POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
ZASAVSKI VESTNIK
TRBOVLJE, 6. MARCA 1952
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA
LETO V. — ŠTEV. 10
Plodno delo Zveze borcev v Litiji
Ahlini odbor ZB v Litiji pošilja to številko »Zasavskega vestnika«, ki je od 1. februarja t. L glasilo tudi Litije in okolice — vsem članom Zveze borcev, da se seznanijo z delom ZB za primer, ako niso bili osebno na občnem zboru. Nekateri pa bodo to pot spoznali »Zasavski vestnik«, ki je glasilo vseh članov OF v Zasavju. Kdor ga želi stalno prejemati, naj to sporoči tajnici tov. Kinkovi na KLO.
Redni letni občni zbor ZB v Litiji je dokazal tudi to pot, da je ta množična organizacija med vodilnimi v Zasavju. Zbora so se udeležili člani iz Litije, Gradca, Brega, Št. Jurija, Zg. Loga, Ponovič in ostalih krajev. V delovno predsedstvo so bili izvoljeni t Jože Zupančič in tov. Francka Simončičeva iz Litije ter tov. Nace Vegant iz St. Jurija.
Ob vsaki točki dnevnega reda se je razvila živahna debata, zato je bil potek zbora napet in razgiban. Uvodno poročilo je podal predsednik tov. Jože Eltrin.
POROČILO PREDSEDNIKA
V	preteklem letu je naša ZB imela največ dela okrog postavitve spomenika. Zaradi izvršitve podrobnih predpriprav smo imeli v minuli delovni periodi 32 sej in dva množična sestanka; enega v Litiji, drugega na Bregu. Članstvo ZB iz Litije se je udeležilo proslave Tomšičeve brigade v Sostrem in odkritja spomenika padlim borcem na Vačah. Za spomenik Golo-Skrilje pa smo poklonili 1000 din.
Partizanski teden v Litiji je trajal od 22. do 29. aprila 1951. Vsak dan smo imeli posebno prireditev; tako poklonitev padlim na litijskem pokopališču, posebno prireditev za pionirje, množični obisk ljubljanskega gledališča itd. Višek prireditev je bil na zaključni dan, ko smo odkrili stotim litijskim padlim borcem in žrtvam NOB veličasten spomenik, izdelan po zasnutku ljubljanskega arhitekta univ. prof. dr. Josipa Plečnika. Zdaj je ta spomenik z lepo urejenim parkom poleg mosta ob- vhodu v Litijo najlepši predel naše Litije.
Odboru ZB je uspelo, da je pritegnil k sodelovanju v partizanskem tednu vse naše množične organizacije, ki so radevolje in z razumevanjem podprle našo akcijo.
V	času kongresa ZB LRS je naš odbor podelil spomenice padlim borcem kakor tudi svojcem žrtev okupatorja.
22. julija 1951 se je vršila na Vačah proslava desete obletnice vstaje v Sloveniji. Organizacija te proslave in potek pa nista bila na višini, kakor bi to moralo biti ob pomembnem zgodovinskem dogodku. Naša krivda je bila tem, da smo prepustili organizacijo proslave ljudem brez zadostnega čuta odgovornosti. Tudi razdelitev odlikovanj na Vačah je povzročila precej ne-razpoloženja, zato so prišli do odlikovanj nekateri prav na lahek način in na škodo nekaterih naših skromnih, predanih in zaslužnih starih borcev in sodelavcev.
Odbor ZB v Litiji je uredil, zdaj kartoteko svojega članstva po posameznih krajih, kar nam lajša delo tudi pri pobiranju članarine po naslednjih krajih: Litija, Grbin, Sitarjevec, Zavrstnik, Breg, Temeniše, Ponoviče, Gradec, Zgornji log, Št. Jurij in Veliki vrh. Stanje članstva je trenutno 204, to število pa ne ustreza dejanskemu stanju, ker je bilo v času NOB v vrstah borcev in aktivistov NOB mnogo več ljudi iz naše okolice. Zato bo moral novi odbor pritegniti v članstvo še vse ostale, ki imajo pogoje za vstop v ZB, ki naj bo vodilna množična organizacija tudi pri nas.
Ob zaključku svojih izvajanj je predsednik tov. Eltrin naglasil, da je bila Litija že takoj po okupaciji leta 1941 močno organizirana in je imela organizacija OF tudi vse pomožne odseke tako narodno zaščito, gospodarski odsek itd., zato je bila litijska OF zmožna izvesti mobilizacijo borcev in je izvedla častno tudi vse ostale naloge in boj proti okupatorju in našo osvoboditev. Borce smo zalagali ves čas z orožjem, municijo, hrano, obutvijo i. dr. in širili propagandni tisk.
Pravočasno smo odkrivali pri nas redke narodne izdajalce ter jim onemogočali delo. Velika večina prebivalstva pa je bila na strani OF. Prav zato mora v ZB vstopiti še več članov, kakor jih je do sedaj.
DOLŽNOSTI ZB V PRIHODNOSTI
ZB se bo morala utrditi na znotraj, članstvo pa bo moralo dvigniti svojo borbenost. Popularizirati bomo morali našo dosedanjo borbo in obnavljati naše spomine in tradicije NOB. Posvetiti bomo morali še večjo pozornost izven-armadni vzgoji.
Tako je predsednik tov. Eltrin pregledal dosedanje delo ZB in nakazal smernice za novo delo. Za njim je poročal blagajnik tov. Gusti Kunstler.
V frboveiishem ohrafu so zbrali za Primorsko ze nad I miiiton dšnarfev
Prvi dan zbiranja prispevkov za prebivalce v Primorski, ki jih je tako težko prizadel letošnji veliki sneg, je dal v trboveljskem okraju že okrog 650.000 din. V Trbovljah se je ta akcija še nadaljevala, kjer so člani Ljudske milice darovali po 300 do 500 din, kar znaša skupno 10.000 din.
Okrajni ljudski odbor v Trbovljah je poslal s posebnim pismom okrajnemu odboru v Kobaridu 100.000 din. Trgovsko podjetje v Radečah je prispevalo
10.000	din, pionirji osnovne šole in nižje gimnazije na Dolu pri Hrastniku so pa darovali 3000 din.
Prav dobro so se pokazali tudi zagorski rudarji, ki so dali za ponesrečene Primorce polovico svojega enodnevnega zaslužka. Mestni magazin v Zagorju je prispeval blago v vrednosti
50.000	din, gostinsko podjetje KLO Zagorje 10.000 din, sindikat gostinskih in trgovskih uslužbencev prav tako 10.000 dinarjev. V Zagorju ne manjka dosti do pol milijona dinarjev.
Mestno trgovsko podjetje v Trbovljah je darovalo za prizadete Primorce
67.000	dinarjev.
Po dosedanjih podatkih znaša zbrana pomoč 1,256.000 dinarjev.
Tudi hrastniški rudarji so priskočili na pomoč nesrečnim Tolmincem
Kakor v Trbovljah in Zagorju, so tudi hrastniški rudarji sklenili pomagati svojim nesrečnim bratom na Tolminskem, ki jih je letošnji sneg tako hudo prizadel. Prejšnji torek so se rudarji obrata Hrastnik in Ojstro na posameznih izmenah dogovorili o pomoči nesrečnim Primorcem. Večina rudarjev je sklenila, da daruje svoj enodnevni zaslužek, ostali pa polovico. Nadzorno osebje na Ojstrem pa se je obvezalo, da ba v pomoč Tolmincem opravilo 1 nedeljsko dnino na premogu
Da pa ne bi ta pomoč izgledala preveč šablonska in enolična, so hrastniški rudarji sklenili, da bodo delali za Tolmince določen dan, kar so storili Pretekli četrtek. Uspeh ni izostal. Ta dan so rudarji v Hrastniku nakopali 116 vozičkov premoga več kot običajno. In sicer so ojstrski rudarji prekoračili dnevno produkcijv za 23%, na obratu Hrastnik pa za 21%. Pravilno organizirano enodnevno tekmovanje se je pognalo še naslednji dan, kjer je obrat Ojstro presegel dnevno proizvodnjo za 6%. obrat Hrastnik pa celo za 18%.
Poleg viška proizvodnje bo dal prispevek hrastniških rudarjev za nesrečne Tolmince predvideno okrog 200 000 dinarjev.
Ob zaključku lista smo še zvedeli, da je kolektiv Mestnega magazina v Zagorju daroval za ponesrečene Primorce 5000 din, isto vsoto tudi osebje gostinskih obratov KLO Zagorje. Pomoč zagorskih rudarjev znaša 278.000 dinarjev, uprava rudnika Zagorje pa je darovala 100.000 din. Nadalje so zbrali delavci okrajnih proizvodnih podjetij v Zagorju 6000 din, pionirji zagorske osnovne šole pa 3604 din.
Akcija za zbiranje denarnih prispevkov, ki znaša v Zagorju doslej že okrog 454.000 dinarjev, se še nadaljuje.
Odbor ZB je poravnal vse stroške za spomenik. Stroški v gotovini znašajo brez prostovoljnih udarniških ur 893 tisoč 615 dinarjev. Tekom leta smo opremili društveno pisarno in nekaj drugega inventarja. Kljub temu, da smo poravnali vse izdatke v redu, imamo v blagajni še 100.000.
Tov. Jelnikar Rudolf je poročal o delu nadzornega odbora. Ta je našel ob vseh pregledih blagajno v redu.
Nato je občni zbor po temeljiti debati, ki so se je udeležili številni člani, izglasoval odboru zaupnico in razreš-nico.
V	debati je tov. Gojko Vidovič z Grbina poudaril, naj bi bil odbor ZB na razpolago, kadar potrebujejo člani nasveta, zaščito ali pomoči. — O tem so člani odbora poročali, da so že uvedene stalne dežurna ure.
DAN BORBE NA TISJU — OBČINSKI PRAZNIK LITIJE
Živahna debata se je razvila o dopisu glavnega odbora ZB, ki ga je podal in razčlenil tov. Fr. Gorenc, naj bi si tudi Litija izbrala svoj občinski praznik. O izbiri dneva so bila mnenja spočetka različna, končno pa je bil soglasno osvojen predlog tov. Franceta Gorenca, naj bo praznik Litije dan borbe na Tis ju, ko so se dne 24. decembra 1941 prvič spopadli partizani z Nemci in so odnesli častno zmago ter prizadejali Nemcem težkd izgube in moralni udarec. (O pomenu in podrobnostih borbe na Tisju je Zasavski vestnik že poročal v svoji 7. in 8. številki pod naslovom »Partizan Maks«.)
USTANOVITEV NOVIH SEKCIJ PRI ZB
Upravni odbor je sklenil na svoji zadnji seji, da se bodo v litijski organizaciji ZB ustanovile nekatere nove sekcije, tako sekcija vojnih ujetnikov, sekcija koroških borcev, sekcija »logo-rašev« in internirancev ter sekcija pregnancev. V teh odsekih se bodo včlanili vsi, ki so bili žrtve okupatorja, so pa bili v času NOB na liniji narodnega odpora proti okupatorju in so sodelovali ali simpatizirali z OF.
Zatem se je razvila debata o »Borcu«, glasilu ZB. Tov. Gorenc je formuliral, naj bi list »Borec« objavljal predvsem spomine iz NOB in dajal smernice za delo v odborih ZB.
V	nadaljnji debati so se oglasili še ostali člani; tako je tov. Blaž Svetina predlagal, naj bi se v ZB vneslo tudi več politične vzgo'je. Tov. Vladimir Grbec pa je obudil nekaj spominov na borbo v Tisju, kjer je bil borec. Čeprav ni bil takrat še v komandnem zboru, pa je čul, da je bila tedaj Litija krepko povezana z glavnim štabom in so bile urejene vse podrobnosti za skupni napad na litijsko nemško posadko. Tudi stotnija Luksemburžanov, ki je bila tedaj nameščena v Litiji, se je izjavila, da bo pomagala pri partizanskem napadu na nemško Litijo.
IZMIŠLJAJO SI, DA SE BODO PODRAŽILA ŽIVILA
Zadnje dni širijo nekateri ljudje, med njimi zlasti trgovski uslužbenci, tudi po Trbovljah govorice, da se bodo v kratkem znatno podražila osnovna živila (mast, moka, sladkor itd.).
Govorice o tem so izmišljene in zlonamerne, zato jim ne nasedajte, pač pa razširjevalce, ki hočejo ustvarjati pri ljudeh nezadovoljstvo in negotovost, razkrinkujte!
Planinska postojanka Sveta Gora pod snegom
8. marec - mednarodni praznik žena
Letošnji 8. marec — Mednarodni dan žena — bodo jugoslovanske in vse napredne žene sveta proslavljale v znamenju odločne borbe za demokracijo in mir v svetu.
Dolga stoletja je živela žena v človeški družbi kot njen neenakopraven, manjvreden član; njene pravice niso bile niti od daleč podobne pravicam moških — sam družbeni način življenja, ki ga je zagovarjala tudi religija, pa jo je postavljal v popolno odvisnost od moža. Niti 50 let še ni preteklo, ko je veljal še v stari carski Rusiji običaj, da je oče ob poroki svoje hčerke izročil bodočemu zetu v roke kratek bič kot dokaz, da ima odslej nad ženo popolno oblast. Zato je borba za socialne pravice in enakopravnost žena borba za človečanske pravice, hkrati pa borba za mir in demokracijo v svetu. Toko je prav, kajti nemogoče si je zamisliti socialistično družbo, ki bi v njej imela polovica članov podrejeno, brezpravno vlogo.
8. marec je dan in praznik, ko so delovne žene sveta, ki ljubijo resnico in pravico, svobodo, mir in napredek, stopile na pot bojev na strani revolucionarnih delavskih strank za te velike ideje. Jugoslovanske žene so bile r prvimi na svetu, ki so odločno posegle v ta boj, kjer so tudi za ceno največjih žrtev z ramo ob rami s svojimi moškimi tovariši izbojevale našo in svojo veliko zmago.
Pa tudi po zmagi v naši revoluciji in narodnoosvobodilni vojni naše žene niso popustile; vključile so se kot enakovredne v vsa področja našega gospodarstva ter političnega in kulturno-prosvetnega življenja. Sodelujejo povsod, kjer se gradi nova socialistična družba, ki bo v njej življenje lepše, kot 'je. bilo nekoč. Naše žene pa se prav tako dobro zavedajo, da je le trdna, močna in neodvisna socialistična Jugoslavija lahko nosilec velike borbe za mir v svetu in enakopravnost vseh narodov.
Ko bomo 8. marca slavili v našem Zasavju praznik vseh svobodoljubnih in naprednih žena, se bomo z našimi ženami pogovorili v prvi vrsti o poli-
tičnem položaju doma in v svetu, o problemih našega gospodarstva, o vseh naših važnih tekočih nalogah, kot so skrb za zaščito matere in otroka, vzgoja naših otrok, škodljivi poskusi nekaterih sovražnih elementov, ki skušajo po svoje vplivati na vzgojo in šolanje naših otrok in podobno. O vsem tem so se trboveljske žene že prav lepo pogovorile na volivni konferenci, kjer .so si izvolile svoj mestni odbor AFZ. Pa tudi v naših drugih krajih kot v Hrastniku, Radečah, Zagorju, Litiji in drugod so naše žene že govorile o svojih nalogah. Z enako revolucionarnostjo in doslednostjo, kot so se borile naše ne-številne žene za pravico in resnico že v predaprilski Jugoslaviji in v teku naše narodnoosvobodilne vojne, naj se tudi danes borijo vse žene in matere za pravico in resnico, s čimer bodo doprinesle velik delež k izgradnji socialistične Jugoslavije in vzgajale naše otroke v zdrave in poštene državljane naše skupne domovine.
Ob praznikst 8. marca pa se bodo naše zavedne žene spominjale vseh žena v svetu, ki nimajo še tistih pravic v družbenem življenju kot naše jugoslovanske žene, ter jih moralno podprle v njihovem prizadevanju za izgradnjo lepšega sveta, lepše človeške družbe. Zato je dolžnost nas vseh, da se udeležimo prireditev, ki jih bodo imele žene našega Zasavja ob tem svojem prazniku; skupno z njimi bomo manifestirali za mir v svetu in za složno, bratsko sodelovanje z vsemi narodi sveta.
Naročniki - pozor!
Tej številki smo priložili položnice vsem posameznim in skupnim naročnikom. — Kdor še ni plačal zaostale naročnine, naj stori to takoj, da ne bo imel nepotrebnih sitnosti. Za letošnje leto pa naj naročniki plačajo vsaj za pol leta vnaprej. — Naša nova bančna štev. je: Narodna banka, podružnica Trbovlje 614-95332-55
Pred volitvami v občinske odbore ZB
Te dni so v trboveljskem okraju volitve v občinske odbore OF, hkrati pa se je izvedbe volitev občinskih odborov lotila tudi organizacija ZB. V zvezi s to akcijo bodo odpadle nekatere dosedanje krajevne Zveze borcev kot samostojne enote, namesto njih pa se bodo ustanovili posamezni krajevni pododbori ZB, tako n. pr. Dobovec, Klek in Gabersko, ki bodo spadali v sestav občinskega odbora Zveze borcev v Trbovljah. Akoravno smo neposredno pred temi volitvami, so nekatere krajevne ZB še vedno nepripravljene, da polože na občnem zboru obračun svojega dela. Malo časa je torej še do srede marca, do katerega termina morajo biti vsi občni zbori ZB opravljeni.
Delo krajevnih ZB se je odražalo predvsem v sprejemanju novih članov, v tem pogledu pa niso napravile skoraj nič ZB Mlinše, Kotredež in Kisovec, prav tako pa se tudi ZB v centrih ne morejo pohvaliti z delom. Tako je krajevna zveza v Hrastniku sprejela lansko leto na novo le 20 članov, v Zagorju 34, v Trbovljah pa 109. V teku zad-
njih dveh mesecev je bilo v okraju sprejeto na novo 600 članov, in sicer v Trojanah 100, Izlakah 81, Razboru 83, Zidanem mostu 86, v Radečah komaj 30, na Dolu pri Hrastniku 10, v Cem-šeniku 14. v Loki pri Zidanem mostu pa 43 članov.
Najslabše so v tem pogledu odrezale ZB Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče. Vsekakor pa zaslužijo pohvalo odbori v Zidanem mostu, Razboru, Izlakah in Trojanah.
V dneh, ko bodo imeli občinski odbori naših ZB volitve, je potrebno, da ti odbori izberejo oz. določijo dneve, ki bodo valjali kot krajevni prazniki ZB in kraja samega. Ti prazniki bodo spomin na najznačilnejši dan enega in drugega kraja v naši narodnoosvobodilni vojni.
Pri izbiranju članov v odbore je pa seveda potrebno, da se v nje izvolijo res predani in delavoljni člani, ki ne bodo pozneje v delu popustili, kakor se je to zgodilo pri nekaterih odbornikih ZB v Trbovljah in Hrastniku, pa tudi drugod.

ODSTOP EGIPTOVSKE VLADE Ali Maher paša, predsednik egiptovske Vlade, je po izredni seji vlade odstopil. Demisija je bila takoj sprejeta. Mandat za sestavo nove vlade je dobil Nag-vib el Hilali paša, bivši član vaf-distične stranke. O vzrokih odstopa vlade ni znano še nič natančnega, verjetno pa je v zvezi z anglo-egiptovskim sporom, in s pripravami za pogajanja. V krogih, ki so zelo blizu Ali Maher paše, se trdi, da so v ozadju »ta-jinstvene zahrbtne mahinacije«.
NOVA KRIZA FRANCOSKE VLADE
Edgar Faure je podal ostavko svoje vlade, ker je pri skupščinskem glasovanju o zvišanju davkov ostala v manjšini. Francoski politični krogi so zaradi ponovne krize vlade zaskrbljeni. Francija je imela po osvoboditvi že 17 vlad.
Mandat za sestavo nove vlade je sprejel Paul Reynaud, ki je že začel z razgovori. Predvideva se sestava široke koalicijske vlade, ki bi v njej sodelovala tudi de Gaullova stranka. V novo vlado nameravajo pritegniti vse stranke, razen komunistične.
DODATNA POMOČ JUGOSLAVIJI
Diplomatski zastopniki zahodnih velesil so sporočili, naši vladi, da so vlade ZDA, Velike Britanije in Francije dodelile naši državi razen že dodeljenih 75 milijonov dolarjev še 45 milijonov dolarjev kot gospodarsko pomoč za razdobje 12 mesecev do vključno 30. junija 1952. Od tega zneska bodo dale ZDA, 29,250.000 dolarjev, Velika Britanija 10 milijonov 350.000 dolarjev in Francija 5,400.000 dolarjev.
SOVJETSKA ZVEZA TE OVIRA PRI RAZGOVORIH V PAN MUN JOMU
Severnokorejska delegacija se še brani sprejeti izjavo Združenega poveljstva, ki odklanja Sovjetsko zvezo kot zastopnika v nevtralni komisiji za nadzorstvo nad premirjem. V zvezi s položajem na Koreji se zadnji čas govori o zavezniškem sporazumu o možnosti bliskovite akcije na korejskem bojišču za primer, da bi severni začeli z množičnimi letalskimi napadi z mandžurskih oporišč. V takem primeru bi letalske sile Združenega poveljstva sprožile akcijo proti mandžurskim oporiščem.
POMOČ ORGANIZACIJE CARRE INVALIDOM
Po novem načrtu organizacije CARRE bodo njene pomoči de-lenži tudi invalidi evropskih držav, in sicer v Švici, Belgiji, Grčiji, Italiji in Jugoslaviji. Pomoč bo obstojala v obleki, hrani, posebnih urah. knjigah za slepe, zložljivih kovinskih sedežih za invalide brez nog ter v napravah za opravljanje raznih obrti.
MIROVNA POGODBA Z AVSTRIJO
Zunanji ministri zahodnih velesil so po sestanku Atlantskega sveta v Lizboni razpravljali o mirovni pogodbi z Avstrijo. Po izjavi francoskega zunanjega ministra Schumana je glavna ovira za končno sklenitev mirovne pogodbe Sovjetska zveza, ker veže na sklenitev pogodbe razna vprašanja, n. pr. tržaško vprašanje, ki nima nobene zveze z avstrijsko mirovno pogodbo. _ Verjetno je, da bodo zunanji ministri zahodnih velesil postavili vprašanje Avstrije pred OZN. če bi poskusi rešitve avstrijskega vprašanja ostali brezuspenši. ,
„L]UBI SVOJEGA BLIŽNJEGA
ali Jopni po mem, če le
moreš"
Zadnji izrek je po vsej verjetnosti všeč Ivanu Vodopivcu, župniku iz Št. Gotarda.
Vsi vemo, kakšno velikansko škodo je napravil sneg po Sloveniji, zlasti pa v naših primorskih krajih, ter zahteval tudi številne smrtne žrtve. Vse delovno ljudstvo Slovenije je pokazalo ob tej naravni katastrofi vse razumevanje za ublažitev te nesreče; pomagalo je odstranjevati sneg na vseh naših prometnih žilah, prav tako pa ljudstvo iz vseh krajev naše države, da, celo iz tujih držav pomaga z denarnimi prispevki vsem težko prizadetim. Tudi v našem okraju je zbirka za nesrečne Primorce dosegla že nad 1 milijon dinarjev, akcija se pa še nadaljuje. Delovno ljudstvo našega okraja in vsega Zasavja je v takih in podobnih primerih pokazalo pripravljenost pomagati, kjer je pomoč potrebna, in ne bo dopustilo, da bi razni kujavi petelini Gorogrančevega kova, med katerimi je tudi župnik iz Št. Gotarda, delali nasprotno.
Župnik Ivan yodopivec kraljuje v partizanskem kraju v Št. Gotardu-Tro-jane; med vojno je bil ta gospod v Suhi krajini na Dolenjskem, kjer pa ni bil prijatelj osvobodilnega gibanja, pač pa njegov oster nasprotnik in sovražnik. To nam potrjuje tudi nedavno izšla knjiga Frančka Sajeta: »Belogardizem«, kjer lahko naši bralci berejo na strani 591—592, kakšne posle, je opravljal ta mož v tistih strašnih časih, ko se je slovenski narod moral boriti z zobmi za svoj narodni in življenjski obstoj. V tej knjigi piše Franček Saje med drugim tudi tole:
»Ko so Italijani 29. avgusta 1942 dosegli severno črto svoje ofenzive v Suhi krajini, so moški iz Sel pri Sum-, bericu in okoliških vasi pod vodstvom župana Antona Kastelica, župnika Podlipnika in župnika-begunca Ivana Vodopivca prišli k Italijanom v Žužemberk in prosili za orožje. O tem je poveljstvo divizije »Cacciatori delle Alpi« poročalo:
»Na poveljstvo v Žužemberk je prišlo 112 mož iz Vrtače, Volčjih jam, Kutne, Ri pel, Arčevce, Podbukovja, Loga, Sel pri Sumberku, Dolnjega in Gornjega Šumberka, Babne gore, Or-lake in Zavrha. Prosili so, da bi jih oborožili, da bi lahko sodelovali v akciji proti komunističnim razbojnikom. Z njimi so bili župan in dva duhovnika, ki so zagotovili svojo zvestobo in resnost svojih predlogov.«
Italijani jim še niso dali orožja, pač pa so jim naročili, naj svojo zvestobo najprej dokažejo z ovajanjem partizanov. Po nasvetu Italijanov in domačih belogardističnih organizatorjev so nekateri ljudje okrog Sel pri Sumberku marljivo prijavljali sovaščane in Italijane obveščali o bivanju partizanskih enot ter celo lovili osamljene partizanske borce...«
Take posle je torej opravljal župnik Vodopivec med vojno. Pa ne samo to, da je bil ta mož med organizatorji Bele garde, marveč pošiljal je celo zlagana poročila dnevniku »Slovencu« v Ljubljano o bojih partizanov v okolici Šumberka (glej »Belogardizem«, str. 704).
Po osvoboditvi pa najdemo tega »poštenjaka« spet v šentgotardski fari, kjer so ga ljudje sprejeli kot mučenika, ki je moral bežati pred Nemci, niso pa vedeli, kakšne posle je opravljal ta mož v najusodnejših časih slovenskega naroda.
Prav nič čudnega ni, če je ta »božji« namestnik pokazal spet svoj pravi obraz. To se je zgodilo pred kratkim, ko je tudi pri nas zapadel velik sneg. K župniku Vodopivcu je prišel odbornik KLO Št. Gotarda in ga prosil, da bi s prižnice oznanil, naj ljudje s streh svojih hiš in gospodarskih poslopij spravijo sneg, da ne bo napravil škode in nesreč.
In veste, kaj je ta gospod odgovoril občinskemu odborniku, ki je prišel z
dobrim namenom k njemu: »Kaj me to briga! Sedaj me znate poiskati, drugače se pa nihče ne zmeni zame!«
Ker odbornik ni nič opravil pri župniku, je odšel.
Ali je župnik Vodopivec mož na svojem mestu in res dober dušni pastir, ki je v svojem užaljenem samoljubju in ošabnosti odklonil umestno prošnjo občinskega odbornika, presodite pač sami. Iz njegovega zadržanja bi sklepali, da se temu možu zelo kolca po nekdanjih časih, ko so imeli ti črno oblečeni gospodje odločilno besedo in pod krinko cerkve in vere izkoriščali poštene delovne ljudi sebi v prid. Naj se ta mož in vsi njemu podobni zavedajo, da je naše ljudstvo po težkih življenjskih preizkušnjah spregledalo ter postalo pametno in razsodno; naše ljudstvo danes prav ostro razločuje, kaj duhovnik na leči pridiga, kako pa v resnici živi in dela.
Občni zbor KZ Trojane
Pred kratkim je polagal obračun o svojem delu tudi upravni odbor KZ Trojane. Udeležba na občnem zboru je bila kljub slabemu vremenu dobra, iz čegar lahko sklepamo, da je zadružna misel v tem kraju že precej utrjena.
Vsak, ki mu je bilo stanje KZ Trojane lansko leto nepoznano, bi si iz poročil zadruge iz prejšnjih let mislil, da bo obračun dela v minulem letu slab, da zadruga torej tudi lani ni dosegla uspehov, ki bi mogla z njimi utrditi zaupanje v njo. Vendar temu ni tako; -v zadrugi ugotovimo lahko povsem drugačne, t. j. lepe uspehe, kar je zasluga njenega upravnega odbora. Reči smemo: kakršno vodstvo — takšno delo. Upravni odbor te zadruge je lansko leto skrbno sledil vsem navodilom in nalogam našega vodstva kakor tudi -napotkom CK KPJ, ki so se proučili na širši seji OZKZ s predsedniki zadrug. Poleg tega pa je ta odbor iz lastne pobude reševal razna gospodarska vprašanja v korist svojega kra-
DOBRO USPELI OBČNI ZBOR KZ V CEMŠENIKU
Kljub velikemu snegu so
OGLAŠUJTE V »ZASAVSKEM VESTNIKU«!
se pred
kratkim zbrali tudi člani KZ v Cem-šeniku k obračunu svojega dela. Kmetijska zadruga v tem kraju ima vse pogoje za razvoj sadjarstva in živinoreje ter pridelovanje krompirja. Zato so zadružniki sklenili, da bodo usmerili svojo dejavnost v tem pravcu.
Upravni odbor zadruge je bil lansko leto pridno na delu, zato se je ta ustanova organizacijsko utrdila. Zadružniki so se strinjali s ponovno uvedbo poroštva za gospodarstvo zadruge ter so povečali deleže od 100 na 600 din. Sprejeli so 10-kratno poroštvo, medtem ko so imeli prej le 5-kratno jamstvo.
Zadruga je bila lansko leto aktivna ter je s čistim izkupičkom krila zgubo iz prejšnjih let v znesku 67.000 din, od preostalega dobička pa so zadružniki določili 20 % za investicije, 80 % pa za rezervni sklad.
V Cemšeniku je treba pozdraviti ustanovitev hranilno-kreditnega odseka v zadrugi, ki deluje od lanskega leta ter je dosegel doslej 30.000 din hranilnih vlog. To sicer ni mnogo, vendar pomeni za začetek, s katerim so prebili led, lep uspeh.
Sklepi in obveznosti, ki so jih sprejeli zadružniki na občnem zboru, povedo, da bodo ponovno poživili delo v živinorejskem odseku, pomagali bodo pri nadaljnji gradnji zadružnega doma, obvezali so se pa tudi zgraditi vaški vodovod. Trdno so nadalje odločeni, da bodo na področju sadjereje storili več. Tako so sklenili, da bodo začeli v šolskem vrtu s sadno drevesnico. Ustanovili so tudi lesni odsek. Zadruga v Čem-šeniku ima strojni odsek, ki razpolaga
s 6 manjšimi kmetijskimi stroji, ki jih zadružniki uporabljajo kolektivno proti primerni odškodnini.
V Cemšeniku imajo vse pogoje za razvoj zadruge in kmečke dejavnosti, vendar so tamkajšnji zadružniki mnenja, da bi jim politični delavci iz Zagorja lahko nudili večjo pomoč.
ja. Ob vsem tem je užival pomoč KLO Trojane ter je v tesni povezavi z njim dosegel lepe uspehe. Zadruga je izkazala lansko leto 238.000 din čistega dobička, od katerega je določeno 50.000 za izgradnjo zadružnega doma.
Hranilne vloge znašajo 114.000 din, tako da je ta zadruga v pogledu hranilne službe najboljša.
Da pa je zadruga dosegla tako lep finančni uspeh, se je zahvaliti seveda tudi uslužbencem te ustanove.
Delo zadruge se je tudi na področju splošne gospodarske dejavnosti poživilo, zlasti pa pri elektrifikaciji in gradnji zadružnega doma. Ta stavba je že pod streho, za elektrifikacijo pa so tudi že zbrana lastna sredstva. Ko bo to delo končano, bodo vsi, ki so na elektrifikaciji delali, za svoj trud odškodovani.
Na zboru KZ so povečali deleže od 100 na 500 din. Pobudo za to je dal predvsem predsednik KZ tov. Jože Kušar, ki je utemeljil potrčbo zvišanja deležev.
Ustanovili so nadalje živinorejski, sadjarski in lesni odsek. Z njim bodo skušali doprinesti k dvigu živinoreje z izbiro živine, v sadjarstvu s predavanji in praktičnim delom v negi sadnega drevja. S takimi akcijami so zadružniki pokazali, da so prestopili prejšnji ozek okvir dejavnosti (samo trgovina) in da se hočejo poleg povečanja kmetijske proizvodnje v svojem kraju uveljaviti tudi v komunalnem pogledu
in gospodarjenju.
M. Z.
Za naše kmetovalce
SADJARSTVO V BODOČNOSTI
Ce govorimo o sadjarstvu in njegovih perspektivah v našem okraju, si moramo biti pač predvsem na jasnem, da je bodočnost sadjereje edinole v strnjenih drevesnih nasadih. Spričo pogubnega dela, ki ga opravlja po sadovnjakih Slovenije ameriški kapar, lahko rečemo, da bo imel sadno drevje v prihodnje lahko samo tisti, ki ga bo smotrno gojil, to je čistil, gnojil in škropil. Kdor bo hotel saditi sadno drevje po dosedanjem načinu, da ga bo torej sadil raztreseno po posameznih parcelah, bo prišel do spoznanja, da mu bo primanjkovalo časa za negovanje po raznih parcelah raztresenih sadnih dreves. Nujno potrebno je, da si tudi v naših krajih osvojimo nauk ameriških sadjarjev, ki so po prihodu kaparja iz Kitajske pred 60 leti svojih 100 milijonov po raznih fdrmah raztresenih jabolčnih dreves posekali in začeli s plantažnimi nasadi deset najpri-pravnejših jabolčnih vrst.
Skupno s prebivalstvom so pripadniki IM pomagali pri vzpostavljanju ,	prometa.
Pri vseh milijonih jabolčnega drevja v Ameriki ne najdeš tamkaj več raztresenih sadnih dreves, prav tako niti enega sadnega drevesa z visokoraslim deblom; delo je naučilo tamkajšnje sadjarje, da je mogoče čistiti, škropiti in obirati le sadno drevje srednje velikosti. Le drevje s srednje velikim deblom je mogoče res temeljito nadzirati in pregledovati ter ga očistiti od vsega mrčesa, zlasti pa kaparja, ki za ameriškega sadjarja že davno ni več noben problem. Seveda pa ostane v naših krajih do nadaljnjega še vedno odprto vprašanje, ali naj gojimo na parcelah, ki leže ob cestah in poteh, sadno drevje z visokim ali srednje velikim deblom, prav tako v strminah nad 30 stopinj.
Bodoče izkušnje naših sadjarjev bodo nadalje pokazale, da se v naših krajih ne bo izplačalo pridelovanje žitaric in še drugih manj donosnih poljskih kultur, ker bo kmet dobil za pridelano sadje na roko toliko denarja, da bo z izkupičkom od sadja lahko kupil vse življenjske potrebščine.
Dosedanja sadjarska praksa je pokazala, da je nemogoče oskrbovati in negovati sadno drevje v današnji raztreseni obliki po vsem kmečkem gospodarstvu. Iz tega razloga bo treba v bodoče sadno drevje saditi le v strnjenih nasadih in to ne glede na lastništvo parcele, kakor nam to kaže že primer na Marnem nad Dolom, kjer so se združili štirje kmetje ter napravili strnjen nasad sadnega drevja na površini okrog 4 hektarov. Prav tako bo napravila KDZ v Izlakah 3 hektare strnjenega nasada sadnega drevja. V našem okraju imamo parcele posameznih posestnikov, ki so primerne za strnjene sadovnjake in naravnost kličejo posestnike, da se v svrho lažje, cenejše in temeljitejše obdelave parcel združijo v skupno delovno enoto, to, pa zaradi tega, ker je praksa pokazala ponekod že odlične uspehe.
Sadjereja pa seveda ni kmetijska stroka-enoletnica, ki že po enem letu rodi povračilo za delo, marveč je zvezano z vztrajnim načrtnim delom več desetletij. Zato bodo vsi tisti, ki se bodo prej odločili za skupne strnjene nasade s poldebelim, ne previsokim sadnim drevjem po preizkušenem sadnem izboru, prišli tudi najprej do uspehov.
0^^0!^0000^0000000000<X>0|
Mirko Grešak:
KEMIJA v zadnjih 200 letih
(Nadaljevanje)
Berthelett je uvajal klor v vse mogoče raztopine, v natrijev hidrooksid in lužine iz pepela, ki so jih uporabljali pri beljenju platna. Ko je Berthelett preizkusil učinek klora na platno, je v veliko presenečenje in najbrž tudi veselje videl, da je beljenje lepše kot po vseh takrat znanih postopkih; beljenje na soncu je pa s tem sploh odpadlo.
Odločilni korak je bil storjen in delo, ki je prej trajalo po 6 mesecev, je bilo bolje opravljeno v nekaj urah.
Spet so bili Skoti tisti, ki sp postopek zboljšali; Skoti so bili najbrž že takrat skopi, pa so dejali: zakaj uvajati klor v drago natrijevo hidro-oksidno lužino in čemu ne v cenejše apno; storili so tako ter dobili v roke sredstvo, ki je bilo še mnogo bolj učinkovito.
Anglež Sivithson Tenannt je delal poskuse s klorom preko deset let. Uvajal je klor tudi v ugašeno apno in dobil na ta način klor v suhi obliki, ki si ga je lahko vsak kupil in ga uporabljal kjer koli. S tem je odprl pot bombažu kot najcenejši surovini tekstilne industrije. Vzorčasto blago, ki so ga do takrat izdelovali, je bilo silno drago; vzorce so na blago risali z voskom, prosta mesta pa barvali s čopičem. Izdelava je bila na višku, dnevno pa so ga izdelali samo po nekaj metrov. Z uved-
bo klora se je pa to spremenilo. Bombaž je postal s klorom lepo bel in to v zelo kratkem času; tiskali in barvali so 'ga poljubno, in to tisoče metrov dnevno.
Vsi se še spominjamo blaga, ki so ga naše matere kupovale kot »druk«. Ta tekstilna roba je pravzaprav kemični proizvod; dve tretjini do tri četrtine stroškov odpade na pranje, čiščenje, beljenje, kvašenje, barvanje m tiskanje, na tkanje pa samo ena četrtina. Nitke prevlečejo z lepljivo maso, nato tkejo z apreturo, jih umetno obtežijo ter z drugimi kemikalijami napravijo neprozorne. Pojav »druka« je deloval kot čudež. Naenkrat je bilo dosti blaga in še poceni. Posledica je bila mogočen razvoj tkalnic, pocenitev blaga l: 50, zaradi velike porabe lesnega pepela pa je sledilo tudi uničenje evropskih gozdov; potreben je postal uvoz pepela iz Amerike — kljub vsemu pa je izgledalo za trenutek, da bo ves industrijski razvoj zaostal zaradi pomanjkanja sode.
Francoska akademija znanosti je sicer že leta 1775 razpisala 1200 funtov za sodino sintezo, vendar pa se ni še nikomur posrečilo izdelati jo po dosegljivih cenah in v zadostnih množinah. Vendar pa je prišlo tudi do tega, ko je dne 27. marca 1790 francoski zdravnik Nikolaus Leblanc izročil za-
pečaten prepis postopka notarju Brl-chardu, ki so ga odprli 66 let pozneje. Leblanc je odprl prvo tovarno sode z dnevno produkcijo 250 do 300 kg. Kot že rečeno, je bila Francija v tistih časih v prvi revoluciji, in v tistih zmešnjavah. je prišlo tako daleč, da so tovarno zaprli, akoravno so uvažali letno za 30 milijonov frankov sode. Sele leta 1806 so odprli dve novi tovarni', istega leta pa je tudi Leblanc napravil v ubožnici samomor.
Dobička od novega postopka pa ni imela Francija, ampak spet Anglija; Anglež Musprat je postavil tovarne za proizvodnjo sode po Leblancovem načinu, nakupil rudnike žvepla na Siciliji in ko /zaradi carine ni mogel dobivati žvepla, je začel izdelovati žvepleno kislino iz žveplenega fcršea. Nehote je s teni pomagal kovinski industriji, ki je s tem postopkom lahko pridobivala baker, cink in svinec tudi iz rud, ki so vsebovale žveplo.
Žveplena kislina in soda sta bila torej glavna proizvoda novonastale težke kemične industrije. Kot vmesni produkt so pridobivali natrijev sulfat, ki so ga uporabljali v steklarski industriji, stranski proizvodi so pa bili solna kislina, klor in klorovo apno. Z uvedbo natrijevega sulfata namesto dražje sode v steklarstvu se je pocenilo tudi steklo, vendar je bilo še vedno drago. Da bi še znižali ceno steklu, so Angleži kurili namesto z lesom s premogom, r se jim steklo ni preveč okadilo z dimom, so talilne lonce prekrivali, bili pa so prisiljeni taliti pri nizkih tem
la, pri čemer so odkrili svinčeno steklo.
Od sode je bila odvisna tudi industrija mila; z uvedbo produkcije sode ter iz nje lužnega kamna je bila odprta pot tudi temu področju industrije, potrebno je bilo pa preskrbeti zadostne množine maščob. Posledica je bil razvoj oljne industrije; kokos, palmovo olje so začeli uvažati iz tropskih krajev. Spet so bili Angleži, ki so uvedli pridobivanje teh olj, in logično je, da se je pri njih razvila industrija mila. Za znižanje cene milu so v raznih deželah poskušali z različnimi dodatki, kjer so n. pr. Amerikanci dodajali borove smole, pri tem pa odkrili, da se takšno milo boljše peni.
V tej zvezi je dobro, če si ogledamo vpliv mila na življenje človeka. Milo je bilo zelo drago, na razpolago pa ga je bilo v tako majhnih količinah, da so ga n. pr. Angleži porabili letno po 1 in pol kilograma na osebo. Z uvedbo sode se je milo pocenilo na 30 % prejšnje cene, poraba pa se je potrojila. Vse to je omogočilo Širokim množicam, da so lahko večkrat menjali perilo in posteljnino. Nalezljive bolezni so ponehale, tifus je skoraj izpinil, enako tudi zastrupljenje krvi. Mlade matere, ki so do takrat umirale pri porodih v visokem številu zaradi okuženja, so bile te nevarnosti sedaj skoraj rešene. Izmed desetih novorojenčkov so umrli trije, po vpeljavi mila pa eden. Ljudje so postali bolj zdravi ter se je povprečna starost človeka dvipnila od 30 na 60 let. Čeprav je višja starost civiliziranega človeka tudi posledica medicinske
peraturah, kar pa jih je spet primoralo I znanosti, moramo priznati milu zaslu iskati dodatke za hitrejše taljenje stek- go, da je človeštvo doseglo večjo teles-
no snago ter s tem dvignilo odpor telesa proti raznim boleznim.
Kar je pomenilo za razvoj tehnike železo, velja o sodi za razvoj kemije. Seveda ni tega razvoja povzročila sama soda, temveč tudi stranski produkti. Tekstilna, papirna in lesna industrija so rabile več lepila, kot so ga normalno lahko izdelali. Tu je pomagala solna kislina, s katero so razkrojevali živalske kosti, pridobili klej ter s tem zagotovili industriji lepilo v zadostni množini. Pri proizvodnji sode je nastal kot stranski produkt kalcijev sulfid. Uporabe zanj niso imeli ter so poskusili dobivati iz njega žveplo, kar pa je bilo predrago. Poznali niso drugega izhoda, kot da so ga nalagali na ladje in metali v morje. Kljub trudu kemikov, da bi kalcijev sulfid predelali v nekaj uporabljivega, so minila desetletja brez uspeha; pa tudi to delo ni bilo brez koristi, ker so pri tem pridobili mnogo na tehničnih izkustvih.
Poleg vseh novih spojin je Leblan-cov način prinesel še vse tehnične postopke, ki so potrebni v vseh področjih kemične industrije: koncentriranje, kristalizacije, žarenje, praženje, kontrola temperatur, absorpcija plinov, filtracije itd.
Za izdelavo sode so — kot že povedano — uporabljali sol, premog in apnenec. Ko so žarili to mešanico v pečeh, so se večkrat pojavljale na opeki razne barve. Francoz Guinet je barve preiskal in upotovil nastanek plavila za perilo, ki so ga do tedaj uvažali iz Kitajske; nastala je nova industrija, zlasti ki* so še napravili zeleno in vijoličasto barvo. (Dalje prihodnjič)

Naši čitatelji pišejo
Več pcdpore dramskemu odseku v Zagonu
Dramska skupina SKUD »Vesna« v Za-fforju je bila lansko leto kljub raznim težavam precej delavna ter je nudila s svoji-nn gledališkimi predstavami zagorskemu in okoliškemu prebivalstvu mnogo kultumo.
etn iškega užitka.
Tudi letos se ta gledališka družina bori e težavami; vprašanje prostorov za vaje so nekako uredili, tudi oder je boljši kot lani. Tezkoče pa 60 bolj organizacijskega značaja. Gre predvsem za to. da bi delale tri dramske skupine, da bi tako daLi vsakih štirinajst dni novo igro. Žal pa tega načrta še ni mo-gode izvesti; igralcev sicer ne manjka, toda nekateri niso dovolj vztrajni, da bi redno hodili k vajam, zaradi česar se uprizoritev zavlačuje, ostali igralci pa izgubijo vodjo do dela. Iz tega vzroka sta letos izpadli že dye igri, ki bi bili lahko uprizorjeni, če bi bili vsi člani igralske skupine bolj disciplinirani.
Razen tega bo treba nuditi gledališki družini več pomoči od množičnih organizacij, tako v pogledu dobre sestave igralskih skupin kakor tudi glede obiska predstav. Kar «e tiče vodstva igralskih družin, lahko rečemo. da je v Zagorju dovolj tovarišev, ki so se že uspešno ukvarjali z dramatiko, in s te strani ni ovir. Treba jih je samo vključiti T igralske družine in v Zagorju bi bilo do-jolj predstav, kakor jih je bilo pred vojno, ko so razne igralske skupine nastopale vsakih 14 dni."
Zagorsko prebivalstvo 6i želi dobrih dra-matskih del in je navdušeno za kvalitetno dobro izvedene igre, kot smo to videli pri ■uprizoritvi drame »Pot k zločinu«, ki so jo prikazali pod vodstvom tov. Šmona člani dramske skupine »Vesne« dne 23. februarja, ponovili pa 2. marca, čisti dobiček prve
predstave
Primorski.
PREDAVANJE V LJUDSKI UNIVERZI V ZAGORJU
Pretekli petek j® bilo v Zagorju zanimivo Predavanje. Predaval' je dr. Lavo Čermelj iz Instituta za narodnostna vprašanja na ljub. ljanski univerzi o .Tržaškem vprašanju«. Iz tega predavanja smo zvedeli marsikaj iz zgodovine naših primorskih hratov, zlasti še o beneških Slovencih. Žal pa je bila udeležba na predavanju slaba; samo 40 odraslih in okrog BO mladine, večinoma iz gimnazije in rudarske šole je poslušalo predavanje. Iz podjetij in ustanov ni bilo delavcev, zlasti pa so manjkali rudairjd.
Na to predavanje so bila opozorjena vsa podjetja in ustanove s posebno okrožnico mestnega odbora OF s prošnjo, da obvestijo svoje delovne kolektive o ciljih ljudske univerze in o važnosti tega predavanja. Izgleda, da se odgovorni ljudje v nekaterih podjetjih in ustanovah ne brigajo dovolj za kulturno-prosvetno delo med delovnimi kolektivi. Tudi nekateri aktivisti so postali v tem pogledu preveč enostranski ter posvečajo svoi čas in svoje delo samo političnemu delu. Tako je značilen pogovor, ki ga je bilo slišati četrt ure po začetku predavanja v skupini tovarišev. ki so šli mimo kraja, kjer je bilo predavanje. Nek tovariš je precej glasno dejal; »Kaj bomo sedaj hodili na predavanje, samo blamirali se bomo, ker je kasnol« — V tej grupi je bilo tudi nekaj znanih aktivistov.
Iz prednjega sledi, da je neobhodno potrebno, da skrbe v prihodnje po podjetjih in ustanovah za boljši odnos do ljudske univerze in do kulturnoprosvetnega dela.
Kurentovanje v Litiji in okolici
letošnji i>reclmist je prinesel v dolino mnogo živahnosti. Popoldanske karnevalske obhode so pričeli v Za vrstniški dolini, so pa na pustno nedeljo obiskali tudi Šmartno. Sestavili 60 pisano družbo ciganske bratovščine in živahno barantali za konje in drugo. Na pustni torejc pa so Šmarčani razveselili Litijo s karnevalsko ekipo »Ali Baba« in 40 razbojnikov. Vsa pisana družba je prijezdila v Litijo na konjih. Razen te skupine ie bilo še več drugih domislekov. Litijani pa letos niso priredili javnega popoldanskega obhoda, kakor so to radi storili v prejšnjih letih. Mas-karadno prireditev so priredile vse sekcije Ljudske tehnike 1. marca v dvorani Fiz-kulturnega doma. Dvorana je bila lepo okrašena, na prireditev pa 60 vabili šegavi lepaki z domačili šaljivimi pesniškimi proizvodi. Kurentovanje so nudili tudi pionirčkom v otroškem vrtcu. Prav tako so »ga vrteli« v predpustu tudi po Jablaniški doJini in dru.
, god. Na pustni torek zvečer so pa — po stari * litijski tradiciji — obiskovale »maškare« litijske gostilne. Billo je. vsepovsod toliko lepih mask in tako živahno, kakor že desetletje ne pomnijo. — In je tako tudi prav, naj se tudi delovni ljudje povesele!
UMRL JE NAJSTAREJSI ZAGORJAN
Pred kratkim je umrl v Zagorju 90-letni Jož® Lukač, ki j« bil najstarejši mož v tem kraju. Pokojni Lukač je bil do svoje smrti telesno in duševno čil Zanimal se je za politične dogodke in za gospodarske ukrepe naše Oblasti, Ni mogel prehvaliti ukrepa, ki je bila z njim staroupokojencom zvišana pokojnina.
Umrli Jože Lukač se je ponašal s svojimi sinovi in vnuki, ki so vsi naprednega mišlje. nja in ki so bili večinoma v narodnoosvobodilni vojni, po osvoboditvi se pa aktivno vključujejo v politično življenje. Eden izmed njih, Lojze, je znan zagorski aktivist, večletni predsednik sindikalne podružnice rudarjev in sedanji predsednik KLO Zagorje. Prebivalstvo Zagorja je s svojo veliko udeležbo na civilnem pogrebu dokazalo, kako visoko čisla Lukačevo rodbino.
je bil določen za ponesrečence v Izvedba igre je bila zelo dobra, najboljši pa so bili Smon, Zupan in Kolenčeva. Z igro bodo gostovali tudi izven Zagorja. Upajmo, da nam bo gledališka družina nudila razvedrilo tudi z Nušičevo komedijo »Pokojnik«, ki jo v pripravi.
Tečaj za boljšo molžo na Ponovičah
V	Ponovičah pri Litiji obstoja državno posestvo, ki ga oskrbuje Kmetijsko znanstveni zavod LRS. Na posestvu prirejajo stalne tečaje za dvig našega kmetijstva. V zadnjem času so zaključili tečaj za mladince iz Slovenske Koroške, ki so ga obiskovali kmečki 6inovi iz Pliberka in drugih krajev.
Te dni pa se je začel na Ponovičah spet nov tečaj, to pot za molzače. Napredni kmetijski strokovnjaki 60 ugotovili, da zavist večji donos mleka tudi od pravilne molže. Najboljši način molže imajo v Algaju na Švicarskem. Po tej švicarski »algajski« metodi dobiš tudi do 80% več mleka.
V	tečaju so molzači iz raznih krajev Slovenije, tako iz kočevskih državnih gospodarstev, t>a s Prekmurja in Notranjske.
V	tečaju za molzače predavajo prvi kmetijski strokovnjaki LRS, tako inženirji Eiselt, Oblak in Ferčej ter inž. Nada Pupis. Prav tako tudi veterinar dr. Pavšič. Vsi navedeni ep iz Ljubljane. Od osebja na ponoviškem posestvu pa sodeluje kot predavatelj tovariš inž. Fran Ločiškar, ki je vodja ponoviških hlevov in eden naših najboljših strokovnja-kov-praktikov.
Tečajnikom predavajo o vseh vprašanjih, ki jih mora poznati tudi vsak naš napreden kmetijski strokovnjak, tako o anatomiji vimena, o tem, kako nastaja v kravjem telesu mleko, pa o tem, kako prenaša kri hrano po telesu, o sestavi in anatomiji živalskega telesa, o funkciji živalskih organov ter o pravilni prehrani domačih živali. Tečaj traja dnevno po več ur. Tečajniki sodelujejo tudi pri praktičnih delih, predvsem pa se vadijo praktične molže po švicarskem načinu trikrat dnevno: zjutraj, opoldne in zvečer. Na graščini imajo 50 prvovrstnih krav mlekaric, vse krave so z rodovnikom in odlične mlekarice, ki dajo nekatere letno tudi do 4000 litrov mleka.
Tečai je organiziral svet za kmetijstvo pri vladi LRS. Trajal bo štiri tedne.
NOVO KULTURNOPROSVETNO DRUŠTVO V TURJU
V	Turju nad Dolom pri Hrastniku 60 pred kratkim ustanovili IZUD in z njim ustvarili pogoje za razvoj kultumoprosvet-nega dela v tem kraju. K sodelovanju je pristopilo tudi tamkajšnje učiteljstvo.
Na ustanovnem občnem zboru, ki mu je prisostvovalo 25 članov in članic, so sklenili, da bodo dali svojemu IZUD ime po padlemu talcu Martinu Orožnu, ki so ga Nemci ustrelili leta 1942. Pokojnik je bil pred vojno zelo delaven kulturni delavec.
Trenutno deluje v novem društvu samo dramska sekcija. Prvo igro bo uprizorila v nedeljo, 9. marca, in sicer »Zadrega nad zadrego.«
LJUDSKA UNIVERZA V TRBOVLJAH
Pretekli petek ie predaval v dvorani Delavskega doma v Trbovljah tov. Karel Rupnik o »Zgodovini in razvoju socialnega zavarovanja«. Predavanje je bilo zanimivo, saj smo v njem na primer slišali, kako so si zagorski rudarji leta 1854 izbojevali prve pravice v socialnem zavarovanju.
Žal pa se se tega predavanja udeležili v večini le upokojenci, ki jih je bilo okrog 140. Graje vredno pa je, da ni bilo na predavanju številnih državnih uslužbencev ter uslužbencev raznih drugih ustanov; prav dobro bi bilo. če bi si razširili svoje znanje tudi na tem področju.
Če ne bo posebnih zadržkov, bodo nadaljnja predavanja Ljudske univerze vsak petek ob 17. uri. Želeti bi pa bilo. da bi Sila predavanja v tako velikem kraju, kot so Trbovlje, številneje obiskana.
DOBRO USPELE VOLITVE V MESTNI OBČINSKI ODBOR OF V TRBOVLJAH
T četrtek, 28. februarja, so bile po vseh terenih mesta Trbovlje volitve v mestni odbor OF. Povsod je bila udeležba volitev prav dobra, zlasti pa na IV., VIII. in XI. terenu. Na Kleku so opravili volitve že prejšnjo nedeljo; kljub slabemu vremenu se je zbralo tamkaj nad 70 frontovcev.
. Volitve so imeli tudi že na Dobovcu, v Gaberskem in Čečah, ki se priključijo mestu Trbovlje. Povsod so volili predsednika, podpredsednika, tajnika, nadzorni odbor ter delegata za mestni odbor OF.
Skoraj po vseh terenih so razpravljali o velikih nalogah, pred katerimi stoji mestni frontni odbor letošnje leto. Večinoma povsod so obljubili pomoč in sodelovanje pri gradnji trboveljske ceste.
V mestni odbor OF so bili izvoljeni vsi kandidati, ki jih je predlagala Fronta; za predsednika je bil izvoljen tov. Jože Piki, za podpredsednika tov. Ivan Dolinar, za tajnika pa tov. Peter Adlešič. *
Kulturno življenje v Loki
Pretekli mesec so bile t Loiki pri Zidanem mostu in okolici kar štiri prireditve.
V	začetku februarja je gostoval v Loki SKUD iz Sevnice z burko »Trije vaški evet-nifki«. Pred igro je nastopil moški pevski zbor iz kopitarne s tremi pesmimi. Ako-ravno so začetniki, 60 dobro zapeli in imajo izg lede za uspešne nadaljnje nastope.
Pri igri so 6e ljudje kar dobro zabavali ter so igralcem ob koncu vsakega dejanja ploskali. Z malimi izjemami so gostje svoje vloge zadovoljivo Tešili. Sevničani bodo s takimi dobrimi nastopi v Loki vedno dobro, došli.
Domača dramska družina KUD »Ivan Cankar« je dne 23. in 24. februarja uprizorila burko »Trojčki«. Vsi igralci brez izjeme 60 svoje vloge pravilno prikazali, dasiravno so bili nekateri šele prvič na odru. S to dobro naštudirano igro bo ta družina lahko gostovala tudi v bližrjih okoliških krajih.
V	Žirovnici je LMS priredila prejšnjo nedeljo miting. Mladinca 60 nastopili z enodejankami in petjem; za nastop jo je pripravila tov. Bička Jurgl, ki jo. je treba za njeno neutrudno delo pohvaliti. Naj bo LMS v Žirovnici zgled in spodbuda ostalim mladinskim aktivom Loke in okolice.
V	Domu onemoglih v Loki pa so priredili uslužbenci svojim oskrbovancem na pustni torek majhno zabavno prireditev z recitacijami, enodejanko »Kaznovani zapeljivec« ter prizorom »Perice« s petjem.. Oskrbovanci 60 se na tej prireditvi zabavali.
Prav tako so imel na pustni torek otroško lutkovno prireditev v šolski učilnici. Lutke so nastopile s 7 recitacijami in petjem; bile so prav lepo maskirane ter so zbujale med pionirji obilo 6meha Ob koncu je mladina žrebala, katera lutka je bila najlepša. Tako so imeli tudi najmlajši Ločani z odraslimi prijetno kulturno zabavo.	— ir.
IZ DOLA PRI HRASTNIKU
Preteklo soboto so pionirji nižje gimnazije in osnovne šole na Dolu pri Hrastniku nastopili z dobro pripravljeno kulturno prireditvijo. Spored je bil sestavljen iz skrbno izbfanih pevskih in telovadnih točk, recitacij in iger. Prireditev je bila v korist težko prizadetim prebivalcem Soške doline. Tako so pionirji z Dola prispevali 3000 din za nesrečne Primorce in s svojimi učitelji pokazali ljubezen do naših hudo prizadetih bratov in ljubezen do domovine. A. F.
ZVEIA BORCEV V Ulili
JE DALA KOT PRVA LITIJSKA ORGANIZACIJA SVOJ PRISPEVEK ZA POŠKODOVANE KRAJE NA TOLMINSKEM
Novoizvoljeni odbor litijske ZB se je konstituiral takole: za predsednika je bil izvoljen tov. Franci Gorenc, za tajnico tov. Ančka Kinkova, za blagajnika tov. Gusti Kunstler. V odbor pa naslednji tovariši: Jože Eltrin, Edo Logar, Lado Rotar, Edo Semenič in tov. Minka Strlekar. V nadzorni -odbor pa tovariši: Jože Strlekar, Rudi, Jelnikar in Tine Kos.
Predsednik tov. Gorenc je v uvodnih besedah prikazal nesrečo, ki je zadela zaradi snežnih razmer našo Tolminsko, Rezijo in ostale kraje, ki so bili v času NOB najbolj zavedni partizanski kraji. Odbor je soglasno sprejel njegov predlog, da iz društvene bla-
gajne nakažejo prizadetim krajem takojšnjo pomoč v znesku 10.000 din. -Razen tega je odbor ZB pozval vse svoje člane, da podpro plemenito akcijo po svojih zmožnostih. Istočasno je povabil odbor ZB, ki je med vodilnimi množičnimi organizacijami v Litiji in okolici, vse ostale množične organizacije, podjetja in ustanove, da se pridružijo akciji z zbiranjem prostovoljnih prispevkov. Poziv ZB je bil sprejet od vseh simpatično. Do sedaj so med najboljšimi pri zbiranju prostovoljnih darov člani železničarskega sindikata.
Tako so Litijani tudi v tem primeru dokazali svojo partizansko zavednost v dejanju z dostavkom: »Kdor hitro da, dvakrat da!«
Francoski film TONE IN TONČKA
O Francozih, zlasti pa o Francozinjah je razširjeno pri nas nekam zelo čudno mnenje. Francijo si predstavljajo po naših krajih čestokrat kot deželo lahkomiselnih, da celo moralno manj vrednih ljudi. Pa ni tako. Morilo za oceno vrlin in napak Francozov nikakor ni Pariz in njegovo življenje, ki nanj gledamo z nekim nezaupanjem; pomisliti moramo, da temu velikemu mestu ne dajejo značaja domačini, pač pa mednarodna publika, ki se tamkaj zbira in zabava. Ta pa je res premnogokrat lahkomiselna in — pokvarjena.
Ne pozabimo, da je Francija stara, delovna dežela, kjer cenijo tiste, ki nekaj znajo, kjer morda od vsega najbolj ljubijo družinsko življenje. Povprečen Francoz je delaven, ljubeč mož in skrben oče, Francozinja pa skrbna gospodinja, varčna in spretna. Posebno velja to za preproste ljudi, ki so hrbtenica Francije: delavce in kmete.
Tako sta živela v Parizu Tone in njegova žena Tončka. On je delal v knjigoveznici, ona pa v veliki trgovini. Zivfda sta skromno v podstrešni sobici, želela sta si otrok in blagostanja. Sanjala sta o trgovinici, o motorju — o vsem, kar jima je pomenilo srečo. Ljubila sta se, včasih tudi sporekla — kdo se pa ne? Kajti Tončka je bila ljubka, marsikdo je pogledal za njo, ona pa je ljubila samo Toneta. Tone pa ne bi bil pravi mož, če ga ne bi včasih zgrabilo ljubosumje .. .
Tako jima je teklo življenje iz dneva v dan. Do tistega dne, ko je Tončka kupila
loterijsko srečko — ki je zadela glavni dobitek. Kazalo je, da se jima je sreča prav na široko nasmejala. Tone je ves iz sebe tekel vnovčit srečko, a se je vrnil ravno tako reven, kot je odšel; neki zlomek je čez noč zamenjal srečno številko na srečki ...
Toda tistim, ki se ljubijo, je sreča naklonjena. Tako je prav.
»Tone in Tončka« je prisrčna povest fran-cokega preprostega človeka, njegovega življenja in njegovih želja. Ta film bo na sporedu v prihodnjih dneh v trboveljskem kinu.
KINO TRBOVLJE
bo predvajal francoski film
»Tone in Tončka«
Predstave od petka do ponedeljka
Naslednji teden ameriški film »ZMAJEVO SEME«
Oba dela tega filma se bosta prikazovala v enem sporedu po znižanih cenah
1 ZASAVSKI PIONIR
Kotiček za. naše pionirje in pionirke
KRALJ IN MRAVLJA
Stara angleška pravljica
Nekoč je živel mogočen kralj, ki so ga sovražniki pregnali iz njegove dežele. Skril se je v neko staro, na pol podrto stavbo; vsi njegovi spremljevalci so bili ali ubiti ali ujeti, tako da je naposled ostal popolnoma sam.
Ves obupan se je usedel na velik kamen, ki je bil porasel z mahom. Naenkrat pa zagleda kralj majhno, drobno mravljo, ki je plezala po steni navzgor. V rilčku je držala drobec lesa, ki pa je bil mnogo večji od nje. Toda še preden je mravlja prišla do vrha, ji je breme zdrknilo na tla. Drobna živalca je spet urno splezala po steni navzdol, pobrala les in začela vnovič plezati navzgor. Vendar ko je bila že blizu cilja, ji je težko breme spet padlo na tla. To se je ponavljalo oseminšest-desetkrat; šele devetinšestdesetič je mravlja srečno prispela na vrh zidu, kjer je bilo mravljišče, skrbno skrito med kamenjem.
Kralj, ki je opazoval ta zanimiv dogodek z mravljo, je mnogo let pozneje, ko je spet zasedel svoj prestol, pripovedoval svojim prijateljem: »Ta
Vse ustanove, kmetijske zadruge in šole prosimo, da nam sporoče takoj, koliko izvodov »Zasavskega vestnika« naj jim pošiljamo. Neprodane izvode je treba takoj vrniti upravi lista, sicer jih bomo šteli za prodane
doživljaj mi je vlil novega poguma; mravlja je s svojo neverjetno vztrajnostjo naposled le dosegla, kar je hotela, in tudi jaz sem s potrpežljivostjo in vztrajnostjo premagal marsikatero težavo v življenju.«
Šale s a male
ZNAL JE
Mihec: »Joj, mama, zrezek mi je padel na tla!*
Mati: »Hitro ga poberi, da ga pes ne vzame.*
»Mihec: »Nič se ne boj, mama, saj sem že stopil nanj,* se odreže mali Mihec.
Čemu se mama razburja
Jurček: »Cuj, očka, ali stane stekle-ničica črnila mnogo denarja?*
Očka: »Ne!*
Jurček (maje z glavo): »Čemu se pa mama potem tako razburja, ker mi je padel črnilnik na preprogo.«
NAPRAVI ŠE TI TAKO
»Kaj praviš, Janez, zakaj leze polž tako počasi,* vpraša Mirko svojega sošolca.
»Poskusi še ti plaziti se ure in ure po trebuhu, pa boš videl, da ne boš prišel nič hitreje z mesta,« mu odgovori Janez.
ZANJ NAJVAŽNEJŠE
Mati: »Tonček, hitro vstani iz postelje, nocoj je šola zgorela!«
Tonček: »Ali je gospod učitelj tudi zgorel?«
			 	
OTTO WITT
l/ri ijjnhit
* •" * t tu-j ra/ u
ZLATEGA RUDNIKA
fr
Tako 1® bil zatopljen v svoje misli, da Je resllšal omahujoče, previdne korake osebe, se mu je približevala (id zadaj. Nepričakovano je planil pokonci in razburjeno vzkliknil:
»Ne, to se ne sme zgoditi. Nepridiprava bo treba rešiti.«
»Dober dan.« je rekel ponižen glas za njim. »Ali Imam čast videti pred seboj slikarja gospoda Morneya?«
Baltimore se le hitro obrnil.
Pred njim je stal Amley.
»Da. In vi ate gospod Amley. kaj ne?«
»Tako je. Moja hčerka ml Je že pravila o vas.« je pristavil ln njegove oči so vzplamtele, ko je začel govoriti o hčerki.
Inženir je pogledal moža natančneje. Ve tika ln črna polna brada ga ie delala na videz sicer za nekoliko divjega moža, toda njegovo temnosive oči so Imele nekak nedolžen Izraz; čisto so bile podobne Aninim očem. In Baltlmoreu Je postalo Jasno, da mo_ ra Imeti Ana prav, ko trdi. da njen oče ni kriv. Amlev nikakor ne more biti pretkan slepar. A ks.l je bilo z Izgubljenim prstom ▼ Comlstoneu ln v kakšni zvezi Je s Sperom ln tihotapljenjem zlata v nemodskl rud nlkt V glavi Inženirja Je nastal cel vihar misli.
Med tem je Baltimore povabil Amleya, naj ga spremi v njegovo stanovanje, kjer mu bo ponudil majhno okrepčilo.
»Kakšno Je pravzaprav vaše opravilo v •malgamakem rudniku?« ga J® vprašal ln-••nlr.
»Popravljalec sem,« se je glasil odgovor. Jaz... toda vi ste slikar ln se najbrž ne zanimate za take reči.«
»O, nasprotno! Torej popravljalec ste. Kaj pa popravljate?« Je vprašal Baltimore.
»Žlebove in banje.«
»Cernu pa Jih uporabljajo?« je nadaljeval Inženir z izpraševanjem in se delal pri tem čim bolj miren.
»V te žlebove in banje speljavajo zlati Ing, to je raztopino, ki vsebuje zlato.«
»In vi vse te reči popravljate, kadar se pokvarijo?«
»Da. Ce so zadosti presoljeni, takrat...«
Baltimore, ki je pravkar hotel nesti kozarec limonade k ustom, je skočil pokonci, kot da ga je nekdo pičil.
»Ce so zadosti presoljeni?« je ponovil s poudarkom. »Toda kaj naj to pomeni?«
igledal
Amley ga je nedolžno pogl Inženir sl je tedaj dejal.
al. da Ima
pred
Sedaj je Baltimore natanko vedel: čeprav je Spero po Inženirjevem obisku že govoril z Amlejem, vendar Italijan ni niti z besedico posvaril svojega prijatelja pred njim. Zaradi tega se je Baltlmoreu dozdevala vsa zadeva še zagonetnejša.
Takrat pa mu jo šinila v glavo odrešilna misel: »še nocoj bom prisluškoval razgovoru obeh mož«. Glasno pa je rekel:
»Gospodična Ana se zelo zanima za mojo slll(o: prosim vas, recite JI, da bi me zelo veselilo, če bi ji mogel še danes popoldne pokazati, kako je slika napredovala. Ce vam je prav, ji pošljem svoj avto.«
»Zelo ste ljubeznivi; sporočil JI bom vaše naročilo. Ana se vedno zelo toplo zanima za vse lepo. Poskrbel sem ji za dobro vzgojo. Vedeti morate, da nisem bil vedno delavec. Ana ml je pripovedovala, da vam je poka zala prostor, od koder je dober razgled za vašo sliko. Silno je vesela, da je v tej pn-
seboj ali najpredrznejšega sleparja ali pa l ščavl spet enkrat naletela na Izobraženega otroško zaupljivega človeka, ki ne ve, kaj j človeka. Toda avtomobila JI ni treba pošt-
>1 ali najpi
____*ko zaupljl_____
so godi okrog njega. Tedaj se je spet spom nll dekleta z dobrimi sivimi očmi In spet
je v njem zmagalo dobro mišljenje o njenem očetu. Najčudneje se mu je zdelo neovrgljiva resnica, da Spero ni svojemu tovarišu nič povedal, kdo je pravzaprav Balti more. Drugače vendar Amley ne bi govoril tako prostodušno.
Amley se je smejal.
»VI ste v rudarskih stvareh še zelo nepoučen človek«, je rekel. »Presoljen je nekak strokovni Izraz pri pridobivanju zlata. Ce so žlebovi ln sklede leseni, se počasi tako na pijejo tako Imenovanega zlatega luga, da jih je treba Izmenjati. In to je moje opravilo.
Baltimore Je bil spričo čisto nepričakovane rešitve drugega dela uganke, ki jo je predstavljal košček Sperovega pisma, tako presenečen, da je brez besed zedel pred Amleyem. Ker sl je Amley' Inženirjev molk razlagal s tem, da njegova družba preseda slikarju, je vstal, da bi se poslovil.
Inženir sl ga ni upal zadržavatl, čeprav bi mu rad zastavil še več vprašanj; bal se je, da Amley ne bi v njem spoznal strokovnjaka ln zasumil, da se nekaj pripravlja. Toda eno vprašanje mu je le še zastavil:
»Kako se počuti vaš gost, gospod major?«
»Hvala, prav dobro; pravkar sem ga srečal.
človeka. Toda avtomobila . ljatl, gotovo bo raje prijahala k vam.«
»Lepo. Pričakoval jo bom ob Štirih popoldne. Veste, s tem velikim platnom ne morem hoditi k vam, zato moram biti tako nevljuden In prositi gospodično, da pride k meni.«
Amley je vzel klobuk.
»Lastnik sem nemodskega rudnika,« je dejal oh slovesu.
Amleyeve oči so se zasvetile.
»Da«, je odgovoril. »Kaže, da so Izdatna ležišča.«
»Zelo lepo. Zdaj boste spet obogateli,« ,1e rekel Baltimore ln napravil kolikor mogoče nedolžen obraz.
»Da,« je odgovoril Amley, npam; zaradi Ane sl -želim bogastva.«
Poln nasprotujočih sl misli je gledal Inženir za odhajajočim gostom.
Zdaj je sicer vedel, kaj pomeni beseda »presoljen«, vendar s tem še daleč ni rešeno vprašanje, kako se vrši sleparstvo v ne-mndskem rudniku. Da, celo na napačni sle dl Je mogoče.
Ko pride Ana, se bo mogoče marsikaj pojasnilo.
Sklenil je, da se dragega dne odpelje v kjer bn
amalgamskt rudnik,
____________________ _	opazoval,
počne Amley s »presoljenimi žlebovi ln skledami.«
Ko je Ana popoldne prijahala v Ne-mod, jo Je Baltimore takoj spremil k sliki ln rekel:
»Slikarska umetnost Ima svoje dobre strani; med drugimi je tudi ta, da zaradi te slike lahko sedaj nemoteno govoriva.«
»Prav Imate, gospod Morney«.
»Gospodična, nocoj se mora zgoditi!«
»Kaj pa?«
»Pogovor med vašim očetom ln Sperom moram slišati.«
»Zakaj že kar nocoj?«
»Ker sem našel pojasnilo za besede na koščku Sperovega pisma.
»Res? To je pa zelo zanimivo.«
»Da. Poslušajte: ,mlad In neizkušen' je ravnatelj Walker, šef amalgamskega rudnika.«
»Oh,« je vzdihnila Ana, »ali je tudi ta zapleten v to zgodbo? Včasih tudi jaz obiščem »Valkerjeve. Prav ljubeznivi so.«
»Tako? VI občujete z njimi? Tega še nisem vedel. Le bodite pomirjeni, gospod Wal-ker ni zapleten v to lopovščino, kolikor Imam pregleda čez vso to zadevo. Zdaj tudi vem, kaj pomeni beseda .presoljen'; nanaša se na nekaj, s čimer Ima opravka vaš oče, namreč na žlebove, fcl jih vaš oče popravlja ln obnavlja. Žlebovi so presoljeni — z zlatim lugom.«
»Kako ■. .?«
»Da, vsa reč ml še ni čisto jasna. Različna še nerešena vprašanja se glasijo: odkod je zlato, ki se vtihotaplja v nemodskl rudnik, ker v amalgamskem rudniku prav nič zlata ne pogrešajo? Na kak način se uporabljajo presoljeni žlebovi? Kako prihaja zlato lz teh presoljenih lesenih kosov v nemodskl rudnik? To so same uganke . ..«
Ana je premišljevala.
»No,« je naposled rekla, »po mojem mne nju se vse vrti okrog okoliščine, da sta se v amalgamskem rudniku Izgubila v osmih mesecih le dva kilograma zlata, medtem ko so jih v Nemodn pridobili v Istem času dve sto preveč.«
»Da,« je odgovoril Baltimore, »to je seveda zelo neprijetna resnica.«
»In vi bi torej radi že nocoj prisluškovali pogovoru?«
»Da. A jutri se popeljem k amalgamskenm
rudniku, da poskusim dognati, kaj store s
tistimi žlebovi, kadar jih odstranijo. Kakor vidite, gospodična Amleyeva, vam neomajno zaupam. Zato vam odkritosrčno govorim o vseh svojih načrtih.	'
»Hvala vam. Toda kaj mislite o mojem očetu?«
»Vaše lepe oči ima.«
Ana je zardela.
»Pa prepričal sem se, da je nedolžen. In veste, od kod je to moje prepričanje? En sam edin vzrok le: ker ste vi njegova hči. ..«
»Ker sem jaz ... Ne razumem vas.«
»Njegova ljubezen do vas je ganljiva. In takšno dobro ln sijajno dekle, kakršno ste vi, ne more Imeti hudodelskega očeta; zato sem prepričan o njegovi nedolžnosti.«
Ana je še bolj zardela.
»Kaj veste o meni? Midva se poznava šele nekaj dni.«
»In vendar vam hočem že sedaj zastaviti vprašanje, ki naj vam dokaže, kako zaupam v vas. Odgovorili ml boste na to vprašanje jutri — po dogodkih ln razkritjih te noči; vprašanje se glasi: alt me imate nekoliko radi, gospodična Ana. ln hočete postati moja žena? Obožujem vas kot žensko, kakršno sem doslej zaman Iskal.
Ana le povesila oči.
Baltimore jo je prijel za roko, ki mu je nt odtegnila.
»Jutri vam bom odgovorila«, je rekla tiho.
Po teh besedah je stopila iz sence pred žgočim soncem varujočega velikega slikar skega sončnika v polno sončno svetlobo.
Inženirja je prešinjalo čisto novo. tuje, osvežujoče čustvo, ko je korakal poleg nje. Zajahala je konja ln on jo je še nekaj časa spremljal.
Dogovorila sta se. da bo zvečer pastila okno svoje sobe odprto; njena soba je bila zraven Sperove In v tej sta se oba moža vedno pogovarjala. *
Ob devetih zvečer se bo Baltimore splazil skozi okno v hišo. Ana bo tisti čas. kakor po navadi, stražila na verandi.
Vse se je zgodilo po dogovoru.
Proti deveti nrl zvečer se je Baltimore približal Amleyevl hiši: poiskal je priprto okno ln previdno zlezel v zgradbo.
Ane ni videl nikjer. V notranjosti Sperove sobe je slišal govorjenje.
-p;2fcuGfuxQ
• X.
W|
TtochT
F zkultura naj postane last vseh
Na zadnji seji biroja okrajnega komiteja OK KPS Trbovlje so razpravljali o fizkulturnih in športnih organizacijah našega okraja. Poleg članov biroja so se tega sestanka udeležili tudi predstavniki naših telovadnih in športnih ustanov. Na seji so podrobno obravnavali pismo CK KPJ o stanju Jn nalogah naše fizkulture ter sprejeli primerne sklepe, ki naj zagotove širši razmah telovadne in športne dejavnosti v okraju Trbovlje.
Pri Svetu za kulturo in prosveto OLO Trbovlje so postavili odbor predstavnikov telovadnih in športnih organizacij, čigar naloga je, da prouči stanje v naših telovadnih in športnih društvih na terenu, nato pa napravi v skladu z navodili CK KPJ potrebne zaključke.
V tem odboru so med drugim znani športni delavci trboveljskega okraja: Tone Mahkovec, Karel Rupnik in Milan Kožuh, nadalje sekretarji posameznih sektorjev. Te dni bodo po vseh centrih okraja širše konference, na katerih bodo podrobno obravnavali sklepe biroja
OKRAJNI SINDIKALNI SVET TRBOVLJE
sporoča vsem sindikalnim podružnicam okraja Trbovlje, da se je preselil iz dosedanjih prostorov v nove prostore in sicer v Partijski dom, pošta Trbovlje II (poleg Izolirnice)
OKRAJNI ODBOR LJUDSKE PROSVETE OKRAJA TRBOVLJE
obvešča vsa društva okraja Trbovlje, da se je preselil iz dosedanjih prostorov v nove prostore Partijskega doma, p. Trbovlje II (poleg Izolirnice)
OKRAJNI ODBOR OF TRBOVLJE
naznaja vsem odborom 6f na področju okraja Trbovlje, da se je preselil iz dosedanjih prostorov v nove prostore Partijskega doma, pošta Trbovlje II (poleg Izolirnice)
OBJAVE
PREKLIC
Izgubljeno osebno izkaznico proglašam la neveljavno.
MIIIA ZUPANČIČ, Trbovlje-Loke 333.
PREKLIC
Anton Erjavec iz Trbovelj preklicujem proti tovarišici Mariji Ovsenik izrečene ob-dolžitve.
IZGUBILA
sem od Dimnika do trga volneno ogrinjalno ruto. Vrniti na uredništvo.
PREKLIC
Preklicujem govorice proti tov. Tonetu Lavriču, poverjeniku za komunalne zadeve pri MLO Trbovlje, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Karel Porle.
OBJAVA
Vsem uslužbencem finančne stroke, ki so po uredbi o obveznem opravljanju strokovnih izpitov državnih uslužbencev dolžni položiti strokovni izpit, sporočamo, da bodo zadnji izpiti sporazumno z izpitno komisijo MLO Celje v drugi polovici meseca aprila.
Prijave je vložiti na sekretariat za personalno službo OLO Trbovlje in sicer do 25. marca t. 1.
OLO Trbovlje.
sekretariat za pers. službo.
okrajnega komiteja, nato pa začeli z delom.
Na prvi seji Sveta za kulturo in prosveto je odbor za fizkulturo razpravljal o možnostih ustanovitve novih TD »Partizan«, kot n. pr. v Izlakah, Lokah-Kisovcu, Loki pri Zidanem mostu in še drugod. Govorili so tudi o pripravah za Titovo štafeto, okrajnem telovadnem nastopu ter o pripravah za proslavo 30 letnice nogometa v Trbovljah. Predvsem pa so odločno postavili zahtevo, da se začne gojiti v Trbovljah in drugih krajih, kjer so dani pogoji, atletika in športne tekme.
Cilj vsega dela in prizadevanja bo seveda, pritegniti k telovadbi in športu čim večje število ljudi, zlasti pa mladine, da se fizkultura posploši in postane last vseh.
Hrastniški planinci so tudi pozimi delavni
Planinci v Hrastniku so si na svojem občnem zboru med številnimi nalogami zadali tudi to, da bodo podpirali svoj alpinistični odsek. In res ni ta skelp ostal samo zapisan v zapisniku, marveč je AO Hrastnik organiziral zimski alpinistični tečaj na Kalu. Udeležilo se ga je 8 članov in je trajal teden dni. Tehnični vodja tečaja je bil načelnik AO Hrastnik, tov. Canžei. pomagala pa sta mu tovariša Jože Plavčak in Jože Majdič, oba člana PD Hrastnik.
Tečaj je bil dobro pripravljen. V njem so se udeleže®oi učili tehnike smučanja, preprečevanja nezgod pri smučanju, rese. van.ia ponesrečencev v snegu na smučeh, teorije in prakse o prvi pomoči ter splošne naloge gorske reševalne službe. Na strmih in zaledenelih pobočjih so tečajniki vadili tudi zimske alpinistike. zlasti pa vzpona in zavarovanja-
Po zaslugi dobrega vodstva je tečaj dosegel svoj namen. Udeleženci so si v njem razširili znanje o zimski alpinistiki. Pohva^ liti je treba PD Hrastnik, ki je s svojimi materialnimi sredstvi omogočilo ta tečaj. Društvo je pripravljeno prirediti še več podobnih koristnih tečajev.	Lo.be
Slovensko prvenstvo v nogometu se bo začelo 16. marca
RUDAR IGRA V REPUBLIŠKI NOGOMETNI LIGI
Mnogo prahu in razprav je bilo, predno smo si bili na jasnem, kako se bo odvijalo letošnje nogometno prvenstvo, ali bo še delovala II. zvezna liga ali ne — končno pa je bilo odločeno, da se II. zvezna liga razpusti.
Slovenska nogometna predstavnika Odred in Rudar bosta torej igrala v slovenskem prvenstvu. Prejšnjo soboto je bila v Ljubljani širša seja izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije. Med nekaterimi važnimi predlogi, ki so bili vloženi pred plenum Nogometne zveze Slovenije, ki bo 8. marca, je bil sprejet tudi predlog mariborskega poverjeništva za enotno izvedbo republiškega prvenstva, in to z 10 člani — moštvi: Odred, Rudar, Korotan, Branik, Nafta, Kladivar, Mura, Železničar (M) Železničar (Lj.) in zmagovalec v kvalifikacijskem tekmovanju, Sloga iz Ljubljane. Sprejet je Sil nadalje pred-
log, da se osnujejo tri podzveze in to s sedežem v Ljubljani, Mariboru in Kopru. V kateri podzvezi bodo tekmovali klubi iz Zasavja, še ni določeno.
Republiško tekmovanje se bo začelo 16. marca ter mora biti končano do 29. junija t. 1. Zadnji dve moštvi se bosta morali vrniti v podzvezno tekmovanje, njuni mesti pa bosta zasedla prva dva od treh podzveznih prvakov, ki bosta določena po kvalifikacijskem tekmovanju.
Enotna republiška liga v Sloveniji, bo z obema slovenskima predstavnikoma Odredom in Rudarjem brez dvoma mnogo pridobila ter lahko trdimo, da bo tak način tekmovanja v Sloveniji vsekakor korak naprej v nogometu.
Kdo bo prvi nasprotnik Rudarja v tekmovanju in kakšen bo ostali način prvenstva za moštva v Zasavju, bomo še poročali.
OBUTEV IN NEGA NOG
Hoja kaže zdravstveno stanje nog; elastična hoja pripada zdravim, negovanim nogam, medtem ko je težka hoja znamenje raznih obolenj.
Zato moramo noge primerno negovati. Za nego nog je neobhodno nujno, da pri poklicih, ki zahtevajo dolgotrajno stanje, opravljamo vsa dela, kolikor je pač mogoče, sede. Gospodinja lahko pomiva posodo, lika, lupi krompir, trebi solato itd. sede in se ji pri njenem poslu nikakor ne more očitati lenobe, če varuje svoje noge pred velikim naporom na’ ta način, da sedi pri delu, ki naj bi ga zaradi nepravilne navade opravljala stoje.
Pri kulturi nog Igra obutev veliko vlogo. Brez nje sodobni človek ne more shajati, ker mu služi kot varovalno sredstvo pred kvarnimi zunanjimi vplivi. Na drugi strani pa ravno obutev spet dostikrat kvari naše noge in jim povzroča velike hibe.
Veliko vlogo pri obutvi igra moda in okus, ki tiranizirata človeka, zlasti pa ženo, da si kvari noge z raznimi modnimi in nehigieničnimi čevlji. Razumna žena, ki mora zaradi svojega življenjskega položaja ustrezati zahtevam mode, bo pa vendar našla pot, da si ne bo kvarila na pretiran način svojih zdravih nog, ter bo nosila na splošno pravilom higiene in zdravja ustrezno obutev, medtem ko bo n. pr. uporabljala elegantne čeveljčke z visokimi petami le. v nekaterih primerih, kot je med drugim ples in podobno.
Premajhni kakor tudi preveliki čevlji kvarijo nogo. Stopalo ne sme biti preširoko. Peta, ki zviša nožni obok in poveča s tem elastičnost noge, naj ne bo previsoka in preozka. Čevlji brez pet so za neutrjeno nogo manj priporočljivi, ker nogo premalo podpirajo in povzročajo lahko njeno ploščatost; zato naj imajo tudi domači čevlji primerno visoke pete. Najbolj primerna višina pete je. tri do štiri centimetre.
Če se visoke pete stalno uporabljajo, kvarijo noge, ker jih silijo v nenaravno stojo na prstih; s tem stalno
Smučarski šport v Litiji in okolici
Do sedaj v »Zasavskem vestniku« še nismo poročali o litijskih športnikih, kjer bi lahko kdo mislil, da pri nas šport in telovadba počivata. Seveda ni tako! — Saj so naši fizkulturniki in športniki agilni v vseh svojih sekcijah. Zdaj. v zimskem č.asu, ko pokriva debela snežna plast vso pokrajino, smo svojo delavnost usmerili predvsem na smučanje- Tako smo se oddolžili za lansko nevšečnost, ko v dolini ni bilo snega in »o naše »dilce« počivale...
Kdo so pri nas najbolj živahni smučarji! I, seveda — tako kakor drugod — pionirji in mladinci. Radi pa pohite na deskah na teren tudi člani. Le o članicah nimamo kaj pisati, kar je — škoda!
Močna smučarska sekcija obstoja na litijski nižji gimnaziji. Ta je pod vodstvom pro-feeorja tov. Draga Bitenca pohitela v tej zimi že večkrat v litijsko okolioo, ki ima mnogo prijetnih in ne prenapornih smučarskih terenov. Že nekaj desetletij štejemo izlet na Javorje za najlepši smučarski izlet. Pionirji in mladinci so pohiteli na Javorje, na razvodju med Zasavjem in Dolenjsko, preko Smartna, črnega potoka in Rihar.ievca.
Na Javorju so razseini smučarski tereni. Nekatere skupine smučarjev so odšle tudi na Obolno in druge izletniške točke. Mnogo mladih smučarjev pa je v zimskem času pri. hajalo v šolo kar na smučeh; tak trening je najbolj praktičen, ker si skrajšaš pot v solo.
Naša mladina pa se rada poizkuša tudi v smučarskih skokih. Na več pripravnih krajih so si zgradili preproste skakalnice, kjer preizkušajo svojo korajžo in spretnost. Največ stalnih gostov lipa skakalnica na Boričko-kovem travniku na Grbiuu. Le zaključeni del proge ni varen, ker gre preko glavne ceste Litija—Grbin—Šmartno. Morda bi naši v-odilni smučarski funkcionarji' našli za mladino kak drug bolj priročen in varen teren, še^preden bo prišlo do kake večje nesreče.
Višek zimske prireditve smo imeli oh pri. liki smučarskega tekmovanja na litijskem polju. Pri teh tekmah je sodelovalo več skupin, tako mlajši in starejši pionirji, pionirke, mladinci in člani.
Vso progo »o izbrali, uredili in markirali mladi pionirji sami. Rezultati smučarskih tekov so bili naslednji:
Obvestilo
Vsem koristnikom sporočamo, da smo se s 1. marcem 1952 združili z Narodno banko, podružnico v Trbovljah.
Dosedanje celokupno poslovanje Komunalne banke v Trbovljah je prevzela Narodna banka, podružnica Trbovlje.
Številke tekočih računov koristnikov Komunalne banke ostanejo tudi v prihodnje iste, odpade samo št. 1, na primer: tekoča številka pri Komunalni banki je bila 614-1-95332-55, odpade torej samo št. 1 ter je tekoča številka sedaj 614-95332-55.
KOMUNALNA BANKA V TRBOVLJAH
Zagorjani!
Ali že veste, da je DELAVSKO-USLUŽBENSKA RESTAVRACIJA RUDNIKA ZAGORJE na novo urejena, zlasti pa, da je lepo opravljen bife, dve posebni sobi, jedilnica in kuhinja?
Vsak dan dobite tamkaj topla in mrzla jedila ter dobro pijačo. Postrežba je solidna. — Oglasite se, saj vam ne bo žal — še drugič boste radi prišli.
Za obisk se priporoča Uprava DUE rudniUa Zagorje
Pionirčki n* 1*00 m	....
1. Lado Mlakar s Stavb. 2. Franci Vrhovec iz Gradca pri Litiji, 3. Milan Plaskan iz Gradca.
Pionirji na 150« m
Ta skupina jo bila ena izmed najbolj številnih, saj je tekmovalo kar 28 tekmoval-cev, prva mesta pa se zasedli t
1. Jože Kovič iz Kresnic. 2. Marijan Muravec iz Šmartna. 3. Andrej Gradišek, tudi iz Šmartma.
Mladinke - 1500 m	_
1. Ruža Skoberne iz Gradca, 2. Olga Kaplja s Frtice, 3. Mira Skobe.
Mladinci —- 3000 m
Tudi skupina mladincev je bila precej močna, saj se je borilo med seboj kar 15 mladincev, kot najboljši pa so se izkazali:
1. Lojze Škulj s štange pri Litiji. 2. Janez Izlakar z Grbina, 3. Franci Kolman z Gradca.
Litijski smučarji so si izbrali za svoje tekmovalne »koke teren v Mišji dolini za Šmartnom. Tam je res lep. idiličen svet in kadar so skakalne tekme, pribite v Mišjo dolino ljudje z vse doline. Tako je bilo tudi pri letošnjih skakalnih tekihah. Pionirji so skakali na desetmetrski, člani pa na dvajsetmetrski skakalnici.
Skoki pionirjev na 10 m (11 prijavljencev)
1. Jože Kovič. Kresnice. 2. Metod Hostnik. Šmartno. 3. Jože Vehovec. Kresnice.
Skok! mladincev (14 tekmovalcev))
1. Dušan Eltrin iz Gradca. 2. Metod Izlakar z Grbina, 3. Jaroslav Nejedly z Gradca.
Vse tekmovalne skakače so ocenjevali tako glede skoka na dolžino in glede sloga.
Tekme članov na 6000 m
Posebne tekme so priredili tudi za Člane smučarje. Najboljši čas je dosegel tovariš Franci Suc (35,55). in s tem 1. mesto. Za njim se je uvrstil tov. Franci Štruc. 3. mesto pa je zasedel Franci Lambergar. Naslednja trojica pa so bili tovariši: Tone Svršina, Milan Mlakar in Blaž Svetina.
Skoki Članov
Clani-smučarji iz Litije so se pomerili med seboj tudi na skakalnih tekmah v Mišji do lini. Litijani smo na to mlado generacijo skakalcev zelo ponosni. Oh večji pozornosti na treningih bi gotovo dosegli še boljše uspehe. Vsekakor bo treba zgraditi novo ska kalnico za daljše skoke, ki bo ta šport še bolj razširila/ in popularizirala. Po mnenju tov. inž. Bloudeka bi imeli na Grmačah bolj. ši teren kakor v »Miški«. Naj bi naši smučarji rešili čimprej tudi problem nove skakalnice na Grmačah.
Razvrstitev .naših mladih skakalcev na skakalnih tekmah koncem februa.rja 1952 pa je naslednja:
1. Franci Štruc, sledi mu Janez Vozelj. 3. je Leban, 4. Hauptman, 5. Da Verij Kolman z Grbina.
Do boljših rezultatov pa bi prišli naši podjetni ska1 lei, ako bi imeli predpisane skakalne smuči. Deske za tek seveda niso primerne tudi za skoke.
Tako so nas spet prepričale zadnje tekme. Dolžnost naših športnih funkcionarjev je. da omogočimo podjčtni in nadebudni, športni mladini, da pride do športnih rekvizitov, ki so važen predpogoj za boljše rezultate.
Pohvalno omenjamo tudi sodniški zbor, ki je poskrbel, da eo vse letošnje tekme potekle hitro in v redu.
SMUČARSKE TEKME DIJAKOV LITIJSKE GIMNAZIJE
Dijaki litijske gimnazije so priredili posebne smučarske tekme v teku in sicer ločeno po naslednjih skupinah: pionirji na razdaljo 1500 m. mladinke na 1500 m, mladinci na 3000 metrov.
Prva mesta so zasedli: pri pionirjih — Marijan Muravec (I.a). Jože Kovič (III a). Albin Kristan (l.h); pri mladinkah: Ruža Skoberne (III.b) in Mira Skobe (III.a); pri mladincih Lojze Škulj (l a). Peter Brunček (IT.a) in Milan Klopčič (III.b). Iz Litije je doma le Ruža Skobernetova. vsi ostali so iz okolift4cih krajev: šmartna. Kresnic, Hotiča, Vač in drugih krajev, kar dokazuje, da Šim mladina smučarski Šport prav v vse vasice in naselja našega Zasavja, koder raste nova generacija naših zimskih športnih tekmovalcev. Vsi navedeni bodo prejeli diplome v priznanje za dosežene uspehe.
Mladi litijski smučarji so bili pri vseh dosedanjih tekmah deležni toplih priboljškov, kar je omogočila naša uvidevna krajevna ljudska oblast in Zveza borcev. Na tekmova niih v Litiji so jim oskrbeli malioo v litijski gimnaziji, pripravile so jo dijakinje; kuhinjo
VAŽNO ~ POZOR!
Lastnik številke 9.32617 iz 6. kola športne stave (5 kombinacij) ter lastnik številke 932579 iz 7. koda (3 kombinacij) naj takoj dvigneta nagrado v knjigarni Drl. založbe v Trbovlinh. Rok do 8. marca t. 1., v na sprotnem primeru nagrada zapade.
v Šmartnem pri Litiji — ob priliki skakal nih tekem — pa je prevzela tovarišica Olga Grudnova. Vsem, ki so pripomogli s tem k lepšemu poteku tekmovanj, izrekamo zahvalo za njihovo razumevanje in podporo pri napredku smučarskega športa v Zasavju.
MKUD »PREROD« Trbovlje Dramska sekcija
gostuje v soboto dne 9. marca z Nušičevo komedijo
»* avaden Človek«
v Radečah ob 19,30 uri zvečer
v nedeljo dne 10. marca pa v Domu kulture v Trbovljah ob 17. uri popoldne
Ce se hočeš od srca nasmejati, potem ne pozabi na dan 9. in 10. marca! — Vstopnice v Knjigarni Državne založbe v Trbovljah
pritiska teža telesa na prednjo nogo, kjer se obok vdre in se noga razširi.
Vprašanje noše visokih ali nizkih čevljev je treba rešiti deloma po delu, ki naj ga opravlja v nekem primeru noga. Visoki čevlji, ki obdajajo gleženj in mu nudijo na ta način primerno oporo, so priporočljivi ljudem, ki nimajo utrjenih nog v gležnju. Kdor pa ima dobro utrjene noge, nosi brez skrbi nizke čevlje, ki imajo to prednost, da ne zakrivajo cele noge in da koža na nogah zaradi tega laže diha.
Velike važnosti je pomisliti, da se zanemarjanje nog maščuje v poznejših letih, zlasti pa v starosti. Človek, ki primerno neguje noge ter jih varuje pred kvarnimi vplivi, ima tudi v starosti »lahke noge«, kar vidimo čestokrat pri elastični, prožni hoji nekaterih starih ljudi. Nasprotno pa tisti, ki se niso pravočasno brigali za zdravje in utrditev svojih nog, začnejo že zgodaj tožiti, da jim noge odpovedujejo. Zlasti pri ženskah se v poznejših letih pogosto opazuje, kako se s težko muko premikajo in kako jim vsak korak dela težave. Zanemarjanje nog v mladosti se v teh letih vidno maščuje.
ZANIMIVOSTI
ZANIMIV NAGROBNIK
Na nekem pokopališču v Švici stoji še danes nagrobnik, ki ima tale zanimiv napis:
»Tukaj počiva v miru I. I. — živel je 26 let kot človek, 5 let pa kot zakonski mož.«
NI SE NORČEVAL
Nek mož v Bostonu je poklical po telefonu zdravnika: »Prosim, pridite takoj k moji^ ženi. treba jo bo operirati na slepiču.«
»Vj se hočete menda norčevati z menoj.« mu je odgovoril zdravnik. — vaši ženi sem vendar lansko leto izrezal 6lepič; do dane« se pa še ni zgodilo, da bi imel kak človek dva slepiča.«
»To vsekakor drži, gospod zdravnik, toda včasih se zgodi, da se kak človek tudi v drugič oženi.«
JAPONSKI DAVKARJI
Pravijo, da japonski davkarji niso prav nič boljši kot drugod po svetu. Da bi pripravil davčne zaostankarje k poravnavi svo„ jih obvez, je župan nekega japonskega mesta odredil, da bodo vsi davkoplačevalci, ki so s plačilom davka več kot pol leta v zaostanku. dolžni znesek odslužiLi z občekorist-nimi deli. kot n. pr. s čiščenjem cest. odvažanjem smeti in podobno.
Verjetno bi bil tak ukrep prav umesten tudi kje pri nas; naše ceste bi tedaj marsikje izgledale prav gotovo mnogo lepše.
NI JIM USTREGEL
Nek švicarski dnevnik piše o sledečem zanimivem dogodku:
Nek kmet je moral plačati kazen, ker je ponoči vodil svojega konja na vrvi brez luči po cesti. Kmet je torej obesil svojemu konju hlevsko svetilko na vrat. vendar policiji ni ustregel; spet je moral plačati kazen, ker žival ni imela predpisane luči r.a. daj. Ko pa si je kmet preskrbel tudi to luč in jo obesil konju na rep. je bil tretjič kaznovan, — tokrat pa zaradi mučenja živali ...
Izdaja Okrajni odbo-r OF Trbovlje. Urejuj uredniški odbor Odgovorni urednik Stan Šuštar. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« ■ Ljubljani. Naslov uredništva in uprave Trbovlje, uprava rudnika Trbovlje-H rast nik. Telefon št. 54. — Račun pri podružnic Narodne banke v, Trbovljah, Št. 614-95332-5.5
—	List izhaja vsak četrtek. — Rokopisov n vračamo; prispevki za list morajo biti ; uredništvu najkasneje vsako nedeljo zjutraj
—	Mesečna naročnina 20 din. četiiletn 60 din, polletna 120 din. celoletna 240 din
—	Posamezna številka na 4 straneh stan v kolportaži 5 din, na 6 straneh pa C din
KRIŽANKA št. 4
Vodoravno: 1. prisedntk; 7. in 48. kratica nam najbolj znanega tednika: 8. strupeni plin: 14. mazilo; 15. pridobiti: 16. nesrečni sin Dodala; 17. ime državnika, ki dela An gliji huda skrbi; 18. kitajsko ime; 19. pivo 20. kazalni zaimek; 21. električna mera; 23 mesto v Letalci, 24. pritrdilpica; 25. arabski konj; 26. zaimek; 27. kratica: 28. okrogla-32. nikalnica; 34. predlog: 35. predlog (nem čki), 86. kemični znak; 88. obrežje; 40 hoditi
4J. oblika roke: 43. nenavaden, čuden; • prostorno omejcuio; 47. oftividno; 46. gi pod 7; 49. človek ki se ukvarja z nadi zumskimi vpračanj;
Navpično: 1. naznanilo; 2. ribičko orod. 3. zidovsko ali svetopisemsko ime; 4. sol vica: 5._ pivo; 6. oblika francoskega' glagc »smejati«; 8. malik (množ.); 9, dokument potovanje (v ljudski govorici); 10. pet č besede »debata«; 11. vijuga, okljuk; 12. < lika glagola •hoditi«; buča; 15. hudodelstvo; : kazalni zaimek; 22. žahovs izraz; 4. reka v Rusi: 27. penjača 14. sklon); : posebna vrsta kruha; : železna, predzgodovini: doba v zahodni in sredi vropi (fonetično); oblil imena »Ana«; 31. k a me rabljiv v zdravstvu: 3.3. izt ka-nje: 37. moško ime (nei čko); 89. strah konja; ■ tri črke imena »Irena«; • oblika glagola »snesti«; < samoglasnik; 45. kratica dolžinsko mero; 46. zaime
Srednji lik; (vodoravno in navpično); I. zver (2. sklon); II. židovsko ali svetopisemsko ime; III. predmet pri krvavitvah; IV. počkodha (tujka, fon.); V. nedotakljiv; VI. geološka doba; VII. dežela Indoki-tajske unije.
TRBOVELJČANI IN TRBOVELJCANKE!
Ne pozabite se oglasiti v poslovalnicah
Potrošniške zadruge z o. j. v Trbovljah
v poslovalnici št. 1 (Delavski dom) v poslovalnici št. 2 (Kukemberg) v poslovalnici št. 3 (v Bevškem) v poslovalnici št. 4 (Prelogar)
Bogata izbira raznega blaga, mlevskih izdelkov, posode in še drugih artiklov. V naših poslovalnicah boste našli marsikaj primernega za vas. — Cene solidne, postrežba dobra. — Ne zamudite prilike!