DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopfci se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina ra Jugoslavijo znala mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in sociialne namen« delavstva teT nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din t.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo
Štev. 14.	Sreda, 18. februarja 1931.	Leto VI.
Demisija treh ministrov.
Ostavka ministrov Frangeša, Shvegla in Trifunoviča.
Iz Beograda poročajo, da so ministri:
dr. Oton Frangeš, minister brez portfelja
Filip Trifunovič, minister javnih del in
Ivan Shvegel, minister brez portfelja
podali ostavko na svoja ministrska mesta, ki jo je kralj tudi sprejel.
Odstopivši ministri so bili odlikovani. Dr. Frangeš in Trifunovič sta imenovana za člana Vrhovnega zakonodajnega sveta, Shvegel pa bo menda imenovan za poslanika v inozemstvu.
Obenem s to spremembo v vladi je bilo ustanovljeno pri predsedništvu vlade novo ministrstvo in je bil imenovan za ministra ministrskega pred-sedništva dosedanji minister dr. Milan Srskič.
Za ministra pravde je bil imenovan odvetnik dr. Ljotič iz Smedereva.
Na mesto odstopivšega Trifunoviča je bil postavljen za ministra javnih del dr. Kosta Kumanudi, dosedaj minister brez portfelja in zamenik odsotnega zunanjega ministra.
Mednarodni strokovni tajnik Johann Sassenbach
stopil v pokoj.
Eden najpomembnejših mednarodnih strokovnih tajnikov amsterdamske smeri Ivan Sassenbach je bil razrešen na svojo željo tajniških poslov, ko je dopolnil letos 65. leto svojega življenja. Njegov odstop je odobril izvršni odbor na seji v Zii-richu. Tajniško mesto pa je zasedel njegov namestnik Schewenels, namestnik pa je postal čehoslovaški strokovničar G. Stolz.
Sassenbach je delal 40 let v strokovnem gibanju. Rojen je bil v Porenju 12. oktobra 1866 ter se je izučil jermenarstva. Udejstvoval se je •zprva v svoji strokovni organizaciji, Pozneje pa v mednarodnem delavskem gibanju, in sicer že od leta 1^03 do danes. Svojo izredno inte-hgenco in izobrazbo si je pridobil z •zredno pridnostjo ter je zlasti govoril vse važnejše evropske jezike. Iz-eden njegov dar je bila nenavadna iskrenost, ki je v mnogih težkih trenutkih pripomogla, da se je mednarodni strokovni pokret konsolidiral in jačil. V mednarodno strokovno internacijonalo je bil izbran leta 1923.
Sassenbacha poznamo tudi mi Jugoslovani. Pred nekaj leti je ob-jskal v Sofiji bolgarski strokovni kongres in na povratku se je ustavil v nekaterih mestih v državi. Tako
je mudil dva dni tudi v Ljubljani, kier je imel ožji zaupniški sestanek s predstavniki delavskega gibanja.
Zasluge Sassenbacha za mednarodno strokovno gibanje so neminljive.
Rudarji so govorili.
Pomembna volitev delegatov za II. rudarsko skupino. — Zmaga svobodne delavske organizacije.
Za volitve delegatov v II. rudarsko skupino se je prvotno napravil med narodno, kršč. soc. strokovno organizacijo ter II. rudarsko skupino (dosedanjo, ki ni organizacija) in pa med Zvezo rudarjev Jugoslavije dogovor za enotno kandidatno listo v Trbovljah. Zveza rudarjev Jugoslavije naj bi imela na skupni listi 45 odstotkov kandidatov, ostale tri skupine pa 55 odstotkov, dasi organiza-torično med rudarji ne predstavljajo mnogo.
Organiziranim rudarjem pa tak dogovor ni bil všeč, ker, če se spomnijo na nedavne dogodke v Trbovljah, ko je tekla rudarska kri, se ne morejo odločiti drugače, kakor da nastopijo samostojno s kandidatno listo, v katero imajo lahko popolno zaupanje. Taki rudarji, taki kandidati so pa le tisti, ki so vedno zagovarjali in branili rudarje in njih interese ter spoštovali svobodno delavsko organizacijo, ki ji je obstoj zajamčen tudi mednarodno. Tu ne pomaga klevetanje, ne denuncijacije; tu je potrebno zaupanje, ki ni omajano s pro-tidelavskimi dejanji.
Rudarji so hoteli imeti tako kandidatno listo, take kandidate, ki
priznavajo strokovno organizacijo, ker je s tem podano tudi jamstvo, da bodo izvoljeni delegati res zastopali v II. rudarski skupini interese rudarjev sporazumno z njo.
Organizirani rudarji so zaraditega nastopili pri volitvah delegatov v II. rudarsko skupino samostojno in zmagali, kakor more zmagati pri delavskih volitvah le svojega položaja in svoje odgovornosti se zavedajoče delavstvo.
Rezultat volitev je naslednji:
Rudarji Zagorja in Trbovelj so volili tako, da so do zadnjega vsi kandidati ZRJ izvoljeni in tudi v Hrastniku jih je ta lista dobila 9 od 14.
V	Senovem je dobila lista ZRJ 180, ostali 36 glasov.
Med rudarji je samostojni nastop organizacije zbudil silno veselje in uspeh.
S to zmago je rudarsko delavstvo najjasneje manifestiralo za enotnost rudarske organizacije in pa obenem za neodvisnost od vseh tujih vplivov, ki hočejo cepiti rudarje z meščanskimi in polmeščanskimi ideologijami.
Enotno in neodvisno rudarsko delavstvo bo pač vedno najboljše branilo svoje interese povsod.
V Španiji zopet vre.
Celo Berenguer je premalo reakcijonaren. — Preklic volitev za parlament. — Kralj grozi z odstopom.— Nova vojaška diktatura. — Nasilna izprememba ustave.
tudi le ob pogoju, da se potem skliče takoj konstituanta, enako kakor liberalci in demokrati. Berenguerje-va vlada je s tem izgubila glavno oporo in je odstopila.
Iz razvoja na Španskem ugotavljamo lahko koncentracijo meščanskih in aristokratskih političnih sil proti republikanskemu in delavskemu gibanju. O delavskem gibanju španska uradna poročila večinoma molče; pripravlja se pa večje gibanje, ki ima namen, zajeziti pravo špansko reakcijo. Meščanskim strankam in bogatašem gre pred vsem za to, da s silo zatro vsakršno svobodomiselno, republikansko ali delavsko gibanje. Zato so se odločili za koncentracijo svojih sil, če jih razvoj ne bo prehitel.
Razširjale so se tudi vesti, da namerava španski kralj Alfonz odstopiti prestol svojemu svaku Donu Karlu Bourbonskemu, kar nedvomno dokazuje, da je vojaška diktatura že doslej imela za aristokracijo vznemirljiv in neugoden uspeh.
Italija in Španija sta dve deželi, ki učita, kam vodi nespametna politika avtokratizma in omejevanje državljanskih pravic.
Hendersonov izrek o miru.
V	svojem govoru v Queenshallu )e rekel Henderson, da razorožitev n! k pravno in gospodarsko vpraša-n|®i marveč eno najvažnejših moral-n,h vprašanj današnje generacije.
Predsednik španske vlade general Berenguer je hotel izvesti parlamentarne volitve. Položaj je pa postal kritičnejši, ker so opozicijonalne stranke sklenile, da se volitev ne udeleže. Nasprotno so pa konstitu-cionalisti zahtevali sklicanje konsti-tuante, ki naj bi izpremenila ustavo, zlasti liberalci in demokrati, čemur se je Berenguer uprl, češ, da določbe sedanje ustave ne poznajo kon-stituante.
Vlada je zaradi težkoč v soboto, dne 14. t. m. podala demisijo, ki jo je kralj sprejel. Kralj je nato zaslišal konservativca vojvodo Maura, liberalca grofa Romanonesa in demokrata markiza Alhuecemasa. Zlasti ta politik je priporočal sestavo vlade široke koalicije ter razpis občinskih volitev, na podlagi katerih bi se izvedla provincialna volitev, kasneje pa sklicala ustavotvorna skupščina.
Obenem je kralj podpisal dekret, da se parlamentarne volitve ne vrše 1. marca, kakor so bile razpisane.
Spričo teh dogodkov ponovno zahteva skrajna desnica, da naj se proglasi nova diktatura, kateri bi načeloval generalni kapetan španskega brodovja admiral Aznar. Ta naj bi vzel v svojo vlado vodje konservativcev Mauro, liberalcev Romanonesa in demokrata Garcio Prieta.
Prvotno so tudi liberalci in demokrati sklenili bojkotirati volitve. Pozneje so svoj sklep izpremenili ter obljubili, da se udeleže volitev, če bo novi parlament predvsem sklenil sklicati konstituanto ter se takoj razšel. Temu stališču so se pridružili tudi katalonski konservativci pod vodstvom Camba, ki so sklenili, da se volitev vsekakor udeleže in je Berenguer računal z njih podppro. Sedaj pa so se katalonski konservativci izrekli za udeležbo pri volitvah
V Španiji sestavljajo novo vlado.
Sanchez Guerra sestavlja novo vlado.
Kralj je poveril sestavo nove vlade konservativcu Sanchez Guerri, ki ima nalogo sestaviti vlado desničarskih strank.
Mandatar obljubuje, da se skliče ustavotvorna skupščina, ki bo izpremenila ustavo v zmislu demokratičnih načel.
Sirite naš list!
Zgled zločinskega zniževanja plač v Nemčiji
Nemški žganjarski baroni žanjejo profite, delavci naj delajo za znižane mezde.
Splošnemu gibanju za znižanje plač se je pridružila tudi monopolna industrija za žganje v Nemčiji. Predložila je tarifnemu uradu zahtevo, da se kolektivna pogodba z organizacijo z dnem 31. januarja odpove. Odpoved se je izvršila za 31. marec t. 1. in sicer zato, da se znižajo mezde za 10 odstotkov. Uprava monopola je že pred odpovedjo zahtevala, da organizacija načelno pristane na znižanje mezd. Organizacija na to'ni mogla pristati in tako se je ukinila kolektivna pogodba, ki obstoja že sedem let z monopolno upravo. Poizkusi za poravnavo spora niso uspeli. Celo poravnalni urad je ustregel upravi in sklenil, da se znižajo plače 1. februarja za 2 marki in
1.	marca za 1 marko. Organizacija je tako razsodbo odklonila, ker dela monopolna uprava z ogromnimi dobički.
Prebitek državne monopolne uprave za žganje je znašal 327 milijonov mark (tri milijarde dinarjev), ki ga napravi 300 delavcev na leto.
Ta slučaj najbolje dokazuje, kaj se hoče doseči s propagando za zniževanje plač.
Premalo dobička še imajo, to je edini razlog, ki bo pa socijalne razmere samo še poslabšal. — Kaj bi se poznalo, recimo 50.000 mark, ogromnemu dobičku, dočim 300 delavcev nekaj ima od tega.
Pred volitvami v bolgarsko sobranje.
Ljapčev razpiše parlamentarne volitve.
V	Bolgariji so politične razmere jako nestanovitne. Ali kljub temu izjavlja predsednik vlade, da razpiše volitve za sobranje v tej ali drugačni sestavi vlade ter da hoče ohraniti državi parlamentarni režim. Ljapčev se tolaži s tem, da opozicija ni edina ter da nima enotnega pogleda na državo.
Izpor angleškega pre-dilniškega delavstva preklican.
350.000 delavcev je pričelo zopet delati.
Izpor predilniških delavcev v lancashirski tekstilni industriji v Angliji je trajal šest tednov. 350.000 delavcev je bilo na cesti, ker je industrija zahtevala odpust delavstva in silno poslabšanje akordnega zaslužka z uvedbo novih strojev in mehanizacijo industrije.
Minuli teden so imeli industrijci sejo ter sprejeli domalega vse delavske zahteve, ukinili s pondeljkom izpor ter preklicali vse odpovedi. Svojo kapitulacijo utemeljujejo delodajalci s tem, da ima finančni minister delavske vlade prav, ki svari industrijo pred neaktivnostjo, ker se s tem povečava gospodarska kriza.
Komunistične čete na Kitajskem
beležijo v provincah Honan in Šausi zopet več važnih uspehov. Njih aktivnost se je povečala po prihodu komunista Holuna, ki se je šolal na vojaški akademiji v Moskvi in katerega je III. internacijonala imenovala za vrhovnega poveljnika kitajske rdeče armade.
Socialno zavarovanje in delavske zaStftne ustanove - delavcem
Vedno več pritožb proti razmeram v socijalnem zavarovanju.
Opravičeno stališče delavstva, da spadajo socijalne in delavsko-zaščit-ne ustanove tudi v upravo delavstva, je naravno in moralno utemeljeno, ker xre v teh zavodih absolutno za pravice in zadeve delavstva, ki ga smatra družba za neki drugi razred, ki mora imeti — gospodaria nad seboj. Izkušnje po drugih državah dokazujejo, da to ravno ni potrebno.
Pri nas pa v sedanjih razmerah v socijalnem zavarovanju že daljšo dobo niti sodelovanje interesentov ni mogoče, ker so vpostavljeni ko-misarijati. Celo generalni ravnatelj soeijalnega zavarovanja g. (ilaser je mnenja, da je potrebna izpremerriba uprave oziroma upostavitev - redne uprave. Povedal je to misel tudi predsedniku vlade, češ, da se nabira vedno več pritožb v sedanjih prilikah proti zavarovanju.
V zmislu tozadevne zakonodaje so socijalne in delavsko-zaščitne ustanove samoupravne, to je, same se upravljajo in nadzorstvo nad njimi ima državna oblast, oziroma minister za socijalno politiko in narodno zdravje, kar pomeni toliko, kakor da oblast nadzira te samoupravne kori) racije, če izvršujejo zakonite dolžnosti. Priigače sc pa upravljajo same. Tak je zmisel zakonodaje glede samouprav. To tembolj velja za vse primere, kjer ni bistvenega razloga da se samouprava omejuje ali ukinjajo s samoupravo podeljene pravice in dolžnosti.
Sedanje stanje je nezdravo, ker ne sodelujejo pri njem interesenti, da povedo tam svoje želje, svoje predloge in sami korit n lirajo, kako se vrše posli, in nič ni čudnega, če sc v tem stanju, opravičeno ali neopravičeno veča nezaupanje.
Francija bo posodila Nemiiji denar!
Uspešna politika socijalne demokracije.
Sklenjeno je, da prejme Nemčija od Francije posojilo v iznosu 800 milijonov frankov. Posojilo samo na sebi ne bi bilo pravzaprav nič posebnega, kajti posojila so dandanes vsakdanja stvar. Toda to posojilo ima velikanski političen pomen. Kdo bi bil še pred kratkim mislil, da bi bilo kaj takega sploh mogoče med tema dvema državama, med katerima je vladalo tudi že pred svetovno vojno skozi več desetletij hudo nasprotstvo. Francozi imajo res
Peter Volkač:
Matiček.
Hej Matiček! — Hej Matiček! so kričali otroci za čudnim človekom, ki je gazil v visokem snegu sredi zapuščene predmestne ulice. Njegova postava je bila skrivljena, zavita v stare cape. Velika glava se je stiskala k ramenom in nad podolgovatimi ušesi je sedel povaljan in preluknjan klobuk. Na okroglem obrazu so se smejala široka usta; otroški usmev je ležal na njih, kakor na ustnicah dojenčka.
Hej Matiček! Kam, kam? so ga spraševali ljudje, ko je hitel mimo okenj nizkih koč.
Matiček se ni zmenil za vprašanja. Gledal je široko v svet s svojimi velikimi očmi, podobnimi dvema hlebčkoma. — Smehljal se je. — Kaj bi ljudje? Vedno kriče eno in isto stvar. Kdo jim bo vedno odgovarjal.
Hitel je po ulicah, kakor da bi ga lovile zle misli.
Kam Matiček? Kam? — Znani glasovi so se oglašali za njegovim hrbtom. Slišal jih je, kako beže za njim, kako mu tulijo v ušesa, kakor da bi ga zbadalo tisoč igel: Matiček. — Matiček!
Sovražil je te glasove, — bal se je ljudi.
Sinoči so ga poklicali v gostilno,
dosti denarja, ki ga posojujejo proti obrestim dveh odstotkov in še ceneje. Pa vendar ga niso hoteli dati Mussoliniju. Zato se lahko iz tega sklepa, da ne gre samo za navaden kšeft, ampak da je tudi nekoliko volje za končno izmirjenje med dvema sosedoma, ki imata oba škodo od večnega sovraštva. Francoski list »Volonte« piše, da so znamenja tu, da Nemčijo vladajo možje, s katerimi je mogoče lojalno pogajati se in na katerih odkritosrčnost se sme graditi. Ta pomoč je dvojne nravi, pravi omenjeni list, prvič materijel-ne, da dobi Nemčija sredstva na razpolago, ki jih rabi za pobijanje brez-
Stare cerkve
Manifestacija !
V nedeljo je priredila berlinska zveza svobodomislecev veliko manifestacijo Stare cerkve — novi ljudje.
Govornik sodrug Josip Luitpold Štern z Dunaja se nima namena prikupiti svobodomislecem z označbo »Novi ljudje«, marveč je to zahteva, ki 'oi si jo morali usvojiti predvsem svobodomisleci. »Stare cerkve« niso samo vse, ne le nam znane cerkvene ustanove, ampak vsak nauk, ki je odrvenel do dogme. Zaradi živahnosti naših nasprotnikov mora rasti tudi naše navdušenje za delo, da se uporabi orožje znanosti proti vsem silam teme z uspehom.
V soboto zvečer je govoril s. Štern pred svobodomiselskimi funkcionarji in številnimi gosti o »racionalizaciji izobraževalnega dela«.
Papež govori po radiju.
Kakor je sedaj, naj ostane vekomaj.
Ob devetletnici papeževanja Piia dvanajstega dne 12. t. m. je bila otvorjena v Vatikanu radio-postaja. Papež je ob tej priliki govoril po radiu.
Kakor poroča ljubljanski »Slovenec«, je papež govoril tudi o socijalnem redu.
Posebno je omenjal sv. Oče, v svojem govoru veliki pomen so-cijal. reda. »... Bogatini naj se zavedajo svoje velike odgovornosti, ki jim je bila dana s tem, da posedujejo več, in naj se zato z ljubeznijo spominjajo siromašnih soljudi.« Siromake pa je opominjal papež, »naj se spominjajo siromašnosti Jezusa Kristusa. Delavce je opominjal k delu in pridnosti. Zahtevajo naj, kar je prav.
Papeževe besede so jasne.
ko je hotel na šupo počivat. Gostilničarjev hlapec ga je prijel za roko in ga vlekel v zakajeno pivnico.
»Zdaj pa boš gospodi eno zapel«, mu je prigovarjal hlapec, ko ga je tiščal skozi vežna vrata. — Da lepo moraš zapeti!
Matiček se je smejal.
Toplo in veselo je bilo v gostilni. Prinesli so mu kozarec vina in velik kos kruha ter ga posadili v kot za staro mizo.
Nato je moral zapeti.
Razširil je usta, obrnil oči proti stropu in iz grla so mu privreli trdi glasovi:
Oj zdaj gremo, o zdaj gremo, nazaj nas več ne bo.
Razigrana družba pri pogrnjenih mizah se mu je smejala. Lepo oblečeni gospodje in gospe so se zibali na stolicah in se krohotali od srca. —
Napajali so Matička z vinom in njegovo grlo je pelo — pelo, dokler ga niso oblile^olze. Zajokal je. Trpka bolest mu je kanila v dušo, ko je videl pred seboj vesele ljudi, ki so se smejali njegovi pesmi. Čutil je, kako ponižan je pred njimi. Škrtnil je z zobmi. Njegova srčna pesem se je prelila v stud in sovraštvo.
Zbežal je iz gostilne — nihče več ga ni videl to noč.
Matiček! — Matiček! so kričali za njim in ubožec je bežal pred ljudmi. — Sovražil je ta svet in življenje,
poselnosti ter za premaganje gospodarske krize, drugič psihološke, s čemur se nemškemu ljudstvu pove, da, če ima pošteno voljo za sodelovanje pri utrditvi miru in konsolidaciji Evrope, je Francija pripravljena njegove nacijonalne zahteve objektivno brez predsodkov proučiti. Seveda ne manjka na obeh straneh Rena ljudi, ki bodo to posojilo proglašali za »izdajstvo« nacijonalnih interesov.
Da pa je vendar prišlo do takega zbližanja, pa ni glavna zasluga g. Briininga, temveč one sile, ki danes stoji za njim in ki tvori dobro polovico njegove parlamentarne večine: To je socijalnodemokratične stranke.
- novi ljudje.
obodomislecev.
Predavatelj je, kot vodja dunajske delavske visoke šole govoril po svojih bogatih izkušnjah. Najprej je pojasnil razvoj delavske izobrazbe, da je potem govoril o svojem izobraževalnem problemu. Do danes, pravi, še nimamo enotne finančne politike delavske izobrazbe; imamo politične programe, nimamo pa programa za izobraževalno delo. Tu se mora izvesti koncentracija, četudi zahteva osebne žrtve. Seveda je najhujša ovira na tem polju razkol med proletarijatom. Vendar moramo nastopiti to pot, čeprav bi se nam morda zdela ta zahteva danes še utopična. Določiti bi se moral enoten kulturni prispevek. Šele tedaj, je zaključil Štern svoj govor, bi se razvil današnji kulturni funkcijonar v socijalizatorja kulture.
Roparski umor v Mengšu,
Umorjeni župnik.
V	petek zvečer se je v mengško župnišče vtihotapil zločinec, ki je ponoči izvršil sredi vasi roparski umor nad 71 letnim župnikom Franom Kušarjem. Umor se je izvršil povsem neopaženo najbrže kmalu po 10. uri zvečer, ko je bil župnik še v svoji uradni sobi v pritličju. Po umoru in ropu večjega zneska denarja je zločinec bežal preko njiv in travnikov. Sled pa ni bila jasna, ker je ponoči snežilo in se je končno izgubila na drugih prehodih. Zločinec je moial biti znan v župnišču; sicer pa ni doslej še nobene sledi za njim.
Švica brez ordeuov. V nedeljo so imeli v Švici zopet ljudsko glasovanje (plebiscit), in sicer so glasovali, da-li sme Švicar sprejemati inozemska odlikovanja, naslove, pokojnine in darila ali ne. S tričetrtinsko večino so Švicarji vse navedeno zavrgli.
ki mu je bilo velika trnjeva pot, brez konca in kraja.
In zgodilo se je, da Matička ni bilo več v predmestne ulice.
Dolgo so ugibali ljudje: Kje je? Kam se je zgubil Matiček? Nazadnje so izvedeli, da so našli njegovo truplo ob bregu reke, med kamenjem in grmičevjem.
Zvečer, ko so prihajali ljudje z dela domov, jim je stopil vedno pred oči Matiček. Veliko so govorili o njem, največ pa neka stara ženica, kateri je Matiček marsikaj zaupal, ko se je hodil gret v njeno izbo.
Pripovedovala je: Na stari vrvici ie imel obešeno sliko svoje matere. Nosil jo je vedno s seboj, privezano okoli vratu. Nekega večera je bil zelo dobre volje. Smejal se je neprestano in mi pokazal tudi materino sliko. Bila je suha ženica, podobna Matičku. Obrnila sem sliko in zadaj je bila zapisana čudna zgodba. Pisano je bilo približno tole:
Kam so me pahnili, ko sem hotel živeti? Zakaj vse to, zakaj?
Mati, moja mati! Ko bi videla to grozo in trpljenje, ko bi vedela, kako je ranjeno moje srce, bi me ne mogla tolažiti. Ne vidim človeka okrog sebe. Samo smrt se pase na teh razdejani^ ooljanah. Groza me je, mati, kadar brizgne v zrak kup človeških teles. Krvava prst mi lepi oči, v obraz mi padajo kakor mrzle snežin-
Leopold Werzak.
V	soboto, dne 14. t. m. ob 3. uri zjutraj je nenadoma preminul v 67. letu svojega življenja strojni stavec v pokoju Leopold Werzak na svojem stanovanju v Ljubljani. Pogreb se je vršil v nedeljo ob 4. uri popoldan ob številnem spremstvu njegovih tovarišev in tovarišic ter širokega poznanstva. Werzak je stopil v pokoj šele 1. februarja t. L in dne 31. januarja mu je organizacija priredila lep poslovilni večer. Leopold Werzak se ni bavil z delavskim gibanjem vobče. V svoji strokovni organizaciji grafičarjev pa je delal nad 25 let in bil okoli 20 let predsednik te organizacije. Že samo dejstvo, da je delal četrt stoletja v organizaciji, nam priča, da so njegovi kolegi znali ceniti niega veliki pomen za organizacijo. Werzak je bil zaveden stro-kovničar, odločen in dosleden. Pod njegovim predsedstvom se je strokovna organizacija razvila na visoko stopnjo delavske strokovne organizacije. Werzak je bil značaj, ni se strašil nobenih bojev, ampak je vedno stal na stališču svojega prepričanja ter po svoji lastni uvidevnosti neustrašeno zastopal interese grafične organizacije, ki mu je bila vse, za katero je žrtvoval ves svoj prosti čas in brez odškodnine. Par let po vojni ni več sprejel predsedstva organizacije. Malo je strokovničarjev, ki bi bili tako vneto posvetili svoje moči strokovni organizaciji kakor pokojni Werzak. Njegovo neumorno delo je ostalo sicer prikrito široki javnosti, zato se njegovega dela spomnimo vsaj ob njegovi prerani smrti.
Ko smo se poslavljali mi, njegovi zvesti sodelavci in njegovi mlajši tovariši in tovarišice ob vpokojitvi od njega, smo mu vsi želeli, da ostane še dolgo med nami. Toda, žal, štirinajst dni potem nas že zove tovariška dolžnost, da se poslovimo za vedno od njega. Njegova nesebična požrtvovalnost za delavsko gibanje nam ostani trajen zgled!
*
Leopold Werzak je bil sin železničarske rodbine in po rodu Čeh. Rojen je bil leta 1864 v Tfičeti pri Tvnu na Vltavi. S starši se je zgodaj priselil v Ljubljano ter se izučil tiskarstva v tiskarni Kleinmayer & Eamberg. Služboval je nekaj časa v Celovcu in Gorici, od leta 1890 pa stalno v Ljubljani, in sicer štirideset let v Jugoslovanski tiskarni. Pri svojem poklicu je bil 52 let.
Zbirajte za tisk. sklad!
ke človeški možgani. Okoli mene buči in bliska, hrib, kjer ležim, zakopan v kamenju, se trese. Drobi se pod silnimi udarci granat. Mati — groza, groza! — Blaznim, mati! — Tvojega Matije ne bo več nazaj! — Mati, zakaj si me rodila?
Fronta na Krasu — Fajtji hrib ____________
2.	junija 1916.
Tudi drugi ljudje so govorili o Matičku. Nek stari delavec je pripovedoval, da ga je poznal že iz tovarne, ko sta skupaj delala. Bil je čvrst fant, dobrega srca, poln veselja in ljubezni. Mlad je bil, ko je moral v svetovno vojno. Milo slovo. Sodrugi v tovarni so imeli solzne oči, ko je odhajal in mati je plakala za njim.
Prve čase je pisal domov dolga in obupna pisma, pozneje je utihnil. Vsi so že mislili, da ga ne bo več nazaj. *
Ko so se umirili topovi, so ga pripeljali bolnega, — blaznega. So-druga Matije ni bilo več s fronte — prišel je Matiček, bebček in revček, z večnim nasmeškom na ustih.
Ljudje, ki niso poznali njegovega trpkega življenja, so se mu smejali, drugi so ga pustili v miru in trpeli z njim.
Pako je Matiček životaril, prosil ljubezni po hišah ter spal po šupah in hlevih. — Smehljal se je še takrat, ko so ga našli ob reki mrtvega.
Poostrena borba za načrt zakona o socialnem zavarovanju.
Podjetniške organizacije zahtevajo poslabšanje socialne zakonodaje.
Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja je v decembru minulega leta razposlalo vsem Delavskim in delodajalskim zbornicam načrt zakona o socialnem zavarovanju z zahtevo, da stavijo izpreminje-valne predloge do srede februarja t. 1.
Delavske zbornice kot zakonite predstavnice delavstva so načrt takoj razposlale v izjavo vsem registriranim strokovnim organizacijam delavcev in nameščencev. Že na an-
keti, ki jo je priredila Delavska zbornica v Ljubljani za predstavnike strokovnih central, se je opazilo, da načrt odločno izpreminja sedanji zakon o zavarovanju delavcev in to samo v škodo delavstva.
Strokovna komisija za Slovenijo je takoj po prejemu načrta sklicala sejo, na kateri je bila po temeljiti razpravi sklenjena naslednja načelna resolucija:
V načrtu zakona se občutno poslabšuje tako bolniško kot nezgodno zava-
rovanje samo na škodo delavstva. — Zato zahteva strokovna komisija:
1. Zavarovanje za starost, onemoglost in smrt naj se čimpreje izvede s sredstvi, iki jih . določa sedanji zakon.
2. Prispevki in dajatve bolniškega zavarovanja morajo ostati v sedanji višini. Sanacija (nezgodne panoge se mora izvesti na račun delodajalcev.
3. Samouprava zavarovanja mora ostati neokrnjena.
Tudi strokovne organizacije delavcev in nameščencev so se podrobno bavile z načrtom ter opozorile Delavsko zbornico v Ljubljani na vse
memorandum
k načrtu zakona o socialnem zavarovanju:
Po temeljitem proučevanju načrta zakona o socialnem zavarovanju izjavljamo:
Delavske zbornice so proučile načrt zakona o socialnem zavarovanju resno in temeljito. To vprašanje je brez dvoma najvažnejše vprašanje za celo našo socialno politiko in za vse naše delavstvo. Ono je obenem tudi važno narodno in državno vprašanje, ker se tiče življenskih potreb blizu tristotisoč prebivalcev naše države. Delavske zbornice so zaslišale
o	tem vprašanju strokovnjake, odgovorne funkcionarje delavskega zavarovanja pa so zaprosile za podrobno poročilo o dejanskem stanju, ki obstoji danes v socialnem zavarovanju in o efektu, ki bi ga imele v načrtu predložene izpremembe. Končno so stopile zbornice preko vseh oblik delavskih organizacij v neposredni stik z desettisoč delavci.
S tem jim je omogočeno, da so v svojem mišljenju v najpopolnejši meri izraz želj in potreb našega delavstva in istočasno izraz stvarnih potreb socialnega zavarovanja.
Za izvedbo zavarovanja za slutaj onemoglosti, starosti In smrti.
Predvsem moramo reči, da so delavci zadovoljni in hvaležni, ker kaže načrt resno voljo, da se izvede tudi zavarovanje delavcev za slučaj onemoglosti, starosti in smrti, ki je bilo predvideno že pred desetimi leti z zakonom o zavarovanju delavcev, a še do danes ni izvedeno.
Neizvedba tega zavarovanja ogroža obstoječe bolniško zavarovanje, kojemu v breme padajo v sedanjih razmerah stari in onemogli delavci. Zavarovanje za slučaj onemoglosti, starosti in smrti se mora na vsak način izvesti, ako hočemo obvarovati sedanje zavarovanje za slučaj bolezni pred gospodarskim polomom. Izvedba tega zavarovanja pomeni obenem izpolnitev obljube, ki jo je dala kraljevska vlada delavstvu javno pred dvema letoma in čije izpolnitev delavci po pravici pričakujejo.
Dasiravno pristaja delavstvo zaradi zelo znižanih delavskih mezd na nove obremenitve, vendar je pripravljeno v svrho izvedbe zavarovanja za shičaj onemoglosti, starosti in smrti, da prispeva od svoje strani 1.5% zavarovane mezde, kar znači za zavarovanje letnih dohodkov v iznosu 75 do 100 milijonov dinarjev. Pričakuje pa, da bodo istotoliko prispevali delodajalci in da bo tudi država z ozirom na ogromni moralni, politični, kulturni in zdravstveni pomen te velike socialne reforme s svoje strani pripravljena na žrtve, da se izvede to zavarovanje tako, kakor je potrebno.
Razočaranje zaradi novega nairta.
Ob tako dobrem razpoloženju je pričelo delavstvo proučevati novi načrt zakona o socialnem zavarovanju. Toda na naše največje začude-
nje ne zahteva projekt od delavstva le nujnih novih prispevkov za to novo zavarovanje, ampak tudi velika in obsežna prikrajšanja z ozirom na današnje pravice v zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode. Po vsestranskem in objektivnem proučevanju načrta je prišlo delavstvo do prepričanja, da bi z ozirom na današnje negotove gospodarske razmere toliko izgubilo, da ga ne more pomiriti niti upanje na bodoče pokojnine v slučaju starosti in onemoglosti. Eno-dušno mnenje vseh delavcev je, da novemu načrtu ni uspelo ustvariti nekaj dobrega; da ne more služiti za podlago za novo socialno reformo; da ga mora absolutno odkloniti in da se mora vzeti druga, pravičnejša in solidnejša osnova z s. izvedbo tega velikega dela. Kajti novi projekt dejansko demontira vse, kar je do danes obstojalo v socialnem zavarovanju, to, kar je delavstvo že imelo in kar je postalo sestavni del njegovega življenja, To pa vse ie radi tega, da bi se mu v daljši bodočnosti zasigu-rale skromne pokojnine.
Primeri krivic po načrtu.
Hočemo pokazati samo na nekaj primerov težkih krivic, katere dela novi načrt delavstvu.
Uživanje vseh dosedanjih pravic iz zavarovanja: pravico do zdravil in zdravljenja, hranarine, do zdravljenja v kopališčih in sanatorijih veže na dolge karenčne roke, V največ slučajih zahteva zaposlitev skozi deset mesecev v enem letu, ali 18 mesecev v dveh letih. Delavstvo bi bilo jako srečno, če bi bile naše gospodarske razmere take, da bi mu omogočale tako dolgo zaposlitev. Toda dejansko je pa velik del delavstva povprečno zaposlen komaj 3 mesece v letu. Povprečna 10 mesečna zaposlitev industrijskega delavstva obstoji deloma v Dravski banovini, sicer pa nikjer drugje v naši državi. Pa tudi
v	Dravski banovini večina sezonskih delavcev ni dalje zaposleno v letu, kakor po 4 do 5 mesecev. Z ozirom na ta dejanski položaj bi značil tak karenčni rok za delavce, da popolnoma izgube največji del pravic iz dosedanjega zavarovanja.
Povsem je nerazumljiv predlog, da se oropajo svojci delavcev pravice da zdravniške pomoči, ako nimajo tega dolgega karenčnega roka, kljub temu, da obstojajo te pravice v gotovih delih naše države že izpred svetovne vojne, zlasti, ker te pravice ne predstavljajo nikake posebne obremenitve za zavarovanje. Poleg tega je še nerešeno vprašanje, kdo naj nudi zdravniško pomoč obolelim svojcem delavcev, ki nimajo sredstev, da bi se mogli zdraviti privatno.
Načrt tudi predlaga, da izgubi delavec v slučaju krajšega zaposle-nja za dobo zdravljenja hranarino popolnoma, ali pa, da se mu zniža od dveh tretjin na polovico zavarovane mezde. Vprašanje je, če je sploh mogoče zdravljenje brez hranarine, kajti v tem slučaju ne bi imel delavec sredstev niti za najnujnejšo pre-
one hibe načrta zakona o socialnem zavarovanju, ki že pridobljene pravice okrnjuje in poslabšuje.
V	dneh 9. in 10. februarja t. 1. se je vršila v Beogradu seja Centralnega tajništva Delavskih zbornic na kateri so bile zastopane vse Delavske zbornice Jugoslavije po svojih delegatih.
Na seji se je po temeljiti razpravi soglasno sklenilo, poslati ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje naslednji
hrano. Čemu naj mu potem služi od zdravnika predpisano zdravilo, ako nima sredstev za preživljanje, ni pa vsled bolezni zmožen za delo.
Istotako so zelo znižane nezgodne rente. Ni dovolj, da dobijo ponesrečeni delavci manjše rente, ampak imajo pravico na polno rento le delavci, ki so postali nad 60% delane-zmožni. Predlog obsega dalje silno krivičen način za izračunavanje rente. Delavec naj bi ne dobil rente na podlagi svoje faktično zavarovane rnezde, ampak se mu zaračuna mezda v dobi brezposelnosti le po Din 10.— na dan, s čimur bi bila izguba ponesrečenih delavcev naravnost ogromna in nenadomestljiva.
Slaba tolaiba s starostnim zavarovanjem.
Za vse te izgube, katere bi delavstvo utrpelo takoj in neposredno in pioti njegovim prispevkom letnih 75 do 100 milijonov dinarjev, ima iz-gled na pokojninsko zavarovanje. Dejansko prične to zavarovanje funkcijonirati z ozirom na predpisane roke članstva po petih do sedmih letih. In s kakšno pokojnino? Pokojnina znaša mesečno 110 Din do največ 650 Din, in sicer po 45 letnem rednem plačevanju na osno-
vi	dnevne zavarovane mezde 80 Din. Povprečno bi se gibala pokojnina za vse delavstvo od 110 do 237 dinarjev mesečno, dočim ne dobi vdova nikake pokojnine, a otroci le od 39 do 70 dinarjev mesečno.
Zaraditega je razumljivo, da ne morejo delavci pristati na to, da se jim okrne povprečno 30 odstotkov pravic, ki jih imajo danes v zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode in da plačujejo pet do sedem let letno 75 do 100 milijonov dinarjev za to, da bi imeli po tem roku pravico do pokojnine od 100 do 200 dinarjev mesečno in da bi zagotovili svojim otrokom po svoji smrti pokojnino od 1 do 2 dinarjev na dan.
Ukinitev samouprave.
Poleg teh velikih materijelnih krivic zahteva načrt od delavcev še hude moralne žrtve. Dejansko pred-® videva ukinitev delavskega zavarovanja in zmanjšanje vpliva delavcev in delodajalcev, ki plačujejo prispevke za zavarovanje, na najnižjo mero. Po projektu naj bi namreč imenovala nadzorna oblast polovico članov glavne skupščine Osrednjega utada za socijalno zavarovanje in eno tretjino članov uprave okrožnih uradov, ki delegirajo svoje zastopnike na glavno skupščino. To ni nič drugega, kakor da imenuje nadzorna oblast večino delegatov za glavno skupščino Osrednjega urada za socijalno zavarovanje. S tem je načelo samouprave popolnoma ukinjeno in uprava nad delavskim in delodajalskim denarjem vzeta iz njihovih rok,
V	notranji organizaciji je predviden najtrši centralizem, dočim se daje nadzorni oblasti pravica, da uniči vse odloke uprav; da te uprave razrešuje po svojem svobodnem
preudarku, postavlja nove, ali pa da namesto njih imenuje komisarje. Po tem sistemu ne bi bilo v socijalnem zavarovanju nikake stalnosti in reda, ampak bi nastopile perturbacije ob vsaki izpremembi šefa nadzornega ministrstva. Niti sodišču delavskega zavarovanja se ne daje pravica, da bi smelo razsojati izključno po zakonu, nego tudi po posebnih odredbah in pravilnikih, ki jih izda ministrstvo.
Razbijanje delavskega zavarovanja.
Ni čudno, da je povzročil tak projekt paničen strah pri tistih grupah delavstva, ki so imele dosedaj gotove vrste zavarovanja. Po zdravem principu solidarnosti vseh delavcev bi morale priti te posebne vrste zavarovanja v ožjo zvezo s splošnim delavskim zavarovanjem. To so prej tudi same želele. Sedaj pa odločno nasprotujejo. Rudarji, železničarji in privatni nameščenci bi izgubili zelo veliko, ako bi na podlagi projekta pridružili svoje zavarovanje splošnemu zavarovanju, dočim bi imeli od njega zelo malo. Nas zelo boli to moralno razbijanje delavstva v vprašanjih delavskega zavarovanja. Čisto gotovo je pa to razbijanje posledica tega nepravilnega projekta. Nezadovoljstvo še povečava izključitev iz zavarovanja znatnega dela nameščencev, starejših in sezonskih delavcev in umetno omejevanje razvoja obstoječih privatno-društvenih blagajn, katere bi mogle biti koristni organi in sodelavci splošnega zavarovanja.
Ne ruSiti — stopnjema sistematično graditi!
H koncu sporočamo želje delavcev. Delavci žele, da se novi načrt zakona o socijalnem zavarovanju eliminira kot nova zakonska baza;
da se vzame za podlago nadaljnjega razvoja našega socijalnega zavarovanja sedaj veljavni zakon o zavarovanju delavcev in da se takoj izvede tudi z ozirom na ona določila, ki se nanašajo na zavarovanje za starost, onemoglost in smrt;
da se ta zakon v toliko novelira, v kolikor je nujno potrebno, da zajamči zavarovanju točno plačevanje predpisanih prispevkov, dekoncentrirano administracijo in dotacijo od strani države v tolikem iznosu, ki je nujno potreben za izvršitev zakona.
Prepričani smo, da ni nujno, niti koristno, niti praktično, razbijati že ukoreninjeno zavarovanje v njegovih najvažnejših temeljih, niti izvesti korenite izpremembe zakona. Veliko bolj pametno in koristno je, da se ohrani osnovni zakon, ki je v veljavi že 10 let, da se stopnjema izvede to, kar je ostalo v zakonu neizvedeno; da se napravi torej korak dalje v reformi našega zavarovanja in da se potom novele izpremeni samo to, kar se je v praksi pokazalo kol nujno. Socijalni zakoni, kakor tudi civilni in davčni zakoni so takega značaja, da postanejo takore-
koč sestavni del vsega gospodarstva in splošnega družabnega življenja. Zato povzroča vsaka nezdrava iz-prememba v teh zakonih trzanje v vseh družabnih odnosih. Načrt pa ne postopa na ta obziren in pameten način, ne pristopa k delni in obrazloženi novelizaciji. Stari zakon uničuje v celoti in skuša sedaj ustvariti novega. Toda to dela na način, ki globoko zadeva že pridobljene pravice delavcev, radi česar ne morejo na to pristati.
Naš najvišji strokovni forum, Strokovna komisija za Slovenijo, je jasno in odločno povedala svoje zahteve.
Zastopniki Delavskih zbornic, kot zakonitih predstavnic delavstva, so v gorenji obširni spomenici, brez fraz, brez demagogije, povedali jasno svoje mnenje,
To je mnenje delavstva cele države. To je mnenje vseh delavcev v naši državi.
Tudi delodajalci so povedali svoje: njim načrt ne ugaja; še ta načrt je zanje preveč socialen, Izjavljajo, da oni plačujejo prispevke za zavarovanje. Naj povedo onega delodajalca, ki iz svojega žepa, ki od dela svojega dobička plačuje prispevke za zavarovanje! Zakaj ne ovržejo naše trditve, da plačuje vse prispevke delavec, ker so integralen del
Obvestila delodajalcem o ozdravljenju članov OUZD. Na željo delodajalcev je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani prostovoljno obveščal večje obrate (delodajalce), kdaj so ozdraveli njihovi posamezni nameščenci. Ker pa urad sedaj ni več oproščen poštnine v lokalnem prometu v vseli krajih, kjer poslujejo njegove ekspoziture, mora prostovoljno prevzeta obveščenja opustiti, ker poštni izdatki za ta obvestila niso utemeljeni v zakonu o zavarovanju delavcev. Zato opozarja okrožni urad vse prizadete delodajalce, da si naj izvolijo sami na primeren način urediti svojo evidenco o bolovanju svojih uslužbencev in da morebiti z večjo disciplino pri svojih delavcih dosežejo, da bodo pravočasno zaznali za njihovo ozdravljenje. (Kaj neki razume oni gospod, ki je to okrožnico izdal, pod besedo »disciplina«? Nam se zdi, da so izrazi, ki precej diše po starem pruskem kasarniškem tonu neumestni in zato neuporabni v okrožnicah urada, kot je OUZD. Izgleda, kakor da se nekateri ne zavedajo prav dejstva, da so delavci glavni nosilci zavarovanja. Op. ur.)
Prispevek k »Slovenčevemu« navdušenju za odredbo podonavskega bana glede preganjanja »divjih« zakonov. »Slovenec« ne ve, da je ta odredba šiba, ki ima dva konca in ki bo v Vojvodini prav občutno tepla njegove lastne ljudi. V Vojvodini je namreč za vse državljane brez razlike vere obligatorno predpisana civilna poroka pred državnim oblast-vom. Vsak zakon, ki ni sklenjen pred državnim uradom, je smatrati za konkubinah Fanatični katoličani pa temu državnemu zakonu kljubujejo in se poročajo samo cerkveno. Iz tega nastaja v Vojvodini v rodbinskih in dednih razmerah velika zmešnjava. Ker mora veljati enaka pravica za vse, bo morala vojvodinska policija s to odredbo nastopiti tudi zoper take »katoliške koruznike«, ki sc iz gole državljanske neposlušnosti nočejo civilno poročiti, in jih bo učila kozjih molitvic. — Toliko »Slovencu«, da se bo njegovo navdušenje za odredbo podonavskega bana nekoliko ohladilo!
Politični atentati v Zagrebu. Zagrebška policija je zaprla nekega a-tentatorja, ki je izpovedal, da je dobil iz Madžarske od jugoslovanskih emigrantov štiri peklenske stroje, da izvrši atentate. Časopisje zaraditega vodi ostro polemiko proti Madžarski in Avstriji, da ničesar ne ukreneta
Prepričani smo, da bo uvidel gospod minister popolno upravičenost naših dobrohotečih in prijateljskih ugovorov.
Za odbor centralnega tajništva delavskih zbornic:
Predsednik seje:
Negoslav Ilič, 1. r.
Centralni tajnik:
Dr. Živko Topalovič, 1. r.
njegove plače? Zakaj ne ovržejo naših trditev, da prispevke za socialno zavarovanje prevale na konsumente? Oni so samo posredovalci pri pobiranju prispevkov. Morda ravno iz tega razloga sedaj odklanjajo zavarovanje, ker so mu v načelu nasprotni.
Socialno zavarovanje, dobro ali slabo, je v največji meri odvisno od organiziranega delavstva. Borba močnih delavskih in nameščenskih organizacij mora imeti uspeh, ker tu ne gre za milost, ne gre za darila, ampak za pravice delavstva.
Morala jugoslovanske javnosti ne more pripustiti, da bi načrt, ki ga je delavstvo osporilo iz tako tehtnih razlogov, postal zakon; kako naj bi delavstvo moglo pripustiti kratenje svojih pravic.
Do pravične zmage!
proti emigrantom. Obe navedeni vladi izvedeta preiskavo.
Kaj pravite? Da bo zopet šiba pela? Tako vsaj nam obeta nek slovenski dnevnik, ko pripoveduje o izredno blagodejnih učinkih batinanja v deželi Delavare na jugu Zedinjenih držav, kjer poznajo še batinanje kot žalosten spomin na čase strica Tome, pred secesijsko vojno. Baje se neki ameriški puritanci resno prizadevajo, da bi uvedli šibanje tudi po drugih državah Amerike, češ, da bodo ljudje potem bolj pridni. Država Indiana je baje že predložila vladi tozadeven zakonski načrt. Batinanje naj bi vršili jetniški pazniki na odlok sodnije ali pa tudi samo policije. Sumimo, da mora biti tnnogo Kolumbovih vitezov brezposelnih, ki bi radi na ta način prišli do lahkega in zabavnega poklica. — List zaključuje z izjavo nekih njujorških sodnikov: »Država naj zgradi sramotne odre, kjer bi bili vpričo javnosti tepeni vsi, ki so zakrivili kazenski zločin, počenši s tatovi. Samo na ta način bomo zajezili povodenj prestopkov, ki ogroža temelje javnega reda v naši državi.« Radi verjamemo, da je to tudi tiha želja omenjenega lista. Priporočali bi imt, da proda svoj izum vatikanski državi, kjer bo šibanje poleg uvedene smrtne kazni lepo dopolnilo. Pri nas pa šiba ne bo nove maše pela.
Poceni zdravila — po zakonu nedopustna konkurenca. Gremij lekarnarjev za Slovenijo, odsek v Mariboru, nam sporoča: V štev. 12, z dne 11. t. m., je izšla v »Delavski Politiki« sledeča notica: Aspirin v Mariboru za 1 dinar dražji kot v Celju in Beogradu. Na to notico izjavlja načelstvo gremija lekarnarjev za Slovenijo sledeče: Vsi lekarnarji v celi državi imajo za zdravila točno predpisane cene od Ministrstva za narodno zdravje in se morajo po zakonu istih strogo držati. Faktična cena Aspirinu je danes, mala škat-ljica 8 Din, velika škatljica 20 Din. Ker se pa Aspirin danes že smatra kot domače sredstvo, so lekarnarji prostovoljno znižali cene na 7 Din in 18 Din. Da se v Celju in Beogradu prodaja še ceneje, je to po -zakonu nedopustna konkurenca. Ob tej priliki opozarjamo cenj. občinstvo, da naša domača kem. tovarna »Kaštel« izdeluje Aspirinu popolnoma podobne tabletke Acetysal in stane 20 komadov samo 6 Din. Z odličnim vele-spoštovanjem, za gremij lekarnarjev I. Vidmar, t. č. podpredsednik. — (Razumi, kdor razumeti more. Pre-
pričani smo, da nam bodo vsi ljudje, brez izjeme pritrdili, če rečemo, da bi morala biti zdravila čim cenejša. Princip mora vendar biti, omogočiti tudi revežu nabavo dobrih zdravil, ki jih potrebuje za učvrstitev svojega zdravja, za mal denar. Zato bi bilo ministrstvu za soc. pol. in narodno zdravje nujno priporočati, da revidira obstoječo tarifo zdravil — navzdol. Op. ur.)
Maškare! Predpust je opasen čas in je že marsikomu zmedel glavo. Kadar je pa glava zmešana, se kaj radi zmešajo tudi pojmi. Tudi v naših krajih ni drugače. To nam pokažejo najnovejše publikacije katoliške akcije, »Slovenec« — glasilo katoliške akcije, Jugoslovanska tiskarna, Kopitarjeva ulica 6, predstavnik K. Čeč
— prinaša v številki 36 a obupen članek nekega kateheta iz Litije, ker so nameravali tamkaj, menda »neznani zlikovci«, prirediti otroško maškarado. Gospod katehet roti starše, naj »ne mečejo nedolžnih biserov svojih otrok in njihovih duš v blato«. Kajti taka maškarada ima »pogansko vsebino in zgodovino za seboj« — zato protestira proti nji in starše nujno prosi, naj otrok ne puste na prireditev. Smilita se nam prav ubogi gospod katehet in »Slovenec«, ki je prinesel ta protest na vidnem mestu. In skoraj nam je žal, da naša objava temu protestu ne more nič več pomagati, kajti nedelja je že minila in — biseri so že šli. Zato pa bomo pravočasno opozorili na drugo maškarado
— proti kateri pa gospod katehet doslej še ni protestiral. Istočasno z omenjeno številko »Slovenca« je izšla št. 2 revije katoliške akcije »Ilustracija« — Jugoslovanska tiskarna, Kopitarjeva ulica 6, predstavnik konzorcija K. Čeč — ki nam prinaša v naslovni sliki ljubko maškarco malega fantka z naslovom »Mali Pierrot«. Torej istočasno za maškare in proti maškaram. Enkrat tako oblečen, drugič drugače. Pravcata maškarada katoliške akcije. Ali pa je več moral, nič principov in samo en — »kšeft«.
Živinski starši. V janških hribih v Besnici pri Litiji živi kovač Jakob Bratun. Prvo posestvo je prodal in pustil ženo na prevžitku pri svoji prejšnji hiši ter se preselil s sorodnico Frančiško in otroki v novo bivališče, ki si ga je zgradil sam. Njegovi so-rodnici-gospodinji sta bili dekletci na poti, zlasti, ker sta bili pohabljeni. Zato sta se domenila z Bratunom, da odkažeta triletni in šestletni deklici bivališče v hlevu, kjer sta nad pol leta bili brez nege in dobivali silno pič-
lo	hrano. Valjali sta se naravnost v blatu in iz hleva nista smeli hoditi. Nedvomno sta oba pričakovala, da otroka pogineta. Končno je bila zadeva ovadena in orožništvo je našlo oba otroka v groznem stanju, napol gola, sestradana in do skrajnosti umazana. Oba otroka je vzel do nadaljnjega v oskrbo župan, proti krivcema pa se je uvedlo kazensko postopanje.
Obsojen pohotnež. Pred beograjskim sodiščem je bil te dni obsojen Gotfried Bacher, star 28 let, iz Sr. Mitroviče, ki je posilil 15 žensk. Zadnja je imela toliko poguma, da je povedala slučaj svojemu možu, ki je storilca nato naznanil, na kair se je oglasilo še ostalih 15 žrtev. Možje onečaščenih žen so ga hoteli linčati, kar je bilo le s težavo preprečeno.
*
Volitev avstrijskega zveznega predsednika se bo vršila meseca oktobra. Krščanski socijalci nameravajo kandidirati dosedanjega pred sednika Miklasa.
Sneg jim je dobrodošlo propagandno sredstvo. Dunajski heimvveh-rovci in purgarski špiserji ne zamude nobene prilike, da zamorejo rdeči mestni upravi, ki jo strašno mrze, kakšno »podvaliti«. Vsem na čelu je seveda revolverski »Wiener Journal«. Prošli teden je v noči od četrtka na petek zapadel izredno visok sneg. Takoj drugo jutro je »Wiener Journal« očital mestni upravi, da je nesposobna vzdrževati reden promet in da popolnoma odpoveduje pri odpravljanju snega, dasiravno je bilo takoj mobiliziranih 10.000 brezposelnih za kidanje snega in kljub temu, da je še vedno padal z neba. Ampak prili-
ka se mora izrabiti, da se lopne po teh rdečkarjih. Najbrž kidajo v heimwehrovskih krajih sneg že poprej, preden ga sploh kaj pade.
Nemška vlada je ostro nastopila proti hitlerjevskim narodnosocijali-stičnim organizacijam. V številnih njihovih društvenih lokalih so se izvršile hišne preiskave, ki so spravile na dan mnogo zanimivega materijala in dokazov o njihovih zvezah z inozemskimi fašisti v svrho izvršitve državnega prevrata. Vlada je odločena razpustiti in prepovedati napadalne čete narodnih socijalistov, ki so vojaško organizirane in v katerih so večinoma bivši častniki. Razpravlja se še samo o tem, ali naj se obenem razpusti in prepove sploh cela politična organizacija narodnih socijalistov, ker so napadalne čete prav za prav njen sestavni del in te ne morejo likvidirati, ne da bi se likvidiralo celo politično organizacijo. S tem, da so narodni socijalisti zapustili parlament (kakor svoj čas radičevci skupščino), so svojemu po-kretu izkazali slabo uslugo.
Sadovi nacijonalističnega hujskanja in preganjanja. Blizu Lvova v Galiciji v ukrajinski vasi, kjer skuša poljska inteligenca popoljiti Ukrajince, so izvršili ukrajinski kmetje zavraten napad, ko so se zvečer vračali z izleta domov policijski komandant, dve učiteljici, en učitelj, en vojak in en naseljenec. Kmetje so čakali na izletnike in jih obsuli s streli na povratku domov. Policijski komandant in 'ena učiteljica sta bila takoj mrtva, drugi udeleženci so bili težko ranjeni. To so posledice političnega preganjanja ob zadnjih poljskih volitvah in zatiranja Ukrajincev.
Macdonald o zvezi med problemom dolgov in svetovnim gospodarskim položajem. V spodnji zbornici je vprašal Kenworty Macdonalda, da-li z ozirom na trenutni svetovni gospodarski položaj postajajo kaki predlogi za sklicanje mednarodne konference, ki bi naj razmotrivala problem mednarodnih dolgov in reparacij. Macdonald je to zanikal. — Neki drug član parlamenta je na to vprašal Macdonalda, če je on mnenja, da imajo mednarodni dolgovi važen vpliv na trenutni gospodarski položaj. Macdonald je na to odgovoril: »Da, celo zelo velik vpliv, toda jaz sem ravnokar na eno vprašanje te vrste odgovoril.«
Ljubljana.
Delavsko železničarsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani sklicuje letni redni občni zbor v soboto, dne 28. februarja 193] ob 7. uri zvečer v prostorih Strokovne komisije (Delavska zbornica). Dnevni red:
1.	Poročilo starega odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Raznoterosti. — Odbor.
Maribor.
Dva samomora. — Pri baronu Tvvicklu v Krčevini je bil že več let zaposlen lakaj Ivan Marko, rojen leta 1886. Ob Novem letu mu je pa iz neznanih vzrokov bila odpovedana služba. Čez par dni je sluga »Johan«, kakor so ga klicali, izginil. Nihče sc ni več brigal za njegovo usodo, bil je odpuščen in je naravno, da je izginil iz hiše. Te dni je pa prišel v hišo nov sluga; ko je hotel spraviti svoje stvari v majhno kamrico v podstrešju, ki je določena slugi za bivališče, jo je moral šiloma odpreti, nakar mu je pa iz prostora udaril nasproti neznosen mrliški smrad in v svojo grozo je našel za vrati obešenega svojega prednika, katerega telo je že napol razpadlo, iz česar je bilo sklepati, da se je moral obesiti že pred približno dvema tednoma. Zvesti »hlapec Jernej« si je sam šel po svojo pravico. Drugi samomorilec je komaj 15 letni Jakob Kvas, doma iz okolice Konjic, ki je bil kot kolarski vajenec v tovarni vozov Pergler v Mlinski ulici. Našli so ga v petek 13. t. m. zgodaj zjutraj obešenega na podstrešju delavnice. Staršev ni imel, zrasel je brez prave vzgoje pri tujih ljudeh. Imel je samo sestro, ki pa se zanj tudi ni mogla dosti brigati. Kako more biti takemu otroku pri duši, ko se mahoma znajde v tujem, sovražnem svetu, ki ima zanj samo trde besede in tež-
Sodrugi! Delavci in nameščenci!
Doma in po svetu.
ko delo, brez trohice ljubezni, si lahko vsak čuteč človek predstavlja. Kaj čuda, če otrok sam nad seboj obupa. Tu se zopet vidi, kako zelo bi bil potreben dom za vajence, kjer bi mogli najti nadomestitev za roditeljsko ljubezen in blagohoten pouk.
»Svoboda« priredi v sredo, 18. t. m., v društvenih prostorih predavanje o svetovni vojni. Predavanje bodo spremljale skioptične slike.
Poštni voz obtičal na ulici. V soboto, dne 14. t. m. je doživel Maribor na svoji Slavili prometni žili, na Aleksandrovi cesti. zimski) idilo, ki je menda še ni videl Ob S, uri zjutraj, ko je bilo na ulici največ ljudi, ker je hitela šolska mladina v šole in odrasli v službe iu urade, je na sredi ceste v snegu obtičal poštni voz, ki razvaža pakete. Konj kljub najprijaznejšemu prigovarjanju v visokem snegu ni mogel več vleči tako da so ga morali enostavno spre-či, oic s:j pripeli nazaj k vozu in spremljevalec je ves bel promeniral sredi ulice o-kroK voza. da mu ne bi še poštnih paketov kdo odnesel. Bil je edinstven pogled na to inar>borsko specijaliteto. — Idila pa je bridek očitek upravi naših ulic. Že prejšnji večer je začelo močno snežiti in vsakdo je ■noral vedeti, da bodo drugo jutro ulice visoko zasipaue s snegom. Če že nič druze-Ka, bi torej morali pričakovati od mestne uprave, da bo začela posebno z ozirom na sobotni tržili dan. vsaj po glavnih ulicah, vleči plug in delati tir. Kakor pa vidim/i, 'liti Aleksandrova cesta, ki veže glavni kolodvor z Glavnim trgom, do M. ure zjutraj ni imela toliko tira, da bi se mogli premikati vsaj poštni vozovi. Sicer je prijetno za živce, če se mora človek v mestu vmisiiti v sibirske zimske stepe, a takšna idila sesa tudi prav globoko v žepe meščanov. Ni se seve potem čuditi, da se še manje uspo-sobijajo glavne ceste v okolici za reden Promet z avtobusi.
Avtobusni promet na zunanjih progah Prekinjen. Vsled visoko zapadlega snega je ^il mestni avtobusni premet na zunanjih P’oJah do torka ustavljen. V torek so se piičele poskusne vožnje, ki pa se tudi niso obnesle, posebno ker vozovi silno trpijo vsled mastema visoko nakopičenega snega.
174 oseb obolelo na hripi. V času od' 8. do 14. t. m. je bilo pri mestnem fizikatai prijavljenih 174 slučajev obolelosti na hnipi.
Tudi vrata kradejo. V noči od nedelje na rondeljek so na Tržaški cesti neznani ■Sto: irci odnesli velika in težka vežna vrata.
Scherbaumov dvorec prodan. Mariborski kreditni zavod je kupil veliko stanovanjsko hišo s trgovskimi paviljoni na vogalu Svobode in Grajskega trga od dosedanjega lastnika g. Seherbauma za 2,700.000 dinarjev.
Mariborsko gledališče. Četrtek, dne 19. februarja ob 20. uri: »Karol in Ana«, preani-jera. Ab. A.
Pisarne, industrijska podjetja, šolska vodstva, kupujte edino v naši
papirnici, Slomškov trg 6.
Celje.
Volitve zaupnikov v cinkarni so
se vršile preteklo nedeljo ob veliki, 94 % ni udeležbi tamkajšnjega delavstva. Volilo se je 4 zaupnike in 4 namestnike. Izvoljeni so bili naslednji ss.:	Plankar,	Goručan, Stvarnik in
Srnerc.
Savez privatnih lameščencev Jugoslavije pa sklicuje za prihodnjo nedeljo svojo oblastno konferenco, ki se bo vršila v savezni pisarni v Delavski zbornici. Delegatom, ki bodo Prišli iz cele Slovenije, kličemo tem Potom: Dobrodošli!
Podružnica »Svobode« sklicuje za Nedeljo popoldne svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil v dvorani Javne kuhinje.
Važne prireditve v Celju se bodo vršile prihodnjo soboto in nedeljo. Tukajšnje okrožje Konzumnega društva za Slovenijo sklicuje za prihodnjo soboto, dne 21. februarja 1931 skupno sejo načelstva in nadzorstva Podružnice. Med drugim je na dnevnem redu: Poročilo o polletnem računskem zaključku, razgovor glede Povračil in glede uslužbenskega vprašanja. Obravnavalo se bo tudi vprašanje inventurnih prodaj. Konzumno društvo za Slovenijo v tukajšnjem °krožju prav lepo uspeva in so tudi Zadnje inventure pokazale prav lep
rezultat.
Predpustna veselica »Svobode«,
ki se je vršila v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma, je jako lepo uspela. Veliko zabave je imela mladina z lepotno konkurenco mask, še v*č pa s plesom, ki je trajal nepretrgoma do jutranjih ur. Videti je bilo nekaj lepih mask in je bila celolna Prireditev zelo animirana in dostojna.
Novo brivnico je otvoril v hiši g. Pristovnika na Spodnji Hudinji št. 80 Franjo Jakše, ki se priporoča za °oilen obisk.
.lavna borza dela. Ponujeno delo mo-l majarju-kravarju, I navadnemu de-aveu, | poljskemu delavcu, I kravarju-švi-
Mariborski tovarnar Derwuschek obsojen
v plačilo nadur.
(Važna sodba za delavce,)
Že od novembra 1929 se je pravdal tovarnar Franc Derwuschek iz Košakov s svojim kurjačem opekarne, A. N., ki je tožil Derwuscheka, da bi mu plačal 50% povišek za izvršene nadure. Kurjač N. je namreč delal pri Dervvuscheku dnevno po 12 ur in tudi vsako nedeljo, čeprav velja za tovarne le 8 urni delovnik in mora torej tovarnar plačati vsakemu delavcu delo preko dnevnih 8 ur s 50% poviškom, torej še polovico normalne mezde zraven, nedeljsko delo pa vse s 50% dodatkom. Tovarnar Derwuschek se je branil plačati teh 50% in se je izgovarjal, da je imel kurjač tedensko plačo in še zraven prosto stanovanje, kurjavo in luč, ter mu po mnenju Derwuscheka za to ne gre še posebej 50% povišek. Okrajno sodišče je že lansko leto Derwu-scheka obsodilo, da mora plačati zahtevane nadure s 50% poviškom in pa pravdne stroške. Proti tej sodbi se je tovarnar Derwuschek pritožil na okrožno sodišče v Mariboru, kjer se je vršila minulo soboto prizivna razprava, ki je trajala cele tri ure. K tej prizivni razpravi sta bila poklicana tudi dva zvedenca, da bi se izjavila o primernosti mezd, ki jih je plačal Derwuschek svojim kurjačem. Dervvuschek je predlagal kot zvedenca opekarnarja Scharnerja iz Ptuja, kurjač A. N. pa tajnika Delavske zbornice, Filipa Uratnika, ki sta oba prišla in bila zaslišana. Pri tem se je izkazalo, da Združene opekarne v Ljubljani plačujejo višjo urno mezdo, kot Franc Derwuschek. Zaslišane pa so bile tudi priče, Derwuschekovi uradniki, ki jih je Derwuschek sam predlagal v dokaz o tem, da je bilo kurjaču izrecno rečeno, da se stanovanje, kurjava, luč in pa vrt, ki je pri stanovanju, vračuna za nadure. Ti Derwuschekovi uradniki pa so pri sobotni razpravi sami izpovedali, da tega Derwuschek in tudi nihče drugi delavcem nikdar ni povedal, ampak da so imeli tudi drugi delavci, ki niso imeli stanovanja ali vrt, enake mezde, kakor tisti, ki so stanovali pri Dervvuscheku. Stanovanja je zgradil Dervvuschek po izpovedbah njegovih
lastnih prič le radi tega, da je svoje delavce lažje skupaj držal, ker bi se mu sicer posebno v času nujnih kmečkih del na deželi razkropili in bi on ostal v svoji glavni sezoni brez izvežbanih delavcev. Zato so tudi dobili nadure s 50% dodatkom izplačane taki delavci, ki niso imeli stanovanja, kakor tudi oni, ki so ime-
li	stanovanje in celo oni, ki so imeli mesečno plačo, so dobivali nadure plačane s 50% dodatkom. Samo dva kurjača, med njima tožitelj A. N., ki sta imela tedensko plačo, nista dobila posebej plačanih nadur s 50% dodatkom, ampak le tedensko plačo.
Sodišče, obstoječe iz treh sodnikov, predsednika dr. Pichlerja in vo-tantov sodnih svetnikov Janko Ser-neca in dr. Senjorja, je po končani razpravi priziv Franca Derwuscheka zavrnilo in ga obsodilo, da mora plačati kurjaču A, N. izvršene nadure še s 50% dodatkom, kakor tudi pravdne stroške obeh zastopnikov v I. in II. instanci. Kurjača A. N. je zastopal odvetnik dr. Reisman, tovarnarja Derwuscheka pa odvetnik dr. Blan-ke-dr. Brandstetter.
Ta sodba je za delavstvo velike principijelne važnosti, ker je mariborsko sodišče s tem že vnovič razsodilo, da je določilo § 10 zakona o zaščiti delavcev glede plačevanja dela v nadurah s 50% dodatkom prisilnega značaja in mora torej delodajalec plačati to mezdo v vsakem slučaju s 50% pribitkom normalne mezde. Vsako izigravanje tega določila je neveljavno.
Delavstvo pri tem vnovič opozarjamo na to priborjeno pravico, katere posebno mariborski tovarnarji z redkimi izjemami nočejo in nočejo delavstvu priznati. Delavci pa si bodo svoje pravice obdržali le tedaj, če bodo trdno stali v svojih delavskih organizacijah in se tam dosledno borili za svoje pravice.
Delavci, organizirajte se in v tovarnah ničesar ne podpisujte! Vaš delovni red ureja zakon o zaščiti delavcev in zato ne potrebujete nika-kega podpisovanja.
carju, 12 rudarjem, 1 rudarskemu Pazniku,
1	vodovodnemu inštalaterju. 1 mojstru za izdelovanje kovino-medenih izdelkov, 2 mi-j zarjema, 2 kolarjema, 2 predilcema in ko-dracema žime, 2 mlinarjema, 2 raznašalce-ma kruha, 12 vajencem. Ženskam: 1 kmečki varuški, 34 kmečkim deklam, 4 natakaricam. 1 kavarniški kuharici, 6 kuharicam, -11 služkinjam. 1 sobarici, 1 kuli. služkinji, 1 varuški, I postrežnici, 2 gospodinjama.
Studenci pri Mariboru
»Svoboda« priredi v Studencih v
četrtek, 19. t. m., v gostilni »Pri beli zastavi« zanimivo predavanje o svetovni vojni. Predavanje bodo spremljale skioptične slike.
Trbovlje.
Dramatični odsek »Svobode« priredi v nedeljo, dne 22. februarja t. 1. gledališko predstavo, dramo v štirih dejanjih, »Na dnu«. Predstava se vrši v Del. domu. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Med odmori svira delavska godba na lok. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Hrastnik.
Seja občinskega odbora.
Dne 5. februarja se je vršila seja občinskega odbora. Zupan g. Vodušek pozdravi navzoče in novo imenovane gg.: Cestnika, Ušeničnika in nenavzočega obra-tovodjo inž. Persolija. Enako se zalivali razrešenim gospodom za njihovo požrtvovalno delo v občini. Zapisnik se ne čita, razen poglavja, ki obravnava šolsko vprašanje, posojilo za Hrastnik. Poročilo upravnega odbora se vzame na znanje. Prošnji za podelitev koncesij za gostilni g. Povšetu in gej. Kolenc se odklonita. Sklene se na predlog poročevalca Roša, pristopiti k županski zvezi. Na predlog poročevalca g. Plavšaka se sklene podpora v znesku Din 1000.- za živinorejsko »Samopomoč« za srez Laško. Prošnji odbora Rdečega križa v Trbovljah za podelitev licence za predvajanje kino-predstav v kino-dvorani »Društvenega doma« in »Sokolskega doma« v Trbovljah ter »Narodnega doma« v Hrastniku, se na predlog g. Sušnika sklene priporočati s pripombo, da se te predstave morejo vršiti le v gori označenih dvoranah. Na znanje se vzame poročilo s. Malovrha
o	prispevku občine Dol k stroškom obrtno-nadaljevalne šole v Hrastniku. Izvoli se tudi
vodovodni gradbeni odbor, in sicer iz Hrastnika: Malovrh, Roš. Bauerbeim, Potrato in ravnatelj Drolc, iz Trbovelj pa: Paulin, Goropevšek in Plavšak. Zupan g. Vodušek načeluje temu odboru. Prejšnji vodovodni odbor sodeluje s posvetovalnim glasom. Za tajnika se določi g. Hofbauer. Poročevalec gosp. Jordan poroča glede kolesarjenja za Savo in se izda tozadevno prepoved. Gosp. Letnik vpraša, zakaj so občinske hišne tablice tako drage: druge občine imajo tablice mnogo ceneje. .lordan omenja, da najbrže zato. ker so bile nabavljene posredno pri tvrdki VVcsten. Tabljce stanejo drugače Din IH. komad, a občina j (ih je plačala po Din 22.—. Tudi lep zaslužek. (Tu se štedenje neha.) (j. Roš predlaga radi poglobitve potoka Boben popravo ceste pri stari restavraciji proti njegovi hiši, ker je tu cesta občinska. Sodr. Malovrh vpraša, kdaj bo kraj. šolski odbor nakazal obljubljenih in sklenjenih Din 540 tisoč in Din 240.000 kraj. šol. odboru v Hrastniku. Župan obljubi, da se tozadevni uradni dopis takoj pošlje in s tem seveda nakaže tudi denar.
Interesantna je tudi sledeča statistika: vseh obrtnikov je 450 v občini, med temi 68 gostilničarjev in 35 vinotočev.
Pri slučajnostih se sklene naprositi kr. bansko upravo, da odkaže od Zdravstvenega okrožja za prvo četrtletje odpadajoči del občini Trbovlje. S. Malovrh stavi za omiljenje krize in preteče nevarnosti redukcij sledeči predlog, kateri se soglasno sklene:
»Kakor se čuje, namerava TPD v slučaju nepovoljne ponovne pogodbe z vlado glede naročil premoga, reducirati večje število delavstva, kar bi imelo za posledico, da bi padli ti reveži v breme občini. Iz navedenega razloga predlagam: Županstvo blagovoli podvzeti potrebne mere pri kr. banski upravi, da ista posreduje pri ministrstvu za šume in rude ter ministrstvu saobračaja radi kritja premogovnih naročil iz tukajšnjih rudnikov in s tem pripomore odstraniti pretečo nevarnost redukcij, brezposelnost, bedo in revščino.«
Nadalje je Malovrh predlagal, da se naj občina odreče potrebi kiiluka za občinske ceste, ker je za ceste itak preskrbljeno v proračunu. Predlog se je soglasno sprejel. Isti je predlagal, da se naj dela za zgradbo vodovoda takoj razpišejo, da se tako zaposlijo tudi brezposelni. Tudi ta predlog se soglasno sklene. S tem je upati, da dobi Hrastnik še letos zdravo ipitno vodo. V občinskem odboru ima torej 450 obrtnikov 8 zastopnikov izmed 28, 4000 do 5000 delavcev pa tudi samo 8 zastopnikov. Interesantno razmerjle.
Kulturni pregled.
Knjige Cankarjeve družbe v Sovjetski Rusiji. Ker imam brata, živečega v Rusiji iz vojnih časov ujetništva, in mi je isti večkrat sporočil željo, da naj mu pošljem slovenske knjige in časopise, sem su letos odločil poslati mu knjige Cankarjeve družbe. Dne 17. dec. p. 1. sem oddal zavoj z naslovom v latinici in cirilici poštnemu uradu v R. ter sem nestrpno pričakoval dva meseca na potrdilo sprejema pošiljke od svojega brata. Dne 5. febr. t. 1. sem dobil od njega vest, da je knjige sprejel in da so ga tako razveselile, kakor bi ga moglo razveseliti le svidenje z domačimi.	I. Si
II. Delavska zimskošportna Olimpijada.
Miirzzuschlag, 7. februarja 1931.
Na Miirzzuschlagu je veliko vrvenje. Delavski športniki merijo na svoji Olimpijadi, ki se vrši vsako šesto leto, svoje moči in osem narodov tekmuje za prvenstvo v zimskem športu. Nekaj tisoč gostov opazuje težnje delavcev, da se tudi posvetijo naravi v njeni zimski krasoti ter jo v pametnem športu uživajo. Pri tekmovanjih seve prevladujejo — ko ni udeležbe Nordij-cev — tekmovalci iz dežele tisočerih jezer — Finske, ki so dosegli prvenstvo pri vseh tekmah, ki so se jih udeležili.
Doslej smo prejeli sledeča poročila: Sreda, 4. t. m.:
Tek na 3 km z zaprekami:
1. mesto v 5 min. IS se k. Matti Salvi-nen (Finska). Slede Nemci na 2., 3., 5., 7. mestu._ Prvi Avstrijec je dosegel 4. mesto, prvi Ceh (Praga) 19., prvi češki Nemec (Ustje) 20., prvi Švicar 23., prvi Madžar 24. mesto. Štartalo je 35 tekmovalcev, doseglo cilj 28, 7 odstopilo.
Tek na IS km:
7. mesto Heiklci Norajaervi (Finska) v 53 min. 51 sek. Tudi 2.—9. mesto zasedli Finci. Prvi Nemec dosegel 10., prvi češki Nemec 11., prvi Avstrijec 14., prvi Švicar
33., prvi Celi 39., prvi Madžar 66. mesto. — Štartalo je 85 tekmovalcev, cilj doseglo 84, edenodstopil.
Cen tek. 5. t. m.:
Tek na I km za športnice:
1. Latinem Impi (Finska) v 12 min. 50 sek. Tudi 2. in 3. mesto sta zasedli Finki. Prva Avstrijka je dosegla 4., prva Čehinja
6., prva nemška Čehinja 8„ prva Nemka 18., prva Madžarka 23. mesto. Štartalo je 33 tekmovalk, cilj doseglo 32, ena športnica izstopila.
Število točk: Finska 36, Nemčija 11, Avstrija 9. Cehi Praga 1 točko.
Drsanje na 500 m in 5000 m:
500 m: I. Paavo Virtanen (Finska) 48.4, Tudi 2. mesto je zasedla Finska, 3. in 4. Lotiša, 5.—7. Avstrijci, 8. Nemci. — 5000 m:
1. Pilil Vitjo (Finska. 9:32.00). Prvi Lotiš jie tretji, pivi Avstrijec četrti, prvi Nemec peti.
Umetno drsanje:
Obvezne vaje za iposameznika:
1. Vilnins (Lotiška) 141 točk. Prvi Avstrijec je bil drugi, prvi Nemec šesti. Obvezne vaje za žene:
1. Oonnerjeva (Avstrija). 32.6 točk. Tudi ostala mesta so zasedle Avstrijke. (Dru*-gih ni bilo.)
Smuški tek za mladino iz Miirzzusclila-ga na 3 km za 12—14 letne: 1. Rust Johann v 11 min. 6 sek. Tekm. 33.
1	km za S—11 letne:	1.	Osberger Edi
v 2 min. 40 sek. Tekmovalcev 74,
200 m za smučarske »bab.vje« od 6—7 let. 1. Karl Hriberschek v 25 sek. Štartalo 14. — Točke: Finska 72, Nemčija 12, Avstrija 12, Liitska 8 in CSR (Praga) 1 točko. Petek, 6. t. m.:
Sankanje na 1 km do 14 leta: 1. Jan-ster Peter v 45 sek. (Avstrija). Tekmuje 76 otrok.
10 km višinskega teka za športnike: 1. Karl Manchard 24.4 min. (Nemčija). Prvi Avstrijec drugi, prvi Švicar 16., prvi češki_ Nemec 27., prvi Madžar 28., prvi Ceh 31, Fincev ni bilo. Pot je vodila od višine 1560 m in je bila višinska razlika 900 metrov. (Gozdni tek.)
Hockey na ledu: Avstrija-Nemčija 4:0. Lotiška-Avstrija 7:1.
Smuški tek na 6 km za športnice: 1. Lahtinen Lupi (Finska) s 17.44 min. Tudi
2. in 3. mesto je finsko. Prva Čehinja je zasedla 4.. prva Avstrijka 5., prva češka Nemka 6., prva Nemka 8. in prva Madžarka 9. mesto. Na Startu in cilju bilo 25 tekmovalk.
Drsanje na 1500 metrov:	l. Virtanen
(Finška) 2:39. Tudi 2. in 3. mesto sta finski. Prvi Lotiš je 4.. prvi Avstrijec 6., prvi Nemec 10.
Drsanje na 10.000 metrov: 1. Pihl (Finska) z 20:32,8; 2. je bil tudi Finec. 3. in 4. pa Lotiša.
Tekme dvojice (avstrijsko prvenstvo): 1. Gonner-Lang 10.3 točk. 3 pari.
Tekme v plesu,: 1. Adamah-Kivpetz 58 točk. Pet parov.
Sankanje (enosedežno) na 3 km: 1. Brunner (Avstrija) s 4.12 min. Prvi Nemec bil 5. Štartalo 49.
Žene:	I. Greier (Justi (Avstrija) 8.40
min. Tekmovalke 3.
30 km tek preložen radi ogromnega novega snega.
T ek moštev na S km za reditelje s 5 kg lovora: I. Reditelji iz Innsbrucka 29:40 min. Zveza v Ustju peta. Štartalo 65 moštev po 4 osebe.
Uockey na ledu: LotiškarNemčija 3:1 (1:1, 0:0, 1:0. 1:0). S to igro je Nemčija izločena iz nadaljnjega tekmovanja: Finale bo med Lotiško in Avstrijo.
Tekme imajo torej lepo udeležbo in lep uspeh. Ovira jih sicer novo napadli sneg. ki ga je napadlo nad pol metra in je droben pršič. Olimpijada je bila slovesno otvoriena v četrtek 5. t. m. V petek so se vršile tudi zabavne prireditve. (Konec prihodnjič.)
Za 50% znižana zimska obutev
Po vseh deželah je kosila hripa, najmanj pri nas v Jugoslaviji, za kar se Primarno zahvaliti nizkim cenam naše gumaste obutve. — Prehod iz zime 29 v pomlad je za zdravje najnevarnejši. — Izkoristite zato priliko, ki Vam jo prožimo s
ponovnim zni2an|em gumaste obutve.
Namesto da vskladiščimo zimsko obutev, smo sklenili jo raje prodati tudi po znižani ceni, da varujemo odjemalcem noge bolečin. — Vsi Vi, ki imate v družinskem proračunu težave z obutvijo, pridite k nam.
Pri nas morete dobiti obutev skoro zastonj.
Nekatere ženske vrste, ki so začetkom sezone stale Din 199*—, smo zni-4žtt-
Vrsta 3652-70
Za Vaše otroke smo pripravili za malo denarja toplo in udobno obutev Prikladni za šolo.
Vrsta 1025-1
V galošah si obvarujete zdravje in obutev. Prodajamo jih raznih barv.
žali na samo Din 99*-
Otroške z Din 69*—, na samo Din 29*—.
Vrsta 2361-75
Otroške snežke iz finega gaberdena. Obvarovali Vam bodo otroke hripe in pre-blajenja.
Vrsta 1365-70
Naš šlager tako z dobrim materijalom kakor z nizko ceno.
Vrsta 9891-70
Za male generale imamo celogumaste škornjice za neverjetno nizko ceno.
Vrsta 1885-78
Celogumaste snežke s toplo podlogo in patentno zaklop-nico. Očuvale Vam bodo noge tople in suhe v največji vremenski nepriliki.
Vrsta 1365-70
Naš šlager tako z dobrim materijalom kakor z nizko ceno. S tem želimo omogočiti tudi najširšim slojem nakup dobrih snežk.
Vrsta 7885-87
Preko gležnja visoke snežke s patentno zaklopnico, okrašene z ogrlico iz moarepliša.
Vrsta 1895-81
Priljubljeni ruski škornji, ki se nosijo preko čevljev, z mehkimi golenicami, okrašeni z ogrlico iz krimerja.
Vrsta 0697-7«
Škornji iz tople dvojne klo-bučine do kolena. Podplat in spodnje strani so narejene iz gume. Pripravne za vse, ki opravljajo poklic v hudi zimi.
šr.-Ui
/J*
opL
Papi*/MiCL
-§lom<&cw Jtka 6
Pristopajte k zadrugi
u
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Zbirajte za tiskovni sklad
J§tfa@02JE8§H§S9B§|
or/d 6*9
2
2
2
1
2 2 2 2
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM41
—V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. ==—
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 7 % od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2‘50 D
NAČELSTVO.
Qf/d]Q?/D
6*9ietfDl@i6*9l6*9!e*3lGtf3
MALA NAZNANILA
zastonj
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno pero
ali pa KUrschnerJev ročni leksikon, i
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Admlnlstration der „Radio-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
i v vm im
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
Naročajte
novo izišlo knjigo
,,Taškent"
kruha bogato mesto
od Aleksandra Neverova. Prevod preskrbel L Vuk. Knjiga je lepo opremljena v kartonskih platnicah in stane 17 Din. v platno vezana '28 Din, Dobi se pri založništvu mesečnika .Svoboda' Ljubljana in v vseh knjigarnah.
ELEKTROMEHA NIČNA DELAVNICA
H. TRABI
Maribor, Vodnikov Irg 3, Tel. 1702
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup In prodaja porabljenih motorjev in dynamo-_________strojev.
Kolesa, otroške vozičke, gramofone in šivalne stroje vseh vrst popravlja najceneje meh. del.
Justin Gustinčič
Maribor, Tattenbachova ulica it. 14
Velika zaloga gramofonov in plošč znamke »Columbia« in več drugih znamk.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15 Maribor
se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 8— 10-—, 12'— meter. Oglejte si pred nakupom.
ČITAJTE!
socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5-Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
Nalagajte svoje prihranke
v Štajerski hranilnici In posojilnici v Mariboru, Rotovikl trs 6.
run m
iv
Tisku: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. —Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.