ENA 50 din - Leto XXXIX - Št. 3 GLAS KRANJ, torek, 14.1.1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO DANES V GORENJSKEM GLASU: stran 2: Vprašaj ob turističnih naložbah stran 5: Pozabljene vrednote ljudske glasbe stran 6: Z zmajem z visokih gora Preštevilčna divjad v oslabelih gozdovih Zatrnik rešujejo tujci V SREDIŠČU POZORNOSTI stran li-.Umoril očeta ijvpft f nRAŽGOŠKE PRIREDITVE - Skoraj 4000ljudifsee udele^o sobotnih in nedeljskih prireditev v Dra-%%Jh ta osrednji slovesnosti je fovorUjene^ Edvard Pavčič. Več na zadnji strani. - Foto. t. reraan Več imen — več demokratičnosti? Priprave na volitve so v polnem zamahu. Pregledujemo in objavljamo sezname evidentiranih možnih kandidatov, pred vrati so kandidacijska in nato volilna opravila. V tem času ne manjka dobronamernih opozoril in mnenj, kakšni ljudje naj bodo izvoljeni. Poudarjamo sposobnost, znanje, delo, aktivnost in še kaj. Današnji časi na delegatskih in družbenih funkcijah zahtevajo ljudi, ki bodo znali delati na osnovi tistega, kar narekuje življenje, in ne bodo živeli le med papirji ter ponavljali oguljenih fraz. V korak s takšnimi željami gredo tudi težnje po več kandidatih, po odprtih listah. Pred dobrim letom so tako napravili v Radovljici, ko' so na vmesnih volitvah izvolili novega predsednika občinske skupščine. Spočetka je kazalo, da bodo porodni krči hudi, izkazalo pa se je, da je bil strah odveč, porod je minil brez zdravnika in novorojenček je bil živahen in zdrav. Pred kratkim so takšno prakso ponovili pri volitvah predsednika in sekretarja občinske konference SZDL, minile so brez razburjanja. Seveda pa odprte liste same po sebi še ne zagotavljajo, da bodo izvoljeni najboljši in najsposobnejši. Kajtij roko na srce, takšni včasih tudi niso najbolj zaželeni, saj je prisoten strah, da bodo zahtevali boljše delo, večjo aktivnost, učinkovitost. Dosti bolj lagodno je torej evidentirati ljudi, ki bodo »manj zahtevni«. Bistvenega pomena je torej dobro evidentiranje. Vse pa seveda ni postorjeno, če je evidentiranih kar največ ljudi, saj se zastavi tudi vprašanje, kdo iz množice kandidatov je najsposobnejši, najboljši, kdo je torej tisti pravi. Široko evidentiranje je lahko tudi navidezno. Že bežen pogled na seznam pove, da je za nekatere funkcije evidentiranih veliko možnih kandidatov, med njimi pa so tudi takšni, za katere že zdaj vemo, da bodo prevzeli druge dolžnosti. Ali je torej to le nizanje imen okoli enega samega, pravega? V oči pa bode tudi to, da se nekatera imena ponavljajo kot evidentirani kandidati za čisto različne odgovorne funkcije. Ali gre res za vsestransko sposobne posameznike, ki se spoznajo tako rekoč na vse ali pa le za željo po funkciji ali morda le za številčnost kandidatov, ki naj daje vtis večje demokratičnosti? m. Volčjak Najvišji skok pri alkoholu in zelenjavi Lansko leto je bilo rekordno gle-jde podražitev, saj so se cene na jldrobno v Jugoslaviji v primerjavi z -----, Jugoslaviji v primerjavi J(letom prej povečale kar za 75,7 od tjstotka, v Sloveniji pa celo za 1*79,3 odstotka. # Decembra lani so se v Sloveniji* jjcene na drobno povečale predvsem piPri alkoholnih pijačah, podražile h so se nogavice, obrtne storitve, či-*2i mesni in tekstilni izdelki. (Marsikaj se je podražilo celo v zadnjih dneh lanskega leta, ko je ji! statistika že končala popis vsako-eimesečnih cen. al w Na vrhu lanskih občutnih podražitev so alkoholne pijače, ki so se od predlanskega do lanskega decembra podražile na drobno za 131 odstotkov. Na drugem mestu je zelenjava, ki se je podražila za 129 odstotkov. Prav toliko tudi mesni izdelki, tobak, nekoliko manj električni gospodinjski stroji in obrtne storitve, meso, mleko, mlečni izdelki... Vsakoletno povečanje cen na drobno kaže zanimivo sliko. Od leta 1980, denimo, so bile letne podražitve okoli 40 odstotkov: leta 1981 so znašale 45 odstotkov, leta 1982 29 odstotkov, leta 1983 40 odstotkov, leta 1984 55 odstotkov in lani rekordnih 79 odstotkov. Samo Bled nas ne bo držal pokonci Na straneh od 7 do 9 objavljamo seznam možnih kandidatov « vodilne^funk-riT v občinskih skupščinah, izvršnih svetih in skupsci nah šamoTpravnih interesnih skupnosti, ki so jih eviden^ tirali v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela na Gorenjskem 1 ; ___ Bodo stanarine večje 11. februarja? Vse samoupravne stanovanjske skupnosti v Sloveniji naj bi £ "Jesec P°dPrle Predlog, da se stanarine povečajo za « odstotkov — Drugo povečanje julija veniii ien V 0rganin samoupravnih stanovanjskih skupnosti v Slo-za obliknfreSenetil Podlog družbenega dogovora o skupnih izhodiščih dogovor Jh Stanarin in najemnin v letu 1986. Pa ne toliko družbeni PredvsemV »tg0 spravljata način oziroma postopek za sprejem ter i v°r mor l Predvideno je namreč, da bi predlagani družbeni dogo- * skih sk mesec sprejeti vse skupščine samoupravnih stanovanj-1- febr Upnosti v Sloveniji. Le tako bi lahko namreč povsod v Sloveniji A 7UT+a Uve^avin za 43 odstotkov večje stanarine in najemnine. * posebn t SG lanko že Pri samem zasedanju skupščin v tem mesecu, več ka ° - \ k^er niso načrtovali sej že v prvi polovici januarja, tem- ^ zeoli Sne^" kakšnih primerih se bodo morale zato skupščine sestati ^ v ene -1 druž°enega dogovora o stanarinah in najemninah. In če le novit"1- pr.lmeru ne bodo dosegli sklepčnosti in bo skupščino treba po-nir, oV * ^e v cel°tni Sloveniji vprašljivo povečanje stanarin in najem-> ln sl- februarjem letos. i nai*» edl°g družbenega dogovora predvideva, da bi se stanarine in I denn!V?e Prvič P°večale L februarja, drugo povečanje pa je predvi-I čno od X- JullJa naprej. To pa ne bi bilo več za vse enako, temveč razli-I m«* ln odvisno od že doseženih programiranih stopenj stanarin v posadi ti t E- stanovanjskih skupnostih. Ta stopnja pa bi morala zagotavljali rii:^ksnoJenostavno reprodukcijo stanovanjskega sklada, da bi stana-' van Postavljale letos 1,52 odstotka revalorizirane vrednosti stano-i nhn i?ga sklada- Da bi takšen postopek lahko poenotili za vso Slove-k Doriat? morale stanovanjske skupnosti do 15. marca letos pripraviti I nov - — ° vredn°sti stanovanjskega sklada, točkovanju, stanovanjski nhr.I-lm' ,stananni, ki zagotavlja enostavno reprodukcijo in vrednost ii ""računskih stanarin v minulem letu. V benp i°'tudi določila 0 nadomeščanju stanarin, je v predlogu druž-mesecaV°ra' ^ b* 83 stanovanJske skupnosti sprejele sredi A. Žalar Nafta je dražja za 15 odstotkov Nafta, naftni derivati in cigarete so se v soboto podražile. Zvezni izvršni svet je odobril 15-odstotno podražitev bencina in diezelskega goriva, medtem ko so se cigarete v prodaji na drobno podražile povprečno za 17 odstotkov. Liter navadnega bencina stane 151 dinarjev, super je po 162 dinarjev, najdražje dizelsko gorivo je 130 dinarjev. Najcenejše kurilno olje je po 99,3 dinarja, najdražje po 68,129 dinarja. Med cigaretami sta najdražji znamki dunhill in marlboro, ki staneta 380 dinarjev, najcenejše pa so cigarete drava po 60 dinarjev. Zaradi podražitve nafte in naftnih derivatov se bo inflacija povečala za 1,3 odstotka, življenjski stroški pa za 1,1 odstotka. Štipendijo dobil Tomaž Lunder Škofja I .oka — Združenje umetnikov Škofja Loka je v petek, 10. januarja, na tradicionalni Groharjevi proslavi podelilo letošnjo Groharjevo štipendijo Tomažu Lundru, ki se ukvarja s fotografijo. Groharjeve nagrade tokrat niso podelili, dosedanjim Groharjevim nagrajencem (slikarji France Mihelič, Gabrijel Stupica in Ive Šubic ter pisatelj Vladimir Kavčič) se torej novi ni pridružil. Loški umetniki so se namreč odločili, da Groharjeve nagrade ne bodo več podeljevali vsako leto, da je ne bi preveč razvrednotili. Na slovesnosti so odprli tudi priložnostno razstavo likovnih del članov združenja, ki pa bo odprta le teden dni. Pred smučarsko prireditvijo v Bohinjski Bistrici Zapora ceste in obvoz Boh. Bistrica — Od 14. do 16. januarja letos bodo v Bohinjski Bistrici smučarski teki za svetovni pokal. Organizator prireditve, Organizacijski komite Bohinj, je v teh dneh predvidel poseben prometni režim za vožnjo in parkiranje v okolici prireditvenega prostora. .• Promet od Bleda do Bohinja bo potekal obojesmerno skozi vasi Bohinjska Bela in Obrne. • 15. in 16. januarja do 13. ure bo v Bitnjah pri odcepu za Jereko zaprta cesta za voznike vseh motornih vozil, ki želijo peljati proti jezeru, razen za redne avtobuse. Obvoz bo skozi Srednjo vas, Češnjico in Staro Fužino. • Krajanom Boh. Bistrice, smučarjem, ki bodo smučali na Kobli, in obiskovalcem prireditve bo dovoljeno peljati do Bohinjske Bistrice oziroma Koble. • Izredni avtobusi, ki bodo pripeljali obiskovalce na prireditve, bodo ustavili pred Domom Joža Ažmana, parkirali pa pod Koblo. • Obiskovalci prireditve, ki se bodo pripeljali z osebnimi avtomobili, bodo lahko parkirali po ulicah Bohinjske Bistrice, kamor jih bodo usmerjali miličniki. Nasploh naj vozniki glede prometa upoštevajo navodila miličnikov. Vstopnice za prireditev so v predprodaji v vseh turističnih poslovalnicah Kompasa in na parkirnih prostorih v Boh. Bistrici. KOMPAS JUGOSLAVIJA VAŠ OtrokontVe,esoVe?a ~J™£°&^ na drsališče v Kranj m Pj?^%^J^£H%™da vida stoji na Ritnice se jim obetajo. Foto: D. Dolenc_■ J TURISTIČNI SERVIS GLAS 2. STRAN _ PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Se naprej skrb za zamejce NOTRANJA POLITIKA TOREK, 14. JANUARJA i! Ob prazniku škofjeloške občine Ljubljana — Predsednik predsedstva Slovenije France Popit je pretekli teden sprejel zastopnike Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske. Sprejema so se udeležili najvišji predstavniki slovenske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. O odnosu matične domovine do naših rojakov v sosednjih državah sta govorila France Popit in predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Poudarila sta, da bo Slovenija še naprej podpirala naše narodnostne skupnosti v sosednjih državah v njihovem boju za uveljavitev pravic. Novinarstvo nima cene Ljubljana — Tiskovni svet predsedstva republiške konference SZDL Slovenije je obravnaval gradivo za problemsko konferenco zveze komunistov o obveščanju, ki je planirana za 5. februar. Tiskovni svet je še posebej opozoril, da pogosto o domačih zadevah zvemo iz tujine, ker si nekateri viri informiranja pri nas lastijo pravico razsojanja, kaj je za javnost in kaj ne. Novinarstvo kadrovsko ne more napredovati toliko časa, dokler bo novinarsko delo premalo cenjeno, tako moralno kot materialno. Izredno slab je gmotni položaj javnega obveščanja, kar velja še posebej za lokalne radijske postaje in pokrajinska glasila, med katere sodi tudi Gorenjski glas. Slovenjgradčani nasprotujejo Slovenj Gradec — Val ogorčenja in nasprotovanja v Mislinjski dolini, še posebej pa v Slovenjem Gradcu, so sprožile govorice o nameravani gradnji odlagališča za jedrske odpadke v tem delu Slovenije. Proti odlagališču sta protestirali tudi predsedstvi občinske konference SZDL in sindikata, obenem pa menili, da je skrajno neodgovorno planirati takšen objekt, ne da bi bili o tem obveščeni pristojni v slovenj-graški občini. Ustanovili so poseben koordinacijski odbor za boj proti odlagališču. Hitreje do daljšega porodniškega dopusta Ljubljana — Že februarja utegne biti v Sloveniji porodniški dopust uradno daljši, torej eno leto, o čemer je bil govor že konec leta 1985. Gradivo je že v razpravi, v izvršnem svetu pa predlagajo, da bi potrebne spremembe zakonodaje sprejeli po skrajšanem postopku. Skupščina naj bi o tem sklepala 12. februarja. Meso povzroča bolezen Beograd — Lani je v Jugoslaviji za ikravico zbolelo 1240 ljudi (v Sloveniji deset, glavni vir okužbe pa je bilo domače svinjsko meso in v nekaterih primerih meso divjih prašičev, prodano v zasebnih prodajalnah, kjer pregleda inšpektorjev in veterinarjev ni bilo. Zato je treba povsod zagotoviti nadzor, ne le v družbenem, ampak predvsem v zasebnem sektorju. Izdelali največjo opekarno Beograd — Beograjska tovarna strojev Ivo Lola Ribar je izdelala doslej največjo opekarno pri nas, ki je sposobna na leto izdelati 35 milijonov ton opek oziroma 120.000 na dan. Opekarna je popolnoma avtomatizirana. Izdelek beograjske tovarne so kupili Egipčani. -jk I Predlog radovljiške resolucije Vprašaj ob turističnih naložbah V radovljiški občini bo letos družbeni proizvod porasel za 3,1 odstotka, fizični obseg industrijske proizvodnje za 3,5 odstotka, kmetijske za 2 odstotka, v turizmu in gostinstvu pa bo rast kar 5-odstotna. Izvoz bo večji za 9 odstotkov, od tega konvertibilni za 11 odstotkov, v turizmu pa bo devizni priliv večji celo za 16 odstotkov. Z naložbami bodo predvsem tehnološko posodabljali proizvodnjo, vrsta turističnih naložb pa bo na Bledu. Tako so zapisali v letošnjo radovljiško resolucijo, pri čemer je treba takoj reči, da ob razvoj turizma novi devizni predpisi že postavljajo vprašaj in vse morda ne bodo uresničene. Večjo industrijsko proizvodnjo bodo omogočile tudi naložbe, ki so usmerjene predvsem v posodobitev tehnologije. Načrtujejo jo v Verigi, Plamenu, Iskri Lipnica in Otoče, v Lipu, Suknu, Vezeninah, Almiri, Elanu in v Žitu — Triglav Gorenj-ka. V Verigi bodo končali lani začete naložbe (prizidek sidrne verige, kovačnica, industrijska voda, transformatorska postaja), zastavili pa bodo program TIO 3, skupina vlaganja za verige za kolesa in program vijakov višje stopnje predelave. V Plamenu bodo z linijo za termično obdelavo vijakov podvojili te zmogljivosti. Iskra Otoče bo dogradila novo halo, v kateri bo nova tudi oprema. Lip bo prenovil žagalni-ci v Bohinju in na Rečici, uvedli bodo briketiranje v tozdu Tomaž Godec, dopolnili pa bodo tudi računalniško opremo. Vezenine bodo končale gradnjo vezilnice, nova pa bo oprema za izdelavo vezenih zaves. V Almiri bodo vlagali v sodobno, računalniško vodeno strojno opremo, povečali bodo skladišče. V Triglav Gorenj ki bodo dokončali zamenjavo strojev za izdelavo čokolade, posodobili in preselili slaščičarne z Jesenic v Lesce in posodobili vozni park. V Elanu bodo razširili temperirnice za izdelavo smuči, v načrtu imajo projeKt za gradnjo hale za kovinsko dejavnost. V turizmu so naložbe osredotočene na Bled. HTP Bled gradi prizidek hotela Krim, prizidek kavarne Bistro, gostinski in trgovski objekt v kampu Zaka in stavbo na smučišču Zatrnik, Integral pa namerava nadgraditi hotel Park. Kompas naj bi v Ribnem zgradil nov hotel, vendar pa stvar še visi v zraku. V Bohinju pa z izjemo preureditve kampa naložb ni, v resoluciji je le zapisano, da bo Alpe-tour pripravil dokumentacijo za gradnje na Ribčevem lazu, Kompas pa za prizidek svojega hotela. Ob tem velja povedati, da bo moral Alpetour do konca marca predložiti program razvoja Bohinja, kakršnega so za Bled napravili že lani. Pogledati velja še, kaj nameravajo graditi trgovci, saj imajo na tem področju v radovljiški občini dosti težav in neizkoriščenih možnosti (vključevanje v turistično ponudbo). Blejska Specerija namerava dograditi trgovino v Zapužah in se pripraviti na gradnjo trgovin v Zasipu in v Ribnem ter skladišč v Lescah. Leska Murka namerava začeti gradnjo blagovnice v Lescah in se pripraviti na gradnjo turističnega centra in skladišč v Lescah. Priznanja za dobro delo ŠKOFJA LOKA, 10. JANUARJA - Včeraj popoldne je bila v dvorani kina Sora osrednja slovesnost ob prazniku občine Škofja Loka, 9. januarju. O gospodarskih dosežkih in novih ciljih je govoril predsednik skupščine Matjaž Cepin. gem letu bo na Trati vozliščna avtomatska telefonska centrala, čim prej bo treba obnoviti Tavčarjevo domačijo, razmisliti o nadaljnji poti plinovoda, odločiti o lokacijah za stanovanjsko gradnjo. Predsednik skupščine Matjaž Cepin je zatem izročil Maksu Krmelju-Matiji listino o imenovanju za častnega občana Škofje Loke. Maks Kr-melj jo je sprejel ne le kot priznanje zase, ampak za vseh 175 padlih revolucionarjev, katerih imena so vklesana na spominskem kamnu v Poljanah. Občinska priznanja za leto 1985 so prejeli: Obrtno združenje Škofja Loka, Jože Albreht, Ferdinand Buh, Janez Jan, Marjan Masterl, Henrik Pe-ternelj, vokalni sekstet Dekleta z Bukovice, Gregor Cerkvenik, Anton Čadež, Marija Jagodic, Franc Pod-nar, Ciril Korošec, Janez Kermelj, Vinko Markelj in Mateja Vraničar. Z državnim odlikovanjem, redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, je bil nagrajen kolektiv Centra slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika iz Škofje Loke, ki se je v petdC letih dela razvil v osrednjo org* cijo za varstvo, izobraževanje,' bilitacijo in zaposlovanje slep slabovidnih v Sloveniji. Na slovesnosti so razdelili tud grade Inovator leta 1985, ki jih j ljuje škofjeloška raziskovalna j nost. Prvo nagrado je prejela si na inovatorjev iz žirovske Alpnf nez Špik, Janez Vehar in Viljert govšek za izum Izdelava ceV jermenov, drugo prvo nagrado! dobil Rado Rant iz Alplesa v Žel kih za izboljšavo delovanja avtdj ske stružnice za struženje nog.' go nagrado je prejel Andrej Cul Iskre Železniki, tretjo'Alojz Bil iz Jelovice Škofja Loka, medte' sta bili tovarni Jelovica in Alpld grajeni s plaketama za vzorno' nizirano inovativno dejavnost. Slovesnost je zaokrožil lep W ni program, ki ga je pripravila' ka Bole-Vrabec. V njem so sod« li mešani pevski zbor Lubnik vodstvom Tomaža Tozona, s« Dekleta z Bukovice, oktet Jel« flavtistka Vesna Jan in recit* zveze kulturnih organizacij o! Škofja Loka. H. Jelovi Dejal je, da je zaradi visoke inflacije težko realno ocenjevati gospodarske dosežke. Podatki kažejo, da je v minulem srednjeročnem obdobju družbeni proizvod v škofjeloški občini padel za skoraj petnajst odstotkov, obseg proizvodnje za pet in realni zaslužki za več kot četrtino. Cilji so bili doseženi v zunanjetrgovinski menjavi, na področju zaposlovanja, če izvzamemo slabo izobrazbeno sestavo zaposlenih, v glavnem tudi v kmetijski proizvodnji. Šele lani je družbeni proizvod prvič spet zrasel. V naslednjem petletnem in dolgoročnem obdobju bo zato glavna naloga škofjeloškega gospodarstva, da bo družbeni proizvod realno rasel po triodstotni letni stopnji, tako da bi se leta 1990 ujel z letom 1980. Za to pa bo potrebno še naprej posodabljati proizvodnjo in uvajati donosnejše programe, večati izvoz, pametno ravnati s surovinami in okoljem, pospešiti razvoj obrti in še posebej turizma. Čim bogatejši družbeni proizvod bo, tem lažje bodo uresničili tudi zahtevne naloge pri gradnji cestnega in telefonskega omrežja, razvoju krajevnih skupnosti, referendumskem programu. V poldru- Kranjska Živila bodo opremila samopostrežno trgovino v kampu Zaka na Bledu ter sodelovala pri gradnji trgovskega in gostinskega objekta v Podnartu. Ljubljanski Merkator se bo pripravil na gradnjo turistično prodajnega centra na Bledu. Ljubljanske mlekarne pa bodo zgradile skladišče gradbenega materiala in prenovile želez-nino v Bohinjski Bistrici. V zraku torej ostaja vprašanje Špecerijine trgovine v Ljubnem, kjer ljudje že dolgo terjajo jasen odgovor. Letos bodo v Lescah in Radovljici zgradili 123 stanovanj ter pričeli z gradnjo 63 stanovanj na Stočju pri Kropi, v Begunjah ter v Podnartu. Za gradnjo stanovanjskih hiš pa bo letos na voljo 127 komunalno opremljenih parcel: 48 v Vrbnjah, 28 v Lescah, 21 v Begunjah, 10 v Stari Fužini in 20 v Zasipu. Pripravili bodo zazidalni načrt in pričeli z urejanjem stavbnih zemljišč Ob Stržnici v Bohinjski Bistrici. Pričeli bodo s celovito prenovo objekta na Linhartovem trgu 15 v Radovljici ter pripravili dokumentacijo za celovito prenovo Prešernove ulice in nadzidavo objektov v Gradnikovi ulici v Radovljici. Pri oskrbi z vodo bodo končali prenovo na desnem bregu Save, prenovili bodo vodovod Ledevni-ca—Ljubno, zajetje v Vojah, zbiralnik Straža in vodovod od Straže do Ribnega. Zgradili bodo kanalizacijski zbiralnik L med Lescami in Radovljico, kanal od Male Zake do Mlinega in zbiralnik S v Bohinjski Bistrici. Pripravili bodo gradnjo zbiralnika US Jermaka—Jarše na Bledu in čistilne naprave v Radovljici, ki jo bodo začeli tudi graditi, če bo dovolj denarja. Na cestah pa bodo postorili največja vzdrževalna dela na najbolj kritičnih odsekih cest Radovljica— Nova vas, Radovljica—Kamna gorica—Kropa ter Bohinjsko Jezero—Ribčev laz. Glede na razpoložljiva sredstva pa bodo začeli graditi most v Otočah in blejsko obvoznico. My Maks Krmelj-Matija častni občan Škofja Loka — Ob letošnjem prazniku škofjeloške občine je skupščina imenovala narodnega heroja Maksa Krmelja-Matijo za častnega občana občine Škofja Loka. Maks Krmelj je vse svoje življenje namenil napredku slovenskega ljudstva, ostal pa je predvsem zvest kmečkemu življenju. Sam o sebi pravi: »Tak kot sem se rodil v skromni, s slamo pokriti kmečki hiši — kmet in tesar, tak sem tudi ostal, saj sem se vse življenje učil in delal« Maks Krmelj se je rodil 1910. leta v Hotovlji. Njegova predvojna življenjska pot je bila po osnovni šoli namenjena kmetijstvu. Kot dober gospodar je tudi na domači mali kmetiji uvajal vse novosti iz tedanjega svetovnega kmetijstva. Uspešno se je vključeval med sadjarje, vrtnarje in čebelarje v Poljanski dolini. Bil je med pobudniki za ustanovitev Sadjarskega in vrtnarskega*' društva v Poljanah, organiziral je Živinorejsko-mlekarsko zadrugo. Tudi politično je bil Maks Krmelj naprednjak. Že tedaj je imel tesne stike tudi s komunisti. V Poljanski dolini in na širšem škofjeloškem območju je med prvimi zavedne ljudi organiziral k uporu. Višek njegovega dela je bila množična vstaja v Poljanf dolini decembra. 1941, v kateril v Cankarjev bataljon vstop* prek tristo mož in fantov iz s# raj vseh vasi Poljanske do0 Cankarjev bataljon, kije 12. & cembra 1941 po veličastni zm& v Rovtu prišel v Poljansko doW je še pospešil vseljudski upor.* je v svojem zaključku v Draž§ šah od 9. do 11. januarja 1942 0' živel največji uspeh v okupird Sloveniji. V narodnoosvobodilni vojski Maks Krmelj-Matija opravljal' sto pomembnih nalog. Med d' gim je bil sekretar Pokrajinski komiteja KPS za Gorenjsko, & Slovenskega narodnoosvobo^ nega sveta in član Avnoja-predsedstvu Snosa se je ukvatf predvsem z organizacijo novti zadružniškega sistema 'v na$e kmetijstvu. Izkušnje uspešnega kmetov1 ca iz rodne Poljanske doline velike naloge, ki jih je opravi] med narodnoosvobodilnim & jem, so ga tudi po osvoboditvi1 držale v kmetijstvu. Opravljal različna zahtevna dela v repifi ških in zveznih telesih in org$ zacijah, vrsto pomembnih fwnP pa je imel tudi na političnem f dročju. Sedaj je član sveta rep like Slovenije. jj j, Kranj do leta 1990 Javne razprave v krajevni skupnostih Doseženi razvoj in pridobljene izkušnje terjajo odgovorneje nos do prostora in drugih dobrin Kranj — Občinska skupščina je na zadnji lanski seji konec decembra obravnavala osnutek družbenega plana občine do leta 1990. Izvršni .svet se je skupaj z občinsko konference socialistične zveze odločil, da bodo v več krajevnih skupnostih prihodnji teden potekale javne razprave o tem dokumentu. V ponedeljek, 20. januarja, ob 18. uri bosta razpravi v zadružnem domu v Goricah (za KS Gorice, Golnik, Trstenik, Tenetiše) in v domu krajevnih skupnosti v Mavčičah (za KS Mavčiče in Orehek-Drulovka). V torek, 21. januarja, ob 18. uri bosta razpravi v Domu Kokrškega bataljona v Naklem (za KS Naklo, Duplje, Podbrezje) in v zadružnem domu v Cerkljah (za KS Cerklje, Brnik, Zalog, Velesovo, Grad, Šehturška gora, Poženik). V sredo, 22. januarja, ob 18. uri bo razprava v zadružnem domu na Primskovem (za KS Britof, Predoslje, Primskovo, Planina, Huje, Bratov Smuk, Čirče, Šenčur). V četrtek, 23. januarja, ob 18. uri bosta razpravi v Domu krajevne skupnosti Stražišče (za KS Stražišče, Bitnje, Žabnica, Gorenja Sava, Podblica, Besnica, Jošt) in v Domu družbenih organizacij v Preddvoru (za KS Preddvor, Bela, Kokra, Jezersko, 01-ševek-Hotemaže, Visoko). V petek, 24. januarja, ob 18. uri pa bo razprava še v Domu KS v Hrastju (za KS Voklo, Voglje in Trboje). V skupščin- ski dvorani v Kranju pa bo v f 24. januarja, ob 18. uri razpraj KS Kranj Center, Zlato polje,1 vodni stolp, Struževo in Kokri Namen razprav je, da se I seznanijo s predvidenimi reši1 v družbenem planu, poudaril' prostorske dele družbenega i To pa krajane v krajevnih sm stih tudi najbolj zanima, saj f že v dosedanjih razpravah 11 vprašanj s tega področja. Razprave pa bodo pomembU1 zato, ker doseženi razvoj in P1 ljene izkušnje v prihodnje * odgovornejši odnos*do prost" drugih dobrin. Doslej sta0 namreč pogosto priča nesmotf bi kvalitetnih površin, preve* zanemarjali okolje in na silo P li v krajino. Tudi namen nove nodaje je, da se na tem podro^ redi red. Zato je prostorsko * vanje postalo sestavni del eK; skega in socialnega v družbe*11 nih. Kar pa zadeva posege v p' je točno opredeljen postopeH planskih in izvedbenih aktov- Besedilo in publikacij ske m objavljene v Kranjčanu, ki )l 19. decembra lani. Vse gradiv" vpogled tudi na Komiteju za ^ zem, gradbene in komunalne * in v Domplanu. Od včeraj (m ar j a) pa je družbeni plan ra» tudi v avli občinske ^k" Kranj. A| Ali Gorenjski zastaja turistični korak Samo Bled nas ne bo držal pokonci V tem, trenutku ni treba jadikovati zaradi nove devizne zakono daje, ki je turistično devizo proglasila za manj vredno, saj nai bodo razmere prisilile, da bomo dali turistični devizi pravo ceno Kranj — Za uvod nekaj glavnih ugotovitev iz analize položaja turizma na Gorenjskem, ki jo je pripravila strokovna sodelavka medobčinske po- ------v.im o izpolnjen, vabilu se je odzvalo le * brigadirjev. Verjetno tudi datu" shoda ni bil najbolj posrečeno i* bran. JR Piše: Danica Dolenc Naši kraji (2) Ambrož pod Krvavcem Ambrož pod Krvavcem leži v kranjski občini, spada pa pod krajevno skupnost Grad pri Cerkljah. Danes ima 42 prebivalcev, od tega 23 moških in 19 žensk. Danes je v notranjost cerkvice spet lepo pogledati. Novi oltar v cerkvi — zamenjan je bil v letih 1877 ali 1878 — je na novo pozlačen in obarvan. Pasar Lojze Pirnat iz Ljubljane je pozlate na Krvavcu in na Ambrožu naredil zastonj, Stari oltar, zelo zanimiv, o njem sodijo izvedenci, da je prvoten oltar, pa je sedaj v cerkveni veži. Na njem sta še lepo vidni živo modra in rumena barva, pozlate pa je malo. Menda so to še prvotne barve. Ambružar-jevi pa tudi župnik v Cerkljah resno razmišljajo, kako bi ga obnovili. Imeniten bi bil: v sredini je sv. Ambrož, na desni sv. Frančišek, na levi pa, vsaj po oblačilih sodeč, sv. Valentin. Prav tega, ki je najmanjši v starem oltarju, bi pred kakšnimi štirimi leti kmalu zmanjkalo. Neki Nemec ga je že basal v nahrbtnik, a je bil prevelik,pa ga je pustil. Odtlej domači skrbno zapirajo cerkev. V novem oltarju v cerkvi pa so drugi svetniki. V sredini je sv. Ambrož, na levi sv. Jakob in na desni sv. Filip. Še eno posebnost najdemo v cerkvici: mali kipec Marije z Jezuščkom. Običajno so Marije prekrite čez glavo z ogrinjalom, ta pa ima odkrite, bogato valovite lase. Pa naj bo dovolj o cerkvici, ki je tako lepo postavljena v sončno pobočje Krvavca in po kateri je dobila ime tudi najvišje postavljena kmetija, Ambružarjeva. Ambruž zato, ker so ostali verni napisu na starem oltarju, kjer je zapisano »Sv. Ambrusius«, zato »u« v imenu. In če vsi ostali pravijo kmetiji pri Ambrožarju, so domači zvesti imenu in se imajo še vedno za Ambru-žarje. Na Ambrožu je sedem kmetij in ena bajta. Tako malo jih je, da jih lahko kar vse naštejemo: Ambru-žar, Viženčan, Mošnk, Pehkaš, Gozdnik, Dovar, Vompergar in Bajtar. Tudi nekaj vikend hišic je zraslo, a so lepo umaknjene za gozdne robove. Kmetje se zadnja leta ukvarjajo največ z živinorejo. Poleti pasejo na Jezercih in na Kriški planini. Planinci in turisti, ki prihajajo tja gor največkrat z žičnico, pozabljajo, da je bila pot mimo Ambroža do zgraditve žičnice glavna pot na Krvavec. Vendar je Ambrož dobro obiskan. Posebno pri Ambružarju se radi ustavljajo lovci in planinci. Kar malo kmečkega turizma so se lotili. Poleti je v planini pri pastir- Tončka Slatnar, Ambružarje\ mama jih vedno dobiti odlično kislo mleko in bogato skuto. Včasih pa so, kot drugod hribov; ski kmetje, tudi Ambružarji sadili in sejali vse po vrsti, da so vse pridelali doma. Sorščico so sejali za krušno žito. To ste rž in pšenica — skupaj vsejana, skupaj požeta. Pravijo, da je bil to najboljši kruh. A ker sta se kruh in moka v dolini dobila poceni, so Ambružarji nehali sejati svojo sorščico. Ambružarjeva mama pravi, da so jo pri njih sejali še pred štirinajstimi leti. Močna zemlja je na Krvavcu, dobra, le velikokrat je pozeblo, pa divjačina je delala škodo. Pšenica je krhka bilka, rž pa močnejša in rž je pšenico v rasti držala pokonci. Kdaj je bolj prijetno pri Ambrožu? Poleti, ko se sonce upre v bregove, ko krave zadovoljno zvončk-ljajo, se oglašajo planinci, ali pozimi, ko se domači in obiskovalci lahko stisnejo k vroči peči? Tudi zima ima svoj čar. Takrat ožive tudi pravljice, legende. Ambružarjeva mama jih pozna veliko. Le dve mi je na hitro razkrila, o Vomperškerfl očetu in o trnoveljski grofici. (se nadaljuje) TOREK. 14. JANUARJA 1986 KULTURA 5. STRAN (^SSS5JJMGLAS Srečanje z Miro Omerzel-Terlep Pozabljene vrednote ljudske glasbe Zadnje dni starega leta so pripravili na filozofski fakulteti glasbeni večer in pogovor z etnomuzikoioginjo Miro Omerzei-Terlep. Ob tej priložnosti je avtorica predstavila svojo novo ploščo Slovenske ljudske pesmi 2, ki jo je posnela s svojim zakonskim drugom, Matijem,in pevko Bogdane Herman Terle^ <* pa sta na začetku to srečanje praznično obarvala z novoieinu zumljiv0 Mira omerzel, ki jo pravi kolednico, ki sta jo zaigrala z njunimi preprostimi ljudskimi glasbeni eros žene, da bi nase ljud-instrumenti. Mira nju našega ljudskega glasbenega izročila. Na srečanju se je razvila živahna debata — zlasti med sodelavci Glasbeno-narodopisnega inštituta in Terlepoma, ki imata svoj pogled in svojo metodologijo pri ohranjanju ljudskega glasbenega izročila. Strogo znanstveno zapisovanje terenskega gradiva je skupno GNI-jevcem in Terlepoma. Vendar zagovarjajo prvi kot kategorijo ljudska glasba le interpretacijo originalnih terenskih glasbenih zapisov — kar je za ustanovo kot je Glasbeno-na- _ je razen z vsebino nove plošče, tudi v živo, seznanila strokovno srenjo (menda prvič) predvsem s svojimi pogledi in načinom etnomuzikološkega dela, za katerega se je odločila. Vendar je tudi ta del njene komunikacije z navzočimi izžareval vso predanost eni sami veliki ljubezni, ljudski glasbi, in enemu samemu velikemu cilju, priklicati spet v življenje zvočne in glasbene zaklade naše preteklosti in jih spet vtkati v kulturna prizadevanja našega časa. Kot kustos, raziskovalec, ki odkriva in čuva dragoceno kulturno izročilo iz preteklosti, kot umetnik, ki to izročilo oživlja^in ga v sprejemljivi obliki sporoča svoji okolici — človeku iz druge polovice 20.-stoletja, in kot pedagog, ki mu ni žal ne časa ne naporov, ko krči zarasel gozd in pripravlja spet ledino v zavesti sodobnega človeka, da bo mogel to kulturno bogastvo spet občutiti kot del svoje lastnine, svoje biti; v tej trojni vlogi se slovenski kulturni javnosti predstavlja delovanje et-nomuzikologinje Mire Omerzel-Terlep in njenega moža Matije. Obdobje po drugi vojni je z ostri rni socialnimi in duhovnimi pre- obrati, s skokovitim razvojem gospodarstva pa množične kulture, ki je z radijem in nato s televizijo prodirala v zadnjo slovensko vas, pretrgalo organsko živo kontinuiteteto domačega glasbenega izročila ali pa ga odrinilo na skrajno obrobje zanimanja. Mlada študenta glasbe — Matija je študiral flavto, Mira klasično kitaro — je zasvojila lepota odrinjene ljudske glasbe. Njen čar je v Miri zbudil željo, da bi ljudsko kulturo spoznala v kompleksnejši podobi. Odločila se je še za študij etnologije in ga tudi končala Potem se je odločila za samohod sko pot svobodnega raziskovalca in umetnika. Matija ji je bil vseskozi najmočnejša opora. Pred slabim desetletjem sta že opozorila nase s prvimi samostojnimi nastopi, na katerih sta presenetila med drugim tudi z vrsto preprostih starih glasbil, ki sta jih nabrala na poteh širom po Sloveniji in iskala godce in pevce, ki so jima odgrinjali bogastvo naše ljudske glasbene ustvarjalnosti. V spoznanju, da bo v konjunkturi narodnozabavne glasbe, ki se je že globoko vsidrala v zavest, potrebno biti težak boj (to besedo Mira večkrat uporablja — očitno je pomemben sestavni del njene delovne prakse), sta se odločila, da namenita več svojih moči tudi za vzgojno delo. Odkrite pozabljene vrednote ljudske glasbe je treba najprej vcepiti mladim dušam. To izhodišče je vodilo v akcijo. Osebne vezi z nekaterimi glasbenimi pedagogi so jima spočetka počasi, a vendarle vztrajno odpirale vrata za srečanje z mladimi — šolarji različnih stopenj in najmlajšimi cicibančki po vrtcih. Tristo deset takih srečanj imata doslej že za seboj v raznih krajih Slovenije in v zamejstvu, le-tem se prfdružuje še 100 srečanj, nastopov, na katerih sta predstavila svoje delo starejšemu občinstvu. Njuni nastopi obsegajo široko zasnovan program. Predstavita vrsto glasbila glede na prostor in čas, kjer so ga uporabljali, njegovo funkcijo v muziciranju — tudi v živo, se pravi napravita glasbeni program. Z neko plemenito in nevsiljivo vztrajnostjo sta dosegla že občutne vrednostne premike na področju glasbene vzgoje — tudi med cicibančki v vrtcih, kar jima prinaša še posebno zadovoljstvo; v tem vidita odprto pot oživljenemu seva- glasbeni eros žene, da bi naše ljud sko glasbeno izročilo, ki ga je skoraj trgala iz rok smrti, sejala nazaj v življenje, se je odločila za drugo pot. Za pot konservatorja, umetnika in pedagoga hkrati. »Živela sva v dvomih. Po drugi vojni so citre izgubile svoje mesto v ljudski glasbi. Toda bile so nepogrešljive spremljevalke, na primer baladnih pesmi. Godc< pa so nama izginjali dobesedno izpred rok. Pevke, večinoma starejše žene, ki so nam pele pesmi, tudi niso bile več glasovno neoporečne iterpret-ke (stari brezbarvni glasovi). Tako sva se odločila za rekonstrukcijo zapisanega glasbena izročila ob spremljavi inštrumenta in zvestobi melodiji, pevski del glasbenega kompleta pa zaupala pevki Bogdani Herman.« Tako nekako je Mira Omerzel razgrnila svoj koncept dela in dodala, da je treba njeno in terpretacijo pojmovati samo kot člen v interpretaciji izvirne ljudske glasbe — saj ji je že v preteklosti vsak vaški godec ali pevec v nian-sah vdihnil nekaj povsem osebne ga. Način dela, ki ga na področju ljudske glasbe uveljavljata Terle-pa, bi mogli še najbolj nazorno po jasniti s konservatorskimi postopki na spomenikih ljudskega stavbarstva, kjer je treba marsikaj tudi šele odkriti (na primer freske izpod ometa), obnoviti, osvežiti, če hočemo izluščiti iz stavbe vse njene kvalitete, s katerimi hočemo sami živeti in jih izročati zanamcem. V konservatorski praksi so taki postopki samoumevni, potrebni, stro kovno priznane sestavine v procesu čuvanja arhitekturnega ali umetniškega spomenika. Tudi ljudska glasba iz konservatorske delavnice Terlep je spomenik, umetniško živ spomenik. Anka Novak Radovljica — Državna založba Slovenije in Prešernova družba sta v radovljiški knjigarni pripravili srečanje s pisateljico Polono Škrinjar ob njeni novi knjigi Grenko brinje. Odlomke iz njenih dosedanjih knjig sta brali članici Linhartovega odra Alenka Bole-Vrabec in Alenka Weithauser. — Foto: L. M. Radovljiški literarni večer Skrinj arjeva — novo gorenjsko pisateljsko ime Na literarnem večeru v Radovljici se je predstavila vse uspešnejša gorenjska pisateljica Polona Škrinjar, katere zadnja knjiga Grenko brinje postaja prava slovenska uspešnica — po treh izdanih knjigah, četrta izide pri Prešernovi družbi poleti, Škrinjar-jeva že piše nov roman !zšla je 65. številka jeseniških Listov Od zgodovinopisja do poezije ..... i • -__: 1. ^ /-v nroctn Izteklo se je 15. leto izhajanja LISTOV, literarno-publicistične priloge jeseniškega Zelezarja. Zadnja, 65. številka, ki je izšla pred novoletnimi prazniki, je zanimiva že zato, ker se v njej pojavlja nekaj novih mien, tako v publicističnem kot v literarnem razdelku. " Publicističnem delu, kot vselej, Prevladujejo zgodovinske teme, v povojnem obdobju pa kakor da naj nas ne bi skrbelo nič drugega kot čuvanje naravne in kulturne dediščine. Uredništvu očitno ni do tega, da bi k sodelovanju pritegnilo tudi avtorje, k* bi znali izvirno in poglobljeno pi-fjrti o kulturnih in družbenih proble- mi o kulturnih in družbenih proble "uh današnjega časa. no! ivku, ki je posve oO-letni Pa preglejmo vsebino! V uvodnem sestavku, ki ,~ čen 80-letnici rojstva Toneta Cufar 3 a, piše Emil Cesar o pozornosti ii-podpori, ki jo je jeseniško delavstvo izkazovalo Čufarjevemu ustvarjanju, kljub temu da ga tedanja literarna »smetana« niti ni priznavala za pisatelja. Veliko prostora v sestavku je namenjeno tudi pismoma staršem in zaročenki, ki ju je Cufar napisal v Gonarsu 1942. leta, malo tjo. Skozi kopri • - —oiuenovanja sem hodil sporni nja lani umrlega koroškega književ nika in kulturnega delavca Valenti na Polanška, medtem ko Milan Dol in -f--—* v vjunarsu lVJ4z. pred svojo junaško smrtjo. Joža Vari se v članku Skozi koprive zasmehovanja sem hodil spomi- ruiansKa, medtem ko Milan Dolgan piše o predvojnih socialnih dramah Toneta Seliškarja, Zlati ribi in Kamnolomu. Ivan Križnar nam s predstavitvijo Pete knjige jeseniškega zbornika Jeklo in ljudje vsekakor ni odkril Amerike, saj je bil zbornik že večkrat podobno predstavljen v Delu, Gorenjskem glasu, Železarju in drugje. Dr. Marek Lenardič nas pouči o ekologiji in obremenjevanju okolja, pozabi pa nam razjasniti osnovne termine, s katerimi operira. Nepoučen bralec bo v njegovem članku zaman iskal odgovore na vprašanja, kaj je na primer sinekologija, aute kologija, generalekologija, humane-k°logija, socialna ekologija... Na isti strani so objavljeni tudi Lenardi- čevi Izreki, ki pa ostajajo bolj ali manj na ravni frazerstva in parolar-stva. Kot na primer tale: »Gojiti bratstvo, delati za skupnost, biti human, ne uničevati narave in onemogočati izkoriščanje človeka so visoke, če ne najvišje človeške vrline.« Veliko več dela in znanja je vložila dr. Iva Curk v svoj sestavek o varstvu naravne in kulturne dediščine. Z živo osebno prizadetostjo in s konkretnimi primeri, ki jih navaja, zmore avtorica zbuditi zanimanje za to problematiko tudi pri »neposvečenih« bralcih. Zgodovinar in arheolog Janez Me-terc je napisal dva prispevka: o razvoju kolonizacije in železarstva v jeseniški okolici v visokem srednjem veku in o nastanku in razvoju Kosove graščine na Jesenicah. Literarni del Listov začenja Benjamin Gracer, ki na primeru mladinske knjige Karla Novyja Ribiča v modrem zalivu išče možnosti identifikacije z naravo prek literature. Gracer je prispeval tudi nekaj lastnih otroških pesmi, prevedel pa je tudi nekaj otroške poezije hrvaškega pesnika Zvonimira Baloga. Objavljena je tudi poezija albanskega književnika Abrashi Diamanta v prevodu Valentina Cundriča, vsekakor pa je vredno prebrati tudi odlično novelo Tehtnica izpod peresa sodobne ameriške pisateljice indijanskega porekla Louise Erdrich. Nove-[ lo je prevedla Darja Lenardič in bo letos izšla v knjigi Zdravila za ljubezen v Založništvu tržaškega tiska. Vrt ali odkod ta sanjska slika Damjana Jensterla je primer modernistično zasnovane črtice, ki učinkuje na bralca z bogastvom jezika in nekonvencionalnim pojmovanjem časa. Jensterle je pesnik, ki se poskuša tudi v dramatiki, likovnosti in glasbi, a se zdi, da je prav kratka proza tista umetnostna zvrst, v kateri je doslej dosegel največ. Med pesniki v tej številki Listov kvalitetno izstopata Ana Staze in Božidar Lakota, medtem ko pesniški izdelki Sonje Koranter, Marjana Cufar ja, Marinke Uršič in Valerije Cu- čnik ne prestopijo risa neizvirnega sentimentalizma oziroma nicpoved- n^fvnabopreia je de.o Viktorja Gregorača, fotografije pa so iz arhiva Tehničnega muzeja Železarne Je- senice- EdoTorkar Radovljica — V pomanjkanju drugega prostora za kulturne prireditve postaja knjigarna Državne založbe Slovenije v Radovljici sicer tesno, a prijetno kulturno pribežališče, ki so ga Radovljičani očitno že posvojili. Tako je bilo tudi na literarnem večeru konec preteklega tedna, ko se je predstavila pisateljica Polona Škrinjar iz Spodnje Lipnice. Da njeno zadnjo knjigo Grenko brinje, ki je na natečaju Prešernove družbe dobila prvo nagrado, bralci že dobro poznajo, je pokazala ne le udeležba na literarnem večeru, temveč tudi živahen pogovor, ki ga je začel pisatelj Ivan Potrč. Pred leti, ko se je Skrinj arjeva pojavila z rokopisom pri Prešernovi družbi, je prav on s pisateljskim posluhom spoznal, da »iz dekleta še nekaj bo«. Prvi knjigi Pavla sta res sledili še dve, Črni človek in Grenko brinje, vse so izšle pri Prešernovi družbi, tik pred izidom pa je že četrta knjiga novel Sence nad Razpokom. Za Škrinjarjevo, ki je bila pred nedavnim sprejeta v Društvo slovenskih pisateljev, je značilno, da razgrinja bralcem življenje »vsakdan-cev«, kot se je slikovito izrazil Matej Bor. Njeni literarni junaki se ne sučejo po mestnem parketu, temveč so delavci, taki, ki imajo dnevni šiht, po njem pa še delo na kmetiji, skratka živijo življenje, kot ga živi pisateljica sama. Prizadetost, ki jo bralec njene knjige občuti že ob prvem odstavku njenega pisanja, je najbrž tista privlačnost, ki že nekaj časa Skrinj ar jevi zagotavlja vse večji krog bralcev. Konec koncev je pri nas malo pisateljev, ki bi se lahko pohvalili z naklado 25.000 izvodov, kolikor jo ima njena zadnja knjiga v zbirki Prešernove družbe. Vendar pa razširjenost njenih knjig ni toliko pomembna, morda je pomembnejše to, da pisateljica — kot je sama povedala — tudi v novem romanu, ki ga zdaj piše, ostaja zvesta svetu, ki ga najbolj pozna in ki ga zna tako avtentično predstaviti v knjigah. Prav predstavitev odnosov med ljudmi iz okolja, v katerem sama živi vsak dan, je ob njenem talentu zagotovilo, da bodo njene knjige še imele tako dober odmev na Slovenskem. L. M. Srečanje s skladateljem Marjanom Lipovškom Kranj — Učenci Glasbene šole Kranj pripravljajo srečanje s slovenskim skladateljem Marjanom Lipovškom v četrtek, 16. januarja, ob 18. uri v dvorani glasbene šole. Ob tej priložnosti se bodo na to temo z likovno razstavo predstavili tudi učenci osnovne šole Simon Jenko pod mentorstvom Jolande Pibernik. Slovenska krajevna imena Cankarjeva založba je zbirko malih leksikonov obogatila s knji ao Slovenska krajevna imena. Izšla je z letnico 1985, napisalo jo fešes" avtorjev ob pomoči več kot petdesetih sodelavcev. l».bo Predelale marsikaten, uho Leksikoni sodijo med priročnike, o teh pa že samo ime pove, da želijo biti uporabni in kar najbolj »pri roki«. Razveseljivo je, da so se v takem položaju znašla tudi krajevna imena. Krajevni leksikon Slovenije je . resda obsežnejši, a tudi v tem, malem leksikonu, je zabeleženih okoli šest tisoč krajevnih imen. Poleg ime-novalniške oblike je vsako zapisano še v rodilniku in mestniku s predlogom, sledi pridevnik, ime za prebivalca in prebivalko, vse oblike pa so označene z naglasom. Predgovor razlaga pomen gesel in znakov ob njih, uporabnika pouči tudi o drugih podatkih, potrebnih za branje in razumevanje slovarskega dela knjige. Iz predgovora zvemo, da so Slovenska krajevna imena prvi celoviti poskus predstavitve krajevnih imen s stališča knjižnega jezika. Pridevniška oblika in ime za prebivalca sta za uho domačinov najobčutljivejša točka, če ju javnost ne uporablja po njihovi šegi. Prav teh oblik ni možno vedno zanesljivo tvoriti po lokalni rabi, kar velja še za predloga v in na. V leksikonu je sicer upoštevana krajevna raba oblik in predlogov, vendar pa želi biti narejena oblika nekak skupni imenovalec knjižne rabe. Tak primer je tudi Okrogelčan za ime prebivalca vasi Okroglo, saj ga splošna raba daleč naokrog označuje le kot Okroglanca. Poknjižena obli- na DO JJlii.ouv.i- ~--- gotovo tudi Blejce, ki so v leksikonu označeni še kot Blejčani; knjižna oblika pač, za domačine pa oznaka priseljencev. Imena krajev, ki so postali že del večjih mest, so omenjena v sklopu le-teh, vendar leksikon v tem pogledu ni natančen. Ob geslu Kranj so omenjeni Čirče (nič več Čirčiče), Drulovka, Primskovo, Stražišče. Manjkajo Huje, Klanec, Zlato polje, Struževo; s Kranjem sta se zlila tudi Šmartno in Gorenje, ki bi ju z Gorenj o Savo vred v leksikonu zaman iskali. Take vrste pomanjkljivosti je treba prišteti na račun skrčenega obsega, prav ob tem pa se priročnost malih leksikonov pokaže precej dvorezna. Imena so bila v leksikon sprejeta na podlagi Seznama občin SR Slovenije in Imenika naselij SR Slovenije. Če sta navedena vira nepopolna, tudi slovar v leksikonu ne more biti drugačen. Tako med imeni — ostanimo namenoma v domači ogradi — ni Dolenje vasi in Tabora oziroma Pod-tabora, ker ju očitno »prekrivajo« Podbrezje, pa bi ju morali najti po isti logiki, kot najdemo Hrib pri Preddvoru. Predgovor, žal, ne pojasnjuje natančneje, po kakšni izbiri so krajevna imena zajeta v slovar. Tako je težko pojasniti, zakaj ob že navedenih primerih manjkajo Zvirče pri Tržiču, Mlino (Bled), Orehek pri Kranju, Sava pri Jesenicah, že stara in dokaj velika naselja. Raba predloga pri nekaterih krajevnih imenih omahuje in v takem primeru sta navedena oba: na in v, najdejo pa se tudi imena z vsiljenim predlogom (v Bistrici namesto na Bistrici, o. Kranj, p. Duplje). Krajevna imena so dober preskus pravopisnega znanja, saj je, kadar je ime sestavljeno, treba vedeti, ali se njegov neprvi del piše z veliko ali z malo začetnico. Pogled v leksikon bo marsikoga začudil. Babni Vrt? Ali ne Babni vrt? Kranjska Gora? Pojasnilo najdemo v predgovoru, kjer piše, da je glede pisave velike začetnice pri dvodelnih imenih zaris usklajen z Načrtom pravil za novi slovenski pravopis (1981). V doslej še zmeraj veljavnem Slovenskem pravopisu iz leta 1962 je pravilo o pisavi večbesednih imen drugačno, kot ga predlaga Načrt. Po slednjem se v te vrste krajevnih imenih pišejo z malo začetnico le mesto, vas, selo, trg in naselje. To pravilo leksikon tudi že upošteva in tako v praksi podpira stališče novega, a doslej še neizdanega slovenskega pravopisa. Šest tisoč krajevnih imen v zapisu in izgovoru pomeni veliko delo, ki bo vsakomur lahko kdaj pomagalo iz zadrege. Škoda, da Slovenska krajevna imena ne zajemajo vsega slovenskega jezikovnega prostora, ampak le imena krajev v SR Sloveniji (z navedbo občine in pošte). B. G. GLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK. 14. JANUARJA 198jgE Tržiški alpinist Iztok Tomazin se predstavlja Z zmajem z visokih gora Lani je Tržičan Tomazin sodeloval v odpravi n Daulagiri, o kateri bo kmalu predaval v rodnem kraju — Posveča se raznovrstnim oblikam alpinizma in z njim povezanim dejavnostim — Navdušuje ga visokogorsko zmajarstvo, zanima pa se tudi za skoke s padalom z vrhov učil, sprva v domačih Alpah in pozneje v tujih gorah.« V svoj alpinistični dnevnik je doslej zapisal 1165 vzponov, med katerimi je približno 90 prvenstvenih, prek 250 ekstremno težkih in okoli 600 samostojnih. Udeležil se je tudi več odprav: leta 1978 se je v ameriškem Coloradu spoznal s prostim plezanjem, 1981. leta je z odpravo na Lhotse prvič ugledal Himalajo, 1983. leta je obiskal Ararat in Pamir, predlani je odšel na Kilimandžaro, lani pa na Daulagiri. »Ker sem zaradi služenja vojaškega roka zamudil našo odpravo na Yalung Kang,« pojasnjuje sogovornik, »sem lani iskal možnost, kako priti v Himalajo. Z alpinistom Belakom sva se pogovarjala o mali odpravi na Daulagiri, v kateri sta potem sodelovala še alpinista Štremfelj in Kregar. Odločili smo se za vzpon po prvenstveni smeri v vzhodni steni na 8167 metrov visoki vrh te gore. Poleg tega sem načrtoval polet z zmajem s čim večje nadmorske višine.« Odprava, ki se je v Himalaji mudila, od začetka septembra do konca oktobra, ni imela sreče z vremenom. Kljub temu ji je uspelo prečiti težko predhoden ledenik in preplezati dve tehnično zahtevni steni v skupni dolžini 3500 metrov. Žal je na robu zgornje stene na višini 7500 metrov, od koder bi naslednji dan krenili na vrh, alpiniste zajel silen vihar in so sestopili z gore, da bi si rešili življenja. »To seveda ni tako enostavno, kot bi, na primer, tekač zaradi krize zavil stran s pro- Križe pri Tržiču — Njegova podstrešna sobica izdaja, da so gore njegov drugi dom. Krasijo jo slike s prizori iz sten, najrazličnejši spominki iz daljnih dežel pod visokimi vrhovi pa tudi kamen ali korenina iz domačega alpskega sveta. Na knjižni polici je seveda dobršen del namenjen gorniški in alpinistični literaturi. »Že v rani mladosti sem rad planinari!,« pripoveduje o sebi 25-letni Tržičan Iztok Tomazin,ki se pravkar pripravlja na opravljanje zdravniškega poklica, »plezanje me je zamikalo pri štirinajstih letih. Ko sem se 1974. leta pridružil članom tržiškega alpinističnega odseka, so me popeljali s sabo v stene okoliških vrhov. Veliko sem plezal tudi sam in se sproti Alpinist in zmaja r Iztok Tomazin ge,« opisuje doživljanje v Daulagiriju Iztok Tomazin, »vendar smo se po 12 dneh vzpona v težavnih razmerah vseeno srečno vrnili v dolino. Pred tem sem dvakrat poletel s 4350 metrov visokega vrha nad baznim taborom; prvič sem se zaradi močnega vetra spustil le do baze, drugič pa sem pristal okoli dva tisoč metrov nižje. Oba dosežka, polet z zmajem in še zlasti prvenstveni vzpon v steni Daulagiri -ja, sta naletela na ugoden odmev v tujini kot doma.« Z lanske odprave je tržiški alpinist prinesel veliko posnetkov na diapozitivih. Ob prikazu izbranih diapozitivov bo svoja doživetja z Daulagirija predstavil javnosti 24. januarja zvečer v tržiškem kinu, potem pa načrtuje predavanja tudi drugod. Kot ocenjuje iz svojih predavateljskih izkušenj, si namreč obiskovalci ogledajo nekaj, kar jim sicer ni dano doživeti. Razen tega so predavanja najboljša priložnost za popularizacijo dejavnosti, s katerimi se ukvarja. V pogovoru še naprej razpredava misli o odpravarstvu in zmajarstvu. O prvem Iztok med drugim meni, da je najbolj raznovrsten in hkrati celosten pojav v alpinizmu. Zanj pa so privlačne tudi druge specialistično usmer- , jene alpinistične dejavnosti, kot so prosto plezanje, zimski vzponi, plezanje v ledenih slapovih, ekstremno smučanje in zmajarstvo. Ko ocenuje zahtevnost vsakdanjega zmajarstva — Iztok je sprva tudi tekmoval z zmaji — in alpinizma, daje prednost alpinizmu, za visokogorsko zmajarstvo, ki je nujno povezano z alpinizmom, pa priznava višjo težavnost. In zadnji čas se zanima še za eno športno zvrst, združeno z alpinizmom, za skoke s tekmovalnim padalom z vrhov. Kadar se posveča prostemu plezanju, se Iztot^ Tomazin velikokrat uri v tržiškem plezalnert, vrtcu nad Dolžanovo sotesko . lic » r »Početi veliko stvari naenkrat kar najbolj uspešno, ni niti enostavno niti lahko,»ugotovi_ za sklep naš sogovornik. »Toda. če je želj*|ty| dovolj močna, ni nobena ovira prevelika.« — Zaposlitev bo Iztoku gotovo prinesla nov& večje obveznosti, vendar mu bo obenem omf^ gočila lažjo dosego še neuresničenih odpra1" varskih ciljev. Že letošnjo pomlad bi se rad podal na Gašerbrum II in Broad Peak v Kara korumu, jeseni pa na Antarktiko. Stojan Saje >či Porušeno naravno ravnotežje Srnjad, jelenjad in mufloni so se v zadnjem desetletju pretirano namnožili. V oslabelih gozdovih imajo premalo hrane, zato obžirajo mlado drevje in povzročajo veliko škodo. Preštevilčna divjad v oslabelih gozdovih Bled, januarju — »V naravi so se porušila nekatera ravnovesja. Gozdovi so oslabeli. Predlani jih je prizadel močan vihar, ki je na območju blejskega gozdnega gospodarstva polomil in izruval prek dvesto tisoč ku-bikov drevja, še leto prej huda poletna pripeka, lani neznanski mraz, v letošnji zimi žled. Po Evropi se širi umiranje gozdov — bolezen, za katero so glavni krivci onesnaževalci zraka. Na pohodu je lubadar. Ponovno oživlja gozdna paša, četudi jo zakon prepoveduje. Veliko škode povzroča v gozdovih tudi preštevilčna divjad,« ugotavlja Valentin Toman, v Gozdnem gospodarstvu Bled odgovoren za gojenje in varstvo gozdov. »Število divjih prašičev je v Sloveniji v zadnjem desetletju poraslo za dve tretjini, sr-njadi za eno tretjino, muflonov in jelenjadi za dve petini. Nekdaj so za ravnovesje, za starostno in spolno sestavo in tudi za številčnost poskrbele zveri in plenilci — naravne okoliščine torej, zdaj to breme in odgovornost prevzemajo na svoja ramena lovci in lovske družine. Divji prašiči v gozdovih ne povzročajo škode; nasprotno: s tem ko rijejo po zemlji, izboljšujejo razmere za učinkovitejšo semenitev dreves. Trn v peti pa so številnim kmetovalcem. Srnjadi se je mogoče ubraniti, samo lani smo v Gozdnem gospodarstvu Bled za zaščito mladih smrek namenili deset milijonov dinarjev. Problem so mufloni in jeleni. Ko pozimi v iglastih gozdovih Pokljuke, Mežaklje, Jelovice in Gor-njesavske doline ostanejo brez hrane, obje-dajo mlado drevje, grizejo lubje starejših dreves in jezijo gozdarje, ker morajo na istem zemljišču tudi dvakrat ali trikrat zapored saditi mlada drevesca. Pred jelenjad-jo bi se lahko zaščitili z ograjo, vendar bi bila takšna rešitev tudi zelo draga.« Škoda, ki jo v gozdovih povzroča divjad, je velika in zaradi nagle množitve jelenjadi in muflonov tudi čedalje večja. Divjad ogroža 1800 hektarov gozdov na Jelovici. Jeleni uničijo četrtino mladega drevja v bohinjskih gozdovih. Vsako leto naredijo precejšnjo škodo v gozdovih od Bleda proti Pokljuki, v območju med 600 in 900 metri nadmorske višine — od Bohinjske Bele do Radovne, na južnih pobočjih Karavank — od Hrušice do Srednjega vrha, še zlasti nad Dovjim, povsem so uničili manjša gozdna območja v Polšici, nad Bohinjsko Belo, nad Zako ... Ne le jeleni, tudi mufloni. »Po družbenem dogovoru o lovskogojit-venih območjih Gorenjske naš predel ni opredeljen za načrtno gojenje jelenjadi, vendar s tem ne mislimo, da bi bilo treba tovrstno divjad iztrebiti. Vsi skupaj, gozdarji in lovci, moramo poskrbeti, da bodo jeleni okras gozdov in ne njihovi škodljivci. Lovci morajo povečati odstrel in zlasti v ogroženih gozdovih zagotoviti ustreznejše razmerje med košutami in jeleni. Gozdarji moramo v iglaste gozdove vnesti še več listavcev in na ta način izboljšati prehrambene možnosti za divjad. Le z roko v roki, s skupnim in strpnim dogovarjanjem ter z uresničevanjem dogovorjenega bomo zmanjšali škodo, ki jo za zdaj občutimo le gozdarji,« je povedal Valentin Toman. C. Zaplotnik Uf »ki >či ec už iOr >d už to i Irt od In V smučarski popotnici tudi čaj in sendvič »Smučarjem lahko postrežemo z zrezki, čevapčiči, juho in s solato, vendar se ne spomnim, da bi v letošnji zimi katera od slovenskih (jugoslovanskih) družin naročila popolno kosilo. Draginja se zelo pozna. Pred šestimi leti smo prodali tudi po osemsto enolončnic na dan, zdaj jih le sto,« ugotavlja Dani Kos z Bleda, namestnik vodje restavracije tozda Golf hotel na Zatrniku. Zatrnik rešujejo tujci Zatrnik, 10. januarja — Zatrnik slavi v letošnji zimi skromen jubilej: mineva namreč petnajst let, odkar so zavrteli dvosedežnico Berjanca#vlečnice Zatrnik, Hotunski vrh ter Plana I in II. Po začetnem zagonu je Hotelsko turističnemu podjetju Bled pošla sapa, v poldrugem desetletju se ni zgodilo kaj posebno pomembnega in šele čez dve ali tri leta — če gre verjeti načrtu za naslednje petletno obdobje — se bosta peterici naprav pridružilu še vlečnici od Berjance proti Rečiški planini. Naprave bodo letos dobile tudi že večkrat obljubljenega »brata«: novo poslovno stavbo, v kateri bodo izposojevalnica smuči in ostale opreme, reševalna postaja, blagajna in druge službe, ter novo gospodarsko poslopje z garažami za teptalne stroje in z delavnicami — vse skupaj vredno okoli dvesto milijonov dinarjev. Res je, da žičnice lahko prepeljejo v eni uri štiri tisoč smučarjev, vendar dobri pozna- Matjaž Konda Dani Kos Janez Finžgar valci razmer na Zatrniku pravijo, da je gneča na smučišču in pred napravami že v primeru, če se smuča blizu tisoč ljudi. Ali je Zatrnik sploh smučišče ali ne — o tem nismo nikdar razmišljali, v pogovoru z Janezom Finžgar-jem iz Bohinjske Bistrice, tehničnim vodjem smučišč, pa smo izvedeli, da ima Zatrnik namesto smučišč le smučarske proge, široke od šest do petnajst metrov. Janez je tudi povedal, da je bilo v preteklosti dovolj denarja le za »gašenje«, za odpravljanje črnih točk, in da je to tudi glavni razlog, da je smučarsko središče Zatrnik (tako kot tudi druga na Gorenjskem) ostalo na pol razvojne poti. Lani so ži-čničarji imeli izgubo, ki so jo v tozdu Turizem — rekreacija pokrili z zaslužkom v drugih dejavnostih. Rdečim številkam se bodo tudi letos težko izognili. Izračunali so, da je dejanska (ekonomska) cena dnevne smučarske karte, v katero so vračunane tudi naložbe, 4900 dinarjev; domači smučarji s povprečno mesečno plačo pa že zdaj težko odštejejo za en dan smučanja 1400 dinarjev. Smučarsko središče Zatrnik je, kot smo že omenili, ostalo na pol razvojnih poti. Gostinska ponudba je za zdaj dokaj zadovoljiva, saj je poleg Integralove restavracije v bližini še par zasebnih gostišč. Razširiti bo treba proge, da bo Zatrnik tudi dejansko postal smučišče, speljati tekaško stezo, odpreti izposojevalnico smuči in ostale zimsko-športne opreme, nabaviti teptalni stroj z rezkarjem, urediti sanka-lišče, napeljati telefon, namestiti snežne topove. . . Na Zatrniku so v letošnji zimi prvič zavrteli žičnice 28. novembra in do danes so se za razliko od drugih gorenjskih smučišč spričo ugodnih snežnih razmer vrtele vse dni. Dom? čih smučarjev je bilo doslej malo, več jih pr^J čakujejo med zimskimi počitnicami. Zatrni' rešujejo tujci, blejski hotelski gostje, med k** terimi prevladujejo smučarski začetniki. »Lani se je v smučarski šoli zvrstilo šes'0< sto smučarjev, letos že v enem mesecu tristo/Vl je povedal Matjaž Konda. iz Lesc, vodja zatf™ niške smučarske šole, ki skupaj z Bojano!*1* Valtrom, Karlijem Jakšičem, Ivom Zupanoi*«* in ob pomoči študentov skrbi za smučarsk** opismenjevanje blejskih gostov. »Angleži mL Irci so neverjeno vztrajni, ne odnehajo, četuflW so prezebli ali mokri do kože. Naj v spodbud"^ starejšim povem, da so se na Zatrniku naučilfu smučati tudi petdeset in več let stare AngležL .nje.« v, Draginja se pozna povsod, tudi na smuĆ1! ščih. Smučarjev, predvsem domačih, je maflj^ kot pred leti; še tisti, ki pridejo, pa varčujejo-gledajo na vsak dinar: čaj in sendvič prinest? jo s sabo. »Če ne bi bilo tujcev, bi restavracijo lahk^ zaprli. Pred šestimi leti smo morali za skup' ne smučarjev napraviti vrstni red, da so B lahko vse zvrstile na malici, zdaj nam tega fl1"" treba. Kupili smo tudi tri kioske, da bi v njita prodajali napitke in okrepčila. Enega smo #dpredsednik užbenopolitične Matevž, SEKNE Emil [edsednik zbora pruženega dela BAJD Karel, BERNARD Stanislav, BLATNIK Mihela. BLAZNIK Alojz, DEMŠAR Milan, GORJANC zdravko HRIBAR Milan, JEREB Anton, LAMPIČ Boz'dar, PODBEVŠjEK Alenka, ŠEGULA Darko, ŠTAUS Stane, ZDEŠAR Boris pdpredsednik zbora BERNARD Stanislav, BLATNIK Mihela, LAMPIČ Bo jlmženega dela zidar XbeTšEK Alenka, ŠEGULA Darko ■edsednik zbora »javnih skupnosti £«Le£6dnlklb°"» »J«vnlh skupnosti BOŽIČ Stanislav. JENKO Valentin, KENDA Matija, KERN Franc, KOBENTAR Zvone, ^»^d'^r PEGAM Franc. RAUTER Ferdinand, ŠIFKOVIČ Marjan, VALANT Jože, VESEL Filip. ŽUMER Franc JENKO Valentin, ŠIFKOVIČ Marjan. ŠMAJD Anton -j»vnin skupnosti Edsednik izvršnega BAJŽEU Milan, KADOIČ Štefan, PETERNEU Henrik ! ZALETEL Jože »dpredsednik mnega sveta Usta18' llVr*n BOGATAJ Miran, KADOIČ Štefan, KAVČIČ Amalija, KRISTAN Jože, POLAK Andrej, RAVNIKAR Aleksander, TRČEK Gorazd Skupnost otroškega varstva Predsednik skupščine PIPAN Majda Podpredsednik ni evidentiranih skupščine Predsednik zbora VODNIK Ana | izvajalcev Podpredsednik zbora OGRIČEVIČ Barbara izvajalcev Predsednik zbora KRIŠEU-SEDOVNIK Alenka-Marija, MOČNIK Mag-uporabnikov da Podpredsednik zbora ni evidentiranih uporabnikov Skupnost socialnega ni evidentiranih varstva Kulturna skupnost Predsednik skupščine BENEDIK Franc, ERŽEN Janez, KOŠIČ Andrej, KRI ŠEU Milan, TOMAC Zvonimir, VOZEL Igor Podpredsednik KOŠIČ Andrej, RAKOVEC Marija skupščine Predsednik zbora BENEDIK Franc, ERŽEN Janez, OMAN Matevž izvajalcev Podpredsednik zbora ŠTEFE Miha izvajalcev Predsednik zbora BITENC Andrej, REMŠKAR Zlata, ZALETEL Boris uporabnikov Podpredsednik zbora PETRAČ Metka, REMŠKAR Zlata uporabnikov Raziskovalna skupnost Predsednik skupščine ŠKOFIC |van, URLEP Bojan Podpredsednik ŠKOFIC Ivan skupščine Predsednik zbora ni evidentiranih izvajalcev Podpredsednik zbora ni evidentiranih izvajalcev Predsednik zbora GREIF Bogdan, JANEŽ Andrej, MARKUN Branko uporabnikov Podpredsednik zbora ni evidentiranih uporabnikov Telesnokulturna skupnost Predsednik skupščine KOŠIR Boris, ZUPANČIČ Alojz Podpredsednik TIČAR Marijan, TRILAR Marjan, VUKANAC Branko skupščine Predsednik zbora TUREL Milan izvajalcev Podpredsednik zbora ni evidentiranih izvajalcev Predsednik zbora GROBIN Anton, STARC Peter, HUDOBIVNIK Anton uporabnikov Podpredsednik zbora PAGON Andrej uporabnikov Skupnost za zaposlovanje Predsednik skupščine ČOPEK Jože, KOREN Marjan, LAŠIČ Janez, SITAR Ciril V radovljiški občini so evidentirali 4034 ljudi, od tega za občinsko skupščino 1438 in za občinske samoupravne interesne skupnosti 3.196. Sestava evidentiranih za občinsko skupščino pove, da je med njimi 39,3 odstotke žena, 16,7 odstotkov mladih, 17,3 odstotkov članov zveze komunistov in 3,7 odstotkov borcev. Sestava evidentiranih za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa pove, da je med njimi 42,2 odstotkov žena, 18,4 odstotkov mladih, 18,5 odstotkov članov zveze komunistov in 4,2 odstotka borcev. FUNKCIJA EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI^ Podpredsednik skupščine občine Predsednik zbora združenega dela ŠETINA Boris, ŠOLAR Zvone, HAFNER Damjan, JE-RALA Milan, AHAČIČ Jože KOZINC Uljana, OBID Radovan, ŠOLAR Zvone, POR Ana. HRUSTEU Franci, MAČEK Janko, SKUMAVEC Jože Podpredsednik zbora ZUPAN Rado, PIRC Rado, ARH Janez, ERMAN Ja-združenegp dela nez, CENGLE Janez, ŽNIDAR Gregor Predsednik zbora KOŠNIK Stane, REBEC Jože, KUNČIČ Srečo, KAPUS krajevnih skupnosti Jože, JESENKO Jože, PETERNEL Janko, DEŽMAN Jože, BANKO Branko, VIDIC Jože Podpredsednik zbora ŠTALC Zdravko, VOJVODA Vojko, DEBEUAK Emil, KS BEVC Miha, CERKOVNIK Janez, ERMAN Janez, VONČINA Franc Predsednik GROHAR Brane, BIRK Miroslav, KOZINC Mihael, družbenopolitičnega KOVAČ Darko, STUŠEK Janko, SMOLE Janez zbora Podpredsednik DPZ POLIČAR Iva Predsednik IS SO KAVČIČ Zlato, CUZNAR Franc, ŽEROVNIK Pavel, ZU-Radovljica Člani IS SO PAN Janez ŽEROVNIK Pavel, PENGAL Miroslav, ŠLIBAR Sonja, ČEBUU Boris, HRASTNIK Blaž, LAKOTA Miran, ŠKRLJ Bratko, CUZNAR Franc, ŽAGAR Mitja, BEVC Miha, BOMBAČ Emil, ŠLEGEL Peter, VIDIC Jaka. ŠMIT Aleš, ČERNE Mili, ZUPAN Janez, REBEC Jože, REPE Jakob, JELENC Jože, POTOČNIK Marko, BU-TORAC Marjan, PEJIĆ Jure, SEKLOČA Peter, ALIBE G0VIĆ Kemal, GNILŠAK Jakob, STUŠEK Janko, JANŠA Miloš, ROZMAN Drago, MELINK Gvido, JANHAR Janez Otroško varstvo Predsednik skupščine REBERNIK Marijana, SLIVNIK Stanko. BOŠTJANČIČ Vanda, PEJIĆ Jure, MLAKAR Darko LUZAR Betka, VERNIG Darja KUNSTEU Milica, KOVAČ Irena, ZUPANC Marija '•ga DROBNIČ Aljoša, KOVAČIČ Janez, PETERNEU Hen-banj. rik, RAKOVEC Brane '»vršnega 8veta BAJUK Anton, BALANČ Franc. BAUMAN Andrej, BENČIČ Margareta. DOLŽAN Miro, DRINOVEC Bogdan, DROBNIČ Aljoša, DŽINIĆ Midhad, ERZIN Zlato, HUDOBNIK Slavko, KACIN Jelko, KALTNEKAR Zdravko, KOVAČIČ Janez, KERSTEIN Boris, KLOJČ-NIK Mirjana, KOŠIR Boris, KOVŠCA Alenka, KOBENTAR Zvone, KOLMAN Rudi, KRANJC-PODJED Silva, KRISPER Aleš, KUMER Jože, KURNIK Marjeta, KU-STERLE Belita, LANGUS Janez, LAVRIČ Franc. LA-VRIČ Ivo, LONČAR Marija, LOTRIČ Franc, MARČUN Anton, MURNIK Marija, NADIŽAR Franc, OMEJC Anton, PALOVŠNIK Janez, PERČIČ Štefan, PERČIČ Vinko, PEŠIČ Velimir, PETRAČ Danijela, PEŠAK Jože, POUAK Jože, PREZEU Darko, PUHAR Joži, RAKOVEC Janez, REMIC Branko, RESMAN Edvard, ROZMAN Jože, RIHTERŠIČ Franc, SEKNE Emil, SITAR Ciril, ŠTEFE Drago, ŠUBIC Drago, TORKAR Franc, VIZOVIŠEK Emil, ZAPLOTNIK Metod. ZAJC Matevž, ZMRZLIKAR Jože, ZUPAN Avgust red%ikstSkupnort **Kupščine AŽMAN Mirko, BAJŽEU Martin, BITENC Andrej, Dl- MITRIJEVSKI Ilija, GODLER Alojz, LOJK Leon, SEČ Jelka, ŽEZLINA Marta ot ^upščine i"»d»ednik zbora vajalcev 8 BAJŽEU Martin, DIMITRIJEVSKI Ilija T8iaTcde8vedn,kibora ni evidentiranih Edsednik zbora (Porabnikov GODNIČ Irena, JENKO Andrej. NEČIMER Vilma. ŠTRUKEU Biserka ARTAČ Mija, GROS Ivan, MAROLT Borut, MISJAK Bojana ni evidentiranih Sredin Jdravstvena «k"Pnost ^dsednik skupščine ČADEŽ Milka /Hipredsednik '(upščine »dsednik zbora vajalcev Predsednik zbora sejalcev f*dsednik zbora •erabnikov ^Predsednik zbora Porabnikov ni evidentiranih MUŠIČ Ema, SAJEVEC Mihael ni evidentiranih BOGATAJ Alenka ni evidentiranih *^Pnost socialnega skrbstva l^eeednik skupščine JERMAN-JERE Irena, MATKO Ivana Jepredsednik MATKO Ivana !«"Psčine Podpredsednik SIMONITI Simon, ŠTIHERL Slava skupščine Samoupravna stanovanjska skupnost Predsednik skupščine BELIČ Aleksander, JEGLIČ Gordana, PLANINŠEK Alojzija, ŠEKŠ Tatjana, ŠUŠKOVIČ Stanislav Namestnik BELIČ Aleksander, PLANINŠEK Alojzija, ŠEKŠ Tatja- predsednika na, ŠUŠKOVIČ Stanislav skupščine Predsednik zbora BELIČ Aleksander izvajalcev Namestnik BELIČ Aleksander predsednika zbora izvajalcev Predsednik zbora MARKUN Franc uporabnikov Namestnik ni evidentiranih predsednika zbora uporabnikov Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Predsednik zbora ni evidentiranih delegatov Namestnik ni evidentiranih predsednika zbora delegatov Člani BABIC Peter, BAJUK Anton. BAKOVNIK Rajko, BA- družbenopolitičnega RIČ Ruža, BELČIČ Franc, BENČIČ Margareta, BEN-zbora ČIČ Marjeta, BERNARD Stane. BERTONCEU Bojan, BIZOVIČAR Rudolf, BLAŠKO Milan, BLAZNIK Alojz, BOŽIČ Stane, BRAVHAR Franc, BREN Matevž, BRINOVEC Slavko, ČERNILEC Mara, ČIRIČ Rafael, DEMŠAR Marjeta, DOLENC Ciril, ERŽEN Viktor, GODLER Lojze, GOVEKAR Sašo, GRAŠIČ Janez, HORVAT Štefan, HRIBAR Jože, HRIBAR Elizabeta, JENKO Marijan, JENŠTERLE Jure, JEREB Anton. JERMAN-JERE Irena, JURJEVEC Edvard, KADOIČ Štefan, KAVČIČ Aljoša, KOBAL Kristina, KOBAL Peter, KONJAR Breda, KRT Hermina, KUHARIC Martin, KURNIK Marjeta, LAH Vladimir, LAMPE Meta, LAPA-NJA Andrej, LOTRIČ Mira, MAJCE Jure. MALI Friderik, MALI Jože. MARKOVIČ Marjan, MIKLIČ Vida, MIKLAVČIČ Ivo. MUNIH Milka. NEČIMER Srečo, OGRIZEK Peter, OMEJC Janez, PAVLIN Nace-lgnac, PERČIČ Vinko, PETERNEU Ivan, PIRNAT Stane, POLAK Brane, POLANEC Jolanda, PORENTA Frape, POTOČNIK Vinko, PRELOVŠEK Jože, PREZEU Janko, PRINČIČ-GORJANC Vida, RAUTER Miha, RAUTER Ferdo, RAVNIKAR Aleksander, REŠČIČ Tanja, RIB NIKAR Peter, NAHTIGAL Roman. SERAJNIK Franc, SEKNE Emi>, SERNC Ivan, SIMIĆ Rajko, SKODLAR Ani, STIPLOŠEK Ferdinand, ŠEFIC Boštjan, TIVA-DAR Miran, TORKAR Ivan, TROHA Aleksander, TRONKAR Avrelij, TULIPAN Peter, VEHOVEC Jakob, ZAGMAJSTER Anton, ZALETEL Jože, ZELNIK Miro, ZUPANČIČ Alojz-Zmago Podpredsednik skupščine Predsednik zbora uporabnikov Podpredsednik zbora BERCE Cvetka, ERI BIRK Marijana, ODAR Majda uporabnikov Predsednik zbora VIDIC Tatjana izvajalcev Podpredsednik zbora izvajalcev Vzgoja in izobraževanje Predsednik skupščine SKUMAVEC Vinko, GREGORČIČ Miloš, ČUČNIK Ivo-Janez, KOMAN Marija, TRELC Janez, STUŠEK Janko Podpredsednik skupščine KOZAMERNIK Marijana, BLAZNIK Ignac, BRTON CEU Janez, MARKEU Franc KAVČIČ Zlato, KOŠIR Marija, FIŠER Marijan, JELENC Jože, PFAJFAR Jože Predsednik zbora uporabnikov Podpredsednik zbora JENKO Ciril, ILC-KARIŽ Jurica uporabnikov Predsednik zbora ZARNIK Simona, RUPEL Nikolaj, MANDELJC MER izvajalcev TEL Biserka, PFAJFAR Janko Podpredsednik zbora izvajalcev Zdravstvo Predsednik skupščine JEŽEK Anica, ZUPAN Peter, CUZNAR Franc, PISEK Stane, ŽILIC Marijan Podpredsednik skupščine ROMIH Janez, KOSMAČ Irena ZUPAN Peter, JARKOVIČ Danijela Predsednik zbora uporabnikov Podpredsednik zbora JELENC Alma, TAUTOVIČ Ivica, VOVK Tončka uporabnikov Predsednik zbora ZONIK Leopold, BOHINC Angelca, BAHUN Jaka izvajalcev Podpredsednik zbora izvajalcev Kulturna skupnost Predsednik skupščine ROLC Jošt, BORŠTNAR Marija. LUKEŽIČ Marijan CVETRAŽNIK Dragica. ZUPAN Stanka, DEŽMAN Jože, JELENC Florijan, AVGUŠTIN Cene URH-PAVLIN Marija, KODER Nada, AMBROŽIČ Danijela, POGAČNIK Srečo *d«ednik zbora vajalcev DRINOVEC Ciril ^Predsednik zbora ni evidentiranih v*jalcev £d8ednik zbora JELEN Ivan, RAKOVNIK Rajko porabnikov ^predsednik zbora PORENTA Franc, ZUPAN Peter »orabnikov Podpredsednik skupščine Predsednik zbora uporabnikov mjom, • vwr Podpredsednik zbora ADAM Stanislav, KONDA Matjaž, GRANDIČ Milena uporabnikov Predsednik zbo.a BRAČIČ Jakobina, ŽVAN Franc izvajalcev Podpredsednik zbora ŠPAROVEC Valentin. VRABEC BOLE Alenka izvajalcev Telesna kultura Predsednik skupščine PIKEU Jože, PAUL Srečko, HABJAN Stanko, ROGAČ Melita. SERAJNIK Mišo. MELINK Gvido Podpredsednik KAPUS Tone. TOMAN Srečo. KUNSTEU Peter, Žl- skupščine VAN OVI Ć Rade, OGRIS Kristl Predsednik zbora REPE Vlado, VARL Jože, KOBAL Vinko, KRŽIŠNIK uporabnikov Lado, KRŽIŠNIK Brane Podpredsednik zbora ROZMAN Peter, POTOČNIK Jože. SITAR Slavko uporabnikov Predsednik zbora PRETNAR Janez, FAGANEL Jože, POTOČNIK Zvone, izvajalcev KLINAR Andrej, KOS Anton Podpredsednik zbora KONC Jože izvajalcev (mmEmm^iGiAs 8. stran VOLITVE 1986 TOREK, 14. JANUARJA 1]R FUNKCIJA EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI Socialno skrbstvo Predsednik skupščino SUHADOLNIK Anton, STUDEN Milka, BLAZNIK Ignac, JEŽEK Anica, PRAPROTNIK Boris SELAN Franc MLAČNIK Zdenka, ŠTIBELJ Marija Podpredsednik skupščine Predsednik zbora uporabnikov Podpredsednik zbora DOBRILA Majda, UDIR Marija, PRISTOV Stanka uporabnikov Predsednik zbora GORTNAR Marija, KOS OVSENIK Miloša izvajalcev Podpredsednik zbora izvajalcev Stanovanjska skupnost Predsednik skupščine GALIČ Jožo, JUTRIŠA Štefan, JURKOVTČ Marjan, JELENC Jože Podpredsednik skupščine MALI Marijana, BERCE Marko BLAŽIČ Ljudmila, ŠTIBEU Marija, KOKOT Andrej Predsednik zbora uporabnikov Podpredsednik zbora ROZMAN Miha, LEGAT Anica, ERČULJ Janez uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Podpredsednik zbora VAR L Ivana izvajalcev Raziskovalna skupnost Predsednik skupščine JESENKO Jože, ZUPAN Niko, PRETNAR Miha, ŽVE- GELJ Jakob, PETRIČEK Peter Podpredsednik KOVAČIČ Anton skupščine Zaposlovanje Predsednik skupščine MLINARIC Srečo, VAHTAR Vera, ČOP Franc, KALAN Rajko Podpredsednik ČERNE Marija skupščine Socialno varstvo Predsednik skupščine KOKOT Mendi, BEZJAK Marko, AGREŽ Milka Podpredsednik SELAN Franc, UDIR Marija, PAGON Irena skupščine Skupnost za ceste Predsednik skupščine HABJAN Stanko, KOZINC Mihael PORENTA Peter OGRIS Kristl Podpredsednik skupščine Predsednik zbora uporabnikov Podpredsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora PORENTA Peter izvajalcev Podpredsednik zbora MIHELČIČ Srečo izvajalcev Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Predsednik skupščine JAKOPIČ Jelka, KOMAN Albin, JENSTERLE Varja, ČOP Branko, JEŠE Jože ŠKOFJA LOKA Do 10. decembra so ljudje v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela v škofjeloški občini evidentirali 6213 možnih kandidatov za delegate v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in delegate v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Evidentiranje so dobro opravili v krajevnih skupnostih, še vedno pa ga niso opravili v vseh organizacijah združenega dela. Med evidentiranimi je tudi premalo mladih. Evidentiranje bo zaključeno 25. januarja, ko se bodo začeli predkandidacijski postopki. FUNKCIJA EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI Delegati za DPZ Presednik občinske skupščine Podpredsednik občinske skupščine Predsednik in podpredsednik zbora združenega dela Predsednik in podpredsednik zbora krajevnih skupnosti Predsednik in podpredsednik DPZ Predsednik IS SOB Podpredsednik IS SOB Člani IS SOB Člani skupine delegatov za zbor združenega dela SRS člani skupine delegatov s prosvetno-kulturnega področja za zbor združenega dela skupščine SRS Člani skupine delegatov za socialno-zdravstvena področja za zbor Z D skupščine SRS Člani skupine delegatov s področja kmetijske dejavnosti za zbor ZD skupščine SRS ALBREHT Jože, CENČIČ Roman, ČADEŽ Franc, ČA-DEŽ Helena, ČEPLAK Mišo, FRANKO Andrej, FRANKO Olga, GALIČIČ Franc, JAN Janez, KALAMAR Štefan, LAVRENČIČ Štefka, MIJATOVIČ Borivoj, MODIC Peter, NAGLIC Miran, NEŠEVIČ Branko, OKORN Milko, POLAJNAR Mirko, POTOČNIK Ivo, POTOČNIK Viktor, ŠMID Milka, ZADNIKAR Meri ALBREHT Jože, ČADEŽ Stane, FRANKO Ivan-lztok, KEPIC Ivan, MITIČ Bogomila, MITIČ Miloš, POLAJNAR Anton, POTOČNIK Viktor, RAKOVEC Tone, SE LAK Branko, TERZAN Roman, VRANIČAR Marko, ŽAKEU Viktor ČADEZ Stane, JAN Vladimire, KRISTAN Ivan, TERZAN Roman BRAČKO Miroslava, FRELIH Janez, JEMEC Janez, MOHORIČ Brane, STANONIK Jože, ŠIFRAR Franc, TAVČAR Anton, TOLAR Alojz ALBREHT Jože, BERTONCEU Stanislav. BERNIK Jože, BIZJAK Janez, BIZJAK Mihael, BRAČKO Miroslava, CEPIN Matjaž, DEBELJAK Srečko, HAJNRIHAR Jure, JEMEC Janez, KALAMAR Štefan, KOČEVAR Marjan, KOŽELJ Janez, KRANJC Jože, POGAČAR Janez, POLAJNAR Tone, ŠOLAR Janez, TOLAR Alojz KALAMAR Štefan, LAVTAR Albin, MOHORIČ Brane, NAGLIC Miran, OKORN Milko, PUHAR-KOVAČ Maj da, SITAR Milena, ŠTRUC Viktor, THALER Janez ŽAKEU Viktor FILIPIČ-PEČELIN Ida, HAUPTMAN Jože, KUMER Ju rij JAN-BLAŽIČ Mirjam, JENKO Anton BENEDIČIČ Franc, BERCE Janez, BOGATAJ Lojze, BOKAL Stane, CENČIČ Niko, ERZNOŽNIK Konrad, GARTNER Jakob, JAN-BLAŽIČ Mirjam, KAVČIČ Franc, KEJŽAR Ivan, KEMPERLE Anton, KRŽIŠNIK Vinko, KUMER Jurij, KUSTEC Lidija, LEBEN Ludvik, MOHORIČ Stanislav, NASTRAN Tina, POLAJNAR Tone, POGAČNIK Anton, SOKOLOV Benjamin, ŠOLAR Janez, THALER Janez, TOLAR Lojze, TROJAR Peter, URŠIČ Jože, ŽAGAR Franc BENKOVIČ Štefan, CANKAR Vinko, DEMŠAR Jurij, GARTNER Jakob, JESENKO Pavel, KACIN Jožica, KAVČIČ Janez, KAVČIČ Miroslav, KOVAČ Marjan ml.. KRŽIŠNIK Marija, LUZNAR Janez, MESEC Bran ko, MODIC Nada, MOŽINA Anton, SEVER Ivanka, STANONIK Jože, URH Majda, VIDMAR Edvard, ZAVRL Janez DOLENC Edo, MOHOR Miha, SEDEJ Martina FOJKAR Nežka, PRIMOŽIČ Mira BERCE Milan, BENEDIK Danilo, BUKOVEC Marinka, PORENTA Janko, TRČEK Anton FUNKCIJA EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI Člani skupine delegatov s področja obrtnih dejavnosti za ZZD skupščine SRS Člani skupine delegatov s področja DS državnih organov Člani skupine delegatov za zbor občin skupščine SRS Skupščina občinske izobraževalne skupnosti — predsednik skupščine Namestnik predsednika skupščine Predsednik zbora izvajalcev Občinska izobraževalna skupnost — predsednik zbora uporabnikov Občinska izobraževalna skupnost — namestnik predsednika zbora uporabnikov Skupščine občinske kulturne skupnosti — predsednik skupščine Skupščine občinske kulturne skupnosti — namestnik predsednika skupščine Občinska kulturna skupnost — predsednik zbora izvajalcev Občinska kulturna skupnost — namestnik predsednika zbora izvajalcev Občinska kulturna skupnost — predsednik zbora uporabnikov Občinska kulturna skupnost — namestnik predsednika zbora uporabnikov AŽMAN Borut, DEMŠAR Pavle PROJ Janko BANDELJ Olga, ČATER Dušan, CEPIN Matjaž, CUFAR Alojz, DAGARIN MATEVŽ, Gostinčar Jože, JEŠE Francka, KALAMAR Štefan, KAVČIČ Miroslav, KRIŽAJ Franc, OKORN Milko, PESELJ Boris, PIRC Jana, RAKOVEC Anton, SITAR Milena, TANKO Leon, ŽAGAR Franc JELOVŠEK Mara, KEJŽAR Leopold, NASTRAN Leopold, SEDEJ Martina, ŠMID Marjan, TIŠLER Berta, VRANIČAR Fedja LIKAR Boris, MLAKAR Jelka PISANEC Franc, ŠMID Jože JAN-BLAŽIČ Mirjam, PINTAR Adi, SEDEJ Martina, VRANIČAR Fedja BOGATAJ Valentin, KOS Alojzij, KRIŽNAR Ivan, MLEJNIK Vera, PAVLOVČIČ Marija, PINTAR Franc, POLAJNAR Vladimir, POUANŠEK Slobodan, SEDEJ Martina, SELAK Ana, SLABE Janko, TUŠEK Cvetka BENEDIK Zinka, KOPAČ Peter, KRIŽNAR Ivan, LO-VRENČIČ, SEDEJ Martina, SITAR Milena, ŠUBIC Ivan, ŽAKEU Viktor BOGATAJ Valentin, PODNAR Franc SEDEJ Martina NOVINEC Franc BURNIK Marija, BOGATAJ Jože, JURMAN Dušica, KALAN Marjan, KRMEU Janez, KRŽIŠNIK Ivo. ROV-TAR Tone, SUŠNIK Janez, UŠENIČNIK Jaka BERĆIČ dr. Branko, BERTONCEU Niko, JEMEC Boštjan, KEJŽAR Milena, KREGAR Cilka, TOMAZIN Lojze Skupščina občinske telesnokulturne skupnosti Predsednik skupščine ČADEŽ Silvo, HAFNER Ivan, MLINAR Franc, OBLAK Janislav, TAVČAR Florjana Predsednik zbora izvajalcev Namestnik predsednika zbora izvajalcev Predsednik zbora uporabnikov Namestnik predsednika zbora uporabnikov BOGATAJ Miha, GARTNER Filip, TAVČAR Florjan CAJIČ Boris BIZJAK Janez, ČARMAN Dušan, DEMŠAR Janez, DOLENC Jože, KRAJNIK Janez, MOŽGAN Jože, MEDVED Viljem, PINTAR Milan BOGATAJ Lojze, JAZBIC Drago, JUSTIN Vlado, KLE-MENČIČ Boris, KOŠIR Anton, KRAJNIK Gorazd, LESJAK Edo, OBLAK Alojz, PINTERIČ Miro, STARMAN Janez Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Predsednik skupščine BENEDIČIČ Marjan, LAVTAR Albin, TAVČAR Anton, TRPINC Svarun Predsednik zbora izvajalcev Namestnik predsednika zbora izvajalcev Predsednik zbora uporabnikov BERNARDD Vlado GAŠPERŠIČ Janez DEBEUAK Martina, DEMŠAR Poldka, ČEPLAK Mišo, GARTNER Jakob, HOF Mira, JAKOPIN Sonja, KOSEC Majda, KUMER Jurij, POTOČNIK Viktor, SOKOLOV Benjamin, ŠIMENC Janez, TAVČAR Anton, VAJDIČ Marija BANDEU Olga, KOSMAČ Marija, KOSEC Majda, LOGAR Zmago, NOVAK Jože, TAVČAR Anton, TOMAZIN Borut, VAJDIČ Marija Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Predsednik skupščine DUIČ Miro, GOUA Anka, KOŠIR Tone, NASTRAN Tatjana, PIPP Andrej, SELAK Franc, ŽAKEU Jure Namestnik predsednika zbora uporabnikov Namestnik predsednika skupščine Predsednik zbora izvajalcev Predsednik zbora uporabnikov ŽAKEU Valerija BERNIK Ludvik ALBREHT Jože, HARTMAN Vera, KASTELEC Marija, MLAKAR Jelka DOLENC Janez, KUKIC Tončka DOUAK Tončka, JESENOVEC Franc, KAVČIČ Zora, PIVK Silvo, SIBINČIČ Momir, ŠKUFCA Marija, ŠOLAR Anka Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje Predsednik skupščine BAJIČ Dušan, BERNIK Ludvik, KRAJNIK Marija, PA VIČEVIČ Dragiša, ŠIMENC Janez, TERPINC Svarun, TERZAN Stanka, THALER Janez Skupščina občinske skupnosti socialnega varstva Predsednik skupščine BURDYCH Ferdinanda, HABJAN Gregor, KRŽIŠNIK Anica, SLANIC Irena, KRAJNIK Marija Skupščina skupnosti socialnega skrbstva Predsednik skupščine CAMLEK Tomaž, SEDEJ Niko Namestnik predsednika skupščine Predsednik zbora izvajalcev Predsednik zbora uporabnikov Namestnik predsednika zbora uporabnikov Skupščina skupnosti otroškega varstva Predsednik skupščine BAJŽELJ Alenka, DEMŠAR Branka, LAVTAR Albin, POTOČNIK Pavle Skupščina skupnosti otroškega varstva Predsednik zbora GLOBOČNIK Ljuba, PETERNEU Angela izvajalcev Predsednik zbora HAFNER Minka, KOKALJ Ivan, LAVTAR Albin, LUŽE-uporabnikov VIČ Lidija, PETROVČIČ Mira, ŠMID Mira, TIŠLER Berta, ZIHERL Franc Zbor delegatov enote ARHAR Mihaela, BERNIK Ludvik, GAJGAR Lovro, SPIZ v obini KEŠE Viktor, KVATERNIK Anton, MALOVRH Magda, MEDVED Vilijem, PRIMOŽIČ Mira, SEDEJ Niko, SIBINČIČ Momir, TEŠOVIČ Kaja Občinska raziskovalna skupnost Predsednik skupščine BRANISEU Borut, FLORJANČIČ Jože, LUNDER Herman, MAKSIM Svetislav, SEVER Jože, ŠTUCIN Jože, TOMAZIN Borut CAMLEK Tomaž, MOŽGAN Jože ERZNOŽNIK Srečko, GREGORČIČ Bojan, FELE Tatja na, JAN Veljko, PINTAR Boža TRŽIČ J V tržiški občini so za zbore skupščine občine ^ evidentirali 567 ljudi (na volitvah 1982. leta so jih ž izvolili 411), za samoupravne interesne skupnosti n 1610 (zadnjič so jih izvolili 1195) in za najodgovor 2 nejše funkcije v skupščini občine, izvršnem sv©' jr tu ter interesnih skupnostih 183 (zadnjič so jih iz e volili 47). Razen tega so za republiška telesa predlagali še osemnajst Tržičanov. FUNKCIJA EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI SKUPŠČINA OBČINE Predsednik Podpredsednik Sekretar Predsednik ZZD Podpredsednik ZZD Predsednik zbora KS Podpredsednik zbora KS Predsednik DPZ Podpredsednik DPZ Predsednik IS Člani IS KAPEL Ivan, BEDINA Janez, ERŽEN Josio, KALIŠN Janez, PEČNIK Karel, JERMAN Pavel, KLOFUT' Jože, DEŽMAN Marjan, KODER Pavel ERŽEN Josip, ČERNIGOJ Jože, BEDINA Janez UMEK Vera, PERKO Nika, ROTAR Marinka JANC Boris, ZUPANČIČ Jože, KALOPER Boži* PERKO Ludvik, PRAPROTNIK Marica, LAMPIČ ^ ca LAMPIČ Mojca, ŠTUCIN Jože, JANC Boris OMEROVIČ Hazim, MARKIČ Karel, KOVAČIČ An« ROZMAN Bojan, MEŠIČ Stane, AHAČIČ Karel SLAPAR Magda, SELIŠKAR Vinko, OGRIS Mil' BIZJAK Marjan BIZJAK Marjan, VESELINOVIČ Branko, TRUD,' Darko, ŠULGAJ Ivanka, KRAMARIČ Mira, ME' Stane, JAKLIČ Marjan, OGRIS Milan ROŽIČ Branko, PRAPROTNIK Marica, BIZJAK M' jan MEGLIC Božidar, SREČNIK Ladislav, ERŽEN Jo« MLADIČ Janko, VAUAVEC Marko, KOROŠEC J|f HOMAN Franc, KOPAČ Franc, KOREN Dušan, \ PLOTNIK Ivan, BEDINA Janez, PERKO Nika, K0; NJEK Edo, KLOFUTAR Jože BENEDIČIČ Jože (za področje KS), MOKOREL Jo* KRAVCAR Marko, LEITINGER Mirni, JAZBEC Fra" BENEDIK Danilo, MEGLIC Janez, VIVOVIČ Daniel P D C ZAZVONIL Janez, MEGLIC Frančišek MIŠČEVIČ Breda ŠVAB Viktor, AHAČIČ Maja, KLOFUTAR Marija SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI Vzgoja in izobraževanje Predsednik skupščine MEGLIC Frančišek, PIŠKUR Janez, MIŠČEVIČ Bre« Podpredsednik skupščine Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Zdravstvena skupnost Predsednik skupščine LAN G Vili st., GRAŠIČ Štefka Podpredsednik skupščine Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Otroško varstvo Predsednik skupščine PREMRL Rajko TRUDEN Darko, DORNIK Viko, ANTONIČ Nenad MEGLIC Božo, HOMAN Franc DORNIK Viko, GROS Štefka, ŠTEFE Jakob MEŠIČ Danica RENER Olga GORJANC Danica, IVNIK Metka Podpredsednik skupščine Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Raziskovalna skupnost Predsednik skupščine AŽMAN Janez, SITAR Srečo, URANJEK Herminfl Podpredsednik skupščine PIRJEVEC Ignac, ŠETINC Martin, DEŽMAN Marja^ Zaposlovanje Predsednik skupščine KAVČIČ Franc, JOCIF Peter Podpredsednik skupščine ŠMID Janez, REZAR Peter, IPAVEC Olga, PRIM0# Jelka Kulturna skupnost Predsednik skupščine AHAČIČ Maja, KUBORIČ Boris, PUHAR Andrej Podpredsednik KEPIC Jaka skupščine Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Socialno skrbstvo Predsednik skupščine GRADIŠAR Nevenka, MEGLIC Marija POLAJNAR Boris, VRHOVNIK Miro, REZAR Peter PUHAR Andrej LAVIČKA Jožica MEGLIC Marica, ROZMAN Lea AHAČIČ Vera Podpredsednik skupščine Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Socialno varstvo Predsednik skupščine ROTAR Marinka, SRPČIČ Zinka Podpredsednik VAUAVEC Heda skupščine Telesno kulturna skupnost Predsednik skupščine VIDOVIČ Dane, DOLŽAN Janez, DOLŽAN Marjan DOLŽAN Marjan, ŠOLAR Jožica, JAPEU Silvo KODER Drago HLADNIK Niko, BAHUN Janez Podpredsednik skupščine Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Stanovanjska skupnost Predsednik skupščine TRIBUŠON Milan, PERKO Janez FURLAN Janez, TRIBUŠON Milan, VESELINOV1' Branko Podpredsednik skupščine Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Pokdjninsko-invalidsko zavarovanje rf Predsednik skupščine BELHAR Peter, KALIŠNIK Milena, SOVA Miloš, v> SELINOVIČ Branko ROŽIČ Miha ŠPENDAL Zdravko, PLAJBES Metka Podpredsednik skupščine BANDELJ Bojan, BERIČIČ Srečko, CERKVENIK dr. Janez, JENKO Anton, RUPNIK Stane, ZAVRL Sonja Podpredsednik skupščine Imena evidentiranih za razne dolžnosti v SO in SIS ih MAČEK-JANČIČ Majda, SAVIČ Miloš, STRITIH A' ton JAKLIČ Marjan za DPZ ali druge vodilne funkcij*, SO enako JURJEVČIČ Jože in PRAPROTNIK Marjf KRAU Viktor, KOVAČIČ Anton, ERŽEN Josip, SJ RABON Marjan, GREGORC Ivan, FICKO Drago, »T. ZIN Janez, LIČEN Jelka - za DPZ, KRAMAR Jurij' DPZ, SlS-i UMEK Vera, VESELINOVIČ Rado, KOR* Dušan, PERKO Nika, DOLŽAN Janez, SAJOVIC MJ, jan, SREČNIK Lado, ZUPANČIČ Jože, GRADlSr Janko, KOSEM Metka, GRAČNAR Marija, JERlM Dušan, AHAČIČ Janko. GOLMAJER Vinko, LE iT'' GER Marija, TOMAŽIČ Jože, BOROJEVIČ M*f ŠTRUKEU Franc, LAPAJNA Miro, GRUM Lea. PEK, 14. JANUARJA 1986__ JESENICE . V jeseniški občini so skupaj evidentirali 5 975 1 kandidatov. Od tega je 2257 ali 37 odstotkov I žensk, 15 odstotkov kandidatov je druge narod-I nosti. 10 odstotkov je mladih, 21 odstotkov članov , ZK in 4 odstotki borcev NOB. Po izobrazbi jih ima največ srednjo izobrazbo, več kot lani pa je j evidentiranih vodstvenih delavcev. VOLITVE 1986 FUNKCIJA EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI Predsednik SO Jesenice Podpredsednik občinske skupščine Predsednik ZZD BARTEU Božidar, POLJŠAK Janez, RAVNIK Bogdan, TUŠAR Albina BORŠTNIK Ivan, JEMEC Marijan, KAVČIČ Edvard, MARKEŽ Jernej, NEMEC Štefan, PIBER Sašo, PRETNAR Vitomir BERNIK Alma, BIČEK Stanislava, GRIČAR Vitomir, KAVČIČ Edvard, KOTNIK Franci, SLAMNIK Julka, SČAVNIČAR Ivo ml., VEHAR Janez, ZUPAN Mirko Podpredsednik ZZD MOHORIČ Mirko, PEZDIRNIK Jožef P?e°drsedailVnih skuPn°*i n,k KRAGOLNIK Franjo, MARKEŽ Valentin, PIŠČANEC Miloš, RABIČ Mirko, SMOLEJ Boris, STARE Jožef, TELALOVIČ Ahmed Podpredsednik JENSTERLE Anton SlB?£22 občin»ke skupščine iz: BRADIC Romana, ISKRA Branko, KELIH Oto, Ml-KLIČ Anton, MEŽEK Igor, PINTAR Vera, SKOL Alojz, STARE Branimir BIČEK Stanislava, DEŽMAN Anton, DROLC Marjan, KOMUANEC-SODJA Vitomira, PIBER Sašo, ŠČER-BIČ Štefan, VEBER Marjan, JAMAR Janez ANDERLE Sonja, ERJAVŠEK Valentin, GOMILŠEK Majda, GREGORIČ Janislav, KALAN Alojz, KATNIK Alojz, MORIČ Marjeta, PETERKA Štefan, POŽAR Anton, SVETLIN Milan, ŠTRAVS Jože, TRAMTE Karel, ZONIK Leopold DOLINŠEK Bojan, GASER Jože, GREGORIČ Zvone, KLINAR Danilo, KLINAR Pavla, KOVAČIČ Zvonko, LAVTAR Roman, PRETNAR Vitomir, PUC Ivan BLAŽIČ Jelena, BOHINC Karel, DORNIK Milan, FRANČEŠKIN Karol, KLINAR Jakob, ŠMID Jaka, ŠO-BERL Ciril, TREVEN Franc BERTONCEU Sandi, DROLC Maruša, ISKRA Branko, JAMAR Janez, KELVIŠAR Anton, PLEŠ Vanjo, RESMAN Jože, SVETINA Janko OS ZSS Jesenice OK SZDL Jesenice °KZSWISJese niče °0 ZZB NOV Jesenice P/edsednik IS SO Jesenice FUNKCIJA EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI Skupnost socialnega skrbstva Predsednik in ANDERLE Sonja, FON Franci, LEŠTAN Gabrijela, podpredsednik MEDJA Darinka, POŽAR Anton, RAKOŠE Maja, skupščine SVETLIN Danilo Predsedniki zborov in BREGANT Veronika, KOCJANČIČ Rudi, MIKO An njihovi namestniki gelca Občinska zdravstvena skupnost Predsednik in AŽMAN Daniel, BERLISK Jožica, BERNIK Alma, ČEH podpredsednik Branimir, ČEBULJ Tonček, HAREJ Miro JERALA skupščine Franc, KOMAN MEŽEK Zdravka, KREJIČ Zoran, PO- GAČNIK Milena, PESKAR Branka, POLJŠAK Janez, SOTLAR Božicar. ŠTRAVS Simona Predsedniki zborov in ČEH Branimir, KEJŽAR Cecilija, KOMAN-MEŽEK njihovi namestniki Zdravka, MALEJ Matevž, PLEŠ Vanjo, SAMAR Janez, ZUPANČIČ Ivanka Skupnost otroškega varstva Predsednik in BURNIK Nada, BREGAR Nevenka, JUVAN Nevenka, podpredsednik KLINAR Pavla, OMAN Friderik, RADINOVIČ Rade, skupščine VISTER Metka, TREVEN-VULELIJA Stanka, ZGONC Hilda Podpredsednik skupščine in njegov namestnik MITROVIČ Dragica, NAROBE Andreja, PREZEU Olga, ŠKRILEC Sabina, TREVEN-VULELIJA Stanka, TUŠAR Albina, VOH Vera Izobraževalna skupnost Predsednik in AHEC Bogomir, DOLGAN Božena, GERBEC Milena, podpredsednik ISKRA Sonja, KOBENTAR Jože, KONOBEU Helena, skupščine KREUZER Teodor, MURŠEC Damjana, MEDJA Ja- kob, PESTOTNIK Oton, STARE-RAVNIK Branka, SČAVNIČAR Ivo mL, THALER Bogomira, DEŽMAN Anton Predsedniki zborov in VOLAŠ Gretica namestniki Kulturna skupnost Predsednik in podpredsednik skupščine Predsedniki zborov in namestniki KOŠIR Metka, MEŽEK Slavko, MESARIC Mira, PE-TERNEL Sonja, RABIČ Janko, SITAR Peter, SMUKA-VEC Vera, VAR L Jože ALT Branko, ČERNE Andrej, KONOBEU Tone, STRAJNAR Srečko Telesnokulturna skupnost Predsednik in BABIC Janez, KATNIK Alojzij, KLINAR Vladimir, KO podpredsednik NOBEU Tone, KOVAČIČ Zvonko, KRAMAR Zoran, skupščine KUNC Peter. LIČOF Metod, MEŽEK Igor, PEM Stani slav, POUŠAK Janez, RAJGEL Dušan, SMOLEJ Franc, ŠPENDOV Ljubo, VAR L Tone, ZIDAR Jože Trgovska delovna organizacija NAMA LJUBLJANA TOZD Veleblagovnica Škofja Loka, n. sol. o. ponovno objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE Pogoji: — nepopolna osemletka, — smisel za red in čistočo, — zaželene so delovne izkušnje, — poskusno delo traja 30 dni Delo bo združeno za nedoločen čas s polnim ali skrajšanim delovnim časom v popoldanskem ali deljenem delovnem času. Kandidatke vabimo, naj vloge s kratkim hejo na naslov TOZD Veleblagovnica Nama Skof]a Loka n-tov trg 1, v 8 dneh po objavi. Kandidatke bodo o izbiri obveščene v 30 dneh po končani objavi. MURKA LESCE, n. sol. o. TOZD MALOPRODAJA Lesce, n. sol. o. objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: - SKLADIŠČNEGA DELAVCA v prodajalni ELGO Lesce Pogoji: — osnovna šola in izpit za voznika viličarja. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 60-dnevnim poskusnim delom. Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Murka Lesce, TOZD Maloprodaja, Lesce, Alpska 62. izolirka LJUBLJANA INDUSTRIJA IZOLACIJSKIH MATERIALOV, n. sol. o. 61110 Ljubljana - Ob železnici 18 VABILO K SODELOVANJU Morda želite postati eden redkih strokovnjakov #1*^ skem prostoru uvajamo to dejavnost. Ponujamo vam moži»st ^^hS^LSoSS^Si^SSmSS^ in ga naslovne enote v Radovljici, kjer boste ob priznanih strokovnjakih osvojili popolnoma novo področje znanja g dalje prenašali tako v prakso kot na nove kadre. v . . Naše vabilo je namenjeno tudi vsem ambicioznim strokovnjakom ki bi voja strojev za izdelavo izolacijskih materialov, razvoja dejavnosti inženiringa za izolacije oz. razvoja tenno og j Proizvodnje izolacijskih materialov. Pričakujemo prijave — dipl: inž. kemijske tehnologije — dipl. inž. strojništva — dipl. inž. gradbeništva — dipl inž. elektrotehnike — dipl. inž. fizike — dipl. inž. ekonomistov o^sebr^mi^o^dlc' strokovnega razvoja in napredovanja ob izpo ipolnjevanju doma in v tujini in s stimulativnimi Kandidatom ponujamo sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas - v Radovljici, Cerknici in v Ljubljani, kjer so naše organizacijske enote. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in s krajšim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: IZOLIRKA, Kadrovski oddelek, 61110 Ljubljana, Ob železnici 18. Vse prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor in jih obvestili o naši odločitvi. ,9. stran (mimmmmGLAS FUNKCIJA EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI Raziskovalna skupnost Predsednik in BEZALJ Dragica, BRUDAR Božidar, CEGNAR Borut, podpredsednik DOVŽAN Branimir, ERŽEN Miro, LAGOJA Aleš, JA- skupščine MAR Janez, KAVČIČ Srečko, KOBLAR Vojteh, KON ČNIH Anton, PETRIČ Magdalena, SOKLIČ Jaka, SČAVNIČAR Stevo Skupnost za zaposlovanje Predsednik in AHEC Bogomir, CRNOVIČ Mile, ČRV Zdravko, ERJA- podpredsednik VŠEK Bojan, JASNIČ Dante, KRAMAR Janez, KOM- skupščine UANEC-SODJA Vitomira, LAH Alenka, NOVŠAK Avguštin, RABIČ Mirko, RAVNIKAR Anton, ŠTRAVS Simona, THALER Francka Skupnost socialnega varstva Predsednik in BENCINA Franc, DOBRILA Majda, DOLINŠEK Bojan, podpredsednik KLINAR Rina, MAKRA Jerca, OSENK Bojana, OS skupščine VALD Jožef, PODOBNIK Stanislav, ROZMAN Marija Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja Predsednik zbora BARTELJ Božidar, BREGANT Jože, BURNIK Janko, delegatov in SČAVNIČAR Ivo st., ŠOLAR Marinka, TORKAR Sta- namestnik nislav, KRAMAR Jožef, KOVAČ Aleksander, OKROŽ- NIK Teodor, SOTLAR Božidar, STARE Jožef, ŠČER- BIČ Štefan, VAR L Jože Samoupravna komunalna stkupnost Predsednik in KOBENTAR Mojca, KRZNARIČ podpredsednik Franc, URŠIČ Francka skupščine, predsedniki in namestniki predsednikov zborov Pavel, PFAJFAR Samoupravna stanovanjska skupnost Predsednik in ARH Rado, KRAPEŽ Olga, PANČUR Božo podpredsednik . skupščine, predsednik in namestnik predsednika zborov Skupnost za varstvo pred požarom Predsednik in BURJA Pavel, ČEBAŠEK Jožef, KOLMAN podpredsednik RAVNIK Jožef, VAR L Anton skupščine, predsedniki in namestniki predsednikov zborov Skupnost za ceste Predsednik in podpredsednik skupščine, predsedniki in namestniki x predsednikov zborov Kmetijsko zemljiška skupnost Predsednik skupščine ŠEBAT Janez Milan, ČERNE Hrvoj, FIŠER Marjan, LEGAT Slavko, PRETNAR Brane S MERKUR kranj MERKUR, trgovina in storitve, n. sol. o., Kranj, Koroška 1, TOZD Prodaja na drobno, n. sub. o., Kranj, Gregorčičeva 8 objavlja prosta dela in naloge 1. ClSCENJE PRODAJALN V RADOVLJICI 2. RAZKLADANJE IN NAKLADANJE BLAGA NAD 3,5 t v Kovini Lesce Pogoji pod 1. VILIČAR končana osemletka, delovno razmerje za nedoločen čas, — en mesec delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo; pod 2. — končana osemletka in izpit za voznika viličarja, — delovno razmerje za nedoločen čas, — 3 do 6 mesecev delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Merkur, trgovina in storitve, n. sol. o., Kranj, Koroška cesta 1, za kadrovsko socialno službo. Kandidate bomo o izboru obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa v samoupravnem organu. (H) OBLAČILA NOVOST TRŽlC Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge FINOMEHANIKA za popravilo šivalnih strojev Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — program srednjega izobraževanja kovinarske in strojne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, — šest mesecev poskusnega dela. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Interesenti naj dostavijo pisne vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja oblačila Novost, Trg svobode 33, Tržič. ' Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po obravnavi v komisiji. Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge 1. STRUŽENJE - zahtevno 2. GRAVIRANJE - zahtevno Pogoji: pod 1. — 3-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri — 2 leti delovnih izkušenj — poznavanje strojev, orodij, materiala — trimesečno poskusno delo pod 2. — 3-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri — 2 leti delovnih izkušenj — poznavanje materialov in naprav — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. 3EHGLAS 10. stran. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 14. JANUARJA 1 98T Osemnajsta skakalna turneja Treh dežel Italijan Antonio Lacedelli skupni zmagovalec PLANICA, 12. januarja - Na odlično pripravljeni devetdesetmetrski skakalnici se je v organizaciji smučarskega kluba Elektrotehna Ilirija končala letošnja, že osemnajsta mednarodna skakalna turneja Treh dežel; začela se je v Trbižu, nadaljevala v Beljaku in končala v Planici, štela pa je tudi za točke evropskega skakalnega pokala. Na vseh treh prireditvah je nastopilo več kot sto skakalcev iz štirinajstih evropskih držav in iz Amerike. To je bila hkrati tudi najkvalitetnejša skakalna turneja na vseh prizoriščih evropskega pokala. Med skakalci jih veliko nastopa tudi v reprezentancah za svetovni skakalni pokal, naši mladinci pa so imeli tudi izbirne tekme za sestavo državne reprezentance, ki bo v rrodi februarja nastopala na svetovnem mladinskem prvenstvu v Lace Placidu. Končni zmagovalec turneje Treh dežel je bil reprezentant Italije Antonio Laci-delli, ki je bil boljši od Norvežana Pe-rerOlsruda in rojaka Maria Rigonija. Od naših se je najbolje odrezal Janez Debeljak, ki je bil enajsti, Matjaž Zupan pa petnajsti V hladnem in sončnem vremenu je bil konec turneje v Planici. Za najboljšega in za točke evropskega pokala se je tu potegovalo sto sedem skakalcev iz štirinajstih držav. Od naših sta le v Planici nastopila Miran Tepeš in Matjaž Dolar. Na preostalih dveh tekmah pa so naši nastopali več ali manj z mladinci, le v Trbižu sta skakala tudi Lotrič in Verdev. Sama tekma v Planici je pokazala, da bo v boju za prvo mesto le en tekmovalec, Miran Tepeš, ki je z res lepimi in dolgimi skoki že v prvi seriji pokazal vse svoje sposobnosti in je to serijo končal z veliko točkovno prednostjo. Boj za drugo mesto se je vnel med Italijanom Lacedellijem in našim Dolarjem. Več sreče je imel Laci-delli, ki je odlično skočil v finalni seriji, medtem ko je bil Dolar uvrščen na še vedno odlično tretje mesto. Tudi ostali naši so pokazali vse svoje znanje, saj se jih je kar dvanajst uvrstilo med petdeseterico za skoke v drugi seriji. Prav tu se je izkazal Janez Debeljak, ki je za Trbižem ponovno dosegel točke evropskega pokala, Matjaža Zupana pa je le malo ločilo od njegove prve točke. TRBIŽ — Turneja se je začela v petek v Trbižu. 80-metrska skakalnica je tehnično izredno dovršena, a tudi neubogljiva za skoke. Vsi udeleženci so pokazali res lepe in dolge skoke, ki pa si jih je ogledalo le malo gledalcev. Uvodno, prvo serijo je v svoj zakup vzel American Ted Langlois, ki je bil zmagal, in njegov'rojak Paoulo Rigo-ni, ki je bil drugi. Vodilnega Američana pa je s tretjega mesta spravil Norvežan Braten, torej je bil na koncu le četrti. Od naših se je najbolje izkazal Janez Debeljak, ki je bil enajsti, nekoliko se mu je od naših približal le Zupan s sedemindvajsetim mestom. BELJAK — Osemdesetmetrska skakalnica je bila prizorišče druge tekme Treh dežel. Zbralo se je že več gledalcev kot v Trbižu. Na tekmi je nastopilo nad sto tekmovalcev, ki so pokazali, kako je treba skakati. Od naših se je v skupnem seštevku treh skakalnic v Trbižu, Beljaku in Planici najbolje odrezal mladinec Janez Debelak, ki je zasedel enajsto mesto. Član SSK Iskra Delta Triglav iz Kranja Matjaž Zupan je na turneji Treh dežel dokazal, da se razvija v res izrednega skakalca. Svoje sposobnosti naj bi pokazal tudi na svetovnem mladinskem prvenstvu v Lake Placidu. boljši od vseh nastopajočih. Ta sedemnajstletni Američan se je še posebno izkazal pri letu in brezhibnem doskoku. A kot se je na koncu pokazalo, je bilo to le premalo za zmago. Potrudila sta se dva italijanska re-prezentanta, Lacedelli, ki je tudi Za prvo mesto sta že v prvi seriji tekmovala Norvežan Per Olsrud in Italijan Mario Rigoni. Krajši konec je z malenkostnim zaostankom potegnil Mario Rigoni, ki je bil takoj za zmagovalcem Olsrudom. Na tretje mesto pa se je uvrstil Vzhodni Nemec Rolf Schilli. Od naših se je najbolje odrezal Matjaž Zupan, ki je bil šestnajsti. Rezultati — Planica — 1. Tepeš (Jugoslavija) 211, 8 (88-86), 2. Lacedelli (Italija) 195,0 (85-84), 3. Dolar (Jugoslavija) 187,0 (82,5-81,5), 4. Lu-nardi 186,1 (81,5-81), 5. Sambugaro (oba Italija) 185,4 (80,5-82,5),... 13. J. Debelak 174,3 (80-77), 16. Zupan 167,5 (87-76), 20. Golob (vsi Jugoslavija) 162,8 (75-77). Končni vrstni red — 1. Lacedelli 605,8, 2. Olsrud 598,8, 3. M. Rigoni 594,4,... 11. Debelak 569,4,15. Zupan 560,1. D. Humer Foto: F. Perdan Svetovni smučarski pokal Naši smučarji spet v ospredju KRANJ — Smučišči v Berchtesgad-nu in Badgasteinu sta bili prizorišče moškega in ženskega tekmovanja za alpski smučarski svetovni pokal v slalomu. Med moško in žensko svetovno smetano alpskega smučanja so nastopili tudi naši. S svojimi uvrstitvami so ponovno dokazali, da so med najboljšimi. V moškem slalomu Berchtesgadnu je v prvi vožnji največ pokazal naš Bojan Križaj, ki je šel v drugo vožnjo z dokajšnjo prednostjo. Žal se je prvi nastop ponesrečil Roku Petroviču, ki drugega slaloma ni izpeljal. Vendai je za presenečenje poskrbel Šved Jonas V/allner z odlično drugo vožnjo, s katero je s prvega mesta izrinil našega Bojana Križaja, čeprav je odlično izpeljal tudi drugi slalom. Od naših sta se dobro izkazala še devetnajsti Jože Kuralt in dvajseti Grega Benedik. Z drugim mestom je Bojan Križaj prišel na vodilno mesto svetovnega pokala v slalomu, drugi pa je Petrovič. V generalni razvrstitvi vodi Girardelli, Križaj je četrti, peti je Petrovič. Velik uspeh so dosegla tudi dekleta v Badgasteinu. Na tem prizorišču je slavila Avstrijka Kronbichler s tretjo zaporedno zmago v slalomu. Od naših so bile spet dobre Katja Lesjak, Mateja Svet in Veronika Šareč. Katja Lesjak si je s devetim mestom prislužila svojo najboljšo uvrstitev, Svetova je bila enajsta, Šarčeva pa petnajsta. Vse tri in tudi Mojca Dežman imajo v slalom-ski in v skupni razvrstitvi že točke v svetovnem pokalu. V svetovnem smučarskem skakalnem pokalu nas je v ČSSR spet navdušil Primož Ulaga. Na prvi tekmi v Har-rahovu je bil četrti, v Libercu pa peti. Na prvi tekmi je zmagal Finec Nyka- nen, na drugi pa je slavil Poljak Fijas. V svetovnem pokalu je vodstvo prevzel Avstrijec Vettori, Primož Ulaga pa je drugi. -dh Plavanje Triglav moštveni državni prvak KRANJ — Zimski bazen v Celju je pred novoletnimi prazniki gostil osem najboljših plavalnih moštev Jugoslavije, ki so se borila za moštveni državni naslov. Naslov ekipnega prvaka je osvojilo moštvo Triglava iz Kranja, ki je že štirim naslovom najboljšega moštva v državi v Celju dodal še petega. V Celju je bil boj za naslov moštve-nega prvaka napet do konca prvenstva. Za prvaka sta se borila beograjski Partizan in kranjski Triglav. Odločitev je padla šele v zadnjih disciplinah ko so moški plavali 1500 metrov, dekleta pa 800 m kravi. Tu so bili Kranjčani močnejši in z minimalno prednostjo so zasluženo osvojili državni naslov. Prvenstvo je z res* odličnimi rezultati in novimi državnimi rekordi pokazalo, da so vsi naši tekmovalci in tekmovalke tudi v zimski plavalni sezoni odlično pripravljeni za vse domače in mednarodne nastope. Za osvojitev državnega mo-štvenega naslova Triglavanom naše iskrene čestitke. Moštveni vrstni red — 1. Triglav (Kranj) 41.546, 2. Partizan (Beograd) 41.280, 3. Primorje (Reka) 41.079, 4. Ljubljana 40.576, 5. Fužinar (Ravne) 40.270, 6. Jadran (Split) 39.185, 7. Mladost Oki (Zagreb) 39.077, 8. Jeklo Branik (Maribor) 36,477. -dh Turnir v malem nogometu Škofja Loka — ZTKO Škofja Loka in športna dvorana Poden prirejata tradicionalno, 3. tekmovanje v malem nogometu za Pokal Poden. Tekme bodo ob sobotah od 8. do 20. ure in v nedeljo dopoldne v športni dvorani Poden. Turnir se bo predvidoma začel 25. januarja. ZTKO Škofja Loka (Podlubnik 1 e) bo sprejemal prijave z vplačilom 3000 dinarjev do srede, 15. januarja, kajti v četrtek bo v športni dvorani Poden že žrebanje parov. Tekmovanje bo potekalo na izpadanje, igralo se bo dvakrat po dvajset minut. M. Kalamar Druga zvezna ženska namiznoteniška liga Kranjčanke jesenske prvakinje KRANJ — Kranjske namiznoteni-ške igralke Frelihova, Gašperičeva in Mitinovičeva, ki nastopajo v drugi zvezni namiznoteniški ligi-zahod, so po jesenskem delu prvenstva na prvem mestu med desetimi ekipami. Kranjčanke so v zadnjih dveh kolih igrale doma z igralkami Novega Zagreba in zagrebškim Marathonom. Čeprav so z Mara-thonom nesrečno izgubile, so še vedno obdržale prvo mesto na lestvici. Izida — Kranj : Novi Zagreb 9:0, Kranj : Marathon 3:6. Lestvica: Kranj 9 8 1 72:14 16 Vrtojba 8 7 1 50:22 14 Kreka-Jedinstvo- Rudhem 8 7 1 49:23 14 Marathon 9 7 2 53:28 14 Našice 9 5 4 52:25 10 Petovia 9 4 5 31:50 8 Semedela 9 3 6 27:54 6 Rade Ličina 9 2 7 26:55 4 Borac 9 1 8 20:61 2 Novi Zagreb 9 0 9 21:60 0 Enaintrideseto FIS mednarodno tekmovanje v smučarskem teku Bohinj 86 Bohinj pričakuje vse najboljše BOHINJSKA BISTRICA, 14. januarja — Bohinjska Bistrica in Bohinj sta pripravljena za letošnjo največje tekmovanje smučarskih tekačev. V treh dneh bo v Bohinju nad štirideset tekmovalcev iz triindvajsetih držav, Amerike, Kanade, Avstralije in Evrope, ki se bodo v solo tekih in štafetah borili za točke svetovnega moškega pokala. Zbrani so vsi najboljši tekači. Pomerili se bodo v teku na 15 kilometrov, v štafeti pa v 4 x 10 kilometrov dolgi smučini. V sredo in četrtek se torej v Bohinjski Bistrici obeta pravi smučarski tekaški praznik. Med najboljšimi tekači na svetu bo nastopila tudi jugoslovanska reprezen- tanca. Naše barve bodo zastopali: Krši nar, Jože Klemenčič, Carman, Graji Kerštajn, Janez Klemenčič, Itaišp. Kline, Velepec in morda tudi Slabanja Start moških v solo tekih na 15 kilo* metrov bo jutri ob 10. uri, štafete pa s« bodo za točke borile v četrtek, start bo ob 10. uri. -dh Šola sredi Himalaje Jezero Tilicho -dh Po dveh dneh predavanj smo nameravali na drugo turo. Naš cilj je bilo jezero Tilicho in gore okrog njega, ki pa se nam je izmikal že od začetka. Najprej Maila ni mogel dobiti nosačev, ki bi nam dva dni daleč, do baznega tabora ob jezeru, nesli hrano. Potem pa nas je na poti neusmiljeno pralo, tako da smo do jezera prišli šele tretji dan. Jezero leži na višini 4860 m in je dolgo štiri kilometre in na najširšem delu široko tisoč dvesto metrov. Na južni strani se po vsej dolžini vanj izteka ledenik istoimenskega sedemtisočaka. Pogosti podori serakov v jezero povzročajo prave valove, ki butajo ob nasprotno obalo. Ob jezeru smo postavili bazni tabor. Vreme se je ustalilo in doživeli smo nekaj enkratnih dni. Zame so bili zelo naporni, saj sem že drugi dan dostopa ostal sam. Peter se je komaj privlekel do mesta, kjer smo prvič prenočevali. Imel je visoko vročino. Kljub veliki želji, da bi prišel do jezera, je moral nazaj v šolo. Prva tura zaradi megle, ki nas je zagrnila že spodaj na ledeniku, ni povsem uspela. Veliko so se naučili o hoji po ledeniku, o plezanju v strmem ledu in snegu, vendar vrha ni bilo. Zaradi izredno razbitega ledenika smo namreč spremenili načrt. Na oster vrh v grebenu pa nismo prišli, ker je bilo zadnjih dvajset metrov preveč zahtevnih. Tu so se pričele težave z nekaterimi zvezdniki — Šerpami, ki so bili že na velikih odpravah, vendar tam niso dobili alpinističnega znanja. Ker zjutraj vseh teh nisem določil za vodje navez, so zamerili, in sestavili dve izkušeni navezi. Tisti, res neizkušeni, pa so ostali sami. Da to ni bilo prav, sem jim povedal kar naravnost. Zamera se je potem vlekla vse do konca tečaja. Vendar je boljša zamera kot mrtvi prijatelji in zato od svojih stališč nisem odstopal. Sporočili ste nam Predoslje: strelsko tekmovanje — Strelska družina Franc Mrak Predoslje je s pomočjo občinskega štaba TO pripravila tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško. Nastopilo je deset ekip s skupno štiridesetimi strelci. Prehodni pokal so osvojili strelci Iskre s 1465 krogi od 1600 možnih, med posamezniki pa je bil najuspešnejši Andrej Kne (Iskra) s 375 krogi od 400 možnih. — J. Sitar Begunje: novoletni šahovski turnir Elana: Na novoletnem šahovskem turnirju — pripravila ga je šahovska sekcija Elana — je med 32 šahisti z Gorenjske in iz Ljubljane v A skupini zmagal Tomislav Halik (Ljubljana) pred Rudijem Ostermanom (Lesce) in Francijem Šimnicem (Radovljica), v B skupini Drago Buha (Radovljica) pred Rudijem Dobovškom (Ljubljana) in Janezom Markom (Kranj) ter v C skupini Janez Uzar (Tržič) pred Ivanom Hrova-tom (Bled) in Rajkom Malijem (Tržič). — T. Benedičič Križe: 65 igralcev na občinskem prvenstvu — Na pionirskem namiznote-niškem prvenstvu tržiške občine so bili med učenci najuspešnejši igralci ŠŠD Kokrški odred Križe in pri učenkah ŠŠD Polet. Med posamezniki sta zmagala Sonja Zore (Kokrški odred) in Matej Keršič (Polet) ter med dvojicami Stritih-Žonta (Polet) in A. Slapar-M. Slapar (Kokrški odred). — J. Kikel Železna Kapla: uspešen nastop gorenjskih sankačev — Slovensko športno društvo iz Železne Kaple je na san-kaški progi v Lobniku priredilo veliko mednarodno sankaško tekmovanje, na katerem so nastopili tudi tekmovalci iz Železnikov in Tržiča. Osvojili so štiri tretja mesta: Šturm (Železniki) med mlajšimi mladinci, Bahun (Tržič) med starejšimi, Milan Česen (Tržič) med starejšimi člani ter Drago in Milan Česen (Tržič) med dvosedi. — J. Kikel Ti ta sh kc vc dc TI] Ja B, M fti vc Dan počitka smo izkoristili za vaje ti 'c< orientacije. Za večino je bilo to odkri' — vanje Amerike in zato zelo zanimivo-Po zajtrku so tečajniki glasno protesti''! rali proti kuharju in slabi hrani. Mail* J je moral uporabiti vse svoje govorni' ške sposobnosti, da jih je umiril. Moral sem priznati, da Pemba res ni imel do- "j mišljije. Jedli smo prej slabo kot ne. Druga tura je popolnoma uspela. "V fantastičnemu vremenu smo vsi (razen treh, ki so ostali v bazi) dosegli najvišji I vrh v skupini severno od jezera. Sestopili smo na drugo stran po zelo ostrem in strmem sneženem razu. Treba je bi" lo varovati. Nenavezan sem skakal od r. naveze do naveze, gor in dol, da serfl n jim, vsakemu posebej, najmanj deset; n krat pokazal, kako se varuje. Zadnji p del nevarnega odseka sem bil že čisto na koncu z živci. Vsaka najmanjša napaka bi lahko povzročila resen padec, -g jaz pa sem bil edini inštruktor za pe- t tindvajset tečajnikov. gi V šolo smo prišli v enem dnevu. Na- v črtovali smo, da bi šli po dveh dneh predavanj še na Pisang Peak. Vendar P je bilo tako malo snega, da sva se s Pe- s trom, ki se je tačas pozdravil, raje odlo-1' čila za zahodni Čulu. Slabo vreme pa nam je preprečilo tudi ta načrt. Andrej Štremfelj Jeseniški kegljači na ledu na močnem turnirju v Italiji Uspeh Čampe in Vatrostalne Jesenice — Trideset ekip kegljačev na ledu iz Italije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Luksemburga, Jugoslavije in Švice je sodelovalo na velikem, tridnevnem mednarodnem turnirju v Voslu, nedaleč od Bolzana. Ju; goslavijo sta na tem turnirju zastopali jeseniški ekipi — Vatrostalna (Perić, Sapek, Železnikar, Čampa) in Zadruga (Mlekuš, Berčič, Pajsar, Leban, Koko-šar). Začetek našim ni obetal veliko: v ekipnem tekmovanju je Vatrostalna osvojila osmo in Zadruga petnajsto mesto. Več uspeha jim je prineslo nadaljevanje: na posamičnem tekmovanju je Čampa zasedel drugo mesto med sto tekmovalci, Šapek je bil sedmi in Berčič štirinajsti. V kombinaciji, pri kateri so upoštevali rezultate ekipnega tekmovanja in dosežke najboljših treh kegljačev na posamičnem prvenstvu, se je Vatrostalna prebila na drugo in Zadruga na dvanajsto mesto. Zadnji dan je bilo spet na sporedu ekipno tekmovanje, v katerem pa je bila Zadruga šesta in Vatrostalna deseta. Uspeh Jeseničanov jejše toliko večji, ker šo na tekmovanju izmed najboljših evropskih kegljačev manjkali le repre-zentantje Zvezne republike Nemčije. Tekmovanje je tudi dobro pokazalo, kakšno je razmerje sil v kegljanju na ledu dva meseca pred evropskim prvenstvom, ki bo v začetku marca v Lin-zu. (cz) Novoletni kegljaški turnir Krvavca CERKLJE - Kegljaški klub Krvavec iz Cerkelj je že sedmič na kegljišču Janče v Srednji vasi organiziral novoletni turnir za prehodni pokal krajevne skupnosti Zalog. Naslov so osvojili kegljači Trima pred Krvavcem in Jelovico. Vrstni red — 1. Trim 408, 2. Krvavec 387, 3. Jelovica 387, 4. Oljarica 376, 5 Titan Kamnik 364, 6. Adergas 356. Moštvo Trim je osvojilo prehodni po kal že tretjič zapored. -dh IEK, 14. JANUARJA 1986 ŽPORT IN REKREACIJA r 'r' »•Tržič - Občinska telesnokulturna skupnost je ob koncu minulega le-°ta na slovesnosti v gostilni Pr'Slug podelila Bloudkove značke najzaslužnejšim športnim delavcem in priznanja najuspešnejšim sportni-""kom, rekreativcem in članom šolskih športnih društev. Zlato BloudKo-vo značko je dobil Janez Kališnik, srebrno Janez Dolžan in Dane vi-dovič ter bronasto Janez Bahun, Janez Muzik in Anton Meglic, priznanja pa so prejeli: Bojan Križaj, Polona Pehare, Uroš Markic Pnmoz Jazbec, Robert KaštrLn, Borut Bergant (posmrtno), Nusa Romih f\hp Bence, Iztok Tomazin, Teodor Kališnik, Drago Česen, Polona Pesjak, Matjaž Brezar, Lidija Ambrož, Jože Meglic, Anica Jerman Jože Bohinc, Tanja Dežman in Matej Florjanič. - Na sliki: Janez Kalismk(levo) prejema zlato Bloudkovo značko iz rok Slavka Terana, predsedniška skupščine TKS Tržič. - J. Kikel r'\- -___ ___._.__--- Padalci začeli priprave Lesce — Padalci Alpskega letalskega centra Lesce-Bled so že začeli s pripravami na novo tekmovalno sezono. V soboto in nedeljo so opravili deset do petnajst skokov, trening pa so sklenili s pregledno tekmo, na kateri je zmagal Darko Svetina pred Dušanom Intiharjem, Du šanom Frankom, Romanom Poga-čarjem, Bogdanom Jugom in Benja minom Šmidom. Svetina je vseh šest skokov doskočil na ničlo. Najboljši so prejeli nagrade, ki jih je prispeval Janez Pristavec iz restavracije Letališče. Leski padalci bodo zdaj nastopili na tekmi za evropski pokal v paraskiju, v kombinaciji smučanja in padalskih skokov na cilj, potem pa še na državnem prvenstvu v Mavrovem v Makedoniji. Tekmovalce so z opremo podprli Elan, Almira in Sukno iz Zapuž. _11. stran mmmm^ ALC Lesce-Bled po končani sezoni Imenitna bera medalj GLAS Tržiška atletika ' ubira pravo pot Lokostrelstvo Zmagoslavje Kranjčanov drn. V Tržiču niso nikdar imeli (pretiranih) ambicij da bi kra^^rtov ra,v,h do ravni, kakršna je, denimo, v Celju, Novi Gorici ManboruKra C- UP°ftevaJ°č dokaJ skromno zaledje in možnosti « vadbo (pot do torta l*S?i rvnS*' Povsem pa zelo draga) ser se po ustanovitvi atietekesekerje ' pi i TVD Parti7.»n t^*„a \0*n rwredotočili na pionirsko atletiko. kakršna je, denimo, v vrtnju, i^v. dokaj skromno zaledje in možnosti za vadbo (pot do tarta-PartileQ^e-mvpa ze*° draga) so" se po ustanovitvi atletske sekcije zan Tržič pred petimi leto osredotočili na pionirsko atletiko. iračičeve^ol^T ^ treDa> da so vtem dosegli cilj. Učenci iz Grajzerjeve in ned najbol • r 'z osemletke Kokrškcga odreda v Križah so že vrsto leto e zbirali na^S**^e^ in atletmJami na Gorenjskem. Selekcija, v kateri bi raditeliev ^J °!Jši mladi atleti, ni zaživela, predvsem zaradi pomanjkanja iredk • ° ni^' n* ^a^° tra^^n0, saJ m'ade- uveljavitve in športnega na-lke klubeVk'ete.in atletinJe usmerjajo v večje in boljše slovenske atlet-1 kranjskemu Triglavu, k ljubljanski Olimpiji. Lep primer za LJUBLJANA - Hala Tivoli je v nedeljo gostila oseminsedemdeset najboljših slovenskih lokostrelcev, ki so imeli prvi letošnji lokostrelski turnir Fita Indoor na 25 metrov razdalje. Na tem turnirju so bili v ospredju Kranjčani, saj so bili njihovi strelci kar trikrat prvi. Najbolje se je odrezal član Exoterma Peter Tomazin, ki je v svoji disciplini dosegel 570 krogov od 600 možnih. Rezultati — moški — instinktivno — 1. J. Šorli (Exoterm) 497, prosto — 1. Jakopič (Koroška Bela) 563, mladinski — prosto 1. S. Pavlin (Exoterm) 548, moški compound — 1. Tomazin (Exoterm) 570, 2. Bavčar (Ankaran) 549, 3. Slana (Exoterm) 538. ženske — prosto — 1. K. Podržaj (Jugobanka) 502, 2, Perhač (Gorenje) 399, 3. Tomazin (Jesenice) 370. -dh Tekmovalci Alpskega letalskega centra Lesce-Bled so bili v minuli sezoni nadvse uspešni. Padalci so na republiških prvenstvih osvojili deset zlatih kolajn, osem srebrnih in pet bronastih ter na državnih sedem zlatih, prav toliko srebrnih in pet bronastih kolajn. Na svetovnem pokalu v paraskiju v Schvvangu (ZRN) je Branko Mirt med 76 tekmovalci osvojil deveto mesto, enako uvrstitev pa je dosegla tudi leska ekipa. Na mednarodnem tekmovanju za pokal Casino v Portorožu je Dušan Frank zavzel drugo mesto med 58 tekmovalci in moštvo ALC deveto mesto med devetnajstimi ekipami. Dušan Intihar je bil tretji na velikem mednarodnem tekmovanju v Gradcu. Ekipa leškega letalskega centra je slavila na tekmi v Celovcu: Roman Božič je bil prvi, Benjamin Šmid tretji in Dušan Intihar šesti. S podobnimi uspehi se lahko pohvalijo tudi jadralni piloti. Ivo Šimenc je na Elanovem letalu na 19. svetovnem prvenstvu v Rietiju (Italija) osvojil osmo mesto, kar je doslej največji športni dosežek jugoslovanskih tekmovalcev na tovrstnih prvenstvih. Leski jadralni piloti so na republiških prvenstvih osvojili tri zlate kolajne, prav toliko srebrnih in eno bronasto ter na državnih tri zlate, tri srebrne in dve bronasti. Manj uspešni so bili motorni piloti, ki pa imajo za to tudi opravičljive razloge: nimajo ustreznih letal niti drugih možnosti za doseganje boljših rezultatov. Še najbolj sta se izkazala janež Polenc in Boris Kranjc, ki sta na petem mednarodnem tekmovanju za pokal Branka Ivanuša v Portorožu osvojila 21. mesto med 37 posadkami. Leski letalski center se je lani izkazal tudi kot uspešen prireditelj: v Lescah je bilo republiško mladinsko in člansko padalsko prvenstvu, tod pa je bil tudi cilj prve etape in start druge na petem mednarodnem tekmovanju motornih pilotov za pokal Branka Ivanuša. Če prirediteljskim in športnim dosežkom dodamo še vlogo centra pri obrambnem usposabljanju in pri vključevanju v turistično ponudbo Bleda in Gorenjske, dobimo popolno sliko o le-škem letalskem centru. Lani je na športnih tekmovanjih, na strokovnih usposabljanjih ter vajah teritorialne obrambe sodelovalo 54 motornih in 106 jadralnih pilotov ter 36 padalcev. Opravili so 439 turističnih poletov in 309 vlek jadralnih letal — in kar je tudi treba poudariti: ALC je lani dobil dovoljenje za pristajanje tujih turističnih letal na leškem letališču. To je vsekakor pomembno za bližnji Bled in tamkajšnji turizem. JR « Muoe - h kranjskemu Triglavu, k ljubljansKi uump.j Je Polona Pesjak'iz Kovorja, obetavna tekačica Olimpi.1 i °b pi< tni obča Ob pionirski se W razvila tudi rekreativna atletika še zlasti med {ržiski- i!*1 i občaUni'Skl Se j^' razvua tudi rekreativna u nt-ima, Pinožič 1^LCec|^^e"o'J priljubljeni teki, maratoni in krosi. Med udeleženci Predni'h i rerreat-ivn'n prireditev niso le mladi, med njimi so tudi občani tekih sk stareJsi- Vsako leto se pomerijo na občinskem prvenstvu v krosu in komDinaciji, na jesenskem in spomladanskem prvenstvu v lovrshvh Wosih- ki Jih PrireJajo krajevne skupnosti in športna društva, na jfrVžišk: ,tekmovanJih zunaj občine. Lahko se pohvalijo z lepimi uspehi, krat os3 -Pa tekačev in tekacic je v minulem petletnem obdobju kar dva-peia ' Vo3ila veliki pokal za skupno zmago na republiškem krosu za pokale Segli^P6^ so še toliko večji, ker so jih tržiški tekmovalci in rekreativci do-vadbo n Fomnin razmerah — ob kroničnem pomanjkanju denarja in z a ze dokaj izrabljenih športnih napravah. C. Zaplotnik 'ortne igre delavcev radovljiške občine ^nožična udeležba: '^72 delavcev [an naJ^čjimi delovnimi organizacijami je zmagal begunjski r*p 'r^j pecmJe velikimi Iskra Lipnica in med najmanjšimi Rezultati tekmovanj v Dražgošah Tekmovanje za jugoslovanski smučarski spominski pokal Maršala Tita: 1. Tomislav Lopatic (BiH), 2. Boštjan Lekan (VP Kranj), 3. Zoran Cosić (BiH), 4. Marko Povirk (VP Kranj), 5. Du-Orehek (Slovenija); ekipno: 1. BiH, 2. VP Kranj, 3. Slovenija, 4. Črna gora, 5. Srbija, 6. Makedo nija; 15. odprto prvenstvo ekip TO, JLA in UNZ: 1. TO Kranj, 2. TO Radovljica, 3. ZE RSNZ, 4. TO Ljubljana-mesto, 5. TO Jeseni-.. 7. TO Škofja Loka,... 9. Tržič; ženske: 1. TO Škofja Loka, 2. TO Kranj; JLA: 1. VP Kranj, 2. VP Škofja Loka, 3. VP Bohinjska Bela; UNZ: 1. ZE RSNZ,... 5. UNZ Kranj; Patruljni tek ZRVS in ZSMS Po poteh narodnega heroja Lojzeta Kebeta: 1. Murska Sobota, 2. Kočevje, 3. Škofja Loka, 4. Domžale, 5. Kamnik, ... 8. Radovlji-i,... 19. Kranj,... 29. Jesenice; Tekmovanje cicibanov v veleslalomu: cicibanke: 1. Ana Rov tar, 2. Tatjana Fajfar, 3. Saša La zar; cicibani: 1. Jure Žitnik, 2 Aleš Uranjek, 3. Andraž Rant. Pridobitev za Kranjsko goro in šport KRANJSKA GORA - Od no vega leta je naše zimskošportno središče bogatejše za novost, ki se je bodo razveselili tudi športniki in rekreativci. V hotelu Alpina je podjetna diplomirana fiziotera-pevtka in kozmetičarka Sonja Albreht — fizioterapijo je diplomirala v Ljubljani, kozmetiko na mednarodni šoli na Dunaju — IKOS; že dvajset let pa zbiia dragocene izkušnje na travmatolo-škem in ortopedskem oddelku jeseniške bolnišnice — odprla studio Dale za nego telesa in obraza. Studio je najsodobnejše opremljen, ime je dobil po svetovnožna-nem izdelovalcu kozmetičnih, fi-zioterapevtskih in medicinskih aparatov iz Bologne. Ob popolni obdelavi obraza in ob manikuri, bo brez večjih bolečin posebno skrb namenjal ročni in aparati-vni-masaži, sprostitvi v savni in pasivni muskulaturi (jonodine). Največjo pozornost zbujajo seveda usluge novega studia; odprt bo vsak dan razen četrtka in nedelje od 15. do 20. ure, prijave sprejema osebno ali po telefonu 88-761. Usluge bodo namenjene tudi športnikom in rekreativcem. To bo kraj, kjer se bo Sonja Albreht spopadla s preutrujenimi mišicami in nevšečnimi bolečinami. »Zdelane« športnike bo spet postavljala na" noge. In teh gotovo ne bo malo. V Kranjsko goro prihajajo na priprave številne športne ekipe, ki imajo s seboj fiziote-rapevte, toda tudi zanje in njihove bolnike bo studio Dale kar najbolj primerno zatočišče. Občasne obiske sta že napovedala direktor in zvezni trener naših alpskih smučarjev Tone Vogrinec in Filip Gartner. Sonja Albreht načrtuje tudi tesno sodelovanje z jeseniško bolnišnico, ki je glede na to, da je blizu velikih smučarskih središč, neločljivo povezana z velikimi športnimi prireditvami, s prvo pomočjo, športno medicino itd. Te trdne vezi s travmatološkim in ortopetskim oddelkom, predvsem z zdravnikoma dr. Tonetom Lahom in dr. Borisom Rjazance-vom, bodo samo koristile novemu studiu in športu sploh. dh Radovljica — Na lanskih sindikalnih črtnih igrah radovljiške občine je so-!»ovalo 1747 delavcev in 525 delavk iz u osnovnih sindikalnih organizacij. >merili so se v devetih športnih pano-"V v smučarskih tekih, veleslalomu, ""oenih kegljaških partijah, odbojki, feljanju z zračno puško, malem no-»netu, plavanju, namiznem tenisu in pjanju. Najmnožičnejša udeležba je la v kegljanju in v odbojki, najslabša V* plavaniu in namiznem tenisu. Med največjimi delovnimi organiza-lami (nad 400 zaposlenih) je pri žen-»n zmagal LIP Bled, pri moških Vega Lesce in v skupnem seštevku Elan Jgunje; med srednje velikimi podjetji d sto do štiristo zaposlenih) je bila n moških, pri ženskah in v skupni Uvrstitvi najboljša Iskra Lipnica; l^d najmanjšimi delovnimi organiza-Jami (manj kot sto zaposlenih) pa je n moških zmagala Knjigoveznica Rakijica, pri ženskah osnovna šola Gor-Jn v skupnem seštevku PTT Rado-ica. Vrstni red — L skupina — moški: 1. ^iga, 2. Elan, 3. GG Bled, 4. Obrtniki, LIP; ženske 1. LIP, 2. Elan, 3. Iskra toče. 4. Vezenine, 5. Veriga^ skupno: 1, 2. Veriga, 3. LIP, 4. C Otoče; II. skupina — 4. Vezenine, 5. Veriga; skupno: ,£lan, 2. Veriga, 3. LIP, 4. GG Bled, 5. *ra Otoče; II. skupina — moški: 1. *£a Lipnica, 2. Žito, 3. Elmont, 4. £p Gorenje, 5. GP Bohinj; ženske: 1. Ikra Lipnica, 2. Žito, 3. SO Radovljica, £*P Bohinj, 5. KT Podnart; skupno: 1. *ra Lipnica, 2. Žito, 3. GP Bohinj, 4. «*kur Radovljica, 5. Elmont; III. sku- pina — moški: 1. Knjigoveznica Radovljica, 2. PTT, 3. SIS družbenih dejavnosti, 4. Kovinske delavnice Bled, 5. Jelplast; ženske: 1. OŠ Gorje, 2. PTT, 3. Knjigoveznica, 4. Dom dr. J. Benedika, 5. Triglavski narodni park; skupno: 1. PTT, 2. Knjigoveznica, 3. OŠ Gorje, 4. SIS družbenih dejavnosti, 5. Delavska univerza. (cz) V Radovljici pregledali delo nogometnih sodnikov Radovljica — Izvršni odbor društva nogometnih sodnikov Radovljica je na svoji seji pregledal delo društva v letu 1985. V tem društvu so sodniki iz občin Jesenice, Tržič in Radovljica, ki sodijo vse nogometne tekme. Čeprav imajo v svojih vrstah trideset delilcev nogometne pravice, je le polovica od njih aktivna. Prav to je največji problem tega društva. Na seji so sklenili, da se z neaktivnimi sodniki še enkrat pogovorijo, če bodo še sodili. Če jih ne bo na pogovor, jih bodo črtali iz društva. Prav zato bodo organizirali tudi tečaj za nove sodnike. Vsi tisti, ki bi bili radi nogometni sodniki, naj se prijavijo do 20. januarja 1986 na naslov: Nogometno društvo sodnikov Radovljica. Prijave sprejema Tone Dežman, Jelov-ška 6, Radovljica. -dh @®II^KJojJ©ISnGLAS 12. stran KRONIKA Urejenost gorenjskih smučišč in varnost na njih Kranjskogorci so se že poleti pripravili na zimo Temeljna organizacija Žičnice Kranjska gora, ki lani ni imela denarja za velike naložbe, je izboljšala razmere za smuko z zemeljskimi deli na smučiščih in dopolnitvijo strojne opreme za urejanje prog — Kljub številnemu obisku je nezgod med smučarji manj — Miličniki opozarjajo obiskovalce, naj bolje varujejo svojo opremo in puščajo vozila le na dovoljenih mestih, žičničarji pa jim priporočajo obisk tudi na drugih smučiščih od Podkorena do Španovega vrha Kranjska gora — Letošnja smučarska sezbna se je dodobra razmahnila. Večino smučarskih središč so že obiskali prvi gostje, še več pa jih pričakujejo od začetka zimskih počitnic naprej. Smučarji si seveda želijo čimveč prijetnega vijuganja po belih strminah, kar pa ni odvisno le od njih. Zato smo se sklenili pozanimati pri uprav-ljalcih nekaterih gorenjskih smučišč, kako so poskrbeli za urejenost smučarskih prog in varnost na njih. Da smo se ustavili najprej v Kranjski gori, ni naključje, saj se v tem, po zimskih športih znanem kraju vrtijo žičniške naprave že od druge polovice novembra lani. Žal so te naprave, kot ugotavljajo v temeljni organizaciji Žičnice jeseniške hotelsko turistične organizacije Gorenjka, dokaj stare in zastarele, pa je zato za njihovo brezhibno obratovanje potrebno toliko več napora. »Vseh 22 žičnic na smučiščih Podkoren, Kranjska gora. Gozd Martuljek, Mojstrana in Spanov vrh smo z rednimi vzdrževalnimi deli in remonti med poletjem usposobili za obratovanje,« pojas- namenjeno za treninge in nastope tekmovalnih smučarjev.« Ne le v Kranjski gori, tudi na okoliških smučiščih so zimo pričakali dobro pripravljeni. Na Špano-vem vrhu so dobili sodobnejši tep-talec, svoj stroj za urejanje prog pa imajo odslej tudi v Mojstrani. Za čiščenje in teptanje prog skrbi šest strojnikov, ki se spoznajo na svoj posel. Skupno dela za nemoteno obratovanje naprav ter za red in varnost na smučiščih približno 70 zaposlenih. »Moja naloga je prva pomoč ponesrečencem in prevoz do ambu- njuje Marko Lavtižar, obratovodja v Žičnicah. »Lotili smo se zemeljskih del za izravnavo prog; precej smo si pomagali tudi z novim priključkom za teptalec, s katerim smo na jesen počistili grmičevje in nizko drevje s smučišč, zaradi česar zadostuje za smuko že tanka snežna odeja. Prav tako veliko dela smo imeli z dokončno ureditvijo vadišča z umetnim snegom, ki je lante,« pripoveduje Janez Hrovat, ki je letos prvič reševalec na smučišču. »Za to sem kot medicinski tehnik dobro usposobljen, na razpolago imam dovolj ustrezne opreme, v kranjskogorskem zdravstvenem domu pa so v času obratovanja žičnic stalno pripravljeni na nadaljnjo oskrbo ponesrečencev; kmalu bodo imeli v njem tudi rentgen In mavčarno. Doslej smo tja odpeljali zaradi' zlomov in drugih poškodb okoli 20 smučarjev, kar je glede na številen obisk precej manj kot v preteklosti.« Na progah red, manj okrog njih Ob dobri opremljenosti in telesni pripravljenosti smučarjev je njihova varnost odvisna predvsem od urejenosti smučišč. Da se tega v Kranjski gori dobro zavedajo, dokazuje že bežen pogled na proge. Na njih so oznake z ustreznimi obvestili, pri vstopu na žičnice so na vidnih mestih table s pravili za smučarje, smučina pod žičnicami Smuči na stojalu, lastniki za točilno mizo — lahko delo za zmikavte Foto: S. Saje je označena in ločena od smučišča, dobro pa so zaščiteni tudi žičniški drogovi. Večina smučarjev v Kranjski gori je disciplinirana. Nevarnega divjanja po progah skoraj ni opaziti in tudi v vrstah ob žičnicah, ki so bile v tednu pred začetkom počitnic še kratke, vlada red. Miličnik-smučar priskoči na pomoč rediteljem le takrat, pove Rajko Šimunkovič, ki to dolžnost opravlja že tretjo sezono, če si nestrpni gostje skočijo v lase in se nočejo pomiriti. Pove tudi, da imajo več dela s smučarji zunaj smučarskih prog; opozarja predvsem, da bi morali bolje varovati svojo opremo, saj je v taki množici težko odkriti tatvine. Raj kov sodelavec Boris Grilc dodaja, da bi več redoljubnosti želeli tudi na cestah, saj mnogi vozniki puščajo avtomobile na nedovoljenih mestih. Žičničarji hkrati priporočajo smučarjem, naj obiščejo še njihova druga smučišča od Podkorena do Španovega vrha. Seveda imajo svoje želje tudi obiskovalci. Ljubljančanka Breda Konrad, ki veliko smuča in pogosto prihaja tudi v Kranjsko goro, je izjavila, da ji ugaja urejenost tega smučišča, vendar jo moti, da vedno ne obratujejo vse naprave. Zoran Savnik, prav tako iz Ljubljane, pa je pristavil, da bi morali prodati samo toliko kart, kolikor smučarjev zmorejo prepeljati žičnice. V Kranjski gori načrtujejo, kot nas je seznanil vodja tozda Žičnice Božidar Pristavec, da bodo letos znatno povečali zmogljivosti sedež-nice Vitranc in prenovili strojnico vlečnice Preseka. Uresničitev teh naložb in nekaterih dolgo načrtovanih nalog za izboljšanje turistične ponudbe pa bo odvisna zlasti od uspešnosti dela Turistične poslovne skupnosti. Za razvoj zimskega športa bi se namreč morali bolj zavzemati tudi vsi drugi, za katere je ta dejavnost pomemben vir preživljanja. Stojan Saje Umoril očeta V bistveno zmanjšani prištevnosti je Milan Zalokar avgusta lani v Tržiču do smrti zabodel svojega 58-letnega očeta. KRANJ — Na šest let in šest mesecev zapora je bil pred Temeljnim sodiščem v Kranju zaradi umora obsojen 27-letni Milan Zalokar z Jesenic. Lani avgusta je namreč v Tržiču v stanovanju svoje sestre z nožem do smrti zabodel svojega očeta Mihaela Zalokarja. Tistega dne, ko se je zgodil umor, sta oba, oče in sin, začela na Jesenicah že zjutraj popivati, saj je oče prevzel pokojnino, nato pa sta nadaljevala v Kranju in Tržiču. V sestrinem stanovanju sta se zaradi denarja sprla, kar je Milana Zalokarja tako razburilo, da si je z velikim kuhinjskim nožem začel rezati žile na roki. V hudi razdraženosti, ko mu je oče očital nedelo in to, da ga že nekaj časa preživlja, pa je sin z nožem zamahnil proti njemu. Očeta, ki je sedel na stolu, je s prvim zamahom zadel v srce, drugič pa ga je zabodel v hrbet. Rane so bile tako hude, da je Mihael Zalokar takoj umrl. Ko je sodišče osvetljevalo okoliščine tega dejanja, je sicer ugotovilo, da je bil brez dvoma Milan Zalokar zelo pijan, na njegovo vedenje pa so vplivali tudi drugi vzroki. Kot otrok namreč ni bil deležen primerne vzgoje, kasneje tudi pri delu ni imel obstanka, pohajkoval je in zagrešil kazniva dejanja že kot mladoletnik. Obsojen je bil na mladoletniški zapor, kasneje pa še nekajkrat na zaporno kazen. Vdajal se je pijači, pri delu ni vzdržal, zato ga je vzdrževal oče s svojo pokojnino. Sodišče je sledilo mnenju sodnega izvedenca psihiatra, ki je ugotovil, da je Milan Zalokar osebnostno in čustveno moten, alkoholik in tabletoman, ki je v čustveni napetosti, ko sta se z očetom sprla, agresivno reagiral. Sodni izvedenec je ocenil — in sodišče je to oceno tudi sprejelo — da je Milan Zalokar dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane sposobnosti razumevanja in obvladovanja. Bistveno zmanjšano prištevnost je sodišče upoštevalo med olajševalnimi okoliščinami, ki pa vendarle niso takšne, da bi se zaradi njih lahko odločilo tudi za omiljeno kazen. Med oteževalnimi okoliščinami je sodišče upoštevalo, da je Milan Zalokar že od mladih nog na kriminalni poti, saj je bil že nekajkrat obsojen. Prizadevanja socialne službe, da bi se redno zaposlil in da bi se zdravil proti alkoholizmu, so bila neuspešna. Sodišče je upoštevalo tudi to, da je še zelo mlad in da je imel težko mladost brez prave vzgoje. Sodba še ni pravnomočna. V L. M. Pogrešili smučarja Bohinj — V nedeljo, 12. januarja, zvečer so v hotelu Zlatorog v Bohinju pogrešili dva gosta, ki se nista vrnila s popoldanske smuke na Voglu. Gorski reševalci iz Stare Fužine so s pomočjo žičničarjev in miličnikov takoj pripravili reševalno akcijo. Pregledali so vsa smučišča, okoli 22. ure pa so našli dva para smuči. Pol ure za tem so nato odkrili tudi pogrešana, Američana Clarenca Da-visa in Nizozemko Helene Van Wik, ki sta se izčrpana zatekla v počitniški dom Elektrotehne. GORENJSKA NOČNA KRONIKA Očetje in hčere Generacijski ali kakršnikoli drugi spopadi niso v navadi le med očeti in sinovi, temveč so, kot kaže, enako ostri tudi, če gre za hčere. Pred časom sta se namreč v Škofji Loki tako hudo sporekla oče in hči, da so po zraku frčala celo polena. Eno je zadelo očeta v nogo, na srečo kaj hujšega kot oteklino les ni povzročil. Še najbolj se je prestrašila mati, ki je — da bi bil že mir pri hiši — poklicala na pomoč miličnike. Odklenjena vrata Ko so po novoletnih praznikih gozdarski delavci prišli do koče revirnega vodstva GG Bled, so našli odklenjena vrata. Niso vedeli, ali je morda med prazniki kdo na silo vlomil ali pa so kočo morda pred prazniki pozabili zakleniti. Potem, ko so ugotovili, da ni bilo iz koče nič odneseno in da so vse motorne žage na svojem mestu, jim je postalo jasno, da si morajo zapisati krepak minus ali kar cvek iz samozaščitnega obnašanja. Odšel z markami V enem od blejskih nočnih lokalov je pred dnevi nekdo hotel svojih 100 mark zamenjati v dinarje . A. Ž. se je ponudil, da kupi devize, toda po denar je stopil domov in vzel marke s sabo. Potem pa se je pozabil vrniti. Nočni počitek so mu zmotili in ga poučili, kaj je prav in kaj ne. L. M. Za varnejše smučanje 10 pravil za smučanje Na večini smučišč pri nas pa tudi v tujini so na vidnem mestu po!WmW vljene table z navodili, kako naj se smučar na smučišču obnaša. T« le redkokateri se pred tako tablo ustavi; vsak misli, da »prometna« P vila na smučišču pač obvlada. Da to ni res, pričajo nezgode, ki jih s* carji zakrivijo iz objestnosti, neznanja in neprevidnosti. Tam, ti smuča množica, je treba spoštovati določena pravila. V vseh dob1 smučarskih šolah se bodoči smučarji spoznajo vsaj z najvažnejši pravili obnašanja na smučišču. Poglejmo, kakšna so pravila Med< rodne smučarske zveze. Obzirnost do drugih — smučar mora smučati tako, da ne bo ogr<>; drugih! Obvladanje hitrosti — smučar mora hitrost in način vožnje pri$ diti svojemu znanju ter terenskim, snežnim in vremenskim raz" ram! Prehitevanje — je seveda dovoljeno tako z leve kot z desne, vend vselej v razdalji, ki nudi prehitevanemu dovolj prostora za gibanji Izbira smeri vožnje — smučar, ki se približuje od zadaj, mora izb1 ti tako smer, da ne bo ogrožal smučarjev pred seboj! Prečkanje smučišča — ob vsakem prečkanju smučišča ali ob vklju1 vanju v progo se mora smučar prepričati s pogledom navzgor in na1 dol, da ne bo ogrožal drugih; isto velja tudi, ko ustavlja ali počiva stf smučišča! Ustavljanje — na ozkih in nepreglednih delih prog se je nevaf ustavljati! Vzpenjanje — smučar se sme vzpenjati samo ob robu smučišča.^ slabi vidljivosti pa se mora umakniti s proge. To velja tudi za smuč' ja, ki sestopa peš! Nezgode — če se pri smučanju pripeti nezgoda, mora vsakdo po# gati! Prometni znaki — vsak smučar mora upoštevati prometne in drfi oznake na smučišču ali ob njem! Legitimiranje — vsakdo, ki je priča ali udeleženec nezgode, če je* njo odgovoren ali ne, mora na zahtevo pokazati osebno izkaznico! L. M- Opozorilo gornikom in turnim smučarjem Nevednost o plazovih se hitro maščuje Za gornika, ki zahaja v planinski svet tudi pozimi, in za turnega smučarja je plaz bržčas največja in najbolj nepredvidljiva nevarnost. Kljub izboljšani opremi in tehničnem napredku se ji človek še vedno ne more povsem ogniti. Vendar pa se lahko proti njej najbolje zavaruje s spoznavanjem vzrokov za nastanek plazov in podrobnejšim preučevanjem vede o plazovih. Znani avstrijski strokovnjak za plazove Albert Gayl ugotavlja v uvodu svojega priročnika o plazovih, da je nesreče bolje preprečevati kot reševati ponesrečence. To še posebej velja za nesreče v plazovih, ki se v večini primerov končajo tragično. In kaj lahko store planinci, alpinisti ter smučarji sebi v prid? Če hočejo oceniti nevarnost plazov, morajo upoštevati predvsem naklon, oblikovanost in lego pobočja glede na strani neba ter njegovo poraščenost. Pomembni elementi za presojo so tudi dnevni čas, temperatura ozračja in sestava oziroma kakovost snežne odeje. Za plazovitost zadošča že 15-od-stotni nagib zemljišča. Na enakomerno strmih pobočjih je več neva-rosti za plazove kot na neenakomernih, kjer se plasti snega opirajo na kotanje in police. Nevarnost plazenja je tudi večja in dolgotrajnejša na osojnih legah kot na prisojnih pobočjih. Najboljša zaščita pred plazovi je gorski gozd s podrastjo, manj stabilna podlaga — posebno za večjo količino snega — pa je z rušjem poraslo pobočje. Pred plazovi so zimski obiskovalci gora najmanj varni na visokogorskih golih pobočjih, v ozebni-kih in drčah. Ker se začno plazovi trgati takoj, ko žarki jutranjega sonca omehčajo snežno površino, morajo izletniki prečiti nevarna pobočja takrat, ko so še v senci. Stalno nevarnost za plazove, celo ponoči, pomeni južno vreme. Plazove pa lahko sprožijo tudi mehanski vzroki: sunki vetra, utrgana skala ali snežna opast, glasno vpitje in popotnikovo utiranje gazi prek strmali so najpogostejši krivci za nastanek plazu in nesrečo v njem. O plazovih je prav tako dobro vedeti, da se po svojih značilnostih razlikujejo med sabo. Najbolj nevaren je suhi prsni plaz, ki uničuje vse pred sabo bolj s silovitim zračnim tokom kot s svojo gmoto; njegovo drvenje navzdol v obliki slapov ali oblakov sproži že neznaten mehanski vpliv. Za kložasti plaz je značilna razpoka, ki se naglo širi od točke nastanka plazu na obe strani, sproži pa ga mehanski tlak na snežno skorjo. Za mokre plazove, ki nastanejo v južnem vremenu zaradi vpliva sonca ali dežja, so značilne snežne grude in kepe vzdolž plaznice. Vsak obiskovalec visokih gora mora znati presoditi po vremen- skih in krajevnih razmerab-grozi nevarnost za proženje p' Kdor tega ni zmožen, naj 0; doma, svetuje pisec tudi pfl znane nemške brošure Nevan v gorah Fritz Schmitt. Njegovega nasveta očitno poznali ali upoštevali štirje f planinci, ki so se zadnje d«1' skega decembra odpravili javčeve koče na Vršiču protL Mojstrovki. Ko bi vsaj posl1*"-opozorilo oskrbnika, da je & sneženja in močnega vetra ^ nevarnost plazov, ne bi zašli zave. Na srečo so poznali vs* novno, kaj storiti, da bi se re* plazu. Trem se je s plavalni^1 posrečilo iztrgati iz grozeče V sipkega snega, četrtega pa so11 ljt najti s pomočjo lavinskih šele gorski reševalci. Če bi t kopali le malo pozneje, bi bi' dolgotrajni trud zdravnika z* vitev hudo ranjenega in šok»r ga planinca zaman. Seveda f se nesreča lahko končala mnogo hujšimi posledicami! . Že nedavna nesreča nad Vr» je najbrž zadostno svarilo pr^ varnostjo plazov. Zgovorno \ zuje, da se nevednost o pl^ lahko hitro maščuje. Vrsta ^ v plazovih iz preteklosti pa obc opozarja, da neprevidno in $ mišljeno človekovo ravnanje' va največkrat neprizanesljiv kruto kaznuje. S. S« M NESREČE KOLESAR UMRL V BOLNIŠN* Kranj — V križišču Ceste 1- * Smledniške ceste in regional*' ste Kranj—Škofja Loka v Kra» je v petek, 10. januarja, zgodi' sreča, ki je terjala življenje. Tj kolesar Frančišek Markun iz # je pripeljal po neprednostni 1. maja. Zapeljal je v križišče,' pa izsilil prednost vozniku os«'' avtomobila Vlastimiru Berto11 staremu 45 let, iz Kranja, ki je f ljal z Delavskega mosta. MarK1 bil v trčenju tako hudo ranjen,' dan po nesreči umrl v Klin' centru. V OVINKU GA JE ZANESLO Kranj — Prehitra vožnja, & pa tudi alkohol, sta botrovala pj tni nezgodi, ki se je v nedeljo/ nuarja, zgodila na Cesti na Ki*. Kranju. 23-letni voznik TomaJ' dic iz Kranja je pripeljal na rv tedaj pa je avto v blagem ovin* neslo, da je zapeljal na neu* bankino, zatem pa je trčil še v K lopo ob bližnji hiši. Poleg voz*** bil v avtu še njegov vrstnik * Kostovski, prav tako iz Kranj* so huje ranjena odpeljali v lj^ ski Klinični center. m BL11JANUARJA1986 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN (^5^SSoiJMCaLAS mmm (MiflSoIlo mM... TOVARNA OBUTVE TRŽIČ ZA TISTE, KI HITIJO OB PRAVEM ČASU od 15. novembra do 15. januarja 1986 10 % NOVOLETNI POPUST Nud ZA VSE STAVBNO POHIŠTVO ZA STROPNE IN STENSKE OBLOGE IZ SMREKOVEGA IN BOROVEGA LESA lrn° *co montažo in priznavamo stroške prevoza nad določeno vrednost nakupa. VSE STAVBNO POHIŠTVO NA ENEM MESTU. PO KONKURENČNIH CENAH m JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA Poslovalnice: Škofja Loka Kidričeva 58 tel. (064) 61-185,61-361 Zagreb Sesvete Zagrebačka 164 tel.(041)253-259 Nova Gradiška Krajačićeva 31 tel. (055) 62-428 Pula Fižela 7 a (na Stoii) tel. (052) 48-877, 23-976 Crikvenica Vinodolska 31 tel.(051)78-115 Zadar Biogradska b. b. tel. (057) 23-815 Šibenik Ul. Bratstva i jedinstva 98 tel. (059) 23-876 Sarajevo-Rajlovac Ul. 21. maja 147 tel. (071)542-200, 542-391 Stara Pazova Kamenjarova 29 tel. (022)311-530, 311-561 Niš Ul. Nikodije Stojanovića (Tatka) tel. (018) 65-930 Kragujevac Naselje lličevo tel.(034)64-324, 66-235 Valjevo Kolubfska b. b. tel. (014) 24-222, 22-225 Osijek Ćepinska b. b. tel. (054)31-922,31-456 Split Kavanjinova 1 tel. (058) 48-780 Bar Biotehn. obraz, centar D. Vlah. ekonomsko dvorište centra tel. (085)22-189 Skopje-Madjari Ul. 821 br. 3 tel. (091)515-214 Peć Ul. Pavijane b. b. i skladište Dečani tel. (039)21-861.61-350 Delovni čas, neprekinjeno od 7.—17. ure. SOBOTA 7.-13. ure Na podlagi 177. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85 izdajajo uprave za družbene prihodke občine JESENICE, KRANJ. RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA in TRŽIČ , POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1985 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1986 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1986. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1985 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1985 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1985 3. Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1985 4. Zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1985. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanisklh ali poslovnih prostorov, garaž in do-čitnisklh hla v naiem ter dohodki od podnajemnin. 5. Zavezanci aavka oa skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1985. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1985 presega 1.696.104 dinarjev. Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katera območju Imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri Imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča, na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbena prihodke občine, na katera območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; - zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so Imeli v letu 1985. najdalj stalno prebivališče. Za leto 1986 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1986 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1986 Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katara območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katera območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov Jo treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki so dobi pri upravi za družbeno prihodke občino. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenom v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10*/» oziroma najmanj 1.000 dinarjev, zavezancem, ki no vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj 2.000 dinarjev. Uprava za družbene prihodke občin Jesenice, Kranj, Radovljica. Škofja Loka in Tržič &m^SSSSSmiXLk%B 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 14 JANUARjj ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ, Jezerska cesta 20 Odbor za delovna razmerja tozd Vzdrževanje in varstvo cest objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE CESTE — za enoti Kranj I, II — 2 delavca — za enoto Škofja Loka na relaciji Gorenja vas—Poljane — 1 delavec — za enoto Škofja Loka na relaciji Poljane—Log — 1 delavec — za področje Škofje Loke — 1 delavec — za enoto Jesenice — 1 delavec Pogoji: — priučen delavec — cestar z internim izpitom oziroma strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo 2. Crkopleskarska dela — 1 delavec Pogoji: — KV pleskar, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo Za vsa objavljena dela in naloge bodo delavci združevali delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Izbira bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa. ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL ŠKOFJA LOKA RAZPISUJE 5 občinskih priznanj OF v letu 1986 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri — razvoju naše samoupravne socialistične družbe, — uresničevanju ustavno opredeljenih družbeno-ekonom-skih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, — razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti, — krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil. — neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Predloge z^ obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo žiriji za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Škofja Loka, Kidričeva 1, najkasneje do 15. marca 1986. Žirija za podeljevanje priznanj osvobodilne fronte Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o. TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, n. sol, o. Svet TOK gozdarstva Škofja Loka razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODENJE TOK Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja šola gozdarske smeri, — 5 let delovnih izkušenj Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, TOK Gozdarstvo Škofja Loka, n. sol. o., Partizanska 22, Škofja Loka — razpisna komisija, v 15 dneh po objavi. Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o., Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge: FAKTURIRANJE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — administrativna šola, — 6 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu). Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo na naslov Gozdno gospodarstvo Kranj, Delovna skupnost skupnih služb, Staneta Žagarja 27, Kranj, —- komisija za delovna razmerja, v 15 dneh po objavi. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih del oziroma nalog: 4 ClSTILKE — za vrtec Čebelica na Planini — za vrtec Tugo Vidmar pri avtobusni postaji — za vrtec Golnik na Golniku — za jasli Janina pri Vodovodnem stolpu Pogoji: — končana osnovna šola ali vsaj 6 razredov osnovne šole, — en mesec delovnih izkušenj, — samo popoldansko delo VARUHINJE — za jasli MRT v Stražišču, za 4 ure dnevno, za določen čas od 1. februarja 1986 do 30. junija 1986. Pogoji: — šola za varuhinje, — tri mesece delovnih izkušenj, — starost 18 let PK KUHARICE — za nadomeščanje po vrtcih Pogoji: — tečaj za PK kuharje, — en mesec delovnih izkušenj, — opravljen higienski minimum Kandidati naj vložijo prijave v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Kranj, Staneta Žagarja 19, Kranj. 9 LESNINA proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53 delavski svet temeljne organizacije združenega dela obrtno-proizvodni in uslužnostni obrat TAPETNIŠTVO n. sub. o. Radovljica, Gorenjska cesta 41 razpisuje dela in naloge DIREKTORJA TOZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Radovljica, izpolnjevati še naslednje pogoje — da imajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri, — da imajo 5 let ustreznih delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodilnih delih in nalogah Delavec, ki opravlja dela oziroma naloge direktorja temeljne organizacije, sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Izbira za opravljanje del oziroma nalog individualnega poslovodnega organa velja za 4 leta. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela ter programom dela v mandatnem obdobju v zaprti ovojnici na naslov: Lesnina Ljubljana, temeljna organizacija TAPETNIŠTVO Radovljica, Gorenjska cesta 41, z oznako »za razpisno komisijo za direktorja tozda. Kandidati se morajo prijaviti na razpis v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu pristojnega samoupravnega organa. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH V USTANAVLJANJU 64224 GORENJA VAS - Todraž 1 Komisija za delovna razmerja objavlja oglas za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas s polnim delovnim časom za opravljanje del in nalog: 1. VODJA VZDRŽEVANJA ELEKTRONIKE 1 delavec 2. VODJA PRIPRAVE PROIZVODNJE JAME 1 delavec 3. NADZOR JAMSKIH DELOVIŠČ 1 delavec 4. OPERATER 2 delavca 5. KLJUČAVNIČAR 3 delavci 6. POMOŽNI OPERATER več delavcev POGOJI: pod 1.: — dipl. inž. elektrotehnike (za merilno regulacijsko tehniko), — aktivno znanje angleščine, — S izpit, — 3 leta delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo; pod 2.: — dipl. inž. rudarstva, — 4 leta delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo; pod 3.: — rudarski tehnik, — strokovni izpit, — 2 leti delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo, — izmensko in jamsko delo; pod 4.: — poklicna izobrazba kemijske, metalurške, kovinske ali elektro smeri, — tečaj za operaterje, — 2 leti delovnih izkušenj, — 4-izmensko delo, — enomesečno poskusno delo; pod 5.: — poklicna izobrazba kovinarske smeri, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — 4 izmensko delo, — enomesečno poskusno delo;-pod 6.: — KV ali priučeni delavec, — 6 mes. delovnih izkušenj, — 4-izmensko delo, — enomesečno poskusno delo. Za vsa dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili (spričevali) o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. Kandidate bomo po potrebi pisno vabili na razgovor in ogled delovnih razmer. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. SGP GRADBINEC SGP GRADBINEC KRANJ Nazorjeva 1 Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Strt kovinski obrati Kokrica objavlja razpis za proste nalog* opravila: - DELOVODJE ključavničarske delavnice Pogoji: — delovodska šola strojne smeri s 3-letnimi deJC mi izkušnjami - 2 KV KLJUČAVNIČARJA — VZDRŽEVALCA Pogoji: — poklicna šola s 4-letnimi delovnimi izkušnjami Za sektor na Jesenicah: - 2 KV KLJUČAVNIČARJA Pogoji: — poklicna šola s 4-letnimi delovnimi izkušnjami Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z enomese#. poskusnim delom. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošlji^ dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, NazorjeV Iskra ISKRA, TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov Škofja V Reteče 4 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in nalo£ 1. PROJEKTIRANJE, RAZISKOVANJE IN KONSTRUl' NJE ZAHTEVNEJŠIH NALOG Pogoji: — VS strojne smeri, dve leti delovnih izkušenj, tf1 sečno poskusno delo 2. VZORČNA SUPER KONTROLA - 2 delavca Pogoji: — SS elektro smeri — jaki tok, tri leta delovnih i* šenj, trimesečno poskusno delo 3. VODENJE IN ORGANIZIRANJE DEL V RAČUNOV* SKI SLUŽBI , Pogoji: — VS, VŠ ekonomske smeri, 5 let delovnih izku? trimesečno poskusno delo 4. VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V ODD$ ORODJARNE IN VZDRŽEVANJA Pogoji: — VS strojne smeri, dve leti delovnih izkušenj, sečno poskusno delo 5. VZDRŽEVANJE HIDRAVLIKE IN PNEVMATIKE Pogoji: — SS strojne smeri, štiri leta delovnih izkušenj' mesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kan$ naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zah^ nih pogojev v 8 dneh po objavi. > Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejemu* pa. GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZD Psihiatrična bolnica BEGUNJE na Gorenjskem objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom I. VODJE PRALNICE Pogoji: — poklicna šola tekstilne smeri, — delovne izkušnje so zaželene Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo na naslov KadrO*1 služba TOZD Psihiatrična bolnica Begunje v 15 "dnel1 objavi. INTEGRAL DO SAP LJUBLJANA, TOZD Medkrajevni potniški pro^ delavnice in turizem JESENICE Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta" in naloge 1. SAMOSTOJNEGA ANALITIKA Pogoji: — dokončana VI. stopnja strokovne izobrazbe I nomske ali druge ustrezne smeri, dve leti delov izkušenj Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med <| nostjo zaradi porodniškega dopusta) 2. AVTOLIČARJA Pogoji: — dokončana IV. stopnja strokovne izobrazbe ^ zne smeri, eno leto delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedc^ čas s polnim delovnim časom. 3. VOZNIKA na relaciji Planina pod Golico—Jesenice Pogoji: — poklicni voznik motornih vozil D kategorije, leto delovnih izkušenj, Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedol" čas s polnim delovnim časom. Prijave s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev' pošljitf dneh po objavi na naslov: Integral, TOZD Medkrajevni V ški promet, delavnice in turizem, Jesenice, Titova 67. .'■ Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po poteku ro* zbiranje prijav. TOREK, 14. JANUARJA 1986 OBVESTILA, MALI OGLASI - OSMRTNICE 15. STRAN (^IMSIMgJEIICaLAS MAU OGLASI tel.:27 960 ceiiallAte apa.alMIiolI Ugodno prodam 80 W 3-sistemske JVC ZVOČNIKE in nov AVTORADIO^ KARFTOFON. Telefon 28 436 316 Prodam DVA FOTEUA in DVOPOSTELJNI KAVČ. T. Vidmarja 6 --^Planina II-, tel. 39-037 (možen ogled vsak dan od 17 ure dalje —.- iaino piodam n*aM JAKNO Telefon 35 Ugodno prodam PRALNI STROJ, KINO KAMERO, barvni TELEVIZOR in SESALEC. Telefon 064/26-150 82 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ standard, v dobrem stanju, cena 45.000 din. Suljanovič, Planina 63, Kranj — popoldan_ 303 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, v dobrem stanju, cena 95.000 din. Suljanovič, Planina 63, Kranj — popoldan ____304 Prodam dvoredni gospodinjski PLETILNI STROJ singer. Telefon 064/74-204__305 PUHALNIK tajfun brez motorja pro~-dam. Janez Cevka, Bistričica 31, Stahovica, Kamnik 306 -_--- Prodam novo LISIČJO št. 42-44 za 18 SM. 064/28-654__ Prodam 30 PALET. Porenta, Sv. Duh 43, Škofja Loka_ 234 Prodam kvalitetno TRAVNIŠKO SE-NO. Jože Pretnar, Zg. Dobrava 5, Kam- na gorica_240 Poceni prodam nov dolg moški KRZNEN PLAŠČ. Telefon 064/41-077 od 16. do 18. ure 292 Prodam 5 tednov starega BIKCA Podbrezje 16, Duplje _-__ Prodam KRAVO, ^brejo, po prvem teletu ali brejo TELICO. Peternel, Vin. harje 5, Poljane_ -tHl Prodam 10 dni staro TELIČKO fnzij-Brnik 28, Cerklje ko. Zg Prodam KORUZO v 33-553 po 16. uri MOŠKO ~~~ zrnju. Telefon 293 , iJMŠKO" GARDEROBO, dobro ohranjeno, ugodno prodam, i e- Iflfnn 26-537 _ -2» "Tro^am^OTR^TvOZJC^ na, rjav žamet, isto podvozjennnglobok športni AVTOSEDEZ, cena 30.000 din Telefon 27-589__-£H2 Prodam 7 tednov starega BIKCA za reio ali zakol. Sp. Brnik 38__/aa Prodam 7 dni starega TELETA. Tele^ fon 77-654_ 3U" ■ Prodam brejo TELICO, tel^OO^ Franc Bohinjec, Leše 28,Trzič Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Telefon 21-117_320 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Telefon 35-564 _32J Prodam vozno ZASTAVO 750, sta rejši letnik, za 7 SM. Informacije po tel. 064/79-060 popoldan_322 Prodam ohranjeno ZASTAVO 101 za 40 SM. Telefon 45-446 popoldan 323 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do 14. 12. 1986, cena 160.000. Telefon 25-909_324 Prodam ZASTAVO 101 po delih. Te- lefon 26-177_325 Prodam APN-6. Gašper Ulčar, Čopova 6/A, Bled_326 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Telefon 064/69-840_327 Prodam AMI 8, Telefon 69-360 328 Oddam~4 mesece starega NEMŠKrf-GA OVČARJA. Puntigam, Adergas 19, Cerklje 302 Prodam NSU 1200 C, registriran do decembra 1986. Predoslje 31 /B. Ogled popoldan_______>■=_ Prodam FIAT 126-P, letnik 1977, registriran. Telefon 064/77-591 - Cvetka Belaj 330 Prodam NEMŠKEGA OVČARJA, cena po dogovoru. Kranj, Jezerska c. 1^26 Prodam dve italijanski ZIMSKI GUMI CEAT, 175 x 13, komplet s kolesnimi obroči. Telefon 79-417 _331 zahvala Ob smrti naše mame TEREZIJE BUKOVINSKI se zahvaljujemo družinam Flac, Vreček, Sajovic, Škrlec, Korošec, Pušavec in Hočevar za pomoč ter moškemu pevskemu zboru Davorin Jenko iz Cerkelj za petje žalostink na pogrebu v Brežicah. Hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter ' spremstvo na zadnji poti. ŽALUJOČI: sinova Jože in Franc z družinama Brežice, Kranj, 4. januarja 1986 ALPETOUR ALPETOUR, DO CREINA KRANJ, Mirka Vadnova 8 išče zasebnega gostinca, ki bi prevzel dobavo in razdeljevanje toplih obrokov v naši delilni kuhinji- na dan približno 200 obrokov. Vse ostale informacije dobite po telefonu 26-060 ah osebno na sedežu DO. Ponudbe pošljite na gornji naslov pod oznako »kuhinja«, do 31. januarja 1986. MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča. KUHARJE-ICE, NATAKARJE-ICE in SOBARICO ali delavca z izkušnjami in veseljem do dela v strežbi in kuhinji sprejmemo v Dom na Krvavcu. Hrana in stanovanje zagotovljena. Osebni dohodki dobri. Telefon 061/314-240 _159 Takoj zaposlim DELAVCA za priuči-tev kleparske stroke. Telefon 064/75-814 - Radovljica 160 Iščem dva S LIKO PLES KAR J A. wic-te vsak dan ob 20. uri. Telefon 22-391^ Takoj zaposlim KV ali PKV PLE-SKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064/23-143 Iščem delavca za delo v popoldanskem času. Pogoj, lastno prevozno sredstvo. Zglasite se vsak dan. Srako-vlie7,Kranj i zbiralnik za pitno vodo in vodo v meru požara. Letos bosta terjala največ dela problema: preskrba s pitno vodo urbanizacija vasi. Lani so bile trii* ob cerkvi brez vode, pa tudi sice' ta del vasi vodovodno problematik Letos bomo z iskanjem vode nad* vali in tudi po trditvah strokovnj^ jo bomo našli. Potem problem g" l vode ne bo rešen v tem delu vasi, *T pak v celotnih Dražgošah. Drug blem pa je urbanizacija. Zemlja in dve hiši nista več varni za biv Eno že gradijo, za drugo pa bo lo! jo šele treba najti. Ljudje bi radi ma zidali in najti jim bo treba merna in varna zemljišča. Deset vih hiš že raste, za ostale želje zdaj še ni prostora.« C S II s Brez Kroparjev ne gre — Člani Športnega društva Plamen iz Krope so že dolgoletni sodelavci prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Tudi letos so poskrbeli za celotno izvedbo patruljnega teka Po poteh narodnega heroja Lojzeta Kebeta od Krope do Dražgoš. Pripravili so start v Kropi, organizirali časomerilsko ekipo, redarje in kontrole na progi ter službo na cilju. Skupno dela pri tej nalogi 41 ljudi. So dobro uigrano moštvo, v katerem vsak ve, kaj je njegova dolžnost. Letos so poskrbeli tudi za izvedbo tekmovanja ekip JLA, TO in milice, za kar je poskrbelo 25 članov kroparskega društva. Ob taborniškem kotličku nedeljo zjutraj v taboru I la •b< m li\> Prijetno se je kadilo in di^ra taborniškega odreda SvoW± Kamnitnik iz Skope Loke, ki so ga postavili pod DražfrL mi. Tone Zamik in Simon Šifrar stu povedala, da so r uredili že v petek in da je v njem do nedelje stalno P^vT1 lo od pet do osem tabornikov. Tabor v Dražgošah tfnafir] pagandni namen. Pokazati hoče, da se da tudi pozimi pod šotorom, in daje loška taborniška organizacija akt™& in delovna. Tone in Simon sta dejala, da ima njun oviti skoraj 300 članov in da je med najštevilnejšimi v Škofi*, ški občini. ', Vsako leto v Dražgošah — Dva navdušena planinca in partizana, Vinko Hafner, predsednik slovenske skupščine, in Stane Kersnik, sta jo peš mahnila proti Dražgošam. Na takšnih prireditvah, če le utegneta priti, jih redno videvamo. Njuna vztrajnost je lahko marsikomu vzor! Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj S Pasje ravni 201 pohodnik — Najtežji in najdaljši od pohodov v Dražgoše je pohod s Pasje ravni. Letošnji f. eden najtežjih doslej, pa je bil vseeno rekorden. Doslej *j enega pohoda udeležilo največ 176 ljudi, letošnjega p<_ 201! Pohodniki so v soboto ob sedmih zvečer krenili z ^ busom iz Škofje Loke do Loga, od koder so v sneženji dveh urah hoda prišli na Pasjo r& —Ob 11. uri zvečer je bil začetek po<* GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo po snegu, prek polomljenega dre* objemu noči. V nedeljo ob 11. unT. kolona korenjakov prišla v Drazf Za njimi je bilo 12 ur neprekinjen1 je. Da je pohod v težkih razmerah ^ čno uspel, gre pohvala organizav^ Planinskemu društvu Škofja LoM Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan f I u mer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za L polletje 1.600 din. 9