AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 269 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 15TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV, Henry Ford za svobodno Z j trgovino, prej je zastopal visoke tarife Boston, 14. novembra. Henry Ford, največji prijatelj Herb- IV ert Hooverja in zagovornik vi- v: sokega tarifa, se je spremenil si preko noči in je začel zagovar- či jati svobodno trgovino med na- si rodi kot edino rešilno pot iz z< depresije. Ford je dospel v to ti mesto v svojem privatnem že- si lezniškem vozu. Kmalu po pri-! hodu v mesto se je Ford izjavil v nekako tako-le: "Po mojem j< mnenju se bo splošni položaj V med narodom nemudoma zbolj- U šal, ako upeljejo demokrati svo- s] bodno trgovino med narodi. Ta- v ko stoji zapisano v njih plat- 11 formi, in če demokrati to nare- 11 dijo, prinesejo ogromno korist j11 vsemu svetu. Ako se spremeni z današnji denarni sistem, ako se c upelje svobodna trgovina med j P narodi, tedaj dobijo narodi no- v vo upanje, optimizem, in pro- £ speriteta in sreča bo zavladala n Po vsem svetu. Jaz nisem na- j rodnjak. Jaz sem mednaroden i3 človek, in sem prepričan, da k mora sleherni dovolj zaslužiti, c najsibo kjerkoli, toliko, da se ^ pošteno preživi." Tako je go- n voril Ford včeraj, dočim je h pred tremi tedni z vso silo za- s govarjal visoki tarif in politiko s Hooverja. , 11 -o- I ^ Opera "Marta" Sijajno je bila vprizorjena v i • nedeljo večer krasna opera "Marta" po pevcih in pevkah sa- r dostojne "Zarje." Obširna dvo- ^ rana S. N. Doma je bila napol- ( njena. Pevci in pevke so podali j( svoje najboljše, bodisi v solo- j spevih kot v zborih. Izrazite so j, bile tudi kretnje igralcev, in ( kostumi so bili zelo pestri, odgo- * Varjajoč razmeram, ko so se vr- ? šili dogodki, katere opeva ope- ^ ta "Marta." Navzoče občinstvo g Je zelo patzno sledilo proizvajanju ? "opere" in nagradilo pevce in -Pevke z burnim ploskanjem. j -o--i 5000 mož v New Yorku i je dobilo delo s New York, 14. novembra. — j 1 Pri zadnjih volitvah so volivci ] New Yorka odobrili bondno iz- s dajo v svoti $30,000,000. Najmanj 5000 mož, ki so sedaj brez dela, bo v kratkem sprejetih na delo od mesta ali države. Delali bodo pri javnih delih. I Iščejo se Generalni konzulat Jugoslavije v New Yorku išče sledeče osebe: Ciril K. Leošovec, doma iz Istre, Mike Nova, ki je bival prej v Passaic, N. J., Silvester Pau-lin, stanujoč v Clevelandu, Iva-fia Prešern, rojena Tičar, prej stanujoče, v Yukon, Penna., Miha fuškar iz Gline, Andrej Ratajc te Ponikev, Alojzija Stanko, Matija Stavanja, ki je prej bival v &locton, Ala., Aleksander in Magdalena Toma, prej bivajoča v Kent, Ohio, Silvester Turk iz Gaberja pri; Ajdovščini in Anton j Zajc iz Velikega Mraševega, | °kr?,j Krško. Vsi navedeni naj Se zglasijo v njih lastnem intere-Su pri generalnem konzulatu Jugoslavije in naj naslovijo pisma: **oyai Jugoslav Consulate Genezi, 1819 Broadway, New York City. Malo potrpite! Mr. Louis Gliha, 9105 Union nam sporoča, da ne more ^ati vsakemu posebej pobotnico, ^r je daroval za Peter Simčiča. Kakor hitro se pa stvar uredi, ^°do pa vsa imena in vsote priučene v listu. Zanimive vesti iz življenja 1 naših ljudi po ameriških naselbinah Slovenski tednik "Obzor" v Milwaukee piše: "V zadnji šte- s vilki "Obzora" smo med sloven- £ skimi ameriškimi novicami poro- i 5ali, da je v Collinwoodu sloven- a ski pevski zbor "Jadran" vpri- ( zoril tridejansko opereto "Pri 1 treh mladenkah." Oba Cleveland- i ska dnevnika poročata o velikan-!; skem uspehu, ki ga je dosegla j t vprizoritev te prve operete, ki se ; i je je lotil omenjeni pevski zbor. ;1 Vprizoritev je bila pevsko in j < igralsko prvovrstna za diletant- j < ski oder, in dvorana je bila i vkljub razmeroma visokim ce- ' nam za današnje čase (vstopni- : na je bila po 50c, 75c in $1.00) ji nabito polna občinstva. Da je ' zbor mogel spraviti to delo na i cder se je moral pač obrniti za < podporo na razna društva in slovenske trgovce, ki so radi in brez 1 godrnjanja prispevali v ta ple- ' meniti namen. "Jadran" je obe- i lodanil imena 60 slovenskih dru- i štev, trgovcev in posameznikov, i ki so z oglasi ali na direkten na- : čin prispevali gmotno* da so se ' krili stroški. Z združenimi moč- : mi je šlo. Tako se danes Cleve- j land lahko ponaša, da je prva i slovenska naselbina, ki se ne straši stroškov in truda in ne današnjih slabih časov, da pokaže, kaj se da med delavci na kulturnem polju doseči, ako je srce in pogum na pravem mestu, in ako je v naselbini dovolj razumevanja za delo onih, ki se mučijo, da ne zaspi med nami vsa zmisel za kulturni in izobraževalni napredek. In pri nas? (V Milwaukee.) V zadnjih dveh tednih smo imeli dvoje prireditev. Obe ste bili prireditvi naših kulturnih društev, za kateri so se člani in članice pripravljali mesece in mesece, da jih s trudom in požr-tvcvanjem ter z velikimi stroški spravijo na oder. Tn kaj se je zgodilo? Obakrat ste šli obe društvi pošteno "v luknjo." Ker ste hoteli pokazati res nekaj izred-nejšega, lepšega, in boljšega, sta morali v zahvalo za ves trud, ki so ga imeli z vajami, poseči glo-;boko v žep še v svoji lastni izčr-:pani blagajni, da sta poplačali stroške. Ali ni to žalostno? -o- 1000 dijakov napadenih od policije v Varšavi Varšava, Poljska, 14. novembra. Kakih 1000 poljskih dijakov je priredilo včeraj ogromne proti-židovske izgrede. Nad sto židovskih trgovin v mestu je bilo napadenih in silna škoda povzročena. Policija je napadla dijake in jih mnogo ranila. 40 dijaikov je bilo aretiranih. Zginile so Neznano- kam so zginile ta teden tri mlade ženska. Ena je Leona Kaufmann, stara 20 let, 10111 Empire Ave. Zjutraj se je odpeljala z avtomobilom z do-. ma, popoldne je pa možu telefo-l nirala, da bo v eni uri doma. Po-jtem pa niso več slišali od nje. j To je bilo pretekli petek. Dru-. ga je 29 letna Mildred Gordan, . 2199 W. 6th St. V petek zju-. traj je šla z doma in se ni več ' vrnila. Tretja je 22 letna Alice c Gruss, 11291 Turner Ave., ki je zginila na enak način pretekle soboto. i Ameriško državljanstvo e Prihodnje zaslišanje za ame >, riško državljanstvo se vrši m i. zvezni sodniji v petek, 18. no i, vembra, dopoldne. Kakih 30( i- prosilcev pride na vrsto, me< njimi precej naših ljudi. Evropski dolgovi se mora-! jo revidirati, je mnenje ameriških trgovcev t New York, 14. novembra. Po- j sebna komisija, ki je bila se- g stavljena, da študira problem j mednarodnih dolgov, se je izja- t vila, da je potrebno, da se odre- c di nadaljni moratorij na dolgo- , ve in da se podvržejo vsi med- j, narodni dolgovi ponovni revizi- j. ji. Ta predlog so odobrili vodi- A telji 51 različnih organizacij, N med katerimi so kapitalistične, ] trgovske, farmarske in delavske x organizacije. Predlog se glasi, ^ i da naj kongres najprvo odredi , moratorij na> dolgove, da se na !, ta način narodom da dovolj ča-' j sa, da pridejo do sklepov, kaj £ I narediti z dolgovi v bodoče. Na j ta način, kot se danes vodijo j mednarodne finance, je nemogo- ( če iti naprej. Amerika bi mora- c la kolikor toliko popustiti na ] teh dolgovih in bi gotovo dobila j v zameno mnogo mednarodne tr- 3 govine, katero sedaj tako trp- j ko pogreša. Na ta način bi bilo £ odpravljeno polovico brezposel- j nesti, in sigurnost ameriških in- j teresov v evropskih podjetjih bi ( se podvojila. , --—;. < Policija v Chicagi je od- ] krila strašno najdbo i Chicago, 14/ novembra. Tu-kajšni policiji je nekdo sporo- ] čil, da je bil na praznem lotu na zapadni strani mesta pravkar: pokopan neki ugledni ;! meščan, j katerega so banditi ubili. Poli-1 cija je šla na lice mesta z lopatami in krampi. Kopali so po- : licisti globoko in ko so izkopali i nekako pet čevljev globoko jamo, so v resnici dobili mrtvaško rakev. Nervozno so dvignili ra-kev iz zemlje, odbili pokrov in | zagledali v ra^kvi — mrtvega psa, obdanega s cvetlicami in spomini. Policisti so "truplo" zopet zagrebli. Doggone it! "Mehka" konvencija V Clevelandu zborujejo te dni izdelovalci mehke pijače, in ne samo ameriški, pač pa so dospeli sem na konvencijo tudi izdelovalci iz drugih dežel. Iz Anglije je dospelo na primer 10 dele-igatov. Vseh delegatov skupaj je nad 5000. Uradna, konvenci-, ja bo otvorjena v sredo, ko bo župan Miller navzoč. Kot trdijo uradniki organizacije napravijo tovarnarji mehkih pijač 19,000,-000,000 steklenic sladki pijače [ ' vsako leto. Več kot 120,000 1ju- j 1 di je zaposljenih v tem podjet-! ju. Med drugimi delegati je tu-' di Mr. John Potokar, poznani 1 lastnik edine slovenske izdeloval-* nice pristnih mehkih pijač v mestu. Louis je stari ata Kdo ne pozna našega priljub-e ljenega Louisa špehka, ki zna ; postavljati fence, da držijo sto e let, in ki zna zaigrati polke in valčke, da vas ščiplje za ušesi! t_ No, vidite, ta Louis špehek je !_ imel sina Louisa, in sin Louis se je poročil s prijazno John Mandelnovo hčerko, in ta mladi par je zadnji petek dobil prija-i. zen obisk tetice štorklje, ki je £ zaenkrat prinesla zalo hčerko. ;e Mati in dete, vse je zdravo, naš e Louis je pa stari ata in bo novo-[0 rojenki lahko igral najlepše valčke, da bo mirno spavala in vzrastla v — izvrstno pevko. e- Community fond ia Prvi dan kampanje za Com-o- munity fond se je nabralo $570,-)0 043. Skupna svota, ki je po-jd trebna, znaša $4,250,000. Blossom družina je darovala $75,000 Roosevelt sprejme s Albany, New York, 14. novembra. Franklin Roosevelt* novo izvoljeni predsednik, je nocoj sprejel povabilo predsednika v Hooverja in brzojavno odgovo- g ril, da se bo sestal z njim, da n esebno in informalno prouči z g njim položaj, ki je bil ustvarjen, ^ ko sta Francija in Anglija od- « povedali plačilo dolga. Roose-' j velt pa je zraven pristavil, daj^. vprašanje, ki je nastalo radij}, Francozov, Angležev in drugih narodov, ki nečejo plačati dol- j gov, nalaga v prvi vrsti odgovor- a nost na rame onih, ki so sedaj ^ na vladi. Pripravljen pa je ta- j. koj priti v Washington. Hoover j. se pričakuje, da pride v Wash- j ington v sredo, in še ta teden se j bosta sešla Hoover in Roosevelt, r da začneta reševati pereče vpra- ^ šanje mednarodnih dolgov, še s nikdar prej se ni zgodilo, da bi ; predsednik poklical novo izvolje- z nega predsednika nasprotne po- j litične stranke na tako važno po- j svetovanje. Hoover je dobil , Rooseveltov telegram v Pratt, g Kansas, in je bil videti zelo za- ? dovoljen. Hoover je dobil mnogo brzojavov, v katerih se mu ; > daje priznanje, ker je povabil J Rcosevelta na posvetovanje v tako važni zadevi. ___o__|J Ruska vlada je odredila, da mora iz službe 25,000 < različnih uradnikov « ■"" * . ' , Mcskvai, 14. novembra. Ru- j1 ska vlada je začela s kampanjo, , katere namen je očistiti razne " urade od prevelikega števila uradnikov. Odredila je odpust ' kakih 25,000 do 30,000 uradni- j kov po deželi. Vlada trdi, da je preobilno število uradnikov o vi- ' ralo napredek dela in poslovanja. Dvanajst dni so dobili uradniki odloga, da odidejo iz svojih uradov. Kot trdi vlada, ^ jim bo raje preskrbela dela na kmetijah ali, pa v tovarnah. Ra- ; di te akcije pričakuje vlada, da se bo vladna zmožnost poslovanja mnogo zbolj šala, da bodo šli posli hitreje od rok in. da se bodo vladni stroški zelo znižali. Do 15. decembra morajo biti vsi i dotični uradniki izven svojih uradov. 5000 knjigovodij bo poslanih na državne farme v bliži- j ni Moskve, kjer bodo opravlja- i li hlapčevska dela. -o- i Predsedniški glasovi Washington, 14. novembra.! Volivna poročila manjkajo še iz; 9,518 volivnih okrajev Amerike. Dosedaj so glasovi kot sledi: Roosevelt 21,115,522, Hoover 14,900,713, Thomas 557,316. Up-shaw, suhač, 26,829, Harvey,: kandidat Liberty stranke, 21,-200, Foster komunist 15,410, in » Reynold kandidat socijalistične-I delavske stranke, 3,580. -o-- ' 24 premogarjev ubitih v rovu v Angliji London, 14. novembra. V premogovniku v Wigan, Lancashire, s je 900 čevljev globoko pod zemljo nastala danes razstrelba, ki ^ je ubila 24 premogarjev in štiri nadaljne premogar je še pogreša-jo. i Demokratska seja V sredo večer, 16. novembra, se vrši skupna seja slovenskega - moškega in ženskega demokrati-čnega kluba 32. varde. Seja se i- vrši pri Turku, 16011 Waterloo Road. Stvar je zelo važna. Pc ).' seji se vrši zabava. Sovjciti tožijo Anglijo, da se je hotela okoristiti z Zedinjenimi državami Moskva, 14. novembra. "Iz- j vestija," uradni organ boljševi- j j ške stranke v Rusiji, prinaša da-1 r nes obtežbo proti Angliji, ča- ^ sopis piše, da je angleška tajna j policija na delu, da ponaredi j "uradne dokaze," ki naj dožene-; jo, da je Joseph Stalin, dikta- v tor Rusije, dirigiral korakanje J ^ brezposelnih v Londonu in da j j hujskajo Rusi na revolucijo v j Indiji, časopis nadalje trdi, da | c s tem, ko je Anglija pred krat- c kim odpovedala trgovsko pogod-jv bo z Rusijo, da je na široko od-: 3 prla pot propagandi proti Rusi- j j ji. Nadalje se. dolži Anglijo, da U je slednja začela propagirati v^ Zedinjenih državah, da Ameri-: [ ka ne začne s pogajanji za boljši |j, sporazum med Ameriko in Rusi- j ( jo. Sovjetski organ absolutno ; t/ zanika, da bi se Rusija vmešava-1L lai v politiko proti Angliji alil( proti Zedinjenim državam, in navaja, da so to le želje angle- j ške vlade, ki se nahaja v hudih ; zadregah. , } t——7 ] Zdravnik se je žrtvoval ( za znanstvo < New York, 14. novembra. — < | Medicinska veda žaluje za novo 1 ! žrtvijo, ki je bila darovana na < j oltar znanstva. Gre se za 29 let j i starega zdravnika, dr. William 1 Brebnarja, v bakteriologičnem < j oddelku newyorške univerze, kij] je umrl v bolnici na posledicah, < ko ga je ugriznila opica. Opica 1 je ugriznila mladega zdravnika, I potem ko ji je vcepil bacile, ki 1 povzročajo otroško otrpnenost. : Kljub vsem poskusom medicin- , ske vede ga niso mogli ohraniti; pri življenju. j: _ Ranjka Mrs. Jerše Poročali smo včeraj, da je umrla Mary Jerše. Ranjka je bila doma iz Iga pri Ljubljani, in je bivala v Ameriki 26 let. Tu zapušča dve hčeri, Josephine in Jennie. Josephine je omožena Zakrajšak. Tu zapušča tudi eno sestro, v Willard, Wisconsin, pa i enega brata, v stari domovini pa i i brata in sestro. Ranjka je bila; članica sledečih društev: društva Srca Marije (staro), društva sv. Ane št. 4 S. D. Z., društva Mac- jcabees in Oltarnega društva sv. Vida. Pogreb se vrši v petek j zjutraj iz hiše žalosti na 6220 i Carl Ave. v cerkev sv. Vida ob '9. uri zjutraj pod vodstvom Fr. ; Zakrajšek. Iskreno sožalje pre- . i estali družini in sorodnikom! ' i Usoda brezposelnih John Henderson, brezposelni delavec, je dobil od dobrodelne družbe par novih čevljev. Se-' i veda, prvovrstni čevlji to niso, " toda bolje nekaj kot nič. Hen-1 derson stanuje na E. 105th St. in Superior Ave. Pa je slišal, da se dobi v Rocky River delo, in ker nima denarja, se je peš v odpravil tja. Dela ni dobil in i moral je zopet peš nazaj. Raz-- dalja med Rocky River in E. j 105th St. znaša nekako 18 milj. -1 Spotoma ga je dobil dež, in ves :i' premočen je prišel domov, čev-*i j lje je dal sušit, in medtem so 1- j popokali, da niso več za. rabo. I Dobrodelna družba pravi, da ne more vsak dan dajati novih čev-lljev brezposelnim, Henderson pa a, ven ne more s razbitimi čevlji. ;a Težko je danes, težko! i- Iz bolnice ;e Iz bolnišnice se je vrnila Mrs, >0 Mary Smolič, 1120 E. 71st St 'o Nahaja se sedaj na domu. Prijateljice jo lahko pridejo obiskat Nad 4000 ljudi na delu prvi 5 dan, ko se je otvorila dobrodelna akcija Cleveland, — Nad 4000 mož; lin žensk je šlo včeraj na delo, ko jb | je bil otvoritveni dan za Com- ® munity fond, ko se začnejo na-1 -s bi rati prispevki za brezposelne;^ in potrebne v Clevelandu. To r je štirinajsta enaka kampanja v v Clevelandu. Nabrati bo treba v j v dobrem tednu najmanj $4,- ^ 250,000, ker če se ne bo, brez- v poselni in potrebni ne vedo, kje s bodo dobivali živež in hrano. Ta I ! denar se razdeli med nekako 100 v dobrodelnih organizacij v Cle- r jvelandu, ki skrbijo za brezposel- j2 i ne. Lokalno kampanjo v Cleve-i-| landu podpira Narodna Relief x i Mobilization, k ate'ri načeljuje j1 i Newton D. Baker. Kampanja i :bo trajala deset dni. 80 odstot- 1 i kov nabranega denarja gre za odpomeč potrebnim družinam, i j za bolnišnice in sirotišnice, za j J i ubožne otroke, dočim se vporabi i ^ ostalih 20 odstotkov za vzgojo Ic značajev in v zdravstvene svr-he, da se tako vzdržuje morala ' naroda. Seveda Community fond jc ne bo zadostoval za vse potrebe, i1 Posebni davki, narodna pomoč, -davek na ga^solin in Rekonstruk- ' cijska finančna korporacija bo- £ do morali pomagati. Toda Cle- * veland vse te izvanredne pomo- ( či ni deležen, ako sam najprvo 1 ne spravi skupaj gotove svote, kot se zahteva, v Community fondu. Pričakuje se, da bodo brez-i poselni in potrebni v Clevelan- i ,du tekom prihodnjega leta po- ' trebovali najmanj $18,000,000.: j Za 35,000 družin bo treba skr- j i beti samo v tej zimi. Računa ; J se na tri cente stroškov na eno i ( jed za vsako osebo, in če raču-|' ; n;jlmo na 'pet Iljudi v družini, ; znese to $15,750 na dan samo za ! i jestvine. Na mesec znese to | ( $472,500, ali skoro pol milijona ( : dolarjev. V tem ni vključena ■ razsvetljava, kurjava, obleka ali . stanovanje. Vsa energija, Cle-1 velanda se mora potruditi, da se ; i nabere potrebni denar. Cleve-1 i land ne more pripustiti, da bi t > ljudje stradali. L j--O----- 1 Roosevelt se je zavaroval ! za $500,000 New York, 14. novembra. —! Danes je bila podpisana zavaro-valninska polica v svoti $500,- j 000, ki se izplačajo v slučaju j j smrti novo izvoljenega predsed-^ nika. Toda družina po smrti j Roosevelta ne bo dobila tega de-1 narja, pač pa sanatorij za po- \ habljene ljudi v Warm Springs, Georgia, kjer se bodo siromašni pohabljenci lahko zastonj zdra-i vili na račun te police, e - Vojska med zvezdami ), Kdor bo jutri zjutraj zgodaj i- vstal bo videl nenavadno nebesno t. prikazen, ko uprizorijo meteor iti 1, ogromen umetalni ogenj na ne >, bu. Najbolje se bo videlo proti :š vzhodni strani in sicer med 5. ni in 6.uro zjutraj. Ta nebesna s- vojska se vrši sicer vsako leto, toda najbolj vidna je vsakih 33 j. let, ko pride Tempelnov komet ;s okoli svojega 1,800,000,000 milj i dolgega potovanja. >0! Dobri prešiči | Mr. Martin Skuly, 5034 War- ner Road, Garfield Heights, ima V " j cele črede najfinejših, tolstih in i zanesljivih prascev, katere pro- ^ ; ds ja sedaj po najnižjih cenah. j To so zanesljive živali, katere dobite po najnižji ceni. Mr. H' Skulya priporočamo rojakom. >t. "i- Kitajci začnejo svoje nove it. leto v februarju. Zavarovalnina proti brezposelnosti bo najbrž upe-ljana v državi Ohio Columbus, Ohio, 14. novembra. Državna komisija, ki je študirala, problem brezposelnosti, je podala te dni governerju White svoje priporočilo, v katerem se zahteva, da se uvede zavarovalnina proti brezposelnosti v državi. Governer White, demokrat, je pripravljen ttako zavarovalnino priporočiti državni posta, voda j i v posebni poslanici. Posta voda j a se zbere prvi teden v januarju mesecu. Med drugimi postavodajalci bo tedaj navzoč tudi novoizvoljeni Mr. Wm. M. Boič-Boyd, ki se zelo poteguje za upeljavo zavarovalnine proti brezposelnosti. Governer White je lansko leto nasvetoval državni posta.vodaji, da se imenuje enaka komisija, in postavodaja jo je tudi v resnici imenovala. Komisija je svoje poročilo governerju izrazila v kratkem sledeče: "Ker vemo, da se pripeti gospodarska kriza vsakih deset let, in ker vemo, da davkoplačevalci, delodajalci in delavci nikdar niso pripravljeni na enake krize, da se zavarujejo za brezposelnost, ki prizadene vse enako, delavce in delodajalce, tedaj priporočamo governerju, da se upelje v državi Ohio zavarovalnina proti brezposelnosti." —---o- Angleški dolg London, 14. novembra. Pre-gled dolga, ki ga dolguje Anglb ja Ameriki je sledeč: 15. decem-I bra mora plačati Anglija Ameriki $95,500,000, in sicer $30,-! 000,000 na račun dolga, ostalo so pa obresti. Skupni angleški dolg je znašal o-b zaključku lanskega leta $4,600,000,000. Od I tega so Angleži plačali $202,-000,000 na glavnico, $1,149,-000,000 pa za obresti. Angleži i so doslej skupaj plačali Ameri-| ki $1,351,000,000. -o- Mora voziti premog potom zrakoplovov Washington, 14. novembra.— ; Bascom Slemp, bivši privatni tajnik predsednika Coolidga, je !stavil z nekim demokratom, da bo Hoover zvoljen. In stavil je, da če bo Hoover poražen, da pripelje z zrakoplovom eno tono j premoga iz Camdena, New Jer-! sey, v Washington. Slemp je te dni pripeljal premog v Washington veselemu demokratu. -o- • I Radio program ; Pol ure slovenskega radio pro-. grama preteklo nedeljo je bil vesel dogodek v naselbini. Mr. Cha.rles Zorman, vodja progra-ima, je s svojim orkestrom za-j I igral štiri jako mične komade, v prepletene z ljubkimi slovenski-j | mi napevi, kot "Triglavski spomini," "Slovenski biseri" in ona j! lepa "En starček je bil." Zaključek je tvoril krepki "Holz-^ backermarch." Josephine Lau-sche-Welf in Mary Udovich sta > pa zapeli Zor ma novo pesem "Te-t bi," katero je uglasbil dr. Lau-j'Sche, potem "Domače pesmice" in "židana marela." Orkester dr. Lauscheta je imenitno sprem-jljal petje. Lepa hvala vsem tr-'- govcem, ki so omogočili program. Jj Velik ogenj V prostorih O. D. Summers ^ j Dry Cleaning Co. na. 6220 Car-negie Ave, je nastal v nedeljo r velik ogenj, ki je povzročil $25,-000 škode. Dvanajst ognjegas-nih kompanij je končno ogenj 'o omejilo. Kako je nastal ogenj, je nemogoče povedati. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6X17 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 269, Tue., Nov. 15th, 1932 Času primerne Mogoče bo pa Roosevelt vsaj toliko naredil, da bo vsak delavec imel vsaj dva kosa kruha na dan, namesto dveh piščancev, katere je Hoover obljubil. * * * Herbert Hoover izjavlja, da je vesel, ker je razrešen predsedniških dolžnosti. 1 bet your sweet life, da ni toliko vesel, kot je pa vesel ameriški narod, da se ga je znebil. . ❖ J,'c In sedaj, ko Hoover ne bo več predsednik, bo imel več časa, pa gre lahko iskat oni vogal, za katerim se po njegovem mnenju skriva prosperiteta. "Trava bo rastla po mestnih ulicah, ako ne bom jaz izvoljen," je dejal Herbert Hoover pred enim tednom. In včeraj smo videli tri slovenske farmarje iz Geneve, ki so prišli v Cleveland po svežo travo. Pa so se prazni vrnili domov. In ker smo že pri farmarjih, naj povemo, da smo včeraj slišali o nekem farmarju, ki je ponudil oblastem svojo farmo za sirotišnico, tako da se mu ne bo treba seliti. Montagu Norman, glavar Bank of England, največje banke na svetu, je izjavil, da nikomur niso znana zdravila za depresijo. Hm, samo pravega zdravnika je treba, ki zna zdravila predpisati. * * * Neka korespondenčna šola je ponudila zločincem v raznih ječah prost pouk o pisanju. Saj smo vedno trdili, da ni dovolj pisateljev v ječah. s;e In ravno ob času, ko so ljudje skoro prenehali verovati v peklo, se je pojavila med nami depresija. »Ji ❖ Današnja depresija je povzročila tudi to, da imajo naše bratske Jednote več bolnikov, zdravniki manj pacijentov, pogrebniki pa so brezposelni Kot se poroča, je Moskva prispevala pol milijona dolarjev za komunistično predsedniško kampanjo v Ameriki. Komunisti so dobili 20,000 glasov, torej velja vsak komunistični glas $25.00. * * * Roosevelt je dobil 24,000,000 glasov, in če bi demokratsko stranko veljal vsak glas $25.00, bi bila depresija odpravljena. Iz Akrona se poroča, da so komunisti predložili mestni zbornici sledeče zahteve: $15.00 na teden za vsakega brezposelnega, prosto najemnino, prosto hrano, zavarovalnino zoper brezposelnost, pokojnino, nič dela in kontrola dobrodelnih družb . . . Upamo, da imajo že avtomobile, šoferje in hišne sluge. j;: * Neki francoski filozof trdi, da se je človek na zemlji zavedel greha šele pred 5,000 leti. In če bo ta depresija še kaj trajala, bomo tudi na grehe pozabili od slabosti, ker ne bomo mogli več se zavedati. Hoover je ponudil Rooseveltu svojo pomoč pri vladi. Oj strela božja! Kaj se ga v resnici ne bomo mogli znebiti! :Jc * Neki Novači iz Clevelanda poroča, da mu je bilo ukradenih $550.00 iz žepa, ko se je nahajal na neki seji komunistov. Nismo vedeli, da imajo komunisti toliko denarja. :!: :\i V Kentucky imajo postavo, k ipravi, da se morajo glasovi šele drugi dan po volitvah šteti. Ljudje se morajo namreč strezniti. bomo cenili, ker bo v korist pri naši delavski borbi za zboljšanje naših delavskih razmer. Ameriška Domovina je v naši naselbini zelo poznana in razširjena, zato upamo, da dobimo za prihodnjo prireditev zopet malo prostora v listu, kar nam bo gotovo * pomagalo do po vol j nega uspeha. Hvala našim slovenskim trgovcem in obrtnikom za poset in naklonjenost, da smo v teh slabih časih dosegli tak lep uspeh. Posebno presenečenje je bil slovenski politični govor, ki se je manda prvič slišal v naši na,sel-bini. Pevski zbor iz Newburga nam je pa zapel krasne slovenske pesmi, želimo, da bi ga imeli priliko slišati še večkrat. Tudi naši bratje Čehi niso bili izostali, tako da je bila prireditev vse skozi lep uspeh. Na prihodnjo prireditev vabimo tudi Jakata, da se nasrka svežega zraka in da bo katero povedal. Torej še enkrat hvala našemu dnevniku Ameriški Domovini za naklonjenost in pozdrav vsem či-tateljem. Philip Furlan, tajnik pol. kluba. Cleveland (Newburg), O.— že od pomladi se pevci in pevke pri cerkvenem zboru Slovenija fare sv. Lovrenca, pod spretnim vodstvom našega pesnika g. Ivan Zormana pridno vadijo za koncert, katerega priredijo 20. novembra v S. N. Domu na 80. cesti. Vsi vemo, da so delavske razmere v naši naselbini silno slabe, ker je večina naših ljudi zaposlenih po jeklarnah in te ja-ko slabo obratujejo. Zato naše društvo zadnjih par let ni na-pravljalo nobenih prireditev. Vsem je znano, da cerkveni zbor skrbi za lepo petje v cerkvi in nas slišite peti le nabožne pesmi, zato smo sklenili, da priredimo koncert, da slišite tudi naše krasne narodne pesmi. Ker imamo precej stroškov na koru, smo se odločili za ta koncert in upamo, da se farani in tudi drugi v čim večjem številu udeležijo in s tem pokažejo svoje priznanje pevcem. Kajti največje veselje pevca je, ako s svojo pesmijo ljudi razveseli. Vsled slabih razmer bodo vstopnice samo po 40 centov. Po koncertu se pa še malo •zavrtimo in potem odidemo na svoje domove zadovoljni užitka, ki ga nam more dati le lepa slovenska pesem in prepričani, da smo storili tudi dobro delo in dali novega poguma našemu cerkvenemu zboru. Torej na svidenje v nedeljo pri slovenskem koncertu v S. N. Domu. Joseph Smrdel, predsednik. KONCERT "SLOVENIJE >> O našem pevskem društvu "Sloveniji," ki oskrbuje petje v cerkvi sv. Lovrenca, se ne čuje mnogo. Leto za letom vrši svoje pevsko poslanstvo požrtvovalno in nevtrudno in ne išče svetne hvale. Vendar pa se zaveda, da kot slovenski zbor ima tudi zunaj cerkve nalogo oznanjati in razodevati lepoto slovenske pesmi. Zato od časa do časa pomaga s svojim petjem povzdigniti to ali ono slovensko slavje. V nedeljo večer dne 20. novembra pa bodo ppvQi. in ppvke "Slovenije" pokazali svoje pevske zmožnosti v samostojnem koncertu in sicer v Slovenskem Narcdhem Domu na 80. cesti. Pevskih prireditev je med nami vedno dovolj, in to je prav. Saj imarno vsi slovenski pevci važno kulturno nalogo. S pomočjo naše pesmi, ki je poleg milozvočne-ga slovenskega jezika naša najdražja svetinja, pomagamo buditi slovensko zavest, graditi slovensko skupnost in vzbujati slovenski ponos. Program, ki ga pripravlja "Slovenija" z Ivanom Zormanom na čelu, bo tako pester, da bo gotovo za vsakega poslušalca nekaj. Poleg skrbno izbranih zborovskih točk, bomo slišali tudi Euclid, O—Sedaj, po volitvah, mi prihajajo na misel besede; Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Tako nekako se je zgodilo milosti j ivemu gospodu Hoover ju. S kakršno mero je sejal, s tako mu je bilo z obrestmi povrnjeno na volivni dan. Se vidi, d? se je narod oprijel priložnosti otresti se tirana z obema rokama. In otresel se ga je — hvala Bogu, Hooverju pa naj bo lahka ameriška žemljica. Še ene stvar mi je na srcu in ki bi rada, da vsak ve o tem, to je prireditev skupnih društev fare sv. Kristine, ki se bo vršila v sredo pred Zahvalnim dnem in še na Zahvalni dan. Nič ne bom povedala kaj bo in kako bo, samo toliko rečem, da kaj tekega še ni bilo. Le toliko opozarjam gospodinje, da ne bodo jamrale, kje bodo dobile kokoši za takrat. Le kar k nam pridite na našo prireditev. Dobile jih boste tako poceni, da boste kar zijale začudenj«. Pa še plesale boste lahko povrhu, če vas bodo pete srbele. Toliko za danes. Natančnejše pojasnilo dobite pozneje. Najlepše pozdrave vsem čitateljem in čitateljicam Ameriške Domovine, Jakatu pa medveda. Članica publ. odbora. Maple Heights, O.—Zahvaljujem se uredniku tega lista za priobčitev mojega dopis? za pri-| reditev našega novo ustanovlje- I nega političnega kluba. Imeli : smo uspeh, kakršnega nismo pričakovali v teh mizernih delavskih \ razmerah. Upam, da nam bo šlo ; uredništvo Ameriške Domovine j tudi v prihodnje na roko. Uslugo več lepih solospevov. Seveda nas vse skupaj lomi tetka depresija, ki je že toliko časa pri nas v posetih, da se je močno postarala. Vendar pa bo vstopnina h koncertu tako malenkostna, namreč 40 centov, da vam ta problem ne bo delal prevelike preglavice. Pevci in pevke "Slovenije" se bodo na moč prizadevali, da vam bodo dali užitka ne za 40 centov, marveč za 40 dolarjev. Pričakujemo mnogoštevilne udeležbe zlasti od faranov sv. Lovrenca. Z veliko udeležbo boste dokazali, da cenite idealni, velikodušni trud pevcev in pevk za faro. Tako jim boste vlili novega poguma in veselja za nadaljnje delo. Pa tudi vsi drugi ljubitelji slovenske pesmi ste prijazno vabljeni. Kdor se udeležuje naših pevskih koncertov, je podpornik in zaščitnik slovenskega kulturnega dela. Edina nagrada, ki jo slovenski pevci pričakujejo in s katero se tudi popolnoma zadovoljijo, je ta, da se rojaki zanimajo zanje in jih pridejo poslušat. Zatorej, čim več vas bo, tem bolj bomo veseli, tem bolj vam bomo hvaležni. Odbornik "Slovenije." DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMI SLOVENCI Piše J. J. Oman Prišel sem toraj k sv. Lovrencu 1. septembra, leta 1915 (in ne leta 1911, kakor je črkostavec zadnjič zapisal). Zelo nerad sem šel, toda, pomagala ni nobena žavba. Pokorščina, katero sem prisegel svojemu škofu, mi je velela tako. Vrhu tega sem bil pa tudi prepričan, da se bomo s farani sv. Lovrenca konečno privadili eden drugemu. Zato sem sklenil poprijeti se dela in z božjo pomočjo ustrajati, pa naj pride kar hoče. "Bodi pravi duhovni oče tem ljudem." Te besede mojega nadpastirja so mi bile večkrat v bodrilo zlasti od začetka, ko sem moral tu pa tam kako neprijetno slišati. Toda povrnimo se nazaj k prihodu. Domotožje, ki me je prvi hip obšlo, me je kmalu popustilo. Saj ni bilo časa za kako nandalj-no sentimetalno premišljanje. Okoli mene so ležale knjige in drugo, vse navskriž, po stoleh, po mizah in po tleh. šel sem po sobah, da dobim nekoliko pojma, kam poj de to, kam ono. Pohištvo v župnišču je bilo po večini slabše vrste, tu pa tam tudi staro, toda to me ni brigalo. Glavna skrb je bila, da napravim malo reda med mojimi knjigami, kajti — pomislite — na istem stolu sta počivala sv. Tomaž pa Kari Marx. Bil sem tako zaposlen, ko pozvoni pri vratih in notri stopi Anton Gliha, takratni cerkveni odbornik. Prav vesel sem ga bil in takoj sem ga začel izpraševati glede nedeljskega reda in drugih zadev. Ko je Tone zapustil hišo, sva bila že precej poznana kakor tudi prijatelja, in to sva ostala do danes. Drugi steber cerkve sv. Lovrenca, katerega sem tudi kmalu spoznal, je bil Anton Glo-bokar. Tudi oij jo še danes med nami in se ne spominjam, da, bi bilo naše prijateljstvo skozi sedemnajst let le enkrat za en dan pretrgano. če je'človek kar hipno vržen v nove razmere, če mu je brez vsakega vodja, ki bi ga upeljal v novo gospodarstvo, prijeti za obširno podjetje, kakor je cerkev in šola in vse drugo kar gre s temi, mora biti vsakemu umevno, da je treba skrajne previdnosti in vzame tako podvzetje Čas in skrb. Tudi meni je vzelo mnogo brskanja po cerkvenih zapisnikih, mnogo povpraševanja sem in tja, predno sem imel vsaj nekoliko pogleda v resničen položaj fare. župnija, sv. Lovrenca j,e bila še primeroma mlada. Father Kerže jo je organiziral in začel z božjo službo meseca decembra, leta 1901. Rev. Francis L. Kerže je bil dober organizator in je začel pravilno, s šolo in cerkvijo naenkrat. On je vedel, da ima cerkev obstanek le tedaj, ako bo imela mladino. Father Kerže je bil tudi izvrsten gospodar. Videl je, da ima fara sv. Lovrenca bodočnost. Zato je pri prvi priliki nakupil še več zemljišča. S tem se je pa nekaterim kratkovidnim faranom tako zameril, da. mu konečno ni kazalo več ostati na mestu. Dobil si je dobrega naslednika, Rev. Joseph Lavriča, sam pa je odšel v Marble Head, Ohio odkoder se je čez nekaj časa podal daleč na zapad in od tedaj je vsa zgodovina glede Father Keržeta prekinjena in molči. Kje je sedaj, ali je živ, ali mrtev? Kolikor je meni znano, nihče ne ve kaj gotovega. Farani župnije sv. Lovrenca imajo vzrok, da se ga spominjajo v hvaležni molitvi, ter s prošnjo pri Bogu, da ga vodi po varni poti proti kraju, kjer bo veselo snidenje večno in kjer bo nesebično in dobro delo storjeno v korist neumrjočih duš, prejelo hvaležno priznanje in plačilo. Rev. Joseph Lavrič je prišel k sv. Lovrencu neposredno iz In-dianapolisa, Indiana, kamor je nekaj let poprej e prišel iz starega kraja že kot duhovnik. Neka ko meseca augusta, leta 1909, je Father Lavrič nastopil svojo službo, katero je zvesto odpravljal do svoje smrti, 25. julija, 1915. Bil izredno dober govornik in skrben v gospodarstvu. S pomočjo dobrih faranov je povečal šolo s tem, da je kupil za se stre.hišo, njih dosedajni prostor v šolskem poslopju pa prevredil za šolo. Leta 1912 je začel tudi z gradbo novega župnišča. Staro župnišče je bilo nerabno. Hiša je bila stara, gnila in ljuknjasta, da je pihal veter svoje žalostne pesmi skozi. Bil je tudi premajhen in temeljita poprava in pre-vredba bi bila stala skoraj tisto kot novo žtipnišČč'. Father Lavriču sem še danes zelo hvaležen, da je podvzel in dovršil to težko delo. Graditi župnišče je najtežja zadeva v fa-ri; zavist tako hitro ?ačne igrati svojo vlogo pri tem. Zlasti je bilo tako delo težavno med Slovenci, med katerimi so nasprotniki cerkve, slovenski Janičarji, neprestano delali in izrabljali vsako mogočo priliko, da so ščuvali ljudstvo proti duhovniku. Menim pa, da je bilo pri sv. Lovrencu glede tega lažje, ker se dobri farani niso nikdar preveč ozirali na odpadle hujskače. Father Lavrič ni dolgo užival sed svojega truda. Dve leti potem, ko je bilo novo stanovanje zgotcvljeno, ga je Bog poklical v večna bivališča, o katerih nam govori Zveličar, da so pripravljena za nas tam gori nad zvezdami. Veliko njegovih farenov je do danes že tudi odšlo za njim. Ostali pa%,naj se dnevno spominjajo svojega dobrega pokojnega župnika v molitvah. Ni mi vzelo dolgo, da sem sprevidel kako veliko delo me še čaka. Rekel sem, da je bila fare. sv. Lovrenca še mlada. Potrebovala je še marsikaj. Cerkev in šola sta bili v enem poslopju. Šolske sobe so bile temne, majhne in neprivlačne. Cerkev je bila v drugem nadstropju in istotako veliko premajhna za hitro nara-ščujočo župnijo. Trebalo je tukaj več velikih poprav in pre-vredb za primerno šolo in zadostno cerkev. Bal sem se pa vsega tega, ker sem poznal slovensko konservativnost. Kar enkrat imajo, to na dajo radi iz rok. Kar enkrat postavijo, tega ne predelujejo zlepa. Vse imajo naj reje po starem. Nihče naj mi tega ne zameri. Konservativnost ni vselej napaka. Slovenski konservativnosti se imamo zahvaliti, da Slovenci V času reformacije niso drveli v protestantizem za drugimi narodi. Poleg tega pišem te spomine objektivno in morem podati pravo sliko Slovencev v Clevelandu in ne kaj namišljenega. Konečno pa, dragi Slovenci, vi imate vsa- co leto 365 dni in vsako četrto eto še enega povrhu, v katerih kritizirate nas duhovnike, to se pravi, poveste vse, kar veste, do-Dro in slabo o nas. Tista vaša dičev. In da se je Mr. Chapmanu . ves ta trud izplačal, naj bo pove- 2 dano, da je bila prodana ena sa-x rna suknja iz kož chinehille" v 3 New Yorku za $30,000. Dalje se pridobiva koža za ko-a žuhovino od ovac, koz, psov, mačk i itd. "Tone, kar pusti!" Spet ga je pobožala. Tedaj je odšel Tone na prag in si mislil: "Z materjo ni nič. Bom moral že sam obračunati z Mino." Med tem je dejala Mina učitelju: "Ali je bila to svoboda ali nesramnost ?" "Predrznost, drznost, če hočete, nagajivost — v vsem pa mladost." "Milo presojate." "Ali je bil vaš učitelj, moj prednik, tako strog?" "Dober je bil, a tudi strog. Na noben način ni mogel prenesti predrznosti in nagajivo-sti. Zelo dober učitelj je bil." Novak je prikimal in dejal: "Vem; izvrsten učitelj je bil. Zelo trpi, ker so ga pregnali iz šole." "Saj ste mu pustili stanovanje v šoli?" "Razen ene sobe zase. Več ne potrebujem. Kaj bi z velikim stanovanjem? Še pohištva nimam toliko." "Niste iz bogate hiše?" "Nikakor, gospodična. Še noben bogataš ni bil učitelj. Prej gre kamela skozi uho ši-vanke ko bogataš v ljudsko šolo. Pa je veliko učiteljev, ki so imeli dovolj v glavi za visokošolski študij, pa premalo v očetovi mošnji. Jaz, kot najmlajši od šesterih otrok vdove, sem se izšolal za učitelja iz tega, kar si je mogla pritrgati moja mati, ki je bila postrež-nica, in iz tega, kar sta mogla prispevati starejša dva brata od svojega rudarskega in mizarskega zaslužka." "To je vse zelo hvalevredno," je dejala Mina. "To pa! —■ A da govorimo spet o vašem starem učitelju, ki ga tako spoštujete — zadnjič me je prosil naj mu vendar dovolim, da še kako urico poučuje v šoli. — Zgodbe sv. pisma. — Koj sem bil zadovoljen, saj — nebo je visoko, nad-1 zornik daleč, prosta ura pa ta-• ko krasna! Lepo jutro je bi-i lo. Sedel sem na vrtu, da bi ; popravljal naloge. Pa nisem : dolgo popravljal. Moral sem - poslušati starčka. Pa me je > videl in ga torej nisem na skri-i vaj poslušal. Tudi on me več-; krat posluša, ko poučujem. Ah, > kako lepo je bilo! Govoril je ; o egiptovskem Jožefu, ko so ga ) bratje prodali. Kako je to sta-: ri mož podajal! Ne ko kate- i hetje — ko pesnik je bil, ko kak prerok! Kako je opisoval gorje prodanega dečka, ko odhaja karavana, kako izginjajo domači hribi in kako deček hre-peneč izteza roke tja, kjer je šotor starega očeta. Živo, lepo, ganljivo je bilo. In potem, ko se je prvikrat znočilo, kako so se blesteli odsevi taboriščnega ognja po samotni puščavi. Mrzlo je pihal veter v pustinji, mrki trgovec s sužnji je prišel še enkrat, pretipal ude svoje nove robe in preračunaval, ali si bo z njim pridobil sto srebrnikov. Pa se je ujetnik bridko spomnil, da zdaj ni več človek, da je ko domače živinče, blago, ki ga kupiš in spet prodaš. Domovine ni več, očeta ni več, vse je tuje in mrzlo. Le luna na nebu je še zmeraj ista, le ona pozna njegovo bolest in obseva tudi srebrne solze njegovega starega očeta. — Glejte, gospodična, ko je takole govoril stari mož, so se mi zares orosile oči in otrokom bržčas tudi. Ni me sram priznati. Menim, da noben pouk ne more biti boljši, vsaj ne te vrste, da bi človeku tako segel v srce." "Izvrsten učitelj je bil," je dejala Mina. "Človek bi dejal, da morajo priti iz stare šole takega moža samo prav dobri ljudje." Mina je zavzdihnila: "Tako bi človek menil, res!" Novak je nadaljeval: "Potem sem staremu možu iz srca čestital. Dobro mu je delo in prosil me je, naj mu še večkrat prepustim kako urico, Jcar sem mu rad obljubil. 'A računstva nikar,' je smehljaje se dodal starček, 'zakaj takih čudovitih nalog, kot je bila ona o brivcu, ki ste jo vi zadnjič nastavili, ne bi mogel dati.' Pa je koj skromno pripomnil: 'Take naloge so dobre, naše v stari šoli niso bile uporabne za življenje.' " Mini je bilo prijetno pri tem razgovoru. "Ali bi mi hoteli povedati, kakšna je bila tista naloga o brivcu ?" "Ha," se je zasmejal učitelj, "to sem si sam sestavil. Torej če vas zanima, takole je bilo: Neki človek v mestu si je mislil: Če hočem biti pravi me-. stni gospod, se moram vsak dan i obriti. Pa je šel vsak dan k s brivcu. Za pot tja in za pot nazaj je porabil 10 minut. Če je dotični človek hodil od dvaj-, setega do sedemdesetega leta ; takole k brivcu in če računamo i delavnik po deset ur, koliko de-• lovnega časa je potratil mož za ■ brivca?" "Devet sto dni ali približno poltretje leto," je zadonelo iz kota. "Lej ga zlomka že spet je tu!" je osupnil Novak. "Kje pa si?" je rezko vprašala Mina. "Za omaro! Saj ti tako ne bi rešila naloge, pa sem ti jo kar jaz povedal!" Mina je vstala in se približala omari. Pa je bilo okno odprto — in je bila brez moči. Počasi se je povrnila k mizi. "Gospodična," je nekam klavrno vprašal Novak, "ali menite, da je postal vaš brat v tej kratki dobi, odkar sem jaz tu, bolj divji — ali kakor pravite vi — bolj nesramen?" "Saj je bil zmeraj tak ali vsaj predrzen. Zdaj rad hodi v šolo in menim, da je pazljiv, to je pa tudi nekaj vredno." "Le malo potrpljenja, gospodična." Ko je Tone spet sjcočil skozi okno, bi bil skoraj treščil v mater, ki je nesla vrč kave v senčnico. Prestrašila se je, mu rekla, da je divjak in mu za-ukazala, da sporoči gospodu Novaku in Mini, naj prideta na kavo. "Oh," je odvrnil Tone, "ta dva se gresta šolo; najprej sta imela zgodbe, zdaj pa računata, še malo, pa bosta kaj zapela." "To stori, kar sem ti naročila," ga je opozorila mati. Tedaj je pristopil Tone k odprtemu oknu in za vpil v sobo: "Mina, nikoli se ne daj obriti; boš izgubila poltretje leto svojega življenja. Od danes naprej si bom pustil brado rasti pa tudi lase ko Samson. Prosim, kava čaka v senčnici! Mati vaju pričakujejo!" Iz previdnosti je nato sklenil Tone, da jo popiha z doma. * Bil je krasen dan konec junija. Lipe so cvetele, tisočero čebel je brenčalo krog njih, vrt je bil v najbujnejšem cvetju. Dehtele so potonike, orlice, lilije, rdeči nageljni in nekaj vrtnic. Hlapci in dekle so pospravljali seno. Po košnji je nastal v vasi majhen odmor, dokler niso prišli vroči delavniki žetve. Boštjanka je plaho in boječe sedela za svojo mizo. Menila je, da .je omejena in se je zmeraj bala, da ne bi zinila kako neumno. Pa je vpričo tujih ljudi zmeraj molčala. Toda Novak je začel govoriti o gospodarstvu in tedaj se je razžive-la in prijazno odgovarjala. Novaku je bilo domače v mali družbi. Pa je pokukala glava mladega fanta čez ograjo. "Kava? Jaz bi tudi — ojej, 1 novi učenik!" i Glava je izginila. To je bil Lojze, ki je prišel pijan do- r mov. Mina je od sramu temno zardela. Novak, ki je vedel, kako je z Lojzetom, se je delal, * ko da ni ničesar opazil. r Preden je odšel, mu je rekla Mina, ki je imela od jeze vse solzne oči: J "To je bil moj brat Lojze — r eden iz dobre, stare šole. Strašilo je!" * "Gospodična," je milo dejal r učitelj, "vsaka družina ima s svoj križ. Tudi jaz imam brata, ki se je izgubil, čeprav smo k mu vsi pomagali na noge. Upaj- S mo, da bo tudi Lojze še prišel c k pameti." v Mina je obupno zmajala z glavo. Toplo ji je stisnil roko in odšel. In čudno: oba mlada človeka, ki sta se pravkar spoznala, sta prijazno mislila drug o drugem, sta celo rada in s hvaležnostjo mislila drug na drugega. 5" C Boštjanova Mina je sklenila, da bo sama prevzela vso skrb in £ težo za družino. Mati je bila . že stara, stara dosti več, kot so štela njena leta. Dolga leta vdovstva, veliko dela in skr- v bi, malo počitka in skoraj nič v veselja — to podvoji in potro-ji leta ženske, ki mora kaj takega vzeti nase. Jože se ni nikoli vmešaval v družinske za- r de ve in se je brigal le za go- 1. spodarstvo. g Tako je prešla vsa skrb za j družino v Minine roke. Spet j je imela Mina resen razgovor I z materjo. Povabila je tudi Jo- J žeta na posvet. Pa je dejala c Mina: c "Resne stvari se godijo krog i nas, tako ne gre več dalje, tako Lojze ne bo več delal. To se mora predrugačiti!" Jože je povesil glavo in je ( molčal. Mati je tožila: 1 "Saj sem Lojzeta že tolikrat " prosila — pa on me ne sluša — kaj pa naj počnem? Ni- " mam moči nad njim. Mlad in močan je, jaz pa sem stara *in s slaba." ] Mina je rekla: "Zatorej ga mora vladati kdo drugi!" "Le kdo?" "Jaz! A za to moram imeti f pooblastilo. In to pooblastilo j mi morate dati vi, mati!" Jože je vstal. Razburjen je ( bil, njegove oči so se nekam , zastrmele in dejal je: "To so družinske zadeve — jaz bom —" "Ne, Jože, prosim te, ostani; naš najboljši prijatelj si, tvojega sveta smo potrebni." "Kakšno pooblastila pa?" je vprašala mati. "Pooblastilo, da morem v vašem imenu razpolagati z vso premičnino in nepremičnino. Če bom imela to pooblastilo, bom imela tudi oblast nad Lojzetom. Potem ga bom držala in ugnala. Ali je res, Jože?" "To je stvar gospodinje." "Ali se sme tako nadaljevati, Jože?" "Ne!" "Torej! če ti ni ta moj predlog všeč, pa nam svetuj kaj boljšega !" Jože je molče skoipizgnil z rameni. "Ali meniš, Jože, da bi mogla tako pooblastilo zlorabljati in zase več vzeti, kot mi pritiče?" "Ti bi zase še manj vzela ko za druge." "Torej! Zakaj pa ne soglašaš z mojim predlogom?" "Ker me nič ne briga," je mrko dejal Jože; "to je stvar gospodinje." In je odšel. Mati je strmela predse. "Lojze je najstarejši! Kgj bo rekel če bom vse tebi prepisala?" "Vseeno je, kaj ]po rekel. On nima besede. Poglavitno je, da je v hiši red." "Ne morem. In tudi nočem!" je dejala mati. "No, potem jpa IJodS, kakor« Bog hoče! A tedaj pustite, mati, da grem mirno iz hiše. Saj ste tudi tedaj živeli brez mene, , ko sem bila v šoli. Si bom že kaj poiskala zunaj v svetu." I "Stran pojdeš?' je zaječala . mati. "Da," je mrko odvrnila Mina. , "Ne morem križem rok gledati, , kako Lojze sramoti in ugonablja naš dom." >K , Istega dne zvečer pa je mati Obljubila Mini, da bo jUgod; v najem, 5 sob, ali štiri so-3 be. Vse ugodnosti. Rent je zelo nizek. Nahaja se na 1099 E. 3 64th St. Ključ se dobi na 6614 1 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 4979. (Nov. 15. 17. 19.) Mlado dekle " iz višje šole želi dobiti delo v ' kaki trgovini ali hišna opravila. Pozve se na 1005 E. 63rd St. e Pokličite HEnderson 7309 Isto-tam se sprejme perilo ali se ho-~ di na dom prat. (270) o - e Zgubil se je n pes, spitz pasme, bel. Sliši na i. ime "Buddy." Pes ni imel li-.- cence. Dobi nagrado, kdor ga pripelje na 1171 E. 58th St. (269) i, - POSEBNOSTI ZA SREDO i- DOPOLDNE i- i- Mleto mešano meso, ^ 3 ft. za............ n Sveže mesene "'o klobase, ft.......UVzc 0 Govedina za gulaž, ft. ižc ,§ Pork shoulder, r- na kose, 2 ft. za.....25c 2 ft. kislega zelja in j- 2 ft. svežih reber za 25c )n Mi zapremo vsako sredo ia popoldne. Se vljudno pri-,„ poročamo. M! FRANK SKULY 6313 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 4968 THE OLD HOME TOWN Hy^ua^cy. By STANLEY -AMD DAVE JUST v PA1NTE.D THE J \ CEILING--^/ ( IF THATS ^tr PDFF - X LLET ME OUT [\before HE v>\ BLOWS r Jrn !M IT l_J ./wOl_D M YoOfc BREATH J AND, DONT iMOVEy II (\ OUST (PUFFED Ijj.lN \t\ its. not Likel-Y Dave: futts WILL EVER. ASK THAT WiWDY AbCTJONEER "TO SPEED UP THE —• -,ii - i -3* ^ ■zmuccp£ 0 1938 Lee W. Stanley C.«nt(i.l Pres. I Is- I3« Vaški apostol Za "Ameriško Domovino" prestavil M. D. DR. CARLSON želi naznaniti, da se je povrnil v urad po več mesečni odsotnosti radi bolezni. Prodajamo najboljše ohijsko belo in črno grozdje Garantirani sodi od žganja. Stoprocenten mošt iz najboljšega grozdja. Vse po nizki ceni. Se priporočamo. Anton Baraga 15506 Holmes Ave. Tel. Liberty 1526 BITKA PRI HASTINGS —1066 PO KR. "Narava v Surovosti" — kol jo je naslikal J. Scott Williams . . navdahnjen od razpaljene divjosti normanskih tolp pod Viljemom Zavojevalcem, v njihovem neusmiljenem napadu proti Angležem v bitki pri Hastings, 14. oktobra 1066. "Narava v Surovosti je Redkokdaj Mila" — in surov tobak nima mesta v cigaretah. V Luckies ni surovega tobaka —zato so tako mile A /TI kupujemo najboljši in naj-finejši tobak na celem svetu — toda s tem še ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Lucky Strike za najmilejšo cigareto Dejstvo je, da nikdar ne pregledamo resnice, da je "Narava v Surovosti Redkokdaj Mila" - zato je temu finemu tobalcu po primernem sta- ranju in miljenju dana dobrota onega Lucky Strike čistilnega procesa, ki je opisan z besedami - "It's toasted". Zato pravijo ljudje v vsakem mestu, trgu in vasi, da so Luckies tako mile cigarete! Copf.i 1»M. The ABKl«" Tolitcoo Co. Peter Janez se je previdno spustil na naslanjač, a je sedel le tako čisto na robu. Smeh- ; ljaje je porinil župnik predenj skodelo: "Tako, tega boš sedaj izpil ti!" "Nak, nak, gospod župnik ... za božjo voljo ..." "Ubogal me boš in izpil!" Peter Janez Je ubogal in izpraznil skodelo na dušek. Z rokavom si je obrisal usta: "Takega nisem še nikdar pil!" "Da, Katra se razume!" Gospod Felicijan je pomežiknil proti vratom. "Za kuhanje si gotovo ne bi mogel najti boljše!" Besedo "kuhanje" je tako povdaril, kakor da bo pristavil še drug stavek, ki se bo začel z besedo "ampak." Tega pa je zamolčal. Najprej je še enkrat puhnil dim pod strop, nato se je naslonil ob zofo in dejal: "Tako, Peterček, sedaj pa se bova pogovorila!" "Da, gospod župnik!" Petru Janezu so se orosile oči. "T6-liko imam govoriti z vami! Toliko hudih stvari! Glejte, gospod župnik, glejte, kaj ljudje zopet . . ." "Le počasi! ... Le vse po redu lepo! Jaz sem te poklical sem . . . najprej ti bom jaz kaj povedal." Iz veže sem se je culo hrkanje. "In pošteno, Peterček," gospod Felicijan je privijal glas, "pošteno ti moram povedati!" Peter Janez si je položil roko na glavo in pričel težko dihati. Mar ga je tako grela razbeljena peč? Ali pa mu je njegov srčni strah silil pot na čelo? Tako se je potil, da se je ves svetil po grdem obrazu. Smehljaje se se je gospod Felicijan sklonil, ga prijel za veliki uhelj ter nekoliko potegnil. "Ti, dobri norček, ti! Povej mi le, kake stvari mi počenjaš ?" "Stvari?" Peter Janez je zmajal z glavo. "Nak, nak . ., saj ne delam nič!" "Tako? Kaj pa tvoje pridi-ganje na cesti?" "Moj Bog, v hiše me ljudje ne puste več — jim moram ps pač na cesti povedati!" "Povedati? Kaj povedati?' Gospod Felicijan se je koma, premagoval, da se ni zasmejal "Kaj pa jim hočeš ti poveda ti?" "Kaj jim hočem povedati?' Velikih oči je strmel Peter Ja nez v župnika, a njegova prsj so težko delala. "Da se mora jo poboljšati! Da Človek kma lu ne bo mogel živeti več i človekom, ako bodo taki, ka kršni so! Da drug drugemi svinja življenje! Da ne smemi žaliti svojega bližnjika! Da mo ra biti vsakdo dober . . . h imeti ljubezen!" "Tako? Tako?" Resno, , vendar prijazno je gledal go spod Felicijan razgretega apo stola. "Ti, pa meniš, da si t prvi, ki ljudem nekaj pravi?" "Prvi? Nikakor ne! Ker p noče nihče drug poprijeti . . bom pa jaz enkrat poskušal!" "Glej, Peterček, svet se vrt že najmanj šesttisoč let . . učeni ljudje pravijo, da se vi ti še mnogo, mnogo del j. Arr pak vedno se vrti po isti pol in vedno rastejo na njem enal ljudje. Na tem svetu je bil ž Mojzes, prerok Elija, Krstni ob Jordanu, naš preljubi Zvel čar je sam prišel iz nebes in j prelil svojo sveto kri . . . s^eds pa hočeš ti priti in psovati lji di?" "Psovati?" je zaječal Pet« Janez, katerega so premagal vsa ta velika, sveta imen; "Nak, nak, gospod župnik, s£ ne psujern, pač pa samo . . , "Ampak ščetinasti kožuh jim hočeš potegniti raz uha in jim natakniti sneženo belo janjč-jo kučmico," se je smehljal gospod Felicijan. "Ti, naravno, ker si ti . . . ti boš iz sestra-. dane miške seveda, napravil kar takoj veliko, debelo tele!" Peter Janez si je položil roko ■ na ščetinasto glavo. "Seveda, • da . . . ako se tako pogledam, - kdo sem, potem si moram že reči: 'Peterček, malo preveč si - si nadel!' Kajne?" 1 "Ampak, naj vidijo gospod i župnik . . . zatem pa si pravim - vedno: ko bi ljudje le malo ho- - teli . . . saj ne bi bilo tako tež- - ko! Samo eno edino stvar bi □ jim bilo treba storiti, pa bi bilo a vse dobro na tem svetu. Saj e jim je sam Zveličar dejal!" Pe-), trov glas se je razburjal. "Tali ko lepo in jasno jim je dejal: j 'Otročički, ljubite se!' . . . Zakaj pa se ne ljubijo? Saj ne u bi bila nobena umetnost! Saj )- sem celo jaz tako lahko storil >- . . . pa. spadam vendar med )- najneumnejše! Tedaj bi me 1- lahko tudi pametni posnemali, vsak malo! Naj povedo, gospod 10 župnik, ali nimam prav?" 11 Smehljaje se, je postavil go-ij spod Felicijan dolgo pipo v kot. ie sedel na zofo, prijel ogromne 3- Petrovo roko ter jo potegnil ie proti sebi preko mize in mu je > stisnil. "Docela prav praviš Peterček, docela prav! Pra\ :o malo si pa tudi v zmoti. Kaj t: prvič: 'Otročički, ljubite se mec e- sabo' . . . tega sploh ni deja )V Jezus Kristus." Petru je bik )? to kakor hud udarec. "Da, Pe es terček, to je napisal sveti Ja nez." 3d Peter Janez se je oddahnil za ''Nu, potem nisem bil daleč. 6 g- je pa sveti Janez napisal, po o- tem je gotovo to čul od Zveli o- čarja. Sedaj imamo te besede a te besede so dobre." je "Da, Peterček, skoro naj . • boljše, kar imamo dobrih. Ii tisto od svetega Janeza sem t li- povedal zato, da bo nekolik reda v tvoji debeli glavici." .je "Da, da, razumem, da . . pa Bog jim lonaj, gospod župnil Sedaj sem se zopet nekaj na 9" učil." aj "Nu, glej, tedaj!" Gospo al. Felicijan je potrepljal grof) la- drvarjevo roko. "Drugič ti p moram povedati, da ni člove 9" čanska ljubezen nobena maler [a_ kost, pač pa velika umetnos .sa katere se morebiti komaj ede ,a_ izmed tisočev nauči. Pa splo ia- je ne moremo naučiti, pa s pa jo moramo imeti kot svet ca_ življenjsko last, kakor ima da nu svojo luč ... kakor imaš •no svoje dobro srce in svoje m< 10_ dre oči." in Te modre oči so, medtem k je gospod Felicijan govoril, pi a stajale vedno bolj velike, pn ?0. strašene. Sedaj je zmajal P< p0_ ter Janez svojo "debelo glav ^ co." "Nak, nak, gospod župnil »> Da bi se ljubezni ne mogel m pa učiti . . . tega mi ne bo nobe dopovedal. Le naj pogleda, i" mene: ali se nisem jaz sa: rtj ljubezni naučil?" "Ne, Peterček! Ti si jo ve vr_ no imel!" m_ "Ni res, gospod župnik! Ne ,0ti daJ kot deček, sem bil tako g aki do jezen na vse ljudi, ker n nihče maral ni . . . dokler nisem nekdaj dejal: kako e]}_ moreš zahtevati ljubezni, al je je sam nimaš? In tedaj se f}aj začel -. . . kar čez noč! In k, ju„ lahko sem se je naučil ljube ni! In še drug primer . . .ter naJ pogledajo mojega Tonet :ala Ta si je pustil dopovedati. T ,na ga sem poboljšal. Ta se je n saj učil ljubezni in . . ." , » Peter Janez ,ie obstal in je obrisal čelo z rokavom. "Se- ti daj, seveda . . . sedaj se mi je kai zopet nekam malo zaletel. Am- bor pak ne bojim se. Nak, nak! odi Pri Tonetu bom že spravil lju- še bežen zopet na pravo mesto. On fee ie moj vzgled za vse. In ako dr® eden zapopade ljubezen, zakaj spe je ne bi tudi drugi? Vsi in vsi! je Ne bom jim dal miru! Saj ne ze bomo mogli na tem svetu kma- Pei Iu več dihati, ako bo ostalo ta- zdi ko, kakor je sedaj! Brez lju- ^ bežni ni življenja, gospod žup- ^ nik . . . brez te mora vse pro-,. ...... XT . , nje pasti, vse izginiti! Naj pogle- j j dajo: da so imeli le malo lju- res bežni ljudje, ne bi bili mojo mater . . ." Peter je požrl slino. "Nak, gospod župnik, o y svojih stvareh ne bom govoril! Ampak . . ." pukljavemu apostolu so se zopet orosile oči. de; I "Ampak, naj pogledajo, kaj zo- tej pet počenjajo ljudje z ubogo ral ženico, z Marijano tam doli. ti. Čarovnica in čarovnica in šepa- bil sta čarovnica so jo že ves čas in imenovali, in . . . in dimnik so ra: ji bili zamašili, in ... in sedaj na pa govore, po vsej vasi, da ima so ' s samim hudičem opraviti. Da mi 1 so videl Elizabeto gospod žup- če i nik . . . kake oči je imela ... ve " in kak obrazček . . ." Pod po- le ' tokom solza je Peter komaj še • • : zamogel govoriti. Le s teža- še " vo, sunkoma je povedal zgod- se bo o Tonetovem krščanskem se- vc i žnju in o svojem nočnem delu. ve ' "Sedaj pa govore: hudič ji je bi ' prinesel seženj in klade zdro- dE e bil!" bi ' Ogorčeno je gospod Felicijan ' Vodnik vstal. Roke na hrbtu prekrižane, je korakal po izbi, ■ tako naglo, da je dolgi spalni s€ - plašč kar za njim opletal. V 0 obraz rdeč jeze, je obstal pred sc " mizo ter udaril s pestjo tako, a e da je skodelica kar odskočila. n M "Naj jih hudič vzame vse skup, v te peklenske ljudi!" Peter Janez se je teh besed manj ustrašil, nego pa gospod '' Felicijan sam. Zunaj v veži 0 pa se je začulo kašljanje. Pre-H častiti pa je iiabbl v jezi napol v zadregi nadaljeval: "Nu, da, saj je že tako, da človek sploh '• več ne ve, kaj bi storil. V nate šega ljubega Boga ne verujejo > več, ako jim neprestano ne tre-i- seš peklenskega ognja pod sto-e, li. Ce pa jim rečeš besedo o hudiču, tedaj plašijo drug dru-j- gega z ^njim . . . vsak sam pa n se ga ne boji. Kmetje! Kmet-ti je! Pa pravijo vedno: verno ;o ljudstvo ... Ja! "Ježeš, Marija, to je vsa njih vera!" Pri-. vlekel je iz žepa modro in belo k. ruto, se glasno useknil ter si a- vzel pomirjevalno prežico. Nato je stopil za naslanjač, v ka-)C) terem je sedel Peter, prijel ga z )0 obema rokama za glavo ter mu 3a jo neikoliko pozibal. "Nikar se e. ne razburjaj, Peterček! Pri-n„ hodnjo nedeljo po pridigi jim bom spregovoril pošteno bese-;n do!" Zunaj v veži je očividno jh vlekel hud prepih — kajti Ka-ač tra je neprestano pokašljevala. t0 Gospod Felicijan pa ni čul to nn pot ničesar. "In tisti, ki mi ti ne bo pustil zanaprej uboge že-0_ nice v miru, se lahko veseli na spovednico! Saj ni več tako jI dolgo do Velike noči!" I0_ Peter Janez je stiskal župni-,e_ kovo desnico. "Bog naj jim lo->e- na> gospod župnik, tavženkrat /i. naj jim Iona!" k! "Nehaj in ne stiskaj tako!" ia- Gospod Felicijan je hitro skril en svojo roko na varno. "Da bojo va rešila ubogo ženico takih im govoric -r- le računaj name! Sedaj pa mi moraš tudi ti sto->d- riti uslugo." Sedel je zopet na zofo ter segel po pipi. Krepko ;k- je moral vleči, predno jo je >t- pripravil, da je zopet pravilno ne vlekla. "Glej, Peterček, ne šte-si ješ pri meni nič manj in nič le več, kakor drugi. Zame so vsi ko enaki. Solnce in dež, dobre in 3m slabe čase . . . vse to dela naš :ar Gospod Bog ... tedaj moramo ez. tudi biti z vsem zadovoljni. In . , ravno tako so meni tudi ljudje, ta! Ti s svojim maslenodobrim sr-re- cem mi nisi nič več, nego pa ia- n a j b o 1 j trmasti debeloglav v vasi. V tebi pa ni zahrbtnosti, si tedaj tudi ne boš izblebetal ni- i najmanjše besedice o tem, car govoriva ... in zato ti )om tudi sedaj povedal prav idkritosrčno nekaj, kar nisem ie nikomur." Zunaj pri vratih ?e je čulo hrkanje, ostro in raz-Iraženo. To pot je postal go-*pod Felicijan pozoren. Krepko ie pihnil oblak dima preko mi-se in dejal: "Bodi tako dober, Peterček, pa zapri vrata . . . '.di se mi, da vleče!" Peter Janez je tako storil. Ko je zopet sedel na "oblazinjenega" ter je vprl pesti ob kolena, je gledal župnika tako resno in tako pobožno, kakor da mu je služba božja, ko mu bo gospod povedal "ono," kar ni še nikomur. "Glej, Peterček ... že trideset dolgih let župnikujem v tej vasi. Mnogočesa sem moral požreti, mnogokaj premagati. Pred tridesetimi leti sem bil tudi jaz taka vroča glavica in sem menil: moram strgati raz nebo modrih j o in moram jc natrpati v srca ljudem. S časom pa sem postal bolj skromen. Danes sem zadovoljen če lahko človeku v njegovi največji srčni temi prižgem lučke le za kako uro. Četudi ugasne . . . malo odseva bo vendarle še pustila. Zadovoljen sem, kei sem spoznal, da bi pri najboljš volji ne mogel doseči ničesai več. Nekoliko pomagati na do bri poti, ki jo je kdo našel . . da! Ljudi pa spremeniti, da b bili drugačni, kakor so . . .' Gospod Felicijan ni končal stav ka, pač pa le zmajal z glave "Glej, Peterček ... ko sem pri šel semkaj v vas, sem naše stare ljudi in kup otrok. Star so pomrli,-mali so postali velik: a zopet je rastel drug mlad do rast. Kakih tisoč faranov n je šlo skozi roke in skozi srce. In vsak je imel drugačen nos, drugačne lase in drugačne oči . . . vsak drug suknjič, drugačno veselje, elruge bolesti! Ako pa pogledam natančneje, tedaj vidim, da je bilo vendarle vedno isto ... in na koncu je bil vsak človek prav tak kakor drugi; le vedno isto testo, samo s to razliko, da se je masleno testo nekoliko drugače speklo v peči nego pa pri odprtem ognju. In ko sem postal malo starejši in tudi bolj miren, glej Peter, sem ugotovil, da smem v resnici biti zadovoljen, ker je le vedno več dobrih ljudi, kakor pa bi si človek mislil. Človeška hudobija pa večinoma ni drugo nego nerazumevanje v bolni glavici!" Peter Janez je iztegnil roke, • kakor bi mu nudil gospod Fe-i licijan tečnega kruha za lačno i dušo. "Boglonaj, gospod žup-i nik . . . povedali so mi nekaj > — nekaj dobrega! Oni pač ima- - jo ljubezen! Človeku kar dajo ■ nove opore! Kajne . . . kaj-, ne, da je res, da je večina njih ■ dobra? In naj vedo . . . mislil ) sem si, da bi pač morali biti vsi i dobri, vsi! To vero pa so mi 3 iztrgali ljudje, kakor bi iztrga-r li košček mesa iz mojega sr-i ca!" Šel je z rokavom preko r solznih oči in nosa. "In . . . - ne vem kako, ampak . . . nu, . da, kakor položimo obliž na ra-i no, zato sem tudi tako pretuh-" tal in se dejal: samoten, pri- - prost človek je vedno dober. In >. da bi imel takega človeka ved- - no samega, bi ga že lahko obde-:1 laval. Ampak . . . sedaj naj •i pazijo, gospod župnik . . . ka-i, dar pa jih je mal kupček sku-i- paj, tedaj so vsi premenjeni li obrnjeni . . . kakor da se je sam peklenšček med nje zakadil. Pa spusti eden vrabiča, in še predno sede ta drugemu na glavo, je že tako velik kakor krokar. Deset jih je na kupu, pa niso desetkrat slabši nego en sam . . . pač pa stokrat slabši kakor samo polovica enega. Naj mi povedo, gospod župnik, kako pride to?" Zamišljeno je gospod Felicijan nagubančil čelo ter se z ustnikom pipe podrgnil po nosu. "Peterček, tu me pa vpra-! šuješ preveč. To je pač naj-1 brže tako, kakor mala iskrica, 1 ki zaneti velik požar, ali pa v ; letu kuge en bolnik, ki jih okuži na tisoče. Nalezljivost člo-" veške besede je že napravila na 1 tem svetu dokaj gorja. Vendar 1 pa ima tudi svoje dobre strani in je že .marsikaj lepega ustvarila. Kajti, kadar čujejo dobro besedo tisoči in se jih t£ Q dobra beseda tudi prime, tedaj zraste iz nje nekaj velikega j kakor zraste krepko drevo, ka dar pade njegovo seme na ro dovitna tla." "Ali je to mogoče, gospoc ^ župnik? Da bi jih na stotini jj želelo čuti dobro besedo?" Pe trove oči so poživele, kakor dv; plamenčka, ki sta dobila nove L_ ga kuriva. "Ko bi bilo to re: NAZNANILO! BRUSS RADIO SERVICE 602G ST. CLAIR AVENUE ENdirott 4324 Ene tretino popusta na vseh Cunningham ali RCA tubih, ako zamenjate stare tube. • DOBER PREMOG! J ' Točna postrežba The Hill Coal Co. ' 12G1 MARQUETTE RD. ) Stari Cinipermanovi prostori ( ) HEnderson 5798 I ) FRANK ARKO, zastopnik1 Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877 Sode, mošt, grozdje! Igli "It's toasted" Ta gavojček milih Luckies