračun
NE TOMA/iN
za prihodnje leto.
Podobna je stvar v turizmu. Čeprav smo bili med prvimi v Sloveniji, ki smo z ustreznim programom zahtevali kredite od Gospodarske banke za razvoj te dejavnosti v naši občini nismo uspeli. Zdaj upamo, da bomo nekatere stvari doseglr preko Kompasa. Zelenica in nekateri drugi naši turistični kraji so pravo odkritje tudi za ne katere tuje turistične družbe in tudi od tu se odpirajo možnosti kreditnih virov.
jo upravlja Skupnost cestnih podjetij Slovenije. V lanskem letu je za modernizacijo odseka te ceste od Preddvora do štularja dala občinska skupščina četrtino sredstev, ostala sredstva pa je prispeval republiški sklad, medtem ko je občinska skupščina v celoti z lastnimi sredstvi uredila plato na Jezerskem vrhu.
Kdaj bo cesta od štularja do Jezerskega vrha urejena in asfaltirana sedaj ni mogoče točno reči, ker ni znano stališče republike, ki je zadolžena da cesto modernizira, občinska skupščina pa je že republiki predlagala, naj v naslednjem letu skuša zagotoviti sredstva za ta del ceste. BENCINASKA ČRPALKA PRIHODNJE LETO ' VPRAŠANJE: Kako je z realizacijo pogodbe med Pe-trolom iz Ljubljane in občln-*» sko skupščino Kranj o postavitvi bencinske črpalke na Jezerskem?
ODGOVOR: Tehnični direktor podjetja Petrol iz Ljubljane Jože BUTALA nam je dal naslednje pojasnilo:
Res je, da se je podjetje Petro! v posebni pogodbi, ki je bila sklenjena med nami in občinsko skupščino obvezalo, da bo zgradilo nekaj črpalk na območju kranjske občine. Od te zamisli ne nameravamo odstopiti, vendar pa spričo^novih gospodarskih ukrepov nismo mogli takoj začeti gradnje in smo najprej pričeli z zbiranjem dokumentacije in izdelavo projektov.
Za postavitev bencinske črpalke in manjšega kioska za gostinske usluge na Jezerskem je bila s strani občinske skupščine že izdana lokacijska odločba. Lahko bi pričeli z gradnjo, vendar pod pogojem, da zaradi postavitve kioska uredimo tudi sanitarije. Pri tem pa je nastal problem kanalizacije ln šele ^ pred kratkim smo dobili od ^ bolnišnice za TBC dovolje-f nje za priključek na njihovo t kanalizacijo. Tako smo začeli r z izdelavo dokončnega pro-f jekta, hkrati pa ima podjet-f je tudi že nabavi jen potreben f aluminijast kiosk in bo z J gradnjo pričelo že v zgodnji f spomladi prihodnje leto.
TV PRETVORNIK
POTREBEN TUDI
NA JEZERSKEM
VPRAŠANJE: Kakšne so možnosti za postavitev TV pretvornika na Jezerskem, gledano predvsem s turističnega vidika?
ODGOVOR: Predsednik občinske skupščine nam je odgovoril: To je problem, ki.sodi v družbeni plan za leto 1966. Prav bi bilo, da bi dali krajevni faktorji, ko se bo razpravljalo o planu za leto 1966, pobudo za postavitevJTV pretvornika na Jezerskem. Kolikor bodo obstajale materialne možnosti v občini, bi se morda ta želja Jezerjaiiov le uresničila.
KAKO JE Z GRADNJO '
BOLNIŠNICE?
VPRAŠANJE: Kakšne so perspektive za gradnjo bolnišnice za očesno TBC na Je* zerskem?
ODGOVOR: Predsednik občinske skupščine Martin KOŠIR je dal naslednje pojasnilo:
V letošnjem letu smo se zanimali na republiškem Sekretariatu za zdravstvo o gradnji bolnišnice za očesno TBC na Jezerskem. Odgovorili so, da trenutno ni mogoče pričakovati, da bi na Jezerskero začeli graditi bolnišnico, ker imajo prioriteto klinične bolnice v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja sredstev torej sedaj ni mogoče računati, da bi zgradili bolnišnico, čeprav bi
JURIJ REBOLJ bilo to s turističnih in drugih vidikov zelo koristno. Kljub temu, da je ta problem širši in ne zadeva samo kranjsko občino; pa bo ta podprla predlog, da se v do-glednem času realizira ta zamisel. ČIGAVA
JE TURISTIČNA TAKSA?
VPRAŠANJE: Kakšen del turistične takse (formirano na tem področju) je pripravljena občina odstopiti krajevni skupnosti Jezersko za po* trebe turizma?
ODGOVOR: Predsednik občinske skupščine Martin KOŠIR; Turistična taksa, ki so pobira v občini Kranj, je za sedaj proračunski dohodek, ki se izdaja za potrebe turističnih društev v občini. Lo tos je kranjska občina dala turističnim društvom 2,400.000 dinarjev od pobrane turistične takse, Turistični zvezi pa dotacijo 2,800.000 dinarjev in takso v višini 2,500.000 dinarjev. To se pravi, da je občina odstopila vso takso turističnim društvom. Res pa je, da-na terenu precej razpravljajo ali naj to takso dobivajo turistična društva ali krajevne skupnosti. Mislim, da to ni bistveno, če turistična društva skupaj s krajevnimi skupnostmi izdelajo program turističnega razvoja posameznega področja.
Tako sodelovanje je zaželeno in koristno.
Priredila: Sonja Šolar
8
KULTURA IN PROSVETA
27. NOVEMBER 1965 * GL\S
JESENIC i:
Koncert in razstava v počastitev praznika
r
.RAZGOVOR OB DNEVU REPUBLIKE.
Jesenice, 26. novembra — V počastitev Dneva republike bodo na Jesenicah pripravili koncert -mladinskih pevskih zborov in razstavo fotokluba. Koncert bo tudi zvečer v gledališču  »-Tone Čufar«.
Praznovanje v Podnartu
V soboto in nedeljo bodo v Podnartu praznovali svoj krajevni praznik in obenem Dan republike. V klubskem prostoru bodo odprli razstavo slik domačih likovnikov, TVD Partizan Podnart pa bo v sobi knijižnice pripravilo razstavo o uspehih društva v zadnjih letih.
V nedeljo bodo imeli domači strelci z okoliškimi strelskimi družinami tekmovanje, popoldne pa bo na pokopališču pri grobu padlih borcev komemoracija. Zaključek praznovanja bo v dvorani doma s kulturnim in zabavnim programom.
Združeni pevski zbori bodo pričeli s proslavo s himno in nato zapeli skupno še dve pesmi. Po slavnostnem govoru bodo s po tremi pesmimi nastopili pionirski in mladinski pevski zbor osnovne šole »Prežihov Voranc« ter dekliški   in  mošla  pevski zbor
srednjih šol. Ob koncu bo nastopil s sedmimi pesmimi še mešani pevski zbor srednjih šol na Jesenicah. Foto-klub France Prešeren iz Jesenic pa bo tudi danes odprl razstavo najboljših fotografij v domu telesne kulture.
- B. B.
Kulturno delo v Radovljici
Delavska univerza Radovljica je s svojimi enotami na Bledu in v Bohinju že pričela uresničevati svoj splošni izobraževalni načrt z različnimi predavanji in kulturnimi večeri v posameznih krajih.
V mesecu decembru bo najprej na vrsti literarni večer o slovenskem dramatiku in zgodovinarju Antonu Linhartu, ki je po rodu Radov-ljičan. V ta namen pripravljajo v Radovljici uprizoritev Županove Micke v recitacijski obliki z opisom njegovega življenja in dela. S tem večerom bodo dostojno počastili  obletnico Linhartovega
rojstva, 11. december. Z Linhartovim večerom, ki ga je pripravila recitacijska skupina delavske univerze itn zveze kulturnih organizacij, bodo gostovali tudi na Bledu in v drugih krajih. V decembru bo na vrsti tudi predavanje Bojana Čebulja Z gledališčem po Belgiji. Avtor bo govoril o letošnjem gostovanju Jeseničanov v Belgiji.
JrVME na Sorskem polju
Kraški pojavi na Sorskem polju? — Doslej odkrili že dve jami! — Bo treba Sorsko polje zdraviti?
Kraški'pojavi na Sorskem polju?
Nekateri časopisi so objavili vest, da se je nenadoma pogrez-nila zemlja na njivi Petra Aliča lz Godešičev pri škofji Loki. Odšli smo v Godešlč k Aličevim, da so nam nekaj povedali o dogodku.
Peter Alič je pobiral korenje. Ko se je tako monotono pomikal ped za pedjo po njivi, je nenadoma zagledal pred seboj praznino. Znašel se je pred luknjo! Pravi, da se nikoli v življenju ni tako ustrašil. Lahko bi padel notri. Kaj bi bilo, Če bi nanjo nagazil konj?
Med prebivalci je zavladal pravi preplah. Kdo ve, ali ne bodo, tudi oni naleteli na kaj podobnega? Da vsaj ne bi prišlo do tega na mestu, kjer stojijo hiše!
Jože Križaj iz Godešiča je pripovedoval: ►►Za luknjo se je zelo hitro raz-vedelo. Moj nečak Janez, se je spustil 6 metrov globoko. Pravijo, da je globoka 10 metrov. Notri je vse mokro. Nadaljuje se proti Savi.«
Jamo v Godešiču je opazil že Križajev iz Sv. Duha, ko je spremljal nekega italijanskega lovca na lovu, a temu ni posvečal posebne pozornosti.
Kaže pa, da to ni osamljen   pojav  na Sorskem
polju. Zvedeli smo, da se je nekaj podobnega primerilo tudi Kušarjevim iz Rateč pred dvema leto-ma.Petinšesdesetletna Ma>-rija nam je povedala:
»Ko smo jeseni orali, se je kobili nenadoma vgrez-nilo pod zadnjima nogama. To je bila še sreča, drugače se ne bi mogla rešiti iz »jame, ki je nastala. Dalj časa smo vozili zemljo in zasipali jamo. Pomladi pa se je zemlja zopet ugreznila. Zasipamo in zasipamo jo, a je ne moremo napolniti. Res škoda, da je ni nihče raziskal. Verjetno je precej globoka.«
• Ni veliko možnosti, da
• bi odkrili na Sorskem % polju   kraške pojave.
• Skoraj gotovo pa je, % da voda izpodjeda po-
VIDA ARH, REFERENT ZA PROSVE-TO IN KULTURO KNO SREDNJA VAS
Do mladine smo krivični
v.
Tu v Gornji bohinjski dolini smo že 1944. leta, za časa vojne, začeli s tako imenovano partizansko šolo. Jaz, kot poklicna učiteljica sem bila za to zadolžena. Poučevali smo po hišah. Spomnim se, da so bili otroci zelo navdušeni, ko so se poučevali v slovenskem jeziku, kajti Nemci so bili uveljavili povsod svoj jezik in ob tem tudi svojo ideologijo. Kljub temu, da so takrat otroci zaostali po več let zaradi neurejenega pouka, Je od tistih mojih učencev po hišah zraslo več strokovnjakov s fakulteto.
O današnjih šolah po 20 letih pa bi rekla, da ne bi smeli zapostavljati oddaljenih vasi. Tu je sedaj le nižjerazredna šola. In še nekaj. Zdi se, da so današnji učni programi prenatrpani z raznimi predmeti. Zato mnogi ne izdelajo. V tem smo krivični do mladine. Res je tudi, da današnja mladina išče razvedrila v kinu, z mo-torizacijo itd. Toda mladina Srednje vasi si je lani uredila svoj klub, tam predvajajo ozkotračne filme in prirejajo prireditve. V takih naporih bi morali bolj podpirati mladino. /
Preddvor: £akaj kultura tako šepa
Pri preddvorskem kulturno umetniškem društvu »Matija Valjavec« deluje v glavnem dramska sekcija in folklorna skupina, medtem ko je pevski zbor prenehal z delom zaradi spora med pevovodjo in pevci.
S kulturno dejavnostjo, kakršna je sedaj, res ne smemo biti zadovoljni, še manj
OBČNI ZBOR KUD ZALOG
Kulturno umetniško društvo »Prežihov Voranc« iz Zaloga bo imelo v soboto (27. novembra) v klubskih prostorih šole svoj redni letni občni zbor. Pogovorili se bodo o delovanju društva v letošnjem letu in pripravili program za prihodnje leto. Po končanem zboru bo za vse udeležence družabni večer.
pa z odnosi, ki vladajo v KUD. čudno je to, da nekaterim ljudem, ki so za kulturo veliko žrtvovali očitajo poneverbe in ne vem kaj. Kdor količkaj pozna položaj podeželjskih društev, ve da se tam ne more veliko pone-veriti že zaradi tega, ker so KUD običajno. finančno zelo . slabi. Kultura v Preddvoru trpi zaradi nekaterih ljudi, ki hočejo, da bi bila kultura taka, kakršno oni želijo. Marsikdo je začel v KUD z veseljem delati, a skoro vsak je obupal. Tako se je govorilo na zadnjem občnem zboru. Razprave je bilo malo, tajnika ni bilo, predsednik pa ni hotel govoriti! Kam to pelje? V novem odboru je v glavnem mladina, voljna " delati. Toda, ali jim bodo to voljo spet odvzeli, kot drugim pred
Prihodnji teden v kinu
lje. Prebivalci vasi so preplašeni! Obe jami sta bili usmerjeni proti Savi, kamor je verjetno odtekala tudi voda. Če se bodo pojavi še ponavljali, bo Sorsko polje potrebno temeljito preiskati in morda tudi »zdraviti*.. -P. C.
V prihodnjem tednu bodo na sporedu naslednji filmi:
NEVARNI OVINKI: Italijanski film, ki je v letu 1962 požel v Italiji veliko uspeha in povzročil tudi mnogo vroče krvi. Tema je sodobna, problemska, saj rešuje vprašanje posameznika v družbi, tako kot večina italijanskih filmov. Režiral ga je Dino Rizzi. V glavni vlogi pa igra znani igralec Vitorio Gas-mann.
greh IN CeTJNOST: Ro-
ger Vadimm, zanimiva tema* ter večje število ostalih sodelavcev, ki spadajo v takp imenovani »novi val« in ki si je v svetu v zadnjih letih pridobil veliko ugleda, obljubljajo zanimivo in kvalitetno filmsko stvaritev. No-vovalovskih filmov Žal pri nas že nekaj časa ni bilo na
sporedu. Prav zato pa bo film gotovo deležen še veliko večje pozornosti.
GRENKI DEL REKE: Jugoslovanska filmska novost, ki je nastala pod pokroviteljstvom AVALE FILMA. Režiral je Jovan Zivanovič. Če ne drugega, pa kvalitetna igralca, kot sta Ljuba Tadič in Pavle Vujisič obljubljata zanimive igralske kreacije.
Prav tako pa bo na sporedu še nekaj filmov iz tega tedna. V ponedeljek in torek, torej v času praznovanja, pa se bodo zvrstili še številni jugoslovanski filmi. Za najmlajše gledalce pa bosta na sporedu Se filma PRIGODBE TOMA IN JERRYA (ameriški) ter film KDO JE REKEL »MI-JAV« (sovjetsko-romunski). Oba dva sta risana in v barvah, -šp
njimi? Zakaj toliko prepirov med kulturniki, še tam, kjer bi se lahko šli kulturo, jo zaviramo. Komu je to v prid? Mogoče peščici ljudi,, večini pa prav gotovo ne. Tako govore ljudje v okolici Preddvora in tisti, ki so v kulturi že delali, a so morali odnehati. — iK
Filmi, ki jih gledamo
Od tod do večnosti
Dolgoletna naprezanja naših distribucijskih hiš so kontno rodila uspeh; odkupili so film OD TOD DO VEČNOSTI. Ustvarjalca tega filma, ki so našli pobudo v istoimenskem romanu lamesd Jonesa, je vodila ena sama misel: narediti film z močno igralsko zasedbo, ki bo privabljala številne gledalce. Režiserju Fredu Zinnemanntt pa je uspelo še precej več. 0 tem najbolje govore nagrade. Osem oscarjev, ki jih je film dobil in ki so v tistem času res še bili merilo za kvalitetne filmske dosežke, so nagrade, kakršnih je bilo deležno le malo filmov.
Ekranizacije literarnih del so v, pretežni meri veliko slabše od literarne predloge. Žal moramo tako reči tudi za ta film. Ostala je fabula. Pretresljiva in življenjska. Za to pa ima vseeno največ zaslug avtor knjige in ne avtor scenarija. Več ali manj obrtniški prijemi režiserja in kvalitetna igralska zasedba zagotavljajo le obrtniško dodelanost in nekaj kvalitetnih igralskih kreacij, vendar je film kljub temu vreden ogleda. Saj je prav gotovo za vsakega zanimivo videti, kako govore Američani sami o njihovi vojski, ki prav v zadnjem času povzroča številne skrbi vsem narodom na svetu.
B. Sprajc"
T« dni po svvtni
Svetovna konferneca
Politični odbor generalne skupščine OZN je izglasoval sklep o sklicanju svetovne konference za razorožitev. Ta konferenca ne bi smela biti kasneje kot leta 1967. Na sedežu svetovne organizacije je ta sklep vzbudil zelo ugoden odmev. Sedaj mora samo Se generalna skupščina potrditi razpoloženje, ki ga je Izrazil politični odbor. Ta sklep je prav gotovo eden najpomembnejših zaključkov letošnjega jubilejnega zasedanja.
Smrt belgijske kraljice
Pretekli torek zvečer je v Bruslju umrla 89-letna belgijska kraljica mati Elizabetha. Ob smrti belgijske kraljice je predsednik republike Josip Broz Tito poslal belgijskemu kralju Baudoinu sožalno brzojavko.
Nov satelit
Pretekli torek so v Sovjetski zvezi izstrelili nov eksperimentalni zemeljski satelit kozmos 96. Satelit obkroži zemljo v 89.6 minutah in se od nje najbolj oddalji 310 km.
Nesreča v rudniku
V francoskem premogovniku pri kraju Alibiju je prišlo v sredo do eksplozije. Pri tem ee je po uradnih poročilih 6 rudarjev smrtno ponesrečilo, več pa jih še pogrešajo.
Reformirani oglasi
(Piše V. N., doktor potrošniških ved)
Banke! Z uvedbo novega dinarja boste pridobile pri prostoru v vaših velikih trezor-jih. Miren samec želi skleniti podnajemniško pogodbo za skromen kotiček v eni od blagajn, lahko tudi delno polni. V prostem času prešteva in zlaga denar. Ponudbe pod šifro »Toplo sožitje«.
_ _ _ /■
Vrtam luknje v republiških in občinskih proračunih. Naslov pod »Nove mere.«
Na poti v reformo smo izgubili dotacije. Pošten najditelj naj jih vrne Kulturnemu klubu v Slehcrnicah.
Zakaj so dali odpoved av-tomehaniku Jerneju? Berite napeto pripoved, kako se je izigrani Jernej z avtostopom podal v Beograd, da bi se pritožil proti samovoljnemu odpuščanju delavcev in razkrinkal sladko življenje v podjetju! V vseh kioskih naš novi barvasti strip »Avtome-hanik Jernej in njegova pravica«. Riše akademski slikar Pepe Zmazek, piše I. C. Založba »Nova knjiga«.
Krajšamo pasove in zožujemo hlače po najnovejših merah. Krojaški salon »Cene«.
Eksperimentalna televizija
eksperimentira tudi s cenami
Od letošnjega 1. decembra bomo v Sloveniji plačevali radijsko naročnino po 700 dinarjev na mesec, naročnino za televizor pa po 2.200 dinarjev. Gre torej za precejšen skok cen, ki ga pri RTV Ljubljana opravičujejo predvsem s tem, da so dosedanji materialni okviri bili preskromni za rast in razvoj radiodifuzne službe v Jugoslaviji.
Razen tega je bila letos radijski in televizijski hiši zmanjšana dotacija iz republiškega proračuna, in sicer kar za dobro polovico, od 400 na 179 milijonov dinarjev.
Nova radijska in televizijska naročnina naj bi končno tudi omogočila, da bo zavod lahko sorazmerno hitro razširil drugi radijski program ter vsebino izboljšal televizijski program. Hkrati bi s temi sredstvi ustvarili tudi možnosti za sprejem televizijskega signala po vsej Sloveniji. # Kaže,   da   so argumenti
tehtni. Toda o tem so prav gotovo vedeli že poprej, natančneje konec julija, ko so mnoga podjetja in ustanove »popravljala« cene svojih storitev. Tedaj je tudi jugoslovanska RTV predlagala nove naročnine med drugim povišanje televizijske naročnine na. 2.000 dinarjev. Ta predlog so že avgusta v drugih republikah sprejeli in uveljavili. Samo v Sloveniji ne. Mar zato, da so sedaj lahko naredili še en korak naprej?!
Nova moda 1966
Zamenjam garnituro velikih žlic za šest kavnih žličk. Ponudbe pod »Reformirana usta«.
Zaradi prehoda na brezmesno hrano prodam dobro ohranjeno zobno protezo. Jaka Vegetarijanec, Pot v reformo 13.
Knjižnice! Zaradi trenutne nezainteresiranosti publike prodamo po močno znižani ceni vso zalogo knjig »Kako shujšati« in »Meso na 100 načinov«.
Najmlajša študentka
Sonja Lerner je najmlajša študentka v Moskvi. Stara je 15 let in študira na matematični fakulteti moskovske univerze.
Sonja je začela hoditi v šolo tako kot vsi otroci — ko ji je bilo 7 let. Toda pokazala je izredne sposobnosti za matematiko. Zato je kar hitro »napredovala«. Peti, sedmi in deseti razred je praktično kar »preskočila«.
Razen z matematiko se Sonja zelo rada ukvarja tudi z gimnastiko in je odlična športnica.
Hrup za nič
Ko se je mlado dekle iz Zevenaara na Nizozemskem ponoči vračalo z zabave, je opazilo, da ji nekdo sledi. Vsakič ko se je obrnila, je neznanec skočil za bližnje drevo. Vsa trda od strahu je prišla domov in brž poklicala policijo, ki je ugotovila, da je dekleta zasledovil njea oče. Skrbni oče je potem, ko so ga zaslišali, povedal, daje bil v skrbeh za svojo hčer, vendar se spotoma ni hotel izdati.
Combe kriv umorov?
Leopoldvilski radio je obtožil včeraj bivšega premiera Combeja, da je dal umoriti najmanj tisoč Kongožanov, posebno še oseb v vojaški službi. Radijska postaja v Leopold-villu pravi, da so vojaške osebe razorožili, potem pa jih je čombejeva policija, ^sestavljena iz plačancev, množično ubijala. Radijska postaja zatrjuje v svojem poročilu, da sta »Combe in Kalondži glavna kongovska zločinca, morilca in izdajalca, ki sta zagrešila gnusne zločine proti kongovskemu narodu.«
IJIĐ.IE IN DOGODKI'
Zahodni Nemci se, kaže, ne morejo pomiriti s tem, da ne bi držali prsta na atomskem gumbu. Za vsako ceno skušajo prepričati svoje zahodne zaveznike, da je v interesu celotnega zaho da, da Bonn dobi atomsko orožje — pa čeprav končno samo posredno, preko multilateralnih atom-' skih sil v okviru atlantskega pakta.
Zato se je zunanjemu ministru Sehroderju močno mudilo v Pariz in London, da bi med drugim zvedel predvsem za mnenje atlantskih- partnerjev o tem vprašanju. S tem je seveda pripravljal teren za obisk kanclerja Erharda v Wa-shinglonu, hkrati pa »agi-iiral «7.a glasove ali pa vsaj za blagohotno stališče na sestanku obrambnih ministrov   NATO.  Sestanek bo
Vi vse dobro za vse
jutri ,torej v soboto, v Parizu.
Da je Pariz vzvišeno molčal o teh zadevah, je spričo francosko-nemških odnosov razumljivo. Bolj je presenetilo Nemce stališče Londona, ki nikakor noče spremenili svojih dosedanjih stališč do atomske oborožitve, oziroma bolje rečeno, do atomske razorožitve.
Vsakomur, ki pametno presoja svetovni položaj, je namreč jasno, da bi vsaka razširitev atomskega kluba praktično odmaknila možnost slehernega sporazuma med velikimi silami. Se več! Samo korak v tej smeri bi lahko sprožil cel plaz. Tega pa nihče ne želi niti ne more tvegati.
Kaže, da tako stališče zahodnih partnerjev vpliva tudi na spremembe v ameriških stališčih do tega problema. ZDA so bile od začetka pobornice za oborožitev nemške vojske z atomskim orožjem. Po poročilih, ki so zadnje dni razburila svetovno javnost, Nemci celo že razpolagajo z orožjem z atomskimi glavami. Tega uradno nihče ni zanikal; Pojasnili so samo, da tega orožja nikakor ni moč uporabljati brez dovoljenja nja predsednika Johnsona. Vprašanje je le, kdo bi ga vprašal, če bi šlo zares.
Morda prav ti pomisleki tudi pri Američanih razblinjajo    idejo    o razširitvi
Po volilni zmagi je kancler začel s splošno kampanjo za varčevanje. Spričo gospodarskih težav, ko začenja počasi kopneti gospodarski čudež, je to nujno. Kljub temu je ta akcija naletela v nemški javnosti na odpor in za-smeh. še zlasti zato, ker so volilne stranke o teh problemih pred volitvami molčale kot grob.
atomskega kluba. Ne da bi hoteli odbiti Nemce, vendar skušajo počasi najti rešitiv, ki bi naj ne izpolnila nemških pričakovanj. Menda je prav zategadelj Johnson preložil Erhardov obisk na prve dni decembra (2. in 3.). Kaže, da bo počakal na obrambnega ministra Mac-Namaro ,ki se bo dotlej zanesljivo vrnil iz Pariza. MacNamara bo ob povratku dobro informiran o tem, kako gledajo ostali atlantski partnerji na ta problem, predvsem Francozi in An^ gleži. Nemara se bo MacNamara prav zato na poti v Pariz za en dan ustavil v Londonu.
Silna zadrega med zavezniki je morda le znak, da se ne bo iz vsega izcimilo kaj dobrega za Bonn. Če so naša ugibanja realna, potem bo to prav gotovo dobro — za svetovni mir. ABC
■
J
Po Prešernovih stopinjah
Prav v teh dneh bo minilo že drugo leto, kar tako, iz tedna v teden, spešimo po poteh, ki jih je pred sto in več leti prehodil naš veliki rojak. S teh poti in iskanj je nastalo v teku lanskega in letošnjega leta, do današnjega dne, čez sto sestavkov. Zato se res smemo vsaj malo oddahniti, da nam ne zmanjka sape!
NAČRTI, NAČRTI...
To pa se ne sme tako kmalu zgoditi, saj bomo kaj hitro morali znova na pot. Na pot v Ovčjo vas v Kanalski dolini, kjer je nazadnje služboval pesnikov brat Jurij in ima že ohranjen nagrobnik s slovenskim napisom. Čeprav je Ovčja vas že celih 47 let italijanska Valbruna... In v bližnje Vodice pri Skaručni moramo stopiti, kamor se je poleti 1. 1837 zatekel pesnikov oče šimen Prešeren. Res zatekel, da bi ubežal prepirom v domači hiši v Vrbi. Hotel je najti mir pri svojem bratu, župniku Francu — a je še isto leto umrl in bil pokopan v vodiški zemlji, daleč od Ri-bičevine. Povedati moramo kaj o zanimivih Prešernovih vožnjah z brodniki od Borovnice do vasi Save po Ljubljanici in Savi. Od strica Jakoba, župnika v Borovnici, pa do Franca, župnika na Savi pri Litiji. Potem nas čakajo še poti v Leskovec pri Krškem, do Bušeče vasi in Dra-
škovca pod Gorjanci, pa še kam, do koder so nekoč vodile pesnikove stopinje.
Med premišljevanja, ki so se nam utrnila ob iskanjih in najdbah, smo v svoja kramljanja kar nehote trosili tudi predloge. Zares, kar obilje -predlogov, ki pa jim je bil smoter en sam: ohraniti vse, kar je s Prešernom v zvezi ter poveličati Vrbo in Kranj, prvo in zadnjo pesnikovo življenjsko postajo. Hkrati pa nas je ob vsem tem pisanju vodila tiha misel, sodobni generaciji intimnejše približati Prešerna. Kajti sleherna slovenska generacija bo dojemala Prešerna po svoje, vsaka bo našla v njem nove lepote in nove moči za lepši pogled v bodočnost.
Tako, nekako spotoma, smo v svoje sestavke vpletali predloge in hiteli naprej. Zato je sedaj res že čas, da pogledamo itn poizvemo, če je kaj storjenega in če ni naš glas zamrl brez odmeva ...
Naštejmo sedaj vsaj nekatere take misli, za katere smo rahlo upali, da so dobre, opravičljive in izvedljive brez posebnih in velikih stroškov.
PREDLOGI:
— restavriranje in prepariranje že resno ogroženega Prešernovega nagrobnika; ka-• men razpada vsako zimo bolj in bolj, potrebna je vsaj preprosta zaščitna strešica; črke napisa bi morale biti vedno znova in znova obnovljene, pozlačene;
— pred nagrobnikom naj bi bila urejena cvetna gredica, četudi na račun kar preširoke in preravne poti; sedaj pravzaprav stopamo po grobu;
— prostor,/kjer je bil Prešeren najprej pokopan, je dejansko vsrkal pesnikove življenjske moči in dal prvo zavetje njegovemu neiztrohnje-nemu srcu; predlagali smo, in to kar večkrat, da, bi ta prostor ob zidu, takoj desno od vzhodnega vhoda, označili z negovano cvetlično gredo, na zid zraven pa pritrdili belo marmorno ploščico z napisom: »Pod to rušo, na tem prostoru, je od 10. 2. 1849 do 21. 7. 1852, počivalo truplo doktorja Franceta Prešerna. Tu je bil prvi njegov grob«.;
— ne zavedamo se prav, tako vsaj kaže, razkošne sreče, da sta ohranjena na območju Kranja, v šmarlnem, kar dva nagrobnika s Prešernovim besedilom v verzih; to
— znan je že splošno grd škandal s skrajno zanemarjenim ljubljanskim Navjem; prav bi bilo rešiti vsaj one nagrobnike, ki se jih je dotaknil Prešernov pesniški genij; vsaj v odlitkih moramo dobiti v Kranj Korvtkov, Linhartov in Čopov epitaf; vzidali bi jih v dvoriščno steno Prešernovega muzeja;
— pa ko smo že pri nagrobnikih, nikakor ne smemo mimo še dveh, ki zapuščeno propadata, prvi na šmartin-skem, drugi na kranjskem novem pokopališču; to sta nagrobnika rodbin, ki sta bili s Prešernom v tesnem prijateljstvu zvezani; o šempetrskih plemičih Vestih pa o kranjskih gospodarstvenikih Plci-vveissih, smo že nekajkrat obširnejše govorili; vsaj napise na njihovih nagrobnikih pa bomo morali res obnoviti;
— predlagali smo tudi, da bi se del sedanje Tavčarjeve ulice, od Čolnarja pa do hotela »Evrope«, preimenoval v Pleiweissovo; po začetniku kranjske tekstilne industrije, Valentinu Pleivveissu, nekdanjem tkalcu s Trstenika, pa hkrati po sinu njegovem, prav
Grob Ernestine Jelovškove, Prešernove hčere, na ljubljanskih Žalah
sta nagrobnika župniku s Sv. Jošta Francu Julianiju in šmartinskemu župniku Juriju Kalanu; oba nagrobnika sta zanemarjena, posebno Juliani-jev je že tako zapuščen, da je tik pred razpadom; ali bomo res pustili propasti kamen, v katerega je vdihnil Prešernov genij svoje besede? Tem bolj neodpustno, ker se imamo prav Julianiju zahvaliti za znameniti Prešernov napis na zvonu, ki se še dandanašnji »glasi s svet'ga Jošta lin«;
— predlagali smo tudi, da bi prenesli zemske ostanke Prešernove hčerke Ernestine z njenim, za čuda do današnjega dne ohranjenim nagrobnikom v Kranj, v bližino njenega očeta ...; preganjana nezakonska Tinka, bi naposled le našla svoje pravo mesto;
tako Valentinu Pleivveissu, ši-rokogrudnem mecenu, ki je z Dunaja pošiljal velike vsote za redne podpore kranjskim revežem  in za omogočenje študija kranjskim otrokom; pa še po drugem sinu, Konradu Pleivveissu, bi smeli imenovati ta del ulice; saj je bil mož ne le pesnikov najtesnejši kranjski prijatelj in stalen klient njegove advokatske pisarnice, pač pa tudi eden najbolj vidnih naprednjakov in revolucionarjev pri nas v 1. 1848; in če je teža teh dveh tPleivveissov le še premajhna, imamo tu  še Konradovega vnuka Mirka Pleivveissa, slovitega mornariškega oficirja, ki se je 1. 1941 s potopitvijo vojnih ladij in z razrušenjem vseh obalnih utrdb severnega Jadrana  hrabro, zoperstavil laškemu okupatorju; še žive-
mu so v Selcih pri Crikvenici postavili Mirku Pleivveissu spomenik hvaležnosti in ponosa. Le zakaj prav tej ulici Pleivveissovo ime? Tu so imeli pred dobrim stoletjem Plei-vveissi skoro vse svoje poslovne hiše, skladišča in tkalnice; v tej ulici je, pred hišo Valentina Pleivveissa, danes Tavčarjeva ul. st. 25, posedal naš France in se pogovarjal s starim »Plajbesom«; saj sta si bila v ulici skoro soseda!
ULICA V ZAGREBU
A glej, ko tako predlagamo poimenovanje ulice po starem gospodarstveniku Pleiwcissu, če je že ime doktorja Janeza Bleivveissa, nekdanjega očeta slovenskega  naroda nekako nepopularno, nam iznenada pride v roke mariborski »Večer« z dne 5. novembra t. 1., kjer v uvodniku »Jugoslovanski šarm« zasledimo podatek, da znana napovedovalka toul-turnih oddaj zagrebške televizije Sanda Langerholz (po očetu slovenka iz Medvod!) stanuje v komaj rojeni zagrebški Bleivveisovi ulici št. 18; to je ena izmed modernih ulic novega Zagreba! Očem skoro   nismo  verjeli spričo dejstva, da sta Ljubljana in Kranj že pred leti odpravila Blei\veisovo cesto ozir. Blei-vveisovo ulico; staremu Blei-vveissu, ki je vendar skoro pol stoletja, prav v dobi preporoda, stal v središču vsega Kulturnega in političnega življenja na Slovenskem z delom ali z bojem, se s tako potezo nismo oddolžili. S svojimi   »Novicami«   je Bleivveis pravzaprav združil Kranjce, Štajerce, Korošce in Primorce v narod z enakim knjižnim jezikom;  z odločno uvedbo gajice je za vselej odpravil črkarsko zmedo med Slovenci; a zdaj, ko še Zagreb priznava Bleivveissovo ime, ima v Ljubljani na hiši, v Ciril-Metodovi ulici št. 15, kjer je stanoval več desetletij, spominsko ploščo, vzidano 1. 1891 — in pa nagrobnik na zapuščenem   Navju;   v Kranju, svojem rojstnem mestu, pa prav ničesar ...;
Zato bo gotovo pravično, če bo vsaj prihodnji čas omilil nekatere pretrde črte, ki so jih zarisale strankarske strasti preteklega stoletja v oceno Bleivveissovega dela; res ni bil drzen bojevnik pa tudi reformatorskega poleta je manjkalo njegovemu značaju; a bil je Človek, ki se je boril dosledno in vztrajno za pravice slovenskega naroda, bil je delovni predsednik prebu-jajočega se slovenskega kmeta in rokodelca; ni napadal z drznim naskokom, branil se je z žilavim odporom, ne da bi se umaknil za ped, ko pa se mu je zdel čas ugoden, je oprezno korakal naprej in zasedel sovražno postojanko. Odlikovala ie Bleiweissa resna
moška volja, sanjarstvo je odklanjal; zares smo morali o tem rojaku, ki s svojim delom ni zaslužil hladne pozabe, kdaj kaj več povedati; bil je vsekakor prosvetljenec; četudi konservativen v nekaterih smereh.
Ko smo že govorili o preimenovanju ulic, naj še to povemo, da ni prav, če smo iz starega Kranja črtali La-verjevo ulico (Ljubljana jo ima!) da nimamo ulice Josi-pine Turnograjske, nežne pes-" niče s Turna pri Preddvoru (Ljubljana jo ima!); da pa imamo nesmiselno Pot na kolodvor (namesto »Na dur-cah«), Ljubljansko cesto (namesto »Jelenov klanec«), selivko Poštno ulico in še nekatera neprimerna imena; sicer pa bi moralo obveljati načelo: v starem Kranju ulice in trgi z zgodovinskimi imeni, v novem Kranju pa sodobna imena;
Ali je spominski obelisk pesnici Josipini Tumograjski v Preddvoru očuvan in obnovljen? Ali piše kaj o tem' tudi v novem prospektu?
In še in še smo med vrsticami naših kramljanj predlagali, prosili, svetovali; potem pa čakali, čakali in obupovali.
ZGOLJ PRIVID?
V trpki grenkobi smo se spraševali: ali ne bi bilo bolje utihniti, umakniti se? In bolj zložno živeti, ne pa ostajati iz dneva v dan bolj praznih rok in grenkega~srca.
A glej! Iz sivine takih misli se nam pred očmi zjasni veliki imperativ, ki ga je izpovedal za sebe in za nas slikar in modrec Rihard Jakopič. Ne živimo samo zato, da bi se imeli dobro na svetu, ampak da izpolnimo naloge, ki nam jih je življenje določilo, naročilo, zaupalo. Da skrbimo in delamo za prihodnost človeštva. Zakaj, tega za zdaj ne vemo. Vemo pa, da brez vzroka in namena ni ničesar v življenju.
Pred očmi nam je nenehno Prešernov Kranj: kulturno, napredno mesto, ki ga vodijo misli iz Zdravi j ice; harmonična podoba mesta, ki ceni in neguje zgodovinsko jedro starega Kranja, obenj pa gradi nova, sodobna naselja in industrijo. Kranj, s čudovito " lego na skali med sotočjem deročih voda in z zasneženimi gorami krog in krog. AU ni tak privid Prešernovega Kranja, našega VVeimarja; Kranja, kjer je razvit kulturni turizem, snaga ulic, trgov in dvorišč brezhibna, fasade starih hiš z občutkom obnovljene, namesto trgovskih firm na deskah okusni izveski, na trgih vodnjaki ali pa sporne^ niki, skratka, vse nekam prav in estetsko urejeno. A žal, to je za zdaj le še privid. A vendar privid bodočega Kranja, Prešernovega Kranja!
ČRTOMIR ZOREČ
NAKLADANJE NA VOZ
10
Nakladanje na vozove je bilo včasih prava umetnost. Takrat, ko so kmetje imeli izključno vozove z lesenimi ln okovanimi kolesi in ko so bile poti na polju in v gozdovih v glavnem slabi kolovozi, je bilo treba voz pravilno naložiti in trdno povezati, da se ni razsul ali prevrnil. Kmetje pa so pri tem gledali tudi na to, da je imel naložen voz lepo obliko. Ali ni bil lepo naložen voz snop j a, ki so ga peljali z njive h kozolcu, zelo podoben  gorenjski  avbi na
glavi brhkega deklica?
Zanjice so na njivi zložile snop je tako, da so bile ritine obrnjene navzgor, proti prednjemu koncu voza, klasje pa proti dnu voza. Na ta način so bili snopi naloženi tudi na vozu Ln so tako med vožnjo h kozolcu pri tresenju sami lezli proti dnu, med lestve. Nakladati so začeli spredaj; spredaj je bilo tudi najvišje naloženo, nato pa položno vse nižje proti zadnjemu koncu, kjer je bilo treba z verigo trdo pri-
TO IN ONO
IZ POŽENKA
Ker Ste o Poženku pred nedavnim pisali, bi o tej zanimivi vasici, ki ma 41 hiš in v kateri je že 25 motornih vozil, še jaz rad napisal nekaj zanimivosti o ljudeh.
Pri Drobižu, po domače, je tnati stara že 88 let pa pride še velikokrat v Cerklje; tudi krompir še prebira brez očal, vdane šivanko, lušči koruzo in jo sama navezuje. Pri tej hiši imajo hlev pod hišo, vendar je zidan.
še pred nedavnim sta bila v Poženku dva mlina in dve žagi, sedaj pa dela le še en mlin, pa še ta malo.
Zanimivo je, da v tej vasi umre malo ljudi starih in z dolgo boleznijo. Naj naštejem nekaj nesrečnih prime-merov: Jože Pave (Punkovc) je padel z voza in kmalu umrl; Martin Brgant (Mlinar) je v Cerkljah padel v graben in prav tako oče, ko je iel s Senturške gore in je padel pod breg ter se ubil. Takih in podobnih nesreč je bilo še veliko. Tudi letos je šlosarjeva hčerka utonila v potoku Pšata. Pri Mehevc je doma 71-letni Jcolar Aleš Grkman; roke se mu že tresejo, pa še vedno tolče v svoji mali delavnici. Ljudje ga zelo upoštevajo; vsak pravi, da naredi najhitreje in najceneje. Ajdovčeva Julka (piše se Globočnik, stara pa je 62 let) je sama, ima
pokvarjeno nogo, pa še vedno redi in pita tri glave živine. Hišo ima še leseno. Vedno tarna: »Ne vem, ali bom še kaj mogla ali ne! Da bi mi vsaj davke malo zmanjšali!«
Na Poženku je 11 betonskih kozolcev, ostali so leseni; s slamo krit ni nobeden.
Martin Štern, Cerklje
peti zadnje snope, da se ni žito stresalo. Ce je bila pšenica »jezna«, to je zelo zrela in suha, in so zato rese na klasju štrlele narazen, je bilo težko nakladati, ker je snopje lezlo kvišku in se je med vožnjo prenekateri voz razsul kot škaf brez obro-čev. Tak voz je bilo zato •veja preveza ti z vrvjo tudi po dolgem čez vrh.
Suho žito s kozolca so nakladali spet na drug način, in sicer počez čez lestve v dve vrsti, tako da je bilo klasje znotraj, na sredi voza. Povrhu sq ga zložili samo po sredini in z žrdjo trdo povezali. Tak voz je bilo treba posebno skrbno naložiti, da ni bi.l postrani, sicer se -je rad prevrnil. Pri mlatvi so ga potem ocenjevali, kako je naložen;, marsikatera zbadljivka je padla na račun slabo naloženega voza, lopo naložen voz pa je bil ponos deklet, ki so ga običajno nakladale.
Tudi  nakladanje  sena je imelo  svoja  pravila. Senen voz je imeTposebno lepo obliko, če je bil na sprednjih vogalih za eno vrsto, na zad-
njih pa za dve vrsti više naložen, kot po sredini. Tudi žrd je bolj prijela, če je bilo s koncema višje naloženo.
Tako kot seno se naklada tudi stelja (mah, resje).
Poseben način nakladanja zahtevajo drva, debla in veje, posebno, če so krivenčaste. Pri nas imamo gozdove pri Besnici, do tja pa je kar 10 km daleč ali dve uri počasne hoje. Včasih je bila pot slaba Ln še polno klancev je bilo na njej, zato se ni dalo dosti peljati. Norma za en voz je bila pol klaftre izdelanih drv. Tak voz je bilo treba posebno skrbno naložiti In spredaj ter zadaj dobro »porajkljati«.
Gnoj smo vozili večinoma v pletenih koših, s parom pa tudi v lestvah. Tudi gnoj
je moral biti lepo naložen, da je imel voz lep in raven vrh. S koši smo vozili večinoma tudi »srovino«: repo* peso i.n korenje, pa tudi ve» krompir. Koš je bil tudi splošna mera, s katero smo ugotavljali pridelek krompirja. Takšni koši so bili pri nas pleteni iz smrekovih vej, te veje pa# so morale biti dolge in tanke in bolj aH manj gladke. Strokovnjaka za izdelavo takih košev sta bila Vodnjavov Peter iz Zer-javke in Jurjev Janez iS Cirč.
'Danes, ko so zaradi boljših poti in »gumiradelnovc odpadle težave s prevozi, se na lepo obliko in na pravilno nakladanje ne pazi več toliko.
Janez Kozina, Kranj
PŠENIČNA SLAMA ZA STREHE
Doma sem iz vasi Breznica, ki je pol ure hoda oddaljena od Zirov, sedaj pa sem zaposlena v Skofji Loki. Breznica ni velika vas in slamnaiih streh danes tam ni več, v mojih mladih letih pa so,bile še vse. Dobro se spominjam, kako smo leta 1926 našo hišo prekrili z opeko. Delo krovca je opravljal oče sam, ki Je bil samouk.
Skopo za tako streho sem pri sosedu več let pomagala pripravljati. Pri nas smo za slamnate strehe uporabljali le pšenično slamo, ker je pšenica bolje uspevala kot rž. Pšenica je morala biti stoječa, to pomeni, da na njivi ni polegla. Že pri žetvi smo morali delati manjše snope; da se pri škopanju, kot smo temu rekh, slama ni preveč
uničila. Pri tem delu je bilo treba z eno roko objeti snop pri klasju, z drugo pa v obliki grabelj očistiti slamo; to je bilo zelo boleče zaradi ostre suhe slame. To delo smo opravljali tudi po več dni, kakršna je bila pač letina. Dobro še vem za star običaj pri tem delu: med opoldanskim počitkom smo nosili drug drugemu nastavljati škarje; to je bil preprosto zbit križ iz dveh kosov lesa, ki je pomenil, da je tista skopa .grda. Gorje pa tistemu, ki se je tako ponor-čeval in so ga pri tem delu dobili.
S prekrivanjem slamnate strehe je bilo veliko dela. Moj še živeči 82-letni oče pravi, da je priden krovec naredil 16 do 20 kvadratnih metrov strehe na dan, za en kvadratni meter pa je porabil približno 60 kg slame.
Zofka Pagom Skofja Loka
KROVEC O SVOJEM DELU
i
Matevž Rlhtaršič s Troblje št. 15 v Poljanski dolini, ki je star že 69 let, je našemu dopisniku Jelku Kristanu takole pripovedoval o svojem delu:
Prekrivanja slamnatih streh me je naučil oče pred približno 40 leti; ko je hodil k sosedom in po okoliških vaseh popravljat strehe, me je vedno vzel s seboj, da sem mu pomagal. Dela je bilo včasih zelo veliko, saj so bile vse hiše prekrite s slamo. Tudi sedaj je dela še vedno dovolj, vendar manj kot včasih.
Od orodij, ki sem jih uporabljal pri tem delu, naj omenim streharsko lopatico za uravnavanje sla-
me, kol za raztegovanje poravnane slame in za dviganje prekel in kljuko za osebno varnost. Za škopnike so še do pred nekaj leti uporabljali rže-no slamo, zdaj pa je prišla v veljavo bolj pšenična, ki je sicer nekoliko slabša, toda rži kmetje skoraj ne sejejo več.
Slamnata streha je bila zelo trpežna, tudi do dvajset let nekatere ostanejo.
Po vojni so ljudje prekrivanje s slamo zelo opustili, kljub temu pa ima v našem kraju skoraj vsaka hiša še kaj s slamo kritega;, če ni to hiša ali hlev, je pa šupa, kozolec, uta ali kaj drugega. Jelko Kristan, Hobovše
Krovec iz Kranja
Tudi v Kranju še živi človek, ki zna prekrivati slamnate strehe in ki jih tudi še prekriva, če le najde delo. To je 62-letni Janez Jerman s Primskovega (Kokrški log 4), rojen pa Je v Moravčah, kjer se je
pri očetu tudi naučil stre-hariti. Je izučen krovec, vendar ni skozi opravljal tega dela; bil je v gozdni slnžbi in je zdaj upokojen, še letos je prekrival slamnate strehe na Beli in v Strahinju.
Naša stalna rubrika »Gorenjski kraji in ljudje« je naletela na velik odziv v javnosti. V uredništvu se je nabralo toliko dopisov, da smo ob prazniku sklenili še posebej odstopiti eno stran za ta namen. Brž ko bo dopisov spet dovolj, bomo storili enako.
D29A
OEZERNIK
Gorenjski kraji in ljudje
BELA PRED 50 LETI
RADA PREBIRAM TOLE VAŠO RUBRIKO IN VAM ZANJO TUDI SAMA POŠILJAM KRATEK PRISPEVEK. CE JE PRAV GA OBJAVITE  ČE NI PA NE.
113. Ko se je Peter vrnil iz bolnišnice, nekaj tednov ni smel leteti. Zaradi poškodbe na glavi mu je zdravnik polete zabranil. Zdaj je žalostno taval po letališču in ves nesrečen opazoval tovariše, kako so plavali nad njim po zraku. »Najbolj pa me jezi, da sem se moral ponesrečiti prav na zemlji,«_se je naglas togotil sam nad seboj. Stari mehanik, ki je stal za njegovim hrbtom, se je gromko zasmejal: »Fant, pilot se ponesreči vedno šele na zemlji. Dokler je v zraku, je varen kakor dete v maminem naročju.
PANORAMA
114. —Tisto zgodbico menda poznaš, kako je mati pisala sinu letalcu: »Sinko, letaj počasi in nizko,« mu je naročala. Jaz pa ti pravim: leti visoko in hitro, pa boš dolgo nosil celo glavo po svetu. Tako je s to reč jo, da!«< — Mehanik si je zavihal rokave in odprl pokrov motornega letala, ki so ga že več dni popravljali. Peter,se je hitro sprijateljil z novim znancem. Poslej je prebil večino prostega časa v lopi pri mehanikih. Tudi oni so bistrega fanta vzljubili in kmalu si lahko slišal:
115. Peter, daj mi kombinirke! Pek^esi ključ sedemnajst, primi tale vijak, Pete bj kontakt! Fant, saj niti nisi tako neroden!« # ie žarel do ušes in pomagal. Motorno letalo gfeda čisto nekaj drugega kakor jadralno. Tu i uiotor, ki mora brezhibno in precizno delovati ^ v zraku ti ni nikoli dolgčas zaradi tišine, Me obdaja.- Ze motor poskrbi, da je ropotanja «d»doiolj. Kaj pa, če se motor skuja? Se ne sme! w so na letališču mehaniki.
116. Ze od daleč, ko je letalo še v zraku, spozna mehanik po zvoku, ali delujejo motorji pravilno ali ne. Po vsakem poletu jih skrbno pregleda. Vse, kar bi lahko povzročilo motnje, je treba že sedaj popraviti. Pilot v zraku ne more reči potnikom: »Oprostite ,nialo bo treba izstopiti, nekaj se je zataknilo. VSment, lepo bi se mu zahvalili za tako vožnjo. Stari mehanik je položil svojo lopatasto dlan na fantovo ramo: »Peter, dobro si zapomni, kaj ti pove stara letalska sablja: Uči se natančnosti pri vsakem opravilu že sedaj, ko si mlad!«
Avtomatsko pristajanje letal
6e malo, pa bodo piloti brez posla — Z Novim letom prva letala z novo napravo
Pilot se brezbrižno zavali na sedež in skupno z ostalimi stotimi potniki gleda ■ako se veliko reakcijsko »etalo   spušča   in usmerja
proti pristajalni stezi ogromnega letališča blizu Washing-tona. Nobeden ni za volanom vse dotlej, dokler se letalo me dotakne pristajalne steze po izvrstno izvedenem pristajanju.
Ta prizor, ki se od nedavnega vse bolj pogosto pojav-
lja na ameriških letališčih, drugi v končni fazi razvoja.
*JU . i_. r7rr^.-i:      An;icani nnclsin
bo kmalu postal povsem običajen pojav. Nekoliko sistemov za avtomatsko pristajanje, v katerih elektronski računski stroji opravljajo vlogo pilota pri pristajanju, že čaka, da jih vgradijo v pot-, niška letala, medtem ko so
Električni šok za alkoholike
Človek z jeklenimi žicami okrog glave, ki so bile spojene • posebnim električnim aparatom, je vzel v roko čašo vina, Jo dvignil in srknil požlrek. V tem trenutku je začutil, kako mu stresa telo 18-voltnl električni impulz. To je trajalo trideset sekund.
Opisani dogodek je pravzaprav nova terapija z električ-nfan šokom, s katero so v bolnišnici Porrtiac (ameriška država    Michigan) pričeli
zdraviti alkoholike. Ce je bolnik zaužil alkohol, potem specialni električni aparat proizvede tok take napetosti, ki ne more škoditi organizmu.
10RDI IN TURIZEM
Vzdrževanje starih gradov in posesti je zelo drago, a družinske blagajne so zmeraj bolj prazne. Angleškim plemičem torej ni ostalo nič drugega, kot da se posvetijo zaslužku. Potomci mnogih prastarih plemiških družin počenjajo vse mogoče, da bi Svoja posestva spremenili v privlačne turistične točke. Letos je štiri milijone turistov-odprlo mošnje, da bi si tahko ogledali prava plemiška posestva, lastniki pa so zaslužili skoraj milijon funtov.
Na prvem mestu v organizaciji turističnega prometa je le nekaj let vojvoda Bad-jordshi, lastnik opatije War-
burn. Za svoj primat se mora zahvaliti nudističnemu kongresu, ki je privedel v Warburn goste iz raznih krajev.
Na drugem mestu je lord Montagio iz Beaulieuja, kije uredil muzej starih avtomobilov. S petega na tretje mesto se je prebil Marquis of Beth. Pevci in artisti na vrvi niso dovolj privlačili turiste, zato je podjetni mejni grof sklenil, da zgradi na svojem posestvu naravni rezervat s petdesetimi afriškimi levi Za en funt se lahko hrabri turisti popeljejo po parku v svojem avtomobilu, za manj hrabre pa bodo pripravljeni avtobusi.
Aparat sploh ne reagira, če je popil pacient pred terapijo mleko, vodo ali sadni sok.
To novo metodo, da bi bolnike odvadili alkohola, je pri-" čel uporabljati zdravnik te bolnišnice dr. John Hesoo in je z njo uspešno ozdravil 57 bolnikov. Osnova metode je pravzaprav v tem, da bolnik poveže uživanje alkohola z električnim šokom in ga te neugodne asociacije odbijejo od alkohola.
Terapija traja pet dni, vendar zdravniki poudarjajo, da jo je treba ponoviti vsakih šest mesecev.
Zgoraj opisani pristanek predstavlja demonstracijo sistema za avtomatsko pristajanje velike ameriške kompanije za zračni promet United Air Lines. Ta sistem je že dobil formalno odobritev ameriške federalne uprave za civilno letalstvo za redno uporabo v ZDA. Prva letala, opremljena s tem sistemom, bodo prišla V promet čez mesec dni.
čeprav . ni dovoljeno, da piloti ta sistem koristijo v tako imenovanih nič-nič pogojih (kadar so vremenski pogoji taki, da ni nikakršne vidljivosti) pričakujejo, da bodo organi v ZDA odobrili, da letala s tem sistemom lahko pristajajo pod praktično vsakimi pogoji. Sedaj je namreč dovoljeno, da potniška letala pristajajo samo, ko ima pilot najrnanj 60 metrov vidljivosti navzdol im 800 metrov naprej. ,
Ta sistem upravljata dva neodvisna elektronska računalnika. Če se med seboj ne ujemata, signalna luč opozori pilota, da sam prevzame komando pristajanja.
Anekdote o An»ki
Govorili so o tehniki.
»Človek ne bi smel pretiravati,« je t;| pri tem Bernard Shavv. »Izumi imajo tudi sre y$ strani, človek sploh ne more verjeti, \j Pogostejši so obiski znancev, odkar soW<d^alo.«
Ko je Cornelia Otis Skinner nastop U!»wovi »Candidi«, je mojster dejal: Odlični [jićtftno.e Gospa Skinner je odvrnila: »NealhL l>va!a.« Shavv pa ji je odgovoril: »Mislil sem bi ty »Tudi jaz,« je odvrnila gospa Skinner.
Bernard Shavv je pripovedoval o °četu.
»Njegova mati mu je rekla: ,če boi?*<l«n boš šel v pekel, če boš pa priden boš šd Sbe*a.' — Na to je odvrnil mali: ,In kakšen naj »\ d* bom lahko šel v kino?'«
V Deauvillu sreča nekega dne prijatelj Bernarda Shavva, ko je bil pokrit s tipično francosko baretko.
»Lepa kapa,« je ugotovil prijatelj.
»Da,« je odvrnil Shavv. »Kupil sein jo iz dobička pri igranju.« čez čas pa je dodal: »Z zgubo pri igranju bi si lahko kupil vilo.«
Bernard Shavv se je sprehajal v nekem kopališkem kraju v Normandiji. Med sprehodom ga je ustavil starejši možak, pokazal proti nebu in vprašal:
»Mi lahko poveste, kako se imenuje tale zvezda?« »žal, ne,« je odvrnil Shavv, »sem namreč tujec«
Shavva so vprašali, če verjame, da je Mars naseljen.
»Ne,« je odvrnil. »Ljudje so bolezen zemlje. Na zdravih planetih jih ni.«
Brala sem dopis, ki ga je 5. junija letos napisala Anica Vidmar iz Zgornje Bele v rubriki »Glas pionirjev«. V tem članku je za današnji čas napisano vse lepo in prav. Toda težko mi je, če se spomnim nazaj. Tudi sama sem stanovala na Zgornji Beli. Meni kot otroku se ni zdelo nikjer tako lepo kot vtam. Imeli smo v vasi vse: čevljarje, krojače, šivilje, mlekarno, mizarje, kovača, žago in mlin. Mlinarjem je poganjala velika kolesa Belca. Imeli smo tudi pekrno. Pri Petanu so pekli dober kruh in ga raznašali po vaseh. Pa tudi opekarno smo imeli. Seveda ne tako kot je danes v Bobovku. Lešnikarjev oče je kar z nogami upenil ilovice in jo potem v lesenem modelu stolkel v opeko, jo dal sušiti in nato v pečico. Tolkli 6o tudi žbice za čevlje in cokle, ki so jih tudi delali, v vasi. Izdelovali so tudi č risi o v stopah. Vozili so ga v Kranj, v Po>lakovo tovarno — sedanji Standard. Za klavca smo imeli domačina Ju-goščovega očeta. Pa še nekaj smo imeli v vasi. Ko sem bila na izletu /po Štajerskem, sem v ptujskem muzeju videla prav take satve kot jih je imela Bo-hinčeva Francka, ki je delala na njih sita. še živi v Ameriki, če bo tole prebrala, si bo ob tem prav gotovo obudila lepe spomine na rojstno vas. V .vasii smo imeli tudi trgovino in dve gostilni. Tudi godci so bili
vaščani in so jo kar dobro u rezali. Zdravnika seveda v vasi ni bilo. Po tega je bilo treba iti v Kranj, če je kdo zbolel. Pri špan so imeli koleselj in oče se je peljal z njim vsakemu po »doh-tarja«.
Takrat je štela vas 40 hiš. Devet je bilo lesenih. Po večini so bili manjši kmetje in obrtniki. Vsi so bili pridni, zadovoljni in veseli ljudje. Precej je bilo zidarjev, ki so šli poleti po svetu za zaslužkom. Pozimi pa so doma delali čajne in cambo-he, kot jih tu pa tam delajo še danes.
Dekleta so pozimi pletla jopice   in   j'ih   prodajala v
Naklo. Večer za večerom so se zbirale k skupnemu delu in si pri tem zapele marsikatero pesem. Tudi fantje na vasi so zapeli, še lepše kot danes po radiju.
Tako je potekalo življenje takrat — pred petdesetimi leti na Zgornji Beli. Seveda, takrat smo bili še tako mladi kot si, Anka, ti danes. Zato smo marsikaj lepša doživeli kot je v resnici bilo. Danes je vas modernizirana in napredna. Danes ne teče več gnojica po cesti kot je •tekla takrat.. Tudi hiše so obnovljene in veliko je novih. Toda mi starejši imamo lepe spomine na preteklost. Anka in drugi otroci, kar vprašajte o tem šimnovo mamo, marsikaj vam bo vedela povedati.
J. P.  Britof Kranj
V1IHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA
*V^ *«a.^ s» v*1
MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA
ga rada kje blizu? bridkega je zaradi i negotovost.
TELEVIZIJSKA BOLNIŠKA SESTRA
švedska tvrdka Svenska Ackumulator AB Jungner je zgradila elektronsko napravo, ki določa in avtomatično registrira temperaturo, dihanje, krvni pritisk in vse druge fiziološke funkcije obolelih oseb. Prototip, ki so ga namestili v pljučnem oddelku bolnišnice Karolinška v Stockholmu, lahko »streže« hkrati desetim pacientom. Elektronski stroj je poleg tega opremljen z alarmno napravo, ki prične delovati, brž ko funkcije pacienta niso več normalne. S pritiskom na gumb lahko bolniška sestra opazuje bolnika na televizijskem zaslonu.
Torej Anna hrepeni po njem? In imt O, saj bi šel za njo. A kako naj gre? P; svojih pobegov v teh letih izkusil, da bi si
Annina pisma pa še vedno prihaja.it .jerjevo zdravstveno stanje se je proti pričakovanju zdravniWolJšalo. Zdaj sta v Tutzingu, kjer skrbijo za moža tamkajšnjC,
V Tutzingu? Tutzing ni daleč od Pen*
Zdaj bi bil Franc rad doma na Bavar/prihodnji mesec bo sedem let in pol, odkar je bil zadnjič dtfSfcrat se je poročil s Stefi. Bilo je januarja 1907, danes pa j4r,ta, 27. junija 1914. Preden se odpelje iz Milj, piše Anni, da V^H kmalu prišel za njo. Potem piše še domov. Mati naj bi šla l^nii, lastniku tiskarne, in ga vprašala, če ima kakšno prostio tanj. Ve, da ga penzberški župan ne mara. Klerikalec je. \ /Hali bi ga morda pregovorila, da bi ga zaposlil. Saj je tudi Pri črnih. Koliko prepirov je bilo včasih zaradi tega med njtf'/eiom, ki je bil pri socialistih. Čudno, da oče ni klonil in ostal jffjetn prepričanju, ker je v vseh drugih stvareh bil šibkejši od # in popuščal pred njo. Ko bi bil trdnejši, bi jo ukrotil tftbtfpfc in kos zemlje, ki so jo nekoč imeli, še vedno njihova.
Toda, kaj bi razmišljal o izgubljenem? t % Hiu vseeno lahko
priskrbela zaposlitev v županovi tiskarni. Rad bi bil zopet doma ker je doma najlepše.
Tako je pisal domov, čeprav je vedel, da mu je to domotožje prebudila Anna.
Da, na Bavarsko bo šel. S seboj bo vzel Slavka. Anninih besed, da bi rada imela takega sina, ni pozabil. In imela ga bo. Bauer si najbrž vseeno ne bo opomogel. Vzela ga bo jesen, če ga morda ne bo vzelo že poletje. Ločil se bo s Stefi. In Anna bo njegova.
Toda Stefi o vsem tem ne sme ničesar izvedeti. Zato bo z njo prijazen. Ko bo prišel čas, se bo skušal ločiti z njo sporazumno. Ni treba, da bi se razšla kot sovražnika. S takimi mislimi se je vračal v Trst. ,   Ko je prišel do stanovanja, je obstal. V kuhinji je zaslišal moško govorico. Stefi ni sama. Kako prav bi mu prišlo, ko bi jo zalotil s kakim moškim. Zeli si, da bi ga varala in da bi jo našel na faktu. Toda Stefi ni taka. Ko je vstopil Franc, so ga pozdravili Bajberlova, njen mož in njen brat. Pogovarjali so se o kongresu Jugoslovanske socialno demokratične stranke, ki bo jutri in pojutrišnjem zasedal v Ljubljani. S Tržaškega in Goriškega se ga bo udeležilo štiriindvajset delegatov, ki se bodo prizadevali prenesti sedež strankine eksekutive in uredništvo Zarje zopet v Trst. Tako so sklenili prejšnji mesec na goriški deželni konferenci. Trst je vendar danes središče slovenske politike in delavskega gibanja. .Odkar je strankin centralni odbor v Ljubljani, je politično zanemaril Istro in Dalmacijo in se omejil skoro samo na Kranjsko. Vprašanje je, če bodo to dosegli, ker mnogi sodrugi vidijo vso slovensko politiko v klerikalcu Sušteršiču in liberalcu Tavčarju. Zato mislijo, da mora biti središče slovenskega socialističnega gibanja v Ljubljani, namesto da bi bilo tam, kjer je največ slovenskega in hrvaškega delavstva. Tako menijo vsi tržaški in goriški codrugi, med njimi tudi
sodruga dr. Turna in Ivan Regent. Ledino je treba orati tam, kjer je najbolj rodovitna. Ali ni tako?
Vprašanje je namenjeno Francu. Toda Francove misli so daleč od politike. Zato samo pritrdi, čeprav ne ve, o čem so se pogovarjali. Toda pogovor teče dalje. Glavno besedo ima Bajberlov svak Ferdo. Jutri s prvim vlakom se bo odpeljal v Ljubljano v delegaciji delegatov strokovnih organizacij.
Nihče med njimi ne sluti, kaj bo prinesla jutrišnja nedelja in kako usodno bo posegla v usodo ljudi in sveta.
Trinajsto poglavje 1
Nedelja je. Zadnja junijska nedelja 1914. Sonce pripeka na mesto. Parniki, ki vozijo proti Miramaru ali proti Miljam, Kopru, Piranu in Portorožu, so prenapolnjeni. In prenapolnjeni so vlaki lokalne železnice in tramvaji. Obrežje med Barkovljami in Mirama-rom je kakor mravljišče. Povsod je veseli živžav, kakor da so vsi ljudje z obleko odložili tudi medtedenske skrbi in težave. Mnogo bolj so veseli in živahni kakor druge nedelje, kajti tudi jutri ne bo delavnik, marveč praznik. Sveti Peter in Pavel bo. Pobožni bodo romali k baziliki v Starih Miljah, drugi, in teh je v Trstu kakor po vseh velikih mestih mnogo več, pa bodo preživljali tudi jutrišnji dan ob morju.
Nihče ne sluti, kaj se bo zgodilo danes v Bosni, v Sarajevu, in kakšna zlovešča novica bo jutri odjeknila v svet.
Usodni dogodki prihajajo iznenada kakor potres ali smrt. Nihče ne ve ne dneva ne ure. Zato tudi to nedeljo teče življenje po nevidni strugi, ne da bi slutilo, da se bliža usodnemu prepadu, kamor bo zgrmelo z milijoni in milijoni človeških usod in, preden bo našlo svojo novo strugo, pokopalo milijone človeških življenj pod seboj.
Kako ravnamo s sobno lipo
Sobna lipa je lepa, vendar zelo občutljiva in izredno ra-ščava. Zaradi hitre rasti potrebuje velik lonec in dobro, toda ne preveč prhko zemljo.
Sobna lipa najbolje uspeva v dnevni sobi ,kjer je tudi pozimi vsaj 12 stopinj Celzija toplote. Prav dobro prezimi tudi v hladni sobi, le listje skoraj vedno porumeni. V zmerno topli dnevni sobi pa vso zimo počasi raste in cveti, če stoji na dovolj svetlem prostoru. V polsenci in na toplem jo rade napadejo listne uši in tripsi, ki jo kmalu uničijo," če jih pravočasno z DDT praškom ne unčimo. Ako jo spomladi prenesemo na balkon ali celo na vrt, bo poleti bujno uspevala, pozimi pa rumenela in hirala. To rastlini sami sicer ne škodi, saj se spomladi zopet obraste, le težko nam je, saj si predvsem pozimi želimo osvežujočega zelenja v stanovanju.
Vzgoja sobne lipe je preprosta. V začetku julija starejše rastline obrežemo in napravimo zelene potaknjence, ki naj imajo tri do štiri
Ljubek klobuček na lepi glavi. Verjetno je tudi topel, ker so pokrita ušesa
Mali nasveti
VODOVODNE CEVI v kopalnici in v stranišču ovijamo v zimskem času s časopisnim papirjem ali s krpami, da preprečimo zmrzovanje vode in s tem tudi pokanje cevtf Taka zaščita cevi Je nepotrebna v prostorih, ki se centralno ogrevajo.
Ogrevanje prostorov je uspešnejše, če pred kurjenjem prostor prezračimo in Odstranimo pepel in žlindro Z rešetke in iz pepelišča; s tem dosežemo, da bo peč dobro vlekla.
Premog naložimo šele, ko drva zgorijo do žerjavice; ( naložimo ga po celi rešetki. Spodnja vratca peči in druge regulatorje za dovod zraka zapremo takrat, ko premog dogori do žerjavice. Na ta način žerjavico dolgo zadržimo v peči in kurivo ekonomično izkoristimo. Ko naložimo   na   žerjavico novi
liste. Listje, na potaknjencih do polovice prirežemo, da zmanjšamo površino izhlapevanja, potaknjence pa potaknemo posamez v majhne lončke, ki jih napolnimo z dobro vrtno zemljo ter izpranim drobnim peskom. Lončke postavimo na okna, pod ste-
kleni zvonec ali pa v zaprto gredo, če jo imamo. Pretak-njence nekajkrat na dan po-rosimo, ko pa se vrastejo, jih presadimo v večje lonce z dobro vrtno zemljo. Mlade rastline takoj privajamo na okolje, v katerem bodo zimovale, da nam takrat ne bodo porumenele.
kot zdravilo in hrana
če je med idealna hrana za srce pri dobrem zdravju, potem je še veliko več vreden za bolno srce.
Za okrepitev telesa po dolgi bolezni, po izgubi krvi zaradi nezgod, po operaciji aH otroški postelji, je med neprekosljive živilo.
Z medom lahko pospešimo tvorbo krvi. Po nekaj tednih opažamo, da postajajo otroci bolj krepki in da se veča njihova teža. Tudi odpornost proti nalezljivim boleznim se poveča. Strokovnjaki trdijo, da bi bilo za zdravje ljudi bolje, če bi jedila sladili z medom namesto s sladkorjem.
Največji zdravilni uspeh dosežemo, če uživamo med v naravni obliki.
Za razvedrilo
Ko se je Peter vrnil domov, je ves razburjen pripovedoval svoji ženi, kako je njegov prijatelj našel ženo z ljubimcem. Ker je imel visok krvni pritisk, mu je šla kri v glavo in je^ bil takoj mrtev.
Petrova žena odgovori: — Ti si lahko srečen. Tebi se ne more zgoditi kaj takega!
— Seveda, draga, ti si mi zvesta.
— Ja, seveda, poleg tega pa ti nimaš visokega krvnega pritiska. '
Turist se udobno namesti v nekem fotelju pariškega muzeja.
— Gospod, to je fotelj Lu-ja XIV..., se razburi čuvaj.
obrok premoga, odpremo dovode zraka.
Z RADIATORJEV ZBRIŠEMO vsak dan prah z vlažno krpo, ker se sicer prah zaradi vročih vlažnih tokov ob radiatorjih dviga v zrak, draži dihalne organe in povzročajo kašlj an je.
Špranje pri spodnjem robu vrat in oken, skozi katere močno piha hladen zrak, zatesnimo s trakovi iz plastične mase, spolsti ali volnenega blaga, ki jih prilepimo na spodnji rob vrat ali okenskega okvirja.
MALI NASVETI
• Temne moške klobuke očistimo z močno mešanico salmiakovca in vodo. V to tekočino namakamo krtačo in z njo krtačimo klobuk v nasprotni smeri kot leže vlakna. Očiščenega nato narahlo krtačimo v smeri vlaken. Mastna in prepotena mesta osnažimo tudi lahko z žametno krpico, prav tako namočeno  v raztopino sal-
— Nič ne skrbite... ko bo prišel, mu bom takoj odstopil mesto. _
' V restavraciji gost pokliče direktorja hotela:
— Poglejte, kaj pa miglja v mojf^ solati?
Direktor pomirjevalno odgovori:
— Kaj gospod še nikdar ni slišal, da so v solati vitamini?
Srečata se dve prijateljici in ena od irjiju reče:
— Vidim, da si zelo utrujena, draga moja!
— Kaj hočem. Mož, je že
miakovca in vode. Med usnjen notranji pas in klo-bučevino vstavimo svetel papir, da ne prenašamo umazanije ali celo barve.
# Često se zgodi, da nam čevlji škripljejo, kar pa je zelo neprijetno. Da bi odpravili škripanje čevljev, bomo podplate več večerov zaporedoma namazali z ricinu-sovim oljem, ki ga dobro utremo v podplat, čevlje sušimo čez noč na zraku, nikakor pa ne pri topli peči.
# Otroške igrače kot so medvedki, žoge, ropotuljce in tudi blazine ter še marsikaj podobnega očistimo z vročo kašo, ki Jo. naredimo iz škrobne moke In vroče vode ter z njo namažemo navedene predmete. Kašo dobro vdrgnemo ln posušeni škrob nato skrtačimo.
I
Recepti
MEDENA LIMONADA
Liter vode, 5 žlic timortl-
Zimska plašča, za spremembo brez krzna. Debele in vzor-časte nogavice ter majhna pokrivala
vejč kot mesec dni težko bolan in moram paziti nanj noč in dan!
— Zakaj pa ne vzameš neko bolničarko, da bi ga negovala?
— Saj sem, reče utrujeno žena... — saj v tem je problem!
nega soka, 5 žlic medu.
Vse sestavine dobro premažemo. Serviramo lahko toplo ali mrzlo limonado.
MEHAK MEDENI KOLAČ
25 dkg medu, 12 dkg sladkorja, V81 mleka, V2 kg rže-ne moke, žlica jedilne sode, 1 jajce, malo zmletih klinč-kov,' cimeta in muškatnoga oreščka.
Iz naštetih sestavin vgne-temo testo, ga denemo v pomaščen in pomokan model in spečemo. Pečeno pecivo zrežemo na rezine.
MEDENJAKI S SNEGOM
25 dkg moke, sneg iz 3 beljakov, 25 dkg sladkorja in 2 do 3 žlice medu.
Moko presejemo na desko, dodamo sladkor in sneg ter toliko medu, da lahko vgne-temo testo. Testo zvaljamo ki ga zrežemo v razne oblike in spečemo na pomaščenem pekaču.
Pokrivala, torbice in nogavice
# Jesensko vreme je vlažno in zimsko mrzlo. Modni ustvarjalci to dobro vedo, zato nikoli ne pozabijo na klobuke. Mlajše žene verjetno niso preveč navdušene nad mogočnimi klobuki. Zato jim bo letošnja moda klobukov verjetno ugajaal. Pokrivala so majhna, tesno obkrožajo vbraz in puščajo čelo nepokrito. Courre-ges je s svojimi Čeladnimi pokrivali tudi v modo klobukov prispeval. Zelo pogosto je klobuk, oziroma kapica pritrjena s širokim trakom.
9 Mladostne ln športne so kvačkane kapice in pokrivala. Lepe in tople so. Le nel | liko delikatne, ker so majhne ne zakrivajo nepravilnih potei obraza.
# Torbice so Še vedno majhne, celo zelo majhne." Ljubke so, če so pa praktične, je pa drugo vprašanje.
# Nogavice so svetle, debele in vzorčaste. Prav nič strahu, da nam bodo noge letos zavoljo mode zmrzovale v tankih nogavicah.
Nagradna križanka
Za kratek čas med prazniki objavljamo priljubljeno skandinavsko križanko. Da bi vas spodbudili pri reševanju, smo sklenili razpisati deset denarnih nagrad, in sicer:
1. nagrada 10.000 din
2. nagrada 5.000 din
3. nagrada 3.000 din
4. do 10. nagrada po        1.000 din
Rešitve pošljite v uredništvo najkasneje do ponedeljka, 6. decembra. Izid žrebanja bomo objavili v soboto, 11. decembra.
Mnogo uspeha! Uredništvo
Za kratek čas
Na terasi kavarne sedi gospod srednjih let in bere časopis. Naenkrat vzame iz žepa nož in izreže članek.
Natakar, ki to vidi, vpraša gosta:
— Ali je kaj zanimivega?
— Govori o možu, ki je pretepel svojo ženo, ker mu je vedno stikala po žepih.
— Ampak zakaj ste to izrezali iz časopisa?
— Zato, "da bom dal v svoj žep...
Mlada hišna pomočnica gre v banko, kjer je bil odprt račun na njeno ime. Uslužbenec banke ji pojasni:
— Podpišite se tukaj na hrbtni strani tako kot podpisujete vaša pisma ...
— Oh, to je pa lahko! — odvrne dekle in se podpiše: »Do groba tvoja Mdta«.
Razburjeni oče je ostro oštel svojega sina zaradi slabih ocen.
— Ali te ni nič sram! V tvojih letih je bil Napoleon najboljši v razredu!
— Imaš prav, oče. Toda v tvojih letih je bil on že imperator Francije in kralj Italije.
Pri spodnji sliki se je na desni stran (tretja vrsta od spo-» daj) vrinila napaka. Namesto »SIROMA« je pravilno »SI-< ROMAK«.
Prosim v a«, ne bodite tako
sramežljivi
Ljudje ob sotočju dveh potokov
Sovodnja in okoliških vasi običajno v časopisnih stolpcih ni
Naletaval je sneg in zmr-zoval na šipah lička, ko sem priromal v kraj, ki ga do tistega dne nisem poznal. »V časopisnih stolpcih skoraj ni naših vasi!« mi je potožil prijatelj Jelko iz Hobovš. Res, za Trebijo še vemo, potem pa zavijemo čez Poljanščico proti Zirem, skrajni zahodni del Poljanske doline pa ostaja zavit v temino gozdov in ozkih grap, v žuborenje potokov s številnimi starimi, opuščenimi mlini in žagami, v monotono klekeljnov, v meglo, ki seda v dolino, da je zgoraj, v Stari Oselnici, v Koprivniku, v Lanišču, v Ja-vorjevem dolu, v Podjelovem brdu itn. več sonca. Če gremo na Primorsko čez Cerkno, se morda celo ustavimo na Sovodnju in doma potem povemo, da imajo tam nekaj lepih, velikih hiš, velik zadružni dom, visoko novo šolo nad vasjo in seveda gostilno, s tem pa je naše znanje o tej vasici, ki je središče zgornjega konca Poljanske doline in kjer se Gorenjska na Cerkljanskem vrhu konča, saj je mejil z goriškim, pri kraju, nekdanji kranjski .okraj tam
Ljudje pa živijo v teh krajih, delajo in se vesele sonca, tiho življenje živijo in glava jih ne boli zaradi hitrih korakov po mestnem tlaku, avtomobilske mrzlice, pogosto že kar pretiranega in ho-tenega hitrega tempa življenja ob visokih tovarniških dimnikih, v utrujajočih sejnih sobah, v našarjenih pi-
sarnah z duhom po turški kavi. Obiskal sem te kraje, čeprav je kratek jesenski dan le plah in tipajoč sončni žarek v temno noč, čeprav sem videl le nekaj teh krajev, spoznal le nekaj ljudi — premalo, da bi spoznal njihovo življenje, da bi o njih kaj več napisal; tega pa celo nočejo — nekateri!
Kati Justin na primer ,| šolska upraviteljica na Sovodnju, ni bila nič kaj zgovorna, ko sem jo vprašal to in ono o njihovi šoli; pa se je nazadnje le sprijaznila s tem, da je »lov večjih rib« precej relativen pojem in zlasti ne glavna naloga časopisa, zato mi je zaupala, da je v njihovem kraju šola že od leta 1874, sedanja stavba je bila narejena leta 1938 in po vojni popravljena (1955); ima štiri učilnice, zasedeni , pa sta le dve. Do leta 19G2 je bila tu nepopolna osemletka, zdaj pa se učenci od petega šolskega leta naprej vozijo z avtobusom v šolo v Gorenjo vas; do Sovodnja pridejo peš, nekateri tudi dobro uro daleč. V štirih razredih je v sovodenjški šoli letos 55 otrok: 16 s Sovodnja, 6 iz Koprivnika in prav toliko iz Podjelovoga brda. 5 iz Stare Oselice, 4 iz Hobovš. 5 iz Lanišča, 3 iz Nove Oselice in 2 iz Javorjevega dola, razen tega pa še 5 iz Jazben in 3 z Mrzlega vrha, čeprav ti dve vasi že spadata podi, idrijsko občino.
»■Vsako  jutro  prinesem v
kangli, ki jo dam v koš, približno 10 litrov mleka v zadružno zbiralnico na Sovo-denj, potem pa grem v šolo v Gorenjo vas. Hodim v sedmi razred, peš pa imam od doma pol ure hoda. Nazaj grede kanglo in koš vzamem, včasih pa še kaj prinesem iz trgovine. Nimamo kmetije, bajtarji smo, vse zemlje imamo le okrog 4 ha.« — Tako mi je pripovedoval prijazni Slavko Fcelih iz Lanišča št. 12; priden je, saj mu gre v šoli dobro, obenem pa še doma precej pomaga.
Živinoreja in gozdarstvo je tisto, s čimer se največ ukvarjajo kmetje v vaseh v okolici Sovodnja. Višje lege so za kmetovanje primernejše kot ozka dolina, zato najdemo tam tudi nekatere velike kmetije. Loška kmetijska zadruga ima v Sovodnju svoj proizvodni okoliš, kjer odkupujejo živino in mleko (zdaj okrog 200 litrov dnevno, prej, ko je bilo cenejše, pa komaj okrog 100 litrov), pa tudi krompir, ki ga kmetje precej sadijo, medtem ko se z žiti ne ukvarjajo dosti; starejši ljudje, žene in otroci poleti nabirajo gobe in borovnice, ki so jih letos v zadrugi veliko odkupili. To postransko delo je letos celo vplivalo na klekljanje čipk, kot mi je povedala Pavla Hobič, ki vodi poslovalnico DOM na Sovodnju; kor je bilo dovolj gob in borovnic, je bil takrat promet s čipka-
Fant se je napotil s košem na rami od doma proti šoli
mi slab. Sicer pa menda ni hiše v teh krajih, kjer ne bi klekljali; čez 200 čipkaric prodaja svoje izdelke na Sovodnju, odkupne postaje pa so še na Trebiji in v Gorenji^ vasi. DOM dobavlja preko svojih poslovalnic vzorce in sukanec in klckljarice morajo oddati toliko čipk, kolikor sukanca so dobile; kljub temu, da tiha pesem klekeljnov v dolgih večerih pozvanja skoraj iz vsake hiše, pa je v teh krajih prav zaradi takšne organizacije dela na domu zelo težko dobiti. Če jO čipkarica pridna in ji prstf hitro tečejo, zasluži tudi 25.000 din na mesec, vendar
njen delavnik traja 16 ur, ne 8.
Tudi nekaj industrije je v teh krajih: ha Sovodnju Ter-mopol z 32 zaposlenimi, Obrtno čevljarstvo z 20 zaposlenimi in obrat loške Jelovice z 52 zaposlenimi, v Hobovšah pa Obrtno čevljarstvo. Delavci so skoraj izključno domačini iz okoliških vasi.
Na Sovodnju se sredi vasi zlivajo trije potoki: Podje-lovščica, Javorščica in Oso-jenščica; po tem ima vas tudi ime. Naprej se potok imenuje Hobovščica, ki se na Fužinah izliva v Poljansko Soro. A.Trilcr
Pod ,ganki< bohinjske neveste
»Gredo, gredo! Glejte tam! Kako okrašeni so vozovi svatov! In nevesta! Kako lepo obleko ima!« Tako je vpil eden izmed mladih gledalcev in se povzpel na obcestni zid, da bi bolje videl sprevod. Žene so zavidljivo opazovale slavno nevesto, možaki so ocenjevali konje, dokler se niso vsi gledalci strnili v dolg sprevod svatov proti ženinemu domu.
Tako je vsako leto ob Bohinjskem jezeru. Toda ondan, ko je mokri sneg prisilil vse grmovje in drevje okrog jezera, da se je globoko priklonilo, ko ni bilo nikjer čolnov, nikjer izletnikov, niti domačinov — žive duše, je zbledel tudi privid na vsakoletno bohinjsko kmečko ohcet. Vendar je zamikala misel na »rojstni kraj« tradicionalne neveste — Staro fužino. Tam je vsakoletno vasovanje, tam se zbero svati, od tam dvigne srečni ženin svojo nevesto in jo pelje čez stari most pri Sv. Janezu ln naprej na dem pod skalo blizu jezura.
Eden izmed domačinov v vasi je hudomušno dejal, da baje predvideva »-plan« tega kraja, da bi ne smelo prodirati tjakaj nič drugega kot vsakoletni vasovalec, kajti most čez tamkajšni potok Mostnico v resnici več ne dopušča. Ogledali smo si ga. Na tabli je napisano »Nosilnost 2 toni!« in leseni oporniki tudi ne obetajo več. Toda to je glavna cesta v to dolino. Tamkaj skozi vozijo redno avtobusi z delavci, šolarji, vozijo tovornjaki, kar verjetno pomeni desetkratno obremenitev.
»No, ste zdaj videli! Edino nevesto lahko izvažamo. Nič drugega si ne moremo pri-
voščiti,« so dejali in se mi smejali. Morda je to bolje kot se jeziti.
Klepetar v tamkajšnjem gostišču nas je zadržal. Toda, da se razumemo, to ni neki brbljav človek, marveč glasbena omara, star izdelek češkega porekla iz preteklega stoletja s pravim imenom »Klepetar«, ki ima na velikem zobčastem valju 16 raznih »viž«. Kupili so že starega pred 60. leti. Ne kot glasbena zanimivost, marveč bolj kot redkost v izdelavi še danes privlači goste, seveda tuje, domačini so tega presiti — in »klepetar« ima že celo kupce iz muzejev.
Ko sem se domačinom opravičil, da so iz vljudnosti poslušali že tolikokrat znane viže, se je pogovor zavrtel okrog sirarstva in planšar-stva, okrog mleka in se končal mirno ob današnjem zakonu o gozdovih.
O znanem bohinjskem siru vem le to, da ne bom več govoril   o  »propadanju« te
tradicionalne dejavnosti. Zamerili so mi. Člani zadruge so pravili, da urejajo v Srednji vasi sodobno sirarno, ki bo kaj kmalu ponesla v svet boljšo vrsto sira »bohinjskega ementalca« in ohranila pridobljeno ime. Glavna težava v njihovem siru, kot pravijo, je bila ta, da se recept iz Ementala tu ni ob-nesel, ker niso izdelovali sira načrtno, v večjih količinah. Tudi danešVje tam okrog kakih 7 sirarn. To pa se ne obnese. Kolut te vrste sira ne sme biti izpod 90 ali vsaj 80 kg, sicer ne dozoreva pravilno, nima prave arome.
Bohinjski kot je pravzaprav edini, ki se sam oskrbuje z mlekom. Letno ga zbere njihova zadruga preko milijon litrov. V glavnem gre za sir. Edino Bistrica je potrošnik za približno 100 do 150 litrov dnevno in seveda poleti vsa gostišča okrog,jezera. Tu pa nastajajo spori o načinu dostave oziroma embalaže. Nekateri pravijo, da bi morali tudi tu preiti na pasterizirano mleko v steklenicah, drugi pa trdijo, da si bohinjski gostje že vnaprej izberejo  ta  prirodni gorski
kraj in jim je odprto, navadno mleko bolj všeč.
Pri Zvanu v Srednji vasi nam je lastnik Martin Zupane pokazal prostore, kjer je že ob lanski turistični sezoni začel s kuhinjo posebne vrste, z domačimi jedili. Tudi vnaprej ima še tak načrt. Vendar se tu vsiljuje đvoj« možnosti za specializacijo. Prva, ki jo zlasti vsiljujejo potrebe skupinskih izlotov mladine, da bi tu dobili cenejšo hrano v obliki enolončnic itd. Druga pa je misel na izbrana specialna domača jedila, ki dostikrat ne morejo biti poceni — klobase v zaseki itd. če bi se lokal usmeril v to specialnost potem bi bilo treba tudi ustrezno opremiti prostore v bohinjskem starem stilu itd
Pogovora nikakor ni hotelo biti konec. Člani turističnega društva so pravili, kako so tam zadnja leta uredili 350 postelj, da so ljudje vzeli kreditov v te namene za več kot 54 millim^r dimrjov itd Ljudje
% pr)d »ganki« bohinjske ne-f> veste so se zaprl! v % % j»*ne sobe in žive d"^e nI Q bilo zunaj. - Karel Makuc
7. NOVEMBER 1965 # GLAS
GLAS PIONIRJEV
17
GLAS
piomriev
Zadovoljna ježka
Zmagovalci
Pred zaključkom redakcije smo prejeli glasilo, ki ga je izdala osnovna šola A. T. Linhart iz Radovljice. Pionirji iz Radovljice so tako postali zmagovalci v tekmovanju, članke iz njihovega »Brstja« boste lahko brali v prihodnji številki. Uredništvo
Zima je že trkala na jesen-»ke duri. Veliko živali je bilo brez doma. Tako je bilo tudi z našima ježkoma. Ježek se je imenoval Sivko, mlada samica, skrbna ženka, pa je bila Noska, kajti hitro je zavohala hrano in nevarnost. Tako je tudi sedaj zavohala bližajočo se zimo. Sivko je hodil po ogledih za bivališčem, Noska pa je stikala za hrano.
Nekega dne je Sivko srečal tolstega medveda Jako, svojega starega prijatelja. Malo sta pokramljala in spoznala, da sta na istem potu. Domenila sta se, da si bodo vsi trije skupaj »aredili dom.
Nanosili so si listja. Bilo ga je že veliko, a vseeno premalo za vee tri. Ježka sta imela v kupu dovolj prostora, a Jaka ni mogel dati nikamor svojega tolstega trebuha. Predlagal je, da bi napravili kočo, kot jo ima babica Marta kraj gozda. Predlog sta oba ježka z navdušenjem sprejela.
Naslednje dni so nosili les, žagali, rezali, zbijali, premišljevali in koča je bila kmalu narejena. Ni bila velika, a premajhna tudi ni bila. Noska je vse dni zbirala hrano za sproti in za zimo. Majhna shramba je bila pol-ra dobrot, tako da je Sivka in Jaka pošteno srbel nos. Se eo hodili po hrano, kajti tudi klet in podstrešje sta morala biti polna. Zelo hitro se je zaloga hrane polnila. Noska je pričela večkrat ostajati doma. Razvrščala, kuhala, in zlagala je hrano.
Bila jie nedelja. Jaka je Jei v sosednji gozd k sorod-
nikom, a ježka sta šla na sprehod. Ko sta bila na jasi, pridrvi kuna ,a pred njo vsa obupana miška Snežka. Prosila ju je, naj jo skrijeta. Sivko se je sklonil in jo skril pod trebuh in je tako kuna ostala brez kosila.
Ježka sta povabila miško domov, a ošabnica ni hotela stanovati s smrdljivim medvedom, kot je imenovala Ja-
ka. Brez zahvale je odšla.
Sredi zime pa potrka Snežka na vrata ježkov in Jake. Medved je zvedel, kaj je govorila o njem ošabnica in jo je zato napodil. Prav gotovo je poginila zaradi svoje ošab-ncsti v mrazu. Ježka in medved pa so zimo srečno prespali.
Judita Laboda škof j a Loka
KRITIKA
Imeli smo polhe
Jeseni, ko sadje pozori, je prišel na našo hruško polh. Vsak dan ob mraku je začel cviliti. Oglodane hruške so stalno padale na tla. Delal je škodo. Premišljevali smo, kako naj bi se ga iznebili. Otresli smo hruško, Pa ni nič pomagalo. Polh se je preselil na oreh. Na njem smo imeli že nekaj let valilnico. Poleti so v njej gnezdili škorci, a pozimi je samevala vsa zasuta s snegom.
Ko sem prišla nekega dne iz šole domov, mi je mama povedala, da je sedaj v valilnici doma polh. Vsak dan opoldan je molil svojo debelo glavico iz hišice. Ce si gledal, je izgledalo, kot da se ti posmehuje. V svojem novem domu na orehu je preživel nekaj lepih dni.
Ata je zlezel na oreh in zamašil vhod v valilnico. Sneli smo jo z oreha in smo bili^ prepričani, da smo ujeli poliia, ker podnevi navadno spi. Najprej smo ji razbili dno. Bila je polna listja, orehovih lupin, in lubja. Previd-
no smo odstranjevali listje, ko se nenadoma nekaj premakne. Kakšno presenečenje! Med listjem je bilo skritih šest majhnih, mladih polhov. Bili so takšni kot miške. Na hrbtu so bili njihovi kožuščki sivi, po trebuhu pa so beli. Njihov rep je bil tanek in dolg skoraj 15 centimetrov. Starega polha ni bilo med njimi.
Ker smo vedeli, da bi tudi mladi delali škodo, smo morali vse utopiti. Stari polh je nekaj dni jokal, nato pa se je preselil drugam.
Angelca Grilc, 8. a Osn. šola A. T. Linhart
LOJZE ZUPANC
Pred kratkim smo vas pozvali, da nam sporočite, kaj mislite o »Glasu pionirjev.« Res zelo smo veseli prve kritike, ki nam jo je poslala Erika Ahčin iz Preddvora.
»Odločila sem se, da napišem nekaj pohvalnega in kritičnega o strani »Glas pionirjev«. Zares lepo je od uredništva Glasa, da nam že nekaj časa odstopa stran v časopisu.
Sedaj bi pa kar nekaj povedala o vsebini te strani. Je še kar dobra. Lep naslov in prikupne risbice. Tudi sodelovanje Lojzeta Zupanca nas razveseljuje. Stran pa bi poživila kaka preprosta križanka ali rebus.
Sedaj pa še nekaj. Med prispevki pionirjev malokdaj najdem ime katere od kranjskih šol. Kranjčani, zakaj ne sodelujete v Glasu pionirjev? Upam, da boste v prihodnje bolj pridni!
Zadnjič sem zapazila pobudo uredništva, da naj šole tekmujejo med seboj, katera bo prej Izdala svoj list. Tudi Preddvorčani bi radi sodelovali, vendar žal ne moremo.
Sklenili smo, da bomo v vsem šolskem letu izdali samo dve številki »Matijevega rodu.« Seveda bosta ta dva lista zato obširnejša. Za to smo se tako odločili, ker nimamo denarja, da bi ga lahko izdali večkrat.
Učenci iz Preddvora »navijamo« za osnovno šolo iz Cerkelj.«
Veseli nas, da vam lahko vsem sporočimo, da smo že razmišljali o rebusih in podobno. Naš "risar si že nekaj časa s tem beli glavo. Upamo, da bo kmalu dal kaj od sebe. Žal nam bo kmalu zmanjkalo prispevkov, ki nam jih je poslal Lojze Zupane. Upamo, da bo te vrstice prebral in se kmalu oglasil z novo, vsaj tako zajetno pošiljko, kot je bila zadnja.
Zelo nam je žal, da ste v takšnih težavah pri »Matije-vem rodu«. Kranjski pionirji so bili do sedaj res bolj skromni s svojimi prispevki. Tudi mi upamo, da se bodo popravili. Morda pa bodo presenetili in prvi izdali svoje glasilo?
ZDRAVILO ZOPER KAŠELJ
POLŽ IN ŽELVA
Prav gotovo vsi veste, kaj je to tetoviranje. Včasih je bilo med ljudmi zelo moderno. Na kolo so si risali najrazličnejše vzorce. Prepričani :o bili, da so potem lepši in mogočnejši.
Želva in poli sta videla, kalio so se ljudje tetovirali. Tuji njima je bilo to zelo všeč. Odšla sta daleč v gozd in •Menila, da se bosta tudi ona tetovirala.
Mi je bil v tem zelo spre-len. Iz lelvinega hrbta je naučil pravo umetnijo. Več dni se je trudil in oba sta bila igdovoljna — Želva s svojim hrbtom, a poli s svojim delom.
čeprav je poli vedel, da želva ni tako spretna kot on, je želel biti tudi on tetoviran. Želva se je zelo nerodno lotila dela. Zagrabila je polža ter ga pričela zavijati. Le vrtela ga je ker ni znala drugega. Tako je dobil polž vso zavito hišico ki jo ima še danes.
Polž je žalostno pogledoval svojo hišico. Čeprav je ljudem takšna zavita hišica všeč, si je on le želel, da bi imel lepo tetovirano in ne tako zvito. Moral se je vdati v usodo, vendar pa je sklenil, da ne bo nikoli več zaupal nobenega dela nikomur, če za to ne bo sposoben.
Partizanske edinice, ki so se zadrževale na Kočevskem, so pošiljale lažje bolnike na osvobojeno ozemlje, da bi se tamkaj odpočili, si opomogli irr utrdili zdravje. Tako Je prišel v Črnomelj »na oddih« tudi neki partizan; ker zdravnikov nI maral in je odšel kar naravnost v lekarno po zdravilo zoper kašelj, ki ga je mučil že dva tedna.
črnomeljskemu magistru šplru Vrankovlču pa je tedaj pomagal delati v lekarni škofjeloški trgovec Lukšev France, ki je bil z Gorenjskega nasilno preseljen v Srbijo, od koder pa se je zatekel v Belo krajino, na osvobojeno ozemlje. Četudi se na prodajo zdravil ni kaj dosti spoznal, kaj hudega nI mogel zagrešiti, ker razen ricinusovega olja, aspirina in kamilic takrat lekarna drugih zdravil nI imela.
Magister Vrankovič je odšel na neko sejo in Lukšev France je ostal sam v lekarni. Kar vstopi mlad partizan in potoži:
»Tovariš, strašno kašljam. Daj mi kakšna uspešna zdravila zoper kašelj! Ali nimaš nobenih kapljic?«
Lukšev France pa mu je dal zavojček kamilic in škatlico aspirinov, rekoč: »Skuhaj si tale čaj in popij zvečer vročega, vmes pa po-užlj eno ali dve tableti. Dobro se boš spotil
in odleglo ti bo.«
»Kakšne tablete pa so to?« je vprašal partizan.
»Aspirin tablete.«
»Saj me ne boli glava!« Je vzkliknil partizan. »Si pa že takšen ko v stari Jugoslaviji tisti vojaški zdravnik, ki mi Je za časa kadrovskega roka, dal asprin, ker sem si na pohodu ožulil noge. — Kaj drugega mi daj!«
In ker ni ln ni odnehal, češ da hoče imeti ušpenejše zdravilo zoper kašelj, je Lukšev France pograbil steklenico z riclnusovim oljem, vlil iz nje polno žlico tekočine ter dejal:
»No, ti bom dal pa kapljice, da bo mir! Zini!«
In je vlil bolniku v usta — rucinusovo olje.
Ko se je magister Vrankovič vrnU s seje, mu je Lukšev France povedal, kako je opravil z nadležnim partizanom, lekarnar pa se je smejal in vprašal:
»Pa misliš, da mu bo rlclnusovo olje pomagalo zoper kašelj? To vendar ni zdravilo zoper prehlad.«
, »Vem, da ni! Ampak tako mislim^da mu bo pomagalo. Prvič bo še zakašljal, drugič pa si verjetno ne bo več upal...,« se Je odrezal nabriti Lukšev France.
NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI GORENJSKE
27. NOVEMBER 1965 * GLAS
Ludvik Zaje
Albin Felc
Najboljši športniki Gorenjske
Uredništvo je povabilo k sodelovanju za izbiro najboljšega gorenjskega športnika športne delavce iz cele Gorenjske. Petinštirideset se jih je odzvalo našemu povabilu. Poslali so svoje predlogesza pet najboljših. Prvo mesto na vsakem glasovalnem lističu smo ocenili s petimi točkami, drugo s štirimi itd. Na osnovi zbira vseh točk, smo se odločili za naslednji vrstni red najboljših športnikov:
1. LUDVIK ZAJC,
smučanje, član ŠD Jesenice      179 točk
2. BLEJSKI OSMEREC (B. Klavora, Bere, Colja,
Skalak, Marolt, Mandič) 91 točk
3. ALBIN FELC
hokej, član ŠD Jesenice 80 točk
4. MAJDA ANKELE
smučanje, član ŠD Triglav 48 točk
5. LEON PINTAR
motoristika, član AMD Kranj      42 točk
Na naslednja mesta so uvrščeni:
• 41 točk: Lakota (smučanje); % 30 točk: Tišler (hokej); $ 19 točk: Seljak (smučanje);   9   15 točk: Slibar
(kegljanje), štefančič (smučanje); % 14 točk: Brinovec
V. (plavanje), Jakopič t smučanje); # .11 točk: Dornik (smučanje), Ambrožič (smučanje); o 8 točk: Kodek (košarka), Kobilica (smučanje) itd.
Za najboljše sb predlagali 31 športnikov.
LUDVIK ZAJC
Y senci hokeja
Najboljši športnik Gorenjske nam je odgovoril na postavljena vprašanja.
Največji uspeh v pretekli eezoni?
Četrto mesto v Oberstdor-fu, šesto v Bischofshofnu tn seveda enajsto mesto v generalnem plasmanu v av-< strijsko-memški turneji.
Proti koncu sezone ste precej padli v formi.
Da, res je. Sedaj se bolje pripravljam za novo sezono. Upam, da se to ne bo več ponovilo. Malo se bojim, ker se zgodi, da kljub dobremu in obilnemu treningu dosega skakalec slabe rezultate.
Govori ee, da je smučanje n& Jesenicah zapostavljeno.
Ne morem reči, da je zapostavljeno. Drži pa, da je v senci hokeja. V primerjavi z
drugimi mesti pa Imamo kar dobre pogoje za svoj razvoj.
V tem, da je jeseniško smučanje res zapostavljeno se moramo z njim strinjati, saj je le malo strokovnjakov z Jesenic postavilo Zajca na prvo mesto.
Majda Ankele OSMEREC
Januarja v Egipta
Kar šest veslačev iz Bleda nastopa v znanem jugoslovanskem osmercu: Veko Skalak, Jože Bere, Boris Klavora, Alojz Colja, Pavel MandiS ln Jože Marolt.
Največji uspeh?
Četrto mesto na Evropskem prvenstvu, prvo mesto na mednarodni regati v Lionu in drugo v Luccrnu,--zmaga na mednarodnem troboju Nemčija — Avstrija — Jugoslavija.
Načrti za novo sezono?
Pred kratkim smo se pričeli pripravljati. Upame, da bomo osvojili medaljo na svetovnem prvenstvu na Bledu. Januarja bomo verjetno odšli na tekmovanje v Egipt.
Govorijo, da boste Blejča-ni formirali četverec? Res je. Poizkusili bodo Klavora, Colja, Bere in Skalak. Ce bodo dosegali predviđene rezultate, nc bodo več nastopali v osmercu.
V imenu blejskih veslačev je govoril Jože Marolt.
ALBIN FELC
Mislim nabodočnost
Veliko jc govora o izpis-nicah.
Nisem prosil za izpisnico. Dobil sem le zagotovilo, da mi klub ne bo delal težav, če po vojski ne bi dobil ustreznega delovnega mesta in sploh pogojev za življenje. Treba je misliti malo naprej.
Plasma Jugoslavije na svetovnem prvenstvu? Pričakujem,   da  se "bomo
Leon Pintar
plasirali okoli četrtega mjesta. Vsak večji dosežek bi pomenil velik uspeh.
MAJDA ANKELE
Vsestranost
Majde nismo uspeli dobiti. Odšla je na trening državne reprezentance na Vršič. Telefonske linije so pretrgane in tako lahko povemo le to:
0 da je državna reprezen-tantka v alpskih disciplinah,
f) da je z letošnjim letom postala tudi trener kranjskih smučarjev,
# da je aktivna igralka rokometa pri RK Kranj,
O da je tudi trener ženske rokometne ekipe v kateri nastopa,
® da je ena izmed redkih deklet na Gorenjskem, ki dosega visoke rezultate.
LEON PINTAR
Ali sem športnik?
Leon Pintar je mehanik ln nam je na vprašanja odgovarjal kar med delom — izpod avtomobila.
Kaj mislite o svojem športu?
će bi sodil po tem, koliko ga upoštevajo, bi se lahko vprašal ali sem sploh športnik?
Največji uapehi?
Drugo mesto v škofji Loki ln deveto v Opatiji, kjer sem v družbi najboljših dirkaiev na svetu zasedel prvo mesto med tekmovalci, ki so vozili Honde. Sedem let sem že državni prvak (opomba: brez konkurence).
Načrti?
Brez močnejšega motorja . si ne obetam veli.kov Želim si novo Hondo, ki bi imela 250 ccm.
Kvaliteta
Vrhunski ali kvalitetni šport ima v socialistični družbi svoje mesto kot logičen pojav, ki izhaja iz vsebine športa. Predstavljati mora odločilen propagandni faktor za stimulacijo množičnosti. Takšno vlogo ima lahko le če izhaja iz močne moralne pozicije aktivnega borca za napredek športnega gibanja. Vrhunski šport mora predstavljati vzgled mladini in to na vseh toriščih in ne samo v odnosu na fizične kvalitete. V vzgoji mora imeti prvorazredno vlogo.
V socialistični družbi se šport razvija kot močno sredstvo izpopolnjevanja osebnosti človeka, kot sredstvo dviganja delovnih sposobnosti in sredstvo rekreacije.
Socialistična družba je podedovala mnoge negativne pojave in gledanja na šport. Predvsem zaradi zaostalih pogledov iz preteklosti šport ni dosegel mesta, ki mu pripada in ne igra vloge, ki bi jo moral. *
Na Gorenjskem se s športom ne bavi niti vsak deseti prebivalec. Tudi v Jugoslaviji je položaj podoben. O nerazvitosti športnega delovanja nam največ povedo številke o tem, koliko organizacij imajo posamezni športi: atletika 63, avto-moto 246, veslanje 36, košarka 106, kegljanje 367, odbojka 725, plavanje 68, rokomet 268, smučanje 57, namizni tenis 130, streljanje 2.734, nogomet 1.656 in hokej 4. \
Le v streljanju in nogometu smo dosegli malo večjo množičnost. Če ocenjujemo kvaliteto ostalih športov po množičnosti, s položajem nikakor ne moremo biti zadovoljni.
Ko proglašamo najboljša športnike Gorenjske, se moramo zavedati, da nismo iz' brali le fizično najmočnejših, ampak splošno formirane osebnotsi, ki so se" izoblikovale skozi proces športne vzgoje. Njihove vrline in napake nam povedo, kaj in koliko smo naredili v razvoju naše telesne vzgoje.
i
P. Čolnar
Blejski osmerec dosega visoke mednarodne uspehe
r. NOVEMBER 1965 * GLAS
/ ŠPORT
19
IZ DELA NAMIZNOTENIŠKEGA KLUBA TRIGLAV
Rezultati morajo priti
r Članarina!
Pred petimi leti Je namiznoteniški klub Triglav osvojil naslov najboljše ekipe v državi. Takrat so za njhove barve nastopali Teran, Tome, Frelih, Plutova in čadeževa.
V zadnjih letih, kranjska (kipa ne dosega rezultatov, jtt bi ustrezali njihovemu /enomeju. Njihovega mlade-a trenerja  in tekmovalca
: Jtiirka Janškovca smo vprašali o vzrokih za stagnacijo
\ p b perspektivi njihovega Razvoja.
Ekipe, ki je dolga leta pranila barve Triglava, že iJolgo ni več. Uspešne zamenjave za Plutovo in čadeže-p za sedaj še niso mogli /ajti. Pri molkih je nastal ja problem, da je bil vsako jeto kdo od članov ekipe v ,,ojski. Tako inikok niso (Dogli nastopati istočasno in (liso mogli dosegati rezultatov, kot jih od njih vsi že-jimo. Poleg tega eo nekateri Igralci že prešli svoj zen.it jn so 6e že ali pa se bodo palu poslovili od aktivne-a igranja.
Namiznoteniški klub že M leta skrbi za 6voj nara-ičaj. Kljub temu, da delajo \ ^ neprimernih _ prostorih, .renira redno okoli 70 igralcev, od katerih jih redno /astopa kar štirideset. Treninge članske i.n ženske (molkih in žensk) vodi Mirko • j&nškovec,   a   za najmlajše
skrbi Vinko Marušič. Ker so vsi mladi igralci zelo požrtvovalni v svojem delu, sta oba trenerja prepričana, da dobri rezultati ne bodo izostali.
Trenutno pričakujejo v klubu največ od svojih Igralk, Zerovnikova, Klevi-šarjeva in Luinova so v zadnjih nastopih že pokazale, da bo imel Triglav „ v kratkem zopet odldčno žensko ekipo. Zerovnikova je uvrščena celo že med deset najboljših igralk v Jugoslaviji. Pri moških so najperspektivnejši    Markun, So-
mrak, Vidic in Lavrančič.
Na vprašanje, kaj je njihov cilj, nam je Janškovec odgovoril:
»Nimamo nekih neposrednih ciljev. Nepričakovan odhod klevišarja v Olimpijo in Terana v JLA pomenita velik udarec za našo ekipo. Da bi bila smola še večja, bo odšel naš najboljši igralec Tome na specializacijo v Nemčijo, če bi govoril o cilju, bi dejal, da želimo predvsem nuditi Igralcem čimveč nastopov. Stalno nastopanje naše četrdesetorice ln rezultati, ki jih že dosegajo, nam pomenijo, da je bilo naše dosedanje delo pravilno.
P. Didič
Zopet Ludvik Zaje    Lepo priznanje
•Najboljše gor športnike smo vprašali komu bi oni prisodili naslov naj", boljšega. Dobili smo naslednje odgovore: % Ludvik Zaje: Osmerec
# Jože Marolt: Osmerec
• Albin Felc: Zaje O Leon Pintar: Zaje
če upoštevamo, da je član osmerca glasoval za svoje tovariše je vsaj moralno zmago odnesel zopet Ludvik Zaje.
Mednarodna hokejska federacija je priznala šestim jugoslovanskim hokejskim sodnikom naslov mednarodnega sodnika za leto 1965. Med sodniki, ki so bili deležni visokega priznanja, je tudi Ra-dovljičan Boris Čebulj.
Tržiški prva
Mladi nogometaši Tržiča so , jesenskem delu tekmovala v Gorenjski mladinski lizi osvojili prvo mesto in doživeli le en poraz in to na /omačem igrišču v igri z Lo-mom iz Škofje Loke. že vr-,(o let z velikim uspehom Vstopa v mladinski enajsto-Jjd Tržiča Lovro Hladnik. yo mnenju strokovnjakov je 'j najboljši igralec prven-fva. Izkoristili sme prilož-'m ter se z njim, kar na >gu svobocle, zapletli v Jptek razgovor.
Osebni podatki  in poklic?
- Rojen v Tržiču 1949. Po ^Jdlcu delavec v BPT.
Koliko časa že igraš nogo-et in kdo te je navdušil >.j?
- Prvič sem zaigral v pio-rskem  moštvu   z  11. leti.
fjvdušil me Je bivši igralec iškega moštva Slavko Ča-
r
Ali veliko treniraš? m Treniram dvakrat teden-m. Poleg tega pa za boljšo pdicijo hodim veliko v hri-j, pozimi pa smučam. Letos si prvič zaigral tudi iraški en a j sto rici. Kako se //{utiš med njimi? r- V njihovi sredini se podim dobro. Starejši igralci , jdo prijazni in zadovoljni *«enoL
Mnogo je govora o članarini v športnih organizacijah. Mnenja so deljena. Nekateri pravijo, da sploh ni vredno pobirati članarino, ker je premajhna in s tem klub ne doseže niti minimalnega finančnega uspeha. Drugi zopet trdijo, da jo je potrebno pobirati, da na ta način člani vsaj simbolično prispevajo svoj delež k svoji aktivnosti.
Nihče pa, kaže, ne upa postaviti zahteve po večji članarini. Pravijo, da to ni mogoče, da bi mnogi starši ne prenesli takšne obremenitve itd.
Pred nedavnim sta občinski zvezi za telesno kulturo v Radovljici in na Jesenicah pozvali svoje kolektive, da naj urede ta problem, saj bi lahko s članarino prišli do sredstev, ki bi vseeno nekaj pomenila pri dohodkih klubov.
Za prvi poskus urejanja Članarine smo izvedeli pri PK Triglavu v Kranju. VO
V._
je namreč sprejel sklep, da je članarina za vse člane enotna in to v višini 200 dinarjev mesečno, če vemo, da je bila prejšnja članarina 120 din letno, smo lahko prepričani, da se bo nabralo na ta način le nekaj sredstev. Za vsak klub, ki bi imel le 100 članov, bi pomenila takšna članarina že 20.000 dinarjev rednih mesečnih dohodkov. To ni malo!
Nekateri se ne strinjajo z višjo članarino. Ali je 200 din za celomesečno aktivnost res mnogo? Koliko pa stane npr. vstop-nica za kino, ki traja 2 uri ali pa za športno prireditev, kjer smo le pasivni opazovalci? \
Morda res vsi ne zmorejo takšne članarine (le malo, malo je takšnih)? PK Triglav se je odločil, da takšni ne bodo plačevali ničesar. Prepričani smo pa, da takšnih sploh ne bo.
Ali ni to vredno posne-P. Čolnar
man j a:
Zvezni turnir v
V nedeljo v Kranju najboljši mladinci v namiznem tenisu iz vse države
Kdo je po tvojem mnenju najboljši jugoslovanski nogometaš?
— Najbolj cenim šekularca iz beograjske Crvene zvezde.
In na svetu?
— Vsekakor virtuoza Pelea.
Tvoje želje?
— Želel bi, da bi bilo v Tržiču več zanimanja za nogomet. Prav tako si želim, da bi v spomladanskem delu tekmovanja zaigrali boljše ln da bi nam na koncu uspelo priti v SNL.      D. Humer
Tekači v Bohinju
Danes so v Bohinju pri-čeil s treningi najboljši jugoslovanski smučarski tekači. Prejšnji teden so morali zaradi dežja trening prekiniti. Poleg reprezentantov sodelujejo na treningu tudi tekmovalci, ki so jih poslali njihovi klubi.
PLESNI TEČAJI
V sredo, 1. decembra, se začne nov plesni nadaljevalnimi in začetni tečaj. Vpisovanje vsak dan od 18.30 do 19.30 v Delavskem domu, vhod 4
V nedeljo in ponedeljek bo v avli osnovne šole Simon Jenko II. zvezni pozivni namiznoteniški turnir najboljših jugoslovanskih mladincev.
Med mladinci bo nastopilo
13 najboljših, vendar pa na žalost ne bomo videli Slipan-čiča, ker nastopa za/državno reprezentanco. Med mladimi igralci ne bomo videli niti enega Gorenjca (če ne računamo Klevišarja, ki nasto-
pa za Olimpijo).
Med 11 mladinkami je Gorenjska zelo dobro zastopana. Kar štiri igralke bodo nastopile na turnirju: Krajze-ljeva in Pavličeva z Jesenic ter Zerovnikova in Luinova iz Kranja.
Tekmovanje bo trajalo v nedeljo od 8. do 20. in v ponedeljek od 8. do 14. ure.
Zvedeli smo
% Mladinska organizacija v tovarni NIKO v Železnikih pripravlja za 29. november kratek kulturni program, ki ga bodo izvedli v soboto v prostorih podjetja.!
% V nedeljo je v Železnikih gostovala dramska sekcija DPD Svoboda iz Tržiča z veseloigro »Matiček se ženili, delo je režiral Dolfe An-derle.
0 V soboto in nedeljo je bilo na Lubniku posvetovanje predstavnikov mladinskih odsekov pri planinskih društvih Gorenjske. Pogovarjali so se o dosedanjem in prihodnjem delu, predvsem pa o zimskih akcijah in tekmovanjih.
# Družbeno-politične organizacije in Prosvetno društvo v Cerkljah prirejajo v petek zvečer za Dan republike največjo prireditev, kar jih je bilo do sedaj. Med drugimi bo nastopil tudi Invalidski pevski zbor iz Ljubljane.
% V soboto zvečer bo v Cankarjevem domu v Tržiču
proslava v počastitev Dneva republike. Sodelovali bodo pevski zbori, dramska sekcija, glasbena šola, TVD Partizan Križe in Tržič ter drugi. V teh dneh pa bodo tudi interne proslave po kolektivih in šolah.
• V nedeljo ob 16. uri bo v domu Andreja Kmeta v Britofu akademija v počastitev Dneva republike. Nastopil bo domači pevski zbor »Slav ček« in recitator ji.
# V četrtek bo ob sedmih zvečer v Trbojah predavanje o nekaterih novostih o cestnem prometu.
• V soboto ob 17. uri zvečer bo v kulturnem domu v Mošnjah redni letni občni zbor DPD »Svoboda«. Po občnem zboru bodo pipraviii proslavo v čast Dneva republike.
# V prazničnih dneh bodo odprte skoraj vse planinske postojanke na Gorenjskem. 2e sedaj je veliko zanimanje, kajti še vedno je v planinah najcenejše praznovanje.
0BVESTI10
člane ln poverjenike Prešernove družbe obveščamo, da bomo pričeli razpošiljati redne knjižne zbirke okoli 10. decembra. Prosimo, da ne urgirate zbirk, dokler ne bomo objavili, da je ekspe-dit zaključen.
Knjiga dr. E. Cevca »SLOVENSKA UMETNOST« zaradi številnih ovir ne bi mogla biti pravočasno doti-skana. Zato smo bili prisiljeni ustaviti tiskanje tega dela in nadomestiti to knjigo s Prešernovimi poezijami, h katerim je napisal spremno besedilo največji živeči pre-šernoslovec dr. Anton Slod-njak. Cevčevo Slovensko umetnost pa smo uvrstili v program za prihodnje leto.
člane in poverjenike Prešernove družbe vljudno prosimo, da nam oprostijo to spremembo programa, ki se ji nismo mogli izogniti.
člane vabimo, da ob prejemu knjižne zbirke takoj OBNOVIJO ČLANARINO ZA NASLEDNJE LETO.
Prese>nova družba
KRONIKA — SPOREDI
27. NOVEMBER 1965 # GLAS
SODIŠČE UGOTOVILO KRIVCA ZA SMRT DVEH LJUDI
HUDA PROMETNA NESREČA NA MEJI PRI KRANJU
m    vi • • ■• • rKI KRANJU
Težko je priznati resnico   z avtomobilom u cesl0
Pred nedavnim sta se pred okrožnim sodiščem v Kranju zagovarjala dva šoferja zaradi prometnih nesreč, ki sta jih zakrivila. 35- letni Ivan Zagoršek je bil pred dvema letoma že obsojen, vendar sta se on in javni tožilec pritožila na vrhovno sodišče SRS. Drugi pa je bil 19-Ietni Eduard Jean Mukengechav iz Konga.
MOTORISTA NISEM VIDEL
Pred tremi leti se je pripetila na križišču Koroške ceste in Trga revolucije prometna nesreča, šofer avtobusa Ivan Zagoršek je pripeljal iz smeri Beksel. Po Koroški cesti iz Ljubljane pa je v tem trenutku pripeljal motorist. Zagoršek ne bi smel zapeljati v levo na avtobusno postajo, temveč bi moral počakati, da bi motorist peljal mimo njega, ker je imel prednost. Motorist je kmalu po nesreči umrl.
Obtoženec se je zagovarjal, da je vozilo ustavil in šele nato se je motorist zadel v avtobus. Dejal je, da motorista ni pravočasno opazil zaradi tega, ker je bilo na prehodu polno pešcev. Vendar je sodišče s pomočjo rekonstrukcije in izpovedi posameznih prič ugotovilo, da Zagoršek ni dovolj pazil na promet, ki se je odvijal na cesti, in je zaradi tega prezrl
motorista, ki je imel prednost.
Sodišče ga je obsodilo na eno leto in dva meseca strogega zapora.
BIL JE AVTOSTOPAR
Letos poleti je zjutraj peljal iz Kranjske gore proti Jesenicam z osebnim avtomobilom 19-Ietni Eduard Jean Mukengechav. V avtomobilu so bili še trije sopotniki. (O tem smo v Glasu že pisali.)
Ko je pripeljal na Hrušico, ga je zaradi velike hitrosti in tehničnih pomanjkljivosti na vozilu pričelo zanašati po cesti sem ter tja. Tu je zbil po tleh tudi pešca Viktorja Tvvrdvja. Zatem se je avto prevrnil preko desnega roba ceste v travo. Pešec je bil zaradi hudih telesnih poškodb takoj mrtev.
Obtoženi Mukengechav je v zagovoru navedel, da ga je pokojnik sto metrov pred krajem nesreče ustavil z namenom, da bi ga prepeljal na Jesenice v službo. Kasneje se
je izkazalo, da to ne drži, ker celo njegovi sopotniki niso vedeli, da bi Twrdy vstopil v avto in kdaj je vstopil. Tudi sodni izvedenec je dokazal, da je bil pokojnik udarjen v nogo v isti višini, kot je višina prvega dela avtomobila in sicer od zadaj. Pri nesreči so bili tudi ostali lažje telesno poškodovani.
Zaradi tega je sodišče tudi njega obsodilo na eno leto in dva meseca strogega zapora.
J. Jarc
Iz Ljubljane proti Kranju je peljal v torek popoldne voznik osebnega avtomobila U 345-99. Na Meji je iz neznanega vzroka zapeljal z desne strani na levo preko ceste in se zaletel v obcestni smernik, od tu ga je odbilo v drevo in na koncu je obstal na travniku.
Voznik Anton Pekovec iz Stare Fužine pri Bohinju je že na kraju nesreče umrl. škoda na osebnem avtomo-
bilu pa znaša okoli 1 milijon 200.000 dinarjev. — JJ
Požar v stanovanju
ŠKOFJA LOKA, 25. novembra — Ob pol enih zjutraj Je izbruhnil v stanovanju Ljube Nešovič požar, ki je povzročil 1,4 milijona dinarjev škode. Požar so v glavnem pogasili stanovalci sami, ker v škofji Loki ni gasilcev. Dokončno so ga pogasili kranjski poklicni gasilci. — jj
Sneg povzročil 12 nesreč
V torek se je pripetilo na gorenjskih cestah dvanajst prometnih nesreč. Več ljudi je bilo težje telesno poškodovanih, materialna škoda pa znaša okoli milijon dinarjev. Po večini je do nesreč prišlo zaradi novozapadlega snega in proti večeru tudi zaradi prve poledice.
Iz Trboj proti Kranju je peljal avtobus KR 21-38. V Hrastju je prehiteval kolesarko Marijo Omerc, ki je vozila v isto smer. Zaradi zasnežene ceste jo je zaneslo v levo. V tem trenutku pa je mimo pripeljal avtobus in jo zbil po cesti. Hudo telesno poškodovano so jo najprej pripeljali v ZD Kranj, zatem
pa v ljubljansko bolnišnico.
V Podpulfercl na cesti škofja Loka—Trebija se je pripetila prometna nesreča zaradi poledenele ceste in vinjenega pešca. Voznik osebnega avtomobila LJ 375-15 je pripeljal v ostri ovinek. Tu je zagledal pešca Jakoba Ru-par, ki je hodil vinjen po sredi ceste, šofer je vozilo
zavrl, vendar pa ga je zaradi poledenele ceste močno zaneslo za cesto. Materialna škoda na vozilu znaša sto tisoč dinarjev.
Na Meji se je pripetila še ena prometna nesreča. Anton Gunde je peljal osebni avtomobil LJ 27-76 iz Ljubljano proti Kranju. Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo v levo izven cejste, kjer je * zadnjim delom avtomobila zadel v drog električne napeljave. Na vozilu znaša škoda okoli sto tisoč dinarjev.
KINO
Kranj »CENTER«
27. novembra amer. CS film DNEVNIK ANE FRANK za Tekstilni šolski center ob 10. uri, amer. CS film OD TOD DO VEČNOSTI ob 15., 1730 in 20. uri, premiera franc. ital. barv. filma GREH IN ČEDNOST ob 22.30
28. novembra premiera mlad. barv. film KDO JE REKEL »MIJAV« ob 13. uri, špan. barv. film POTUJOČI PEVEC ob 14.30, amer. CS film OD TOD DO VEČNOSTI ob 16.30 18.50 in 21.10 FESTIVAL CHARLIJA CHA-PLINA ob 13. uri, amer. CS film OD TOD DO VEČNOSTI ob 15., 1720 in 19.40 uri,
30. novembra mlad. barv. film KDO JE REKEL »MI-JAV« ob 13.30 franc. ital. barv. CS film GREH IN ČEDNOST ob 15., 19. in 21. uri, jug. film film GRENKI DEL REKE ob 17. uri
1. decembra franc. ital. barv. film GREH IN ČEDNOST ob 16., 18. in 20. uri.
Kranj »STORžIč«
27. novembra amer. barv. CS film PRIGODE TOMA IN JERRYJA ob 10. uri za Posebno šolo in ob 14. uri, špan. barv. lilm POTUJOČI PEVEC ob 16. in 20. uri, jugosl. film NA MESTO, DRŽAVLJAN POKORNI ob 18. uri
28   novembra mlad. barv. film KDO JE REKEL »MI-_ JAV« ob 9.30, \Ul barv. CS
film MAŠČEVANJE VIKIN-KOV ob 14. in 20. uri, špan. barv. film POTUJOČI PEVEC ob 16. uri, jugosl. film SREČALI SE BOMO ZVEČER ob 18. uri
29. novembra amer. barv. CS ti!m PRIGODE TOMA IN JERRYJA ob 9.30, špan. barv. film POTUJOČI PEVEC ob 14. in 16. uri, jug. CS film DESANT NA DRVAR ob 18. uri, franc. ital. barv. CS film GREH IN ČEDNOST ob 20. uri
30. novembra amer. film FESTIVAL CHARLIA CHAP-LINA ob 9.30, špan. barv. film POTUJOČI PEVEC ob 14., 16. in 20. uri
1. decembra nemški film SKRIVNOST ORIENTA I. DEL ob 16. uri, špan. barv. film POTUJOČI PEVEC ob 18. uri, jug. film GRENKI DEL REKE 0b 20. uri
Stražišče »SVOBODA«
27. novembra amer. barv. CS film PREPOVEDANE STRASTI ob 20. uri
28. novembra mlad. barv. film KDO JE REKEL »MI-JAV« ob 14 uri, ital. barv. CS film MAŠČEVANJE VIKINGOV ob 15.30, amer. CS film OD TOD DO VEČNOSTI ob 17.30 in špan. barv. film POTUJOČI PEVEC ob 20 uri
29. novembra jug. CS film DESANT NA DRVAR ob 16. uri, špan. barv. film POTUJOČI PEVEC ob 18. in 20. uri
30. novembra franc. ital. film NEVARNI OVINKI ob 16., 18. in 20. uri
Kropa
27. novembra jug. film DOKTOR ob 20. uri
28. novembra amer. barv. CS film PREPOVEDANE STRASTI ob 15. in 19.30
29. novembra nem. barv. film PREPROSTO DEKLE ob
15. in 19.30
Cerklje »KRVAVEC« 28. novembra franc. barv. CS film TRIJE MUŠKETIRJI II. DEL ob 15., 17 in 19. uri Naklo
28. novembra amer. barv. CS film ŠTIRJE APOKALIPTIČNI JEZDECI ob 16. in 19. uri
29. novembra amer. barv. CS film MORGANOVI GUSARJI ob 19. uri
30. novembra amer. barv. CS film MORGANOVI GUSARJI ob 16. uri
Gorje
28. novembra amer. CS film OD TOD DO VEČNOSTI ob
16. in 19. uri
29. novembra amer. barv. CS film SEVERNO OD ALJASKE ob 16. in 19. uri
Jesenice »RADIO«
27. do 28. novembra angl. barv. film TUDI TO SE DOGAJA
29. novembra ital. barv. CS film MAŠČEVANJE VIKINGOV
30. novembra poljski film MORILEC IN GOSPODIČNA
1. decembra amer. barv. film SKRIVNOSTI ŽIVLJENJA
2. decembra amer. barv. CS film APRILSKA LJUBEZEN
Jesenice »PLAVŽ«
27. novembra amer. barv. film SKRIVNOSTI ŽIVLJENJA
28. novembra poljski film MORILEC IN GOSPODIČNA
29. do 30. novembra angl. barv. film TUDI TO SE DOGAJA
1. decembra amer. barv. CS film APRILSKA LJUBEZEN
2. do 3. decembra slovenski film LUCIJA
Žirovnica
27. novembra jugoslovanski film SVETOVLJAN
28. novembra amer. film BUSTER KEATONOV GENERAL
30. novembra poljski barv. film PISANE NOGAVICE
1. decembra angl. barv. film TUDI TO SE DOGAJA
Dovje Mojstrana
27. novembra amer. film BUSTER KEATONOV GENERAL
28. novembra jugosl. film SVETOVLJAN
29. novembra amer. barv. film SKRIVNOSTI ŽIVLJENJA
2. decembra angl. barv. film TUDI TO SE DOGAJA
Koroška Bela
27. novembra slovenski film LUCIJA
28. novembra špan. barv. film PESEM ZA KARABIN-KO 30-30
29. novembra poljski film MORILEC IN GOSPODIČNA
2. decembra amer. barv. film SKRIVNOSTI ŽIVLJENJA
Kranjska gora
27. novembra špan. barv. film PESEM ZA KARABIN« KO 30-30
28. novembra slovenski film LUCIJA
29. novembra poljski barv. film PISANE NOGAVICE
30. novembra amer. barv. film SKRIVNOSTI ŽIVLJENJA
2. decembra poljski film MORILEC IN GOSPODIČNA
3. decembra angl. barv. film TUDI TO SE DOGAJA
Kamnik »DOM«
27. novembra ital. špan. franc. film M ADAME SAN GENE ob 0. uri
28. novembra ital. 5pan. franc. film MADAME SAN GENE ob 17. in 20. uri
29. novembra amer. film DIVJI JAHAČ ob 20. uri
30. novembra amer. film DIVJI JAHAČ ob 20. uri
Sovodenj »DOM«
27. novembra amer. film GUSAR ob 19.30
28. novembra amer. film GUSAR ob 15. uri
GLEDALlStE
NEDELJA — 28. novembra ob 10. url URA PRAVLJIC — sedmi program, ob 16. uri za IZVEN Jurčič-Govekar: DESETI BRAT
PETEK — 3. decembra ob bi  18. uri Jurčfč-Gove-kar: DESETI BRAT za dijake šole Franceta Prej srna
Prodam dobro ohranjen televizor RIZ po zelo ugodni ceni. Nasl. v ogl. odd. 6054
Prodam večjo koliično bukovega oglja. Davča 71, So-rica 5707
Ugodno prodam otroški voziček Jadran, skoraj nov te-levizor-avtomatic s stabilizatorjem in anteno. Nasl. v Oglasnem oddelku 6164
Prodam novo zakonsko spalnico. Zg. Brnik 6, Cerklje 6165
Prodam moped KATE kombinacija Puch na tri prestave. Stanovnik Peter, Sv. Duh 3, gkofja Loka 6166
Prodam kravo s teletom in plemenskega vola. Tatine 6, Preddvor 6167
Kuhinjski štedilnik zazidljiv levi in kabinetni štedilnik »Goran« v dobre stanju — ugodno prodam. Nasl. v Ogl. odd. 6168
Prodam prašiča 150 kg težkega. Sp. Brnik 64 6169
Prodam motor Puch 175 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 6170
Prodam 14 tednov brejo tvinjo, težko 150 kg. Zalog 83, Cerklje . 6171
Prodam skedenj, šripo in svinjak. Kranj, Jezerska c. 96 6172
Prodam motorni mlin in kobilo staro 8 let. Šifrer Ivan, Žabnica (1 6173
Prodam super avtomatski pralni stroj Castor 5 kg. Kranj, Jezerska 23^ 6174
Prodam pralni stroj Castor 6 centrifugo in dve lončeni peči tudi na ček. Kališnik Milena, Bistrica 110 — Tržič. Informacije po telef. 71244 6175
Prodam kravo. Kranj — Jezerska c. 140 6176
Prodam lahkega konja. Likozar Franc, Jezerska c. 71, Kranj 6177
Prodam vola 550 kg težkega. Sp. Brnik 66, Cerklje 6178
Prodam vzidi j iv štedilnik, dvoje sobnih vrat in 3 dvodelna okna. Nasl. v oglasnem oddelku, 6179
Prodam ogrodje kavča in dobro ohranjeno žensko kolo. Debeljak Anton, Poljane 51
6180
Prodam debelega prašiča, Jcultivator izdelave Kremžar, plug obračalnik »Janez 7«, dva pluga »Sanc Toplar« ra-hlavo brano s klinastimi noži, ročno žago amerikanko in lahek vprežni voz. PVnična Polica 7, Cerklje 6181
Prodam opornike (punte), tesan les, dva mala okna, li-toželezen kotel za kuhanje perila, dva štedilnika, lončeno peč. Kranj, pot na kolodvor 1 6182
Radio aparat RR skoraj nov poceni prodam. Mazi, Zabukovje 12, Besnica 6190
Prodam klavirsko harmoniko 72 basno, 5 registrov, dobro ohranjeno. Planina 18, Kranj 6191
Prodam skoraj novo motorno kolo BMW 250 ccm. Po-lajner, Trnje 3, Škofja Loka 6192
Kupim takoj VW ali malo karamboli ranega, peč na nafto, kosilnico »Bauc« in kombinirane grablje. Zbilje 4, Medvode 6138
Kupim radio aparat. Kranj, Jezerska c. 74 6183
Kupim zazidljivo parcelo ali hišo v surovem stanju v okolici Kranja. Naslov v ogl. oddelku 6184
Dve dekleti z znanjem šivanja dobita lepo sobo za malo pomoč. Ponudbe poslati pod »Pošteni« 6104
Cenjene stranke obveščam, da sem preselil odvetniško pisarno s Koroške c. 25 v Gregorčičevo 2 v Kranju (ob
Restavracija »PARK« prireja
že tradicionalno
silvestrovanje
v prostorih restavracije in delavskega doma.
Zaradi velikega povpraševanja si pravočasno rezervirajte prostor.
Vljudno Vas vabi kolektiv.
novi trgovini tov. Sava). Odvetnik Pernuš Janez 6110
Zamenjam enosobno stanovanje v Puli za Kranj, proti veliki nagradi. Ali prazno sobo, plačam 1 leto naprej. Informacije Fojkar, Valjavčeva 8, Kranj 6146
Postrežemo Vam z domačimi krvavicami vsak petek in soboto, sicnr vsak .dan pristna vina in domače spe-
cialitete. Se priporoča gostilna BENEDIK — Stražišče
6036
Na Zalogi imam hlevčke in božične jaslice. Nasl. v oglas, odd. 6185
Zamenjam motorno kolo BMW 250 ccm za lambreto 150 ccm, letnik 58—62, Zupan Ciril, Mošnje 24, Brezje 6186
Oddam opremljeno sobo dvema dekletoma. Nasl. v ogl.
odd. 6187
Zamenjam polovico hiše z vrtom in garažo na Orehku za enakovredno ali nedograjeno, tudi parcelo z lokacijo: Čirče, Klanec, Zlato polje. Naslov v oglasnem oddelku 6188
Črno kučmo, izgubljeno v kinu Storžič prosim vrniti proti nagradi. Potočnik Janko, St. Žagarja 49, Kranj 6189
LASTNIKI MOTORNIH VOZIL, AVTO SERVISI AVTO-MEHANIČNE DELAVNICE
Nadomestne dele za avtomobile, motorna kolesa,.bicikle in njihove nadomestne dele
KUPUJTE OD 1. DECEMBRA DALJE V NOVI DOBRO ZALOŽENI TRGOVINI
podjetja
' Slovenija avto
NA JESENICAH, Ulica Maršala Tita 18 (nasproti železniške postaje)
GROSISTIČNE CENE IN BOGATO IZBIRO
vam nudijo
Skladišča na debelo založbe Mladinska knjiga
— pisarniški in tehnični material
— pisalne, računske in fakturne stroje
— registrirne blagajne
— geodetske inštrumente in risalne mize
Podjetja, ustanove,
izkoristite ugodnost grosistične cene v Skladiščih na debelo
— v Ljubljani, Titova3 — skladišče Wolfova 12
— v Kranju, Majstrov trg 1
— v Novem mestu
— v Mariboru, Vetrinska 8
— v Celju, Stanetova 3
— v Zagrebu, Preradovičeva 2 —• v Beogradu, Maršala Tita 5
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, LJUBLJANA, Titova 3
KOLEKTIV PODJETJA
import - export, Ljubljana
čestita ob priliki 20. letnice obstoja svojega podjetja vsem poslovnim prijateljem v mestih in na podeželju k dnevu republike — 29. novembru.
»TRANSTURIST« ŠKOFJA LOKA OBVEŠČA VSE OBISKOVALCE VOGLA, DA ŽIČNICA NA VOGEL OD SOBOTE, 27. 11. DALJE ZOPET REDNO OBRATUJE.
Za vedno nas je zapustil naš ljubi mož, oče in stari
LEOPOLD DROLĆ
upokojenec
Pogreb dragega-pokojnika bo v soboto, 27. novembra 1965 ob 15.30 izpred hiše žalosti v Stražišču, Hafnerjeva pot 4.
Žalujoči: žena, sin z dru-( žino in ostalo sorodstvo
Kranj, Ljubljana, Bačka Topola, Vrhnika, 25. 11. 1965.
Oglašajte v »GLASU«!
ČESTITKE Z R 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE
ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE!
Industrijski kombinat
Kranj
Priporočamo se za obisk v naših prodajalnah!
Medobčinska
Ne praskajo Ne mažejo Ne puščajo sledov
banka
- v poklicu
- v uradu
- v šoli
Zahtevajte le kvalitetne radirke!
EIIIEMSIIIEIIIEIIIEHIEIIIEIH
: 3
SGP
TEHNIK
Sil
m lil
TJ O >
N
•a
r—I
03
Škof j a Loka
.Ti °
MJ   w za
HI socialno j]j zavarovanje
lil
KRANJ 1
III
ZDRAVSTVENI DOM
JESENICE
V prazničnih dneh bomo uradno odprli nov zdravstveni dom, ki bo v ponos Jeseničanom
7415
RADIJSKI SPORED
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
SOBOTA — -27. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 925 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — Glasbena šola Kranj — 9.45 Trobenta ta godala — 10.15 Odlomki iz Verdijevih oper — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Opoldanski di-rerttmento — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vaški kvintet in ansambel Boruta Lesjaka — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pojo slovenski operni pevci — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi ta plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 1735 Popevke tega tedna — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Iz relejnih postaj — Maribor — IS.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe — 2020 Spoznavajmo svet in domovino — 2130 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — .23.05 Plesna glasba
NEDELJA — 28. novembra 6.00  Dobro  jutro 6.30 Napotki   za   turiste — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Naši poslušalci   čestitajo  in po-
SOBOTA — 27. novembra
RTV Zagreb 10.00 TV v šoli
RTV Beograd 1730 Kje je, kaj je
RTV Ljubljana 18.10 Vsako soboto 1825 TV obzorniik
RTV Zagreb 1845 Mladinska radijska igra
RTV Ljubljana 19.40 Cik-cak
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 2030 TV obzornik 20.40 Sprehod skozi čas
RTV Beograd 21.10 Druga plat medalje —
zadnja oddaja
RTV Ljubljana 2225 Zadnja poročila
NEDELJA — 28. novembra JRT
930 Glasbena oddaja
RTV Beograd 16.00 Kmetijska oddaja
RTV Zagreb 10.45 Združenje radovednežev
RTV Ljubljana 1130 Cirkuški deček — film
RTV Zagreb 12.00 Zabavno-glasbena
oddaja
feportno popoldne RTV Ljubljana 15.45 Potujte z mama
zdravljajo — I. — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.25 čestitke za praznik — 11.00 Turistični* napotki za tuje goste — 11.45 Reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.45 Igrajo Zadovoljni Kranjci in ansambel   Miška Hočevarja
— 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 17.05 Znamenite arije — slavni pevci
— 17.30 Radijska igra — 18.28 Lahka koncertna glasba — 19.05 Glasbene razglednice — 20,00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Simfonija
— 22.10 Nočni zabavni zvoki
— 23.05 Zabavne melodije na koncertnem odru
PONEDELJEK — 29. nov.
8.05 Mladinska radijska igra — 9.05 Simfonični plesi in rapsodije — 10.00 Koncert lahke glasbe — 11.00 Razvoj ustavnosti v dvajsetih letih
— 11.30 Jugoslovanski komponisti komponirajo za zbor
— 12.05 Čestitke za Dan republike — 13.30 Vtisi iz dežel, ki so jih obiskali naši novi-narj — 14.00 Slovenski operni pevoi v svetovnih operah
— 15.05 Praznično športno popoldne — 16.00 »Post fe-stum Opatija 65« — 17.05 Simfonični , orkester RTV Ljubljana ob prazniku — 18.00 Literarna oddaja — 18.40  Vedri  zvoki — 19.05
16.25 Največja predstava
na svetu 17.15 Letna skupščina
»Kladivarja«
RTV Zagreb 18.00 Telešport
RTV Ljubljana 19.00 Raslii smo z republiko 19.54 Intermezzo
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 Spomini Rodoljuba
čolakovića na II. zasedanje AVNOJ
RTV Ljubljana 21.10 Operacija MM
JRT
21.40 Glasbena oddaja
RTV Ljubljana 22.40 Zadnja poročila
/ PONEDELJEK — 29. nov. JRT
9.00 Praznični spored
ob dnevu republike
RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik
RTV Zagreb 18.45 Anketna oddaja
ob dnevu republike
RTV Ljubljana 1934 Intermezzo
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 2030 20 let republike
Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — 21.45 Zabavni zvoki z godalnimi orkestri —' 22.10 Mozaik zabavne glasbe —. 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni akordi TOREK — 30. novembra 6.00 Dobro jutro — 7.35 Domovina naša je svobodna... 8.05 Jutranji koncert orkestrske in solistične glasbe — 9.05 Po svojih naj bol j-' ših močeh — 9.25 Z letošnjega repertoarja- vokalnega orkestra RTV Ljubljana — 10.00 V narodnem tonu po Jugoslaviji — 10.30 Vrata pobjede — kantata za alt — 11.00 »Živa kultura« — 11.20 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 12.05 Operni koncert mezzosopranistke Ruže Pospiš in tenorista Planinska — 13.30 Pol ure z jugoslovanskimi pevci zabavnih melodij — 14.00 O naših turističnih perspektivah — 14.30 Slovenske melodije za praznik republike — 15.15 Zabavni intermezzo — 15.30 Od melodije do melodije — 16.00 S sklepnega koncerta na IV. tekmovanju mladih umetnikov — 17.05 Dve orkestralni partituri — 17.30 Športniki, o katerih bomo kmalu slišali — 18.00 Zabavne melodije na koncertnem odru — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Radijski krst — 20.20 Radijska igra
— 21.10 Razpoloženjski zvoki
— 21.30 Plesni orkester v besedi in glasbi — 22.10 Iz ruske komorne glasbe — 23.05 Popevke za lahko noč
SREDA — 1. decembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55  Pisan  svet  pravljic isn zgodb — 9.10 Pojo naši mladinski  zbori —  10.15 Igra
RTV Ljubljana 21.00 Ko bi padli oživeli —
TV drama 22.00 Hokejsko srečanje
Jugoslavija : Bolzamo 23.15 Zadnja poročila
TOREK — 30. novembra
RTV Zagreb 18.20 Poročila
18.30 Partizansko lutkovno
gledališče 19.00 Ismet Mujekinovič —
studio Sarajevo 19.20 Kantata za solista, zbor
in orkester
RTV Ljubljana 19.54 Intermezzo
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik:
RTV Zagreb 20.30 Glasbena oddaja
RTV Ljubljana 20.45 Prometej z otoka
Viševice 22.15 Hokejsko srečanje
Jugoslavija : Bolzano 23.30 Zadnja poročila
SREDA — 1. decembra
RTV Zagreb 10.00 TV v šoli 16.40 Govorimo rusko 17.00 Učimo se angleščine
violinist Ali Dermelj — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper čeških Skladateljev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 ^Radijska šola za srednjo stopnjo
— 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert pihalne godbe Ljudske milice iz Ljubljane
— 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Slovenska glasba za komorne ansamble — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu
— 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.40 Naš razgovor
— 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahka glasba raznih dežel — 20.35 Ples v maskah — opera — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana
ČETRTEK — 2. decembra
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Palčiča — pravljica — 9.40 Stari in novi znanci — 10.15 S solisti zagrebške opere — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11-15 Nimaš prednosti
— 12.05 Iz srbske glasbene ustvarjalnosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Franca Korbarja in trio Vilija Petriča — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz baleta »Ohridska legenda« — 14.35 »Enajsta šola« — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična odda-
IJA
RTV Ljubljana 17.40 Tik-tak
17.55 Pionirski TV studio 18.25 TV obzornik 18.45 Opera skozi stoletja 19.15 Filmski pregled
RTV Zagreb 19.40 TV prospekti
RTV Ljubljana 19.54 Intermezzo
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.20 TV obzorniik
RTV Zagreb 20.30 Zabavno-glasbena
oddaja
RTV Ljubljana 21.30 Kulturna panorama 22.10 Pogovor o slovenščini 22.40 Hokej Jugoslavija :
Cortina 23.20 Zadnja poročila
ČETRTEK — 2. decembra
RTV* Zagreb 10.00 TV v šoli
RTV Beograd 11.00 Tečaj angleškega jezika
RTV Ljubljana 16.10 Potujte z nama
v dolino Soče
RTV Beograd 17.40 ^isočkrat zakaj?
ja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorna ura francoskih clavecinistov — 23.05 S popevkami po svetu
PETEK — 3. decembra 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže — domači ansambli — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 V romantičnem in pred roman ličnem slogu — 10.15 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuja goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Julesa Masseneta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz narodna skrinje — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Poje češki moški zbor »Mo-ravan« iz Prage — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.06 Aktualno! i dolina in v svetu — 18.20 Plesni orkester RTV Ljubljana — 18.45 Kulturna diagonala — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Priljubljeni napevi iz operet — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Naši skladatelji pred mikrofonom — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Simfonična suita
RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik
RTV Beograd 18.45 Po Jugoslaviji
RTV Ljubljana 19.10 Ljubljanski Jazz
ansambel 19.40 Brez parol
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.20 TV obzornik 20.30 Na konicah prstov
RTV Zagreb 20.40 Samo malo s poti —
T V drama
RTV Ljubljana 21.40 Zadnja poročila '
PETEK — 3. decembra
RTV Zagreb 10.00 T V v šoli 16.40 Govorimo rusko 17.00 Učimo se angleščine 17.30 TV v šoli 18.00 Mali svet
RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Človek in proizvodnja 19.15 S kamero po svetu 19.40 črna tabla
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
. RTV Ljubljana 20.30 TV obzornik 20.40 Celovečerni ameriški
film »OK\0« 22.10 Zadnja poročila
TEL EVI Z
Al
VELEBLAGOVNICA DTIICElI IHIlldl LJUBLJANA 25. novembra 1965 je bila odprta in sodobno urejena BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO V LJUBLJANI, Volfova ulica l.( prenovi jena poslovalnica »Tromstovje«
BaSSSIBBBDBHSaiBI š=
V treh prodajnih etažah je na izbiro pohištvo vseh vrst, električni aparati za gospodinjstvo, svetilna telesa, akustični predmeti, posteljno perilo, dekorativno blago, zavese in preproge. Vabimo potrošnike iz'Gorenjske na ogled in nakup.
S KONFERENCE ORGANIZACIJE SZDL V TRŽIŠKI OBČINI f
Več pozornosti krajevnim skupnostim
V sredo popoldne bila strelski dvorani na Ravnah občinska konferenca organizacije SZDL tržiške občine. V ospredju so bili predvsem trije problemi — krajevna samouprava, družbene službe in družbeno ekonomsko in strokovno izobraževanje.
- že sam referat pa tudi razprava so posvetili vso pozornost problemom dela krajevnih skupnosti in občinsko skupščino. Predvsem velja ugotovitev, da delo krajevnih skupnosti na tržiškem področju nikakor ne more zaživeti, »še vedno se ne morejo rešiti porodnih krčev« je bilo rečeno v razpravi. Zato je vsekakor več vzrokov. Tako sveti krajevnih skupnosti niso bili dosti seznanjeni  s svojimi
nalogami in vlogo krajevnih skupnosti, kar povzroča, da se nekako ne morejo znajti in tipajo v mraku. Ta ugotovitev velja tudi za občane, ki se še vedno ne zavedajo samoupravnih pravic krajevne skupnosti in zaradi tega tudi ne sodelujejo pri njihovem delu. Prav gotovo pa je ena velikih zavor, da se krajevne skupnosti ne morejo znajti v svoji vlogi, pomanjkljiva povezava z občinsko skupščino.
i
*
i
ms
Kran,: TrgOViOC \)YM\\lkV
Vse prodajalne »živila« v Kranju in na podeželju bodo zaprte v nedeljo in v ponedeljek. Odprte pa bodo v soboto popoldne in v torek od 8. do 12. ure.
Mlekarne bodo odprte v soboto od 14. do 16. ure ter v ponedeljek od 6. do 9. ure. V nedeljo in v torek pa bodo zaprte.
Meso bodo potrošniki lahko kupovali v nedeljo in torek od 7. do 11. ure, zaprte bodo samo v ponedeljek.
Pekarne bodo zaprte v ponedeljek in torek in bodo na voljo normalno v soboto ter v nedeljo od 6. do 11. ure. ' • '
Vse dni kot normalno pa bo poslovala prodajalna Delikatesa-Central na Maistrovem .trgu. '
Odborniki gledajo nekako zviška na to novorojeno samoupravno telo, sveti krajevnih skupnosti pa ne morejo najti znotraj pravega stika. ' Med problemi družbenih.... služb so govorili predvsem o samoupravljanju v državni upravi in šolstvu ter načinu financiranja. Iz razprave je bilo razvidno, da sta ti dve vprašanji tako tesno povezani, da ju sploh ne moremo ločiti. Predvsem je potrebno ugotoviti, da samoupravljanje v družbenih službah — šolstvu, zdravstvu — toliko časa ne bo moglo v polnem razmahu, dokler jim ne bo zagotovljena zadostna materialna osnova, kar si v šolstvu obetajo od novega zakona.
Po končani konferenci, ki ji je prisostvoval tudi član Glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Tone Fajfar je novoizvoljeni plenum izvolil za predsednika občinskega odbora SZDL ponovno tov. Vlada Erjavška. — Š. B.
GLAS v vsako hišo
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, ata, ded, stric in tast -
IVAN SLAVEC
pošt. inšpekt. v pokoju, rezervni oficir in Koroški borec v 82. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 28. novembra 1965 ob 15.30 uri izpred križišča.
Ohranimo blagega pokojnika v častnem spominu
žena Ela, hči Bojana por. Tešić, sin Igor, žet Radenko, snahi Mara in Ančka, vnuki, vnukinje in pravnukinja
Struževo, dne 25. novembra 1965
liilllilillllllilllliliil
_RAZGOVOR OB DNEVU REPUBLIKE.
FRANC MARTINJAK, PREDSEDNIK PRVEGA KNO GRAD PRI CERKLJAH
Delo me še ni utrudilo
Delo takratnih Krajevnih narodnih odborov v prvih letih naše ljudske oblasti je bilo zelo pomembno, toda povsem drugačno kot je danes. Glavne skrbi in naloge so nam navrgle zlasti posledice vojne. Veliko skrbi smo imeli, da smo zagotovili najnujnejše tistim, ki so se vračali iz koncentracijskih taborišč, da smo usmerjali in vodili prekopavanje padlih borcev, da smo pravično razdeljevali živilske karte in podobno, kajti šlo je za osnovne potrebe ljudi.
Kasneje se je naša komuna   Grad   združila v
skupno novo občino Cerklje, kjer sem bil znova predsednik. Toda kaj kmalu nam je bilo jasno, da niti taka občina ne bo mogla dolgo obstojati, ker ni imela industrije in s tem niti dohodka. Tako se je 1959. leta tudi občina Cerklje združila v skupno občino Kranj.
Dvajsetletno delovanje v takih organih pa me še ni utrudilo. Še vedno sem odbornik občinske skupščine, član sveta za finance itd. Od takratnih prvih odbornikov v Gradu smo danes še štirje, ki delujemo v raznih samoupravnih organih.
J
DOMŽALE:
PROSLAVE OB DNEVU REPUBLIKE
V znamenju 20-letnice
S svečano akademijo v dvorani Kina Domžale v torek, 23. novembra, so se začele v domžalski občini proslave ob Dnevu republike, ki imajo letos ob 20-letnioi osvoboditve še posebno slovesen značaj.
V Domžala so na proslavi pod naslovom »Kar je velikega, rodi trpljenje« sodelovali razen recitatorjev še mešani pevski zbor Svobode Domžale, moški pevski zbor upokojencev iz Domžal in mešani pevski zbor iz Moravč.
V četrtek je bila proslava v novem, letos dograjenem
aRHLJI
Vremenska napoved za danes in prihodnje dni:
Danes bo od zahoda povečana oblačnost, čez dan bo topleje. V nasUednjiih dneh se bo otoplilo, koncem tedna vmes tudi padavine. Najnižje nočne temperatura od —8 do — 12, najvišje dnevne okoli 0 stopinj.
kulturnem domu v Moravčah. Danes, v petek, pa bo proslava v Mengšu.
Tudi v drugih krajih (Lukovici, Jaršah) se pripravljajo na svečane proslave
G. F.
Idi
Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 lo uprave: Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun prt NB v Kranju 515-1-135. Telefon! redakc. 21-835, 22-154 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nens-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo
r
764^971694163^94489^424^931994
308948621673
820
^^9999992414